Samo srbsko zastacstvo držan Srbov, Hn/atov in Slovencev._ Škodljive in poniževalne strani samosrbskega vodstva in zastopstva države Srbov, Hrvatov in Slo^encev je teineljito osvetljil in grajal poslanec g. dr. Hohnjec v skupščinski rkzpravi o vprašanju vinskega izvoza, ko je izvajal: Jaz sem stavil to vprašanje na gospoda ministra trgovine zalo, da obrnem njegovo pozornost na gotove stvari, katere treba da upošteva ob priliki sklepanja naše trgovinske pogodbe z Avstrijo. V svojem vprašanju sem opazoril gospoda ministra, da je naše vinogradništvo v državi, zlasti pa v Sloveniji, v slabem položaju. V naši državi se letno pridela preko 4,000.000 hl vina, v Sloveniji sami pa se je predlanskim pridelalo preko 783.000 hl vina. Naši vinogradniki so izgubili svoje glavne nckdanje zunanje kupce, katere so imeli v Nemčiji, Avstriji, Čehoslovaški in Poljski. Po vojni se je situacija zelo izpremenila nam v škodo. Francija, ki je ena prvih producentov vina s produkcijo letnib 50—60,000.000 bl vina, si je znala zagotoviti kot odjemalke Avstrijo, Čchoslovaško in Poljsko. Oddajati je imela laka in tolika viiia, da jih je morala v to svrho deloma kupovati po Dalmaciji, Španiji in Grški. Tudi Italija razvija velike napore na vinskem trgu. Tudi ona si je znala pridobili čehoslovaško in zlasti ATstrijo, od katere je dosegla lo ugodnost, da uvaža v Avstrijo vina nad 13 odslot. alkohola proti polovični carini, to je za 30 zlatih kron za hl. Isto ugodnost je dosegla pri avstrijski vladi tudi Madžarslta, ki ne uvaža samo v Avstrijo, ampak tudi v čehoslovaško. Kar se tiče čehoslovaške, je ona v dobi prvib sedem mesecev leta 1923 uvozila vina: iz Madiarske za 3,004.880 čK, iz Italije za 3,267.570 ČK, iz Francije za 1,451.436 ČK, na vse ostale države odpade oslanek vrednosti v znesku 660.840 čK uvoženega vina. Na našo državo odpade razmeroma prav malo. In vendar bi lahko naša država velik dcl na Madžarsko in Italijo odpadajoče množine uvoženega vina potegnila nase, ako bi vlada in drugi merodajni činitelji storili svojo dolžnost in z vso silo pospeševali naš vinski izvoz. Zanimivo je dejstvo, da od vina, ki ga Čehoslovaška izvaža, gre skoro tretjina v Avstrijo, namreč za 5,278.939 čK. Tem lažje bi za izroz naših vin v Avstrijo lahko skrbela naša država. Naša vina, zlasti ona iz Slovenije (Štajerske), odgovarjajo akusu avstrijskih, zlasti avstrijsko-štajerskih konsumentov. Scdaj imajo neko mešanico avstrijskih vin z italijanskimi in ogrskimi vini, ki ne ugaja. Mi moramo obrniti vso pozornost na Avstrijo. Ako jc gospod minister agrame rcfonne rekel, da se nioraiiio ozirati na vse pridelke, ki se proizvajajo v naši državi, je to islina. Mi smo agr&rna država in proizvajamo agrarne proizvode. Vsled tega je predvsem jemati obzir na izvoz poljedelskih proizvodov. V te pa spada tudi vino, in sicer v taki meri, da imamo v naši državi golovc pokrajine, ki ne proizvajajo skoraj ničesar drugega nego samo vino, in ako naša država ne skrbi za lo, da se odpro zivnanja tržišča za izvoz naših vin, potem ne vrši svoje dolžnosti napram našemu vinarslvu. Avstrija je dovolila Madžarski in Ilaliji ugodnost, da je znižaia uvozno oarino na polovico za vina z nad 13 odstot. količino alkohola. Isto zahtevamo mi tudi zaso. Mi zabtevamo, da se mora pogojena 13 odstot. stopnja alkoholne jakosti znižati. Dobrota in plemcnitost vina liamreč ni odvisna samo od velikc jakosti. Potrebno je, da naši prodajalri za trgovsko pogodbo z Avstrijo do«vžcjo največje ugodnosti za naša vina. Zato sem se obniil na gospoda niinistra še z drugim vprašanjem, v katerem sem ¦iznesel tudi našo zahtevo, da se morajo k tem pogajanjeru pritegnili ludi delegatje iz Slovenije in Hrvatske. Na to vprašanje mi jc gospod minister odgovoril, da to ni dobro in da na to on ne bo prislal. Odgovoril je dobesedno: «Naše dosedanje državnc izkušnje so pokazale, dS je zelo neprimerno za pogajanja z bivšimi neprijateljskimi državami določiti njihove nekdanje državljan*. Taki delegatje običatn« nimajo one vplivnosti, kakor jo zabteva značaj tega posla.« (Medklici: čujmo, čujmo; sedaj smo vendar v Jugoslaviji!) Razlog, ki ga je gospod minister pondaril v tem odgovoru, ne drži, kcr naša država za pog2janja z bivšimi neprijateljskimi državami njiliovih nekdanjih državljanov sploh nikdar ni določila. To velja zlasti o Slovencih in Hrvatib. (Medklic od vladne strani: Trumbič in rapallska pogodba!) Glavna pogajalca, ki sta za Rapallo odgovorna, sta bila dr. Vesnič in Kosta Stojadinovič. Še manj pa drži razlog, ki ga ministrov odgovor navaja, da nimajo slovenski in hrvatski delegatje tisle vplivnosti ,kakor jo značaj lega posla zahteva. Ta razlog temelji na '.ogiki, k>V zasluži mednaroden patenl. Stavim za dobro gospodu ministru, da je to samo podpisal, pa ne zapisal. Po tej logiki ne bi smel niti dr. Masaryk, niti dr. jfieneš, niti noben drug čehoslovaški državnik skleniti pogo<tbe s sedanjo republiko Avstrijo, ker dr Masarjrk in dr. Beneš sta bila državljana nekdanje avstrijske monarhije. Ti gospodje bi morali vselej, kadar bi bilo treba skleniti kako pogodbo s sedanjo Avstrijo, poklicati l^eograjskc strakovnjake, ki v tem oziru edini razpolagajo s potrebno sposobnostjo in vplirnosljo. Kaka pa je ta sposobnost in vplirnost stvarnosti, smo vid^li ob priliki potrditve pogodbc med našo dr/avo in Avstrijo, ki jc »edavno bila izvedena ˇ frem parlamentu in ki med drugim vsebuje določbo, da naši državljani dobivajo od avstrijsltc rcpublike an 100 predvojnih kron 8 dinarjev. To je velika sprelm»t in vplivnost! Še bolj osvetljuje vplivnost in sprctnosl sporaztun z Italijo, ki so ga sklenili srbski centralistični vlastodržci in ki so ga na slovesen način jx>dpisali v zinagoslavni dvorani palače Chigi. Pri lej pogodbi ni sodeloval nobcden zastopnik ne slovenskega, ne hrvatskega naroda, inarveč samo predstavniki sedanjih centralističnih vlastodržcev, in ravno ta sporazum kaže v žalostni luči vso njihovo spretnost in vplivnosl ter bo pred celim svetom zmanjšal ugled hi moč naše države. Gospod minister trgovine je bil tako prijazen, da je na mojo kritiko odgovoril z besedami, ki kažejo vso njegovo centralistično skrajnost. Za vse pogodbe, ki jih bode naša država sklenila z drugimi državami, zahtevamo, da so med pogajalci tudi pravi zastopniki slovenskegti in hrvalskcga naroda. To mi zahtevamo, ker je to naše načelno slališče. To je zahteva, ki izvira iz temelja, na katerem je zgrajena država SHS. Ako gospod minister pravi, da nisem v celoti navajal, njegovega odgovora, ugotavljam, da sein bislveni del n jcgovega odgovora dobesedno navedel. Sedaj hoče svojo nelogičnost izpričati z izjavo, ki ugotavlja stvarnost in sposobnost beograjskih pogajalcev. Ako je gospod ministcr dejal, da dosedanje državne izkušnje kažejo, da Slovenci in Hrvati niso primerni za sklepanje pogodb z drugimi državami, naj po\e, katere ugovore so dosedaj Slovenci in Hrvatje sklenili za našo državo. Dejstvo je, da dosedaj še nobene niso sklenili. Ako ham dokaže, da so bili Slovenoi in Hrvatje krivi kake slabe in usodepolne pogodbe, bomo posledice sami nosili in vas ne bomo kritizirali.