Leto LXXII., fcsta Lprtljaaa, četrtek % feer«ar)a 1«J* Gena Din i.— Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje In praznike. — Inserati do 80 peut vrst A Din 2, do 100 vrst d Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji Inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1ATVO LJUBLJANA. Knafljrva allcm štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 m 81-19 Pod menic«: MARIBOR. Grajski trg St. 1 — NOVO MESTO Ljubljanska cesta, telefon it 36 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon st 65; pUBJlMl uprave: Kocenova ul. 2, telefon st. 190 - JESENICE: Ob kolodvoru 10L SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10351 Konec bojev v Kataloniji: Včeraj so Francove čete zavzele Figueras Kljub padcu zadnjega večjega mesta v Kataloniji Izjavila Negrin, da Se min. predsednik, dokler se bo v Španiji boril še kak republikanski vojak Barcelona, 9. fcbr. o. Tu so razširjene vesti, da so se borbe na katalonski fronti končale že v pretekli novi. Večina nacionalističnih čet je izgubila vsak »tik z nasprotnikom ter niso nikjer naletele na odpor republikancev, ki so se zadnje čase borili le še, da bi zavarovali prehod glavnega dela republikanske vojske čez mejo V sredo zvečer so nacionalisti zavzeli me Meci Olot in Ripoll in prodrli v naglih pohodih proti Figuerasu. edinem večjem motu. ki je bil še v posesti republikancev. Istočasno so prodirale Francove čete proti Figuerasu iz Gerone ter so medtem že zavzele mesto Banolas, 17 km severno od Gerone. Republikanci so uničili vse mostove čez Reko Fluvijo, da so morale Francove čete povsod zgraditi pontonske mo-vstove. Poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi: Včeraj so nacionalistične čete napredovale izredno hitro ter zasedle 24 krajev. Mesto Figueras so za*>«dle včeraj popoldne. Ko so korakale v mesto so se republikanske brigade še vedno pripravljale, da razstrelijo več poslopij v mestu. Francove čete so zasedle tudi mesto Ribaš, ki je 5 km od francoske meje. Na železniški postaji w Ripollu so zaplenile 26 vlakov z 200 vagoni vojnih potrebščin in 15 lokomotiv. Tovarna Hispano-Suisa v Ripollu je popolnoma nepoškodovana ter zopet dela Osvobojenih je bilo 125 ljudi, med njimi več nacionalističnih častnikov, ki bi bili morali biti ustreljeni. V Olotu so Francove čete našle veliko skladišče umetnin, ki so jih republikanci pripeljali iz Tarragone in Barcelone. Mesto Figueras je oddaljeno 25 km od francoskega obmejnega mesta Le Perthusa. Figueras šteje 14.000 prebivalcev. V Figueras so prve vkorakale čete 4. navarske divizije, ki je osvojila tudi Tarragono. Figueras je delno porušen. Cesta od Figue-rasa do francoske meje je polna beguncev. Ker je med njimi mnogo žensk in otrok, jc general Franco prepovedal bombardirati to cesto. Negrin v Perthusu Perthus, 9 .febr d Včeraj ob 14. je prispel v spremstvu generala Roja predsednik španske republikanske vlade Negrin na mejo, ob 14.12 pa je stopil na francoska tla V njegovi okolici poudarjajo, da je ponovno izrazil, da njegov prihod v Francijo v nobenem primeru ne pomeni, da je opustil dolžnosti predsednika vlade. Ostal bo na svojem mestu do zadnjega republikanskega borca. V Negrinovem imenu je Del Vayo podal naslednjo izjavo: Predsednik vlade me je naprosil, naj povem poročevalcem listov, da se mora na francoskih tleh vzdržati sleherne izjave Rad bi se le zahvalil francoski vladi in Franciji za sprejem civilnega prebivalstva Španije in njene vojske ter za sprejem njega samega in španske vlade. Na vprašanje, ali misli iti Negrin v Valencijo, je Del Vavo odgovoril: To more povedati samo Negrin. Perthus, 9 febr AA. Kakor se je zvedelo, bo predsednik republikanske vlade Negrin odpotoval z letalom v Valencijo takoj po prehodu katalonskih čet v Francijo. Bombardiranje Cartagene in Puigcerde Cartagena. 9. febr. AA. Francova letala so včeraj bombardirala Cartageno ter Italijanski glas o francosko-angleški vojaški zvezi „Inf ormazione Diplomatica" o obrambnem sodelovanju Francije in Anglije Rim, 9. febr. AA, »Informazione Diplo-matica« objavlja: V rimskih odgovornih krogih ni ChamberLainov govor glede vprašanja tesnega političnega m vojaškega sodelovanja med Francijo m Anglijo izzval nobenega presenečenja. Chamberlain je za svojega bivanja v Rimu, kakor rudi v svojih prejšnjih govorih v parlamentu, že večkrat podal podobne izjave. Francoski anti-fašistični krogi, ki gTedo mogoče v svojem navdušenju predaleč, so objavili v svojih listih, kako je v Italiji zavladala prava po-bitost po tej najnovejši Chamberlain ovi izjavi. Ti krogi se zelo motijo. Italija ni niti najmanje pobita, ker se že davno ne šele od včeraj zaveda, da obstoja med Anglijo in Francijo prava vojaška zveza ter da je ta zveza stvarnoet. Ta f rane osko-an g leska vojaška zveza je sicer samo obrambna, vendar pa se ni treba motiti zaradi pojma »obrambna«. Kar je glavno je to. da določa Iran cosko-ang leska vojaška zveza preventivno ali napadalno vojno proti avtoritativnim državam. Za sedanji trenutek je to odločilne važnosti. Po tem italijansko-an-gleški sporazum z dne 16. aprila in fran-cosko-nemški z dne 6 decembra minulega leta ne bi imela svojega »raison d'etre«.. Zato bi bilo napačno gledati v bodočnost z neko sigurnostjo, čeprav smatrajo pri vsem tem italijanski odgovorni krogi, da je potrebno nadaljevat: politiko miru, ker Italija ve, da je za njo nujno potrebno, da pripravi svojo nacijo v vsakem pogledu. To delo bo Italija izvršila. Komunistični proces v Albaniji 73 obtožencev obsojenih v zapor do dveh let Tirana, 9. febr. e. V Tirani je bila ob koncu januarja odkrita zelo razširjena tajna komunistična organizacija. Aretirani voditelji organizacije so pri prvem zaslišanju izdali tudi svoje tovariše in je policija na podlagi njihovih izpovedi aretirala mnogo ljudi v Skadru. Korči, Tirani in druged. Ker pri večini niso našli kompromitujočega gradiva, in jim niso mogli ničesar dokazati, so jih izpustili, štirje komunistični vodje in sicer Sef Malija, Javolin Juka iz Skadra. Vasil Santo iz Tirane in Niko Bossi iz Bilihte pa so bili skupaj z 69 soobtoženci z močno es- korto prepeljani v kazenski zavod za politične zločince. Višji državni tožilec je vse zbrano gradivo in obtožence izročil sodišču za zaščito države. Te dni se je pred sodiščem pričela razprava proti 73 komunistom, ki so bili obtoženi, da so širili komunistično propagando s pomočjo raznih brošur, ki jih je prevajal dijak Sef Malija in so jih razmnoževali na šapiro-grafih Razprava je trajala pozno v noč, naposled pa so bili vsi obtoženci obsojeni na zapor od treh mesecev do dveh let Internirani bodo v Elbasanu. Porto Pa-lermi, Gramši itd. Vohunska afera v Akaciji Napoveduje se večja akcija proti afraikitn avtonomistom ^9. jan. e. Včeraj so se zvedele podrobnosti vzroka aretacije dr. Karla Rossa, vodje alzaških avtonomistov. Pred dnevi sta bila namreč aretirana neki vojak in neki trgovec zaradi suma zvez s tajno policijo neke tuje države. Oba sta takoj izdala nekega Marka, ki je bil aretiran skupaj z Rossom. Sodijo, da bodo Rossa prepeljali iz Nancyja v Strasbourg, kjer ga bodo postavili zaradi veleizdaje pred porotno sodišče. V Strasbourgu so se zbrali narodni poslanci Alzacije pod vodstvom župana Strasbourga in poslanca Lehra, na drugi strani pa bo odšel prefekt spodnjerenskega departementa v Pariz, da konferira s Kamilom Chautemp-aotn, podpredsednikom ministrskega svete, v čigar področje spadajo vprašanja Al-ladja in Lorene. Po izjavah policijskega komisarja v Strasbourgu presega ta afera po svoji važnosti vse dosedanje avto-nomistične afere. Mislijo, da bo aretacija dr. Rossa pri če tek splošne akcije proti vsem pristašem avtonomističnega pokreta, ki pa jih je v Franciji zelo malo. Likvidacija dvolastnttkili posestev ob bolgarski meji Sofija, 9 .jan. Po 14-dnevnem posvetovanju je jugoslovensko-bolgarska komisija končala svoje delo za likvidacijo dvo-lastniških posestev Ob tej priliki je predsednik jugoslovenske delegacije pooblaščeni minister dr. Momčilo Jurišič priredil članom obeh delegacij obed v jugo-slovenskem poslaništvu. Komunike o rezultatih te kftrif^""* bo izdan dane«. je bilo ob tej priliki 10 ljudi ubitih. Pri včerajšnjem bombardiranju Puigcerde Je bilo ubitih 15 ljudi, 50 pa ranjenih. Pri bombardiranju Puigcerde je neko nacionalistično letalo priletelo nad francosko ozemlje, francoska artiljerija pa ga je s topovskimi streli opozorila, naj se takoj vrne v Španijo. Voiaiki posvet v Madrida Saragossa, 9. febr. AA. Po vesteh iz Ci-vidad Reala v srednji Španiji je general Miaja sklical sejo vseh poveljnikov republikanskih armad v centralni Španiji. Na seji bodo proučili položaj, ki je nastal zaradi izgube Katalonije. Trdijo, da več generalov zahteva predajo srednje Španije generalu Francu. Zamenjava ujetnikov Pariz, 9. febr. br. Senator Berard je imel včeraj popoldne daljše razgovore z zunanjim ministrom Bomnetora in min. predsednikom Daladierom, ki jima je podrobno poročal o svojih razgovorih v Burgosu. Pred vojnim ministrstvom jc novinarjem izjavil, da je svojo misijo v Burgos»u opravil zelo uspešno. Nacionalisti so pripravljeni sprejeti vse španske ženske, otroke in starce, ki so zbežali v Francijo, pridržujejo si pa pravico do izbire med španskimi republikanskimi vojaki. Nacionalistični zunanji minister general Jordana mu je tudi zagotovil, da se maroške tn italijanske čete ne bodo pojavile na španski meji. nego bodo ostale v Geroni. Tudi talci in u letniki obeh taborov bodo v kratkem izmenjani. Perthus, 9. febr. AA. SnoČi je stopil v veljavo sporazum med nacionalno in republikansko Španijo o zamenjavi ujetnikov Sporazum se je začel takoj izvajati mesta kot ter je davi prestopilo francosko mejo 2000 vojnih ujetnikov, ki so bili internirani v Barceloni. Prihodu je prisostvoval francoski poslanik. Smatrajo, da bo na drugem obmejnem kraju, bržkone v Prats de Molu prišlo v Francijo okoli tisoč interniranih meščanov. Glavni del republikanske vojske bo prestopil francosko mejo jutri. Chamberlain o ooloiaju v Španiji London, 9. febr. w. Špansko vprašanje je bilo včeraj predmet živahne razprave v spodnji zbornici. Na vprašanje poslanca Herdereona je izjavil mm. predsednik Chamberlain, da ni v anglesko-italijanskem sporazumu nobene določbe o razgovorih med englesko in ita'i jarrsko vlado za zaključi te v španske državljanske vojne. Na vprašanje poslanca Herdersona. kakšno stališče zavzema angleška vlada glede na pisanje italijanskih listov, da se italijanski prostovoljci ne bodo umaknili iz Španije-dokler general Franco ne bo rzvojeval samo vojaške, temveč tudi politično zmago, je Chamberlain odgovoril povsem nejasno. Nato je državni tajnik Butrler izjavii v odgovoru na pismeno vprašanje poslanca Noela Backerja, da se moraio načrti odbora za nevmešavanje o umiku prostovoljcev šele tedaj izvršiti, če pristaneta nanje oba španska tabora- Ker se to doslej še ni zgo dilo, ni nobenega vzroka za angleško vla do, da bi sklicala odbor za nevmešavanje. London, 9. febr e. »Fventng Standard* objavlja ves/ iz londonskih službenih krogov, da bosta Anglija in Francija priznali vlado generala Franca samo v primeru, če bo padel tudi Madrid. Cincar-Marković pri Goringu Ribbentropova čestitka novemu con« ministra BEKJLjfN, 9. febr. e. Danes popoldne bo ju gos 1 o venski zunanji minister dr. Cincar-Marković prisostvoval obedu, ki ga bo njemu na čast priredil v svojem domu maršal Goring. Obeda se bo udeležil tudi nemški zunanji minister Ribbentrcp. Včeraj je novi jug-osloven.ski zunanji miniaer prejel od Ribbentropa brzojavko, v kateri mu čestita k imenovanju v prepričanju, da bo po svojem delu. sposobnostih in izkušnjah Se naprej delal za poglobitev od-ncSajev med Jugoslavijo in Nemčijo. Dar. Cincar-Marković se je brzojavno zahvalil. BEOGRAD, 9. febr. e. V zadnjih dveh dneh je prišlo v Beograd več banov, ki jih je sprejel min predsednik Cvetković. Po-ročaU so mu o razmerah v svojih banovinah. Sprejeta sta bila bana Kraaojević in Jevtič, vršilec dolžnosti bana savske banovine dr. Mihaldžić In vršilec dcIznosi bana vardarske banovine Peter Cvetković. BEOGRAD, 9. febr. e. Bivši prosvetni minister Dimitrije MagaraJević je bil izvoljen v dveh »rezih za narodnega poslanca m sicer v rumskem in v vačar-pa lanskem. Obdržal si je mandat v Rum i, iru-gega pa je prepustil svojemu namestniku dr. Josefu Tischlerju, tako, da bo zdaj nemška manjšina dobila še tretjega narodnega poslanca. Proces proti romunskim teroristom Pričakujejo, da bodo vrt obtoženci obsojeni na smrt Bukarešta, 9 jan. e. Razprava proti teroristom iz Cluja je že končana, toda sodba še ni bila izrečena Zaslišanih je bilo 30 prič obtožbe in 30 prič obrambe. Značilno za ves pokret 2elezne garde je, da je bilo med obtoženci tudi mnogo mladoletnikov ped 17 leti. Deset izmed njih ni prisostvovalo razpravi, ker se jim je posrečilo, da so se še pravočasno skrili, in jih sedaj oblasti povsod iščejo. To dejstvo služi kot pojasnilo za novi poseben zakon, ki je bil pred nekaj tedni uveljavljen in po katerem bodo kaznovani s strogim zaporom in z glebo do 2 milijonov lejev vsi hišni posestniki, pri katerih bi stanovali ubegli teroristi, ali ki bi jim nudili zavetje. Oblasti so uveljavile ta zakon v glavnem zaradi tega, ker sta med pobeglimi zločinci tudi Forja Sima, ki je v Bukarešti pri aretaciji ustrelil Criste-sca, in Veres, ki je znan kot vodja teroristične družbe. Pričakujejo, da bo za vse obtožence izrečena smrtna obsodba. Po tem procesu bo prišlo pred sodišče 12 učencev višjih razredov liceja v Alba Juliji zaradi prepovedane politične propagande in Širjenja nedovoljenih letakov Mislijo, da bo s tem akcija Železne garde v vsej Rumuniji popolnoma zadušena. Težkoce palestinske konference v Londonu Neugoden potek pogajanj z delegacijo arabskih opozicijskih strank London, 9. febr. AA. Pogajanja med kolonijskim ministrom Macdonaldom in delegacijo arabskih opozicijskih strank niso rodila do snoči nobenih rezultatov. Popoldne bo prva skupna seja predstavnikov angleške vlade In arabskih delegatov. Ce do tega trenutka ne bo dosežen sporazum s člani arabske opozicije, potem se bo bržkone angleška vlada pogajala posebej z delegati in posebej z opozicijo, kar bi pomenilo, da bo konferenca trajala dalje Časa. Snoči je bila prva seja predstavnikov angleške vlade in Židov. »Times« poroča, da židovski delegati niso postavili nobenih predlogov glede bodočnosti Palestine. »Daily Telegraph« pravi, da so 2idje pripravljeni dati Arabcem v Palestini zagotovilo, da ne bodo skušali zavladati nad Palestino, ako bodo Arabci zavzeli enako stališče napram Zidom »News Chronicle« prinaša izjavo vodim židovske delegacij* Woizmanna, Id nravi. da Palestina lahko takoj sprejme 100.000 novih 2idov. Jeruzalem, 9. febr. AA. Včeraj so vojaški oddelki s podporo letal izvršili Intenzivno čiščenje 22 arabskih vasi v srednji Palestini Prišlo je do pravega spopada z oboroženimi Arabci, ki so imeli mnogo žrtev. Med drugimi je padel v borbah arabski šejk Abdul Kader. Angleške čete so aretirale mnogo Arabcev ter zaplenile veliko pušk. . 9. jan. e. V političnih krogih smatrajo, da bo v kratkem prišlo do razpusta parlamenta, ker je spor med zgornjo In spodnjo zbornico zaradi načrta zakona o agrarni reformi in sajppna proti *LM~~ do ~----- —■ " - - „MussoHnl to izvaja in Hitler" . .. »Katolički tjednik«, glasilo sarajevskega nadškofu dr. Šarića, je objavil v nedeljo 5. f. m. uvodnik »Usidjelice« (Stare devi* ce), V članku list razpravlja o neoženjenih moških in o neomoženih ženskah in priha-ja do tega-le zaključka. »Zahtevali so, da so ženskam ndpro pisarne in moški poklici. Zato so moški ostali hrez kruha in hres zaslužka, ženske pa — brez moža in sreče. Ženska hoče biti žena m mati. a ne uradnik. Ona potrebuje ognjišče, a ne potrebu-le ne denarja, ne oblasti. bi morati o tem razmišljati, a feministke najbolj. Ako hočemo, da zginejo z našth ulic stare device in ž njimi one tužne polžene-delai'ke. ki nosijo zjutraj svoje dojenčke v preskrbo* vatišča, večjo deco pa puščajo na ulici, mo ramo iz osnove spremeniti sistem, Ženske morajo nazaj v hišo, a moški nazaj na delo in v pisarne. Treba jim je dati kruha. Toda z dolžnostjo tn nalogo, da osnujejo družino in osrečijo kako dekle. A vsi morajo biti treznU skromni in dobri. To je krščan* sko. Mussolint to izvaja. Hitier to izvaja. Preje ali kasneje bodo morali izvesti tudi vsi drugi. Ali povratek k prirodi in rodbini ali komunizem. Tretjega m/...« — Taka piše glasilo sarajevskega nadškofa dr. Sa-ričo, „Balkan" fabricira framasone Znani beograjski tednik »Balkan*, ki. ka> kor »Mlada Hrvatska« tn sedaj »Nova Hr* vatska*, preganja Zide m framasone, je V ■svo/i predzadnji številki imenoma navedet člane prostozidarske lože »Libertos*. Med temi je imenoval tudi našega rojaka vse-učiliškega profesorja dr, Borisa Zamika. V »Hrvatskem dnevniku* sedaj čitamo to-lt izjavo: »Prejeli smo od vseuč, prof. dr. Zar-nika to izjavo: »V beograjskem »Balkanu* z dne 28, januarja t. 1. se nahaja popis članov masonske lože »Libertas* v Zagrebu, pa se tudi moje ime navaja med člani Glede na to izjavljam, da sem šele iz tega popisa prvič izvedel, da obstoja v Zagreba masonska loža z imenom »Libertasm, in da nisem član ne te, ne kakršnekoli druge masonske lože.* Slovaška politika Nemški listi poročajo: V Risnovcah na Slovaškem je Hlinkova stranka priredil* preteklo nedeljo velik politični shod. ki 80 ga je udeleži o okrog 10.000 ljudi Kot pn4 govornik je nastopil katoliški župnik Stika, ^ied velikanskim pritrjevanjem je izjavit: »Ml Slovaki smo našli v Hitlerju moža, ki nam privošo svobodo in ki ščiti naša) 'eodvisno-.t in samostojnost.* Načelnik propagandn?ca urada Mach je poudartat, da hočejo biti Slovaki gospodarji v svoji ht*i. zato zahtevajo, da se takoj reši češlO in židovsko vprašanje. Kol zadnji je govoril šef štaba Hiinkove garde Karel Mur$u% Tudi ta je zahteval, da se mora nemudoma po nemškem vzeru rešiti židovsko vprašanje m da se morajo takoj popolnoma istočiti Čehi iz vseh državnih uradov in mp'oh Iz vsega javnega življenja na Slovaškem* Nncfalje je tzjsvil: »Čehi Se vedno nosijo v $ebi klice boljševizma In marksizma. Zato bomo mi Slovaki tako Žide, kakor Čehe* ki se nam bodo postavljali po robu, poman* drali in osnovali svojo tastno neodvisno in samostalno državo. Tudi Slovaki morajo stediii zgledu nemškega naroda, ki je dote-gvt v svojem, po Adolfu Hitlerju Izvojevanim uedinjenju končni smoter in največJt razmah svoje državnosti. Slovaškemu nato* du ni treba sktivati svojega spoštovanja in občudovanja, k* ga goji napram velikemu vodji nemškega naroda...« 4 Ciano poj de iz Varšave v Berlin Berlin, 9. jan. e. Ker je bil obisk grofa Ciana v Berlinu, ki je bil prvotno določen za 30. januar, preložen, poročajo sedaj iz dobro poučenega vira, da se bo italijanski zunanji minister 28. februarja na povratku iz Varšave ustavil tudi v Berlinu, kjer bo razpravljal o najaktualnejših političnih vprašanjih. Govoril bo a nemškim zunanjim ministrom Ribbentro* pom o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, zlasti o zahtevah Italije napram Pran* ciji, o splošnem položaju na Sredozem« skem morju po Franco vi zmagi, poleg te« ga pa tudi še o nemških kolonijskih za* htevah. Kralj Boris v Švici Sofija, 9. jan. e. Pričakujejo, da se bo kralj Boris, ki je že kakih 10 dni v inozemstvu, čez nekaj dni vrnil v Sofila. Kralj se mudi v Svid J Borzna poročila. 9* februarja. Beograd 10. Parni 11.6925, London 20.696, New York 441.626; Bruselj 74-625, MIlan 23.25, Amsterdam 289. — Berlin 177.25. Praga 15U5, V*r-— 8&50. Bukarešta 8*37» £A3 __.— r Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 9. februarja 1930. stav. 32 Spomenik kralju Aleksandru v Mariboru Kako bo reguliran Trg svobode, kjer bo stal Maribor, 8. februarja V krogih slovenskih kiparjev in arhitektov je bilo izredno živahno zanimanje za sklepe žirije glede predloženih osnutkov spomenika viteškemu kralju Aleksandru v Mariboru. Pa tudi Mariborčani sami so bili na izid zelo radovedni, saj je bil razpis osnutka spomenika združen z obveznim nacrtom glede regulacije Trga svobode. Ta trg. ki je on glavni mariborski prometni žili, v nadaljevanju nase ponosne mariborske avenije, je med najbolj zanemarjenimi v našem mestu. Ostal je tak, kakršen je bil tedaj, ko so tukaj prodajali krmo, seno in sMCM-, in sicer po 2500 din. Nadalje je žirija sklenila predlagati odboru za postavitev spomenika, da se odkupita osnutka »Nada zemlja« in »lil« in sicer po 2.500 din. Tudi je žirija predlagala odboru, da se izplača Se 11 priznanj po 1000 din, in sicer za naslednje osnutke: »444«, »1872<. »Zedinitelj J.«, »MN5«. »Jugoslavija«, »357«, >N999-x, »Slavie«:, »Slovenski rod«, >Chamaecyparisor in »P. in A. 1«. fclrija predlaga spomeniškemu odboru in mestni občini mariborski, da se s prvo oceno nagrajeni načrt v celoti izvede. Spomeniški odbor prosi natečajnike, ki so predložili osnutke pod zgoraj navedenimi gesli, da izjavijo, ali so zadovoljni z odkupom, TinVftr bo odbor zapečatene kuverte odprl. — Poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Ignac Vršič, delavec in Marija Grubelnik; Adolf ša uperi, ekonom in Antonija S trase k; Ivan Flasar, tkalski mojster ta Elizabeta Smauc; Ciril Senčar, trgovec in Zofija Gotlih, učiteljska abituri-entka. Cankarjeva ulica 8; Bogoirrir Pro-senec, trgovski pomočnik in Julka Sagadin, trgovska pomočnica iz Ljutomera; Janez fittnerl, vinlčar in Marija Budler, viničar-ka Pekel 37; Karel Benko. posestnik in JoAefa RodoSek, hči posestnika od Sv. Jurija v Prekmurju; Avgust Kodrun, rudar In Marija Sarrnan iz Crne; Avgust Tkavc, rudniški kovač in Frančiška že rak, iz Polj-can; Jožef Mar7'-" čevljar in Marija BraČ-V« rV7-v%:- r**^a r": Franc Krajuc, pjoini zvan-C.n.: in Uma Ccrovsek, aasebnica, Cafova ulica 2; Frlčko Mandl, HBsftđfc drž- *el., Zgornje Radvanje ta Jo- žica Vrbnjek, uradnica Kettejeva 3; Franc Bikovšek. tovarniški delavec in Frida Klei-derman. tovarniška delavka, oba na Tez-nem; Janez Bučar, orožniški podnarednik, Sv. Pavel pri Preboldu in Herta Potisk, šivilja. Studenci; Božidar Vivod. prpr. nad-paznik proge. Sevnica cb Savi in Ljudmila Rataj. absolventka trgovske akademije, Studenci; Viktor Božič, preduec in Marjeta Kek, predica, oba na Pobrežju: Evald Petrovič, tovarniški delavec in Jožefa Dietz, tovarniška delavka, oba v Studencih; Karel Žafran, posestniški s.n Slivnica pri Celju in Justina Kržan, predilka, Pobreška cesta 15; Alojzij Zavec. poljski delavec in Alojzija Mlinaric, služkinja, oba na Pobrežju. Obilo sreče! — Poučno predavanje je bilo snoči v Delavski zbornici. Predaval je prof. D. Teply o izbranih poglavjih iz češke zgodovine, številno občinstvo je sprejelo predavatelje va izvajanja a prisrčnim aplavzom. — Gibanje mariborskih mornarjev. Bivši mornarji in oficirji, ki stanujejo v Mariboru, se živahno gibljejo. Organizirani so v posebnem društvu bivših mornarjev. V nedeljo ob 9. uri dopoldne se zbero pri »Novem svetu« k svojemu rednemu letnemu občnemu zboru. — Studenške novice. V tukajšnji Ljudski univerzi bo predaval v četrtek 9. t. m. ob 19. prof. Branko Rudolf o bojih med Kitajci in Japonci. Tedenske novice v besedi in sliki. Vstopnine ni! — Na varnem. Mariborska policija je doznala, da je krošnjar D juro Perišic iz iz Knina, pri katerem so našli ob priliki sobotna prireditve pekovskih pomočnikov pri Gambrinu celo zalogo žepnih ur, nevaren slepar, tat in goljuf, ki ga zasleduje šibe-niško orožništvo. Perišiea, ki ima mnogo grehov na vesti, so po zasliševanju izročili v tukajšnje sodne zapore. — Ljudska univerza v Mariboru. Predavanje dr. E. apektorskega v petek 10 t. m. se preloži na kasnejši čas radi gostovanja Ijubljanake drama. V ponedeljek 13. trn. bo predaval univ. prof. dr. Grga Novak iz Zagreb* o temi: »Herkulantan m Pompeji«. — Kam na pustno soboto? V Sokolski dom ma veliko maikarado »Bohem-sfca noot! jailanom bobemov celega sveta! Konkurenca mask! Pridite r 12/M — Plesni venček priredi U. februarja fi-latelištifini krožek »Magdalena« v vseh prostorih Oambrinove dvorane. Začetek ob 20. 13/M — T ^-frrtm mil mu v Maribora. Radi gostovanja ljubljanska drame v petek 10. februarja se preloži predavanje g*, univ. profesorja dr. Emila Spektorskega o temi »Francosko in nemško pojmovanje« na poznejši cas. — O tem in a—. Mariborska policija svari pred nakupom akumulatorja, Id so ga ukradli te dni prevozniku A. Kamel u v Dajnkovi ulici. Verjetno je, da bo skušal tat vnovčiti ukradeno blago. — S kolesa je padel 43-letni poštni zvani čnik Dragotin Ocepek iz Koseškega ulice 51. Nezavestnega so ga prepeljali v bolnico. — Dijakinji Julijani Golnik iz TvorniSke ulice so Ukradli šolsko torbico s knjigami in dijaško knjižico. — Konja sta. se splazila dninarju An- tonu Hobotu iz Gornje Rožice pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah. Voz se je prevrnil. Pod prevrnjenim vozom je obležal Hobot z zlomljeno desnico. Zdravi se v bolnici. — Avtomobilsko rezervno kolo. vredno 3000 din, je izgubil med vožnjo iz Ljubljane do Slovenske Bistrice avtomobilski prevoznik Vinko Gersak iz Mlinske ulice 33. — Radi padca na cesti se je ves potolkel po glavi 66-letni viničar Simon Mom iz Morja pri Pramu. Odpre mili so ga v bolnico. — Monterju Hugu Markonu iz Delavske ulice 10 je izginilo izpred neke biše na Aleksandrovi cesti kolo z evid .st. 20555. — Pod lesnim hlodom se je znašel 37-letni posestnik Srečko Mori. Zatekel se je v bolnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno desno nogo v gležnju. — Pred poslopjem okrož- nega sodišča v Mariboru je našel stražnik kolo z evid. štev. 22.417. Kolo dobi lastnik lahko na policiji. — Z desnico je zašel po nesrečnem naključju v stroj 25-letni tkalec Matija Herzog. Stroj mu je desnico v zapestju popolnoma zmečkal. Zdravi se v bolnici. — Kam. . . ? Te dni je pobegnil Z doma 12-letni nezakonski sin Konrad Plomber-ger iz Rogoze št. 54 pri Hočah. Ker se deček odtlej ni vec vrnil. Je mati prijavila zadevo orožnikom, ki sedaj poizvedujejo za pobeglim dečkom. — Vlomilska smola. Na podstrešje poslopja, kjer je zastavljalnica so se vtihotapili vlomilci ki so menili, da bodo prisu na svoj račun. Ocividno so računali s tem, da bodo našli na podstrešju večjo množino zastavljenih predmetov. Zadovoliti so se morali s staro obleko, ki so jo odnesli raznim strankam. — Otvoritev letošnje nogometne sezone v Mariboru bo v nedeljo 12. februarja. Na stadionu ob Tržaški cesti bo S pričetkom ob 15. prijateljska nogometna tekma med liginim moštvom SK Ljubljane in SK železničarjem. — Profesorska vest. V 8. skupino je napredoval dosedanji suplent na tukajšnji realni gimnaziji Vladimir Potočnik. — Iz paznteke službe. K tukajšnjemu okrožnemu sodišču je premeščen paznik pripravnik Marjan RabjanČič. prav tako jetniška paznica pripravnica Albina Sno-jeva. _ Vlom v Pamecah. Danes ponoči so se v Pamecah, v Slovenskih goricah vtihotapili drzni storilci v pisarno Štefana šerbala. Odnesli so ročno blagajno s 318 dinarji in aktovko s 500 din. nato so pa zapeljali v bližnji gozd veliko težko blagajno, ki so jo popolnoma razšli in razdejali, vendar na njihovo žalost niso našli zaželjenega plena, temveč samo nekaj knjig. »Radikalna kura« na sokolskem odru Studenški sokolski oder je znan kot eden najboljših diletantskih odrov Maribor, 8. februarja Studentski sokolski oder trna svoj slo-■ves. Kdor si je kdaj ogledal na studen- škem sokolđkem odru kakršnekoli pred stavo, se je moral začuditi ob izredni temeljitosti in spretne sti, s katero so bile posamezne p reda. a.ve naš tu dirane in pripravljene. Tako si je studenški sokolski oder pridobil sloves enega na&ih najbolj-gan in najuspešneje delujočih diletantskih odrov. Zopet so nas agilni in marljivi studenški sokolski igralci prijetno presenetili s prav detoro naštudirano dr. DobovLškovo »Radikalno kuro«. Ta veseloigra s petjem je dosegla že na marsikaterem diletant skem odru lep uspeh. Sokolski igralci so uprizorili >Ra<±ikalno kuro* z uspehom ki je znova potrdil sloves naše studenSke sokolske igralske družine. Glavna zasluga za uspeh gre b-. Jcslpu skilanu, ki je tudi to pot dc kazal svojo spretnost in sposobnost pri organizaciji uprizoritve. Pri tem se ni strašil nobenega napora. Iti ga zahteva uprizoritev te veseloigre, saj nastopa na odru nad 20 igralcev ter igralk. V br. Skilanu, ki ga p: znamo že dolgo vrsto let kot odličnega, izvrstnega igralca, smo spoznali tudi zbornega temeljitega režiserja, Poscmezni igralci so odlično podali in tolmačili svoje vloge. Vsak lik zase je bil kakor izklesan. Posebno so ugajale pevske točke, ki so zbudile toliko navdušenost številnega občinstva, da so jih morali večkrat ponav^ati. Orkester je pod vodstvom br. Mohorka odlično spremljal točke. Skupno s solisti, zborom ter igralci je tvoril Čvrsto povezano enoto. Z lepim uspeh um pa se lahko penaša tudi g. Eferl, ki je mojstrsko naslikal in priredil popolnoma novo scen eri jo za vsa tri dejanja. Tako je ob prvem pogledu na scenično okolje videti in čutiti, da je g. Eferl na tem polju strokovnjak, saj je v tem svojstvu deloval več let v raznih gledališčih v inozenstvu. Občinstvo je popolnoma zasedlo obsežno dvorano studenskega Sokolskoga doma S poteke m igre je bilo izredno zadovoljno in ni štedUo z aplavzom in toplim priznanjem, Radi velikega odziva občinstva bodo naši studenški sokolski igralci ponovili > Radikalno kuro- v sobo'to n nedeljo. Ob tej priliki naj omenimo .^e nekaj. V naših Studencih deluje 6 različnih odrov, ki tekmujejo med seboj. Za Studence pa je to število diletantskih odrov nedvomno preveliko. Nič ni radi tega čudno, če se čujejo pritožbe, češ da obisk pri predsla-vah ni zadovoljiv. V dvorani Sokolske ga doma pa ni nikdar se zevala oraznina. Studenčani viSOUO cenijo predstave, ki jih uprizarjajo stucienški sokolski igralci. To dokazuje, da ljudje radi posečajo gledališke predstave, seveda mora oiti izvedba na primernem višku podajanja in uprizori t v ene uspešnosti. Novice z Murskega polja in z onstran Mure — Obe*il se je, V Lukavcih pri Kri-ževcih se je te dni obesil 321etni hlapec Figer Alojz iz Razkrižja. Služil je v Ljutomeru pri posestniku Mihaiiču in je večkrat obiskoval svojo izvoljenko, ki je služila kot dekla v Lukavcih. Tisti dan pa izvoljenke ni več našel v službi in to ga je tako potilo, da se je v sadonosniku obesil na jablano. Ko so ga domači opazili, je še kazal rahle znake življenja, a je bil ves trud, da bi ga reši'i, zaman — Fantovski pretep v Yer/.eju. V nedeljo je bila v Veržeju predpustna veselica, kjer je rajalo staro in mlado. Seveda so prišli fantje od vseh strani in ko jim je vino segrelo kri, je prišlo do pretepa. Najbolj jo je izkupil 221etni Bohinc Tone iz KTiževcev, ki ga je nekdo zabodel z no. žem v hrbet, nekdo pa ga je s kolom udaril po glavi, da mu je počila lobanja. Težko ranjenega in nezavesinega so Bohinca prepeljaU na dom v Kiiževce in odtod v Mursko Soboto v bolnico. Tam so ugotovil: poleg omenjenih poškodb še to, da 'ma zlomljena rebra in še notranje poškodbe. Zdravniki se trudijo, da bi ga rešili, a imajo malo upanja, da bo ostal pri življenju. Orožniki so uved i preiskavo in upamo, da bodo p:etepači kmalu dobili zasluženo kazen. S tem v zvezi omenimo še, da se je po Murskem polju razpasla grda razvada, da skupina znanih fantov stalno moti in ogroža vse prireditve po vseh krajih in izziva pretepe. Te mladeniče bi morali enkrat za vselej kaznovati tako strogo, da ne bi imeli več veselja izzivati po veselicah in prireditvah. Le tako bi prenehali pretepi po Murskem polju. _ Občni zbor Sokola v Murski Soboti. V nedeljo so se zbrali Sokoli iz Murske Sobote, da poOože račune o delu v preteklem letu. Zbor je bil zelo dobro obiskan in se je vršil v Sokolskem domu. Iz posameznih poročil je bilo razvidno, da je društvo delalo zelo živahno in si je gmotno precej opomoglo. Prireditve društva so bile zelo dobro obiskane, živahna debata je bila sprožena glede aelovan;!a knjižnice po četah, katerim se bo posvetilo več pozornosti. Društvo se bo intenzivno pripravljalo na župni zlet, ki je predviden za 18. junij in bo največja manifestacija sokolstva v Murski Soboti v povojni dobi. Pri volitvah je bila izvoljena z malenkostnimi spremembami dosedanja uprava Z ag^nim. dolgoletnim starosto br. Velnar-jem na čelu. Sokolsko društvo je na občnem zboru ustanovilo takozvani perto-tov sklad, v katerega bo društvo votiralo 10.000 din za revne študente člane. Sklad se imenuje po Kristjanu Pertotu, bivšem starosti, ki je bil velik podpornik mladine in živi sedaj v Mariboru. To delo Sokola v Murski Soboti je zelo hvalevredno, ker je bas tu v Prekmurju potrebno tako socialno delo to je to eden izmed prvih skladov za revne prekmurske studente. — IzaelJeuHki tečaj za poljedelske delavce »podirje* ae je vrMI pred kratkim v Murski Soboti. Na takih tečajih se izo-I bražujejo delavski zastopniki oziroma zaupnika, ki bodo zastopali interese delavcev pri delodajalcih. Takih tečajev bo baje še več in jih prireja Zveza poljedelskih delavcev — Za skupno narodno obrambno deI° vseh murskosoboških društev. Narodno obrambno delo ima v Prekmurju zelo široko polje in je tu zelo potrebno. Pri takem delu pa je treba enotnega programa in enotnega nastopa, če se hoče doseči skupen cilj. Na narodnoobrambnem polju deluje v Prekmurju, posebno pa v Murski Soboti mnogo društev. Radi delovanja je prišlo med temi društvi večkrat do na-sprotstev, da je narodnoobrambno delo trpelo in so bila ta nasprotstva vedno v škodo splošnim narodnim koristim v Prek-murja. Na pobudo agilne podružnice CMD je prišlo te dni do sestanka vseh narodno obrambnih, kulturnih in strokovnih društev v svrho ustanovitve meddruštvenega odbora, ki naj bi bil nekak vrhovni forum za narodno obrambno delo. Ta odbor bi dajal direktive in odstranjeval razne spore med posameznimi društvi. Navzoči zastopniki društev so poverili CMD, da do prihodnjega sestanka pripravi vse potrebo za izvolitev meddruštvenega odbora. To pobudo pozdravljajo vsi, ki jim je na tem, da se vrši smotrno narodnoobrambno delo v našem Prekmurju. Razkosano, nesmotrno delo, pri katerem se še razna društva med seboj prepirajo in Še celo v svoje delo uvajajo razna politična in osebna nasprostva, ni nikoli v korist splošni stvari ob meji, ampak ima od njega korist le nasprotnik, ki izkorišča razcepljenost naroda in dela. Take meddruštvene odbore bi morali ustanoviti v vseh večjih krajih ob naši meji. ker le tako bi bilo naše narodnoobrambno delo smotrno, enotno in uspešno. Mariborsko gledališče četrtek, 9. ob 20.: Na ledeni plošči. Prvič. Red D. Petek, 1C. ob 20.: Hlapci. Gostovanje ljubljanske drame. Izven. Sobota, 11. ob 20.: Automelody. Red B. Gostovanje ljubljanske drame v Mariboru. V izmeničnem gostovanju Maribor — Ljubljana v proslavo L Cankarja, vrne ljubljanska drama v petek, 10. t. m. s Cankarjevimi »Hlapele na mariborskem odru gostovanje mariborske drame na ljubljanskem odru. Ob tej priliki bo Maribor najdostojneje proslavil Cankarja in najlepše sprejel Ljubljano, ako s svojim obiskom napolni gledališče in prisrčno pozdravi ljubljanske goste. Češka komedija na mariborskem odru. V četrtek 9. t. m. se vprizort prvič v tej sezoni izvrstna komedija češkega pisatelja Wernerja »Na ledeni plošči«. Red D. Drzen vlom v Slovenjgradcn Slovenji Gradec, 8 februarja V razmeroma kratkem času je bil dan e 9 v jutranjih urah izvršen že čotrta zaporedni vlom v Slovenjem Gradcu. Po vlotndh pri g. Lobeju, železniškem postajališču in g. Vyboniem so si danes vlomilci irbrali v bližini kolodvora pisarniške prostore Icsne-jja vclctrjfovoa Štefana Serbaka. Drzni vlomilci so i» pomole jo cepinov vlomili okoli štirih zjutraj v pisarne, tam s eepini odprli vse predale pisalnih mi/, a brc/ uspeha. Nato so se spravili na 400 kg težko železno »\Vertbeim« blagajno, v katero pa niso mo$li vlomiti. Zato so ukradli posestniku g. Ravljenu voz, na katerega so spravili veliko železno blagajno in pisalni stroj ter s plenom odSli. Par sto metrov od pisarniških prostorov pa se jc vozu zaradi velike teže blagajne Mrlo kolo. Tedaj so vlomilci zakotalili blagajno s ceste v jarek pod železniško progo. Tu so jo priC-trli ?» cepini in .sok i na m i ra/.bijati Ob tem ča-n P^i je zalotila zločinec pri Razbijanju bla gajne neka delavka, ki je Sla na jutranji vlak. Delavka je o tem takoj obvestila bližnje sosede, katere pa so zločinci pregnali a kamenjem, nakar so sosedje obvestili slo-venjegra^iko orožniško postajo. Vlomilcem sc jc med tem posrečilo ra/biti veliko blagajno in odnesti Iz nje manjšo ročno železno blagajno. To blagajno .>o vlomilci v bližnjem co/du ra/bili in odnesli iz nje 318 din. K sreči je namreč g. Šcrbak prejšnji večer odnesel ves ostali denar domov na svoje stanovanje. Vlomilcev jc moralo biti več. ker sicer ne bi mo^li tako težko blagajne spraviti \z pisarniških prostorov. Vodi se vestna preiskava. Zaporedni vlomi v Slovenjem Gradcu vzbujajo veliko ogorčenje med prebival stvom. Današnji vlom presega že po svoji drznosti vse vlome, kar jih je sploh bilo v našem sicer mirnem mestu Tudi v slovenski kriminalni kronik^ so kaj redki vlomi, pri katerih vlomilci odpeljejo veliko »\Vert-heim1*a —c Učni uspehi na gimnaziji. Na dri realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami v Celju je bilo ob koncu prvega tečaja letošnjega šolskega leta 846 učencev in 408 učenk, skupaj torej 1254. Izdelalo je 807 učencev in učenk ali n4.370/©. Po 1 ali 2 slabi oceni ima 24.56" o učencev in učenk. Po § 5-t. zakona o srednjih Šolah je moralo 13 učencev in učenk (11 nižješolcev in 2 višješolca) zapustiti zavod, ker so «imeli več kot polovico slabih ocen iz učnih predmetov. Na klasičnih vzporednicah je izdelalo v I. razredu 65.21°.'c učencev in učenk. —c Smrt dveh uglednih oseb. V sredo je umrl v Zrinjskega ulici 27 v Celju šolski upravitelj v p. g. Peter Wudler. Pokojni je služboval dolgo vrsto let kot upravitelj narodne šole v Petrovčah. Bil je odličen šolnik, kremenit značaj ter odločno naroden in napreden mož. Pogreb bo v petek ob 16. iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. V sredo je umrla v Žalcu v starosti 75 let posestnica ga Marija Goričanova, mati g. Franca Goričana, trgovca s hmeljem in posestnika v 2alcu, ter ge Marije Čuševe, soproge davčnega inšpektorja g. Franja Cuša, šefa davčne uprave v Celju. Pokojna je bila izredno blaga in vseskozi napredna žena. Pokojnima bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje! Iz Ptuja — Podmladek RK priredi v nedeljo popoldne ob 17. v dvorani Društvenega doma dobrodelno prireditev za revne dijake. Spored je zelo pester in bo prireditev pod pokroviteljstvom damskega odbora. Na koncertu nastopita razen domačih gostov tudi operetna pevka Jelka Igličeva iz Maribora in operni pevec Mar. Rus iz Zagreba. — Panonska ulica v Ptuju je v smislu sklepa občinskega sveta z dne 1. decembra preimenovana v Maistrovo ulico. Mestna občina je sedaj poskrbela za nove hišne tablice, ki so jih te dni pribili na poslopja. Tako se je tudi Ptuj oddolžil spominu borca za naše severne meje in osvoboditelja Maribora, generala Maistra. — Napad. V Sp. Velovleku so fantje napadli posestnika Antona Bubnarja. Dobil je več poškodb z nožem in so ga prepeljali v bolnico. — Zemeljski plaz ga je podsul. Te dni je bil zaposlen v vinogradu v Halozah 26-letni posestnikov sin Anton Vesenjak iz Sv. Lovrenca na Dr. p. Zaradi deževja je bila zemlja zrahljana in se je odtrgal velik plaz, ki je Vesenjaka pokopal pod seboj. Zlomilo mu je desno nogo. — Pretep z noži. Na cesti pri Sv. Vidu so našli vsega v krvi nezavestnega 281et-nega delavca Ivana Goričana. Prepeljan je bil v ptujsko bolnico, kjer so ugotovili težke poškodbe na glavi, prizadeiane 2 nožem. Najbrž je postal žrtev pretepa. Iz Sl^vea^rsdca — Avtomobilska nesreča. prj spravi ia-nju avtomobila v garaio se je lažje ponesrečil priljubljeni lesni industrijalec g Josip Zorman iz Slovenjgradca. G. Zorman je zadel z avtomobilom v vratnice ter pri močnem sunku dobil lažje poškodbe po licu, vendar je ostal v domači negi Avtomobil pa je utrpel samo nekaj poškodb na odbijačih. — Zanimivo predavanje, v sredo 15. t. m. bo predaval v kino dvorani hotela. »Goli« predavatelj ZKD g. Vekoalav Bučar iz LJubljane o »VUeiri iz Bolgarije« predavanje spremljalo mnoge skioptične slike in opozarjamo že danes občinstvo na to zanimivo predavanje. — Nov krojaški mojster, v Celju je položil mojstrski izpit iz krojaške obrti mani nacionalni in sokolski delavec g Ivan Krebel iz Slovenjgradca. Novemu mojstru iskreno čestitamo! Naročajte, čitajte in Urite »Slovenski Narod«!