GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
27. APRIL 1941
JE PRELOMNICA V POLITIČNI ZGODOVINI SLOVENCEV
LETNIK VII.
CELOVEC, SOBOTA, 26. APRIL 1952
ŠTEV. 29 (489)
Demagogija koroške reakcije v šolski politiki
Kakor smo pisali že v zadnji številki, se je Ponovno začela gonja proti dvojezičnemu šolstvu. Kakor vedno so jo otvorile »Salzburger Nachrichten", ker so menda najbolj poklicane, da rešujejo „koroško vprašanje". Tako so 17. t- m. spustile članek s pogrevanjem znanstveno že zdavnaj pobite vindišarske teorije in kvasile o vindišarskem jeziku. Jasno, da je bilo spet govora o posiljevanju nemškega in vindi-šarskega prebivalstva in resnično huronsko Vpitje o nevarnosti za nemštvo. Na vse to odgovarjati se nam ne zdi potrebno, ker je vse tako neresno, da bi bilo škoda prostora.
Le pet dni nato je na beljaškem zboru OeVP dvignil svoj glas Steinacher, ki seveda nikdar ni bil šovinist, še manj pa militarist. Seveda tudi noče Slovencem ničesar vzeti, — edino le tistih par uric slovenščine, ki jih je po sili razmer leta 1946 koroška vlada uvedla v šole, da pokaže ..tradicionalno koroško in avstrijsko širokogrudnost."
Vidi se, da Steinacher tedaj zaradi svoje sumljive preteklosti še ni smel posegati v politično življenje, kajti po njegovih beljaških izvajanjih je »tradicija Koroške in Avstrije" vse drugačna in vsebuje zlorabljanje tako imenovane pravice staršev za odpravo in uničenje slovenskega jezika vsaj v šolah. Zato poziva spet na boj za »staro koroško pravo" in za ”Vindišarstvo“, ki je zaradi OF zahtev v nevarnosti. In šc socialiste opozarja na njihovo tradicijo; — le na svojo lastno »avstrijsko tradicijo" gospod Steinacher vedno pozabi, kadar sedaj že kar kot »Dauerredner" OeVP-ja rešuje gospodarstvo, kulturo, znanost in predvsem ljudstvo Avstrije same. Vse to bo rešeno edinoIc, če bo končno odpravljena zadnja slovenska beseda iz koroških šol, to je vednp ponavljajoči se zaključek samih visokih fraz donečih govorov SA-Standartenfiihrerja.
Kar je Steinacher v »Volkszeitung" le mimogrede namignil, to je bilo drugi dan v »Salz-kurger Nachrichten" izraženo že v debelem naslovu. Tu se lahko blati in lažnjivo obrne, kar v koalicijskem listu ni mogoče. In glej čudo: koroški socialisti niso za »Elternrecht", temveč pod vplivom Ljubljane in DF proti njemu, medtem ko na Dunaju — vsaj tako se zdi — OeVP-jevski prosvetni minister komaj Preprečuje in zadržuje vzakonitev pravice staršev, ki jo z vso silo terjajo socialisti. Tako nekako bi moral sklepati človek, če prebira Članke o borbi za pravico staršev na Koroškem.
Resnično ozadje pa je vse drugačno in ga je Lrez olepšavanja razlagal v razgovoru gospod deželni svetnik dr. Kariseh lako-le: Na Koroškem v dvojezičnem ozemlju je treba ustvariti 2 uzakonitvijo pravice staršev prejudic za vso °stalo Avstrijo, na katerega sc bo potem lahko °Piral naučni minister, da prodre s svojim že dolgo pripravljenim reakcionarnim šolskim zakonom. V zavesti, da s svojo nečasovno, mračnjaško šolsko politiko ne bodo uspeli pri naprednih delovnih množicah, skušajo kričači o Pravici staršev na Koroškem isto doseči s skli-ceVan jem na nacionalne interese. Pri tem pa naj jim pomagajo osebno blatenje, laž in hinavstvo. Toda časi so minili, ko se je delovno
deželni glavar Wedenig pet let na čelu koroške vlade
Po odstopu Hansa Piescha in kratki dobi, v kateri smo bili brez deželnega glavarja, je 24. aPrila 1947 z izvolitvijo v deželnem zboru Ferdinand Wedenig stopil na čelo koroške deželne vlade. Za deželnega glavarja je bil ponovno izvoljen tudi po deželno-zborskih volitvah v jeseni 1949. leta, in tako je te dni obhajal Petletnico svojega službovanja.
ljudstvo pustilo zlorabljati. Danes vse napredno ljudstvo tudi na našem ozemlju odklanja zaplotništvo in spregleduje temne mahinacije. To je,pokazalo ob slehernih volitvah, ko ni nasedlo tej gonji in to bo pokazalo tudi pri reševanju šolskega vprašanja. Večina prebivalstva našega ozemlja je odklonila vse tozadevne kričače, ki si danes lastijo pravico govorjenja v imenu večine prebivalstva južnega dela dežele. Odklonila jih bo tudi sedaj in ne bo sledila njihovim zlaganim parolam. Boj proti zadnjim ostankom slovenskega jezika v šolah je le za nacionalne hujskače nacionalen boj, za vse druge pa pomeni ta boj boj za zmago najbolj temnili šolsko-političnih ambicij. Tako je
treba razumeti, da je prav v teh demagogija prve vrste: kar je drugod v Avstriji boj za reakcionarno šolo, naj bi bil na Koroškem obrambni boj za nemške nacionalne interese proti »slovenski nevarnosti". Kar je drugod v Avstriji in napram vernim Slovencem tudi na Koroškem baje »naravno in božje pravo", naj bi bilo napram delavcem na Koroškem »staro koroško pravo". Toda taka demagogija je vsekakor preveč očitna, da ne bi eni in drugi spregledali, da se skriva za vsem le ista težnja najbolj čme reakcije za monopolom na kulturno- in nacionalno-političnem področju. Uresničenje te težnje pa bi bil brez dvoma »padec nazaj za dve sto let".
27. april 1941
je prelomnica v politični zgodovi ni Slovencev. Dolgo zatirane ljudske množice so si z ustanovitvijo Osvobodilne fronte skovale svoje ljudsko gibanje, ki si je postavilo svoj narodni program.
Program Osvobodilne fronte slovenskega naroda se je izražal v Temeljnih točkah OF, ki s svojo jasnostjo in globoko vero v notranji preporod slovenskega ljudstva dokazujejo, da so bili tisti, ki so ta načela sestavljali, ljubeči sinovi svoje domovine, resnični borci za demokratične pravice naroda.
Temeljne točke Osvobodilne fronte so bile ves čas narodno osvobodilne borbe bojni program slovenskega ljudstva. Navdihovale so ga v boju, kazale mu pot k zmagi, bodrile ga ter ga krepile v veri, da je v njem samem tista moč, ki je potrebna za zmago. Temeljne točke OF so veličasten program slovenskega ljudstva. Pripomogle so mu k zmagi, vzdramile so v njem zdrava hotenja, pokazale so mu pot k sreči, svobodi in blagostanju.
Slovenci v Ameriki protestirajo proti londonski konferenci
Na zborovanju v Slovenskem kulturnem domu v Clevelandu dne 19. aprila t. 1. so izseljenci jugoslovanskega rodu protestirali proti londonski konferenci in pozvali ameriško vlado, naj zavrne zahtevo Italije, da bi sodelovala pri upravi anglo-ameriške cone STO. Poleg tega je bil ustanovljen odbor za zaščito Trsta pred italijanskimi iredentisti.
Izseljenci pošiljajo tudi številne protestne brzojavke ameriški vladi. Tako pravijo jugoslovanski izseljenci v Pittsburgu v brzojavki, ki so jo poslali zunanjemu ministru Achesonu, da je treba tržaško vprašanje rešiti na način, ki bo prebivalstvu anglo-ameriške cone zagotovil svobodo in blaginjo.
Iz poročil angleške časopisne agencije | Reuter in ameriškega United Pressa, ki jih pri- j naša vse svetovno časopisje, je razvidno, da I
nekako zastajajo tristranski razgovori v Londonu. Pod vtisom enotnega nastopa vsega jugoslovanskega ljudstva za obrambo Trsta pred italijanskim pohlepom se zapadne sile oči-vidno branijo, da bi preveč ugodile italijanskim željam.
Kot posebno pomembnost s tem v zvezi označujejo omenjena poročila izjavo Randolfa Churchilla, sina angleškega premierja, ki jo je podal na nekem intervjuju, ko je zatrjeval, da »Anglija nikdar ne bo skušala reševati vprašanje jugoslovanske cone Trsta za hrbtom svojega jugoslovanskega zaveznika". Diplomatski krogi v Londonu trdijo, da Churchillov sin te izjave ni mogel podati brez vednosti in navodila od svojega očeta, kajti vsaka odločitev o Trstu ne more biti pomembna samo za italijansko-jugoslovanske interese, marveč tudi srednjeevropsko skupnost sploh.
Britanske čete zapuščajo Beljak
Na zadnjem zasedanju ministrskega sveta je poročal kancler dr. ing. Figi, da ima britanski visoki komisar namen, v svrho olajšave zasedbenih bremen in večje štednje izvršiti koncentracijo britanskih zasedbenih sil. Iz tega vzroka bodo gotove pomožne čete, ki so bile do sedaj nastanjene v Beljaku, koncentrirane okoli Celovca. Na ta način bo v teku drugega polletja v Beljaku več hiš izpraznjenih.
Nadalje bodo gradili v Zeltvvegu na Štajerskem za britanske družine več novih hiš. S temi hišami bo po končani zasedbi razpolagalo avstrijsko gospodarstvo. V tej smeri se trenutno vršijo pogajanja med britansko in avstrijsko vlado.'
Na drugi strani pa Angelži zaplenjujejo j kmetom zemljo, o čemer govori dejstvo, da se
je v četrtek zglasila pri deželnemu glavarju Wedenigu delegacija kmetov iz okolice Pod-kloštra, da protestira proti ponovnim zaplembam zemlje, ki jih v podklošterskem okolišu izvajajo angleške zasedbene sile. Zaplembe se vršijo v vojaške svrhe.
Delegacija kmetov je naprosila deželnega glavarja, naj posreduje pri britanskih zasedbenih oblasteh, da s temi zaplembami takoj nehajo, ker tako ravnanje sedem let po »osvoboditvi" nikakor ne kaže na željo britanskih zasedbenih čet, da bi se kmalu hotele umakniti iz dežele. Pa tudi z raznimi drugimi izjavami, ki govore o ukrepih za olajšanje zasedbe, te zaplembe kmečke zemlje prav nič niso v skladu, ker hudo škodujejo gospodarski dejavnosti prizadetih kmetov.
Zvezni prezident je obhajal 79-letnico
Predvčerajšnjem, dne 24. aprila, je obhajal zvezni prezident dr. h. c. Theodor K 6 r-ner svoj 79. rojstni, dan. Iz mnogih krajev vseh zveznih dežel mu je avstrijsko delovno ljudstvo po svojih zastopnikih pošiljalo čestitke. Čestitke je prejemal tudi od mnogih osebnosti avstrijskega javnega življenja, od predstavnikov zasedbenih oblasti ter iz inozemstva.
Tudi politična organizacija koroških Slovencev, Demokratična fronta delovnega ljudstva jc jubilantu poslala naslednjo brzojavko:
Gospod zvezni prezident dr. h. c. Theodor Komer
Dunaj
Najprisrčnejše čestitke k Vašemu 79. rojstnemu dnevu Vam izraža
Demokratična fronta delovnega ljudstva Celovec
Nov poveljnik ameriških čet v Trstu
Za novega poveljnika ameriških vojaških sil na tržaškem ozemlju je bil imenovan general Willjem B. Bradfort, dosedanji podnačelnik glavnega štaba za vežbanje kopnih sil. Bradfort je imel sedaj svoj glavni štab v Fort Monroe.
Gospodarske težave terjajo varčevanje v Franciji
Predsednik francoske vlade Atoine Pinay je zadnjo soboto poudaril v Lyouu, da je prva dolžnost sedanje vlade zavarovati valuto. Proračun za leto 1952 ne prinaša novih davkov, vendar pa strogo varčevanje. Kar zadeva proračun za leto 1953, 1» pripravljen že na podlagi spremenjenega davčnega sistema. Vladna komisija proučuje sedaj reformo tega sistema, zaključki proučevanja pa bodo predloženi parlamentu na prihodnjem zasedanju.
Predsednik francoske vlade je dalje dejal, da potrebuje Francija zdravo gospodarstvo, ki bi temeljilo na veliki dejavnosti v industriji in trgovini, veliki potrošnji in nizkih cenah. Cene so se ustalile, obstoje pa tudi možnosti za nadaljnje zniževanje cen.
Ko je govoril o zunanji trgovini, je Pinay poudaril, da ima le-ta velikanski pomen za Francijo, ki se ne sme umakniti v okvir notranjega tržišča, pa naj bi bilo to tudi znotraj Francoske unije. Minula je doba lahkega izvoza. Sedaj je dejstvo, da se francoske cene ne ujemajo s svetovnimi. Pinay je končno zahteval, naj zastavijo vsi skrajne napore za izvedbo vladnih programov.
... in prikrajševalne ukrepe v Angliji
Na seji angleške spodnje zbornice je ministrski predsednik Churchill napovedal spet nove ukrepe za zožitev široke potrošnje. Ker vedno bolj pojemajo možnosti za izvažanje raznih angleških proizvodov mora industrija strojev, ki ima še največje izvozne možnosti, delati v podvojeni meri za izvoz; v isti meri pa bo seveda prikrajšano domače tržišče. Ker je pa prehrana angleškega ljudstva najbolj odvisna od uvoza, ta pa spet od izvoznih možnosti, se bodo cene za živila v Veliki Britaniji še bolj dvignile. To je potrdil tudi minister za prehrambo Lloyd George, ki je izjavil, da bo pričakovano zvišanje cen zajelo precejšnjo število raznih živil.
Na koncu svojega poročila v spodnji zbornici je Churchill izjavil, da se bo »moral narod sprijazniti s trenutno nepremostljivimi težavami in znaki pomanjkanja." Torej je konzervativna vlada poslabšala in še poslabšuje življenjske pogoje angleških množic, kar napeljuje novo vodo na mline laburistične opozicije. Pri zadnjih regionalnih volitvah, na katerih so laburisti odnesli številne zmage, se je to dejstvo že precej jasno pokazalo.
„Politični‘* begunci
Mnogo ..senzacionalnega prahu" je v avstrijskem časopisju, od najbolj desničarskega pa do kominformističnega, dvignil dogodek, ki se je v petek preteklega tedna dogodil na letališču Thalerhof blizu Graza. Priletelo je bilo namreč jugoslovansko letalo, iz katerega je izstopilo šest ljudi, ki so posadko tega letala s pištolami in noži prisilili, da je krenila z redne proge Beograd—Zagreb—Ljubljana in morala pristati v Grazu. Ti ljudje so izjavili, da so „politični begunci" in so zaprosili za politični azil. Letalo se je nato z ostalimi potniki takoj vrnilo v Jugoslavijo in je s precejšnjo zamudo v redu pristalo na ljubljanskem letališču.
Čeprav so jugoslovanski časopisi že dan navrh točno poročali kaj se je bilo zgodilo in kako je posadka omenjenega letala bila prisiljena, da preleti mejo in pristane v Grazu, je žurnalja pred vsem kominformističnega in OeVP-jevskega tiska v Avstriji, vsem na čelu pa „Kleine Zeitung" zgrabila za senzacionalno vest in prinašala lažnjiva poročila o nekih meglenih jugoslovanskih opravičevanjih, češ, da je letalo zaradi slabega vremena pristalo v Grazu in podobno. V nebo so dvigali junaštvo beguncev, posvečali so jim mnogo časopisnih stolpcev itd., dokler se ni izkazalo, kakšni so ti ..politični" begunci,
Končno je bila „Siid-Ost-Tagespost“, reakcionarni OeVP-jevski, organ za štajersko, prisiljena, da se distancira od šestih pribeglih „junakov“ in priobči članek pod naslovom ..pravica azila", iz katerega ponatiskujemo brez nadaljnega komentarja samo nekaj stavkov, ki dobro karakterizirajo ..politične" begunce iz Jugoslavije, to pa še toliko bolj, ker so ti stavki (da ponovno poudarimo) iz članka v reakcionarnem OeVP-jevskem časopisu:
„ ... dozdevni beograjski advokat Nikola Mrvojevič je obdolžen kriminalnega delikta. Po izjavi beograjskega državnega pravništva se je ta človek hotel odtegniti samo dveletni zaporni kazni, na katero je bil obsojen, ker je ponaredil doktorsko diplomo. Begunci s svoje strani, tudi Mrvojevič, pa so izjavili, da so iz političnih vzrokov pobegnili v inozemstvo. Poslužujejo se torej pravice azila, ki jo nobena demokratična država ne odreče dejanskim političnim beguncem ..
„V predmetnem primeru je dejansko marsikatera nejasnost, če nepristransko vse to proučimo, kar je do sedaj znanega. Komaj bo dvomiti v to, da je treba smatrati štiri člane družine Mariancu enostavno za ilegalne izseljence. Hoteli so v Kanado in so izvedli svoj načrt na nezakoniti način, ko je zgledalo, da na zakoniti način ne bo izvedljiv. Nasproti temu pa niti o osebnosti, niti iz namenov obeh intelektualcev, dozdevnega advokata Mrvoje-viča in žurnalista Bokiča, ni mogoče dobiti jasne slike na osnovi njunih izjav, ki sta jih dala raznim dopisnikom. Podatki, ki sta jih navedla, izgleda da vsebujejo marsikatero protislovje. Vsekakor vzbuja videz, da se skrb, ki jo ima dozdevni advokat za svojo družino, ne ujema po vsem z dejstvom, da je pustil svojo ženo in otroke v Jugoslaviji, čeprav bi, kakor mislimo, lahko prav tako potovali z njim, kakor družina Mariancu. Po lastni izjavi je imel 3.700 dolarjev v prtljagi, ki jo posadka letala ni hotela izročiti. Ne bo mnogo Jugoslovanov, ki si lahko legalno nabavijo toliko denarja v tuji valuti. Žurnalist BokiČ pa je izčrpno poročal o težkih zasledovanjih, ki jim je bil v Jugoslaviji izpostavljen vsled svojega političnega prepričanja. Ker je proti sedanjemu režimu vodil ilegalno propagando, so ga, kakor sam pravi, vlačili iz zapora v zapor in je moral utrpeti nečloveško ravnanje s seboj. Marsikaj v njegovi pripovedki ni donelo povsem prepričljivo, tako na primer ne njegova izjava, da je bil končno izpuščen na svobodo pod pritiskom javnega mnenja. To bi verjetno pri osebnosti, ki je mednarodno znana, o Bokičevi eksistenci pa niti mnogo Jugoslovanov ne bo vedelo. Čudno tudi, da imaš pri Bokiču, ki taji, da bi znal nemški, vtis, kot da bi bil tolmač pravzaprav nepotreben
Toliko iz graškega OeVP-jevskega lista. — Prepuščamo pa našim bralcem, da si sami ustvarijo sliko, kakšni so ..politični" begunci, ki prihajajo iz Jugoslavije. To je samo še primer več k številnim, kanim.
Senzacionalen proces v Munchenu
Svoječasno so posamezni naši priporniki in izseljenci, ki so jih nacisti odvlekli v razna taborišča na Bavarskem, zaprosili pri bavarski vladi (Bayerisches Landesentschadigungsamt) za poravnavo prizadete jim škode. Kot odgovor na svoje prošnje so izvedeli, da na Bavarskem ne morejo upoštevati njihovih zahtev, ker da je prišlo v tako imenovanem uradu za poravnavo škode do večjih nerednosti in da so v teku preiskave. Stvar je od takrat že precej potihnila, zdaj pa iz dnevnega časopisja izvemo podrobnosti, ki so kar zanimive.
Pred deželnim sodiščem v Miinchenu se je namreč začela obravnava proti nekdanjemu šefu uvodoma imenovanega bavarskega urada za poravnavo škode Filipu Auerbachu, ki je obdolžen številnih težkih prestopkov, med drugim uradnega poneverjanja, podkupovanja, goljufanja, neupravičenega lastenja akademske časti, potvarjanja listin in podobnih „častnih‘‘ dejanj, ki so nanizana v 103 strani obsegajoči obtožnici. Škoda, ki jo je obtoženi Auerbach povzročil državi s svojimi umazanimi mahinaci-
jami, pa znaša že po sedanjih poročilih več milijonov nemških mark.
Posebno zanimivo pri senzacijskem procesu je dejstvo, da so vsi trije sodniki bivši nacisti, medterfi ko sta bila obtoženec in njegov advokat več let v KZ-taborišču. Vsled tega je prišlo pri dosedanjih zasliševanjih do značilnih spopadov med sodniki na eni in obtožencem ter njegovim zagovornikom dr. Klibansky-jem na drugi strani. Obtoženec sam pripisuje krivdo na procesu svojemu glavnemu sovražniku bavarskemu pravosodnemu ministru dr. Miillerju.
Že pričetek procesa je pokazal žalostne povojne razmere v Nemčiji, ki pa so silno podobne razmeram v neštetih drugih državah. Tako tudi ta proces kaže, kako birokratsko reševanje gotovih vprašanj, kot je na primer poprava škode žrtvam nacističnega nasilja, na eni strani omogoča brezvestnim elementom, da se okoristijo na račun drugih, na drugi strani dejansko onemogoča, da bi prišle žrtve svojih pravic.
pa
do
Volilne priprave v Ameriki
V New Torku je na zadnjih predvolitvah za postavitev kandidature za prezidenta dosegel kandidat Demokratične stranke lepe uspehe. Zaradi tega so voditelji Demokratične stranke v državi New Yprk mnenja, da bo na kongresu stranke, ki se ga bo udeležilo 94 delegatov države New York, Harriman izbran kot demokratični kandidat za predsedniške volitve. Harriman je 60 let star in udeležen v številnih industrijskih koncernih. Sedaj je upravnik urada za medsebojno pomoč in Trumanov svetovalec za zunanjo politiko.
Vzporedno s pripravami za predsedniške volitve se razpravlja tudi že o jesenskih volitvah tretjine novih senatorjev, ki jim poteče
štiriletni mandat. Splošno vlada mnenje, da bo v senatu verjetno ostala demokratična večina ne glede na izid predsedniških volitev. Domnevajo celo, da se bo sedanja večina (50 demokratov proti 46 republikancem) celo se povečala.
Senat Z demokratično večino bi morebitnega republikanskega predsednika prisilil do podobnih kompromisov, do katerih je bil prisiljen Truman od leta 1946 do 1948, ko so imeli republikanci v senatu večino. Senat namreč vrši nadzorstvo. Sicer pa se je v zadnjih letih pokazalo, da so demokratični senatorji južnih držav večkrat glasovali z republikanskimi senatorji proti Trumanu.
Tržaški partizani so prejeli odlikovanja
že davno
en razkrin-
Vodja jugoslovanske gospodarske delegacije v Trstu Jože Zemljak je v nedeljo izročil v imenu Prezidija Ljudske skupščine FLRJ odlikovanja 240 bivšim slovenskim in italijanskim partizanom iz Trsta za njihovo hrabrost in požrtvovanje med narodnoosvobodilno vojno v Slovenskem Primorju in Trstu.. .	•
Jože Zemljak je ob tej priložnosti poudaril, da so se borbi jugoslovanskih narodov množično odzvali v tistih krajih, ki so v več kot 20 letih na svojih plečih občutili vso okrutnost fašističnega režima. V tej borbi so dali svoje življenje najboljši sinovi italijanskega in slovenskega ljudstva v Trstu. Jože Zemljak je
poudaril, da je prav narodnoosvobodilna borba najjasneje pokazala, da jc možno enakopravno in mirno bratsko sodelovanje med slovenskim in italijanskim ljudstvom na tržaškem ozemlju.
V imenu Zveze bivših partizanov anglo-ameriške cone STO se je zahvalil za sprejeta OdliKbvanja 'Antoft TJ k hi a r. Dejal je, da se bivši tržaški partizani bore proti sedanjemu italijanskemu imperializmu inv neofašizmu z enako odločnostjo, kakršno so pokazali tudi med narodnoosvobodilno vojno. Bivši slovenski in italijanski partizani so pozdravili govora Zemljaka in Ukmarja, vzklikajoč jugoslovanskim narodom in maršalu Titu.
V Trstu se uradno prične 2. maja volilna kampanja
Po sporočilu anglo-ameriške vojaške uprave se bo predvolilna kampanja v anglo-ameriški coni začela 2. maja, končala pa 23. maja, dva dneva pred volitvami. Po predpisih volilnega zakona, ki je podoben italijanskemu, je bilo treba vložiti kandidatske liste do 25. aprila, do tega dne j>a je bilo treba sporočiti tudi morebitno povezanje kandidatnih list.
Občinski sveti se volijo za 4 leta v razliko od prejšnjih, ko so jih volili za 2 leti. Po teh predpisih bodo imeli občinski sveti v Trstu 60 svetovalcev, v Miljah 30, v Devinu-Nabrežini in Dolini po 20, v Zgoniku in Repentaboru pa po 15. Predpisi določajo, da dobi stranka ali skupina povezanih strank, ki dobe relativno večino, avtomatično dve tretjini mest v tržaškem in miljskem občinskem svetu, ki imata
Dunaj. — Poročila, ki prihajajo iz Budimpešte pravijo, da madžarska sodišča v zadnjem času vedno bolj pogosto obsojajo pripadnike madžarske vojske zaradi kršenja vojaške discipline. Vojaško sodišče v Budimpešti je nedavno obsodilo na manjše zaporne kazni kar 47 madžarskih vojakov naenkrat, ki so vsi bili obtoženi kršenja vojaške discipline.
Beograd. — Znana jugoslovanska padalska prvakinja, mlada Nada Vukčevič se je v torek smrtno ponesrečila. Hotela je postaviti nov jugoslovanski rekord in je skočila z višine 6500 metrov. Njeno padalo, ki ga je hotela odpreti šele pri višini 500 metrov nad zemljo, se ni odprlo.
VVashington. — Vodja ameriške volilne kampanje za izvolitev generala Eisenhovverja za predsednika ZDA poudarja pomen uspeha generala Eisenhovverja pri zadnjih pripravljalnih volitvah v nekaterih ameriških državah in dodaja, da ima že danes v bodočem kongresu republikanske stranke, ki bo julija, 500 od skupnih 1.207 glasov.
Koroški deželni zbor
je sklican na prihodnjo sejo, ki bo v torek, 29. t. m. Na dnevnem redu so najrazličnejša vprašanja, ki se tičejo poprave cest, izgradnje vodovodov itd. v nemških predelili dežele, nekaj manj pomembnih točk in vprašanje začasne oprostitve zemljiškega davka za vse nove gradnje, s katerimi se ustvarjajo stanovanjski prostori. Za korist slovenskih predelov Koroške tudi tokrat ni nobene točke na dnevnem redu deželnega zbora, — razen če bodo kaj takega razpravljali na zaupni seji, ki predstavlja zadnjo točko tega zasedanja. Za zaprtimi vrati je pač kaj laliko govoriti o vsem mogočem. Pa menda deželni zbor ja nima zaupne seje zaradi vprašanja ukinitve dvojezičnega šolstva, ki jo tako močno forsirata VdU in Steinacherjeva OeVP (pred vsem sedaj, ko sta predsednik in prvi podpredsednik v bolnici in je Steinacher vsemogočni šef)?
nad 10.000 prebivalcev, preostala tretjina pa se razdeli na ostale stranke po proporčnem sistemu. V drugih občinah z manjšim številom prebivalcev se bodo mesta v občinskih svetih razdelila po večinskem sistemu.
Italijanski volilni sistem je bil uveden v angloameriški coni na pobudo italijanske vlade in italijanskih strank v Trstu, ki so si hotele zagotoviti monopolno oblast v tržaškem občinskem svetu ter preprečiti, da bi se uveljavili slovenski zastopniki in zastopniki neodvisnih. Na prejšnjih volitvah so uporabili pro-porčni sistem, ki je ustrezal narodnostnemu položaju v anglo-ameriški coni STO, kjer žive Slovenci in Italijani v skladu z mirovno pogodbo.
Vesti iz Jugoslavije
Po stopinjah fašizma . . .
Tajnik evangeljske občine za Italijo Manfredo Ronchi je obtožil De Gasperijevo vlado, da krši načelo verskih svoboščin, ki so zagotovljene s členom 15 mirovne pogodbe z Italijo. Italijanska vlada je namreč zaprla evangeljsko cerkev v mestu Miglionico. V pismu, Id ga je Manfredo Ronchi poslal vsem diplomatskim zastopnikom držav podpisnic mirovne pogodbe z Italijo, navaja, da je bila evangeljska cerkev preganjana med fašizmom in da stopa sedanja demokrščanska vlada po stopinjah fašizma. V pismu prosi diplomatska zastopstva, naj opozore italijansko vlado, da se bo držala določb mirovne pogodbe o svobodi veroizpovedi.
Rim. — Italijanska federacija novinarjev je razglasila za 27. april enodnevno stavko po vsej državi iz protesta, ker nočejo ugoditi zahtevam novinarjev, naj bi jim zvišali plače. Tudi sindikat grafičnih delavcev je pozval svoje člane, naj se pridružijo tej stavki
Seminar za slaviste
V času od 19. julija bo v Zagrebu tretji povojni slavistični seminar. Kot je znano, je bil prvi tak seminar prirejen pred dvema letoma na Bledu, lani pa v Sarajevu. Za slavistični seminar vlada med inozemskimi slavisti veliko zanimanje, kar dokazujejo številna pisma lanskih udeležencev. V tem ko je imel prvi seminar bolj značaj širšega sestanka slavistov, predvsem univerzitetnih profesorjev slavistike po vsem svetu, je bil lanski seminar namenjen bolj študentom višjih letnikov, univerzitetnim asistentom in lektorjem. Tudi letošnji seminar bo namenjen predvsem tem in temu primeren bo tudi program tečajev. Na splošno željo bodo letos uvedena predavanja o sodobni jugoslovanski literaturi, za katero vlada med inozemskimi slavisti velik interes. Med posebnimi dajali najboljše vino in jestvine.
predavanji bodo tudi zgodovina narodnoosvobodilne borbe in predavanja iz jugoslovanskega gospodarstva.
300 milijonov za razvoj gostinstva
Narodna banka FLRJ je odobrila 300 milijonov dinarjev za nakup inventarja, opreme in vozil, potrebnih gostinstvu in turističnim objektom. Kredit je dala na tista devizna sredstva, ki jih bodo dobila gostinska podjetja v letošnji sezoni. Iz tega denarja bodo krili predvsem stroške za propagando in pospeševanje turizma. V Parizu, Londonu, Frankfurtu, Atenah, Belgiji, Nizozemski in Švici bodo ustanovljena jugoslovanska turistična predstavništva. Cez nekaj mesecev bodo odprli v Parizu jugoslovansko restavracijo, v kateri bodo pro-
Nckdanji britanski finančni minister umrl
V noči od zadnjega ponedeljka na torek jc v Ziirichu v Švici umrl znani britanski politik Sir Stafford Cripps tri dni pred svojim 63-rojstnim dnevom.
Sir Stafford Cripps je bil eden najvplivnejših in najsposobnejših mož v bivši laburistični vladi. Kot znan pravnik je vstopil v politično življenje in postal leta 1930 generalni državni pravnik. Isto leto so ga dvignili tudi v plemiški stan. Med drugo svetovno vojno je bil leta 1940 poslan od Churchilla kot posebni poslanec v Moskvo. Nato pa je postal leta 1945 trgovinski minister in leta 1947 gospodarski mi' nister. Nazadnje je bil še finančni minister v laburistični vladi.
Stafford Cripps ima tudi posebne zasluge za gospodarsko obnovo Velike Britanije po drugi svetovni vojni in je vodil uspešno pogajanja za dodelitev neodvisnosti Indiji in Pakistanu.
Železniška konferenca v Zagrebu
V torek se je v Zagrebu začela konferenca zastopnikov avstrijskih, italijanskih, jugoslovanskih in tržaških državnih železnic, javnih skladišč v Trstu in tržaškega L!oyda. Na tej konferenci, ki je bila sklicana, ker sta Avstrija in Italija pred nedavnim zvišali svoje železni' ške tarife, gre za določitev novih cen za blagovni prevoz med Avstrijo in Trstom, ki gre ali preko Italije ali pa preko jugoslovanskih železniških prog.
l
Doktor Jakob Šket
Ob
štiridesetletnici smrti in stoletnici rojstva avtorja „Miklove Zale”
C© hj vprašal mladega Slovenca povojnega J?*u> kdo je dr. Jakob Šket, bi ga verjetno sprali v zadrego. Po imenu je ta zaslužni mož zad-nHli tridesetih, štiridesetih let bolj ali manj ne-*nan- Prej pa so ga poznali vsi, ki so hodili vsaj v *J®dnjo šolo. Učili so se slovenščine in slovni-P? kz njegovih čitank in tudi iz njegove slovnice, P* )'e bila „vadenieeum“ vsakega srednješolca do Bremikove knjige.
Starejši ljudje, zlasti mohorjani, pa so Šketa do-poznali. Seznanili so se z njim v Večernicah "kntorjeve družbe v Celovcu leta 1884. Takrat je '•"(reč v tej zbirki izšla povest, ki se je močno Mjubrla Slovencem, posebno še Korošcem. Po-se jo imenovala »Miklova Zala" in je pripotovala o starih časih, ko je Turek pustošil po •ovenski zemlji, požigal domove in jemal mlade ^tite in dekleta s seboj v sužnost. Dekle, ki je do-^ri^lo takšno usodo, je bila tudi M Sklopa Zala. j. Pred skoraj pet slo leti so Turki prvič vdrli na koroško in oplenili Ziljo, Rož in Podjuno. Takrat nastala ljudska pripovedka v Miklovi Zali, lepi sjovenski mladenki koroškega rodu. Naše slovenijo koroško ljudstvo si je v njeni podobi ustvarilo .5 plemenitosti, ljubezni in zvestobe do domačih tudi in rodne zemlje. V njeno podobo je koroško slovenstvo vložilo vse tiste občutke, želje in hrepenenja, ki je njega samega navdajalo do svoje Jepo male domovine, pravi Prežihov Voranc. Od a*rat je Miklova Zala simbol vseh koroških Slo-V6ncev vse do današnjih dni. Miklova Zala je Večna, živa vera koroških Slovencev v pravico, v ^estobo, ljubezen do domovine, v končno vsta-lenje.
Snov za povest je pisatelj vzel iz časov, ko so riniti požigajoč in ropajoč razsajali po slovenski *«nlji, krvoločno izpraznjevali in uničevali slovenske vasi. Začetek zgodbe je postavljen v leto
1478.
. To domoljubno povest, ki je učila ljubiti dom lnred, so nekdanji člani Mohorjeve družbe z vne-mo prebirali in si jo vedno na novo obnavljali. O njeni veliki priljubljenosti pričajo številni ponatisi. ki so njenemu avtorju dr. Jakobu Šketu, posedali, da je ubral pravo struno, ko se je lotil taksne snovi. Za ves svoj veliki uspeh pa se ima Miklova Zala zahvaliti dejstvu, da je pisatelj zajel •Uotiv iu vsebino povesti iz duše koroških Slovencev. Vrnil je ljudem pravzaprav samo to, kar je od njih prejel — samo v drugačni, prečiščeni obliki. Tako jo Miklova Zala na novo zaživela, Plemenitila in oplemenitila na tisoče ljudi, ki so io prej poznali le po ustnem izročilu v kratkih in Srobiih potezah.
Zanimivo ie tudi to, da pisatelj Šket ni bil kokoški, temveč štajerski rojak. Rodil se je na Sladki gori blizu Šmarij pri Jelšah, ljudsko šolo je obiskoval v Celju, gimnazijo pa v Mariboru. Starši so želeli, da bi se posvetil duhovniškemu sta-!)u, a Jakoba Šketa je vleklo srce na najvišje uči-'išče, na univerzo. Ze na gimnaziji so ga najbolj *animali jezikoslovni predmeti. Na univerzi v ^r&dou je poslušal staroklasične jezike polog slovenščine in nemščine. Slovenščino je takrat v '*Jadcu predaval strokovnjak za slovansko filološko dr. Gregor Krek.
Šket je bil nadarjen visokošolec in je kmalu ?'budil med svojimi profesorji pozornost zaradi ^namanja, ki ga je kazal za primerjalno jeziko-®‘ovje. Tako si je pridobil naklonjenost profesorja j^midta, ki mu je izposloval na Dunaju štipen-dtjo v znesku letnih tisoč kron. To je bdi takrat Velik denar za študenta. Šket je užival štipendijo '‘ve leti in se je s to gmotno pomočjo lahko posvetil študiju sanskrta, keltščine in gotščine. Se-)’®da pa je njegovo največjo zanimanje veljalo slej prej materinščini.Slaveuščina je bila in ostala ni&gov ščit. To je bilo pri mladem Šketu odločil-r'°. ko je napravil profesorsko skušnjo, da ni šel j^prej na univerzitetno kariero, kakor je sicer mikavna zanj. Prosil je za službo na srednji ?pli in je dobil mesto na gimnaziji v Celovcu, kani je predaval v vseh razredih slovenščino, kot iranski predmet pa klasične jezike. Čez nekaj let j® Prosil za profesorsko službo na Dunaju, da bi ahko nadaljeval na univerzi začeti študij iz primerjalnega jezikoslovja. Toda ker je bil Slovenec, j® bila njegova prošnja odbita. Pač pa so Šketa štnalu poklicali k vojakom. Napočilo je namreč Penimo leto 1878, ko je Avstrija sklenila z vodstvom zasesti Bosno in Hercegovino. Šket je bil tezervni poročnik. Dne 2. julija 1878 je promo-!'Pil za doktorja modroslovja, pet dni nato pa je »« moral odriniti pod orožje in se odpeljati s svo-um polkom iz Maribora proti Bosni. Udeležil se lB bitk pri Žepčem in Sarajevu. Kot vojak je ves !'as nosil pri sebi Prešernove poezije, v suknji pa le imel zašitih dve sto goldinarjev — denar, ki ša je dolgoval svojemu dobrotniku Andreju Einspielerju v Celovcu, ki mu je omogočil doktorsko diplomo. Z bojišča v Bosni je Šket tudi dopisoval 'darijemu Slov. Narodu. Ko je bila okupacija fe-vršena, se je vrnil v Celovec, kjer je poučeval na °ndotni gimnaziji nad trideset let. Leta 1908 ob ai),eksiji Bosne in Hercegovine, je bil na lastno Prošnjo upokojen.
• Ko je Šket nastopil profesuro v Celovcu, je trnelo t0 mesto pomembno slovstveno tradicijo Einspielerjeve in Janežičeve dobe. Najprej je Preuredil slovenske čitanke za srednješolski pouk. Keta 1881 je začel s pomočjo slavista dr. Kreka ln Zgodovinarja Davorina Trstenjaka izdajati leposloven in znanstven list ..Kres", ki je izprva a?-al, da bo postal važen cini tel j v razvoju slo-'©trske književnosti in znanosti. Toda v nekaj le-'}b so se razmere na Slovenskem tako spremenile, !La je prešlo leposlovno vodstvo na ..Ljubljanski 4von'\ ki ga je urejeval v Ljubljani Fran Levec, "Kres“ pa se je moral umakniti najprej na znanstveno področje, pozneje pa je sploh prenehal iz-
hajati. Vzrok temu je bil v dejstvu, da je »Kres" zastopal romantično smer v leposlovju kakor v znanosti, ..Ljubljanski Zvon“ pa jo krenil na realno pot, ki je bolj ustrezala dejanskim razmeram.
V „Kresu“ je dr. Jakob Šket s pisateljskim imenom dr. Stojan objavil troje stvari: roman „Mirko Vogrinc" ter noveli „Žrtev ljubosumnosti" in »Sli-
ka in srce". V »Vogrincu" je porabil svoje spomine na bosansko okupacijo. Resničen slovstveni uspeh pa je dosegel šele z »Miklovo Zalo", ki je izšla leta 1884 v Večernicah Mohorjeve družbe v Celovcu. Na motiv Miklove Zale je Šketa opozoril S. Janežič, ki je bil doma iz koroškega Roža.
Po Janežičevem nasvetu si je Šket ogledal najprej pokrajinsko prizorišče zgodbe okoli Sv. Jakoba v Rožu, poslušal je, kaj si o stvari pripovedujejo ljudje, nato pa je napisal povest, izpopolnjeno z lastnimi vložki. Tako je nastala »Miklova Zala", ki jo danes pozna skoro sleherni Slovenec,
če ne iz knjige, pa vsaj z odra, zakaj povest je dramatizirana in se dobro predstavlja tudi na odrskih deskah.
»Kres" je prenehal leta 1886, ko ga je »Ljubljanski Zvon,, presegel v leposlovju ter je imel za znanost prerahle temelje zaradi svojega naklona k romanticizmu. Posihmal se je Šket ukvarjal v glavnem s šolskimi učbeniki. Sestavil je najprej čitanke za L, II., III. in IV. razred srednjih šol, medtem ko je berilo za peti in šesti razred dal na svetlo že leta 1886. Nato je uredil še Slovstveno čitanko za 8. razred, ki je nadomestila prejšnjo Miklošičevo učno knjigo za najvišji razred srednjih šol. Sketove čitanke so bile za tisti čas dobre in posrečeno sestavljene ter so ostale v veljavi in rabi do moderniziranih čitank, ki jih je po njem uredil Jos. Wester.
Šket pa ni skrbel samo za čitanke, napisal je tudi slovensko slovnico za srednješolsko uporabo, katero je zamenjala med prvo svetovno vojno šele Breznikova slovnica. Poleg tega je sestavil dve jezikovni vadnici slovenskega jezika za Nemce in več drugih priročnikov. Študiral je tudi kra-jepisna imena in ukvarjal se je z etimologijo.
Zadnja leta svojega življenja je posvetil delu pri Mohorjevi družbi v Celovou. Reforme pred prvo svetovno vojno so povečini njegova zasluga. Pri tej ustanovi je bil dr. Šket za lektorja rokopisov leposlovne vsebine celih 18 let in je s tem pomagal marsikateremu slovenskemu pisatelju na svetlo. Med mlajšimi pripovedniki je posebno cenil Meška in Cankarja.
Zadnje Sketovo delo pri Mohorjevi družbi so bile »Slovenske balade in romance" ,ki jih je uredil s pomočjo prof. [. VVestra in so izšle leta 1912.
Smrt je ugrabila dr. Jakoba Šketa še vsega delavnega 11. aprila 1916 — to je pred štiridesetimi leti. Malo pozneje — dne 2. maja — bi bil obhajal šestdesetletnico rojstva, letos pa je stoletnica tega dogodka. Neposredni vzrok Sketove smrti je bilo vnetje Tehtne mrene s pljučnico, pri raztele-senjii pa se je pokazalo, da se mu je delal še tvor za malimi možgani. Smrt ga je torej odrešila še hujšega trpljenja, ki bi mu bilo dodeljeno, da ga ni pobrala pljučnioa. Pokopan je na celovškem pokopališču.
F. S. Finžgar:
QUl p (te lina
Jutro velikega tedna. Ob dveh čez polnoč.
Krog ledij sem imel tesno stisnjen pas z naboji, na rami dvocevko. Tak sem tiho šel iz hiše. Po pretih, kakor tipajoč v skrivnost.
Ko sem zaklepal vežna vrata, sem se ozri na nebo in se razveselil. Toliko je bilo veselje, da sem občutil udarce srca. Nobenega oblaka, nobene lise po nebesu. Sama čista, na gosto v zvezdah trepetajoča božja dlan. Im sem se napotil.
Psi na vasi se niso oglasili. Zakaj skrivnosten je bil moj korak, namenjen skozi tesne vaške ulico v gorsko sotesko, že je ostala zadnja hišica za menoj, skrita na koncu vasi med drevjem, pa v nobenem oknu ni zakrvavela luč za rdečim zagrinjalom. Hiše so spale in sanjale.
Iz soteske mi je dehnil v lice oster zrak. Pa ni valovil. Se toliko ne, da bi zdramil najtanjši brst na mladem bukovju. Tiho je phil po dolini, kakor je bil tih potok pod njim; ni šumel, kakor šumi ob belem dnevu iu štropotajoč polni korec mlinskih koles. Narahlo je točil vodo čez skalice, da je cingljalo kakor s srebrnimi kraguljci. In pred zarjo razgibani zrak bi ne genil kodra na čelu, pa me je vendar poljubljal, da je skelelo v lice. Celo zvezde na ozki progi neba se niso genile in se niso utrinjale, a vendar je žarelo iz njih s čudovitim ognjem, ki je gorel čisto nizko.
Edino sivo umazana pot je zdaj zaječala, kadar je v temnem mraku noga predrla tanko ledeno skorjico na strjeni luži. Ali vselej takrat je občutila moja duša, da se je dvignil božji prst in mi požugal: „Psst!“
Iz mračnega gozda ob levi in desni je dehtel vonj velike noči, duh vstajenja. Srce se mi je razburjalo ob tej skrivnosti pdmladnega jutra. Noga ni občutila grijdave poti, teža skrbi je drsela z ramen, čelo se je jasnilo, pleča so se dvigala sproščena in prsi so se širile. Začul sem jasno klic vstajenja. Zahrepenelo se mi je po življenju.
»Naprej!" je vzklikalo v duši, »naprej, to je pot kakor do paradiža!"
Tedaj se je na ovinku hipoma dvignil iz gozda steber sivega dima in v motnih obrisih kipel kvišku. Prebudil me je iz sanj, da sem za hip obstal in premišljal.
»Lovčevo znamenje!" som hitro ugenil. »Boji se, da ne najdem domenjenega kraja."
Naglo sem krenil na levo in kmalu zagledal skozi goščo rdeče plamene, ki so mimo kakor na podobi žareli pod stebrom dima.
Ob ognju sem zapazil svojega lovca. Resnobno in zamišljeno je sedel na štoru kakor človek, ki čaka velikega dogodka. Dolgi brki so bili praznično nasukani. Tako se spodobi za slovesnost.
»Dobro jutro!"
Lovec me ni začutil, ker sem šel nalahko in previdno po stezi. Moj pozdrav ga je predramil. Oko je v bliskih ognja zažarelo v velikem veselju, brki so se ob smehljaju ustnic postavili kvišku kakor v pozdrav.
»Debro jutro! Prišli ste ko divja mačka. Sem čakal včasih dragih strelcev na petelina. Pa je ta in oni prisopihal in prilomastil, da sem mislil: medved gre."
„Ko ste pa dremali!"
»Kaj? Dremal? Vso noč nisem zatisnil očesa."
»Zakaj ne?"
„Qd skrbi, pravijo, da človek ne spi. In od veselja tudi ne!"
»Ali vas tako skrbi in veseli petelin?"
»Tako vam povem: če bi prišel k meni človek in lri me povabil: ,Ti, France, na svatovščino poj-deš jutri in starešina boš,‘ pa bi ob tistem prišel drugi in bi govoril: ,Na petelina greva jutri' —, tedaj bi jaz starešinstvo odpovedal in šel nad petelina. Takle sem, gospod!"
»No, in kako sodite današnji dan? Bo?"
»Snoči sem šel še oprezovat. Pa se je pripeljal na tisto bukev. Starec, vam povem, da malo takih, Tako ga dobite, kakor bi šli v kumik ponj."
»Bomo potlej videli."
»Je jutri res. Zakaj stari petelini so pretkani. Po trebuhu ti zakruli, brr — pa zleti. Vse sliši, hudir! Mladega naskakovati, igrača. Nori in brusi in poka tjavendan, da bi na volu prijezdil podenj. Prav zares."
»Pa pojdiva! Ne?"
Lovec se je ozrl na zvezde.
»Nič se ne mudi. Lahko se še pogrej e te ob ognju. Je mrzlo, da bi se mi skoraj zanohtalo!"
»Pa vendar! Rajši pojdiva jutra v hribu."
Lovec je vzel iz torbe majhno svetilko, segel po ogorek v ogenj iu prižgal.
„Z lučjo bova liodila?"
»Je hentano slaba pot in ledena po tem žlebu."
Nato je poteptal ogenj pa sva šla. Takoj za prvim robi čem sva morala čez vodo.
..Pazite!"
Lovec je govoril skoraj šepetaje, dasi je bil prej ob ognju zelo glasan. Prevzela ga je trenotna slovesnost. Prekoračila sva potok, 'hudournik, po gugajočih se kamnih.
»Dajte mi puško! Reber je zelo drsna!"
Ttidi to je govoril čisto tiho, skrivnostno. Nato sva krenila kvišku. Korakoma sva se dvigala po strmini. Včasih so zahreščali žeblji na polžki poti. Vselej je lovec 'hitro zaobrnil svetilko, da sva se ognila poledičnih plasti in kosov zmrzlega snega, ki se je svetil na črni zemlji kakor bele zaplate. Izpregovorila pa nisva besedice več.
it
Hudi strmec je bil zmagan, žleb preplezan. Po borovničevju in mahu se je vila najina pot. Z vrha visokega bora je žvižgala perot sove, bežeče pred dnem v skrivališče.
Nema sva stala pod drevesom. Zvezda za zvezdo je gasnila. Temni obrisi so rasli od bregov v vedno razločnejšiih črtah. Vrh gore se je rodila iz teme siva cerkvica. Potok po dolini je šumel
glasneje. Meglena tenčica je puhtela iz vrha. Na vzhodu je bledelo nebo, drobni kosi meglic so bili razkropljeni po poti prihajajoče zarje. Kakor čreda ovčic. Moj lovec pa ni imel trenotka, da bi ga bil privoščil vzhajajočemu jutru. Pokazal jo z roko proti jugu in so zamcknil z ostrim vidom in tenkim sluhom. Zdaj pa zdaj je zaslonil uhelj z dlanjo in še oprezneje poslušal.
Pri daljni podružnici je zazvonilo dan.
Lovec se je vznemiril. Olie roki je zaslonil za uhlja in obračal glavo na levo in jo obračal na desno. Pogledal sein mu v lice in se potajil, da se nisem nasmehnil. Napeta skrb in strah sta mu zarezala mračne poteze nad očmi, košate obrvi so bile srdito naščeperjene, slovesnost brk se je iz-prevrgla v truden delavnik, ves obraz gost mrak, da se ni vedelo, ali udari iz njega blisk ali posveti sonce.
In posvetilo je sonce. Bliskovito je lovcu zažarelo lice, stisnjene ustnice so se razširile, z desnico je krepko zamahnil proti jugovzhodu in jo obdržal napeto z iztegnjenim kazavcem kakor lesen kažipot'ob cesti.
Petelin je zapel.
Komaj slišno je donelo z zamolklim kovinskim glasom v hitrih presledkih daleč na pobočju ^ore. Razločilo se je pokanje, brusiti ga še nisva cula. Petelin je 'bil daleč.
Brez obotavljanja sva se naravnala v smer, kamor je kazala še vedno iztegnjena lovčeva roka. Prihuljeno, stopajoč po prstih, plazeč, se pod vejami po vseli štirih, sva lezla zdržema kakor lisjaka proti petelinu. Včasih je kljub previdnosti počila trhla vejioa pod okovanim čevljem. Tedaj sva vselej obstala kakor ukopama in prisluškala. Čedalje ‘razločnejši je bil glas, razdalja se je krčila, srce je kar pelo v hitrih, glasnih utripih.
Treba je bilo počakati, zakaj noga je stopila na petelinov svet. Iz pasu sem potegnil naboj in ga vteknil v dvocevko. Lovec me je zapovedoval-no pogledal in visoko dvignil kazavec. Razumel sem. Samo po koraku se smeva ob naskakovanju bližati petelinu starcu.
Ko je petelin spet zabrusil, sem se prvič prestopil in prisluhnil. Lovec je imel čisto prav. Petelin je brusil tako kratko in odrezano, da bi bilo moči le z največjo naglico na ugodnem prostoru korakniti dvakrat. Začela se je tekma, ki tudi staremu lovcu požene kri v lice in mu iztisne kaplje izpod klobuka. Samo korak, za košček sekunde pTekesen, droban pok, če ti se utare pod nogo suhljad, če trči vejica ob puško, petelin je začul, po vejah štropot — in tvoja pot je prazna.
Sprva je bil prostor zelo ugoden. Pripravne jase so se odpirale iz mraku in nama delale cesto. Toda prišli so jarki in kotanje. V njih snega na debelo. Da bi se jih ogibala? Vsak hip je dragocen. Torej naprej, naravnost do cilja, brez ovinkov! Da 'bi vsaj sren držal! Drži. Samo ponekod. Drugod se vdira do kolena. Sneg grozno zali rešči, da zagomazi po živcih do mozga. Noga, leva, do kolena v snegu, desna dvignjena. Petelin premolkne. Pet minut nobenega petja več. Midva visiva v kotanji. Z desno nogo se ne smeš upreti, da ne zaškriplje sren. Leva omaguje. Če naju je zaslutil? VendarI Krepko mlaskanje. Bo. Je že zapel. Hitro nogo iz snega! Na kolena! Tri krepke sunke, iz kotanje sva, na robu čepiva, kakor oka-menela upirava pogled v tla. In zopet: pluk, pluk, pluk! Na noge, pogled kvišku! Zagledala sva ga.
Na iztegnjeni roki stare bukve je stal, v tem hipu miren ko črna ptičja senca na sivem platnu gostega mraka. Kakor bi nekaj sumil. Toda midva nisva trenila z očmi in dihanje je bilo neslišno. Visoko je dvignil glavo in se izprehodil po veji s počasnim, tehtnim korakom. Tako stopa kralj. Nato je iztegnil vrat in prisluhnil na levo. na desno, upognil glavo nizko pod vejo in iskal po tleh, pa jo zopet dvignil ter pogledal k višku in iskal po strmini. Molk. Vznejevoljen je potresel bujno perje in se zamišljen sprehajal po veji. Zagrabil je s kljunom brsteče popje nad seboj in ga odlomil ter vrgel na tla. Spet je oprezoval z napetim vratom. Toda krog in krog grobni mir. Jeza je ugasnila, razprostrl je krasoto svoje obleke in zadonela je pesem.
»Vsaj še dvajset korakov," sem tiho zaželel, ko sem se z velikansko stopinjo pognal naprej. Petelin je pel zdržema, kakor bi se bil zamislil v nov napev, nama so se pa odsekali naskoki.
Še krog tega grma! Samo pet korakov! Potem.. Za grmom sva obstala zopet na snegu. Petelina so zastirale veje. Lovec me je vprašujoče pogledal. Okrenil je samo oči, z glavo ni genil.
»Ne streljam v negotovo skoz gosto vejevje!" Tako so mu povedale moje oči. Takrat je petelin zopet premolknil, obstal, povesil porot, priklonil glavo, kakor bi mishl težke misli.
Tedaj pa se je zgodilo nekaj, da sva oba zatrepetala. Pod lovčevo nogo se je vdrl sneg: resk. Na bukvi pa: štrof-štrof-štrof. Petelin se je prepeljal. Videla sva samo črno črto, ki je izginila nad gozdom.
Meni se je napol dvignjena dvocevka povesila, še 'bolj pa lovou brki. Tako ga je bilo sram, da je potegnil klobuk na oči in mi ni pogledal v lice.
»Na svidenje, petelinček, april je še dolg!'! S klobukom sem zamahnil proti kraju, kamor je izginila črta za petelinom. Tedaj šele je spregovoril lovec France, iker je videl, da se ne jezim.
»Vse sliši hudir, sem rekel, in res je. Ta preklicani sneg!"
Z nogo je jezno cepetnil po snegu, ki se mu to pot ni predrl.
»Kaj sedaj, gospod? Tako pot, pa zastonj!"
»No, pač ni bila zastonj. Petelina sva slišala in videla. Saj ni, da bi morala moriti. Lovec, ki gre smo zato na lov, da bi ubijal, ni lovec."
»O gospod, to so besede!" Lovec se je kljub žalosti veselo nasmehnil in sklenil roke na prsih kakor za molitev. »To so besede, pravim. Ampak kdo drug bi me bil ozmerjal."
»Takih ne vodite na petelina! Ker nimate daleč domov, lehko greste. Jaz pa pojdem na vrh hriba in se vrnem po drugi strani."
(Nadaljevanje na 4. strani)
IVAN CANKAR:
,() dnin o mnU j ti si kake v zdra o (e !”
Petnajst let in dalj ni videl Gjuro domovine. 1
Dečko, krepak in zdrav, dela-in sreče željan, j se je napotil v svet. Dela je našel, sreče ne veliko. Pleča so mu bila široka, pa je nosil bre-me, kakor mu ga je Bog dodelil.
Komaj se je še dobro ogledal tod in ondod, [ je stopil v novo tvornico kraj velikega mesta i ter je ostal tam petnajst let in dalj. Zjutraj, ko se je danilo, je šel v tvornico, zvečer, ko se je mračilo, je šel iz tvornice, belega dne ni videl. In vselej, kadar se je vračal iz tvornice, je bilo njegovo telo za troje kapelj krvi siromašneje: \ eno kapljo so popili silni stroji, druga kaplja se j je izgubila v črnem prahu, tretja se je razto- j pila v žganju.
Nekoč, ko je Gjuro baš vzdignil roko, da bi j si obrisal z rokavom pot od čela, so nenado- j ma zaplesali stroji pred njim, kakor da so oži- j veli, tudi on sam se je zavrtel v kolobarju in j ko je pokleknil na tla, se je izlila iz njegovih I ust črna kri.
»Kaj se je zgodilo?" je vprašal tovariša.
„Konec je, prijatelj, konec!" je odgovoril to variš. ,.Kmalu, zdi se mi, boš počival!"
„Kako — počival?"
„E, prijatelj, petnajst let in po tri kaplje na [ dan, po tri kaplje krvi ... ni šala! Tudi jaz i pojdem za teboj, vsi pojdemo — kdo bi se | cmeril? Delal si, dodelal, pa umri!"
„Ce je treba umreti, bom ubogal!" je rekel Gjuro in je šel in se ni več vrnil v tvornico.
Dokler je dela, ni čutil in ni pomislil, kako je vrla iz telesa mlada moč v zmirom tanjšem curku. Zdaj je sedel brezdelen na postelji, pa je bil ves truden in je spoznal, da je izžet in nadložen starec. In hudo se mu je storilo pri srcu.
„Glej, Gjuro!" je pomislil. „Tako si delal petnajst let in dalj, nisi videl belega dne, ne užil veselja: zate ni bilo praznika, jama izkopana bo tvoj praznik in tvoj počitek!"
„Tisti večer je slišal, kako so iz dalje, iz domovine zabučale šume.
,,V pomladnem viharju me pozdravljajo!" ga je spreletelo vse do srca.
In je takoj povezal culo in se je napravil na pot. Dolga je bila pot, tri dežele je premeril črni železniški voz. Ko se je belilo tretje jutro, je zadel Gjuro culo preko rame in je stopil iz voza.
Komaj se je doteknila noga rodne zemlje, je vzkipelo v njem in zaigralo, kakor mlado življenje.
..Petnajst let in dalj te niso gledale moje osirotele oči, rnajka!... Pozdravljeno, ti polje neizmerno, blagodišeče ... pozdravljena, ponosna šuma, do neba pojoča... in od srca pozdravljena, moj rodni kraj, ki se beliš na zelenem brdu!“
Kje bolezen? Kje utrujenost? Ogenj se jc povrnil v oči, moč jc vzkipela v prsih.
..Blagoslovljena, zahvaljena, rnajka domovina ... ti rodnica, usmiljena preporodnica!"
Z veselimi koraki je stopal v brdo. Na klancu mu je prišel naproti sosed, mlad fant nekoč, zdaj mož. brkat iri mrk.
,,fle, Jovo!" je vzkliknil Gjuro.
Sosed je molčal.
,,Kaj me ne poznaš več? Gjuro sem!"
„Gjuro? Kateri Gjuro?"
..Petnajst let je in dalj. ..“
,,Glaj, tisti Gjuro!... Hudo si se spremenil, bolan si in suh; rodna mati te ne bi spoznala!"
Gjuru je segla žalost v srce.
Pod selom je srečal drugega soseda; tudi drugi sosed ga ni spoznal.
„Tisti Gjuro, praviš? Pa čemu se vračaš zdaj, Gjuro, iz nemških dežel?"
,,Da bi umrl v domovini."
..Ali si veliko prislužil tam?"
,,Bolezen sem prislužil."
,,Baš dovolj za smrt... Kako boš živel, ko nimaš ne koče ne polja, in tudi že kmalu ne j rok?"
Gjuro je povesil glavo.
,,E, pa kako!...“
..Nemški deželi si dal življenje, domu pa si | prinesel smrt, Gjuro!"
Žalosten je šel Gjuro dalje.
..Kam bi?" je pomislil. „V šumo pojdem, med tujce in žganjarje .. . tudi sam tujec v domovini in skrunež njen!"
Srečal je tretjega soseda in povesil glavo pred njim, še predno ga je ogovoril.
„Pa kam zdaj, Gjuro?" je vprašal sosed. ..Siromaki smo in težko je hraniti človeka, ki je v tuji deželi potrosil mladost!"
„V šumo pojdem!"
,,Kako v šumo? Saj komaj stojiš pred menoj, kakor si! Ne, v šumo ne pojdeš, niti na polje, temveč na gorko slamo!"
Gjuri se je zdelo, da nosi kamen na hrbtu. Truden je bil in je sedel kraj poti na culu, da bi počival.
Pobral je s poti grudo prsti in jo je pobožal z dlanjo, kakor lice otroku.
„Zemljica, rnajka!...“
Solza je padla na grudo; takrat je bil Gjurov obraz vel in mrtvaški, kakor obraz starca, sedečega pred jamo, zanj izkopano.
Dolgo je počival Gjuro, in ko je vzdignil glavo, so stali sosedje pred njim.
„Tako je, Gjuro: ne bomo ti kratili gorke slame, tudi kruha ne; in tudi ti ne bomo očitali Gjuro, da ne žanješ, kjer si sejal... Pozdravljen nem!"
Gjuro je vstal.
..Ljudje božje, bratje, domovino sem imel in zdravje; ko sem oboje izgubil, so izpregledale moje oči in so videle, da sem iskal zdravje in domovino... Pokaži mi, bratje, kje je jama, zame izkopana!"
Truden je bil in je legel v hlev na gorko slamo in je zaspal in se ni več predramil •..
France Bevk:
Naš učitelj
Na nekaterega šolnika, ki je kdaj učil, me veže lep spomin, a najlepši na mojega prvega učitelja. Otroci iz osmih vasi in naselij smo nabirali pri njem svojo prvo učenost. Komaj da smo vedeli za njegovo pravo ime, s katerim ga nikoli nismo imenovali, za nas je bil samo »nas učitelj". V besedi „naš“ pa je bilo toliko domačnosti in topline, kakor da je zrasel z nami v naših gorah in ni prišel v našo laro že zrel od nekod od Gorice.
Bil je še ves mlad, ko sem ga spoznal. Tako visoke postave, da mu je glava skoraj segala do nizkega stropa. Zdel se mi je velik kot gora, ko je med poukom z rokami na hrhtu hodil med klopmi in je le poredko sedel za mizo. Iz podolgovatega obraza pod plavimi lasmi so mu toplo gledale sinje oči, prav tako topla mil je bila beseda. Že na videz sta ga bila zgolj prizanesljivost in dobrota. Nič takega ni bilo na njem, kar bi tudi največjemu plašljivcu ne vzbujalo zaupanja. Biti je moral velik poredne/., da je nad njim karajoče dvignil glas. In
ffLu petelina
(Nadaljevanje s 3. strani)
„Ce je pa vaš namen tak, potem prosim takole: za vsako drevo za njim. Utegnete danes še streljati."
„Tudi prav!"
»Potem pa le kari" Obrnila sva se navzgor. Vrh sedla mi jc rekel, naj počakam. On da gre sam gledat.
Razgrnil sem plašč na cvetoco reso m legel. Prav tedaj so šinili prvi prameni zarje na vzhodu in pokropili s škrlatom ovčke oblečke. Daleč, ne vem kje, se je oglasil s tenkim, visokim glasom trikrat zapored žvižg ptička. Potem za hip odmot. Ko je zastavil četrtič in zapel melodijo, tedaj je udaril vesoljni zbor. Zapel je vsak grm, iz vsake drevesne krone je drobila pesem.
sr
Pred mano je stal lovec.	_	.
„Na tej strani se nič ne oglasi. Greva za beguncem!" Ročno je zdrsnil v dolino, jaz pa za njim. Šlo je dalje v strastnih skokih, brez poti, gor in dol. Kadar sva plezala pod vrhe razritih žlebov, jc lovec vselej snel klobuk in lezel naprej, na vrhu legel in opazoval. Tri grebene sva pre-kobalila, tri hude preplezala, opraskala naju je robida in trnje, bila sva mokra na kolenih — o petelinu nič sledu. Meni se je zdel ta divji pohod že kar nespameten. Toda strast je menda nalezljiva. Zato sem vztrajal.
„Ce ga s tega grebena ne ugledam, potem ne vem..."
Tako je modroval lovec, ko sva lezla skozi močvirno korito. Lovcu se niso povesili samo brki, celo krajci klobuka so se mu obupano za-
vihnili navzdol.	,	« ,	___
Pod vrhom se je ozrl in skoraj zarezal vame.
..Počakajtel"
Sam je snel klobuk in plezal kakor kuna. Samo eno oko jc dvignil po strani čez greben. Nekaj trenotkov je motril prostranost. Hipoma pa jc odskočil in zdrsnil prav do mene.
„Na koncu je! Daleč doli, sredi griča. Hitro navzdol, potem prek roba — o. streljali boste, stavim ..
Ka-
zgoditi se je moralo pravo hudodelstvo, da jc prišlo do tepežke.
Baje — tako sem slišal — se nekateri mali paglavci boje šole in učitelja. Jaz se nisem bal niti šole niti učitelja. Pri nas so govorili o šoli le z veliko hvalo, prav tako so cenili tudi učitelja, ki bosopetcem utepa znanje v glavo. Pred šolo iz učiteljem me je takrat strašil le sosedov hlapce. Tisti, ki mu je izpod klobuka velik šok las gledal na čelo in ki me je tako lad z bičem opletal po bosih nogah, la je trdil na vse usta, da učitelj mlati učence kot snope in jih za vsak nič daje klečat na ostro ajdo. Bil je ves od muh, rad je pretiraval in lagal, zato mu nisem verjel. In kako naj bi hlapec tudi vedel, kako je v šoli, ko pa je nikoli ni povohal od znotraj in ni znal ločiti a od i.
In vendar hlapčeva trditev ni bila docela jz trte izvita. Ta ali oni negodnik je moral klečati ob peči ali pred tablo, četudi ne na ajdi. Naša šola je imela tudi palico. Na mizi je ležala tri pedi dolga, od rok uglajena, ravna les-kovka. Z njo smo kazali črke na tabli, tuja mesta in reke na zemljevidu, hkrati pa je bila za strašilo. Kadar zgolj strah ni pomagal, je tudi zapela. Takrat, ko sem jaz hodil v šolo, to ni bilo nič izrednega.
Ta palica bi bila lahko prav boleča, v rokah našega učitelja pa ni bila prehudo orožje. ,,Pokaži roko!" je dejal kakemu nepoboljšljivemu grešniku. Zdelo se je, da hoče le pogledati, ali je dlan umita in če so nohti porezani. Zgrabil je z levico za konce prstov, z desnico pa vihtel leskovko. Vihtel — to je prehuda beseda. Te-
Tedaj se je že drsal po rebri, jaz za njim
k°,r,DovaJj*‘‘Sje Napovedano in se je ustavil | pel je s koncem palice, ki Je padala na sredo
na kozji stezici.
„Od tod oprezno vprek na greben, pa ne boste več petdeset korakov od njega."
Lisjak ne more previdneje tihotapiti, kakor sva midva. Niti ptiček na drevesu, pod katerim sva lezla, ni obmolknil. Ko sva neslišno pripolzela do roba, sem, skrit za grmom, pogledal proti borovcu. Veja se je šibila in gugala, petelin je strigel poganjke in jih metal objestno na tla. Ker je bil obrnjen od mene, sem lahko vstal, lovec pa je ležal pri mojih nogah.
Prav v istem hipu se jc dvignilo sonce izza obzorja. Zlati žarki so se razlili po lesketajočem se perju. Petelin je razprostrl krila, našopiril rep v pahljačo in se z veličastno kretnjo obrnil proti vzhodu. Glavo je globoko priklonil dnevu v jx>z-drav, nato pa je iztegnil vrat in zapel pesem vzhajajočemu soncu. Spričo krasnega prizora sc mi je ustavljala roka, ko sem dvignil_ puško. Toda moj nestrpni spremljevalec je že priganjal: ..Prižgite!"
Dobrava je jeknifa.
Petelinu je klonila glava na prsi, kjer je začutil pekočo bolečino. Zadnja pesem — soncu, zadnji pogled na to vroče sonoe ...
Nato je omahnil.
Moje srce pa je prevzelo čustvo, ki je bila v I njem grenka kaplja.
dlani, a tako rahlo, kakor da vsak udarec naj huje njega boli. In tako naglo, kakor da bi lačna puta pikala zrnje: pik, pik, pik ... Tiste, ki so bili kdaj tepeni, je bolj pekla sramota.
Mene ta kazen nikoli ni zadlla, trikrat ali kaj sem bil le „zaprt". Po pouku sem za uro ali dve ostal v šoli, kjer sem s kakim zlatim naukom mazal strani v zvezku. A za to mi še na koncu misli ni bilo, da se mi je zgodila kaka krivica. Dolga pot v šolo nam je nudila priliko za tisoč nerodnosti. Odrasli iz dveh vasi so nas venomer tožili, a le redko čisto po krivici.
Neke pomladi smo na mojo pobudo grdo povaljali lan na polju. Posuli smo skladovnico drv, ki je vzorno zložena stala ob poti. Zamudili smo se z igro, da smo za celo uro prepozno prišli k pouku. Pozimi smo drug drugemu tlačili sneg v cekarje, da so se domače naloge na tablicah raztopile in izbrisale. Srečali smo se z učenci jz drugih vasi in naselij ter se spoprijeli s kamenji... Pobalinstev nič koliko, skoraj slednji dan katera, učiteljeva svareča beseda pa kot bob v steno. Da je bil boljši kot j
kruh, bi vseh negodnosti ne mogel prezreti 'n odpustiti, že zaradi ljudi.
Nekateri učenci v zrelih letih slabo govorijo o svojih učiteljih. Tudi o mojem prvem učitelju sem pozneje slišal hude besede. Nepridipravi ne morejo pozabiti palice in zasleplje-nih pipcev, brglezov, ščurkovih skednjev i'1 druge ropotije, s katero so se igrali med p°' ukom. Hoteli bi, da bi bili za svoje nepazljivosti in vragolije nagrajeni z zlato uro. Lenuhi obtožujejo učitelja, ako se jim zatika branje i*1 ne znajo nakracati poštenega pisma. Radi hi videli, da bi jih kdo z velikim korcem nalil učenosti v glavo. Ce so kdaj izdelovali take korce, v moji mladosti ni bilo več niti enega. Učenci smo se morali sami riniti skozi gpščavo neznanja, naš učitelj nam je kazal le smer i11 pot. In kdo bi trdil, da ta smer in pot nista bila prava? Najlepše pa je bilo, ko nam je sede na prvi klopi pripovedoval stvari, ki jih ni bilo v šolskih knjigah. Največkrat o preteklosti i° lepoti naše domovine. Ta je vstajala iz njegovih besed tako svetla in velika, da jo je komaj objela naša misel. Mnogo tega sem našel le še v knjigah, ki mi jih je dajal na branje. In teh ni bilo malo.
Za to čtivo, ki mi ga je zmeraj manjkalo, sem mu bil najbolj hvaležen. Med nama se je spletla zlata nit prijateljstva od srca do srca, ki se nikoli ni pretrgala. Odrasel sem ljudski šoli in nerodnostim z ,,našim učiteljem" sva se razšla in zgrešila, dolgo vrsto let se nisva več srečala. A tudi daleč od doma in od mladosti sem se pogosto spomnil nanj. „Kje je?“ sem se vprašal. „Kako živi? Ali se mc spominja?"
Nekoč, v letih med dvema vojnama, sva se iznenada srečala v Gorici. Bil je že močno postaran, lasje so mu osiveli, a tudi jaz nisem bil več tisti pobič kot nekdaj.
Stisnil mi je desnico in me toplo pogledal s sinjimi očmi.
,.Kako ti gre, Frrranček?" me je vprašal.
Se me je spoznal. In prav tako me je nagovoril kot takrat, ko sem še ves majhen in droben sedel pred njim v šolski klopi. Tudi r )e pritisnil prav tako kot nekoč: Frrranček.
Toplo mi je bilo ob srcu. In bil sem nekoliko v zadregi, kakor da sem še vedno njegov učenček in me izprašuje poštevanko.
To srečanje mi je zopet obudilo nekatero že pozabljeno podrobnost iz šolskih dni. V duhu sem videl čudovito knjigo s pisanimi podobami, ki se je vabljivo ponujala na mizi. Stokrat sem jo željno prelistaval med odmori. Prikazali' • se mi je starinska omara z razcefranimi hrbti In letečimi listi letnikov „Vrtca“, tiste čase edinega mladinskega lista, ki so mi bili prav tako domači kot čitanka. Pa »Zgodovina Tolminskega", ki mi je odkrivala preteklost moje ožje domovine. Spomnil sem se, kar sem že prej vedel, da je bil učitelj osebni znanec pisatelja te knjige, Simona Rutarja. Kot dijak ga je spremljal na njegovih zgodovinskih raziskovanjih po Soški dolini...
Hodila sva pod platanami in kostanji vzdolž drevoreda, besede so tekle, za nama se je vlekla dolga veriga spominov. Izvedel sem, česar nisem vedel kot Solarček: „naš učitelj" je bil sirota, ki ni poznal očeta ne matere in so ga vso mladost tuja vrata bila po petah. Na sta* rost pa so ga fašisti prestavili daleč v Italijo, kjer je učil tuje otroke v tujem jeziku, da ie učakal upokojitev. A dasi ga je v življenju doletela nekatera grenkost, mu ni zmanjkalo smeha in humorja, s katerim me je pozdravil vsa-kikrat, kadar sva se srečala.
Srečavala pa sva se poslej pogosto, skoraj vsak dan. Ko je nekoč za dolgo izostal, mi )e bilo čudno samotno, kakor da se mi je odmaknil živ spomin na mladost. Zopet sem ga srečal, tedaj se mi je ob pogledu nanj stisnilo srce-V nekaj tednih je postal starec, lica so mu močno upadla, od njegovega smeha je ostal komaj nasmeh, še ta je bil grenak.
Grencala in izpodjedala ga je zahrbta bole* zen, a o njih ni rad govoril.
»Zbogom, Frrranček!" mi je dejal ob slovesu in mi dolgo stiskal roko.
Ta »zbogom" je bil poslednji, nisva se več videla. Zdaj leži nekje ob Soči, na TolmiU' skem, v deželici, ki jo je kdo ve zakaj posebno vzljubil. Všasih ga obišče moja misel. Nikol' ne bom pozabil njegove dobrote ne kupa knjiS iz njegovih rok, ki so mi tešile radoznalost. I'1 kdo ve — da ni bilo njegovih toplih besed 0 moji ožji domovini in o njeni zgodovini, 1’’ morda nekatere strani iz njene preteklosti "e bil popisal.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Fra"c Potek, Velikovec, Uredništvo in uprava: Celovec> Casometergasse 10. Telefon 1024/4. Za vsebin0 odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Kiirntner Druck* und Verlagsgesellschaft m. b. H., Klagenfurt. Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, 2, Postschliefifach 17.
1IDEH10EEOI
26. april: Klet i. M.
Kodelja, 27. april: Cita Ponedeljek, 28. april: Pavel od Križa Torek, 29. april: Peter Sreda, 30. april: Katarina
SPOMINSKI DNEVI
4. 1829 — Rojen slavni kirurg Theodor Bil-roth, prvi operator želodca in požiralnika — 1943 Turčija je napovedala Nemčiji vojno, nekaj dni pred njeno kapitulacijo.
4. 1896 — Umrl v Ljubljani pisatelj in urednik „Zgodnje Danice'* Luka Jeren — 1944 Bataljon Vdiodnokoroškega partizanskega odreda napadel Belo in Železno Kaplo.
Ustanovitev Osvobodilne fronte slo-venskega naroda.
4. 1830 — Rojen v Mengšu pisatelj Janez Trdina — 1943 Obglavljenih na Dunaju 13 selskih žrtev, borcev za svobodo.
4. 1944 — Koroški partizani zasedli Golesno _	ves.
STRAJA VES
Naš občinski odbor je pri svoji zadnji seji klepal o računskem zaključku za leto 1951 in £ Proračunu za leto 1952. Računski zaključek, *• izkazuje 21.000 šilingov prebitka, je odbor Pobril. Nadalje so odborniki obravnavali in •klepali še o raznih drugih zadevah. V teko-Cem letu nameravajo izgraditi drevljevski po-*°k, ki je lani prestopil obrežje na obeh stra-lleb jn povzročil na poljih in poslopjih občut-škodo. Prva gradbena dela bodo stala 20 'isoč šilingov. K tej vsoti bo občina prispevala JO-000 šilingov, ostali znesek pa država. Ko No končali izgradnjo ljudske šole v Gorjah, “odo nabavili potrebna učna sredstva za šolo,
se jih bodo mogli posluževati manj premož-
šolarji. Za socialno oskrbo so določili vsoto lo.OOO šilingov.
Soglasno je odbor na tej seji sprejel sklep, ki predvideva, da bodo v prihodnjih letih prišli z gradnjo občinske hiše, ker je sedanja stf*vba, kjer se nahajajo občinski prostori, v 2elo slabem stanju. V novi zgradbi pa imajo namen zgraditi tudi prostore za kulturne nadene.
Pozdravljamo namero o izgraditvi primer-noga prostora za kulturne prireditve in pričakujemo. da bodo vrata v prostore nepristran-s^o za vse odprta in bodo prostori služili tudi 2a našo kulturno rast in povzdigo.
GLOBASNICA
i.Vislavina odpoved** je naslov igri, ki jo je naša igralska skupina že trikrat uprizorila, takrat doma in enkrat v Dobrli vesi. Igra nas •Pominja na čas druge švedsko-poljske vojne, .“rejena je po povesti, ki jo poznamo že iz (*°borjevih večernic. Igralci so se potrudili in nobro igrali. Tudi garderoba je bila izvrstna, Napravili so mnogo kostumov.
Ljubitelji slovenskih odrskih prireditev so ^akokrat prihiteli v lepem številu in napolnili nvorano. Vedno so z velikim zanimanjem sle-N' prizorom in dejanjem igre in so igralce z Nob ravan jem nagradili za njih trud.
Šmarjeia pri Pliberku
Težko in morečo zaskrbljenost je imela Tomaževa družina v letošnjih velikonočnih praznikih za svojo dobro mater. Nenadoma je morala mati v bolniško posteljo in usodno vnetje pljuč in reberne mrene je navdajalo moža in otroke z bojaznijo, da so njene ure štete, ker so ji moči od ure do ure pešale. Vsa skrb in nega ter zdravniška pomoč ni pomagala in pretekli teden je za vedno zatisnila svoje oči. Žalost, bridka žalost, je prizadela Tomaževo družino, ki jo je pa z njo delila vsa soseščina, ker pokojna mati je bila pri vseh zelo priljubljena in spoštovana.
V petek, dne 18. t. m., se je vil sprevod številnih žalnih gostov od hiše žalosti na pokopališče pri šmarješki cerkvi, kjer so dobro Tomaževo mater izročili materi zemlji k zadnjemu počitku. Sklonjenih glav in v globoki žalosti so pogrebni gostje sočustvovali z žalostnimi Tomaževimi preostalimi, ki so jim bila srca prepolna bolestne žalosti ob prebridkem slovesu za vedno. Pogrebne obrede je opravil ob asistenci dveh duhovnikov gospod prošt Tra-besinger, ki je spregovoril tudi tolažilne besede in očrtal vrline pokojne matere.
Kakšna je bila Tomaževa mati? Kmetica, kakršna more biti le žena, ki ji bije v prsih zvesto slovensko srce. Nad vse delavna in skrbna se je žrtvovala za svojo družino in za gospodinjska kmečka dela. Vsakdo se je rad oglasil v Tomaževi hiši, ker mati je imela za vsakega odprto srce in radodarne roke. Mnogo jih je, ki Tomaževe matere in lepih ur, ki so jih preživeli v prijazni Tomaževi hiši. ki ji je bila prerano umrla mati, šele 53 let stara, središče in sonce, ne bodo pozabili.
Tomaževa mati je vzgajala svojce v dejavni slovenski zavesti. Tomaževi so to dejavnost izkazali v času narodnoosvobodilne borbe. Kolikor je Tomaževa družina storila za partizane, bi bilo lahko neizčrpno poročilo. Mnogo je partizanov, ki pomoči in sodolovanja, ki jim jih je nudila Tomaževa družba, ne bodo nikdar pozabili. Tomaževa družina je zavestno sodelovala v borbi proti nasilju in svoje doprinesla za vzpostavitev miru na svetu in dobrih odnosov med narodi sosedi.
Ko so padalc na Kaminu dragocene žrtve mladih življenj, je bil smrtno ranjen tudi zelo mlad fant, Baštejev Mirko. Ranjen se je zavlekel v gozd in storil junaško smrt. Le zasilno so ga zagrebli pod drn, ker pošteno pokopali ga niso smeli. Ljudje so si zapomnili prostor, kjer je počival. Po neslavnem koncu fašistične vojne, leta 1945, pa so se Tomaževi oddolžili mladi žrtvi. Pobrali so njegove telesne ostanke in jih prepeljali na dom, kjer so jih v družinski sobi položili na mrtvaški oder. Kmalu so začeli prihajati k Tomažu ljudje od vseh
strani in počastili so mladega, mrtvega junaka. Dve noči so ga imeli na mrtvaškem odru in bilo je kakor v svetišču. Dekleta iz Šmarje-te so obložila oder z neštevilnim cvetjem in venci in tako pokazale svoje spoštovanje in ljubezen, ki jih je vezala z junakom, ko so ga poznale, saj je bil kar domačin, doma tik za mejo. Vso noč so donele partizanske in narodne pesmi in nenehno so gorele sveče. Nato pa so junaka ob mnogoštevilni udeležbi izročili na šmarješkem pokopališču slovenski zemlji, za katero je dal svoje življenje.
Takšna je Tomaževa družina in takšna je bila pokojna mati, ki je bila srce in duša družine. Zato vsi mnogoštevilni, ki so Tomaževo mater poznali in cenili, globoko sočustvujejo z žalostnimi preostalimi in jim izrekajo odkrito sožalje.
PODGORJE
Pri naši romarski cerkvi v Podgorju smo tekom desetih let izvedli precejšnja obnovitvena dela. Pred desetimi leti smo prenovili cerkev na znotraj in nabavili nove klopi ter uredili pokopališče. Leta 1947 smo cerkev na novo pokrili, nato pa jo še na zunaj popravili. Zdaj pa smo končali delo, ko smo na novo prekrili kupolasti stolp, ki je 57 metrov visok in obsega okoli 380 kvadratnih metrov. Streha je iz porinjene železne pločevine in je delo trajalo dva meseca. Stroške za novo streho, ki so znašali okrog 65.000 šilingov, so prispevali po večini domačini. Zanimivo je bilo opazovati drzna strešna delavca, brata Zimbellija, ki sta v takšni višini izvrševala nevarno delo.
Dne 27. aprila je pri nas običajni cerkveni sejem, ki pripade vsako leto na drugo nedeljo po veliki noči. Ob tej priložnosti bosta brata Zimbellija pritrdila novopozlačeno cerkveno stolpno zvezdo na vrb stolpa. Tudi to, kako bosta izvedla to nalogo, bo zanimivo pogledali.
Našo romarsko cerkev imamo torej lepo v redu obnovljeno in le želimo, da bi služila namenu, ki smo ga iz preteklosti vajeni, da nas bodo učili v cerkvi krščanskega nauka, čed-nostnega življenja in ljubezni do bližnjega, ne želimo pa in nočemo, da bi kedaj izrabljali cerkev v politične in protislovenske namene, kakršni primeri se pri nas na Koroškem tudi dogajajo.
BILČOVS
V nedeljo, dne 20. aprila t. 1., je imel posestnik Karl Maicrhofer p. d. Muškovnik na Muškavi, opravek na občinskem uradu v Bil-čovsu. Peljal se je tja s svojega eno uro oddaljenega doma s kolesom. Ko je opravil pri občini, se je zopet s kolesom peljal proti do-
mu. Ko je vozil v bilnjovskem gozdu po klancu navzdol, pa je tako nesrečno padel, da so ga morali nezavestnega prepeljati v Celovec na nezgodno postajo. Ponesrečenec si je hudo pretresel možgane in tudi jc dobil precejšnjo rano na glavi.
Kako je težavno danes na kmetih vsak ve, ko ni delavnih moči, sedaj pa ob času setve še takale nesreča. Želimo posestniku Muškovni-ku, da bi kmalu okreval in se zopet vrnil k svoji družini.
V Celovcu je pričel poslovati novi italijanski konzul Roberto Cerehione. Ob svojem nastopu je obiskal tudi celovškega župana. V prijateljskem razgovoru sta si izmenjala misli o odnosih med obema državama.
Na Šentalenski gori je bil ob letošnjih velikonočnih praznikih rekorden obisk, ko si je pod vodstvom ing. Hansa Dolenza okoli 1.500 ljudi ogledalo kraje izkopavin. — Koroški deželni muzej namerava v nekaj tednih na Šentalenski gori odpreti gorski muzej, ki bo posebno pomemben za tujski promet. Nadaljnja izkopavanja na Šentalenski gori bodo pričeli šele v poletnih mesecih.
Petnajstletna deklica jc svojemu bratu rešila življenje. Pri p. d. Crišniku na Djekšah je desetletni Oto Gruče padel v vodo. Ker ne zna plavati, je grozila nevarnost, da bi utonil. Njegova petnajstletna sestra je opazila nevarnost in pogumno skočila za bratom v vodo in ga tako rešila gotove smrti.
Srnitni padec malega otroka. V Grabštanju sta morali Zofka in Štefka Podobnik paziti na petmesečno dete. Otrok je spal v vozičku, ki sta ga deklici prevažali po domačem dvorišču. Pri tem je Zofka zapeljala voziček na betonsko ploščad pri kleti, s katere sta oba otroka strmoglavila poldrugi meter globoko. Dete je vrglo iz vozička in je treščilo na glavo. Zado-bilo je krvavitev možgan in je poškodbi prihodnje jutro podleglo.
Ročno granato je našla sedemletna Kristina Singer v Podljubelju. Nihče ni opazil, ko se je pričela igrati z nevarnim in nepoznanim predmetom. Nato je deklica vrgla granato proč, ki je pri tem eksplodirala. Krista je utrpela težke poškodbe na prsih, želodcu in trebuhu ter so jo morali prepeljati v bolnišnico.
Pes je povzročil prometno nezgodo. Neka frizerka v Celovcu je zavila iz Fleischmarkta v Kolodvorsko ulico. Med tem se ji je zaletel mlad pes, ovčnjak, med noge tako, da je treščila na tla. Padec je bil tako silen, da se je težko poškodovala na glavi in so jo morali v nezavestnem stanju prepeljati na nezgodno postajo.
,VAN MATIČIČ:
ftfoč zemlje
PRIPOVED VASI
, Naprejl Krenila sta skozi Mrzb kal in se spe-4 v Suho reber. Silan se je ustavil, pogledal v°dniku čisto od blizu v obraz: „Ti si... Jo-Jozej ga je gledal krotak, resničen jag-Počasi sta se spenjala v breg, noge so , "e od samega svinca. Težko je šlo, za vsakim °vraiom oddih. Na ramah sta občutila zemljo, 2*o, mrtvo zemljo, klance, trpljenje, v, posegla sta rob Temnega boršta prav ko je Slr>il z vrhov prvi svit. Silan se je zrušil k bož-i •Jtttri, peza rev in težav ga je vrgla pod ,02. 2 glavo je udaril ob križ, zahropel, iz-
Jezus, Gospod!
»hnil poslednjo molitev. nai se pogrezne zmelja, naj se zlomi, vdrel — ni več! Vse maše pri Sveti Ani, darovane l^eoi, so izhlapele kakor dim v vetru, kakor ^tenk zvonov, solza na skali... Svete Ane ni, Jif °no, kar je šlo skoznje, kar je živelo v ™> zorelo, vse je bilo samo koprnenje, bolna ,4nia ■.. Otav nil Kdor jih je kdaj videl, obču-le bil sanjač, lažnik bil je norec... Saj av ni, nikoli jih ni bilo... Sama laž, ko-laž] — Kristus, Gospod! Pred Te je jjLnil beden pastir, sodi ga po mili volji. ^ Ti bo pastir brez črede, brez hleva? Udari tega, poženi ga v goščo ali pustinjo. Gos-
pod, Otave so umrle, naj se prelomi zemlja ali vdre...
. Jozej je strmel v tla, naslonjen na hojo; z vrbov je prodiral dan. Silan se je dvignil, ozrl se še enkrat v dol, kakor potapljajoči se, ki hlastne poslednjič v zrak . .. Nato se je opotekel.
„Zbogom, Jozej!“
„Srečno!“	,
Silan je utonil v goščo. Jozej se je pogreznil do tal, na vlažno zemljo položil lice. Vse je umrlo, vsevdilj sama noč.
Pašnja! Suha reber, gmajna, Toncal — Pesem iz davnine, mehka, še komaj znana. . Zvenk zvoncev, kosja gnezda, ovčar Urh, preliv vrelcev, Tonca, tihe sanje ... Uljnjaki, Rutarjev vodnjak, strahoten, brezdanji... Tonca. angel varuh ... Košnja, Mačkov rovt! Otave, Sveta Ana, pesmi pod lipo, roženkravt, Tonca.
Zemlja je propadla, toda ona je tu, Tonca, edina še, tako vdana. . .Ona 'in mati, Sveta Devica! Mati umira! Mati!
Kar sunilo ga je doli po rebri. Na mater je bil čisto pozabil. Morda ga že vso noč kliče, sina želi mati, v smrtnem boju hrope ... Zagnal se je v dol, padal, vstajal. Bilo je jutro.
Doli je srečal Urhovo ovčad. Starček je lomil za čredo, betežen, izmučen, cisto bel. Obstal je pred Jozejem, osupnil. Odprl je usta, kakor bi kanil zakričati neko strašno novico, izbruhniti vso pezo let. Z glavo in s palcem je suval proti Otavam in čudno zajavkal, po licu so mu strkljale drobne solze, trkljale se kakor bi bile ledene, nobena se ni prijela suhega lica,
bilo je skoro drveno. Jozej ga je razumel in samo pokimal: vse ve, vse mu je znano. Urh se mu jo zasmilil. Videl je v njem vso revo zemlje, izmučene, dasiprav zdrave, pa brez upa na razvit, na dozorenje ...
Šla sta vsaksebi. Urh se je opotekel za čredico čisto sključen, Jozej proti Otavam, z nabreklimi senci...
Medtem je bilo na Otavah že vse na nogah. Oni trije so bili prekucnili farovž, zatem pa kar od hiše do hiše: Čej je far? Cej je pes? — Po vseh kotih in kamrah so pretipali, razkopavali Stale, revsali v svinjake, farja nikjer! Posebno temeljito so prebrskali Rutarjevo hišo. — Babe so z zlomkom v zvezi! — se je zaklinjal kovač. — Babe so ga skrile, babel — Tončino kamro so prekucnili do zadnje slamnjače, nalašč razmetavali dekletu odeje, a beguna ni bilo niti v skrinji. Kovač je smuknil še v Stalo, se znesel ven pa kar kratko presodil: vzpel se k svislim, vkresnil vžigalico in jo potisnil v mrvo...
„Si znorel?** ga je potisnil nekdo v stran in pričel mlatiti s palico po ognju. Bil je Jozej.
„V senu je far, naj se ocvre!“ je odvrnil kovač.
„Živina!‘* ga je ošinil Jozej.
,,1’rav Rutarjevi sta ga skrili!"
„Ne!“ je odbil Jozej. „Tu ga zaman iščeš."
„Ti?“
„Dro vim: v Mrzlem kalu tiči pod grmom."
Kovač je odstopil korak, osupnil, nato pa planil in znova zanetil ogenj, nalašč iz gole jeze. Jozej je skušal gasiti, a kovač ga ni pus-
til blizu; zato je Jozej zavpil na pomoč! Kmalu je bil kot poln ljudi.
„Izdajica!" jo butnil kovač v Jozeja.
„Se zaman sliniš," mu je vrnil Jozej. „On je že na varnem, čez mejo______“
„Ti?“ je osupnil kovač. „Ti si ga —?"
Jozej je molčal.
„In ti si glasoval z nami?"
„S tabo?" je odstopil Jozej. ,,Nikoli! Da veš; samo radi tebe nikoli!" je prisegal. ,,Podlež bi bil, ko bi oddal glas tačim prasetom!"
Cof! je padla kovačeva pest, da se je Jozej kar opotekel. Brcnil ga je nato še v zdravo nogo — in fant je telebnil po tleh.
Pristopil je Oštin in pobral sina. Toplo ga je objel in peljal domov, pravega zvestega sina... Naravnost k materini bolniški postelji ga je privedel in kar pričel praviti bolnici, kako je s sinom: ni tako kot so mislili in sumili, ne, ne, sin je bil zvest, pravi sin! Bog bodi zahvaljen! Bolnica je mirna poslušala. Jozej se je sklonil, položil čelo na njeno lice — a sunkoma vzrasel... Mati je bila mrtva...
VI.
Ne, Otave ne morejo umreti, ne smejol Otavci bodo šli po golih kolenih v Pariz, plazili se prav v Ameriko, padli pred najvišjo gnado sveta pa ji iztresli svoje tegobe in reve. Naj prizaneso Otavam, naj jim bodo milostni sodniki! Bila je pomota, morda celo prevara, nu, Bog se usmili. Pravda je pravda, treba utr-
Vezuv — edini ugasli vulkan na evropski celini
Naš sosed, Apeninski polotok, je v vsej Evropi najbolj nemirno ozemlje. Kaj pogosto se tam potrese zemlja, ponekod pa izpareva njeno ognjeno drobovje še dandanes svojo dušlji-vo sapo, prerado spremljano z nevarno žarečo brozgo,ki se zliva po bregovih ter ogroža človeško imetje in življenje. S stotinami ugaslih ognjenikov je posejan Apeninski polotok, med njimi pa so do današnjih dni ostali štirje, ki se nočejo in nočejo pomiriti. Najbolj znana sta Vezuv pri Neaplju in Etna na Siciliji. Med njima grozita na Liparskem otočju še Stromboli in Vulcano. Ni gotovo, da bi bili vsi štirje delujoči ognjeniki v neposredni medsebojni zvezi, čeravno so se zgnetli nekam blizu skupaj v dokaij ravni črti, dolgi približno štiri sto kilometrov. Nikdar še niso divjali vsi štirje istočasno. Ce se je razjezil eden, so ostali včasih sicer zvišali svoje delovanje, nikdar pa ne vsi v enaki meri. Kaže, da si žareča lava polagoma utira pot skozi zemeljske reže in ovire, da potem nekje da duška svojemu gorečemu razpoloženju v strah in trepet bližnje in daljne okolice.
Vezuv je opravil svoje najstrahovitejše delo leta 79 po n. št., ko je pokril z lavo in pepelom cvetoča rimska mesteca Herculanum, Pompeji in Stabiae ter še nekaj okoliških naselij. Dandanes lahko vidiš njihove izkopanine. V nekaj letih obetajo, da bo Herculanum popolnoma odkfit svetu. Pred tem je Vezuv miroval dolga stoletja. Za tem pa je bilo njegovo vedenje po štirinajst sto let podobno današnjemu, to je po razmeroma mirnih letih je tu in tam vedno zopet zdivjal in uničeval, dokler se ni sredi tekočega tisočletja docela umiril. Dolgo je potem počival tih in pokojen, da se je vsa gora pokrila z zelenjem ter se je v ognje-niškem žrelu pasla živina. Nenadno pa je leta 1631 strašen izbruh znova opozoril svet, da podzemeljske sile pod Vezuvom ne spe. Po silovitosti razdejanja ta izbruh ni dosti zaostajal za onim proslulim iz rimskih časov. In odslej večni ogenj v njegovem žrelu ni več ugasnil. Noč in dan pritiska bajeslovni kovač Hefajst na svoj meh in Vezuv puha, večkrat malo zagodrnja, včasih pa izpljune nekaj kamenja in pepela, ki ga duši v grlu ter izbljuje del žareče snovi svojega drobovja.
Pa se ga ljudje kljub temu ne boje. Čeravno je med najmanjšimi delujočimi vulkani na zemlji in edini na evropski celini, je vendar med vsemi najbolj znan in najbolj obiskovan. Dvanajst kilometrov južnovzhodno od Neaplja, sredi cvetoče Kampanje, raja južne Evrope, se je dvignil njegov dvoglavi stožec okoli 1220 m visoko. Njegova višina, oblika in velikost žrela se stalno menjavajo. Potrpežljiva mula te prinese do roba žrela, blizu sto metrov niže pa se lahko tudi pripelješ z električno vzpenjačo.
Vse kaj drugega je mogočna sicilska Etna. Skoraj za pol kilometra presega Triglav. '3300 metrov visoko se je povzpela, da njeno teme največkrat tudi sredi poletja pokriva sneg. Etna ni le najvišja gora južne Italije in njen najvišji ognjenik, Eetna je med najvišjimi delujočimi vulkani na svetu. Iz njene gmote bi se
dalo izoblikovati trideset Vezuvov. Pot do njenih številnih puhajočih žrel je zvezana z znatnimi težkočami in izgubo časa. Izplača pa se že zaradi prekrasnega razgleda z njenega vrha. Sicilija, Liparsko otočje in del Kalabrije kot na dlani, ob lepem vremenu se pokaže tudi alta.
Prav tako ostanejo človeku v spominu njena majava tla. Kaj pogosto se zazibljejo. Znatnejši potresi naznanjajo že dolgo vnaprej močne izbruhe in jim-potem tudi slede. Etna je živa venomer zaradi svoje obsežnosti pa ni tako nevarna kot n. pr. Vezuv. V starem veku pa je Etna le dvakrat tako strašno divjala, da je njena lava dosegla morje. Tudi v tekočem stoletju je že nekolikokrat pokazala svoje vroče zobe, ki jih je zapičila globoko v svoje podnožje. Nedavno je Catanii spet zagrozila.
Po grozeči nevarnosti pripada tretje mesto otočku Vulcano, najjužnejšemu izmed sedmih Liparskih ali Eolskih otokov. Zdaj je sicer miren in tih, verjetno pa se je le potuhnil. V starem in srednjem veku je divjal grozovito, med vsemi sedanjimi štirimi ognjeniki najstrašneje. Njegov pepel je zanašal veter globoko v Afriko in na Balkan. Pa se je Vulcano potem tako pomiril, da je trava prerasla njegovo žrelo in je podjeten človek na njegovem dnu postavil hišico. Po otočku je zamrgolelo delovnih ljudi, ki so nabirali žveplo, galun, salmiak, bor in' druge proizvode ognjeniške zemlje. Nepričakovano se je leta 1888 žrelo odprlo, pogoltnilo hišico in njegovi izmečki so uničili ves dote-
danji trud žuljavih človeških rok. Zdaj otoček le po malem izpušča svoje vroče pline, ponekod izmeče vrelo blato, na več krajih toplo vodo. Zanimiv je po oblikovitosti svojih tal in po številnih podzemeljskih jamah, zato privablja tujce med svoje redke vinograde in na najvišji vrh, ki dosega komaj 499 m. Otok je brez človeške naselbine in noben Liparčan si ne upa na njegov varljivi vrh.
Najdobrovoljnejši izmed vseh je še S t r o m-b o 1 i, najsevernejši otoček Liparov. Pravzaprav je to en sam vulkanski stožec, ki raste naravnost iz morja 926 m visoko. Vzpon ni lahek in tudi ne vedno brez nevarnosti. V eni uri pa si prehodil otoček okoli in okoli ter se pozdravil z vsemi njegovimi dva tisoč prebivalci, ki poshrjajo nemimi, če se zemlja predolgo ne zaziblje. Vsakih nekaj minut puhne iz žrela plamteč oblak dima, v presledkih ene do dveh ur plane ven nekaj kamenja in pepela. Ce je izbruh večji, spolzi žareča lava po strmem bregu navzdol ter pada v morje, ki se tam peni in pari, šumi in ječi kot trpinčeno bitje. Edinstven prizor. Čudovit pa je tak žareč slap v temni noči. Gledal sem ga in ostane mi nepozaben. Ni čuda, če so pobožni srednjeveški romarji, ki so se tam mimo vozarili v Sveto deželo ter čuli zamolklo ječanje votle gore, v strahu sklanjali glave in se trkali na prsi. Prepričani so bili, da so v votlem Stromboliju vice, kjer se čistijo grešne duše, divji Vulcano dalje na jugu pa je bil zanje vhod v peklensko kraljestvo.
RADIO-PROGRAN
RADIO CELOVEC
Sobota, 26. april:
6.10 Za kmetijstvo — 7.15 Pestre melodije —
8.45	Znanilci luči — 10.00 Šolska oddaja — 10.45 Veder dopoldne — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.20 Zeli si kaj! — 15.15 Kulturno zrcalo tedna — 16.00 Imperial-malca — 18.00 Nekaj za nabiralce znamk — 18.30 Delopust (Igra Vaški trio, vmes pesmi) — 20.15 Športna poročila.
Nedelja, 27. april:
7.15	Duhovni nagovor. Pester glasbeni spored —
8.10 Kmečka oddaja — 8.20 Igra godiva na pihala — 10.00 Maša —	11.15 Lepe melodije —
12.45	Kulturno zrcalo tedna — 14.45 Pozdrav za mesto in deželo — 20.15 Športna poročila — 23.00 Plesna glasba.
Ponedeljek, 28. april:
6.15	Jutranja glasba — 8.30 Pozdrav zate — 10.15 Šolska oddaja — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 13.45 Glas mladine — 14.30 Poročila in objave. Teden in mi — 14.45 Godba na pihala — 1.500 Šolska
RADIO SCHMIDT
»hiša malega človeka"
Radio-aparali za vsakogar - (obroki po dogovoru) - elektro material, žarnice za domačo uporabo in prodajo - Modema reparatuma delavnica - Studijo za snemanje na ploščo.
Celovec, Bahnhofalrasso 22, Tol. 29-48
oddaja — 16.00 Pevska ura — 17.45 Vsakega zanima!
Torek, 29. april:
6.10 Za kmetijstvo — 8.30 Pozdrav zate — 10.15 Šolska oddaja — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.10 Kar si želite — 14.30 Poročila in objave. Zdravniški vedež. Okno v svet: Tiskovna konferenca v Beli hiši — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Za ženo in družino — 17.10 Popoldanski koncert — 18.30 „Okrog ženitovanja" (II) — 18.45 Kmečka oddaja — 19.15 Velika šansa.
Sreda, 30. april:
6.10 Za kmetijstvo — 8.30 Pozdrav zate — 10.15 Šolska oddaja — 10.45 Iz ženskega sveta — 11.00 Veder dopoldne — 11.30 Pozdrav za mesto iu deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.30 Poročila in objave. Pomenki z ženo — 17.10 Popoldanski koncert — 18.30 Pestre melodije — 21.15 Poznano — priljubljeno!
RADIO LJUBLJANA
Sobota, 23 april:
5.30 Pester glasbeni spored — 13.00 Želimo Vas razvedriti — 14.10 Koroške narodne pesmi —
15.30	Želeli ste — poslušajte! — 16.00 Srečanje z znanimi umetniki — 16.15 Uganite kaj igramo! —
17.30	Partizanski spomini — 17.40 Partizanske pesmi in koračnice — Urednikova beležnica in pionirska pošta — 20.00 Miha Marinko: Pred Dnevom Osvobodilne fronte — 20.15 Pot v brigado — 21.00 Prijetno zabavo!
Nedelja, 27. april:
7.00 Pester glasbeni spored — 8.20 Slovenske narodne pesmi — 9.00 S pesmijo v svobodo —
peti tudi žrtve: kak glas se izgubi, odnese ga veter, nekateri pride hripav, ne zaleže nič, kakšen pa zlomljen, zabrunda nemarno kakor prase; kar ven s takim! Ali da bi morali spričo teh omavžanih vsi spodobni ven, vendar ne gre, ne more biti! Pariz je blag, tako moder, uvideven, a Otave dro pozna, vse do zadnje koče so mu ljube in drage — pa se bo zavzel. Kako bi Pariz brez Otav? Sam ne pomeni nič! Amerika prav tako. Kakor nalašč so ustvarjene Otave zanjo, dražje so ji od morja in obale, saj z njimi živi in pade. Amerika ne zapusti Otav, ne, nikoli! Morda bo celo poja-drala ponje pa jih kar naložila na barke. Nu, tkaj lepo! Ali bodo gledali zelenci, paklenšči til O, prakleto, Amerika je od same kanal je, nič ji ni verel Otave bodo užugale, so že na konju! Pariz — Amerika: boter noj botra Otav! Pravda dobljena!
V vročičnem snu so bledli ljudje; do nezavesti si natezali tegobo, brodili po oblakih, oprijemali se koprene, iz blodnje v blodnjo. Šmonc se je vzdramil, zamajal se k Tesnarju, potegnil iz tegobe Oština, Stabeja, Vrhnika: Bi šli poskusit zadnje? Tako in tako. Ce jim spodleti, naj se pes obesi, za vse večne čase naj ga vzame paklenšči! — In so šli naravnost do gospoda Sporna. Kar naravnost so pričeli, brez ovinkov, brez slinjenja. — Nu, Otavcem gre pravda, kajti belo ni bilo nikoli zeleno, nikoli ne bol Otavcem, kar jim pritiče — ali pa se spuste v ponovno pravdanje! Se ne puste kar tako napetnajstiti. — Gospod Sporn je
osupnil: Um Gotteswillen! Kar je — je! Pravdanje je dognano, bila je tako volja božja, ne kaže upirati se ji. — Nu, če ne kaže, bi se pa Otavci pobotali, da bo prav Bogu in njim. Cisto po domače: Otave Otavcem, pa mir besedi! — Unmoglich! — Za Otavami je Amerika, ves svet, z njimi je Bog. — Neinl — Vsaj Otave, za drugo se ne bodo več gnali; Drava se zasuče lahko skozi Celovec, če se ji ljubi. Samo Otave, bele, vse bele! Ali daste Otave? — Nein! Marš!
Otavci so šli. Podrl se je zadnji most, poslednja vrata se zaprla...
Urhovc ovčadi ni bilo več s paše. Špornovi niso niti opazili, nihče se ni zmenil za to. Krigl je pa videl, da se drobnica v gmajni ne gane, temveč se tišči v tropu in venomer be-keče. Krigl je stopil gori in našel Urha sredi med tropom. Ležal je na zemlji, sključen, mrtev ... Kakor bi spal, drobcen, čisto bel... Krigl je pokleknil, ga prekrižal na čelo, potem si ga pa naložil na hrbet. In ga nesel doli, a drobnica je šla za njim kakor sirote za mrtvim atejem ... Kar na glavno pot je zavil Krigl in ga nesel gori v vas. Pa niso krenili k Špornu, ne, kar naprej so šli skozi vas, v klanec, k Sveti Ani. Ljudje so stopali iz hiš, strmeli v sprevod, poklekli. Družinica pa je stopicala žalostna h groblju. klonila za pogrebcem in tako tožno meketala. Saj ni meketala, stokala je siročad, vekala, do groba zvesta...
Letina je bila v kraju; zemlja je zamirala, izžela iz sebe vse do poslednjega bilja — pa
umrla... Zdele so samo še krizanteme, bele, čiste kot sneg ...
Otave so se pogreznile z zemljo v molk, ohromele, umrle. V globel se zarile, do kore-ninja, se nagnile v bit zemlje, v temino, kamor ne prodere dnevni sij. Doli v carstvo miru se je ugreznil otavski ljud, sit, sveta prenasičen, zdvojen. Bilo je.vsega preveč in je prekipelo, ostal je samo še gnus. Doli v bili zemlje je še uteha, doli je mir, sveti mir. Na vse strani vodi staničje, vse živo, toplo, a šundra nikjer, komedij nikakih. Tiho se pretaka sok od stanič-nice k tulcem, nevidezno leze iz rovca v rovec. Sočje se preceja križkraž, za vonjem korenja, vsakemu se vceja drugačen sok iz žive prsti. V biti zemlje se zbira nova pomlad, nova paša, nov kruh ...
Nemi ljud se pogreza bolj in bolj; Kapun gazi naprej, on jasno vidi v temi, za njim kloni vsa vas, nikomur ne kane beseda." Skozi gosto staničje, skozi sok košnje in žetve se plazijo, skozi vpnj žita in kruha, skozi rast rži gazijo, skozi ajdov sok. kjer se nabira jesen... Za jesenjo se povrača živelj, pada, prsteni...
Kapun gazi v goro, v čuden odsvit nočnega sija, skozi usedlino otavskega grobja. Sami sprsteneli trupi, v njih pa staničje in sočje: nova bit odganja iz groba . .. Za grobjem pa čuden odsvit :tisoč lučic zamira, tisoč nedelj Svete Ane ugaša, tisoč nedelj jim zaživi pred očmi. Jozej in Tonca se držita za roke, oba tiha in bleda.
(Dalje)
Slovenska prosvetna zveza
naznanja:
Slovensko prosvetno društvo Malošče bo
priredilo v nedeljo, dne 27. aprila 1952 ob 20. uri pri Pušniku v Ločah šaloigro:
„Cigani“
in burko iz vojaškega življenja „V ječi".
Vsi prisrčno vabljeni!
Dne 1. maja 1952, ob 7.15 uri radio oddaja-»Sprehod skozi zgodovino slovenske delavske pesmi".
11.20 Želimo Vas razvedriti — 13.00 Pravljica 14.05 Želeli ste — poslušajte! — 15.30 Za naše kmetovalce — 15.45 Narodne pesmi — 22.45 Prijeten počitek!
Ponedeljek, 28. april:
5.30 Pester glasbeni spored — 12.00 Igra Vaški kvintet, pojeta Božo in Miško — 13.00 Vani ug** ja? — 15.30 Šolska ura za nižjo stopnjo — 17.30 Narodne pesmi poje komorni zbor mariborske radijske postaje — 20.00 Jezikovni pogovori
Torek, 29. april:
5.30 Pester glasbeni spored — 6.35 Gospodinjski nasveti — 11.00 Šolska ura za nižjo stopnjo 11.30 Šolska ura za višjo stopnjo — 12.40 Zabavna glasba — 13.00 Veseli domači napevi — 14.03 Koncert lahke glasbe — 15.30 Želeli ste___ poslu-
šajte! — 17.30 Zdravstveni nasveti — 19.40 Zabavna glasba — 21.00 Ciklus predavanj iz literarne zgodovine.
Sreda, 30. april:
5.30 Pester glasbeni spored — 13.00 Iz predalov ■ pionirskega uredništva — 13.20 Filmske melodije — 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 17.00 Domača poročila — 18.30 Egon Tomc: O mednarodnem delavskem gibanju — 21.00 Melodije po Vašem okusu.
CELOVEC Carin thi a
Od 26. do 28. aprila:
Herzen im Sturm
27.	aprila ob 10. in 14. uri:
Marchen und Schnurrcn Od 29. aprila do 1. maja:
Wclsse Teufel
---- ---------------------------------------
Peterhof
Od 26. do 28. apTiia:
Papa Bruggs
27. aprila ob 10. in 14. uri pravljične predstav*-Max und Moritz Od 29. aprila do 1. maja
Die shvvarze Rose (barvni film)
KRIVA VRBA
26. in 27. aprila:
Die Licbcsabenteucr des Don Juan (barvni fil°^ Od 30. do 1. aprila:
Zwei in cinem Anzug
VELIKOVEC
26. in 27. ajrrila:
Die Gottin vom Amazonas
V nedeljo, 27. aprila:
Ilcrr Heuschreck geht in die Stadt
28.	in 29. aprila:
Seitensprung ins Ehcgliick
ŠIVALNE STROJE, najboljše kakovosti
kakor so: Messersohnitt, Rast-Gasser, Voritas, Vigorelli, Kaiser-Zik-cak dobite pod ugodnimi plačilnimi pogoji (6 do 18 mesečnih obrokov) v zalogi kmečko-gospodarskih strojev, koles in šivalnih strojev
J. LOMSCHEK, Zagorje, Št. LipS,
pošta Dobrla ves. Cenik brezplačen!
ZVEZA IMETNIKOV PATENTOV IN NAJDITELJEV NA KOROŠKEM VELESEJMU
Direkcija koroškega velesejma je te dni p>'e' jela prijavo, ki bo brez dvoma vzbudila velik0 zanimanje v najširših krogih. Avstrijska zvezo imetnikov patentov in iznajditeljev se bo ud0' ležila na Koroškem velesejmu in je naroči* obsežen prostor. Zveza bo v ta namen pok®' zala množino zanimivih iznajdb in novosti-
TRŽNE CENE
V četrtek, dne 24. aprila, so na oelovšketn V?1 prodajali: krompir kg po 1.60 šil., rdečo peso po 3.— šil., karfijolo kg po 4.— šil., čebulo k* po 3.— do 4.— šil., šalota kg po 3.— do 5.— česen kg po 10.— šil, zeljnate glave kg po 2--" šil., pšeno kg po 7.— šil., grah v stročju kg l’( 6.— šil., zimska redkev kg po 3.— šil., glavo®** solata kg po 12,— do 20,— šil., špinača kg Pf 3.— šil., zeler kg po 4.— do 5.— šil., petetf' šopek po 1.50 šil., drobnjak šopek po 1.— "ll' pore kg po 3.— šil., korenje kg po 2.— do 3jT! šil., rdeče redkvice šopek po 1.— šil,, jato0®** kg po 5.— do 8.— šil, suhe hruške kg po šil., jajca komad po 90 grošev.