3. številka.
ZA soboto S. januvapija 1895.
(v Trstn, v soboto z,jntr%i dne 5 januvarja 1895.)
Tedaj XX.
nBDINOIT"
izhaja po trikrat na teden f iettiii
rUnjih ah torlclH, ActPttalh
10 •®l»®*»li. ZjutrHnje iadanje i1-haja oh ti, uri zjutraj, vcčt-rno pa nI. •r> »ečer. — Obojno izdfcnje at&ue : za J«,lan n«M . f. _.t*i, |y.v«u A»»trij* f 1.40 ia tri tnnaee. . . 8.00 . . 4 H pol lata . . , 5. — . , » ia Ti« IMO . . , 10.— , , „1*.— Na nargčbe brez priložene naročnin« le
ne jemlje oilr, Pnmimičrtj it"*ilko so dnbifnjn t jiru-ilajaliiiouti tobaka v It-ntu p<> a n»i„ iireu Tr«t* po 9 rirč. Sobotno »operno izdanjn v I rat« « o«., uren Trsta B ni.
Gli
EDINOST
OgUii i« rakune po tarifu * petitu; ta nmluTi' 1 Jrtbt>litai frk.imi m pUćuj« r>ro«tor, kolikor oh<*<a nava lnih »ruti*. foitUna oemrtnioa in jarneiahvale, d« nai'i o<la«i itd. M "nunajo po«o£*4bi
V »t JopUi naj »o potiljajo ure<lni*t»« ulica Canerma it. 18. V iako pi-ju m.irt biti frankotano, kar nefrankoTan* •* ■ »prej imajo. Kokopiti «e ne vračajo.
Nnrotnino, rnklamaeij* in oyla*« ipre i«'ina uprarni&vo uh<<a Molia« pi«-eole hit. 8, II. »dat. Odprte reklamacija __	_ __eo pronte poštnine,
lilo ■lovemkctfa političnega društva za Prlmopsko. , r^fftlJf n(ff.
Z novim letom poslali smo nas list na ; ogled već osebam, katere so nam bile ' priporočane od naših gg. naročnikov. V nadi, da večina prvih pristopi krogu naročnikov nnlega lista, ki je najcenejši 6krat na teden izhajajoči slovenski list in ki se točno bavi z narodnimi, narodno-gospodnrskimi in političnimi vprašanji, prinašajoč v podlistku lepe izvirne in prevedene povesti, prosimo one, ki nečejo vsprejeti našega lista, naj blagovoli na ogled poslane številke takoj vrniti, da se bodemo znali ravnati gledć daljnjega pošiljanja. One častite osebe pa, ki se hočejo naročiti na naš list, prosimo, da prej ko mogoče pošljejo na upravništvo saj četrtletno aH mesečno naročnino. Cene razvidne so na čelu lista.
Uredništvo,	UpravnUtco.
Odnošaji v Istri.
Konec govoru, katerega je izustil poslanec dr. L agi nj a v poslanski zbornici dne 14. decembra 1894.
Druga stvar bi bila, gospoda moja, ako se tu zasnuje stranka, katera bi hotela po izvenparlamentariški poti plemeniti sedanjo organizacijo in razdelitev avstro ogerske monarhije v prilog Veliki Hrvatski: potem bi imeli Vi pravico, da proti meni in proti vsem drugim, ki bi bili tega menenja, porabite vse listo orožje, katero je možno uporabiti z danega stališča.
Dokler se pa gibljemo v okvirju obstoječih zakonov, dokler kličemo na pomoč vaše državne osnovne zakone kot svoje državne osnovne zakone v obrambo svojega narodnega obstanka in za izvršenje n&rodne jednakopravnomu na Primorskem, dotlej nima nikdo pravice, in bodisi najostrejši politiški nasprotnik, izigravati take besede proti nam. Ta beseda se meče v svet tako rekoč kot strašilo, da se nam zabranjuje to, kar nam gre po zakonih, pri katerih zlaganju in sestavljanju nismo sodelovali mi in kateri vsa-kako ne spolnjujejo vseh naših želja, in knr bi nam morala dati vlada, ako se sploh hoče pokoriti zakonom.
Častiti gospod poslanec je predbacival vladi — nam ni mogel očitati tega, ker niti nc sodelujemo pri javni upravi —, da teži po ravno istem, kar se je pred leti dogodilo v Dalmaciji, da bi hotela sedaj Istro, Primorsko pohrvatiti istotako, kakor je avstrijska vlada pohrvatila baje italijansko Dalmacijo.
V tem pogledu moram reči odkritosrčno, da se gospodje močno motijo. V prvo nam vlada, po mojem nemerodavnein menenju, toda trdnem prepričanju, ni hotela nakloniti nikakega darila s tem, da je pohrvatila Dalmacijo. Vlada si je morala dati pohrvatiti Dalmacijo, ker je takti hotelo prebivalstvo, ker tu biva hrvatski n&rod, ki je branil svoje pravice, in ker si je avtonomne naprave
PODLISTEK.
16
Birdyjeva obitelj.
Prigodba iz leta 1848-49.
PoiloTenil It. Ku ret.
Pa namesto svojega ljubljenega brata Barnabe, zagleda pred seboj neko vso okrvavljeno uespodobo spačenega, strašljivega obraza. Z groznim krikom odskoči vdova vnic, po bliskovo in z obupno odločnostjo vzdigue samokres, pomeri, sproži — in v srce zadet prevrne se Vlah na svojega, za iyim stoječega tovariša Z drugim strelom zdrobi žali^joča žona tudi temu prsi. A zdaj zapustiva, dragi bralec, ta kraj ; kraj gnjusa in groze! Kar ee je po tem godilo v podstrešji, naj bo pozabljeno, ostane naj ne-opisano!
Na naj grozo vitejši način, z neiziekljivimi
uredil tako, da sicer ne bi bilo mogoče vladati. Toda vlada je v Dalmaciji gospodom prepustila še marsikaj dobrega.
Saj slišite dan na dan, da je uradni jezik italijanski po vseh c. kr. uradih v Dalmaciji, dasi se je dežela baje pohrvatila. (Čujte !) V pomirjenje svojih rojakov drugega jezika moram izjaviti, da odnošaji pri nas v Istri niso povsem jednaki odnošajem v Dalmaciji. Jaz nisem v narodnem pogledu niti od daleč takov šovinist, da bi hotel razmerje italijanskega prebivalstva v Istri meriti z istim merilom, kakor razmerje prebivalstva v Dalmaciji.
Saj moramo pri poznati, da v Dalmaciji skoro niti ni italijanske ndrodnosti. Tam je neko število ljudij, koji rabijo in negujejo italijanščino kot drugi kulturni jezik, vsi drugi pripadajajo hrvatski narodnosti. Priznati moram, da je to razmeije v Istri nekoliko različno, in da je tu v deželi izdatno število pravih Italijanov, o katerih niti mi ne mislimo, da bi jih pohrvatili ali poslovenili, veliko manje pa c. k. vlada. To je moje prepričanje.
Kar se dostaje prispevkov italijanskih davkoplačevalcev za nase »Arodne šole, na to se je že odgovorilo primerno; toda jaz moram v tem pogledu podati le še par prav pregnantnih vzgledov. .Taz imam doma v svoji pisarni — obžalujem, da nimam tukaj — originalen dokument z leta 1817, s katerim so se starešine iz Kastelirja obrnili do okrožne ob asti v Trstu — dobro si zapomnite: leta 1817 — s prošnjo, da bi ista u-krenila, da bi se zgradila zanje toli potrebna nžrodna šola in da bi se določil mal prispevek k plači občinskega zdravnika, kojega bi bilo namestiti, iz jednega dela dohodkov občinskih zemljišč, katera so pripadala njim in kntera zemljiška jim je samovlastno odvzela občinska oblast v Vižinadi, s katero občino so bili združeni.
No, gospoda moja, tedanja vlada je bržkone anticipirala isto kar se dandanes navadno dogaja v tem pogledu. Stvar se je bržkone odstopila v poročilo istej občinski oblasti. Kak6 se je glasila rešitev, tega ne vera, ali kar je pozitivno, je to, da selo Ka-štelirsko od istega časa ne pose« d uje svojih zemljišč in daše nima narodne šole. (Veselost.) Nadejamo se, da se bode tam gradila in da se otvori tiA-rodna šola, toda po milih darovih hrvatskih bratov. (Tako je!)
Navedem naj še jeden sam vzgled iz onega me9ta. koje velja kot deželno glavno mesto Istre — v resnici ni že dolgo več in tudi ne more biti zbok svoje velikosti, svoje lege in svojih občil, toda jaz mu nisem nevoščljiv — namreč iz Poreča. V Poreču j« združenih več kmetskih občin po istej upravi v takozvano upravno občino. Posamične teh občin imajo precej velike glavnice od nek-
mukami so bili pomorjeni vsi: žene in otroci. Njihova trupla pometali so morilci skozi ravno isto lino, skozi katero je Barnaba me tal težke kose železne peči na glav« napa-dovalcev.
Osemdesetletna, stara mamica, katera je morala z lastnimi očmi gledati smrt cele svoje družine, bila je zadnja na vrsti. V njeno srečo bile so jej oči že davno otemnele. Pa tudi njej prisveti kmalu srečna, večna luč
Vstajniki skopljejo sedaj veliko jamo, v katero pomečejo vsa trupla. Najmlajše dete pa vržejo razsajajoči kmetje še živo v grob, iz katerega se je pozneje še nekoliko ur zaporedoma slišalo neko bolestno stokanje in zdihovanje.
— Še eden manjka — govore, preštevši mrliče — tukaj jih je le ednajst! Nekdo mora biti kje skrit.
danjih takozvanih benečanskih konfratern, to je bratovščin. To so bila neka društva, katerih glavnice so se s cesarsko naredbo z leta 1840 ali 1844 nekako stalno dofqfcHe za vsako občino in katerih dohodke je bilo<4po-rabljati po jedni tretjini za uboge, po drugi tretjini za šole, po tretji tretjini za cerkev dotičnega sela.
Da računam z dejstvi, lahko zatrdim tu in menim, da se ne motim, da kmetska občina Monpademo, katera je istotako po upravi združena s Porečom, mora imeti glavnico kakih 4500 gld,, katere dohodkov tretji del, obstoječ v državnih obligacijah, bi se moral, kar je umevno samo ob sebi in kakor rečeno, uporabiti za šolo.
Ako pomislite, koliko obresti daje tretjina od 4500 gld. od leta 1850 sem, potem bo-dete razumeli, da bi kmetska občina Monpademo že precej dolgo lahko imela narodno šolo, in sicer ne po uporabi dotične glavnice, ampak iz rednih dohodkov iste.
Ali kako se dogaja P Koliko so narasli dohodki, tega ne vem; ali kar morem reči za gotovo, je to, da občinski načelnik pore-ški, ali kakor mu pravijo: podestd, izdaja vsako leto pobotnice v imenu krajnega šolskega sveta v Poreču o tretjini premoženja iz konfratern in porablja seveda dotični denar ne vem ali na dobro vsemu krajnemu okrožju, kjer pa Monpaderna nima nikake šole, ali pa za kako bodočo narodno šolo. Tu imamo zopet dejstvo, da tudi tu nismo navezani na kako posebno podporo se strani naših sorojakov druzega jezika in da bi morali biti istim hvaležni, ampak da se dogaja ravno n t o t n o. (Tako je !) No, k.iko moremo in kako moramo označiti to nasprotno proti temu, da smo potrebni in da so oni drugi sorojaki nekaj na boljem ? Prepuščam visoki zbornici, da preišče to.
S tem sem pri kraju in moram izjaviti, kar so izjavili tudi moji ožji somišljeniki, da mi ne moremo glasovati niti za začasni proračun, dokler ne dobimo dokaza, in sicer z vladnih klopi, proti temu, da vlada ne pripisuje nikake važnosti trditvam, koja so se danes tu izustila, (Pohvala.)
Politiške vesti.
Deželni zbori. V četrtek so se sesli deželni zbori S o 1 n o g r a š k i, Koroški, Bukovinski in Tirolski.
Novi člani gosposko zbornice. V
parlamentarnih krogih govore, da nameruje vlada imenovati nekoliko novih čl. v gosposko zbornico. Med temi da sta bivša ministra G a u t s c h in dr. S t e i n b a c h, nainestni-štveni svetovalec dr. Albert in baron R o t b s c h i 1 d. To bi kazalo, da ni posebno velik korak od finančnega ministra Plenerja do Rothschilda, zlasti tedaj, ko se preosnov-Ija valuta.
In vnovič planejo v prazne sobe, zdrobe pohištvo, potržejo in uničijo krasne preproge, preiščejo vse kote v podstrešjih, skednjih in kleteh, — pa iskanega dvanajstiča ne najdejo nikjer.
Kar pade nekemu na misel, da je morda kak zid votel. Vzame torej železno kladivo in začne potrkavati po steni od kraja do konca — in — ko začuje na nekem mestu izpod kladiva zamolkel, votel glas, pozove z vsklikom divjega veselja še druge tovariše k sebi.
Najdejo skrivna vrati ca, pomalana ravno tako kakor je bil zid in za vraticami je bila neka precej prostorna votlina.
Pod nekolikimi batovimi vdarci zdrobe se vratica.
— Našli smo jo, našli ! — rjove najbliži mej tem, ko se, drugi s krviželjno radovednostjo vspenjajo kvišku, da bi videli novi plen.
O grofu Kalnokyju, sedanjem avstrijskem ministru za vnanje stvari, je trdil neki ogrski list, da odstopi, kakor hitro se reši ogerska kriza, ter da pride na njegovo mesto skupni finančni minister baron Kal-lay. To pa je bila menda le pobožna želja srditih žido-madjarov, kateri dolže Kaltio-kyja, daje vplival proti eerkveno-politiškopre-osnovi, kajti sedajo porekajo imenovani vesti.
Kriza lia Ogprskcm, Še danes ne sluti nikdo kako se reši kriza na Ogerskem, Ime bana grota Khuen-Hedervaryja je sicer na jeziku vseh kot bodočega ministerskega predsednika, toda poznavalci razmer dvomijo, da se posreči istemu zasnovati tako mini-sterstvo, ki bi imelo le količkaj nade do trajnega obstanka. Gospod grof ima jako težavno stališče, ker mu ne zaupati ni vladna liberalna stranka ni opozicija. Iz Budimpešte javljajo sicer, da bi bil jedeu del dosedanje vladne stranke pripravljen pridružiti se Khuenu, toda pod tem pogojem, ako jim isti poda izvestne garancije, to je: da bode ščitil politiško korupcijo, ki se je toli btym> razvita pod ministerstvom NVekerlejetiin. Ako bi grof Khuen pristal na take garancije, potem bi v istem hipu odbauiil od sebe toliko narodno stranko pod vodst vom grof Apponyia, kolikor tudi konservativce, o katerih je soditi, da v bodoče stopijo na politiški oder kot kompaktna stranka. Odbacnil pa bi tudi od sebe ogerske neinadjarske narodnosti, katerih pomoč je baje tudi postavil v svoj račun gospod grof. Se samimi liberalci pa bode težko vladati, kajti že sedaj je njih večina v poslanski zbornici prav prav blizu — manjšine. — Ako pa grof Khuen Heder-vary odkloni zahteve liberalcev, potem mu je pričakovati najhujšega odpora in najgrših intrig od strani židovske klike. Težave so torej na vse strani, tolike težave, da jih ne zmore nikako diploinutizovauje. Iz teh zmešnjav vodi le jedna sama in jedina pot — pravica do nemadjarskih narodnosti. Le med temi je še jedro pravemu konservativnemu čutstvovanju. Ako so s temi, iz okov inadjar-skega nasilstva osvobojenimi narodnostmi spoji — na podlagi pravice in jednakoprav-nosti! — konservativna stranka madjaraka, potem se je nadejati, da pride tudi na Ogerskem polagoma do stalnih in zdravili oilno-šajev; vse druge kombinacije za krotenje žido-liberalcev v zvezi ali fuziji z drugimi strankami, so le palijativna sredstva, Imtera utegnejo pomagati životarjenju od danes do jutri, ki pa niso in ne bodo nikdar po tem, da bi dovela do miru iu reda. Voz tiči globoko v blatu in treba radikalnih sredstev, ako ga hočejo spraviti na suho. Židovsko li-beralstvo ima toliko na svoji vesti, da greši proti pravici in pogojem obstanku avstro-ogeiske države oni, ki bi hotel kakor si bodi paktirati s tem najzagrizenejšim nasprotnikom javne morale in javnega blagostanja.
V kotu votline ležala je nežna, plavo-lasu sirota, bledih lic in zaprtih oči.
Ko je Katarina peljala druge sorodnike t podstrešje, skrila se je — sluteč gotovo smrt — sirota v to skrivišče, neznano cel6 domačim poslom. Tu leži uboga rev i ca v omedlevici, V desnici ima oster nož, hoteč se ž njim najbrže usmrtiti, ko je slišala smrtni krik svojih sorodnikov. Nje nežna šibka ročica pa ni mogla izvršiti te strašne službe.
Neka dobrodejna omotica jo je obvarovala, da jej ni (točilo srce.
—	Oh, oh, oh! — rjovejo Vlahi, in na njihovih obrazih se je vidno spreminjala krviželjnost s peklenskim izrazom še strast-nejših misli — —
—	Vkupni plen, vkupni plen! — kriče nekateri.
(Dalje prih.)
Criapi — osamljen. Ako se sme ve-
rojeti le količkaj raznim poročilom, potem smemo soditi, da (.'rispi k mala zguM svojega poslednjega zagovornika. V večernem izdanju od minulega četrtka smo že povedali, da so židovske podgane ie začele zapuščati potapljajočo se Indijo g. C'rispia, ali sedaj je slutiti, da je tudi zaupanje kralja Hnmberta jelo pojemati, iu slednjič jeli so Cri-piju obračati hrbet tudi njegovi časnikarski za-goviiniki. Tako pravi milanska „Perser-vanza" — kateri list je do zdaj zvesto stal na strani ('r ispija —, da Criapijevo ime ne more značiti programa za bodočnott, dokler se ne opere madeža in dokaže, da so vsa žaljenja gole laži. Zato pa Crispi za sedaj ni mož za to, da bi vodil nove volitve, kajti o njegovi poštenoati in nedolžnosti morejo soditi le sodišča, do katerih se je obrnil, ne pa dežela, oziroma volilci. Jasneje pač ni mogoče vsklikniti : ,/Vispi pojdi, ker imaš umazane roke od denarja iz rimske banke!
Različne vesti.
Občinske volitve na Koroškem. Moč nem-škutarstva je na slovenskem Koroškem vedno še veliku, posebno vsled materijalne zavisnosti slovenskega kmeta od Nemcev. To se vidi pri občinskih volitvah. V Žabnie.ah, ki so bile doslej vedno v slovenskih rokah, zmagali so nemškutarji, isto tako v Vertibergu pri Beljaku, dočim pa je narodna stranka zmagala sijajno v Globasniei in v Št. Jakobu; v Rožu in v Grebinju nad Velikovcem pa je spravila vsaj polovico svo-mož v odbor.
Za učitelje. V okraju Pazinskem razpisana je. Hlužba podučitelja za ljudsko šolo v Padeni in služba učitelja II. pl. razr. za šolo r Labinjit. Prošnje za prvo službo do 15., za drugo do s/0, t. m.
Za pokroviteljstvo podružnice družb« sv. Cirila In Metoda pri sv. Ivanu je nabral č, g. kapelan o več prilikah 91 kron.
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti in sicer v namen, da postane Harkovljanska župnija pokroviteljica, nabrala je vesela družba v krčmi „Obrtnijskega dru-»tvafc v Barkofljab, slaveča novega leta dan, 14 kron in 7« stot., katere so darovali: Prekrstitev Gustinove hiše 1 krono, da bi Slovenčeva družina ne postala nikoli cikor-jaška 1 krono, radi družbenih razsajalcev krone 60 stot., da ne bi nikdar umrl 26 stot., da bi bil vedno živ 20 stot., ker seje obesil s svojo ž... 3 krone, da ne bi bilo prepira med brati 1 krono, da otroci otroških vrtcev bi postali narodnjaki 40 stot., da bi se vsem mojim .aventorjem" kmalu kolesa podirala 1 krono, petelin zapoje in ga ni še domov 20 stot., prazno slamo mlatiti v Kotoru ao stot., da ne bi zaspal na delu 30 stot,, zamudnež 40 stot., da bi dimnik vlekel 20 stot., kuhati je treba, da dimnik vleče 20 stot., ako bi jaz drv ne žagal, ne bi se kadilo 120 stot., kadar bom hišo zidal, obrnem dimuik po vetru 40 stot., da so Srbi v Dalmaciji vstopili 20 stot.
Silvestrov večer, ki ga je priredila podružnica sv. C. in M. na Greti, obnesel se je vsestranski dobro. Občinstva seje nabralo toliko, da ste bili polni sobi Hoj. kousum-nega društva. Tudi v gmotnem obziru je ta veselica prinesla lep dohodek za osnovo novega vrtca na Belvederju. Le škoda, da je slavno policijsko vodstvo (ive točki programa prepovedalo, namreč: deklamacijo „Na Silvestrov večer" in pesem „Kviško bratje". Namesto teh toček deklamoval je g. Gorjanec „Kabeljsko jezero" in vrli pevski zbor Zarja je pel »Pevčevo pomladansko". Volaričev »Zvečer* in Kisenhntovo .Mazurko" je močni pevski zbor kaj ubrano popeval ter ju moral ponoviti na občno zahtevanjo. Očaral je mili »Nazaj v planinski raj* — kojega je lepo proizvajal g. Katalan. Šaljiva igra „Fran-coska-piuska vojska" izvabila je mnogo neprisiljenega smeha; saj so pa bili na odru znani diletanti in diletantinje, ki so prav dobro igrali vsak svojo nalogo. G. Bremič, Petrič, g.da Piščanec iu Kavčič — poznamo jih iz drugih iger, tem sta se pridružila g.da Podkrajšek in Križmančič, koje sta oba svoji nalogi dobro izvršila. G.a Olga Mikelič je s Cimpermanovo „Slovencem o novem letu' vneinala navzoče k vstrajnemu delu v prid naroda, potem ko je staro leto	(gosp.
Petrič) odbrenkalo ter zginilo liki slama. Koncem bila je tombola, ki je trajala do
poznega jutra ter vzbujala mnogo veselosti. Ko se je oglašal zvon iz stolpa, naznanjajoč začetek novega leta, spremljali smo se domov, dočim smo se tedaj pridno zabavali slušajoč u'>rane glasove vrlih ro-janskih pevcev, ki so zapeli mnogo narodnih pesmij izven programa Upamo, da na« vrla „Zarja* kmalu zopet razveseli z novo veselico, kakoršnih bi se moralo v prijaznem Rojanu sploh mnogo prirejati.
Potrjeni in novoimenova >i poljski čuvaji Mestna občina tržaška potrdila je razne poljske čuvaje v dosedanji njih službi Potrjeni so zopet : Miha Ban za Bane, Martin Kralj za Trebče, I. Berce za Gropado, Ant. Sa-clier za Bazovico, Fran Grmek za Prosek, .Štefan Slabeč za Kontovelj, Matej Bogateč za Sv. Križ, Miha Čok za Lonjer in Fran Strnad za Barkovlje. Na novo imenovana sta : Matej CJrgič za Padrič in Jakob Sosič za Opčine.
Nova poitna urada. Pod novo ustanovljeni poštni urad Medulin pri P ulj i spadajo vasi Ližnjau, Medulin in Lissnn, pod poštni urad St. Volbenk na Višečkem vrhu pri Ptuju pa vasi Trnovce, Kozlovec, Št. Volbenk, Viš z Gomilo in Goro, Viščevrh s Sovjakom, Čermlje in Ćemljenšak.
Spalni vagoni na progi Trst-Benetke. Od novega leta dalje vozijo za posknšnjo na progi Trst-Benetke pri ponočnih vlakih spalni vagoni. Kdor hoče vožnjo prespati v postelji, mora plačati poleg voznega listka I. razreda še 5 kron za posteljo. To pristojbino morajo plačati tudi d tični, ki vstopijo na koji postaji med potjo Trst-Benetke na vlak in želijo imeti posteljo.
Davica in ikrlatica v logaškem okraju. Okrajni šolski svet v Logatcu prepovedal je do daljne naredbe obiskovanje ljudske šole v Zibršah, ker se je pojavila v tej vasi davica, in Petkovcu, kjer razsaja škrlatica.
Ustanovni zbor podružnice c kr kma tljske družbe za gorjansko župnijo bode v Gorjah, jutri po poldanskem cerkvenem opravilu. Zborovanje bode v prostorih tamošnje ljudske šole.
Olajhčave za dobavo soli za živino. Finančni minister objavlja v poslednji številki drž. zakonika naredbo, ki olajšuje dobavo soli za živino. V srniilu te naredbe občinam ne bode treba naznanjati določenega časa za naročila, ampak naročati bodo mople tekom vsega leta. Avtonomna ali gospodarska društva pa si bodo smela napraviti skladišča za sol, lyer bodo mogli živinorejci kupovati sol po potrebi.
Potrebščina tržaške bolnišnico. Nedavno razpisal je mestni magistrat natečaj za pokritje potrebnega mesa, riža, vina itd. v tržaški mestni bolnišnici tekom leta 1895. Znajoči, da imamo v Trstu mnogo slovenskih trgovcev — na drobno in na debelo —, objavili smo dotični natečaj tudi mi, kajti nadejali smo se, da vporabi ugodno priliko tudi koji izmed naših trgovcev in da stavi ponudbe. Sedaj p* doznamo, da je mestni magistrat poveril potrebna dobavljala za bolnišnico izključno le i t a I i j a n u k i m tvrdkam. Kaj ni tekmovala ni jedna slovenska tvrdka ?
Nezgoda na istrski železnici Dne 3. t. tn. popolndne pregledoval je višji inženir državnih železnic Anton Val le železniško progo Trst-Pulj, vozeč se na malem železniškem vozičku, katerega sta gonila dva težaka. Ko je prišel inženir s svojim vozičkom, vračaje se v Trst, do postaje Rakitovič, kjer železniška proga do postaje Buzet jako visi, peljal je nek kmetic voz preko železniške proge, v katerega je bil vprežen osel. Železniški voziček je trčil tako silno ob omenjeni voz, da so vsi trije popotniki odleteli daleč v stran, voziček pa je drdral dalje. Jeden težakov ui se prav nič poškodoval, drugi težak pobil se je le nekoliko, inženir Valle pa je obležal brez zavesti poleg proge. Jeden delavcev hitel je na bližnjo postajo Buzet, od koder so poslali zdravniško pomoč, potem pa so odpeljali inženirj i v Trst. Oujurno, da se jeinženir Valle pubil silno težko na raznih krajih trupla ter da je malo nade, da bi ozdravel. Valle je rodom Daliuatinec in govori hrvatski jako dobro in rad.
Umor v Pulji. Iz Pulja pišejo dne 31. min. m.: Danes sta se sprla v tukajšnjem cirkusu Belley 38letni Dominik Legutti, rodom iz Metana iu IS letni Herkul Lnghi, rodom iz Verone. Oba sta članova cirkusa. Vzrok njiju prepiru bil je malenkosten. Su-
ghi pograbil je škarje in žnjimi zabodel Le-
guttia v levo stran prsij. Ranjeni umrl je po nekolikih minutah. Morilca so zaprli.
Nenadna smrt Dne 3. t. m. popolndne prišel je 52letni trgovec z živimo in mlekar Alojzij Lenardon, italijansk podanik, stanujoč na Gornji Kjarboli hit. 47, v mestno klavnico, kjer je oddal 10 krav, katere je bil prodal. H krati zgrudil se je brez zavesti na tla. Služabniki v mestni klavnici prihiteli so mu v pomoč, pozvali so zdravnika toda Lenardonu ni bilo pomagati, ker je bil že mrtev. Prišla je na lice mesta sodnijsko-policijska komisija, ki je ukazala odpeljati truplo pokojnikovo na dom. Lenardon ostavit je udovo in sedmero otrok.
Ogenj v Cerkvi. Na novega leta dan med mašo nastal je ogenj v cerkvi vasi Sol-lesmes v Belgiji (Blizo Bruselja). Veliki oltar stal je hipom v plemenu ; duhovnik, ho-teč rešiti sveto posodo, opekel se jako hudć. Prestrašeno ljudstvo drvelo je proti vratom, v strašni gnječi obležalo Je nad 100 oseb poteptanih ali sploh poškodovanih.
Delovanje okrajne hranilnice in posojilnice v Idr jI. Ta posojilnica in hranilnica (re-gistrovana zadruga z neomejeno zavezo) pričela je svoje poslovanje dne 4. novembra m. 1. Od tega dne do danes vložilo se je v hranilnico že 55276 kron 36 stotejk, posojila pa je dala posojilnica lepo svoto 46 325 kron.
Ženitbsne kolajne. Car Nikolaj II. Aleksandrovi ukazal je, da se kujejo kolajne v spomin njegove poroke z veliko knjeginjo Aleksandro Feodorovno (prineesinjo Alikso). Te kolajne bodo kazale na jedni strani primeren napis, na drugi pa doprsni podobi cara in carice. Kovale se bodo deloma iz srebra, deloma iz medi.
Ruske železnice. Do sedaj je v Rusiji dogotovljenih 34.604 kilometrov železniških prog. Od teh pripada 31.158 kilometrov področju ministerstva za promet, 1.343 kilometrov področju vojnega ministerstva (to je transkaspiška železnica), 2103 kilometri pa spadajo na Finijo. Glede sibirske železnic pa omenja poslednje službeno poročilo, da je ista popolnoma dograjena v dolgosti 1518 kilometrov in razun tega da je ob vsej progi dograjenih okolo polovica potrebnih poslopij.
Nezgoda na lovu. Te dni bil je 301etni kmet Tomaž Šuran iz Dekan v obliiju domače vasi na lovu. Hkrati razletela se mu je puška, katero je držal v levi roki, in mu grozno raztrgala roko. Prišel je v Trst zdravit se ; pridržali so ga v bolnišnici.
Sodnljsko. Predvčerajšnjem stala je pred tukajšnjim sodiščem osivela tatica, obtožena hudodelstva tatvin® in goljufije. Ta „častivredna* starka je 721etna Josipiua Bale iz Dan. Obtožena bila je raznih tatvin, katere je bila izvršila v raznih krajih od leta 1890. sčm, osleparila pa je razne osebe v Sežani, deloma za hrano, deloma za gotov denar, kajti premetena starka znala si je pridobiti splošno zaupanje s trditvijo, da ima dobiti v kratkem izdatno dedščino. Svedokov bilo je 10; vse te lahkoverne osebe odškodovala je stara grešnica za svoto ali vrednost blizo 200 gld. Svoja hudodelstva priznala je le deloma. Sodišče obsodilo jo je na 15 mesecev ječe. Bode-li pomagala ta obsodba in spreobrnila staro tatico ? Ne verujemo.
Policijsko. Organi policijskega komisar-jata v ulici Scussa zaprli so 28letnega voznika Mateja Delenga iz Kopra ker je v neki gostilni v ulici Solitario ranil svojega tovariša in druga Ivana Breganta s steklenico po glavi. — Zasebnica Santa Giordani, stanujoča v ulici Malcanton hšt. 11, prijavila je koinlsarijatu v ulici Scussa da ji je »javna devica* Justina Stf-ttin, stanujoča v ulici Piccolomini hšt. 2, ukradla ogrtačo, vredno 3 gld. 60 lič. — 15letni Teodor Rettinger, sin lastnika ambulantnega streljišča na Iialli-jevem zemljišču, ustrelil je predvčerajšnjem iz puške na kapselj v »zabavo" na 7letnega dečka Klementa Madrasiča. Zadel ga je v levo lice, ranivši ga neznatno. Strelca so pozvali na policijski komisarijat v ulici Scussa, kjer so ga zaslišali na zapisnik in ga pustili svobodnega, dokler ga ne pokličejo -na odgovor. — 27letni voznik Ljudevit C. iz Gorice popival je po noči na včeraj v neki gostilni v Skorklji, a ni imel s Čim plačati računa. Stažarji vzeli so ga s seboj.
Koledar. Danea (5.): Telesfor, papež muc.; Simeon, stolp. — Jutri (6.): Sv. trije kralji, ali razglašeuje Gospodovo. — V po-
nedeljek (7): Valentin, škof; Krišpin, škof. — Prvi krajec. — Solnce izide ob 7. uri 4fi min., zatoni ob 4. uri 26 min. — Toplota včeraj : ob 7. uri zjutraj — 0 2 stop., ob 2 pop. f- 7 stop. C.
S poročilom o razpravi Jajčift Kravat in tovariši pričnemo v današnjem večernem izdanju.
Najnovejše vesti.
Dunaj 4. Oddelek za statistiko pri ministarstvu za trgovino objavlja nastopne podatke o železnicah v obeh polovinah države. Obe polovini sti imeli koncem leta 1893. 16942 kilometrov železnic, od teh je bilo 2654 kilometrov skupnih železnic in 14288 avstrijskih: 6320 državnih in 7968 privatnih. Potnikov so prevozile vse železnice 97,305.486, blaga pa 90,904.000 tonel. Dohodkov je bilo ukupno 242,071.0% gld.
Budimpešta 4. Kakor je poizvedela »Bud. Corresponuenz" z Dunaja, ne pride cesar pred soboto v Budimpešto.
Budimpešta 4. Zbok žametov ustavil se je promet na raznih malih progah.
Beligrad 4. Včeraj so završili razpravo proti Gjakovidu in tovarišem, kateri so hoteli zastrupiti kralja Aleksandra. Razsodba so proglasi dne 12. januvarija zajedno z razsodbo v pravdi preti Oebincu radi veleizdaje.
Beligrad 4. Dragan Cankov se je povrnil v Sredec. (Menda vsled sklepa bolgarskega sobranja, da se pomiloste politiški zločinci. Povrnitev Cankova utegne izdstno u plivati na politiško življenje v Bolgarskem. Op. ured.)
Atene 4. Na otoku Cuboea je bilo občutiti močan potres. Tam razgraja huda nevihta.
Tc^ovlnalto brsojavk*.
Burilmpstta. Pšnui.-n ?.» spomlad M3--4A4 PSinica Kil jasen 1805 6.94 do (1.96 Ov»s z* spe-mlad 4 01 -6 02. Ki nov* I 25 -5 35. Koraia start 5-50 So ft-70.
P&itnicn nova od 78 kil. f. G-65—6 S0, od 79 kil. T. 6 60- 6 65, od 80 kil. f. 6 65-6-70 oi 81 kil. f. 6 70 -I. 75, od 83 kit. for 6-75—6.80.
Ječmen 6 2 » — 810 ; proso 6-00—6-60.
Planira: Slabe ponudb«. Popraiaranje sr.-duju. Trg jako stalen, cena bolje. Prolaloseje 15,000 met. stot. Oves 6 nč. dražja. V roma: lepo.
Praga. Noralinirniii sladkor rs januvar t. 1130, februar f. 11.97. Sneg
Prag«. Centrifugi novi, po.itavljen t Trii in s carmo vred, odpoHiljatev prucej f. 27 75-28 Jan. mare f. 27.75—28. - Conrassč ia januvar-maro f875 —•—. Četvorni za januar 2950. V glavah (aodik) r.a janurnr 30 50
Ha Tre. Knt:\ Pantoi good avarage aa januvar 88.75 iu roarc 87.25 bolje.
Hamburg, flanio« itool avernga za januTat 70 75. maj 09.7», sopteml>«>r 69-25, »talno.	_
Dunujaka bona 4. JunuvAVj«
iauB
da no*	v<" eraj
P ritmi dolg t papirju .... 100.50	100 55
, „ ▼ srebru .... 100 40	100 60
Avstrijska renta t ilatu . . . 12455	124.45
„ t kronati . . . 98 55	»8 45
Kreditna nkcljt....... 404'U)	402'—
London lOLst........124.55	124-25
Napoleoni.........9'86	•'•T1/,
100 mark.........60 86	60 06
100 ittlj. lir........4615	49'20
Javna dražba.
Podpisani naznanja, da boda dne 26. janun.rjt t 1. ob 10. url predpoludne t Oorjunnkein javna •iraibn za p 'duzotjo prenovi jenja tukajinjc cerkve.
Stroški ho preudarjoni na 11.174 gld fl2 kr.
Preudarek. Htavb ni nnfrt ia draž!tene pogojo ni vsak lahko ogli'du do dna dralbe pri podpisanem. 1'red zaf clkoiu untmcnn dražbe j« uloiiti 50% vHrSrina.
V Oorjanskem, 3. januvarija 189*i.
Cerkveni stavbeni oditk.
NAZNANILO.
Podpisano podžupanstvo naznanja, da so Bt Unot zopet odpreta 2 R> mnja in nicer dne 17. janu-varja in pi vi p >no loljck meseca marca.
l'r»i leto&nji semenj bode »A dan «t<, Antona t j. 17. t. m.
Ker jo Unec ln ura od iuleztiiiko postaje ltukok odiluljun iu skornj v grodiSSu med Cerknica, Logatcem in Postojino, je semenj u^oilcn *a prodajalce in knpco.
PodžupaiiHtvo na Unci, dne 4. januvarja 1195.
Podžupan: Pp. Onasda.
Gostilna na prodaj.
Na prodaj jo zaradi slabega zdravja lastnikovega lupa, prostorna, na novo urejena, dobro ebi«ku> vaiia goHtilnn, lož ču na ugodnem krnju sredi mesta. Pobližjo pri ureduiitvu „Kdinosti".
t
33BS5K03 "TaH?
I)ol»rozii»M gostilna
ANTONA VODOPIVCA
(pu d »mače .pri PrvaJkovcu")
mn^
v Trstu, ulica Bolltarlo it.
ia
toči kolikor v gostilni, tolik >r pri vo8elic«h v sokolski telovadn e!, vedno le pristna vipavska, dornberska in kratka be a ln trna vina. — Sladki riesllng v sieklenirali, in modro fran-kisjo, vsaka steklonira drži 1 lit^r in veljat 60 noTĆ.— Post režim je po&tiTia, cena smnrna. Kuhinja je preskrbljena s tofnimi, toplimi in mrzlimi jodili.
Priporofia se rojakom v Trslu in z dežele
Toči vino tudi družinam 4 nvč ceneje, ah> se odvzame najmanj 5 litrov,
HlTOCTE^RnJI^IgflloflfifllmaBra gnala
Lastnik politično druttvo .Edinont* — iadavatelj ui odgovorni umdnik : Julij Mikota. — Tinkama Dolenc v Tratu.