vsak petek izide XV OKNO GfBD k. 2HO 10 iO Gorenjska y Banka Sprejem ponudbe za delnice Aktiva Invest po 22.000 SIT samo še do 8.8.2003! Jak';: 04/2X0 JO 12 h w n>. gbtl. si, irtfv ("/;/«/, j i Banka. J posluhom u,r„u-.i . strakmtM i itmmnvil NOMINALNE OBRESTNE MERE Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 61 - CENA 180 SIT (16 HRK) Kranj, torek, 5. avgusta 2003 Bivak na Rušju je na obljudeni poti na Škrlatico in Stenar in zato redna "tarča" objestnežev. Foto: Darinka Sedej Divjaki v bivakih Če se kdo še jezi na Triglavski narodni park, češ, vtikajo se v vsako figo, preganjajo uboge gobarčke, hribolazne pohlepneže, ki trgajo šope planik, ubožne Čehe, ki spijo po avtih, ga ta jeza v teh dneh mora miniti. Oh, kje si naravovarstvenik, zavzdihneš, ko gledaš te trume in trume, ki gomazijo po Julijcih in alpskih dolinah! V Vrata, recimo, voziš v neprekinjeni koloni gor in dol! Če potem naletiš še na razdejano zatočišče, bivak na Rušju nad Vrati, te pa resnično vse mine. Bivak naj bi nudil zavetišče gornikom, ki v gore prihajajo drugače: z gorniškim srcem, zaljubljenostjo v plezarijo, z dušo in kulturo. V njem naj bi prenočili, ga zapahnili in odšli. Kje pa! V njem žurirajo tudi teden dni, ga zasvinjajo, pokradejo in ne zapahnejo, tako da vanj vdrejo še ovce. Skrbnikom, jeseniškim alpinistom, ki že najmanj deset let obupujejo nad divjaki v njihovih bivakih, je zdaj prekipelo. ZayetišČa, ki so ob najbolj obljudenih poteh, bi najraje poleti zaprli, ključ pa spravili v dolini. Če bo pri takih objestnežih ključavnica seveda vzdržala! Ali pa bi jih morda le popolnoma izpraznili? Karkoli bodo storili, je lahko za prave planince tudi narobe, a tako se ne gredo več. Ni pomoči. Naj leto in dan kupujejo nove jogije in deke ali morda postavijo stražo na 2000 metrih ali kaj? Če v zavetiščih tujih gorstev zadostuje, da jih pregledajo le dvakrat letno, jih pri nas pri nas očitno obiskujejo k vandalizmu nagnjeni objestneži. Taisti junački si na tujem še pisniti ne bi upali, tuje pa itak vse "naše", vse zastonj in za odnes't. Kakšna vzgoja! Darinka Sedej Na Starem vrhu še kuhajo oglje Anja Klinar dvakratna evropska prvakinja Petnajstletna Jeseničanka Anja Klinar, članica Plavalnega kluba Radovljica, je na evropskem mladinskem prvenstvu slavila v disciplinah 400 in 200 metrov mešano. Stari vrh - Te dni je po vsej Gorenjski vrsta prireditev, s katerimi domača turistična društva obujajo stare običaje. Tudi na škofjeloškem koncu so v nedeljo pripravili praznik žetve na Žirovskem vrhu, na tradicionalni, letos že dvaintrideseti prireditvi pa so na Greblici pod Starim vrhom domačini, člani Turističnega društva Stari vrh, prikazali, kako se pridobiva oglje. Z zanimivimi skeči so prikazali postopek "kuhanja" vse od žaganja lesa do priprave kope in kurjenja. Obiskovalci od blizu in daleč so marsikaj slišali tudi o življenju oglarjev, gojenju drobnice in navadah kmetov na škofjeloškem koncu, za zaključek prireditve pa so - kljub vročini - tudi zaplesali. Vilma Stanovnik Kranj - V nedeljo končano mladinsko evropsko prvenstvo v plavanju v Glasgovvu je prineslo veliko veselja tudi našim plavalcem in vodstvu reprezentance, saj so se včeraj domov vrnili s kar tremi kolajnami, dvema zlatima in eno bronasto, poleg tega pa še s kopico državnih in osebnih rekordov. Seveda je bila najbolj zadovoljna 15-letna Jeseničanka Anja Klinar, ki je domov prinesla dve zlati odličji. Slavila je namreč že v svojem prvem nastopu, ko je v četrtek v finalu na 400 mešano s časom Slavje ob makedonskem prazniku Jesenice - V soboto je bilo v športni dvorani Podmežakla veliko slavje ob 100-letnici Ilindena, verskega in nacionalnega makedonskega praznika. To je bila hkrati tudi osrednja prireditev Makedoncev v Sloveniji ob njihovem največjem prazniku z navzočnostjo številnih uglednih gostov. Prireditev z bogatim programom so pripravili člani Kulturnega društva Ilinden Jesenice. Veleposlanik države Makedonije v Sloveniji Iljaz Sabriu in predsednik Zveze makedonskih.društev v Sloveniji Ilija Dimitrievski sta se spomnila dogodkov pred 100 leti, ko je 2. avgusta, na dan Svetega Ilije, v bitolskem okraju izbruhnila vstaja makedonskega naroda proti turškemu okupatorju. Podžupan občine Jesenice Branko Noč je med drugim poudaril, da Jeseničani spoštujejo zgodovino Makedoncev, ki so našli svoj dom v tem mestu. Vsem je čestital ob prazniku Ilindena ter dejal, da upa, da jim druga domovina ni mačeha in da se na Jesenicah dobro počutijo. V kulturnem programu sta nastopili folklorna skupina z ljudskimi godci iz Delčeva v Makedoniji in folklorna skupina Ilinden z Jesenic. Del slovenskega ljudskega izročila je navzočim predstavila Folklorna skupina Julijana s Hrušice. Predsednik Makedonskega kulturnega društva Jesenice Ljubimir Veljkovski je podelil več priznanj za sodelovanje in pomoč, med drugim veleposlaništvu republike Makedonije v Sloveniji, nekaterim državnim institucijam, makedonskim društvom v Sloveniji, občini Jesenice ter nekaterim domačim organizacijam in posameznikom. Omenimo še, da v občini Jesenice živi okoli 400 prebivalcev makedonske narodnosti. Okoli 100 jih je vključenih v Makedonsko kulturno društvo Ilinden. Janko Rabič Jeseničanka Anja Klinar je v Glasgovvu osvojila kar dve zlati kolajni. 4:42,67 ter novim mladinskim in absolutnim državnim rekordom osvojila zlato kolajno. Anja je bila nato še peta v disciplini 200 metrov prsno, svoje nastope na škotskem pa je končala še z zmago, državnim mladinskim rekordom in zlato kolajno v disciplini 200 metrov mešano. Prav tako se je na tekmovanja izkazala naša ženska štafeta v disciplini 4x 200 metrov, saj so radovljiške plavalke Lavra Ba- bic, Sara Isakovič, Anja Klinar in Jasna Ovsenek dosegle nov mladinski in absolutni državni rekord in v finalu 5. mesto. Rekordno je na 100 metrov prosto plavala tudi Sara Isakovič, ki je z novim mladinskim državnim rekordom osvojila 4. mesto, državni rekord pa je plavala tudi v disciplini 50 metrov prosto in osvojila osmo mesto. Poleg gorenjskih plavalk so dobro plavali tudi fantje, naj- bolje pa je nastop uspel ilirijanu Jerneju Godcu, saj je v disciplini 100 metrov prosto osvojil bronasto kolajno. Sicer pa si bomo nastope večine najboljših domačih plavalcev in plavalk lahko te dni ogledali v prenovljenem letnem bazenu v Kranju, kjer se danes začenja državno prvenstvo v plavanju. Vilma Stanovnik, fotorTina Doki 9770352666018 Gradnja avtocest daljša in dražja Po novem predlogu nacionalnega programa izgradnje avtocest bo avtocestni križ v Sloveniji zgrajen do leta 2013 in bo stal vsaj 5,4 milijarde evrov - Vlada sprejela uredbo o prostovoljnem služenju vojaškega roka Ljubljana - Vlada je prejšnji teden popravila nacionalni program izgradnje avtocest, ki predvideva precej več sredstev in se bo izvajal dlje, kot je bilo prvotno načrtovano. V kolikor bo novi predlog potrdil tudi državni zbor, bomo avtocestni križ v Sloveniji dobili do leta 2013, njegova izgradnja pa bo stala 5,4 milijarde evrov oziroma 1,4 milijarde evrov več, kot so predvidevali še včeraj. Avtocestna hrbtenica bo zgrajena do leta 2008, s tem da naj bi bila avtocestna smer Maribor - Koper dokončana najkasneje leta 2005, smer Karavanke - Obrežje pa leta 2008. Predlog novega nacionalnega programa obsega izgradnjo skupaj 572,6 kilometra cest (sedaj veljavni program pa 553,7 km). Od tega je 538,6 kilometra avtocest in hitrih cest (sedaj 518,6 km) ter 34 kilometrov drugih državnih cest (sedaj 35,1 km). V nov program niso uvrstili nobenega dodatnega odseka avtoceste, 18,9 kilometra več avtocest, kot pa so načrtovali doslej, pa bo zgrajenih zaradi nekaterih sprememb pri poteku tras. Dars bo torej do leta 2013 za izgradnjo avtocestnega križa potreboval še slabe tri milijarde evrov in pol, v kar pa niso všteti stroški financiranja, tj. stroški najetja posojil. V novem programu je tako predvideno, da bo Dars manjkajočih 3,475 milijarde evra dobil iz državnega proračuna (42,6 odstotka), z izdajo obveznic (45,9 odstotka), z najetjem domačih in tujih posojil (10,7 odstotka) in iz drugih virov (0,8 odstotka). Dars se bo V spomin Prof. Ivo Zrimšek Ko se bolezen bliža zadnji točki in ko za to zveš, je obnemelost še bolj zgovorna. Tako je marsikdo obnemel, ko je zvedel za bolj ali manj natančno predvidljive zadnje ure življenja profesorja Iva Zrimška. On pa je, pa naj se še tako čudimo, sproščeno zapel, čeprav mu je od bolečin trzal obraz. Kdo je bil Ivo Zrimšek? Za domače najprej ljubeči oče in soprog, za znance znanec, za prijatelje zvest prijatelj, za kolege uvideven kolega, za dijake navdušujoču učitelj, za slaviste dosleden, resen, a pravičen inšpektor in pedagoški svetovalec, nazadnje uslužbenec na kranjski enoti zavoda za šolstvo. Niso ga obšle zavezujoče funkcije vse tja do ravnateljske ga in direktorskega mesta v kulturnih in šolskih ustanovah, a tudi ne življenjske stiske vseh vrst na relaciji od rodnega doma do pomembnih službenih mest, najsi bo koder koli, tudi v Novi Gorici in v Kranju. Član bogve kolikih strokovnih komisij in delovnih skupin, pisec slovnice slovenskega jezika za vojake v JLA, še mnogo prej pa prevajalec klasikov ruskega jezika, sub-tilen lirik sočasnih revij, človek širokega obzorja in strokovnega znanja s smislom za gledališče in za humor, a tudi za jedki sarkazem. Vernik lepote, podprt s klaisčno izobrazbo in znanjem latinščine. Častilec domače literature in jezika. Hlepeč po pravičnosti za vse ponižane in razžaljene, tudi dolgoletni zagovornik obetavnega družbenega sistema, in kot po pravilu življenjske ironije, razočaran nad njim. Kavalir v prijaznem pomenu besede, pripravljen pomagati prav vsakomur. Pro-letarec po poreklu in aristokrat po duhu, zato utrjen in hkrati ranljiv, in tihi iskalec preseženega. Zavrt vase, a odprt k drugemu. Zdaj breme sam sebi, zdaj z vzgonom v višine; zdaj trda zemlja, zdaj mehko nebo. Vedno in spet in spet pa človek, ki mu nič človeškega ni tuje. Odšel je hitro in nepreklicno, pomirjen z vsem in z vsemi. Berta Golob KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED -BREZPLACN0- Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči mesec! Mali glas, oddan po telefonu ali brez kupona, zaračunavamo po ceniku, s popustim za naročnike (20 %). VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika. KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS JE OBJAVLJEN VSAK PRVI TOREK V MESECU! Po telefonu 04/201 42 47 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Kupon ne velja za pravne osebe (d.o.o. - s.p.) Pošljite na: GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124 Ime in priimek, naslov: Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: Kupon ni veljaven za objavo pod šifro oz, za naslov v oglasnem oddelku. torej za potrebe novih avtocest kar precej zadolžil - preko 56 odstotkov potrebnih sredstev bo dobil na ta način. Dolg naj bi poplačal z več pobrane cestnine (povečanje prometa). Letni obseg investicij v novogradnje do leta 2013 je enakomerno porazdeljen - letno bo za avtoceste namenjenih do 400 milijonov evrov oziroma okoli 1,6 odstotka BDP. Kot je na novinarski konferenci pojasnil državni sekretar za ceste Tomaž Vidic, je analiza izvajanja programa od leta 1994 do 2002 pokazala, da 11 odstotkov povečanja cene avtocestnega programa pade na DDV (prej so vračunavali triodstotni prometni davek), tri odstotke k dražji izgradnji bo prineslo plačilo celotnega zneska za spremembo namembnosti zemljišč, preostalih 19 odstotkov pa "na različne zunanje in notranje razloge, ki so v analizi natančno obdelani". Poleg cest v nacionalnem programu je po letu 2013 predvidenih še dodatnih 140 kilometrov cest. To so cestna pove- zava avtocestnega križa s Koroško, prek Ilirske Bistrice bodo z avtocestnim križem povezali mejni prehod Jelšane, »cestna povezava Koper - mejni prehod Dragonja, dokončati bo potrebno še Phvrnsko avtocesto do meje s Hrvaško in dograditi ljubljansko zahodno obvoznico v šestpasovnico. Po letu 2013 bodo dokončali še zadnji del zahodne mariborske obvoznice in zgradili povezavo Povodje -Jeprca - Stanežiče. Vlada je na zadnji seji sprejela tudi predlog uredbe o prosto- voljnem služenju vojaškega roka. Z njo je omogočila služenje vojaškega roka tudi v času, ko bo naborniški sistem ukinjen in se bo slovenska vojska popol-njevala s poklicnimi vojaki. Po ukinitvi naborniškega sistema Slovenski državljani in državljanske, stari od 18 do 27 let in ki še niso odslužili vojaškega roka, se bodo tudi po prenehanju izvajanja obveznega služenja vojaškega roka lahko vojaško usposabljali, le da tokrat prostovoljno. Temeljno usposabljanje bo trajalo tri mesece, v katerih se bodo usposobili za pehotni-ka, ki zna preživeti na bojišču. Za služenje bodo prejemali plačilo, vezano na minimalno plačo v Sloveniji. Ob nastopu služenja bodo tako prostovoljci prejeli deset odstotkov minimalne plače, prvi mesec 15 odstotkov, drugi mesec 25 odstotkov, tretji 40 odstotkov in ob koncu služenja še 60 odstotkov minimalne plače. Skupaj bi danes prejel okoli 145 tisočakov, s tem da mu bo vojska zagotavljala tudi zdravstveno varstvo ter pokojninsko' in invalidsko zavarovanje. Povrnili jim bodo tudi vse potne stroške prevoza do doma in nazaj v enoto ob dovoljenih izhodih ob koncu tedna oziroma praznikih. Simon Šubic Srečanje jeseniške ZLSD Jesenice - Območna organizacija Združene liste socialnih demokratov Jesenice 1. avgusta, ko je tudi spominski dan Občine Jesenice na boje in prve žrtve na Obranci na Mežakhj, pripravi družabno srečanje svojih članov. Kar veliko (vseh članov območne organizacije je okoli 350) jih je prišlo minuli petek na vrt restavracije Kazina, kjer so v svoji sredi gostili Mirana Potrča, poslanca v Državnem zboru in vodjo poslanske skupine ZLSD, ter domačega župana Borisa Breganta. Ko so se ob letu spet srečali, je prva beseda nanesla na volitve prejšnjo jesen. Predsednik Tomaž Mencinger je v uvodnem nagovoru izrekel oceno, da je "stranka na tem območju'dosegla zelo dober rezultat, ki je splet ponudbe uspešnih kandidatov in dela stranke." S tem se v slovenskem merilu strinja tudi Miran Potrč, ki je omenil samo županska mesta v Ljubljani, Izoli, Mariboru, Velenju, Novi Gorici, na Jesenicah in še v kateri manjši občini. Prav tako je spomnil na pred tremi tedni dosežen dogovor o koaliciji z LDS, SLS in DeSUS-om, ki naj bi zdržal do prihodnjih državnozborskih volitev. "Pred nami je veliko nalog. Zagotoviti moramo, da bo Slovenija še naprej uspešna v gospodarskem in socialnem pogledu. Res je, da se število brezposelnih zmanjšuje, vendar je številka okoli 95 tisoč mnogo preveč. Naš razvoj mora biti hitrejši od povprečja Evrope, da bi število brezposelnih še zmanjševali," je med drugim dejal Potrč ob vse bližjem vstopu v Evropsko skupnost. Omenil je večno nezadovoljno opozicijo, ki ji ni prav skorajda nobena vladna odločitev, in dodal: "Veliko je stvari, o katerih se bomo morali v naslednjih mesecih pogovarjati v vladi. Pred nami je davčna, zdravstvena reforma, učinkovit boj proti korupciji, reforma lokalne samouprave, volilna zakonodaja in še kaj. ZLSD se bo trudila, da te reforme izpelje v korist ljudi." Beseda Borisa Breganta pa je bila namenjena predvsem prihodnosti Jesenic, ko se zaključuje velik projekt urejanja Poslovne cone, namenjene novim de- javnostim in s tem novim delovnim mestom."Vselej, ko govorimo o problemih razvoja, mi je v mislih generacija, ki prihaja, ki zaključuje srednje šole in se bo morala v naslednjem obdobju lotiti novega posla. Najhuje je takrat, kadar ta generacija ne ve, kaj storiti, in najhuje kraju, ki mu pobegne. To se žal na Jesenicah še dogaja," ugotavlja župan in možnost pozitivne spremembe vidi prav v uresničevanju programa prostorske regeneracije Jesenic. M. K. Praznično na Vodiški planini Pred 62. leti sta se razplamtela zavest in želja po samostojnosti Radovljica - V spomin na 5. avgust 1941, ko je bil ustanovL jen Cankarjev bataljon, je bilo v soboto srečanje pri Partizanskem domu na Vodiški planini. Tudi letošnje je potrdilo, da se spomin in tradicija z vsako leto množičnejšim obiskom pri Partizanskem domu utrjujeta. Letošnjega srečanja, na katerem je bil slavnostni govornik brigadir slovenske vojske Peter Zupan, ki je poudaril, da sta se pred 62 leti na Vodiški planini Prosijo za pomoč Radovljica - Leta 1962 so organizacije Zveze borcev in invalidov občin Radovljica, Jesenice, Tržič, Kranj in Škofja Loka zgradile partizanski dom na Vodiški planini na Jelovici. Kasneje sta se organizaciji Zveze borcev Škofja Loka in Tržič odpovedali pravicam v korist Radovljice. Sedaj so Radovljičani lastniki treh petin doma, Kranjčani in Jeseničani pa po eno petino. Občinski odbor Zveze borcev Radovljica je odgovoren za upravljanje z domom. Zaradi dotrajanosti so morali letos obnoviti streho na domu. Obnova je stala 5,3 milijona tolarjev, Radovljičani pa zmorejo le dve tretjini zneska. Zato prosijo za pomoč. Kdor se bo odločil zanjo, naj nakaže prispevek na račun pri Gorenjski banki št. 07000-8000473741, davčna številka pa je 62082582. J.K. W3 '-'Ul/iđA^i ob ustanovitvi Cankarjevega bataljona razplamtela zavest in želja po samostojnosti. Svečanosti so se udeležili preživeli Cankar-jevci in borci, člani združenja borcev in udeležencev NOB območja Radovljica ter številni občani Radovljice in mladina. Ob občinskem prazniku občine Radovljica, ki ga praznujejo v spomin na 5. avgust, koje bil ustanovljen Cankarjev bataljon, sta udeležence pozdravila tudi pod- župan občine Jože Kapus in borec Cankarjevega bataljona Tine Zaletel Tilen, predsednik združenja mag. Pavel Žerovnik pa je podelil priznanje. V kulturnem programu sta nastopila recitatorka Monika Štefelin in Veteranski pevski zbor območnega združenja veteranov vojne za . Slovenijo pod vodstvom Franc Podjeda. K spominskemu obeležju je delegacija položila venec. Andrej Žalar Za spominski dan na Obranco 1. avgusta občina Jesenice praznuje spominski dan na boje partizanov v drugi svetovni vojni in prve žrtve, ki so padle na planini Obranci na Mežakli. Na tradicionalni spominski svečanosti ob spomeniku padlim se je zbralo precejšnje število članov borčevske organizacije, sorodnikov, veteranov, planincev in drugih, ki jim je zgodovinski spomin še vedno blizu. Planina Obranca - Tega dne seje leta 1941 Cankarjeva četa v prvem oboroženem spopadu na Gorenjskem na Obranci zoper-stavila sovražniku. Ob napadu so bili v taborišču le borci, ki niso odšli na miniranje cestnih mostov v Moste pri Žirovnici. Čeprav jih je bilo malo, so se odločili braniti taborišče. Ker pa je bil pritisk Nemcev prehud, so se po krajšem boju umaknili v nižji predel skalne planine. V neenakem boju sta padla prva partizana jeseniškega območja Ferdo Koren in Viktor Arzen-šek. Borci čete, ki so se vračali z nočne akcije, so udarili Nem- cem v hrbet. V strelski vrsti so se približali taborišču in našli padla partizana/Sovražnik seje takrat že umikal proti Poljanam v smeri babe. Iz zasede jih je napadel še aktivist Osvobodilne fronte Ivan Finžgar, ki je vzdrževal zvezo s partizani na Obranci. Nemci so ga ranjenega ujeli, odpeljali v begunjske zapore in 6. avgusta 1941 ustrelili. Bil je prvi talec jeseniške občine. "Nihče v tistem trenutku ni mogel predvideti, koliko bojev bo še potrebnih in koliko žrtev bo še sledilo na bojnem polju ter v drugih oblikah svetovne morije," je med drugim dejal jeseniški župan Boris Bregant, Občina bo zemljo raje plačala Denacionalizacijski upravičenec je zahteval vračilo v naravi, občina se je pogodila za odškodnino 560.000 evrov. Kranj - Gre za zemljišči na dveh različnih koncih Kranja, ki ju je država vzela Francu in Gabrijeli Holzhacker. Prvo leži severno od glavne avtobusne postaje, med nekdanjo vilo oziroma vrtcem in njegovim parkom ter zavodom za zdravstveno varstvo, drugo pa v šolskem okolišu na Zlatem Polju. Za obe je mestna občina zainteresirana, da ju obdrži, zato je z dedičem prvotnih lastnikov dosegla sporazum, da plača odškodnino 560.000 evrov v tolarjih, ki jo bo poravnala v letih 2004 in 2005. Zemljišče v bližini avtobusne postaje je namenjeno rekreaciji in stanovanjski gradnji. Del v izmeri 294 kvadratnih metrov je bil Francu Holzhackerju podržavljen leta 1958 in porabljen za cesto - zato je zavezanec za vračilo Slovenski odškodninski sklad - glavnina v izmeri 3209 kvadratnih metrov pa je bila leta 1977 odvzeta Gabrijeli Holzhacker, ki je takrat zanjo dobila dobrih 31.000 evrov odškodnine, kar presega 30 odstotkov vrednosti zemljišča, zato se odškodnina v denacionalizaciji upošteva. Gabrijeli Holzhacker je bilo leta 1962 odvzeto tudi zemljišče ob osnovni šoli Franceta Prešerna na Zlatem Polju, ki je po veljavnih občinskih prostorskih aktih namenjeno gradnji objektov za šolstvo, šport in rekreacijo. 993 kvadratnih metrov zemljišča uporabljata šoli Franceta Prešerna in Helene Puhar, zato je tudi v tem primeru zavezanka za vračilo Slovenska odškodninska družba. Približno četrti- na od preostalih 4353 kvadratnih metrov danes predstavlja kmetijsko zemljišče, tri četrtine pa stavbno. Ker je trenutni zemljiškoknjižni lastnik država, bo morala mestna občina Kranj v izplačilo odškodnine vključiti tudi njo, prav tako pa Mercator KZK Kranj, ki ima zemljišče še vedno vključeno v seznam parcel, ki oblikujejo kompleks obrata Vrtnarije, čeprav gre večji del za stavbno zemljišče, ki ga zasedajo vrtovi. Odškodnina, ki jo je za podržavljeno zemljišče dobila Gabrijela Holzhacker, ne dosega 30 odstotkov vrednosti, zato se pri denacionalizaciji ne upošteva. Kot rečeno, je mestna občina Kranj zaradi širitve avtobusne postaje, gradnje centralnih objektov pa tudi individualnih - ta del namerava prodati bodočim investitorjem - se je z dedičem denacionalizacijskih upravičencev poravnala za odškodnino. S takšno rešitvijo so se strinjali tudi kranjski mestni svetniki. Helena Jelovčan Zavzeto delo v Planini pod Golico Planina pod Golico - Člani Turističnega društva Golica se po nekajletnem zatišju spet tvorno vključujejo v vsa pomembna dogajanja v kraju in okolici. V maju so z več odmevnimi prireditvami polepšali obiske več kot 12 tisoč ljubiteljem narave, ki so občudovali bele poljane narcis oziroma ključavnic terase vzpenjali na priljubljeno Golico. Postavili so novo informacijsko tablo in lično urejene kažipote, ki popotnike vodijo do vseh znamenitosti v kraju in Karavankah. V Štefelinovi hiši, kjer je informacijska pisarna, so pripravili razstavo o Kadilnikovi koči. Na vrhu Golice, kjer je pred požigom stala ta koča, so namestili klopi, da se obiskovalci ob vzponu na vrh lahko odpočijejo. ko je povzemal spomin na dogodke pred 62 leti. "Mnogi so zavestno sledili ideji o uporu. Veliko jih je končalo življenje v bitkah ali kot talci, zaporniki, interniranci. Drugi, mobilizirani v sovražne enote, so našli pot do partizanskih enot. Zal nekateri niso razumeli zgodovinskega poziva in so se zapeljani priključili sovražniku." Zamera slednjim, pa tudi zmagovalcem, ki so se ob koncu vojne maščevali nasprotnikom, še danes ni zaključena. Tudi dvom o pravilni poti Slovenije v samostojnost je še živ, blizu je nova sprememba vključevanje v Evropsko skupnost. "Naj nas želja po hitrem na: predku ne zapelje, da bi pozabili na obvezo ostati Slovenec s slovenskim jezikom, na naši zemlji z domačimi šegami in spoštljivim spominom na ljudi in dogodke, ki so nam to omogočil, ter za to dali najdragocenejše - svoja življenja," še opozarja Boris Bregant. Menđi Kokot Nova informacijska tabla v Planini pod Golico Člani društva bodo v avgustu v okviru občinskega praznika pripravili kmečke igre, v septembru pa se bodo udeležili tradicionalnega srečanja na Rožci s predstavniki sosednje občine Šentjakob. Kot napovedujejo bodo že takrat neformalno ukinili mejo in si podali roke v združeni Evropi. Janko Rabič Zupana mest podpisala listino pobratenja Veččlanska delegacija iz Kranja se je pred nedavnim udeležila slavnostnega praznovanja pobratenja med mestom Kranj in francoskim mestom La Ciotat. Letos mineva 45 let pobratenja med mestom Kranj in francoskim La Citotat. Francozi so počastili Kranj s svojim obiskom, osnovnošolci celo z večdnevnim. Kranjčani so šli ravno tako v začetku meseca v La Ciotat. Del slovenskge obiska je predstavljala delegacija na čelu z kranjskim županom Mohorjem Bogatajem, drugi del pa so sestavljali predstavniki Društva prijateljev mesta La Ciotat. La Ciotat je obmorsko mesto, ki je nekoč živelo od ladjedelništva, sedaj se njegovo gospodarstvo usmerja predvsem v turizem. Njegov župan Patrick Bore opravlja svoje delo dve leti in razmišlja, kaj bi lahko za majhno obmorsko mesto še naredil. Slovenski obisk je bil zanimiv Prvi dan smo se srečali s skupino gorenjskih srednješolcev, ki se učijo francoščino in so bili v mestu La Ciotat na 14 dnevnem počitnikovanju. Zvečer so nam pred hišo pobratenja (če jo tako imenujem - mesto La Ciotat je namreč med drugimi pobrateno tudi z Angleži in manj časa z Nemci) pripravili manjšo dobrodošlico, kasneje pa dogajanje preselil v mesto, kjer smo doživeli pravo vrtno zabavo, zanimiv program francoskih prijateljev, večerjo z razrezom torte in šampanjcem ter živim ansamblom, ki nas je ob zvokih hitrih in nežnejših melodij Barry Whita zazibal v pozno noč. Francozi so lahko gurmani in obožujejo dolga kosila, kar je vsakič sproti dokazoval neke vrste obred pred kosilom: aperitiv in potem predjed, glavna jed, ter nadaljevanje vseh ostalih jedi do kave, sadja in sladic, ki so zaključile kosilo, katero je lahko trajalo tudi do tri ure. V tem času smo navezovali stike, razpravljali o skupnih interesih, o novih povezavah v Evropski uniji pa tudi o manj pomembnih stvareh, predvsem pa se v teh nekaj dneh izpopolnili v francoščini, saj so Francozi znani po tem, da tuji jeziki niso ravno njihova vrlina. Podžupanja Mireille Benedetti in predstavnica društva prijateljev pobratenja obeh mest Marie Pierre Barbara Leonardelli sta še obvladali angleščino, župan pa žal ne. Mladi sicer znajo nekaj malega, veliko pa jih angleško niti noče govoriti. La Ciotat je po svoje zanimivo mesto. V isti sapi lahko dobiš vtis obmorskega, prestižnega turističnega mesta, medtem ko druga plat deluje bolj resnično, bolj pristaniško, bližje preprostim ljudem. Pripotovali smo v soboto popoldan, glavna slavnostna prireditev s podpisovanjem listin na-daljnega pobratenja in govori županov vseh pohratenih mest je bila v ponedeljek, 14. julija, na njihov državni praznik. Največji problem so predstavljale visoke temperature, saj je bila vročina na trenutke neznosna. Na dan odhoda smo si ogledali še manjši kraj imenovan La Castalettet. Podoben je našim primorskim kamnitim mestecem na vrhu gričev z ozkimi ulicami, hišami na kupu in cerkvijo na sredi. Spodnji del hiš so sestavljale manjše in večje trgovinice s spominki, unikatnim, modernim in klasičnim nakitom, številnimi šiviljskimi lokali ter prijetnimi gostilnicami. Ljudje so prijazni, njihov dan se prične okoli ena- Piše: Mag. Cene Matičič Akcija 25 poslancev ali Vpet v leta pomladi sedemdesetih let (XXI. del) Takoj mi je jasno, da so ga kolegi iz nasprotnega brega že vzeli v "paco", saj dokumentacije, ki sem jo prejšnjega dne popoldne odposlal, prav gotovo še ni mogel dobiti. Prvi znak proti akcije je torej že tu... Ivan Kreft napove sestanek pri predsedniku Kraigherju V hodniku naletim na Krefta. . "Po hodnikih in pisarnah me napadajo...," mi glasno navrže in nato: "Verjetno nas bo še danes klical Kraigher..." Ob 12. uri me res kličejo iz Kraigherjevega kabineta z zahtevo, naj se udeležim sestanka. V prostoru kabineta naletim na Toneta Remca in Ivana Krefta, ter se srečam z melanholičnimi obtožujočimi pogledi dovčeraj-šnjega skupščinskega sekretarja Boga Plemeljča in osebno prizadetim smehljajem pravkar na novo imenovanega Jožeta Packa. Potek sestanka pri predsedniku Kraigherju Ne spominjam se več, kdo vse je poleg sklicatelja in tu omenjenih še prisostvoval. Predsednik Kraigher, ki se je tudi tokrat kot vedno pokazal v zelo korektni in poslansko - kolegialni drži, nas je najprej pozval, naj mu obrazložimo akcijo. Ne da bi kogarkoli prekinjal, je strpno poslušal naše razloge in utemeljitve, zakaj smo akcijo sploh začeli in kako je potekala. Nato se je, kot običajno, obširno raz-govoril, in iz bežnih notic, ki sem si jih tudi tokrat beležil, lahko predstavim naslednja njegova temeljna stališča in očitke: - Formalno je bila akcija v redu izpeljana, in nam kot poslancem torej nima kaj očitati. - Konzultacija in zbiranje sopodpisnikov po telefonu seveda ni v redu, vendar pa to v tem trenutku sploh ni bistvenega pomena. - Čeprav je res, da je tu 25 predlagateljev, pa teža odgovornosti za vseh 25 ni ista. - Odgovornost leži na nas treh, ki smo akcijo sprožili in vodili. - Postopki niso bili v redu, saj smo imeli možnost, da se pojavimo tako na SZDL kot povsod tam, kjer so potekali razgovori in posveti o kandidiranju in kandidatih. - Evidentno je, da obstajajo glede' pojmovanja vloge SZDL v sistemu kandidiranja in volitev razhajanja med SZDL, ZKS in nami tremi. - Poti v neposredno demokracijo so zelo različne in na tem področju se tudi razhajamo. - Sedanji čas nedvomno he dovoljuje različnih mnenj. - V akcijah ne more biti niti različnosti, niti pluralizma. - Vsaka odprta lista je lahko tudi nedemokratična. - Današnja mednarodna situacija je težja od one v letu 1948 (Prelom z Stalinom). - Nujno je potrebna notranja konsolidacija in glede tega Slovenci nismo tisti, ki bi vnašali nered. - Če bi Ribičič izpadel, bi se to v svetu tolmačilo kot slovensko nezaupanje. - Mi smo šli v akcijo, potem ko je bil že dosežen sporazum na vseh nivojih. - Kako ovrednotiti in si tolmačiti našo skrb za Kardelja, se vsakdo lahko samo sprašuje. - Kardelj kandidature ni sprejel, in s tem je bilo to vprašanje na ravni SZDL dokončno rešeno, (večkrat poudarjeno) - Mi smo s svojo akcijo vse skupaj le oteževal i. - Z nami bo potrebno razčiščevanje in diferenciranje, ki bo izpeljano v klubih poslancev in v ZKS. Pri tem se bomo ali sporazumeli, ali pa razšli. se nadaljuje Knjiga avtorja Ceneta Matičiča bo izšla prihodnje leto 2004. Prednaročila sporočite na naslov: Gorenjski glas, Kranj, Zoisova 1, telefon: 201 42 00 jste ure, zaključi pa pozno zvečer. Ko jih opazuješ pri njihovih dnevnih opravilih, nimajo strogih pravil, nekega vrstnega reda, ki bi mu dnevno sledili. Uživajo v danih trenutkih in ustvarjajo občutek brezčasja. Njihov svet ni zapleten, nima političnih problemov, za dobičkom se ne pehajo, največjim pomenita jutranji mir in vonj sveže kave. Alenka Brun GLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, GOrazd Šinik lektorica Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov predzadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsalt dan od 7. do 15.00 ure. Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za tretje trimesečje 2003 znaša 5.930 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust rin zanje trimesečna naročnina znaša 5.032 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 180 SIT (16 HRK za prodajo na Hrvaškem). Pogovor z županom Jankom S. Stuškom Urejeno mesto v zadovoljstvo občanov Občinski praznik v znamenju nagrajencev in novih pridobitev. Investicijam četrtina občinskega proračuna. Radovljiške osnovne šole pripravljene na devetletko. Radovljica - Peti avgust je v Radovljici praznični dan, saj v tej občini praznujejo občinski praznik. Osrednja slovesnost bo drevi ob 20.30 na prenovljenem Linhartovem trgu, ob 18. uri pa bodo v radovljiški Osnovni šoli Antona Janše odprli novo telovadnico. Ob prazniku smo k pogovoru povabili radovljiškega župana Janka S. Stuška, ki je ocenil zaključene projekte in predstavil nove izzive. Občinski praznik je priložnost za oceno minulega dela in tudi za načrtovanje novih projektov. Ali vam je ob podatku, da ste investicijam namenili več kot 400 milijonov tolarjev, uspelo uresničiti načrtovano? "V zadovoljstvo občank in občanov občine Radovljica smo obsežen investicijski program večinoma res uresničili. Nekaj investicij smo začeli že minulo leto, ostale pa takoj po sprejetju občinskega proračuna marca letos. Najpomembnejši investiciji sta bili prenova Linhartovega trga ter prenova in dograditev prostorov v Osnovni šoli Antona Janše. Prizidek k Šoli nas je do sedaj stal 189 milijonov tolarjev, na Linhartovem trgu pa nameravamo urediti še razsvetljavo, kar naj bi stalo okoli 4,5 milijona tolarjev. Obnovili smo komunalne vode, preplastili del Gorenjske ceste in zgradili krožno križišče. Na območju nekdanje Merkurjeve stavbe smo uredili sodobno parkirišče. Kanalizacijo smo obnovili na Jurčičevi ulici, delu Ljubljanske ceste, Štrukljevi in Janševi ulici ter na Boštjanov! ulici v Lescah. Razširili, preplastili in uredili smo del lokalne ceste proti Češnjici, zaščitili in obnovili smo most v Globokem, asfalti- Župan Janko S. Stušek četrtina občinskega proračuna. Dejavni pa smo tudi pri načrtovanju novih programov in projektov; v zaključni fazi je priprava novih razvojnih programov in investicijskih projektov do leta 2006. Med najpomembnejše spadata izgradnja kanalizacijskega omrežja s centralno čistilno napravo in deponije za odlaganje komunalnih odpadkov. Za prvo smo vložili popolno vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, za slednjo pa se še usklajujemo z lastniki sosednjih zemljišč in državo. Letos naj bi uredili še Občina je letos prenovila Linhartov trg, na katerem bo drevi osrednja slovesnost ob občinskem prazniku, prihodnjo nedeljo pa bo prizorišče letošnjega radovljiškega festivala. rali cesto v krajevni skupnosti Begunje od tiskarne Žbogar do blokov in poskrbeli za javno razsvetljavo v Podnartu. Uredili smo tudi odvodnjavanje na cesti na Jelovico in jo utrdili, obnove je bila zelo potrebna tudi fasada graščine,' čaka pa nas še ureditev mestnega parka, skupaj z obzidjem naj bi obnova stala 7 milijonov tolarjev. Skupna vrednost investicij je večja od 450 milijonov tolarjev, kar je res vodarno Kropa, kanalizacijo Lesce-Hlebce in Zgoša ter 1. fazo zbirnega centra pri centralni čistilni napravi." Velik zalogaj je tudi priprava osnovnih šol na devetletni program. Bodo radovljiške šole jeseni pripravljene nanj in kdaj se boste lotili sevanja v Osnovni šoli Mošnje? "Z veseljem lahko rečem, da so v dveh radovljiških šolah, leski, lipniški in njunih po- družnicah, zagotovljeni pogoji za devetletno izobraževanje. Konec julija smo ob pomoči ministrstva za šolstvo, znanost in šport začeli urejati tudi podružnično šolo v Mošnjah. Dela naj bi bila končana v začetku septembra. Pripravi šol na devetletno izobraževanje smo v letošnjem občinskem proračunu namenili več kot 227 milijonov tolarjev. Z novim šolskim letom bodo na novo in bolje statusno urejene podružnične šole, begunjska šola pa je po novem vključena v lesko matično osnovno šolo." In kdaj bo prišla na vrsto podružnična osnovna šola Begunje? "Jeseni bodo občinski svetniki in svetnice obravnavali proračun za leti 2004 in 2005, v katerem smo predvideli tudi investicijo v begunjski podružnični osnovni šoli, dela pa naj bi bila končana leta 2004." Občinskemu svetu je letos le uspelo prižgati zeleno luč gradnji leškega turistično nakupovalnega centra, na izredni seji in zboru krajanov pa ste opozarjali na mačehovski odnos države pri vprašanjih trase gorenjske avtoceste, javnost občini očita zavlačevanje, in obnove Lipniške ceste, ob kateri je življenje postalo neznosno. Kako daleč so pogajanja z državo in kakšen razplet pričakujete? "Minuli teden je upravna enota izdala gradbeno dovoljenje za komunalno opremo zemljišča v Turistično nakupovalnem centru Lesce in tako imajo investitorji sedaj odprto pot do uresničitve svojih ciljev. Obžalujem pa, da enostranske odločitve ministrstva za okolje in prostor pri uresničevanju slovenskega avtocestnega programa niso v korist radovljiški občini. Na potezi je vlada Republike Slovenije, od katere pričakujemo vsaj kompromisno rešitev, če že ne upoštevanje naših zahtev, ki smo jih dali kot pripombe na osnutek lokacijskega načrta odseka avtoceste Vrba-Peračica. Glede Lipniške ceste in sanacije kamnoloma Vrčica pri Kamni Gorici smo pristojnim službam in ministrstvom že poslali sklepe zadnje seje občinskega sveta, imenovali pa smo tudi posebno komisijo. Pričakujemo, da se bomo o rešitvah uspeli dogovoriti, skupno izdelati realni plan ureditve ceste in pločnikov, in da bomo dosegli postopno sanacijo kamnoloma." Čedalje pomembnejša je tudi skrb za čisto okolje in z njo povezana čistilna naprava. Kdaj jo boste začeli graditi in koliko gospodinjstev boste priključili nanjo? "Za čistilno napravo gradimo primarne kanale in zaprosili smo za gradbeno dovoljenje. Kandidirali smo na državnem javnem razpisu, zdaj pričakujemo odgovor ministrstva za okolje, prostor in energijo. Ko bomo dobili še pozitiven sklep ministrstva za finance, bomo izvedli javni razpis za izbiro izvajalca. Preko Gorenjske banke kandidiramo tudi za kreditna sredstva Evropske banke za razvoj - sredstva za zaščito Po-donavjđ. Upam, da bomo pri tem uspeli. Zgraditi moramo tudi napajalni vodovod in prenoviti transformatorsko postajo Gorenc. Z gradnjo čistilne naprave, investicija presega milijardo tolarjev, bomo začeli v začetku leta 2004, nanjo pa bo priključenih več kot 70 odstotkov vseh porabnikov. Poleg tega pospešeno načrtujemo in pripravljamo dokumentacijo tudi za manjše čistilne naprave za ostala območja naše občine, ki jih moramo končati do konca leta 2006." Graditelji naj bi prišli na svoj račun v Kravji dolini. Kdaj bodo pripravljeni prostorski dokumenti? "Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin družbenega plana, ki bo končan jeseni, so v zaključni fazi. Po sprejetju bomo začeli postopek za sprejem lokacijskega načrta, ki naj bi ga sprejeli predvidoma v enem letu." Povsem osvežen in z novo podobo je Linhartov trg, ki mu bo treba vnesti še življenje. S kakšno vsebino? "Vzporedno z investicijami potekajo tudi aktivnosti za oži- Učence Osnovne šole Antona Janše bo jeseni pričakala nova telovadnica, ki jo bodo uradno odprli danes popoldne. vitev trga. Novost je bil nedavni Matičkov sejem, zelo obsežen in raznolik je program XXI. Festivala Radovljica 2003, udeleženci okrogle mize pa so med drugim predlagali uvedbo "upravnika" Linhartovega trga. Pobud in predlogov je veliko, zato upam, da nam bo s skupnimi močmi uspelo primerno oživiti lepo urejeno mestno jedro. Računam tudi na pobude Krajevne skupnosti Radovljica in lastnikov lokalov na trgu. Ob občinskem prazniku, njegov pomen je prav v delovnih uspehih, pa želim vsem občankam in občanom, še posebej pa podjetnikom in poslovnežem, uspehov pri delu in dobrih odločitev." Renata Škrjanc, foto: T. D., R. Š. XXI. FESTIVAL RADOVLJICA 2003 NEDELJA, 10. 8., OD 10. URE DALJE V STAREM MESTNEM JEDRU RADOVLJICE "SREČANJE MEST NA VENERINI POTI": UVODNA CELODNEVNA PRIREDITEV 21. FESTIVALA RADOVLJICA 2003 TRŽNICA SLOVENSKIH OBRTI, POULIČNO GLEDALIŠČE, DELAVNICE, OTROŠKI PROGRAM OB 16. URI NA LINHARTOVEM TRGU PRED CERKVIJO "DRAGA TETA ŠTORKLJA" PRVA PREDSTAVITEV ZGOŠČENKE OTROŠKIH PESMIC OB 20. URI NA LINHARTOVEM TRGU V RADOVLJICI, "NEKDAJ V STARIH ČASIH JE RES PRAV LUŠTNO BLO", PODOK-NIČNO PETJE IN LJUDSKI PLESI NA LINHARTOVEM TRGU KONCERTI 21. FESTIVALA RADOVLJICA 2003 SO: 12., 13., 14., 16., 18., 19., 21. 22., 24., IN 25. AVGUSTA OB 20. URI V RADOVLJIŠKI GRAŠČINI, CERKVI SV. PETRA V RADOVLJICI, V LINHARTOVI DVORANI V RADOVLJICI IN V CERKVI SV. KACIJANA V KRANJU. (INFO 04 531-5300) PETEK, 29. AVGUST, OB 20. URI ŠOTOR PRED HOTELOM GRAJSKI DVOR V RADOVLJICI TRADICIONALNI PLANINSKI PLES PD RADOVLJICA KONCERT PIHALNIH ORKESTROV, "PTUJSKIH 5" SOBOTA, 30. AVGUST PARADA PO RADOVLJIŠKIH ULICAH ŠOTOR PRED HOTELOM GRAJSKI DVOR V RADOVLJICI NASTOP PIHALNIH ORKESTROV, TRADICIONALNA PRIREDITEV "DRUŠTVA VEČNO MLADIH". Letošnji občinski nagrajenci Veliko plaketo občine Radovljica letos prejme PAVEL ZEROVNIK za življenjsko delo. Ekonomist Pavel Žerovnik je s svojo poklicno potjo zapustil neizbrisen pečat pri razvoju gospodarstva v občini Radovljica. Bil je dolgoletni direktor v tekstilni industriji, član komisije za oblikovanje pri GZS ter član OBČINA RADOVLJICA želi vsem svojim občanom in gostom prijetno praznovanje občinskega praznika, 5. avgusta, v spomin na ustanovitev Cankarjevega bataljona na Vodiški planini. Janko S. Stušek Župan Poslovnega združenja tekstilne industrije. V letih 1982-1986 je bil član izvršnega sveta Občine Radovljica in nato do leta 1990 predsednik Izvršnega sveta občine. Večino svojega prostega časa pa je g. Žerovnik namenil delu v različnih družbenih dejavnostih. Bil je predsednik Rdečega križa Radovljica in več kot dvanajst let tudi predsednik OO ZZB NOB Radovljica. Plaketo občine Radovljica prejme PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADOVLJICA ob 120-letnici delovanja. Gasilsko društvo Radovljica, kije bilo ustanovljeno leta 1883, deluje na področju mesta Radovljica in vasi Vrbnje, Gorica in Nova vas. Člani društva delujejo v različnih kategorijah od pionirskih do veteranskih. V društvu veliko pozornost namenjajo osnovnemu izobraževanju in tudi specializaciji svojih članov. Plaketo občine Radovljica prejme PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LJUBNO ob 100-letnici delovanja. Gasil- sko društvo Ljubno, ustanovljeno koncem junija leta 1903, se danes lahko pohvali s številnim članstvom, lepo urejenim gasilskim domom in sodobno opremo. Člani društva vsakoletno organizirajo prostovoljne akcije in dejavno sodelujejo pri razvoju kraja. Plaketo občine Radovljica prejme MILAN KOTNIK za dosežke in aktivno delo v športu na področju atletike. Nekdanji prvak Jugoslavije na 3000 metrov z ovirami je bil več kot petnajst let tudi reprezentant bivše države. Po zaključku profesionalne tekmovalne kariere se več kot uspešno udeležuje tekmovanj atletskih veteranov. Med številnimi priznanji v njegovih vitrinah posebno mesto zaseda pet naslovov veteranskega prvaka Evrope in trikratnega svetovnega prvaka. Pečat občine Radovljica prejme PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA BEGUNJE ob 50 letnici delovanja. Bolnišnica Begunje je našla svoje do- movanje v graščini Katzenstein v Begunjah. V strokovnem merilu se begunjska bolnišnica uvršča v sam vrh sorodnih institucij v slovenskem merilu. Je aktivna, odprta in sodobna urejena psihiatrična ustanova, ki poleg svoje primarne naloge izredno dobro sodeluje s krajem in skrbi za ohranjanje kulturne in naravne dediščine. Medaljo občine Radovljica prejme MINKA KOŽELJ za dolgoletno predano delo v Krajevni organizaciji Rdečega križa Begunje. Minka Koželj - Gra-dišarjeva Minka, tiha in skromna ženska, katera se, ne glede na svoje velike zasluge, nikdar ni silila v ospredje spada v množico nepoznanih in neimenovanih ljudi, ki predstavljajo steber vsake družbe. Težkemu življenju in družinskim tragedijam navkljub že 60 let vzorno opravlja službo blagajničarke v Krajevni organizaciji Rdečega križa Begunje in sodeluje pri humanitarnih akcijah v občini Radovljica. Manifestacija človeške neodločnosti V Galeriji Sava in Kokra v Zavodu za Varstvo kulturne dediščine Kranj razstavlja finski umetnik Markus Lerviks, ki predstavlja svojo video instalacijo z naslovom "In or Out", po naše Notri ali ven. S kratkim filmom poizkuša predstaviti občutek neodločnosti, ki se lahko pojavi, ko je potrebno izbrati med dvema stvarema. Kranj - Markus Lerviks je sicer doma iz Helsinkov, študij umetnosti je začel na Švedski šoli za umetnost v Nykarlebyu na Finskem in ga nadaljeval na Univerzi za umetnost in oblikovanje v Helsinkih, kjer je tudi magistriral, trenutno pa živi in dela v mestu Vasa. Na svoji umetniški poti, ki jo je po študiju začel leta 1997, se ukvarja predvsem z instalacijami, videom in preformansom. Je tudi kustos avtorske galerije "Platform" v Vasi, kjer ustvarja skupaj z osemnajstimi arhitekti, umetniki in oblikoval- ci, ter je tudi eden od ustanoviteljev umetniške skupine FinnFemFel, ki se ukvarja z ustvarjanjem kolektivnih projektov. Tam je nekaj mesecev razstavljal tudi Kranjčan Miha Knific, ki se je z Markusom srečal na mednarodnem srečanju in delavnicah mladih ustvarjalcev Not Oresete, ki je bila lani v Monte Scaglioso pri Bariju v Italiji. Markusovo gostovanje je tako rezultat ustvarjalnega in izmenjujočega se skupnega sodelovanja. S svojo instalacijo bo v Kranju gostoval do konca avgusta. Vstopiti ali ne, povečana človeška neodločnost Umetnost v rokah mladih: Alenka Štrukelj, Miha Knific in Markus Lerviks na otvoritvi Alenka Štrukelj iz Zavoda za varstvo Kulturne dediščine Kranj, sooragnizatorka Marku-sove razstave, je o umetniku zapisala, da se v svojih delih ukvarja predvsem s problematiko človekovega bivanja in s tem, kako osebne izkušnje vplivajo na odnose med ljudnmi: "Lerviks daje prednost takim dogodkom, ki se zgodijo med ljudmi in tistim trenutkom, ko nekaj izgleda podobno nečemu drugemu. Raziskuje komunikacijske situacije, ko se neko sporočilo transformira v neko drugo sporočilo. Zanimajo ga trenutki, ko človek želi skriti svoje emocionalno stanje, medtem pa njegovo "pretvarjanje" drugi prepoznajo kot odsev svojih lastnih odzivov. V njegovih delih igra pomembno vlogo osamljen, odtujen in izoliran Vroči ritmi Okarine Minuli vikend je na Bledu minil v znamenju Okarina etno festivala. Prizorišče festivala se je zopet selilo v Zdraviliški park, izbor glasbenih zasedb pa je navdušil številne obiskovalce. Bled - Vsak večer je bil svoje glasbeno doživetje, nam poroča Eva Štravs Podlogar iz Lokalne turistične organizacije Turizem Bled: "Leo Ličof, umetniški vodja, predvsem pa srce in duša 13. Okarina etno festivala, je za letošnji program izbral znana imena oz. glasbene zvrsti, ki naj bi navdušili širok krog obiskovalcev. Sodeč po odzivih publike mu je to tudi uspelo." Festival je odprl Vlado Kres-lin z Beltinško bando, ki ima veliko pristašev tudi na Bledu, sobotni večer pa so pričeli belgijski harmonikarji Klub Mu-sette, ki svoje znanje in ljubezen do glasbe združujejo že več kot 30 let. Pohvalijo se lahko s številnimi odmevnimi nastopi po Evropi ter priznanjem flamske-ga ministrstva za kulturo. Tudi Les Mariachis de Atlixo iz Mehike so razvneli občinstvo. Živopisani nastop ubranih glasbenikov, ki prepevajo in igrajo na kitare, trobente in violino, je bil svojevrsten spektakel za oči in ušesa. Navdušujoč je bil tudi zadnji koncert v nedeljo. Havana Mambo Orchestra iz Kube, vrhunsko kubansko zasedba, ki je nastala pred desetimi leti iz legendarnega havanskega "Nevv Perez Prado Orchestra", danes pa briljantno izvaja glasbene zvrsti mambo, salsa bachata, latino-jazz, je občinstvu dvignila duha. Glasbeniki že dolgo muzicirajo skupaj, po svetovnih etno-jazz odrih pa s seboj nosijo sporočilo afro kubanskih ritmov in vso moč vročega karibskega sonca. Njihova letošnja turneja "Hasta Cuba Club" seje iz blejskega prizorišča že preselila na "Tabarka World Music Festival" v Tunizijo. Prizorišče in vzdušje na festivalu je bilo enkratno, poroča Eva Štravs Podlogarjeva: "Preko 7.000 obiskovalcev je s svojim odnosom do glasbe in do parka dokazalo, da je Zdraviliški park prečudovito naravno okolje za prireditve v centru Bleda." Organizatorji festivala so festival zaključili optimistično in v prepričanju, da bo tisoč-letnica Bleda leta 2004 nov izziv tudi za Okarina festival. Željo si, da bi ga zvesti obiskovalci lahko obiskovali dva vikenda v avgustu. Katja Dolenc, foto: Iztok Oražem "Sava" vpisuje plesalce in godbenike Kranj - Folklorna skupina Kulturnega društvo "Sava" Kranj sprejema v svoje vrste plesalce in godbenike, ki bodo dopolnili obstoječo skupino in bili pripravljeni z veseljem in vztrajnostjo predstavljati plese, pesmi, melodije in običaje vseh slovenskih pokrajin doma in v tujini. Folklorna skupina ima že triinpetdesetletno tradicijo, gostovali pa so že v vseh evropskih državah ter v Braziliji, Kanadi, Ukrajini, Libiji, na Kitajskem in na Kanarskih otokih. V svoje vrste poleg plesalk in plesalcev še posebej vabijo violiniste, kontrabasiste, čeliste, klarinetiste, harmonikarje in za zanimivo delo še koga, predvsem pa vse, ki ste se pripravljeni vključiti v njihovo plesno, pevsko in glasbeno delovanje za ohranjanje bogate slovenske kulturne dediščine. Delo ponuja tudi veliko prijetnega druženja vrstnikov in potovanja. Vpis novih članov in članic bo vsak ponedeljek in četrtek od iS. septembra do 30. oktobra od 21.00 do 22.00 v prostorih Osnovne šole Stražišče. Katja Dolenc Bled v znamenju koncertov Bled - V sredo, 6. avgusta, bo ob 20.30 v Grand hotelu Toplice klavirski recital Natalije Ostovič iz St. Petersburga, v nedeljo, 10. avgusta, bo ob 20.30 v Golf hotelu koncert Nine Kompare Čudovite melodije iz sveta opere in musi-cla, v soboto, 16. avgusta, pa bo ob 20.30 v cerkvi sv. Marina koncert Sanktpeterburških dečkov - Glinka, ki postaja tradicionalen. „ _ , Katja Dolenc posameznik, njegovo izkustvo pa je v bistvu paradoksalno, hkrati deljeno in nedeljeno, kar pa se da prepoznati tudi preko mimike in gestikulacije. Gre za introvertiranega opazovalca, ki pazljivo opazuje okolje, v katerem živi, vendar v njem ne želi aktivno sodelovati." Video instalacija "In or out" je film, ki se predvaja na nameščena zaslonu, katerega se lahko gleda z obeh strani. Gre za film o izbiranju, ali vstopiti na vlak ali ne. V sicer preprostem dejanju je izpostavljen in poudarjen trenutek človekove neodločnosti in neke vrste nekontrole, ko se deloma razkrije človekova duševnost. Negotovost in neodločnost poudarja z zvokom in različnimi "odhodi" na vlak, v katerih pa se lahko prepozna in vidi marsikdo, ko ni gotov, ko ne ve, kaj narediti. Ta občutek je poveličal v veličast- Fru Fru igra Jabolko Kranj - Na vrtu gradu Khislstein se nadaljuje otroški poletni Kiselfest. Ta teden bo nastopilo lutkovno gledališče Fru Fru z igrico Jabolko. Zgodbica govori o majhni miški, ki najde rdeče jabolko. Vsa vesela ga začne kotaliti proti domu, ko se ji nenadoma zgodi nekaj nepredvidenega. Kaj je bilo to in kako se zgodbica konča, pa bodo otroci in "veliki otroci" izvedeli v četrtek, 7. avgusta, ob 18.00 uri. Vstopnice bodo na voljo uro pred predstavo. Vabljeni! Katja Dolenc, foto: Tina Doki no instalacijo, aplicira pa se lahko na različna področja vsakdanjega življenja, ko se je potrebno odločati za neko stvar, ki v nekem trenutku je, potem pa gre naprej. Za umetnika je bistvena temeljna esenca situacije, ki jo prenese v umetnost, to pa naredi simbolično. Priljubljenost video umetnosti kot umetniškega medija zelo narašča, saj ponuja veliko možnosti. "Video je dober način, da narediš bistvo," pravi Markus. "Slikanje je stara tradicija in je nek določen stil, video pa ima tudi film, televizijo, zvok in gibajočo sliko, s katerimi je možno povedati več. Je pa tudi sodobna "tehnika"." Katja Dolenc, foto: Tina Doki in arhiv Markusa Lerviksa Mozart, Bach in še kdo na kitari Srednja vas pri Bohinju - V teh vročih dneh se nadaljuje Glasbeno poletje v Bohinju. V četrtek, 7. avgusta, bo na solističnem koncertu nastopil odličen kitarist Saša Dejanovič, ki bo ob delih klasičnih mojstrov zaigral tudi nekaj dinamičnih del španskih avtorjev. Saša Dejanovič seje v rodni Banja Luki začel učiti kitaro že zelo zgodaj, študij pa je nadaljeval v Sarajevu in Zagrebu ter ga zaključil na Glasbeni akademiji v Zagrebu pri priznanem pedagogu Darku Petrinjaku. Za svoje odlično glasbeno interpretiranje je že pri devetnajstih na številnih glasbenih tekmovanjih za klasično kitaro prejel več pomembnih nagrad, ki so mu omogočile nadaljnje izobraževanje v Italiji in na sloviti Royal College of Music v Londonu. Njegova umetniška pot se je nato nadaljevala z imenitnimi koncerti v pomembnih koncertnih dvoranah v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Španiji, Češki, v Združenih državah Amerike, državah Južne Amerike, na Norveškem in na Japonskem. Glasbeni kritiki so njegovo izvajanje na nastopih vselej pohvalili in nekateri pa ga štejejo celo za naslednika legendarnih španskih kitaristov Segovie in Yepesa. Saša danes živi in dela v Vrsarju in Madridu. Na koncertu, ki bo v četrtek, 7. avgusta, v cerkvi sv. Martina v Srednji vasi v Bohinju ob 20.30 uri, bo zaigral dela J.S. Bacha, F. Sora, A. Barriosa - Mangore, M. de Falla in tri tange različnih latinskih avtorjev. Katja Dolenc . v\alad/ U m c t n i /i t r a ri ' "W n c e m Krai\jska gora - 28. 7. - 7. 8.2003 tmis* Glavni medijski sponzor Medijska sponzorja Piše Eva Senčar S knjigo o ... O poletnem branju literature (z Malim pregledom lahke književnosti avtorja Andrijana Laha, Založba Rokus, Ljubljana 1997, 207. str). Smolnati vonj borovcev, ki dobrohotno ščiti pred belim morskim soncem, bodisi večerno poležavanje na še vedno puhteči domači terasi - s knjigo. In ko je zgodba vedno bolj napeta, nas tudi manj udobno 'prekladanje' na pesku ali skali pod opoldanskim soncem ne ovira, da jo ne bi goltali do dna - lažje branje; lahke književnosti. Kaj sploh je lahka književnost? Miran Hladnik (Trivialna literatura, Lj., 1983) in Andrijan Lah nista vzvišena nad trivialno književnostjo, ki, po eni izmed sopomenk v nemščini, "pristaja na ta svet ali ki se prilagaja temu svetu". In ko jo prvi opredeli kot zanimivo in privlačno, ki je znala v dvesto letih pritegniti velikanske množice bralcev, ji drugi nakloni hvaležnost zaradi mladostniških užitkov, ki so mu jih nudili Kari May, Aleksandre Dumas, Jules Verne in drugi. In če primerjave spet poiščemo v nemški književnosti, je K. May pisal lahko, E. M. Remarque srednjo, F. Kafka pa težko literaturo. Manj zahtevno knjižno branje je bilo spremljevalec 'težjega' že v antiki; recimo Heliodorjeve Etiopske zgodbe ob zahtevnejšem Homerju. Tudi znotraj lahke književnosti najdemo široko razmejitev, saj je meja z zahtevnejšim branjem pravza- prav težko opredeljiva: nekdanji doktorski ro-mančki iz trafik so kič, plaža itd., napeti pustolovski ali ljubezenski romani šund - danes tovrstno tržišče obvladuje recimo Barbara Cartland (revija Ladv), Daphne du Maurier, tudi avtorica romanov Rebecca in Ptiči za scenarija v istoimenskih Hitchcockovih filmih, Michael Burk (Zlati vrtiljak), ljubezenska tematika se pogosto prepleta z družinsko pri Jacqueline Susann (Dolina lutk), Ju-dith Krantz (Princesa Daisy), Utta Danella (Stella Termogen). Čisto na vrhu seznama najbolj branih knjig v marcu, maju in juniju v eni izmed gorenjskih knjižnic je bila Amanda Quick (Prevara, Škandal, Zapeljevanje, ...), trenutno sta zelo popularni tudi Maeve Binchv (Hiša na Tari), Danielle Steel (Pet dni v Parizu), med slovenskimi piskami pa Maša Modic (Sedem smrti, Srečanje v peklu). Tudi Cobissev seznam najpogosteje izposoj anih knjig v slovenskih knjižnicah nam prinaša v glavnem lahko literaturo: daleč prednjači Viharno nebo Chrisa Woodinga, nato uspešnice o Harrvju Potterju, Gospodar prstanov, med slovenskimi avtorji pa sta pri vrhu branosti Bartolov Alamut in Križ na prsih Vide Zabot, kiju med lažje branje ne bi mogli prištevati. Seveda so v počitniškem kovčku vedno tudi kriminalke. Da pa ne bomo naštevali dela predvsem tujih avtorjev, naj izpostavimo rusko pisko Aleksandro Marinino (Igra na tujem polju. Smrt in kanček ljubezni), in nekatera dela slovenskih piscev: Rdečelaska v zrelem žitu Francka Rudolfa, Bele smrti Franja Frančiča, grozljivka Miha Mazzinija Zbiralec imen in avtorja več uspešnih romanov, pravnika Igorja Karlovš-ka (Klan, Polnočna loža). Med ženskimi imeni naj bo Maja Novak s kakovostnimi kriminalkarni (Izza kongresa ali umor v teritorialnih vodah). Prazniki in godovi Lovrenc naznanja konec poletja Trava, ki do Lovrenca ni pokošena, ni nič vredna, pravi pregovor. Do Lovrenca mora biti repa vsejana in korenje opleto. Danes, 5. avgusta, je za slovenske kristjane in za vse Slovence pomemben dan, saj je praznik Marije Snežne in posvetitve njene bazilike v Rimu. Prav tako je danes praznik kralja Ožbolta. Marija Snežna ali Sancta Maria ad Nives je zavet-nica našega najvišje ležečega svetišča Na Kredarici, 348 metrov pod vrhom Triglava. Prvo kapelico je sezidal dovški župnik Jakob Aljaž leta 1896, ki so jo leta 1953 našli porušeno. 19. avgusta leta 1992 je bila blagoslovljena nova kapela. Mariji Snežni so posvečena tudi kapele na Veliki planini, na Krvavcu in v Martuljku. Največja cerkev v čast Marije Snežne pa je bazilika Marije Velike v Rimu na griču Eskvilin. Tu je po legendi v času papeža Liberija v noči med 4. in 5. avgustom sredi največje vročine v Rimu padel sneg. Beli sneg sredi poletja je bil simbol Marijine brezmadežne čistosti. Papež je na tem mestu sezidal baziliko. Danes godujejo vsi, ki jim je ime Nives, Neva, Nevija ali Nevgo. V slovenskem prevodu je Nives Snežna ali Snežana. Drugi današnji godovnik Ožbolt pa je eden od štirinajstih pomočnikov v Sili. Bil je angleški kralj in mučenec. Jutri, 6. avgusta, časti katoliška cerkev Jezusovo spremeni-tev na gori, mučenca Pastorja in mučenca Justa Španskega. V četrtek, 7. avgusta, se cerkev spominja papeža in mučenca Siksta II, duhovnika in redovnika Alberta in duhovnika Kajetana. Kajetan je bil tudi redovni ustanovitelj. Izhajal je iz italijanske plemiške družine Ti-ene in je ustanovil red teatincev, ki je želel čim zvesteje posnemati Jezusa brez navezanosti na svetne dobrine. Po poklicu je bil cerkveni in civilni pravnik. Bil je ravnatelj papeške pisarne v Rimu. Red se številčno ni nikoli razmahnil, saj je hotel prejemati le izkušene, zrele in starejše duhovnike. Tudi Dominik (Nedeljko), ki praznuje v petek, 8. avgusta, je redovni ustanovitelj. Doma je bil v Španiji in je želel skupino svojih pridigarjev spremeniti v red. S pomočjo Frančiška Asiš-kega je bil dominkanski red potrjen 22. decembra leta 1218. Najbolj znana člana reda sta Albert Veliki in sv. Tomaž Akvin-ski. V Sloveniji delujejo dominikanci v Petrovčah in v Žalcu. V petek bodo imeli god vsi, ki jim je ime Dominik, Dinko, Domen, Dominika in Dominka. V soboto, 9. avgusta, bo dan redovnika Petra Fabra, Terezije Benedikte od Križa (Edith Stein), sozavetnice Evrope, in mučencev Romana Rimskega in Jaroslava (Verijana). V nedeljo, 10. avgusta, je dan spomina na diakona in mučenca Lovrenca in mučenko Asterijo ali Zvezdano. Med Slovenci je najbolj čaščen Lovrenc. Papež Skavti širijo obzorja Kranj - Razširimo obzorja je bil mednarodni projekt skavtov iz Kranja, ki so člani Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. S projektom smo želeli širiti svoja osebnostna, državljanska in skavtska obzorja. "Razdelili smo ga v dva dela: v potovalni tabor finskih in kranjskih skavtov in skupno potovanje po Sloveniji ter v skupno taborjenje danskih in kranjskih skavtov v Gornjem gradu. Skavti iz Finske in danske so tako lahko doživljali Slovenijo kot novo pridobitev Evrope," je povedal Marko Škufca, predstavnik kranjskih skavtov za stike z mediji. "Slovenijo smo s ponosom predstavili našim gostom, ki jo vsaj po vtisih sodeč sedaj dojemajo kot lepo, gostoljubno in raznoliko deželo, ki lahko Evropo v marsičem obogati. Kranjski skavti želimo s tem projektom slovenski javnosti sporočiti, da smo lahko vsi Slovenci opravičeno ponosni na našo mlado Slovenijo, in ni razloga, da je ne bi vsak po svoje ponosno predstavljal navzven." J.K. Muslimanom skupno 90 let zapora Avgusta mineva 30 let od sarajevskega procesa, na katerem so 12 muslimanskih intelektualcev obdolžili za sovražno delovanje proti tedanji Jugoslaviji in za prizadevanja za "etnično čisto Bosno". Sikst II je Lovrenca zaradi vedrega značaja in poguma sprejel med sedmerico diakonov. Ko je cesar Valerijan leta 259 vrgel papeža v ječo, je šel Lovrenc k njemu, Še prej pa je premoženje razdelil revežem. To je cesarja, ki je želel sam dobiti premoženje, tako ujezilo, da je velel Lovrenca prebičati in ga vreči na žareči raženj, kjer je v strašnih mukah umrl. Njegovo ime pomeni "ovenčan". Upodabljajo ga na ležečega na pravokotnem ražnju s križem in mučeniško palmo v roki. Ljudje ga častijo kot zavetnika ubogih in vseh, ki imajo opravka z ognjem: gasilcev, steklopihalcev, kuharjev in likalk. Lovrenc je varuh pred bolečinami v hrbtu in opeklinami. Prosijo ga za dobro letino, saj je na meji med visokim poletjem in bližajočo se jesenjo. Lovrenc je svetnik med poletjem in jesenjo. V preteklosti na dan njegovega goda marsikje niso delali. Trava, ki do Lovrenca ni pokošena, ni nič vredna, pravi pregovor. Do Lovrenca mora biti repa vsejana. Lovren-čeva repa je zelo dobra. Vinogradniki pa pravijo: Če je na lovrenčevo grozdje mehko, tedaj bo vino sladko. Do Lovrenca pa mora biti tudi korenje opleto. V ponedeljek, 11. avgusta, bo praznik Klare, ustanoviteljice reda Klaris. O njej in njenem redu pa več čez en teden. Jože Košnjek (V Ga mam m najbolj športna frekvenca Pomoč odvisnikom Jesenice - Ahmed Pašič, univerzitetni diplomirani komuni-kolog z Jesenic in avtor zelo odmevne knjige Muslimani v Sloveniji (odlomke smo do konca julija objavljali v Gorenjskem glasu), je za takratno sojenje muslimanom zapisal, da je bil to "največji montirani politični proces v zadnjem obdobju bivše Jugoslavije. Pred samim začetkom sarajevske olimpijade leta 1984 je namreč takratno sodišče v Sarajevu obsodilo 12 muslimanskih intelektualcev na skupaj 90 let zapora. To se je ugodilo 21. avgusta, obsojeni pa so bili Alija Izetbegović, Salih Behmen, Omer Behmen, Is-met Kasumagić, Hasan Cen-gić, Husein Živalj, Ehdem Bi-čakčić, Mustafa Spalne, Meli- ka Salihbegović, Džemal La-tić, Derviš Džurdžević in Džu-la Bičakčić. "Obtožili so jih, da so delovali za "etnično čisto Bosno", da so podaljšana roka Združenih držav Amerike, da so organizirali organizacijo Mladi muslimani in potovali v Teheran in da so agenti Cie in Homeini-ja. Njihovo delovanje naj bi ogrožalo islamsko skupnost v Bosni in Hercegovini, ki jo je država z aretacijo teh ljudi zavarovala. Večinoma so bili imami (voditelji skupnih islamskih molitev), profesorji islamske srednje šole (medrese) in študentje. Ahmed Pašič piše, daje Šačir Filandre v knjigi Bošnjaška politika v XX. stoletju, podrobno analiziral stenogram zasedanja predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov BiH z 8. aprila 1983, na katerem so obravnavali aretacijo, ki seje zgodila 15 dni prej. Kasneje obsojene muslimane so najbolj obtoževali Hamdija Pozderac, Ni-jaz Dizdarevič, Raif Dizdarevič in Duško Zgonjanin, kije bil šef policije. Zaradi protestov, tako v Jugoslaviji kot na tujem, političnih sprememb in prizadevanj svojcev so bili obsojeni konec osemdesetih let svobodni. Ahmed Pašič je zapisal, da so za posredovanje za pomilostitev prosili tudi Staneta Dolanca. Po treh dneh obleganja njegovega kabineta jih ni sprejel. Potem je v Beogradu izjavil, da so obtoženi "želeli etnično čisto Bosno in Kosovo". Jože Košnjek Tri Slovenije na Višarjah Višarje - Rafaelova družba, ki po cerkveni strani ohranja vezi s Slovenci po svetu, je organizirala v nedeljo, 3. avgusta, na Višarjah v Kanalski dolini v Italiji "Romanje treh Slovenij". Na priljubljenem Marijinem božje-potnem shajališču so se zbrali Slovenci iz domovine, zamejstva in zdomstva, zato govori ime srečanja o treh Slovenijah. Nekateri so krenili na dobrih 1700 metrov visoko božjo pot peš iz Žabnic, drugi pa s sodobno vzpenjačo. V domu dr. Lam-berta Ehrlicha je zgodovinar dr. Stane Granda govoril o jutrišnjem dnevu slovenskega katoličana, opoldne pa je bila v višar-ski cerkvi maša, ki jo je skupaj z duhovniki, ki so prišli na sre- Bled - Ace Arsov, pastor evangelijske cerkve, je povedal, da je na njihovem uradu na Prešernovi cesti 58 na Bledu, začel delovati center za svetovanje in pomoč odvisnikom Doulos. Center, ki pomaga vsem odvisnikom od alkohola in drog ter njihovim svojcem, je odprt za vse, ne glede na versko prepričanje in nima nikakršne verske vloge. Sodelovati je začel s Centri za socialno delo in je že posredoval pri napotitvi 6 fantov in enega dekleta na zdravljenje v Španijo. Pojasnila dajejo na telefonih (04) 57 43 966, 070 21 16 16 in 040 79 56 77. J.K. Višarje v Kanalski dolini so priljubljena božja pot. čanje, daroval ljubljanski škof Alojzij Uran, ki je v Slovenski škofovski konferenci zadolžen za delovanje med Slovenci po svetu. J.K. Piše: Mira Delavec p* jk Josipina Urbančič - Turnograjska 1 VII. del Lovro Toman seje s Kamne Gorice vrnil na Turn in tam ostal nekaj časa. 7. maja 1851 je odšel nazaj v Gradec. Josipini je bilo ob njunem slovesu zelo hudo. Komaj uro po odhodu mu je pisala: "Preljubi moj Lovrel Teci ( ah, teci mi grenka solzica ( ah, lajšaj mi težo ( strašno težo, ki mi serce teži, utopi mi tugo, ugasni mi žalost, ki v sercu žari. Ah ( ni je solzi-cel Nije tolažbe! ( Sama sim! (Ah Lovre, le jeden trenutek bi še rada bila pri vas, le en sam trenutek ( ali hudo to ( zastonj želim! Kje je zdaj Lovre ( že ga loči skoro cela ura od Josipine in zmiraj naprej in naprej ga žene huda usoda ( zmiraj dalje od mene! Kje je tolažba / ( Kje/( Ah pamet molči! In vendar ( vendar Lovre "serce" mi pravi "tolaži se", "srečna" sim ( srečna ali smem tožiti ? Ali smem? Ne ( Lovre ( ne! Pa moram tožiti, saj le to zamore enmalo hladiti bolj "ločitve ", saj le vam moram povedati, kar mi serce teži, ko me vi zasto-pite, z menoj čutite ( ah dajte mi tolažbe! Z Bogom! Zdaj ljubi Lovre! Jenjam, ko več govoriti ne morem, ah zato pa strašnejše čutim. Z Bogom!" S pisanjem pisma je nadaljevala šele ob dveh popoldne, ko ji je bilo še vedno hudo in se je na vsakem koraku spomnila na Lovra. Nadaljevala je: "Šla sim se sprehajat, da bi enmalo jasnejše mi v sercu postalo, ali ( ah mertvo, prazno, tesno je, kakor je bilo. Vsaka stopinja me je opominjala na srečnejše ure, ko je Lovre še svojo Josipino spremljal na sprehodih! Ni več tistega časka ( zgi-nul je! Ah, da bi pač kmalo kmalo se ve mi t i hotel! Ne mogla bi ločitve prenesti, ako bi mi up na "august", na časek, ko bodeva ak Bog da, zopet vku-paj, ko bi mi taj up moči ne dajal, ko bi mi ne napajal serce s tako nepopisljivo radostjo. Upam, veselim se že zopet tega presrečniga časka, že ga v duhu živim in tolažiti se zamorem! Kaj je pač dan ( teden ( mecec! Prešel bode, zginuli bodejo vsi, ki so že stena "zdaj" in "augustom" in ah Lovre ali morete tužen biti, ako to pomislite? Ne ( ne! Res je, da ne tečejo ure tak hitro, kakor so tekle zdaj nama 4 tedne! Ah kako strašno čutim to danas! Gledam in gledam na urico ( mislim si, zdaj, zdaj je vendar že jedna ura pretekla ( ali vedno in vedno je kazala na istem mestu! O koliko dalje se mi zdijo te ure, kar ste zapustili v tak neizrekljivi žalosti svojo Josipino, koliko dalje, kakor cel čas, ko sva bila tak srečna! Čutim ( čutim neusmiljeni čas, čutim, kako težko ločen biti ( ah al prestrašno to čutim! Ali ljubi Lovre, "ljubezen vse premaga "! Vse ( in tudi midva čeva serčno prenašati ločitvo, čeva to ( kaj ne da? In kmalo se bode nama prismehljal danak, ki naj bode vkup pripeljal! ( Naj zavest najne neskončne sreče nama bode zvezdica, ki bode razsvetljevala noč, v katero naj nemila "ločitva" pahne, saj nama bode ta zavest, da je najina ljubezen neskončna, da ste naji duše zvezane, združene, če naj ravno daljina loči, naj nama bode ta zavest voditeljka, tolažnica! Srečna sva, ljubi Lovre, hodiva hvaležna svojimu nebeškimu očetu, ki nama tako srečo uživati da! Saj je neskončna! Ne tolaživa tedaj! Mora tako biti. Kaj bi nam bila scer zemlja, ak bi tega "mora" ne bilo? Ne bila bi "zemlja ", saj bi bil raj! Srečna tedaj bodiva, preljubi Lovre! Bog ve, kje ste zdaj vi, dragi Lovre. Že morebiti od daleč gledale Ljubljano/ Ah, ali mislite kaj na Josipino?! Bodite uvek, uvek v duhu pri njej ( ah bodite ( saj je ona z dušo zmir pri vas! Ah ( nič ne praša danas Lovre. "Bila ( sim ( bom ? " Nič ( vse je tiho krog mene ( vse nemo ( vse prazno! Pa čem saj jaz vam povedati, kar ne morete prašati: "Vaša! Bila! Sim! Bom! Vekomaj! Amen! Ljubi Lovre! Ali ste tudi vi "Moj?" Ves/ Bil? Sim? Bom / ( Ah še na to mi ne morete odgovoriti! Ali ni to hudo ? " Kaj vam čem o svojem zdravju povedati/ Prav, prav zdrava sim, vun gledam, kakor zjutraj ( morebiti enmalo boljše ( pa to matka naj bolje ve! Ubogala vas bodem, da bom zdaj že ob 9 šla v posteljo, dokler ne prikličem "lica". Mislim, da me ne bodo prav dolgo na se čakati pustile. Bo vse dobro 1 Kaj pa vi, ljubi Lovre / Zlo, neizrečeno zlo se bojim, da bi vas ne pripravila velika žalost v bolezen! Ne morem mirna biti! Prosim, prosim prav serčno, varujte se bolezni! Ne tužite se preveč! Saj to nič ne pomaga! Mislite zmiraj na "august", če se žalost hoče vrinuti v serce! Varujte se pa tudi vsega, kar bi vam še škodovati znalo! Pomislite ( ah ko bi vi zboleli! ( Saj tudi za učenje tako potrebujete zdravja ( za to "varujte se"! Rada neizrečeno rada bi že zagotovo vedla, kako je z vašim stanovanjem. Da bi le vse srečno in kmalo se preskerbelo, veliko časa vam zna vkrasti to ( in čas ( čas vam bode tako neizrečeno drag, da dovršite svoje učenje za pervi "rigoroz". Prosim pišite vse, vse, kako da je! Ločiti se bodem morala ( ah ločiti ( če tudi pismeno le, kako hudo to! Pa, saj mi ostane sladka nad i ca, da vas bodem zopet jutro zamogla obiskati in tedaj "z Bogom!" Bodite uvek uvek moj ljubi, zvesti Lovre, moje Življenje, moje vse! "Bila, sim, bom Večno vaša "vsa vaša" zvesta Josipina." (se nadaljuje) Proslava, a ne na Jezerskem sedlu Na Ledinah je bilo v soboto srečanje planincev treh regij - Gorenjske, Koroške in Štajerske. Udeležba je bila bolj skromna. Zgornje Jezersko - V soboto dopoldne smo se odpravili proti Jezerskemu sedlu v Kamniško-Savinjskih Alpah. Tam naj bi potekalo srečanje planincev treh regij - Gorenjske, Koroške in Štajerske -, ki gaje organiziralo Planinsko društvo Kranj (PDK) ob 110-letnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva (SPD) in ob 55-letnici delovanja Planinske zveze Slovenije (PZS). Pešpot na 2034 metrov visoki vrh se začne pri spodnji postaji žičnice, do tja vodi cesta mimo trenutno povsem izsušenega Planšarskega jezera. Ob "jezeru" se je sprva vila asfalti- rana cesta, ki se je kmalu spremenila v makadamsko. Upali I - smo, da bomo J^j lahko pustili H avtomobil čim Stane Rotar bližje spodnji postaji žičnice, ki je končna točka, do koder se da priti s prevoznim sredstvom. Na naše veselje in obenem presenečenje nam je uspelo pustiti avtomobil povsem ob žičnici. Od tu se je moč odpraviti na Češko kočo (1543 metrov) ali na Kranjsko kočo na Ledinah (1700 metrov). Naša smer je bila proti Ledinam, do koder sta vodili dve različni poti, ki sta se ločili po težavnostni stopnji, čas hoje pa je bil pri obeh skoraj enak - nekaj več od ure in pol. Ob osmih smo se odpravili. Načrt je bil priti do devete ure do Kranjske koče (preko Slovenske smeri), nato pa še 60 minut porabiti za vzpon na Jezersko sedlo, kjer naj bi se ob desetih začela slovesnost. Kljub sončnemu dnevu in žarkom, ki so nas v avtomobilu dodobra ogreli, je bilo prvih nekaj minut hoje po gozdu hladnih. Sonce se je skrivalo za dvatisočaki. Na oddaljenosti nekaj sto metrov je Iztok Omejc Udeležba planincev je bila manjša od pričakovane. bilo moč videti planince, ki so se že spoprijemali s steno. Ta od daleč izgleda veličastno, kakor dajo lahko preplezajo . le izkušeni alpinisti, a se izkaže, da vzpon vendarle ni tako zahteven. Pogled na uro pokaže, da še 15 minut manjka do devetih, mi pa smo že višje od Češke koče, ki je vidna v smeri proti zahodu kakšen kilometer od nas. Torej do Kranjske koče ne more biti več daleč. Na cilju smo bili deset minut prej, kot smo načrtovali. Sonce se je skrivalo za oblaki, zaradi mraza nam okrepčilo ni teknilo najbolj. Raje smo se odpravili v kočo, če ji sploh lahko tako rečemo, glede na to, da ima 60 ležišč. Na vhodnih vratih je pisalo, da bo slovesnost kar tu! Oskrbnik je potrdil, daje prišlo do spremembe, prireditev da bo ob desetih, vendar ne na Jezerskem sedlu. Tja naj bi poslali nekoga, ki bi morebitne neob-veščene opozoril na spremembo. Ostala nam je ura časa, ki smo jo preživeli na toplem. Za uvod v srečanje je zaigral harmonikar, obiskovalcev je bilo okoli 30, Korošca ali Štajerca nam ni uspelo najti. Navzoče je nagovoril Franc Ekar, predsednik PZS in PDK, ki je med drugim povedal, da zaradi finančnih težav ni kulturnega programa, sta pa zato pivo in golaž brezplačna, s čimer je spravil marsikoga v dobro voljo. Gospod iz Ljubljane (želel je ostati neimenovan), sicer rojeni Korošec (vrnil se je že z Jezerskega sedla, saj ni videl opozorila na vratih), je pričakoval vsaj 200 obiskovalcev, presenečen je bil tudi nad tem, da na prireditvi ni bilo nikogar od njegovih rojakov. Po njegovem mnenju proslava ni bila dovolj promovirana. Sledila je pogostitev, mize so od pločevink piva postajale vedno bolj polne, vonj po golažu se je širil v vse smeri. Naleteli smo na Kranjčana Iztoka Omejca, ki se je na pogostitvi znašel slučajno: "S še dvema prijateljema se vračamo z Babe, tu smo se samo ustavili. Ničesar ne vem o kakršnikoli proslavi." O tej pa je več vedel Stane Rotar, član G RS Kranj in pogost obiskovalec gora, ki je o razlogih za pomanjkljiv obisk povedal: "Obiskovalcev bi lahko bilo več, vendar je treba vedeti, daje čas dopustov. Nekateri se odločijo za drugačno obliko rekreacije." Na poti v dolino smo dohiteli stara znanca, Staneta Rotarja in gospoda iz slovenske prestolnice, ki se morda kljub razočaranju glede same prireditve v dolino nista vrnila lačna in žejna -tako kot marsikateri Gorenjec, ki je bil tega dne v Kranjski koči na Ledinah. Tekst in foto: Jaka Vukovič Sto pohodov slovenskih železarjev Krma - Slovenski železarji ostajajo zvesti svoji tradiciji na področju pohodništva. Čeprav je bilo v zadnjih letih veliko organizacijskih sprememb v družbah Slovenskih železarn, zaposlene še naprej druži velika ljubezen do pohodov v gore, kjer si nabirajo novih moči. Pred 35-timi leti so bili Jeseničani organizatorji prvega pohoda na Triglav. Po nekajletnem osvajanju slovenskega očaka so zatem korake preusmerili na številne druge vrhove v Julijskih Alpah, Karavankah ter Kamniških in Savinjskih Alpah. Zvestobo goram so v soboto, 26., in nedeljo, 27. julija, zaokrožili s stotim jubilejnim pohodom, tokrat spet na Triglav. 316 udeležencev se je po uspešnem vzponu zbralo pri Kovinarski koči v Krmi. Najbolj zaslužnim vodnikom, planinskim društvom, družbam in posameznikom so podelili priznanja in plakete za organizacijo in pomoč v vseh 35-tih letih. Stotih pohodov seje udeležilo 36.857 železarjev z Jesenic, Štor in Raven ter družb predelovalne industrije v okviru Slovenskih Železarn. J. Rabič Hare Krišna poroka na Gorenjskem Sredi julija je Eko karavana Padavatra 2003 slovenske Skupnosti za zavest Krišne iz obmorskega pasu prišla na Gorenjsko. Podala se je v podobne kraje kot lani ter v nekatere nove, ljudi navduševala z igro, plesom, petjem in svojimi sporočili, prvič pa presenetila tudi z resnično vedsko poroko. Završnica pri Žirovnici - Letošnja Eko karavana Padavatra 2003 se je na Gorenjskem začela v Begunjah in se vila proti Radovljici, Lescam, Završnici pri Žirovnici, Bledu, Bohinjski Bistrici in se zaključila tokrat v Bohinju. Ko sem jih obiskala, so bili nastanjeni v Završnici in njihov vodja mag. Gregor Pečar mi je povedal, da imajo letos malo več potovanj in da srečujejo več ljudi kot lani. "Karavana jih vse bolj zanima in ljudje so veseli, da smo ponovno prišli v iste kraje kot lani. Naše sporočilo ostaja isto: osvobodimo se karmičnih posledic ali slabih rezultatov našega preteklega delovanja z mantra meditacijo. Moč karme ljudi vklepa v pogubne vzorce zavesti, ki so odgovorni za našo planetarno krizo. Pod oblastjo karme se ljudje nagonsko ženejo za materialno uživanje in posest ter tako prilivajo ogenj pretirane potrošniške ekonomije, ki duši okolje z raznimi vrstami onesnaževanja. Vendar pa lahko komaj opazne, uničujoče energije karme premagamo. Poglejte: zakon karme najbolj vpliva na tiste, ki se popolnoma enačijo z materialnim telesom in umom, ne pa z dušo. Če se osvobodim te miselnosti, se lahko osvobodim tudi karme. To pa zahteva spremembo vedenja. Vede pojasnjujejo, da lahko mogočne duhovne energije sprožimo z jogo, meditacijo in petjem man-ter, zlasti slednje so primerne za današnji čas. Najmočnejše pa so tiste mantre, ki jih sestavljajo imena Boga, kot je na primer Hare Krišna Mahamantra, zato pojte z nami: Hare Krišna, Hare Krišna, Krišna Krišna, Hare, Hare..." Posebnost letošnje karavana pa je bila tudi vedska poroka. Po vrsti simboličnih obrednih dejanj je Barbara z rdečo piko na čelu postala Matjaževa žena. Matjaža in Barbaro so simbolično "zvezali" skupaj za en teden. Popestrila je potovanje, obenem pa bila tudi priložnost, ko se zberejo skupaj člani Skupnosti za zavest Krišne in se veselijo, da bosta mlada človeka nastopila skupno pot. Pri njihovi poroki gre za obred pri žrtvenem ognju, za katerega so datumi astrološko izračunani, zato da se tudi vplivi preteklih dejanj, karme, okolja in planetov olajšajo, da mladoporočencema omogočijo svež začetek skupne duhovne in življenjske poti. Pri vedski poroki ni posebnih pogojev inje po pomenu podobna obredom ostalih kultur: dva se zavežeta, da bosta skupaj živela do konca in da si bosta materialno in duhovno pomagala. Poroko je vodil svečenik, kije bil izšolan na tem področju in je z drugo inicijacijo v Zavesti Krišne lahko potrdil veljavnost poroke. V ta namen se je moral naučiti prej določene mantre, ki so namenjene obredu poroke, še posebej pa Hare Krišna Maha- mantro, obenem pa je kot strokovnjak pripravil tudi oltar z obrednim žrtvovanjem, na katerem je bilo sadje, žitarice in druge preproste stvari, ki pa imajo simbolni pomen. Po svečanem uvodu, koje svečenik z globokimi zvoki velikih morskih školjk priklical obredne duhove; da so razvili ugodnost dogodka, se je začel obred poroke. Vedska poroka je sestavljena kar iz štirinajstih delov, od katerih ima vsak svoj simbol in globok pomen. Ženin in nevesta, Matjaž in Barbara, sta najprej z vodo in rižem, ki sta ga vrgla v ogenj, prečistila svoje telo, roke in usta. V osrednjem delu obreda so vsi pristni recitirali svete vedske himne in izgovarjali mantre, s katerimi so poklicali vseviš-njega gospoda. Sledile so ceremonije s svetim vencem, zveza-nje obleke, zakurili so ogenj, nevesta je sedemkrat obkrožila ženina, nakar ji je on na sredi čela narisal rdečo piko in končno sta postala mož in žena. Obred se je končal z veselim blagoslovom sorodnikov in prijateljev ter vseh prisotnih, na koncu pa je sledila tudi dobra pojedina iz Krišnove kuhinje. Katja Dolenc Z masažo proti impotenci Točka se nahaja na notranji strani noge, v liniji zaključenega dela kolenske čašice, v vdolbini nad notranjo stranjo meč in v liniji z krono notranjega sklepa. Sprostite nogo in masirajte globoko in močno (pritisk naj ne bo večji kot 10 kg) v nasprotni smeri urinega kazalca, od 15 do 20 sekund. Točko začutite, ko vas malo zaboli. Točko dodatno stimulirate, če jo pritiskate tudi na nasprotni strani. Z masiranjem si lahko pomagate, ko vas v mišicah prime krč ali pa ko vas boli koleno, zelo koristna je tudi za ublažitev bolečin pri išijasu, moške pa rešuje pred im-potenco in jim zdravi spolne organe. Serija masažnih točk, ki jih predstavljamo, spadajo med zbrane in preizkušene točke akupresurne tehnike Ji-Jo, ki sojo proučevali na Medicinskem inštitutu na Floridi. Katja Dolenc Zmagovalca poskrbela za presenečenje Janez Makovec in Damir Šabec sta z zmago na četrtem turnirju Siemens mobile masters 2003 zagotovo pripravila največje presenečenje letošnje serije turnirjev za državno prvenstvo v odbojki na mivki - V ženski konkurenci presenečenja ni bilo, saj sta že četrtič letos zmagali Sirkova in Oblakova Našim mladim olimpijcem štiri kolajne Minulo soboto so se z olimpijskega festivala vrnili naši mladi športniki, ki so v Parizu osvojili tudi štiri olimpijska odličja. Kranj - Turnir na igrišču v Kranju in pomožnih igriščih v športnem centru Vogu v Besni-ci seje začel s kvalifikacijami v četrtek. V ženski konkurenci (kjer se je za 3 prosta mesta borilo kar 12 ekip) je bila od gorenjskih predstavnic na kvalifikacijah uspešna le Kamničanka Katarina Potočnik (s soigralko Karmen Kočar), medtem ko Kranjčanki Živa Cof in Alenka Hribar nista imeli svojega dne. na centralnem igrišču v Kranju. Preko prvega kroga glavnega turnirja sta se v moški konkurenci uspešno prebila Potočnik in Serajnik, uspešna sta bila tudi Kranjčana Gregor Belovič in Klemen Urankar (na turnirju sta nastopala s povabilom organizatorja), prav tako pa je zmago zabeležil tudi Andrej Flajs, Sevničan, ki pa že nekaj časa igra odbojko za blejski klub. Prav vse tri omenjene ekipa so Za presenečenje v finalu v Kranju sta poskrbela Janez Makovec in Damir Šabec. Neuspešni sta bili tudi Tina Za-laznik (Kranj) in Špela Bokal (Šk. Loka), medtem ko so si mlade Kamničanke (Nina Ma-tijaševiČ, Sabina Duranovič in Ana Kališnik) ter Žirovničanka Tjaša Zupan šele nabiral prve izkušnje v članski konkurenci. V moškem delu kvalifikacij sta bila Blaž Serajnik (Radovljica) in Jernej Potočnik (Kamna Gorica) uspešna, v glavni turnir pa se ni uspelo prebiti Kranjčanoma Janezu Egartu in Mihi Unku. V petek popoldan so moški glavni del turnirja začel v Bes-nici, dekleta pa so se pomerila HOKEJ' tudi v drugem krogu nudile močan odpor favoriziranim nasprotnikom, a na koncu klonile z 1:2 in se preselile v repasaž. Belovič in Urankar sta nato dokončno izpadla v prvem krogu repasaža, Potočnik in Serajnik v drugem, medtem, ko se je Flajs s soigralcem Perhajam prebil vse do polfinala. Seveda pa je potrebno omeniti tudi Kamniča-na Junija Makovca, ki je s svojim soigralcem Kanalcem Da-mirom Šabcem poskrbel za največje presenečanje. V rednem delu sta fanta sicer izgubila proti trikratnima zmagovalcema letošnje serije turnirjev Sie- Mladi ameriški hokejisti zadovoljni kljub porazu Bled - V preteklem tednu je na Bledu potekal mednarodni hokejski turnir za igralce rojene v letu 1987 in mlajše. Na njem so sodelovale tri domače ekipe HK Mlade kategorije Bled, HK Labod Bled, HD Mladi Jesenice in ekipa Buffalo Prospects iz Amerike, ki je v spremstvu staršev na Bledu ostala osem dni. Ekipe so se od srede do sobote najprej srečevale v rednem delu, kjer je bilo odigranih osem tekem. V nedeljskem finalu sta se najprej za tretje mesto pomerili ekipi HK Labod Bled in HK Mlade kategorije Bled in slednja je bila boljša z rezultatom 8:4. V super finalu sta za prvo mesto igrali ekipi HD Mladi Jesenice in Buffalo Prospects. Po napeti tekmi in po mnenju prisotnih precej pristranskem sojenju je bil rezultat neodločen, po kazenskih strelih pa je zmagala ekipa HD Mladi Jesenice z rezultatom 7:6. Tako je Četrto mesto osvojila ekipa HK Labod Bled, tretje HK Mlade kategorije Bled, drugo Buffalo Prospects in prvo HD Mladi Jesenice. Najboljši igralec turnirja je bil Gene Naab iz ekipe Buffalo Prospects. Gostom iz Amerike so, ob pomoči lokalnih vodičev, starši blejskih igralcev razkazali Bled, Ljubljano in Bohinj, na posebno željo pa so jih odpeljali še v Benetke. Kljub razočaranju nad sojenjem v finalu so Američani povedali, da jih je Slovenija s svojo pokrajino in prebivalci zelo navdušila ter pustila lep vtis. Tina Tošič mens mobile masters 2003 (Sevčnikar, Satler), a se v nasprotni veji kot Flajs tudi prebila v polfinale. V prvem polfina-lu sta Flajs in Perhaj dodobra utrudila Sevčnikarja in Satlerja, a preboj v finale jima ni uspel, pač pa sta Makovec in Šabec poskrbela za prvo presenečenje, saj sta z 2:1 premagala Šmuca in Pleska ter si priigrala prvi finalni nastop nasploh. Flajs in Perhaj sta v tekmi za tretje mesto po več kot uro dolgem dvoboju uspela premagati Pleska in Šmuca. V ženski konkurenci ni bilo večjih presenečenj. Potočnikova se je s soigralko uspela prebiti najvišje do sedaj (5. mesto), manj pa sta bili tokrat uspešni Kamničanki Vesna Puketa in Urša Podlesnik, ki sta po kamniškem finalu tokrat zasedli šesto-mesto. V tekmi za tretje mesto sta Korošici Skarlovnikova in Dimčeva uspeli ugnati ljub-ljansko-novogoriško navezo Kristan Velišček in si po treh četrtih mestih končno priigrati stopničke. Prvič letos se je v finale prebila Nataša Cingerle (s soigralko Snežano Rajak), a tudi ti dve nista mogli resneje parirati letos nedotakljivima Ljubljančankama Ani Oblak in Miheli Sirk. Ana in Mihela sta finale pred ogromno množico gledalcev silovito začeli in kmalu je bilo jasno, da jima tudi kranjski nasprotnici ne moreta preprečiti njune četrte zaporedne zmage. Še bolj zanimivo pa je bilo finale pri moških. Na tribunah tako ali tako ni bilo več prostora za gledalce in mnogi so si finale ogledali kar iz zidov v bližini VESLANJE______ Veslači na olimpijskih prizoriščih Bled - Minulo nedeljo so na prizorišče veslaškega dela olimpijskih iger 2004 v Atene odpotovali naši mladi veslači, ki bodo tam od jutri naprej nastopali na letošnjem mladinskem svetovnem prvenstvu. Slovensko zastopstvo šteje dvanajst veslačev, ki bodo nastopili v petih posadkah. Tako bosta v dvojcu brez krmarja barve Slovenije zastopala izkušena 18-letna člana blejskega veslaškega kluba Ciril Bizjak in Grega Kavaš, v dvojcu s krmarjem pa se bodo za čim boljše mesto borili debitanti na svetovnem prvenstvu Igor Čer-ne, Luka Pristov in Anže Bla-žič. Poleg blejskih veslačev bo v enojcu nastopil Rok Rogelj (VK Ljubljanica), v dvojnem dvojcu bosta nastopala Ti len Vodan in Andrej Pistotnik (VK Piran), v dvojnem četvercu pa Domen Kogler, Klemen Kogler (oba VD DE Branik Maribor), Jaka Vadnjal (VK Izola) in Marko Pilpovič (VK Nautilus Koper). Naši mladi veslači se bodo v Atenah pomerili s tekmovalci iz 44 držav. Jutri bodo na sporedu predtekmovanjem, v četrtek re-pesaži, v petek polfinala in v so-boto finalni obračuni. Kot so sporočili iz Aten bodo vse tekme zaradi visokih temperatur v dopoldanskem času. V.S. igrišča in imeli so kaj videti. Trikratna letošnja zmagovalca in tudi aktualna državna prvaka - David Sevčnikar in Rok Satler sta bila pred finalom absolutna favorita, saj npr. Janijevemu soigralcu Šabcu do sedaj ni uspelo priti niti do polfinala, a slednja se kljub temu nista dala. Ob bučni podpori navijačev (seveda jih je bilo tudi ogromno iz Kamnik) sta Jani in Damir presenetila že v prvem nizu, malce popustila v drugem in na koncu ponovno zbrala moči in tesno dobila odločilni tretji niz. Na koncu nikakor ne gre pozabiti na odlično organizacijo turnirja s strani zagnanih odbojkar-jev OK Astec Triglav in prav verjetno je, da se bo eden od turnirjev za državno prvenstvo kar ustalil na kranjskih ulicah, saj je ogromno število gledalcev na turnirju zadosten dokaz o popularnosti tega športa tudi na Gorenjskem. Rezultati: MOŠKI - polfinale: Metropola-Gorenje (David Sevčnikar, Rok Satler) : Bož-nar&Partner (Gregor Perhaj, Andrej Flajs) 2:1 (20,-14,10), Adidas Eye VVear (Mitja PleŠko, Tomi Šmuc) : Eurokabel (Jani Makovec, Damir Šabec) 1:2 (-17,11,-12), za 3. mesto Bož-nar&Partner : Adidas Eye VVear 2:1 (19,-25,10), finale Metropola-Gorenje : Eurokabel 1:2 (-16,21,-13) ŽENSKE - polfinale: Mercator (Ana Oblak, Mihela Sirk) : Salonit Anhovo (Barbara Kristan, Andreja Velišček) 2:0 (20,16) Metropola (Nataša Cingerle, Snežana Rajak) : Kr'neki (Urša Skarlovnik, Tjaša Dimec) 2:0 (15,16), za 3. mesto Salonit Anhovo : Kr'neki 0:2 (-22,-12), finale: Mercator : Metropola 2:0(13,18). Branko Maček, foto: Tina Doki Mladi odbojkarji so v Parizu dokazali, da ima slovenska odbojka lepo bodočnost. Kranj - Prejšnji teden je v Parizu potekal 7. Olimpijski festival evropske mladine. Med perspektivnimi evropskimi športniki je nastopilo tudi devetinštirideset mladih Slovencev, ki so iz Franciji minulo soboto prinesli štiri kolajne. Največ, kar tri kolajne, so osvojili judoisti, saj sta se s srebrom okitila Rok Drakšič iz Griž in Maja Uršič iz Murske Sobote, bronasto kolajno pa si je priborila Sendi Lešnjak iz Lendave. Največje presenečenje pa so pripravili odbojkarji, ki so po hudem boju osvojili bronasto ATLETIKA kolajno. Za odbojkarsko ekipo so igrali: Marko Bojinovič, Luka Brulec, Alen Djordjevič -Kamenik, Jure Ivartnik, Matej Kališnik, Bojan Kristan, Dejan Matijaševič, Rok Nose, Zlatko Pulko, Matej Vidič, Dejan Vin-čič in Rudi Zupanec. Vodja odprave Darjan Petrič je ob sobotnem prihodu na Brnik povedal, da so v Parizu preživeli lepe dneve, daje bilo druženje za mlade športnike lepo doživetje in seveda, da so zadovoljni tudi z rezultati, saj so nekaj lepih uvrstitev dosegli tudi tisti, ki sicer niso prišli domov okiteni s kolajnami. Vilma Stanovnik Tina Čarman in Brigita Langerholc še brez norme Kranj - Na sobotnem mednarodnem mitingu v Avstrijskem Ebenseeju je imela kranjska skakalka v daljino Tina Čarman ponovno smolo z lovljenjem norme za nastop na svetovnem prvenstvu. S preskočenimi 656 cm je namreč ponovno za samo 4 cm zgrešila želeno daljavo. Tina ima na voljo še en poskus in to v nedeljo, 10. avgusta, na Zlati ligi v Berlinu. V belgijskem Zolderuju pa je minulo soboto Škofjeločanka Brigita Langerholc ponovno poskušala ujeti vozovnico za nastop na SP. V teku na 1000 m - kjer jih je kar nekaj teklo na rezultat na 800 m - je normo zgrešila le za sekundo. Na 1000 m je na koncu zasedla 6. mesto. Zadnjo možnost ima še na DP za članice in člane v soboto in nedeljo v Novi Gorici. V.S. Boksarji navdušili Kranjčane V okviru letošnje kranjske noči so se na prijateljskem dvoboju predstavili tudi nekateri najboljši slovenski boksarji, najbolj pa so navdušili mladi Kranjčani. Kranj - Dvoboj med slovensko boksarsko reprezentanco in avstrijsko - hrvaško ekipo minulo sredo je na prizorišče tekmovanja v Kranju privabil ogromno gledalcev, ki so navdušeno opazovali zanimive obračune. Tako je Alen Kušlakovič v kategoriji kadetov do 57 kilogramov premagal Hrvata Duka-noviča z vdajo v drugi rundi, prav tako v drugi rundi pa se je s predajo končal dvoboj med Igorjem Makaričem in Avstrijcem Hamzičem v kategoriji do 73 kilogramov. Erduan Braimi se je v kategoriji mladincev do 64 kilogramov z zmago 2:0 izkazal proti Avstrijcu Renatu Mi-licevicu. Veliko znanja je nato prikazal še Boris Makarič, ki seje pomeril z Dejanom Mili-cevicem in zmagal 2:0. Pri članih je Gorazd Jamar 2:0 premagal Hrvata Kataliniča, edini poraz med slovenskimi boksarji pa je doživel Dušan Ra-šič, ki je 2:0 izgubil s Hrvatom Pejšo. Na koncu tekmovanja je bil za najboljšega boksarja izbran Kranjčamn Boris Makarič, pokal za tehnično najbolje podkovanega tekmovalca je dobil Kranjčan Boris Makarič je zanesljivo ugnal avstrijskega boksarja Dejana Milicevica. Alen Kušlakovič, kot najbolj borben pa se je izkazal Erduan Braimi. Priznanje za najboljšega tujca je prejel Borna Katalinič, za najmlajšega boksarja dvoboja pa Sandro Dukanovič. "Naši boksarji so s svojim znanjem res navdušili gledalce, zame pa sta bila še posebno pomembna nastopa Borisa Maka-riČa in Erduana Braimija, ki ju konec tega meseca čaka nastop na mladinskem evropskem pr- venstvu v amaterskem boksu v Varšavi. Upam, da bo dovolj denarja, da bosta fanta tja lahko odpotovala. Te dni si sicer res nismo mogli privoščiti načrtovanih priprav v Puli, vendar v Kranju trdo delamo in upam, da bosta fanta za veliko tekmovanje res najbolje pripravljena," je o bližnjih načrtih svojih varovancev povedal trener kranjskih boksarjev Dušan Čavič. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Cilj je trdo delo, ki prinese uspeh Košarkarji so pred odhodom na enomesečne priprave pred letošnjim evropskim prvenstvom dobro razpoloženi, po rezultatih testov pa so se tudi dobro pripravili. GORSKO KOLESARSTVO Ljubljana - Slovenska košarkarska reprezentanca se je v petek v Grand hotelu Union predstavila javnosti. Po krajših počitnicah, ko so se reprezen-tanti individualno pripravljali po navodilih selektorja Slobo-dana Subotiča, so se prvič zbrali 29. julija na testiranjih v Novi Gorici. Subotič je povedal, daje z njihovimi rezultati zadovoljen, saj naj bi reprezentanti še nikoli ne bili tako dobro pripravljeni. Z resnim dosedanjim delom so pokazali, da bodo resno delali tudi v skupnem delu priprav, kar je po selektorjevih besedah prvi pogoj za uspeh. Priprav pred odhodom na 33. evropsko prvenstvo, ki bo tokrat na Švedskem od 5. do 14. septembra, se bo udeležila šestnajs-terica košarkarjev. Za mesta v dvanajsterici se bodo potegovali Simon Petrov, Jaka Lakovič, Slavko Duščak, Sašo Vujačič (organizatorji igre), Marko Milic, Boris Gorenc, Boštjan Nach-bar, Marko Maravič (krila), Ju-rica Golemac, Matjaž Smodiš, Marko Tušek, Ivica Jurkovič, Uroš Slokar (krilni centri), Goran Jurak, Primož Brezec in Marijan Kraljevič (centri), glavnemu trenerju bosta pomagala Dušan Hauptman in Aleš Pipan, v strokovnem vodstvu pa so še kondicijski trener Dušan Mesesnel, fizioterapevt Teo Djekič in zdravnik dr. Slobodan Macura. Med najboljšimi tokrat ni Kranjčana Dragi še Drobnjaka, ki je imel po selektorjevih besedah letos za seboj malce Reprezentanti, ki odhajajo na enomesečne priprave pred evropskim prvenstvom slabšo sezono, Gregorja Hafnerja pa je zamenjal NBA-jevec Nachbar. Gorenjsko bosta tako zastopala le Domžalčan Boris Gorenc, ki bo letos igral pri Olvmpiakosu, in Kranjčan Marko Milic, ki ostaja v Italiji. "Upam, da bomo vsi zdravi končali priprave, da se bomo pripravili tako, kot se da, da bomo v tem mesecu postali najboljša homogena ekipa ter da bomo našli pravi ritem za zmagovanje," je svoja pričakovanja razkril Gorenc. Tudi Milic meni, da bo najpomembnejša kolektivna igra, in obljublja, da se bodo vsi trudili po svojih najboljših močeh. "Jaz samo zagotavljam, da smo se za vsako žogo pripravljeni vreči na glavo. Ce bomo imeli tudi dovolj znanja in sreče, da bomo zmagali, pa bomo videli čez dva meseca," pravi Milic. Po končani tiskovni konferenci so zbrani zvezdniki podpisovali majice mladim navijačem, potem pa so se odpeljali na Roglo, kjer bodo ostali do 10. avgusta. Po povečini kondici-jskih treningih se bodo v Kopru posvetili uigravanju in delu z žogo, odigrali bodo tudi tekmi z Izraelom in mlado ameriško Za dolgčas ni veliko časa "Res me je v Ameriki nekaj časa malce mučilo domotožje, toda šola in treningi so mi kmalu zapolnili ves dan in prav nič mi ne bo težko, ko se bom že čez tri tedne podala nazaj prek luže," je ob vrnitvi domov po svetovnem prvenstvu v Barceloni dejala plavalka Anja Čarman iz Godešiča. Kranj - Anja Čarman, sicer članica kranjskega Merit Triglava, je na Florido odpotovala pred pol leta, po uspešno končanem tretjem letniku srednje šole pa se je v Evropo vrnila naravnost na letošnje največje plavalno tekmovanje, svetovno prvenstvo v Barcelono. Šele iz Barcelone je v začetku tedna spet prišla domov na Godešič pri Škof-ji Loki. "Če pogledam nazaj, mi je kar malo žal, da nisem šla iz Amerike nekaj dni prej, saj meje takoj po prihodu v Barcelono čakala ena mojih glavnih preizkušenj na svetovnem prvenstvu. Zato morda še nisem bila pripravljena, tako kot bi morala biti. Vendar pa sem bila vesela, ker sem znova videla sotekmo-valce iz reprezentance, lepo so me sprejeli in skupaj smo nato bodrili drug drugega. Tako sem bila s svojimi nastopi vedno bolj zadovoljna, predvsem pa sem vesela, da sem odplavala dva osebna rekorda. Lep rezultat je zagotovo tudi 12. mesto na 200 metrov hrbtno, predvsem pa dejstvo, da sem odplavala olimpijsko normo, kar pomeni, da se bom lahko mirno pripravljala na olimpijske igre v Atenah," je ob prihodu domov povedala 18-let-na Anja Čarman. Anja pa si po prihodu domov ni vzela prav veliko prostega časa, toliko da je pozdravila domače in prijatelje, ki jih je čez lužo kar malce pogrešala. "V začetku je bilo malce čudno in malce drugače kot doma, vendar pa so me prijatelji in soplavalci na Floridi lepo sprejeli. Ekipa je super, tudi s trenerjem se zelo dobro razumeva. Predvsem pa je pomembno, da je moč dobro delati, napredovati, saj je ekipa velika, med seboj se na treningih spodbujamo, primerjamo in tekmujemo. Doma, v Sloveniji, je pač konkurenca veliko manjša, večino bi morala trenirati sama in zato sem zelo vesela, da sem se odločila za Ameriko," razmišlja Anja, ki se sicer zaveda, da jo v naslednjih letih čaka še veliko garanja tako v bazenu kot v šoli. "Moj dan je tam zelo natrpan, saj si sledijo šola in trening, pa spet šola in trening. K sreči tudi v šoli ni bilo težav, uspešno sem zaključila tretji letnik in sedaj bom nadaljevala s četrtim letnikom. Potem pa se bom še odločila, ali bom ostala v Ameriki ali ne. V Ameriki je pač tako, da - če dosegaš dobre rezultate -hitro dobiš vabilo za študij na univerzah. Tako sedaj že razmišljam, da bi tam ostala še naslednja štiri leta. Odločila pa se bom seveda drugo leto," pravi Anja Čarman Anja, ki seje po manjši krizi, ko jo je čez lužo prve mesece včasih mučilo tudi domotožje, privadila ameriškemu ritmu življenja in treniranja. "Doma bom le tri tedne, saj bom 18. avgusta odšla nazaj v Ameriko. Seveda sem vesela družbe domačih, sorodnikov in prijateljev, te dni pa me čaka še nastop na državnem prvenstvu v Kranju. Moj naslednji največji cilj je uspešen nastop drugo leto v Atenah. Upam, da se bom uspela na olimpijske igre res dobro pripraviti in doseči dobre rezultate," je optimistična vedno nasmejana Anja. Vilma Stanovnik izbrano vrsto, nato pa jih konec avgusta čakata turnir Akropolis (23.-28., avgust) v Atenah z reprezentancami Grčije, Poljske in Izraela ter turnir v Mariboru (29.-31. avgust) z reprezentancama Libanona in Bolgarije ter ekipo grškega 01ympiakosa. Predstavitev kandidatov za izbrano vrsto je Košarkarska zveza Slovenije izkoristila tudi za podpis dveh novih spon-zorskih pogodb, in sicer dveletno z Iskro in triletno z ameriškim podjetjem ANDI, ki proizvaja košarkarsko opremo. Poleg tega so podelili še zlate žoge za reprezentante z več kot 50 nastopi za reprezentanco in srebrne za tiste s 25 in več nastopi v dresu Slovenije. Prve so si zaslužili Jaka Daneu, Jure Zdovc, Ivica Jurkovič, Marijan Kraljevič in Marko Tušek, druge pa Roman Horvat, Goran Jagodnik, Slavko Duščak in Marko Milic. Barbara Todorović, foto: Tina Doki KOŠARKA_ Jeseničani z novim poletom Jesenice - Z novim trenerjem in nekaterimi okrepitvami v vrstah upravnega odbora ima Košarkarski klub Jesenice precej ambiciozne cilje v naslednjih sezonah. Doslej članska ekipa v spremenljivi formi igra v drugi slovenski košarkarski ligi. Po končani lanski sezoni se je klubu pridružil trener Goran Jova-novič. Več let je uspešno treniral jeseniško žensko člansko ekipi in jo pripeljal v prvo državno ligo. Sedaj se je resno lotil dela pri fantih in v dveh sezonah napoveduje napredovanje v 1. B slovensko ligo. Pri klubu pod vodstvom predsednika Rajka Peternela načrtujejo že letos veliko promocijo tega športa na Jesenicah in tudi v širši okolici. Prvi odmevni dogodek bo 16. avgusta, ko se bo jeseniška košarkarska vrsta pomerila s slovito Crveno Zvezdo iz Beograda, ki jo trenira Zmago Sagadin. Drugi dogodek, s katerim želijo pri klubu spet pripeljati na tribune privržence tega športa, bo sredi decembra, ko bo turnir štirih kvalitetnih evropskih ekip. J.R. Gorenjci so se izkazali Vnanje Gorice - Na osmi od devetih dirk gorskih kolesarjev v krosu v Vnanjih goricah so znova prevladovali gorenjski kolesarji. Radovljičan Miha Šolarje dosegel že svojo šesto absolutno zmago v združenih članskih kategorijah elite in pod 23 let. Tokrat je v klubskem obračunu Svvatcha premagal Kranjskogorca Grega Mik-liča. Miklič je bil kljub temu zadovoljen, saj seje Celjanu Robertu Vrečerju revanširal za poraz v ciljnem šprintu državnega prvenstva na Jezerskem. V lansko formo se s šestim mestom počasi vrača tudi Rok Šolar, ki je v lanski sezoni dominiral podobno kot letos brat Miha. Državni prvak med mlajšimi člani Anže Bizjak je bil tokrat absolutno sedmi, drugi za Mihom Šolarjem med mlajšimi in pred tretjim v tej kategoriji Rokom Grilcem, absolutno devetim. Med starejšimi mladinci sta kolesarja Calcita Luka Kodra in Žiga Trampuž iz Naklega morala priznati premoč Hrastničana Miha Halzerja. Ob odsotnosti državne prvakinje in mladinske evropske pokalne zmagovalke Nine Homovec in najvišje uvrščene Slovenke na lestvici UCI Blaže Klemenčič, ki bi lahko prišli in zmagali na "ler", je v ženski konkurenci svoj prvi veliki uspeh pobrala 16-letna Ana Zupan. Pošteno je premagala starejši Hrvatici Sando Šarko (BK Roberta) in Anjo Jakaša (BK Sever). Med mastersi je bil njen oče Tine Zupan drugi, Ratečan Igor Cornacchini četrti. Kamničan Mitja Muhvič (Calcit) je bil drugi med amaterji. Viliki finale slovenskega pokala bo 15. avgusta v Prlekiji, kjer bo tudi padla odločitev o pokalnih zmagovalcih. Grega Miklič ima 5 točk naskoka pred Vrečerjem, Miha Šolar je že pokalni zmagovalec, kot tudi Blaža Klemenčič med dekleti. M.M. UMETNOSTNO DRSANJE Gregor Urbas z novimi izzivi v naslednjo sezono Jesenice - Slovensko umetnostno drsanje pri članih že drugo sezono drži korak v evropski in svetovni areni, predvsem po zaslugi Jeseničana Gregorja Urbasa. Potem ko je v desetih letih osvojil vse možne lovorike in naslove prvakov v različnih kategorijah v Sloveniji, se je pred dvema letoma spopadel tudi s svetovnim vrhom. Čeprav osamljen in brez prave domače konkurence, je nase najprej začel opozarjati na štirih svetovnih mladinskih prvenstvih. Po prestopu v člansko vrsto pred dvema letoma seje znašel pred najtežjimi izzivi. Najresneje je opozoril nase lani z 18-tim mestom na EP na Švedskem in uvrstitvijo med 24 najboljših na SP v ZDA. V drsalca svetovnega formata se razvija predvsem po zaslugi ruskih trenerjev. Doma ga že od mladih let trenirata Valerij in Elena Babicki, od lani pa vidno napreduje tudi po pomoči slovite ruske trenerke Tatjane Tarasove. Po uspešnem lanskem kratkem programu sta letos v maju v Moskvi dodelala še prosti program. Gregor sedaj trenira v Celju skupaj z ostalimi slovenskimi drsalci, z mislimi pa je že pri naslednji sezoni. "Rad bi čimprej osvojil nov prosti program, da ne bom imel potem imel potem težav na tekmovanjih. Z njim sem zelo zadovoljen. Vsebuje nekaj lepših gibov in dodatne skoke, skratka gre za bolj moško drsanje. Poleg "piljenja" programa na pripravah v Celju veliko časa namenjam tudi aerobiki in plesom. Vse to mi bo koristilo v novi sezoni, od katere spet veliko pričakujem." Gregor Urbas je v novi sezoni že dobil povabilo na tekmo Grand prix novembra v Parizu, glavna nastopa mednarodna nastopa bosta EP v Budimpešti, kjer načrtuje izboljšanje lanske uvrstitve ter SP v Dortmundu, kjer se spet želi uvrstiti med 24 najboljših na svetu. Janko Rabič BALINANJE Na jeseniškem turnirju zmaga Lesc Jesenice - Člani Balinarskega kluba Jesenice so v soboto, 2. avgusta, na balinišču v Bazi organizirali 41. tradicionalni turnir za Pokal mesta Jesenice. Sodelovalo je 16 ekip, ki nastopajo v super ligi in prvi državni ligi ter iz drugih klubov Slovenije. Zmagala je ekipa Balinarskega kluba Lesce v postavi Dejan Tonejc, Grega Moličnik, Klemen Šlibar in Darko Macuh. Druga je bila domača ekipa, za katero so nastopili : Franci Čampa, Miran Uran in Ismet Huzejrovič. Tretje mesto je zasedla prav tako domača ekipa Gradiš v postavi: Milan Rijavec, Sašo Ozebek in Karli Kuzma. Od gorenjskih ekip so se med 10 najboljših uvrstile še: ekipa Huj je bila 4., druga ekipa Jesenic 5., ekipa Milj pa je zasedla 9. mesto. J. R. NAMIZNI TENIS Merkurjevke z Nizozemkami Kranj - Državne namiznoteniške prvakinje, igralke kranjskega Merkurja, bodo letos nastopale tudi v evropskem klubskem pokalu državnih prvakinj 2003/2004. Prejšnji teden so že opravili žreb za prvo kolo, tako da so Kranjčanke za nasprotnice dobile nizozemsko ekipo DOV Klaver Lelile. Prvič se bodo dekleta pomerila med seboj 26. septembra v Kranju, drugič pa lO.oktobra v Arnhemu. Če jim uspe zmagati, se bodo Kranjčanke uvrstile med osem najboljših ekip v Evropi. V.S. TTjIATlON _ Tudi otroci na triatlonih Kranj - Vse popularnejši med športi mladih postaja tudi triatlon. Ta se sicer malce razlikuje od triatlona odraslih, saj je mlade tekmovalce na poti s kolesom in med tekmo čaka tudi nekaj "zank". Zanimive triatlone organizirajo tudi v sosednji Avstriji, vse pogosteje pa se jih udeležujejo tudi mladi slovenski tekmovalci. Tako je lep uspeh prejšnji teden na triatlonu v Ausschreibungu dosegel 14-letni Kranjčan Sebastian Bauman, ki je po 400 metrih plavanja, 10 kilometrih kolesarjenja in 2200 metrih teka osvojil tretje mesto. V.S. Ponosni so na tradicijo oglarjenja Člani Turističnega društva Stari vrh so minulo nedeljo že 32. leto pripravili dan oglarjev. Stari vrh - "Lahko rečem, da je prav prireditev ob oglarskem dnevu največja prireditev našega turističnega društva, morda celo tista, ki društvo drži skupaj. Če te prireditve ne bi bilo, turistično društvo ne bi imelo posebne vloge, čeprav se člani vse leto trudimo, da našim obiskovalcem ti kraji ostanejo v lepem spominu," pravi dolgoletni član Turističnega društva Matej Demšar. Sicer pa ima Turistično društvo Stari vrh trenutno okoli šestdeset članov, kot je povedal predsednik Janez Kr-žišnik, pa jih približno polovica vsako leto skrbi za pripravo prireditve. Zato so domačini veseli vseh obiskovalcev, ki prvo nedeljo v avgustu pridejo na Gre-blico*, čeprav se prireditev s plesom začenja že večer prej. Tokrat so nas v nedeljo na prireditvenem odru najprej razveselili člani folklorne skupine Javorje, potem, ko smo slišali še petje in zvenenje citer, pa smo si lahko natančno ogledali, koliko dela je potrebnega, preden v vrečah in vrečkah kupimo oglje za žar. "Namen naše prireditve je predvsem, da obiskovalcem prikažemo pridobivanje oglja. V naših krajih je tradicija kuhanja oglja že dolga, in ko smo se pred več kot tridesetimi leti, ob ustanovitvi našega turističnega društva, odločali, kakšno prireditev bi pripravili, smo se odločili za dan oglarjev," pravijo domačini, ki nato denar, zbran s prireditvijo, porabijo za urejanje kraja, zgradili so teniško igrišče, s pomočjo krajevne skupnosti so uredili poti, Priznanja in čestitke gasilcem Trebije V sedemdesetih letih so dosegali uspehe s prostovoljnim delom in podporo krajanov ter občine. pa klopi na razglednih točkah... Včasih jim je ob prireditvi že primanjkovalo novih idej, s katerimi bi še vabili obiskovalce od blizu in daleč, zadnji dve leti pa so se priprave programa spet lotili bolj temeljito in v nedeljo poželi zaslužen aplavz obiskovalcev, ki so prišli kljub hudi popoldanski vročini. "Naš namen ni le, da ohranimo veselico, ampak si želimo, da bi bila prireditev zanimiva za domače in tuje goste. Čeprav seveda oglarjenje že dolgo ni več med pomembnejšimi dejavnostmi naših kmetij, pa jih je vendarle še nekaj, ki kuhajo oglje in ga nato prodajajo pod svojo blagovno znamko, tako da tradicija oglarjenja ostaja," pravijo domačini na Starem vrhu, ki so se letos znova potrudili in zgledno pripravili že 32. dan oglarjev. Vilma Stanovnik Trebija - Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Trebija v občini Gorenja vas - Poljane so konec tedna proslavili 70-letni-co obstoja in uspešnega delovanja. Skupna gasilska vaja je bila že pred tednom dni, osrednji svečanosti pa sta bili v petek in soboto. Na slavnostni akademiji v petek so pregledali delovanje društva v sedemdesetih letih, podelili so tudi društvena priznanja in priznanja Gasilske zveze Škofja Loka ter priznanja Gasilske zveze Slovenije. V kulturnem programu pa so nastopili kvartet Krehovci in člani kulturno športnega društva Škribovc. Na slovesnosti, ki so se je v petek zvečer udeležili Vili To-mat iz Gasilske zveze Slovenije, Martina Jelovčan iz Gasilske zveze Škofja Loka, župan občine Gorenja vas-Poljane Jože Bogataj in predstavniki sosednjih društev, je predsednik PGD Trebija Zdenko Oblak poudaril, da se je društvo v sedemdesetih letih razvijalo in uspešno premagovalo težave. Tudi slednjih ni bilo malo. Vendar so danes v občini in gasilski zvezi s prek dve sto člani med tistimi društvi, ki so usposobljena za posredovanje in pomoč pri gašenju ter varovanju. V kroniki društva, ki jo je simpatično predstavila povezovalka programa na svečani akademiji Cvetka Vrhovec, razberemo, da je društvo ob ustanovitvi imelo Vikend vam poklanja: APZ France Prešeren Kranj \azi Koncert v okviru 3. Kranjskega )m Festivala rt, pst« Koncert vokalne glasbe Grad Khislstein, sobota, www.FestivalCarniola.com 34 članov. Že 1938. leta so nabavili motorno črpalko, še posebej pa so poudarili, daje bil boter praporu, ki so ga razvili 1957. leta, zvezni ljudski poslanec Boris Ziherl. S prostovoljnim delom so v šestdesetih letih zgradili orodjarno, gasilki dom pa konec sedemdesetih let. V naslednjih letih pa so se gasilci opremljali. Nabavili so gasilski avto s cisterno, nov tovornjak. Bili so med drugim uspešni na tekmovanjih, saj so pred šestimi leti imeli na tekmovanju kar enajst ekip oziroma 110 članov, osvojili pa so takrat sedem pokalov, Ob 65-letnici so dobili predelano vozilo GV-1, od takrat naprej pa posebno skrb namenjajo izobraževanju. Lani so pri gasilskem domu prekrili dvorišče in dvignil sireno, predlani so posodobili avto, letos pa so obnovili fasado doma, zamenjali vhodna in garažna vrata, na svečanosti s parado, ki je bila v soboto, pa so razvili nov mladinski prapor. Ob jubileju Janko Oblak (levo) je dobil priznanje za 50 let dela v gasilstvu. jim je čestital tudi župan občine Gorenja vas - Poljane Jože Bogataj, kije še posebej poudaril, da je gasilsko društvo Trebija med tistimi, ki potrjujejo ugotovitev, da je pri gašenju in reševanju ob strokovni usposobljenosti potrebna tudi množičnost. Strinjal se je, da vsa društva še niso najbolje opremljena, vendar pa v občini ob podpori občanov in prostovoljnem delu in aktivnostih gasilcev iz leta v leto sledijo njihovim potrebam. Čestitkam za številne prostovoljne delovne ure in uspehe sta se pridružila tudi predsednica Gasilske zveze Škofja Loka Martina Jelovčan in predstavnik Gasilke zveze Slovenije Vili Tomat. Na svečanosti so potem podelili različna priznanja za delo in aktivnosti. Za 50-letno delo je dobil priznanje Janko Oblak s Trebije, kipec Florijana so podelili Antonu Bežku, s Fužin, Gasilska zveza Škofja Loka je med drugim podelila društvu bronasto plaketo, Gasilska zveza Slovenije pa predsedniku Zdenku Oblaku gasilsko odlikovanje plamenica II. stopnje. Andrej Zalar Ohranjajo stare običaje Spravilo nevestine bale in praznik žetve sta bila letošnja osrednja dogodka. Žirovski vrh - Turistično društvo Žirovski vrh je v občini Gorenja vas Poljane pravzaprav med mlajšimi turističnimi društvi. Deluje sedmo leto, poznano pa je po vse bolj priljubljeni in vsako leto bolj obiskani prireditvi pod naslovom Praznik žetve. Tudi letos, kot je poudarila predsednica društva Antonija Oblak, so že pred meseci začeli pripravljati to prireditev, ki bo že šesta po vrsti, odvija pa se na soboto zvečer in nedeljo popoldan. "Moram poudariti, da je v našem društvu, ki ima včlanjenih prek trideset domačij na tem območju, zares prijetno delati. Naj gre za Miklavževanje, za sodelovanje na prireditvah v drugih krajih ali za pripravo do- Antonija Oblak mače prireditve, vedno smo vsi skupaj pripravljeni sodelovati. Zato nam tudi uspeva, da Praznik žetve s sodelovanjem kmetije Javorč na devetsto metrih in predvsem s sodelovanjem njenega gospodarja lepo uspeva." Poleg praznika žetve si v društvu prizadevajo za urejenost domačij in turistično promocijo teh krajev. Člani se udeležujejo nastopov. Bili so že na Ledinah, na Trebiji, v Javorjah, na Ribniškem sejmu. Imajo tudi ansambel in otroško folklorno skupino Zala, ki jo uspešno vodi Lucija Oblak. Ponosni so, da je njihova folklorna skupina že kar poznana in da soji nabavili tudi nove obleke. Redno vsako leto pripravijo Miklavževanje, enkrat pa so do zdaj pripravili tudi kresovanje. "Za delo in sodelovanje v društvu pripravimo za člane tudi izlet. Lani pa smo se namesto izleta odločili za pohod na Brezje. Bilo nam je tako všeč, da se bomo najbrž letos spet odločili zanj. Sicer pa bi rada poudarila, da še posebej vsi sku: paj živimo za osrednjo prireditev, za praznik žetve in za prikaz različnih običajev." Letos so se še posebno skrbno pripravili na prikaz spravila nevestine bale po starem. Ob vsako leto številčnejšem obisku sobotne in nedeljske prireditve pa so v društvu hvaležni vsem, ki jim pomagajo pri pripravi; še posebno z dobitki pri srečelovu in domačiji Javorč. Posebna zahvala pa, je poudarila Antonija Oblak, ki je predsednica od maja letos, velja občini Gorenja vas -Poljane in županu Jožetu Bogataju. Tako je zares uspela tudi letošnja prireditev s prikazom prevoza bale v soboto zvečer in nedeljsko žetvijo ovsa ob kulturnem programu. Andrej Zalar Pobuda za koledar prireditev V TD Cerklje predlagajo vseslovensko Bučarijado in Naj pridelke. triglav MESTNA OHflNA KRANJ *| PROBAN KA Cerklje - Turistično društvo Cerklje, ki mu prvo leto predseduje Vera Prelovšek, bo letos nadaljevalo tradicijo dveh poznanih in priljubljenih akcij oziroma prireditev. Tako bo 12. oktobra v Zalogu tradicionalna, kot pravi Vera Prelovšek, naj bi bila tokrat 18. vseslovenska bu-čarijada, 18. oktobra pa prireditev Naj pridelki Slovenije 2003. Za obe prireditvi si v društvu prizadevajo, da bi ju pripravili čim bolje. "Sicer pa smo se že junija zbrali na skupnem posvetu številni predstavniki vseh društev v občini Cerklje. Namen skupnega sestanka je bil, da se v prihodnje dogovorimo za usklajeno nastopanje in za koledar prireditev med letom." V občini Cerklje je danes prek 80 društev in večina jih ugotavlja, da bi z usklajenim delovanjem prenekatero prireditev ali akcijo lahko izvedli bolje. Za bučarijado, ki naj bi bila letos vseslovenska, so se začeli v društvih predvsem po zaslugi sedanje predsednice pripravljati že maja letos. Na prireditvi pod naslovom z Delom in znanje do Naj pridelka so podelili 200 vrečk z bučnimi semeni. Ta semena pa so potem vzklila in zdaj bodo pridelovalci pridelki lahko predstavili na Vera Prelovšek bučarijadi. "Ker pa je zadnje čase v Sloveniji vse več različnih bučarijad, si prizadevamo, da bi na teh prireditvah izbrali najboljše, ki bi potem prišli na vseslovensko bučarijado v občino Cerklje. Podobno pa bomo povabili tudi pridelovalce pridelkov iz cele Slovenije." Sicer pa si bodo v Turističnem društvu Cerklje s trinajstčlan-skim upravnim odborom še naprej prizadevali za številne turistične aktivnosti, ki je že do zdaj ni manjkalo. Še posebno pa si želijo, da bi jim uspelo, da bi do novembra pripravili in izdali koledar prireditev številnih društev v občini za leto 2004. Andrej Žalar Gorenjska v prvem polletju varnejša kot v zadnjih petih primerjalnih obdobjih Kriminaliteta manjša, raziskanost večja Ko je na včerajšnji novinarski konferenci direktor kranjske policijske uprave Jože Mencin s sodelavci razlagal letošnje polletno poročilo, je varnostne razmere na Gorenjski označil za dobre, sploh v primerjavi s polletji zadnjih petih let. Kranj - Policijska uprava Kranj je v letošnjem prvem polletju obravnavala 1551 kaznivih dejanj s škodo, ki je presegla 446 milijonov tolarjev, in dosegla 53,7-odstotno raziskanost. Napredovala je zlasti raziskanost težjih kaznivih dejanj, kot so ropi in vlomi, pri lažjih pa možem postave povzročajo težave zlasti naključni storilci in odvisniki od drog. Na področju splošne kriminalitete je bilo letos v primerjavi s prvim lanskim polletjem kar za 22 odstotkov manj kaznivih dejanj, medtem ko je raziskanost porasla za dva odstotka. Preiskovanje kaznivih dejanj postaja čedalje zahtevnejše, je dejal Jože Mencin, saj storilci prihajajo z območjih drugih policijskih uprav. Po prijetju združbe avtomobilskih tatov, specializirane za vozila višjih cenovnih razredov, je v prvem polletju število kraj motornih vozil padlo kar za 38 odstotkov (s 24 na petnajst), na žalost pa nekaj julijskih in avgustovskih primerov kraj kaže, da je na delu spet nova skupina. Za vlome v gostinske lokale in hiše je značilno, da narašča skupna gmotna škoda. Obravnavali so tudi dva ropa v denarni ustanovi, enega od teh so uspeti raziskati. Na področju kaznivih dejanj "zoper življenje in telo" so gorenjski policisti in krimina- listi letos raziskali umor, ki je bil posledica neurejenih družinskih razmer, in smrt iz malomarnosti, dve posilstvi in šest drugih kaznivih dejanj spolnih napadov, od teh tri na mlajše od petnajst let. Pri mladoletniški kriminaliteti so raziskali vseh 92 kaznivih dejanj (lani 128), vendar pa je letošnja skupna škoda dvakrat višja od lanske in presega osemnajst milijonov tolarjev. Dražji gospodarski kriminal Za gospodarski kriminal sicer pravijo, da ga je toliko, kot je prijavljenega, in če sodimo po prijavah, potem ga je letos kar za dobrih osemnajst odstotkov več kot lani. Število obravnavanih kaznivih dejanj seje nam- Nevarna želatina? Hraše - Mimoidoči je v soboto popoldne ob lokalni cesti Hraše-Rodine našel približno 50 litrov želatinaste snovi, za katero je sprva domneval, da je odpaden mlečni proizvod. Ker pa želatina ni razpadala, je posumil, da gre za drugo, verjetno nevarnejšo snov, saj jo je nekdo tam pustil najmanj pred mesecem dni. Jeseniški poklicni gasilci so poskrbeli za odstranitev in hrambo želatine, inšpekcija pa jo bo poslala v analizo. Policisti ne izključujejo možnosti, daje snov odvrgel v naravi isti povzročitelj kot pred par meseci že nad Begunjami. H. J. Pobegla voznica se je vrnila Trboje - 24-letna Kranjčanka I. K. je v četrtek, 31. julija, ob 21.20 z oplovo astro vozila po lokalni cesti od Smlednika proti Kranju. Na začetku Trboj je nasproti pripeljal 27-letni kolesar, doma iz okolice Medvod, in to brez prižgane luči. Voznica ga ni opazila, razen tega pa je sama vozila preveč po levi strani ceste, tako da je z levim bokom avta kolesarja zadela. Vrglo ga je na vetrobransko steklo, z avta pa je padel na rob ceste in obležal. I. K. je izstopila, nato pa sedla nazaj in se odpeljala, ne da bi kolesarju pomagala. Čez pol ure seje vrnila. Lažje ranjenega kolesarja, ki ni imel varnostne čelade, so reševalci odpeljali v klinični center. Policisti bodo voznico zaradi nepravilne strani vožnje denarno kaznovali, zaradi opustitve pomoči poškodovanemu v prometni nesreči pa jo bodo tudi kazensko ovadili. Kolesar bo moral plačati kazen zaradi neuporabe luči. H. J. Zadnji konec tedna je bil na glavni gorenjski prometnici rekorden, podoben val pričakujejo spet čez dva tedna. Štetje prometa v soboto, 2. avgusta, ob osmih zvečer v Podvinu je v smeri proti Kranju v eni sami uri zabeležilo kar 1024 vozil, ki so se premikala, če sploh, s hitrostjo 25 kilometrov na uro. Policisti zato svetujejo domačim voznikom, naj ob koncih tedna raje ubirajo stranske ceste. Foto: Tina Doki reč v prvem letošnjem polletju z lanskih 178 povzpelo na 211. Raziskanost je bila 97-odstotna. Predvsem raziskanost kaznivih dejanj povzročitve stečaja z nevestnim gospodarjenjem, oškodovanja upnikov in poslovnih goljufij v Slovenski hranilnici in posojilnici Kranj je prispevala kar k 128-odstotnemu porastu ugotovljene premoženjske škode, ki letos znaša dobre 1,3 milijarde tolarjev (lani 585). Najbolj se je povečalo število kaznivih dejanj poneverbe, ponarejanja listin in davčne zatajitve. V treh obravnavanih primerih domnevne korupcije preiskava ni potrdila elementov uradno pregonljivih kaznivih dejanj. Pri ponarejanju denarja pa je letos značilno povečanje števila unovčenih bankovcev za 10.000 tolarjev, večinoma računalniško obdelanih oziroma skeniranih. Kriminalistom je letos uspelo razbiti združbo preprodajalcev drog, združbo, ki je spravljala ilegalce prek meje, in združbo, ki se je na škofjeloškem območju ukvarjala z zvodništvom. Zaradi neupravičene proizvodnje in prometa z mamili so vložili 21 kazenskih ovadb, zaradi omogočanja uživanja mamil pa osem. Zabeležili so tudi Kriminaliteta in umetnine Ljubljana - Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo prvo slovensko preventivno zgibanko Kriminaliteta in umetnine. Zgibanka, ki jo bo mogoče dobiti v galerijah, muzejih, antikvariatih in prodajalnah umetnin in starin, obravnava tihotapljenje, ponarejanje, tatvine in tudi poškodovanje in uničevanje kulturnih dobrin. Zgibanka pa prinaša tudi nasvete lastnikom, kako se zavarovati pred tatovi, ponarejevalci ali preprečiti poškodovanje oziroma uničevanje kulturne dediščine ter ne nazadnje tudi navodila tistim, ki se jim karkoli od omenjenega vendarle zgodi. Vsebuje namreč po mednarodnih standardih izdelan obrazec za opis predmeta, ki ga je mogoče fotokopirati in z njegovo pomočjo ustvariti lasten seznam umetnin. H. J. Mi opozarjamo in ne kaznujemo Mladi ambasadorji Triglavskega narodnega parka so končali tečaj Mladi nadzornik. Mojstrana - V Šlajmerjevem domu v Vratih je Triglavski narodni park letos že drugič pripravil desetdnevni učni mladinski tabor Mladi nadzornik, ki se gaje udeležilo 18 učencev osnovnih šol - od Mosta na Soči, Bovca, Tolmina, Mojstrane, Bohinja, Bleda. Marjeta Albinini, voditeljica tabora in Martin Šolar, koordinator projekta, sta povedala: "Letos je to že druga generacija, ki končuje osnovno izobraževanje na temo Mladi nadzornik, projekt pa financirata federacija Eu-roparc, ki združuje 400 članov iz 40 držav in je največje združenje zavaro-■ vanih območij Evrope in - * bavarska vlada. Bili smo povabljeni, dobro smo se odrezali, tako da smo med petimi pilotno izbranimi parki le mi in Čehi dobili Martin Šolar tudi nadaljevalni program. Marjeta Albinini Ne gre le za klasičen planinski tabor in ne le za spoznanje parka ter našega dela, ampak predvsem za vzgojo mladih. Na tak način si pridobivamo zavezništvo prebivalcev, ki živijo ob parku, in z vzgojo mladih bomo nadaljevali. Hodili smo na obhode, opazovali živali, osveščali obiskovalce in fizično delali: na vzdrževanju poti k Peričniku, v Radovni spravljali seno ter se tako seznanili z vzdrževanjem kuiturne krajine. Mladim nadzornikom smo želeli privzgojiti pozitiven pristop ob stiku z obiskovalci parka: ne kaznovati, ampak opozarjati. Otroci so neizmerno uživali, tudi tedaj ko smo šli čez Luknjo v Trento, do bivaka II ali čez Kriške pode, obenem pa so pobirali tudi odpadke, ki jih je ob poteh kar nekaj. Vsi so dobili certifikate Mladi nadzornik." In kaj pravijo mladi? Mina Pavliha iz Bohinjske Bistrice: "Prej sem vedela zelo malo o nadzor- Mina Pavliha nikih in parku, zdaj vem veliko več in v redu se mi zdi, da park in zaposleni skrbijo za naravo. Zvečer smo hodili tudi na obhode in opozarjali tiste, ki so spali v avtomobilih, da se to ne sme. Opozarjali, ne pa kaznovali." Primož Arko z Bleda: "Bilo mi je zelo všeč, bila je dobra družba. Rad sem imel predavanja, posebna tista o živalih, ptičih in drugih v narodnih parkih po svetu, tudi v Ameriki. Veliko smo hodili po gorah in opazili, kako odmetavajo smeti." Marko Hladnik z Dovje-ga: "Bilo je odlično, res. Ne le da smo se seznanjali z nadzorništvom v parku, tudi družili smo se in zabavali. Veliko smo bili na Marko Hladnik obhodih. Zanimivo je biti nadzornik in tako delo bi bilo meni kar všeč." Darinka Sedej Primož Arko smrtni primer zaužitja prevelike količine droge. Manj prepiranja, vpitja Na področju vzdrževanja javnega reda in miru je število kršitev letos upadlo za devet odstotkov, skupaj jih je bilo 2077. Največ jih je bilo še vedno storjenih na javnem kraju, sledijo kršitve v zasebnem prostoru, gostinskih lokalih ipd. Policisti so izrekli kar 36 opozoril, lani le pet. Struktura kršitev se bistveno ne spreminja. Manj (23-96) je bilo kršitev zakona o nadzoru KRATKE KRIMINALNE državne meje, več (107-41) kršitev zakona o tujcih, glavni razlog je sprememba zakonodaje, manj (1532-1810) kršitev, zakona o prekrških zoper javni red in mir: za trinajst odstotkov manj prepiranja in vpitja, za 23 odstotkov manj motenj in ogrožanja varnosti v zasebnem prostoru, za 21 odstotkov manj klatenja in potepanja, a za dvanajst odstotkov več vznemirjanja okolja v pijanem stanju. Ugotovljenih kršitev po zakonu o omejevanju porabe alkohola je bilo 44, po zakonu o orožju petnajst, po zakonu o prijavi prebivališča 61, po zakonu o javnih zbiranjih 35 itd. Prometnih nesreč manj, mrtvih več Gorenjski policisti so v prvem polletju obravnavali 1051 prometnih nesreč, lani v enakem času 1233 ali petnajst odstotkov več. Milejše so tudi posledice, razen pri mrtvih, ki jih je bilo letos enajst, lani pa osem. Razmerje do konca julija pa je spet za dve življenji ugodnejše od lanskega v enakem času. Največ nesreč se je zgodilo maja, najmanj februarja, največ ob petkih, najmanj ob nedeljah, največ med 13. in 15. uro, najmanj med polnočjo in 4. uro. K sodniku za prekrške so policisti poslali 2906 kršiteljev, največ zaradi vožnje pod vplivom alkohola, brez veljavnega vozniškega dovoljenja, prekoračitve hitrosti in odklonitve preizkusa alkoholiziranosti. Denarnih kazni je bilo v prvem polletju kar 23.815 ali sedem odstotkov več kot lani v enakem času. Helena Jelovčan Testiral je bager Bohinjska Bistrica - Vožnje z bagerjem si je očitno zaželel neznanec, ki je med 1. in 2. avgustom s kamni razbil steklo na vratih kabine, stroj pognal in se z njim vozil po parkirišču na Brodu pri mostu čez Savo Bohinjko, kjer je bil bager parkiran. Ko se je naveličal, je odšel, za seboj pa pustil za sto tisočakov škode. Lastnica prepodila tatu Radovljica - Nekdo je v noči s petka na soboto skoz okno na terasi prišel v stanovanjsko hišo in si jo dodobra ogleda. Še preden je uspel karkoli odnesti, pa se je lastnica prebudila in ga pregnala. Kranj - Odsotnost stanovalcev pa je v noči na 1. avgust izkoristil lopov, ki je vlomil v eno od hiš v Stražišču. V miruje prebrskal vse prostore, ukradel pa nekaj denarja in zlatnine. Ukradeni clio, audi in diplomatski tablici Kranj - Po večmesečnem zatišju so, tako vsaj kaže, spet na delu avtomobilski tatovi. V petek, 1. avgusta, med 6. in 17. uro je s parkirišča pred Iskro na Laborah izginil renaul clio z registrsko oznako KR 21-74D, vreden okrog 700.000 tolarjev. Na istem parkirišču je bil parkiran tudi osebni avto audi A3 z registrsko številko KR S2-479, ki gaje neznanec odpeljal med 8. in 19. uro. Lastnika je oškodoval za okrogle tri milijone tolarjev. V noči s sobote na nedeljo pa je nekdo s fiata stilo, parkiranega na Glavnem trgu v Kranju, ukradel "samo" diplomatski registrski tablici SA 84-A-039 (BiH). Natakarica ni hotela Jesenice - Kaj se lahko zgodi, če pijan gost zahteva alkohol, natakarica pa ga zavrne? Jeseniški policisti so v nedeljo popoldne posredovali v enem od lokalov. 33-letni hrvaški državljan 1. V., ki začasno stanuje v Ljubljani, je prišel že pijan in hotel še. Ker mu natakarica zaradi očitne opitosti z alkoholom ni hotela postreči, jo je I. V začel zmerjati, zmerjal pa je tudi druge goste-v lokalu. Celo prihod policistov ga ni umiril, zato so ga odpeljali s seboj in pridržali do streznitve. Zagovarjal se bo pri sodniku za prekrške. Denar v pisalni mizi Bohinjska Bistrica - V noči na nedeljo je neznani dolgoprstnež vlomil v pomožni objekt restavracije v Bohinjski Bistrici. Iz pisalne mize je odnesel 400.000 tolarjev. h. j. Sin še ni "preskočil" očeta Letošnji poletni celinski pokal v smučarskih skokih je prinesel veliko veselja 22-letnemu Binetu Norčiču, skakalcu kranjskega Triglava, ki si počasi, a vztrajno utira pot k svetovni eliti. Čeprav očeta Bogdana po dolžini skoka zaenkrat še ni preskočil, si s tem ne beli glave, saj ve, da bo časa in priložnosti še veliko. Adergas - Seveda je vsem, ki poznamo rekordne polete Bogdana Norčiča, jasno, da se sinu Binetu po žilah pretaka kri športnika, skakalca in da v šport ni zašel po naključju. "Že kot majhnega me je oče vozil s seboj na tekmovanja, prav tako sem z njim hodil kasneje, ko je bil trener. Nikoli me še malo ni silil, da bi poskusil, bolj so mi bili v spodbudo fantje, ki jih je treniral, saj so mi pokazali kako je treba počepniti, odskočiti...," se svoji zgodnih predšolskih let spominja Bine Norčič in tudi oče Bogdan priznava:" Bine je bil živahen, še kot zelo majhnega so fantje marsikaj naučili. Ko pa je rekel, da bi rad resno skakal, sem seveda poskrbel, da je dobil opremo, smuče in čevlje in šla sva na najmanjšo skakalnico, ki je še danes na Gorenji Savi. Nato so se začeli treningi, nekajkrat je padel, ni mu bil všeč strog trener in odločil seje, da bo raje igral tenis," pravi Bogdan, ki je - kot večina očetov - želel, da fant s športom koristno porabi prosti čas. Toda Bineta je po začetnem veselju do tenisa venflarle vleklo nazaj na skakalnico: "Pri tenisu sem hitro videl, da bom večino "pobiral žogice" in to pač zame ni bila spodbuda. Saj ne, da bi se mi tenis zameril, danes ga v prostem času zelo rad igram, toda bolj in bolj sem si želel postati skakalec. Spet sem Bogdan Norčič bo jeseni praznov šel v klub, v klubu sem dobil nove trenerje: Janija Grilca, Mitja Vidmarja, Sandija Čim-žarja..., pa tudi prijatelje in danes lahko rečem, da je zame skakanje del življenja in si ne morem predstavljati, kako bi bilo, če tega ne bi počel. Zato, kljub temu da do sedaj nisem posegal po res vrhunskih rezultatih, nikoli nisem razmišljal, da bi prenehal s skakanjem," razmišlja Bine, ki je letos pomladi dopolnil dvaindvajset let in se zaveda, da njegove priložnosti še prihajajo. Eno, zares veliko, je izpolnil prav te dni, koje odlično skakal na ameriški turneji celinskega pokala FIS in je po osmih tekmah vodilni na lestvici. To pa tudi pomeni, da si je izboril mesto v naši skalni reprezentanci za zimske tekme in ihama. Bine Norčič vodi v tekmah celinskega pokala. da si seveda želi, da se počasi približa tudi vrhunskim uvrstitvam na tekmah svetovnega pokala. "Res je, da sem pri skokih že vrsto let in da si vsak tekmovalec želi kdaj priti med najboljše. Tudi sam sem se že uvrščal za točke svetovnega pokala, mislim pa, da mi je do res vrhunskega rezultata vedno nekaj malega "zmanjkalo". Skoki so pač specifičen šport in vsaka malenkost lahko pomeni, da ni želenega rezultata. Zase lahko rečem, da meje največkrat izdala "psiha". To sklepam po tem, ker sem na treningih marsikdaj odlično skakal, ko sem prišel na tekmo pa sem si želel preveč in naenkrat se je vse "podrlo." Seveda sem se o tem pogovarjal tudi s psihologi, Tuškom, Šepi- Bogdan s sinom Binetom in hčerko Leo, ki jo je vendarle odvrnil od smučarskih skokov. cem pa tudi s Sandijem Čimžar-jem se veliko pogovarjava. Toda z leti sem prišel do ugotovitve, da mi še največ pomenijo izkušnje, da po koncu sezone ugotovim, kaj sem delal narobe, in da skušam to popraviti. Seveda se pogovarjava tudi z očetom in tudi on mi marsikaj svetuje," pravi Bine, oče Bogdan pa priznava. "Sem pač človek, ki želim, da se rezultati treninga poznajo tudi na tekmi. Morda je Bine tudi zato kdaj čutil pritisk, da na temi mora pokazati vse, kar zna, ob tem pa je prišlo do prenapetosti telesa. Enostavno ni bil sproščen. Če pa pri skokih telo ni sproščeno, pa se dogajajo napake in ni pričakovanega rezultat," pravi Bogdan, ki je sinu vendarle ves čas skušal dopovedati, da ima časa in priložnosti za dobre rezultate še dovolj. "Priznam," dodaja Bine, ki je iz fantiča v zadnjih letih dozorel v simpatičnega mladeniča in je ob skakanju tudi študent tretjega letnika na Fakulteti za šport, "da so bili tudi očetovi odlični rezultati zame včasih "breme", saj so vsi pričakovali, da bom hitro vsaj tako dober kot on. Toda dejstvo je, da ima oče še vedno rekord v dolžini poleta, saj je skočil 181 metrov, jaz pa imam najdaljšo znamko 178 metrov. Toda s tem se ne obremenjujem več. Ugotovil sem, da je na tekmi treba misliti predvsem na skok, na odriv, na tom, kako bom pokazal, kaj znam. Ne pa na rezultat, na to, koliko moram skočiti za finale... Zato so prišli tudi rezultati in morda bom kdaj skočil tudi dlje kot oče," razmišlja Bine, Bogdan pa dodaja: "Skoraj prepričan sem, da nekaj bremena mojih rezultatov nosi tudi Bine, saj ga vedno kdo pri- merja z menoj. Morda je zgovoren primer bratov Peterka. Ko je Primož uspel in zmagoval, so mnogi z velikim zanimanjem gledali njegovega mlajšega brata Uroša in kmalu se je začelo govoriti in pisati, da je Uroš še večji talent in da bo še boljši od Primoža. Toda Uroš je s tem postal tako obremenjen, da enostavno ni več zmogel. Morda je Bine v malce boljšem položaju, saj sem pač jaz končal s kariero. Dejstvo pa je, da ga še mnogi primerjajo z menoj," pravi Bogdan, ki bo naslednji mesec srečal Abrahama, pred kratkim pa se je bil zaradi bolezni prisiljen invalidsko upokojiti. "Seveda sem z izkušnjami in nasveti še vedno na voljo našim trenerjem, s katerimi se dobro razumemo, pomagam pa tudi pri nizozemski reprezentanci. Se vedno hodim na treninge in tekme, poleg tega imam veliko veselja pri urejanju okolice hiše tukaj v Adergasu, kjer smo se- prvi med tistimi, ki Binetu na športni poti želi, da bi resnično uspel. "Fantom, tudi Binetu, skušam dopovedati, da je treba biti na treningih in tekmi vedno zbran pri skokih, premišljevati o tem, kako skočiš, in ne o tem, kakšen rezultat in kako dolg skok želiš. Če je skok dober, če se zbereš, rezultat slej ko prej pride. Res je, da nekateri skakalci uspejo zelo hitro, drugi za to rabijo več časa. Zato je bila pred časom morda tudi napaka nas trenerjev, ko smo vse perspektivne tekmovalce Binetove starosti (Medved, Vrhovnik, Kranjec.) porinili v "en koš" in jih poslali na velikanko. Nekateri so slabo izkušnjo z vetrom in padcem dobro prenesli, kot na primer Robert Kranjec, Bine pa je porabil kar nekaj časa, da je spet zaupal vase," razmišlja Bogdan, ki je vseskozi zaupal v Binetov talent in trdo delo. Te dni se skupaj veselita odličnih rezultatov. Oče in sin med pogovorom seveda ne moreta brez skokov. daj z družino že trinajst let," pravi Bogdan, ki je ponosen tudi na še ne sedemnajstletno hčerko Leo, ki pa ji vendar ni svetoval, naj bi postala skakalka, čeprav je pred časom tudi njo "prijelo", da bi šla po očetovih in bratovih stopinjah. Kadar ni doma žene Zdenke, Bogdan rad poprime tudi za ku-halnico in kaj dobrega skuha, čeprav prizna, da ga zadnja leta vse pogosteje za štedilnikom zamenja Bine. "Bine res odlično kuha, kuha z občutkom, vsi pa smo vajeni, dajemo zdravo hrano, veliko riža, zelenjave, saj mora Bine paziti na kilograme, pa tudi sam moram zaradi predpisane diete paziti na prehrano," pravi Bogdan, ki je zagotovo "Letos sem se znova soočil z velikanko in po skoku 176 metrov sem zopet zaupal vase, dobil sem dodatno voljo in rezultati so prišli. Sedaj imam v celinskem pokalu že toliko točk, da imamo zagotovo mesto med prvo peterico, kar pomeni, da bom skakal na vseh uvodnih tekmah zimskega svetovnega pokala. Upam, da se mi bo uspelo dokazati in da bom kdaj skočil tudi boljše od svoje do sedaj najboljše uvrstitve v svetovnem pokalu, 16. mesta," pravi Bine, ki sicer ne dela velikih načrtov, saj se zaveda, da trdo delo prej ali slej prinese rezultate. Tega gaje oče Bogdan zagotovo naučil. Vilma Stanovnik, foto:Tina Doki Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih Lavtižarjev rod Josip Lavtižar je v Spominih, kijih je v samozaložbi izdal leta 1926, sam popisal okoliščine svojega prihoda na ta svet. "Obkrožena z belim vencem Julijskih Alp sameva ob njih vznožju planinska vas Kranjska gora. Tukaj sem bil rojen v hudi zimi 12. decembra 1851 in tisti dan krščen v župnijski cerkvi Matere božje v nebesa vzete. Rekli so, naj bom Tomaž, toda na materino željo so me krstili za Jožefa. Krstil me je kaplan Jožef Zamejit; kije bil pozneje vojaški župnik v Ljubljani. Izmed šestem otrok sem bil tretji. Oče Gašpar Lavtižar je posedoval hišo št. 57. Poleg tega je imel toliko zemljišča, da je redil tri glave govedi. Semintja je tudi trgoval z žitom, ki ga je kupoval v Kranju in prodajal v Beljak na Koroško. Mati se je pisala Arih, doma Podkorenom, pol ure od Kranjske gore. Ime Lavtižar je pri hiši že od 16. stoletja, samo z drugo pisavo. V župnijskih maticah čitamo Valtisher, Lautischer, Lautischar. Težko je dogna- ti, kaj naj bi pomenilo to ime. Tako se pišejo tudi v Ratečah, na Dovjem, v Mojstrani in na Jesenicah. Rodovi/ia izvira menda s Koroškega, zato sem vedno rad zahajal med koroške Slovence. " Naj mimogrede omenim, da je iz iste hiše oziroma rodu doma tudi slovenska političarka Darja Lavtižar Bebler. Na to dejstvo je opozorila kot gostja 37. Glasove preje v Kranjski Gori, 11. aprila 1997. Če se prav spominjam, naj bi bil Josip njen stari stric. Mi pa poglejmo, kako se je ta blagopokojni mož spominjal svojih staršev. "Oče je bil precej strog. Kratko in odločno je zapovedoval, da smo mu bili takoj pokorni. Mati je velevala milo in z mnogimi besedami, da smo medtem pridobili dovolj časa za izgovore. Nemški modro-slovec Schopenhauer (umrl 1860) pravi, da imajo otroci voljo od očeta, inteligenco pa od matere. To je zelo splošna trditev. Koliko je očetov krepke volje, otroci so pa slabiči, in koliko je brihtnih mater, ki imajo omejene'otroke!" V nadaljevanju obudi nekaj zgodnjih otroških spominov. "Kadar smo bili nepokojni, so nam rekli doma: 'Prišel bo Bedanc in vas nesel v gozd; vzela vas bo Pehtra baba, da vas stlači v koš.' Če smo hodili ob vodi, so nam grozili: 'Zagrabil vas bo povodnji mož.' Sama imena zlih duhov, ki so bili znani našim poganskim pradedom.Vseslavjan Matija Majar Ziljski razlaga ime Pehtra iz glagolov pehati in treti. Pehtra bi bila torej hudobna ženska, ki peha in stre, kar dobi v roke. " V spominu so mu ostali svetovišarski romarji. "Veliko romarjev je hodilo ali se vozilo skozi Kranjsko goro na Sv. Višarje, posebno leta 1860., ko so obhajali ondi petstoletnico božje poti. Otroci smo letali za vozovi in prosili romarje, da bi nam kaj dali. Ko smo pasli na travnikih in zagledali voz, smo leteli od daleč na cesto, pokleknili v vrsto in prosili iz same navade ter brez potrebe miloščino. Božjepotniki so nam dajali kruha, krh-Ijev ali suhih hrušk. Človek je sebičen in ta sebičnost ima začetek že pri otroku. Treba vzgoje, dane izkorišča drugih ljudi; treba v gotovih slučajih tudi kazni. Pripomnim, da nas je oče semintja kaznoval v kaki važnejši zadevi. Tudi red je hotel imeti. Kadar je zvonilo opoldne ali zvečer angelovo čaščenje, smo morali biti vsi doma. Kdor je bil izven hiše, je prihitel na glas zvona takoj k skupni molitvi. Na domačo hišo smo Franjo Kopač, Pred božičem, pastel 1933 bili navezani z. dušo in telesom, res lepi spomini na do. Zato pravimo, da prebiva dober del človeka pod pragom očetove hiše." Lavtižar priča, da je bilo v času njegovega otroštva v gornjesavski dolini še živo kresovanje. "Na predvečer Ivana Krstnika so metali fantje ogorke z griča proti vasi. Nasajali so jih na palice in vrteli v krogu, preden so jih vrgli v nižino. Ogorki so leteli nekaj časa kvišku in v sijajni svetlobi padali na široki prod poleg vode. Otroci smo jih drugo jutro pobirali, ker še niso bili docela zgoreli. To kresovanje spominja pagan-skih Slovanov, ki so častili solnce kot boga z imenom Svarog. Poleg solnca so častili tudi iskro, žarečo v lesu. Opisani običaj je ohranjen še od takratne dobe. Ko so Slovenci sprejeli krščansko vero, je bil praznik solnčnega boga vsled cerkvene določbe izpremenjen ,v praznik sv. Ivana Krstnika; zažiganje kresa pa je ostalo kot stara navada, o kateri malokdo ve, kaj pomeni. " okoli Rast proizvodnje in obsežne naložbe Jeklarska družba Acroni je lani prodala skoraj 240.000 ton izdelkov, kar pomeni več kot 40 milijard tolarjev prihodkov oziroma za skoraj 13 odstotkov več kot leto prej. Trend rasti je tudi pri izvozu, ki predstavlja 67 odstotkov, predvsem na trge zahodne Evrope. Jesenice - Te dni so poslovnim partnerjem poslali letno poročilo o poslovanju v preteklem letu z vodilom, da bodo nadaljevali pozitivne trende poslovanja zadnjih treh let, povečevali proizvodnjo in prodajo, zmanjševali število zaposlenih in povečevali produktivnost dela, obvladovali stroške poslovanja, izboljševali kakovost izdelkov in nadaljevali izrazito naložbeno dejavnost. Prav lansko leto je bilo prelomno zaradi izvedbe dveh strateških naložb v posodobitev in povečanje zmogljivosti na liniji za proizvodnjo gotovih - dinamo elektropločevin in dodatne vakuumske naprave, hkrati pa so posodobili tudi obstoječo. To jim bo omogočilo večji obseg in stroškovno bolj konkurenčno proizvodnjo nerjavnih jekel. V pripravi je še tretja strateška naložba - linija za toplotno obdelavo debele pločevine. Skupaj je bilo naložbenih projektov 68, vrednostno pa so za vlaganja namenili 2,3 milijarde tolarjev ali za 67,5 odstotka več kot predhodno leto. Za izboljšanje delovnega in bivalnega okolja so povečali zmogljivosti od-praševalne naprave v jeklarni, vlagali v celovito rešitev jeklarske žlindre in zgradili napravo za retardacijo kisline v obratu Predelava debele pločevine. V teku so še projekti za zmanjšanje porabe hladilne vode, izgradnja sistema, ki bo omogočal reciklažo prahu, obnova protihrupne zaščite v jeklarni in zagotovitev varnih razmer pri delu. Več projektov je bilo namenjenih tudi odpravi tehnoloških ozkih grl, povečevanju obratovalne zanesljivosti, izboljšanju kakovosti in izplena ter zmanjšanju porabe energije. Mednje sodijo zamenjava transformatorja in nosilnih ram za elektrode na talilni peči, uvedba avtomatskega nadzora ravni jekla v kokili kontinuirane livne naprave, avtomatski start vlivanja in nov računalniški sistem za procesno vodenje v jeklarni, nov merilnik debeline za debelo pločevino in varilnik, ki omogoča združevanje dveh osemtonskih kolobarjev v enega šestnajsttonskega. Računajo, da bodo vlaganja pripomogla h konkurenčni proizvodnji debele nerjavne pločevine, gotove elektropločevine in visokotrdnih legiranih pločevin, saj so razmere na jeklarskem trgu vse prej kot ugodne. K temu prispevajo nizke gospodarske rasti v Evropi, stagnacija nemškega trga, ki je za Acroni drugi najpomembnejši trg, neugodna gibanja cen, še posebno jeklenega odpadka v drugi polovici lanskega leta in neizrazit trg nerjavnih jekel. Preteklo leto so razmerje med višjimi nabavnimi cenami surovin in trendom zniževanja prodajnih cen reševali s povečanjem obsega proizvodnje in prodaje, svoje pa so prispevali višja produktivnost, obvladovanje stroškov in nove naložbe s takojšnjim učinkom ter hitro prilagajanje tržnim razmeram. Tako so poslovno leto zaključili s pozitivnim rezultatom in dobrimi začetnimi zalogami, četudi so imeli dodatne stroške s pripravami podjetja na postopek privatizacije. Tudi letos za posamezne mesece ugotavljajo rekordno odpremo - januarja skoraj 25 tisoč ton, marca 3017 ton nerjavne debele pločevine in maja 31 270 ton slabov ter 30 446 ton toplo valjane pločevine. Februarja so s Slovensko izvozno družbo podpisali pogodbo o zavarovanju terjatev in sklenili zavarovanje zastoja zaradi požara, aprila pa zaključili prvo fazo naložbe v odpraševalno napravo v jeklarni. Mendi Kokot Prvo nagrado dobil Eti Svit Slovenski turistični spominek 2003 vizitka z majbliko, avtorja Jožeta Vahtarja Kamnik - Tudi letos se je Eti Svit iz Kamnika prijavil na natečaj Turistične zveze Slovenije za priznanje slovenski spominek leta. Čeprav so na dosedanjih natečajih dobili že kar nekaj nagrad, so bili tokrat še posebno veseli in hkrati presenečeni. Prvo nagrado je namreč dobila vizitka z majoliko, avtorja Jožeta Vahtarja iz Eti Svit Kamnik. Izdelek je Jože Vahtar, ki je v Eti Svit v Kamniku že blizu trideset let, z ekipo načrtoval že nekaj časa. "Ko je ideja ob pobudi direktorice Jelene Jerin dozorela, se je v projekt vključila še naša slikarka Erika Gorenc, pridružila pa se JHpMlfe je tudi absol- Br^ ^W ventka Akademije za oblikovanje Polona Brajer. Vizitka z majoliko po-Jože Vahtar udarja prepoznavnost Slovenije in naše firme. Majolika iz Slovenije je namreč že nekaj časa poznana po vsem svetu. Prav z njo smo si tudi odprli "vrata" še za druge izdelke," je zadovoljen zaradi letošnje nagrade povedal avtor prvonagra-jenega slovenskega spominka Jože Vahtar. Jože je povedal, da sodelujejo Majolika z vizitko, prva nagrada slovenski spominek 2003 Elektro Gorenjska z dobičkom Kranj - Elektro Gorenjska je lansko poslovno leto zaključilo z dobičkom v višini 441 milijonov tolarjev. Pet odstotkov je bilo v skladu z zakonom o gospodarskih družbah razporejenega v rezerve, 209 milijonov tolarjev v druge rezerve iz dobička, o usodi ostalih 209 milijonov tolarjev pa bo odločala skupščina delničarjev. Družba je lani ustvarila dobrih 17 milijard tolarjev prihodka, od tega več kot 14 milijard s prodajo električne energije in iz cene za uporabo omrežij. Odjemalcem so prodali 897 GWh električne energije, kar je odstotek več kot leto prej. Za pokrivanje potreb odjemalcev in izgub na distribucijskem omrežju so lani skupaj prevzeli 949 GWh energije oziroma tri odstotke več leta 2001. V obnovo in razvoj omrežja so vložili dobri dve milijardi tolarjev, in sicer predvsem v sanacijo slabih napetostnih razmer, prehodom z 10- na 20-kilovatni nivo ter rekonstrukcijam transformatorskih postaj in širitvi oziroma posodobitvi nizkonapetostnega omrežja. Skupina Elektro Gorenjske je poslovno leto zaključila s 539 milijoni tolarjev čistega dobička. S.Š. tudi s pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo in da so uspešni v grozdu s še nekaterimi firmami. Vse pomembnejša pa postaja tudi tako imenovana tehnična keramika, ki jo izdelujejo v Eti Svit v Kamniku. Nagrajeni izdelek majolika z vizitko bo zdaj na policah trgovin s spominki po Sloveniji. "Vanj je vloženega veliko truda in ročnega dela," je poudaril Jože, ki je tudi predsednik zveze kulturnih društev v občini Mengeš, pevec, zborovodja, lovec, pred šestimi leti pa je bil v Eti Svit tudi inovator leta. "Vsako leto prihaja iz naše firme precej novih izdelkov. Moj cilj je, da vsako leto naredimo dvajset novih izdelkov in za zdaj nam to kar uspeva. Tako smo do zdaj bili tudi med dobitniki priznanj. Pred dvema letoma smo v sodelovanju z oblikovalcem Petrom Ogrinom dobili prvo nagrado za skodelico iz slovenskega porcelana, lani pa je dobila tretjo nagrado vodja slikarskega oddelka v Eti Svit Irena Radej za skodelico trnič." Andrej Žalar * 080 22 66 Hitro, enostavno in brezplačno naročanje kurilnega olja. Z Magno dobite več ... možnost plačila do 9 obrokov. GOSPODARSKI KOMENTAR Proračunske zvijače Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Naša vda slovenska vlada je v ne tako oddaljeni preteklosti z velikim veseljem spet govorila o in dala v sprejem tako imenovani dvoletni državni proračun. Takšno obliko temeljnega izkaza državnih financ smo na slovenskih tleh dobili pred nekaj leti z velikim pompom in bliščem in hkrati z odmevnimi besedami o strašni pomembnosti vse zadeve. A sčasoma so se pojavili tudi vse večji dvomi o smiselnosti "dvoletnih " proračunov, pa tudi predlogi, da bi bilo takšno polnjenje in praznjenje državne blagajne najbolje čimprej odpraviti. Že samo ime "dvoletni proračun "je zavajajoče, saj v resnici nimamo dvoletnega proračuna, ampak dva letna. In že samo to dejstvo povzroča nemalo težav, saj stg to dva čisto ločena dokumenta, ki se tudi pripravljata, obravnavata in sprejemata povsem ločeno. Zaradi tega so s strani vlade toliko opevani prihranki zaradi sprejemanja "dvoletnih " proračunov v bistvu nesmiselno govoričenje in zavajanje javnosti. Mogoče edini prihranek nastane zaradi sočasnosti sprejemanja obeh dokumentov, saj bi bila stvar povsem drugačna, če bi dejansko sprejemali proračun za dve leti. Recimo za leti 2003 in 2004 ter nato še mogoče nekaj malega, če bi se ušteli in bi bilo potrebno za leto 2004 kaj malega spremeniti. Dejansko pa sprejmemo proračuna za leto 2003 in leto 2004 (ponavadi ob koncu leta 2002) in nato že spomladi 2003 ugotovimo, da smo se zmotili in zato začnemo na vrat na nos popravljati proračun za leto 2003. Če so nam zvezde in planeti naklonjeni, vsa stvar nekako za silo zdrži do konca 2003, ko spreminjamo že sprejeti proračun za leto 2004, hkrati pa že sprejemamo nov proračun za 2005. Nato spomladi 2004 ugotovimo, da smo se (ups!) spet ušteli in že popravljamo pravkar spremenjeni proračun za 2004, ob koncu leta pa spet spreminjamo že preteklo leto sprejeti proračun za leto 2005, hkrati pa sprejemamo proračun za prihodnje leto. Ali še sledite? Vsa stvar, ki je na južno stran Alp prišla iz skandinavskih dežel, je bila na začetku zamišljena nekoliko drugače, a se je žal čisto v stilu polotoka, ki se začne približno južno od Ljubljanice, izrodila v čisto zmedo na balkanski način. Razlog, zakaj smo pravzaprav prešli na sistem, ko vsako leto sprejemamo en proračun, eno spremembo proračuna ter enega do dva rebalansa taistih proračunov, je bistveno preprostejši od zgoraj opisanega kaosa. V takšnem sistemu se namreč lahko že za naslednje leto načrtuje poraba sredstev, kar preprosto pomeni, da se lahko porabi ne samo denar, ki je v proračunu namenjen za to leto, pač pa tudi denar za naslednje leto, s tem pa se lahko povečuje tudi zadolževanje države. In zakaj se potem ves ta cirkus okrog "dvoletnega " proračuna ohranja pri življenju, saj prinaša le dodatno delo, zapravlja pa se še dodaten čas in denar? Skrivnost leži v parlamentu. Proračun za eno leto vnaprej se sprejema po rednem, dolgem postopku, kar pomeni, da se nad njim lahko vrli poslanci zjokajo, ga sesujejo in se izkašlja-jo, potem pa vsa stvar tako ali tako ni zavezujoča, saj se ta proračun dejansko nikoli ne izvaja. Spremembe že sprejetega proračuna pa se sprejemajo po precej enostanovnejšem postopku, kjer ni možna široka razprava, spremembe pa so omejene. Pa naj še kdo reče, da ne živimo v cvetoči, demokratični državi, zreli za EU in Nato. EKOLOŠKO KURILNO OLJE EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE. ECO OIL, 04 531 77 00 UGODNI PLAČILNI POGOJI ■H. ercator Mercator Gorenjska, trgovsko podjetje, d.d. Kidričeva 54, 4220 Škofja Loka SLUŽBA ZA KADRE IN ORGANIZACDO razpisuje prosta delovna mesta I. MESAR v Hipermakretu Kranj Pogoji: Potrebna izobrazba: IV. stopnja strokovne izobrazbe - živilske ali trgovske usmeritve, tečaj higienskega minimuma ali obnovitveni tečaj, samostojnost pri delu, usposobljenost za prodajalca. Zahtevane delovne izkušnje: 1 leto delovnih izkušenj na enakih oziroma podobnih delih. II. KUHAR v Samopostrežni restavraciji Mercator centra Kranj Pogoji: Potrebna izobrazba: IV. stopnja strokovne izobrazbe - gostinske usmeritve (poklic kuhar), tečaj higienskega minimuma ali obnovitveni tečaj, samostojnost pri delu. Zahtevane delovne izkušnje: 1 leto delovnih izkušenj na enakih oziroma podobnih delih. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v Službo za kadre, družbe Mercator Gorenjska, d.d., Kidričeva c. 54, 4220 Škofja Loka, v osmih dneh po objavi oglasa. V NLB zadovoljili z dobičkom V NLB se še vedno prizadevajo za čim hitrejše in učinkovito razreševanje pomanjkljivosti, ki so v bankah nastale z uvajanjem osebnih računov. Ljubljana - Nova Ljubljanska banka (NLB) in Skupina NLB sta v prvih šestih mesecih letos dosegli načrtovan dobiček, je prejšnji teden ocenil predsednik uprave NLB Marko Voljč. Dobiček pred davki po mednarodnih standardih je tako v Skupini NLB ll,7 milijard tolarjev, v sami NLB pa 9,9 milijard. Po slovenskih računovodskih standardih je dobiček NLB pred obdavčitvijo 6,4 milijarde tolarjev. Kot ugotavlja uprava, NLB v zaostrenem ekonomskem okolju uresničuje načrtovano strategijo. Njeni cilji so pospešena širitev bančne skupine v države bivše Jugoslavije, povečevanje lastniškega dela v bankah banč- Kranj - Stanovanjski sklad Republike Slovenije je leto 2002 zaključil s sredstvi v višini 79 milijard tolarjev. Kapital se je povečal na 60,9 milijarde tolarjev, njegova zadolženost pa na 9,4 milijarde, piše v letnem poročilu, ki ga je pred dnevi obravnavala vlada in ga tudi potrdila. Vlada ugotavlja, da je stanovanjski sklad pri svojem lanskem poslovanju v celoti upošteval oziroma izvajal naloge, opredeljene v stanovanjskem zakonu. Svojo oceno je oprla na podatke o zagotavljanju dolgoročnih posojil državljanom in neprofitnim stanovanjskim organizacijam, zagotavljanju dolgoročnih stanovanjskih posojil za popotresno obnovo Posočja ter zagotavljanju dolgoročnih posojil najemnikom v denacionaliziranih stanovanjih. ne skupine v Sloveniji, ustanavljanje nebančnih družb NLB Vita in NLB Skladi, rast tržnega deleža pri kreditih nebančnemu sektorju in velik poudarek na zmanjševanju stroškov. , V NLB se še vedno prizadevajo v čim hitrejšo in učinkovito razreševanje pomanjkljivosti, ki so v bankah nastale z uvajanjem osebnih računov. Voljč je ob tem povedal: "Uprava NLB se v celoti zaveda težav, ki jih je prehod na osebne račune povzročil strankam, in z vso odgovornostjo pristopa k njihovem reševanju. Ustanovljena je bila akcijska skupina, ki se sestaja dnevno in usklajuje aktivnosti informacijske tehnologije ter poslov- Enako po mnenju vlade velja tudi za aktivnosti sklada pri vstopanju v projekte soinvesti-torstva z občinami za gradnjo, nakup in rekonstrukcijo stanovanj s ciljem povečevanja socialnega in neprofitnega najemnega fonda ter zagotavljanja ugodnejše ponudbe stanovanj glede na povečano povpraševanje zaradi nacionalne stanovanjske sheme. V projektu soinvesti-torstva je na dan 31. decembra sodelovalo 42 občin z 48 projekti, v letu 2002 pa je stanovanjski sklad v 11 dokončanih projektih pridobil skupno 88 stanovanj, medtem ko občine 97 stanovanj. Z novimi razpisi v letu 2002 je stanovanjski sklad povečal obseg danih dolgoročnih posojil fizičnim osebam na 45,3 milijarde tolarjev in neprofitnim stanovanjskim organizacijam na ne mreže in o tem tekoče obvešča Banko Slovenije in nadzorni svet banke." dodal je, da bodo poiskali neodvisne revizorje, ki naj bi ocenili realno sliko informatike v NLB in podali morebitna priporočila za izboljšanje stanja. Član uprave Pierre Van Keirs-bilck je povedal, da v banki beležijo normalizacijo razmer, tako da tudi na izplačilni dan pokojnin ni bilo opaziti izrazito povečanega obiska njihovih poslovalnic. Mogoče tudi zato, ker so ta dan svoja vrata odprli pol ure prej kot navadno. Opozoril je tudi, da še precej strank banki ni sporočilo davčne številke in zato ne morejo še odpreti no- 11,2 milijarde tolarjev. Ekonomija obsega in obvladovanje stroškov poslovanja sta omogočila ugodne realne obrestne mere za posojila od 1,75 do 2,25 odstotka, odvisno od roka odplačil. Obrestne mere za neprofitne stanovanjske organizacije pa so lani bile 1,95 do 2,5 odstotka. Lani je sklad še četrtič razpisal varčevanje v nacionalni varčevalni shemi in konec decembra je bilo tako za leto 2002 sklenjenih 16.711 varčevalnih pogodb. V celotni shemi, ki teče že od leta 1999, je bilo konec lanskega leta sklenjenih 69.102 varčevalnih pogodb, varčevalci pa so do tedaj privarčevali 42,7 milijarde tolarjev, pri čemer pripisane premije, revalorizacije in ob-restovanje privarčevanih sredstev niso upoštevane. vih računov. V NLB so doslej prejeli 906 pritožb, rešili so jih dobro polovico, ostale pritožbe pa se rešujejo v sodelovanju s posamezno stranko. NLB od 29. julija in vse do vzpostavitve 24-urnega delovanja strankam ne bo zaračunavala storitev prek Klika NLB, Mobe NLB in Tele-doma. Kljub težavam je mednarodna rating agencija Moody's NLB zvišala bonitetno oceno za tri stopnje, in sicer iz Baa2 v A2. S.Š. Država se je junija največ zadolžila Kranj - Zadolževanje države je bilo letos z izjemo junija skromno, ugotavlja Banka Slovenije. Do maja se je država zadolžila za 15,4 milijarde tolarjev, medtem ko se je lani v enakem obdobju kar za 96,3 milijarde tolarjev. V celotnem kreditiranju države je v omenjenem obdobju zadolževanje prek izdaje vrednostnih papirjev znašalo 19,5 milijarde tolarjev, zadolževanje prek tolarskih posojil 2,6 milijarde tolarjev, medtem ko je država devizna devizna posojila neto odplačevala. Samo junija pa se je država zadolžila za 21,3 milijarde tolarjev, deloma prek tolarskih kratkoročnih in deloma prek tolarskih dolgoročnih posojil. S.Š. Lek bo imel le enega lastnika Ljubljana - Na skupščini delničarjev Leka prejšnji teden so potrdili vključitev družbe Lek v družbo Novartis Pharma Storitve, ki bo kot edini delničar izto-pajočim delničarjem zagotovil odpravnino v višini 105 tisoč tolarjev za delnico. Lastniki so tudi potrdili dividendo v višini 1.600 tolarjev na delnico, za prednostne delničarje pa je dividenda še za 180 tolarjev višja. Za izplačilo dividend bo tako Lek izplačal 3,1 milijarde tolarjev od 28 milijard tolarjev bilančnega dobička za leto 2002. Skupina Lek sicer za letos pričakuje prodajo v višini 130 milijard tolarjev izdelkov, od tega med deset in enajst odstotki v Sloveniji, ostalo pa na tujem. S.Š S plačili zamujajo 26 dni Ljubljana - Po podatkih bonitetne hiše I, d.o.o., poslovne informacije iz Ljubljane so slovenska podjetja v juniju račune plačevala s povprečno zamudo 26 dni. To je tri dni manj kot v juniju 2002 in štiri dni manj kot v juniju 2001. Glede na maj 2003 je povprečna zamuda plačil padla z 29 na 26 dni. Odstotek zamujenih računov je po drugi strani narasel s 57 odstotkov v maju na 61 odstotkov v juniju. Bonitetna hiša I, d.o.o., ima trenutno v bazi zbranih preko tri milijone računov. Iz te baze izračunavajo povprečne zamude za vsako družbo posebej za pripravo bonitetnih ocen in poročil o plačilih, hkrati pa izračunajo tudi povprečne zamude za celotno gospodarstvo. Ljubljanska bonitetna hiša je partnerska družba največje in najstarejše bonitetne hiše Dun & Bradstre-et. S.Š. ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM POMOŽNI DELAVEC PRALEC AVTOMOBILOV; d. č. 3 mes.; do 05.08.03; AVTOHIŠA KAVČIČ D.O.O., MILJE 45, VISOKO MIZAR OBDELAVA LESA; ned. č.; do 08.08.03; KERN IVAN S.P., LAHOVČE 66, CERKLJE OBLIKOVALEC KOVIN KOVINAR; ned. č.; 6 mes. del. izk.; kat. B; do 23.08.03; CMC GALVANIKA D.0.0., ALPSKA 43, LESCE; št. del. mest: 2 KLJUČAVNIČAR; d. č. 6 mes.; do 03.09.03; PIKEU ŠPELA S.P. STROJNO KUUČAVNIČARSTVO, STRAHINJ 14, NAKLO ELEKTRIKAR ENERGETIK ELEKTRIČAR - ENERGETIK; d. č. 6 mes.; 12 mes. del. izk.; kat. B; do 05.08.03; PEKO TOVARNA OBUTVE D.D.,'C. STE MARIE AUX MINEŠ 5, TRŽIČ TISKAR ZA TISK Z IZBOKLINE TISKANJE; d. č. 6 mes.; 12 mes. del. izk.; do 05.08.03; ETIKETA ŽIRI, INDUSTRIJSKA UL. 6, ŽIRI ŽELEZOKRIVEC ŽELEZOKRIVEC; ned. č.; 1 I. del. izk.; do 05.08.03; OBRTNO GRADBENO PODJETJE GRAD BLED, GRAJSKA C. 44, BLED TESAR TESAR; d. č. 6 mes.; do 05.08.03; MUMI-NOVIĆ FIKRET S.P., PIPANOVA 78, ŠENČUR; št. del. mest: 4 ZIDAR ZIDAR; ned. č.; 1 I. del. izk.; do 05.08.03; OBRTNO GRADBENO PODJETJE GRAD BLED, GRAJSKA C. 44, BLED; št. del. mest: 2 VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA; ned. č.; 2 mes. dei. izk.; kat. B,C; do 20.08.03; HAMZIĆ VEHID S.P, TAVČARJEVA 3B, JESENICE VOZNIK TOVORNJAKA; d. č. 12 mes.; 4 I. del. izk.; nem. j. - gov.; kat. C,E; do 05.08.03; KOLI ŠPED D.O.O., GORENJE-SAVSKA C. 9, KRANJ PRODAJALEC PROMOTOR NA TERENU; d. č. 1 mes.; 1 I. del. izk.; kat. B; do 05.08.03; JEKLO INEX D.O.O., C. NA JEZERCA 8, RADOVLJICA PRODAJALEC NA TERENU; d. č. 1 mes.; 1 I. del. izk.; kat. B; do 05.08.03; JEKLO INEX D.O.O., C. NA JEZERCA 8, RADOVLJICA PRODAJALKA PREHRAMBENIH IZDELKOV; d. č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; do 08.08.03; SPAR SLOVENIJA D.0.0. POSLOVALNICA KRANJ, TRG Rl-VOU 9, KRANJ KUHAR KUHAR - PICOPEK; d. č. 12 mes.; do 30.08.03; MATJAŽ ERZAR S.P., JEZERSKA C. 41, KRANJ EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - PRIPRAVNIK; d. č. 6 mes.; do 05.08.03; ZAVAROVALNICA TI U A NOVO MESTO PREDSTAVNIŠTVO KRANJ, LIKOZARJEVA UL. 1A, KRANJ ZAVAROVALNI ZASTOPNIK; d. c. 6 mes.; do 05.08.03; ZAVAROVALNICA TI U A NOVO MESTO PREDSTAVNIŠTVO KRANJ, LIKOZARJEVA UL. 1A, KRANJ INŽ. FARMACIJE FARMACEVT - PRODAJALEC; ned. č.; 3 I. del. izk.; angl. j. - gov.; delo z bazami podatkov - osn.; kat. B; opravljen strok, izpit; do 06.08.03; VITA CENTER D.O.O., PIVKA 23/A, NAKLO EKONOMIST KOMERCIALIST; d. č. 6 mes.; 3 I. del. izk.; slov. j. in angl. j. - gov. in pis.; urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; kat. B; do 16.08.03; KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE, SLOVENSKA C. 2, CERKLJE RAČUNOVODJA; d. č. 3 mes.; 51, del. izk.; slov. j. - gov.; delo s preglednicami - zaht., delo z bazami podatkov - osn.; do 12.08.03; JEM JESENIŠKE MESNINE, SPODNJI PLAVŽ 14, JESENICE ORGANIZATOR INFORMATIK STROK. SODEL. ZA INFORMATIKO; ned. č.; 2 I. del. izk.; slov. j. in angl. j. - gov. in pis.; poznavanje računal, omrežij-zaht., poznavanje operac. sistemov-zaht.; kat. B; do 08.08.03; ISKRA INSTRUMENTI D.D.,, OTOČE 5A,PODNART UČITELJ RAZRED. POUKA UČITELJ RAZRED. POUKA; d. č. 12 mes.; do 12.08.03; OŠ DR. JANEZA MENCINGERJA, SAVSKA C. 10, BOH. BISTRICA UNIV. DIPL. ORGANIZATOR VODJA PE KOMUNALA; ned. č.; 5 I. del. izk.; angl. j. - gov., slov. j. - gov.; urej. besedil - osn.; do 15.08.03; KOMUNALA KRANJ, JAVNO PODJETJE D.O.O., UL. MIRKA VADNOVA1, KRANJ UNIV. DIPL. PRAVNIK PRIPRAVNIK; d. č. 12 mes.; slov. j. in angl. j. - gov.; urej. besedil - osn.; do 15.08.03; KOMUNALA KRANJ JAVNO PODJETJE D.O.O., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJ PROF. RAZREDNEGA POUKA UČITEU RAZRED. POUKA; d. č. 6 mes.; do 30.08.03; OŠ IVANA TAVČARJA, TRATA 40, GORENJA VAS UČITEU RAZR. POUKA IN POUČEVANJE ANGL. JEZIKA V 4.RAZREDU; ned. č.; angl. j. - gov. in pis.; do 12.08.03; OŠ FRANCE PREŠEREN KRANJ, KIDRIČEVA C. 49, KRANJ Privarčevali 43 milijard tolarjev Lani je stanovanjski sklad četrtič razpisal varčevanje v nacionalni varčevalni shemi in konec decembra je bilo tako za leto 2002 sklenjenih 16.711 varčevalnih pogodb. Začetek rasti borznih tečajev? tednu so se sklepali posli z omenjenim obveznicami že po 101 % nominalne vrednosti, kar še vedno prinaša donos do dospetja EUR + 5,84%. Počasi se izteka tudi prevzem družbe Aktiva Invest. Za omenjeno družbo je do 11.8.2003 v teku prevzem s strani nizozemske družbe Aktiva Holdings po ceni 22.000 tolarjev. Delnice lahko prodate tudi na borzi, kjer pa je tečaj nekoliko nižji (21 660 sit), izplačilo denarja pa v dveh dneh po prodaji. Lahko pa se odločite za sprejem ponudbe in do 11.8. oddate podpisan obrazec za sprejem ponudbe na borzno posredniško družbo - izplačilo pa se pričakuje šele v začetku septembra. Vsem lastnikom delnic svetujemo, da sprejmejo ponudbo, saj ima nizozemska družba v lasti že več kot 57 % vseh delnic, tako da prevzemnik ne bo zainteresiran pridobivati delnice po višji cene od prevzemne. Trenutno so na borznem trgu hit delnice holdingov (večinoma so nastali iz nekdanjih pidov dvojk). Dejstvo je, da so bile delnice holdingov relativno podcenjene, poteka pa tudi očitna koncentracija lastništva - v mislih imam tukaj predvsem delnice Triglava holding, Maksime holding ter Infonda holdinga - njihov tečaj je v nekaj mesecih narasel za več kot 50%. V preteklem tednu pa je veliko prahu dvignil nov predlog zakona o dohodnini, saj bodo očitno obdavčene tudi obresti od bančnih vlog. Po prvotnem predlogu naj bi bile obdavčene prejete obresti nad 300.000 tolarjev, novejši predlog pa je obdavčen znesek prejetih obresti znižal na 150.000 tolarjev. Nov zakon o dohodnini bo očitno poskušal izenačiti obdavčitev kapitalskih dobičkov z bančnimi depoziti, kar bo imelo za posledico določeno selitev kapitala iz bančnih depozitov v naložbe v vrednostne papirje. Jani Javornik, GBD Gorenjska borzno posredniška družba d.d. info@gbd.si Tudi Nova KBM z boljšo oceno Kranj - Moody's Investors Service, agencija za ocenjevanje kreditnih tveganj s sedežem v New Yorku, je opazno izboljšala oceno dolgoročnega tveganja pri poslovanju z Novo KBM, in sicer kar za tri stopnje - iz Baa2 na A2. Za stopnjo boljša je tudi ocena kratkoročnega tveganja, ki seje zvišala iz P-2 na P-l. Finančna moč Nove KBM je ocenjena s C-. S.Š. Osnovna šola JAKOBA ALJAŽA Tončka Dežmana 1 4000 KRANJ Tel.: 04/280-15-10 Fax: 04/280-15-29 Internet: www.o-ja.kr.edus.si/domaca.htm razpisuje prosto delovno mesto učitelja: 1. biologije in gospodinjstva za določen čas od 1.9.2003 do 31.8.2004 - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu in 2. organizator informacijskih dejavnosti za nedoločen čas (14 ur/tedensko). Pogoji: - izobrazba določena z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja: pod 1. profesor biologije in gospodinjstva, pod 2. univerzitetna izobrazba ustrezne smeri - študijski program iz računalništva in informatike ali organizacije dela smer organizacijska informatika; - poznavanje osnov dela z računalnikom, - organizacijske sposobnosti, - dodatna znanja - dokazila, - delavne izkušnje: pod 1. eno leto, pod 2. pet let. Nastop dela: 1.9.2003 Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v zakonitem roku. Povprečni tečaji delnic, merjeni z borznim indeksom SB120, so v preteklem tednu spet porasli, in sicer v povprečju za 1%. Na borzi je bilo v minulem tednu sklenjenih za dobrih 5,6 mrd SIT poslov. Spet se je največ trgovalo z republiškimi obveznicami, večina poslov pa je bila prijavljena v svežnjih. Razveseljuje pa dejstvo, da smo sredi tedna začeli opažati povečanje prometa. Predvsem je opažen zmanjšan pritisk s strani prodajalcev, tako da bi ob malce večjem povpraševanju, ki se je začelo kazati na trgu, lahko dočakali tudi višje tečaje. Na povečano povpraševanje zagotovo vpliva tudi izplačilo dividend, saj so nekatere družbe že začele nakazovati dividende svojim delničarjem. V četrtek je potekala tudi skupščina delničarjev Pivovarne Union. Pivovarna Laško je po odločitvi ustavnega sodišča lahko glasovala z vsemi glasovalnimi pravicami - to je 47 %. Po mnenju Laškega Union letos ni posloval tako dobro, zato letos za delničarje Uniona ne bo dividend. Zaradi ugotovitev revizorjev o kršitvah Uniona pri poslovanju z lastnimi delnicami so Laščani dosegli, da bo Union vložil odškodninske tožbe v višini 104 mio SIT proti nekdanji upravi Pivovarne Union. Na koncu so Laščani zahtevali sklic nove skupščine, na kateri bi izvolili novega člana nadzornega sveta, spremenili statut in še enkrat odločali o odškodninski tožbi. Pivo se bo očitno penilo še naprej. Glede možnih kupcev za dobrih 55% delež v kranjskih Živilih pa zaenkrat ni še nič novega, tako da vsem lastnikom omenjenih delnic svetujem, da počakajo na razplet. Špekulanti, ki so pohiteli z nakupnimi naročili, so se umaknili oz. postavljali nakupna naročila na nižje nivoje, tako da je tečaj delnic Živil d.d. samo v petek upadel za skoraj 2%. Veliko zanimanje pa je še vedno za obveznice Slovenske odškodninske družbe, saj prinašajo donos EUR + 6%. V minulem Naj živino prodamo in pasemo jelene? Škoda, ki jo povzroča divjad na gorskih kmetijah v občini Preddvor, domačinom jemlje voljo do kmetovanja. Preddvor - Občinski odbor za kmetijstvo in gozdarstvo v Preddvoru je dal pobudo za razpravo o tem problemu in tako so prejšnji teden o zadevi razpravljali kmetje Jože Resman, Stane Polajnar, Janez Aleš in Ciril* Arh, župan in podžupan občine Preddvor mag. Franc Ekar in mag. Stane Bergant, župan sosednje občine Jezersko Milan Kocjan, predstavnik občine Cerklje Ivan Preša, s predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko gozdarske zbornice, Zavoda za gozdove (območne enote v Kranju), lovskim inšpektorjem Jožetom Murijem in strokovnjakom za lovstvo Branetom Galjotom. Neavtohtona jelenjad in muflon ogrožata zlasti hribovska naselja v občini, po poljih pustoši tudi jazbec. Posebno ogrožena je Kokra, kjer so ljudje že pred časom pustili poljščine, ne orjejo več, le travniki in gozdovi so jim še ostali, sedaj pa se zaradi divjadi znova postavlja smiselnost ohranjanja teh površin. Ogrožena je že prva košnja, namesto živine travo popase divjad. Če kmetje prijavijo škodo, imajo s tem veliko sitnosti in stroškov, povračilo pa ni nikoli tolikšno, da bi jim vrnilo vero v kmetovanje na gorskih kmetijah-, smo slišali od kmetov v Kokri, ki imajo travnike ograjene z električnim pastirjem kot Dac-hau, a še to bolj malo pomaga. Ko ostanejo brez košnje, jim škodo povrnejo v senu, ki ga pripeljejo iz doline, pa tudi če jo povrnejo v denarju, to ne odtehta truda na gorskih kmetijah, ki ga vsako leto znova izniči divjad. Kako ravnati z divjadjo, da bo v prid naravnega ravnovesja in da ne bo škodilo kmetom, ki gospodarijo v teh krajih? Kmetje niso za poboj divjadi, radi pa bi realen odstrel, ki bo zmanjšal Še večjo škodo kot srnjad povzročajo jeleni. Semenarna je boljši partner Semenarna Ljubljana je 30. junija od Mercatorja za 5,78 milijona evrov kupila KŽK Kmetijstvo Kranj. Mercator je v lasti zadržal le vrtnarske centre Aura v sklopu svojih nakupovalnih centrov in jih je KŽK-ju dal v zakup. Kranj - Konec junija je Mercator prodal Semenarni Ljubljana stoodstotni delež lastništva podjetja KZK Kmetijstvo Kranj. Vodstvo KŽK-ja je prepričano, da povezava s Semenarno nudi več možnosti za nadaljnji obstoj in razvoj kot v okviru Mercatorja. Kakšni so načrti za naprej, smo povprašali direktorja KŽK Kmetijstva Kranj mag. Janeza Tavčarja. "Povezava s Semenarno je za KZK smotrna, saj naš dosedanji lastnik, Mercator, ni imel izdelanega razvojnega koncepta za kmetijski program, saj je usmerjen v živilsko trgovino. Čeprav smo vseh dvanajst let poslovali pozitivno, pa smo imeli za Mercator premajhen donos na kapital, zgolj enoodstoten, kar je za tako velikega trgovca premalo. Kljub temu nas je njihova odločitev o prodaji kar malo presenetila. Mercator je imel nekdaj v lasti tri kmetijske obrate, poleg nas še Kmetijsko gospodarstvo Kočevje in Agrokombinat Krško, ki ju je že pred leti razprodal po delih. Prav zato si štejemo za uspeh, da smo izposlo-vali prodajo celotnega KŽK in to po dejavnosti sorodni družbi. Za nakup našega podjetja je bilo namreč kar nekaj kandidatov, ki pa so se zanimali bolj za nakup podjetja po delih," pravi Tavčar. "Obe družbi se ukvarjata s sorodno dejavnostjo, razen seveda živinorejskih obratov, ki jih imamo. KŽK Kmetijstvo Kranj ima 13 vrtnarskih centrov Aura v Sloveniji in na Hrvaškem, Se- Mag. Janez Tavčar menama pa preko 20 centrov Kalia. Programa obeh centrov se sicer razlikujeta; v Auri je program za dom in vrt, v Kalii pa je glavni program za polje in vrt, je pa deloma njihov prodajni program posegal tudi v našega. Mislim, da se bo naša ponudba le dopolnjevala, naš skupni delež na slovenskem trgu pa se bo večal. Pričakujemo vse do 60 odstotkov tržnega deleža," razmišlja Tavčar. V tem letu še ni pričakovati formalnih statusnih in organizacijskih sprememb v KŽK, v naslednjih letih pa predvidevajo spremembe v notranji organizaciji. Tako naj bi v skupnem podjetju bile tri dejavnosti - trgovina, proizvodnja in predelava. Zamišljeno je, da bi prva pripadla Semenarni, z ostalima dvema pa naj bi se pretežno ukvarjal KŽK Kmetijstvo Kranj. "Zadnjih dvanajst let sta imeli družbi precej drugačen razvoj. Medtem ko se je KŽK stalno dezinvestiral, a ohranjal zdravo finančno strukturo in lastna sredstva investiral v izgradnjo trgovske mreže. Semenarna je po drugi strani imela večje likvidnostne težave na začetku 90. let in se je odločila za razvoj s pomočjo tujih sredstev. Semenarna seje v zadnjem desetletju smelo zainvestirala, hkrati pa Odgovornost za mejni veterinarski nadzor Ljubljana - Vlada je pretekli teden sprejela nekaj stališč, uredb i rt odlokov za področje kmetijstva. S stališčem o neposredni uporabi predpisov Evropske unije na področju veterinarstva, se je Slovenija zavezala, da bo z dnem pristopa k Evropski uniji prevzela odgovorno nalogo celotnega veterinarskega nadzora nad vstopom pošiljk v Evropsko unijo. Ko bo namreč pošiljka na območju Evropske unije, bo zanjo veljalo načelo prostega pretoka, zato bo učinkovit nadzor na meji še posebej pomemben. Mejne veterinarske postaje bodo morale že pred 1. majem prihodnje leto izpolnjevati vse pogoje. Na dnevnem redu zadnje seje vlade je bila tudi obravnava poročila o delu Javnega zavoda Kobilarna Lipica v letih 2001 in 2002 in program dela za leto 2003. V poročilu je zapisano, da je Lipica izjemen naravni in kulturni spomenik v nacionalnem in svetovnem pomenu. Letos je dobila kobilarna po zakonu o živinoreji status rejske organizacije, ki vodi izvorno rodovniško knjigo za lipicance. Leta 2002 se je čreda konj povečala na 286, jedro črede pa je 26 plemenskih žrebcev in 74 plemenskih kobil. Vlada je sprejela uredbo o pogojih za pridobitev akreditacije plačilne agencije za izplačevanje sredstev jamstvenega oddelka evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada. Uredba bo omogočila koriščenje sredstev in skladov in programov Evropske unije. J.K. tudi dokapitalizirala ter tako kot lastnika in partnerja pridobila italijanski Ceccato Sementi Group. Upam, da bomo skupaj s Semenarno maksimalno izkoristili skupno znanje, ljudi in trg. Usmeriti se je treba ponovno tudi na južne trge," je Tavčar odgovoril na vprašanje, kako da je kranjsko podjetje kupilo podjetje, ki je bilo KŽK-jev dolžnik. V KZK Kmetijstvu Kranj je danes 90 ljudi zaposlenih v kmetijski dejavnosti, preko sto pa v trgovski. simon §ubic čredo in kmetom olajšal delo. Sedaj vsako leto doživijo škodo na travnikih, letošnjo zimo pa so jo še v gozdu, kar bo imelo trajne posledice. Nekateri kmetje škode sploh več ne prijavljajo. Letos so pooblastili občino, da to stori v njihovem imenu, na kar so dobili odgovor, da to ne gre in da je treba škode prijavljati posamezno. Toda predstavnik kmetijskega ministrstva Janez Kastelic je v razpravi v Preddvoru zatrdil, daje mogoča tudi pot s pooblastilom. Veliko kritičnih besed s strani lokalne skupnosti in kmetov je letelo tudi na gospodarjenje zavoda Kozorog na območju občine Preddvor, češ da slabo gospodari, da ne plačuje škod in se do kmetov obnaša ignorantsko. Žal predstavnika gojitvenega zavo- IMP Klima Smo družba globalne koorporacije Hidria, IMP- Klima d.o.o., specializirana za proizvodnjo naprav s področja klimatizacije in ventilacije. Za dosego začrtanih ciljev vabimo k sodelovanju za delo na lokaciji Godovič naslednje sodelavce: 1) RAZVOJNI INŽENIR - ENERGETIK, KONSTRUKTOR za razvojno delo na programu KLIMA 2) RAZVOJNI INŽENIR - ENERGETIK za razvojno delo na programu ENERGETIKA 3) KONSTRUKTOR / RAZVOJNIK za razvojno in konstruk-torsko delo na programu ABSOLUTNA FILTRACIJA 4) TEHNIČNI SVETOVALEC za področje klimatskih naprav 5) RAZVOJNIK / KONSTRUKTOR za področje strojegradnje, orodij in naprav » 6) 2 PROJEKTANTA STROJNIH INSTALACIJ 7) SAMOSTOJNI VODJA PROJEKTOV 8) ELEKTROTEHNIK Od kandidatov pričakujemo: * pod točko 1), 2), 4) in 5) VII. (dipl.inž ali univ.dipl.inž) stopnjo izobrazbe strojne smeri, * pod točko 3) VII. (dipl.inž ali univ.dipl.inž) ali VI. (inž.) stopnjo izobrazbe strojne smeri, * pod točko 6) in 7) VII. stopnjo izobrazbo strojne smeri - smer energetika, * pod točko 8) V. ali VI. stopnjo izobrazbe tehnične smeri, * aktivno znanje enega svetovnega tujega jezika (angleški ali nemški jezik), * poznavanje računalniških orodij AUTOCAD in VVINDOVVS, * pripravljenost za delo v tirnih, * samostojnost in samoiniciativnost, * pod točko 8) veselje do terenskega dela, * pod točko 6) in 7) projektantski izpit pri Inženirski Zbornici Slovenije, v kolikor kandidat izpita nima opravljenega pričakujemo, da naj bi ga v roku 6 mesecev po sklenitvi delovnega razmerja opravil, * pod točko 8) ustrezne sposobnosti za servisiranje zahtevnejše opreme na terenu; prednost bodo imeli kandidati z delovnimi izkušnjami. Nudimo pa: * možnost osebnega in strokovnega razvoja, * možnost napredovanja, * prijetno delovno okolje, * dinamično timsko delo, * stimulativno nagrajevanje. Delovno razmerje bomo s kandidati sklenili za določen čas z zakonsko določenim poskusnim delom; z možnostjo sklenitve za nedoločen čas po uspešno opravljenem poskusnem delu. Pisne vloge s kratkim življenjepisom in delovnimi referencami sprejemamo v kadrovski službi skupine IMP-Klima Group ali na naslovu: IMP-Klima d.o.o., Godovič 150, 5275 Godovič, oz. na e-mail : kadrovskasluzba@imp-klima.si do 29. avgusta 2003. da zaradi poprejšnjih konfliktov niso vabili na razpravo, kar je bilo po mnenju predstavnika z ministrstva slabo, saj je Kozorog eden od dejavnikov v tem prostoru, in če ne dela po zakonu, ga lahko prijavijo inšpekciji. Franček Kolbl z območne eno-' te zavoda za gozdove Kranj je povedal, da njihova ustanova dela letni gojitveni načrt, ki ga potrdijo tudi vsi dejavniki v prostoru, vključno z lokalno skupnostjo. Ta načrt predvideva tudi odstrel divjadi, ki se je zadnjih pet let močno povečal. Škode v zvezi z divjadjo omenjeni zavod ne popisuje, se pa tega ne izogiba, saj je tudi škoda eden od dejavnikov, ki vpliva na letni plan odstrela. Poudaril je, da mora za povračilo škode poskrbeti lastnik, kajti lastnina nalaga tudi odgovornost. Velik problem je dejstvo, da je divjad državna, pase pa se na kmetovi zasebni lastnini. Ko bi upravljavec lovišča ne bil odtujen od domačinov, problem ne bi bil tako velik. Miran Hafner, ki ima v istem zavodu na skrbi lovsko gojitvene načrte, je dejal, da pri teh upoštevajo želje lokalne skupnosti, glede odstrela pa je dejal, da ni pomembno le število ustreljene divjadi, pač pa tudi struktura odstrela, časovna in krajevna razporeditev in tudi ravnanje z divjadjo (denimo zimsko krmljenje, ki je pri sosedih Avstrijcih že prepovedano, pri nas pa še ne). O prijavi škode je kmete poučil, da obstaja več korakov: če ne uspe prijava oškodovanca pri upravljalcu lovišča, je treba dati prijavo upravni enoti, kjer o njej odloča posebna komisija, tretja stopnja pa je tožba. Tudi predstavnik kmetijskega ministrstva Janez Kastelic je poudaril pomembnost prijavljanja škode in dela lovske inšpekcije, odnos s Kozorogom pa mora lokalna skupnost rešiti s konsezom. Jože Jeromel s Kmetijske in gozdarske zbornice je zagovarjal povečanje odstrela preštevilčne divjadi in nadzor nad tem, kako se izvajajo plani odstrela. Dodal je tudi, naj bodo v primeru škode do kmetov bolj življenjski, naj jih ne napotujejo le na tožbe in jim po birokratsko svetujejo, pač pa razmislijo o sistemu evidentiranja škod. Danica Zavrl Zlebir pod točko 1) in 2) Rotos Rovent Smo družbi Rotos in Rovent d.o.o., družbi globalne koorporacije Hidria, ki se ukvarjata s proizvodnjo industrijskih vrat, tehnične akustike in ventilacije. Za dosego začrtanih ciljev vabimo k sodelovanju za delo na lokaciji Idrija naslednje sodelavce: 1) VODJA PROGRAMA TEHNIČNA AKUSTIKA 2) VODJA PROGRAMA POSEBNI IZDELKI IN KOMPONENTE 3) RAZVOJNIK/ KONSTRUKTOR za področje ventilacije 4) 4 KLJUČAVNIČARJE - VARILCE 5) OBLIKOVALEC KOVIN 6) ORODJAR Od kandidatov pričakujemo: * pod točko 1), 2) in 3): -VI. ali VII. stopnjo izobrazbe strojne oz. druge ustrezne smeri, - pod točko 1) in 3) aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika ter pod točko 2) aktivno znanje nemškega jezika, - pod točko 1), 2) in 3) znanje računalniških programov Office, pod točko 3) predvsem poznavanje računalniških orodij AUTOCAD in VVINDOVVS, - organizacijske in vodstvene sposobnosti, pod 1) in 2), - samostojnost in samoiniciativnost ter pripravljenost za delo v tirnih, - komunikacijske sposobnosti, - ustrezne delovne navade. * pod točko 4), 5) in 6): - IV. stopnjo izobrazbe, smer oblikovalec kovin ali priučeni delavec s potrdilom o usposobljenosti, - pod točko 5) sposobnost za delo z orodnimi stroji, - prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami in kandidati usposobljeni za varjenje izdelkov iz nerjavnih materialov. Nudimo pa: * možnost osebnega in strokovnega razvoja, * možnost napredovanja, * prijetno delovno okolje, * dinamično timsko delo, * stimulativno nagrajevanje, * delo s tujimi poslovnimi partnerji. Delovno razmerje bomo s kandidati sklenili za določen čas z zakonsko določenim poskusnim delom; z možnostjo sklenitve za nedoločen čas po uspešno opravljenem poskusnem delu. Pisne vloge s kratkim življenjepisom in delovnimi referencami sprejemamo v kadrovski službi skupine IMP-Klima Group ali na naslovu: IMP- Klima d.o.o., Godovič 150, 5275 Godovič (s pripisom za Rotos in Rovent) oz. na e-mail : kadrovskasluzba@imp-klima.si do 29. avgusta 2003. Cepljenja za brezskrbna potovanja Najpogostejša cepljenja pred potovanjem v tujino so cepljenja proti hepatitisu A in B, malariji, rumeni mrzlici, davici, tetanusu in tifusu. Potovalna svetovalnica na kranjskem Zavodu za zdravstveno varstvo. Kranj - Poleti potovanja dosežejo vrhunec. Ljudje vse več potujejo tudi v oddaljene, eksotične dežele, kjer so izpostavljeni okužbam z manj znanimi povzročitelji. Zato je poleg priprav na potovanje pametno poskrbeti tudi za preventivna cepljenja, s katerimi zmanjšamo tveganje, da bomo na potovanju zboleli in nanj imeli slabe spomine. Poleg tega nekatere nalezhjve bolezni lahko resno ogrozijo življenje. Ob prihodu v kraje z drugačnimi klimatskimi pogoji, življenjskimi in kulturnimi navadami zdravje izpostavljamo tudi drugim škodljivim povzročiteljem, na katere je naše telo slabše odporno. Na Inštitutu za varovanje zdravja in regionalnih zavodih za zdravstveno varstvo poskrbijo za nasvete o preventivnih ukrepih, informacije o' boleznih, za cepljenja in za zdravstveno nadzorstvo po prihodu domov. Na kranjskem zavodu za zdravstveno varstvo imajo potovalno svetovalnico ob sredah in četrtkih, od 12. do 13. ure, za svetovanje se je treba naročiti na telefonski številki (04) 201 71 00, letos pa so opravili 109 svetovanj. Kljub dobri preventivi večina potnikov še vedno potuje v tuje dežele brez cepljenj, kar je lahko veliko tveganje, saj na potovanju zdravniška pomoč ni vedno pri roki. Pogoste so tako imenovane "bolezni umazanih rok", med katere spadajo hepatitis A, tifus, potovalna driska, kolera in otroška paraliza. Pri črevesno nalezljivih boleznih je dobro upoštevati nasvet: skuhaj, lupi ali ne jej! Hrana naj bo doJpro prepečena in prekuhana nad 65 stopinj Celzija, sadje in zelenjavo moramo olupiti, pijmo le ustekleničeno vodo ali pa jo prefiltrirajmo skozi gazo, vreti mora vsaj 5 minut. Poskrbeti moramo tudi za čiste roke in ne pijmo pijač z ledom, saj je bila voda lahko oporečna. Proti hepatititsu se cepimo 14 dni pred potovanjem, v 6 do 12 mesecih sta potrebni dve dozi cepiva. Cepljenje je priporočljivo tudi za tifus, ki je zelo pogost v Indiji. Zadošča en odmerek cepiva, lahko ga ponovimo po treh letih. Več kot 50 odstotkov popotnikov ima na potovanju težave s potovalno drisko. "V teh primerih morajo ljudje piti dovolj tekočine in poskrbeti za zadostne količine soli in elektrolitov. Če slednjih nimamo pri. roki, si lahko pomagamo z naslednjo pijačo: litru prekuhane vode dodamo 1 čajno žličko soli, 5 čajnih žličk sladkorja ter sok 1 limone in 1 pomaranče. Priporočljivo je tudi pitje juh in sadnih sokov. Če med blatom opazimo kri, gnoj ali sluz in se težave po treh dneh ne umirijo, moramo nujno poiskati zdravniško pomoč. Zelo koristno je, če imate s seboj antibiotike, oglje pa priporočamo pri zastrupitvah, saj veže strupe. Proti koleri cepiva v Sloveniji ni oziroma se je Pred potovanjem v tuje dežele poskrbimo za cepljenje, ki nas bo zaščitilo pred neprijetnimi in pogosto hudimi boleznimi. izkazalo za neučinkovito, lahko pa sami poskrbimo za čistočo rok, pravilno prehrano in neoporečno vodo," je povedala zdravnica v enoti za nalezljive bolezni ZZV Kranj Andreja Krt - Lah, dr. med.. Med boleznimi insektov sta pogosti rumena mrzlica in malarija, najpogostejša tropska bolezen. An-timalarike (lariam) začnemo jemati teden dni pred vstopom v državo, ves časa bivanja v njej in še 4 tedne po vrnitvi domov. Bolezen se napove z visoko temperaturo, tresenjem in bolečinami v mišicah. Glavna značilnost rumene mrzlice pa je zlatenica, potrdilo o cepljenju velja 10 dni po cepljenju. Pogoste so tudi spolno prenosljive bolezni; proti hepatitisu B se lahko zaščitimo s cepljenjem in uporabo kondoma, potrebni so trije odmerki cepi- va. "Pri potovanju v arabske in afriške države ne smemo pozabiti, da je tam zelo razširjen meningitis, zato se pravočasno cepimo, v tropskih in subtrop-skih deželah pa lahko v sladkirr vodah v naše telo zaide tudi parazit. Edini nasvet v tem primeru: Ne kopajte se!," je pojasnila Krt-Lahova. Na potovanje ne pozabite vzeti tudi potovalne lekarne, v kateri naj bo pribor za oskrbo ran, sredstva proti bolečinam in temperaturi, krema za blažitev alergijskih reakcij, termometer, antibiotik, antimalarik, sredstva proti trebušnim krčem in zaščita pred insekti. Dobro je, če pred potovanjem preverimo, kje je v kraju, kamor potujemo, bolnišnica in kje bomo lahko dobili kakovostno zdravniško pomoč. Renata Škrjanc, foto: R. Š. DRUŽINSKI NASVETI Samozavesten otrok (6) Damjana Šmid "Posezi po luni. Če je ne dosežeš, boš še vedno zrl proti zvezdam. " (Willis Reed) Napetost in nesoglasja med starši sodijo med vzroke za otrokovo nezaupanje in negotovost. Otrok ob prepirih staršev išče vzroke tudi v svojem obnašanju, prevzema občutke krivde in tako načenja svoje samospoštovanje. Medsebojne odnose v družini si lahko predstavljamo kot veliko posodo, ki je sestavljena iz takšnega števila posod, kot je članov v družini. Vsaka posoda ima svojo odprtino, iz katere včasih uhajajo napetosti, zadrege, nerazrešeni konflikti, potlačena čustva, vse tisto, kar povzroča vrelišče v veliki posodi. Ker pa so posode med seboj povezane, lahko nesoglasja in vrelišče med partnerjema pomembno vplivajo na posode, kjer so spravljena čustva otrok. Če se partnerja še tako trudita, da bi vse ostalo prikrito in v družinski posodi, jima to ne bo uspelo, kajti slej kot prej bo para začela uhajati iz katere izmed odprtin, ki pripadajo otrokom. To se kaže z neprimernim, motečim vedenjem, ki je bodisi usmerjeno proti okolici ali proti samemu sebi. Večina ljudi tako išče vzroke za neprimerno vedenje v otroku, se začne ukvarjati z otrokom, namesto da bi se lotili celotne družine in odnosov v družini. Odrasli se pač rajši ukvarjamo s spreminjanjem otrok ali drugih ljudi kot pa s svojim lastnim spreminjanjem. Kakorkoli že pogledamo vzgojo in se nam zdijo stvari čisto preproste, pa v praksi vemo, daje prav najbolj preprosto včasih najtežje izvedljivo. Ali pa se nam zdi preveč enostavno in bi želeli imeti kakšno težjo rešitev. Otrokovi samozavesti lahko škodimo tudi s priklepanjem nase, kar pomeni, da nekdo izmed staršev postane za otroka nepogrešljiv, se za otroka žrtvuje, rešuje njegove probleme in ga dela odvisnega. Prehuda prepletenost v odnosih kaže na strah pred tem, da bi ostali sami in ogroža razvoj človeka. V živalskem svetu poznamo raznovrstne parazite, ki-se naselijo na druge organizme. Tudi med ljudmi obstajajo takšni večji in manjši paraziti. Vendar je takšen odnos vedno odraz dveh bitij. Enega, ki je parazit, in enega, ki potrebuje parazita. Pri obeh pa gre za hudo pomanjkanje samospoštovanja. Strah pred samoto je tisti, ki ogroža veliko ljudi. Tisti, ki ima zares rad samega sebe, se ne bo nikoli počutil osamljenega. Sicer pa, kaj ste si povedali lepega danes zjutraj, ko ste se pogledali v ogledalo? Rodio Tfiglor ® Pivi 9I0/ Oerenj/ke^ Prvi glo/ek Corcnj/ke® Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj Razdelili šolske potrebščine Kranj - Območno združenje Rdečega križa Kranj je otrokom iz socialno Šibkejših družin prejšnji teden delila šolske potrebščine. Prejelo jih je dvesto otrok, ki so jim razdelili 1785 zvezkov, 20 peresnic, 190 kompletov barvic, 150 kompletov flomastrov, 130 Šestil, 100 risalnih blokov, ravnila, svinčnike, kemične svinčnike, 55 jih je dobilo nahrbtnike, vsakemu otroku pa so podarili še igračo. Del šolskih potrebščin in igrače so podarili delavci Save Tires in Save Goodvear na njihovem družinskem dnevu, donatorja Sava d.d. Kranj in Mercator Gorenjske sta pomagala z nahrbtniki, Karun d.o.o. pa je odobril popust pri nakupu šolskih potrebščin, za katere je Rdeči križ sicer namenil lastna sredstva. D.Z., foto: Tina Doki Še vedno ovire za gluhe Lani so gluhi in naglušni ljudje z zakonom dobili pravico do tolmača v znakovni jezik, kar jim je precej olajšalo življenje, še vedno pa so ovire. Ob letošnjem evropskem letu invalidov pogosteje opozarjamo na težave, ki jih čutijo ovirani ljudje. Invalidnost ni zgolj telesna, ki jo je mogoče opaziti'na prvi pogled. Gluhota je že ena takšnih, ki je ostali ljudje ne prepoznamo takoj, v stiku z gluhimi in naglušnimi pa nam je pogosto neprijetno. "Slišeči ljudje se nas prestrašijo," meni Zdenko Tome, predsednik Medobčinske organizacije gluhih in naglušnih Auris Kranj. Gluhi pač komunicirajo drugače, z gibi povedo, kaj želijo, včasih z neartikuliranimi glasovi, kijih slišeči ne razumejo in jim je zato neprijetno. "Ko govorite z gluhim človekom, ga morate gledati, da lahko z ustnic Pleničke 55 slovenskim družinam Kranj - V podjetju Tuš, znanem po dobrodelni naklonjenosti, so se odločili pomagati 55 slovenskim družinam, v katerih so se pred kratkim rodili dvojčki ali trojčki. Družine so izbrali z osmih območjih, tudi iz Kranja, kjer so pleničke delili prejšnji torek. Po besedah prof. dr. Marka Lavriča, direktorja Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj, je dejanje lepa gesta tega trgovskega podjetja. Z akcijo so družine vsaj za kratek čas razbremenili družine z dvojčki in trojčki, saj pleničke predstavljajo velik izdatek. Direktor kranjske porodnišnice dodaja, da so z omenjenim podjetjem v preteklosti že sodelovali, lani so denimo z njihovim prispevkom posodobili ginekološki oddelek. Podjetje Tuš ima sicer za seboj že več dobrodelnih projektov, ki vključujejo zlasti otroke. Tako so prispevali k urejanju otroških igrišč, z vseslovensko akcijo "Pet tolarjev" so štirim slovenskim bolnišnicam in Unicefu podarili sredstva za boljšo zdravstveno oskrbo otrok. Direktor podjetja Tuš Aleksander Svetel-šek pa je napovedal že novo dobrodelno akcijo, ki bo naravnana k odkrivanju in razvoju otrokovih talentov. Na sliki: družina Belehar iz Hrastja, starša Jožica in Tomaž, štiriletni Ambrož in 16-mesečna dvojčka Domen in Nuša, ki so v torek v Kranju prejeli zavoj plenic za dvojčka. D.Ž., foto: Tina Doki razbira, kaj mu imate povedati. Sicer pa nam je sedaj življenje malce lažje, odkar nam je zakon priznal pravico do tolmača. Še vedno pa čutimo ovire. S telefonom si ne moremo pomagati, v veliko pomoč pa nam je faks, prek katerega bi nam ljudje sporočali kaj pomembnega. Tudi SMS sporočila so za nas dragocena. Zal nam je, ker nam niso dosegljivi niti številki 112 in 113. Kaj naj storimo, če smo v nevarnosti ali če vidimo požar? Če bi bili številki dosegljivi prek faksa, bi bilo za nas lažje. Pomislite, da ne slišimo niti alarma! Ko je bila vojna, je marsikateri gluhi državljan ostal doma in ni šel v zaklonišče, ker pač zvočnega alarma ni slišal." Ko smo na začetku poletja organizatorji akcije Po opravkih brez ovir (Občina Škofja Loka, Gorenjski glas in gorenjska invalidska društva) opazovali, kako z vsakdanjimi opravki opravijo invalidi vseh vrst, so nas tudi gluhi opozorili na vrsto nepremostljivih težav. Gluhi niso slabo razumljeni le zaradi specifičnega jezika, ki ga uporabljajo, pač pa tudi zaradi pomanjkljive srčne kulture ljudi okoli sebe. Zlata Crljenko, ki tolmači znakovni jezik, se je spomnila primera nedopustnega ravnanja uradnice na eni od občin. Gluhi, ki je imel tam opravek, ji je na listič napisal, kaj želi, ona pa je dejala, da ga ne razume in s tem je bila stvar zanjo opravljena. Uradniki v javnih službah bi morali vedeti, kako se ravna z invalidnimi strankami, so menili udeleženci omenjene akcije in predlagali izobraževalni seminar za birokrate o tej temi. Gluhe pa na uradih ovira tudi zahtevno iz- omenjeni žaljiv odnos do gluhega. Podobno izkušnjo z enega od gorenjskih občinskih uradov ima tudi paraplegik. Ko je želel nekaj opraviti, je pri vhodu v Zdenku Tomcu uslužbenec turistične pisarne v Škofji Loki na zemljevidu kaže, kako naj pride do iskane točke. polnjevanje obrazcev, marsičesa tudi ne razumejo, ker jim nihče ustrezno ne razloži, zato se znajdejo pred težkimi ovirami. Z zakonsko pravico do tolmača jim je marsikaj lažje, še vedno pa je težko premagati človeške ovire, kakršen je, denimo, prej pritličju prosil, naj pride uslužbenka do njega, da bo stvar lahko uredil. Poslala mu je sporočilo, naj kar pride do nje, češ da ima dodatek za pomoč in postrežbo, pa naj plača nekoga, da mu bo pomagal po stopnicah. Danica Zavrl Žlebir Tisoč igrač otroškemu oddelku na Jesenicah Jesenice - Podjetje McDonald's Slovenija je pomagalo otrokom že v osmi slovenski bolnišnici. Klovn Ronald McDonald, priljubljena maskota tega podjetja, je obiskal otroke na otroškem oddelku Splošne bolnišnice na Jesenicah in jih razveselil med njihovim ne preveč veselim počitniškim bivanjem. Otroška bolnišnica je ob obisku dobila tisoč igrač. Enake pozornosti bodo deležni še otroci v dveh bolnišnic, saj je podjetje McDonald's izbralo deset ustanov, ki jim bo podarilo igrače. D.Ž. Odvoslitn rsiop pvopmr&dm Popotovanje od Rožne do Gdanska (in nazaj) - 2. del 2.7. 2003 Trenčin (Slovaška) Bratislava nas je izčrpala - predvsem naše denarnice. Poleg tega, da smo plačale kazen, so nas še okradli - recimo, da smo vse nevšečnosti prestale na začetku. Ampak velikih mest smo imele dovolj. Gremo na deželo! Trenčin je čisto majčken. In turistov ni veliko - v muzeju smo bile čisto same. No, s slovaško vodičko, popolnoma navdušeno nad tem, da nam lahko razlaga kar v slovaščini. Prav zares, razumemo se! Sedaj smo pa ... v prijaznem majhnem kampu, imamo majhen rumen šotorček (za dva), imele smo majhen piknik in sedaj ... na veliko dežuje. Kot iz škafa! A lahko prosim eno noč spim?! To je pa sedaj že tretja zaporedna neprespana. Izmučena sem, podplati me pečejo, tečna, spala bi ... tako pa vedrimo pod streho sosednjega bungalova (na sliki), se stiskamo pri 13 stopinjah, upamo, da se dež obrne v drugo smer, ker nas že pošteno moči. In čakamo na jutro. Samo spala bi rada. Sanjarjenje o ogromni mehki postelji, skodelici vročega kakava in suhih oblačilih je pa tako ali tako že čustvena prevara divjine, narave, prvinskosti, ki nam nocoj razkazuje svoje čare. Naslednje jutro Starčki v kampu se počasi prebujajo - me tako ali tako nismo zaspale. Prijazno se pozdravljajo (in pozdravljajo nas), me pa jih samo grdo gledamo. Vam je fino, ko ste se celo noč greli v svojih bungalovčkih ... Jana poskuša zaspati v šotoru, moja klopca tega ne dopušča. Se ena noč, ko se zbudiš bolj utrujen, kot si šel spat. Jap, z našo bukolično idilo ni bilo pač nič. Ampak jutro je sončno. Z Nežo neseva šotor na sonce, da se vsaj malo posuši. Drugače bomo tukaj še deset dni (kar bi bilo dobro edino z vidika žemljic po 6 in sladoleda po 25 tolarjev). Sedaj pa res - na deželo. Nošenje mojega 30-kilogramskega nahrbtnika do postaje sploh ni bilo več tako mučno - pa ne mi reči, da se utrjujem! Sicer pa sem ugotovila, da je nenehno pazenje, da mi nahrbtnika ne bi kdo ukradel, čista izguba energije. Tudi če bi se kdo (kljub velikosti) za to odločil, bi si po 10 metrih zagotovo premisli, ga pustil na tleh in si poiskal primernejši plen. Torej, usedemo se na prvi lokalni vlak (ki spominja na tiste za prevoz živine) in se peljemo kake tri postaje iz mesta. Upamo, da bomo prišle do kakšnega polja sončnic, ki smo jih opazile med vožnjo. Torej, izstopile smo kar nekje. Si ne želi vsak, ki z agencijo in vodičem hiti, da bi videl še sedemnajsto od dvaindvajsetih znamenitosti, predvidenih za tisti dan, ustaviti se kar nekje? Na majhni postaji - in uživati v pristnem. Mi smo zavile po gozdni poti navzgor in ... kako že pravi Vodnik: Glej stvarnica vse ti ponudi, jemati od nje se ne mudi. In se nismo. Slastne robide ob poti in sladke marelice s sosedovega vrta (ampak parcela je zares izgledala zapuščena). Potem pa ... končno - rumena neskončnost. Harmonija zemlje in sonca. Ubranost tisočerih obrazov sončnic. Vzame ti sapo. In te nasmeje. Ker se ne nasmehneš sam, ampak si nasmehnjen, brez moči vplivanja. Seveda se slikamo. Vsaka s svojo izbranko. Sedaj poležavamo na travniku s pogledom na žitno polje, odkrivamo kožo sončnim žarkom in pišemo vsaka svoj dnevnik. No, da ne bi komu preveč narasel sladkor: travniški žužki so pa res zoprni. Kar lezejo. Povsod - kako neolikano! Ko smo že favno pri neolikanosti - Slovaki buljijo. Kamorkoli prideš, si te nesramežljivo ogledajo iz vseh strani, se obrnejo za tabo ... in ko jih pogledam s tistim "kvapatibul'š" pogledom, ki normalnega človeka prisili, da v rahlem nela-godju pogleda stran ... oni ne umaknejo pogleda. Buljenje se jim preprosto ne zdi nevljudno. Koneckoncev se vsi ves čas gledamo. Pa delajmo to javno in brez sramu! Zvečer Sedaj smo pa spet na vlaku. Na dveh sedežih imam spalnico (v Varšavo pridemo šele zjutraj), sušilnico (majčke so še vedno mokre od dežja), jedilnico (čokoladni piškoti za primer krize) in kopalnico (ustno in drugo higieno smo se počasi navadile opravljati kar v "kopalnicah" boljših vlakov). Izzivi so v biologiji in genetiki Monika Ciglič je odličnjakinja, ki je na državnem tekmovanju iz biologije osvojila prvo mesto, uspešna pa je bila tudi na svetovni biološki olimpiadi v Minsku. Šenčur - Osemnajstletna Monika Ciglič je zgovorna in vedo-željiia rjavolaska, ki letos preživlja svoje najdaljše počitnice. Kljub temu pa svojim sivim celicam ne pusti počivati, saj je njeno znanje nenehno na preizkusili. Na maturi je dosegla 33 točk, z odliko končala šolanja, na državnem tekmovanju iz biologije osvojila prvo mesto in se zelo dobro uvrstila tudi na 14. internacionalni biološki olimpiadi, ki je bila od 8. do 16. julija v Minsku. Olimpiade se je udeležilo okoli 170 tekmovalcev iz 42 držav, v slovenski ekipi pa so bili poleg Monike še Jeseničanka Urška Bricelj, Celjan Žiga Samsa in Matic Kranjc iz Ljubljane. Slovenski dijaki so se preverjanja znanja iz biologije udeležili tretjič, letošnja ekipa pa je v Minsku pokazala dobro znanje in pripravljenost, saj so se v hudi konkurenci uvrstili v zlato sredino. Na tekmovanju so morali pokazati teoretično znanje, ki je presegalo srednješolskega, pri praktičnih vajah pa so secirali raka, ugotavljali dedovanje barve pri fižolu, identificirali bakterije in opravili ekstrakcijo rastlinskih barvil. "Kriterij zahtevanega znanja je bil zelo visok in le srednješolsko znanje ni zadoščalo. Slovenci smo se dobro odrezali, saj smo vsi štirje naloge rešili več kot 50 odstotno, in bili smo dobro uigrana ekipa. V konkurenci z dijaki iz ostalih držav smo ugotovili, da spada naš šolski sistem med kakovostnejše. Za las smo zgrešili bronasto medaljo. Najboljši so bili Japonci in tekmovalci iz Singapura," je po vrnitvi domov povedala Monika Ciglič. Sprejel jih je tudi beloruski predsednik, zelo pa jo je presenetila dežela, veliko revne- jša od Slovenije, kjer svobodnih izhodov v mesto ni bilo, avtobus pa je imel ves čas policijsko spremstvo. "Omejitev gibanja nas je zelo motila. Naše potovanje je finančno omogočilo ljubljansko Društvo za tehnično kulturo. Škoda je le, ker nas v Sloveniji niso bolje pripravili za predstavitev naše države, saj smo tja odpotovali brez spominkov in katalogov. Še ena izgubljena priložnost," je dejala Monika. Kritična je tudi do maturitet-nega preverjanja znanja, ki po njenem mnenju preveč spodbuja Monika Ciglič učenje na pamet in premalo splošno razgledanost mladih ljudi. Cigličeva je svoje odlično znanje dokazala tudi na april- skem državnem tekmovanju iz biologije in na maturi, kjer ji je do vseh točk zmanjkala le ena. Z biologijo je zasvojena. V njej vidi svojo strokovno in poklicno pot. Končala je škofjeloško -gimnazijo, jeseni pa bo v Ljubljani začela študirati mikrobiologijo. Mika jo genetika. In raziskovanje. Pravi, da diploma ne bo konec nabiranja znanja, ampak le preskok k še zahtevnejšemu študiju, ki naj bi ga nadaljevala v Angliji. "Zanima me raziskovanje na področju mikrobiologije in genetike, ki naj bi se uporabljala za terapevtske namene, ne pa za manipulacije in kreiranje novega človeka. Znanstvenoraziskovalnega dela brez mednarodnega povezovanja ni, zato je tujina zame nujna," je pojasnila Monika. Sicer pa ji drznosti ne manjka. Že pri šestih letih je ugotovila, da se doma preveč dolgočasi, zato se je odločila, da gre v šolo. In ji je uspelo. Letošnje počitnice sicer niso najbolj po njenih načrtih, saj pravega "odklopa" doslej, razen oddiha na morju s starši, ni bilo. Septem- bra jo čaka še pot na Dansko, kamor jo pošilja škofjeloška gimnazija. In kaj bo počela tam? Skupaj s skoraj štirimi ducati slovenskih dijakov bo predstavljala Slovenijo in sodelovala pri pripravi slovenskega večera. Do takrat je na njenem dnevnem redu počitniško uživanje. S prijateljicami in njenim Simonom. Renata Škrjanc, foto: M. C. barcaffe §bvenlji Po pomoč k strokovnjakom Fizično kaznovanje je le kratkotrajna rešitev, vzrokov za otrokove težave pa ne odpravi. Svetovne olimpiade v Minsku so se poleg Monike Ciglič udeležili tudi (na sliki z leve): Žiga Samsa, Urška Bricelj in Matic Kranjc. Kranj - "Kh>b temu da vas razumem, se ne morem strinjati, da fizični ukrep pomaga pri vzgoji otroka," se je na poziv bralke, naj ji svetujejo, kakšni ukrepi so primerni pri vzgoji, odzvala druga bralka. Meni, da s fizičnim ukrepom sicer postaviš meje, ki jih otrok prekorači, in se strinja, da pri "problematičnih" otrocih pogosto zmanjka idej za vzgajanje. Prepričana je še, da so danes mnogi preobremenjeni z idealom starševstva, za polno mero pa zmanjka tudi energije, časa, potrpežljivosti... "Občutki krivde so pri tem nekaj običajnega, saj se nam zdi, da smo kot starši odpovedali," dodaja bralka. Vendar meni, da je fizični ukrep lahko le kratkotrajna rešitev. "Kajti ukrepi se običajno stopnjujejo in težko je predvideti, kako daleč bi šli starši s fizičnim kaznovanjem, če bi bilo dovoljeno. Ne morem soditi, do katere mere bralka, ki nas je zaprosila za nasvet, uporablja ta ukrep. Iz njenega pisma je razvidno, daje v stiski, in upam, da je to kljub vsemu kratkotrajna rešitev." Kot pravi, otroci sicer ubogajo in so pridni, ko dobijo klofuto. "Kdo pa ne bi bil, če bi imel pred seboj močnejšo osebo?" Zato poudarja, da gre pri fizičnem kaznovanju izključno za moč na eni strani in strah na drugi, nikakor pa se otrok s tem ne more naučiti prevzemati odgovornosti za svoja dejanja. Postavljanje mej s fizičnim ukrepanjem je lažje in hitrejše kot vse drugo, bolj smiselno kot površno "gašenje požara" s fizičnim ukrepanjem pa bi bilo po njenem mnenju razmišljati o vzrokih za otrokovo vedenje in kako jih odpraviti. Bralki in drugim staršem zato svetuje pomoč strokovnjakov. "Sama verjamem v realitetno terapijo, všeč so mi tudi nekateri koncepti vedenjske terapije, pomaga lahko tudi družinska terapija," zaključuje bralka. M. R. Test: Daevvoo Kalos 1.4 Premium Postopno vračanje v želeno smer Kako težko se je pobrati po velikem padcu, so pri južnokorejskem Daevvooju skusili na najbolj boleč način. Ko se je ta nekoč veliki azijski tiger znašel v naročju enega najmočnejših ameriško evropskih avtomobilskih koncernov, se je začela tudi obsežna prenova modelov, med katerimi je prvi in verjetno trenutno najbolj zanimiv malček kalos. Zunanjost: Kalosovi zunanji podobi ni mogoče očitati ničesar negativnega, saj so azijski krojači ob znatni asistenci kolegov s stare celine poskrbeli, da ima avtomobil "european look", s ciljem, da bi ugajal kar najširšemu krogu iskalcev majhnih avtomobilov. Petvratna kombilimuzi-na ima razpoznaven nos z velikima žarometoma, dokaj nizki bočni stranici in zadek z izrazi ti- DAEVVOO KALOS 1.4 Premium in bližnji tekmeci model maloprodajna cena HYUNDAI GETZ 1.3 GL FUNKY 2.174.810 SIT FORD FIESTA 1,4 16VGHIA 3.038.722 SIT FIAT PUNTO 1.2 16V ELX 2.480.948 SIT Pri Ferrariju snujejo štirisedežnik Potem ko so v znani italijanski oblikovalski delavnici Pininfari-na zrisali prve skice novega šti-risedežnega kupeja, so se zaradi velikega zanimanja pri Ferrariju odločili za razkritje nekaterih lastnosti svojega prihodnjega avtomobila. Gre za štirisedežni model, ki naj bi ga italijanski proizvajalec superšportnih avtomobilov postavil na ceste v prihodnjem letu, skica pa že nakazuje dokončne poteze zunanjosti. Posebnost bo za kupejevski razred udobna štiri sedežna notranjost, prav tako pa bo novinec imel večji prtljažnik kot zdaj znani model 456M. Pogonu bo namenjen dvanajstvaljnik s 540 konjskimi moči, ki bo športnika pognal do pričakovane najvišje hitrosti 300 kilometrov na uro. Šasija in stranski paneli so pretežno izdelani iz aluminija, pri razvoju pa so se konstruktorji zgledovali po modelu 360 mo-dena. Prvič bo italijanski novinec razkrit januarja prihodnje leto na avtomobilskem salonu v ameriškem Detroitu. M.G. Motorji SUZUKI Popust do 100.000 SIT omejena količina, omejen izbor do razprodaje zalog SUZUKI SUZUKI ODAR d.o.o. I AVTOHIŠA ODAR, podružnica LJUBLJANA, Stegne 33, tel. 01/58 10 131 Stegne 33, Ljubljana i AVTOHIŠA ODAR KRAJNC, podružnica MARIBOR, Jadranska 27, tel. 02/32 08 016 tel: 01/5810122 j AVTOHIŠA ODAR, podružnica CEUE, Dečkova 43, tel. 03/42 54 370 www.wzukLodar.sf i AVTOHIŠA ODAR, podružnica SLOVENJ GRADEC, Pohorska 6 b, tel. 02/88 29 525 RENAULT ihiblirmi vo/.ihi POZOR! raDM Tjena vozila , NOVI MEGANE ze na zalogi °po ugodni ceni (04) 201 52 25, (04) 201 52 39, (04) 201 52 38 mi lučmi, kar vse skupaj tvori dovolj harmonično kombilimuzino. **/*-&& Notranjost: Vtis, ki ga na opazovalca naredi prikupna zunanjost, se v notranjosti, kljub dopadljivemu videzu žal nekoliko razblini. Uporabljeni materiali, zlasti plastika ar- maturne plošče imajo preveč cenen videz, sivina se prepleta z motno črnino, lepšemu videzu bi pristajal še kakšen dekorativen element. Podobno velja za merilnike, ki bi jim bolj dodelana grafika vdihnila nekaj življenja in zagotovila boljšo berljivost, solidna in logično razporejena pa so vsa pomembnejša stikala. Prostor, namenjen vozniku, je dobro odmerjen, precejšnja oddaljenost višinsko nastavljivega volanskega obroča od vetrobranskega stekla še povečuje občutek prostornosti, sprednja sedeža sta solidna ne pa tudi popolna. Zaradi dovolj širokega odpiralnega kota vrat dostop do zadnje sedežne klopi ni zapleten, odmerjeni vzdolžni centimetri pa so na pričakovani ravni za ta avtomobilski razred. V zadku je prostorsko dokaj skromen in ne preveč natančno obdelan prtljažni prostor, ki ga je mogoče solidno povečati s prevračanjem zadnje klopi, moti pa predvsem to, da je prtljažna vrata mogoče odpirati samo s TEHNIČNI PODATKI vozilo: ....................kombilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev mere:.....................d. 3,880, š. 1,670, v. 1,495 m medosna razdalja:............................. 2,480 m prostornina prtljažnika: ........................ 220/980 I teža praznega vozila: ............................ 995 kg dovoljena skupna teža:........................... 1490 kg motor:..............................štirivaljni, bencinski gibna prostornina:............................ 1399 ccm moč: ......................61 kW/83 KM pri 5600 v/min navor:...........................123 Nm pri 3000 v/min najvišja hitrost:...............................170 km/h pospešek od 0 do 100 km/h: ......................13,3 s poraba EU norm.:..................10,2/6,0/7,5 1/100 km maloprodajna cena: ....................... 1.999.000 SIT zastopnik: ...................GM Daevvoo CEE, Budimpešta ključem ali vzvodom v potniški kabini. Tudi osrednja ključavnica deluje samo pri odklepanju ali zaklepanju voznikovih vrat, kar pomeni, da na Daljnem vzhodu še niso v celoti doumeli želja evropskih kupcev. Opreme je že pri nivoju premium, ki je po vrsti druga z dna razpredelnice, kar precej, med drugim tudi ročna klimatska naprava. ★★★/★^Motor: Kalosov 1,4-litrski motorje že star znanec, saj po tehnologiji pripada koncernu General Motors, Daewoojevi strojniki pa so ga nekoliko posodobili. Z njim ta avtomobil dobiva povprečne zmogljivosti, ki zadovoljijo zmerno zahtevne voznike. To pomeni, da ni mogoče pričakovati posebno ostrih pospeškov ali visokih končnih hitrosti, lahko pa ponudi zadovoljivo prožnost in dela s še zmerno bencinsko žejo ter z zvokom, ki postane moteč šele pri višjih vrtljajih. ***/*■& Vozne lastnosti: Sorazmerno dolga medosna razdalja pripomore, da je kalosov zadek v ovinkih miren, dokler voznik ne začne pretiravati. Vodljivost je na pričakovani ravni in tudi ženskim vozniškim rokam obnašanje tega avtomobila ne predstavlja večjih težav. Mestna okretnost mu je prirojena, "evropsko" obnašanje pa Še ne popolnoma, saj je v ovinkih čutiti nekaj več karoserijskih nihanj, medtem ko si zavore, čeprav brez protiblokirnega sistema, zaslužijo pohvalo. ***/*vr Končna ocena: Kljub nekaterim podrobnostim, ki še niso docela uglašene z željami in cilji Daewoojeve nove »filozofije«, si kalos zasluži pozitivno oceno. Nedvomno gre v tem hipu za doslej najbolj izpopolnjen model te južnokorejske znamke in z enako gotovostjo bo sledilo še kaj podobnega. Matjaž Gregorič Legenda: *****odlično ****">Jrdobro irir-kt'.^povprečno * * 0? iš -&zadovo I j ivo tfrslabo / vmesna ocena BMW v Frankfurtu s športnim terencem X3 in kupejem serije 6 Bavarci napovedujejo jesensko ofenzivo Nemški BMW, ki mu gre avtomobilski posel v zadnjem obdobju izjemno dobro od rok, za letošnjo jesen napoveduje dve novosti. Na bližnjem avtomobilskem salonu v Frankfurtu bodo namreč javnosti prvič pokazali nov športni terenec X3, po štirinajstih letih pa so oživili tudi serijo 6, ki jo bo zastopal prestižni kupe. Terenski X3, ki se po velikosti in delno po mehaniki navezuje na BMW-jevo najbolj množično serijo 3 je logično nadaljevanje uspešnega večjega X5. Postavni terenec se bo ponašal z na novo zasnovanim štirikolesnim pogonom imenovanim xDrive, ki temelji na spremenljivi porazdelitvi motornega navora na sprednji in zadnji kolesni par. To avtomobilu zagotavlja prepričljive terenske zmogljivosti in dovolj vozne dinamike na gladkih cestnih površinah. Zu- Alpetour Remont d.d., Kranj, Ljubljanska c. 22, 4000 Kranj Tel.: (04) 201 52 40, Faks: (04) 201 52 11 VSE ZA VAS AVTO NA ENEM MESTU ODPRTO: 7* - 19" SOBOTA: 8~ - 13** http://www.alpetour-remont.si nanjost je tako kot pri vseh BMW-jih poudarjeno Športna in se navezuje na nove BMW-jeve oblikovne smernice. Novinca bosta v začetku poganjala dva motorja, 3-litrski bencinski šestvaljnik z 231 konjskimi močmi in 3-litrski vrstni šestvaljni turbodizel z drugo generacijo neposrednega vbrizga goriva po skupnem vodu, ki razvije 204 konjske moči in orjaških 410 Nm navora. Na nekate-1 rih trgih bo novinec naprodaj že letošnjo jesen, na večini pa prihodnjo pomlad, ko ga pričakujejo tudi pri BMW-jevem slovenskem zastopniku Avto Aktivu. Po štirinajstih letih se v BMW-jevo konjenico vrača tudi nova serija 6, ki jo bo zastopal novi prestižni kupe z oznako 645Ci. Avtomobil meri v dolžino kar 4,82 metra in bo v pretežni meri temeljil na mehaniki največje hišne limuzine, vendar so konstruktorji poskrbeli tudi za bolj športne elemente podvozja, podobno kot pri modelih M3 in M5. Pod motornim pokrovom se bo vrtel bencinski 4,4-litrski osemvaljnik, ki razvije kar 333 konjskih moči in 450 Nm navora. Z njim se bo avtomobil do hitrosti 100 kilometrov na uro pognal le v 5,6 sekunde, najvišja hitrost pa bo s pomočjo elektronske blokade ukročena na 250 kilometrov na uro. Na voljo bodo trije različni menjalniki, poleg ročnega šeststopenjskega še samodejni z možnostjo ročnega pretikanja in sekvenčni ročni, ki vnaša tudi športni duh dirkal-nika Formule 1. Konstruktorji so z uporabo lahkih materialov, med njimi aluminija in sintetičnih snovi dosegli sorazmerno nizko težo avtomobila, ki znaša le 1.600 kilogramov, kar prispeva tudi k boljšim voznim lastnostim in ekonomičnosti. Odveč je poudarjati, da bo novinec oborožen številnimi aktivnimi in pasivnimi varnostnimi sistemi, ki jih ta hip premorejo pri BMW-ju. Tudi tega novinca naj bi na cestah videli prihodnjo pomlad. Matjaž Gregorič, foto: BMW S škodo prek črne celine Svet je danes majhen in turistom ni težko doseči vsake njegove skrajne točke. Pravi popotniki pa iščejo načine, kako njegovo kulturno raznolikost doživeti močneje in globlje. Tak je tudi motiv 21-letnih študentk Špele in Petre, ki se bosta septembra s staro škodo podali na črno celino. 2. septembra imata na Fakulteti za družbene vede še izpit, takoj naslednji dan, še preden bosta izvedeli za rezultat, pa gresta Špela Sajovic z Mlake in Petra Sajn iz Ilirske Bistrice, študentki sociologije in politologije, že na pot. Čez Italijo, Francijo in Španijo njuno potovanje še ne bo kaj posebnega, ko pa bosta z deset let staro škodo prečkali Gibraltar in prestopili na afriško celino, se prava avantura šele začenja. "Šli bova čez Maroko in Mavretanijo v Senegal, tam pa se bova odločili, kako bova nadaljevali pot. Računava sicer na to, da bo avto zdržal vso pot do cilja (čez Mali in Burkino Fasso do Gane), če pa ne bo, ga bova na poti prodali in z denarjem nadaljevali pot," razlaga zgovornejša Špela načrte pustolovske dvojice. Afrika jima ni povsem neznana. Lani sta bili skupaj mesec dni v Gani, nato pa se je Špela pozimi vrnila še za dva meseca. Tedaj je bil njen cilj humanitarni. Pomoč vrtcu v Akri "V mamini službi sem zbirala barvice in druge pripomočke za otroke, ki obiskujejo vrtec St. Jude Developement v Akri. To je vrtec, namenjen revnim otrokom in vsaj polovico jih je takšnih, za katere se starši dosti ne zmenijo in bi brez tovrstnega varstva najbrž životarili kje na cesti. Veliko jih ne zmore plačevati mesečne šolnine, ki znaša 60 dolarjev, zato jo zanje zalaga ustanoviteljica Helen Augustt," pripoveduje Špela. Lani je zbrala okoli 200 dolarjev za te otroke in tudi ob tokratnem obisku se nameravata dekleti ustaviti v vrtcu in ga obdariti s prispevki, ki jih bosta do odhoda nabrali v Sloveniji ali jih bodo darovalci nakazali na dobrodelno društvo Humanitas, ki ga vodi Eva Marn. Zajetnejših paketov igrač in drugih predmetov tokrat ne bosta vozili v Afriko, saj bo Špelina stara škoda že sedaj dovolj obremenjena s tovorom. In kaj ju je že lani vodilo v Gano? "Gana je precej povezana s Slovenijo, zlasti vas Larabanga, ki jo obiskuje popotnik Samo Košnik, ki je v preteklosti celo želel pobratiti Larabango s Šenčurjem. Eden od vaščanov te vasi živi v Akri, njegova žena pa vodi vrtec, o katerem sva govorili. Tako sva o Gani precej vedeli, prav tako tamkajšnji ljudje poznajo Slovence. Ko sva prišli, so naju spoznali in sprejeli z dobrodošlico," pripovedujeta dekleti. Pot si financirata sami, podporo pa sta iskali tudi pri različnih sponzorjih. "Nisva še imeli veliko uspeha. Doslej so se sponzorji izkazali bolj z materialnimi prispevki. Študentska potovalna agencija STA nama je, denimo, omogočila mednarodno zdravstveno zavarovanje. Kompas Holidavs nama daje brezplačno vizo za Maroko, ki si jo morava zagotoviti vnaprej, podjetje Boltez iz Kranja je za najino škodo darovalo dve gumi, pri Erazmu sva dobili knjigo Lonely Plannet za Afriko. Na nekatere sponzorje pa še računava," sta dejali popotnici, ki to po lastnih besedah šele začenjata biti. Petra je doslej, denimo, potovala bolj po Zahodni in Srednji Evropi ter Balkanu, Špela je bila večkrat v Angliji in v Turčiji, lani pa sta se prvič seznanili s črno celino. Špela Sajovic Petra Šajn "Že lani, ko sva v Gano potovali z letalom, sva dognali, da bi nama potovanje z avtomobilom omogočilo več svobode," pravi Petra, Špela pa dodaja: "Takrat sva si rekli, da pojdeva naslednjič v Afriko z avtom, nato pa sva na idejo pozabili. Letos sva jo znova obudili." "Z letalom si vezan bolj na prestolnice, ostale dežele ne vidiš toliko, razen tega te omejuje tudi letalska karta," razmišlja Petra. "Avto odpira nove možnosti. Ko potuješ, se ti postopoma odkrivajo nove kulture," meni Špela. Lansko potovanje z letalom ju je kar nenadoma prestavilo iz Evrope v Afriko, kar je pomenilo svojevrsten kulturni šok, letošnje Spela z otroki in vzgojiteljicami ob lanskem obisku vrtca St. Jude v Akri. postopno spoznavanje Afrike pa bo povsem novo doživetje. Prečkanje puščave bo nekakšna vmesna cona in tega dela potovanja se še zlasti veselita. Kako so starši sprejeli dejstvo, da se dve 21-letni dekleti odpravljata na tvegano pot s starejšim avtomobilom? "Avto je bil atijev in je sedaj prešel name. Ko sem mu povedala za svoje načrte, se je strinjal, da ga vzamem na potovanje in vmes morda prodam, če ne bo več služil," pripoveduje Špela. "Od vsega me še najbolj skrbi prav to. Ko si ga je ogledal mehanik, je dejal, da lahko "crkne" že v Italiji, lahko pa z njim brez težav prideva do cilja. No, je tudi nekaj vmesnih Društvo Humanitas je nevladna organizacija, ki se ukvarja tudi s humanitarno dejavnostjo, ena od osrednjih dejavnosti pa je projekt botrstva, ki poteka v treh afriških državah: Burkini Faso, Gani in Keniji. Kdor želi materialno podpreti vrtec St. Jude v Akri, ki ga bosta obiskali Špela in Petra, lahko denar nakaže tudi na poslovni račun društva: 02010-0089591494 (pri NLB), sklic: 00-2001-2020001 (namen nakazila: donacija za vrtec Akra). možnosti, na katere računava. Sicer pa nama bo mehanik škodo priredil tako, da bo primerna za vožnjo po puščavi, kar pomeni, da je bil pozoren zlasti do hladilnega sistema, razen tega pa nama je za popotnico naložil tudi veliko rezervnih delov. Sedaj se morava še naučiti veščin popravljanja avtomobila, kar bova, upava, osvojili v tem mesecu do odhoda." Največje tveganje: da "crkne" škoda Starši bi seveda raje videli, da bi dekleti ubrali manj tvegano potovanje z letalom, vendar vedo, da se njunim pustolovskim zamislim ne morejo kar dosti upirati. Lahko bi sicer rekli ne, saj skrbijo za naju, pravita popotnici, vendar se še rahlo presenečeni počasi navajajo na to, da se mladi osamosvajajo tudi na takšen način. Sicer pa stojijo za nama, trdita Petra in Špela. Koliko se zavedata nevarnosti, ki prežijo nanju na poti? "Največja nevarnost je še možnost, da odpove avto," znova ponovita zgodbo o avtomobilu. "Če se pokvari in z njim ne moreš naprej, imaš lahko na meji sitnosti. Če si namreč v državo vstopil z avtomobilom, ven pa hočeš brez njega, te čakajo visoki stroški, da urediš to neskladje. Vendar pa računava tudi na to, da v nekaterih afriških državah stvari niso zelo strogo regulirane in da se da marsikaj urediti, kakor pravimo, na lepe oči. Ne, puščava sama pa naju ne skrbi. Območje Maroka in Mavretanije je bilo svoje čase v vojni, območje je bilo minirano in v preteklosti je bilo mogoče ta del Afrike prečkati le v konvoju. Sedaj je to svobod-neje, vendar pa več avtomobilis-tov skupaj navadno najamejo vodiča, ki skupino varno vodi prek teh dežel. Tudi midve bova storili tako. Skrbi naju edinole to, če nama v puščavi "crkne" škoda. Na takšnih poteh pa lahko prežijo tudi druge nevarnosti, ki se jih zavedava, vendar naju ne odvračajo od poti. Tako, denimo, dejstvo, da sva ženski, ni nujno ovira, lahko se ti celo obrestuje in so ti ljud- Deset let stara škoda, s katero bosta dekleti obvozili del črne celine. Svetovni dan dojenja Kranj - Pred dnevi, 2. avgusta, je bil svetovni dan dojenja, ki ga je VVorld Alliance for Breastfeeding Action - WABA zaznamovala z geslom Dojenje v svetu globalizacije - za mir in pravičnost. Tudi na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj namenjajo posebno pozornost spodbujanju dojenja in širjenju letošnjega sporočila. K dojenju želijo spodbuditi vse matere, še posebej po prvem rojstvu, saj sestava materinega mleka zagotavlja otroku najustreznejšo prehrano. Dojeni otroci so bolj zdravi in zaščiteni pred driskami, pljučnicami, vnetji ušes in sečil, dojenje pa je pomembno tudi za mater, saj takojšnje dojenje po porodu pomaga pri porodu posteljice, zmanjšuje nevarnost za krvavitve in s tem slabokrvnost. Pri materah s sladkorno boleznijo dojenje zmanjšuje potrebo po inzulinu, dolgoročno pa se zmanjša tveganje za raka na dojki in jajčnikih ter za os-teoporozo. Pomembna priporočila za dojenje so: čimprejšnja prva pristavitev otroka k prsim, skupno bivanje z otrokom in izključno dojenje prvih šest mesecev otrokovega življenja. Zaščita in podpora dojenju so cilji globalnega gibanja za dojenje. Geslo letošnjega svetovnega dneva dojenja opozarja na slabosti in prednosti globalizacije pri predstavljanju dojenja kot simbola miru in pravičnosti. V Sloveniji se zavedanje pomena dojenja spet krepi, veliko porodnišnic, med njimi tudi kranjska in jeseniška, je že prejelo Unicefov certifikat "Novorojenčkom prijazna porodnišnica", ker dajejo prednost dojenju pred hranjenjem po stekleničkah. V obeh gorenjskih porodnišnicah imajo enourne tečaje o dojenju; v Splošni bolnišnici Jesenice vsak prvi in tretji četrtek v mesecu ob 10.30, v kranjski porodnišnici pa vsak četrtek ob 10.30. Nasvete lahko matere dobijo tudi v skupinah za podporo dojenja in na telefonskih številkah: (04) 208 28 32 in (04) 586 83 84. Renata Škrjanc je na poti bolj pripravljeni pomagati. Z deželami zahodne Afrike, ki jih bova prepotovali, sicer še nimava izkušenj, v Gani pa samo dobre. Kot dekleti bi potrebovali zanesljivo moško roko za mehanične storitve, če nama bo nagajal avto, vendar sva se odločili, da se bova tega kar sami naučili." Kjer se konča Evropa in začne Afrika Potovanja se že zelo veselita, Špela najbolj raziskovanja Afrike, vsega neznanega, kar ju čaka na poti. Ravno dejstvo, da ne vesta, kaj ju čaka na poti, jima predstavlja največji izziv. Na trajektu bosta pluli čez Gibraltar in tam pustili za seboj evropsko celino. Veselim se videti, kako se konča Evropa in začenja Afrika, pravi Petra, nato pa vseh razlik med deželami, ki jih bosta prevozili do svojega cilja, od podnebnih do tistih v ljudeh. Pravita, da se bosta pustili presenetiti. Gano sta lani pred odhodom naštudirali, letos pa se bosta boli prepustili popotnim vtisom. Če se namreč povsem podrobno poučiš o deželi, kamor odhajaš, si ustvariš predstavo, ki te omejuje, sta prepričani popotnici. Nekoliko resneje se bosta posvetili francoščini, v kateri se večidel sporazumevajo v državah zahodne Afrike, da ne bo prevelikih jezikovnih ovir. Glede vsega drugega pa se bosta prepustili vtisom. Skrbno jih bosta beležili in fotografij ali, tako da jih bosta lahko ob vrnitvi delili z drugimi. Špela bi rada o njuni poti posnela dokumentarec. Ko sta iskali sponzorje, sta prosili tudi za kamero, da bi lahko uresničili to zamisel. Upajmo, da jima bo do odhoda uspelo. Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki KOMUNALA! javno podjetje, d.o.o. Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj Na podlagi 40. člena Pogodbe o ustanovitvi družbe Komunala Kranj, javno podjetje d.o.o. in 3. člena Pravilnika o delovnih razmerjih direktor razpisuje prosta delovna mesta: 1. VODJA POSLOVNE ENOTE KOMUNALA 2. PRAVNIK - PRIPRAVNIK Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih z zakonom za zasedbo delovnega mesta, izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod točko 1.: * pridobljena univerzitetna izobrazba organizacijske, gradbene ali komunalne smeri, * najmanj pet let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, * poznavanje dela z računalnikom, * aktivno znanje enega tujega jezika. Pod točko 2.: * univerzitetna izobrazba pravne smeri, * poznavanje dela z računalnikom, * pasivno znanje enega tujega jezika. Izbrani kandidat pod točko 1. bodo sprejeti v delovno razmerje za nedoločen čas, s poskusnim delom šestih mesecev. Na navedeno delovno mesto bodo imenovani s sklepom direktorja za dobo 4 let, z možnostjo ponovnega imenovanja. Izbrani kandidati pod točko 2. bodo sprejeti v delovno razmerje za določen čas - čas opravljanja pripravništva. Kandidati morajo pisne ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o izpolnjevanju pogojev za zasedbo delovnega mesta in opisom dosedanjega dela poslati na naslov: Komunala Kranj, javno podjetje d.o.o., Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj, najkasneje do 09. 08. 2003. Izbiro ustreznega kandidata bo podjetje opravilo v 8 dneh po preteku roka za prijavo. Kandidati bodo o izbiri obveščeni po pošti. Jože Stružnik, univ.dipl.org. Direktor ercator Mercator Gorenjska, dd. 1 GLAS Za vas beležimo čas! MESTNA OBČINA KRANJ Kranjska noč razveselila več kot Gorenjsko Prireditev ostaja praznik Gorenjske. Poleg "Gorenjcev" in Kranjčanov jo je obiskalo tudi veliko število obiskovalcev iz vseh drugih koncev Slovenije, kar daje KranFestu, ki se odvija v vrhuncu poletne turistične sezone samo še dodatno spodbudo in veljavo. Kranj - Program je upravičil ime festivala, saj je na več kot 10 prizoriščih ponudil pester izbor vrhunskega športa, različnih zvrsti glasbe, mednarodnega programa, gledaliških predstav in drugih aktivnosti, ki poskušajo zadovoljiti slehernega obiskovalca. V mestnem jedru smo zapolnili skoraj vse kotičke s programskimi prizorišči in ponudili več 80.000 obiskovalcem na vsakem koraku od Slovenskega trga do Pungarta najrazličnejša dogajanja namenjena različnim željam in okusom. Med samo prireditvijo nam je malo ponagajalo vreme, vendar je program potekal po točnem voznem redu. Edino gledališka predstava Dese Muck je bila prestavljena s Pungarta na Grad Khislstein zaradi želje na- stopajoče. Pika na i prireditve pa je bil zagotovo ognjemet, ki se je letos odvijal z dveh prizoriščih hkrati. Po aplavzu celotne množice zbrane na Slovenskem trgu sodeč, je bil veličasten. Vse dogodke, ki so se zgodili, si lahko v sliki in besedi v kratkem ogledate na spletni strani www.kran-fest.com. Organizatorji ostajamo polni idej in počasi že kujemo program za naslednje leto, ki bo nadaljevanje triletnega dela, da v Kranju zgradimo temelje festivala, na katerega bomo ponosni tako organizatorji kot tudi Kranjčani in vsi ostali obiskovalci, ki bodo vrhunec poleta preživljali na KranFestu. Se vidimo na KranFestu 2004. Srečko Štagar, programski vodja Veličasten ognjemet je za več kot deset minut razsvetlil nebo nad Kranjem. V/ KRANFEST 2003 SE JE RAZPLAMTEL V NAJBOLJŠO PRIREDITEV POLETJA IN Z NEDELJSKIM JUTROM OSTAJAJO V MESTU KRANJ ŠE SAMO NEPOZABNI IN LEPI SPOMINI! ORGANIZATORJI IN POKROVITELJI SMO S SKUPNIMI MOČMI, IDEJAMI IN VIZIJO POSKRBELI ZA ZADOVOUSTVO VEČ 80.000 OBISKOVALCEV. USPEH IN VESELJE DELIMO SKUPAJ Z VAMI SPOŠTOVANI POKROVITEUI IN HVALA VAM ZA IZKAZANO ZAUPANJE. V soboto zvečer se je na Slovenskem trgu zabavalo staro in mlado, kot že dolgo ne. Moški striptiz: "Prava atrakcija za obiskovalke KranFesta je bila nedvomno sredina predstava moškega striptiza". Kranfest 2003 Je omogočila: Mestna občina Kranj Generalna pokrovitelja: - Mercator Gorenjska - Gorenjski glas Pokrovitelji prizorišč: - Telekom Slovenije - Merkur - Pivovarna Laško - IBI Kranj - Zavarovalnica Adriatic - Elita - Gip Gradbinec - Zavarovalnica Triglav - Mc Donalds Kranj - Alpetour Remont - Sava Ti res - Radio Kranj - Mesarstvo Arvaj - Vila Bella - Vega - Papirnica Karun -HPV - Allied Domecq - Oblak - GIB Gradbinec - Kolinska - Mesarstvo Arvaj - Oblačila Lana Medijski pokrovitelji: - Amicus - Domenca - Mipos - Najdi.si Pokrovitelji Gorenjske poroke: - Peko - Avtohiša Debevc - By American - Stara Cukrarna - Cvetličarna Spaans - Foto Mitja - Lisca - Naj poroka - Radgonske gorice - Turistična agencija Relax - Zlatarstvo Mohorič - Adria Airways - Avtodelta Ostali pokrovitelji: - IC Dom - Muzika Aligator - Domplan - Terme Snovik - Hranilnica Lon -ŠOUM - Žito Gorenjka - Foto Boni - AT Vis - Vigred - Optika Monokel - Planika - Sintal - Vila Bella - Nova Ljubljanska banka - Iskra ISD - Gorenjska oblačila - Hit Casino -NESS - Vektor&Viator - Vogu - Boltez - Pivovarna Union - Zuja Tudi Fakulteta za organizacijske vede del letošnjega KranFesta Prešernovo ter univerzitetno mesto iz leta v leto bolj utrjuje svoj naziv; h kulturnim dogodkom se bo nedvomno zapisal festival KranFest, medtem ko univerzitetne uspehe že več let zapored žanje Fakulteta za organizacijske vede. Gorenjska regija kot industrijsko ter tehnološko razvitejši del Slovenije je nedvomno področje z izjemno veliko perspektivo tako na področju gospodarstva, kakor tudi na področju iz- obraževanja. Slednjega je mesto Kranj kot prestolnica Gorenjske regije ter univerzitetno mesto že nič kolikokrat potrdila prav s pomočjo izjemnih uspehov Fakultete za organizacijske "Okolica Fakultete za organizacijske vede že dobiva pravo podobo visokošolskega središča" vede. Tega se dobro zaveda tudi širše okolje, v katerem deluje, saj so v času nekaj zadnjih let svojim razvojnim delovanjem dosegli velike uspehe. To velja zlasti na področju mednarodnega sodelovanja, saj imajo podpisane pogodbe o medsebojnem sodelovanju tudi z najuglednejšimi fakultetami ter univerzami na omenjenem področju, kar uvršča diplomante njihove fakultete prav v sam vrh Evropske konkurenčnosti. Strategija uspešnih postaja spoznanje, da uspejo le tisti, ki prestopijo meje, ki z vlaganjem v ožje in širše kulturno okolje gradijo celostno podobo današnje družbe. Izmenjave študentov in izmenjave mnenj na raziskovalnih področjih se bodo predvidoma pričele v naslednjem študijskem letu, ko bodo dokončno uskladili vse medsebojne študijske programe. Sicer pa je za njimi zelo uspešno ter plodno študijsko leto. S jasno vizijo ter brezkompromisnimi cilji so dokazali, da je razvoj fakultete močno povezan tudi z razvojem gospodarstva širše okolice. Poleg dosežkov, ki temeljijo na znanju, so v preteklem študijskem letu postavili nov vodnjak, uredili okolico fakultete, ki je že pridobila videz prijazne zelenice za počitek s klopcami, razsvetljavo, drevoredom ter električno napeljavo. Zagotovili so tudi nova parkirna mesta, ki so bila poleg starih prostorov dolga leta eden največjih problemov študentov ter zaposlenih. Pomembno je poudariti, da se bodo pogoji za bivanje študentov v Kranju kmalu še izboljšali. Predvidoma se bo v začetku jeseni 2003 v neposredni bližini fakultete in obstoječega štu- dentskega doma začel graditi dom za podiplomske študente in gostujoče profesorje ter sodobna restavracija v sodelovanju s podjetjem Živila Kranj, d.d.. Vse omenjene investicije bodo velika pridobitev Univerze v Mariboru Fakultete za organizacijske vede in mesta Kranj, ki bo lahko tako z večjimi kapacitetami študentskih sob ter prijaznim okoljem privabil tako tujo kot domačo študentsko in akademsko javnost. Pri tem pa seveda ne gre brez prispevka študentov ter ostalih mladih, ki kot osnovna celica današnje družbe podajajo tisti pravi pridih znanja ter kreativnosti. Dekan Fakultete za organizacijske vede prof. dr. Jože Florjančič si šteje v veliko čast, da je Študentska organizacija Fakultete za organizacijske vede ter Zavod Mladinska "Dekan prof dr. Jože Florjančič" Mreža s svojim aktivnim delom že večkrat pokazala svoje rezultate in se izjemno dobro vključilo v širše družbene lokalne ter regionalne aktivnosti. Eden njihovih najodmevnejših dosežkov je nedvomno že tretje leto zapored organizacija Kranjske noči, ki pa je letos nastopila v podobi pravega mednarodnega in kulturnega festivala. V tem času je mesto Kranj povsem oživelo, saj takšne prireditve nudijo idealno priložnost za vzpostavitev pozitivnega odnosa med univerzitetno in lokalno skupnostjo, kjer se na enem mestu srečajo občani, kulturniki, študentje in profesorji. Peter Wolf ml. MALI OGLASI «201-42-47 «201-42-48 «201-42-49 fax: 201-42-13 OBVESTILO Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi NOV DELOVNI ČAS, in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. • 15.00 ure. APARTMA - PRIKOLICE ADRIJA 450, I. 80 (kocka) s predprosto-rom, regi. do 6.2004, prodam za 390.000 SIT, možna menjava za karambolirano vozilo. TS 040/72-56-46 9676 APARATI STROJI Prodam SESALNIK KIRBY ohranjen. TS 041/664-784 9527 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO Mengele Garant 432 in OPEL VECTRA.I. 98, prodam. TS 031/387-397 9666 Prodam KOTNO BRUSILKO, NAMIZNO ŽAGO za les, VRTALNI STROJ. TS 5963- 268 9674 Prodam SAMONAKLADALKO SIP, gorsko, široki tir in pajek na dva vretena SIP. TS 040_661-859 9683 KOMBAJN za krompir Vilmaus 143, silažni KOMBAJN Mengele 220 in manjši PLUG Regent obračalni, prodam, TS 041/393-496 GLASBILA Prodam SYNTHESIZER GS 1000 z disket-no enoto, skoraj nerabljen. TS 041/597- 60 3 9655 GR. MATERIAL Prodam KMEČKO PEČ ( samo pećnice). TS 041/634-078 9585 STOPNICE masivne 30 kom, prodam in bukove ter jesenove PLOHE. TS 051/202 229 9717 HIŠE KUPIMO NUJNO KUPIMO VEČ HIŠ V OKOLICI KRANJA ZA ŽE ZNANE STRANKE. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KUPIMO HIŠE GORENJSKA manjšo, lahko starejšo hišo za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222, 2369 333 9388 Kupim starejšo hišo ali stanovanje potrebno obnove, v Kranju z bližnjo okolico. TS 041/681-510 9535 HIŠE PRODAMO MLAKA, Begunje na Gorenjskem; 86 m2, lastna, visokopritlična, letnik 1975, dvosobno stanovanje v pritličju, neizdelano podstrešje, CK. Ugodna cena: 12 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, enota KRANJ, tel. 28 11 000. ŽELEZNIKI; cca 100 m2 stanovanjske površine, prodamo letos obnovljeno, lastno, visokopritlično stanovanjsko hišo, pri plavžu. CK na olje, kuhinja, dnevna soba, kopalnica in dve spalnici. CENA: 14,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, enota KRANJ, tel. 28 11 000. KRANJ - Kokrica; 340 m2, poslovno stanovanjska hiša, parcela 540 m2, pred dvema letoma v celoti obnovljena, bližina avtoceste, primerna za razne dejavnosti. Možnost prodaje tudi po etažah. Vseljiva takoj. CENA: 65,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; enota KRANJ. tel. 28 11 000 TRŽIČ - Bistrica; 250 m2, 22 let stara, vrstna, vseljiva takoj, parcela 350 m2, nova streha, mirna lokacija. CENA: 35 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; enota KRANJ. tel. 28 11 000 KRANJ - Drulovka; 250 m2, I. 90, vrstna atrijska hiša, tlorisa 17 x 6,40m, kvalitetno grajena, z vsemi priključki, parcela 400 m2. CENA: 40,6 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; enota KRANJ, tel. 28 11 000 KRANJ - center; 150 m2, 100 let stara meščanska hiša, primerna tako za poslovno dejavnost kot tudi za stanovanja. Možna je menjava za stanovanje v severnem delu Kranja. CENA: 32,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; enota KRANJ. tel. 28 11 000 KRANJ - ŠENČUR, prodamo vrstno atrijsko hišo, leto izdelave 1985, obnovljena I. 2000, bivalne površine 260 m2, na parceli 800 m2, novejša, enostanovanjska, lahko tudi dvostanovanjska, ceni je 55 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 0,41 331 886 MORAVSKE TOPLICE, prodamo apartma, leto izdelave 1999, bivalne površine 55 m2, v bližini hotela, z atrijem in parkirnim prostorom, cena je 16 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 BELA KRAJINA - KOT, prodamo popolnoma opremljeno stanovanjsko hišo - vikend, leto izdelave 1938, bivalne površine 65 m2, z vinsko kletjo, ki stoji na zemljišču 4500 m2, cena je 11 mio. SIT. IDA nepre-mičnine, 04 2351 000, 041 331 886 RADOVLJICA, na lepi lokaciji prodamo medetažno stanovanjsko hišo, leto izdelave 1981, bivalne površine 532,87 m2, zemljišča 980 m2, cena je 70,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 VISOKO - okolica, 2 - stanovanjsko hišo, lahko v celo ali po etažah, parcela skupaj meri 826 m2, l.izgr. cca 1976, cca 40 mio. Mike & Co. d. o. o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si NAKLO: prodamo NOVO hišo, 10x8 m, IV.gradbena faza, parcela 400 m2, cena 36 mio. FRAST-nepremičnine 041/ 734 198 ŠKOFJA LOKA: prodamo hišo, 140 m2, 30 let, parcela 500 m2, 34 mio. FRAST, d.o.o. 041/ 626 581 NAKLO: prodamo stanovanjsko hišo z več garažami in poslovnim prostorom, 27 let, parcela 1800 m2, 69 mio FRAST-nepremičnine 041 / 626 581 KRANJ Vodov.stolp v mirni soseski na parceli 730 m2 prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo, cca 400 m2 uporabne površine, potrebno obnove, primerno tudi za poslovno dejavnost, 64 mio SIT, DRULOVKA lepo, vrstno enonadstropno hišo 6 x 17 m, na parceli 178 m2, cena 36,5 mio SIT, TRŽIČ v mirnem okolju z lepim razgledom prodamo 1 /2 hiše z vrtom in garažo, 140 m2 uporabne površine, cena 18 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 0,0, 2369 333, 041 /333 222 9383 PODBREZJE v mirnem, zelenm okolju prodamo samostojno hišo zgrajeno I. 76, (K+P+2 medetaži + M), na parceli cca 600 m2, 389 m2 uporabne površine, cena 48 mio SIT,PODBREZJE prodamo obnovljeno, poslovno stan. hišo na parceli 996 m2, cca 600 m2 uporabne površine, 49 mio SIT, BREZJE ugodno prodamo visokopritlično hišo na parceli 587 m2, potrebna obnove (K+P+M), 250 m2 uporabnih površin, stanovanje v mansardi začasno zasedeno, cena 19,9 mio SIT, plačilo v dveh delih. DOM NEPREMIČNINE 202 33 00, 2369 333, 041/333 2 2 2 9384 KOKRICA hišo (v IV. gr. fazi) na parceli 541 m2, lahko dvostanovanjska, 44 mio SIT, BREG OB SAVI visokopritlično hišo z delavnico na parceli cca 1000 m2, 60 mio SIT, LUŽE v dvostanovanjski hiši prodamo obnovljeno pritličje hiše z vrtom, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041 /333 222 9385 KRANJ Stražišče prodamo etažo hiše (25 l)z manšim vrtom, (4 ss, 95 m2/l, klet cca 30 m2) 18 mio SIT, BOHINJSKA BISTRICA prodamo starejšo hišo potrebno obnove na parceli 700 m2, 110 m2 stan.površine, 25 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041 /333 222, 2369 333 938? Zamenjam starejšo STANOVANJSKO HIŠO s pomožnim objektom in vrtom v Višnji gori na parceli v skupni izmeri 600 m2, za stanovanje v Kranju ali okolici. TS 041 /721-720 9668 CERKLJE NA GORENJSKEM - BLIŽNJA OKOLICA prodamo pritlično hišo, staro 11. leti, v celoti podkletena, na 572 m2 zemljišča, bivalno pritličje z izhodom na teraso cca 130 m2, brez CK, prevzem po dogovoru, CENA: 39.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net DRULOVKA, prodamo zelo lepo dvodru-žinsko hišo ( dvojček), stara 10. let, cca 380 m2 zemljišča, 200 m2 bivalne površine, podkletena, bivalno pritličje in prva etaža + neizdelana galerija, vsi priključki, vse-Ijivo po dogovoru, CENA: 50.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net njdomplan I družba za inženiring, I nepremičnine, urbanizem mm; in energetiko, d.d. : kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68'700, fax: 04/2O68-701 ZBILJE, prodamo enodružinsko hišo -marles, staro 2 leti, velikost stanovanjske površine 240,69 m2,velikost parcele 1,054 m2, CK-plin, objekt je delno podkle-ten, dve zaprti garaži z vrati na elek. pomik, dodatno izdelana mansarda nad garažo in dnevno sobo, zemljišče ograjeno, elek. vrata pred vhodom, vseljiva po dogovoru. CENA:96mio. SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. ne-premicnine.net KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo tri družinsko hišo na 122 m2 zemljišča, cca. 89 m2 v etaži, 1/2 hiše podkletena,1. eta-ža:3*soba+ WC + kopalnica, 2. etaža: dnevna soba + spalnica + mini kuhinja + WC, mansarda: v celoti prenovljena, dnevna soba z jedilnico + kuhinja + 2*spalnica + kopalnica, hiša je delno prenovljena, ISDN, ADSL, CK-olje, vseljivost po dogovoru.CENA: 50mio. SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - ČIRČE, prodamo manjšo dvodru-žinsko hišo, strao 30 let, velikost stanovanjske površine 160 m2, velikost parcele 303 m2, ločena vhoda, garaža, kritina stara 2 leti, CK-olje, vsi priključki, vseljiva po dogovoru. CENA: 28.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net IZOBRAŽEVANJE MATEMATIKA, FIZIKA - instrukcije, svetovanje za izpite za vse šole. ENAČBA - izobraževanje, Resnik.s.p., Milje 67, Visoko, TS 0417564-991,04/253-11-45 96t2 KUPIM ODKUPUJEMO smrekovo, bukovo HLO-DOVINO in celulozni LES. Les odkupujemo tudi na panju. Kličite med 19.-21.uro na TS 530-65-55 ali 041/721-637_M63_ Kupim enobrazdni obračalni plug. TS 01/3641-021 9675 Kupim KRMNI KROMPIR in prodam PRAŠIČE od 20 do 30 kg. TS 01/3645-360 9680 SILAZNE BALE, kupim. TS 2332-938 9686 Izkopalnik krompirja in trosilec hlevskega gnoja, kupim. TS 031/798-569 9708' LOKAL ODDAM OBRTNIKI, POSLOVNEŽI: oddamo po-slovne prostore velikosti od 100 m2 - 5000 m2 na odlični lokaciji v Kraju - nekdanji IN-TEX: PISARNE : 800 - 1.100 sit/m2, Skladišče in delavnice : 300- 600 SIT/ m2. Pismene ponudbe pošljite na naslov FRAST, d.o.o., Jezerska cesta 54 b, Kranj, Tel: 041 / 626 581_' KRANJ CENTER ugodno oddamo več obnovljenih poslovnih površin, pisarne različnih velikosti. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00,041/333 222 9694 LOKAL PRODAM NUJNO PRODAMO, poslovno stanovanjski prostor v pritličju popolnoma prenovljene hiše v centru mesta Kranj, Tomšičeva ulica, v izmeri 64,25 m2, renovirano leta 2000, cena 12.000.000,00 SIT. (52.000 EUR) AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net Prodam BRUNARICO v centru Škofje Loke. U 031/441-381 9663 MOTORNA KOLESA Prodam KAVVASAKI KLR 250 4 T, I. 1990, cena 300.000 SIT. TS 041 /714-763 9698 POSESTI OSTALO Ugodno prodamo PISARNIŠKI PULT za dve osebi, zastekljen, TS 201 42 47 9530 Prodam CISTERNO Creina 2200 I. TS 533-10-79 9677 Ali kdo odda STAREJŠO OMARO, MIZO, STOLE, POSTELJE? TS 513-42-28 9678, PRIDELKI Prodamo CVETJE GLADIOL 80 SIT, KUMARICE za vlaganje 300 SIT TS 25 36 565,041/789-608 9570 Prodam krmilni KROMPIR, možna dostava. TS 041/620-121 9662 JAGODE SADIKE večkrat rodne in dvakrat roden, prodajamo. Vsak delavnik 8-17 ure, sobota 8-13 ure. Vrtnarstvo Gašperlin, Moste 99 pri Komendi, 01/83-43-587 9720 PODARIM Sivkasto-belo MUCKO, staro 2 meseca, tt 040/370-930, Stražišče podarimo 9569 Tržič-Ročevnica: Zazidljiva parcela 800m2, cena 9.000,00SIT/m2 Jesenice: zazidljivi parceli 420m2 in 440m2, z obstoječim objektom, cena 6,5 mio ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 Sp. Brnik: zelo lepa sončna zazidljiva parcela 600 m2, cena 12.000.000,00 SIT Ambrož pod Krvavcem: zazidljiva parcela za vikend 710m2, sončna, pod gozdom, priključki v neposredni bližini; Sebenje: Izredno lepa zazidljiva parcela 750m2, na razgledni točki, vsi priključki v neposredni bližini; Bohinjska Bistrica: Pod smučiščem Kobla prodamo kmetijsko zemljišče z obstoječim' lesenim objektom. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 ŠENTURŠKA GORA, prodamo zazidljivo vikend parcelo 527 m2, prevzem možen takoj, cena 8.155.000,00 SITAGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net NAKLO - prodamo zazidljivo parcelo, cca 800 m2, prevzem možen takoj, cena 23.500,00 SIT/ m2. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremičnine. net EDMA sp, 090 44 17 VEDEŽEVANJE 186,55 sit/min BRITOF - VOGE, prodamo zazidljivo parcelo, 488 m2, prevzem možen takoj, cena 11.500.000,00 SITAGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremicnineriet_ KRANJ - PREDOSUE, prodamo 750 m2 zazidljive parcele, zelo lepa lokacija, ravna, odprta na SZ. CENA: 32.760,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - ZG. BESNICA, prodamo zazidljivo parcelo, 666 m2, prevzem možen takoj, cena 11.320.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremicninariet_ V neposredni bližini KRANJA, KUPIMO cca. 2000 m2 veliko zazidljivo PARCELO, za že znanega kupca. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine.net ODDAM črno-belega MUCKA. TS 25-65- 410_9578_ Podarim 2 MLADA MUCKA. TS 23-24-76 KLETKO za 120 KOKOŠI nesnic (2 kosa) podarim. TS 576-91-60 , 9679 mm Kranj 98.3 MHz Glasbene želje: 04 231 60! SMS box 031 383 383 Marketing: 041 713 972 HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. Tel.: 04/53-15-249 Madžarske toplice od 9.8. do 12.8. in 28.8. do 31.8 ter 26.8. do 1.9,; Pe-Ijašac od 29.9. do 6.10. (ekskluzive); Banovci: od 21.10. do 24.10.; Grada-land 25.8; Trst: 5.9; Medžigorje: od 12. do 14 9.; Šenčur: 251-18-87 RADOVLJICA Kopališče Radovljica je odprto od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 19. ure. Večerno rekreacijsko plavanje je organizirano od ponedeljka do petka do 21. do 22. ure, vodno aerobiko pa lahko obiščete ob ponedeljkih in sredah od 21. do 22. ure. Kopališka ul. 9, Radovljica Prijave in informacije na tel.: 04/53 15 770. GLASOV KAŽIPOT Prireditve Praznik KS Podmežakla Mežakla - Krajevna skupnost Podmežakla prireja v počastitev praznika krajevne skupnosti tradicionalno srečanje krajanov na Zakopu na Mežakli. Proslava bo v soboto, 9. avgusta, ob 10. uri. Organiziran bo avtobusni prevoz. Avtobusi bodo odpeljali ob 9. uri izpred Hermanovega mostu. Ob 8. uri pa je zbor za pohodnike, in sicer ob podvozu pod avtocesto na Ulici heroja Verdnika. Dan kulture in umetnosti Kranj - Turistično društvo Kranj prireja v soboto, 9. avgusta, Dan kulture in umetnosti. Prireditev bo potkala v starem delu mesta Kranja, na Glavnem trgu, od 8. do 13. ure. Na stojnicah vas bodo postregli z izdelki domače in umetne obrti ter s pridelki s podeželja. Semenj bo popestrila razstava knjig in slik ter slikar, ki bo slikal v živo. Kiselfest Kranj - V okviru poletnega otroškega Kiselfesta, bo v četrtek, 7. avgusta, ob 18. uri, na vrtu gradu Khislstein, na sporedu lutkovna predstava Jabolko, v izvedbi Lutkovnega gledališča Fru-fru. Veseli večer pod lipo Srednja vas v Bohinju - Športno društvo Srednja vas - Bohinj vabi v petek, 15. avgusta, na veseli večer pod lipo. Start kolesarske tekme na planino Uskovnica bo ob 14. uri (prijave zbirajo do 13. ure). Tekmovanje bo v treh kategorijah, in sicer otroci do 15 let, člani - članice od 15 do 45 let in veterani nad 45 let. Dolžina proge je 7 km, najboljši trije v kategorijo pa dobijo medalje. Razglasitev rezultatov bo ob 17. uri pod lipo v Srednji vasi. Na veselem večeru pod lipo, ki se bo začel ob 16. uri vas bodo zabaval ansambel Vagabundi. Prireditve v Bohinju Bohinj - V četrtek, 7. avgusta, ob 20.30 uri bo v okviru prireditve Glasbeno poletje v Bohinju nastopila Saša Dejanovič - kitara, in sicer v cerkvi sv. Martina v Srednji vasi. V petek, 8. avgusta zvečer bo na Ranču Mrcina dia večer z zanimivimi gosti. Med 16. in 21. uri bo v Ribčevem Lazu sejem domače obrti. Ob Gozdni šoli TZS bo popoldan lokostrelsko tekmovanje v Arcatlanu. Prireditve v Kranjski Gori Kranjska Gora - Jutri, v sredo, 6. avgusta, ob 9. uri, se bo v Mojstrani začelo tekmovanje v kegljanju z nihajno kroglo. V četrtek, 7. avgusta, med 10. in 22. uro, bo na trgu na Gorici -Dan občine Kranjska gora. V galeriji Radman v Kranjski Gori bo dan odprtih vrat - obisk mednarodne likovne delavnice. Od 8. do 15. avgusta bodo v Gozd Martuljku potekali Oglarski dnevi 2003. V petek, 8. avgusta bo tekmovanje v rolanju od Podkorena do Rateč. Start bo ob 16. uri pred brunarico Pehta v Podkorenu. V soboto, 9. avgusta, ob 20.30 uri bo na trgu na Gorici koncert vokalne skupine Pavza. Pokaži, kaj znaš Kranj - Društvo upokojencev Kranj že tradicionalno organizira prireditev Pokaži, kaj znaš. Zato vas v soboto, 16. avgusta, ob 17. uri vabijo na njihov vrt v Kranju, Tomšičeva 4, kjer vas pričakujejo s svojim nastopom glasbeniki na razne instrumente, pevci in humoristi. Če pa želite tudi sami sodelovati na prireditvi se lahko prijavite do srede, 13. avgusta, v društvu, kjer boste dobili prijavnico. Po uradnem delu bo še družabno srečanje ob živi glasbi, kjer boste lahko tudi zaplesali. Počitniška delavnica Tržič - Knjižnica dr. Toneta Pretnarja vas vabi, da si vroče dni krajšate s delavnicami, ki bodo potekale v večnamenskem prostoru knjižnice, vsak dan med 10. in 12. uro. Peta delavnica ima naslov Dan zaspan? Ne! Zaigran! In poteka do 8. avgusta. Mentorica je AnaTomazin. Prireditve v Tržiču Tržič - Občina Tržič bo letos že sedmo leto zapored organizirala Poletne prireditve. Do 30. avgusta se bo zvrstilo kar 18 različnih prireditev. Petkove večere si boste lahko popestrili z gledališkimi predstavami, koncerti klasične in zabavne glasbe,... Z lutkovnimi predstavami, predstavitvami raznih športov, pesmi in ča-rovniškimi showi pa so sobotni dopoldnevi rezervirani za najmlajše. V petek, 8. avgusta, ob 20. uri bo v atriju Občine Tržič koncert skupine Žabjak trio. V soboto, 9. avgusta, ob 10. uri bo v atriju na sporedu otroška glasbena predstava Stoji mi lipica - v izvedbi Klarise M. Jo-vanovič; ob 20. uri pa še celovečerni koncert Čez to globoko morje - v izvedbi Klarise M. Jo-vanovič in ansambla Vlado Bati-sta Areas. Kulturno društvo Lumen prireja ob 20. uri v dvorani Glasbene šole Tržič klavirski koncert Natalije Ostovič iz Rusije. Dan teric Davča - Kultura lanu na Loškem je bila že v času srednjega veka zelo razširjena, v Davči je predelava lanu potekala skoraj v vsaki hiši. V prid ohranjanja omenjenega običaja vsako leto TD Davča organizira etnološko prireditev Dan teric, ki bo tokrat 16. in 17. avgusta, kjer nazorno prikažejo postopke predelave lanu, do žet-ja, trenja lanu, do izdelave oblačil. Ob koncu celotno dogajanje popestri še glasba. Prireditve na Bledu Bled - Danes, v torek, 5. avgusta, ob 16. uri pa bo na Blejskem gradu sprejem pri graščaku z lokostrelskim turnirjem. Jutri, v sredo, 6. avgusta, ob 20.30 uri bo Grand hotelu Toplice klavirski recital Natalije Ostovič. V četrtek, 7. avgusta, ob 20.30 uri bo v Trgovskem centru Bled nastopil ansambel As. PROSTA DELA ŠTUDENTJE, DIJAKI www.ms-krani.si Počitniške delavnice Kranj - V sodelovanju s PGD Bri-tof organizira Studio Tango iz Kranja počitniške delavnice za osnovnošolce in mladino pridružijo pa se lahko tudi odrasli. Kaj se bo dogajalo v Britofu: začetna in nadaljevalna delavnica ljubiteljske kitare, plesne, ustvarjalne in delavnice družbenih iger, in sicer od 18. do 29. avgusta v popoldanskih in večernih urah. Predhodno se je potrebno prijaviti po tel.: 232-46-77 ali 041/820-485 - Lado Likar. Otroške delavnice Kranj - Gorenjski muzej Kranj vabi na otroške likovne delavnice, ki bodo potekale skozi celotno poletje na dvorišču gradu Khislstein, in sicer vsako sredo od 17. ure dalje. Delavnice so namenjene otrokom starejšim od treh let. Ustvarjalna delavnica Tržič - Tržiški muzej vabi na ustvarjalno delavnico, ki bo potekala v Kurnikovi hiši, -in sicer: od 4. do 8. avgusta, ko bo na sporedu delavnica Življenje kamna v mestnem jedru, vabilo je namenjeno učencem predmetne stopnje (od 11 do 15 let). Mentor bo Janez Šter. Srečanje upokojencev Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira udeležbo na 10. srečanju upokojencev v Pliberku, ki bo v soboto, 30. avgusta, na prostoru sejma v šotoru Slovenskega prosvetnega društva Edinost Pliberk, s pričetkom ob 10. uri. Odhod avtobusa bo ob 7.30 uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo v društveni pisarni v Kranju, Tomšičeva 4. Kolesarski izlet Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira v torek, 12. avgusta kolesarski izlet v smeri: "Pri ]ožovcu" Begunje "GOSTILNA RESTAVMCIIA GALERIJA Glasbeni program: SREDA, 6. avgusta 2003 -glasbeni večer z ansamblom ZUPAN PETEK, 8. avgusta 2003 • glasbeni večer s hišnim ansamblom JOŽOVC Vse glasbene prireditve so ob 19. uri. Informacije in rezervacije po tel.: 04/5333 402, fax: 04/5334 164 ali e-mail: avsenik@avsenik-sp.si. CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO SE PRESELILI V NOVE POSLOVNE PROSTORE, DORFARJE 17, 4209 ŽABNICA. Tel.: 04/513 74 00, fax: 04/513 74 01, GSM: 031 66 44 66, www.talon.si • MENJALNICA • ODKUP IN PRODAJA VOZIL • PRODAJA TOMOS PROGRAMA VLJUDNO VABLJENI! Prevzamemo VSA ZIDARSKA DELA - od temeljev do strehe, tudi adaptacije, notranje omete, škarpe, fasade, tlakovanje dvorišč, kanalizacija - delamo hitro in poceni. rt 041/593-492, Bytyqi oče in sin d.n.o, Cegelnica 48 b, Naklo 9512 ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE DVORIŠČ, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi ter odvoz materiala na deponijo. Adrovič & Comp., Jelovška 10, Kamnik, 041/680-751, 01/839-46-14 9563 STANOVANJA PRODAMO BLED -109 m2, lastno 3-sobno stanovanje s teraso, v 1. nadstropju letos obnovljene hiše, na mirni lokaciji, takoj vseljivo. Cena: 31,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, enota KRANJ, tel. 28 11 000. KRANJ - Planina I; 55 m2, 2,5 ss, blok star 29 let, 3. nadstropje, adaptirana kopalnica, južna lega, balkon, dobra razporeditev prostorov. CENA: 14 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; enota KRANJ. tel. 28 11 000 TRŽIČ - Deteljica; 41 m2, 1 ss pregrajeno v 1,5 ss, urejeno, pred 5 leti v celoti adaptirano, 5. nad. CENA: 10,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; enota KRANJ, tel. 28 11 000_ KRANJ - Planina II; 68 m2, 2 ss, 7. nad., odlična lokacija, dober razpored, lega J, velik balkon, staro 23 let. CENA: 15 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; enota KRANJ. tel. 28 11 000 KRANJ - Vodovodni stolp; 75 m2, staro 40 let, trisobno, pritličje, delno adaptirano, parketi, dobra lokacija. CENA: 17,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; enota KRANJ. tel. 28 11 000 KRANJ - Zlato polje; 54 m2, dvosobno, 30 let star objekt, 4. nadstropje, nova kuhinja, dobra razporeditev prostorov, vseljivo po dogovoru. CENA: 13,9 mio SIT SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; enota KRANJ. tel. 28 11 000 BLED-Koritenska: Prodamo trisobno stanovanje , I. nads., 74 m2, dva balkona, kopalnica obnovljena,lastniškagaraža, zelo lepa in mirna lokacija. Cena: 21 mioSIT. ITD+ NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,041/755-296 Kranj-Zlato polje: 3SS, 73m2, I.nad,starost objekta 35 let, kopalnica VVC-obnovl-jeno, velik balkon,takoj vseljivo, cena 17,5 mio ITD+ NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,041/755-296 Kr.Gora- Bezje: Zelo lepo 3SS, 73m2, II.nad, vsi priklj.takoj vseljivo, cena 19,9 mio ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,040/204-661 Kranj planina III. atrijsko 3,5 sobo stanovanje 92 m2, popolnoma prenovljeno vseljivo takoj. Cena: 25,8 M SIT. ITD+ NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,041/755-296 IZREDNA PONUDBA: Tržič- novogradnja: Na začetku Tržiča v stavbi - kulturni spomenik - se gradijo nova stanovanja,- zelo lepa različnih velikosti, vsi priključki, ugodni plačilni pogoji - možnost koriščenja varčevalne sheme, kompleks bo zaključena celota z urejeno okolico in notranjim dvoriščem, vseljivo marec 2004. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,041 755 296 KRANJ - PLANINA II., prodamo 2 ss, 68,40 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1981, v 6. nad., v račun vzamemo manjše stanovanje, cena 14,9 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 TRŽIČ - BALOS 07, prodamo garsonjero, 18,5 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1959, 2. nad., cena je 4,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886_ PLANINA-gars., 25,59 m2, I. nad., I.izgr. cca 1978, cca 8,4 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleivveisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si ZLATO POLJE - 1 sobno, 36,80m2, obnovljeno, I.izgr. cca1961, cca 11,9 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si KUPIMO več zazidljivih parcel na relaciji KRANJ - PREDVOR, KRANJ - ŠK.LOKA. AGENT KRANJ, tel 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ALI KMETIJO, kupim, tt 031 /54-88-41 8570 LAHOVČE na robu naselja prodamo več ravnih, zazidljivih parcel različnih velikosti, možnost gradnje na ključ, BREG ob Savi prodamo več lepih zaz, parcel po cca 400 m2 z gradb. dovoljenjem, BESNICA v mirnem naselju prodamo sončno parcelo 66 0 m2, 17000 SIT/m2, BREZJE ugodno prodamo ravno, sončno zazidljivo parcelo ob robu naselja, 572 m2, cena 7,5 mio SIT (13000 SIT/m2), BITNJE ravno, zaz.parcelo ob cesti, 967 m2, cena po dogovoru, PREDDVOR okolica prodamo zaz.parcelo v hribu, cca 1000 m2 in vikend parcelo 400 m2; cena po dogovoru in KUPIMO PARCELE KRANJ.ŠK. LOKA, RADOVLJICA več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041 /333 222, 2369-333 9389 KRANJ BITNJE: zazidljivo PARCELO,4 80 m2 ali 960 m2, prodam. IT 070/283-073 Prodam zazidljivo PARCELO 630 m2 v Ovsišah pri Podnartu. tt 041/608-638 Kupimo kmetijsko zemljišče (večje površine) v okolici Kranja, Škofje Loke, Medvod. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222 9692 POSLOVNI STIKI KRATKOROČNI KREDITI do 100.000 SIT v 1 uri! GORFIN.d.o.o., Kranjska c. 4, Radovljica, tt 531-48-39, 070/30-10-14 RAZNO PRODAM PLASTIČNO CISTERNO za vodo 1000 litrov in PLASTIČNI SODI za namakanje, tt 041/839-941 9669 Prodam PLETILNI STROJ Singer na kartice in MOŠKO GARDEROBO. tt 5743-741, zvečer 9673 STANOVANJA ODDAMO KRANJ - STRAŽIŠĆE v dvostanovanjski hiši, stari cca 15 let oddamo 2 ss, 60 m2, delno opremljeno, najemnina znaša 60.000 SIT + stroški. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886. BRITOF: oddamo etažo hiše, 75 m2, lepo adaptirano pred3 leti , 75.000 sit/mes. FRAST, d.o.o. 041/ 734 198 23 44 080 V Lescah oddam manjše 2 sobno STANOVANJE, tt 041/874-111 9649 ODDAM 2 sobno STANOVANJE, opremljeno, CK, SATV, telefon. tt 031/563-508 V LESCAH ODDAM opremljeno GARSONJERO tt 041/623-556 9682 VODOVODNI STOLP, 2 ss, opremljeno, varščina, Planina III, enoinpolsobno STANOVANJE, opremljeno, najemnina 60.000 SIT, predplačilo, oddam. Tt 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE Kranj - Besnica - Njivice - Pod-nart - Kranj. Proga je težka. Odhod udeležencev bo ob 8. uri izpred stavbe društva. V primeru slabega vremena se izlet prestavi na naslednji torek. Na Krvavec Kranj - Planinska in pohodniška sekcija pri DU Kranj organizira v četrtek, 14. avgusta pohod na Krvavec. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do srede, 13. avgusta do 12. ure. Na planino Duplje Duplje - TVD Partizan Duplje in KTD Pod krivo jelko Duplje vabita na pohod Dupljance na planino Duplje pri Krnskem jezeru - ob 110 - letnici planinstva v Sloveniji. Pohod bo v soboto, 23. avgusta. Odhod dveh avtobusov bo ob 5.30 uri iz Dupelj. Prijave z vplačilom sprejemajo: Stane Klančnik, tel.: 257-16-32, Francka Sitar, tel.: 595-83-92, Marija Teran, tel.: 257-12-34 in Janez Benega-lija, tel.: 257-14-51 do zasedbe mest oziroma do 8. avgusta. Ob zelo slabih vremenskih razmerah bo pohod preložen na naslednjo soboto, in sicer 30. avgusta. DU Žirovnica vabi Žirovnica - Pohodno planinska sekcija DU Žirovnica vabi na pohod Gore - Kopitnik - Rimske toplice, ki bo v torek, 12. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 6. uri iz Brega vse do Begunj. Zmerne hoje bo okoli 4 ure. Prijave sprejema Mici Legat, tel.: 041/537-331. Na Lipanco in Debelo peč Žabnica, Bitnje - Sekcija za po-hodništvo pri DU Žabnica - Bitnje vabi na lep planinski izlet na Lipanco in Debelo peč. Izlet bo organiziran v sredo, 13. avgusta z odhodom avtobusa ob 6. uri iz Virmaš s postaniki na vseh avtobusnih postajališčih do Kranja. ODDAM 1,5 sobno STANOVANJE na Jesenicah, tt 5863-203, 040/728-333 9712 STANOVANJA KUPIMO Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661_ KUPIMO: ŠORLIJEVO NASELJE, VODOVODNI STOLP: dvosobno; PLANINA 3-dvosobno stanovanje + kabinet, l.nad; KRANJ : ENOSOBNO STANOVANJE- za stranke z gotovino. FRAST.d.o.o 04/ 23 44 080 041/ 734 198 KRANJ -OKOLICA, kupimo več garsonjer in enosobnih stanovanj različnih velikosti za že naše znane kupce. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremičnine. net KRANJ - OKOLICA, kupimo več dvosobnih stanovanj, za že znane stranke. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 , agentkranj.nepremicnine.net STANOVANJA KUPIMO KRANJ kupimo več enosobnih stanovanj ali garsonjer za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041 /333 222 9382 STANOVANJA NAJAMEMO V Kranju ali okolici NAJAMEM GARSO-NJERO ali ENOSOBNO STANOVANJE, rt 041/774-137 9616 KRANJ - NAJAMEMO GARSONJERO ali 2 ss za našo stranko. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041 /333 222 9693 Najamem GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE, rt 041/774-137 9718 STAN. OPREMA Prodam NOVO SPALNICO s 5 delno OMARO, cena 80.000 SIT. rt 031/452-290 Ugodno:kavči, omare, kredence, miza, stoli, pom. korito, rt 041/294-388 9716 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, sp., Senično 7, Križe, rt 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in ža-luzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času! 25 Izdelava podstrešnih stanovanj, predelnih sten, spuščenih stropov v Knauf izvedbi ali z oblogami, polog ladijskega poda, lamina-tov in parketa, obnova starih parketov in celotnih stanovanj. Planinšek Vilma sp., Pre-bačevo 34, Kranj « 031/50-46-42 7698 STROJNI OMETI notranjih sten in stropov, HITRO in PO UGODNI CENI. rt 041/642-097, Urmar, d.0.9., Zakal 15, Stahovica Prijave z obveznim vplačilom sprejemajo po tel.: 231-22-88 do zasedbe mest v avtobusu. Od Pohorja v Posotelje Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na zanimiv turistični izlet okrog Pohorja -Svetine - Bolfenka, ki bo v torek, 12. avgusta. Odhod bo ob 6.30 uri izpred Globusa. Prijave zbirajo v društveni pisarni do zasedbe mest v avtobusu. Na Lipanski vrh Kranj - Društvo upokojencev Kranj - planinska sekcija vas vabi pohod - Blejska koča na Lipanci in Lipanski vrh, ki bo v četrtek, 7. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva do srede, 6. avgusta do 12. ure. V italijanske Dolomite Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane - ljubitelje gora na panoramski izlet v italijanske Dolomite, ki bo v sredo, 13. avgusta. Odhod iz Hote-maž bo ob 5.35 uri, iz Preddvora pa ob 5.45 uri. Prijave zbirajo v društveni pisarni v sredo, 6. avgusta, ob 9. uri. Izlet v Italijo Žabnica, Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi svoje člane in njihove svojce na izlet v Italijo (Vincenza - park Si-gurta - Mantova), ki bo v torek, 26. avgusta. Odhod avtobusa iz Žabnice bo ob 5.45 uri. Prijave z obveznim vplačilom sprejemajo vsi poverjeniki do vključno 15. avgusta oziroma do zasedbe mest. Soteskanje po Iški Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v petek, 15. avgusta za vse ljubitelje tekoče vode zanimiv izlet s soteskanjem po Iški. Odhod z osebnimi avto- ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE, IZKOPI. STROJNI IN ROČNO. Izdelava vse vrst ograj in škarp, adaptacija in novogradnja. Hitro in ugodno! tt 031/758-470, 070/650-214, Zuka-Tabakovič&Co., k.d., Litijska c. 32, Ljubljana 8594 Izvedba spuščenih stropov, predelnih sten, montažo oken, vrat, laminatov, oblog. M.IT. s.p., Golniška c.25, Kranj, rt 040/839-113 8931 Imamo skupino-delamo z vašim ali našim materialom - od temeljev do strehe, notranji ometi, ometi fasad, predelne stene. Bytyqi -Bene in ostali, dno, Struževo 3a, Kranj, rt 041/561-838 9339 ELEKTROINSTALACIJE Janez Valter s p.. Nova vas 15 a, Preddvor - gradite hišo, adaptirate staro, objavljate stanovanje?! Nudimo vse vrste elektroinštalacijskih del. rt 041 /760-616 9342 Nudimo ugodne kredite do 6 let na osnovi osebnega dohodka ali pokojnine (09). Osebni dohodek lahko obremenimo preko tretjine, star kredit nI ovira. Tel.: 02/25-24-826, gsm 041/750-560, 041/331-991. Prodaja vozil NUMERO UNO, Dušan Šimunovič, s.p. Mlinska ul. 22, 2000 Maribor mobili izpred hotela Creina bo ob 6. uri. Dodatne informacije ter prijave: Niko Ugrica, tel.: 041/734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3, do srede 13. avgusta. Banovci in Rabac Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, ki so se prijavili za 7 in 10 dnevno zdravljenje - letovanje v Termah Banovci in Rabcu, da že sprejemajo vplačila, in sicer vsak ponedeljek od 9. do 11. ure, torek in četrtek pa od 15. do 17. ure v pisarni društva na Begunjski 10, tel.: 2023-433. Letovanje na Lošinju Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na 10-dnevno letovanje na Malem Lošinju v hotelu Aurora, in sicer od sobote, 6. septembra, do torka, 16. septembra. Odhod avtobusa bo 6. septembra, ob 6. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije ter prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe mest. Obvestila Pocarjeva domačija vabi Zgornja Radovna - Triglavski narodni park obvešča, da je Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 12. do 19. ure oziroma po dogovoru. Ogledate si lahko muzejsko urejeno kmečko hišo in gospodarsko poslopje ene najstarejših hiš v parku z bogato zbirko ohranjenih predmetov, ki poročajo o načinu dela in življenja ljudi pod Triglavom. Dodatne informacije po tel.: 57-80-200. Poletni delovni čas knjižnic Radovljica, Bled - V Knjižnici A.T. Linharta Radovljica, v času do 31. avgusta, v dveh enotah velja poletni delovni čas, in sicer: Matična knjižnica v Radovljici, Gorenjska c. 27 je odprta: ponedeljek od 8. do 19. ure, torek, sreda, petek od 8. do 14. ure, četrtek od 10. do 14. ure in sobota od 8. do 12. ure. Knjižnica Blaža Kumerdeja, Ljubljanska c. 10, Bled je odprta: ponedeljek od 8. do 19. ure, torek, sreda, četrtek od 8. do 14. ure in petek od 14. do 19. ure. Ostale enote poslujejo po nespremenjenem urniku. Kranj - Osrednja knjižnica Kranj obvešča svoje obiskovalce, da so do 31. avgusta Pionirski, Splošni in Študijski oddelki odprti po poletnem urniku, in sicer: ponedeljek in sreda: od 12. do 19. ure, torek, četrtek in petek: od 8. do 15. ure. Ob sobotah so zaprti. Izposojevališča so odprta po običajnem urniku, zaradi letnega dopusta pa so zaprta v naslednjih dneh: izposojevališče Cerklje od 28. julija do 8. avgusta; izposojevališče Naklo od 18. do 29. avgusta. - Pionirski oddelek. Škofja Loka - Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka sporoča poletni urnik knjižnice v Škofji Loki in v vseh izposojevališčih, in sicer: Osrednja knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka - oddelek za odrasle: ponedeljek - petek od 8. do 14.30 ure, četrtek od 12. do 19. ure in v soboto zaprto: Oddelek za mladino: ponedeljek - petek od 8. do 14. ure, četrtek od 12. do 19. ure in soboto zaprto. Izposojevališče Trata: sreda od 14. do 19. ure. Izposojevališče Železniki: torek od 14. do 19. ure in petek od 10. do 14.30 ure. Izposojevališče Gorenja vas: četrtek od 14. do 18. ure. Izposojevališče Žiri: ponedeljek od 14. do 19. ure in sreda od 10. do 14.30 ure. Izposojevališče Poljane: sreda od 16. do 19. ure. Planinske postojanke Jesenice - Planinsko društvo Jesenice obvešča, da so njihove planinske postojanke: Erjavčeva Kranjska Gora: prodamo 1ss stanovanje , 36 m2, pritlično, novo, popolnoma opremljeno, mirna lokacija-plaz, cena: 9,5 mioSIT. ITD+ NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,041/755-296 Kranj-Zlato polje:enosobno stanovanje, renovirano, ll.nadst.,36,55 m2,lepo, vredno ogleda. Cena: 11,4 mio SIT. ITD+ NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,041/755-296 Koroška Bela: prodamo dvosobno stanovanje v manjšem bloku,1. nad., 57 m2, zelo sončno, mirno, balkon, vsi priključki, vrt garaža, Cena 11,5 mio SIT. ITD+ NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,041/755-296 Kranj-Planina II: prodamo 2SS, 54m2,V.nad, zelo lepo,starost 18let,vseljivo takoj, cena 14,5 mio ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,041/ 755 296 koča na Vršiču, Tičarjev dom na Vršiču, Koča pri izviru Soče v Trenti in Koča na Golici stalno oskrbovane. Vse dodatne informacije lahko dobite v pisarni PD Jesenice, Cesta železarjev 1 ali po telefonu 04/586-60-70. Javornik - Koroška Bela - Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela obvešča, da je Kovinarska koča v Krmi odprta in stalno oskrbovana (tel.: 050 631-989), prav tako Prešernova koča na Stolu (tel.: 050 611-366) in Sta-ničev dom pod Triglavom (tel.: 050 614-772). Steelina zgodba Kranj - Društvo Pungert Kranj vas vabi v Cafe galerijo Pungert, čisto na koncu starega dela mesta Kranja, na ogled razstave Steelina zgodba avtorice Metke Go-sar. Avtorica se predstavlja z ilustracijami (mešana tehnika) in lutkami (žična struktura in akrilna poslikava). Razstava je na ogled do 3. septembra. Sani Škofja Loka - Loški muzej Škofja Loka obvešča, da je etnološka razstava o restavriranju sani, ki je na ogled v Okroglem stolpu, podaljšana do 31. avgusta. Razstavo si lahko ogleda vsak dan, od torka do nedelje med 9. in 18. uro. Žive naj vsi narodi Kranj - Gorenjski muzej Kranj vas vabi, če imate na obisku prijatelje iz tujine, na ogled razstave Žive naj vsi narodi, ki je na ogled v Galeriji Prešernove hiše. Razstavljeni so prevodi Prešernove Zdravljice v 23 svetovnih jezikih. Razstave na Bledu Bled - 1. nadstropje Občine Bled: razgrnitev Prostorskih ureditvenih aktov za Občino Bled bo PLANINA - 2,5 sobno, 75,80 m2, I/2, I.izgr. cca 1988, cca 18,6 mio. Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si BLEIVVEISOVA - 3 sobno, 68,68 m2, XII. nad., takoj vseljivo, leto izgradnje 1964. cca 17 mio. Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA I - 3 sobno atrijsko, 85,20 m2, I.izgr. cca 1976, cca 18,9 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA I - 2+2 sobno, 88,6 m2, IV/7, delno obnovljeno, I.izgr. cca 1978, cca 18 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA 1: prodamo ŠTIRISOBNO stanovanje, 89 m2, adaptirano 1998, 18 mio, takoj vseljivo. FRAST , d.o.o. 04/ 234 40 80 041/ 734 198 VODOVODNI STOLP: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 74 M2, adaptirano 1995, cena 17,5 mio FRAST , d.o.o. 041/ 734 198 PLANINA 2: prodamo ŠTIRISOBNO STANOVANJE , 95 m2, 19,5 mio., 22 let, l.nad. FRAST, d.o.o. 04/234 40 80, 041/ 734 198 ZLATO POLJE: prodamo 3ss, 78 m2,-1nad, adaptirano-10 let, 15,5 mio. FRAST, d.o.o. 041 734 198 23 44 080 PONOVNO NOVA STANOVANJA, KRANJ - ĆIRĆE, ŠEST STANOVANJSKI OBJEKT Z LASTNIMI PARKIRIŠČI, ŠTEVCI ZA HLADNO IN TOPLO VODO - KALORIMETRI. NA RAZPOLAGO ŠE ŠTIRI STANOVANJA, IN SICER: 2S.S. S KABINETOM (72 m2) V PRITLIČJU Z LASTNIM VHODOM, 2S.S. S KABINETOM ( 81 m2) PRAV TAKO V PRITLIČJU IN LASTNIM VHODOM, 3S.S. (77,50 m2) V 1.NADSTROPJU TER 3S.S. ( 75 m2) V MANSARDI, VSA STANOVANJA IMAJO TERASO OZ. BALKON. 1.150,00 EUR/M2, VSELJIVA JANUAR 2004. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - CENTER, v zelo lepi, komplet obnovljeni staromeščanski hiši, prodamo mansardno garsonjero, 28,20 m2, obnovljena leta 2000, francoski balkon, vsi priključki, lastni števec za elektriko, vseljiva takoj, cena 8.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net TRŽIČ - DETELJICA, prodamo enosobno stanovanje v 5. Nadstropju, 40,67 m2, staro 30 let, pridobljena otroška soba na račun balkona, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 10.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 agentkranj. nepremičnine. net KRANJ - PLANIAN III, prodamo enosobno stanovanje s kabinetom, staro 16 let, 53 m2, balkon, vsi priključki, 3.nadstropje/4, vseljivo po dogovoru. CENA: 15.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net na ogled do 15. septembra; hotel Krim: razstava najboljših del 11. slikarsko - kiparskega srečanja na Pokljuki - na ogled je do konca oktobra; Vila Bled - koncertna dvorana: razstava oljnih del slikarja Dona Schvvaba; hotel Park; na ogled je razstava avtorice Vesne Sanje Koser; hotel Astoria: v hotelski kavarni poteka razstava Boleslava Čeruja, člana Likovnega kluba Dolik Jesenice in Likovnega društva Ljubljana, na temo Ženski akti. V hotelu pa razstavlja tudi član Fotokluba TNP Peter Cvenkelj, na temo Narava; Vila Prešeren: razstava unikatnih izdelkov iz steklarne Rogaška; Galerija Vila Nana (hotel Trst): razstavljajo Jože Tisnikar, J. Peternelj, Mauser, Andrej Prah in drugi. Na razstavi si lahko ogledate tudi eksponate modernih slovenskih umetnikov. Prodajne razstave Galerije Vila Nana pa potekajo tudi v hotelu Jelovica in hotelu Kompas. V blejskih hotelih (Golf, Park, Jelovica, Kompas, Krim in Astoria), v gostišču Okarina in galeriji Vila Nana so na ogled stalne razstave. Razstave v Tržiču Tržič - Ob 5. obletnici odprtja Informacijske pisarne Tržič, si v Rotundi Abanke lahko ogledate priložnostno razstavo spominkov in raznih daril ter predstavitev dejavnosti Informacijske pisarne. V Galeriji atrija Občine Tržič si lahko do 26. avgusta ogledate razstavo Dragulji našega mesta, slikarke Rozi Žnidaršič. V Informacijski pisarni Občine Tržič je na ogled prodajna razstava raznovrstnih ročnih izdelkov iz gline, kot so: stenske ure, vaze, vrtnice, živalske figurice..., ki so jih izdelali varovanci Varstveno delovnega centra Kranj, enota Tržič. V Tržiškem muzeju pa so predstavljena dela študentske delavnice Mošenik 2003. Razstavo si lahko ogledate do 8. septembra, vsak dan, razen ponedeljka, med 9. in 15. uro. KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo enosobno stanovanje, 37,90 m2, staro 5 let, 3.nadstropje/nizek blok, CK-plin, vsi priključki, balkon, vseljivo po dogovoru. CENA: 12.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA III, prodamo enosobno stanovanje v 1 .nadstropju/8, velikosti 42,20 m2, staro 16 let, lega JZ, vsi priključki, brez balkona, vseljivo po dogovoru. CENA: 11.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ-ZLATO POLJE, prodamo enosobno stanovanje velikosti 36,80 m2, staro 45 let, 2.nadstropje/nizek blok, CK-plin samostojna, vsi priključki, balkon, vseljivo po dogovoru. CENA: 12.200.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - CENTER, prodamo zelo lepo enosobno stanovanje v dveh etažah, prenovljeno pred 7. leti, 43,20 m2, CK, Tel. priključek, komplet opremljeno, vseljivo po dogovoru. CENA: 11.700.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje staro 25 let, 68,30 m2, balkon, vsi priključki, kuhinja, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje, 63 m2, 3. nadstropje, balkon, CK, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 15.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - ZLATO POUE, prodamo prazno dvosobno stanovanje, 46,30 m2, staro 27 let, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 12.600.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - ZLATO POUE, prodamo komplet opremljeno dvosobno stanovanje s klimo, 56,75 m2, staro 4. leta in pol, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 17.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine.net KRANJ - VODOVODNI STOLP, prodamo komplet opremljeno dvosobno stanovanje, staro 42 let, velikost stanovanjske površine 52 m2, pritličje/ nizek blok, CK-plin, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremičnine, net KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo zelo lepo trisobno stanovanje, 93 m2 stanovanj-sle površine, staro 45 let, komplet opremljeno, 2. Nadstropje / nizek blok, nova kuhinja po naročilu z vsemi elementi, CK-plin ter vsi ostali priključki, balkon, vseljivo po dogovoru. CENA: 25.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA III, prodamo lepo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 81,5 m2, staro 20 let, 2. nadstropje/ nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivo takoj. CENA: 20.900.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ : PLANINA I, prodamo komplet adaptirano in opremljeno trisobno stanovanje, staro cca 25.let, 77,70 m2, 4. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo julij 2003, CENA: 19.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo trisobno stanovanje v hiši stari 25 let, 100 m2 + 70m2 vrta, 1.nadstropje/2, balkon, vsi priključki, CK-plin smostojna, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - VODOVODNI STOLP, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 67,60 m2, staro 41 let, 3.nadstropje/nizek blok, zastekljen balkon, vsi priključki, vseljivo No-veber 2003. CENA: 16.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - NAZORJEVA, prodamo klimatizirano dvosobno stanovanje s kabinetom, 81 m2, staro 40 let, zaprta loža, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - PLANINA III, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,60 m2, 1.nadstropje/8, staro 18 let, balkon, kuhinja z belo tehniko, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net BISTRICA PRI TRŽIČU - Kovorska c, prodam 1 ss s kabinetom, 39 m2. tt 031 /782-386 830* KRANJ Planina I sončno 1 ss, 39,80 m2/VII, V-Z, 10,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje, obnovljeno 2 ss, 49 m2/IV, CK plin, 13 mio SIT, KRANJ Tuga Vidmarja, 2,5 ss, 82 m2/l., 2 balkona, 17,5 mio SIT, KRANJ J. Platiše ugodno prodamo 2,5*ss z lepim razgledom, 85 m2/V, 2 balkona, V-Z, 16 mio SIT, Kranj Planina I obnovljeno (kopalnica, vrata, okna PVC), 2,5 ss, 63 m2/PR, 14, 7 mio SIT. KRANJ Planina I sončno 3 ss, 78 m2/V, 14, 9 mio SIT (možno kupiti tudi garažo). DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369-333, 041 /333 222 9380 KRANJ Planina I 2 ss+k, 54,80 m2/IX, lep razgled, J-Z, 13,2 mio SIT, TRŽIČ sončno z lepim razgledom, 3 ss v hiši z vrtom in garažo, 139 m2+344 m2 vrta, 18 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333,041/333 222 938t KROPA, 1 ss, 28 m2, blok, priključki, opremljena, cena 5,6 mio SIT. Tt 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 9687 ZLATO POUE, 2 ss, 3 nads.,priključki, CK-plin, cena 13 mio SIT. Tt 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107 KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka, Tel./Fax: 04/28-11-391, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 5860-061, 5860-064, GSM 041/587-283 POGREBNIK Dvorje tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685 POGREBNE STORITVE NOVAK Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce Dežurna služba: 04/53-33-412, 041/655-987 031/203-737 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c 43/a, Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 50-23-500, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 041/648-963 041/357-976 POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O. Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613-589 dežurni: 050/ 620-699 ZA OBJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH. KRANJ bližina, 3 ss v hiši, 75 m2, CK, garaža, cena 13 mio SIT, prodam. Tt 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE VIKENDI TRŽIČ, leseni VIKEND, parcela 593 m2, cena 7 mio SIT, prodam, tt 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE VOZILO KUPIM Največ za vaše poškodovano vozilo, tudi totalko. Takojšnje plačilo, prepis, odvoz, tt 031/770-833 8742 VOZILA ODKUP RABUENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), tt 5134-148, 041/632-577_2e_ 90, prodam, tt 9536 DAIHATSU CHARADE 041/584-227 ODKUP PRODAJA PREPISI RABUENIH VOZIL. MEPAX d.o.o., 23 33 298, 041/773-772 eeog CLIO I. 94, rdeče barve, 3 v, ugodno prodam, tt 041/819-642 9650 Prodam BMW 318 i, prevoženih 41.000 km, prvi lastnik, tt 040/223-674 gesi Prodam MERCEDES BENZ VITO 110 D, I. 97, bele barve, prevoženih 88.000 km, 5 sedežev, ABS, ASR, temna stekla, lita platišča, cena 2,5 mio SIT. tt 041/533-114 9653 Prodam R 5 FIVE, I. 95, servisna knjiga, tt 041 /853-787 9659 Prodam FIAT PUNTO, I. 94, 117.000 km, bele barve, dobro ohranjen, zelo ugodno, tt 040/858-126 9671 Prodam CITROEN AX 1.1, I. 92, rdeče barve, brezhiben z nekaj dodatne opreme, tt 041/402-946 * 9672 ŠKODA 135 LX, 1.90, 136 L, I. 90, JUGO 601. 91 in R 25 GTS 2.0,1. 86, prodam, tt 533 66 86,031/450-915 9710 OPEL KADETT 1.7 diesel karavan, I. 91, rahlo poškodovan, prodam, tt 533 66 86, 031/450-915 9711 PEUGEOT 307 HDi, XE, I. 2001, vsa možna oprema, prodamo, tt 041/398-574 9713 FORD MONDEO 1.8 GLX, 1.97, nov model, klima in ostala oprema, tt 041/787- 050_9714 Prodam R 4, letnik 1989. tt 031/504- 658 9719 ZAPOSLIM V redno delovno razmerje sprejmemo KV MESARJA, KUHARJA IN POMOŽNEGA DELAVCA. Mesarstvo Oblak, s.p., Delavska ulica 18, Žiri, tt 041/650-975 9567 VOZNIKA C ali C in E kategorije s prakso v mednarodnem transportu, redno zaposlimo. VRBA, d.o.o., Kranj, Struževo 4, tt 041/614-722 9574 Zaposlimo SAMOSTOJNEGA KUUČAV-NIČARJA z znanjem varjenja CO 2, do 40 let. tt 041/571-887, Ključavničarstvo Žvelc Damjan, s.p., Lahovče 87 9581 Zaposlimo DELAVCA v proizvodnji palet, lahko tudi NK. tt 040/716-322, Rakovec Janez, s.p., Javornik 3, Kranj 9658 ZAPOSLITEV IŠČE Iščem redno zaposlitev. Imam izpit B kategorije. Akviziterstvo odpade, tt 031/770- 27 9 9531 Simpatično 23 letno dekle - NATAKARICA z izkušnjami, išče zaposlitev v okolici Kranja, tt 031 /454-580 9696 ŽIVALI RJAVE in GRAHASTE JARKICE ter bele PIŠČANCE za dopitanje prodam. Stanonik, Log 9, tt 51-85-546 9473 Prodam BIKCA in TELICO simentalko ter ODOJKE za nadaljno rejo. Jovanovič, Škofjeloška c. 92, kranj 9430 UGODNO - GRAHASTE KOKOŠI v začetku nesnosti po 830 SIT in RJAVE KOKOŠI prodajamo vsak delavnik od 8 -17 ure, sobota do 13.ure. Perutninarstvo Gašperlin, Moste 99 pri Komendi, tt 01/83-43-586 9539 Prodam BIKCA frizijca 10 dni STAREGA. tt 5301-201 9654 Prodam enoletne KOKOŠI NESNICE in kletke za kokoši ter žago za obžagovanje lesa. tt 5132-622 gese Prodam različno težke PRAŠIČE in jih pripeljem na dom. tt 041/724-144 965? Črno belega BIKCA, starega 10 dni, prodam, tt 041/691-243 9660 RJAVE JARKICE tik pred nesnostjo, prodam. Globočnik, Letališka 14, Voglje, Šen-čur, 041/644-221_ 9661 Prodam JAGENJČKE in KOZLIČKE, tt 2501-163 9664 Prodam TELIČKO simentalko, staro 3 mesece, tt 041/873-795 9665 Prodam KOZO in KOZICO srnaste pasme, tt 040/892-942 9670 Prodam DVA BIKCA mesne pasme, težka 140 kg. Visoče 7 a, 596-21-22 9595 Prodam sivega BIKCA križanega, star 10 dni, tt 252-14-85_9too_ Prodam BIKCA simentalca, star 14 dni. tt 5740-047_ 9709 BIKCA ČB star teden dni, prodam, tt 041/515-724 9/15 ŽIVALI KUPIM ODKUPUJEMO mlado, pitano govedo (krave, teleta), tt 041/650-975, Mesarstvo Oblak, Žiri 9566 Kupim 10 dni starega BIKCA ali TELIČKO simentalko. tt 533 16 02, po 18. uri 9599 V SPOMIN V torek, 29. junija 2003, je minilo dve leti, odkar si nas zapustil KLEMEN TUŠEK Hvala vsem, ki se ga radi spominjate, postojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. VSI NJEGOVI SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Sava Medical in storitve - Zavarovanje podjetja NACE SAJOVIC rojen 1924 Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 6. avgusta 2003, ob 16. uri na pokopališču v Goricah. Žara bo v tamkajšnji mrliški vežici danes od 9. ure dalje. Ohranili ga bomo v lepem spominu. KOLEKTIV SAVA V SPOMIN Eno leto je minilo, a bolečina še živi, odkar je odšla od nas draga mama ANGELA LUSKOVEC 1909 - 2002 Hvala vsem, ki se je spominjate. VSI NJENI Srednja vas 2003 ZAHVALA Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le neskončno daleč je... V 64. letu nas je zapustila naša draga TONČKA ŠMID Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vam za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala g. župniku Ivu Kožuhu iz Sorice za lep pogrebni obred in službi Hipnos za opravljene pogrebne storitve. Posebno se zahvaljujemo tudi osebju Doma oskrbovancev Centra slepih in slabovidnih Škofja Loka za oskrbo v njenih zadnjih letih. VSI NJENI Jesenovec, Železniki, 25. julija 2003 ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta, dedka in tasta JOŽETA MADJARA iz Škofje Loke se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Prisrčna hvala kolektivu Policijske postaja Šk. Loka, sindikatu Jelovica, osebju D.U. Podbrdo, Komunala P.Z. Škofja Loka, pevcem za zapete žalostinke, trobentaču za zaigrano Tišino in g. župniku iz Stare Loke za lepo opravljen obred. VSI NJEGOVI Škofja Loka, 30. julija 2003 ZAHVALA »' V 63. letu nas je po hudi bolezni zapustil ata, stari ata, brat in stric JANEZ RIHTARŠIČ Lovranov Janez iz Fužin Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za vso pomoč, izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku Jakobu Kralju za lep pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, članom Zveze borcev in Minki Pivk za govor ob grobu. Posebna zahvala tudi vsem, ki ste ga v času bolezni obiskovali. Ohranimo ga v lepem spominu. SIN MIRAN Z DRUŽINO ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo KAVCo To Se Je ftv^ No 2bAi TAkb TOREK SREDA ČETRTEK • od 15 "C od 15 "C od 14 °C do 32 °C do 30 °C do 27 "C Danes, v torek, bo precej jasno. Proti večeru bodo lahko posamezne vročinske nevihte. Jutri bo še sončno, popoldne in zvečer bodo krajevne nevihte. V četrtek bo več oblačnosti, čez dan se bodo pojavljale krajevne plohe in nevihte. Ovce vdrle v bivak na Rušju vršič v pločevini Alpinisti obupali nad bivakom na Rušju: same žurke, vse pokradeno in umazano Mojstrana - Ko smo se ob koncu julija na poti iz Vrat ustavili na Rušju, pri bivaku IV, na 1980 metrov nadmorske višine, smo onemeli od začudenja nad razdejanjem in svinjarijo. V prelepem gorskem svetu pod Škrla-tico, Stenarjem, Dolkovo špico je v bivaku in ob njem hudo za-udarjalo, okoli njega so bile še Idilična podoba bivaka pod Stenarjem vabi številne planince in plezalce, da pridejo v ta prelepi košček slovenskih gora. A planinec, ki je prišel do bivaka, se je zaradi smradu in umazanije od njega presenečeno umikal, tako da je lahko nekaj pojedel in popil v precejšnji oddaljenosti od tega razdejanja. tiste stare deke jugoslovanske vojske, vse preluknjane in nagrizene, izpod bivaka je nekdo navlekel rjasto pločevino in še kaj, okoli bivaka je ležalo vse, kar si lahko zamislite, tudi moške in ženske spodnjice! Ko smo odprli vrata, je šele puhnilo od neznosnega smradu! Pa to ni res! Pravi hlev. Mar so gorniki, ki pred turami tu prespijo, res taki umazanci? Za večino bivakov v Julijcih skrbi Planinsko društvo Jesenice oziroma njihov alpinistični odsek. Bivak IV je pločevinasta konstrukcija, znotraj obita z lesom, ima peč, deset ležišč, mizo, dve klopi in je tako kot drugi zadnja leta stalno odprt. Njegov nekdanji oskrbnik pravi: "Z bivakom IV ste se lotili stare zgodbe, ki traja deset let. Zdaj, ko je stalno odprt, je tam gor grozljivka! Zato ker ima noro dobro lego, je tam veliko ljudi, tudi takih, ki nimajo nobene kulture. Bivak je bil vedno resen problem: sam sem redno dol nosil vse odpadke, a redno so tudi vse pokradli in umazali. Kdo? Kaj vem... Slovenci, Čehi, Madžari? Nisem vedel, kaj bi naredil. Razmišljal sem o tem, da bi ga morali poleti kar izprazniti. Zakleniti? Če je bil zaklenjen, so pa ključavnico razbili." Prenovili bodo most Stranje - V občini Kamnik je v teh vročih dneh precej živahno gradbeno poletje na cestah. Poleg del na lokalnih cestah so se za precej obsežen poseg odločili v Družbi republike Slovenije za ceste. Pregledali bodo temelje in obnovili celotno hidroizolacijo Plečnikovega mostu čez Kamniško Bistrico v Stranjah. Dela bodo trajala do 10. avgusta, most pa bo zaprt za ves promet. A. Ž. RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON. (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE E-pošta: radiokranj@radio-kranj.si Spletna stran, http://www.radio-kranj.si NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM Vršič - V Gornjesavski dolini z avgustom doživljajo vrhunec letošnje poletne turistične in planinske sezone. Zagotovo najbolj oblegan je naš najvišji prelaz Vršič, ki bo letos potolkel marsikateri rekord, predvsem po množičnem prometu. Predvsem ob vikendih se iz Kranjske Gore preko Vršiča do Bovca in nazaj valijo kolone osebnih vozil, kombijev, sem in tja se pojavi še kakšen avtobus, da o motoristih in kolesarjih sploh ne izgubljamo besed. To so seveda premikajoče se kolone, potem pa je še na vsakem prostem mestu ob cesti, na travi, pod smrekami na kupe pločevine. Včasih se v ostrih ovinkih vsi prav čudežno srečujejo in potrebna je zares skrajna previdnost. Zgodba zase je vrh Vršiča, kjer je včasih prava prometna zmešnjava. Celo pobiralci parkirnine so ob konicah nemočni, saj Izpod bivaka na Rušju je nekdo - ovce že ne - izvlekel vso rjasto pločevino, ki je poleg običajne navlake, neznosnega smradu, ovčjih iztrebkov žalostna podoba vandalizma v naših gorah... Od predsednika alpinističnega odseka Klemena Zupančiča smo izvedeli, od kod ta smrad. Nekdo bivaka za seboj ni zapah-nil, zato so že junija vanj vdrle ovce in ga do konca razdejale in posvinjale. Ne ostane jim drugega, kot da kupijo nove jogije... Pri alpinističnem odseku pričakujejo helikopter, ki jim bo vse to zvozil v dolino. Vedo, da se že brez ovac v bivakih marsikaj Novorojenčki V preteklem tednu je bilo v obeh gorenjskih porodnišnicah 30 rojstev, in sicer 22 v Kranju in 8 na Jesenicah. V kranjski porodnišnici je na svet prijokalo 22 novorojenčkov, od tega 8 deklic in 14 dečkov. Na prvem tehtanju je bil najlažji deček, kije tehtal 2.530 gramov, najtežji pa je bil prav tako deček s 4.130 grami. V jeseniški porodnišnici je prvič na ves glas zajokalo 8 dojenčkov, in sicer 4 deklice in 4 dečki. Kazalec na tehtnici je 4.100 gramov pokazal najtežjemu, 2.550 gramov pa najlažjemu dečku. dogaja. Čehi so bili, denimo, v enem izmed bivakov teden dni kot doma. Kuhali, jedli, pili, se zabavali... Zato bodo jeseniški oskrbniki najbrž sprejeli odločitev, da se prihodnje leto najbolj oblegana bivaka na Rušju in za Akom poleti zakleneta, ključ pa hrani v Aljaževem domu in pri Ingotu v Jasenjah. Kar je preveč, je preveč - tako bo vsaj evidenca, kdo in kaj... Darinka Sedej Poletni pogled na kup pločevine na Vršiču zaradi gneče ne obvladujejo položaja. Kdo ima od vse te množice ljudi v osrčju Triglavskega narodnega parka največ koristi, je težko reči. Planinci tarnajo, da so njihove postojanke zaradi pobiranje parkirnine slabše obiskane, drugih možnosti za zapravljanje denarja pa v okolici niti ni. Le enoje zagotovo: v prizadevanjih za čistejše okolje v enem najlepših kotičkov naše domovine je tukaj svet zagotovo postavljen na glavo. Janko Rabič Motor iz odpadnih materialov Kranj - Na devetem tradicionalnem mednarodnem srečanju mladih raziskovalcev Expo - Sciences Internationale, ki je potekalo od 12. do 19. julija v Moskvi, je svojo raziskovalno dejavnost predstavila tudi skupina srednješolcev Srednje šole tehniških strok Šiška. Razen tega, da so mednarodni javnosti predstavili svojo nalogo z naslovom Koliko polov izbrati?, je bila to tudi priložnost za promocijo Sloveniji'. Raziskovalno nalogo so dijaki pripravili v okviru fizikalnega krožka. Pod mentorstvom učitelja fizike in elektrotehnike Valentina Peternela že šesto leto svoje fizikalno in tehnično znanje prenašajo v prakso. "To šol- Cestitamo mladoporočencem V soboto, 26. junija 2003, so se v Škof ji Loki poročili: Mirko KLOBUČAR in Lidija MEŠIČEK; Robert PETERNELJ in Damjana KOKALJ; Boštjan KOŠIR in Suzana ŠPIČEK; Anton ČERNEVŠEK in Nataša PINTAR; Simon ŠTRAVS in Urška VOJE; Igor JUGOVIC in Nathalie Karine ROUQUEIROL. V soboto, 5. julija 2003, so se v Škofji Loki poročili: Rok FOJKAR in Mateja DAGARIN; Žiga VALETIČ in Mateja HAFNER; Peter BUH in Vanja ZEWELL; Andrej BENEDIK in Anja IVANUŠIČ; Boštjan OMERZEL in Alenka SVETLIN; Janez GOLOB in Zvezdana LAMOVŠEK; Drago ĐAJ1Ć in Nataša BOŠNJAK; Jure POTOKAR in Karmen ŽAGAR. V soboto, 12. julija 2003, sta se v Škofji Loki poročila: Rok OBLAK in Metka PINTAR. V soboto, 19. julija 2003, sta se v Škofji Loki poročila: Tomaž SUŠNIK in Aniky MARTINS DE FREITAS BARROS. V soboto, 26. julija, sta se v Škofji Loki poročila: Marko STANONIK in Marjetka KAVČIČ. Gorenjski glas vsem mladoporočencem prisrčno čestita in jim s čestitko, prejeto na Matičnem uradu, podarja polletno naročnino časopisa. sko leto so uresničili preprosto idejo, da bi izvedli nekaj poskusov s plastenkami. Pri izdelavi modelov so dijaki odkrivali in spoznavali preproste tehnične in tehnološke probleme ter iskali načine in sredstva za njihovo reševanje," je pojasnil Valentin Peternel. Na ta način razvijajo inovativnost ter sposobnost odločanja in oblikovanja novih rešitev. V raziskovalni nalogi so dijaki spoznavali vpliv tehnologije na nase bivalno okolje in raziskovali možnosti za zmanjšanje negativnih vplivov. Mladi raziskovalci Simon Povhe, Andrej Menart in Miha Sterle so si zastavili več ciljev. Želeli so do- Izžrebane številke 04.08.2003 12:00 pppnMMi 9485 02.08.2003 12:00 01.08.2003 12:00 mi mdl WbM *w»ff &yw! dobitek P0L0 1.710.380 biti predstavo o količini odpadnih plastenk in raziskati možnosti njihove uporabe v izobraževalne namene, razen tega pa so izdelali model elektrostatičnega motorja in ga testirali pri spreminjanju parametrov. "Dijaki so ga izdelali iz cenenih odpadnih materialov. Za stator in rotor so uporabili plastenke, ki so jih prelepili z aluminijasto folijo. Pri preizkušanju modela so poskušali ugotoviti vpliv števila polov in priključne napetosti na hitrost vrtenja in zavorni čas, s pomočjo tega pa je mogoče oceniti tudi moč in izkoristek," je pojasnil Valentin Petrenel. Mateja Rant LOTO Rezultati žrebanja 31. kroga igre na srečo Izžrebane številke: 5, 7, 9, 15, 18, 27, 34 in dodatna 22. Izžrebana Lotko številka pa je: 201714 V 32. krogu za sedmico 81.000.000 SIT Dobitek Lotko predvidoma 19.000.000 SIT