Anali za istrske in mediteranske študijeAnnali di Studi istriani e mediterranei Annals for Istrian and Mediterranean Studies Series Historia et Sociologia, 28, 2018, 1 UDK 009 Annales, Ser. hist. sociol., 28, 2018, 1, pp. 1-232, Koper 2018 ISSN 1408-5348 UDK 009 ISSN 1408-5348 (Print) ISSN 2591-1775 (Online) Anali za istrske in mediteranske študije Annali di Studi istriani e mediterranei Annals for Istrian and Mediterranean Studies Series Historia et Sociologia, 28, 2018, 1 KOPER 2018 ISSN 1408-5348 (Tiskana izd.) UDK 009 Letnik 28, leto 2018, številka 1 ISSN 2591-1775 (Spletna izd.) UREDNIŠKI ODBOR/ Roderick Bailey (UK), Simona Bergoc, Furio Bianco (IT), Milan COMITATO DI REDAZIONE/ Bufon, Alexander Cherkasov (RUS), Lucija Cok, Lovorka Coralic BOARD OF EDITORS: (HR), Darko Darovec, Goran Filipi (HR), Devan Jagodic (IT), Vesna Mikolic, Luciano Monzali (IT), Aleksej Kalc, Avgust Lešnik, John Martin (USA), Robert Matijašic (HR), Darja Mihelic, Edward Muir (USA), Vojislav Pavlovic (SRB), Peter Pirker (AUT), Claudio Povolo (IT), Andrej Rahten, Vida Rožac Darovec, Mateja Sedmak, Lenart Škof, Marta Verginella, Špela Verovšek, Tomislav Vignjevic, Paolo Wulzer (IT), Salvator Žitko Glavni urednik/Redattore capo/ Editor in chief: Darko Darovec Odgovorni urednik/Redattore responsabile/Responsible Editor: Salvator Žitko Uredniki/Redattori/Editors: Urška Lampe, Gorazd Bajc Gostujoca urednica/Guest editor: Anja Zalta Prevajalci/Traduttori/Translators: Petra Berlot (it.) Oblikovalec/Progetto grafico/ Graphic design: Dušan Podgornik , Darko Darovec Tisk/Stampa/Print: Grafis trade d.o.o. Založnika/Editori/Published by: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko - Koper / Societŕ storica del Litorale - Capodistria© / Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja / Institute IRRIS for Research, Development and Strategies of Society, Culture and Environment / Istituto IRRIS di ricerca, sviluppo e strategie della societŕ, cultura e ambiente© Sedež uredništva/Sede della redazione/ SI-6000 Koper/Capodistria, Garibaldijeva/Via Garibaldi 18 Address of Editorial Board: e-mail: annaleszdjp@gmail.com, internet: http://www.zdjp.si/ Redakcija te številke je bila zakljucena 30. 5. 2018. Sofinancirajo/Supporto finanziario/ Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Financially supported by: (ARRS), Mestna obcina Koper Annales - Series historia et sociologia izhaja štirikrat letno. Maloprodajna cena tega zvezka je 11 EUR. Naklada/Tiratura/Circulation: 300 izvodov/copie/copies Revija Annales, Series historia et sociologia je vkljucena v naslednje podatkovne baze / La rivista Annales, Series historia et sociologia č inserita nei seguenti data base / Articles appearing in this journal are abstracted and indexed in: Clarivate Analytics (USA): Arts and Humanities Citation Index (A&HCI) in/and Current Contents / Arts & Humanities; IBZ, Internationale Bibliographie der Zeitschriftenliteratur (GER); Sociological Abstracts (USA); Referativnyi Zhurnal Viniti (RUS); European Reference Index for the Humanities and Social Sciences (ERIH PLUS); Elsevier B. V.: SCOPUS (NL). Vsi clanki so v barvni verziji prosto dostopni na spletni strani: http://www.zdjp.si. All articles are freely available in color via website http://www.zdjp.si. Anali za istrske in mediteranske študije - Annali di Studi istriani e mediterranei - Annals for Istrian and Mediterranean Studies UDK 009 Volume 28, Koper 2018, issue 1 ISSN 1408-5348 (Print) ISSN 2591-1775 (Online) VSEBINA / INDICE GENERALE / CONTENTS Raid Al-Daghistani: Ethics in Islam: an overview of theological, philosophical and mystical approaches ... 1 L’etica dell’islam: uno sguardo sugli aprocci teologici, filosofici e mistici Etika v islamu: pregled teoloških, filozofskih in misticnih pristopov Primož Šterbenc: How to understand the war in Syria ........................................................ 13 Come comprendere la guerra in Siria Kako razumeti vojno v Siriji Dragan Potocnik & Katja Plemenitaš: The Iran revolution and its influence on the revival of islam ... 29 L’influenza della rivoluzione iraniana sulla rinascita islamica Iranska revolucija in njen vpliv na preporod islama Anja Zalta: Challenges facing muslims in Europe: from secularization to the idea of ‘euro-islam’ .......... 41 Una sfida ai musulmani in Europa: dal secolarismo all'idea dell'«euro-islam» Izzivi za muslimane v Evropi: od sekularizacije do ideje o ‘evro-islamu’ Marija Juric Pahor: Transkulturnost in kulturna hibridnost v kontekstu migracij: primer mesta Trst .... 51 Transculturalitŕ e ibriditŕ culturale nel contesto delle migrazioni: l’esempio della cittŕ di Trieste Transculturality and cultural hybridity in the context of migrations: the example of the city of Trieste Ana Toroš: The role of migrations and cultural hybridity in literary systems: studying the case of Alojz Gradnik in Argentina .................................. 65 Il ruolo delle migrazioni e l'ibridismo culturale nei sistemi letterari: lo studio del caso di Alojz Gradnik in Argentina Vloga migracij in kulturne hibridnosti v literarnem sistemu: študija primera Alojza Gradnika v Argentini Pavel Jamnik, Petra Leben-Seljak, Borut Toškan, Stanko Flego & Bruno Blažina: Prazgodovinsko jamsko grobišce ob sotocju Krvavega potoka in vodotoka Glinšcice ............................................. 77 Sepolture protostoriche nella grotta nei pressi della confluenza del Krvavi potok e della Val Rosandra Prehistoric cave cemetery near the confluence of the Krvavi potok and Glinšcica streams Darja Mihelic: I quaderni dei vicedomini, i libri di conto e i manuali di mercatura come fonti per le ricerche sulla storia dei prezzi (prima metŕ del XVI secolo) ................................................ 91 Vicedominus’ books, merchant account books and accounting manuals for merchants as sources for research on the history of prices (the first half of the sixteenth Century) Vicedominske knjige, trgovske knjige in racunski prirocniki za trgovce kot viri za raziskavo zgodovine cen (prva polovica 16. stoletja) Dijana Vuckovic & Jelena Mašnic: Suvremena obrazovna vrijednost izucavanja narodne bajke literarni, socijalni i psihološki elementi bajke u mediteranskom kulturološkom metanarativu ....... 119 Il valore educativo contemporaneo dello studio della fiaba popolare . elementi letterari, sociali e psicologici della fiaba nella metanarrazione culturale mediterranea Contemporary educational value of studing folk fairytale . literary, social and psychological elements of a fairytale in the mediterranean cultural metanarrative Jana Vilman Proje, Janez Bogataj & Matejka Bizjak: Oblikovanje pripadnostnih oblacil za potrebe turizma ................................................. 139 Creazione dell'abbigliamento di appartenenza ai fini della promozione turistica Designing affilatory clothing for tourism Lucka Ažman Momirski & Rok Žgalin Kobe: Lokacija, zasnova in izvedba mesta kulture Galicije .. 151 Sito, impostazione e realizzazione della cittŕ della cultura di Galizia The site, design, and construction of the city of culture of Galicia Boris Dorbic & Elma Temim: Valorizacija dendro elemenata u parkovima i pejsažnim površinama na podrucju Šibensko-kninske županije .. 167 La valorizzazione degli elementi del dendro e delle aree del paesaggio nel territorio della contea di Sebenico e Knin Valorisation of dendro elements in the parks and landscape areas on the territory of Šibenik-Knin county Anali za istrske in mediteranske študije - Annali di Studi istriani e mediterranei - Annals for Istrian and Mediterranean Studies Damjana Gantar, Breda Mihelic, Sabina Mujkic, Miha Tomšic, Mihael Mirtic & Marjana Šijanec Zavrl: Izzivi energetske prenove stavb kulturne dedišcine v Sloveniji .............................................. 193 Le sfide del risanamento energetico degli edifici protetti dal patrimonio culturale in Slovenia Challenges of energy renovation of cultural heritage buildings in Slovenia Andreja Trdina, Ana Podlogar Kunstelj & Maruša Pušnik: Materinstvo in materialnost ........................ 209 Maternitŕ e materialitŕ Maternity and materiality Kazalo k slikam na ovitku ...................................... 223 Indice delle foto di copertina ................................. 223 Index to images on the cover ................................. 223 Navodila avtorjem ................................................ 225 Istruzioni per gli autori .......................................... 227 Instructions to authors ........................................... 229 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 review article DOI 10.19233/ASHS.2018.01 received: 2017-09-24 ETHICS IN ISLAM: AN OVERVIEW OF THEOLOGICAL, PHILOSOPHICAL AND MYSTICAL APPROACHES Raid AL-DAGHISTANI University of Münster, Centre for Islamic Theology, Hammer Str. 95, 48153 Münster, Germany e-mail: raid.aldaghistani@uni-muenster.de ABSTRACT The paper aims at outlining some of the most important ethical concepts in the Islamic tradition, particularly in rational theology (kalam), classical philosophy (falsafa), and Sufi mysticism (ta.awwuf). It attempts thereby to highlight their theoretical and methodological differences as well as their common characteristics in dealing with fundamental ethical questions.For this purpose the article begins with the explanation of a number of basic terms, and continues with a brief account on some important ethical aspects of the primary scriptural sources, the Quran and the Sunna, which serve as a foundation for ethical theories in all three mentioned currants of Islam. Keywords: Islamic ethos, moral, ethics, dialectical theology, classical Islamic philosophy, Sufism L’ETICA DELL’ISLAM: UNO SGUARDO SUGLI APROCCI TEOLOGICI, FILOSOFICI E MISTICI SINTESI L’articolo cerca di riassumere alcuni concetti di etica fondamentali della tradizione islamica, sopratutto nella teologia razionale (kalam), nella filosofia classica (falsafa) e nella mistica sufi(tasawwuf). Il testo cerca di mettere in evidenza le loro divergenze teoretiche e metodologiche, come pure le loro caratteristiche comuni,di fronte alle questioni etiche fondamentali.Con questo scopo l’articolo spiega dapprima i concetti primari, mostrando in seguito alcuni importanti principi di etica nelle due fonti primarie,il Corano e la sunna profetica,che sono la base delle teorie etiche nelle tre correnti dell’islam menzionate. Parole chiave: l’etos islamico, morale, etica, teologia dialettica, filosofia islamica classica, sufismo 1 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Raid AL-DAGHISTANI : ETHICS IN ISLAM: AN OVERVIEW OF THEOLOGICAL, PHILOSOPHICAL AND MYSTICAL APPROACHES, 1–12 INTRODUCTION One of the most important dimensions of religion is its ethical dimension. Religious ethics covers various rules, commandments and laws that enable believers to lead a good, righteous and virtuous life. The culti- vation of ethos or ethical dimension also prevents the emergence of religious radicalism, based on ignorance, exclusiveness, intolerance and even violence. Religious radicalism as a result of an individual or collective crisis (which is ultimately a crisis of consciousness) thus goes hand in hand with the loss of ethos and spirituality. It could be observed that Islam is currently in a deep cultural, epistemic and spiritual crisis. Increasing sectarian fights, political conflicts and ideological instrumentalization of religion may be the main factors of this crisis, whose very consequences are religious fundamentalism, extremism and radicalism. However, what needed is in this context, is not so much a „reform of Islam“, but rather an ethical and spiritual revolution, which is primarily the „revolution of meaning“, as the French philosopher and Islamic scholar Éric Geoffroy, appropriately assesses (Geoffroy, 2009, 85). For it is never the religion as such, that is in crisis, but its agents. Having that in mind, the great Muslim scholar, theologian and mystic from 12th century, Abu .amid al-GhazzalI (d. 1111),1 entitled his Magnum Opus I.ya. .ulum ad-din (see e.g. al-Ghazali, 1998.) i.e. „The Revival of the Science of Religion“ – not the „revival of religion“.2 What Muslims today need, generally speaking, is the „Ghazzalian project“ of revivification of true knowledge and the revitalization of one's own consciousness – an ethical and spiritual „revolution“, which can be gained only through holistic and integral education grounded in its own theological, philo- sophical and mystical tradition. For this purpose the exposition and the „re-actualization“ of Islamic ethos, manifested in doctrines and teachings of Islamic ratio- nal theology (kalam), classical philosophy (falsafa) and Sufism (ta.awwuf),3 seem to be inevitable. TERMINOLOGY AND DEFINITIONS Ethics4 is a philosophical discipline, which deals with the question of human virtues, moral principles and right conduct. Although ethics and morality are closely related, there is a subtle distinction between those two terms. While morality basically refers to good human character, behavior or conduct, ethics represents a philosophical examination of principles, standards and rules that prescribe what an individual ought to do. The first addresses the proper behavior of man, while the later addresses why such actions are proper (Hashi, 2011, 123), and examines their conditions. Morality is therefore a subject of ethics; ethics is in turn the philosophy of morality. This relationship between ethics and morals (or morality) is also reflected in the corresponding Arabic terminology. The general term used for „morals“ in an Islamic context is akhlaq (sing. khuluq), which also means „good character“.5 Because the word akhlaq is etymologically connected with the word khaliq (the Creator) and makhluq(the creature), it assumes a good relationship between the human being and God as well as among human beings (Rahim, 2013, 508). Whereas Islamic ethics as a science dealing with ways to gain and maintain virtues, noble character and right conduct, is called .ilm al-akhlaq, i.e. the „science of good character“. Ethics can therefore generally be un- derstood also as „theory of virtue“ or „moral science“.6 Ethics in Islam is however not a delimited domain, but rather a subfield, with different emphases and epis- temic results, depending on the theoretical or practical context of a particular field (see Al-Daghistani, 2016a, 129). Islamic ethics is therefore not an exclusive subject of Islamic philosophy, but also a matter of jurists, reli- gious scholars, theologians and Sufis. Since the Prophet Muhammad did not leave any systematic theory of mandatory moral principles, Muslims have to interpret the provisions of divine Revelation again and again in different discourses (Hegemann, 2006, 170). Ethical questions have thus been discussed not only in philoso- 1 More for his life, work and teaching see e.g. al-Ghazali, 1967; 2010; 2014. 2 The underlining idea behind this statement is that the metaphysical and theological fundaments of religion (in this case of Islam) are transcendent and unchangeable dimensions of the Revelation, whereas human knowledge of religion and his interpretative ability must be continuously examined, cultivated and perfected. In the Islamic tradition is also widespread the idea of mujaddid ad-din, i.e. a „great scholar“ who will appear at the beginning of each century to „renew“ or „revive“ the Islamic religion. But since the „religious law“ (the sharia) cannot be changed, the „religious renewal“ or „revival“ is actually concerning religious knowledge and faith of Muslims, not the religion as such. Religious „renewal“ or „revival“ means therefore in this context the „renewal“ or „revival“ of human understanding of and dealing with a matter of religion. 3 For the closer analysis of the term „Sufi sm“ and its metaphysical-spiritual framework see: Al-Daghistani, 2013, 119–154; 2016, 209–224; Al-Ghazali, 2014. 4 The term „ethics“ (Gr. ethica) as a science, which deals with human habits, customs and morals (ethos) was established by Aristoteles. For more see Kenny, 1978. 5 For the additional explanation of this term see for example al-Jurjani, 2012, 166; see also Wehr, 2013, 361. The word khuluq appears twice in the Quran, in chapter 26, verse 137, and in chapter 68, verse 4. See Hashi, 2011, 123. 6 Another Arabic word, which is often used as a synonym for akhlaqis adab, which covers not only „moral“, „morality“ or „good char- acter“ but also a range of meanings, such as „good manner“, „proper behavior“, „noble attitude“, „etiquette“ and even „belles-lettres“. For detailed and critical examination of various historical and contextual formulations of adab see Chiabotti, 2016. While .ilm al-akhlaq „addresses the theoretical background of human conducts“, adab (or, in this case, akhlaq) „signifi es the actual practice“ of ethics, i.e. ethical actions and manners (Hashi, 2011, 123). 2 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Raid AL-DAGHISTANI : ETHICS IN ISLAM: AN OVERVIEW OF THEOLOGICAL, PHILOSOPHICAL AND MYSTICAL APPROACHES, 1–12 phy, but also especially in Islamic jurisprudence, Sufi-lit- erature, theological treatises, political theories and even in medical compendiums. Majid Fakhry7 divides ethical theories in Islam in four major fields: (1) scriptural mo- rality, (2) theological theories, (3) philosophical theories, and (4) religious theories (Fakhry, 1994, 6–7). Although this classification may not be sufficiently differentiated, it at least points out the difficulty of defining Islamic ethics as one single and independent domain.8 There are nonetheless some fundamental ethical themes and common features, issued in all main Islamic disciplines, especially in Islamic dialectical theology (kalam), clas- sical Islamic Philosophy (falsafa) and Islamic mysticism or Sufism (ta.awwuf), to which the present article is referring to. PRIMARY SOURCES OF ISLAMIC ETHICS The primary sources of Islamic ethics in all of the above mentioned discourses are – explicitly or implic- itly – the Quran and the Prophetic Sunnah. The Islamic philosophers represent an exception, drawing the inspiration for their ethical conceptualization predomi- nantly from the ancient Greek tradition, especially from Plato’s Republicand Aristotle’s Nicomachean Ethics (see Groff and Leaman, 2007a, 36). But even though they primarily referred to ethical views promoted by Greek philosophers, they did not ignore the authority of the Quran or disavow the Prophetic Tradition (Fakhry, 1994, 2). The text of the revelation is often the subject matter in classical Islamic philosophy, or, as Seyyed Hossein Nasr puts it, „the source of philosophical meditation“ (Leaman, 2007a, 496). In fact, the classical philosophers of Islam, the falasifa, usually used ethical theories advo- cated by ancient philosophers to exemplify the Islamic ethos, embodied in the Quran and Sunnah. Both the Quran as a divine Revelation and the Sun- nah as the way of the Prophet Muhammad, transmitted through his sayings and teachings in the so-called hadiths,9 can be categorized as „scriptural morality“ (see Fakhry, 1994, 6; Rahim, 2013, 508). Although neither the Quran nor the Sunnah offer a systematic and uniform ethical theory, they set the framework and the context for an intellectual examination of the fundamental ethical questions upon which the Islamic philosophers and religious scholars have reflected and meditated over the centuries. While the Quran in general lays the foundation of ethical rules, standards and values, the Sunnah contains the actual practices of such rules and provisions (Hashi, 2011, 124). Various Quranic verses (Q.) (see e.g. Q. 3:134, 3:161, 4:36, 4:85, 4:125, 7:56, 11:36, 12:113, 33:70–71, 41:33) and Prophetic sayings tackle issues which can considered to be fundamental topics of ethics, such as the nature of human behavior, moral values, religious duties, right and wrong deeds, the role of intention, acts of transgression, virtue, freedom and responsibility, social relationships, moral reasoning and choice, as well as divine justice, mercy and power (see e.g. Hashi, 2011, 124; Fakhry, 2013, 11).10 There are many Quranic vers- es, encouraging believers to improve their relationship with each other, to purify their souls (see e.g. Q., 3:164 26:88-89, 87:14–15, 91:9–10), to reflect and to strive for knowledge (see e.g. Q., 2:26, 3:164, 3:190, 20:114, 30:56, 39:9, 85:11), to have faith and to perform good deeds (see e.g. Q., 2:25, 2:82, 3:57, 4:57, 5:9, 7:56, 10:9, 18:107, 22:14, 31:8, 35:7,47:2, 64:9, 95:6), to take care of those in need (see e.g. Q., 51:19, 70:24), to be aware of the sacredness of whole of creation (see Q., 17:44), to respect all creatures (see Q., 6:38, 7:32), and to be patient, thankful, generous, truthful, just, and righteous. From Surah al-.ujurat (the „Dwellings“) alone it is possible to deduce some „golden advices“ addressing every believer. These moral advices, which include commandments as well as prohibitions, prompt believers for example not to harm people in ignorance (Q., 49:6), not to scoff at other people nor to insult one another (Q., 49:11), not to spy, neither to backbite (Q., 49:12), to be equitable, to make peace between disput- ed groups (Q., 49:9), and to be constantly aware of the Divine presence (Q., 49:1, 10, 12). Pious and righteous acts,11 which are in accordance with the primordial nature of man, fi.ra,12 are normally referred to as .ali.at (proper deeds), whereas sinful and immoral acts, which are in disharmony with human nature, are classified as sayyi.at (improper deeds) (Fakhry, 1994, 12). The 7 Majid Fakhry is a professor emeritus of philosophy at the American University of Beirut and a Senior Fellow at the Center for Mus- lim-Christian Understanding at the Georgetown University. He has written extensively in the fi elds of Islamic philosophy, Islamic theol- ogy, Quran studies, ethical theories in Islam and history of Islamic thought. 8 An attempt to unify and determinate Islamic ethics as a separate discipline, is challenging because of its numerous and comprehensive scope, concerning various areas, from religious matters and spiritual realization to social relationships and ecological questions. 9 Arabic term .adi. (pl. a.adi.), literary „saying“, generally designates the Prophetic tradition, which can be seen as a kind of supplement to the Quran. 10 The verse which perhaps most clearly refl ects the universal ethical message of the Quran, placing the virtue of righteousness/piety (al- birr) in the center of moral-religious concern, is the verse 177 of chapter 2. 11 Different schools of Islamic jurisprudence classify human action into fi ve ethical-legal categories: (1) fard (obligatory or required), (2) sunna (recommended), (3) muba. (neutral or morally indifferent), (4) makruh(reprehensible or discouraged), and (5) .aram (forbidden or prohibited) (see e.g. Nanji, 2016, 37). 12 The Quranic term fi.ra is the genuine Islamic concept and denotes the primordial spiritual nature of man. It designates „the immutable natural predisposition to the good, innate in every human being from birth, or even from the pre-existent state in which, as Islamic doc- trine teaches, the human soul enters into a covenant with God […]“ (Kahteran, 2007, 211). 3 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Raid AL-DAGHISTANI : ETHICS IN ISLAM: AN OVERVIEW OF THEOLOGICAL, PHILOSOPHICAL AND MYSTICAL APPROACHES, 1–12 revelatory text of the Quran constitutes the genuine core of Islamic ethos, which can be ultimately summarized in the tree fundamental themes: (1) the nature of right and wrong, (2) divine justice and power, and (3) moral freedom and responsibility (Fakhry, 1994, 11). Human freedom and responsibility are from the Quranic point of view inseparably connected with two further notions, which have a profound ethical dimen- sion: taqwa and khalifa. Taqwa,13 which is contrasted with wrongdoing, protects oneself from sliding into evil and guards oneself against the displeasure of God (Lea- man, 2007b, 643). The second term, khalifa,14 is essen- tial for the Quranic understanding of human condition and his special position in the Universe. The status, which raises man above all other creatures, is according to the Quranic narration founded on the notion that God has empowered man with the cognitive faculty, free will and transcendent guidance through divine Revelation. God placed man on earth as a „vicegerent“ (Q., 2:30), taught him „all the names“ (Q., 2:31) and entrusted him with the duty and responsibility to guard human life and natural resources (Hashi, 2011, 126). It is this very task to improve life and to make earth an inhabitable and save place, which underlies the notion of man as a „divine successor“.15 The philosophy of perennial wisdom, which teaches that to change the world, one must first change oneself, is also a constitutive feature of the Islamic spiritual tradition. To properly fulfill the „project“ of khalifa, i.e. to constantly upgrade the quality of life and to contrib- ute to the wellbeing of humanity, one must first of all improve one’s own inner condition, overcome egoistic tendencies and transcend bad qualities – one must, in a word, transform his or her own character.16 The Prophet Muhammad, whose mission aim was ultimately nothing but to complete human character,17 serves Muslims as an example of the realization of precisely those qualities, values and virtues, which the Quran consis- tently emphasizes, such as goodness, God-awareness, righteousness, justice, truthfulness, piety, humility, pa- tience,18 compassion and nobleness. In accordance with the Quranic ethos, the Prophet taught his companions to transform their personal qualities, refine their character and maintain a moral conduct. He emphasized, that the „greatest struggle“ (aj-jihad al-akbar) is the „inner strug- gle“ (jihad an-nafs),19 which consists in purifying one’s own soul from passions, lust, ignorance and vices. The best among people are therefore those who perfected their character and acquired the best morality.20 From the Prophet’s numerous ethical counsels and maxims21 it becomes clear that individual piety and devotion to God is measured by moral, altruistic and noble behavior towards others. The mutual ethical relationship between people is the core of Islamic religious ethos. Having a sound relationship with others is a necessary condition for a sound relationship with God. According to Mu- hammad’s teachings, God therefore „forgives those who forgive others“ and „pardons those who pardon others“ and supports those who support each other (Al-Qu.a.i, 2016, 2.4, 2.5, 2.103). The Quranic corpus and the Prophetic tradition pro- vide the foundation of an Islamic ethos, which have been acting as a crucial point of reference in various classical Islamic discourses on ethics. Based on the ethical frame- work set by the Quran and Sunnah, Muslim theologians, philosophers and mystics developed their own under- standing of fundamental ethical problems, as well as specific methods and concepts to deal with them. In the following chapters we will therefore attempt to briefly outline some of the most profound ethical teachings and theories of three important Islamic currents – rational theology (kalam), classical philosophy (falsafa) and Sufi 13 This term, which can be interpreted as „awareness of God“, „reverence“ or „God-fearing“, represents one of the highest human features in an Islamic religious context, and serves as a kind of safeguard mechanism from moral peril and indecent acts (see e.g. Q., 2:197, 22:35–37, 47:17, 91:8). 14 For the additional explanations regarding the term khalifa see for example Bowker, 1997, 543; Dozy, 1968, 397; al-Jurjani, 2012, 170; Wehr, 2013, 359. 15 The true, deeper meaning of khalIfa, whose degree of realization depends on faith and righteous deeds, is therefore not – as too often (mis)understood –, merely political, but rather existential, ethical and spiritual. Quran states that God „has promised those of you who have believed and done the righteous deeds that He will surely make them successors […]“ (Q., 24:55). 16 Yasien Mohamed notices correctly that „character refers more to the inward condition of the human soul, and should therefore be dis- tinguished from personality, which refers more to the outward qualities of human behaviour.“ He continues that character thus „pertains rather to the innate motivation and virtues of the soul and is a guide to moral conduct“ (Mohamed, 2007, 139). Against this background it is also easier to understand, why the „pure intention“ represents the most important moral principle in Islam. The prophet Muhammad stated for example that „acts are only worth the intentions that accompany them“ (Al-Qu.a.i, 2016, 1.1). 17 Malik reported, that the Prophet Muhammad said: „I have only been sent to perfect good character“ (Musnad Ahmad 8595; also al-Mu- watt.a. 1614). 18 Quran refers to patience in various relations and contexts ninety nine times, among others in chapters 3:125, 3:146, 8:46, 32:24, 42:43. See also Mohamed, 2007, 143. 19 Reported by Imam Khatib al-Baghdadi in Tarikh Baghdad(13:493), and in Faydh al-Qadir, (Vol 4, p. 511). 20 Reported in Sa.i. al-Bukhari 6035; Sunan al-TirmidhiŻ 1162. 21 Agreat number of sayings, hadiths, which Prophet Muhammad bequeathed to his community, contain various moral instructions and ethical teachings, with universal humanitarian lessons. He was advising that a man should deal with people without oppression, speak without lying, keep his pledges, and perform virtuous deeds (Al-Qu.a.i, 2016, §2.135, §4.85). He preached about refi nement of behav- ior, virtuous actions and repentance of sin, advocating that „the loveliest beauty is beauty of character“ (Al-Qu.a.i, 2016, §7.17), and that the generosity to people „is the deed most rewarded“ (Al-Qu.a.i, 2016, §9.41). 4 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Raid AL-DAGHISTANI : ETHICS IN ISLAM: AN OVERVIEW OF THEOLOGICAL, PHILOSOPHICAL AND MYSTICAL APPROACHES, 1–12 mysticism (ta.awwuf) –, whereby the main differences as well as overlapping aspects will be highlighted. THEOLOGICAL ETHICS Scholastic Muslim theologians (mutakallimun),22 who have been involved in the interpretation of the Islamic scriptural tradition, with the aim of working out a Quranic and Prophetic ethos, relied not only on their own religious textual evidence, but also on Greek logic and Christian theology (Fakhry, 1994, 2). Regard- ing the discussion of theological theories of ethics, we must however distinguish (at least) between two major currents: (1) the so-called Mu.tazilites, which represent the rationalist theological movement in Islam, and (2) the Ash.arites,23 semi-rationalist and more scripturally ori- entated scholastic scholars (Fakhry, 1994, 3). Although both currents ultimately ground their ethical theories in the Quran and the Prophetic tradition, the first formulates a rationalistic ethical system, „with basic deontological presuppositions“, while the latter stands for a more „rig- orous voluntarist system“ (Fakhry, 1994, 6). Especially the Mu.tazilites,24 who were the first original ethical thinkers of Islam, attempt to bring the Quranic ethical principles into harmony with the rational postulates of human intellect (Fakhry, 1994, 67). In their teaching they thereby underline the rationality of God’s will, as well as the profound relationship between human freedom and human responsibility. They assert that man is inherently free and capable to act through reason, and that he has – by the very means of his cognitive capacity – the power to distinguish between right and wrong, and, in consequence, to choose what is right and avoid the wrong. They state that with the exception of some religious-spiritual acts like prayer, fasting and „obligatory charity“ (zakat), which are determined as be- ing good through Revelation, other moral goods can be recognized and determined through pure reason, such as truthfulness, righteousness, justice and generosity (Ansa- ri, 1989, 86). Because these features are inherently good, there is no necessity of Revelation to reveal their moral value. For the Mu.tazilites, moral obligation is rational, whereby rationality is the binding principle not only for man but also for divine justice. This means that God’s reward for the righteous acts and His punishment for the sinful acts is not just rationally justified but also rationally grounded – which in turn means that God must reward the righteous and punish the sinful (Ansari, 1989, 86). While the Mu.tazilites advertise human intellectual faculty and power of reason as an autonomous instance of ethical knowledge, emphasizing thereby the ontolog- ical autonomy of free will, the Ash.arites – who tend to lean more against authority of scripture than against the results of rational proofs – defend a middle position between absolute determinism and self-sufficiency of human will (Ansari, 1989, 86). Hereto they developed the so called theory of kasb or „acquisition“, which as- serts that although God is the ultimate ontological cause of all human acts, they are however „activated“ or „ac- quired“ specifically by human will and his free choice to act (or to refrain from a certain action).25 Further, the Ash.arites state that divine Revelation is the only true source to know the good and the right, whereby human reason can only come to know what is pleasant and unpleasant, useful and harmful (Ansari, 1989, 87). This means that reason is not the basis of moral obligation: obligatory is eventually only that which Revelation commands (Ansari, 1989, 87).26 Despite differences of opinion on certain theological doctrines among Muslim theologians, there are some fundamental questions which can be considered as common theoretical problems of theological ethics in Islam. Those questions include first and foremost the problem of Divine justice and the reality of His judge- ment in the hereafter; free will of man and the power of choice; nature of good and evil; the role of human reason; and man’s relationship with God (Fakhry, 1994, 3; see also Al-Daghistani, 2016a, 130.). It is evident from my earlier remarks that in the context of Islamic theological ethics, revelatory text plays an essential role in determining what is good, and as such serves Muslim theologians as a firm basis for their intellectual examinations of what a human being can and should do to reject evil and realize the good in the world. 22 For a comprehensive scientifi c research of Islamic theology see e.g. Schmidtke, 2016; Winter, 2014; Renard, 2014; Watt, 1973; van Ess, 1992; Nagel, 1994; Karimi, 2015. 23 This current was named after its founder, the famous Muslim religious scholar and theologian Abu al-.asan al-Ash.ari (d. 935). Some of the principal representatives of the Ash.arite school are Abu Bakr al-Baqillani (d. 1013), Abu Man.ur al-Baghdadi (d. 1037), and al- Juwayni (d. 1064), known as „imam of the two holy cities“ (i.e. Mecca and Medina). His most famous disciple was Abu .amid al-Ghazali (d. 1111), who also belong to Ash.arite school of theology. For more see e.g. Fakhry, 1994, 4. 24 Some of the principal representatives of the Mu.tazilite school are Bishr Ibn al-Mu.tamir (d. 825), Mu.ammar ibn .Abbad (d. 830), Abu Ishaq al-Na..am (d. 845) and .Abd al-Jabbar (d. 1025). See e.g. Fakhry, 1994, 3–4. The fi ve core principals of Mu.tazilite theological creed are: (1) Divine unity, (2) Divine justice, (3), Divine warning and promise, (4) the notion of intermediate position of the sinner, and (5) the principle of commanding the good and prohibiting evil. For further reading see e.g. Martin, 1997, 90–110. 25 For many Sunni theologians – like Ibn Hammam (d. 1475) and Ibn Taymiyah (d. 1327) – the way the Ash.arite formulated their doctrine appeared thus to be a kind of „qualifi ed determinism“ (Ansari, 1989, 87). 26 The Maturidis, who represent the third major current of systematic theology in Islam, agree partly with the Mu.tazilites, acknowledging that the faculty of pure reason does reveal the ethical values of things, although there are things and obligations, known to be good only through revelatory text (Ansari, 1989, 87). They were also of the opinion that to justify human responsibility on the one hand and Divine justice (manifesting in the ultimate award or punishment for man`s deeds) on the other, one must necessarily acknowledge the effi cacy of human will, without however compromising Divine omnipotence (Ansari, 1989, 87). 5 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Raid AL-DAGHISTANI : ETHICS IN ISLAM: AN OVERVIEW OF THEOLOGICAL, PHILOSOPHICAL AND MYSTICAL APPROACHES, 1–12 PHILOSOPHICAL ETHICS Islamic philosophical ethics can be defined as a sub-discourse of classical Islamic philosophy, falsafa,27 designating the philosophy, written principally in Arabic language and pre-eminently by Muslim thinkers in the period from the 8th to the 12th century.28 Islamic philo- sophical ethics represent primarily a systematical exam- ination of ethical theories of ancient Greek ethics, with implicit or explicit reference to the religious worldview of Islam. Classical Islamic Philosophers thereby not only gave „Greek ethical concepts a new meaning based on the Quran“ (Mohamed, 2007, 415), but also, vice versa, penetrated into the deeper meaning of scripture, particularly due to the rational enquiries and concepts founded by Greek philosophers. Among the most dis- cussed ethical subjects of falsafa are: the realization of right conduct, the refinement of human character, the way of achieving happiness, and the question of human nature and its relationship with the socio-political order (further, see Al-Daghistani, 2016a, 130–131). Greek eth- ics, which is essentially an „ethics of good“, profoundly shaped the ethical discourse of Muslim philosophers, whose central investigation remained focused on the highest good and related question of the true happiness of man (Ansari, 1989, 84). However, although classical Islamic philosophers generally agree on the ultimate goal of man, they differed to some extent regarding the way in which this final objective may be achieved. For this purpose, each of them developed their own ethical vision, emphasizing thereby a particular philosophical method and human virtue. Nonetheless some overlap- ping characteristics and common tendencies in their theories can be easily detected. Abu Ya.qub al-Kindi (d. ca. 870) (for further reading see e.g. Flügel, 1857; Adamson, 2007), the pioneer of philosophical writing in Islam, is generally regarded to be the first among Arabic authors, who produced a comprehensive and systematical philosophical book in Arabic, Al-falsafa al-ula („The Fist Philosophy“) (see Al-Kindi, 1974). In this book, al-Kindi defines philos- ophy (falsafa) in accordance with the Greek ideal, as „knowledge of the true nature of things“, and classifies it as the „highest in degree and most noble in rank“ (al-Kindi, 1974, 55). The aim of the philosopher is for al-Kindi however not merely to „attain the truth“, but also to „act truthfully“ (al-Kindi, 1974, 55). Yet al-Kindi’s elaborations on the nature of virtuous conduct are found especially in his most influential ethical treatise On Dispelling Sorrow, in which he praises moral attitude and an ascetic way of life, as advocated by Socrates. After diagnosing sorrow as „a disease of the soul result- ing from the loss of what is cherished, or the failure to attain what is sought after“ (Fakhry, 1994, 68), al-Kindi suggest that man should not focus so much on sensual objects and material things, which are impermanent, but rather on knowledge and virtue, which eventually lead to inner fulfillment and happiness. According to al-Kindi, human beings should thus learn to cultivate the „habit of contentment“ (Fakhry, 1994, 68) and to value the intelligible-spiritual world (Adamson, 2016b, 94). The attainment of true happiness, which is for the falasifa the causa finalis of human existential searching, lies therefore for al-Kindi in the modus vivendi, guided by the principles of reason and by the virtues. A similar line of argument was defended by another champion of Islamic philosophy, Abu Bakr ar-Razi (d. 925), the author of an important ethical work on Spiritual Medicine (see al-Razi 1950; Adamson, 2016a, 63–83), which refl ects on the ancient idea of moral perfection as a way to heal the soul. In the process of moral-spiritual self-improvement, the human intellect (.aql), which ar- Raziconsiders as „God’s greatest blessing“ (ar-Razi, 1950, 20), plays a decisive role. For ar-Razi the intellect is not only the cognitive faculty, which enables man to under- stand the world around him, but also the ruling principle of the soul, which helps him to overcome lusts and transform the character (Fakhry, 1994, 71). Man should thus not allow his passions to dominate over his reason, „clouding it and diverting it from its proper path and right purpose“ (ar-Razi, 1950, 21). Quite the opposite: for an ethical way of life it is necessary that we train our self to abstain from bodily pleasures and engage in the contem- plation of the intelligible world (see also Al-Daghistani, 2016a, 133–134). Ar-Razi`s „spiritual therapy“, whose goal is the transformation of the soul`s character (ar-Razi, 1950, 22), consists therefor above all in rejecting hedo- nism, restraining the passions and searching for Truth, „embodied either in the sound religious law (al-shari.ah) […], or in a .law of reason'“ (Fakhry, 1994, 76). If al-Kindi and ar-Razi were concerned primarily with the problem of moral refi nement, purifi cation of the soul, and the individual pursuit of happiness, Abu Na.r al-Farabi (d. ca. 950) (for more see e.g. Fakhry, 2002; Netton, 1992; Mahdi, 2001), the great Muslim logician and founder of Neo-Platonism (Fakhry, 1994, 78), had also dealt with the problem of establishing the best political society. The attainment of happiness (sa.ada) as the ultimate goal of our moral endeavor is for al-Farabi possible only in the active political life on the one hand, and in the acquisi- tion of rational knowledge on the other. In his book on Classification of science (I..a. al-.ulum) (see e.g. al-Farabi, 1996), he defi nes „political science“ (al-.ilm al-madani) as a discipline which investigates moral predispositions and voluntary acts, as well as states of character and types of habits, from which these actions arise (al-Farabi, 2006, 187–189; see also Al-Farabi, 2001). Politics, which for al-Farabi are fundamentally ethical and belong to 27 The term falsafa is an Arabic loan word for Greek f...s.f.a (philosophia). 28 For the systematic or historical introduction in the classical Islamic philosophy see e.g. Sharif, 1963; Nasr, 2006; Fakhry, 2015; Adamson, 2016; Rudolph, 2013; Al-Daghistani, 2016. 6 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Raid AL-DAGHISTANI : ETHICS IN ISLAM: AN OVERVIEW OF THEOLOGICAL, PHILOSOPHICAL AND MYSTICAL APPROACHES, 1–12 practical philosophy, also deal with motives, goals and ways in which moral acts ought to be carried out and virtuous regimes ought to be led. In this context al-Farabi highlights two abilities, which in his opinion defi ne a moral and politically active citizen, whose attitude and action can contribute to shape an „ideal society“ or „ideal city“ (al-madinat al-fa.ila) (see al-Farabi, 1985):29 the cognitive ability of rational realization of general rules of moral conduct, and the existential ability to act according to this realization (al-Farabi, 2006, 193). Al-Farabi further also refers to two virtues, which are for him essential for a morally and politically stable society: friendship and justice. People of the „ideal“ or „virtuous city“, character- ized by goodness and righteousness, are hence „expected to construct communal cooperation among themselves to achieve happiness (sa.ada)“ (Yavuz, 2006a, 129). In this way al-Farabi’s refl ection on man’s virtue and the excellent community combines Islamic, Platonic and Aristotelian elements. The significance of justice, friendship and mutual affection as constitutive dimensions of the moral way of life, leading to personal fulfillment and social har- mony, is also explicated by the chief representative of philosophical ethics in Islam, Ibn Miskawayh (d. 1030) (for his ethical philosophy see e.g. Abdul, 1964). In his most important ethical treatise, Refinement of Character (see Miskawayh, 1968), Miskawayh attempts to system- atically examine „those moral traits that render the per- formance of virtuous actions congenial or spontaneous“ (Fakhry, 2004, 192–193). In doing so, he first determines the principles of ethics and investigates the nature and function of the human soul (Miskawayh, 1968, 3). Miskawayh establishes thereby that the excellence of the soul consists in the pursuit of knowledge, and that man differs from other animals specifically by his capacity for voluntary and moral action resulting from reflection. Justice, as the cardinal virtue, can be realized only as a result of the conjunction of wisdom, courage and tem- perance, whereby human friendship, affection and love represent essential components of the good and moral life.30 Since Miskawayh also refers to al-Kindi’s concept of the cultivation of the soul in his ethical treatise and quotes various Quranic verses, he attempts to combine Neo-Platonic, Aristotelian and Islamic-philosophical elements (Leaman, 2003, 256). If the majority of Islamic philosophers attempted to synchronize ancient Greek philosophy with Islamic religious thought, it was the famous scholar Abu .amid Mu.ammad al-Ghazzali (d. 1111),31 who synthesized philosophical, religious and mystical currents in Islam. This synthesis manifests itself in the most articulated way in his ethical theory, contained particularly in his mag- num opus I.ya. .ulum ad-din („The Revival of Religious Sciences“) and Mizan al-.Amal („The Criteria of Action“). Al-Ghazzali`s principal thesis is that true happiness (sa.ada) as the ultimate objective of human existence can be attained only through religious-metaphysical knowledge (.ilm) and moral-devotional action (.amal) together. This emphasis on the mutual relationship between knowledge and actions runs like a golden thread through his whole ethical-spiritual oeuvre. With his Criteria of action and The Revival of Religious Sciences, al-Ghazzali aims at establishing a religious ethics, which not only contains comprehensive theoretical knowledge but also delivers practical guidance for achieving spiritual purity, moral conduct and consequently a state of true fulfillment and happiness.32 He namely states that the virtue of action consists in abolishing what ought not to be, whereas the virtue of knowledge lies in obtaining what ought to be (al-Ghazali, 2006, 108). Thereby gradually achieving a state of happiness represents not merely a psychological feeling, but rather an ontic expression of inner self-reali- zation, based on spiritual purification and metaphysical cognition. Fully in line with the Islamic tradition al- Ghazzali thus states on numerous occasions that in order to know God, one most first know oneself, i.e. one’s own soul, its vices and its virtues (al-Ghazali, 2006, 110). Here, virtue again plays a crucial role, whereby the Aristotelian understanding of virtue as a mean between two extremes is reinforced by the important Quranic concept of wasa.iyyah, the „middle way“ (see Q., 2:143). Al-Ghazzali therewith establishes moderation as a basic Islamic concept and shows that the criteria of the right balance is the human intellect and the religious law (al-Ghazali, 2006, 146). According to al-Ghazzali „faith, knowledge and action are the fundamentals of religion“, whereby „his exposition of religious principles is only an aspect of his ethical system“ (.Umaruddin, 1996, 308). Al-Ghazzali – who is regarded as one of the chief representatives of the Sunni orthodoxy and at the same 29 In contrast with the „virtuous city“, al-Farabi drafts four different kinds of corrupt „city“: the „ignorant city“ (al-madina al-jahiliyya), the „transgressing city“ (al-madina al-fasiqa), the „renegade city“ (al-madina al-mubaddala), and the „errant city“ (al-madina al-dalla) (Yavuz, 2006a, 129). 30 For his concept on friendship and love see Miskawayh, 1968, 121–155. Besides rationality, a social component plays an important role in Miskawayh’s vision of moral perfection: „For love of others, and affection towards them, can play a part in the progress and upward movement of all people; that is because these are a sphere for fulfilling the different virtues. […] The human being can only fulfill his perfection if it is affi rmed that he is a social being, as well as being rational“ (al-Din, 1994, 133). 31 Because of his various and profound writings, al-Ghazzali can be equally considered as Theologian, Philosophers and Sufi . 32 In this way al-Ghazzali approves in general what most of the Islamic philosophers taught, whereby he additionally highlights the Sufi perspective of inner purifi cation and other initiatical devotional practices, analyzing their value not only regarding individual „salvation“, but also regarding social relationships with other people. Against this background, al-Ghazzali is trying to make the ortho-praxis of the Islamic faith the foundation for a spiritual dimension which enables the individual to achieve higher levels on the devotional initiatical path of Sufi sm (Yavuz, 2006, 159). 7 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Raid AL-DAGHISTANI : ETHICS IN ISLAM: AN OVERVIEW OF THEOLOGICAL, PHILOSOPHICAL AND MYSTICAL APPROACHES, 1–12 time as one of the most vocal critics of blind imitation of religious tradition – skillfully intertwines philosophical reasoning, Aristotelian ethics, Quranic principles, theo- logical doctrines and Sufi teachings. SUFI ETHICS Sufism or Islamic mysticism33 as an „initiatic way“ (Geoffroy, 2009, 26) and „spiritual science“ (see al- Kalabadhi, 2000, 59; 2001, 74; as-Sarraj, 1990, 39–41, 61–62, 173; al-Makki, 1992, 418–425, 446–449). Is far away from naďve altruism, unreflecting sentimentalism or superficial esoterism. Quite the opposite: it combines via activa and via contemplativa, theory and practice, knowledge and action, love and discipline, experience and thought – and it has been manifested throughout the history as an effective force for individual self-transfor- mation, as well as social reformation. Among the Sufis were however also thinkers who had a more theoretical approach to Sufism, and who were attempting to systematically establish it as a „spiritual science“, by explaining states, stations and techniques of the mystical way. Abu Bakr al-Kalabadhi (d. 990) –au- thor of the famous Sufi manual Kitab at-ta.arruf li-madh- hab ahl at-ta.awwuf, („The Doctrine of the Sufis“), which is deemed one of the most valuable treatises on Islamic mysticism (Arberry, 1977, xiii) – defines Sufism as a science of the spiritual states (.ilm al-a.wal) (al- Kalabadhi, 2001, 59; al-Kalabadhi, 2000, 74).34 Though since the states are the consequences of acts, they „are only experienced by those whose acts have been right“ (al-Kalabadhi, 2001, 59; al-Kalabadhi, 2000, 74). In this manner al-Kalabadhi continues, that for someone who tries to transform his inner self, refine his character and improve his actions, „it is first of all necessary, then, that he should know the vices of the soul, […] the wiles of the Enemy, and the temptations of this world […]“ (al-Kalabadhi, 2001, 59; al-Kalabadhi, 2000, 75). Only „when the soul is properly addressed, and its habits amended, when it is schooled in the divine manners […]“ (al-Kalabadhi, 2001, 59; al-Kalabadhi, 2000, 75), a man is able to overcome his passion, watch over his thoughts (muraqaba al-khawa.ir), and purify his heart. Abu al-Qasim al-Junayd from Bagdad (d. 910), often re- ferred to as the „Sultan of Mystics“ (Glasse, 2000, 211), states that the most important components of Sufism as a whole are self-purification, self-conquest, knowledge and care for the community (al-Kalabadhi, 2001, 16; al-Kalabadhi, 2000, 10).35 The fundamental dimensions of Sufism were outlined more than a century later in a similar way by al-Ghazzali. In his philosophical-spiritu- al autobiography Munqidh min a.-.alal he ascertained that the complete way of the Sufis includes knowledge and action, belief and practice. That which is the most distinctive of mysticism cannot be gained merely by reading and studying, but only by (1) „mystical taste“ of reality (.auq), (2) spiritual state (.al) and (3) transforma- tion of personal qualities (tabaddul a.-.ifat) (al-Ghazali, 1967, 55). Immediate inner experience, spiritual states and transformation of character are actually those issues of Sufism, which are, despite the difference in opinions, discussed essentially in all important Sufi works.36 Against this background Sufism can be understood as a holistic ethical project whose aim is an increasing awareness of God, purification of the soul, mystical re- alization and virtuous conduct. With the aid of initiatic teachings and techniques of Sufi spirituality – such as muraqaba („mindfulness“), mu.asaba („self-examina- tion“) (Al-Daghistani, 2016b), tafakkur („contempla- tion“), tadhakkur („invocation“) and futuwwah („spiri- tual chivalry“) – a believer can fundamentally transform his character and improve his behavior (see for example al-Qushayri, 2007, 232; al-An.ari, 2011, 84-85; Badri, 2000, 29; al-Kalabadhi, 2000, 95). Continuous practice and performance of these activities enable a believer to develop a more critical consciousness toward one’s self, and at the same time a more inclusivistic, open-minded, humble and compassionate attitude towards others. At the core of this initiatic science of Sufism lies the knowledge and practice of futuwwah, a kind of Sufi moral code, which leads man to a deeper awareness of the Divine and generosity toward others. The way of futuwwah associates right actions with spiritual virtues and reveals the true meaning of compassion, self-denial, 33 For a systematic or historical introduction in the Islamic mysticism see e.g. Nicholson, 1914; Hafi zovic, 1999; Knysh, 2000; Molč, 2003; Geoffroy, 2003; Schimmel, 2014. 34 An introductive explanation of the meaning of the state and station can already be found in Abu Na.r as-Sarraj’s (d. 988) magnum opus Kitab al-luma. fi-t-ta.awwuf, which is considered to be the oldest preserved classical manual on Sufi sm (Gramlich, 1990, 15). Re- lying on al-Junayd, as-Sarraj asserts that, unlike the inner states, spiritual stations are gained by means of ascetic practices and acts of devotion (as-Sarraj, 1914, 13). According to al-Qushayri – who in his remarks also refers to other (named or unnamed) Sufi -Masters of the past – the states are something that descends upon the heart of the meditator, without asking and endeavor (al-Qushayri, 2007, 57; al-Qushayri, 2007, 78). States are considered basically as something that emerges spontaneously, whereas stations are acquired by one’s own inner struggle. Stations are therefore fi rm and last longer, whereas states are constantly changing (al-Qushayri, 2007, 57; al-Qu- shayri, 2007, 78). 35 According to Al-Junayd Sufi sm „is a purification of the heart from the associating with created beings, separation from natural character- istics, suppression of human qualities,avoiding the temptations of the carnal soul,taking up the qualities of the spirit, attachment to the science of reality, using what is more proper to the eternal, counselling all the community, being truly faithful to God, and following the Prophet according to the Law“ (al-Kalabadhi, 2001, 16; al-Kalabadhi, 2000, 10). 36 See for example: as-Sarraj, Kitab al-Luma. fi’-t-ta.awwuf, al-Makki, Qut al-qulub, al-Kalaba.i, At-Ta.rruf al-ma.had ahli-t-ta.awwuf, al-Hujwiri, Kashf al-ma.jub, al-Munawi, Al-Kawakib ad-durriyya, as-Sulami .abaqat a.-.ufiya, al-Qushayri, Risala Al-Qushayriyya fi .ilm at-ta.awwuf, al-Ansari, Manazil as-sa.irin and also al-Ghazali, I.ya. .ulum ad-din. 8 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Raid AL-DAGHISTANI : ETHICS IN ISLAM: AN OVERVIEW OF THEOLOGICAL, PHILOSOPHICAL AND MYSTICAL APPROACHES, 1–12 hospitality, generosity, patience, renunciation, gratitude, kindness, repentance, friendship and love (al-Jerrahi, 1991, 6). Futuwwah, which can be translated as „spir- itual chivalry“ is considered as a realization of noble character and virtuous way of life, guided by the Divine, by example of the prophet Muhammad (p. b. u. h.), and his companions. The Sufi aim is „to abandon all improper behavior and to acquire and exercise, always and under all circumstances, the best behavior proper to human beings […]“ (al-Jerrahi, 1991, 6). Futuwwa is thus „a code of honorable conduct that follows the example of the prophets, saints, sages“, and the intimate friends of God (al-Jerrahi, 1991, 6). Sufism, driven by the spirit and norm of spiritual chivalry, is about „constantly recognizing the status of humanity and acting correctly“ (Shihab, 2011, 190). In this sense, Muhammad ibn .Ali al-Qassab stresses that „Sufism means a noble moral character trait that a noble person shows in a noble mo- ment in time (waqt) in the presence of a noble company“ (al-Qushayri, 2007, 289–290).37 Futuwwah is thus not only a bon ton or etiquette, but a state of mind, based on spiritual virtues and noble qualities, arising from inner spiritual struggle and self-overcoming. „It means placing other people above oneself. It is being generous and altruistic. It is self-denial, immunity to disappointment, indulgence toward other people`s shortcomings. It is a fearless struggle against tyranny; love of God, love of His creation, love of Love“ (al-Jerrahi, 1991, 13). Despite the diversity of viewpoints on futuwwah, all Sufis focus on one central element of „heroic generosity“ (al-Qushayri, 2007, 237) or effective altruism:38 giving preference to other people over one’s own self (Knysh, 2000, 98).39 It is obvious from the above, that the cultivation of futuwwa, which leads to an altruistic and inclusivistic attitude towards others can undoubtedly be considered as an active ethical constituent of Sufi spiritual educa- tion in fighting against religious radicalism on the one hand, and in increasing tolerance, acceptance and altru- ism on the other. Against this background Sufism as an authentic Islamic spiritual education can be regarded as an important component for building peace and stability in the context of inner-religious as well as inter-religious tensions and conflicts. CONCLUSION In the light of the current geo-political situation in some countries of the Middle East, as well as recent trag- ic events in Europe, one may easily get the impression that the religion of Islam is more than any other religious system receptive to political manipulation, ideologiza- tion and even militarization. To analyze the (internal as well external) factors which contributed this currently seemingly dominating image of Islam, would exceed the scope of this paper. It should however be underlined that – besides the fact that the simple blaming of a re- ligion for such a complex phenomenon as for example terrorist attacks is neither right nor constructive – the religion of Islam bears, as we were able to see above, a rich and long tradition of ethical discourses. It is therefore of great importance for today’s inter- cultural and interreligious context to rediscover and to rethink Islamic ethos, manifested in various discourses, which were outlined in the present paper. The rich heritage of diverse Islamic ethical traditions, whose common concern is the way of perfecting human char- acter and achieving a state of self-realization should not be considered as a utopian (or nostalgic) vision or an abstract phenomenon, but rather as a serious alternative means in dealing with some of the existential challenges of our time. The theoretical and practical framework of Islamic ethics thus can and should (again) provide the basis for a higher moral quality of life of the individual as well as of society as a whole. The paper has aimed at outlining some of the most important ethical concepts in the Islamic tradition, par- ticularly in rational theology (kalam), classical philoso- phy (falsafa), and Sufi mysticism (ta.awwuf). It attempted thereby to highlight their theoretical and methodologi- cal differences as well as their common characteristics in dealing with fundamental ethical questions. For this purpose the paper explained a number of basic terms and gave a brief account on some important ethical aspects of the primary scriptural sources, which serve as a foundation for ethical theories in all three mentioned currants of Islam. If we indeed consider the ethical prin- ciples in the Quran; numerous moral instructions of the Prophet Muhammad; dynamic debates on fundamental ethical questions among Muslim theologians; efforts of Muslim legal scholars for achieving the best moral solutions for different ethical issues; various philosoph- ical ethical theories, combining Greek thought with an Islamic worldview; and finally, the profoundly ethical spirituality of Sufism – then we can in fact conclude together with .Umaruddin that Islam is an inherently ethical religion, whose „laws and injunctions are based on the most equitable and solid moral foundation“ (.U- maruddin, 1996, 307). 37 On the same spiritual and epistemic basis .Amr ibn Uthman al-Makki also explicates that futuwwa ultimately means having good moral character (al-Qushayri, 2007, 238). For many Sufi s the doctrine of chivalry represents a hallmark of Sufi sm (Knysh, 2000, 12). The Sufi s see futuwwah as an integral act of devotion, for it illuminates the way to a state of total consciousness of Truth (al-Jerrahi, 1991, 15). 38 An Arabic term for altruism is ithar. It is one of the most important measures taught by the Sufi masters, and it „means to place the other in front, to give precedence to the other“ as well as „to refrain from passing judgment on one`s fellow men“ (Sviri, 2002, 169). 39 Al-Mu.asibi for example ascertains that spiritual chivalry means acting justly, „while not demanding justice for your own self“ (al-Qu- shayri, 2007, 238). Self-overcoming as well as social responsibilities is an essential part of futuwwah. In his Epistle, al-Qushayri con- cludes, that „the foundation of chivalry is that the servant of God always exerts himself in the service of others“ (al-Qushayri, 2007, 237). 9 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Raid AL-DAGHISTANI : ETHICS IN ISLAM: AN OVERVIEW OF THEOLOGICAL, PHILOSOPHICAL AND MYSTICAL APPROACHES, 1–12 ETIKA V ISLAMU: PREGLED TEOLOŠKIH, FILOZOFSKIH IN MISTICNIH PRISTOPOV Raid AL-DAGHISTANI Univerza Münster, Center za islamsko teologijo, Hammer Str. 95, 48153 Münster, Nemcija e-mail: raid.aldaghistani@uni-muenster.de POVZETEK Islamska intelektualno-duhovna zgodovina razpolaga z raznoliko in bogato eticno tradicijo. V luci aktualnih družbeno-politicnih dogodkov, narašcajocega ekstremizma in religijskega radikalizma, so obuditev,revitalizacija in kriticna umestitev te tradicije v sodobni kontekst izrednega pomena. Najpomembnejše eticne koncepte in teorije najdemo predvsem v racionalni islamski teologiji (kalam),klasicni arabsko-islamski filozofiji (falsafa) in sufijski mistiki (ta.awwuf).Kljub njihovim teoretskim in metodološkim razlikam je vendarle mogoce izpostaviti pomembne skupne znacilnosti v odnosu do nekaterih glavnih eticnih vprašanj,kot so prizadevanje za dobrim in moralna samoizpopol- nitev cloveka.V ta namen clanek najprej pojasni osnovne pojme,kot sta „etika“ in „morala“ (ter njuni ustreznici v islamski intelektualni tradiciji), nato pa nadaljuje s prikazom in osvetlitvijo nekaterih kljucnih eticnih vidikov v primarnima viroma islamske religije,Koranu in preroški suni,ki služita za podlago eticnim teorijam v vseh treh zgoraj omenjenih tokovih znotraj Islama. Na podlagi temeljnih eticnih principov v Koranu, številnih moralnih nasvetov preroka Mohameda, dinamicnimi debatami med muslimanskimi teologi, eticno-filozofskimi modeli klasicnih musli- manskih filozofov in duhovno-eticnimi nauki sufijskih mistikov, je mogoce upraviceno zakljuciti, da je islam nacelno eticna religija.Ponovna oživitev in refleksija o islamskem etosu bi lahko zagotovo ne le prispevala k boljšemu razu- mevanju islamske religije, temvec omogocila tudi trdno podlago za konstruktiven boj proti religijskemu radikalizmu in esktremizmu. Kljucne besede: islamski etos, morala, etika, dialekticna teologija, klasicna islamska filozofija, sufizem 10 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Raid AL-DAGHISTANI : ETHICS IN ISLAM: AN OVERVIEW OF THEOLOGICAL, PHILOSOPHICAL AND MYSTICAL APPROACHES, 1–12 Al-Makki, A. .. (1992): Die Nahrung der Herzen. SOURCES AND BIBLIOGRAPHY Abdul, H. A. (1964): The Ethical Philosophy of Miskawaih. Aligarh, Faculty of Arts Publications Series. Adamson, P. (2007): Al-Kindi. Oxford, Oxford Uni- versity Press. Adamson, P. (2016a): Abu Bakr al-Razi (d. 925), The Spiritual Medicine. In: El-Rouayheb, K. and Schmidtke, S. (eds.): The Oxford Handbook of Islamic Philosophy. Oxford, Oxford University Press, 63–83. Adamson, P. (2016b): Philosophy in The Islamic World, vol. 3. Oxford, Oxford University Press. Al-An.ari, .A. (2011): Manazil as-sa.irin, Stations of the Wayfarers. Paris, Dar Albouraq. Al-Daghistani, R. (2013): Epistemologija Srca. In: Vörös, S. (ed.): Mistika in Misel, Vol. 71/72. Koper, Univerzitetna založba Annales, 119–154. Al-Daghistani, R. (2014): Mu.ammad al-Gazzali. Erkenntnislehre und Lebensweg. Freiburg i. Br., Kalam Verlag. Al-Daghistani, R. (2016a): Falsafa: Einführung in die klassische arabisch-islamische Philosophie. Freiburg i. Br., Kalam Verlag. Al-Daghistani, R. (2016b): Muraqaba in Mu.asaba. In: Zalta A. and T. Ditrich (eds.): Cujecnost. Koper, Uni- verzitetna založba Annales, 209–224. Al-Din, N. G. (1994): Miskawayh. In: Marope, P. T. M. (ed.): Prospects, Vol. 24. Kluwer Academic Publish- ers, 131–152. Al-Farabi (2006): Über die Wissenschaften/De sci- entiis. Freiburg – Basel – Wien, Herder. Al-Farabi, A. N. M. (1985): Al-Farabi on the Perfect State. Oxford, Clarendon Press. Al-Farabi, A. N. M. (1996): I..a. al-.Ulum. Beirut, Dar wa al-maktaba al-hilal. Al-Farabi, A. N. M. (2001): The Political Writings. Selected Aphorisms and Other Texts. Ithaca, Cornell University Press. Al-Ghazali, M. (1967): The Faith and Practice of Al-Ghazali. London, George Allen and Unwin Ltd. Al-Ghazali, M. (1998): I.ya. .ulum ad-din. Beirut, dar al-.ulum. Al-Ghazali M. (2006): Das Kriterium des Handelns. Darmstadt, WBG. Al-Ghazali, M. (2014): Rešitelj iz zablode. Ljubljana, Kud Logos. Al-Jurjani, M. (2012): Kitab at-Ta.rifat. Beirut, dar al-nafas. Al-Kalabadhi, A. B. (1935): The Doctrine of the Sufis. Cambridge, Cambridge University Press. Al-Kalabadhi,, A. B. (2001): Kitab at-Ta.arruf li-madhhab .ahl at-ta.awwuf. Beirut, dar Sadr. Al-KindiA. Y. (1974): Al-Kindi`s Metaphysics: On First Philosophy. Albany, State University of New York Press. Al-Makk, A. .. (2005): Qut al-qulub. Beirut, Dar al-kutub al-.ilmiyah. Stuttgart, Franz Steiner Verlag. Al-Qassemi, S. S. (2017): Seeking the Muslim indi- vidual. In: Qantara.de. https://en.qantara.de/content/ omar-saif-ghobashs-letters-to-a-young-muslim-seeking- the-muslim-individual (21. 03. 2017). Al-Qu.a.i, Q. (2016): Light in the Heavens. New York, University Press. Al-Qushayri, A. Q. (2007a): Al-Qushayri.s Epistle on Sufism. London, Garnet. Al-Qushayri, A. Q. (2007b): Ar-risala al-Qušayriya fi .ilm at-ta.awwuf. Beirut, al-maktaba al-.a.riya. Al-Sulami, Ibn H. (1991): The Way of Sufi Chivalry. New York, Inner Traditions. Ansari, A. H. (1989): Islamic Ethics: Concept and Prospect. The America Journal of Social Science, 6, 1, 81–91. Ar-Razi, A. B. (1950): The Spiritual Physics of Rhaz- es. London, Butler & Tanner Ltd. As-Sarrag, A. N. (1990): Schlaglichter über das Sufi- tum. Stuttgart, Franz Steiner. As-Sarraj, A. N. (1914): Kitab al-luma. fi-t-ta.awwuf. Leiden, Brill. Badri, M. (2000): Contemplation: An Islamic Psy- chospiritual Study. Kuala Lumpur, Cambridge University Press. Bowker, J. W. (1997): The Oxford Dictionary of World Religions. New York – Oxford, Oxford University Press. Chiabotti, F. (ed.) (2016): Ethics and Spirituality in Islam. Leiden, Brill. Dozy, R. P. A. (1968): Supplément aux Dictionnaires Arabes, Vol. I. Beirut – Leiden, Brill. Fakhry, M. (1994): Ethical Theories in Islam (2nd ed.). Leiden – New York – Köln, Brill. Fakhry, M. (2000): An Interpretation of the Qur`an. Reading, Garnet Publishing. Fakhry, M. (2002): Al-Farabi, Founder of Islamic Neoplatonism: His Life, Works and Influence. Oxford, Oxford University Press. Fakhry, M. (2004): A History of Islamic Philosophy (3th ed.). New York, Columbia University Press. Flügel, G. (1857): Al-Kindi, genannt „der Philosoph der Araber“. Ein Vorbild seiner Zeit und seines Volkes. Leipzig, F. A. Brockhaus. Frank, D. H. (2001): Ethics. In: Nasr, S. H. & O. Leaman (eds.): History of Islamic Philosophy, 2. Vol. London – New York, Routledge, 959. Geoffroy, É. (2009): Le Soufisme. Voie intérieure de l`islam (2nd ed.). Paris, Seuil. Glasse, C. (2000): Concise Encyclopedia of Islam (2nd ed.). Lahore, Suhail Academy. Groff, P. S. & O. Leaman (eds.) (2007): Islamic Philosophy A–Z. Edinburgh, Edinburgh University Press. Hafizovic, R. (1999): Temeljni tokovi sufizma. Sara- jevo, Bemust. 11 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Raid AL-DAGHISTANI : ETHICS IN ISLAM: AN OVERVIEW OF THEOLOGICAL, PHILOSOPHICAL AND MYSTICAL APPROACHES, 1–12 Hashi, A. A. (2011): Islamic ethics: an outline of its principles and scope. In: Revelation and Science, vol. 1, No. 03. Malaysia University Press, 122–130. Hegemann, L. (2006): Ethik/Moral. In: Khoury, A. T. & L. Hagemann (eds.): Islam-Lexikon – Ideen – Gestalt- en. Freiburg i. Br., Herder. Kahteran, N. (2007): Fitra. In: Leaman, O. (ed.): The Qur.an: an encyclopedia. London – New York, Routledge, 211. Karimi, M. (2015): Hingabe Grundfragen der system- atisch-islamischen Theologie. Freiburg in Br., Rombach Verlag KG. Kennedy-Day, K. (2003): Books of Definition in Islamic Philosophy. London – New York, Routledge. Kenny, A. (1978): The Aristotelian Ethics: A Study of The Relationship between the Eudemian and Nico- machean Ethics of Aristotle. Oxford, Oxford University Press. Knysh. A. (2000): Islamic Mysticism: AShort History. Leiden – Boston, Brill. Leaman, O. (2003): Ibn Miskawayh. In: Nasr, S. H. & O. Leaman (eds.): History of Islamic Philosophy, 2. Vol. London – New York, Routledge, 252–258. Leaman, O. (2007a): Philosophy and the Qur.an. In: Leaman, O. (ed.): The Qur.an: an encyclopedia. London – New York, Routledge, 496–503. Leaman, O. (2007b): Taqwa. In: Leaman, O. (ed.): The Qur.an: an encyclopedia. London and New York, Routledge, 642–644. Mahdi, M. S. (2001): Alfarabi and the Foundation of Islamic Political Philosophy. Chicago, University of Chicago Press. Martin, R. C. (1997): Defenders of Reason in Islam: Mu’tazilism from Medieval School to Modern Symbol. Oxford, Oneworld Publications. Miskawayh, A. (1968): The Refinement of Character. Beirut, American University of Beirut. Mohamed, Y. (2007): Morality in the Qur`an. In: Leaman, O. (ed.): The Qur.an: an encyclopedia. London – New York, Routledge, 414–417. Molč, M. (2003): Muslimanski mistiki. Ljubljana, Kud Logos. Nagel, T. (1994): Geschichte der islamischen Theol- ogie: Von Mohammed bis zur Gegenwart. Munich, C. H. Beck. Nanji, A. (2016): Ethical Issues in the Qur.an and .adith. In: Taylor, R. C. & L. X. López-Farjeat (eds.): The Routledge companion to Islamic philosophy. London and New York, Routledge, 37. Nasr, S. H. (2006): Islamic Philosophy from Its Or- igin to the Present. New York, State University of New York Press. Netton, I. R. (1992): Al-Farabi and His School. Lon- don, Routledge. Nicholson, R. A. (1914): The Mystics of Islam. Lon- don, Routledge. Rahim, A. A. (2013): Understanding Islamic Ethics and Its Significance on the Character Building. In: Inter- national Journal of Social Science and Humanity, Vol. 3, No. 6. Madras, Scientific Research Center, 508–513. Renard, J. (ed.) (2014): Islamic Theological Themes: A Primary Source Reader. Oakland, University of Cali- fornia Press. Rudolph, U. (2013): Islamische Philosophie: Von den Anfängen bis zur Gegenwart. Munich, C. H. Beck. Schimmel, A. (2014): Sufismus. Kurze Einführung in die islamische Mystik. Munich, C. H. Beck. Schmidtke, S. (ed.) (2016): The Oxford Handbook of Islamic Theology. Oxford, Oxford University Press. Sharif, M. M. (1963): A History of Muslim Philoso- phy, Vol. 1. Wiesbaden: Harrassowitz. Shihab, A. (2011): Examining Islam In The West: Addressing Accusations and Correcting Misconceptions. Jakarta, Gramedia Pustaka Utama. Sviri, S. (1997; 2002): The Taste of Hidden Things: Images of the Sufi Path: Images on the Sufi Path. Inver- ness, The Golden Sufi Center. .Umaruddin, M. (1996): The Ethical Philosophy of Al-Ghazzali. Aligarh, Adam Publishers. Van Ess, J. (1992): Theologie und Gesellschaft im 2. und 3. Jahrhundert Hidschra. Berlin – New York, De Gruyter. Watt, W. M. (1973):The Formative Period of Islamic Thought. Edinburgh – Chicago, Oneworld Publications. Wehr, H. (2013): Arabische Wörterbuch für die Schriftsprache der Gegenwart. Wiesbaden, Harassowitz. Winter, T. (ed.) (2008): The Cambridge Companion to Classical Islamic Theology. Cambridge, Cambridge University Press. Yavuz, E. (2006a):Al-Farabi, Abu Nasr. In: Leaman, O. (ed.): The Biographical Encyclopedia of Islamic Phi- losophy, vol. 1, A–I. London and New York, Thoemmes Continuum, 125–131. Yavuz, E. (2006b): Al-Ghazali, Abu Hamid. In: Leaman, O. (ed.): The Biographical Encyclopedia of Islamic Philosophy, vol. 1, A–I. London and New York, Thoemmes Continuum, 158–168. 12 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 original scientific article DOI 10.19233/ASHS.2018.02 received: 2017-09-24 HOW TO UNDERSTAND THE WAR IN SYRIA Primož ŠTERBENC University of Primorska, Faculty of Management, Cankarjeva 5, 6101 Koper, Slovenia e-mail: primoz.sterbenc@fm-kp.si ABSTRACT The aim of the article is to explain backgrounds of the current destructive war in Syria. More specifically, the article tries to provide answers to two interrelated questions.First,why the protests and the war erupted? And second, why the war has been so protracted? In order to do that, the article analyses political, economic, and religious (sectarian) aspects of situation in Syria since the late Ottoman period, with emphasis on the rule of the Baath party.During the rule of Hafiz al-Assad Syria was stable country due to generous socio-economic policies of the regime, although limited latent sectarian tensions existed. Situation unravelled during the rule of Bashar al-Assad as his regime implemented neo-liberal measures which alienated traditional supporting bases of the Baath party and intensified tensions between the Sunnis and the Alawites.Consequently, during the »Arab spring« protests erupted. The regime responded with repression and incitement to sectarian violence, which led to militarization of the upris- ing. One needs to take into account the consequences of the US-led invasion of Iraq in 2003 since this had caused fierce struggle between Sunni and Shia regional players (Iran and Saudi Arabia) which eventually turned Syria into the battleground and provoked protracted war. Keywords: Syria, war, socio-economic situation, sects, external interference COME COMPRENDERE LA GUERRA IN SIRIA SINTESI L’articolo intende spiegare i retroscena dell’attuale guerra distruttiva in Siria. Piů precisamente, cerca di rispon- dere a due questioni.La prima, perché sono scoppiate le proteste e la guerra? La seconda, perché la guerra si č cosě prolungata? L’articolo analizza gli aspetti politici, economici e religiosi (settar i) in Siria, dal periodo ottomano in poi, concentrandosi sul periodo di potere del partito Baas. Al tempo del governo di Hafiz Al Asad, lo stato siriano, grazie ad una politica socioeconomica positiva – nonostante la persistenza di limitate tensioni settarie – fu caratterizzato dalla stabilitŕ.La situazione peggiorň nel periodo governativo di Basar Al Asad, a causa degli interventi neoliberali che alienarono la base tradizionale del partito Baas, intensificando le tensioni tra sunniti e alaviti. Di conseguenza, durante la “primavera araba” scoppiarono le proteste.Il regime rispose con la repressione, sollecitando la violenza settaria, il che portň alla militarizzazione della rivolta. Bisogna anche prendere in considerazione le conseguenze dell’invasione dell’Iraq nel 2003 a guida dagli Stati Uniti che causň aspri conflitti tra attori regionali sunniti e sciiti (Iran e Arabia Saudita) che alla fine trasformň la Siria in un campo di battaglia e provocň una guerra di lunga durata. Parole chiave:Siria, guerra, situazione socioeconomica, comunitŕ religiose, interventi esterni 13 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Primož ŠTERBENC: HOW TO UNDERSTAND THE WAR IN SYRIA, 13–28 INTRODUCTION Since 2011, there has been a violent civil war in Syria between Bashar al-Assad’s Baathist regime and the rebels. The war can for certain be described as one of the most catastrophic conflicts in the world after the World War II. By 2016 alone, 470,000 people died and 1.9 million were wounded. More than 4.8 million peo- ple fled the country, while 6.6 million of the population resettled all over the country. As estimated by the United Nations’ report, already by 2013 Syria had slipped 40 years backwards, according to human development criterion. A half of all Syrian hospitals was closed in 2015, only a half of Syrian children attended school, while 80 % of Syrians lived in poverty. As a result of the lack of vaccination, the country has been stricken anew by diseases such as typhus and measles, which had been eliminated long ago. The average lifespan of a Syrian decreased from 70 to 55 years of age between 2011 and 2015 (data from Phillips, 2016, 1). The United Nations’ report assessed that 1.2 million houses had been demolished or damaged by 2013, which is one third of all houses in Syria (data from International Crisis Group Report) (Syria’s Metastasising Conflicts, 2013, 1). The extreme destructiveness and long duration of the conflict in Syria is not a coincidence but a logical conse- quence of two factors. Firstly, after 1971 Syria had been a stable state for nearly three decades, however, in the ten years preceding the outbreak of war internal conflicts and tensions were increasing as a result of the deteriora- tion of economic, social, political, environmental and (inter)religious situations. Secondly, the destructiveness and long duration of the Syrian conflict is further incited by the external factor, namely, deep involvement of strong external players who support both the Sunni re- bels and the Shiite-dominated regime. In this sense, it is possible to argue that the Syrian conflict is so destructive and long-lasting mainly because Syria is predominantly a battlefield for powerful external protagonists, whose aim is to reach a broader geopolitical and ideological goals through the indirect and reciprocal fight. In the Syrian War, external protagonists support the two opposite sides in a rather balanced way. The regime is supported by Iran and other Shiite actors (Lebanese Hezbollah, Iraqi Shia militias, Afghan Shiites) and Rus- sia, and the rebels are backed by Saudi Arabia, Qatar, the United Arab Emirates, Turkey, the United States, Great Britain and France.1 According to some studies (Balch-Lindsay and Enterline, 2000), this kind of »bal- anced« support of external forces to the warring sides in civil wars causes the long duration of such conflicts. The purpose of the present article is to illustrate the complex backgrounds of the war in Syria, both internal and external, covering historical, religious, political and economic elements. The article focuses on two research questions: What prompted the revolt that finally led to the war? And Why is the war so fierce and long-lasting? The latter question focuses on external involvement. In the first part, we examine the situation in Syria from the late Ottoman period to the beginning of Bashar al-Assad’s reign, including the late Ottoman period, the period of the French mandate and the period of the Baath party’s rule - especially the presidency of Hafiz al-Assad. The emphasis is placed on the economic and social situation, on the distribu- tion of wealth in Syrian society, considerable attention is also paid to the situation of religious communities, in particular the Alawites and the Sunnis. The second part defines the situation in Syria during the presidency of Bashar al-Assad, disclosing the elements that caused the rise of tension and led to protests in March 2011. In the third part, the article reviews the social structure of the protesters and the supporters of the regime, the dynamics of protests and the response of the regime, the militarization of the protests and the outbreak of the Civil War. Special attention is paid to the position of the Alawite community, including the process during which the regime, in order to retain power, abused the Alawites’ historically conditioned fear. The fourth part is dedicated to the role which external Sunni and Shiite supporters, as well as Saudi Arabia and Iran, played in the Civil War and their impact on the aggravation and duration of the conflict. Also, the impact of events in Iraq on developments in Syria is examined. Less emphasized are some specific policies of Qatar and Turkey. The article does not include an analysis of the interference of Russia and the Western countries. LATE OTTOMAN PERIOD, THE PERIOD OF FRENCH MANDATE AND THE PERIOD OF INDEPENDENCE UNTIL THE BAATHIST ASSUMPTION OF POWER In the Ottoman Empire, the reforms, known as the Tanzimat (1839–1876), were carried out in the 19th century and were aimed at the complete reorganization of the state and the relations between the Sultan and his subjects. The reforms were an attempt to respond to the series of defeats the Empire experienced in the war with the Western powers and to the rise of national- ist movements in Europe. The two aims of the reform were to halt the collapse of the Empire and to better counter the external pressures in the form of Western military successes and an ever-increasing integration into the global capitalist economy. The reforms led to two main effects, which had a far-reaching impact on the socio-economic situation in Syria. The first impact was centralization of power, which deprived local Syr- ian leaders of considerable power, while the second was This kind of external support is described in the work of Phillips (2016) and in the International Crisis Group Report (Syria’s Metastasising Confl icts, 2013, 1). 14 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Primož ŠTERBENC: HOW TO UNDERSTAND THE WAR IN SYRIA, 13–28 Image 1: Damascus, Syria: The Syrian society has always been a mosaic of ethnic groups and confessions. In the background is Saladin, the first sultan of Egypt and Syria and the founder of the Ayyubid dynasty (January 2011, photo: Lukas Wank, Shabka) the introduction of private property and landownership (Abboud, 2016, 14–15). By the mid-19th century, the Syrian provinces of the Ottoman Empire had been integrated into the global capitalist system, leading to a growing European eco- nomic impact which was reflected in the transformation of Syria into a predominantly agricultural economy that exported to European markets. In this context, the introduction of private landownership, through the pro- cess of concentration of the land, ultimately led to the creation of an extremely wealthy and influential social class of landowners which, on the basis of the Law of the Provinces adopted by the Ottoman Empire in 1864 incorporating landowners into the political system, became the dominant socio-economic protagonist in Syria. The emergence of the social class of landown- ers consolidated the class structure in Syria and clearly outlined the divisions and conflicts between landowners and peasants (Abboud, 2016, 15–16). During the French mandate (1920-1946), the French colonial rulers further fostered the private owner- ship of the country, when previously public land was awarded to the landowners’ elite and tribal leaders, in exchange for their political submission and support of French policies. In addition, the French set up a parlia- ment in which, during their mandate, landowners had the biggest influence. The result was the exceptional socio-economic polarization of Syrian society, where most influence and power was exercised by 3,000 landowners and their families that formed less than one per cent of the population, but owned more than half of all private land. The landowners elites also controlled all important political, professional and administrative positions. Ninety per cent of all Syrian inhabitants who worked the land, either as share-croppers or as landless peasants, were at the bottom of the socio-economic scale (Abboud, 2016, 16–18). After Syria gained independence in 1946, enormous inequality and polarization of Syrian society caused great political instability. Tensions grew between the elites that dominated the country and the political inter- ests, demands and ideological orientation of the major- ity of society. Tensions led to various forms of political protests, such as street demonstrations and frequent coup attempts. During this time, two important politi- cal forces, the army and the bureaucracy who were not 15 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Primož ŠTERBENC: HOW TO UNDERSTAND THE WAR IN SYRIA, 13–28 under the control of the landownership elite, emerged. In accordance with the general post-colonial trend, the army was extremely powerful and politicized, and saw the fastest way to its power through coups. After 1954, officers who were the Baath party members began to dominate (Abboud, 2016, 21–22; Phillips, 2015, 364).2 BAATHIST ASSUMPTION OF POWER AND HAFIZ AL-ASSAD’S REIGN Agroup of three officers from Syrian army (Muham- mad Umran, Salah Jadid and Hafiz al-Assad), who came from the minority religious community of the Alawites and were the members of the Baath Party, launched a coup without spilling any blood on 8th March 1963 and, thus, overthrew the rule of landowners’ elite.3 The emergence to power of three Alawite officers was no coincidence as the Alawites were represented in the Syr- ian army above average and this was the consequence of two factors.4 Firstly, during their mandate, the French mainly included those belonging to Syrian minorities (mainly the Alawites and the Druze) in the military for- mations they established, as they were less susceptible to the nationalist tendencies of the Sunni majority and were even ready to fight against them. And secondly, the Alawites, who throughout the history of Syria were the socially and economically marginalized community, were willing to enter the French-established military units because they believed this was the only way to improve their social position. On the other hand, the Sunnis were not willing to engage in the army because they opposed the French (Christian) rule, and, in addi- tion, the Sunni landowners and families dealing with trade greatly underestimated the military profession. In addition, during the time of independent Syria, the poor and uneducated Alawites enrolled massively in the Syrian military academies because this was for them the only possible channel for vertical mobility. This led to the fact that the Alawites were in above-average numbers among the officers in the Syrian armed forces.5 It should be added that the Alawites (and the members of other religious minorities) were also more willing to be included in the Baath Party because its program was secular. In addition, due to its socialist ideology, the party itself successfully recruited membership in rural areas, where the members of religious minorities traditionally lived (Bou-Nacklie, 1993, 649–652, 657; Goldsmith, 2015, 68–69; Khoury, 1987, 80–81, 525; Seale, 1988/1990, 26–27, 34, 60–63, 76–80). The three Alawite offi cers fi rst increased the domi- nance of the Alawites in the Syrian army through more purges, thus consolidating their position of power. After 1966, the Baathist regime, in which Salah Jadid took the lead, carried out radical socialist, economic and social reforms - a revolution from above.6 Several land reforms were carried out, which granted peasants and agricultural workers the land that had previously belonged to the landowners’ elite. Such measures were not a surprise, given the fact that the Alawites had traditionally belonged to the vast social class of peasants who had worked the land owned by the Sunni landowners. In addition, nation- alization of industry and fi nance was carried out, public planning, as the main distribution mechanism, replaced the market, and the public sector became the main engine 2 Two intellectuals educated in France, Michel Afl aq and Salah al-Din al-Bitar, established an intellectual circle in Damascus - the Move- ment of the Arab Revival (Baath). In 1947, they formally established the Baath party in Damascus. The Party identifi ed its objectives as follows: 1. unity and freedom of the Arab nation (merging of the existing, artifi cially created Arab countries into a major Arab political entity); 2. liberation from any external infl uence and hegemony; and 3. socialism in the form of land reform and public ownership of natural resources and large industry (Ahmad, 1984/1991, 198; Hiro, 1996, 6, 18, 41; Seale, 1988/1990, 30–31, 33–34, 47). 3 The original Muslim community split into the Sunni and the Shia branches after the death of the Prophet Muhammad in 632 due to dis- agreement regarding the question who could be a legitimate successor to the Prophet. The proto-Sunnis claimed that any devout Muslim elected by the Muslim community can be the successor, and the proto-Shiites argued that Muhammad’s cousin and son-in-law Ali ibn Abi Talib (Ali) could be the only legitimate heir. The crystallization of the split into the Sunnis and the Shiites occurred after the Battle of Karbala in 680, in which the Sunni military units killed Ali’s younger son Hussein and his escort. As for the doctrine, the most important difference between the Sunnis and the Shiites is in relation to the Imamate (Imams). While the Shiites attribute a cardinal role to the Imamate, the Sunnis place no real importance to this institution. The Sunnis were socio-politically privileged through the predominant part of the history of the Muslim world. Today, out of 1.6 billion Muslims in the world, 85 to 90 % are the Sunnis and 10 to 15 % the Shiites (Donner, 1999, 18; Halm, 1987/1991, 1, 17; Keddie and Cole, 1986, 1–2; Nasr, 2006, 34; Sachedina, 1981, 19; Šterbenc, 2005). The Shiites are further divided into more (sub)groups: the Twelvers, the Zaydis, the Ismailis (the Nizaris and the Mustalians), the Druze and the Alawites. The Sunnis can be divided on the basis of the four legal schools (the Hanafi , Maliki, Shafi i, Hanbali) (Šterbenc, 2005, 115–254). In Syria, the Sunnis are the majority religious community (65 % of population), while minority religious communities are the Alawites (12 %), the Christians (8 %), the Druze (3 %), the Ismailis – the Nizaris (1 %) and the Twelvers (1 %) (Daftary, 1990/1992, 533–534; Phillips, 2016, 47, 52). The Sunni Kurds form 10 % of the population (however, their primary identity is ethnic). 4 The Alawites are a group of the so-called extreme Shiites, characterized by the fact that they attribute to Ali and the remaining eleven Imams, recognized and respected by the Shiites-Twelvers, a status close to divine (their perception of the divine is rather abstract). As a result, they are regarded as extremists by the Twelvers, and as heretics by the orthodox Sunnis. The Alawite religious beliefs are highly syncretistic, since they contain elements of Christianity (celebrating Christmas and Easter) and paganism, as well as the belief in the posthumous transmigration of the soul. The Alawite rules for everyday life are somewhat liberal because they allow drinking alcohol and they do not require that women be veiled in public. In addition, the Alawites do not pray in mosques and they honour the shrines of the Alawite „saints“ and holy men (Goldsmith, 2015, 7–8, 217; Mazzaoui, 1987/1993, 176). 5 In 1963, 65 % of the Syrian army officers were the Alawites and even higher was the percentage among the privates (Goldsmith, 2015, 74). 6 In December 1964, al-Assad and Jadid degraded Muhammad Umran in politics (Seale, 1988/1990, 95–96). 16 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Primož ŠTERBENC: HOW TO UNDERSTAND THE WAR IN SYRIA, 13–28 Image 2: Tadmur/Palmyra, central Syria: Bashar al-Asad on the left, his father Hafez on the right (February 2010, photo: Lukas Wank, Shabka) of economic development. Private entrepreneurship was severely limited and economic cooperation with the West was reduced (Abboud, 2016, 28–29; Goldsmith, 2015, 9, 80; Khoury, 1987, 520; van Dam, 1978, 42–44). Hafiz al-Assad deposed Jadid in November 1970, and in March 1971 he became the President of Syria. He started a partial de-radicalization of economic and social policy, led by the belief that Jadid’s politics had been too radical, which in the short term benefited the Alawites and the members of other minority religious communi- ties, but it had dangerously alienated a considerable part of the Sunni population. He partially liberalized eco- nomic policy, thus creating certain opportunities for the private sector (among others, for the Sunni merchants). Al-Assad leaned against the four pillars of power. The first was the Baath party, which implemented the state policies. The second pillar was corporatism, which comprised various social forces (such as the students and farmers) that were subordinated and incorporated in the regime. The third pillar was the state bureaucracy, which increased due to the state’s socialist policies, so that it employed almost 25 % of Syrians in the 1980s. In the public sector, the regime massively employed the Alawites, who were moving considerably from their tra- ditional settlements in the mountains of the northwest of the country (Jabal al-Sahiliyah) to the cities. The fourth pillar was the enlarged army and the security services, which employed primarily the Alawites in order to en- sure the regime’s security. The socio-economic position of the Alawites (education, employment, infrastructure) generally improved (Abboud, 2016, 29–31; Goldsmith, 2015, 80, 84–85, 108–109; Ziadeh, 2011/2013, 17–26). During the Baathist rule in the 1960s and 1970s, the redistributive policies greatly improved the economic life of peasants and the poor. The policies of nation- alization and the distribution system which put forward rural development and fostered agricultural production improved rural life. The expansion of the public sector created a massive social base of the regime and created jobs for the middle class. Thus, public servants, urban workers and rural peasants (including the Sunnis), along with the members of minority religious communities, became a strong supportive social base for the regime. However, Hafiz al-Assad realized that, in order to pre- serve his authority, he could rely solely on the Alawite community from which he descended. On the other hand, the Alawites felt that they needed al-Assad’s re- gime so that they would not fall into the inferior social 17 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Primož ŠTERBENC: HOW TO UNDERSTAND THE WAR IN SYRIA, 13–28 status where they had been subordinated to the Sunnis (Abboud, 2016, 29, 37; Goldsmith, 2015, 82–83). BASHAR AL-ASSAD’S REIGN When Hafiz al-Assad died on June 10, 2000, due to a heart attack, his son Bashar quickly replaced him as the President; such a smooth transfer of power was only possible as the older Assad, during his last years of life, had removed from power all the influential members of the regime who could compete with his son in assuming the leadership of the state (Goldsmith, 2015, 126–127, 129; Ziadeh, 2011/2013, 37, 45). As the President, Bashar al-Assad faced major socio-economic problems in the country, and with his own policies, the situation worsened considerably, thus creating fertile ground for the outburst of dissatisfaction of the substantial part of the Syrian population, which broke out in March 2011. INCREASING SOCIO-ECONOMIC TENSIONS, PRESERVING POLITICAL DICTATORSHIP AND ENVIRONMENTAL DISASTER Already in the mid-1980s, the regime of Hafiz al- Assad faced economic (fiscal) problems, largely due to the rapid decline in oil prices and, thus, the reduction of income from the (modest) Syrian oil exports and the aid that Syria was receiving from the Arabian Gulf States. In addition, the Syrian state-run economic model was devoted primarily to inclusiveness, stability and dependence on the state, but failed to provide economic development. The model was eventually exhausted be- cause it pursued spending on the cost of accumulation. This led to a series of moderate economic reforms in the late 1980s and 1990s, which did not stop the deteriora- tion of the situation. Consequently, after assuming the leadership of the state, Bashar al-Assad was confronted with a whole range of complex economic and social problems. The economic development of the country was averted by the lack of investment, rigid market regulation, retrograde bureaucracy, ideological opposi- tion to economic liberalization, expensive food and fuel subsidies, rigid currency controls, high-level corruption, and the private sector that was too fragmented to be able to lead capital accumulation. Of particular concern was the fact that the state was no longer able to create a suf- ficient number of jobs in the public sector; a high birth rate (in 2010, 55 % of the population was under the age of 24) and rising unemployment required the creation of as many as 300,000 new jobs per year (Abboud, 2016, 32–34; Hokayem, 2013, 25–26; Lesch, 2012/2013, 8; Ziadeh, 2011/2013, 37). Bashar al-Assad therefore decided to implement more radical socio-economic reforms, directed towards liberalization. The reforms were motivated by a neo- liberal economic approach, and their red thread were privatization and marketization. In this sense, the state was increasingly losing its leading role in the society, while dismantling the institutions that had connected the state and the society (including the public sector and trade unions), and the fiscal mechanisms that sup- ported this connection (including the tax system). The public sector monopolies were slowly eliminated, while the private sector’s investment in banking, insurance, education system and other areas increased. The broad government subsidy system and the system of govern- ment fixing of the highest prices for basic foodstuffs and housing were abolished (Abboud, 2016, 34–36). However, al-Assad’s policies have further distorted the economy and increased corruption and nepotism. Marketization did not extend the foundations of the ac- cumulation, what is more, only those close to the regime benefited from the privatization. Although al-Assad claimed that they aim for a „social market economy“, he did not satisfy many of the social demands of the Syr- ians. In 2000-2010, the standard of living deteriorated, while the possibility of social mobility was reduced. Unemployment rates continued to raise, wages lagged behind the rising cost of living, and price rising caused the economic uncertainty of millions of Syrians. The in- equality greatly increased, while 30 % of the population lived below the poverty line (11 % below the survival line). Since the regime, on the basis of a market logic, was eliminating the privileges of the agricultural sector and redirected the funds to the cities, the countryside was severely neglected (mostly the Sunni peasants), with which the Baath Party alienated its most important social support base.7 Consequently, there were mass mi- grations of peasants from rural areas to the peripheries of cities, they mostly settled in the slums. One needs to add that during this time, the socio-economic situation of the greater part of the Alawite community deteriorated, both in rural and urban areas. Nevertheless, the Alawites did not stop supporting the regime because they continued to believe that Bashar al-Assad alone could provide them with security against social degradation and the potential revenge of the Sunnis (Abboud, 2016, 36–38; Goldsmith, 2015, 159–161, 165; Hokayem, 2013, 28–29; Lesch, 2012/2013, 7–8, 107–108; Phillips, 2015, 367; Phillips, 2016, 46–47). During the reign of Hafi z al-Assad, there was an unwritten „social contract“ between the regime and the population, on the basis of which the former secured the economic security through subsidies, jobs in the public sector and free education and healthcare system, while in return, the Syrians renounced their political freedom. During the reign of Bashar al-Assad, the regime ceased to adhere to the agreement, nevertheless, it did not allow political freedom but responded to the ever increasing political demands with severe repression, which was car- Pursuing its policies, the regime alienated also the second part of its traditional support base – the workers (Hokayem, 2013, 28). 18 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Primož ŠTERBENC: HOW TO UNDERSTAND THE WAR IN SYRIA, 13–28 ried out by 50,000 to 70,000 members of the intelligence and security services (Mukhabarat), which were increas- ingly prominent in the Syrian society (Goldsmith, 2015, 182–183; Perthes, 2004, 17–19; Phillips, 2016, 44–45). From 2006 to 2010, Syria was also struck by a severe drought, when between two and three million people were plunged into extreme poverty and the Syrian agri- cultural sector was devastated. The rural population of all religious communities, including the Alawites, had to fight for survival, while tens of thousands of Syrians were forced to flee to the cities, so that 160 villages in north- ern Syria were completely emptied (the worst affected region was the north-eastern region of the governorates of Aleppo, Deir ez-Zor, Hasakah, Idlib and Raqqa). The regime did not take any measures to alleviate the suffering of the rural population, but even exacerbated the situation (for example by demolishing the temporary residences of migrants in cities). Drought, together with market reform measures, led to a real humanitarian disaster for the majority of population. The particularly affected and, consequently angry were the Sunni peas- ants who had been the core pillar of support of the Baath Party for decades (Goldsmith, 2015, 183–184; Phillips, 2015, 367; Phillips, 2016, 46). TENSIONS IN THE RELATIONSHIP BETWEEN THE SUNNIS AND THE ALAWITES Since Syria gained independence, there was a certain tension between the Sunnis and the Alawites. In independent Syria, the Sunnis felt threatened by the members of minority religious communities, since these were supposed to be a centrifugal force. After the Baathist assumption of power, the tensions between the greater part of the Sunnis and the Alawites increased. Hafiz al-Assad tried to prove that he was the President of all the Syrians and the „true“ Muslim,8 however, a part of the Sunnis thought his regime was an „Alawite regime“, for he appointed the Alawites to important posts in the administration and army, and in addition, his were the actions of nepotism. The Alawites were perceived as threatening soldiers or intelligence due to their control of the security services, and the autoch- thonous Sunnis in Damascus and Aleppo were unhappy with the arrival of the „inferior“ Alawites to their proud „Islamic“ cities. An important indicator of latent tension were the events of January 1973, when mass protests took place in Aleppo, Homs and Hama because the new constitution did not stipulate that the president of the state must be a Muslim.9 It showed how important religion still is and that many Sunnis find problems with the religious roots of al-Assad. On the other hand, these events were ground-breaking for the Alawites because their historically conditioned fear of the Sunnis’ domina- tion and their persecution was awakened (Goldsmith, 2015, 83, 85, 88; Ziadeh, 2011/2013, 140). The Sunni anti-Alawite sentiment escalated in the years between 1976 and 1982 when the rebellion of the Muslim Brotherhood against the regime was supported by many Sunnis. At that time, the Alawite community supported the brutal use of force by which Hafiz al-As- sad finally defeated the resistance of Islamists in Hama in February 1982 (the Muslim brothers showed that they had an antagonistic attitude to the „heretical“ Alawites). During the reign of Bashar al-Assad, a large part of the Sunnis associated the Alawite community with the regime and accused it (mainly because of the individual Alawites who were close to the regime and made their fortunes for that) of usurping both money and power, despite the deteriorating socio-economic situation of the Alawites.10 Most of the Sunnis still regarded the Alawites as the „false“ Muslims (Goldsmith, 2015, 93–106, 163, 185–186, 261; Phillips, 2016, 47). OUTBREAK OF THE SYRIAN WAR After the „Arab spring“ arose in the Arab world at the end of 2010, the process reached Syria in March 2011. This was no coincidence, given the dissatisfaction that had accumulated during the reign of Bashar al-Assad. However, internal structural factors, the regime’s re- sponse to the protests, the militarization of the uprising and external interference ultimately led to the outbreak of a long-lasting war. PROTESTS AGAINST THE REGIME (THE UPRISING) On 17th December 2010, in Tunisia, Mohamed Bouazizi set himself on fire due to humiliation he had been subjected to by the authorities. On the same day, in his birthplace, Sidi Bouzid, protests erupted and later extended to the capital of Tunis, and on 14 January 2011 they led to the dismissal of the autocratic Presi- dent Ben Ali. This triggered a wave of protests against 8 He promoted inclusive Syrian nationalism, and appointed some Sunnis (Mustafa Tlass, Abdul Halim Khaddam) to important civilian posi- tions in the government. He prioritised the Sunni culture, so that the Islam which was taught in schools was Sunni Islam. In his birthplace, Qardaha, he actualized two architectural projects with an Islamic note. In memory of his late mother, he built a luxurious mosque, and in memory of his deceased son Basil, a large cemetery complex which emphasized the Islamic character of Basil with its engraved notes from the Koran (Lawrence, 1998, 71; Phillips, 2015, 365–366). 9 Al-Assad later ordered the Syrian Assembly to amend the Constitution with the provision that „President’s religion is Islam“ (Ziadeh, 2011/2013, 140). The question was whether the Alawites are Muslims. The Alawites were supported by a prominent member of the Lebanese Shiite-Twelver clergy, Musa al-Sadr, who proclaimed that the Alawites are a part of the Twelver Shiism according to doctrine (Ajami, 1986, 174; Goldsmith, 2015, 89–90). 10 Bashar removed certain experienced Sunnis from prominent government offi ces (Tlass and Khaddam), and appointed the members of his extended family. Consequently, the Alawites dominated in the ruling elite even more (Phillips, 2015, 366). 19 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Primož ŠTERBENC: HOW TO UNDERSTAND THE WAR IN SYRIA, 13–28 dictatorships in the Arab world and was referred to as the „Arab Spring“, which spread to the majority of Arab countries. Syria was no exception. Under the influence of the general regional trend, a group of teenagers in early March 2011 wrote on the wall of their school in the south Syrian city of Deraa: „Doctor,your turn next“ (this referred to al-Assad) and „Down with the regime.“ The teenagers were taken to Damascus by the Syrian security authorities and tortured. After authorities refused all their parents’ requests for their release, the parents, along with hundreds of other Syrians, began protesting in front of the main mosque in Deraa on 15th March. The security forces responded by shooting and killing four protest- ers. The following day, after the funeral of the killed revolters, around 20,000 other protesters, shouting anti- regime slogans and smashing the regime symbols came to the streets. After the protests continued, the security forces surrounded the city on 23rd March and attacked the demonstrators, but it was already too late. On the news of the demonstrators killed in Deraa, protests had already extended to several other parts of Syria (Lesch, 2012/2013, 56–57; Phillips, 2016, 40–41, 49–50). Structurally, the outbreak of protests in the city of Deraa, located in the southern province of Houran, was no coincidence. Houran was in fact affected by virtually all the negative elements that occurred during the reign of Bashar al-Assad. Similarly to other peripheral regions in Syria, Houran had once prospered due to favourable agricultural and administrative policies of the regime; since the 1980s, the Syrian authorities increasingly reduced public investment in infrastructure and services in most rural areas due to economic problems, which affected the lives of millions of the Syrians. Houran was also struck by a severe drought and, in addition, Deraa was, in a religious sense, homogeneously Sunni, while the commander of the security forces was an Alawite who imposed brutal measures (Hokayem, 2013, 42–43; Phillips, 2016, 49–50). Amixture of factors that brought the city of Deraa to revolt was also present in other parts of Syria that joined the uprising against the regime early on: the north-west- ern province of Idlib was affected by the regime’s neglect and high unemployment; the city of Hama, which was a homogeneous, conservative Sunni city, still resented the Alawite-dominated regime its brutal repression of the rebellion of the Muslim Brotherhood in 1982; the religiously mixed city of Homs received a lot of regime funds, however, the Sunni residents there believed that the city’s Alawite areas were privileged both in infra- structure and employment, and therefore, opposed the regime, while the Alawites remained loyal. In Damascus, the structural (economic and sectarian) backgrounds of the insurrection were well visible.11 The regime was opposed by predominantly Sunni neighbourhoods of Darayya and Eastern Ghouta (notably Douma), which were affected by poverty and underemployment, and, besides, they absorbed rural migrants. The conservative, middle-class neighbourhoods of Barzeh and Midan, and the poor Sunni sector of Qaaboun also revolted. On the other hand, the Alawite inhabitants of the Damascene municipality of Mezze 86 attended the pro-regime gath- erings organized in mid-year of 2011. These gatherings were also attended by the inhabitants of Damascus from the middle and upper classes who materially benefited from the regime policy of economic liberalization (Glass, 2015, 121–122; Hokayem, 2013, 43–46). It can be summarized that the uprising featured the following: it started as predominantly Sunni, it was conducted in the Syrian geographical periphery and included lower-classes of the society; when deciding whether to join the revolt or stay loyal to the regime, local circumstances and possible resentments were important; among the initial reasons for the revolt there were no clearly perceptible Islamist motivations; sectar- ian slogans were present in the regions where more than one religious community lived, but they did not appear in many other regions. Despite the fact that the revolt started as predominantly Sunni in character, all the Sun- nis did not join, nor was it a primarily sectarian revolt. Many Sunnis continued to support the al-Assad’s regime for various reasons: to some, the regime provided jobs in the public sector and the military, others cooperated with the authorities economically; some were the members of the Baath Party, while others still remembered the insta- bility before the arrival of Hafiz al-Assad; some feared having an Islamist government, others were satisfied with al-Assad’s foreign policy which was defying Israel and the West (Glass, 2015, 94; Hokayem, 2013, 49–50). Within a few weeks, the protests developed into a movement that was more organized and already had a national dimension, but it was not centrally coordinated. The protesters started to express common demands, pri- marily requiring a regime change through the dismissal of the repressive bodies, the resignation of the President al-Assad, and the exclusion of political, security and economic elites from political life. In addition, they de- manded political reforms that would include the abolition of the laws on the state of emergency, establishment of independent courts, adoption of a new constitution, and introduction of more representative political institutions that would not be subject to authoritarian control. The protest movement (the uprising) was becoming more and more organized and this was mainly due to the spontane- ous establishment of the so-called Local Coordination Committees whose members were local activists who joined broader networks (Abboud, 2016, 57–58, 66–67). 11 Fanar Haddad (in Phillips, 2015, 359) defi nes „sectarianism“ and „sectarian“ as „discrimination, hate or tension“, based on differences between sects. In the context of this article, the term „sect“ has the same meaning as the term „religious community.“ 12 However, the regime could defi nitely rely on the Alawites, the Twelvers and most of the Christians; at the beginning of the uprising, the Druze tried to maintain a neutral status while a large part of the Ismailis-Nizaris joined the protest. Later, the Druze and the Ismaili-Niz 20 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Primož ŠTERBENC: HOW TO UNDERSTAND THE WAR IN SYRIA, 13–28 THE RESPONSE OF THE REGIME, THE MILITARIZATION OF THE OPPOSITION AND THE OUTBREAK OF THE CIVIL WAR After the start of the protests (the uprising), the regime could rely on several social groups, which, due to its (pre- vious or current) policies, remained faithful: the Sunni merchants from Damascus and Aleppo, benefiting from infrastructure projects, increased trade and opening of private schools and universities for their children; public officials whose salaries were increased at the start of the protests; some tribes in the east of the country which cooperated with the regime; the members of religious minorities who were satisfied with secular arrangement and feared the revenge of the Sunni authorities;12 many of the Sunnis saw the regime as a rampart protecting from the Islamism and Jihadism; the older Syrians feared re-slipping into instability as it existed before 1971, and the younger ones feared the possibility of a similar chaos that existed in Iraq after 2003 (Phillips, 2016, 51–52). Despite the fact that many of the Alawites participated in the early peaceful protests in Homs and Damascus, the majority of the Alawite community members contin- ued to support the regime for three reasons: there was a collective memory of the long history of Sunni domina- tion of the Alawite community and people were afraid of returning to the second-class status; the Alawites were disproportionately employed in the public sector (the military, the intelligence services, the bureaucracy) and, therefore, did not want to oppose the regime that paid them;13 and many Alawites suspected that it was a rebellion of Islamists and consequently feared the Sunni sectarian violence. It is important to point out that the most elite divisions of the Syrian army (the Republican Guard, the Third Corps and the Fourth Armoured Di- vision) were almost entirely composed of the regime- faithful Alawites (Goldsmith, 2015, 196–197; Phillips, 2016, 52; Syria’s Mutating Conflict, 2012, 24–25, 27). The regime responded to the protest with a dual policy. On the one hand, it started with a series of embellishing political reforms aimed at meeting certain demands of the protesters (the abolition of the State of Emergency Act which had been in force since 1963, the release of 200 political prisoners, the appointment of a new Prime Minister) and, on the other hand, it exercised increasingly brutal repression (arrests, torture, kidnap- ping, murders, firing at demonstrators), which caused more and more deaths (Abboud, 2016, 58–60). The regime also employed some subtle but far- reaching measures. In order to maintain in force, sectar- ian feelings were promoted in the Alawite community in order to set the grounds for the acceptance and imple- mentation of violence against the members of the Sunni community. This was extremely important because the Alawite-dominated security services used violence against the protesters. In this sense, it can be estimated that the regime implemented the policies envisaged by the constructivist interpretation of the influence of reli- gion on the outbreak of a violent conflict. The construc- tivist explanation is that the political „entrepreneurs“, in order to gain or retain authority (power), encourage the members of their own religious community to ac- cept and implement violence against the members of other religious communities. However, constructivism emphasizes that political entrepreneurs are successful in doing so only if they can rely on some already exist- ing intersubjective religious (social) frameworks, such as religious traditions, for example, a religiously-based collective historical memory. Members of a community can be mobilized appropriately if there is a long history of antagonistic relations between two communities.14 At the time of the first protests, the regime revived the old „fears of sectarianism.“ In the state media, the protesters were labelled as the sectarian Islamists. The Alawite community was targeted for manipulation as the gangs organized by the regime (the Shabiha) brought sandbags to the Alawite villages, claiming that the neighbouring Sunnis were attacking the Alawites. Soon after the outbreak of protests, when the sectarian confrontation did not yet begin at all, as a result of the regime manipulation in the Alawite community, rumors were circulated about what the „terrorists“ were doing to Alawite corpses. The regime could take advantage of the intersubjective basis formed by the Alawite col- lective memory of the long history of Sunni domination and the repression against the Alawites.15 Consequently, the Alawites began to accept the violence of the regime and also decisively participated in its implementation, 11 Fanar Haddad (in Phillips, 2015, 359) defi nes „sectarianism“ and „sectarian“ as „discrimination, hate or tension“, based on differences between sects. In the context of this article, the term „sect“ has the same meaning as the term „religious community.“ 12 However, the regime could defi nitely rely on the Alawites, the Twelvers and most of the Christians; at the beginning of the uprising, the Druze tried to maintain a neutral status while a large part of the Ismailis-Nizaris joined the protest. Later, the Druze and the Ismaili-Niz- arite groups split into the supporters of the regime and the supporters of the opposition, but both groups generally did not get involved in the confl ict. The regime managed to organize a Druze pro-regime militia (Hokayem, 2013, 47–48; Phillips, 2015, 369; Syria’s Mutating Confl ict, 2012, 27). 13 It was important that the regime could rely on the loyalty of the high offi cers in the armed forces, as more than 90 % of the generals were the Alawites at the time when Bashar al-Assad came to power (Goldsmith, 2015, 131). 14 The constructivist explanation can be found, for example, in Hasenclever and Rittberger (2000, 647–657) and Šterbenc (2011, 248–254). 15 Historically, the Sunni dynasties of the Seljuks, Mamluks and Ottomans used repression against the Alawites. During its uprising against the regime (1976–1982), the Muslim Brotherhood also exercised brutal sectarian violence against the Alawites; among other brutalities, they were systematically killing the Alawite intelligentsia (Goldsmith, 2015, 21, 30–33, 37–38, 40–41; Seale 1988/1990, 316–317, 324–329). 21 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Primož ŠTERBENC: HOW TO UNDERSTAND THE WAR IN SYRIA, 13–28 believing that they were under threat of collective anni- hilation. Thus, even the educated Alawites in Damascus demanded the killing of all the Sunnis living in Homs, and the majority of the Alawite community defended the solutions based on „destruction,“ „eradication,“ and „purification“ (Phillips, 2015, 369; Syria’s Mutating Conflict, 2012, 24–25).16 It should be stressed, however, that the regime was by no means the sole culprit for the intensification of the conflict and the transition to a destructive war. As Phillips points out, the Sunni-dominated countries have also promoted sectarianism on the anti-regime side, with Qatar, Saudi Arabia and Turkey supporting Sunni anti-regime militias with pronounced sectarian (anti-Alawite) elements in order to overthrow the re- gime and extend their influence in Syria. Moreover, the Gulf States allowed the collection of financial resources for sectarian militia in Syria on their territories. The regime-controlled transnational media in Qatar and Saudi Arabia also intensively promoted anti-Alawite and anti-Shiite feelings in the wider region (Phillips, 2015, 370). Thus, the constructivist interpretation can also be applied to the operation of the Sunni-dominated countries, which, in terms of intersubjectivity, could rely on a strong anti-Shiite and anti-Alawite oriented Salafist and Wahhabi ideology and tradition that were present in the Gulf.17 In the summer of 2011, the process of militarization of the revolt began, due to the escalation of the violence of the regime, the protesters’ need for self-defence and the inability of the protests to lead to a political transi- tion process. The first armed rebel units were mostly the Sunni deserters (ordinary soldiers, privates) from the Syr- ian army, joined by some activists, and in July 2011, the Free Syrian Army was formed as the nominal umbrella organization under which various units were merged, soon joined by the escaped Syrian army officers. The rebels obtained weapons mostly from the seized re- gime’s arsenals or they bought it in black market. Due to armed fighting and casualties both on the regime’s and the rebels’ sides, Syria slid into the Civil War some time between August 2011 and January 2012.18 However, peaceful protests against the regime, parallel to armed conflicts, continued long after the outbreak of the Civil War (Abboud, 2016, 87; Hokayem, 2013, 81–83, 86; Phillips, 2015, 358). It is possible to agree with Glass (2015, 20–21) that the external aid for the Sunni anti- regime fighters led to the final militarization of the Syrian uprising and the domination of the armed rebels over peaceful protesters. At the beginning of 2012, Qatar and Saudi Arabia began sending armed rebels the arms, money and non-lethal military equipment, while Turkey assisted in logistics. These countries also supported the armed struggle against the regime in the following years (Phillips, 2016, 137–140). As a result, violence spread throughout Syria, and the conflict became more lethal and claimed thousands of victims each month. Despite the fact that the first armed rebels linked to the Free Syrian Army were more secular, the sectarian domestic and foreign Sunni Islamist groups, with vary- ing degrees of radicalism, soon became predominant in the armed rebellion. The reasons for this were mainly three. Firstly, in the catastrophic atmosphere of the war, religion provided a more solid identity and gave meaning to suffering and sacrifice. Secondly, religious groups were more organized and disciplined. Thirdly, the armed groups that needed weapons and other mate- rial resources for successful combat began to compete for the favour of foreign sectarian-driven donors (Saudi Arabia, Qatar), which required them to show the high- est level of Islamism. Consequently, the war became dominantly sectarian, since the Islamist groups acted on the basis of a common idea of the struggle of the Sunnis against the Shiite regime, but at the same time it was increasingly radicalized (Hokayem, 2013, 95–98; Lister, 2015; Phillips, 2016, 129–130; Tentative Jihad, 2012). EXTERNAL INTERFERENCE The war in Syria would not have become so severe and would not be so long if it was not intensely inter- fered by external protagonists who wanted to achieve wider regional goals through the victory of their proxies in Syria. As a result, Syria has become a sort of battle- ground, where bigger and stronger external protagonists have been fighting. The war between Saudi Arabia and Iran needs to be highlighted, which, to a significant extent, overlaps with the fighting between the broader Sunni and Shiite sides. This confrontation cannot be understood without understanding the consequences of the US-led invasion of Iraq in 2003. CONSEQUENCES OF THE INVASION OF IRAQ During the reign of Saddam Hussein (1979–2003) and the Baath Party (1968–2003), the Arab Sunnis who constitute only a minority of the Iraqi population, dominated in the society and politics, while the Arab Shiite majority was clearly subordinated.19 The US-led invasion of Iraq in March and April 2003 and later the 16 Phillips (2015, 362–363, 368–369) provides the thesis on the regime manipulation with the Alawite community, emphasizing the impor- tance of the existence of historical confl icts. However, in terms of theoretical basis, he does not refer to constructivism. 17 The work of the ultra-conservative Sunni theologian Ahmad ibn Taymiyya infl uenced greatly the founder of Wahhabism - Muhammad ibn Abd al-Wahhab. Ibn Taymiyya was extremely hostile towards all the Shiites, and in 1305 he issued the fatwa in which the Alawites were proclaimed heretics and enemies of Islam (Goldsmith, 2015, 34–36; Mabon, 2013/2016, 85–86; Nasr, 2006, 94–96). 18 In accordance with the widely accepted political science defi nition, the civil war occurs when, in one year, the number of combat deaths on both sides reaches 1000 (Phillips, 2015, 358). 22 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Primož ŠTERBENC: HOW TO UNDERSTAND THE WAR IN SYRIA, 13–28 occupation changed the situation, as the Americans overthrew the Sunni ruler and by enabling democratic elections in January and December 2005 they paved the way for the majority of the Shiites to take power.20 This was an epochal historical change, since the Iraqi Shiites came to power for the first time since 163821 in a country that is extremely important for all the Shiites.22 Iraq, which is one of the three most important Arab countries, became the first country in the Arab world, in which, based on the democratic process, the Shiite majority started to dominate (Dawisha, 2009, 236–240; Nasr, 2006, 170, 186–202; Pelham, 2008, 180–185; Šterbenc, 2005, 360). The Shiite takeover of power in Iraq did not merely alter the power relations in this country, but also caused decisive changes in the wider region. One can point out three respects.23 Firstly, the (democratic) rise of the Iraqi Shiites to power inevitably inspired the Shiites in the Arab countries where, despite being in large numbers, they were still socially and politically marginalized (subordinated to the ruling Sunnis). Therefore, they began to express demands for the improvement of their position, mainly referring to democracy. This happened in Bahrain, Yemen, Lebanon and Saudi Arabia.24 Sec- ondly, in general, the impact of the Shiites in the wider area was strengthened, as there was a kind of revival of Shia, which was also based on material indicators. For example, the Shiites began to control the same amount of the world oil supplies as the Sunnis.25 Thirdly, the regional (geopolitical) influence of the strongest Shia force, Iran,26 was greatly increased, because the country had good relations with the new Shia rulers in Iraq.27 Moreover, even before 2003, Tehran cooperated closely with the Alawite-dominated regimes of Hafiz and Bashar al-Assad in Syria, as well as the Shia Twelvers’ movement Hezbollah, which controls the south of Lebanon. Iran thus spread its influence all the way to the Mediterranean Sea (Goldsmith, 2015, 122–125; Nasr, 2006, 169–184, 211–226; Norton, 2007/2009, 34–36, 135–138; Ostovar, 2016, 114–116; Pelham, 2008, 204–206, 215). The great increase in the influence of Shia and Iran in the region led to the collapse in the balance of power, which greatly irritated the Sunni-dominated states, es- pecially the Gulf States (Saudi Arabia, the United Arab Emirates, Kuwait, Qatar). Whereas during the Iran-Iraq War (1980–1988) their vast support of Saddam Hussein prevented the spread of Iran’s influence on Iraq, this was now the fact. They started referring to the emerging „Shia crescent“, which was expected to stretch from Iran, through Iraq and Syria, to the south of Lebanon, while the Sunni influence was expected to decline ever more.28 The countries came up with several measures to curb the spread of the Shia influence, and have been inclined to the Sunni groups in Iraq which brutally attacked the Shiites there. Namely, the strengthening of identity policies (sectarianism) further intensified the Sunni-Shia clashes in the region, which in Iraq in 2006 and 2007 led to a highly destructive Sunni-Shia Civil War in which the Shiites won (Barnes-Dacey and Levy, 2013, 7–8; Blagojevic and Šcekic, 2017, 543; Cockburn, 2016, 129–159; Mabon, 2013/2016, 54; Nasr, 2006, 241–242; Pelham, 2008, 215–219; Phillips, 2016, 18, 20–21). The development of events particularly intensified the traditional rivalry between Saudi Arabia and Iran, the leading Sunni and Shia forces,29 and in this sense, a kind of a Saudi-Iranian regional cold war erupted.30 Saudi Arabia was extremely negative about the great 19 In Iraq, the (Arab) Shiites account for 60 %, the (Arab) Sunnis for 20 %, and the Kurds for 17 % of the population; the rest are mem- bers of other ethnic and religious groups (Ethnoreligious Groups, http://www.lib.utexas.edu/maps/middle_east_and_asia/iraq_ethnoreli- gious_1992.jpg, 25. 5. 2005). 20 The Iraqi Shiites are the Twelvers. The Twelvers gained their title because they attach special importance to the twelve Imams who, in the years 656–874, led the main stream of Shiism (Momen, 1985, 23–45; Šterbenc, 2005, 115–137). 21 In 1638, the Sunni Ottomans ended the reign of the Iranian Shiite (Twelver) dynasty of the Safavids in Iraq (Šterbenc, 2005, 344, 360). 22 In Kufa, southern Iraq, the founder of Shiism Ali established his base, and in addition, there are four Shiite (Twelver) shrines (Najaf, Karba- la, Kazimayn and Samarra) in Iraq. The vast majority of today’s Shiites belongs to the Twelvers; the Twelvers are (mostly) also the Shiites living in Iran, Bahrain, Saudi Arabia and Lebanon (Šterbenc, 2005, 73, 116, 177–191). 23 Various authors highlight the decisive infl uence of the US-led invasion of Iraq in 2003. Cockburn (2016, 10) argues that the US-led invasion of Iraq „was the earthquake whose aftershocks we still feel“. Phillips (2016, 18) emphasizes that the invasion of Iraq was an „important turning point“. 24 In Bahrain, the Twelvers make up 70 % of the population; in Yemen, the Zaydis make up 42 % of the population; in Lebanon and Saudi Arabia, the Twelvers make up 38 and 10 to 15 % of the population respectively. 25 In the countries with the Shiite governments (Iran, Iraq and Azerbaijan), there was the same amount of global oil reserves in comparison to the Sunni Arab countries (Pelham, 2008, 215). 26 In Iran, during the Safavid dynasty (1501–1722), the Twelver Shiism was permanently established as a state religion for the fi rst time. In addition, Iran is the culturally and intellectually most dynamic country in the Muslim world, and in Qom, Iran, there is the most import- ant Shiite theological centre (Nasr, 2006, 213–215; Savory, 1980). 27 During the reign of Saddam Hussein, many Iraqi Shiite politicians fl ed to Iran. After 2003 they returned and won the elections (Phillips, 2016, 18–19). 28 In 1986, the US envoy Pearson was already warned by the leadership of the Sunni-dominated countries, in private talks, that Iran wants to defeat Iraq in order to establish the „Shia Crescent,“ ranging from Lebanon, through Iraq, to the Persian Gulf (Crist, 2012/2013, 171). 29 On the one hand, this rivalry is largely a classical secular struggle for the infl uence of the two regionally most infl uential states, and on the other hand, it overlaps with the wider regional Sunni-Shia sectarian confl ict. The authorities in Saudi Arabia and Iran (after the Is- lamic Revolution of 1979), in terms of identity and legitimization, rely on religion (Sunnism–Wahhabism and Shiism), and they compete 23 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Primož ŠTERBENC: HOW TO UNDERSTAND THE WAR IN SYRIA, 13–28 increase in both Iran’s and Shia influence, mainly for two reasons. Firstly, it was feared that the Saudi Shiites living in the east of Saudi Arabia would secede, which would be a disaster for the monarchy as all of its oil fields and oil reserves are in this area. Riyadh had long been accusing Tehran of calling the Saudi Shiites for rebellion, and these accusations intensified after 2005, when the latter demanded more rights for themselves.31 As the Saudi Shiites protested strongly during the „Arab Spring“ in 2011, the concerns of the Saudi authorities were further strengthened.32 Secondly, because of the fact that Saudi Arabia and Iran compete in Islamic legiti- macy, and the Saudi ruling house legitimizes its power with Islam, the Saudis saw severe undermining of their power in the great increase in Iranian influence in the region. Because of all these fears, Saudi Arabia played a major role in the brutal suppression of the Shiite dem- onstrations in Bahrain in March 2011 (Barnes-Dacey and Levy, 2013, 7–8; Hadžikadunic, 2013, 141, 147; Mabon, 2013/2016, 54, 70–72; Phillips, 2016, 19–20; Wehrey, 2013). SYRIA AS THE BATTLEFIELD FOR EXTERNAL PROTAGONISTS After the protests in Syria in March 2011, the Sunni- dominated Arab Gulf States and Turkey acted against the al-Assad’s regime reconcilably and tried to resolve Syrian tensions through diplomatic channels for several months. The Saudis feared that the dismissal of al-Assad would further strengthen the revolutionary process in the region, which would jeopardize their rule, while Turkish President Erdogan and Qatari emir Hamad bin Khalifa al-Thani cooperated closely with the Syrian leader before the outbreak of protests. But as early as in July 2011, when al-Assad intensified the repression against protesters, the external Sunni protagonists drastically changed their attitude towards the Syrian regime and began to overthrow it (Hassan, 2013, 18–19; Phillips, 2016, 65, 68–69, 70–75). The Gulf States, primarily Saudi Arabia and Qatar, saw the Syrian conflict as a decisive battle for the con- trol of a key country in the geographical centre of the region. They believed that, from a geopolitical point of view, the replacement of the regime in Syria would bring a decisive change in the region, since Iran and its allies would be adversely affected. Namely, if the pro-Iranian regime was toppled in Syria, and instead, the Sunni re- gime was established, cooperating with the Gulf States, it would be possible to significantly and even decisively weaken the two pro-Iranian protagonists: the Hezbol- lah in Lebanon and the Shia regime in Iraq. The Iraqi Sunnis, who, after being defeated in the Civil War, have more or less adopted the idea of being in a subordinate position, would again be able to oppose the Shia rulers. In Lebanon, Hezbollah would lose its dominant role and be subordinate to the Sunnis. Consequently, an Iranian influence zone, extending to the Mediterranean, would be abolished. Saudi Arabia also wanted to demonstrate its commitment to the Sunni Islam and help the Syrian Sunnis in their struggle against the „heretical“ Alawite regime. In addition, Saudi Arabia was convinced that the collapse of the Syrian regime and, consequently, the weakening of Iran, would bring easier control over the persistent Saudi Shiites (Al-Rasheed, 2013, 36–37; Has- san, 2013, 17–18, 23). Qatar, on the one hand, thought similarly as a part of the Sunni bloc, which wanted to deal the blows to Iran and the Shiites in the region, and, on the other hand, along with Turkey, Qatar had additional motivation to support Syrian rebels.33 Doha and Ankara wanted to increase their influence in the region more distinctively, using as their instrument the Islamist Movement of Muslim Brotherhood that had its branches in different countries. The latter had already come to power in Tuni- sia and Egypt, and with the fall of the al-Assad’s regime, this was expected to happen in Syria. Qatar also had an additional, geo-economic motive for the destruction of the Syrian regime, as al-Assad, in 2009, rejected the Qatari proposal to construct a gas pipeline that would with each other in Islamic legitimacy, or, where a more authentic Islam is claimed. More on this can be found in, for example, Mabon (2013/2016, 43–44, 53, 85–91, 96–98). 30 The countries compete in the ideological and geopolitical fi eld. The ideological competition is based on the ethnic (Arab-Persian) and religious-sectarian (Sunni-Shia) divisions. The sectarian dispute was particularly widespread following the Iranian Islamic Revolution of 1979, when the new Iranian regime began calling for the overthrow of the Saudi ruling family. The geopolitical competition is based on several elements: a relationship with the United States’ military presence in the region; relation to Palestine; the issue of potential posses- sion of nuclear weapons; fi ghting through proxies in Lebanon, Iraq and Bahrain; and petroleum policy (Mabon, 2013/2016, 42–77). 31 After the Islamic Revolution, the new Iranian authorities really began to call the Saudi Shiites to rebellion, and in November 1979 the revolt broke out. But the revolt was essentially a consequence of the socio-economic marginalization of the Shiites in the monarchy (Mabon, 2013/2016, 54; Wehrey, 2013, 6–7). 32 Since the Saudi authorities are not abolishing the marginalization of the Shiites, the latter have radicalized after 2009. In March 2009, an important member of the Saudi Shiite clergy, Nimr al-Nimr, in his Friday sermon warned the Saudi authorities that the Shiites only have one option more: to separate from the monarchy (Wehrey, 2013, 8–10). The marginalization of the Saudi Shiites is essentially due to the pressure of the infl uential Wahhabi clergy on the Saudi authorities, since Wahhabism, which is an offi cial religion in Saudi Arabia, treats the Shia Twelvers as polytheists (mushrikun). The Wahhabi doctrine requires hostility towards polytheists (Goldberg, 1986, 231–232). 33 However, due to Turkey’s support for Syrian rebels the Syrian regime withdrew from predominantly Kurdish areas in northern Syria. This caused signifi cant problem for Erdogan as he feared that creation of Kurdish proto-state in Syria would encourage separatist ambitions of Turkish Kurds (Phillips, 2016, 111, 210–211). On attitude of Turkish authorities towards the Turkish Kurds see, for example, Abbas and Zalta, 2017. 24 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Primož ŠTERBENC: HOW TO UNDERSTAND THE WAR IN SYRIA, 13–28 bring the Qatari natural gas through Saudi Arabia, Jor- dan and Syria to Turkey and further in Europe (Cafiero and Wagner, 2015; Phillips, 2016, 38, 69, 74). Consequently, in February 2012, Qatar and Saudi Arabia started providing arms, military equipment and money to Syrian rebels, while Turkey provided logistic support and supported the rebels with intelligence. The Sunni forces also persisted with this policy in the com- ing years. All three countries also supported the political organization of the Syrian anti-regime opposition (Phil- lips, 2016, 105–125). Iran as well saw a decisive regional battleground in Syria, where they were to defend their most essential interests. They (increasingly) perceived Syria as a zero sum game, as the fall of the al-Assad’s regime would lead to a major change and more hostilities toward Iran. Tehran was aware that the Syrian war represented a great opportunity for its regional Sunni rivals. If the Syrian regime was replaced by the Sunni and pro-Saudi authorities, Iran would lose its most important Arab ally. Furthermore, the „strategic bridge“ would be lost, the bridge through which Tehran was providing arms to the Hezbollah movement in Lebanon, and thus deter Israel from possible attacks against Iran. In Lebanon, the Syr- ian and the Lebanese Sunnis could jointly act against Hezbollah, and the Syrian and Iraqi Sunnis could put some pressure on the Shia authorities in Iraq; the fall of the latter would be the worst possible scenario for Iran. It is important to understand that even before the war in Syria, the Iranian regime had a paranoid feeling of encirclement, since the external protagonists (the United States, Israel, the Sunni-dominated countries) were supposed to plot a conspiracy or a great strategy for Iranian collapse. For this reason, Iran believed that Syria is the first line of defence against the combined efforts of their regional and non-regional enemies, not only to replace the al-Assad’s regime, but also to isolate and demolish the Islamic Republic. In other words, the threat in Syria could be existential for Iran (Goodarzi, 2013, 25–28; Ostovar, 2016, 205–207). For this reason, soon after the demonstrations erupted in Syria, Iran started to help the al-Assad’s regime, and with the progress of the war, Iranian aid intensified. Tehran supported the regime financially, materially (including oil), with arms and in logistics. Other external Shia protagonists also helped the Syrian regime. Several thousands of the Lebanese Hezbollah fighters battled on the side of the Syrian regime only because the Lebanese Shiites were aware that the fall of al-Assad would cause their considerable attrition, which would be exploited by the Lebanese and Syrian Sunnis and Israel. The Iraqi Shia authorities were also aware that the collapse of al-Assad would have led to a strong Sunni assault on the Iraqi Shiites, therefore, they helped the Syrian regime financially, and they also al- lowed Iranian planes to fly over their airspace. Between 2011 and 2014, Iraqi Shia militias were fighting in Syria, and further on, even the units of Afghan Shiites, organ- ized by Iran. All this meant that the al-Assad’s regime was supported by a broad transnational Shia alliance (Al-Khoei, 2013; Lebanon’s Hezbollah Turns Eastward, 2014; Nasr, 2013, 157; Ostovar, 2016, 208–219; Phil- lips, 2016, 149–150, 159–165). Given that the Sunni camp led by Saudi Arabia and the Shia camp led by Iran both see Syria as a de- cisive battlefield, which would ultimately determine their wider position in the region, it is no coincidence that both camps support the rebels and the regime so strongly and persistently. This situation, however, is causing aggravation of the conflict and long-lasting war. This is not a coincidence, since some studies (Regan, 2002; Skrede Gleditsch and Beardsley, 2004) establish that the involvement of external protagonists in civil wars, supporting one of the sides, increases brutality and longevity of these wars. CONCLUSION Being a unique sum of two extremely negative fac- tors, an internal and an external one, the war in Syria is one of the worst clashes, if not even the worst one, since World War II. The internal sectarian tensions have been, to some extent, latently present since 1963 when the mi- nority of the Alawites gained a dominant socio-political role in the country. However, these tensions were some- what neutralized by the generous economic and social policies of Hafiz al-Assad which also met the needs of the predominant part of the majority - the Sunnis. As Bashar al-Assad started to eliminate such policies, sec- tarian conflicts were increasing along with the growing social tensions, which consequently led to protests and revolt due to the »encouraging« external circumstances (»the Arab spring«). The brutal and cynical response of the regime, together with external interference, led to the final outbreak of the Civil War. Once the war in Syria started, the external factor be- came clearly evident. The Sunni - Shiite Pandora’s box, opened by the US attack on Iraq, indirectly caused the extreme destructiveness and long duration of the Syrian conflict. The big question is when this conflict can be stopped, since many internal and external protagonists need to agree to do so. Thus, it can be concluded that Syria and its people are a great and tragic victim of the wider (geo)political, (geo)economic and ideological conflicts, which were, to a large extent, caused by the Western aggressive thrust aimed at the region. 25 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Primož ŠTERBENC: HOW TO UNDERSTAND THE WAR IN SYRIA, 13–28 KAKO RAZUMETI VOJNO V SIRIJI Primož ŠTERBENC Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Cankarjeva 5, 6101 Koper, Slovenija e-mail: primoz.sterbenc@fm-kp.si POVZETEK Namen clanka je razložiti ozadja obstojece destruktivne vojne v Siriji. Natancneje, clanek skuša odgovoriti na dve vprašanji.Prvic,zakaj so izbruhnili protesti in vojna? In drugic,zakaj je vojna tako dolgotrajna? Clanek analizira politicne, ekonomske in religijske (sektaške) vidike položaja v Siriji vse od poznega osmanskega obdobja, pri cemer je poudarek na vladavini stranke Baas. V casu vladavine Hafiza Al Asada je bila Sirija zaradi darežljivih družbeno- ekonomskih politik režima stabilna država, ceprav so obstajale omejene latentne sektaške napetosti.Položaj se je poslabšal v casu vladavine Bašarja Al Asada,ker je režim uveljavljal neoliberalne ukrepe,ki so odtujili tradicionalno podporno bazo stranke Baas in intenzivirali napetosti med suniti in alaviti.Posledicno so med »arabsko pomladjo« izbruhnili protesti.Režim je odgovoril z represijo in razpihovanjem sektaštva, kar je vodilo v militarizacijo vstaje. Treba je upoštevati posledice ameriško vodenega napada na Irak leta 2003, ker je le-ta povzrocil oster boj med regionalnimi sunitskimi in šiitskimi akterji (Iranom in Savdsko Arabijo), kar je nazadnje Sirijo spremenilo v bojišce in povzrocilo dolgotrajno vojno. Kljucne besede: Sirija, vojna, družbenoekonomski položaj, religijske skupnosti, zunanje vmešavanje 26 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Primož ŠTERBENC: HOW TO UNDERSTAND THE WAR IN SYRIA, 13–28 SOURCES AND BIBLIOGRAPHY Abbas, T. & A. Zalta (2017): ‘You cannot talk about academic freedom in such an oppressive environment’: perceptions of the We Will Not Be a Party to This Crime! petition signatories. Turkish Studies, 1–20. DOI: 10.1080/14683849.2017.1343148 (9. 10. 2017). Abboud, S. N. (2016): Syria. Cambridge & Malden, MA, Polity Press. Ahmad, A. Y. (1984/1991): The Dialectics of Do- mestic Environment and Role Performance: The Foreign Policy of Iraq. In: Korany, M. & A. E. Hillal Dessouki (eds.): The Foreign Policies of Arab States: The Chal- lenges of Change. Boulder, Colorado; Oxford, Westview Press, Inc., 186–215. Ajami, F. (1986): The Vanished Imam: Musa al Sadr and the Shia of Lebanon. Ithaca & London, Cornell University Press. Al-Khoei, H. (2013): Iraq: Sunni resurgence feeds Maliki’s fears. In: Barnes-Dacey J. & D. Levy (eds): The Regional Struggle for Syria. London, European Council on Foreign Relations, 33–39. Al-Rasheed, M. (2013): Saudi Arabia: local and regional challenges. Contemporary Arab Affairs, 6, 1, 28–40. Balch-Lindsay D. & A. J. Enterline (2000): Killing Time: The World Politics of Civil War Duration, 1820– 1992. International Studies Quarterly, 44, 4, 615–642. Barnes-Dacey, J. & D. Levy (2013): Hegemony and sectarianism after Iraq. In: Barnes-Dacey J. & D. Levy (eds): The Regional Struggle for Syria. London, European Council on Foreign Relations, 5–15. Blagojevic, J. & R. Šcekic (2017): Politicka previranja u arapskom svijetu: Nestabilnosti i priliv migranata na Zapadni Balkan. Annales – Series Historia et Sociologia, 27, 3, 537–552. DOI: 10.19233/ASHS.2017.38 (18. 4. 2018). Bou-Nacklie, N. E. (1993): Les Troupes Spéciales: Religious and Ethnic Recruitment, 1916–46. Interna- tional Journal of Middle East Studies, 25, 4, 645–660. Cafiero, G. & D. Wagner (2015): Turkey and Qatar: Close Allies, Sharing a Doomed Syria Policy. The Na- tional Interest, November 9. Http://nationalinterest.org/ print/feature/turkey-qatar-close-allies-sharing-doomed- syria-policy-14283 (14. 6. 2017). Cockburn P. (2016): Chaos and Caliphate: Jihadis and the West in the Struggle for the Middle East. New York & London, OR Books. Crist, D. (2012/2013): The Twilight War: The Secret History of America’s Thirty-Year Conflict with Iran. New York, Penguin Books. Daftary, F. (1990/1992): The Isma‘ilis: their history and doctrines. Cambridge, New York & Oakleigh, Victo- ria, Cambridge University Press. Dawisha, A. (2009): Iraq: A Political History from Independence to Occupation. Princeton, New Yersey & Woodstock, Oxfordshire, Princeton University Press. Donner, F. M. (1999): Muhammad and the Caliphate: Political History of the Islamic Empire Up to the Mongol Conquest. In: Esposito, J. L. (ed.): The Oxford History of Islam. Oxford etc., Oxford University Press, 1–61. Glass, C. (2015): Syria Burning: ISIS and the Death of the Arab Spring. New York & London, OR Books. Goldberg, J. (1986): The Shi‘i Minority in Saudi Ara- bia. In: Cole, J. R. I. & N. R. Keddie (eds.): Shi‘ism and Social Protest. New Haven & London, Yale University Press, 230–246. Goldsmith, L. T. (2015): Cycle of Fear: Syria’s Alawites in War and Peace. London, C. Hurst & Co. (Publishers) Ltd. Goodarzi, J. (2013): Iran: Syria as the first line of de- fence. In: Barnes-Dacey J. & D. Levy (eds): The Regional Struggle for Syria. London, European Council on Foreign Relations, 25–31. Hadžikadunic, E. (2013): Zašto Iran? Sarajevo, Cen- tar za napredne studije & Dobra knjiga. Halm, H. (1987/1991): Shiism. Edinburgh, Edin- burgh University Press. Hasenclever, A. & V. Rittberger (2000): Does Reli- gion Make a Difference? Theoretical Approaches to the Impact of Faith on Political Conflict. Millenium, 29, 3, 641–674. Hassan, H. (2013): The Gulf states: United against Iran, divided over Islamists. In: Barnes-Dacey J. & D. Levy (eds): The Regional Struggle for Syria. London, European Council on Foreign Relations, 17–24. Hiro, D. (1996): Dictionary of the Middle East. Houndmills etc., Macmillan Press Ltd. Hokayem, E. (2013): Syria’s Uprising and the Frac- turing of the Levant. Oxon & London, Routledge for The International Institute for Strategic Studies. Keddie, N. R. & J. R. I. Cole (1986):Introduction. In: Cole, J. R. I. & N. R. Keddie (eds.): Shi‘ism and Social Protest. New Haven & London, Yale University Press, 1–29. Khouri, P. S. (1987): Syria and the French Mandate: The Politics of Arab Nationalism 1920–1945. Princeton, New Yersey, Princeton University Press. Lawrence, B. B. (1998): Shattering the Myth: Islam beyond Violence. Princeton, New Yersey, Princeton University Press. Lebanon’s Hizbollah Turns Eastward to Syria (2014): Middle East Report No 153, 27 May. Brussels, Interna- tional Crisis Group. Lesch, D. W. (2012/2013): Syria: The Fall of the House of Assad. New Haven & London, Yale University Press. Lister, C. R. (2015): The Syrian Jihad: Al-Qaeda, the Islamic State and the Evolution of an Insurgency. Oxford etc., Oxford University Press. Mabon, S. (2013/2016): Saudi Arabia and Iran: Power and Rivalry in the Middle East. London & New York, I.B. Tauris & Co Ltd. 27 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Primož ŠTERBENC: HOW TO UNDERSTAND THE WAR IN SYRIA, 13–28 Mazzaoui, M. M. (1987/1993): ‘Alawiyun. In: Eliade, M. (ed.): The Encyclopedia of Religion, Volume 1. New York, Macmillan Publishing Company, 174–177. Momen, M. (1985): An Introduction to Shi‘i Islam: The History and Doctrines of Twelver Shi‘ism. Oxford, George Ronald. Nasr, V. (2006): The Shia Revival: How Conflicts within Islam Will Shape the Future. New York & London, W. W. Norton & Company. Nasr, V. (2013): The Dispensable Nation: American Foreign Policy in Retreat. Victoria & London, Scribe. Norton, A. R. (2007/2009): Hezbollah: AShort His- tory. Princeton, New Yersey, Princeton University Press. Ostovar, A. (2016): Vanguard of the Imam: Religion, Politics, and Iran’s Revolutionary Guards. Oxford & New York, Oxford University Press. Pelham, N. (2008): ANew Muslim Order: The Shia and the Middle East Sectarian Crisis. London & New York, I.B. Tauris & Co Ltd. Perthes, V. (2004): Syria under Bashar al-Asad: Modernisation and the Limits of Change. London, Ox- ford University Press for The International Institute for Strategic Studies. Phillips, C. (2015): Sectarianism and conflict in Syria. Third World Quarterly, 36, 2, 357–376. Phillips, C. (2016): The Battle for Syria: International Rivalry in the New Middle East. New Haven & London, Yale University Press. Regan, P. M. (2002): Third-Party Interventions and the Duration of Intrastate Conflicts. The Journal of Con- flict Resolution, 46, 1, 55–73. Sachedina, A. A. (1981): Islamic Messianism: The Idea of Mahdi in Twelver Shi‘ism. Albany, State Univer- sity of New York Press. Savory, R. (1980): Iran under the Safavids. Cam- bridge, New York & Melbourne, Cambridge University Press. Seale, P. (1988/1990): Asad of Syria: the Struggle for the Middle East. London, I.B. Tauris & Co. Ltd. Skrede Gleditsch, C. & K. Beardsley (2004): Nosy Neighbors: Third-Party Actors in Central American Conflicts. The Journal of Conflict Resolution, 48, 3, 379–402. Šterbenc, P. (2005): Šiiti: Geneza, doktrina in zgodovina odnosov s suniti. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede. Šterbenc, P. (2011): Zahod in muslimanski svet: Akcije in reakcije. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, Založba FDV. Syria’s Metastasising Conflicts (2013): Middle East Report No 143, 27 June, Brussels, International Crisis Group. Syria’s Mutating Conflict (2012): Middle East Report No 128, 1 August, Brussels, International Crisis Group. Tentative Jihad: Syria’s Fundamentalist Opposition (2012): Middle East Report No 131, 12 October, Brus- sels, International Crisis Group. van Dam, N. (1978): The Struggle for Power in Syria: Sectarianism, Regionalism and Tribalism in Politics. New York, St. Martin’s Press. Wehrey, F. (2013):The Forgotten Uprising in Eastern Saudi Arabia. New York, Carnegie Endowment for Inter- national Peace. Ziadeh, R. (2011/2013): Power and Policy in Syria: Intelligence Services, Foreign Relations and Democracy in the Modern Middle East. London & New York, I.B. Tauris & Co Ltd. 28 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 original scientific article DOI 10.19233/ASHS.2018.03 received: 2017-09-24 THE IRAN REVOLUTION AND ITS INFLUENCE ON THE REVIVAL OF ISLAM Dragan POTOCNIK University of Maribor, Faculty of Arts, Department of History, Koroška 160, 2000 Maribor, Slovenia e-mail: dragan.potocnik@uni-mb.si Katja PLEMENITAŠ University of Maribor, Faculty of Arts, Department of English and American Studies, Koroška 160, 2000 Maribor, Slovenia e-mail: katja.plemenitas@um.si ABSTRACT The Iranian revolution presents a milestone in the history of the Islamic world as it created the first Islamic state. Despite the fact that the revolution occurred in Shia Iran, it also reverberated in the Sunni world and influenced the internal political development in many Arab countries by inspiring Islamic activism.Before the revolution,it had been obvious for quite some time that secular Arab nationalism had failed in protecting Muslims against foreign invasions. The revolution had a strong influence on Sunni fundamentalists, encouraging them to organize mass movements. The Iranian revolution, however, did not have an ideological impact on the Sunni Muslims, as they viewed it as a project which had the purpose of strengthening Shiism in the Muslim world at the expense of Sunnism. The revolution thus did not solve the problems within the Islamic world, nor did it help to improve the relationship between the West and the Islamic world. Keywords: Iran, Iranian revolution, Khomeini, Shia Muslims, Sunni Muslims, revival of Islam, the West and the Islamic world, Islamic civilization L’INFLUENZA DELLA RIVOLUZIONE IRANIANA SULLA RINASCITA ISLAMICA SINTESI Nella stori a del mondo islamico la rivoluzione in Iran rappresenta una tappa fondamentale, dal momento che venne creato il primo stato islamico. Nonostante il fatto che la rivoluzione sia avvenuta nella parte dell’Iran sciita, ci furono anche ripercussioni nel mondo sunnita e, inoltre, ispirando l’attivismo islamico ha influenzato lo sviluppo politico interno in molti paesi arabi.Prima della rivoluzione era da parecchio tempo evidente che il nazionalismo arabo secolare ovvero laico non č riuscito a proteggere i musulmani dalle invasioni straniere. La rivoluzione ha avuto una forte influenza sui fondamentalisti sunniti, incoraggiandoli a organizzare movimenti di massa.Tuttavia,la rivoluzione iraniana non ha avuto un impatto ideologico sui musulmani sunniti, in quanto venne da loro considerata un progetto con lo scopo di rafforzare nel mondo musulmano lo sciismo a scapito del sunnismo.La rivoluzione quindi non č riuscita a risolvere i problemi all’interno del mondo islamico, né ha contribuito a migliorare il suo rapporto con l’Occidente. Parole chiave:Iran, rivoluzione iraniana, Homeini, sciiti, sunniti, rinascita islamica, Occidente e mondo islamico, civilizzazione islamica 29 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Dragan POTOCNIK & Katja PLEMENITAŠ: THE IRAN REVOLUTION AND ITS INFLUENCE ON THE REVIVAL OF ISLAM, 29–40 INTRODUCTION In this study we focus on the history of the events surrounding the Iranian Islamic revolution. The Iranian Islamic revolution can be seen as a turning point in the history of the Islamic world. The study presents a histori- cal perspective on its influences on the Sunni world and its failure to establish a positive world image of Islam in the post-revolutionary time. In the introduction, we outline the main contributions of the Islamic world to the world civilization. Then we discuss the reasons for the rise of Islam after the Second World War and detail the events leading to the Iranian revolution and the in- fluence of the revolution on the revival of Islam. Taking into account this influence and contemporary political and social development in the Islamic world, we present our view of the future of Islam. The contribution of the Islamic civilization to the world of art and science is immense. For almost half a century, Baghdad was one of the most important cultural centres, a place in which the Greek and Persian-Arab worlds converged and where the scientists and scholars from the whole world came together. Thanks to the Ar- abs, Europe became familiar with the works of ancient philosophers, the findings and inventions of Islam, as well as with the art and science of ancient India and China. Many great scientists originated in the Islamic world, such as Ibn Sina (Avicenna) Al Razi, Al Masudi, Al Biruni, Al Tusi, etc. Their inventions helped to change the world. The contribution of Islam to the world of art is visible in the variety of artistic styles. The art of the Umayyad laid the foundations on which the majority of artistic styles of later dynasties evolved. The Muslims built their mosques under the influence of Hellenistic and Persian art. They were inspired by the old Christian basilica, which they developed in accordance with the first ora- tory of the Prophet. These were the foundations which created the famous masterpieces such as the Dome of the Rock, the Great Mosque of Damascus, and the mosques in Kufa and Basra. Literature also played an important role in art. The sacred tradition of the Quran and Hadith assumed a special position in literature. One of the greatest prose writers in Arab literature was the Persian writer Al Mukafa. Arab fairy tales are best exemplifi ed by the famous collection of fairy tales A Thousand and One Nights. During the so-called Arab Renaissance, poetry, in particular, witnessed a heyday at the Abbasid court. Poets glorified the love of life and sung songs of love and wine. One of such poets was Omar Khayyam, who was the author of about 600 four-line verses called the rubaiyat. The Persian epic poet Ferdowsi also has to be mentioned since he was the author of the most famous Persian book entitled The Book of Kings (Shahnameh). Shahnameh is an epic poem which describes the his- tory of Persia from its mythical beginnings to the Arabic conquest. The poets who belong to literary greats were also Rudaki (Abu Abdollah Jafar), Nizami, Abu Nuwas, and Attar of Nishapur (Farid al-Din). The greatest poets from the time of the Mongol invasion (13th century) were Saadi and Hafez. This was also the time of Jalal ad-Din Muhammad Rumi (Rumi), a mystic poet who is considered as the founder of the order of the Whirling Dervishes (Pishvai, 2007, 60–62). The miniature, which was for a long time used only in manuscripts, is an in- separable part of Persian literary art. The rich tradition of the caliphate was continued by the Ottoman Turks and Persia in the time of the Safavid dynasty. At the same time in India, many exceptional art works were created under the rule of the Mughal dynasty. The history of the Islamic world started almost 1400 years ago with conquests. These were followed by the Christian reconquest, which culminated in the time of imperialism. The Crusades, the situation in Spain at the end of the 15th century and the state of European civilization can be seen in the light of a clash between the western (Christian) civilization and the Islamic civilization. With the rise of European countries in the 19th century, countries such as the Great Britain, France and Russia started to occupy territories of the Islamic world. There were several reasons for the fact that the Islamic world was easy prey of European countries and that the Islamic civilization became only a shadow of its former glory. The most important reasons were cor- ruption, incompetent rulers, disharmony in the Islamic world (Sunni v. Shia), political instability, slow reforms, lack of general technological progress and an extremely aggressive colonizing politics by European countries. That was also the period of the glorification of European history. The West became the centre of the world and the Near East (the Islamic world) became marginalized. This resulted in researchers focusing their research on other parts of the world. As a result, the world was divided into the West, the East, and the marginalized third (the Near East, Africa) (Mamdani, 2004, 28–29). The discovery of oil reserves made the situation for the Muslims even worse. Western European corpora- tions, increasingly joined by American ones, endan- gered the natural wealth as well as the sacred Islamic places (Mecca, Medina, Jerusalem and also Baghdad). This became even more disturbing for the Muslims than economic exploitation (Potocnik, 2015, 306). The relations between the two civilizations were even worsened by the crisis in Turkey after the First World War. In the year 1920, Ottoman Turkey was de- feated as the last of the great Islamic empires. The Turks themselves abolished the Sultanate in 1922, which also meant the end of the Caliphate. Many Muslims were up- set by the miserable end of the period of the Caliphate, which had lasted almost 13 centuries (since 632) – the end which was caused by the imperialist forces and do- mestic (Turkish) modernists. The Caliphate was a symbol of Muslim unity, progress and identity. Another blow to 30 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Dragan POTOCNIK & Katja PLEMENITAŠ: THE IRAN REVOLUTION AND ITS INFLUENCE ON THE REVIVAL OF ISLAM, 29–40 Islam was dealt by the creation of the Jewish state in 1948, which started several wars between the Jews and the Palestinians, and resulted in the conflict between the USA and Islam. CAUSES FOR THE RISE OF ISLAM The long period of colonial oppression by the west- ern countries caused the strengthening of Arab national- ism. The Egyptian president Naser, in particular, was successful in encouraging Arab nationalism. When the Israeli army attacked their Arab neighbours following border fights in the Six-Day War from the 5th to the 10th of June in 1967, and occupied the Sinai peninsula and the West Bank, the Golan Heights and Gaza, the Israelis were convinced that after 2000 years they succeeded in freeing Jerusalem. 300 000 Palestinians were exiled into the neighbouring Arab countries, mostly to Jordan. The exile and humiliation were harsh for the Arabs and gave rise to the Palestinian resistance movement. The victory in the Six-Day War became a victory of religious Zion- ism, which kept getting increasingly influential (Sachar, 2007, 600–603). The devastating defeat of the Arabs also meant that Arab nationalism did not live up to the expectation of providing a nationalistic ideology that would enable the construction of a strong Arab identity. Religion again started to assume the role of a national self-defence mechanism – wars waged in the name of God (Ayubi, 1991/1994, 59, 222; Wright, 2006/2007, 38–39). At the end of the 1970s, religion entered politics in a big way. The most visible examples of that were the invasion of the Soviet troops in Afghanistan and the fights with the Mujahedin who fought in the name of God, as well as the emergence of Ayatollah Khomeini as the head of the first Islamic state of Iran. The daily life of the Iranians became increasingly influenced by religion and god as a reaction to their previous life, which was marked by government corruption, rising inflation, inequality between the rich and the poor and increasing western influence on the country. The people of Iran had their hopes raised for a new society which would es- chew corruption and would present equal opportunities for its citizens, a society based on brotherhood, unity and love. From the perspective of the average Iranian citizens, the revolution would thus present a radical change in the course of the history of Iran. At that time, Afghanistan also saw the emergence of political Islam. When the Soviet Union attacked the country in order to help the ruling communists, the Afghan resistance was motivated by the defence of Islam and not some kind of nationalistic ideology. This can be understood in a wider context of the US support for regime change in Arab states. Blagojevic and Šcekic observe that “Islam became an important ideological weapon of the USA against the communist, secular and nationalist Arab regimes” (Blagojevic & Šcekic 2017, 539). The fight against the Soviets in Afghanistan was also fought in the name of God. The religion of Islam increasingly turned into a fight for national and cultural independence. As a result, Islamic fundamentalism as a rejection of the western style of life and emphasis on the cultural, na- tional and cultural identities, became stronger. Today’s social-political situation in the Muslim world emerges as the result of different events and influences: historical, political, social, economic and religious. The causes for the rise of Islam in the 1970s are the follow- ing: 1. Identity crisis The return to religion was caused by rapid and radi- cal social changes as the result of modernization. In ur- ban environment, the individual lost his/her traditional identity and sense of purpose. The emergence of great social differences was an ideal basis for strengthening a religion such as Islam – a religion in which the world is understood through socially oriented ethical systems. The result was the increase in personal religiousness. People started to visit mosques, pray, fast, spread religious programs and dress according to the rules prescribed by Islam. Women started to cover again (Huntington, 2005, 136). 2. Resistance against the politics of secularism The occupation of the major part of the Islamic world by the great European powers in the 19th and 20th centuries gave rise to domestic anti-colonial re- sistance movements in which Islam, especially in the initial phase, played a central role. These movements were understood as part of jihad – the holy war (Kepel, 1994/1995, 18; Peters, 1979, 39–104). Western countries had an important influence during the period of colonialism, when they brought western values to the Muslim world and attacked Islam. Taking this into account, the Muslim world argued that the best defence against the aggressive western policies lied in the return to the authentic Islamic roots and culture. The resistance against the policies of the West influenced the strengthening of political Islam through the creation of moderate as well as radical and militant fundamentalist movements. All these movements wanted to establish the so-called Islamic state – a state and social system in which all aspects of life would be regulated by Islamic law (sharia). All the fundamentalist movements had the same goal, the only difference being the method considered appropriate for achieving this goal (Šterbenc, 2011, 105). Moderate fundamentalist movements tried to achieve Islamic law through peaceful activities within the border of their own states and undertook the Islamization of society through gradual social change. Only gradually, the process of Islamization would result in an Islamic state. Contrary to moderate movements, the radical (militant) fundamentalist movements tried to achieve the Islamic state through destroying the existing regimes, 31 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Dragan POTOCNIK & Katja PLEMENITAŠ: THE IRAN REVOLUTION AND ITS INFLUENCE ON THE REVIVAL OF ISLAM, 29–40 with the use of violence and immediate armed action. The majority of moderate and radical fundamentalist movements were Sunni (Šterbenc, 2011, 109, 110). Sayyid Qutb, one of the most important ideologues of Islamic extremism, wrote in his book Milestones that Islam was on the brink of annihilation and that jihad was necessary to achieve social justice as an armed fight against injustice and repression by non-Islamic govern- ments and against the neo-colonialist West. According to him, this fight was obligatory for all Muslims, and those unwilling to participate were to be proclaimed as God’s enemies and killed. After his death, his ideology was assumed by many extremist organizations. Abdul- lah al-Azzam and Osama bin Laden transformed his ideas and integrated them into a global jihad ideology (Esposito, 2013, 68). Abdullah al-Azzam, also known as the emir of global jihad dismissed negotiation and talks and embraced armed resistance. He proclaimed the fatwa that jihad was the duty of every Muslim who was able to fight. The cult of jihad and martyrdom was the central message of his work. After his death in an explosion of his car by a car bomb, his ideology was continued by Osama bin Laden and Al-Qaeda (Esposito, 2013, 68–69). After the Soviet occupation of Afghanistan in 1979, Afghanistan and Pakistan became the main centres for the globaliza- tion of jihad, and the Taliban and Al-Qaeda started to offer refuge to all their allies (Esposito, 2016, 237). Radical fundamentalist movements emerged mostly in Egypt. The best-known was the movement Islamic Jihad, which was based on the assumption that the Egyptian regime was a nonbeliever. This necessitated the removal of its leader and a general revolution which would lead to the establishment of an Islamic state. In 1981, the assassination of the President Anvar el Sadat was carried out, but his killing was not followed by a general revolution. Egypt got a new president Hosni Mubarak, who fought against Islamic jihad and other radical movements with fierce repression. Other Arab countries also saw the emergence of radical movements named Jihad: In Alger, two militant groups (Armed Is- lamic Group and Islamic Army of Salvation) emerged after the outbreak of a civil war in the 1990s, and they fought against the bureaucratic-military system through terrorism and killings. In Iran, there was a successful Islamic revolution from 1978 to 1979, which raised the expectations of all Muslims. This was the first modern attempt to realize the ideas of political Islam in practice. However, despite the fact that Iran became an Islamic state based on political Islam and thus en- couraged fundamentalists all over the world, it never became a real example for fundamentalist movements in the Sunni part of the Muslim world due to doctrinal differences between the Sunni and the Shia (Šterbenc, 2011, 111–113). According to Huntington (2005, 144–145) the Islam- ic revival is the result of the bad reputation and loss of power of the West: as the West was losing its superiority, its ideals and institutions were also losing their appeal. Islamic revival was also helped by the oil discoveries in the 1970s, which increased the wealth of many Muslim countries and enabled them to evade inferiority and subjugation. The Saudi, Libyan and other governments used the oil wealth for the financing of Islamic revival. This new gained wealth gave the Muslim countries new momentum in attempting to spread Islam beyond their borders. HOW DID THE IRANIAN REVOLUTION INFLUENCE THE REVIVAL OF ISLAM? Iran was an important provider of oil and thus an important factor in American oil policy. When the Ira- nian premier Mossadegh nationalized oil reserves and overthrew the pro-American Shah in the 1950s, the US intervention deposed him from his position and enabled the return of the Shah. Mossadegh became a national hero, while the Shah kept his rule through oppression and being a pawn of the USA (Potocnik, 2015, 185). In the 1960s, the Iranian Shah Reza Pahlavi contin- ued with the development of the country following a Western model. The centralization of the power was parallel to the stabilization of the country caused by the harsh repressive action of the authorities against the opposition. The Shah was a dictator who controlled all the aspects of life through the violent force of his secret police Savak. This provoked hatred from the Iranians across different social strata (Potocnik, 2006, 74). The shah gradually became more and more hated by the Iranian citizens. The Shia clergy, on the other hand, cultivated a close relationship with the people. The resistance against the colonial control of Iran by Russia and the Great Britain in the 19th century, and later by the USA, united the people of Iran under the leadership of the clergy. The participation of the mullahs in Iranian politics was always a common part of political life. In 1906, the mullahs supported the movement which encouraged the constitutional revolution, forcing the ruling dynasty to proclaim the constitution and form a legislative body according to the European model. In the previous cen- turies, it had been the mosques which provided people with a safe space to utter their disappointment with the current rulers. This continued to the time of the Shah Mohamed Reza (Mansfield, 2013, 152–153). When the Shah began with partial agrarian reforms and the dismantling of the traditional role of the imams, he, like his father before, incurred the wrath of the Shia clergy. To make the situation even worse, the Western forces deposed the premier Mossadegh because of their oil interests and left the country at the mercy of the West once again. The discontent of the masses first culminated in the first half of the 1950s. The situation even worsened in the following years. On the 5th of June 32 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Dragan POTOCNIK & Katja PLEMENITAŠ: THE IRAN REVOLUTION AND ITS INFLUENCE ON THE REVIVAL OF ISLAM, 29–40 Image 1: Friday's prayer at Imam's square in Esfahan (Photo: Dragan Potocnik) 1963, an unrest erupted all over the country and was violently supressed by the army. According to some data, the army killed as many as 15 000 people in three days (Lipušcek, 1982, 31). In the 1960s, the political atmosphere in the country became more and more tense. In 1964, the Shah exiled the Ayatollah Homeini (Ru.allah Khomeyni) due to his massive criticism of the ruling government. AYATOLLAH RUHOLLAH KHOMEINI Khomeini was an Iranian religious and political leader. He was born in 1902 and died in 1989. Ruhollah Khomeini was born to a family of religious scholars in the small town of Khomeyn (Khomein) (Pishvai, 2007, 113–121). When Ruhollah was five months old, his father was murdered and he was raised by his mother and aunt. They both died when Ruhollah was 15 years old.1 Kayhan International, 21. 8. 1978: Return of the mosque, 4. In 1921, Khomeini finished his education in Arak and followed his teacher to the Iranian holy city of Qom, where he graduated from Islamic sharia law, philosophy and mysticism. In 1963 he was given the religious title of Ayatollah. The same year he criticized the Shah Pahlavi at a religious gathering in Qom, after which he was imprisoned and later exiled into Turkey (Moin, 1999/2009, 31–36, 103–130). In Turkey he stayed less than one year, and then he moved to the Shia holy city of Najaf in Iraq. There he re- mained until January 1978. Afterwards he found refuge in the French city of Neauphile le Chateau, where he founded a government in exile. After 15 years of exile, Khomeini returned to Tehran in 1979 and for the next ten years led the Islamic revolution (Qadiri, 2008, 41–44). In Iranian history, there are many examples of the positive influence of the clergy on the social situation, so the Iranians accepted the criticisms targeted at the Shah’s regime by Ayatollah Khomeini from his exile. The 33 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Dragan POTOCNIK & Katja PLEMENITAŠ: THE IRAN REVOLUTION AND ITS INFLUENCE ON THE REVIVAL OF ISLAM, 29–40 Image 2: Iran – a country with more than 2500 years of tradition (Photo: Dragan Potocnik) Shah became more and more hated by the Shia clergy due to his negative attitude to religion and his control of society through the violent secret police Savak. In addition to the clergy, the opposition also in- cluded students and intellectuals who disapproved of the violent suppression of the opposition and the devel- opment of the country following Western role models. The demands for the Shah’s government to stop spend- ing money from oil sales became increasingly stronger (Fischer, 1980/2003, 190). The Iranian social movement set several goals, one of which was to overthrow the dictator Shah Muham- mad Reza Pahlavi. Khomeini wanted to re-establish the importance of religion, Islam, which was weakened by the western way of thinking and living. In his book Islam and the Revolution he wrote: “Unfortunately, the real Islam existed only for a short time after its beginning. The Omayyads and then the Abassids damaged Islam greatly. The ruling Shahs of Iran continued in this way and completely distorted Islam, turning it into something completely opposite […]” (Horrie, Chippindale, 1991). The goal was to turn Iran into the first Islamic re- public, a first fundamentalist republic in the history of Islam. The republic would be led by a religious ruler responsible for ideology, policy and spiritual life. It was to be a theocratic republic with the ruling ideology of Islam according to the holy book of Quran. Its economic goals were “a good life following the moral rules of Islam, a universal brotherhood and justice, appropriate sharing of wealth and private freedom within the social norms” (Lipušcek, 1982, 126). In 1971, the Shah organized a spectacular celebra- tion of the 2500-anniversary of the Persian empire. He invited monarchs and presidents from all over the world to the big celebration with the purpose of displaying the glorious past and the glamorous present of Iran.2 How- ever, his attempt to encourage national pride through the ostentatious show failed, and the public opinion Kayhan International, 12. 10. 1971: Celebrations round the World, 3. 34 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Dragan POTOCNIK & Katja PLEMENITAŠ: THE IRAN REVOLUTION AND ITS INFLUENCE ON THE REVIVAL OF ISLAM, 29–40 turned against him even more. Many, including Ayatol- lah Khomeini, reacted with harsh criticism, and turned to the millions of impoverished Iranians. In his wish to modernize the country, the Shah tried to change the Iranians. The country was influenced by imports of western music, style of dressing and general behaviour in public. Many Iranians experienced this as an attack on their identity. They expressed their dissatis- faction in the newspapers and through street demonstra- tions (Fischer, 1980/2003, 187–188; Moin, 1999/2009, 163–164). As a result of the increasing problems in the country in the 1970s, the Shah’s regime became even more paranoid and repressive. The political opponents were tried in court martials in extra-judicial trials (Fischer, 1980/2003, 188, 193). At the beginning of 1977, it became obvious that the Iranian economy was in deep trouble. The Shah’s unrealistic ambitions started to erode the state sources, which led to economic and social problems. The spread of corruption, the rise of inflation and the increase in inequality between the rich and the poor fostered a discontent among the people. In January 1978, Tehran was visited by the US presi- dent Jimmy Carter, who called Iran “an island of stabil- ity”. This was the time of the first revolutionary spark, provoked by a newspaper article attacking Ayatollah Khomeini for his backword ideas and connections to Iraq. On the 7th of January 1978, there was an eruption of demonstrations, which strengthened the resolve of Khomeini’s followers (Moin, 1999/2009, 186). There were also big protests in Qom, which were dispersed by the police, who killed several protesters. Even worse protests followed on the 18th of February in Tabriz, and the police had to intervene again. The protests culminated on the 20th and 30th of March in the city of Yazd, and spread to all the larger cities. From then on, the spark erupted into a fire of revolution that could no longer be stopped. In the summer of 1978, the situation became even worse and the protests spread widely. When a cinema burnt to the ground in the city of Abadan in the south of the country, 377 people died in the fire. The shah tried to blame the religious fundamentalists and anti-reform radicals, who, in turn, blamed the Shah’s secret police Savak. On the same day, new fires were set in Shiraz and Rezaieh. The reporter of the newspaper Kayhan Interna- tional wrote that since the beginning of demonstrations, 29 cinemas had been attacked in Tehran and other cities. Another target of the attacks were restaurants, as a bomb was planted in the restaurant Maxim in Shiraz as well as in the restaurants Hatam and Khansalar in Tehran.3 The death of innocent people convinced the Ira- nians that the Shah was only an American pawn who did not care about the national interests and the lives of ordinary people. Anti-government protesters also destroyed banks as the symbol of economic exploitation and police stations as the symbol of political oppression. They demanded the abolishment of interest rates, and the introduction of the traditional way of dressing. They also demanded the Shah’s resignation and the arrival of Khomeini as the new leader of an Islamic state.4 On the 27th of August, the government was dissolved and replaced by a new government called the Govern- ment of National Reconciliation. To gain the alliance of the clergy, the new president of the government introduced some reforms, such as the abolishment of the monarchic calendar5, the prohibition of gambling houses, etc. These reforms, however, did not change anything, as the demonstrations and fighting continued. As a result, the whole country fell into deep chaos.6 Foreigners were leaving Iran and the Shah was losing his power despite the support by the USA and Great Brit- ain. Due to his failing policies and the US meddling in the politics of Iran, it became clear that radical changes were about to happen.7 In September 1978, the wide boulevards of Tehran were flooded with protesters chanting slogans against the Shah. The opposition united nationalists, social- ists, Marxists and the clergy, which integrated all these groups. With its network of mosques all over the country, the clergy was the only group that had the potential of integrating the opposition. It promised justice, the end of corruption and the cultural purification of the country, claiming that the only way to achieve that was through religion. The traditionally religious people of Iran were suspicious of atheist socialism coming from the Soviet Union, while nationalism as an ideology was too weak to prevail over religion as a uniting force. Soon it be- came clear that both nationalism and socialism failed to engage the Iranian people, and religion – Islam – was the only idea that was considered worth fighting for. The people were prepared to defend this new ideology with their lives. The West had been closing its eyes to the bloody suppression of the opposition by the Shah. One of the reasons for this was the strength of the unions, which had ties to the Communist party. But the spilled blood only intensified the protests, and the protesters chanted in the name of God. The slogan of the demonstrators 3 Kayhan International, 21. 8. 1978: Holocaust, 1. 4 Kayhan International, 22. 8. 1978: Great Terror is here, 1. 5 During the Shah’s rule, Iran used three calendars: imperial, Gregorian and Islamic.The imperial calendar starts with Cyrus’s foundation of the Iranian monarchy in 559 B.C. Islamic calendar deducts 622 years from the Gregorian calendar (the migration of the prophet from Mecca to Medina). Today only the Islamic calendar is used in Iran. 6 Kayhan International, 12. 8. 1978: Martial law, curfew follow Isfahan riots, 1. 7 Kayhan International, 21. 10. 1978: New protest wave sweeps province, 3. 35 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Dragan POTOCNIK & Katja PLEMENITAŠ: THE IRAN REVOLUTION AND ITS INFLUENCE ON THE REVIVAL OF ISLAM, 29–40 was “God is great”, and “God, God, Khomeini”. People believed in a new beginning and wanted to create new history and society based on unity and brotherhood. The Iranian revolution transformed Iran from a king- dom ruled by the Shah Muhammad Reza Pahlavi into an Islamic republic under the rule of the religious leader Khomeini. Khomeini returned to Iran from his exile in Paris on the 1st of February 1979. He was greeted by a crowd of a million people on the streets of Tehran. Khomeini was finally successful due to the rift between Europe and the USA. Even the European countries were not united – France wanted an agreement for Iranian oil, with Italy and Germany also negotiating, because they thought that Khomeini would have a moderate policy with regard to oil. The main causes for the Iranian revolution were pri- marily in the Shah’s political mistakes and in the failure of other political parties. The Iranians resented the Shah for his authoritarian behaviour and open flirtation with the United States of America, as well as corruption, elit- ism at the court and the failure of his over-ambitious economic programs. The Shah also failed in negotia- tions with the Shia religious leaders and focused instead on the suppression of leftist groups, thus increasing the popularity of Khomeini’s radical and populist policies. Other opposition parties (secular and modern Muslims, liberals and the left) were also blindly self-assured and neglected the rising influence of Khomeini. The anti-Shah coalition was very diverse in its ideo- logical views and political orientation, ranging from the Muslim Ayatollahs to liberal bourgeoisie, the leftist and Marxist movements to the members of the illegal Com- munist party. Their differences at first did not prevent them from a united resistance against the hated ruler, but later they became a great obstacle for the stability of the new order in Iran. Soon after the departure of the last Iranian monarch, Iran experienced deep social-economic change. The Islamic republic abolished the monarchy, which had been in existence for several centuries. The leading positions in Iran were assumed by the Ayatollahs, the highest members of the clergy. The highest position in the country with unlimited authority was assumed by the Ayatollah Khomeini until his death in 1989. He became the main political and spiritual leader of Iran, and after the new constitution, all the regulations were based on the Shia Islamic religion, which has dominated Iranian society ever since. Khomeini carried out democratic elections and was named the supreme leader, thus obtaining both political and religious authority. The West thought that Khomeini would become an ally, but he turned his back on them, transforming his religious power into political power and proclaimed western imperialism as the main enemy. Most western leaders, in particular the Americans, could not understand how Khomeini, who was still very little known in 1979, could gain such wide support in such a large country, so they had completely underestimated him (Potocnik, 2015, 197–199). The revolution brought independence to Iran, turn- ing the country into a thorn in the side of global imperi- alistic interests of the USA. The main force opposing the imperialist interests of the USA was Islamism. DID THE IRANIAN REVOLUTION BRING THE REVIVAL OF ISLAM? The Iranian revolution was carried out by the Shia Muslims, but it also resonated strongly with the Sunni Muslims, as it had become clear that secular Arab na- tionalism could not protect the Muslims from foreign in- terventions (Rogan, 2009, 393). It had a significant influ- ence on the internal political development of numerous Arab countries and inspired Islamic activism. The new Iranian government wanted to export the revolution to Arab countries, particularly those with Shia population (Iraq, Saudi Arabia, Bahrain, Kuwait). By emphasiz- ing justice for Palestine, Khomeini wanted to activate Muslims from Morocco to Indonesia.8 The problem for Khomeini was that he was Iranian and not Arab, and that he was a Shia Muslim, not a Sunni Muslim. The Shia Muslims were particularly discriminated in Saudi Arabia, as the Wahhabism proclaimed them as heretics and polytheists. The majority of the Shia Mus- lims populated the eastern province, a region in which the oil industry with its poor workforce was situated. Most workers had no benefits from Feisal’s modern- izing reforms, i.e. they had no access to health and social services and were excluded from the army and certain other professions and educational institutions. The success of the Iranian revolution turned many Shia Muslims into Islamic rebels who started protests with the support of Iran, but the demonstrations and strikes by the Shia Muslims were supressed by the National Guard and several people were killed. There was also a grow- ing discontent among the Wahhabi religious scholars, who were concerned about the transformation of Saudi society, the loss of Islamic values and the relationship with the West. This was the time when Islamic rhetoric started to replace previous leftist and nationalist ten- dencies in the Islamic world (Al-Rasheed, 2010, 141; Wehrey, 2013, 6–7). Although the authority of the Saudis was threatened by both secular Iraq and Islamist Iran, they chose the side of Iraq in the war which was started by the attack of Saddam Hussein on Iran in 1980. They financially supported Iraq, viewing it as the lesser of two evils. They also felt threatened by the stabilization of the commu- nist government in Afghanistan after the Soviet invasion in 1979, since they considered atheist communism as On the problem of Palestine and American consistently pro-Israeli policy in the United Nations, see Šterbenc, 2016. 36 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Dragan POTOCNIK & Katja PLEMENITAŠ: THE IRAN REVOLUTION AND ITS INFLUENCE ON THE REVIVAL OF ISLAM, 29–40 the greatest enemy of Islam. A communist invasion of a Muslim country caused opposition all over the Arab world and legitimized the fight against the Soviet Union. The Saudis began to finance Afghan Mujahedin (fighters against the enemy of Islam) and allowed their citizens to leave for training centres in Pakistan. The fear of com- munism also brought the Saudis closer to an alliance with the USA (Al-Rasheed, 2010, 152–154). As a result, the influence of the Iranian revolution was felt in other Arab countries, and numerous Islamic movements started an armed resistance against their secular governments and foreign invaders. The Islamists hoped to create an Islamic state which would be based on the sharia, the law of God. They were inspired by the Iranian revolution and the creation of the Islamic republic of Iran. In Egypt, the Islamists assassinated the president Sadat, while in Syria, the Muslim Brotherhood started a civil war against the regime of Al Assad. In Leba- non, a Shia Islamist organization Hezbollah was formed, proclaiming jihad against Israel and the USA. The Sunni Muslims in Afghanistan proclaimed jihad against the external and internal enemies: the Soviet occupation forces and the communist government of Afghanistan, which was openly hostile to Islam. Saudi Arabia saw this as an opportunity to spread Wahhabism in Afghanistan, Pakistan and other Muslim countries, thus limiting the influence of the Iranian revolution. Through the interfer- ence of several important forces, the regional crisis in Afghanistan transformed into a global crisis, which in turn caused a renewed jihad against the USA and its western allies (Mamdani, 2004, 119–140; Nasr, 2006, 154–156; Norton, 2007/2009, 34–36, 135–138). The USA lost an important ally in the region with the overthrow of the Iranian shah. Khomeini’s proclamation marking the USA as the “Great Satan” threatened the future role of the USA in the Near East and the Mid- dle East. As a result of the Iranian revolution, the USA was forced to forge closer ties with Iraq, thus turning it into a central point in the American strategy for the region of Anterior Asia. The main purpose of this was to limit Iranian nationalism and the influence of the Iranian revolution, which also led to the US support of Iraq in the war against Iran (Crist, 2012/2013, 95–105, 358–363; Mamdani, 2004, 129–140). Islamists in the Western Bank and in Gaza carried out a prolonged jihad against the Jewish state with the purpose of recreating Palestine under an Islamic gov- ernment. However, the military success of Hezbollah resulting in the withdrawal of the Americans and Israelis and the victory of the mujahedin in Afghanistan over the Soviets in 1989 failed to produce a new Islamic govern- ment. Both Lebanon and Afghanistan became mired in civil wars long after the defeat or withdrawal of the external enemies. Nevertheless, there were activities to prepare Arab society for an Islamic government. New Islamic organizations emerged and Islamic values be- came more visible – younger men began to grow beards and women increasingly began to cover their hair, while secular culture started to give way to Islamic revival (Rogan, 2009, 437–438). THE FUTURE OF ISLAM The Islamic revolution in Iran contributed greatly to the revival of the Islamic world, despite the growing conflict between the Shia and the Sunni Muslims after the revolution, but it could not solve the problems inside the Islamic world. In the period following the revolution, the relationship between the West and the Islamic world deteriorated. Many people still associate Islam with religious obsession, repression, and non-democracy and believe that the defensive Islamic culture is the reason for the halting progress of some Arab countries. As Kayaoglu and Kaya (2012) note the visible negative attitudes towards Muslims, especially in the last decade, require a detailed analysis of Islamophobia as a cultural, political and religious phenomenon. The main element of Islamophobia is the negative evaluation of the men- tality of the people who live in the Islamic world – their views, education and sense of responsibility – rather than the lack of capital fear. This fosters the fear that Islam might remain in a perpetual state of crisis (Kung, 2007, 646–647). Many Muslims hope that the next few years will change the negative image of Islam, replacing it by an image of hope and trust. They also wish for a co- existence of democracy and Islam, thus reducing the power of theocratic rulers who are responsible to God rather than to their people and the rule of law. Such a democratic system would entail a division of power, a government independent of religious leaders, the freedom of religion and legal opposition. It should be taken into consideration, however, that the creation of modern states, national identity, political legitimacy and appropriate economic and social institutions takes time – the modernization of the West, for example, took several centuries, while the process of modernization was often accompanied by resistance and revolutions (Esposito, 2016, 301). Contrary to the gradual modernization of the West, the process of modernization in the Muslim world was much more abrupt and was first imposed by the colonial regimes and western elite. The process of gaining inde- pendence after the Second World War and the lingering influence of European colonialism often hindered the self-determination of the people. Muslims only had a few decades (contrary to centuries in the West) to face the religion and social challenges of modernity, and that process was additionally slowed down by the authori- tarian regimes, die-hard elites and the global policies of democratic western states supporting authoritarian regimes for their own gain (Esposito, 2016, 302). The main problem of development and long-term stability in the Muslim world is not Islam or Islamic 37 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Dragan POTOCNIK & Katja PLEMENITAŠ: THE IRAN REVOLUTION AND ITS INFLUENCE ON THE REVIVAL OF ISLAM, 29–40 movements, but the conflict between authoritarianism and pluralism. In this light, the western countries should concentrate on political, social and economic changes in Muslim countries, rather than on religion. The foreign policies of modern states have been focussed mainly on the religious dictators and extremist groups, while their main goal should be the stabilization of the situation instead of dwelling on religious and cultural differences. For the majority of Muslims, the conflict with the mod- ern world is not a religious problem, but a political one. Furthermore, we have to start considering the Muslim countries individually, in light of their own specific problems, and not just as the “Muslim world”. Many American and European political figures are caught in a vicious circle -in their wish to fight Islamism they sup- port weak authoritarian governments which contribute to the instability and anti-American sentiment and incite terrorism (Esposito, 2013, 196). CONCLUSION The revival of Islam from the 1970s on was a reac- tion to modernization and to the economic and political failure of secular colonial elites, offering resistance to western threats. Constant meddling by the West and its wish to control the Muslim world has created a constant conflict and bolstered Islamic identity and the rise of militant groups fighting in the name of the “holy war” or jihad. Due to the “invocation of God”, the fighting of these groups is even more brutal and unpredictable, because the fighters believe that they are protecting Islamic faith from non-believers by rejecting moder- nity and returning to the roots of their faith. The radical movements want society to be founded on religious rules, and they try to achieve that by any means avail- able, even the use of force. The invasion and aggression by the West thus resulted in the strengthening of their religion and a growing conflict between the Shia and the Sunni Muslims. One of the important reasons for the revival of Islam and the emergence of Islamism and the strengthening of religious identity was the catastrophic defeat of the Arab army by Israel in 1967. The Egyptian president Naser tried to encourage Arabs by bolstering Arab nationalism, but the defeat brought disillusionment and the feeling that Arab nationalism was a failed ideology. Arab nationalism and Islamism had a common goal – to gain independ- ence and establish a policy of sovereignty, allowing the countries to manage their own resources for the good of their own people rather than for the benefi t of rich foreign investors. The US policy, however, is committed to preventing countries achieving sovereignty if this could hinder its global plans and the interests of the big capital. Noam Chomsky rightly calls this policy the “mafi a ap- proach”, an approach which is exemplifi ed by the US interventions to overthrow disobedient leaders of such countries, showing the rest of the world how threats to the US economic interests are dealt with (Chomsky, 2003, 181–183). One example of such policy in the Islamic world was the coup against the Iranian premier Mos- sadegh and the return of the Shah Reza Pahlavi to power, which were supposed to protect the economic interests of the West, but resulted in the Islamic revolution in 1979. The Iranian revolution was undoubtedly a turning point in the history of the Islamic world. It created the first Islamic state – the Islamic Republic of Iran. It represented the victory of Islamism, i.e. political Islam, over secular regimes which tried to emulate Soviet-style socialism or western-style free market democracy and which supressed Muslim movements. Although the Islamic revolution was achieved by the Shia Muslims, it also contributed to the Sunni Muslims’ realization that secular Arab nationalism failed to protect the Muslims against foreign invasions. 38 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Dragan POTOCNIK & Katja PLEMENITAŠ: THE IRAN REVOLUTION AND ITS INFLUENCE ON THE REVIVAL OF ISLAM, 29–40 IRANSKA REVOLUCIJA IN NJEN VPLIV NA PREPOROD ISLAMA Dragan POTOCNIK Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, Koroška 160, 2000 Maribor, Slovenija e-mail: dragan.potocnik@uni-mb.si Katja PLEMENITAŠ Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za angleške in ameriške študije, Koroška 160, 2000 Maribor, Slovenija e-mail: katja.plemenitas@um.si POVZETEK Revolucija v Iranu predstavlja prelomnico v zgodovini islamskega sveta, saj je vzpostavila prvo islamsko državo. Predstavlja zmago islamizma oz. politicnega islama nad sekularnimi režimi, ki so se formirali v 50-ih in 60-ih letih 20. stoletja.Ti so iskali svoj navdih pri sovjetskem socializmu ali zahodni demokraciji. Z zrušitvijo iranskega šaha z oblasti so ZDA izgubile enega najvecjih zaveznikov na tem obmocju. Americani so se zato tesneje povezali z Irakom,ki je tako postal središce ameriške strategije na obmocju Prednje Azije.S to potezo so seveda želeli zadržati iranski nacionalizem in vplive iranske revolucije. Nova iranska oblast je namrec želela izvoziti revolucijo tudi v arabske države, posebej na tiste s šitiskim prebivalstvom v Iraku, Savdski Arabiji, Bahrainu in Kuvajtu. Ceprav se je revolucija zgodila v šiitskem Iranu,je mocno odmevala tudi v sunitskem svetu in tako vplivala tudi na notranji politicni razvoj v številnih arabskih državah in navdihnila islamski aktivizem. Že nekaj casa je bilo namrec jasno, da je sekularni arabski nacionalizem doživel propad,ko ni bil sposoben niti obraniti muslimanov pred tujimi vdori. Revolucija je mocno navdihnila sunitske fundamentaliste v smislu organizacije množicnega gibanja,vendar jih v vsebinskem smislu ni prepricala,saj so suniti na iransko revolucijo gledali kot projekt, katerega cilj je krepitev šiizma v muslimanskem svetu na racun sunizma. Vsekakor je islamska revolucija v Iranu mocno vplivala na preporod v islamskem svetu, kljub temu, da je po revoluciji prišlo še do vecjega razkola med šiiti in suniti. Žal ni rešila težav znotraj islamskega sveta, niti ni pripomo- gla k izboljšanju odnosov med Zahodom in islamskih svetom. Islam še naprej mnogi povezujejo z obsedenostjo s preteklostjo,represijo, nedemokraticnostjo.Verjamejo, da je prav defenzivna islamska kultura kriva za nerazvitost nekaterih arabskih držav, in da problem ni pomanjkanje kapitala, ampak mentaliteta ljudi, ki tam živijo – njihovi nazori, nivo izobrazbe in cut za odgovornost. Iz tega izhaja tudi bojazen, da lahko islam ostane v trajni krizi. Kljucne besede: Iran, revolucija v Iranu, Homeini, šiiti, suniti, preporod islama, Zahod in islamski svet, islamska civilizacija 39 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Dragan POTOCNIK & Katja PLEMENITAŠ: THE IRAN REVOLUTION AND ITS INFLUENCE ON THE REVIVAL OF ISLAM, 29–40 SOURCES AND BIBLIOGRAPHY Kayhan International. Tehran, Kayhan International, 1959–. Al-Rasheed, M. (2010): A History of Saudi Arabia. Cambridge, Cambridge University Press. Ayubi, N. H. (1991/1994): Political Islam: Religion and Politics in the Arab World. London, New York, Routledge. Blagojevic, J. & R. Šcekic (2017): Politicka previranja v arapskom svijetu: Nestabilnosti i priliv imigranata na Zapadni Balkan. Annales, Seria Historia et Sociologia, 27, 3, 537–553. Chomsky, N. (2003): Power and Terror. London, Pluto press. Crist, D. (2012/2013): The Twilight War: The Secret History of America‘s Thirty-Year Conflict with Iran. New York, Penguin Books. Esposito, J. L. (2013): The Future of Islam. New York, Oxford University Press. Esposito, J. L. (2016): A Straight Path. New York, Oxford Universit y Press. Fischer, M. M. J. (1980/2003): Iran: From Religious Disspute to Revolution. Madison, Wisconsin, The Uni- versity of Wisconsin Press. Horrie, C. & P. Chippindale (1991): What is islam? London, Virgin. Huntigton, S. P. (2005): Spopad civilizacij in preob- likovanje svetovnega reda. Ljubljana, Mladinska knjiga. Kayaoglu, A. & A. Kaya (2012): AQuantative Analy- sis of Islamophobia. https://cream.conference-services. net/resources/952/3365/pdf/MGDNF2013_0440.pdf (7. 5. 2018). Kepel, G. (1994/1995): The Revenge of God: The Resurgence of Islam, Christianity and Judaism in the Modern World. Cambridge, Polity Press. Kung, H. (2007): Islam: Past, Present, and Future. München, Oneworld Book. Lipušcek, U. (1982): Iran proti Iranu - islam - rev- olucija – Homeini. Ljubljana, Borec. Mamdani, M. (2004): Good Muslim, Bad Muslim: America, the cold war and the roots of terror. Kampala, Fountain Publishers. Mansfield, P. (2013): A History of the Middle East. London, Penguin Books. Moin, B. (1999/2009): Khomeini: Life of the Ayatol- lah. London, New York, I.B. Tauris & Co Ltd. Nasr, V. (2006): The Shia Revival: How Conflicts within IslamWill Shape the Future. New York, London, W. W. Norton & Company. Norton, A. R. (2007/2009): Hezbollah: AShort His- tory. Princeton, Oxford, Princeton University Press. Peters, R. (1979): Islam and Colonialism: The Doctrine of Jihad in Modern History. ‚s-Gravenhage, Jitgeverij Mouton. Pishvai, M. (2007): History of Islam. Tehran, World Assembly. Potocnik, D. (2006): Azija med preteklostjo in se- danjostjo. Maribor, Založba Pivec. Potocnik, D. (2015): Iran dežela med Perzijo in islamom. Maribor, Založba Pivec. Qadiri, S. (2008): The life of Imam Khomeini. Teh- ran, The Institute for Compilation and Publication of Imam Khomeinis work. Rogan, E. (2009): The Arabs: a History. London, Penguin Books. Sachar, H. M. (2007): A history of Israel: from the rise of Zionism to our time. New York, Alfred A. Knopf. Šterbenc, P. (2011): Zahod in muslimanski svet: akcije in reakcije. Ljubljana, Založba FDV. Šterbenc, P. (2016): OZN in vprašanje Palestine. Teorija in praksa, 53, 3, 659–675. Wehrey, F. (2013):The Forgotten Uprising in Eastern Saudi Arabia. New York, Carnegie Endowment for Inter- national Peace. Wright, L. (2006/2007): The Looming Tower: Al Qaeda‘s Road to 9/11. London etc., Penguin Books. 40 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 original scientific article DOI 10.19233/ASHS.2018.04 received: 2017-09-24 CHALLENGES FACING MUSLIMS IN EUROPE: FROM SECULARIZATION TO THE IDEA OF ‘EURO-ISLAM’ Anja ZALTA University of Ljubljana, Faculty of Arts, Department of Sociology, Aškerceva 2, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: anja.zalta@ff.uni-lj.si ABSTRACT The purpose of the article is to present a variety of questions and challenges that Muslims in Europe are exposed to with the processes of secularization, the definition of their „European“ identity as well as the analysis of the concept of ‘Euro-Islam’, which is advocated by the prominent European Muslim intellectuals Bassam Tibi and Tariq Ramadan, among others. Special attention is paid to the presentation and analysis of Bosnian Islam and its specifics, which are the result of European secularization processes. Keywords: Islam, Muslims in Europe, Secularization, Euro-Islam, Islamic Tradition and Identity, Bosnian Islam UNA SFIDA AI MUSULMANI IN EUROPA: DAL SECOLARISMO ALL’IDEA DELL’«EURO-ISLAM» SINTESI Lo scopo del saggio č riflettere le questioni e le sfide che per i musulmani in Europa rappresenta la secolarizza- zione, la definizione della loro identitŕ europea e l’analisi del concetto di «euro-islam» che vengono difesi da due intellettuali europei di spicco, Bassam Tibi e Tariq Ramadan. Una peculiare attenzione č dedicata alla presentazione e all’analisi del islam in Bosnia, nonché alle sue specificitŕ che sono la conseguenza dei processi europei di secola- rizzazione. Parole chiave: islam, musulmani in Europa, secolarizzazione, euro-islam, tradizione e identitŕ islamica, l’islam della Bosnia (islam bosniaco) 41 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Anja ZALTA: CHALLENGES FACING MUSLIMS IN EUROPE: FROM SECULARIZATION TO THE IDEA ..., 41–50 INTRODUCTION According to Pew Research Centre (Pew Research Centre, 2016) there are more than twenty million Mus- lims in Europe, representing one of the largest religious minorities, which is by no means monolithic, as many would like to believe as a consequence of their religious illiteracy. The main challenges faced by Muslims in Europe are the consequence of European processes of secularization. Muslims are faced with the question of how to live the Islamic way of life and at the same time fully participate in the wider (European) society. How is it possible for them to shape their identity as Muslims as well as Europeans? How to transmit the Islamic her- itage to the new generations of Muslims in Europe? At the same time, Europe is facing challenges of its own, especially regarding the question of how to apply and react to religious plurality and to the desire of Muslims to actively participate in the political arena. Are the sec- ular values of European society compatible with Islamic norms and what does one and the other mean for the peaceful coexistence of all European citizens? In a research project, conducted in 2011 at the Science and Research Centre in Koper, Mateja Sedmak and her team addressed various topics, such as the issue of interethnic relations, the process of intercultural con- frontations, and the free expression of migrants’s culture, among others (Sedmak et al., 2013, 216). They have exposed the problem of present day Europe, where „the dynamic relations are becoming increasingly complex and schizophrenic. On the one hand, we have elabo- rated supranational directives and national legislations regulating interethnic relations and emphasising the basic rights to preserve and cultivate one’s own cultural and religios identity“, which are promoting cultural and religious diversity, plurality, intercultural dialogue, etc., but are mainly denied on an everyday basis due to ethnocentric, racist and discriminating views (Sedmak et al., 2013, 216–217). We must be aware that the debate does not only take place between the so-called Islamic and European val- ues, but Europe needs to reformulate its attitude towards religion as such. If we are looking for answers of how the new generations of Muslims in Europe should actively live their European citizenship, we must at the same time understand the environment in which their thought can be shaped and applied. We cannot and must not ignore European secularization processes. Above all, we must remember why secularization has to happen and what it represents in a European context. SECULARIZATION AND THE ROLE OF RELIGION IN EUROPE During the first half of the 20th century the Western idea of secularization (at least partially) drew from the work of Max Weber and his sociology of religion. Weber regarded secularization as a part of the radical process of modernization, which includes the state as well as society (Weber, 1988, 536–573). Similar to his interpretation was others from the founding fathers of sociology, including Auguste Comte, Emile Durkheim, Ferdinand Tönnies and Ernst Troeltsch. For all of them, secularization correlates with the declining influence of religion in a public sphere (social institutions, communal life) as well as in a private sphere („secu- larization of consciousness“). In a chapter with the title „Secularization as a Concept“, Jose Casanova explains that „the distinction between the concept „secular,“ or its derivation „secularization,“ and the sociological theory of secularization proper is important because the concept itself is so multidimensional […] and so loaded with the wide range of meanings it has accumulated through its history“ (Casanova, 1994, 12). Some of these distinctions will be presented in the following chapters. THE IMPERATIVE OF SECULARIZATION Marko Kerševan, an expert in sociology of religion, also questioned the role of secularization. According to him, secularization covers only the role of religion and the church in society, and not religion or religios- ity as such. The institutions of power no longer have a religious (supernatural) identity; more precisely, they do not require such legitimacy anymore (Kerševan, 2011, 70–71). In his opinion, a particular form of atheism is emerging from a secularized environment: atheism, which does not emerge from the combat and conscious denial of God, but from the sense of redemption of God. When man begins to live and work as if there is no God, ‘without the hypothesis of God,’ … man can quickly approach the feeling that everything goes without God [...] ‘Desacralisation’ of the world, changing the world into an object of human action, means at the same time removing God from the world (Kerševan, 2011, 78). According to the just said, a question should be asked about what kind of god we have in mind? Is this an inclusive god, who works interconnectedly during religious pluralism and tolerates „otherness“? Or is this god who sets a sharp border between his believers and those who are not? Does it promote the coexistence of diversity? Unfortunately the answer is well known. Be- cause of the negative experiences of religious exclusions, particularities and extremisms, the secular imperative has become a European reality. This secular imperative allowed the emergence of new religious forms in the space, which was emptied from the narrative of just one religion and offered (at least theoretically) an equal coexistence of different religions/alternative ideologies and world views. 42 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Anja ZALTA: CHALLENGES FACING MUSLIMS IN EUROPE: FROM SECULARIZATION TO THE IDEA ..., 41–50 Different causes of secularization are mentioned in Europe: Galilean and Copernicus discoveries, the rationalization of philosophy, the declaration of human rights, the phenomenon of technology, industrializa- tion, urbanization, the rationalization of thinking in all spheres, and, of course, the laicisation of the state and the political sphere. According to Kerševan, the laicisation of the state and the state authorities is on the one hand linked to the independence of the absolutistic rulers of the church, and, on the other, to the necessary independence of state power from the church, which was caused by the Protestant Reformation. If there are several recognized religions in the state, then power, law and morality (at least in fundamental matters) must be independent of any particular religion. Only then are they acceptable for all citizens. The condition for the integration in the society is no longer the existence of one state religion, but religious tolerance. For Kerševan, tolerance does not only mean respecting opposing attitudes, but recognition that these differences (wheth- er God is or is not) are no longer essential (in some sphere). In this case, religion has become immaterial in the state-legal sphere, and with regard to the state, it has become a private matter (Kerševan, 2011, 81). Reflecting on the just said, Jose Casanova distinguishes three aspects of secularization: the separation of laic administration from religious institutions and norms and their emancipation, the decline of religious notions and norms of conduct, and the restriction of religion to the private sphere (Casanova, 2011, 54–89). Among the first scholars to discuss the classical or the so-called orthodox model of secularization were Peter Berger and David Martin. They were reluctant towards the idea that the classical secularization thesis can be used to explain the religiousness of the developed parts of the non-Western world and, in particular the situation in the USA, which remains a rather religious country in spite of intensive modernization (for more see Davie, 2001). Secularism has been accepted as a normative model and an integral part of the modern constitutional state. How- ever, the concepts handling the degree of separation of religion and the state in Europe are very heterogeneous, which indicates that secularization is far less thoroughly defined than the process of desacralization (based upon Weber’s „disenchantment of the world“), but more so than the separation between the spheres of religion and non-religion, which are not necessarily mutually exclu- sive. It was Alfred Stepan (Stepan 2000 and 2001) who raised important questions on the basis of an analysis of the European relationship between religion and the state. He is interested in the minimum and long-term condi- tions for democracy, and whether European countries, despite different practices of attitudes towards religion, meet these minimum standards. Let us look closely at some of these examples in Europe, presented by Grace Davie (Davie, 2001). In the Netherlands and Belgium, where the process of secularization gave rise to the so-called ‘pillar’ model: each religious group – the Catholics, the Protestants and others – constitutes a „pillar“ of society, within which their own institutions are being maintained; the system has penetrated almost all aspects of life – schools, hospitals, media, syndicates … Great Britain unites four nations, each of which has its own religious history and arrangement: in England, the Anglican Church is es- tablished, in Scotland the national Calvinist Church, in Wales neither of them, while Northern Ireland remains an unsolved problem because of its religious history. On the contrary, the Republic of Ireland is technically a secular state, though the preamble to the constitution is strongly Catholic and the religious practice remains unusually common in comparison to the European norm. Another example is Greece, the only Orthodox Christian member state of the European Union. The Or- thodox Church is the official religion of the country and is nearly identical with Greek identity, so the members of other, minority religions are disadvantaged, particularly the members of other Christian groups. These examples demonstrate that substantiated separation of state and religion is not crucial for a functional democracy (for more see Fox, 2006, 537–569; Fox, 2015). Though all states mentioned above possess a secular legal system, none of them is laicistic. France and Portugal are the only constitutionally laicistic states in Europe, where laicism is considered to be a necessary prerequisite for the maintenance of religious freedom and conscience, and the only possible way to ensure an equal status of all religious, as well as philosophical and political standpoints. On the basis of an analysis of European countries, Stepan develops a „twin toleration“ model, which refers to the „minimum limits of freedom of action“ for both the religion/religious organizations and the state. States should not use religion for political purposes and provide equality to all religions, while religious groups must not strive to covet state institutions and policies for specific religious purposes (Stepan, 2000, 37). According to him the „twin toleration“ model is „the minimal boundary of freedom of action that must somehow be crafted for political institutions vis-ŕ-vis religious authorities, and for religious individuals and groups vis-ŕ-vis religious institutions“ (Stepan, 2001, 213). WHOSE DEFINITION OF SECULARIZATION? With so many definitions and diverse historical and political backgrounds, we must consider historical fac- tors that have shaped the understanding, interpretations and practical implementation of certain secularism in a given time and space. What norms did it introduce and what problems did it solve? Hashemi wonders whether secularism implies anticlericalism, atheism, disestab- lishment, state neutrality and equidistance towards 43 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Anja ZALTA: CHALLENGES FACING MUSLIMS IN EUROPE: FROM SECULARIZATION TO THE IDEA ..., 41–50 all religions, the rejection of religious symbols in the public sphere, separation of public and private spheres, complete separation of religion from pol- itics, or more narrowly the separation of the insti- tutions of the state from the influence of religion? (Hashemi, 2009, 104). Secularism is mostly measured and evaluated in comparison with the two most distinguished models in the Western tradition: the already mentioned French model, which is relatively hostile to religion, and the American model, which is relatively friendly towards religion. Adding to just said, Cesari defines secularism as the various Western political cultures that contex- tualize and historicize the two major principles of secularity: the protection of the law for all religions and the equidistance of the state versus religion. These two principles are constantly interpreted within spe- cific political cultures, which ultimately shape social expectations about the role of religion in the public sphere and in society (Cesari, 2014, 3–14). In the case of the West, these expectations are mainly (but not always) the separation of the church from the state and the privatization of religion. It is true that this Western experience is at the heart of most secularization the- ories relating to the western countries. But although secularism has „Christian roots“, as Charles Taylor noted, „it is wrong to think that this limits the applica- tion of its formula to post-Christian societies“ (Taylor, 1998, 31). It is therefore imperative to find alternative models and take into account the religious experience and processes of individual countries. Each country can develop its own model, depending on its interests and needs (priorities and norms), but with awareness not to bow to the „cultural relativism“ regarding the respect for human rights and religious pluralism (among others). When we introduce the question of Islam and Muslims in Europe, we are often confronted with interpretations of Islam as an alternative to secular politics. In this context, we are confronted with a series of ideas or performances that are instrumentalized by political Islam in order to crash a secular state. The central problem remains the question of Islamic law in Europe: it seems that the removal of the possibility of applying Sharia to a European context will mean the transformation of Islam into a type of religion that has been handed over to the western secular standards. As we shall see below, such an application is not a prerequisite for consolidation of a normative Muslim identity. Conflicts, such as the issue of the introduction of Sharia, naturally seem invincible and advocate the „clash of civilization“ thesis. Therefore it is equally important to be aware of the clashes that take place within the European Muslim societies that are brought about by the challenges of living in Europe and by the attempts to adapt to the new social standards and conditions. ISLAM AND THE SECULAR SOCIETY Often the expressed idea of the „secularization“ of Is- lam is thought to mean the reformation of Islam. It seems as if Islam is incompatible with secularization and de- mocracy until it passes through fundamental theological reforms. According to Oliver Roy, such understanding is ignoring the fact that Roman Catholicism never went through a fundamental theological reformation (as this would mean „the triumph of Protestantism“), but it was nevertheless able to adapt to modernism (Roy, 2006, 129). It is true that in Europe we are confronted with various Islamic organizations, movements, societies, and trends that are opposing all kinds of changes and adap- tation to „European culture“. They are also embodying the dualistic vision of „eternal strangers“ who live in a parallel society, without the need for social interaction with non-Muslims. At the same time Muslims in Europe do not have a central political or theological authority. Because of this fact the „European Muslim community“ is lacking the interpretation of central doctrines in Islam and their application to a new environment that will help to identify, understand and present their needs to Europe- an governments and to a broader European public. The famous Swiss philosopher and the professor of contemporary Islamic studies Tariq Ramadan is work- ing primarily on the question of Muslims in the West. According to Ramadan, with the experience of a new society Western Muslims have no choice but to return to the beginning and examine the basics of their religious tradition in order to delineate and differentiate between what is in their religion immutable (thabit), and what can be changed (mutaghayyirat) (Ramadan, 2004, 145). Regarding this matter, also other Muslim intellectuals warn against the rigidities of the Muslim communities in Europe and the problem of the so-called „frozen time“ syndrome, which idealizes the past and the land from which the first generations of European Muslims came. This is the reason that it is even more important to listen to the idea of ‘Euro-Islam’, which was introduced especially by Bassam Tibi, and also by Tariq Ramadan, although the term as such was not explicitly mentioned in his work. ‘EURO-ISLAM’ – IDENTITY ON THE DRAFT? Debates about Euro-Islam raise many questions, mostly with a sceptic undertone. As already mentioned, the term was introduced by Bassam Tibi, who chal- lenged the evolution of the Islamic perception, and is forcing the integration of Muslims into European society. According to Tibi, Muslim migrants should be requested to redefine their identity in the diaspora by adding a Eu- ropean component (Tibi, 2002, 32). Certainly there are significant differences among Muslims in Europe, espe- cially between Islamists and so-called secular Muslims, since many secular Muslims favor political integration. 44 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Anja ZALTA: CHALLENGES FACING MUSLIMS IN EUROPE: FROM SECULARIZATION TO THE IDEA ..., 41–50 In order to avoid complications and „apologize“ for the terminus techniqus (Euro-Islam), let us consider the work of Seyyed Hossein Nasr. Nasr (2003) presents char- acteristics of different areas or belts of so-called Islamic civilization. These belts according to Nasr are: Arabic, Persian, Indian, Turkish, African, Malay, Chinese, Euro- pean and American. Euro-Islam should be considered along the lines of Nasr’s analysis of these autochthonous Muslim cultural and religious zones. Each of these zones is defined by specific socio-cultural, political, historical and geographical features. Our analysis of religion as a cultural system (Geertz, 1993) clearly distinguishes between the „official“ or „normative“ religion with its general interpretations on the one side, and the „popular religion“, which marks the interpretations and practices of a certain religion in a particular territory or within a particular group on the other. Such terminology is generally not acceptable for a normative religion, but cultural and anthropological approaches are important for the concrete understanding and practice of religion in a given time and space. The best example of this understanding is presented by Hakan Yavuz in the case of Turkish Islam and Fikret Karcic in the Bosnian case, which will be discussed in more details in the final chapter of the article. Hakan Yavuz cites Ahmet Oçak, who identifies a Turkish Islam (Türk Müslümanligi), which differs from Persian or Arabic Islam in „its production of cultural norms and modes of thinking“ in relation to religion, faith, personal life, ritual practices and religious feasts – it covers an entire spectrum from „social mores to personal mores“ and interpretations of Islamic principles (Yavuz, 2004, 218). What the nature of those cultural norms and modes of thinking are in the European environment is a topic of our recent discussion. Muslims in Europe profess their religion in different ways, some of those being „orthodox“ or standard, i.e. invariable from one country to another, one culture to another, or one time to another. Others are characteristic of a specific culture. Discussions about Muslim identity in Europe have been ongoing for some time now. According to Ameli, the difference between „Muslim“ and „Islamic“ identity is very important (Ameli, 2002, 30). Islamic identity focuses on the basics of Islam, with an emphasis on the primary sources of religion, Islamic law, theology, philosophy, Islamic education or the interpretation of the Koran. The field of „Islamic identity“ is therefore the field of theology. Yet the „Muslim identity“ is made up of the cultural, social and political background of Muslims and the transformation of religious thought into differ- ent periods of history. The „Muslim identity“ therefore defines the specific characteristics of Muslim societies that distinguish these societies from other nations, the understanding that Muslims have about their religion, motives of action and behavior, the way to participate in various public areas, etc. Ďke Sanders from the Institute for Ethnic Relations in Gothenburg distinguishes four categories of Muslims: ethnic, cultural, religious and political Muslim. The ethnic Muslim belongs to an eth- nic group in which the majority are Muslims, a cultural Muslim is a person who is socialized in a Muslim culture, a religious Muslim is a person who implements Islamic commandments, and a political Muslim is a person who claims that Islam is (or is supposed to be) „a political and social phenomenon“ (Sanders, in: Roald, 2001, 18). With these categories Sanders determines the number of Muslims in Europe that are particularly suitable for quantitative research. However, Anne Sofie Roald is sceptical about such categorizations. For her it is essen- tial to search for the so-called self-definition of Muslims. Based on this self-definition, we can explain the Islamic way of classification (Roald, 2001, 18). In her researches she noticed that Muslims who are loyal to the pillars of Islam most often define their identity on the basis of a hadith, which states that the prayer stands between man and the unbelief (kufr) (Sunan at-Tirmidhi, in: Roald, 2001, 18). According to Nevzet Poric, the secretary of the Islamic Community in Slovenia, this hadith explains that a person who does not perform a five-day prayer quickly loses his belief in God (Zalta, 2010, 391). The suitable question for a further discussion would be, if the believer is a Muslims, is a Muslim necessarily also a believer? As Poric stated, believers who regularly carry out their prayers are stable in their faith. Naturally, there are some variations to this interpretation. From his research among Muslims in Great Britain, Saied Reza Ameli (2004) has identified three different views on the definition of „Muslimness“. Some believe that in order to be a Muslim, it is sufficient to testify the existence of God and Mohammed’s prophecy, which is a formal requirement for a man or woman to become a Muslim. The more demanding definition advocates Islam as a way of life: Islam should mark the Muslim in all aspects of life. The third view sees Islam as performing purely ritual duties: prayers, fasting, pilgrimage, and paying re- ligious taxes. This perspective minimizes the ideological and political dimensions of religion. Bassam Tibi offers an introductory definition of the term Euro-Islam as the marker for the common European Muslim identity: Ethnic identities are exclusive identities. If cultivated in the diaspora, they will lead to a kind of neo-absolut- ism and related social conflicts. The alternative is an all-inclusive civil identity,based on cultural pluralism. Thus, while fundamentalism is a modern variety of neo-absolutism, pluralism would encourage people to represent different views while at the same time being strongly committed to share cross-cultural rules – and, above all, mutual tolerance and respect. Tolerance can never mean that only one party has the right to maintain its views at the expense of the other. The bottom line for a pluricultural (not a mul- ticultural) platform is the unequivocal acceptance of 45 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Anja ZALTA: CHALLENGES FACING MUSLIMS IN EUROPE: FROM SECULARIZATION TO THE IDEA ..., 41–50 secular democracy, individual human rights for men and women, secular tolerance, and civil society (Tibi, 2002, 48). According to Tibi, Euro-Islam is marked by the „cultural modernity“ as a degree of tolerance that goes beyond „Islamic tolerance“, limited only to the „people of the book“ or „Abram’s heirs“. The main characteris- tics of Euro-Islam should be: cohesiveness, integration, and tolerant perception which, in order to live beyond the conceptual construct, must be internalized by most of the European Muslims. Tibi’s Euro-Islam consists of following elements: democracy (according to Western understanding), individual human rights, recognition of pluralism in civil society, gender equality, reduction of foreign influences from Muslim lands, introduction of Muslim discourse about Islam in Europe, tolerance to- wards other religions, an identity based on shared values and not on ethnicity and nationality, equal opportunities for Muslims and non-Muslims, secularism, and rejection of Sharia. This means no legal diversity in Europe for Islamic minorities, including family law, as it increases the distance between European citizens and reduces the sense of belonging (Tibi, 2014, for more details see also Struss, 2011). In his approach to Euro-Islam, Tariq Ramadan is somewhat less „liberal“ than Tibi, and his thinking is based on the interpretation of the Koran and the Sunna in the context of Western European societies. According to him, Islamic sources allow Muslims to live in the West, they are under the authority of the agreement and its conditions need to be respected as long as they are not forcing Muslims to act against their conscience. If a clear conflict of references arises, Muslim lawyers must carry out studies to formulate a legal opinion (fatwa) (Ramadan, 2004, 6). Ramadan is trying to implement the legitimacy of reforms based on Islamic teachings, yet they should be interpreted in a contemporary context by Muslims who are living in a non-Muslim environment (Ramadan, 2009). Tibi would agree with the just said, since he wrote that cultural reforms must enable Mus- lims to live under the governance of a non – Muslim ruler (Tibi, 2002, 47). It is therefore highly important to look at the Bosnian Islam as a „European“ example with the experience of the separation between secular and religious institutions based on cultural reforms and adaptation to secular processes. THE HISTORYOF ISLAMIC INSTITUTIONS IN BOSNIA AND HERZEGOVINA AND SPECIFICS OF BOSNIAN ISLAM REGARDING THE SECULARIZATION PROCESSES Islam in Bosnia and Herzegovina is the product of various processes of secularization and relationships between religious and secular authorities. Islam ap- peared in the country together with the Ottomans in 1463. In the Ottoman Empire, Muslims did not have a religious administration that was separated from the state structure: all institutions of the Ottoman Empire were simultaneously also Islamic. In this way, the Ot- toman state was built on the principle of organic unity of religious and political authority, and since 1517 the Ottoman sultan has also been the caliph, combining political as well as religious authority of all Muslims in the Empire. With the appearance of the Austro-Hun- garian Empire in 1878, Bosnia and Herzegovina came into contact with European political, legal and cultural institutions and norms. Under these circumstances, conditions were created for the emergence of the first Muslim „autonomous“ institutions, separated from Istanbul. According to Durmiševic, with the detention of the mufti institution in Bosnia and Herzegovina and the sanctioning of the Ottoman Act of Sharia Courts of 1859, the Austro-Hungarian authorities consolidated the further interpretation and application of Sharia law, in particular the existence of Sharia courts in Bosnia and Herzegovina, while the formation of the Sharia Judiciary School in 1887 trained able candidates for Sharia judges (kadija) (Durmiševic, 2008, 211). Although according to the Istanbul Convention the sultan was given the right to appoint high religious officials to Bosniaks, he did not get the rights in the appointment of judges (kadije). This made the Austro-Hungarian authorities aware that the sultan’s „sovereignty“ over Bosnia and Herzegovina was understood only as the right to appoint high-ranking religious officials, and not to appoint judges. The local authority appointed and financed all judges in Bosnia and Herzegovina (Durmiševic, 2008, 228). Since Sharia courts and the adoption of Sharia law remained the responsibility of the Austro-Hungarian authorities, the Muslim religious structure remained responsible for religious (ritual) elements and partly waqf (property, charitable trust) transactions. With the establishment of the „Waqf Commision“ (Zemaljska vakufska komisija), the Austro-Hungarians wanted to keep the waqf prop- erty in Bosnia and Herzegovina. In this way, Muslims in Bosnia and Herzegovina received their own Islamic institutions. The Islamic institutional structure, which was founded in this period, included 4 segments: ulema, waqf, education and Sharia courts (for more see Karcic and Karic, 1998; Durmiševic, 2008). Since this model has proven the coexistence of Islam- ic and European institutions, the next question would be, how different political decisions, some already mentioned, shaped specific forms of Islam in Bosnia and Herzegovina. Firstly, we should keep in mind that Muslims in Bosnia and Herzegovina belong to the most liberal Hanafi law school, which allow Muslims to live under the non-Muslim authority, but in the event Mus- lims become a minority in a state, they must maintain their autonomous legal status, which means they use Sharia law in personal matters (Durmicevic, 2008, 218; see also Karcic, 2016). The „problem“ appeared with the 46 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Anja ZALTA: CHALLENGES FACING MUSLIMS IN EUROPE: FROM SECULARIZATION TO THE IDEA ..., 41–50 socialist regime after the 2nd World War, which left its mark on Islamic institutions in Bosnia and Herzegovina. The regime was based on the principle of separating re- ligious communities from the state, secularizing the law and understood religion as a private matter. Freedom of religion was guaranteed by legislation. But the socialist secular state did not understand the neutrality of religion in a sense that religious institutions – although they are structurally and functionally separate from the state – had the right to give their opinion on public affairs. The regime was rather hostile towards religion as such. Among the first things the socialist secular regime did was to abandon Sharia courts. Nevertheless, the Islamic tradition in Bosnia suc- ceeded in preserving its distinctive character, which is certainly also a consequence of traditional Islamic reformism in the interpretation of Islam since the mid- 19th century, when the revitalization of ijtihad (indepen- dent interpretations) and the reform of socio-political conditions occurred. Although the intellectual tradition – with both modernist and conservative trends – in the interpretation of Islam in Bosnia and Herzegovina is not homogeneous, the perception and adaptation does not change the normative constitution of Islamic tradition itself. According to Adnan Silajdžic, this normative tradition constitutes and standardizes religious practice of Muslims. It defines Islam and it is followed by an interpretive (intellectual) tradition. Therefore intel- lectual tradition is equally important for Muslims and they should supplement it with religious, spiritual and cultural deepening and efforts (Silajdžic, 2008, 14). For Silajdžic such a tradition has a constitutive power, since it constitutes religious practice, and protects universal values of the Islamic tradition, but it has also a didactic role, because it represents an awareness and a historical memory of Islamic tradition as an integral part of the social and historical dynamics of Muslims. Therefore, whenever they want to define their relationship to modernity, Muslims cannot ignore the question of (re) interpretation of tradition, simply because the history of every Islamic-ethno-cultural social group or community (as any other religious tradition) naturally develops in a dialectics of tradition (constitutive or normative and interpretative intellectual traditions) and innovation (modern – constitutive historical development). As already presented, until the last decade of the 19th century the Islamic thought in Bosnia and Herzegovina developed under the strong influence of the reformist movement, known as harakat al-islah wa-l-tajid (for details see Karcic, 1990 and 2016). The reform in this context implies the reconstruction of religious thought and the importance of religion (tajid), especially on the basis of the return of ijtihad (independent interpreta- tion), as well as the improvement of the conditions of Islamic institutions (islah). This school was one of the responses to the internal crisis of Muslim societies and the challenges of Western modernity (Karcic and Karic, 1998 and Karcic, 2016). Such conditions were detected in Bosnia and Herzegovina by the Austro-Hungarian project of modernization – the presence of two identi- ties, the Islamic and European forced Bosniaks and their religious leaders to consider new interpretations for new challenges and dilemmas. Which of these institutions have been preserved today and where can we look for models to be analyzed and/or applied to the concept of Euro-Islam? One of the key features of Islam in Bosnia and Herzegovina is the way in which Islamic authorities are institutionalized. The structure is hierarchal, centralistic and financially independent, which is according to Ahmed Alibašic very beneficial, since having a single Islamic structure means having a stronger organization and a better negotiating position vis-ŕ-vis the state and other actors. Self-financing makes such organizations more resistant to unwanted external influences. Both factors together represent a more autonomous and, consequently, more credible Islamic authority that is capable of preventing radicalization (Alibašic, 2007, 3). The Bosnian Islamic educational system, mainly covered by the Faculty of Is- lamic Studies (FIN) is also extremely important, because it includes religious and secular, modern and traditional Islamic education. In this way it helps Bosnian Muslims to find new answers for the challenges of modernity. The experience of Bosnian Muslims shows that Mus- lims can change without losing their identity and their faith: the dissociation of culture(s) and (local) traditions from religious principles is a decisive feature of this process. CONCLUSION Reflection on secularization offers an insight and understanding of European social processes. In the context of Europe it is clear that without the processes of secularization, (religious) pluralism would not be possible. The religious „mono story“, the usurpation of the space by the one and only (monotheistic) religion, was confronted with competition and differentiation. At the same time opportunities for coexistence and co-creation in a religiously diverse space were offered. This presents a challenge as well as an opportunity for Islam in Europe to (re)invent answers for its new Euro- pean environment. Yet an analysis of Muslims and their organizations in different European countries shows an ambiguous picture, especially regarding ideas about the future and the role of Islam in Europe (for the analysis of Muslim organizations in various European countries, see Struss, 2011 and Cesari, 2015). Muslims and their or- ganizations in Europe are mainly seeking old patterns of identity, rather than creating new ones. The „stolen time syndrome“, captivity to nostalgia, the illusion and the romanticization of the past and the unchanged tradition of the original homeland are still major presentations of conservative organizations, promoting the definition of 47 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Anja ZALTA: CHALLENGES FACING MUSLIMS IN EUROPE: FROM SECULARIZATION TO THE IDEA ..., 41–50 identity based on ethnicity, nationality or ideology, and not on European citizenship. Since Muslims in Europe are faced with new challenges, one of the main needs is a quality Islamic educational system/institution. In Europe it is necessary to educate critical non-dogmatic religious figures (imams, muftis and other members of the ulama) who will help to deconstruct tribal customs and practices, which are too often presented as „Islam- ic“, and support the implementation of human rights as well as peaceful coexistence that goes beyond religious, ethnic or even gendered lines. 48 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Anja ZALTA: CHALLENGES FACING MUSLIMS IN EUROPE: FROM SECULARIZATION TO THE IDEA ..., 41–50 IZZIVI ZA MUSLIMANE V EVROPI: OD SEKULARIZACIJE DO IDEJE O »EVRO-ISLAMU« Anja ZALTA Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za sociologijo, Aškerceva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija e-mail: anja.zalta@ff.uni-lj.si POVZETEK Za islam so znacilni številni kulturni, socialni, politicni in gospodarski dejavniki, ki prispevajo k izgradnji tako kolektivne kot individualne identitete muslimanov, tudi v Evropi.Ta raznolikost ni omejena le na njihovo etnicno pripadnost ali na njihovo družbeno-politicno zavzetost. Dejstvo je, da so med muslimani (tako v Evropi kot širše) vedno obstajala razhajanja, temeljeca na razlicnih interpretacijah islamskih naukov in praks.Precej nov izziv za mu- slimane v Evropi pa danes predstavlja evropska „sekularna“ družba in nacini, kako postati integralni del te družbe. Tako muslimani kot tudi Evropa se morajo soociti z zastavljeni vprašanji in se odzvati na zastavljene izzive. Med drugim so prisiljeni odgovoriti na vprašanja, na kakšen nacin postati sestavni del evropskih kultur in tradicij, ter kako uskladiti islamske norme z evropskimi. Namen clanka je predstaviti vprašanja in izzive, ki jih za muslimane v Evropi predstavljajo procesi sekularizacije, definiranje njihove „evropske“ identitete, ter analiza koncepta „Evro-Islam“, ki ga med drugim zagovarjata vidnejša evropska muslimanska intelektualca Bassam Tibi in Tariq Ramadan.Posebna pozornost je posvecena predstavitvi in analizi bosanskega islama in njegovih specifik, ki so posledica evropskih sekularizacijskih procesov. Kljucne besede: islam, muslimani v Evropi, sekularizacija, Evro-islam, islamska tradicija in identiteta, bosanski islam 49 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Anja ZALTA: CHALLENGES FACING MUSLIMS IN EUROPE: FROM SECULARIZATION TO THE IDEA ..., 41–50 SOURCES AND BIBLIOGRAPHY Alibašic, A. (2007): The Profile of Bosnian Islam and how West European Muslims could benefit from it. http://www.akademie-rs.de/fileadmin/user_upload/ download_archive/interreligioeser-dialog/071116_alba- sic_bosnianislam.pdf (15. 5. 2017). Ameli, S. R. (2002): Globalization, Americanization and British Muslim Identity. London, ICAS Press. Casanova, J. (1994): Public Religions in the Modern World. Chicago, The University of Chicago Press. Casanova, J. (2011): The Secular, Secularization, Secularism. In: Juergensmeyer, M & J. Van Antwerpen (eds.): Rethinking Secularism. Oxford, Oxford Universi- ty Press, 54–91. Cesari, J. (2014): The Awakening of Muslim Democ- racy: Religion, Modernity, and the State. Cambridge. Cambridge University Press. Cesari, J. (2015): The Oxford Handbook of European Islam. Oxford. Oxford University Press. Davie, G. (2001): Religion in Modern Europe: A Memory Mutates (European Societies). Oxford, Oxford University Press. Durmiševic, E. (2008): Institucionalizacija islama u postotomanskom periodu. In: Naucni skup Islamska tradicija Bošnjaka. Zbornik radova naucnog skupa „Islamska tradicija Bošnjaka: Izvori, razvoj i institucije, perspektive.“ Sarajevo, Rijaset islamske zajednice u Bosni i Hercegovini, 211–239. Fox, J. (2006): „World Separation of Religion and State in the 21st Century.“ Comparative Political Studies, no. 39, Sage Journals, London, 537–569. Fox, J. (2015): Political Secularism, Religion, and the State: A Time Series Analysis of Worldwide Data. Cambridge. Cambridge University Press. Geertz, C. (1993): The Interpretation of Cultures. London, Fontana Press. Hashemi, N. (2009): Islam, Secularism, and Liberal Democracy: Toward a Democratic Theory for Muslim Societies. Oxford, Oxford University Press. Karcic, F. & E. Karic (1998): Šerijatsko pravo u savremenim društvima, Sarajevo, Pravni Centar, Fond Otrvoreno društvo BIH. Karcic, F. (1990): Društveno pravni aspekt islamskog reformizma. Sarajevo. Islamski teološki fakultet. Karcic, F. (2016): Pravno-historijske studije. Saraje- vo, Centar za napredne studije – Centre for advanced studies. Kerševan, M. (2011): Sociologija – Marksizem – Sociologija religije. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, Filozofska fakulteta. Nasr, S. H. (2003): Islam – Religion, History, and Civilization. San Francisco, Harper San Francisco. Pew Research Centre (2016): http://www.pewre- search.org/fact-tank/2016/07/19/5-facts-about-the-mus- lim-population-in-europe/ (13. 7. 2017). Ramadan, T. (2004): Western Muslims and the Future of Islam. Oxford, Oxford University Press. Ramadan, T. (2009): Radical Reform: Islamic Ethics and Liberation. Oxford, Oxford University Press. Roald, A. S. (2001): Women in Islam: The western experience. London, Routledge. Roy, O. (2006): Islam in the West or Western Islam? The Disconnect of Religion and Culture. In: After Secu- larization. The Hedgehog Review, 8, 1-2, 127–132. Saied, R. A. (2002): Globalization, Americanization and British Muslim Identity. London, Islamic College of Advanced Sciences. Sedmak, M., Medaric, Z. & M. Zadel (2013): Challenges in researching interethnic relations from an intercultural perspective. Koper, Annales, Series historia et sociologia, 23, 2, 215–228. Silajdžic, A. (2008): Znacenje i znacaj islamske tradicije, V: Naucni skup Islamska tradicija Bošnjaka. Zbornik radova naucnog skupa „Islamska tradicija Bošnjaka: Izvori, razvoj i institucije, perspektive.“ Sara- jevo, Rijaset islamske zajednice u Bosni i Hercegovini. 13–22. Stepan, A. (2000): „Religion, Democracy and the „Twin Tolerations.“ Journal of Democracy, 11, 4, 37–-57. Stepan, A. (2001): Arguing Comparative Politics. New York, Oxford University Press. Struss, K. (2011): Euro-Islam or Islam in Europe: the role of Muslims and their organizations in Germany, Great Britain and the Netherlands. Monterey, Dudley Knox Library, Naval Postgraduate School. Taylor, C (1998): Modes of Secularism. In: Rajeev, B. (ed.): Secularism and Its Critics. New Delhi, Oxford University Press, 31–51. Tibi, B. (2002):Muslim Migrants in Europe: Between Euro-Islam and Ghettoization. In: AlSayyad, N. & M. Castells (eds.): Muslim Europe or Euro-Islam. Lexington Books, Maryland, 31–52. Tibi, B. (2014): Political Islam, World Politics and Europe: From Jihadist to Institutional Islam. London and New York, Routledge. Weber, M. (1988): Gesammelte Aufsätze zur Reli- gionssoziologie, Bd. I. Tübingen, Mohr Siebeck. Yavuz, H. (2004): Is There a Turkish Islam? The Emergence of Convergence and Consensus. Jounal of Muslim Minority Affair, 24, 2, 213–232. Zalta, A. (2010): „Med clovekom in nevero (kufr)...“: Poskus definiranja muslimanske identitete. In: Vidmar, K. H. & A. Lešnik (eds.): Vceraj in danes: jubilejni zbornik socioloških razprav ob 50-letnici Oddelka za sociologijo: 1960–2010. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, 387–399. 50 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 original scientific article DOI 10.19233/ASHS.2018.05 received: 2017-06-25 TRANSKULTURNOST IN KULTURNA HIBRIDNOST V KONTEKSTU MIGRACIJ: PRIMER MESTA TRST Marija JURIC PAHOR Inštitut za narodnostna vprašanja, Erjavceva 26, 1000 Ljubljana, Slovenija e mail: juric.pahor@alice.it IZVLECEK Prispevek se s fokusom na razvoj mesta Trst sooca s pojavi transkulturnosti, migracij in »Tretjega prostora« (Bhab- ha), v katerem se zabrisujejo meje, premešcajo polarnosti in vzpostavljajo možnosti hibridnih identifikacij. Gre hkrati za prostor, ki je znacilen za eksistencni položaj ljudi, še zlasti priseljencev in eksilantov, ki so izvrženi iz privajenega družbenega okolja in jih doloca obcutje ne udomovljenosti ter težnja po najdenju »varnega pristana.« Clanek se tematiki približuje s pomocjo biografskih, literarnih in drugih besedil in poudarja, da si razvoj Trsta ni mogoce misliti zunaj modernih globalizacijskih procesov ter raznolikih verskih in kulturnih tradicj, ki so mu dale pecat. Kljucne besede: transkulturnost, kulturna hibridnost, Tretji prostor, globalizacija, migracije, Trst TRANSCULTURALITŔ E IBRIDITŔ CULTURALE NEL CONTESTO DELLE MIGRAZIONI: L’ESEMPIO DELLA CITTŔ DI TRIESTE SINTESI Il presente contributo, focalizatto sullo sviluppo della cittŕ di Trieste,si confronta con i fenomeni della transcultu- ralitŕ, delle migrazioni e del »Terzo spazio« (Bhabha), nel quale i confini vengono cancellati, le polaritŕ si spostano e si creano le possibilitŕ di identificazioni ibride. Si tratta al contempo di uno spazio caratteristico per una condizione umana esistenziale, tipica principalmente per migranti e richiedenti asilo che sono stati costretti a lasciare l’ambiente sociale abituale e vengono definiti dalla sensazione di non aver casa e dalla tendenza di cercare un »porto sicuro«. La tematica viene affrontata con l’aiuto di testi biografici, letterari e altri.L’articolo sottolinea che lo sviluppo di Trieste non puň essere compreso all’infuori dei moderni processi di globalizzazione e delle diverse tradizioni religiose e culturali che gli hanno dato l’impronta. Parole chiave: transculturalitŕ, ibriditŕ culturale, Terzo spazio, globalizzazione, migrazioni, Trieste 51 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Marija JURIC PAHOR: TRANSKULTURNOST IN KULTURNA HIBRIDNOST V KONTEKSTU MIGRACIJ: PRIMER MESTA TRST, 51–64 ORIS POJMA TRANSKULTURNOSTI Transkulturnost, pojem za diagnozo sedanjosti, je tesno povezana s procesi globalizacije in pogosto konotirana s pojmom »mreža« ali »omrežje.« Pojem network so od vsega zacetka uporabljali tudi v kon- tekstu zgodovine migracij, ki so pomembno prispevale k nastanku metropol in urbanosti v 18. in 19. stoletju (Sassen, 1996). Mesta, predvsem tista, ki so se hitro širila in se kot upravna ter gospodarska središca opre- mljala s specificnimi infrastrukturami, so vezala nase številno imigrantsko populacijo, predstavljala pa so tudi pomembna vozlišca pri vzpostavljanju in krepitvi globalnih povezav. V mnogih predelih sveta, še zlasti pa v velikih mestih, so nastali »transnacionalni socialni prostori« (Pries, 2008), to so tesno med seboj preplete- ne, druga v drugo segajoce mreže migrantov, ki delujejo prek razdalj in oblikujejo identitete, ki so zrahljane in niso vec vezane na dolocen teritorij. »Migranti, manj- šine, ljudje z diasporicno predzgodovino se selijo v mesto in spreminjajo zgodovino nacije,« piše Homi K. Bhabha. Mesto »daje na razpolago prostor, v katerem se nastajajoce identifikacije in nova socialna gibanja lahko dogajajo. V našem casu je to tisti kraj, v katerem najbolj ekstremno izkusimo perpleksnost življenja« (Bhabha, 2000, 252–253). Transnacionalna zgodovina globalizacije stavlja pod vprašaj prevladujoce nacionalno, oziroma še dolocneje nacionalno državno pojmovanje družbene realnosti, torej tudi mest. Svoj pogled usmerja na kompleksno pre- pletanje ljudi in kultur, za katerega je Wolfgang Welsch (1997, 1999, 2002) ustvaril pojem transkulturnosti, ob katerem se v zadnjih nekaj letih uveljavlja tudi v postko- lonialni teoriji zasidrani termin transkulturacije, ki se je izhajajoc iz Karibov, najprej razširjal v Latinski Ameriki, nato v Severni Ameriki, medtem ko v Evropi ni vzbujal vecje pozornosti (Juric Pahor, 2012; 2017). Wolfgang Welsch (1997, 83), piše, da je smatral pojem transkul- turnosti na zacetku devetdesetih let, ko ga je povsem spremenjena konstitucija sodobnih kultur spodbudila k novi konceptualizaciji kulture, za novega. Pomembna znacilnost transkulturnosti je »nova struktura kultur«, ki »presega tradicionalni pojem kulture in kot samoumevno gre skozi tradicionalne kulturne meje (Welsch 1997, 71; 1999, 197). Ta nova struktura se Welschu kaže na makroravni v »eksterni zamreženosti kultur,« torej v medsebojni povezanosti in prepletenosti, in s tem nasplošno v »hibridizaciji«. Na mikroravni posameznikov novo strukturo vidi v tem, da smo »kulturni mešanci«, doloceni skozi vec kulturnih porekel in povezav. Tržaški sodobniki pogosto poudarjajo, da jih ni zanamovala le ena sama, ožja, domovina, temvec tudi raznolike dežele zunaj nje. Mednje sodi Ernesto Illy (1925–2008), ki je bil dolgoletni vodja in nazadnje castni predsednik podjeta kave illycaffč. Podjetje je leta 1933 ustanovil njegov oce Francesco Illy, rojen kot Illy Ferenc, v tedaj še madžarskem Temešváru. Kot avstroogrski c. k. vojak je bil v casu prve svetovne vojne stacioniran na podrocju Krasa blizu Trsta. Ko je bilo odloceno, da bo Temešvár pripadel Romuniji (Trianon- ska pogodba), se je odlocil, da se naseli v jadranskem mestu. Izgubil je državljanstvo in tudi njegov sin Ernesto je bil dolgo let brez njega, kar je obcutil kot nezašcite- nost in obce cloveško izpostavljenost: »Kot clovek brez državljanstva nisi nic. Nihce te ne varuje.« V intervjuju s slovensko kulturno antropologinjo in novinarko Meto Krese (2002) Illy nadalje pove, da je bila njegova mama doma v Johannisbergu na jugu Nemcije, njen oce pa je bil Irec. Njegova žena Anna Rossi je »prva Italijanka v družini«. »Sem resnicno,kot bi v Nemciji temu rekli, eine promenadenmischung. […] Ker sem mešanec in ker sem bil toliko casa brez državljanstva, se povsod pocu- tim doma« (Krese, 2002). Ni nakljucje, da se je Riccardo Illy, eden njegovih treh sinov, ki je bil dvakrat izvoljen za tržaškega župana (1993 in 1997), od leta 2003 do aprila 2008 pa je bil tudi predsednik Dežele Furlanije Julijske krajine, izkazal za spretnega pogajalca v vpra- šanjih etnicnih, verskih in kulturnih identitet ter deloval »cezmejno« (Gruber, 2006). V intervjuju za dnevnik Delo z dne 24. februarja 2016, je izrazil prepricanje, da bodo tudi »današnji migranti nekega dne pripomogli k našemu razvoju« in da je za splošni družbeni in go- spodarski razvoj pomembno, da se meje odpirajo, ne pa zapirajo (Hocevar, 2016). Kot nadaljnji primer živete in tudi javno izražene transkulturnosti naj omenimo pisateljico Kenko Leko- vich, ki se je rodila in dorašcala v Rijeki na Hrvaškem, in sicer v družini, katere razpredene korenine segajo od rojstnega kraja in Italije vse do Kanade in Rusije. Od leta 1990 naprej živi v Trstu in se ima za obmejno pisa- teljico, scrittrice di confine. Pisateljica, ki sicer ustvarja v italijanšcini, je bila leta 2004/2005 Stadtschreiberin von Graz, mestna pisateljica v avstrijskem mestu Graz/ Gradec. Renato Barilli (cit. v Kucher, 2006, 166) meni, da poetika Lekovicheve »prica o tem, da v sodobni literaturi težko obstaja cista italijanšcina, temvec prej mnogo tranzverzalnih jezikov«, ki so neobhodno vgra- jeni tudi v njeno literaturo. Za obmejno pisateljico je to pravzaprav samoumevno, kajti: »obstajati v obmejnem obmocju, v prehodni krajini, pomeni stalno menjavanje in prestopanje jezikov in jezikovnih oblik.« In ta »biti na poti, to nenehno bivanje v tranzitu sem doživljala od otroštva naprej,« pravi v svojem pledoajeju mejna ekspertka, ena njenih literarnih likov v eseju I speak Gulasch (Lekovich, 2006, 13): »Vecjezicnost je[…] pre- prosto dejstvo,« v mnogih primerih celo »normalnost«. Nasprotno je prisila »postaviti se na stran enega samega jezika […] ene same kulture […] nenormalnost in v goto- vih primerih blaznost« (Lekovich, 2006, 15). Vecinoma vpete v polifoni ansambel pomembnih literarnih glasov, se pisateljicini liki, pri katerih gre za bolj ali manj »prikrite zrcalne ali odcepljene podobe lastnega jaza« (Kucher, 2006, 161), z dokajšnjo jezikovno in semantic- 52 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Marija JURIC PAHOR: TRANSKULTURNOST IN KULTURNA HIBRIDNOST V KONTEKSTU MIGRACIJ: PRIMER MESTA TRST, 51–64 no gibkostjo sprehajajo med temi avto reprezentacijami, ki skorajda vselej napeljujejo na drugost, še zlasti pa na mnoštvo znotraj in zunaj lastnega sebstva – a tudi na cas hitrosti, pospešenega gibanja, srecevanj, trkov in »mejnih zgodb« (Lekovich, 2010). Hibridne pripadnosti postavljajo nacionalno-kul- turno identiteto pod vprašaj povsod tam, kjer se jo predpostavlja kot cisti in ekskluzivni fenomen, kot nekaj esencialnega in vnaprej danega. Ce se posamezniku/ posameznici zdi, da ima poenoteno ali homogeno iden- titeto od rojstva do smrti, je to z vidika transkulturnosti nekaj takšnega kot fantazmaticna latenca. Navsezadnje je bila transkulturna naravnanost identitet – in kultur – vselej že dejstvo, le da je bila kot bistven fenomen mo- derne v prid nacionalisticno motivirane fikcije kulturne cistosti spregledana, to je speljana neki višji enotnosti nasproti (Sedmak & Zadel, 2015). Ali, kakor je zapisal Edward Said (1996, 24): »Vse kulture so hibridne; no- bena ni cista; nobena ni identicna s ›cistim‹ ljudstvom/ narodom; nobena ne sestoji iz homogenega tkiva.« Naj se temu pojavu približamo na primeru mesta Trst, ki je bil od zacetka razvoja v vodilni emporij Habs- burške monarhije privlacen za imigrante od blizu in dalec. V tem sklopu bomo ogovorili tudi mite o novem/ ponovnem zacetku, ki implicirajo »faktum natalnosti« (Hannah Arendt) ter vidika, ki ju Welschevo obravna- vanje transkulturnosti premalo upošteva. Prvi zadeva vidik oblasti in moci v transkulturnih strukturah, drugi pa prepletenost kategorij, ki generirajo neenakost, kot so to »rasa« (ali etnicnost), razred in spol. MESTO PRISELJENCEV IN »NACIJ« Nastanek modernega Trsta je povezan z ambicijami habsburških vladarjev, iz majhnega municipalnega me- steca ob Jadranu narediti glavno pristanišce in trgovski emporij avstrijske države. Cesar Karl VI. je 18. marca 1719 Trst skupaj z Reko razglasil za prosto pristanišce. Uredba je Trstu omogocila, da se kljub velikim težavam v zacetni, štirideset let trajajoci fazi zagona uveljavi tako v razmerju in konkurenci z neposrednješimi in oddalje- nejšimi pristanišci, še zlasti z Levanto, kot tudi v odnosu do kontinentalnega zaledja. Velik pomen za razmah in razcvet Trsta so imeli ob sami razglasitvi prostega prista- nišca patenti in odredbe, ki so jamcile trgovcem, podje- tnikom, obrtnikom ter drugim ljudem, ki so se naseljevali v Trstu, ob raznovrstnih gospodarskih, statusnih in drugih privilegijih (npr. oprostitev služenja vojske) tudi versko svobodo, ki so jo dodelili pripadnikom in pripadnicam nerimskokatoliških verskih skupnosti: Judom, pravo- slavnim Grkom in Srbom, Armencem, protestantom.1 Pripadniki teh priseljenskih nerimskokatoliških verskih skupnosti – združevali so jih v »nacije« ali nazioni2, ki niso bile nikakršne nacije v sodobnem smislu; vsaka izmed njih je razpolagala z lastnim svetišcem, dušnim pastirjem ter s statutom oz. pravili, ki so urejevala versko življenje ter z njim povezane obicaje, razmerja znotraj skupnosti kot tudi njene zunanje odnose (Dubin, 1999, 201–204) – so bistveno prispevali k temu, da je Trst že v 18. stoletju zadobil poteze modernih globalnih mest (Sassen, 1998) (v kolikor je bila primarna gonilna sila njegovega vzpona navezava na svetovno gospodarstvo) in s tem, da so v emporiju odigrali kljucno gospodarsko vlogo, tudi k temu, da je število prebivalstva v Trstu moc- no naraslo: od približno 5.000 ob zacetku 18. stoletja na okoli 105.000 leta 1857 in na 230.000 pred prvo sve- tovno vojno. Zanimivo je, da je ob nerimskokatoliških skupnostih v Trstu obstojala tudi kranjska nacija, nazi- one cragnolina (Kalc, 2002, 21–23), iz cesar je mogoce sklepati, da se vkljucitev v nacije ni omejevala zgolj na pripadnike nekatoliških veroizpovedi, ampak je veljala tudi za priseljence rimskokatoliških veroizpovedi, v tem primeru za Kranjce. Kaže pa, da je bila tudi ta organizirana na verski pod- lagi. O tem govori dokument prav te nacije iz leta 1783, v katerem se njeni pripadniki obracajo na cesarsko- kraljevo vlado s prošnjo, da naj v jezuitski cerkvi sv. Marije Velike v starem mestu po prvi jutranji maši ne ukinejo pridige v »kranjskem« jeziku in jo premestijo v župnijo sv. Antona v novem terezijanskem mestu (šlo je za manjšo cerkev, ki je bila postavljena za trenutne po- trebe, v zacetku 19. stoletja so jo nadomestili z veliko). »To prvo mašo je med drugimi obiskovalo veliko število Kranjcev, bivajocih v Starem in tudi Terezijanskem me- stu;predvsem pa je k maši zahajala vecina služabnikov«, ki zlasti ob vremenskih neprilikah ne bi »šli tako dalec poslušat pridigo« (cit. v Kalc, 2002, 22). Dokument se ujema s podatkom, da je med tujimi priseljenci v Trstu v 18. stoletju »mocno izstopala« prav Kranjska, ki je kot »regija ženskega priseljenskega doprinosa par excel- 1 Iz statisticnih podatkov o etnicnih skupinah je razvidno, da je bilo leta 1802 68,8 % prebivalstva v Trstu Italijanov, 16,09 % Slovencev, 5,04 % Judov, 4,07 % Grkov, 2,65 % Nemcev, 1,49 % Ilirov (Srbov in Hrvatov), 1,1% Švicarjev, 0,4 % Angležev (Pozzetto, 1980, 20–21). 2 Beseda natio izhaja iz latinšcine in se navezuje na besedi nascior, rojen sem, in natus, rojen. Cicero je imenoval natio »boginjo rojstva«, Slovani so jo poznali kot »matico« (ki rojeva rod, narod). Rimljani se na primer sami nikoli niso imenovali natio, temvec so bili vedno populus romanus, rimsko ljudstvo in njihov znak je bil SPQR (Senatus populusque Romanus), zato je imel pojem natio zanje lahko slab- šalen prizvok – z njim so oznacevali skupine ljudi in priseljence, ki so govorili pomanjkljivo latinšcino, se oblacili in živeli po drugacnem obicaju od rimskega ipd. V starem veku so imela velika in vecja mesta – kakor jih imajo tudi številna današnja mesta – predele za tujce, ki so jim rekli »cetrti«: tu so prebivale nationes, po katerih so te cetrti dobile ime (k pojmu natio gl. Juric Pahor, 2000, 156–195). Kaže, da so se na nakazano pojmovno dedišcino pri umestitvi tako imenovanih nacij v tržaško »mestno tkivo« navezovali tudi nacrtovalci Trsta. Pripadniki nacij so dobili svoj domicil ob starem mestnem jedru in v predelih, za katera se bodo uveljavila imena kot so Terezijanska cetrt (Borgo Teresiano), Jožefi nska cetrt (Borgo Giuseppino), Franciscejska cetrt (Borgo Franceschino). Predmestni tržaški okraji bodo proti koncu 19. stoletja dobili imena po tedaj še skorajda povsem slovensko govorecih katastrskih obcinah: Škedenj, Sv. Ana, Farned, Rojan, Greta in Barkovlje (gl. S. Pahor, 2010, 31–34). 53 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Marija JURIC PAHOR: TRANSKULTURNOST IN KULTURNA HIBRIDNOST V KONTEKSTU MIGRACIJ: PRIMER MESTA TRST, 51–64 lence« (Kalc, 2008, 101, 118) ob Goriško-Gradišcanski tudi najpomembneje pripomogla k demografski rasti pristaniškega mesta. To se kaže tudi v tem, da je najvec novoporocencev, zlasti nevest, prihajalo prav od tod (28,5 %) in iz Goriško-Gradišcanske (26 %), sledili so novoporocenci iz Istre (13 %) (Kalc, 2008, 101–102). Ceprav je kranjska nacija v Trstu predstavljala speci- ficno (rimskokatoliško) priseljensko skupnost, tudi druge nacije niso bile, kot se pogosto predpostavja, »sklenjene [separate] korporativne skupnosti« (Dubin 1999, 201), ki so živele v »segregirani koeksistenci« (Kappus, 1997, 172) in vsaka zase gojile svoje verske, etnicne, kultur- ne, jezikovne in druge skupinsko specificne identitete in obicaje. V tovrstnih opredelitvah se nekaj takšnega kot ožji in širši družbeni okolni svet sploh ne pojavlja oziroma je zaznaten le prek kulturne diferenciranosti navznoter (ne pa tudi navzven). Vzlic temeljite mo- dernizacijske preobrazbe družbe ter s tem povezanih trgovskih ter merkantilnih teženj Trsta bi morale nacije vložiti neizmeren napor, da bi se lahko vzdrževale kot enklave z neprepustnim obrambnim sistemom, poleg tega so bile nacije zaradi priseljevanja tudi navznoter precej premicne in heterogene.3 V navezavi na Petra L. Bergerja (2009, 5) si jih je mogoce prej zamišljati kot »odprta okna«: »Težava odprtih oken pa je, da se ne da nadzorovati, kaj prihaja noter.« In dejansko je »ogromno prišlo noter – resnicno celoten turbulenten svet moderne kulture« (Berger, 2009, 5). To se kaže tudi v tem, da so v casu vzpona tržaškega emporija nacije v Trstu odigrale pomembno integracijsko vlogo, kar velja tudi za vero, ki pa je bila obenem zelo nejasen in labilen vezni clen. O tem govorijo na primer številni prestopi iz judovske v katoliško vero (Ara, 1997, 149–150) ter z njimi pove- zane mešane poroke. Prav tako so bile versko-etnicne in druge skupnosti v poteku 19. stoletja izpostavljene procesom moderne nacionalizacije, kar pomeni, da je italijanšcina, ali bolje benecanšcina, ki je kot lingua franca obvladovala trgovino celotnega sredozemskega prostora, v mestu ob integracijski polagoma zadobivala tudi funkcijo jezika homogenizacije in asimilacije v dominantno nacionalno kulturo. Pripadniki posameznih skupnosti in siceršnji prebivalci mesta so se z njegovo pomocjo lahko hitreje vzpenjali po družbeni lestvici. Naj to ponazori primer Josipa Gorupa pl. Slavinj- skega, enega najpomembnejših podjetnikov in mož v reškem in tržaškem pomorstvu, ki je sicer kot mecen radodarno podpiral slovensko in slovansko »domoljub- no« dejavnost (v Trstu je bil npr. tudi nekaj let v pred- sedstvu Slavjanske citalnice ter clan avstrijsko nemškega planinskega društva; (M. Pahor, 2010, 49–56; Šušteršic, 2010, 170–171). Porocen je bil z Anno Pergkofer von Perghoffen iz Zakamna (nem. Stein) pri Celovcu ter – po njeni smrti – z Ljubljancanko Klavdijo Keesbacher (Hri- bar, 2010, 113), rodil pa se je 1834 v Slavini pri Pivki, na majhni kmetiji, podložni postojnski grašcini. Doma- ci so ga klicali za Jožeta, sam se je v nekaterih pismih podpisoval kot Jožef Gorup, v uradnih dokumentih pa vselej kot Giuseppe Gorup (Tercon, 2010, 94). Šolanje mu je omogocil njegov stric Janez Nepomuk Kalister (1806–1864), ki se je okoli 1840 preselil iz Slavine pri Pivki v Trst, kjer se je povzpel med najbogatejše me- šcane ter clane in mecene nastajajocega slovenskega in slovanskega nacionalnega gibanja. Gorup se je po šolanju zaposlil prav pri njemu, postal je njegov glavni prokurist, po smrti strica pa ob bratrancu Francu Kali- stru še njegov glavni dedic. Velja pripomniti, da se je tudi Gorupov stric v javni sferi prilagodil italijanskemu družbenemu okolju. Njegova štirinadstropna hiša v samem mestnem središcu je bila (in je) znana kot Casa Kalister (Pahor, 2010, 35). Ta »arhitekturna mimikrija« naj bi zagotovila, tako uradni tržaški tenor, »italijansko tradicijo« mesta4, nepoznavalski javnosti pa prikrila »slovenskost« objekta. Homogenizirajoca italofonija je našla svoj izraz v vse do danes živi stereotipni predstavi o meji-locnici med italijanskim Trstom/mestom in slovensko oz. slo- vansko okolico/podeželjem (pri cemer naj bi bila italo- fonija/mesto sinonim za napredek, slavofonija/okolica/ podeželje pa sinonim za zaostalost), pa ceprav je bilo mesto v poteku 19. stoletja vse bolj povezano prav s to okolico in podeželjem.5 Gre za navidezni paradoks, katerega srž je v tem, da procesi nacionalne homoge- nizacije neogibno vodijo k izkljucevanju in negativnim stereotipom, katerih posebnost je v tem, da reducirajo kompleksnost posameznikov (ali družbene skupine) na nekaj poenostavljenih, pretiranih ali razvrednotujocih potez6 oziroma še vec, da takšne reducirane podobe tudi fiksirajo kot nekaj naravnega in nespremenljivega. Stereotipizacije pa so bile tudi neobhoden pogoj za uveljavitev predstave o Trstu kot »talilnem loncu«, ki 3 Helvetsko nacijo, nazione elvetica, v Trstu, ki se v literaturi pojavlja tudi pod oznakama »skupnost« (comunitŕ evangelica di confessione elvetica) in »kolonija«, so okoli 1800 (in še veliko dlje) vecinoma sestavljali protestantski Švicarji iz kantona Graubünden, torej Grizoni, v njej pa so bili zastopani tudi Avstrijci, Nizozemci, Škoti, luteranski Nemci in madžarski kalvinisti (Sigerist, 2007, 130–132; gl. tudi Carrari, 2002, 38–40). 4 O navzocnosti slovensko govorecih ljudi in njihove kulture v predemporialnem Trstu gl. Merků (2001). 5 O tem govorijo ob imigracijah iz »zaledja« v Trst na primer tudi tesne in mnogovestne vezi Kalistra in Gorupa do rojstne Slavine pri Pivki in Kranjske (gl. Preinfalk, 2010) ter dnevne ruralne migrantke/pótovke kot so šavrinke (Celestina & Todorovic, 2017), ki niso le (pre-) prodajala jajca in druge dobrine na relaciji Istra-Trst, ampak so bile tudi posredovalke urbanih miselnih vzorcev, mod in navad. 6 Takih potez in gest je bil deležen tudi sam Kalister. Josip Godina, ki je 1872 prvi pisal o njegovi osebnosti, navaja izpoved uradnika, ki se je nanašala na dražbo v tržaškem magistratu v povezavi z užitniškimi zakupi. Te dražbe se je kmalu po svojem prihodu v Trst udeležil tudi Kalister. Pojavil se je v kmecki obleki, zato se je zdel tržaški gospodi neumen, odvecen in smešen. »Zbadljivo [so se] smejali; in celo doticni komisar […] se je bil prederznil ga nenagloma poprašati, kaj da on neki tu hoce? Ali kaj da hocem? zaverne na to kmet Kalister. Vdeležiti se tudi jaz mislim tukajšnje dražbe« (Godina, cit. v (M. Pahor, 2010, 44). 54 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Marija JURIC PAHOR: TRANSKULTURNOST IN KULTURNA HIBRIDNOST V KONTEKSTU MIGRACIJ: PRIMER MESTA TRST, 51–64 združi vse sestavine (nacije) skupaj, tako da vsaka izgubi svojo specificnost in naposled postanejo vse eno. Cetudi je imel ta imaginarij za cilj, da vse nacije in skupnosti dodajo svoj delcek k novi skupni nacionalni kulturi, je zgodovinski razvoj pokazal, da je ta v pogojih neenake porazdelitve moci kaj lahko postala superiorna in celo apriorna, takšna, ki ob sebi ne trpi (vec) drugih. Na ta proces opozarjata Angelo Ara in Claudio Magris, ko nanašajoc se na položaj Trsta kot talilnega lonca pišeta, da je bil ta že okoli leta 1900 resnicnost in mit obenem: Priseljenci so po svojem poreklu sicer zelo heterogeni, poenotujoca moc italijanske nacionalne kulture pa je tako silna, da o multikulturnosti v smislu metafore o so- latni skledi, kjer vse sestavine obstajajo skupaj, a vsaka ohrani svoj enkraten okus, ni mogoce govoriti: Tržaška »multinazionalitŕ č reale e mitologica al tempo stesso« (Ara & Magris, 1982, 43). Pravzaprav implicirata oba koncepta – tako tisti solatne sklede kot tudi tisti o talilnem loncu – logiko fiksiranja meja med »enimi« in »drugimi«, med »nami« in »njimi« in tako zapirata pogled na kompleksne tran- skulturne prepletenosti ter identitete, ki niso trdne ali »lebdijo med razlicnimi pozicijami, ki hkrati segajo po razlicnih kulturah in so rezultat zapletenih križanj in kul- turnih povezav« (Hall, 1994, 218). Oba koncepta sta sad uveljavljanja ideje o edinstveni, homogeni nacionalni identiteti. Še zlasti koncept, ki je temeljil na enacbi »en narod – ena država – ena kultura,« je sovpadal z raz- vrednotenjem nacij in naposled z dejstvom, da so tudi pristaniška mesta zacela izgubljati vse bolj na veljavi. Nadomešcala so jih urbana središca, ki so jih proglašali v glavna mesta tedaj vecinoma še mladih nacionalnih držav. »V Evropi nacij in nacionalizmov proti koncu 19. stoletja so pristanišca sicer še ›okno v svet‹, toda ta so vse manj dopušcala, da bi skoznje prihajal svež zrak, medtem ko glavna mesta in prestolnice pritegujejo vse vec ljudi in novosti« (Angiolini, 1994, 50). Posredno je bil ta razvoj opazen tudi v habsburškem Trstu, ki je leta 1867 postal prestolnica Avstrijskega Primorja. Dobila je naziv »drugo mesto monarhije«, kar ga je po važnosti postavljalo neposredno za Dunaj. Italijanski nacionalisti so zaradi ekonomskih razlogov, zaradi avtonomije, ki jo je mesto uživalo, in zaradi po- liticne prevlade bogate elite, ki jo je omogocal veljavni volilni sistem, gledali na avstrijsko nadvlado naceloma z odobravanjem. Se je pa vse bolj krepil njihov strah pred mocnejšo nacionalno zavestjo in cvrstejšo gospo- darsko trdnostjo slovenskega (in hrvaškega) prebivalstva v mestu, ki se je z rastocim vplivom slednjih iztekel v nacionalno državno naravnani binarizem (Juric Pahor, 2009, 52–53), ki bi neogibno privedel do nove poraz- delitve moci med Italijani in Slovenci v mestu, ce tega procesa ne bi prekinil izbruh prve svetovne vojne in nato razpad vecnacionalne habsburške države (Catta- ruzza, 1997, 256). Nacionalna binarizacija družbe v Trstu je nedvomno privedla do tega, da se danes komajda še ve, da so na- cije, ki so v Trstu in drugih mestih v Evropi obstajale že od srednjega veka naprej, pred uveljavitvijo modernih nacij in nacionalizma živele neekskluzivisticno, v svet odprto, pogosto tudi transkontinentalno življenje. Pred- stavljale so znacilnost sredozemskega prostora, pa tudi drugih, predvsem obmorskih mest v Evropi (Barendse, 2000, 185–187; Hoerder, 2002, 120–122; Schwara, 2011, 127–130). Tako verska kakor tudi posvetna ori- entacija nacij sta zdalec presegali njihovo neposredno mestno in regionalno okolje. Nacije so tvorno oblikovali predvsem bogati in bogatejši trgovci in podjetniki (dru- gi clani nacije, kot na primer majhni trgovci, krcmarji, slašcicarji, vinotoci, rokodelci, mornarji niso imeli pravice soodlocanja), odlocilni za njihov nastanek so bili ekonomski kriteriji. Pripadniki tržaških nacij so bili cenjeni zaradi svojega prizadevanja v mednarodnem pomorskem trgovanju, ki je želo izjemne sadove, kar je opazil tudi Karl Marx. V New York Daily Tribune z dne 9. januarja 1857 se je navezoval na podatke za leto 1837 in poudaril, da je »Trst v trgovanju s Turcijo za Anglijo na drugem mestu in z Egiptom na prvem mestu« (Marx, 1857). Tja do 17. stoletja – in še veliko dalje (gl. Sigerist, 2007; Katsiardi-Hering, 1993) – so se nacije naseljevale vzdolž pomembnih trgovskih poti tudi v Afriki in Aziji. Izoblikovale so kompleksna omrežja blagovne cirku- lacije, posredovanj, pogajanj in stikov, zato nacij ni mogoce diferencirati vzdolž locitvenih linij »evropski«, »afriški« in »azijski« (Barendse, 2000, 185–186), torej v smislu kategorij diferenciacije 19. stoletja. Prav tako jih tudi ni mogoce kategorizirati v smislu verskih, etnicnih ali jezikovnih monoidentitet, saj so bile tudi navznoter precej raznolike. Pripadnike ene in iste nacije je tako bilo mogoce najti povsod po svetu. Ali, kakor je na primeru helvetske nacije zapisal Stefan Sigerist (1997, 132): »Švicarji [Grizoni] so bili v Trstu, Istanbulu, Libano- nu in Egiptu; prek številnih osebnih in sorodniških vezi so bili kljub geografskih razdalj med seboj povezani.« Nedvomno so razlicne nacije odigrale pomembno stabilizacijsko funkcijo, po katerih je bilo moc seci prav tako doma kot tudi v tujini in iz tujine. Omogocile so tudi delovanje v smislu »delovati skupaj in pojavljati se v javnosti«, nekaj, kar omogoca umestitev cloveka v svet, mu da prostor in hkrati odpira svet kot ta prostor med ljudmi. Za priseljence, ki so iz razlicnih (verskih, po- liticnih, ekonomskih in drugih) vzrokov zapustili svoje izvorne kraje, so pogosto nudile dobrodošli »pristan«, ki jim je dal (socialno, po potrebi tudi konkretno gmotno)7 varnost in omogocal možnost »novega zacetka.« V Trstu so nacije, še zlasti, ko se je izkazalo, da narašcajoci kapitalizem »proizvaja« pavperizacijo, zacele ustanavljati tudi lastna so- lidarnostna in dobrodelna društva. Leta 1853 je bila na primer ustanovljeno društvo z nazivom Societŕ Elvetica di Soccorso in Trieste per poveri Nazionali Svizzeri. Društvo je imelo hipoma 74 clanov. Predsedstvo društva so sestavljali izkljucno trgovci in podjetniki, pa ceprav so znotraj helvetske/švicarske nacije številcno »prevladovali kavarnarji in slašcicarji« (Sigerist, 2007, 138). 55 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Marija JURIC PAHOR: TRANSKULTURNOST IN KULTURNA HIBRIDNOST V KONTEKSTU MIGRACIJ: PRIMER MESTA TRST, 51–64 »FILADELFIJA EVROPE« Migracije, še zlasti pa imigracije, so vedno povezane z locitvijo od izvornega kraja: pomenijo prelom z obsto- jeco preteklostjo in s kontinuiteto, pa tudi cono prehoda, ki implicira kaos zacetnosti in sposobnost cloveka, da sam od sebe zacne nekaj na novo. Gre v bistvu za pojav, ki ga ni moc misliti zunaj rojstvenosti, natalnosti, ki je po Hannah Arendt (1999, 316) »ontološki predpogoj za to,da nekaj takšnega kot delovanje sploh lahko obstoja.« Ni nakljucje, da so v besedilih migrantov, pa tudi ljudi, ki so bili preganjani ali pregnani, rojstne metafore prav- šnja, skorajda nespregledljiva danost (gl. Juric Pahor, 2005). Ta kaj rada sovpada s podobami o potencialno srecnih, lagodje vzbujajocih prostorih, ki jih Gaston Ba- chelard (2007, 25) opredeljuje s pojmom topofilija. Trst je dalec v 19. stoletje percipiran kot nekaj privlacnega, povezanega s podobo ženske, ki hrani, sprejema, osmi- šljuje, tolaži, odpušca in dopušca (razvoj, blagostanje, razcvet). Francoski grof Charles-Albert de Moré, ki se je naselil v jadranskem mestu kot trgovec, je leta 1807 pisal svojemu bratu, da je Trst za imigrante »Filadelfija Evrope«,8 »pristanišce, v katerem brodolomci najdejo pribežališce in novo, obetajoce življenje [...] Consolatrix afflictorum et refugium peccatorum / Tolažnica žalostnih in zavetišce grešnikov/« (cit. v De Incontrera, 1960, 101). Tudi mnogi Grizoni, pripadiki helvetske nacije, so po letu 1766, ko so jih izgnali iz Benetk, našli zatocišce prav v Trstu (Sigerist, 2007, 142). Enako velja za Jude, ki so se zlasti v 18. in 19. stoletju zatekali v Trst, da bi ubežali pogromom, do katerih je tedaj prihajalo zlasti v vzhodni Evropi. Pogosto so bili imigranti oziroma pripadniki prise- ljenih nacij opisani kot nekdo, ki išce zavetje in zašcito ali kot romarji in popotniki, ki so bili »utrujeni od svojih dolgih poti /peregrinazioni/« in so našli po zaslugi cesa- rice Marije Terezije ali kake druge vidne ženske figure – primerljive z Liberty Enlightening the World na Ellis Island, znane tudi kot Mother of Exiles – v Trstu »otok verske tolerance« (gl. Negrelli, 1978, 54). Analogije med Trstom in ZDA so podcrtavali pogosto v obdobju od približno 1780 do 1830 (in še dalje), kar ne preseneca, saj so med obema teritorialnostma obstojale stabilne in potencialno ucinkovite transkontinentalne gospodarske povezave, ki so se izražale tudi na politicni, diplomatski in kulturni ravni (De Incontrera, 1960). Flamec Johann Ignatius de Verpoorten, Srb Jovo Curtovich (Kurtovic) sta bila prva, ki sta vzpostavili trgovske stike z nekda- njimi severnoameriškimi kolonijami takoj po njihovi neodvisnosti (De Incontrera, 1960, 14–15). Francesco Taddeo Reyer, po izvoru Korošec iz Naborjeta, kasnejši prvi predsednik in generalni direktor paraplovne družbe Avstrijski Lloyd, pa je v letih 1783 do 1786 živel v sami Filadelfiji, kjer je spoznaval vodilne trgovske podjetnike, poslovneže in politike, med drugim samega Franklina, s katerim ga je odtlej povezovalo globoko prijateljstvo (De Incontrera, 1960, 25–27; Pavanello, 1985, 105). Analogije med Trstom in ZDA je mogoce razbrati tudi iz utemeljitvenih mitov, ki implicirajo motiv roj- stva kot nov zacetek in zacetnost. Ta motiv je orisala Arendt v svoji knjigi On Revolution in ga izpostavila kot središcni aspekt revolucionarnega duha. V ameriških in kasneje kontinentalnih revolucijah je bila »zavest necesa absolutno novega« dokaj živahna in povezana s predstavami osvoboditve. Ceprav Arendt s kategorijo natalnosti ni nameravala postaviti v ospredje dejstva, da se ljudje rodijo iz matere,9 je s pogledom na rojstvo mogoce pokazati, da v prelomnih casih – in revolucije sem vsekakor sodijo – stopajo na površje obcutja, ki signalizirajo prelom, razdvojitev, praznino, razpoko med preteklostjo in prihodnostjo. Najvec utemeljitvenih mitov, ki služijo vzpostavljanju primata ali izbranosti nekega naroda ali ljudstva, se navezuje prav na to latentno mentalno podstat. V ospredje postavijo svoje »rojstvo« in ta trenutek zacetka varujejo in hkrati odce- pijo okolišcine le tega, povezane s strahom in tesnobo, »prelivanjem krvi« ter borbo za (pre)živetje. Klasicni primer za tak utemeljitveni mit so Letters from an American Farmer (1997/1782) Hectorja St. Johna de Crčvecoeursa, ki govorijo o nastanku ameriške nacije, kulture in družbe: Amerika nastane dobesedno v velikan- skem praznem prostoru (staroselci in importiranih sužnji so v teh pismih ignorirani, torej tudi nasilje nad njimi). Priseljence Crčvecoeur primerja z rastlinami, ki šele v »Ameriki« poženejo korenine in vzcvetijo. Novi zacetek prišleku omogoca, da pusti za sabo svojo zgodovino in svoje pokolenje in postane »pravi American«. Podobno pravijo številni, tudi znanstveno fundirani utemeljitveni miti o Trstu, da je to mesto nastalo (skoraj) popolnoma iz nica. V knjigi Historisch-topographisches Reisehand- buch, ki ga je Avstrijski (Österreichischer) Lloyd (1857) izdal sredi 19. stoletja, piše, da Trst ni »tako zelo mesto s preteklostjo, temvec mesto prihodnosti«. Po Karlu Marxu (New-York Daily Tribune, 1857) je imel Trst enako Združenim državam Amerike celo »prednost, da sploh nima preteklosti.« Elio Apih, ki je napisal nekaj temelj- nih del o zgodovini Trsta, je mesto smatral kot »umetno mesto«, ki mu je postavil nasproti predemporijski Trst kot nekakšen naraven »otocek« (gl. zlasti Apih, 1988; Cattaruzza, 1996, 28–31). Pomenljivo je, da niti Ara in Magris (2001, 35) mita o mestu brez zgodovine ne pro- blematizirata, temvec ga ponavljata in tako nenamerno 8 Zgodovina Filadelfi je od 1774 do 1800 je tesno povezana z ameriško revolucijo in nastankom Združenih držav Amerike. Kasneje se je Filadelfi ja razvila v simbol vedno mocnejšega stremljenja po svobodi in neodvisnosti. Eden pionirjev je bil Benjamin Franklin, cigar v letu 1756 objavljena biografi ja Der Weg zum Reichtum / Pot do premoženja je bila prevedena tudi v Trstu: 1821 v italijanšcino, 1823 v gršcino (Millo, 1997, 121). Tudi Anita Pittoni (1968, 26) opisuje Trst kot »Filadelfijo Evrope«, kot »tipicno mesto pionirjev našega starega kontinenta,[kot] pristanišce, v katerem najdejo brodolomci pribežališce in obetajoce življenje.« 9 Hannah Arendt je raje na novo formulirala grški pogled na rojstvo, to je izhajanja »iz nica«. 56 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Marija JURIC PAHOR: TRANSKULTURNOST IN KULTURNA HIBRIDNOST V KONTEKSTU MIGRACIJ: PRIMER MESTA TRST, 51–64 podkrepujeta kanonizacijo modernega nacionalnega toposa: »Mesto brez zgodovine, ki je nastalo iz preloma s preteklostjo, išce svoje korenine […].« Ustanovitvene mite pa je mogoce obravnavati tudi kot nasledek »potencialnega prostora« med imigranti in njihovim (novim) okoljem. Vkljucitev v ta prostor ni mogoca brez predhodne vzpostavitve »prostora med dvema«: med jazom in ne-jazom, med »znotraj« in »zunaj«, med preteklostjo in prihodnostjo. Tak prostor so nedvomno predstavljale tudi nacije, ki so v zadevni literaturi – ocitno pod vplivom imperializma in kolo- nializma – oznacene tudi s pojmi kot so priseljenska kolonija ali tudi etnicna kolonija (gl. tudi op. 3 tega pri- spevka). Etnicna kolonija je po Heckmannu (1992, 115), ki se pri tem nanaša na ZDA, »prehodna inštitucija« za priseljence, da bi lažje prenašali migracijski položaj in probleme v odnosu do vecinske družbe. Glede na vecplastne, kompleksne povezave migrantov navznoter in navzven, jo Heckmann enaci tudi s pojmom »vmesni svet« in tako poudari, da etnicna kolonija ni kraj trdnih pripadnosti in zakljucenosti vase. Glede Združenih držav – kar pa je mogoce aplicirati tudi na Trst – piše Berndt Ostendorf (1983, 10): »Ravno v krhkem priselje- niškem položaju je težko obdržati holisticno predstavo o skupni kulturi. Clani neke skupine si niso bili enotni ne pri opredeljevanju in negovanju etnicnih tradicij in ne pri pogledih na želenost in aktualno stanje asimilacije.« Na to nekoherentnost opozarja tudi Stuart Hall (1994, 199–208), ko poskuša oblikovanje modernih nacional- nih kultur zajeti kot hibridno tvorbo, ki implicira nasilno združitev etnicnih, verskih, kulturnih, jezikovnih, socialnih in regionalnih elementov v protislovno enoto, kar pomeni, da ne ugotavlja preprosto homogenizacije in amalgamiranja. Tudi Homi K. Bhabha (1995, 2000), ki je bistveno prispeval k znanstveni uveljavitvi pojma hibridnost (gl. Juric Pahor, 2014), dvomi v ustreznost teorij o holisticni naravi nacij oz. nacionalnih kultur. Po njegovem nacionalne kulture »nikoli niso v sebi enotne, tudi ne preprosto dualisticne v odnosu sebstva do drugega« (Bhabha 1995, 207). Jezik identifikacije je preveden v jezik kulturne diference, pri cemer Bhabha misli na »interno diferenco«, ki je imanentna vsakemu kulturnemu izrazu. Pri tem prenaša na nacijo in kulturo v psihoanalizi zasidrano idejo »cepitve subjekta«, ne- izogibne konfrontafije subjekta s svojo lastno notranjo diferenco. Drugace kot starejši koncepti enodimenzio- nalno-teleološke asimilacije ali sinkretizacije, ta koncept ne namerava zbrisati prelomov, podvajanj, polisemij in ambivalenc, temvec jih želi perpetuirati. Michaela Wolf (2003) je to zelo ucinkovito analizirala na primeru tržaškega pisatelja Scipija Slataperja in razprave o dveh prevodih njegovega romana Il mio Carso (Moj Kras) in pri tem ponazorila, v kakšnem obsegu Bhabhov koncept lahko apliciramo na »kondicioniranost/Befindlichkeit plurikulturnega mesta Trst« na prehodu 19. stoletja v 20. stoletje. Hibridnost, tako njen sklep, je treba razumeti prej kot prostor delovanja prevajalskih procesov in ne le kot prostor mešanja. S tem povezano je spoznanje, da postaja prevajanje vedno bolj prepoznavno kot oblika kulturnega delovanja oziroma posredovanja, ki postaja neobhodno potrebno za življenjsko pomembna soocanja med dozdevno antagonisticnimi kulturnimi pripadnostmi, pomeni in zahtevami. TRETJI PROSTOR Homi Bhabha (1990, 2000) je ustvaril z metaforo »tretjega prostora« okvir za transkulturno konstitucijo priseljenskih družb, v katerih drug ob drugega trcijo pripadniki razlicnih, neistocasnih in na prvi pogled lahko tudi inkomenzurabilnih kultur, ki se med seboj srecavajo, povezujejo, spreminjajo, in tako »transkribi- rajo« (Freud, gl. Quindeau, 2004) ter na novo opome- njajo njihove preteklosti. Preteklosti ne rekonstruirajo v smislu neke »prvobitne« tradicije in pripadnosti in je ne kultivirajo s pomocjo trdnega repertoarja podedovanih šeg in navad. Nasprotno, preteklost obnavljajo v nekem »vmesnem/in-between/prostoru« in jo kot sled vpišejo v sedanjost. Tako dobi nov pomen in nov psihicen ucinek. Po Bhabhi prav ta »tretji prostor«, ki – ceprav je »v sebi« nereprezentabilen – v nekakšnem dialoškem sem ter tja konstituira signifikacijski proces in skrbi za to, da pomeni in simboli kultur niso od vsega zacetka enotni in utrjeni. To pomeni, da je mogoce celo ene in iste znake vedno znova tolmaciti, prekrivati, protislovno prisvajati in preinterpretirati. »Tretji prostor« je zato mogoce razumeti kot poga- jalski prostor, ki pripelje na površje ne le zamolcano in nezavedno, temvec implicira tudi možnost za artiku- lacijo subalternega odpora. Nahaja se v in-between-u diskurzivnih vrzeli in prelomov, v nesoglasjih pomenske hegemonije; v tem vmesju je npr. možnost, da »korak za korakom opazujemo nacionalne, antinacionalisticne zgodbe ›ljudstva‹« (Bhabha, 2000, 58). Pomenljivo je, da je produkcija potencialov »tretjega prostora«, kakor to podcrta Homi K. Bhabha, v veliki meri kolonialnega ali postkolonialnega izvora (pri cemer velja dodati, da se avtor fokusira na ZDA). Dejansko predvsem postkolonialni teoretiki opozar- jajo na to, da se je moderna nacija konstituirala z izklju- cevanjem koloniziranega drugega in da je bil melting pot mišljen predvsem kot proces staljenja priseljenske populacije iz Evrope. Tisti, ki so bili zaznamovani z race, indigensko prebivalstvo (Native Americans) in Afroamericani, vecinoma niso bili vkljuceni v to veliko vizijo. Nekaj podobnega velja tudi za »slovanske naro- de« v Trstu in na okoliškem Krasu (mišljeni so predvsem Slovenci in številcno šibkejši Hrvati), ki v prevladujocih pojmovanjih niso reprezentirali »domacnega sveta«, ki se odpira proti Italiji, temvec indigeni/domorodni »tuji svet«. Cathie Carmichael (1995) ugotavlja, da so smatrali v 19. stoletju priseljene oziroma inozemske trgovce in »premožne podeželane« v Trstu za del »itali- janskega miljeja«, medtem ko so bili Slovani primorani, 57 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Marija JURIC PAHOR: TRANSKULTURNOST IN KULTURNA HIBRIDNOST V KONTEKSTU MIGRACIJ: PRIMER MESTA TRST, 51–64 da »za mestnimi vrati« zavzamejo pozicijo »subalternih slojev«. Na hegemonialne reprezentacijske vzorce opozarjata tudi Johann Strutz in Peter V. Zima (1996, 100), ko pišeta, da je sodila tema tržaških Slovencev v casu fin de sičcla »med najbolj tabuizirana vprašanja tržaške kulture.« Izvzeti so bili tudi iz tržaške literature, in pri Svevu se niti ne pojavljajo kot služkinje (slovenska služincad je sicer v literaturi omenjena, dobro situirani mešcani s slovenskim poreklom pa zlepa ne, ceprav so živeli v Trstu že v predhabsburških casih; gl. Merků, 2001). Umberto Saba je vzpostavil v svojem romanu Ernesto (1994/1975, 67) še konotativen kratek zapis: Ko Ernesto obišce bordel v starem mestu, tam sreca Tando, ki ji je pravzaprav ime Natascia, in je »una slovena del Territorio«, ki v italijanskem mestu ponuja svoje usluge. V tej zvezi je znacilno tudi to, da je staro mesto v italijanski literaturi, podobno ameriškim Black-City (npr. pri Italu Svevu, Scipiu Slataperu, Silviu Bencu, Biagiu Marinu, Fulviu Muiesanu; predvsem pri Ricardi Huch v njenih 1902 prvic objavljenih življenjskih skicah Aus der Triumphgasse [1977], ki se nanašajo na njeno dvoletno bivanje v Trstu), skoraj vseskozi prikazano kot kraj revšcine, kaosa, umazanije, nravnega propadanja ter potencialnega nasilja. Že okoli leta 1800 so uvedli v diskurz staro mesto kot nevarni kraj ali kraj za obrobne eksistence – vkljucno s spolno zaznamovanimi proletarskimi in etnicnimi submiljeji – , ki se jim moderno ali novo mešcanstvo izogiba, v pricakovanju, da je vse lahko cisto; ce bi bilo vse cisto, bi bilo bolje, kot je zdaj. Staro mesto ima, tako so pravili, še mnogo »ozkih, necistih ulic, predvsem v bivšem judovskem mestu, vendar pa je terezijansko ali novo mesto lepo zgrajeno, z velikimi trgi in širokimi cestami« (Fischel & Widemann, 1801, 57). Giorgio Voghera (1980/1968, 146) je opazil, da v besedilih tržaških judovskih pisateljev – drugace kot pri literatih iz »srednje Evrope« – ni tako mocno prisoten judovski ambient ali schtetl-folklora, in da nekateri izmed njih niti ne omenjajo besede ebreo. Pojav je treba videti v tesni povezavi z vznikom takšne koncepcije subjekta, ki je sam v sebi enoten, zaznamovan z Enim in Istim, kar pomeni, da naj potlaci svoje (predhodno, komunitarno) »poreklo« oziroma svoja »porekla« in stremi za necim novim, kar naj bo univerzalno »za vse«. Alain Badiou je prav v tem smislu (pa ceprav v drugacnem kontekstu) v svojem znacilnem provokativnem slogu zatrdil, da temeljni problem za same Jude ni, kako nositi ime »Jud«, odkrito in ponosno, dvomece ali pa tako, da je preprosto utajeno, pac pa to, da je treba danes »ustvariti novega juda […], da jud našega casa šele pride« (cit. v Šumic-Riha, 2012, 238) Predpostavka se ujema s »prometejsko vizijo o absolutnem zacetku« (Baumann, 1996, 54), ki odcepi diference, tako da postanejo drugo/tuje, ki se – po Freudu – ponovno lahko pojavi le še v popaceni ali unheimlich obliki. Fredric Jameson (1990) je tovrstno ponovitev ponazoril na primeru literature in podcrtal, da je prototipicna paradigma drugosti v poznem 19. stoletju – npr. v Zolajevem La Débâcle (1892) – druga nacionalna država: v tem primeru »n/Nemec« kot utele- šeni monstrum in/ali crni mož iz otroških mor – telesno tuj in grozljiv, barbarski, neciviliziran – in kot stereotip le malo drugacen od tistega arhaicnega »divjega moža iz srednjega veka«, ki v nebrzdanem Onem/Id agrarne ali vaško strukturirane družbe uteleša vse fascinantno in grozljivo hkrati. Vendar to Ono prav tako lahko lociramo v Trstu, pravzaprav že zunaj njega, saj je bil dozdevni razlog tesnobe proti koncu 19., še zlasti pa ob zacetku 20. stoletja pomaknjen iz starega mestnega jedra na slovansko/slovensko podeželje, ki je postajalo simbol za »divjaštvo«, »barbarstvo«, »neciviliziranost« (gl. Collotti, 2000). Nedvomno je k temu prispeval mocan porast slovanskega in zlasti slovenskega pre- bivalstva v Trstu, ki je obenem predstavljalo nevarnost nacionalne prevlade v mestu. Od tod težnje, da se ji je treba postaviti v bran. Na to zgovorno opozarja tržaška italijanska dialektalna poezija, spisana v te namene (gl. Toroš, 2011, 70–73). Povedna je na primer pesem Carla Mionija, ki je naslovljena z letnico 1913, pa ceprav je bila spesnjena šele dvajset let kasneje. Avtor v njej opisuje, kako so »i’scavi« (Slovani, dobesedno sužnji) poskušali v Trstu gospodovati: »Že so doloceni štacu- narji / postavljali napise / po slovensko ali v dveh jezikih […] Katastrske knjige / so bile umazane s strešicami in ›ici‹« (cit. v Toroš, 2011, 72). Pozorni bralci bi našli za ta pojav številne indice tudi v Slataperjevem romanu Il mio Carso (2011/1912; slov prevod Moj Kras, 1988a), ki prav tako implicirajo »anksiogenega« drugega, vendar ta – za razliko od ve- cine tedanjih avtorjev, ki jih je navdihoval iredentizem v slogu Carduccijeve ode Italiji (Saluto Italico) – avto- biografskega protagonista neumorno sili k spraševanju: »Kdo sem?« in še posebej »Kdo sem vzlic (vse bolj opaznega) drugega?« Kras, jasnoda, zacenja knjigo. Je kraj, kjer živi slovenski kmet, »barbar«, ki naj poživi »ubogo italijansko kri«, s’ciavo (suženj)10, ki pa se mu skuša približati s simpatijo. Prvoosebni pripovedovalec se pri tem izkaže kot nekdo, ki obcasno destabilizira prevladujoco binarno shemo inkluzije/ekskluzije »mi proti njim«, neko krhko nenaravnost locevanja ali morda bolje: ustvari ambivalenten model priznavanja identifikacije in dezidentifikacije. Nedvomno pa evoci- ra tudi izziv, ki preskuša oziroma postavlja pod vprašaj zmožnost neke družbe (torej tega, kar s politicnimi pojmi imenujemo nacija), da eksistira kot skupnost, ki jo povezujejo vzajemni odnosi odvisnosti. 10 V clanku, ki je leta 1907 izšel v drugi številki tržaškega casopisa Il Pavese, najdemo naslednji komentar: »Pri nas je s’ciavo (= slavo) postala psovka; in rekli smo trmast kot s’ciavo,zlagan kots’ciavo; [...] s’ciavo pomeni tudi surov,neroden, štorast in neprimeren za finejša dela. Okus s’ciava je najslabši okus sploh, s’ciave barve so kricece barve« (cit. v Slataper, 1988b, 41, opomba 17). 58 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Marija JURIC PAHOR: TRANSKULTURNOST IN KULTURNA HIBRIDNOST V KONTEKSTU MIGRACIJ: PRIMER MESTA TRST, 51–64 Vsak od prvih treh odstavkov Mojega Krasa se zacenja z besedami »Rad bi vam rekel« (Slataper, 1988a, 9). In v vsakem od teh treh odstavkov protagonist odgovori: »Rodil sem se na Krasu, v koci s slamnato streho, ki sta jo dim in dež pocrnila […]. Rodil sem se na Hrvaškem sredi velikega hrastovega gozda […]. Rodil sem se v moravski nižini, in sem tekal kot zajec po dolgih brazdah in plašil krakajoce vrane […].« (Slataper, 1988a, 9). Kot poznavalsko ugotavljata Ara in Magris (2001, 11–12), se Slataper ni rodil ne na Krasu ne na Hrvaškem in ne na Moravskem, njegov edini jezik je bila italijanšcina in tudi njegova narodnost je bila italijanska, pa ceprav je cutil v sebi dedišcino in odmeve drugih, tudi (in zlasti) slo- vanskih kultur, ki so bili »prepleteni v njem kot korenine in žile« in jih zato ni mogoce natancno dolociti; vsaka defi nicija bi se izjalovila. Tržaško identiteto Slataper »prepoznava v zavedanju in sanjarjenju o neki resnicni, a nedolocljivi drugacnosti, ki je pristna,ko se sramežljivo skriva v clovekovi notranjosti, a postane zlagana, ko se sprevrže v razglašanje in razkazovanje« (Ara & Magris, 2001, 11–12). Toda tudi tedaj, ko Slataper to identiteto odstira s kulturnim besedišcem tržaške italianitŕ in mitov kolonialne Evrope, jo subverzivno prikroji, reinterpretira ter se poigrava s protislovji, ki so ji imanentni. Vedno spet jo zavrže, da bi se je drhtec »od joka in zanosa« (Slataper, 1988a, 125) spet oklenil in naposled, ob koncu knjige, priznal, da je italijanstvo, ki ga doloca, lahko »prenapeto od ponosa«, da pa je ta navidezna puhlost samo šcit, ki ga velja raztrešciti. Iz njegovih crepinj bi se lahko rodilo nekaj takšnega kot obcutenje so žitja in miru: »Imamo vas namrec radi, bratje, […]« (Slataper, 1988a, 125). Lino Legiša (1988, 134) glede na Slataperjevo pisan- je Mojega Krasa ugotavlja, da je »dostikrat raztrgano, razbito in kaoticno«, po njegovem celo »nedognano in pregostobesedno«, tako da je pisca »vcasih kar težko brati in razumeti.« Zdi se, da »duh casa« ni dovoljeval melodioznega in zvocno ubranega stavka, saj se je zdelo vec vredno nekaj mocno izraziti, kakor pa lepo/ stilisticno dovršeno povedati. K tej drži so prispevali tudi nasilni, travmatizirajoci dogodki: v Slataperjevih otroških letih je Italija v kolonialisticni vnemi napadla Abesinijo (Etiopijo) in iz vojne izšla kot poraženka, 1912 in 1913 sta se zvrstili dve balkanski vojni, sledili so prva svetovna vojna (Slataper je 1915 padel na Soški fronti v Podgori kot italijanski prostovoljec) ter fašizem in požig Narodnega doma v Trstu, ki globoko pretresejo Kosove- la. Kot za Slataperja je bilo tudi za Kosovela znacilno, da Krasa ni dojemal kot geografski prostor, temvec zlasti kot krajino, ki odslikava notranje doživljanje, ki se ne izmika zavesti smrti. Kras pa je za oba vselej tudi »tretji prostor«, sticišce in prehodišce, ki oporeka mononaci- onalni matrici, ker le ta sili v enoglasje in osamljenost. »Škoda, da sem v Trstu sam in samoten,« piše Kosovel Nadi Obereigner (cit. v Pahor, 2008, 46), in nadaljuje: »Nemci ga gledajo z daljnogledom,Italijani pa ga ne ra- zumejo in tako buta to morje zaman ob tržaško obalo.« V primežu nasilja pa se ta prostor pri Kosovelu izkazuje tudi v grozi in strahu, da njegov krik morebiti nikoli ne bo dosegel socloveka, kot na primer v pesmi Kaos: »Vse je razbito./ Klicem te – / Clovek – Clovek – /« (Kosovel, 2009, 201). Kras ni slucajno tako za Slataperja kot tudi za Koso- vela tisti kraj, kjer se poraja rezko ostra burja, sapa ka- mnitih gora, ki izruje debla in razburka morje v njegovih globinah ter sili v krcevite miselne in custvene kretnje (Pollack, 1988, 185). Prav v tem smislu oba ustvarjalca uspeta pretanjeno izrisati cloveško dušo: njegovo ranlji- vost, prežetost z drobci iz življenja otroka, obup, iskanje sebe, ponotranjeno napetost in ujetost v dogajanje, ki je premocno, da bi se mu clovek lahko uprl in ki – vablji- vo, dražljivo, igrivo, osvobajajoce, pa tudi neusmiljeno, kruto, »strašnó, odprto« – vabi, potegne ali vsrka vase. Misel napeljuje na predstavo o vrtincih, ki preko podzemnih razpok in špranj oblivajo z odprtim mor- jem povezane vodne luknje, v katere radi, prav radi vtikamo noge in pri tem tvegamo, da nas lijanaste alge povlecejo v globino. Ta predstava vzbuja konotacijo, ki je povezana z etimologijo besede mora, katere koren mora/mare v latinšcini pomeni morje, v slovanskih jezikih in germanskih jezikih pa tudi moro, die Mahr (starovisokonemško mara, angleško [night]mare), bitje, ki po ljudskem verovanju ponoci tlaci cloveka in je ostanek nekdanje boginje smrti (povezane tudi z rojstvom; pentagram, vrezan na zibelko, predstavlja za- šcito novorojencka/dojencka pred moro; gl. Zablatnik, 1982, 13–17). Mora je še danes prisotna v reku »tlaci ga/jo mora« in napeljuje na to, kar povzroca tesnobo; je tisto najbližje, domacno, intimno (heimlich), a obenem nepoznano in radikalno tuje (nedomacno, grozljivo; unheimlich), pogosto konotirano z ženskim spolnim organom in smrtjo (Freud, 1994/1919). ZAKLJUCKI Radikalno tuje je primerljivo drugemu, drugacnemu v psihi, to pomeni individualno ali kolektivno potlace- nemu in nezavednemu, je skandalon, ker se izpricuje tako, da se odtegne. Drugost v literarnem in (še posebej) v psihoanaliticnem pojmovanju bi bilo potemtakem iz- vorno tuje ali najzgodnejše v nas, ki ga hegemoni red, ki ga oznacuje en sam spol, kot del nas izkljucuje, potlaci, in zahteva razlago, ko se pojavi. Pa tudi moderni na- cionalni projekt zaznamujejo tako prisotni kot odsotni (utišani subalterni) subjekti, med katerimi so zlasti tujci in ženske. Julia Kristeva izpostavlja pomen Freudovega nezavednega in drugosti v nas samih v vsej ambivalenci in bolecnosti: S pojmom Freudovega nezavednega zgublja imagi- nacija tujega v psihi svoj patološki aspekt in integrira hkrati biološko in simbolno drugost v notranjost domnevne enotnosti cloveka: postane integralni del sebstva. Od tega trenutka dalje tuje ni ne rasa in ne nacija. Tuje se ne povelicuje kot skrivni narodov/ 59 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Marija JURIC PAHOR: TRANSKULTURNOST IN KULTURNA HIBRIDNOST V KONTEKSTU MIGRACIJ: PRIMER MESTA TRST, 51–64 nacionalni duh in se ne preganja kot motece iz racio- nalisticne urbanosti. Kot unheimlich je simbolicna drugost v nas samih: Mi smo svoji lastni tujci – smo razcepljeni. […] Psihoanaliza se tako izkazuje kot potovanje v tujost drugega in samega sebe, vse tja do etike spoštovanja nespravljivega.Kako bi mogli tole- rirati tujca, ce samih sebe ne doživljamo kot tujce? […] Ali nam [ta majhna resnica] omogoca, da drug drugega prenašamo,kot ireducibilne,ker poželjive in poželenja vredne, zapisane smrti in smrtonosne? (Kristeva, 1990, 197–198). Vživljanje – identifikacijsko usklajanje – v drugost in tujost predstavlja zato pomembno znacilnost do- stojanstvenega in inteligibilnega cloveka. Clovek bi moral znati »hkrati živeti v vec krajih in vec ljudeh«, je zapisal Novalis (cit. v Kristeva, 1990, 197). Koncept transkulturnosti to vodilo upošteva. Predpona trans- (cez, skozi) napeljuje na pojav reciprocnega prepletanja raznolikih ljudi in kultur, ki so med seboj v stiku in so v sebi že heterogeni. Prav v kontekstu multietnicnih družb in globalnih migracijskih gibanj so konstrukcije lastnega in tujega vse bolj izpostavljene hibridizaciji in mešanju. Modeli zašcite lastnega ter izkljucevanja in/ali asimilacije tujega niso vec ustrezni – in to, kot zgovorno nakazuje družbeni pojav »nacij«, ki so jih habsburški upravitelji pred uveljavitvijo nacionalnodržavne misli formirali v Trstu – pravzaprav nikdar niso bili. Namesto nostalgicnega iskanja monolitnih nacionalnih in etnic- nih tvorb ali identifikacije procesov stalitve kultur vse tja do unitarizirane (vse)enosti, bi morali fokus pozor- nosti preusmeriti tako, da podvomimo v homogeni in horizontalni pogled in postavimo v ospredje pozornosti »hibridne vezajske-tvorbe« (Bhabha, 2000, 327), kajti le tako bi bilo mogoce zajeti tudi inkomenzurabilne elemente, ki tvorijo bazo nacionalnih ali kulturnih identifikacij, pri cemer velja upoštevati, da se ti elementi nenehno premikajo in med seboj interagirajo. Miselne podobe kot so »cepitev«, »de centriranje«, »fragmen- tiranje«, »utekocinjenje«, »podvajanje«, »istocasnost neistocasnega« odgovarjajo temu procesu, pa tudi Freudov pojem nedomacno, unheimlich. Paolo Virno (2003) v pojmu nedomacnega razpoznava temeljno izkustvo sodobnega mnoštva. Nedomacnost ne le da daje pecat življenju mnoštva, je tudi konstitutivna za njegov bivanjski nacin. »Mnoge,kolikor so mnogi, druži ›izguba domacnosti‹ in to svojo izkušnjo postavljajo v središce svoje družbene in politicne prakse« (Virno, 2003, 20). Vse te prakse predstavljajo poskus, izmuzniti se oblikam centriranja jaza, etnije, nacije in se izposta- viti poten cialu tujosti, kar spet lahko privede do novih premislekov in akceptance drugosti. V teh poskusih pa se lahko razkriva tudi globoka zgodovina krajevnosti (kar smo v pricujocem prispevku skušali ponazoriti s pomocjo literature Slataperja in Kosovela), spaciali- zacija zgodovinskega casa, kreativno poclovecenje te krajevnosti, ki sovpada z zaznavo lastne nezašcitenosti oziroma obce cloveške izpostavljenosti in omogoca, da se del zemeljskega prostora preoblikuje v kraj zgodovin- skega življenja za ljudi. Pri tem je pomembno, da se dojame zgodovinskost nakazanih miselnih podob, ki jih potemtakem ne gre videti zunaj sodobnih procesov globalizacije ter trans- kulturalizacije družbe. Virno ugotavlja, da danes družba ne nudi vec nekega koda pravil ravnanja (življenja), h katerim bi se posamezniki pred neznanim, tujim ali tudi strašljivim lahko zatekli – kar pa so skupnosti, kot so tržaške »nacije«, nedvomno še omogocale. Ce so te skupnosti odnos priseljencev in siceršnjih ljudi do sveta zastirale ali blažile, ga njihov razpad povsem razgali. V svetu, v katerem se vse premika in spreminja, tudi skupnosti, vkljucno z modernimi državami-nacijami, ne predstavljajo vec nekih trdnih orientacijskih tock. Obljuba o Trstu kot »varnem pristanu«, nekoc tako ne- govana in opevana, je postala himera. K temu prihaja, da sodobne družbe ne tvorijo vec posamezniki (indivi- duumi), ki so združeni v neko skupnost, temvec je slika ravno obratna: posamezniki, kar pa velja tudi za njihova prepricanja, vrednote in sloge, so »sprivatizirani« – de- kontekstualizirani ali »razgnezdeni«, pri cemer prostori za ponovno vgnezdenje, »prej spominjajo na motelsko nastanitev kakor na stalni dom (z odplacano hipoteko)« (Bauman, 2002, 225) ali dva, tri izmed njih. Skratka, v današnjem svetu smo že vedno zunaj tistega, kar so Grki nekoc imenovali ethos, privajeni kraj življenja. In to življenje mnogih kot mnoštva dela tako nedomacno. 60 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Marija JURIC PAHOR: TRANSKULTURNOST IN KULTURNA HIBRIDNOST V KONTEKSTU MIGRACIJ: PRIMER MESTA TRST, 51–64 TRANSCULTURALITY AND CULTURAL HYBRIDITY IN THE CONTEXT OF MIGRATIONS: THE EXAMPLE OF THE CITY OF TRIESTE Marija JURIC PAHOR Institute for Ethnic Studies, Erjavceva 26, 1000 Ljubljana, Slovenia e mail: juric.pahor@alice.it SUMMARY Transculturality is the key notion of this text.It is understood as an anti-concept against nationalistic represen- tations of cultures as unique, homogeneous, separate entities, as a basic plan that creates a different picture of the situation of cultures and relationships among them: these are not considered as limited on the inside and on the outside, they are characterized by mutual interaction and intertwining.Transculturality, especially typical for the modern and present time of globalization, is effective both at the macrolevel of cultures and at the microlevel of individuals. It leads to the ‘Third space’ (Bhabha), in which borders are being cancelled, polarities are being moved and possibilities for hybrid identifications are being created.It is a space that is typical for an existential situation of people (especially migrants, refugees, asylum seekers, but also others) who have been thrown out of their habitual social and cultural environment and are defined by the feeling of homelessness and a tendency of looking for a ‘secure port’. The contribution approaches these themes with the help of biographical, literary and other texts and using the example of the city of Trieste.The development of this city is not thinkable outside globalization processes and the phenomenon of accelerated migrations and varied cultural traditions that have characterized them. The importance of ethnic-religious communities (nations) for the growth of Trieste into an international commercial emporium and also its transcontinental connection with America and the imagination of Trieste as the ‘European Philadelphia’ will be addressed as well. Keywords: transculturality, cultural hybridity, Third space, globalization, migrations, Trieste 61 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Marija JURIC PAHOR: TRANSKULTURNOST IN KULTURNA HIBRIDNOST V KONTEKSTU MIGRACIJ: PRIMER MESTA TRST, 51–64 VIRI IN LITERATURA Angiolini, F. (1994): Der Hafen. V: Haupt, H.-G. (ur.): Orte des Alltags. Miniaturen aus der europäischen Kulturgeschichte. München, C. H. Beck, 44–50. Apih, E. (1988): Trieste. Roma, Bari, Editori Laterza. Ara, A. (1997): Gli ebrei a Trieste (1850–1918). V: Moritsch, A. (ur.): Alpen Adria Städte im nationalen Differenzierungsprozeß. Klagenfurt/Celovec, Ljubljana/ Laibach, Wien/Dunaj, Verlag Hermagoras/Mohorjeva, 141–198. Ara, A. & C. Magris (1982): Trieste. Un’identitŕ di frontiera. Torino, Einaudi. Ara, A. & C. Magris (2001): Trst, obmejna identiteta. Ljubljana, Študentska založba. Arendt, H. (1999/1958): Vita activa oder vom täti- gen Leben. München, Piper Verlag. Bachelard, G. (2007): Poetik des Raumes. Frankfurt am Main, Fischer Tschenbuch Verlag. Barendse, R. J. (2000): Trade and State in the Arabi- an Seas. A Survey from the Fifteenth to the Eighteenth Century. Journal of World History II., 2, 173–225. Bauman, Z. (1996): Moderne und Ambivalenz. Das Ende der Eindeutigkeit. Frankfurt am Main, Fischer Taschenbuch Verlag. Bauman, Z. (2002): Tekoca moderna. Ljubljana, založba /*cf. Berger, P. L. (2009): Desekularizacija sveta: globalni pregled. Tretji dan, 1/2, 12–13. Bhabha, H. K. (1990): The Third Space. Interview with Homi Bhabha. V: Rutherford, J. (ur.): Identity. Community, Culture, Difference. London, Lawrence and Wishart, 207–221. Bhabha, H. K. (1995): Cultural Diversity and Cultural Differences. V: Ashcroft, B., Griffith, G. & H. Tiffin (ur.): The Post-colonial Studies Reader. London, New York, Routledge, 206–209. Bhabha, H. K. (2000): Die Verortung der Kultur. Tübingen, Stauffenburg Verlag. Carmichael, C. (1995): Locating Trieste in the Eighteenth and Nineteenth Centuries. V: Brumen. B. & Z. Šmitek (ur.): MESS – Mediterranean Ethnological Summer School, Piran, Slovenia, 1994–1995. Ljubljana, Slovensko etnološko društvo, 11–21. Carrari, G. (2002): Protestantesimo a Trieste dal 1700 al 2000. Trieste, Lint. Cattaruzza, M. (1996): Elio Apih: un percorso stori- ographico. V: Cattaruza, M. (ur.): Trieste, Austria, Italia tra Settecento e Novecento. Studi in Onore di Elio Apih, Udine, Del Biancho, 11–36. Cattaruzza, M. (1997): Slowenen und Italiener in Triest (1850–1914). V: Moritsch, A. (ur.): Alpen Adria- Städte im nationalen Differenzierungsprozeß. Verlag Hermagoras/Mohorjeva. Klagenfurt/Celovec, Ljubljana/ Laibach, Wien/Dunaj, 199–256. Celestina, I. & S. Todorovic (2017): Šavrinka. Koper, Libris. Collotti, E. (2000): Sul razzismo antislavo. V: Burgio, A. (ur.): Nel nome della razza: Il razzismo nella storia d’Italia 1879–1945. Bologna, Societŕ editrice il Mulino, 33–61. Crčvecoeur, H. St. J. de (1997/1782): Letters from an American Farmer. Oxford, Oxford University Press. De Incontrera, O. (1960): Trieste e l’America (1782– 1830 e oltre) con documenti inediti. Trieste, Edizioni dello Zibaldone. Dubin, L. C. (1999): The Port Jews of Habsburg Trieste. Absolutist Politics and Enlightment Culture. Stanford, Stanford University Press. Fischel, M. & J. G. Widemann (1801): Streifzüge durch Innerösterreich, Triest, Venedig und einen Theil der Terra ferma im Herbste 1800. Leipzig, Doll. Freud, S. (1994/1919):Das Unheimliche. Ljubljana, Društvo za teoretsko psihoanalizo. Gruber, L. (2006): Laudatio für Riccardo Illy an- läßlich der quadriga Preisverleihung in Berlin, am 3. 10. 2006. Http://aerwww.ameos.net/de/pressebereich/ pressemitteilungen/2006/quadriga.html (30. 5. 2017). Hall, S. (1994): Rassismus und kulturelle Identität. Ausgewählte Schriften 2. Hamburg, Argument Verlag. Heckmann, F. (1992): Ethnische Minderheiten, Volk und Nation. Soziologie inter-ethnischer Beziehungen. Stuttgart, Ferdinand Enke Verlag. Hocevar, T. (2016): Riccardo Illy: Evropa potrebuje sposobno vlado in vojsko. Delo, 24. 2. 2016. Http:// www.delo.si/svet/sosescina/evropa-potrebuje-sposob- no-vlado-in-vojsko.html (31. 5. 2017). Hoerder, D. (2002): Cultures in Contact. World Mi- grations in the Second Millenium. Durham, Cambridge University Press. Hribar, A. (2010): Josip Gorup in njegova rodbina. Kronika, casopis za slovensko krajevno zgodovino, 58, 111–156. Http://cms.ifa.de/index.php?id=welsch (24. 5. 2017). Huch, R. (1977/1902): Aus der Triumphgasse. Leipz- ig, Insel Verlag. Jameson, F. (1990): Modernism and Imperialism. V: Eagleton, T., Jameson, F. & E. W. Said (ur.) Nationalism, Colonialism, and Literature. Minneapolis, University of Minnesota Press, 43–68. Juric Pahor, M. (2000): Narod, identiteta, spol. Trst, Založništvo tržaškega tiska. Juric Pahor, M. (2005): Geburtsmetaphern. Gedan- ken zur Entbettung und (Neu)Einbettung jenseits vertra- uter Fixpunkte und Grenzen. V: Tschernokoshewa, E. & M. Juric Pahor (ur.): Auf der Suche nach hybriden Leben- sgeschichten: Theorie, Feldforschung, Praxis. Münster, New York, München, Berlin, Waxmann, 43–112. Juric Pahor, M. (2009): Hidden Identities Within National Minority Groups: The Case of Slovenes in Carinthia and in the Province of Trieste. V: Promitzer, C., Hermanik, K. & E. G. Staudinger (ur.): (Hidden) mi- norities: Language and Ethnic Identity Between Central Europe and the Balkans, (Studies on South East Europe, 5). Wien, Berlin, LIT Verlag, 35–58. 62 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Marija JURIC PAHOR: TRANSKULTURNOST IN KULTURNA HIBRIDNOST V KONTEKSTU MIGRACIJ: PRIMER MESTA TRST, 51–64 Juric Pahor, M. (2012): Transkulturacija in kulturna hibridnost: dva kljucna pojma postkolonialnih študijev kot izziv za proucevanje nacionalnih in etnicnih identi- tet. Treatises and Documents. Journal of Ethnic Studies / Razprave in gradivo. Revija za narodnostna vprašanja, 69, 36–65. Juric Pahor, M. (2014): Mejni (s)prehodi: Homi K. Bhabha in teoretsko umešcanje njegovih koncepcij. Primerjalna književnost, 37, 1, 19–39. Juric Pahor, M. (2017): Transculturality. V: Kim, Y. Y. & K. McKay-Semmler, K. (eds.): The International En- cyclopedia of Intercultural Communication. Hoboken, New Jersey, Wiley Blackwell. Kalc, A. (2002): Poti in usode. Selitvene izkušnje Slovencev z zahodne meje. Koper, Trst, Zgodovinsko društvo za južno primorsko, Narodna in študijska knji- žnica v Trstu idr. Kalc, A. (2008): Tržaško prebivalstvo v 18. stoletju. Priseljevanje kot gibalo demografske rasti in družbenih sprememb. Koper, Založba Annales. Kappus, E.-N. (1997): Prihodnost za Trst ali o rekon- tekstualizaciji zgodovine. Etnolog, 58, 7, 149–180. Katsiardi-Hering, O. (1993): Griechen, Serben und Juden in Triest. Koexistenz oder Symbiose. Zibaldone. Zeitschrift für italienische Kultur der Gegenwart, 15, 20–31. Kosovel, S. (2009):Iz zapušcine. Pesmi, neobjavljene v Zbranem delu; rokopise transkribiral, uedil, razpravo in opombe napisal Marjan Dolgan. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU. Krese, M. (2002): Ko uživanje kave postane ume- tnost. Doktor kave, misionar espressa Ernesto Illy. Mladina, 26. 8. 2002. Http://www.mladina.si/93199/ ko-uzivanje-kave-postane-umetnost/ (31. 5. 2017). Kristeva, J. (1990): Fremde sind wir uns selbst. Fran- kfurt am Main, Suhrkamp. Kucher, P.-H. (2006): An Grenzen über Grenzen schreibend Grenzen niederschreiben. V: Lekovich, K.: I speak Gulasch und andere Texte. Klagenfurt/Celovec, Drava, 161–166. Legiša, L. (1988): Scipio Slataper z naše strani. V: Slataper, S.: Moj Kras. Trst, Založništvo tržaškega tiska, 129–150. Lekovich, K. (2006): I speak Gulasch und andere Texte. Klagenfurt/Celovec, Drava. Lekovich, K. (2010): Se improvvisamente il treno si fermasse a Maglern. 12 racconti di confine piů una. Meran, Alpha-Beta-Verlag. Marx, K. (1857): Der Seehandel Österreichs. New- -York Daily Tribune, 9. 1. 1857. Http://www.mlwerke. de/me/me12/me12_083.htm (1. 6. 2017). Merků, P., (2001): La presenza slovena nella cittŕ preemporiale. V: Finzi, R. & G. Panjek (ur.): Storia economica e sociale di Trieste. La cittŕ dei gruppi 1719–1918. Vol. 1. Trieste, Lint, 273–292. Millo, A. (1997): Trieste 1719–1954. V: Moritsch, A. (ur.): Alpen-Adria-Städte im nationalen Differenzierung- sprozeß. Klagenfurt/Celovec, Ljubljana/Laibach, Wien/ Dunaj, Verlag Hermagoras/Mohorjeva, 111–140. Negrelli, G. (1978): Al di qua del mito. Diritto sto- rico e difesa nazionale nell’autonomismo della Trieste absburgica. Udine, Del Bianco Editore. Ostendorf, B. (1983): Einleitung. V: Ostendorf, B. (ur.): Amerikanische Ghettoliteratur. Zur Literatur ethni- scher, marginaler und Unterdrückter Gruppen in Ame- rika. Darmstadt, Wissenschaftliche Buchgesellschaft, 1–26. Österreichischer Lloyd (ur.) (1857): Triest. Histori- sch-topographisches Reisehandbuch für die Besucher dieser Stadt und ihrer Umgebungen. Triest, Österreichi- scher Lloyd. Pahor, B. (2008): Srecko Kosovel. Pricevalec za- znamovanega stoletja. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete. Pahor, M. (2010): Družina Kalister v Trstu. Podoba Trsta v 19. in v zacetku 20. stoletja. Kronika, casopis za slovensko krajevno zgodovino, 58, 29–58. Pahor, S. (2010): Trst in slovenstvo. V: Bandelj, A., Pahor, S. & A. Rupel: Tržaško in Goriško. Ljubljana, Lju- bljansko geografsko društvo, Založba ZRC, ZRC SAZU, 25–46. Pavanello, R. (1985): Reyer, Francesco Taddeo von (1760–1846), Großkaufmann, Bankier und Industrieller. V: Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950, 9. knjiga. Wien, Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 105–106. Pittoni, A. (1968): L’anima di Trieste. Lettere al pro- fessore con documenti rari e inediti. Firenze, Vallecchi Editore. Pollack, I. (1988):Scipio Slataper und die zerrissene Seele von Triest. V: Slataper, S.: Mein Karst. Klagenfurt/ Celovec, Wieser Verlag, 155–196. Pozzetto, M. (1980; 1980–1981): Gli uomini che hanno ›fatto‹ Trieste. La Bora, IV, 5 (1980), 16–29; V, 1 (1980–1981), 13–20. Preinfalk, M. (ur.) (2010): Rodbini Kalister in Gorup, (Kronika, casopis za slovensko krajevno zgodovino, 58, 1). Ljubljana, Zveza zgodovinskih društev Slovenije. Pries, L. (2008): Die Transnationalisierung der sozia- len Welt. Sozialräume jenseits von Nationalgesellschaf- ten. Frankfurt am Main, Suhrkamp. Quindeau, I. (2004): Spur und Umschrift: die konsti- tutive Bedeutung von Erinnerung in der Psychoanalyse. München, Wilhelm Fink. Saba, U. (1994/1975): Ernesto. Torino, Einaudi. Said, E. (1996): Kultur und Identität. Europas Selbstfindung aus der Einverleibung der Welt. Lettre Internatio nal 34, 21–25. Sassen, S. (1996): Metropolen des Weltmarkts. Die neue Rolle der Global Cities. Frankfurt am Main, New York, Campus Verlag. 63 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Marija JURIC PAHOR: TRANSKULTURNOST IN KULTURNA HIBRIDNOST V KONTEKSTU MIGRACIJ: PRIMER MESTA TRST, 51–64 Schwara, D. (2011): Kaufleute, Seefahrer und Piraten im Mittelmeerraum der Neuzeit: Entgrenzende Diaspora – verbindende Imaginationen. München, Oldenbourg Wissenschaftsverlag. Sedmak, M. & M. Zadel (2015): (Mešane) kulturne identitete: konstrukcija in dekonstrukcija. Annales, Ser. hist. sociol., 25, 1, 155–170. Sigerist, S. (2007): Schweizer in Ägypten, Triest und Bulgarien. Schaffhausen, Selbstverlag. Slataper, S. (1988a): Moj Kras. Trst, Založništvo tržaškega tiska. Slataper, S. (1988b): Mein Karst. Klagenfurt/Celovec, Wieser Verlag. Slataper, S. (2011/1912): Il mio Carso. Milano, Mursia. Strutz, J. & P. Zima (1996): Kulturelle Vielstimmigke- it: Istrien als Metapher. Arcadia 31, 1/2, 89–114. Šumic Riha, J. (2012): Vecnost in spreminjanje: filozofija v brezsvetnem casu. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU. Šušteršic, M. (2010): Josip Gorup pl. Slavinjski v Tr- stu. Kronika, casopis za slovensko krajevno zgodovino, 58, 163–174. Tercon, N. (2010): Kalister, Gorupi in pomorstvo. Kronika, casopis za slovensko krajevno zgodovino, 58, 81–110. Toroš, A. (2011):Podoba Trsta in Tržaškega v sloven- ski in italijanski poeziji prve polovice 20. stoletja. Nova Gorica, Univerza. Virno, P. (2003): Slovnica mnoštva. Ljubljana, Za- ložba Krtina. Voghera, G. (1980): Gli anni della psicoanalisi. Pordenone, Edizioni Studio Tesi. Welsch, W. (1997): Zur veränderten Verfassung he- utiger Kulturen. V: Schneider, I. & C. W. Thomsen (ur.) Hybridkultur: Medien, Netze, Künste. Köln, Wienand Verlag, 67–90. Welsch, W. (1999): Transculturality: The Puzzling Form of Cultures Today. V: Featherstone, M.& S. Lasch (ur.): Spaces of Culture: City, Nation, World. London, Thousand Oaks, Delhi, Sage, 194–213. Welsch, W. (2002): Netzdesign der Kulturen. Zeit- schrift für Kulturaustausch 1. Welsch, W. (2010):Was ist eigentlich Transkulturali- tät? V: Darowska, L., Lüttenberg, T. & C. Machold (ur.): Hochschule als transkultureller Raum? Kultur, Bildung und Differenz in der Universität. Bielefeld, Transcript, 67-82. Wolf, M. (2003):Triest als ›Dritter Ort‹ der Kulturen. V: Celestini, F. & H. Mitterbauer (ur.): Ver-rückte Kul- turen. Zur Dynamik kultureller Transfers. Stauffenburg, Tübingen, 153-173. Zablatnik, P. (1982): Od zibelke do groba. Ljudska verovanja, šege in navade na Koroškem. Celovec, Mo- horjeva založba. 64 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 original scientific article DOI 10.19233/ASHS.2018.06 received: 2017-04-26 THE ROLE OF MIGRATIONS AND CULTURAL HYBRIDITY IN LITERARY SYSTEMS: STUDYING THE CASE OF ALOJZ GRADNIK IN ARGENTINA Ana TOROŠ University of Nova gorica, Vipavska 13, 5000 Nova Gorica, Slovenia e-mail: ana.toros@ung.si ABSTRACT This article attempts to reconstruct the literary and familial ties between the descendants of the Friulian Go- deas family, one of these descendants being Alojz Gradnik. The article‘s methodological approach stems from the interpretation of the personal correspondence between the Godeas family descendants (from Trieste, Zagreb and Rosario). Based on all this, the second part of the article offers a few prompts for research on Gradnik‘s reception in Argentina, based on systemic approach to literature.We come to the conclusion that Gradnik‘s cultural hybridity allowed him to access the Argentine literary space through two cultural groups: the Slovene and Argentine. Keywords: Alojz Gradnik, Eduardo A. Dughera, Maria Samer, Friulians, literary translation, migrant literature IL RUOLO DELLE MIGRAZIONI E L‘IBRIDISMO CULTURALE NEI SISTEMI LETTERARI: LO STUDIO DEL CASO DI ALOJZ GRADNIK IN ARGENTINA SINTESI L’articolo intende ricostruire i legami letterari e familiari tra i discendenti della famiglia friulana dei Godeas, di cui fece parte Alojz Gradnik.L‘approccio metodologico del saggio si basa sull’interpretazione della corrispondenza personale tra i discendenti della famiglia Godeas (da Trieste, Zagabria e Rosario). Grazie a ciň, la seconda parte dell’articolo ci offre alcune proposte per una ricerca sulla ricezione nei confronti di Gradnik in Argentina, fondate su un approccio sistemico alla letteratura. Si giunge alla conclusione che il suo ibridismo culturale gli permise di avere accesso allo spazio letterario argentino attraverso due gruppi culturali: quello sloveno e quello argentino. Parole chiave:Alojz Gradnik, Eduardo A. Dughera, Maria Samer, friulani, traduzione letteraria, letteratura emigrante 65 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Ana TOROŠ: THE ROLE OF MIGRATIONS AND CULTURAL HYBRIDITY IN LITERARY SYSTEMS: STUDYING THE CASE OF ALOJZ GRADNIK IN ARGENTINA, 65–76 This paper espouses an interdisciplinary approach to literary processes connected to migrations (Žitnik Sera- fin, 2014). Namely, it is interested in establishing how a given author‘s belonging to two cultures (Juric Pahor, 2012) influences the reception of his literature (stimu- lating or inhibiting it) in the two given cultural spaces, more precisely, in the migration communities stemming from the two cultures (and their literary systems). It takes its inspiration from systemic approaches to literature, that is to say from examining literary production in a line of interrelated factors from within the literary system, encompassing literary production (cultural, political, economic circumstances of the author), dissemination (motivation of intermediaries, policial relations, etc.), reception and processing (Dovic, 2004). With this intention, the paper will look at the exam- ple of Alojz Gradnik, exploring his personal experience of cultural hybridity (Slovene father, Friulian mother), his public image of a Sloveno-Italian poet and the at- tendant reception of his poetry by the representative of Slovene and Friulian migrant communities in Argentina in the interwar period. Gradnik‘s corresponedence will provide an important primary source that will allow us to reconstruct the familial and literary relationships that bound Gradnik to Argentina. We will therefore proceed from autobiographical materials (letters), fully realizing that the analysis of such material is entirely subject to the researcher‘s subjective interpretation (Milharcic Hladnik, 2009, 17–18). The letters address a variety of themes, but we will focus mainly on the more literary passages. The findings will be further confronted with Gradnik‘s other biographical accounts (interviews) and documents from his literary estate (letters from his fa- mily and relative, family chronicles). In researching his reception in Argentina, we will draw on the history of migrations from the present-day Goriška region towards the end of the 19th century and the inter-war period, with a special focus on the cultural activities of both communities in Argentina between the two wars. Alojz Gradnik was a poet and translator from a Slovene-Friulian background. He was born in 1882, in the village of Medana in Goriška Brda, a hilly region known for its winemaking, olives and cherries. During Gradnik‘s youth, the Brda region was under Austro- -Hungarian rule. After the Treaty of Rapallo in Novem- ber of 1920, Brda fell under the Kingdom of Italy. Since the end of WWII, the borderline between Slovenia and Italy runs directly through the region (which was under Yugoslavia until 1991). The Slovene and Italian (Friulian) population collide in Brda and its environs. Our research is mainly intere- sted in the juncture between the Slovene and Friulian worlds. In also bears to mention that Brda and the surro- unding area are predominantly rural, where generations of coloni made ends meet by farming the land, mostly by tending to vines. We are therefore talking about a community of people with a rural identity, which is existentially and intimately tied to its native land. Due to the worsening economic situation, the great deal of locals decided to emigrate to Argentina towards the end of the 19th century. The wave of emigration continued in the interwar period due to the unfavoura- ble socio-national circumstances.1 Both emigration waves are of interest for our research, as they are directly linked to Argentina’s interest in Alojz Gradnik, and unfold within two separate historical and cultural contexts. The fi rst sign of interest in Gradnik’s work was recorded during the fi rst half of the 20th century, namely expressed by a descendant of Friulian immigrants who went to Argentina at the end of the 19th century. In the 21st century, a female descendant of the interwar Slovene immigrant community in Argentina translated and published Gradnik’s poetry collection. As mentioned before, Gradnik came from a Slovene-Friulian family, and that allowed him to breach the Argentine literary market via two cultural means – the Slovene and Argentine. During Gradnik’s lifetime, a Slovene-Italian cultural identity (cultural hybridity; Juric-Pahor, 2012) was unacceptable, as it was a time of immensely strained Slovene-Italian relations. These were especially fraught in Brda, the juncture between the Slavic and Romance worlds. All this was highly inconvenient for Gradnik, who was just beginning to uncover his dual cultural identity concurrent with the rise of fascism. In his early youth he took on his father’s Slovene identity (Pertot, 2007) and accepted Slovene as his mother tongue without any deeper self-reflection. In his adolescence however, especially after reading Heinrich Mann’s novel Zwischen den Rassen, he began to become aware of his mother’s cultural and linguistic heritage (Toroš, 2011). He thought of himself as an heir to Italian culture, which is in keeping with the view of the then feebly expressed Friulian identity being part of the larger Italian identity. The Friulian identity begins to solidify only after the end of the WWII (Kersevan, 2003). In the sonnet Vprašanje (Question), written in the 1920s, Gradnik symbolically declares his belonging to both the Slavic and Romance cultures. This self-defini- tion through poetry was not highlighted by the Slovene (anti-fascist) literary criticism, as the Slovene cultural politics of the day needed poets with a fixed (Slovene) identity, whom they could proclaim as a Slovene natio- nal poet (Toroš, 2014). After publishing the aforementioned sonnet, Gradnik refrained from discussing his dual cultural identity, possibly because the Italian politicians used his poem The migration of the Slovene community from Venezia Giulia during the interwar period was the consequence of two intertwined factors – social and national. The fi rst wave of emigration started at the beginning of the 1920’s, with a larger wave following during 1927–1930. Regardless of their ideological opposition, the Slovene community in Argentina had a national consciousness, collectively offered sup- port to the Slovene community in Venezia Giulia and was anti-fascistically oriented (Kalc, 2016). 66 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Ana TOROŠ: THE ROLE OF MIGRATIONS AND CULTURAL HYBRIDITY IN LITERARY SYSTEMS: STUDYING THE CASE OF ALOJZ GRADNIK IN ARGENTINA, 65–76 to implant the perception of Gradnik as a Slovene-Ita- lian cultural mediator throughout the Slovene Littoral2 region. We must not overlook that Gradnik was an educated person, who had already suffered through a prison sentence due to his anti-Austrian activism. Du- ring the interwar period he wished to begin working in diplomacy (Gradnik, 2008, 394). As such, he must have thoroughly contemplated the risk factor of embracing a multicultural identity. As will be made clear in the following chapters, Gradnik saw a few advantages in the seemingly trouble- some situation of having such a cultural role and wished to use them to his advantage for promoting his poetry, although this was overlooked by the (national) literary history (Dovic, 2013). Gradnik wanted to express his Romance heritage and use it outside of the confines of the Slovene literary system, more specifically in Italy, where he wished to publish his poetry. Only the latest discoveries in his manuscript legacy allow the possibility that Gradnik had ambitions that reached even Argentina. To better understand the circumstances surrounding Gradnik’s connection to both migrant communities in Argentina, we must first shed light upon the circumstan- ces in his social life. Gradnik grew up in a time when the local Slovene community was campaigning for more national rights within the Austro-Hungarian Empire. In the last few years before WWI, Gradnik successfully finished his graduate programme in Vienna and started work as a court trainee in the Goriška and Istria regi- ons. During this period, he was politically active. After the war, when the Goriška region was annexed to the Image 1: In front of the homestead of Alojz Gradnik in Kingdom of Italy, he was, in his own words, deeply di-Medana, from left to right: Gradnik's aunt and uncle sappointed and worried about the anti-Slovene political from Krmin, his mother Lucia (born Godeas) and father stance. Like many other educated Slovenes decided, he Jožef Gradnik (Photo: most probably Alojz Gradnik, too chose to move to Yugoslavia, where he procured private legacy) a job at the ministry of foreign affairs in Belgrade. The image of Yugoslavia as the new homeland, that he had nurtured in previous years revealed itself to be false and idealised. The terrible disappointment he felt was The pieces of his poetry that most likely touched the expressed through poetry, where he confessed his residents of Brda and the surrounding Slovene and Friu- aching homesickness and pain at the occupation of the lian regions were those which expressed homesickness. Slovene Littoral. His best known poem that deals with The residents, who had to emigrate due to unfavourable his homesickness is entitled V tujini (Abroad). Apart from socio-political circumstances, did so despite being tied the homesickness, Gradnik depicted the rural identity of to their native land. In Gradnik’s poetry they found the Brda region’s residents, highlighting their link to the imagery of their beloved towns and a homesickness that native land that sustains them. The poetic language, full was very much their own.3 of motifs and metaphors, served as the basis for these Amongst all this information, we must not forget feelings. The motifs included imagery of the grapevine, about Gradnik’s personal life. He married after WWI, vineyards, cherry trees, olive trees, and other typical but the marriage was sadly unhappy, resulting in a di- Brda vegetation. Also found in his poetry are many vorce just a few years later with Gradnik taking custody descriptions of rural Brda customs, farmstead tasks and of their only son, Sergej Gradnik. Now a divorcé and local cuisine. Therefore, it is of no coincidence that lines whilst living and working in Belgrade and later in Za- from his swansong poem Pojoca kri (Singing blood) are greb as one of the seven supreme judges in the Kingdom part of the Brda Municipality’s coat-of-arms. of Yugoslavia, he found support and human connection 2 The Slovene Littoral is a region with a Slovene population, under which both Brda and Gorizia fall. From the end of WWI till 1943 it was under the Kingdom of Italy‘s rule. For more on this subject, see Kacin Wohinz & Pirjevec, 2000. 3 This cluster of poems is also well known among the Friulian community in Friuli-Venezia Giulia (Toroš, 2013). 67 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Ana TOROŠ: THE ROLE OF MIGRATIONS AND CULTURAL HYBRIDITY IN LITERARY SYSTEMS: STUDYING THE CASE OF ALOJZ GRADNIK IN ARGENTINA, 65–76 his literary works. At the time, Maria was employed as a saleswoman in Trieste. However, she was an educated woman for those times; she spoke several foreign langu- ages and had contact with the Italian Triestine literary elite of the day. Literature was therefore common gro- und for the two cousins, with Maria often encouraging and helping Gradnik with certain artistic endeavours by sending him any necessary literature from Trieste, to aid his translations. This put Maria in the de-facto role of literary and intercultural correspondent. Despite Maria being of seemingly great importance to Gradnik’s life and work, she has been overlooked in literary history. Neither the Slovene, Italian nor Friulian literary history has acknowledged her contributions. By analysing Gradnik’s letters to Maria we wish to shed light upon her role and importance in international literary circles. Foremost, we must acknowledge her translations of Gradnik’s poetry into Italian and her promotion of his poetry across Italy.5 Until now, Maria was not known to be an author, despite this she wrote the Godeas family chronicle during the interwar period. Some of the text’s passages have the characteristics of a literary text. Maria wrote the chronicle based on the memories of her mother, who was a sister of Gradnik’s mother, Lucia Godeas. The chronicle is typed in Italian and it describes the life of the Fruilian Godeas family, who lived half way between Brda and Cormons. Content wise, we can di- vide the chronicle into two parts. The first part recounts the love story between Gradnik’s mother Lucia Godeas Image 2: Harvesting in Medana: in the foreground the and Gradnik’s father. The second part of the story talks mother and father of Alojz Gradnik, in the background about the life choices made by Lucia’s brothers and relatives. On the top, with a jug in his hands, a Friulian sisters. They all grew up in a large coloni family, which worker (Photo: Alojz Gradnik, private legacy) barely made ends meet. One sister marries and moves to Trieste, later giving birth to Maria. The other two sisters (Antonia and Maria) and their brother Nazio decide to try their luck in Argentina.6 with his cousin Maria Samer from Trieste. She was his Maria Samer’s chronicle can be taken as a piece of maternal cousin, whose Friulian family originated from discourse on migration and gives valuable insight into the Cormons area, very close to Brda. Gradnik was very the migration process’ subjective background. The chro- attached to his Friulian family, since he never knew nicle is based on the memory of the Friulian family and any of his father’s family considering he grew up with tells us about the circumstances in the Gorizia region a foster family. towards the end of the 19th century, which encouraged Gradnik and Maria wrote to each other in Italian, some of the members to emigrate to Argentina. The their surviving letters penned during 1937–1944 add up chronicle only recounts the emigration story of one to more than 100, either handwritten or typed.4 Gradnik family, but circumstances described in the chronicle confided in her about his private life and the details of greatly coincide with scientific findings on the migration 4 The letters and other handwritten texts are part of two collections: The National and University Library (NUK) Ms 1398 and Sergej Grad- nik’s personal collection. 5 It take place towards the end of the 30s, when Maria’s translations of Gradnik’s poems were published, mostly from the Vecni studenec (1938) collection, in the Meridiano di Roma and Il Piccolo della sera newspapers. 6 In Gradnik’s manuscript archive (NUK, Ms 1398) there is a letter from Maria to Gradnik. Her letter is typed (it is not dated) and in Italian. In the letter, Maria answers his questions about their Friulian ancestors, informing him that the source was her mother Paškuta (Grad- nik’s aunt). Compared to her chronicle of the Godeas family there are a few differences, although they are not big: the fi rst to leave for “America” (called such in the letter, fn. A.T.) was Ignac (Nazio), following close behind were Mija (Marija) and Antonia, and last was Francka. All in all four members of the family left home, in three separate waves of migration. Even Francka, who had been working as a maid in Trieste, married in Argentina. As a widow, Marija married again, this time to an Argentine (Robiros) of Italian roots. She reportedly had two daughters from her fi rst marriage. 68 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Ana TOROŠ: THE ROLE OF MIGRATIONS AND CULTURAL HYBRIDITY IN LITERARY SYSTEMS: STUDYING THE CASE OF ALOJZ GRADNIK IN ARGENTINA, 65–76 wave to Argentina from the Gorizia region towards the end of the 19th century. Based on this information, we know that the Austri- an-Friulian region was also hit by the wave of emigra- tion, which encompassed the Friulian lowlands and the Veneto region. The wave of migration to South America from the Austrian Littoral, or rather the Austrian part of the Friulian lowlands, which was an ethnically mixed area, began towards the end of the 1870s (Kalc, 1995). Thus in the period between 1876 and 1896 it was ma- inly the farmers and coloni who left the Austrian Littoral for Argentina (Cecotti, 2003, 33). More accurately, 1878 marked the beginning of the migration wave (Kalc, 1995) partly due to a bad harvest year and a seemingly hopeless future. At least one member of the Godeas family (Nazio) left that year, closely followed by three sisters at the behest of travel agents in Cormons and their wishes to live a better life. The Godeas family had 11 members, the father had recently passed away, and so staying under one roof was not an option. Central to the story is Nazio, who sees Argentina as the land of opportunity, but he does not idealise it. He wishes to go abroad to earn enough money so he can one day return and buy land. Leaving was not only painful because of the distance between him and his family, but also because of the distance between him and his hometown and with it his rural identity (Samer, s. a.: 9). This part of the narrative coincides with the scientifi c fi ndings on the emigration from the Brda region, wherein the migrants wished to retain their rural heritage and acquire land (Kalc, 1995). At the same time it is important to bear in mind the crisis of identity the migrants would have experienced and which had encouraged them to form close relations with each other so as to preserve their culture (Alberton, 2003, 59). According to the chronicle, Nazio never did return, but like most other first generation migrants from Friuli, he found a better life (Kalc, 1995). Once in Argentina (Santa Fč), Nazio rented a plot of land with a French migrant, who later married his sister Maria and together, the couple moved to Buenos Aires. Nazio reportedly married a Brazilian woman, a merchant’s daughter, with whom he ran a business. We can surmise that Nazio was with the group of people who left after the big propaganda of 1877 (Ce- cotti, 2003, 34) or rather after the agents came from Italy (Cecotti, 2003, 18), this receiving mention also in Maria Samer‘s chronicle (s. a.). On 10th November 1878, this group of migrants boarded the ship in Genoa, arriving in Buenos Aires on 28th December. Several of them settled in Santa Fč (Cecotti, 2003, 43). In connection with Gradnik‘s literary activities what is of special importance is his connection with Nazio‘s sister Antonia, who got married in Argentina to a Spaniard by the name of Dughera, who worked as a notary. Together they moved to Rosario (Samer, s. a.: 14). Antonia Godeas gave her husband a son, by the Image 3: Gradnik's cousin Maria Samer, third from the right, with relatives; Medana, 16th October 1938 (Photo: Alojz Gradnik, private legacy) name of Eduardo Dughera. By analysing the chronicle, we see that the family members kept in contact even after emigrating, so there is no surprise to hear that Eduardo, Maria and Gradnik also wrote to each other. Of course in their case these were not letters written by poorly educated migrants, tackling the most essential practicalities or relating family news (Cancian, 2010, 11, 44). In other words these letters will not showcase sto- ries from the socially deprived strata of society (Micelli, 1997), rather they are penned by educated individuals from an urban environment, Dughera himself not being a migrant but a descendant of migrants to Argentina. Dughera, Gradnik and Maria had never met, or rather they had never experienced a »separation« (Cancian, 2010, 44), which is probably why the emotional bond between them was not as strong and it was literature that became the overarching subject of their letters. Given Gradnik‘s signifianct public function at the time of cor- respondence (supreme judge), we paid special attention to the strategy of his letter writing. In the pre-war poli- tical climate of Europe, there was a tendency towards 69 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Ana TOROŠ: THE ROLE OF MIGRATIONS AND CULTURAL HYBRIDITY IN LITERARY SYSTEMS: STUDYING THE CASE OF ALOJZ GRADNIK IN ARGENTINA, 65–76 auto-censure, coded language, usage of false names and abbreviations (Goldberg, 2006, 158, 163, 164), though these strategies were absent from his more literary pas- sages. One should not overlook however the absence of the then current political themes in these letters, since in decoding the letters from the interwar years and in establishing the circumstances in which these letters were written, attention must be paid as much to what is unsaid (Gerber, 2006, 142, 151). Even more telling is the absence of letters or other sources that would relate the presentation of Gradnik in the Argentinian cultural circles during World War II and after. Probably this has something to do with the more existentialist difficulties related to the war, which Gradnik was then confronting. Besides the letters between Gradnik, Dughera and Ma- ria, two other sources are relevant in disclosing Gradnik‘s connection with Dughera. To these we turn now: In an interview with the literary historian Maria Bor- šnik in 1954, Gradnik proudly spoke about his Argentine cousin: „In Buenos Aires, my aunt Antonia married an Argentine, a Spaniard, whose parents, with the surname Dughera, emigrated from Piedmont. Their son, Eduardo Dughera, my cousin, is a professor and a well-respected Spanish author (poet, novelist and publicist) in the city of Rosario“ (Gradnik, 2008, 260). Gradnik had mentioned the family relation before, during WWII. In 1943 he published a collection of Spa- nish poetry and the literary critic Anton Debeljak wrote a review for the Slovenski narod newspaper. The review mentions Gradnik having a cousin in Argentina, with whom he was in touch. Debeljak’s statement can be confirmed by Dughera’s archived correspondence, more specifically two letters sent to Europe in 1939 and 1940. The first of the two that Dughera sent to Gradnik in Zagreb was dated the 6th September 1939 (NUK, Ms 1398, 6. 9. 1939). In the letter, Dughera refers to Gradnik as „querido primo Gigi“,7 and from the content we can extrapolate that they already knew each other. He wrote to Gradnik to say that Maria had informed him about Gradnik’s letter which he never received. The first part of Dughera’s letter is on family matters. Dughera offers his condolences at hearing of Gradnik’s sister’s death8 and promises to send stamps for his son Sergej. The second part deals with literature. Dughera informs Gradnik that he will send him two of his works, El malacara (1938) and Toomillo (1939), adding that a copy of Toomillo had already been sent to Maria. At the end he adds that in his next letter he will describe his literary workings and expects an update from Gradnik. It is clear from the letter that Maria Samer was part of the correspondence. The correspondence was not a two-sided affair, but three-sided, taking place between all three cousins, in a triangle between Trieste, Zagreb and Rosario. In a letter to Maria dated 10th March 1939, Gradnik informs her that he had received a letter from Dughera (Gradnik, A., private legacy, 10. 3. 1939). Maria’s answer from 12th March 1939 tells him that she already answered Dughera a week before and sent him some new Italian translations of Gradnik’s Vecni studen- ci (1938) collection (Gradnik, A., private legacy, 12. 3. 1939). In a letter to Maria dated 15th December 1940, Gradnik finishes off the letter with a sentence in Spanish instead of Italian: „Que noticias tienes de nuestro pri- mo?“, by which he is asking Maria for news about their cousin Dughera and sends his greetings (Gradnik, A., private legacy, 15. 12. 1940). Unfortunately, there is only one letter in the archives which Dughera sent to Maria on 12th February 1940 (Gradnik, A., private legacy, 12. 2. 1940). The letter was sent from Rosario to Trieste. It is important from a literary historical point of view as it hints that the three cousins were planning to present Gradnik’s poetry in Argentina and Dughero’s poetry in Italy. Maria had an important intermediary role in all of this, as it was she who transla- ted both her cousins’ works into Italian. The manuscripts of her translations of Gradnik’s poetry are preserved complete with Gradnik’s notes. As already mentioned, some of her translations had previously been published in Italy. Translations of Dughera’s poetry (from the Toomillo collection) are saved within Gradnik’s manuscript collec- tion in the National and University Library in Ljubljana.9 Gradnik was very pleased with her work, saying this in a letter to her dated 1st April 1940: „Dalle tue traduzioni mandatemi vedo che conosci lo spagnolo meno di me. Tradutrice di due cugini!“ (Gradnik, 2008, 181). Gradnik was very attentive regarding Maria’s translations of his works into Italian, as can be seen from the many notes and comments that litter Maria’s translations. As it turns out, Dughera was as attentive as his cousin, and kept a close eye on Maria’s translations. In a letter he explained the specifi cs of his Toomillo collection, which he sent alongside the letter. He also pointed out that he used local dialect words in his work and suggested certain solutions for the translation of rhymes. At the end of the letter he added that he would wel- come Gradnik’s opinion as well as that of Italian Slavi- cist Umberto Urbani (1888–1967). He proudly included an excerpt from the review the important La Nación newspaper printed on his Toomillo collection. Besides all this, the letter is valuable because of Dughera’s sta- tement that in Argentina no one was writing about Gra- dnik or about Yugoslav poetry in general. He expressed the wish to do so himself before the year ran its course. 7 In his letters to cousin Maria, he always signed them as ‘Gigi’. (fn. A. T.) 8 From Gradnik‘s family tree states, that towards the end of June 1939, Gradnik‘s sister Gizela Juretic died (NUK, Ms 1398). 9 It must be noted, that the translations are not correctly labelled as Maria’s (fn. A. T.). In any future studies that go beyond the framework of this one, Dughera’s life and work will have to be examined more closely, and check if Maria was successful in publishing translations of his works and present him to the Italian literary scene like she did Gradnik. 70 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Ana TOROŠ: THE ROLE OF MIGRATIONS AND CULTURAL HYBRIDITY IN LITERARY SYSTEMS: STUDYING THE CASE OF ALOJZ GRADNIK IN ARGENTINA, 65–76 Even after Gradnik’s death in 1967, the literary historical chapter on literary correspondence among the three Friulian relatives continued. On 1st June 1971, Maria wrote (in Italian) to Gradnik’s second wife Franc- ka in Ljubljana. She wished that the book she had lent Gradnik years ago, Dughera’s Tomillo,were returned to her, explaining that the book had a signed dedication to her. When she received no reply, she tried again on 23rd June 1971 and added that she is now retired and therefore not working at her shop anymore. Francka answers Maria (in Slovene) on 12th July 1971 (NUK, Ms 1398, 12. 7. 1971) and explains that Gradnik’s son Sergej must have taken Dughera’s book.10 After six months, in a letter dated 29th February 1972 (NUK, Ms 1398, 29. 2. 1972), Francka writes to Maria she has nevertheless found Dughera’s book – Tomillo (with the dedication). She adds that she has found another of Dughera’s books in Gradnik’s library, entitled Huellas en el Quebrachal. Francka planned on bringing the books to Trieste in the following weeks, intending to leave them in the shop, where Maria had once worked. The existing information from the analysed letter correspondence unfortunately does not allow for a com- prehensive reconstruction of events. Nevertheless, they provide enough clues to develop certain hypotheses. One hypothesis is based upon the assumption that literary processes were going on in Argentina within both the native and immigrant communities’ literary systems. Aside from the Argentine literary system we will also be interested in the Slovene literary system in Argentina, which we presume to have been developing as a separate entity from the native system. The assump- tion is backed up by Dughera’s statement in his letter to Maria (NUK, Ms 1398, 12. 2. 1940), saying that so far in Argentina no-one had reported on Yugoslav literature or Gradnik. This knowledge is based on the situation within cultural circles; ones that he was a part of himself and which most likely were not in contact with Slovene cultural circles in Argentina and most likely did not speak Slovene, which would be key for inclusion into the Slovene literary system in Argentina. We should also consider the possibility that Dughera was well-connected to the Frulian cultural circles in Argentina. It was precisely at the time of the corre- spondence between Maria, Gradnik and Dughera that Friulian societies were being established in Argentina, in Buenos Aires and elsewhere, starting with the first from 1926 (Club Sociale Friuli), followed by Famiglia Friulana Associations (1927) and many others (Alberton, 2003, 60). At the beginning of 1930s, there was some ideological tension existing between the societies, even as they shared a common love for the native country, joint roots, passing it on from one generation to the next, also onto the children born in Argentina (Alberton, 2003, 65). With the example of Dughera, however, it is worth pondering over Albert‘s claim that with the descendants of Friulian migrants, it is the Friulian idenity that is kept as a memory of the native land of their forefathers (Al- berton, 2003, 65). Dughera‘s father was Spanish and in his case it is very likely that the transmission of identity passed along the male lineage (Pertot, 2007), as we found out to be true of Gradnik, or rather Dughera was already integrated into the Argentinian society and had an Argentine identity (Bockelman, 2011). This supposi- tion is supported by his letters to Maria and Gradnik, in which there is no reference to »Friulian-ness«, as well as an overview of his literary and other writings about literature, his biography, in which there is no mention of his Friulian roots from his mother‘s side.11 Moreover Dughera is not mentioned amongst the active members in Friulian societies or as one of the important Friulian migrant writers in Argentina (Alberton, 2003, 65), de- spite the fact that he was an established literary figure of his day in Argentina. In line with this, Dughera used Spanish to communicate with Gradnik and Maria. Even his scientific and literary works were written in Spanish. He worked as a university literature professor as well as holding management positions in the academic and library worlds. Alongside all of this he was also an acclaimed writer, who wrote award-winning literature. Unlike Gradnik, he also wrote prose. Dughera was al- most 30 years younger than Gradnik, and began writing in his early thirties judging by his published work. He had seemingly began his literary journey relatively late, just like his cousin Gradnik, who only published his first collection at the age of almost 35. After a short ten year creative period (1938–1948), during which he published 4 literary works, Dughera concentrated on his scientific writing on Spanish, French and Italian literature resulting in 6 books published (with several reprints) in the period between 1952 and 1967. The archived correspondence between Gradnik and Dughera dates back to 1939. It is possible that there was no prior correspondence between the cousins, as Dughera was much younger than Gradnik. The begin- ning of their correspondence chronologically coincides with Dughera’s first published collection of poems. In one of the letters (NUK, Ms 1398, 6. 9. 1939), Dughera expressed the wish to hear his cousin’s opinion on his poetry, which makes sense given that by 1939 Gradnik was already a renowned poet. Unfortunately, there is no information on how long the cousins kept in contact. They most likely continued at least until 1948, when Dughera’s last literary work, also found in Gradnik’s personal library, was published (Huellas en el Quebrachal). 10 Francka‘s fi rst letter was handwritten, so it is not clear, if Francka copied out the letter and actually sent it. The second letter is typed. In it she says that she will inform Maria by post before her impending visit to Trieste, but sadly this (third) letter is missing from the archive. Therefore, we cannot be certain that Dughera‘s books were brought back to Trieste. 11 As surveyed from the available materials in Biblioteca Nacional Mariano Moreno, Buenos Aires. 71 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Ana TOROŠ: THE ROLE OF MIGRATIONS AND CULTURAL HYBRIDITY IN LITERARY SYSTEMS: STUDYING THE CASE OF ALOJZ GRADNIK IN ARGENTINA, 65–76 Seeing as Dughera and Gradnik expressed interest in certain Italian and Spanish authors during the same time period, we can assume that the cousins most likely shared their opinions on the works they had read and gave each other recommendations and encouraged each other to translate or rather analyse Romance authors. For example, in 1943, Gradnik translated Lorca for his Spanish poetry anthology. The Spanish poet later became the subject of Dughera’s own studies in 1952. Similarly, Gradnik translated Ugo Betti’s work (1940) as well as corresponding with him via letters (there are archived letters from Betti to Gradnik from 1942 in NUK, Ms 1398). In 1956, Dughera published a literary scienti- fic work on Betti, entitled El teatro interior de Ugo Betti. Given all the facts, Dughera had every chance to present Gradnik to the Argentine cultural circle of which he himself was a part of. Disregarding whether Dughera actually followed through with the project, it is important that the intent was there, most probably generated by Gradnik. From the cousins’ letter correspondence we know that Maria had sent Dughera Italian translations of some of Gradnik’s poems from the Vecni studenci collection. It is not known which poems were sent. What is known is that Maria translated the Kmet govori (The Farmer talks) cycle from the same collection, which heavily features references to a rural culture and identity. This theme would probably be of interest to the Friulian migrant community from the Brda region, which kept the memory of their native land in their hearts. The Godeas family, who migrated to Argentina before 1900, would be a case in point. Even Dughera was most probably linked to Brda and its surroundings through communicative memory, that is to say memory which is passed on orally, from one generation to the next and lasts for as long as the representatives of that memory are alive, roughly one hundred years (Assmann, 1992). In this sense, Gradnik’s poetry could have ignited interest among Dughera and his Argentine colleagues, who had a similar family situation. At the same time, Gradnik‘s poetry could speak to the mi- grant community in Argentina also through characteristic migrant themes, including homesickness, uprootedness and a sense of loneliness (Žitnik Serafi n, 2014, 34), all of which amply feature in Gradnik‘s opus once he had left for Yugoslavia at the beginning of the 20th century. It is possible that Dughera received, from either Gra- dnik or Maria, some of the literary criticism of Gradnik’s poetry in Italian, which would give Dughera insight into Gradnik’s image, created by Italian Slavicists during the interwar period. This option should not be ruled out, as Dughera knew Umberto Urbani, the main promoter of Gradnik’s poetry in Italy and who presented him to society as half-Italian (Urbani, 1935). In a letter to Maria (NUK, Ms 1398, 12. 2. 1940), Dughera suggests to seek out Urbani’s help in translating his poetry into Italian. This image of Gradnik, that was created by Italian Slavicists and emphasised his Romance heritage, was most likely welcomed by him, as it allowed him to express his Slovene-Italian identity, which was undesi- rable in the Slovene (Yugoslav) space at that time. He wished to break free from the framework of the Slovene literary system, to be able to promote himself abroad with a different image than what was assigned to him by the Slovene literary critics. In this very period, Gradnik theoretically had the opportunity to promote his literary work in Argentina through the Slovene community. Until now, no informa- tion has been found that indicated (Gradnik’s interviews, archived personal and public correspondence) his wish to present his work to the Slovene community in Argen- tina (and through it get to the Argentine literary system), as through this medium his image would be restricted, tied solely to his Slovene cultural identity. It is safe to assume that the Slovene cultural wor- kers in Argentina, taking part in the literary process of accepting, editing and publishing literature (Dovic, 2004), were more connected to the Slovene literary circles in the Kingdoms of Yugoslavia and Italy (Littoral) than the Argentine cultural space. The Slovene interwar community in Argentina strove to preserve their Slovene identity and so established its own societies (Kalc, 2016). The Slovene cultural workers in Argentina were focused on Slovene authors and their works, that were accepted in the Slovene literary system, which then became part of the Slovene migrant community’s literary system (articles in magazines, plays, celebrations, etc.). All of the mentioned activities mostly occurred in Slovene. We presume that during the transatlantic literary processes that took place, the image of Slovene authors and their works, which were allotted to them by the Slovene lite- rary history, were preserved. Thi premise is supported also by the fact that in the 1930s in Argentina Slovene writers were given more attention than the »local« ones (Žitnik Serafin, 1997, 184). Based on the content in Gradnik’s poetry collecti- ons, his political and social work, he was most likely unacceptable to the social-democratic base of Slovenes in Argentina (Ljudski oder), as he was in conflict with the Slovene Social Democrats in the Trieste region even before WWI (Gradnik, 2008, 334–335). Gradnik’s poetry highlights only the rural class’s financial distress, completely omitting the problems of the working class. Nevertheless, Gradnik used his poetry to bear witness to the oppression of the Slovene people and to condemn the fascist violence. This made him a potential reference point for the liberal and anti-fascist Slovene group in Ar- gentina (Slovensko prosvetno društvo – Slovene educa- tion society). However, as already stated, in the interwar period Italian Slavicists lead by Umberto Urbani pushed forward the image of Gradnik as a Slovene-Italian poet. As the fascists abused this image to facilitate the cultural assimilation (Italianisation) of Slovenes living in the Ve- nezia Giulia region (Toroš, 2014), Gradnik would find it difficult to become a symbol of the Slovene population’s fight against fascism. 72 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Ana TOROŠ: THE ROLE OF MIGRATIONS AND CULTURAL HYBRIDITY IN LITERARY SYSTEMS: STUDYING THE CASE OF ALOJZ GRADNIK IN ARGENTINA, 65–76 Further research would concentrate on uncovering whether the image of Gradnik as a Slovene-Italian poet was successfully spread amongst the Slovene communi- ty in Argentina. Another point of interest will be to see if the works Gradnik published after WWI were available in Argentina. We do not possess any information on Slovene libraries in Argentina from the interwar period, through which we could inquire about the presence of Gradnik’s poetry collections. However, we do know that Slovene societies and individuals had access to books published in Yugoslavia (Mislej, 1993; Pertot, 2011). Still, the correspondence between the three cousins supports the fact that it was difficult to maintain contact and exchange books from such a distance. Bearing all this in mind we could conclude that it was only some individuals who had access to Gradnik‘s books, while Gradnik‘s poetry could not have been in the forefront of the cultural life of the Slovene migrant community. This supposition finds support also in an overview of the journal Duhovno življenje (Spiritual Life), one of the more important Slovene magazines in Argentina, publis- hed by a Catholic group from 1933 onwards, modelling it on the cultural publications from their homeland (Mislej, 1993, 8). There is no mention of Gradnik, in the issues published during the interwar period. He was first mentioned in 1982, at the centenary of his birth, when Tine Debeljak wrote an article about him and published some of his more religiously themed poems and the sonnet V tujini, which discusses migration (Švent, 1993). Even in studies on the cultural life of migrants from the Slovene Littoral and other early migrants to Argentina, we find no mention of Gradnik. Neither is he among the Slovene poets (Prešeren, Gregorcic, Aškerc) whose works were translated into Castilian by Slovenes in the 1940s (Brecelj, 1992, 177). It was his slightly older Slovene Littoral compatriot, Simon Gregorcic (Pertot, 2011), who took on an important role of a ‘cultural saint’ (Dovic, 2013). Looking at all the evidence, we can conclude that Gradnik was not among the popular poets within the Slovene community in Argentina during the first half of the 20th century (most probably on account of his »Italian persona«), nor did he strive to be. By taking into account that the main wave of migra- tion from Venezia Giulia took place in the 1920s and if we presume that Gradnik’s publications were not easily available in Argentina, the major part of migrants from the region only knew Gradnik through his first poetry collection, which was published in 1916. Through it they came to see him as a poet, who had a strong social sensitivity towards the rural population and had a loving relationship with the farm land. The hypothesis is supported by the fact that Julia Sarachu, granddaughter of a Slovene interwar mi- grant from Venezia Giulia, who became interested in Gradnik’s poetry through her grandfather’s stories (communicative memory; Assmann, 1992), decided to translate Gradnik’s first poetry collection (Padajoce zvezde, 1916; translated as La tierra desolada, 2009). In her translation, she highlighted the importance of the rural land in Gradnik’s poetry. It must be taken into account that Julia Sarachu (Argentine born) translated Gradnik’s poetry to promote and present him on the Argentine literary market, bey- ond the setting of the Slovene community in Argentina. Gradnik’s poetry was therefore published in Argentina at the behest of a Slovene interwar migrant community’s descendant; it was not however published due to inte- rest expressed by the Slovene community in Argentina. According to the translator, the book, published by the small publishing house, had a small circulation and it did not receive much critical response. Despite this, the collection is Gradnik’s first poetry collection in Spanish globally (according to the latest information). As the initiative for a literary translation originated from the Slovene migrant community (Julia took on her grandfather’s image of Gradnik as a Slovene Litto- ral poet), Gradnik’s image in the collection (preface) is tied to his role and importance he has within the Slovene literary history. It does not highlight his ties to the Romance world, as would have been the case had Dughera been the one to present Gradnik in Argentina. Further research will uncover whether Gradnik actually made steps into the Argentine literary system during the interwar period. CONCLUSION Gradnik‘s literary production was marked by his family background. Hailing from an ethnically mixed family (Sloveno-Friulian) and at the interface between Slovene, Italian and Friulian worlds at the time of rising Fascism, he had difficulties manifesting his intimate sense of belonging to two cultures, Slovene and Italian respectively. The only literary text in which Gradnik openly addresses this problematic (his sonnet Vprašanje / Question), the Italian Slavicists incorporated in the interwar years into an »Italian image« of Gradnik (as a Slovene-Italian poet, translator of Italian literature and, symbolically speaking, a go-betwen these two cultures) that was shaped and disseminated through the media ( prefaces to book publications, radio broadcasts, new- spaper contributions, etc.) and which was propagated mainly across the Italian region populated predominan- tly with Slovene inhabitants. This image was different to the image of Gradnik then preponderant in Yugoslavia, for the literary academe emphasized a different side to Gradnik‘s life (not paying much attentin to Gradnik‘s connections with the Romance world). Gradnik in turn, with the help of family connections (cousins Maria Samer from Trieste and Eduardo Dughera from Argentina), tried to put his »Italian image« to effec- tive use in promoting his poetry in the Romance world, that is to say outside the Yugoslav (and Slovene) literary 73 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Ana TOROŠ: THE ROLE OF MIGRATIONS AND CULTURAL HYBRIDITY IN LITERARY SYSTEMS: STUDYING THE CASE OF ALOJZ GRADNIK IN ARGENTINA, 65–76 systems, which enabled him to give freer expression to his Slovene-Italian cultural roots. Gradnik as a poet succeeded in entering the pages of Italian journals and newspapers and thus, for a while at least, penetrated the Italian literary system (publications of the translations of his poetry, literary reviews of his work, etc.) At the same time Gradnik harboured a hope to make it also into the Argentinian literary system, given his Romance origins. With this intention Maria sent Dughera her translations of Gradnik‘s poetry into Italian and Dughera promised in a letter to present Gradnik to Argentina some time in the course of 1940. As a university profession and organiser of literary meetings Dughera indeed had the possibility to realize the promised intention, but the sources that would confirm this we have sadly not been able to find. He would have presented Gradnik to his university and literary colleagues (the Argentinian literary system), but not in the context of Friulian migrant community, since we have no evidence of existing contacts between Du- ghera and the Friulian societies in Argentina. Grandik‘s name does not appear amongst the main Slovene literati which the Slovene migrant community in Argentina took over from out of the Slovene literary system in the in- terwar period. Gradnik‘s »Italian image« most probably contributed to this fact. It is only in the 21st century that Gradnik decisively enters the Argentine literary market, when a descendant of Slovene migrants translated his first poetry collection into Spanish. In the collection‘s foreword, Gradnik gets presented as a Slovene poet with all the emphasis on those segments on his life and work that have long been established within Slovene literary history. 74 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Ana TOROŠ: THE ROLE OF MIGRATIONS AND CULTURAL HYBRIDITY IN LITERARY SYSTEMS: STUDYING THE CASE OF ALOJZ GRADNIK IN ARGENTINA, 65–76 VLOGA MIGRACIJ IN KULTURNE HIBRIDNOSTI V LITERARNEM SISTEMU: ŠTUDIJA PRIMERA ALOJZA GRADNIKA V ARGENTINI Ana TOROŠ Univerza v Novi Gorici, Vipavska 13, 5000 Nova Gorica, Slovenija e-mail: ana.toros@ung.si POVZETEK Pricujoci prispevek rekonstruira literarne in družinske vezi med potomci furlanske družine Godeas, iz katere je izšel eden izmed najbolj znanih pesnikov v slovenski literarni zgodovini, Alojz Gradnik.Pri tem prispevek meto- dološko izhaja iz interpretacije pred kratkim razkrite zasebne korespondence med potomci družine Godeas, ki je potekala v prvi polovici 20. stoletja na relaciji Trst (Italija), Zagreb (Jugoslavija),Rosario (Argentina), literarizirane kronike družine Godeas, ter nekaterih drugih arhivskih virov. Na tej osnovi prispevek v drugem delu postavi nekaj iztocnic za raziskavo recepcije Gradnika v Argentini, izhajajoc iz sistemskih obravnav literature.Pri tem ugotavlja, da so imeli potomci migrantov slovenske in furlanske skupnosti v Argentini vlogo posrednikov pri recepciji Gradnika v Argentini in da je Gradniku kulturna hibridnost omogocala vstop na argentinsko literarno prizorišce preko dveh kulturnih sredin: slovenske in argentinske. Kljucne besede: Alojz Gradnik, Eduardo A. Dughera, Maria Samer, Furlani, literarno prevajanje, izseljenska književnost 75 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Ana TOROŠ: THE ROLE OF MIGRATIONS AND CULTURAL HYBRIDITY IN LITERARY SYSTEMS: STUDYING THE CASE OF ALOJZ GRADNIK IN ARGENTINA, 65–76 SOURCES AND BIBLIOGRAPHY NUK, Ms 1398 – Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), Ms 1398 – Zapušcina Alojza Gradnika. Gradnik, A. (private legacy): Private legacy of Alojz Gradnik, kept by Marko Gradnik. Alberton, L. (2003): Isontini e friulani in Argentina: storie comuni di persone comuni. In: Cecotti, F. et al. (ed): Un‘altra terra un‘altra vita: l‘emigrazione isontina in Sud America tra storia e memoria, 1878–1970. Centro isontino di ricerca e documentazione storica e sociale Leopoldo Gasparini; Comune di Gradisca d‘Isonzo, Assessorato alla cultura; Fondazione Cassa di risparmio di Gorizia, 59–86. Assmann, J. (1992): Das kulturelle Gedächtnis. Schrift, Erinnerung und politische Identität in frühen Hochkulturen. München, Beck. Bockelman, B. (2011): Between the Gaucho and the Tango: Popular Songs and the Shifting Landscape of Modern Argentine Identity, 1895–1915. Am Hist Rev 116/3, 577–601. Brecelj, A. (1992): Slovenski etnicni tisk v Argentini do druge svetovne. Dve domovini: razprave o izseljen- stvu = Two Homelands: migration studies, 167–183. Cancian, S. (2010): Families, Lovers, and theie Let- ters. Italian Postwar Migration to Canada, University of Manitoba Press. Cecotti, F. (2003): L’emigrazione dal Litorale austri- aco verso Argentina e Brasile. 1878–1903. In: Cecotti, F. et al. (ed): Un‘altra terra un‘altra vita: l‘emigrazione is- ontina in Sud America tra storia e memoria, 1878–1970. Centro isontino di ricerca e documentazione storica e sociale Leopoldo Gasparini; Comune di Gradisca d‘Isonzo, Assessorato alla cultura; Fondazione Cassa di risparmio di Gorizia, 15–58. Micelli, F. (1997): Stagioni, luoghi e parole: le lettere di un emigrante temporaneo (1905–1915. In: D’Agostin, A. et al.: Ti ho spedito lire cento. Le stagioni di Luigi Pi- ccoli, emigrante fiulano. Lettere famigliari (1905–1915). Comune di Codroipo: Centro Studi Storici Menocchio di Montereale Valcellina. 9-57. Dovic, M. (2004): Sistemske in empiricne obravnave literature. Ljubljana, ZRC SAZU. Dovic, M. (2013): Kulturni nacionalizem, literatura in Enciklopedija romanticnega nacionalizma v Evropi. In: Krakar Vogel, B. (ed.): Slavistika v regijah. Ljubljana, Zveza društev Slavisticno društvo Slovenije, 38–44. Gerber, D. (2006): Epistolary Masquerades: Acts of Deceiving and Withholding in Immigrant Letters. In: Gerber, D., Elliott, B. & S. Sinke (eds.): Letters across Borders. New York, Palgrave Macmillan, 141–157. Goldberg, A. (2006): Reading and Writing across the Borders of Dictatorship: Self-Censorship and Emigrant Experience in Nazi and Stalinist Europe. In: Gerber, D., Elliott, B. & S. Sinke (eds.): Letters across Borders. New York, Palgrave Macmillan, 158–174. Gradnik, A. (2008): Zbrano delo Alojza Gradnika V (eds. Hladnik, M. and Pretnar, T.). Maribor, Litera. Milharcic Hladnik, M. (2009): Krila migracij: po meri življenjskih zgodb. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU. Juric-Pahor, M. (2012):Transculturation and cultural hybridity: two key notions of postcolonial studies as a challenge for the study of national and ethnic identities. Razprave in gradivo: revija za narodnostna vprašanja, 69, 36–65. Kacin Wohinz, M. & J. Pirjevec (2000): Zgodovina Slovencev v Italiji 1866–2000. Ljubljana, Nova revija. Kalc, A. (1995): Nekateri vidiki primorskega izsel- jevanja v Južno Ameriko do prve svetovne vojne. In: Jurak, M. et al. (eds.): Kulturno ustvarjanje Slovencev v Južni Ameriki. Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Slovenska izseljenska matica, 33–55. Kalc, A. (2016): Antifascisti sloveni della Venezia Giulia in Argentina tra le due guerre. Storia contempora- nea in Friuli, 45, 46, 31–55. Kersevan, A. (2003):Kratek zgodovinski opis furlan- ske književnosti. In: Costantini, E. (ed.).: Dobrodošli v Furlaniji. Videm, Societŕ filologica friulana, 215–254. Mislej, I. (1993): Duhovno življenje v slovenski skupnosti v Južni Ameriki. In: Švent, R.: Bibliografsko kazalo Duhovnega življenja. Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 4–13. Pertot, M. (2011): Lepa Vida ob Srebrni reki: kul- turno in gledališko delo primorskih in drugih zgodnjih priseljencev v Argentini. Trst, Mladika. Pertot, S. (2007): V imenu oceta: Medgeneracijski prenos slovenskega jezika in identitete po moški liniji. In: Košuta, M. (ed.): Živeti mejo. Trst, Slavisticno društvo, 255–266. Švent, R. (1993): Bibliografsko kazalo Duhovnega življenja. Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske fakul- tete. Toroš, A. (2011): Alojz Gradnik in Heinrich Mann: literarne refleksije medkulturne razpetosti. Slavisticna revija, 59, 1, 83–91. Toroš, A. (2013): O zemlja sladka: kamen, zrno, sok: Alojz Gradnik ter romanski in germanski svet. Ljubljana, Slovenska matica Toroš, A. (2014):Alojz Gradnik, a poet and transla- tor at the linguistic, cultural and ideological crossroads. Interlitteraria, 19, 2, 388–399. Urbani, U. (1935): Alojz Gradnik, un poeta dall’ani- ma italo-slava. In: Urbani, U. (ed.): Scrittori jugoslavi. Zara, Libreria internazionale E. de Schönfeld, 93–98. Žitnik Serafin, J. (2014): Vloga izseljenske/prise- ljenske književnosti in literarne vede pri raziskovanju migracij. Dve domovini: razprave o izseljenstvu = Two Homelands : migration studies, 31–42. Žitnik Serafin, et al. (1997): Slovenski izseljenski pisci v tridesetih letih. In: Vodopivec, P. et al. (ed.): Slovenska trideseta leta. Ljubljana, SM, 181–193. 76 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 original scientific article DOI 10.19233/ASHS.2018.07 received: 2017-06-22 PRAZGODOVINSKO JAMSKO GROBIŠCE OB SOTOCJU KRVAVEGA POTOKA IN VODOTOKA GLINŠCICE Pavel JAMNIK Kocna 5, 4273 Blejska Dobrava, Slovenija e-mail: pavel.jamnik@telemach.net Petra LEBEN-SELJAK Dobracevska ulica 44, 4226 Žiri, Slovenija e-mail: petra.leben@gmail.com Borut TOŠKAN ZRC-SAZU, Inštitut za arheologijo, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija e-mail: borut.toskan@zrc-sazu.si Stanko FLEGO Pellegrini 20, 34139 Trst, Italija e-mail: s_flego@virgilio.it Bruno BLAŽINA Jenkova 16, 6230 Postojna, Slovenija e-mail: bruno.blazina@gmail.com IZVLECEK V prispevku predstavljamo najdbo kostnih ostankov najmanj štirih odraslih oseb, mladostnika in otroka iz treh jamskih rovov ob sotocju Krvavega potoka in Glinšcice.Ob odkritju se je predvidevalo,da kosti izvirajo iz obdobja hladne vojne, zato je najdbe v obravnavo prevzela policija. Z novimi pregledi se je izkazalo, da gre za prazgodovinsko grobišce.Ob enem izmed najdišc so bile skupaj s cloveškimi ostanki tudi kosti goveda,svinje,osla in kokoši, zato se zdi verjetna domneva,da so bile te živali grobni pridatek.Ker se osel in kokoš na tem obmocju pojavita šele v železnodob- nih kulturah, v ta cas umešcamo tudi novoodkrita jamska grobišca.Po primerjavi z jamami v dolini Glinšcice, v katerih so bili v preteklosti že odkriti prazgodovinski cloveški ostanki,postavimo domnevo,da je bil ta del strme soteske za eno od bližnjih prazgodovinskih skupnosti, ki je živela nad omenjeno dolino, prostor za pokop umrlih. Kljucne besede: cloveške kosti, jama, pokop, prazgodovina, dolina Glinšcice SEPOLTURE PROTOSTORICHE NELLA GROTTA NEI PRESSI DELLA CONFLUENZA DEL KRVAVI POTOK E DELLA VAL ROSANDRA SINTESI Nel presente contributo viene preso in esame il ritrovamento di resti ossei umani di almeno quattro persone adulte, di un giovane e di un bambino, rinvenuti in tre gallerie nei pressi della confluenza tra il Krvavi potok e la Val Rosandra. Inizialmente si ritenne che le ossa risalissero al tempo della guerra fredda, perciň furono prese in consegna dalla polizia. In seguito ad ulteriori sopralluoghi si č potuto attribuire i resti a sepolture di epoca protostorica. In uno dei siti sono stati rinvenuti assieme ai resti ossei umani anche ossa di bovino,scrofa, asino e gallina che si ritiene potessero far parte del corredo funebre. Gli asini e le galline appaiono in questa zona appena nell’etŕ del ferro, epoca alla quale si potrebbero far risalire anche le sepolture recentemente scoperte.In base ai confronti con i resti ossei umani, riscontrati nelle altre grotte della Val Rosandra, si suppone che il ripido pendio fosse stato usato da una delle comunitŕ protostoriche che abitava sopra la Val Rosandra come “luogo dei morti”. Parole chiave: ossa umane, grotta, sepoltura, protostoria, Val Rosandra 77 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Pavel JAMNIK et al.: PRAZGODOVINSKO JAMSKO GROBIŠCE OB SOTOCJU KRVAVEGA POTOKA IN VODOTOKA GLINŠCICE , 77–90 UVOD V vasi Klanec pri Kozini se dva izvirna potoka Glinšcice združita v vodotok Glinšcica, ki se usmeri proti Tržaškemu zalivu. Tik pred državno mejo, nad vasjo Botac, pod skalnim pomolom, na vrhu katerega je protiturški obrambni tabor z imenom Tabor nad Bo- tacem oziroma Draški tabor/Taber di Draga, se s severa v Glinšcico izliva Krvavi potok. Od tu naprej so vode v dolžini približno dveh kilometrov vrezale do 200 višinskih metrov globoko sotesko, ki jo z obeh strani obdajajo strme skalne stene, v katerih so razgaljene plasti paleocensko-eocenskih apnencev, ki prihajajo v stik z eocenskim laporjem. Soteska se ponovno razširi pri prehodu vodotoka v izravnano zaledje Trsta pri zaselku Gornji konec/Bagnoli superiore. Pri vasi Žavlje/ Aquilinia se vode izlijejo v Tržaški zaliv. Skupna dol- žina vodotoka Glinšcica od izvira do Tržaškega zaliva, katerega soteska je naravna povezava med morjem in celinskim delom, je 12.100 metrov. V delu soteske od pritoka Krvavega potoka do ponovne razširitve doline pred zaselkom Gornji konec/Bagnoli superiore je do zdaj na italijanski strani registriranih skupno 56 kraških jam, tako brezen kot vodoravnih jam in spodmolov (vec o tem na http://www.catastogrotte.fvg.it/). Med njimi je že od prejšnjega stoletja naprej odkritih skupno deset jam z arheološkimi ostanki. Na slovenski strani meje je ob izlivu Krvavega potoka v Glinšcico in pod skalnim pomolom, na katerem je protiturški tabor, v katastru Jamarske zveze Slovenije registriranih pet jam. V novembru 2016 smo trije avtorji tega prispevka (S. Flego, B. Blažina in P. Jamnik) opravili ogled vodoravne jame Dg 4, kat. št. JZS 6922. Jama je približno 20 višin- skih metrov nad strugo Krvavega potoka in 270 metrov pred sotocjem z vodotokom Glinšcica. Za lepo obokanim vhodom in za bivanje ali vsaj zavetje primernim vhodnim delom kljub precejšnjim vkopom, ki so jih naredili jazbeci, na jamskih tleh nismo opazili arheoloških ali osteoloških ostankov. Vzhodno pod jamo je vecja skalna stena (slika 1), ob vznožju katere je viden ostanek zelo starega jamskega sistema. Tik preden se skalna stena ne- kaj metrov nad Krvavim potokom strmo dvigne, smo pri ogledu ob vznožju opazili manjšo luknjo. Za manjšimi vhodi se jame veckrat razširijo, zato smo želeli preveriti, ali je morda kaj podobnega tudi tukaj. Ugotovili smo, da gre le za ozek rov. Tudi to je ostanek nekdanjega razvejanega jamskega sistema, ki se je raztezal na mestu pod današnjo skalno steno. V okolici vhoda smo opazili znacilen vkop brloga jazbeca in poleg nekaj fragmentov živalskih kosti v izmetanem materialu pred jazbino našli tudi posamezne cloveške kosti in zobe. METODOLOGIJA DELA Razen nekaj fragmentov cloveških kosti in posamez- nih zob na površju izkopanega materiala pred jazbino ni bilo nicesar, kar bi neposredno nakazovalo na starost najdenih kosti. Manj kot sto metrov oddaljena državna meja in kršcanski kipec Marije v eni od skalnih niš pod skalno steno (slika 2) sta nas napeljala k misli, da gre morda za najdbe cloveških ostankov, ki izvirajo še iz casa prebegov cez jugoslovansko-italijansko mejo, saj je iz novejše zgodovine znanih vec primerov mejnih incidentov med vojaki JLA in prebežniki cez mejo. Kosti in zobe smo zato pobrali in jih s pomocjo Ko- misije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišc (v nadaljnjem besedilu: komisija) preda- li policiji.1 Slednja najdbo neznanih cloveških ostankov obravnava kot domnevni sum storitve kaznivega dejanja in skladno s svojimi kriminalisticno-tehnicnimi in foren- zicnimi naceli izvaja ukrepe za razjasnitev okolišcin smr- ti oziroma identifikacijo najdenih cloveških posmrtnih Slika 1: Skalna stena nad Krvavim potokom; a) panoramski in b) bližinski posnetek z oznacenimi mesti najdb (Foto: P. Jamnik) Fig. 1: Rock face above Krvavi Potok: a) panoramic view and b) close-up view with the locations of the finds marked (Photo: P. Jamnik) Dokument Ministrstva za gospodarski razvoj, št. 131-1/2016/133, z dne 7. novembra 2016. 78 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Pavel JAMNIK et al.: PRAZGODOVINSKO JAMSKO GROBIŠCE OB SOTOCJU KRVAVEGA POTOKA IN VODOTOKA GLINŠCICE , 77–90 ostankov. Skladno s tem je Uprava kriminalisticne poli- cije najdene zobe poslala Nacionalnemu forenzicnemu laboratoriju Generalne policijske uprave z zaprosilom za DNK-analizo.2 Iz okolišcin najdbe je bilo sicer jasno, da cloveški kostni ostanki niso posledica kaznivega dejanja, storjenega v zdajšnjem obdobju, temvec izvirajo iz casa prejšnje države, morda pa celo iz arheoloških obdobij. Na splošno je locevanje najdenih cloveških ostankov na tiste, ki pripadajo arheološkim obdobjem, in tiste, ki so še predmet kriminalisticno-forenzicnih preiskav, težko izvedljivo ali celo neizvedljivo, ce poleg kosti ni drugih predmetov. V današnjem casu so v antropologiji in genetiki že vsaj okvirno znani t. i starodavni genetski zapisi, ki so bili pridobljeni z DNK-analizami t. i. sta- rodavnih DNK (angl. ancient DNA). Domnevali smo, da bi s pridobitvijo rezultatov DNK-analize genetskega zapisa zob, najdenih v jazbini, morda lahko preverili, ali je s takimi analizami mogoce locevati najdbe cloveških kostnih ostankov, ki morajo ostati predmet nadaljnje policijske preiskave, od cloveških kostnih ostankov, ki jih je ob najdbi mogoce razumeti kot predmet kulturne dedišcine. To bi bila preiskovalno-metodološka novost tudi v policijskem delu. V konkretnem primeru jazbine pa bi, ce bi rezultati kazali na arheološko pripadnost najdenih cloveških kosti, dobili še prvi genetski zapis starodavne DNK v Sloveniji. Zapis bi morda že lahko primerjali z domnevami o cloveških migracijah cez ozemlje današnje Slovenije v arheoloških obdobjih (o dosedanjih domnevah o migracijskih tokovih cez ozemlje Slovenije glej Zupan, Vrabec in Glavac, 2013; Zupan in Glavac, 2014; Zupan, 2014). Žal se je izkaza- lo, da so z metodološkega vidika preiskave starodavnega DNK zahtevnejše kot DNK-analize, ki se izvajajo za kriminalisticno-forenzicne potrebe. Nacionalni foren- zicni laboratorij tako za preiskave starodavnega DNK nima primerne opreme in ustreznih reagentov (zacetnih oligonukleotidov), s katerimi bi lahko dolocili bialelne oznacevalce za ugotavljanje preteklih populacijskih dogajanj, s temi pa nato podtipe haplotipov kromosoma Y, zato preiskave ni bilo mogoce opraviti.3 Ker je še vedno obstajala možnost, da so najdeni cloveški ostanki povezani z dogodki ob ilegalnih pre- hodih jugoslovansko-italijanske državne meje v casu Jugoslavije in bi torej preiskava dogodka spadala pod pristojnost komisije, je bil opravljen ponovni pregled širšega obmocja najdbe cloveških kosti. Pokazalo se je, da so posamezni cloveški ostanki tudi na dveh mestih ob previsu pod skalno steno in na nasipnem stožcu pod enim izmed rovov v skalni steni. Tako kot pri preostalih prikritih grobišc je antropološko analizo najdenih clo- veških ostankov za komisijo opravila fizicna antropo- loginja dr. Petra Leben – Seljak. Ob ponovnem obisku skalne stene junija 2017 je S. Flego na obeh mestih pod Slika 2: Kipec Marije v skalni niši (Foto: P. Jamnik) Fig. 2: Statuette of the Virgin Mary in a rock niche(Photo: P. Jamnik) steno, kjer so bile naknadno najdene cloveške kosti, našel še tri fragmente loncenine, ki nedvomno pripada arheološkim obdobjem in jo glede na mesto najdbe lahko povežemo z že prej najdenimi cloveškimi ostanki. Najdbe so bile s tem prepoznane kot arheološka pre- micna kulturna dedišcina in predane Zavodu za varstvo kulturne dedišcine Nova Gorica.4 V nadaljnjem besedilu na podlagi opravljene antro- pološke in zoološke analize kostnih najdb ter okvirne casovne umestitve fragmentov loncenine predstavimo novoodkrito prazgodovinsko mesto odlaganja mrtvih. Jamsko grobišce poskušamo povezati z že do zdaj zna- nimi odkritji cloveških ostankov v jamah v dolini Glin- šcice ter nakazati vzroke za izbiro doline kot prostora, namenjenega odlaganju mrtvih. OPIS NAJDIŠCA IN NAJDB Skalna stena, pod katero so bili najdeni cloveški ostanki in loncenina, se dvigne iznad struge Krvavega potoka in poteka v severozahodni smeri, v dolžini približno 70 metrov do današnje pohodne poti, nekda- 2 Dokument Uprave kriminalisticne policije, št. 131-6/2016/2 (22-03), z dne 2. decembra 2016. 3 Dokument Nacionalnega forenzicnega laboratorija, št. 233-5158/2016/2 (2P503-01), z dne 18. aprila 2017. 4 Dokument Uprave kriminalisticne policije, št. 131-6/2016/4 (22-03), z dne 17. julija 2017. 79 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Pavel JAMNIK et al.: PRAZGODOVINSKO JAMSKO GROBIŠCE OB SOTOCJU KRVAVEGA POTOKA IN VODOTOKA GLINŠCICE , 77–90 Slika 3: Ostanki sige in kapnikov na skalni steni (Foto: P. Jamnik) Fig. 3: Remains of calcite deposits and dripstones on therock face (Photo: P. Jamnik) Slika 4: Cloveški zobje v sedimentu, izmetanem iz Jazbine (Foto: P. Jamnik) Fig. 4: Human teeth in sediment ejected from the Jazbina cave (Photo: P. Jamnik) nje železniške proge med Trstom in Kozino (današnje državne meje med Slovenijo in Italijo), tam pa se nato razširi v skalno pobocje. Na najvišjem mestu je visoka do deset metrov. Pod njo je staro melišce, ki se spoji z melišcem skalnega pomola Tabor nad Botacem, pod katerim se Krvavi potok izlije v Glinšcico. Skalna stena je ostanek nekdanjega, danes že propadlega/denu- diranega jamskega sistema. Od nekdanje jame so se ohranili le dva manjša previsa z nekajmetrskimi ozkimi, s sedimenti zapolnjenimi rovi, ki pod previsi vodijo pod steno, in trije krajši rovi nekoliko nad vznožjem stene. Ob previsih in v nekaterih od rovov je še vedno vidna stara siga s kapniki (slika 3). Jamarja Jamarskega odseka Slovenskega planinskega društva Trst, Claudio Bratoš in Stojan Sancin, sta pred leti poskušala pod enim od previsov pod skalno steno odkopati s sedimenti zapolnjen rov in priti v še neza- polnjene dele jame, vendar sta delo po nekaj metrih opustila. Previse oziroma ostanke jamskega sistema sta v katastru Jamarske zveze Slovenije oznacila z imenom Dg 5, rovi pod steno pa niso registrirani kot jamski objekt s katastrsko številko. Cloveške kosti so bile pod skalno steno najdene na treh mestih. Najdbe so bile med seboj toliko oddaljene, da med kostmi ni moglo priti do medsebojnega mešanja, zato pod steno in v njej lahko identificiramo tri razlicna mesta, kamor so bila odložena trupla pokojnikov. Te najdišcne tocke smo poimenovali Jazbina, Rov sredi skalne stene in Pod previsom, spadajo pa k propadlemu jamskemu sistemu Dg 5, kakor sta skalno steno v jamarskem katastru ozna- cila jamarja Bratoš in Sencin. Ta tri poimenovanja mest najdb v clanku uporabljamo kot lastna imena, zato jih pišemo z veliko zacetnico. Pri antropološki analizi clo- veških kostnih ostankov sta spol in starost dolocena po standardnih metodah (Ferembach et al., 1980), obraba zob pa je dolocena po metodah Brothwella in Murphyja (Hillson, 1996). V pregledu literature navajamo tudi tri novejša pregledna dela (Cox in Mays, 2000; Cox et al., 2008; Marquez-Grant in Fibiger, 2011). Jazbina je le 60 centimetrov visok, 60 centimetrov širok in 3 metre dolg rov. Jazbeci luknje kopljejo tudi na koncu rova, vendar zaradi ozkega prostora ni mogoce preveriti, kako globoko in dalec v sedimente oziroma ali se za ožino rov ponovno razširi. Vecina kosti je bila najdena pred Jazbino v materialu, ki je bil pri kopanju izmetan iz jame (slika 4), vendar je bilo nekaj kosti tudi v rovu, tako da ni dvoma, da so bile prvotno vse kosti v Jazbini. Pred vhodom se lepo vidi nekaj vecjih kosov skal (slika 5), s katerimi so ljudje po odložitvi trupel v jamski prostor vhod zaprli. V tisocletjih se je verjetno del zidu podrl, s tem pa je rov postal dostopen jazbe- cem, ki so ga zaceli uporabljati za svoj brlog. Cloveški ostanki so mocno fragmentirani in razlicno ohranjeni, kar se odraža že na kosteh. Lobanja: • tri leve sencnice (os temporale) pripadajo trem odraslim osebam. Glede na razmeroma majhen bradavicni odrastek so verjetno ženske (pro- cessus mastoideus -1), a tega ni mogoce trditi z gotovostjo, saj je pri dolocitvi spola pomembno, kakšne so še preostale spolne znacilnosti; • del zatilnice pripada eni odrasli osebi (pars basilaris os occipitale; synchondrosis sphaenooc- cipitalis je zakostenela); • desna licnica (os zygomaticum) je zelo gracilna in pripada eni osebi nedolocljivega spola in sta- rosti. Lahko gre za starejšega otroka ali za odraslo žensko; 80 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Pavel JAMNIK et al.: PRAZGODOVINSKO JAMSKO GROBIŠCE OB SOTOCJU KRVAVEGA POTOKA IN VODOTOKA GLINŠCICE , 77–90 • osem fragmentov krova, od tega štirje zelo majhni. Vecji fragmenti so od temenice (os parietale) in celnice (os frontale, desni del; glabella –2). Celni- ca verjetno pripada isti osebi kot licnica; lahko gre za starejšega otroka ali za odraslo žensko. Zobje: • leva polovica korpusa mandibule s petimi zobmi (C, PM2, vsi trije M), medtem ko dva zoba manj- kata post mortem (I2, PM1). Stopnja obrabe grizne ploskve ustreza starosti 25–35 let po Brothwellovi lestvici (M1 4, M2 2+, M3 2); • leva zgornja celjustnica (maksila) z enim zobom (M1, stopnja abrazije 4+/5 po Brothwellu, starost 25–35 let); • trije posamezni zobje: zgornji sekalec (I1), zgornji kocnik (M2) in zobna zasnova zgornjega podoc- nika (C). Dva zoba (I1 in M2) pripadata odrasli osebi, drugi kocnik (M2, stopnja abrazije 4 po Brothwellu) bi glede na stopnjo obrabe grizne ploskve lahko pripadal isti osebi kot leva maksila s prvim kocnikom. Zobna zasnova zgornjega podocnika (C) pripada otroku, staremu 6–9 let (razvojna stopnja zasnove ustreza dentalni staro- sti 7 let ± 2 leti in 8 let ± 2 leti). Trup: • lok prsnega vretenca pripada eni odrasli osebi. Roka: • ena desna lopatica (scapula) pripada otroku; • tri kosti dlani pripadajo odrasli osebi: gre za dve dlancnici (ena je palceva) in proksimalni prstni clenek; • en nedolocljiv fragment, ki spominja na palcevo dlancnico otroka. Noga: • desna stegnenica v dveh delih (femur; korpus + locena distalna epifiza) pripada otroku. Skeletna starost približno 6–8 let: ocenjena dolžina dia- fize 23–24 centimetrov, srednji obod diafize 54 milimetrov; • en fragment korpusa femurja, ki po velikosti ustreza zgornjemu, srednji obod 52 milimetrov; • štirje fragmenti mecnice (fibula) so verjetno od dveh mecnic, ki pripadata najmanj eni odrasli osebi; • desna skocnica (talus) pripada odrasli osebi, gle- de na velikost domnevno ženski (maks. dolžina talusa 51 milimetrov); • tri stopalnice. Cloveški kostni ostanki pripadajo najmanj štirim osebam: otroku, staremu 6–8 let, in trem odraslim, domnevno ženskam. Otroške kosti so: zob, lopatica, desni femur, verjetno tudi del levega, pogojno še celnica Slika 5: Jazbina z ostanki kamnov, s katerimi je bil zaprtprazgodovinski grob (Foto: P. Jamnik) Fig. 5: The Jazbina cave with the remains of the rocksthat were used to seal the prehistoric grave (Photo: P. Jamnik) in licnica. Odraslim osebam pripadajo fragmenti treh lobanj, vretence, mecnici, kosti dlani in stopal. Spolni znaki in gracilnost kosti so na meji med moškimi in ženskimi, z rahlo težnjo k ženskemu spolu. Pred vhodom v Jazbino in na pobocju pod njo kljub skrbnemu pregledu nismo odkrili drugih arheoloških najdb, skupaj s cloveškimi ostanki pa je pred jamo leža- lo tudi vec odlomkov živalskih kosti. Slednje nedvomno izvirajo iz rova, v katerem so bili tudi cloveški ostanki, saj je prostor pred rovom strm; kosti so se na tem mestu lahko ohranile le zato, ker so bile pred kratkim izmetane iz Jazbine. Ker je rov brlog jazbeca, je bilo pricakovati, da gre za kostne ostanke poginulih jazbecev in morda še za nekaj kosti njegovega plena. Arheozoološka analiza je to domnevo potrdila le deloma. Pokazala je na prisot- nost vec živalskih vrst: 1. Prašic, najbrž domaci (Sus cf. domesticus): • koželjnica (radius): en odlomek; mlada žival. 2. Osel (Equus asinus): • dlancnica (metacarpus): en primerek; mlada žival. 3. Poljski zajec (Lepus europaeus): • golenica (tibia): dva odlomka; • stegnenica (femur): trije odlomki. 4. Jazbec (Meles meles): • lobanja (cranium): dva odlomka; zelo verje- tno jazbec; • vretenca (vertebrae): pet odlomkov; zelo verjetno jazbec; • nadlahtnica (humerus): en odlomek; 81 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Pavel JAMNIK et al.: PRAZGODOVINSKO JAMSKO GROBIŠCE OB SOTOCJU KRVAVEGA POTOKA IN VODOTOKA GLINŠCICE , 77–90 • koželjnica (radius): dva odlomka; • medenica (pelvis): trije odlomki; • golenica (tibia): en odlomek. 5. Ožje neopredeljen veliki rastlinojed (velikostni razred goveda): • spodnja celjustnica (mandibula): en odlomek; • koželjnica (radius): en odlomek. 6. Kokoš (Gallus domesticus): • stegnenica (femur): dva odlomka. 7. Taksonomsko neopredeljene najdbe: • devet odlomkov. Najbolje zastopana živalska vrsta v gradivu je sklad- no s pricakovanji jazbec (N = 14), kar je smiselno razlo- žiti z naravnim poginom v jazbini. Cumnato s truplom poginule živali naj bi namrec preostali jazbeci v brlogu praviloma le zapecatili in preprosto nadomestili z izko- pom nove (Heptner in Naumov, 2001, 1280–1281). To pomeni, da jazbeci ob morebitni poznejši širitvi brloga v smeri nekdanje cumnate s truplom naletijo na celoten skelet poginule živali. Ne preseneca torej, da je v ana- liziranem gradivu jazbec zastopan s pestrim naborom skeletnih elementov s prakticno vseh delov telesa (glej zgoraj). Druga izhodišcna domneva, po kateri bi bili med najdenimi živalskimi kostmi lahko tudi ostanki jazbecevega plena, ni bila potrjena. Ta naša najvecja kuna se namrec hrani z žuželkami, polži, dvoživkami, malimi sesalci in mrhovino (Kryštufek, 1991, 221), v analiziranem gradivu najdene živalske vrste pa – z morebitno izjemo poljskega zajca – ne spadajo v nobeno od naštetih kategorij. Verjetneje je torej, da je za prisotnost ostankov goveda, prašica, kokoši in osla odgovoren clovek. Vsaj kosti prvih dveh omenjenih vrst bi pri tem nemara lahko razumeli celo kot ostanek pogrebnega pridatka ali popotnice. Navsezadnje so bili med številnimi odkritji govejih in prašicjih kosti v prazgodovinskih in rimskodobnih najdišcih na Krasu in v njegovem zaledju (glej npr. Leben, 1967; Riedel, 1968a; 1968b; 1968c; 1969; 1973; 1974; 1976; Turk et al., 1992; Turk et al., 1993; Toškan in Dirjec, 2004; Toškan et al., 2014) (domnevno) odkriti tudi cloveški pokopi (glej npr. Battaglia in Cossiansich, 1915; Jamnik et al., 2017). Najdbe kokoši in osla so v obravnavanem prostoru bistveno redkejše, vecina pa spada v rimski cas (glej npr. Toškan, 2009; Boschin, 2013). Pravzaprav je na podlagi razpoložljivih podatkov prisotnost najdb omenjenih dveh živalskih vrst na obmocju Krasa mogoce pricako- vati šele v železni dobi. Najstarejši znani ostanki osla z obmocja severne Italije so namrec datirani v obdobje od leta 1200 do 950 pr. n. št., pri cemer je pomembno, da so bili tja razširjeni z juga Apeninskega polotoka, in ne iz srednje Evrope (Blake, 2015, 62 in tam navedena Slika 6: Rov sredi skalne stene in nasipni stožec pod steno, na katerem so bile cloveške kosti in fragment loncenine (Foto: P. Jamnik) Fig. 6: “Passage in the Middle of the Rock Face” and talus below the rock face in which human bones and pottery fragment were found (Photo: P. Jamnik) literatura). Zelo podoben je tudi casovni okvir pojava prvih kokoši v istem prostoru (De Grossi Mazzorin, 2000; Kyselý, 2010; Škvor Jernejcic in Toškan, 2017). Njihove kosti se v teh najzgodnejših fazah skoraj brez izjeme pojavljajo le v grobovih in drugovrstnih kultnih kontekstih (Sykes, 2012), kar je vsekakor pomenljivo. Rov sredi skalne stene je od Jazbine oddaljen približ- no 25 metrov. Odpira se okoli tri metre visoko v skalni steni in je dostopen le z vrvjo. Gre za do en meter visok in nekaj metrov dolg fosilni rov z ravnim dnom. Tudi ta rov se na koncu zaradi zapolnitve s sedimenti tako zoži, da ni mogoce preveriti, ali se nadaljuje v daljše jamske rove. Pod vhodom vanj je na dnu skalne stene lepo viden nasipni stožec sedimentov, ki skozi leta polzijo iz rova (slika 6). Na tem nasipnem stožcu so bili najdeni štirje fragmenti cloveških kosti in fragment loncenine. Vse cloveške kosti so kosti dlani (manus), in sicer gre za dva proksimalna clenka odrasle osebe: • cel prstni clenek (ohranjen v treh fragmentih, prelomi se ujemajo: dolžina 45 milimetrov) je glede na velikost verjetno od sredinca, lahko pa tudi od kazalca ali prstanca; • proksimalna polovica clenka, verjetno od palca. Fragment loncenine je velik 7,6 x 6 centimetrov, debelina stene je 0,9 centimetra. Posoda je bila izdelana iz dobro precišcene gline z dodatki peska in neenako- merno žgana. Barva fragmenta je zunaj od opecnato 82 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Pavel JAMNIK et al.: PRAZGODOVINSKO JAMSKO GROBIŠCE OB SOTOCJU KRVAVEGA POTOKA IN VODOTOKA GLINŠCICE , 77–90 Slika 7: Fragmenti loncenine; 1. Rov v skalni steni, 2. Pod previsom (Foto: P. Jamnik) Fig. 7: Pottery fragments: 1. “Passage in the Middle ofthe Rock Face”; 2. “Below the Overhang” (Photo: P. Jamnik) rdece do svetlo rjave, na notranji strani crna, crn je tudi prelom. Zunanja in notranja stran sta zaglajeni, ni pa mogoce ugotoviti nacina izdelave. Fragment pripada vecji posodi (slika 7/3). Pod previsomsmo poimenovali do približno 2,5 metra visok in približno deset metrov dolg prostor pod skalno steno. Ob zadnji steni previsa je nekaj manjših jamskih rovov, ki so izoblikovani v kompaktni kamnini, v njih pa ni sedimenta. Edini rov s sedimenti je takoj ob zacetku pre- visa – tam sta jamarja tudi zacela kopati in poskušala najti nadaljevanje jame. Po približno osmih metrih kopanja v ozkem rovu sta delo opustila. V prekopanem sedimentu tik pod previsom sta bila najdena dva zoba (slika 8). Zoba pripadata mlajši odrasli osebi, lahko tudi mla- dostniku (vec kot 14 in manj kot 25 let): • spodnji stalni podocnik z zelo rahlo obrabo gri- zne ploskve (C: stopnja abrazije po Murphyju 2); • zgornji stalni molar, po obliki krone M3, razprte korenine bolj ustrezajo M2. Obraba grizne plo- skve je zelo rahla (stopnja abrazije po Murphyju 2 in po Brothwellu 2). Ce je imela oseba ohra- njene tudi spodnje molarje, taka obraba ustreza starosti do 25 let. Analiza je pokazala zacetni ka- ries (vrat, bukalno), odebeljene zobne korenine (vnetni proces, morda granulom). V prekopanem materialu, ki sta ga jamarja metala po pobocju pred previsom, sta bila najdena tudi dva fragmenta loncenine. Prvi fragment velikosti 4,5 x 3,2 Slika 8: Najdišce Pod previsom (Foto: P. Jamnik) Fig. 8: The “Below the Overhang” site (Photo: P. Jamnik) 83 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Pavel JAMNIK et al.: PRAZGODOVINSKO JAMSKO GROBIŠCE OB SOTOCJU KRVAVEGA POTOKA IN VODOTOKA GLINŠCICE , 77–90 Slika 9: Pogled z juga proti strmemu delu doline Glinšcice: kvadrat; jame s cloveškimi ostanki, trikotnik; novo najdišce pod skalno steno, krog; preostala jamska arheološka najdišca, 1; gradišce Lorencon, 2; gradišce na Selih, 3; gradišce Sv. Mihael, 4; Muhov grad (Risba: M. Križnar, vir: Google Earth) Fig. 9: View from the south towards the steep part of the valley of the Glinšcica/Rosandra. Square: caves with human remains. Triangle: new site below the rock face. Circle: other archaeological sites in caves – 1. Lorencon hill fort; 2. Sela hill fort; 3. San Michele hill fort; 4. Castello di Moccň (Drawing: M. Križnar, source: Google Earth) centimetra in debeline 1,2 centimetra je izdelan iz dobro precišcene gline, ki ji je dodan droben pesek. Na zunanji in notranji strani je crne do opecnato rdece bar- ve. Površina se zdi precej porozna. Prelom je crne barve (slika 7/1). Drugi fragment je velikosti 2,9 x 2 centimetra in debeline 0,6 centimetra. Barva je na zunanji strani temno opecnata, na notranji strani pa crna. Prelom je crne barve. Zunanja in notranja stran fragmenta sta zglajeni, zato je ta kos med temi tremi primerki, naj- denimi pod skalno steno, najbolj kakovostna keramika. Ohranjeni fragment je kljub vsemu premajhen, da bi lahko dolocili, kakšni obliki posode je pripadal (slika 7/2). Obe posodi sta bili verjetno izdelani na loncar- skem vretenu. Pod skalno steno so bili torej na treh med seboj lo- cenih mestih najdeni kostni ostanki skupno šestih oseb – pri najdišcu Jazbina ostanki treh odraslih, domnevno žensk in otroka, pri najdišcu Rov sredi skalne stene ostanki ene odrasle osebe in pri najdišcu Pod previsom ostanki mlajše osebe starosti vec kot 14 in manj kot 25 let. Splošen vtis ob pregledu je, da so kosti na pogled in otip ravno take, kot so kostni ostanki iz arheoloških obdobij in nekaterih grobišc, povezanih s povojnimi poboji. Površinska struktura kosti iz Jazbine je sicer razlicna (ene so gladkejše od drugih; otroške in nekatere živalske), kar je verjetno treba pripisati vecji ali manjši izpostavljenosti atmosferskim vplivom in razlikam v strukturi zaradi starosti oseb ob smrti. Enako velja za barvo. Glede starosti najdenih kosti se na osnovi videza, otipa ali anatomskih posebnosti ni mogoce opredeliti. Natancna casovna umestitev samo treh neznacilnih fragmentov loncenine prav tako ni mogoca. Zanesljivo je le, da fragmenti spadajo v obdobje prazgodovine. Po nacinu izdelave, kakovosti in barvi bi jih okvirno umestili v pozno bronasto ali zgodnjo železno dobo. Z le po enim fragmentom vsake od treh razlicnih posod pa seveda ni mogoca niti funkcionalna opredelitev, zato ne vemo, kakšni so bili lonceni izdelki. JAME Z ARHEOLOŠKIMI OSTANKI V OKOLICI NOVEGA NAJDIŠCA V italijanskem jamarskem katastru je v strmem predelu doline Glinšcice (v dolžini okoli 1,5 kilometra), od sotocja s Krvavim potokom oziroma od predela nad Boracem/Bottazzo do razširitve doline nad zaselkom Gornji konec/Bagnoli superiore registriranih 56 kraških jam (vec o tem na http://www.catastogrotte.fvg.it/?var=- contents&id=59). Med njimi je na zahodni strani doline deset jam, v katerih so bili do zdaj odkriti arheološki ostanki. Prav pod Veliko Steno/Monte Stena (442 metrov nadmorske višine), v delu, kjer strmo skalnato pobocje doline Glinšcice preide v navpicno steno, so bili ob vznožju v štirih jamah odkriti tudi cloveški kostni ostanki. V nadaljnjem delu prispevka po geografskem zaporedju od slovensko-italijanske meje proti Trstu predstavljamo le osnovne podatke o najdbah arheoloških ostankov iz vseh jam (slika 9/1–10). 84 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Pavel JAMNIK et al.: PRAZGODOVINSKO JAMSKO GROBIŠCE OB SOTOCJU KRVAVEGA POTOKA IN VODOTOKA GLINŠCICE , 77–90 1. GROTTADI FUNFENBERG (VG 5846, Cat. reg. 5349)5 Gre za velik spodmol pod severno stranjo skalnega pomola Tabora nad Botacem/Taber di Draga6, kjer so srednjeveške razvaline. Dostopen je le podatek o pri- sotnosti bronasto- in železnodobne loncenine (C. R. I. G. A.). 2. CAVERNA IN VAL ROSANDRA/GROTTA DEL TASSO/PECINA PRI RAKNIKU7 (VG 425, Cat. reg. 292) Leta 1913 je F. Battaglia v spodmolu z velikim vhodom izkopal moški skelet z grobnimi pridatki, nekaj kamenega orodja, brus, rožen predmet in ožgane kosti goveda, koze, prašica ter jazbeca. Cloveške kosti so bile razmetane v tanki plasti zemlje ob levi jamski steni, med njimi pa so bili fragmenti treh posod z rdece in crno glajeno površino ter fragment trakastega rocaja. Najdbe je datiral v neo-eneolitski cas (Battaglia in Cossiansich, 1915). Leben je opozoril, da so trakasti (prsteni) rocaji pogosti v bronasti dobi severne Italije, in izrazil pre- pricanje, da manjkajoca dokumentacija Battaglijevega izkopavanja ne dopušca tocnejše casovne in kulturne opredelitve (Leben, 1967, 47; Leben, 1978, 21). Flego in Župancic sta v pregledu najdišc v dolini Glinšcice leta 1991 omenila še mnenje M. Cossiansicha (1918, 28), ki je bil preprican, da je bila ta mala jama verjetno le mesto pokopa (Flego in Župancic, 1991, 18). V mlajših obdobjih je bila tudi zavetišce pred srednjeveškimi nevarnostmi, zaradi veckratnega prekopavanja iskal- cev zakladov pa casovna umestitev najdb na podlagi stratigrafije ni vec mogoca (C. R. I. G. A., z navedbo Bernardini in Batic, 2005). 3. ANTRI SOPRA LA GROTTA DELLE GALLERIE/ SPODMOL NAD PECINO (VG 5126, Cat. reg. 3557) V petdesetih letih prejšnjega stoletja naj bi F. Stradi v eni od dveh med seboj nepovezanih jam ob skalni polici našel neolitski lonec (Marini, 1985, 173), Legnani (1968, 30) pa je izrazil domnevo, da je bil ta morda najden v bližnji Grotta Delle Gallerie/Pecine pod Ste- no (VG 420, Cat. reg. 290). Tudi pri teh dveh manjših jamah se omenjajo cloveške kosti, ki naj bi izvirale iz rimske dobe (Gherlizza in Halupca, 1988, 241; Flego in Župancic, 1991, 18), vendar ni jasno, na podlagi cesa so bili cloveški ostanki tako casovno umešceni. 4. GROTTE DELLE PORTE DI FERRO/ŽELEZNI PR- TON/ŽELEZNA VRATA (VG 3027, Cat. reg. 504) Vhod v jamo je ovalen, z vidnimi so ostanki izklesa- nih vdolbin in rimske malte, v kateri so drobci keramike, kar je bilo razloženo kot poznoanticni poseg za pripravo opazovalno-obrambne tocke (Degrassi, 1929, 163). Ta- koj za vhodom so bile najdene crepinje anticnih in sred- njeveških posod, v nadaljnjem delu približno 30 metrov dolgega jamskega rova pa naj bi bile tudi plasti s praz- godovinskimi ostanki (Degrassi, 1929, 163; Battaglia, 1933, 202; Leben, 1967, 48; Flego in Župancic, 1991, 17–18), o katerih ni mogoce najti natancnih podatkov. V novejših omembah najdišca se prazgodovinske plasti, še vedno brez podrobnih podatkov o najdbah, umešcajo v širše obdobje od neolitika do železne dobe (C. R. I. G. A., z omembo avtorjev Gherlizza in Halupca, 1988). 5. GROTTA DELLE GALLERIE/PECINA POD STE- NO8 (VG 420, Cat. reg. 290) V tem, skupno 104 metre dolgem jamskem sistemu je bilo od vseh jam na obmocju Glinšcice opravljenih najvec raziskav. Prva izkopavanja je izvedel že Marche- setti leta 1890, pozneje pa so v jami kopali še Battaglia, Cossiansich, Neumann v letih 1923 in 1914, Stradi v letu 1938/39, Cannarella in Valles v letu 1954/55, skupina Gruppo Speleologico San Giusto leta 1959 in raziskovalci iz institucije Centro Studi Carsici leta 1975 (Leben, 1967, 48–50 in T/I-II; Flego in Župancic, 1991, 17). Material je v razlicnih zbirkah. V plasteh so zasto- pani elementi zgodnjega, mlajšega in poznega neoliti- ka. Vecina najdb pripada bronasti dobi, prisotne so tudi najdbe iz železne dobe. V vrhnjih plasteh je prisotna tudi anticna loncevina (Leben, 1967, 48–50; Flego in Župancic, 1991, 17; Gilli in Montagnari Kokelj, 1993, 121–194). Tudi v tej jami so bili najdeni cloveški ostan- ki, ki domnevno pripadajo le eni osebi (zatilnicna kost, lopatica in nekaj drugih kosti), vendar ni bilo mogoce ugotoviti, iz katere od v plasteh prisotnih kultur zares izvirajo (Leben, 1967, 49). 5 Pri opisu jam podajamo njihovo italijansko ime in za poševnico še slovensko (ce obstaja), številko jame iz Zgodovinskega katastra Julijske krajine (Catasto storico della Venezia Giulia – VG) in aktualno katastrsko številko regionalnega jamarskega katastra. Kadar vir ni posebej naveden, velja, da smo podatke o najdišcu povzeli iz projekta Portale Catasto Regionato Informatico delle Grotte Archeologiche (C. R. I. G. A.), ki ga na Univerzi v Trstu vodita Manuela Montagnari Kokelj in Franco Cucchi. (http://progetti.divulgando.eu/criga/index. html), in iz italijanskega jamskega katastra (www.catastogrotte.it). 6 Italijani skalni pomol imenujejo grad Funfenberg. 7 Jama je v literaturi omenjana še z naslednjimi imeni: Caverna presso Bottaccio, Caverna Sepolcrale, Caverna del Turco, Caverna in Val Rosandra, Grotta dei Morti, Jama Sinterska, Modrasica (Guidi, 2002) 8 Jama je v literaturi omenjana še z naslednjimi imeni: Botaška pecina, Felshöhle von Draga, Grotta delle Finestre, Grotta dei Camini, Grotta presso Draga Sant‘Elia, Höhle des Tunnels in Pred Jama (vir: Commissione Grotte Eugenio Boegan,Societŕ Alpina delle Giulie, sezione di Trieste del Club Alpino Italiano, http://www.boegan.it/studi-e-ricerche/folklore/storie-e-leggende-del-carso-e-delle-sue-grot- te/?no_cache=1&sword_list%5B%5D=CONOSCIUTE, vpogled 1. junija 2017). 85 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Pavel JAMNIK et al.: PRAZGODOVINSKO JAMSKO GROBIŠCE OB SOTOCJU KRVAVEGA POTOKA IN VODOTOKA GLINŠCICE , 77–90 6. CAVERNATTA PRESSO LA (PARETE) GRANDE/ JAMA PRI STENI (VG 4521, Cat. reg. 1649) 200 metrov levo od Pecine pod Steno (VG 420, Cat. reg. 290) se odpira le nekaj metrov dolga jama, v kateri je F. Stradi leta 1969 odkril cloveške ostanke vec oseb (Marini, 1975, 54). Ker ni bilo najdene loncenine, na podlagi katere bi bila mogoca natancnejša kulturna umestitev, so cloveški ostanki s patološkimi spremem- bami na vretencih umešceni v obdobje kulture žarnih grobišc (Leben, 1978, 21) oziroma v predrimski cas (Flego in Župancic, 1991, 23). 7. GROTTA DEL COCCIO (VG 5794, Cat. reg. 5227) V manjši, le nekaj metrov dolgi jami z ozkim vho- dom je bila najdena keramicna posoda, ki casovno ni opredeljena, domneva pa se, da so jo ljudje uporabljali za zbiranje vode (C. R. I. G. A.). 8. GROTTADELLA SFESA/JAMA POD KAMENCI II. (VG 3029, Cat. reg. 545) V ozki in kratki jami, težko dostopni sredi skalne ste- ne, naj bi pred letom 1926 kopal R. Battaglia, našel pa le malo sledi cloveške prisotnosti (C. R. I. G. A.). D. Marini (1975, 1984) je najdbe najprej opredelil kot kaštelirsko keramiko, pozneje pa jim je pripisal neolitsko starost (Flego in Župancic, 1991, 20). 9. GROTTADEL MONTASIO/JAMA POD KAMENCI (VG 3028, Cat. reg. 544) C. Marchesetti je leta 1913 v ozki jami izkopal loncenino, ki jo R. Battaglia umešca v cas po neolitiku (C. R. I. G. A.), Leben pa na podlagi kroglaste posode z dvema rocajema predvideva kulturno pripadnost starejši bronasti dobi (Leben, 1967, 47–48). 10.CAVERNA SOTTO IL CASTELLO FERR. DI VAL ROSANDRA/JAMA POD CUVAJNICO (VG 3471, Cat. reg. 944) V manjšem rovu pod skalnim previsom je bila najdena bronasta fibula, ki je avtorji casovno ne umešcajo (Gher- lizza in Halupca, 1988; Flego in Župancic, 1991, 19). Na levi strani doline Glinšcice je za zdaj poznana le ena jama, v kateri so bili odkriti cloveški ostanki (slika 9/11). 11. GROTTASULLAPARETE NO DEL MONTE CAR- SO, GROTTA SOPRA I MOLINI DI BAGNILO/ JAMA NAD GORNJIM KONCEM (VG 422, Cat. reg. 325) Na levem bregu doline Glinšcice se na pobocju Griže nad zaselkom Gornji Konec/Bagnoli Superiore odpirata dva vhoda v manjšo jamo, v kateri so našli ostanke cloveških kosti, prazgodovinsko keramiko ter nekaj sileksov (Boegan, 1920, 22). Keramika naj bi bila iz bronaste dobe (Leben, 1967, 47). V sedemdesetih le- tih prejšnjega stoletja so v jami izvedli sondiranje, ki pa je bilo arheološko negativno (Cannarella, 1977, 81–82; Flego in Župancic, 1991, 21). SKLEPNE UGOTOVITVE Na obmocju vznožja navpicne skalne stene pod Veli- ko Steno/Monte Stena, v zracni razdalji do 750 metrov od Jazbine, so torej znane štiri jame, v katerih so bile najdene cloveške kosti. Kljub veckratnim posegom v sedimente v vseh teh jamah pri najdbah cloveških ostankov žal ni jas- nih arheoloških povezav. V vseh jamah gre le za najdbo ostankov ene ali najvec nekaj oseb. V jami Pecina pri Rakniku je bil moški skelet razmetan v tanki plasti zemlje ob levi jamski steni, med kostmi pa so bili fragmenti treh posod, ki skelet posredno umešcajo v bronasto dobo. Pri jami Spodmol nad pecino se omenjajo cloveške kosti, ki so sicer umešcene v rimsko dobo, vendar v literaturi ni podatkov, na podlagi cesa. V jami Pecina pod Steno so bili najdeni ostanki ene osebe, za katero ni jasno, v katero od arheoloških plasti bi jo lahko umestili. Vecina najdb iz jame pripada bronasti dobi, prisotne pa so tudi najdbe iz železne dobe. V Jami pri Steni naj bi bili ostanki vec oseb brez casovno jasneje dolocljive loncenine, zato so umešceni v cas kulture žarnih grobišc oziroma v predrimski cas. Na nasprotni strani doline Glinšcice je s cloveškimi kostnimi ostanki poznana le Jama nad Gornjim koncem, v kateri so kosti na podlagi najdene loncenine casovno umešcene v bronasto dobo. Je med najdbami iz najdišc Jazbina, Rov sredi skalne stene in Pod previsom ter med najdbami cloveških ostan- kov ob vznožju Velike Stene mogoce najti podobnosti? Pri naših najdbah, vsaj v primeru Jazbine, ni dvoma, da je bilo mesto odložitve dveh odraslih in otroka izbrano kot mesto groba oziroma pokopa. Vhod v ozek rov je bil založen s kosi skal, s katerimi so grob zaprli. Ob kosteh ni bilo loncenine. Najdišci Rov sredi stene in Pod previsom sta za bivanje povsem neprimerni, zato se tudi tu, ob upoštevanju, da je Jazbina le nekaj metrov stran, zdi najverjetnejša razlaga, da sta bili obe mesti (tako kot jazbina) namenjeni odložitvi – pokopu mrtvih. Fragmenti loncenine, ki jih je okvirno mogoce umestiti v bronasto ali železno dobo in so bili najdeni skupaj s kostnimi os- tanki na najdišcih Pod previsom in Rov sredi skalne stene, so verjetno grobni pridatki. Ob cloveških kosteh so bili najdeni ostanki živali, ki bi tja morda lahko prišle tudi iz drugih razlogov, vendar se glede na okolišcine najdbe zdi verjetneje, da so bili deli živali prav tako pridani mrtvim. Zaradi prisotnosti kosti osla in kokoši, ki se na tem obmocju pojavita šele v železni dobi, bi lahko širšo casovno umestitev, ki jo nakazujejo fragmenti loncenine, nekoliko zožili na železno dobo. Tako najdbe lahko casovno povežemo vsaj z najdbami iz jam Pecina pod 86 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Pavel JAMNIK et al.: PRAZGODOVINSKO JAMSKO GROBIŠCE OB SOTOCJU KRVAVEGA POTOKA IN VODOTOKA GLINŠCICE , 77–90 Steno in Jama v Steni. V jami Pecina pri Rakniku najden skelet se sicer v literaturi povezuje z bronastodobno lon- cenino, ker pa je bil razmetan v vrhnji plasti, bi to lahko pomenilo, da je morda mlajši od bronaste dobe. Glede na nacin izvedbe izkopov in veckratna prekopavanja v preostalih jamah, pri katerih je znan podatek o prisotnosti prazgodovinske loncenine (Grotta di Funfenberg, Železni prton, Jama pod Kamenci II in Jama pod Kamenci), pa ne izkljucujemo možnosti, da so bile cloveške kosti tudi v kateri od teh, a so bile morda prezrte ali pa celo že pred prvimi dokumentiranimi arheološkimi posegi unicene. Razlogov za najdbo cloveških kosti v jamah je seveda vec: od smrti clana skupnosti, ki je v jami ali v njeni bližini našla zacasno zavetišce, smrti osebe, ki je sama preckala obmocje doline Glinšcice in je v zavetju jame, ki si ga je našla, umrla, do možnosti, da so v jamo odložili nasilno umorjene, ki so jih morda oropali pri prehodu skozi dolino. Zdi se, da nasilno umorjenim ne bi dodajali pridatkov, osamljen popotnik prav tako ne bi s seboj prenašal loncenih posod (ce seveda loncenino, ki je bila najdena v jamah s kostnimi ostanki, povezujemo s temi kostmi). Zdi se, da bi poleg najdišc Jazbina, Rov v skalni steni in Pod previsom, ki so nedvomno namenjena odlaganju mrtvih, lahko v istem casu imele enak namen uporabe tudi jame, v katerih so bile najdene cloveške kosti pod strmimi skalami Velike Stene. Zaradi poman- kanja arheoloških najdb, zaradi katerih bi bile jasne okolišcine najdb cloveških ostankov v opisanih jamah, tega seveda ne moremo trditi z gotovostjo, vsekakor pa proti taki ideji ni pomembnih argumentov. Menimo, da bi našo najdbo cloveških ostankov najmanj šestih oseb pod skalno steno nad Krvavim potokom lahko casovno in kulturno povezali z najdbami cloveških ostankov v vsaj treh jamah pod Veliko Steno. Pokop oziroma odložitev mrtvih v jame in skalne rove bi, v nekem ožjem casov- nem obdobju, tj. v železni dobi, lahko izvajala skupnost, ki je živela nekje v neposredni bližini, v enem od gradišc ali naselij. Odlaganje mrtvih v jame v prazgodovini in tudi ožje v železni dobi ni nic nenavadnega. V Sloveniji do sedaj poznamo najmanj 11 jamskih najdišc kjer so najdeni cloveški ostanki vsaj okvirno pripisani železni dobi. V vseh primerih gre za domnevne jamske pokope, odlaganje mrtvih v jame ali celo za žrtvovanja (Tomši- ceva jama – najmanj 3 osebe, Pecinka – celjust, Jelenca jama – nadlahtnica, Gorenja jama – okostje v breznu, v sistemu Škocjanskih jam Czoernigova jama – otroški skelet in Tominceva jama z najmanj 20 skeleti, Jama I. na Prevali (tudi Okostna ali Skeletna jama) – 11 okostij, Sveta jama – nekaj kosti, Jama pod Socerbskim gradom – celjustnica, Mornova zijalka – dva otroška skeleta (Le- ben, 1978, 14–16), in Pecova jama – fragmenti lobanje in okoncin (Dirjec, Leben in Turk, 1988, 226)). V dolini Glinšcice se nam zdi pomembno predvsem to, da imamo na ožjem obmocju, eno ob drugi vec jam in previsov, v katere so odlagali mrtve. Kaj je do danes znanega o prazgodovinskih skupno- stih, ki so živele v bližini? Razen slabo dokumentiranih mest, za katera se predvideva ali ve, da je tam prazgo- dovinsko gradišce ali naselje, natancnejših podatkov ni. Najbliže jamskim najdišcem, ki jih obravnavamo, je na slovenski strani prazgodovinsko gradišce Lorencon (sv. Lovrenc) nad sotocjem potokov Botac in Griža, na vrhu hriba Žerjalski vrh (390 metrov nadmorske višine) (slika 9/1). Danes so na obmocju, kjer naj bi bilo prazgodovin- sko gradišce, vidni ostanki srednjeveške utrdbe z velikim obrambnim jarkom. Znan je le podatek, da naj bi bila na obmocju gradišca prazgodovinska loncenina (Truhlar, 1975, 136). Naslednja lokacija je gradišce na Selih (znano tudi pod imeni Griža, Grobeljce, Šance) (Flego in Župancic, 1991, 29) na Malem Krasu, prav nasproti Ta- bora nad Botacem, na vrhu levega – vzhodnega pobocja soteske Glinšcice (slika 9/2). Z roba gradišca se odpira lep pogled prav na obmocje, kjer so v dolini Glinšcice jame s cloveškimi ostanki. Gradišce je bilo kljub obsežnosti umešceno v prazgodovino le na podlagi nekaj najdenih fragmentov loncenine (Boltin Tome, 1975, 143). S. Flego in L. Rupel sta pridobila še nov podatek, in sicer da so pred leti domacini na gradišcu našli še nekaj keramicnih odlomkov, ki po znacilnostih vecinoma spadajo v mlajšo bronasto dobo in v železno dobo (Flego in Rupel, 1993, 190–191). Z obeh mest, kjer so živele prazgodovinske skupnosti, je dostop v sotesko Glinšcice precej preprost, obe gradišci pa ležita na nasprotni strani Glinšcice, kar je bilo morda za religiozne oziroma obredne predstave takratnih ljudi pomembno. Obe gradišci sta vizualno povezani z obmocjem, kjer so jame s cloveškimi ostanki, in to bi ponovno lahko vplivalo na izbor lokacije za odlaganje mrtvih. Na italijanski strani sta ob razširitvi doline Glinšcice znani dve prazgodovinski lokaciji: nad vasjo Boljunec/Bagnoli della Rosandra je prazgodovinsko gradišce Sv. Mihael (slika 9/3), vzhodno od vasi Zabre- žec/Mocco pa je na pobocju pod srednjeveškim Muho- vim gradom (slika 9/4) prazgodovinska loncenina, kar nakazuje na poselitev obmocja tudi v prazgodovini. Ali bi prazgodovinski prebivalci, ki so živeli pred vstopom v dolino Glinšcice, za mesto slovesa od svojih pokojnih clanov skupnosti izbrali strme predele pod navpicnimi skalami, vec kot dva kilometra oddaljene od svojih bi- vališc, seveda ne vemo. Vsekakor pa je mogoce tudi to. Sprejetje domneve o namensko izbranem obmocju soteske za mesto odlaganja mrtvih bi pomenilo, da ta del strme doline Glinšcice lahko prepoznamo kot sakralni prostor mrtvih clanov ene od železnodobnih skupnosti, ki je živela v bližini. Ce je bilo to res, potem lahko pricakujemo, da bi se z usmerjenimi in namenski- mi pregledi pod skalnimi previsi ali v manjših skalnih nišah na obmocju strme soteske Glinšcice našlo še vec mest s cloveškimi ostanki. Našo domnevo, da se je to dogajalo v nekem casovno krajšem obdobju prazgodo- vine in da so v jamah morda odloženi pripadniki, ki so socasno bivali v prazgodovinski skupnosti, pa bo morda v prihodnosti mogoce potrjevati tudi s primerjavo rezul- tatov preiskav DNK, ce se je v najdenih kosteh ohranilo dovolj genetskega materiala. 87 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Pavel JAMNIK et al.: PRAZGODOVINSKO JAMSKO GROBIŠCE OB SOTOCJU KRVAVEGA POTOKA IN VODOTOKA GLINŠCICE , 77–90 PREHISTORIC CAVE CEMETERY NEAR THE CONFLUENCE OF THE KRVAVI POTOK AND GLINŠCICA STREAMS Pavel JAMNIK Kocna 5, 4273 Blejska Dobrava, Slovenia e-mail: pavel.jamnik@telemach.net Petra LEBEN-SELJAK Dobracevska ulica 44, 4226 Žiri, Slovenia e-mail: petra.leben@gmail.com Borut TOŠKAN RC SASA, Institute of Archaeology, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: borut.toskan@zrc-sazu.si Stanko FLEGO Pellegrini 20, 34139 Trieste, Italy e-mail: s_flego@virgilio.it Bruno BLAŽINA Jenkova 16, 6230 Postojna, Slovenia e-mail: bruno.blazina@gmail.com SUMMARY Close by the national border between Slovenia and Italy,above the village of Botazzo/Botac (on the Italian side), the Krvavi Potok stream flows into the gorge of the Glinšcica/Rosandra from the north. A rock face (Fig. 1) rises above the stream.At its foot the remains of a very old cave system are visible (Fig.3).We found human bones in a small cave, which we named Jazbina, meaning “the Sett”, because it contained an active badger sett (Figs 4 and 5), and, not far away,a statuette of the Virgin Mary in a rock niche (Fig.2). Because the bones could have derived from the Cold War period,we handed them over to the police for the purpose of isolation of so-called ancient DNA from the teeth in order to determine whether the remains belonged to an archaeological period or should be treated as the object of a police investigation.For objective technical reasons,however,DNA analysis proved to be impossible. During a second examination of the rock face, bones were found in two further locations, which we called “Passage in the Middle of the Rock Face” (Fig. 6) and “Below the Overhang” (Fig. 8). Three fragments of Bronze Age or Iron Age pottery were also found here (Fig. 7). Badger, hare, cattle, pig, hen and donkey bone remains were found together with the human remains outside the Jazbina cave.Given the circumstances of the find, these could have been grave goods. Since the donkey and the hen do not appear in this area until the Iron Age, we are able to narrow the broad time frame indicated by the potter y fragments to the Iron Age period. In total, the bone remains of six individuals were found in three separate locations. At the Jazbina cave these were the remains of three adults, presumably women, and a child. The bone remains of one adult were found below the “Passage in the Middle of the Rock Face”, while those of a young person aged over 14 and under 25 were found in the “Below the Overhang” location. In the immediate vicinity, in a steep section of the valley of the Glinšcica/ Rosandra, below Velika Stena/Monte Stena (442 m a.s.l.) around 1.5 km from the newly discovered burial site, are ten caves in which archaeological remains have been discovered in the past. In four of these (Pecina pri Rakniku/ Caverna di Val Rosandra [also known as the Grotta del Tasso or Badger’s Cave], Spodmol nad Pecino/Antri sopra la Grotta delle Gallerie,Pecina pod Steno/Grotta delle Gallerie and Jama pri Steni/Cavernetta presso la Grande) human bone remains have also been found (Fig.9).In all cases these have been finds of the remains of one or,at most, a few individuals. The burial or depositing of the dead in caves and rock passages could have been carried out within a narrow time frame by the community living in one of the hill forts or settlements in the immediate vicinity. The closest of these, on the Slovenian side of the border, are the prehistoric hill fort of Lorencon on the summit of Žerjalski Vrh (390 m a.s.l.) (Fig. 9/1) and the hill fort at Sela (Fig. 9/2). On the Italian side, at the point where the valley of the Glinšcica/Rosandra widens, the hill fort of San Michele (Fig. 9/3) and, above the village of Bagnoli della Rosandra/Boljunec east of the village of Moccň/Zabrežec, the finds below the medieval Castello di Moccň/Muhov Grad (Fig. 9/4) indicate that the area was inhabited in prehistoric times. Keywords: human bones, caves, burial, prehistory, valley Glinšcica 88 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Pavel JAMNIK et al.: PRAZGODOVINSKO JAMSKO GROBIŠCE OB SOTOCJU KRVAVEGA POTOKA IN VODOTOKA GLINŠCICE , 77–90 VIRI IN LITERATURA Battaglia, R. (1933): L’etŕ dei piů antichi depositi di riempimento delle caverne. Atti del 1° Congresso Speleologico Nazionale, Trieste, 199–219. Battaglia, R. & M. Cossiansich (1915): Su di alcuni scavi preistorici eseguiti nel territorio di Trieste nell'anno 1913, Bullettino di paletnologia italiana, XLI, 19–39. Bernardini, F. & A. Betic (2005): Le collezioni archeologiche del Museo Civico di Storia Naturale di Trieste: primi risultati di una revisione in corso, Carlo Marchesetti e i castellieri 1903–2003. Atti del Convegno Internazionale di Studi, , 537–555. Blake, E. (2015): Social networks and regional identity in Bronze Age Italy. Cambridge, Cambridge University Press. Boegan, E. (1920): Cavita‘ sotterranee della Carsia Giulia. Alpi Giulie, 22, 4, 19–26. Boltin-Tome, E. (1975): Mali Kras. V: Arheološka najdišca Slovenije, Inštitut za arheologijo SAZU, 143. Boschin, F. (2013): Živalski ostanki. V: Fabec, T. & T. Žerjal (ur.): Odstrta Bukovica. Življenje ob cesti Akvi- leja – Emona v rimskem casu. Bukovica, Obcina Rence Vogrsko, 85–88. Cannarella, D. (1977): Catalogo delle cavita‘ e dei ripari di interesse p aletnologico e paleontologico sul Carso triestino. Atti della Soc. per la Preist. e Protost. della Reg. F.V.G., 3, 1975–1977, 47–124. Catasto Regionato Informatico delle Grotte Arche- ologiche (C. R. I. G. A.). http://progetti.divulgando.eu/ criga/index.htm (1. 6. 2017). Catasto storico. www.catastogrotte.it (1. 6. 2017). Cossiansich, M. (1918): Praehistorische Untersuc- hungen in der Umgebung von Triest unter besonder der Beruchtsichtung der Gro tta delle Gallerie. Beiblatt der Mitth. d. Zentral Kommission fur Denkmalpflege, Bd 16,Wien. Cox, M. & S. Mays (ed.) (2000): Human Osteology in Archaeology and Forensic Science. Greenwich Medical Media (GMM), London. Cox, M., Flavel, A., Hanson, I., Laver, J. & R. Wess- ling (2008): The Scientific Investigation of Mass Graves. Cambridge, Cambridge University Press. De Grossi Mazzorin, J. (2000): Introduzione e di- ffusione del pollame in Italia ed evoluzione delle sue forme di allevamento fino al Medioevo. V: Fiore, I., Malerba, G. & S. Chilardi (ur.): Atti del 3o Convegno Na- zionale di Archeozoologia. Roma, Associazione Italiana ArcheoZoologia, 351–361. Degrassi, A. (1929): Le grotte carsiche nell'etŕ roma- na. Grotte d'Italia, III, 126–143. Dirjec, J., Leben, A. & I. Turk (1988): Plešivica – Pe- cova jama. Varstvo spomenikov, 30, 226. Ferembach, D., Schwidetzky, I. & M. Stloukal (1980): Recommendations for Age and Sex Diagnoses of Skeletons. Jour. Hum. Evol, 9, 517–549. Flego, S. & L. Rupel (1993): Prazgodovinska gradišca tržaške pokrajine / I castellieri preistorici della Provincia di Trieste. Trst, Založništvo tržaškega tiska. Flego, S. & M. Župancic (1991): Arheološka topo- grafija obcine Dolina: (Tržaska pokrajina, Italija) / To- pografia archeologica del Comune di San Dorligo della Valle: (Provincia di Trieste, Italia). Narodna in študijska knjižnica Trst, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za arheologijo, Trst-Ljubljana. Gherlizza, F. & E. Halupca (1988): Spelaeus. Mo- nografia delle grotte e dei ripari sottoroccia del Carso triestino nelle quali sono stati rinvenuti resti di interesse archeologico. Trieste, Club alpinistico Triestino Grup- po grotte. Gilli, E. & E. Montegnari Kokelj (1993): La Grotta delle Gallerie del Carso treistino, Atti della Societŕ per la Preistoria e Protostoria della Regione Friuli Venezia Giulia, VIII, 121–194. Guidi, P. (2002): Storie e leggende del carso e delle sue grotte. Commissione Grotte Eugenio Boegan,Societŕ Alpina delle Giulie, sezione di Trieste del Club Alpino Italiano, http://www.boegan.it/studi-e-ricerche/folklore/ storie-e-leggende-del-carso-e-delle-sue-grotte/?no_ cache=1&sword_list%5B%5D=CONOSCIUTE, (1. 6. 2017). Heptner, V. G. & N. P. Naumov (2001): Mammals of the Soviet Union. Volume II, Part 1b: Carnivora (Weasels; Additional Species). Washington, Smithsonina Institution Libraries, The National Science Fundation. Hillson, S. (1996): Dental Anthropology. Cambridge, Cambridge University Press. Jamnik, P., Leben-Seljak, P., Toškan, B., Križnar, M., Glažar, S., Blažina, B. & J. Bizjak (2017): Grobišce v Imenskem rovu/rovu starih podpisov v Postojnski jami. So bili obiski Postojnske jame sredi 17. stoletja »turisticni« ogledi grobišca? Annales, Anali za istrske in mediteranske študije, Ser. hist. sociol., 27, 1, 11–30. Kryštufek, B. (1991): Sesalci Slovenije. Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije. Kyselý, R. (2010): Review of the oldest evidence of domestic fowl Gallus gallus f. domestica from the Czech Republic in its European context. Acta zoological craco- viensia, 53A, 1–2, 9–34. Leben, F. (1967): Stratigrafija in casovna razvrstitev jamskih najdb na tržaskem Krasu. Arheološki Vestnik, 18, 43–86. Leben, F. (1978): Osteološke in kulturne najdbe prazgodovinskega cloveka iz kraških jam Slovenije in mejnega ozemlja. Arheološki vestnik, 29, 13–31. Legnani, F. (1968):Piccola Guida delle Preistoria di Trieste. Comm. Grotte E. Boegan, Trieste. Marini, D. (1975): Il problema delle antiche se- polture sul Carso trie stino alla luce di alcune recenti scoperte. Alpi Giulie, 69, 1, 40–55. Marini, D. (1984): Recenti scoperte in alcune grotte presso Trieste, Alpi Giulie, 78, 1, 25–29. 89 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Pavel JAMNIK et al.: PRAZGODOVINSKO JAMSKO GROBIŠCE OB SOTOCJU KRVAVEGA POTOKA IN VODOTOKA GLINŠCICE , 77–90 Marini, D. (1985): Guida alla Val Rosandra- Comm. Grotte ”E.Boegan”. S. A. G.-C. A. I., 15–28. Marquez-Grant, N. & L. Fibiger (ed.) (2011): The Routledge Handbook of Archaeological Human Rema- ins and Legislation. London, New York, Routledge. Riedel, A. (1968a): I mammiferi domestici del caste- lliere di Nivize nel Carso triestino. Atti e Memorie della Commissione Grotte »Eugenio Boegan«, 8, 125–144. Riedel, A. (1968b): Nuovo contributo alla conoscen- za della fauna domestica Neo_Eneolitica della grotta delle Gallerie. Atti e Memorie della Commissione Grotte »Eugenio Boegan«, 8, 111–124. Riedel, A. (1968c): I mammiferi domestici della caverna dei Ciclami nel Carso triestino. Atti e Memo- rie della Commissione Grotte »Eugenio Boegan«, 8, 79–144. Riedel, A. (1969): Resti di animali domestici pre- istorici della grotta Gigante sul Carso triestino. Atti e Memorie della Commissione Grotte »Eugenio Boegan«, 9, 107–112. Riedel, A. (1973): I mammiferi domestici della grotta N. 1745/4558 V. G. e di faune oloceniche minori. Atti e Memorie della Commissione Grotte »Eugenio Boegan«, 13, 53–90. Riedel, A. (1974): La fauna dell‘insediamento preis- torico di Cattinara. Atti e Memorie della Commissione Grotte »Eugenio Boegan«, 14, 79–92. Riedel, A. (1976): Resti faunistici preistorici della ca- verna Cotariova (Trieste) (scavi B. Lonza). Atti del Museo Civico di Storia Naturale, 29, 2, 69–104. Sykes, N. (2012): A social perspective on the in- troduction of exotic animals: the case of the chicken. World Archaeology, 44, 1, 158–169. Škvor Jernejcic, B. & B. Toškan (2017): L‘usage rituel des chiens et des loups au Bronze récent et a l‘âge du Fer dans les Alpes orientales (Slovénie) : nouvelles données issues des études archéo(zoo)logiques et de l‘analyse des isotopes stables. V: L‘animal et l‘homme. Du Paléo- lithique ŕ la Protohistoire. Rouen: (ur./ed) Costamagno, S., Dupont, C., Dutour, O., Gourichon, L. & D. Vialou. Paris, CTHS. 2016. http://cths.fr/co/communication. php?id=7388. Toškan, B. & J. Dirjec (2004): Ostanki velikih sesal- cev v Viktorjevem spodmolu. V: Turk, I. (ur.), Viktorjev spodmol in Mala Triglavca, prispevki k poznavanju me- zolitskega obdobja v Sloveniji. Opera Instituti Archaeo- logici Sloveniae 9, Ljubljana, Založba ZRC, 135–167. Toškan, B. (2009):Sesalska favna z najdišca Križišce (AC Koper – Lendava). Porocilo za izkopavanja iz let 2002 in 2003. Neobjavljeno porocilo, Ljubljana, Inštitut za Arheologijo ZRC SAZU. Toškan, B., Dirjec, J. & A. Bavdek (2014): Lost in time? Repatriated animal remains from Anelli‘s excava- tions at Betalov spodmol (SW SLovenia). RMZ – M&G, 61, 141–155. Truhlar, F. (1975): Beka (Lorencan). V: Arheološka najdišca Slovenije, Inštitut za arheologijo SAZU, 136. Turk, I., Bavdek, A., Perko, V., Culiberg, M., Šercelj, A., Dirjec, J. & P. Pavlin (1992): Acijev spodmol pri Petrinjah. Porocilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji, 20, 27–48. Turk, I., Modrijan, Z., Prus, T., Culiberg, M., Šercelj, A., Perko, V., Dirjec, J. & P. Pavlin (1993): Podmol pri Kastelcu – novo vecplastno arheološko najdišce na Krasu, Slovenija. Arheološki vestnik, 44, 45–96. Zupan, A, Vrabec, K. & D. Glavac (2013): The pa- ternal perspective of the Slovenian population and its relationship with other populations. Annals of Human Biology, 40, 6, 515–526. Zupan, A. (2014): Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfini kromosoma Y in mitohondrij- ske DNA. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Biotehnicna fakulteta, 109. Zupan, A. & D. Glavac (2013): Genetska struktura slovenske populacije, kot jo razkrivajo polimorfi zmi kro- mosoma Yin mitohondrijske DNA. Drevesa, 20, 1, 4–15. 90 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 original scientific article DOI 10.19233/ASHS.2018.08 received: 2017-06-26 I QUADERNI DEI VICEDOMINI, I LIBRI DI CONTO E I MANUALI DI MERCATURA COME FONTI PER LE RICERCHE SULLA STORIA DEI PREZZI (PRIMA METŔ DEL XVI SECOLO) Darja MIHELIC Murnikova ulica 18, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: mihelic@zrc-sazu.si SINTESI Nel contributo si illustrano alcuni esempi di fonti e si cerca di stabilire la loro utilitŕ per ricostuire un quadro dei prezzi nei territori dell‘Istria e della Slovenia centrale nonché in Europa dalla metŕ del secondo decennio del Cin- quecento alla metŕ dello stesso secolo.Per la ricerca sono stati selezionati il manoscritto inedito di un quaderno dei vicedomini del littorale settentrionale dell’Istria (Pirano), un registro notarile giŕ edito dell’Istria centrale (Albona), due volumi giŕ pubblicati dei libri di conto spettanti all‘area centrale del territorio sloveno (Lubiana) e un manuale di mercatura stampato a Vienna. Parole chiave: quaderni dei vicedomini, libri di conto, manuali di mercatura, storia dei prezzi, Christoff Rudolff VICEDOMINUS’ BOOKS, MERCHANT ACCOUNT BOOKS AND ACCOUNTING MANUALS FOR MERCHANTS AS SOURCES FOR RESEARCH ON THE HISTORY OF PRICES (THE FIRST HALF OF THE SIXTEENTH CENTURY) ABSTRACT The contribution presents a few examples of sources with the aim of assessing their usefulness for recording prices in Istrian and central Slovenian environments and in Europe from the middle of the second decade to the middle of the sixteenth century. Analysis has been conducted on the following sources: an example of an unpublished vicedominus’ manuscript codex from the littoral area of northern Istria (Piran), a published notary book from central Istria (Labin), two published fascicles of merchant account books from the continental part of central Slovenian territory (Ljubljana) and an accounting manual for merchants printed in Vienna. Keywords: vicedominus’ books, merchant account books, accounting manuals for merchants, history of prices, Christoff Rudolff 91 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Darja MIHELIC: I QUADERNI DEI VICEDOMINI, I LIBRI DI CONTO E I MANUALI DI MERCATURA COME FONTI PER ..., 91–118 A MŇ D’INTRODUZIONE Lo studio e la conoscenza delle misure, dei sistemi monetari, dei prezzi e dei salari sono fondamentali per la comprensione e l’interpretazione dei principi fonda- mentali che regolano la storia economica; richiedono perň un complesso impiego di operazioni di calcolo1. Gli articoli che affrontano quest’argomento offrono relativamente pochi contenuti stimolanti e sintetici. In essi prevalgono dati di fatto oggettivi, espressi in numeri e tabelle, e la descrizione dei metodi di approccio alla materia: tutte indicazioni d’inestimabile valore per i fruitori che in questo modo hanno la possibilitŕ di in- terpretare e chiarire le proprie scoperte e la menzione di misure, monete, prezzi di merci e servizi citati nelle fonti da loro stessi consultate. Il prezzo si configura come ciň che l’acquirente paga al fornitore in cambio di merce o servizi. Di norma č espresso in una determinata somma di denaro per unitŕ di prodotto o servizio prestato. Dipende dalla domanda e dall’offerta. I prezzi sono uno degli indicatori piů elo- quenti delle condizioni e delle dinamiche economiche di ambiti territoriali piů o meno ampi. Sugli aspetti piů generali della problematica dei prezzi sono stati pub- blicati molti importanti lavori (ad es.: Schmitz, 1968; Moncke, 1982; de La Ronciere, 1982; Dyer, 1989; Pies, 2003; Fuhrmann, 2010; Feller, 2011), in rete č dispo- nibile anche una lista di prezzi raccolti per la Francia medievale, l’Inghilterra e l’Italia2, ma purtroppo dob- biamo costatare che nella storiografia slovena gli studi incentrati su questo filone di ricerca sono molto rari3. Svariati, sono i problemi che incontra chi si appresta a studiare la questione dei prezzi prima dell’Ottocento. In realtŕ geografiche diverse si usavano differenti unitŕ monetarie e di misura il cui fattore di conversione non era 10 ma variava anche all’interno di una stessa scala monetaria e di misura. Inoltre, addirittura in un ambito circoscritto, queste unitŕ non si mantenevano costanti ma subivano variazioni che nel tempo incidevano su piů aspetti delle modifiche del prezzo nominale per unitŕ (quantitŕ) di merce: in un singolo luogo ciň si avvertiva nel breve o nel lungo periodo, tra diverse re- gioni invece sia contemporaneamente sia in determinati quadri temporali. In contesti differenti i cambiamenti relativi al valore del denaro e alla grandezza delle misu- re non avvenivano nello stesso momento, nondimeno, sul lungo periodo (ad es. dalla metŕ del XV alla prima metŕ del XVII secolo, quando si parla della cosiddetta “rivoluzione dei prezzi”), in tutte le regioni europee i prezzi mostravano un’analoga tendenza al rialzo. Cosě come variavano il valore del denaro e la grandezza delle misure, queste oscillazioni toccavano anche il valore – e conseguentemente il prezzo – di una determinata merce. In un medesimo ambiente i prezzi dei prodotti agricoli e non che dipendono dal clima – cereali, vini, oli, sale – erano condizionati dalle variabili meteorologiche e dall’annata: con le buone annate e un’offerta abbondante scendevano, con quelle cattive aumentavano. In un medesimo anno si registravano differenze nei prezzi tra regioni che le calamitŕ naturali non avevano colpito nella stessa misura. Per le loro ca- ratteristiche ambientali certe zone erano piů idonee di altre allo sviluppo di alcune attivitŕ (agricole) e pertanto in questi luoghi singole derrate erano costantemente piů economiche che in altri ambienti meno favorevoli a tale tipo di produzione. Il prezzo si formava quando avveniva uno scambio tra merce e denaro. A livello locale, questo accadeva senza un intermediario e il compratore acquistava direttamente dal produttore; in uno spazio piů ampio, invece, del rifornimento degli acquirenti si occupavano i mediatori – i commercianti. Trasportavano le mercan- zie dai territori in cui se ne trovava in abbondanza e a buon mercato verso regioni dove c’era penuria di questi articoli, che erano quindi costosi e ricercati. Il prezzo di vendita del prodotto importato era essenzialmente formato dal prezzo d’acquisto della merce all’estero e dalle spese di trasporto. Queste ultime dipendevano dai costi effettivi della condotta ma anche da forme di esa- zione (dogane, dazi, pedaggi per il passaggio dei ponti e il guado delle vie d’acqua) imposte dai proprietari (o autoritŕ) dei territori attraversati dai mercanti e, non per ultimo, dalle situazioni politiche contingenti che minacciavano o impedivano lo svolgersi dell’attivitŕ mercantile. I prezzi erano espressi in denaro, ma le unitŕ mone- tarie in uso nell’Europa del medioevo e dell’etŕ moderna erano differenti. Come determinarne il rapporto? – Le vecchie unitŕ monetarie sono trattate nella letteratura in due maniere distinte. Nella prima, squisitamente numismatica, i ricercatori studiano la forma, il conio, il peso e il contenuto di metalli nelle singole monete. In considerazione del loro valore concreto, calcolano anche i rapporti di “cambio” tra le monete delle diverse regioni. Tale approccio consente un raffronto dei valori reali delle monete a prescindere dal tempo e dallo 1 L’articolo č stato tradotto da Daniela Milotti Bertoni. 2 Prix au Moyen Âge (2006). 3 Le misure e i prezzi, ma in particolare i sistemi monetari in territorio sloveno nei primi due secoli dell’etŕ moderna sono stati presentati sistematicamente da Sergij Vilfan: Vilfan, 1954; Vilfan, Otorepec, Valencic, 1986, 168–196; Vilfan, 1986. Studi frammentari su tali ques- tioni sono spesso inseriti nel contesto di ricerche di storia economica, ad es.: Valencic, 1977; Mihelic, 1985; Bizjak, 2003; Darovec, 2004, oppure nei saggi che accompagnano le edizioni critiche di fonti per la storia economica, ad es.: Gestrin, 1972; Kos, 1991; Bizjak, 2006; Bizjak, 2005–2012. Piů raramente questi argomenti sono trattati in studi autonomi, circoscritti a determinati contesti territoriali e temporali, ad es.: Mihelic, 1984; Mihelic, 1995; Mihelic, 1997a; Mihelic, 1997b; Mihelic, 2006; Mihelic, 2015; Darovec 2008; Šumrada, 1982. 92 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Darja MIHELIC: I QUADERNI DEI VICEDOMINI, I LIBRI DI CONTO E I MANUALI DI MERCATURA COME FONTI PER ..., 91–118 spazio, da quando e dove erano in uso. L’altro metodo pone, di fatto, in secondo piano la “preziositŕ” della moneta e considera il solo valore concreto ovvero il va- lore come unitŕ di conto dello strumento di pagamento in circolazione. Questo valore ovviamente cercava di seguire quello intrinseco della moneta che dipendeva dalla quantitŕ di metalli preziosi in essa presenti. Nello studio dei prezzi l’approccio che contempla il valore nominale del denaro si rivela meglio praticabile inquanto il tener conto delle variazioni nel contenuto di metalli preziosi per ogni nuovo conio delle medesime monete messe in circolazione, significherebbe dover inserire nel calcolo del prezzo del bene anche il para- metro del costo della moneta stessa. In tal modo non indagheremmo piů sul prezzo del prodotto ma sul suo valore reale. Per un confronto dei prezzi č necessario risalire al rapporto tra le differenti valute di conto con le quali sono espressi i prezzi nelle diverse realtŕ indagate. Per comprendere un prezzo č di importanza fonda- mentale tener conto della grandezza delle misure con cui nelle fonti sono espresse le quantitŕ di merce in circolazione. Per un confronto tra le misure di lunghez- za, volume e peso del passato č necessario accertarne il rapporto reciproco e per uniformare trovare anche un corrispondente valore attuale di tali grandezze. Questa ricerca parte dalla convinzione che per tro- vare risposte alla vasta gamma di interrogativi in merito ai prezzi, al loro rapporto ma anche al loro andamento in diversi ambienti e periodi č necessario affidarsi a una moltitudine di microindagini. Queste si possono concentrare su uno o piů tipi di merce e seguono le citazioni e l‘andamento (le curve) dei loro prezzi nelle fonti, possono riguardare un‘area geografica ampia o circoscritta nonché un lasso temporale piů o meno lungo e le combinazioni dei fattori citati. Per condurre una ricerca di questo tipo le documen- tazioni storiche scritte sono insostituibili. Nel presente contributo si illustrano alcuni esempi di tali fonti e si cerca di stabilire la loro valenza documentaria ovvero la loro utilitŕ per ricostuire un quadro dei prezzi nei territori dell‘Istria e della Slovenia centrale nonché in Europa. L’indagine č limitata a un breve arco temporale, ossia la prima metŕ del Cinquecento, il periodo del protocapitalismo e gli inizi della Riforma protestante. Sul piano socio-economico tale epoca ŕ contraddistinta dalla rivolta dei contadini sloveni nel 1515, dalla guerra tra l’Austria e la Repubblica di Venezia nel Friuli (1508–1516), le incursioni dei Turchi, la convincente vittoria dell’esercito di Solimano I il Grande sulle truppe del re magiaro-boemo Lodovico II Jagellone a Mohŕc nel 1526 e il primo assedio ottomano di Vienna nel 1529. Un buon decennio piů tardi, nel 1541, i Turchi conquistarono Buda. Per questa ricerca sono stati selezionati, tra le varie fonti a disposizione, il manoscritto inedito di un quaderno dei vicedomini pertinente alla zona costiera settentrionale dell’Istria (Pirano), un quaderno notarile giŕ edito dell’Istria centrale (Albona), due volumi giŕ pubblicati dei libri di conto spettanti all‘area centrale del territorio sloveno (Lubiana) e un manuale di mer- catura stampato a Vienna. Quest‘ultimo, il piů ricco di dati, ha determinato la scelta del segmento temporale per la nostra analisi. I QUADERNI DEI VICEDOMINI Nel medioevo e nei primi secoli dell’etŕ moderna solo poche persone sapevano leggere e scrivere. Per pro- teggere dall’oblio gli avvenimenti piů rilevanti e i negozi giuridici, i contratti d’affari o simili, prese forma l’istituto dei notai pubblici che li redigevano e di cui garantivano la validitŕ, attribuendo pubblica fede agli atti con an- notazioni degne di essere ricordate. La pratica notarile nelle cittŕ dell’area mediterranea prevedeva, di norma, che il notaio – dapprima in latino e in seguito nella lingua del popolo/volgare – annotasse sinteticamente in un volume particolare – il quaderno notarile – quanto previsto dall’accordo stipulato tra le parti. Sulla scorta di tale regesto in seguito egli stilava e pubblicava l’atto vero e proprio. In Italia quella dei quaderni notarili divenne una prassi dalla fine del XII secolo. Dal Duecento anche sulla sponda orientale dell’Adriatico gli statuti cittadini sancirono tale pratica come uno dei doveri dei notai; questi operavano come professionisti privati e per il loro servizio erano pagati secondo un preciso tariffario4. – In merito alla successione delle annotazioni e del paga- mento relativo, i notai si differenziavano dai vicedomini istriani che erano simili ai memoriali bolognesi e agli esaminatori dalmati. Si trattava di funzionari stipendiati, nominati per un breve periodo. Autenticavano i contratti privati e compilavano particolari quaderni nei quali registravano gli atti notarili giŕ redatti. In Istria i vice- domini – due alla volta – operavano a Trieste, Muggia, Capodistria, Isola, Pirano e Pola5. Ad eccezione di Trie- ste, che nel 1382 passň sotto il dominio degli Asburgo, le altre cittŕ sunnominate riconobbero l’autoritŕ di Venezia entro il 1420. I primi quaderni dei vicedomini dell’unitŕ piranese dell’Archivio regionale di Capodistria (SI PAK PI) proseguono, per contenuti, la tradizione dei quaderni 4 Per i notai e i vicedomini in Istria cfr.: Darovec, 2010; Darovec, 2014; Darovec, 2015. L’autore riporta ampi riferimenti bibliografi ci. 5 Un’imponente raccolta di quaderni dei vicedomini č conservata presso l'archivio SI PAK PI: ben 170 volumi per il periodo dal 1325 al 1656/61; per Trieste sono conservati 99 quaderni che coprono l’arco di tempo compreso tra il 1322 e il 1731. Non č noto quale sia lo stato dei quaderni dei vicedomini di Capodistria ancora superstiti in quanto, durante la seconda guerra mondiale, l’antico archivio comunale della cittŕ fu trasferito alla Marciana, dove č tuttora custodito ma purtroppo non ordinato e non consultabile. Nella pubblicazi- one Majer, 1904, sono indicati 34 quaderni dei vicedomini. APirano i quaderni dei vicedomini hanno preso il posto dei predecessori – i quaderni notarili. La ricerca si basa sul materiale d'archivio conservato nel SI PAK PI. 93 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Darja MIHELIC: I QUADERNI DEI VICEDOMINI, I LIBRI DI CONTO E I MANUALI DI MERCATURA COME FONTI PER ..., 91–118 notarili. Vi si rintracciano numerosi dati su operazioni economiche, per cui sono frequenti le indicazioni dei prezzi di beni e prodotti (Mihelic, 1985, 96–97, 109–116, 112–113, 128–129). Piů tardi, chi gestiva im- prese d’affari cominciň a tenere una propria contabilitŕ mentre i quaderni dei vicedomini si ridussero in gran parte alla registrazione di compravendite d’immobili di vario tipo. Per quanto concerne il confronto dei prezzi dei beni, questi dati sono utilizzabili unicamente in con- siderazione del valore assoluto dei beni stessi poiché gli immobili oggetto di acquisto/vendita/permuta non sono descritti con precisione. Alcuni dei codici successivi si limitarono alla registrazione degli inventari di mobili e immobili lasciati in ereditŕ dai testatori: tali elenchi riportano il valore stimato dei singoli oggetti annotati. Questi inventari rivestono un estremo interesse riguardo al tema dei prezzi, sebbene quelli indicati non siano valori realizzati sul mercato. – Nel SI PAK PI č conservato un codice dei vicedomini di questo tipo, sti- lato proprio nell’intervallo temporale da noi selezionato (QV)6. In esso compaiono nove inventari pertinenti al periodo anteriore alla metŕ del Cinquecento. I primi sono molto concisi e poco chiari, in seguito si fanno piů ricchi e redatti in forma tabellare. Sullo scorcio del secolo (29 ottobre 1599) nel volume si annota un accurato inventario riguardante l’ereditŕ di un facoltoso intellettuale, che contiene anche un corposo elenco, per titoli, di tutti i libri della sua biblioteca. Sfortunatamen- te, questa lista non rientra nella cornice temporale della nostra ricerca. Nel succitato quaderno dei vicedomini l’inventario piů esteso spettante al periodo anteriore alla metŕ del Cinquecento (1549) č quello di due orfani. In esso sono ben evidenti le possibilitŕ che questi codici offrono per le indagini sui prezzi. L’inventario riporta un elenco dettagliato di numerosi beni mobili ma cita anche contratti agricoli/soccide e immobili quali case e capanni, magazzini, mulini, cortivi, terreni, orti, oli- veti, prati, saline e loro parti, porzioni di peschiere. Gli immobili sono raramente stimati, spesso lo sono invece i beni mobili – a volte piů oggetti insieme, piů spesso singolarmente, cosa che ci da modo di scoprire il valore stimato del singolo oggetto o della quantitŕ di merce. Tra i mobili inclusi in questo inventario ci sono molti oggetti d’impiego comune giŕ usati, cose che di norma non compaiono nella pratica commerciale. Tab. 1: Oggetti stimati e singoli beni secondo l’inventario piranese oggetto quantitŕ valore: lire (l), soldi (sol); 1 l = 20 s generi alimentari vino 1 orna (= 64,7 l) l 3, sol 2 asedo 1 orna l 3, sol - zonta 1 orna l 1, sol - formento 1 staro [staio/stajo] (= 83,32 l) l 6, sol - segalla 1 staro l 5, sol - orzo 1 staro l 3, sol - meglio 1 staro l 3, sol - legumini 1 staro l 4, sol - sal 1 mozo (= 10 stara = 896,45 l) l 3, sol -; l 6, sol 4 vestiario, calzature veste d'homo de panno 1 l 43, sol 8 veste d'homo con raso negro auanti 1 l 43, sol 8 veste d'homo fodra de damascho vechio 1 l 31, sol - veste d'homo de zanbelloto negro fodrata de varii 1 l 18, sol 12 veste d'homo de frisetto fodra de pelle biancha 1 l 12, sol 8 tabaro de panno de Fiandra 1 l 43, sol 8 mantel vechio 1 l 18, sol 12 casacha de velludo negro 1 l 74, sol 8 casacha de raso negro 1 l 24, sol 16 La fogliazione originale č incoerente e inutilizzabile, pertanto in questa sede non vi si fa riferimento. 94 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Darja MIHELIC: I QUADERNI DEI VICEDOMINI, I LIBRI DI CONTO E I MANUALI DI MERCATURA COME FONTI PER ..., 91–118 casacha de mochaiaro rouano 1 l 18, sol 12 zipon de raso negro 1 l 12, sol 8 zipon de velludo negro et soi calzzoni 1 l 43, sol 8 zipon al soi calzoni de ornisino biancho tagliati 1 l 31, sol - paro de calzoni de velludo vechi tagliati negri et rouani 1 l 9, sol 6 camisa de homo 1 l 6, sol - biancheria da letto, copriletti, asciugamani stramazzo di lana 1 l 12, sol 8 linculi vsadi parum 1 l 7, sol 1 5/7 coltra biancha 1 l 12, sol 8 coltra biaua 1 l 12, sol 8 coltra zalla et biaua con fi gure 1 l 12, sol 8 seda biaua folra rossa 1 l 24, sol 16 seda a vartanegio 1 l 6, sol 4 couertore di panno rouna fodrato di pelle 1 l 6, sol 4 doi panzarezzi fodrati vno di pelle carssine l'altro di mertisine 1 l 12, sol 8 (uno ~ l 6, sol 4) panzarezzo biauo di carisea fodra di pelle carssine 1 l 10, sol - paro di coltrine bonbasine bianche 1 l 4, sol - paro di coltrine di tella biaua 1 l 3, sol - paro di coltrine di tella bonbasina indorada 1 l 8, sol - razzo 1 l 15, sol - tapedo grande 1 l 74, sol - tapedo picholo (bono/vechio) 1 l 10, sol - spaliera verde 1 l 9, sol 10; l 2, sol 13 1/3 spaliera verde con arme 1 l 5, sol 6 2/3 spaliera rossa et zalla 1 l 1, sol - banchale verde e naranzino 1 l -, sol 16 banchale verde e zallo 1 l -, sol 13 3/4 banchale de tauola zallo, verde et rouan 1 l 3, sol - entimella parum vsado 1 l 1, sol 16 mantil grande di renso longo brazza sei 1 (1 brazzo = 68,34 cm) l 12, sol - (l 2, sol - / brazzo) mantil di brandio vsado 1 l 2, sol 13 mantil lauorado alla perosina 1 l 2, sol 8 touagliolo di renso 1 l -, sol 12 touaglolo di brandio 1 l -, sol 6 touagliolo de caneuazzo 1 l -, sol 5 faciol de brandio 1 l 1, sol 10 faciol de tella vssado 1 l -, sol 8 mobili e arredi per la casa cassa de anzo presso 1 l 8, sol - cassa biancha 1 l ,3 sol - cassa vechia 1 l -, sol 10 forciero 1 l 2, sol 13 1/5 95 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Darja MIHELIC: I QUADERNI DEI VICEDOMINI, I LIBRI DI CONTO E I MANUALI DI MERCATURA COME FONTI PER ..., 91–118 cophino grande 1 l 6, sol - casson de farina 1 l 1, sol 10 bancha biancha vechia 1 l -, sol 15 bancha rossa 1 l 2, sol - bancha de cosina 1 l 1, sol - cariega de sneda 1 l -, sol 16 descho de nogara 1 l 11, sol - paro de trespedi de albedo 1 l -, sol 10 lanza penta 1 l -, sol 8 4/7 targone 1 l 2, sol - bazile de laton vechio pesa lire 4 2/3 (1 libbra = 0,477 kg) 1 l 5, sol - bazile de peltre con suo bronzino 1 l 5, sol - candeliere de laton 1 l -, sol 12 tondo de Ingistera 1 l -, sol 3 concho de prone 1 l 2, sol - fornimento de fuogo fornido de laton 1 l 18, sol - cortello manielado 1 l -, sol 13 1/3 bressano 1 l -, sol 12 oggetti preziosi pirrono de arzento 1: onza 1 (= 39,746 g) l 5, sol - pirrono de arzento 1: onze 11/12 l 5, sol - coslier rotta 1: onze 43/48 l 3, sol 3 1/3 coslier bona 1: onze 11/8 l 8, sol 2 1/2 annello de bolla d'oro 1: quarto 1 1/2, carati 13 (ŕ 0,275 g) l 30, sol - centura de velludo negro con passeti sedese et soi cani de arzento l 10, sol - centura d'oro rotta 1 l 36, sol - dagga fornita d'arzento 1 l 10, sol - tazze otto et vna confi tiera 8 + 1: onze 56 3/8 l 335, sol - varia caualo et fornimento 1 l 74, sol 13 1/3 barcha grande fornida 1 l 600, sol - barcha pichola fornita 1 l 100, sol - Includendo tutti e nove gli inventari anteriori alla metŕ pubblicato alcuni anni orsono: risalente al secondo del Cinquecento in questo quaderno dei vicedomini, quarto del XVI secolo (1525–1550), proviene dalla cittŕ l’elenco degli oggetti e del loro valore stimato si sarebbe di Albona nell’Istria sud-orientale (Ladic, Orbanic, 2008), allungato, dandoci la possibilitŕ di comparare i prezzi tra inclusa anch’essa nell’area di pertinenza veneziana. In gli inventari piů prossimi e quelli piů lontani nello stesso questo quaderno non ci sono inventari, perň negli atti che volume. Tuttavia, č ancora piů stimolante il confronto riguardano le doti sono stimati diversi oggetti. I prezzi dei con le annotazioni nei protocolli coevi delle altre localitŕ beni citati in sei elenchi compresi in altrettanti documenti istriane che non conoscevano l’istituto dei vicedomini. di tale soggetto relativi al periodo1540–15467, sono rias- Una tale possibilitŕ ci č offerta da un volume notarile sunti sotto forma di tabella sommaria che per entitŕ, ma Ladic, Orbanic, 2008: Conferma/dichiarazione del ricevimento di parte della dote l’8.11.1540 (n. 17) e l’15. 1. 1542 (n. 18), Ricevi- mento della dote, 2. 11. 1541 (n. 53), dote, 13. 3. 1543 (n. 65), Conferma del ricevimento della dote il 30. 8. 1545 (n. 91), dote, 28. 10. 1546 (n. 104). 96 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Darja MIHELIC: I QUADERNI DEI VICEDOMINI, I LIBRI DI CONTO E I MANUALI DI MERCATURA COME FONTI PER ..., 91–118 in gran parte anche per il tipo di oggetti presenti, sono soldi, tra le unitŕ monetarie con cui sono indicati i prezzi paragonabili alla tabella dell’inventario inedito contenu-spesso compaiono anche i ducati, che nella tabella sono to nel quaderno dei vicedomini di Pirano. In entrambe le convertiti in unitŕ minori per un piů agevole confronto liste anche la valuta e la lingua – l’italiano volgare – sono (1 ducato corrispondeva a 6 lire e 4 soldi mentre la lira simili, perň nell’inventario di Pirano, oltre alle lire e ai aveva un valore di 20 soldi). Tab. 2: Oggetti e unitŕ di beni stimati secondo gli atti di Albona relativi alle doti oggetto quantitŕ valore: lire (l), soldi (sol); 1 l = 20 sol generi alimentari formento 1 mozo (= 4 stari [staia]= 333,281 l) l 1, sol 14; l 3, sol 3 tessuti, capi di abbigliamento rassa nostrana 1 brazzo (= 68,34 cm) l -, sol 10 3/13 rassa negra nostrana 1 brazzo l -, sol ~ 10 fi l fi lado de bambaso 1 lira [libbra] (= 307,441 g?) l -, sol 16 2/3 fi l de lin 1 lira l -, sol 15 peliza 1 l 21, sol 14 peliz(z)a da dona 1 l 14, sol -; l 15, sol - peliza quasi noua da dona 1 l 26, sol - vesta da dona de lana nostrana negra 1 l 3, sol - vesta de rassa de meza vita 1 l 6, sol - vesta negra de rassa paesana di meza vita 1 l 6, sol - veste da dona 1 l 6, sol 4 veste da dona de rasa paexana de diuersi colori 1 l 6, sol 10 vesta biaua de rassa paesana 1 l 8, sol - vesta de rassa verde 1 l 8, sol - uesta paunaza de rassa 1 l 8, sol - veste de lana nostrana di color rosso 1 l 10, sol - veste negra da dona de mezo panno 1 l 12 sol - veste de panno alto de color bianco 1 l 20, sol - veste de panno alto de color verde scuro 1 l 31, sol - vesta da dona verde de panno alto 1 l 36, sol - vestura negra de grixo 1 l 6, sol - vestura biaua di lana nostrana 1 l 6, sol - vestidura de dona de lana nostrana noua 1 l 6, sol 4 vestura de panno basso verde 1 l 8, sol - vestura de panno alto paunazo 1 l 30, sol - camisa da dona 1 l 2, sol 10; l 2, sol 18; l 3, sol -; l 3, sol 2 camisa de dona de meza vita 1 l 1, sol - camise da dona nuoua 1 l 4, sol - camisotto de bochassin (ouer pignola) 1 l 8, sol -; l 13, sol - camisotto di pignola bianco 1 l 13, sol - camisotto de tella 1 l 4, sol - 97 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Darja MIHELIC: I QUADERNI DEI VICEDOMINI, I LIBRI DI CONTO E I MANUALI DI MERCATURA COME FONTI PER ..., 91–118 camisotto di tella frusto 1 l 4, sol - camisoto de tella de Chranci 1 l 4, sol - camisotto de tella nuouo 1 l 4, sol 10 vello sutil Venetian 1 l 3, sol - vello bianco sotil da cauo di dona 1 l 4, sol - vello sutil venetian da cauo di dona; vello venetiano sutil da cauo da dona 1 l 5 sol -; l 6, sol - vello zallo 1 l 6, sol - fazol ouer vello da cauo da dona de seda zalla 1 l 12, sol - uello de seda da cauo de dona 1 l 16, sol - vello de bambaso de meza vita 1 l 1, sol 10 vello de banbaso 1 l 2, sol - velo de bambaso piccolo da couerzer li puceti 1 l 2, sol - vello de bombaxo da cauo de dona; vello bombasino da cauo di dona 1 l 2, sol 10; l 4, sol - vello biancho de meza vita de bambaso 1 l 3, sol 10 vello sutil de banbaso da cauo de dona; vello sutil da cauo da dona de bombaso 1 l 3, sol -; l 7, sol 10 vello ouer fazol da cauo de dona de bauelle 1 l 3, sol - fazol da cauo da dona de lin nuouo 1 l 4, sol - vello da cauo de dona ditto slogier 1 l 5, sol - fazollo ouer mantil da operar atorno li puti 1 l 1, sol 10 mantil de lana con vno piccolo da portar brente 1 l 1, sol 16 fazol ouer mantil de lana ditto plascheniza 1 l 2, sol - mantil de lana vergado ditto plaschieniza 1 l 2, sol - mantelo cum lo qual si sol portar li puti drio le spalle 1 l 2, sol 10 fazol ouer mantil da ligar drio le spalle 1 l 3, sol - mantil vergado 1 l 5, sol 4 cimossa rossa 1 l 1, sol - cimossa ouer scauo scarlatino 1 l 1, sol 10 passica rossa 1 l -, sol 7 passica de lana rossa 1 l -, sol 8; l -, sol 10 biancheria da letto, copriletti, asciugamani pugnava 1 l 6 sol –l; 7, sol - pugnaua n(u)oua 1 l 2 sol -; l 6 sol -; l 6, sol 4 (2x); pugnaua quasi frusta 1 l 2, sol 10 linzuol 1 l 4, sol 16 banchaleto de piu sorte 1 l 1, sol 26/3 banchaletto vergado de lana 1 l 1, sol 10 banchaleto da couerzer i puti 1 l 1, sol 10 banchaletto nuouo rosso 1 l 2, sol - banchaleto alla paexana da adornar le casse 1 l 2, sol 1/3 98 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Darja MIHELIC: I QUADERNI DEI VICEDOMINI, I LIBRI DI CONTO E I MANUALI DI MERCATURA COME FONTI PER ..., 91–118 coltra da letto de meza vita 1 l 4, sol – (2x) cussin nuouo 1 l 1, sol 10 cussin 1 l 2, sol - entimella da cussin de meza vita 1 l -, sol 8 entimella 1 l -, sol 10 entimella de cussin 1 l 1, sol 5 banchal ditto carpetto da ornar le case 1 l 12, sol - banchale ditto rachna vergado de colore nouo 1 l 12, sol - rachna vecchia de braza 4 1 l 2, sol 10 mantill ouer fazoli de fi l grosso da sugar le mani 1 l -, sol 8 fazol da sugar le mani 1 l 1, sol - paro de bisacie noue 1 l 1, sol 5 perro de/di bisace 1 l -, sol 12; l -, sol 13 1/3; l -, sol 17 1/2 mobili e arredi per la casa casso di dona de tella de Cranci 1 l 1, sol - cassa de albeo frusta 1 l 2, sol 8 cassa di albeo 1 l 3, sol 4 cassa depenta di albeo 1 l 6, sol 15 cestelleto piccolo senza manego 1 l -, sol 2 cestelletto con manego 1 l -, sol 3 cesteletto 1 l -, sol 3 1/3 caldera grande de meza vita 1 l 3, sol - caldera con vno lauezetto de bronzo 1 l 3, sol - parro de cadene de ferro 1 l -, sol 16 doi tamisi (paro) 1 l 1, sol - conca da far pan frusta 1 l -, sol 12 albol piccolo 1 l -, sol 6 candeler di laton de meza vita 1 l -, sol 8 nauisella 1 l -, sol 3 concula 1 l -, sol 8 oggetti preziosi paternostri di ambra zali 1 l 1, sol 4 corona de paternostri de ambro 1 l 3, sol - anello de argento basso 1 l -, sol 16 2/3 anello de arzento 1 l 2, sol - anello d’oro 1 l 6, sol - boton de arzento 1 l -, sol 7 ˝ agho de arzento da vello de dona 1 l 2, sol - varia animale menuto ouino/caprino 1 l 2, sol 10 trombo de aue 1 l 2, sol - 99 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Darja MIHELIC: I QUADERNI DEI VICEDOMINI, I LIBRI DI CONTO E I MANUALI DI MERCATURA COME FONTI PER ..., 91–118 Nell’inventario di Pirano non tutti gli oggetti hanno un prezzo/valore; casi come questo negli elenchi di Albona sono rari. Definire il prezzo di un singolo og- getto non č stato possibile – né secondo i protocolli di Pirano e neppure secondo quelli di Albona – quando la valutazione riguardava un insieme di piů oggetti diversi. Questi esempi sono stati tralasciati nelle nostre tabelle: non sarebbero stati utili a stabilire i vari prezzi ma solo a determinare il valore dell’intero patrimonio o della dote. – Il fatto č, che né nell’inventario di Pirano né negli atti di Albona riguardanti le doti sono menzionati oggetti o mercanzie nuovi bensě soltanto beni usati (diversamen- te) e non abbastanza dettagliatamente descritti, che del resto non erano materia concreta di vendite o permute. Le annotazioni e le tabelle offrono unicamente prezzi approssimativi e orientativi. Salta agli occhi in partico- lare l’alto prezzo del grano che si registrava a Pirano: ad Albona, dove non scarseggiava, era piů economico. PRATICHE DI MERCATURA E LIBRI DI CONTO Tra i manoscritti che sono di grande importanza per la storia dei prezzi, ci sono anche i libri di conto (“Han- delsbücher”). Si tratta di una documentazione d’affari privata che offre una panoramica diretta sull’attivitŕ del commerciante e sulla sua contabilitŕ. Fonti di questo tipo sono giŕ da tempo oggetto di indagine anche per altre realtŕ europee8. In area slovena i due piů antichi libri di questo genere sono quelli di Lubiana, risalenti al 1517 e al 1534/35, conservati nell’Archivio storico della cittŕ (SI ZAL LJU/0488; SI ZAL LJU/0338; Vilfan, Otorepec, Valencic, 1986). Sono scritti in tedesco vol- gare e contengono molti dati sui prezzi allora praticati nella Slovenia centrale. Lubiana era la principale cittŕ della Carniola nell’ambito del Sacro romano impero. Le valute (Vilfan, 1986; Mihelic, 2015) e le misure (Vilfan, 1954; Mihelic, 2006) ivi utilizzate erano differenti da quelle in uso nel litorale veneziano, tuttavia neppure del tutto identiche a quelle “viennesi”. – Č interessante rile- vare che anche il citato inventario piranese menziona l’esistenza di libri di conto – probabilmente simili9 che perň non si sono conservati. Il registrio contabile pertinente all’ereditŕ del mer- cante Sigmund Mospacher č incentrato soprattutto sul 1517, contiene tuttavia anche annotazioni piů antiche (a partire dal 1505) e altre piů recenti fino al 1548. Costituisce una fonte eccellente per le indagini sull’atti- vitŕ mercantile e offre inoltre una nutrita serie di minuti particolari sulla Lubiana del tempo e sui suoi abitanti. Sigmund Mospacher, con tutta probabilitŕ prove- niente dalla Baviera, giunse a Lubiana alla fi ne del XV o agli inizi del XVI secolo e si accasň nella nota famiglia mercantile degli Stettner. Commerciante indipendente, egli aveva la propria sede a Lubiana con due negozi: uno specializzato nella vendita di tessuti, l’altro in merce di vario tipo; svolgeva, inoltre, un fi orente traffi co di pelli e pellicce. Attarverso la Carinzia e l’area di Salisburgo, la sua rete commerciale arrivava ad Augusta, Norimberga e Ulma; a nord si spingeva sino all’Austria Superiore, a sud fi no al Quarnero con Fiume, Buccari e Castua, a ovest fi no a Trieste e forse Venezia, a est raggiungeva Ptuj. In ragione della situazione politica, i suoi affari erano maggiormente rivolti verso la Germania e l’Austria, molto meno verso l’Italia e l’Ungheria. D’altro canto, le sue scritture contabili a partita doppia e lo sporadico uso della valuta veneta indicano un certo infl usso veneziano. Sigismund Mospacher morě intorno al 1° aprile del 1517, ma i pagamenti dei suoi debiti e crediti sono registrati fi no al 1548 (Vilfan, Otorepec, Valencic, 1986, 22–26). Del secondo registro contabile custodito nell’Ar- chivio storico di Lubiana sono rimasti due soli fogli. Si tratta del frammento di un libro di conto del 1535 della societŕ Khisl-Weilhamer in cui si fa cenno anche ad affari commerciali pertinenti al 1533 e al 1534. La famiglia Khisl arrivň in Carniola dalla Baviera agli inizi del Cinquecento; Stefan Weilhamer, proveniente dal Salisburghese, giunse a Lubiana prima del 1517. Veit Khisl costituě con il figlio di Stefan, Hans, una societŕ commerciale (pubblica) cui appartengono i frammenti succitati. Da essi si possono desumere legami mercantili con Udine, Salisburgo e con l’Italia meridionale (Vilfan, Otorepec, Valencic, 1986, 37–41). I libri di conto riportano i prezzi reali delle merci. I due esempi di registri di Lubiana si differenziano in ragione del periodo che coprono. Per distinguere gli elementi ricavati dall’uno e dall’altro, nella tabella che segue i dati ricavati dal registro piů recente sono segnati con un asterisco. I prezzi sono espressi in goldgulden (fiorini d’oro), kreuzer e pfennig. Il goldgulden corri- spondeva a 60 kreuzer da 4 pfennig l’uno. 8 Due pubblicazioni simili relative all’Austria: Tremel, 1960; Pickl, 1966; ad es. per l’Italia: Heers, 1959; ad es. per la Germania: Bastian, 1935–1943; per la bibliografi a delle edizioni dei libri di conto pertinenti alle cittŕ anseatiche cfr: Eikenberg, 1976, 11–17. La piů recente tra questo tipo di pubblicazioni: Westermann, Denzel, 2011. 9 “[…] perň de alchuni altri crediti non liquidati che si ritrouano nelli libri di conto tenuti per il ditto maestro Zan Francesco et maestro Marcho fratelli […]” (QV, 1549). 100 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Darja MIHELIC: I QUADERNI DEI VICEDOMINI, I LIBRI DI CONTO E I MANUALI DI MERCATURA COME FONTI PER ..., 91–118 Tab. 3: I prezzi indicati nei libri di Lubiana10 oggetto quantitŕ prezzo: fiorino (fl), kreuzer (kr); ducato (duc), soldo (sol); 1 fl = 60 kr; 1 duc = 124 sol generi alimentari wein [vino] 1 masl (= 0,413 l) fl -, kr 19/34 khanndell [?] 1 masl fl -, kr 12 oll [olio] 1 zennt [centinaio] (= 100 pfund [libbra viennese] = 56 kg) duc 3, sol 62 (3x); duc 4, sol - oll, öll 1 zen(n)t, zennth, cent fl 4, kr 40 (2x); fl (rein), 5 kr 15 (7x); fl 5, kr 20 habbern, habernn [avena] 1 star [staio, staro] (= 83,32 l) fl -, kr 21; fl -, kr 22 hirsch [miglio] 1 star duc -, sol 36 (2x) zucker vein [zucchero] 1 phundt (= 0,56 kg) fl -, kr 15 kuchl zuckher 1 pfundt fl -, kr 10 paxhorendl [carruba] 1 zennt fl 2, kr - mandel [mandorla] 1 zenth, zennt fl 6, kr 40 (2x) mandel 1 zennt duc 5, sol - feygenn [fi co] 1 zennt duc 2, sol 5 feygen(n), feigenn 1 zennt(t) fl 2, kr - (2x); fl 2, kr 15 (2x); fl 2, kr 43 alt veygenn 1 phundt brutto fl -, kr ~1,5 innwerg [zenzero] 1 h (heller = 1/32 lot = 0,547 g) fl -, kr 40 negllen [chiodi di garofano] 1 lot (= 1/32 pfund ŕ 2 marck [marco] = 17,5 g) fl -, kr 10 piper [piper] 1 libritz [libbra sottile] = 0,303 kg) fl -, kr 20 (2x); fl -, kr 23 1/3 safran [zafferano] 1 lot fl -, kr 12 muschkat plue [fi ore di moscato] 1 lot fl - kr 10 tessuti, capi di abbigliamento tuech [tessuto] 1 ellen (= 78 cm) duc -, sol 60 t(h)uech von Camerlin 1 ellen fl 1, kr -; fl 5, kr 20 pruckhisch hasche atlas; hasche farb pruckhisch atlas [tessuto di seta] 1 ellen fl ,- kr 40; fl 2, kr 40 pruckhisch atlas allerlay farb 1 ellen fl 1, kr - venedigisch atlas 1 ellen fl 1, kr 8 1/2 ratt arass [panno di Arras] 1 ellen fl -, kr 20 leber farb(en) (h)arras 1 ellen fl -, kr 20 (2x) allerlay farb arras 1 ellen fl 1, kr 15 allerlay farb zendl [tipo di taffetŕ] 1 pratsch [braccio] (= 68 cm) fl -, kr ~ 4 lindisch t(h)uech [tessuto di Londra] 1 ellen fl 1, kr - (2x); fl 1, kr 4 (2x); fl 1, kr 8; fl 1, kr 8 1/2 (2x) sittigruenn lindisch thuech 1 ellen fl 1, kr 3 prawn lindisch thuech 1 ellen fl 1, kr 3 schwartz lindisch tuech 1 ellen fl 1, kr 3; fl 1, kr 8 1/2 10 La prima citazione dell’articolo e dell’unitŕ di misura č accompagnata dalla traduzione italiana e dall’eventuale spiegazione. 101 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Darja MIHELIC: I QUADERNI DEI VICEDOMINI, I LIBRI DI CONTO E I MANUALI DI MERCATURA COME FONTI PER ..., 91–118 leber farb lindisch thuech 1 ellen fl 1, kr 8 1/2 weyss lindisch tuech 1 ellen fl 1, kr 8 1/2 maglisch, maclisch, mahlisch t(h)uech [tessuto di Mechelen /Malines o Mellina/] 1 ellen fl 1, kr 4 (2x); fl 1, kr 6; fl 1, kr 6 2/3 schwartz maglisch tuech 1 ellenn fl 1, kr - leber farb meglisch thuech 1 ellen fl 1, kr - gelb vnd schwartz meglisch thuech 1 ellen fl 1, kr 8 prawn meglisch thuech 1 ellen fl 1, kr 8 1/2 gelb mechlisch tuech 1 ellenn fl 1, kr 8 1/2 schwartz welsch tuch [tessuto italiano] 1 ellen duc 1* teutsch tuech [tessuto tedesco] 1 ellenn fl -, kr 20 schwabisch zwillich [tessuto svevo di doppio fi lo] 1 ellen fl -, kr 20 (2x) fuetertuech [tessuto per rivestimento] 1 ellen fl -, kr 11 gelb fuetter tuech 1 ellen duc -, sol 28 gruen fuetertuech 1 ellen fl -, kr 18 2/3; fl -, kr 20; fl -, kr 30 weyss fuettertuech, fuetter thuech 1 ellen(n) fl -, kr 11; fl -, kr 12 fuetter, füet(t)er parchannt(t) [fustagno] 1 ellen fl -, kr 6 (3x) weyss vlmerer parchant 1 ellen fl -, kr 11 new rupffen [tela] 1 ellen fl -, kr 32/3* satyn [satin] 1 ellen fl -, kr 18 seydenn [seta] 1 quintat (= 1/4 lot = 1/128 pfund [libbra] = 4,375 g) fl -, kr 3 1/3 weidgarn [fi lo] 1 libritzen fl -, kr 20 puschen strickh [mazzo di corde] 1 duc -, sol 31* kotzen [coperta] 1 fl 1, kr 20* zwifach vnngrisch khotzen 1 fl 1, kr 25 ganntz vnngrisch khotzen 1 fl 1, kr 39 1/2 hut [cappello] 1 fl -, kr 10 weyss messgewannt [veste liturgica per la messa, casula] 1 fl 5, kr 20 leber farb atlas mess gewannt 1 fl 9, kr - wellser [calzature? ] 1 par [paio] fl -, kr 8 stiffel [stivali] 1 par fl 1, kr -* goller [colletto] 1 fl 1, kr -*(2x) liderine goller 1 fl 1, kr -* goller von Zamacken 1 fl 1, kr 11* bestiame, pellame ross [cavallo] 1 fl 9, kr -; fl 12, kr - clain oxlen [torello] 1 fl 1, kr 52 1/2 lannd oxell 1 fl 3, kr -; fl 3, kr 44 oxle 1 fl 4, kr 9 2/3 vechruckenn [pelle della schiena] 1 fl -, kr 4 khitzfeell [pelle di capretto] 1 duc -, sol 2 102 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Darja MIHELIC: I QUADERNI DEI VICEDOMINI, I LIBRI DI CONTO E I MANUALI DI MERCATURA COME FONTI PER ..., 91–118 khitz fell, khitzfeel(l) 1 fl -, kr 1; fl -, kr 1 1/7 weyss fell/khast leder [cuoio] 1 duc -, sol 15 khnielling, khniellnig, khnuellingkh, kniellnig [pelle] 1 fl -, kr 2 1/2; fl -, kr 2 11/20 (2x); fl -, kr ~3; fl -, kr 3 1/5 heutt pergamenn [pergamena] 1 fl -, kr 10 metalli eysenn [ferro] 1 milliaro (= 1000 libbre grosse = 477 kg) duc 13, sol - eysenn 1 faschen duc -, sol ~ 26 1/2 eysn 1 meyler (= 1000 libbre viennesi = 560 kg) fl 12, kr 40 (2x) zinen [stagno] 1 phundt fl -, kr 12 alt vnd new zin 1 phundt fl -, kr 10 kheckhsylber [argento] 1 phunt fl -, kr 24 golt [oro] 1 techell fl -, kr 3 1/2 schwartz kupfer [rame] 1 cento fl 2, kr 27 1/2; fl 6, kr 15 mosser [mortaio] 1 fl -, kr 55 schräuffen [viti] 1 stubenn fl -, kr 2 eissen drat [fi lo di ferro] 1 h fl -, kr 4 stachel [fi lo spinato] 1 mayller fl 28, kr -* materiali chimici alawn, alaun [allume] 1 zennt, cento fl 5, kr 30; fl 8, kr -* (2x) kreyden [gesso] phundt fl -, kr ~ 1 vitriol [vetriolo] 1 zent fl 1, kr 30 presyly [verzino] 1 zent fl 18, kr - schwebl [zolfo] 1 zent fl 2, kr - Tab. 4: Rapporto tra monete veneziane e austriache11 ducato veneziano fiorino del Reno lira veneziana schilling viennese denaro grosso veneziano kreuzer viennese soldo veneziano pfennig viennese heller viennese denaro piccolo veneziano 1 1 3/8 6 1/5 11 46 1/2 82 2/3 124 330 2/3 661 1/3 1488 1 4 1/2 8 33 3/4 60 90 240 480 1080 1 1 7/9 7 1/2 13 1/3 20 53 1/3 106 2/3 240 1 4 7/32 7 1/2 11 1/12 30 60 135 1 1 7/9 2 2/3 7 1/9 14 2/9 32 1 1 1/2 4 8 18 1 2 2/3 5 1/3 12 1 2 4 1/2 1 2 1/4 11 Il rapporto tra la valuta austriaca e quella veneziana varia leggermente secondo i differenti calcoli impiegati. 103 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Darja MIHELIC: I QUADERNI DEI VICEDOMINI, I LIBRI DI CONTO E I MANUALI DI MERCATURA COME FONTI PER ..., 91–118 MANUALI DI MERCATURA Tra i primi volumi stampati a partire dal XVI secolo ci sono dei particolari manuali destinati ai mercanti. Queste guide propedeutiche erano dedicate all’acquisizione del- le informazioni necessarie per identifi care e riconoscere le unitŕ con le quali si misurava la merce (ad es.: Pasi, 1503; Pasi, 1521; Pasi, 1540; Pasi, 1557; Garatti, 1686; Megliorati, 1703). Oltre ad elementi utili a padroneggiare l’arte del cambio delle valute e a individuare le misure in uso nei diversi paesi, i mercanti vi trovavano nozioni di tecnica mercantile – sulle spese, i profi tti, gli interessi e gli affari piů complessi. Per le loro necessitŕ apparvero anche i primi manuali contabili (i “libri d’abaco”) che insegnavano ai commercianti la conversione delle misu- re e del denaro da un sistema all’altro. Erano una sorta di libri di testo di matematica applicata, con esercizi, soluzioni e relative spiegazioni, adeguati alla gestione delle imprese di quel periodo. I compiti da risolvere si rifacevano alla prassi quotidiana: riportavano le unitŕ monetarie dell‘epoca, le misure, i prezzi e le spese legate all’attivitŕ commerciale, nonché le differenze e il rappor- to esistente tra loro nelle diverse aree. Oggi, le istruzioni per la soluzione matematica dei calcoli esposte in questi manuali sono superate e illustrano in primo luogo la storia dello sviluppo della tecnica nelle operazioni aritmetiche. Specie per l‘epoca antecedente di un buon decennio12 la prima edizione di tale manuale, lo studioso puň ragione- volmente supporre che il compilatore si sia adoperato per riportare i dati correnti sul denaro, le misuire e i prezzi e che quindi per il periodo in questione devono ritenersi quelli reali13. Nel periodo delle successive edizioni del prontuario il denaro, i prezzi e in parte anche le misure avevano subito dei cambiamenti ed č quindi necessario controllare se la nuova pubblicazione ne abbia tenuto conto. In ogni caso, sebbene offrano un ampio ventaglio di possibilitŕ alle ricerche, č indubbio che i manuali di mercatura descritti sono quasi del tutto trascurati nell‘am- bito degli studi sulla storia economica, delle misure, del denaro e dei prezzi. Un esempio di trattato di aritmetica (libro d’abbaco) per i mercanti č anche il Künstliche rechnung mit der Ziffer vnd mit den zal pfenningen / sampt der Wellischen Practica / vnnd allerley fortheil auff die regel de Tri. Item vergleichung mancherley Gewicht / Elnmaß / Müntz etc. auff etlich Land vnd Stett. Gemehret mit 293 Exempeln / von mancherley Kaufhendeln mit erklerung wie diesel- ben zu machen vnd in die Regel zusetzen sein14 scritto da Christoff Rudolff. La prima edizione uscě a Vienna nel 1526, ma in tutto il XVI secolo se ne contarono ben 17. Le varie edizioni non furono identiche: differivano tanto per struttura quanto per ordine dei testi; si mantennero invece quasi invariati rispetto alla prima gli esercizi pratici, che subirono degli aggiustamenti soltanto in relazione a singoli dati concreti. Alcune delle edizioni contengono degli esercizi completamente nuovi. I dati ripresi dall’edizione precedente e inseriti nella nuova pubblicazione fanno sorgere il dubbio che oramai non fossero piů attuali. Nel caso invece di dati nuovi – inclusi nelle esercitazioni giŕ presenti nelle stampe anteriori, ma soprattutto quando si trattava di compiti redatti ex-novo in un’edizione fresca di stampa – si puň presumere fos- sero stati aggiornati. L’autore di questo libro d’abaco, quasi sconosciuto agli storici15, č invece piů famoso tra i matematici. Nato nel 1499 a Jawor in Polonia, morě a Vienna nel 1545 all’etŕ di 46 anni. Dal 1517 al 1521 studiň algebra presso Henricus Grammateus (nome latinizzato di Hein- rich Schreiber) all’Universitŕ di Vienna16. La sua opera Behend vnd Hubsch Rechnung durch die kunstreichen regeln Algebre so gemeincklich die Coss genennt war- den17 (Strasburgo 1525) č il primo libro di algebra in lingua tedesca, scritto sulla scorta delle Regulae cosae vel Algebrae18, un manoscritto viennese di autore ignoto antecedente al 1510. Rudolff semplificň le regole per le incognite nelle equazioni, eseguě calcoli con i polino- mi, con coefficienti razionali e irrazionali; introdusse i simboli per la radice quadrata, cubica e la radice quarta. Sapeva che un numero elevato a 0 č uguale a 1 (x0 = 1). Nel citato prontuario per i mercanti egli usava la barra della frazione. Al posto della virgola decimale si serviva della verticale, cfr. Exempel Büchlin19 (Augsburg 1530). Si sarebbe meritato l’appellativo di scopritore dei numeri decimali ma i contemporanei non compresero 12 Presumendo che per la raccolta dei dati e la stesura del libro l’autore abbia impiegato dai 10 ai 15 anni. 13 In questi manuali le fl uttuazioni dei prezzi dei prodotti agricoli che dipendevano da annate concrete o il cui valore cambiava nel corso dell‘anno (vino) sono citate approssimativamente. Con tutta probabilitŕ, il ventaglio dei prezzi di tali articoli riportato nel manuale tiene conto del prezzo minimo e di quello massimo raggiunto da ogni singolo prodotto. 14 L‘arte del calcolo con numeri e unitŕ di calcolo, inclusa la pratica italiana e tutti i vantaggi della ‘regola del Tre’, con ragguagli tra vari pesi, volumi, monete, ecc. di alcune regioni e cittŕ. Ampliato con 293 esempi di differenti imprese commerciali, con le indicazioni per operare e agire secondo le regole. 15 Le edizioni di Rudolff sono state esaminate da Zlatko Herkov (Herkov, 1974; Herkov, 1971, 104, 215); alcuni dati dall’edizione del 1546 sono stati pubblicati da Darja Mihelic (Mihelic, 2006; Mihelic, 2015). 16 Il Grammateus – nato intorno al 1490 a Erfurt in Germania, morto nel 1525 a Vienna all’etŕ di 35 anni – studiň a Vienna e a Cracovia. Dal 1517 al 1521 insegnň all’Universitŕ di Vienna, proprio negli anni in cui era frequentata da Rudolff. Era un infl uente maestro di matematica: scrisse molti libri sul tema, contributi all’uso dei simboli in aritmetica e algebra, utilizzň coerentemente i segni piů e meno; scrisse anche un manuale di contabilitŕ (secondo l’Österreich-Lexikon http://www.aeiou.at/aeiou.encyclop.s/s366972.htm). 17 Calcolo facile e piacevole attraverso le regole dell’arte dell’algebra, comunemente indicata come ‘la cosa’. 18 La regola della .cosa' ossia dell’algebra. 19 Libretto di esempi. 104 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Darja MIHELIC: I QUADERNI DEI VICEDOMINI, I LIBRI DI CONTO E I MANUALI DI MERCATURA COME FONTI PER ..., 91–118 e non ritennero degni di considerazione i suoi lavori. Utilizzava le lettere a, c e d per i numeri – seppure non nelle equazioni algebriche – e in tal modo creň la mo- derna simbologia (Rudolff, 1525; Rudolff, 1530)20. Il manuale di mercatura sul quale si basa la ricerca uscě a Vienna nel 154621, un anno dopo la morte dell’au- tore. La lingua usata per scriverlo č il volgare tedesco che perň non conosceva ancora solide regole di ortografia e grammatica. Nel testo compaiono espressioni e parole deformate che non si trovano nei dizionari. L’autore dedica la sua opera: “Allen liebhabern der Rechnung / vnnd sonderlich der selbigen kunstanfahen- den Schuelern”22, come si evince dal titolo della prefa- zione, che conclude con la presentazione della struttura del piccolo libro: Die Buechlein ist vnterscheiden in zwen theil. Der erst wirt genent das grundtbuechlein / lernt die species in gantzen vnnd in brochnen zalen. Der ander wirt gesprochen das Regelbuechlein.Zeigt an die gulden regel de Tri / wie die selbig vortheilig zu brauchen / mit nachfolgung vil schoener exempel / durch besondere titel ordentlich von einander abgesunndert / aus welchem ein yeder nit allein all notturffige kauffmans rechnung / sonder auch was zu schickung des tegels vnd zu Muentz gehoerig / leichtlich erlernen mag. Wie dann da selbst klaerlich gesehen wirdt23. La seconda parte del libretto, “Regelbuechlein”, con- tiene minuziose istruzioni sulle operazioni di calcolo. Il commerciante di un tempo doveva saper convertire ad esempio le misure e il denaro viennese nei corrispon- denti valori veneziano, tirolese, di Anversa, Norimberga, Buda (all’epoca Ofen ovvero Pecz), Breslavia, Cracovia e tanti altri ancora. Doveva prestare attenzione sia al valore nominale (contabile) delle monete sia al metallo prezioso in esse contenuto e al rapporto di valore tra questa e quella “moneta d’oro”. Doveva conoscere le unitŕ di misura di lunghezza, volume e massa in uso nelle diverse regioni e cittŕ. Anche le unitŕ d’imballo avevano una misura prestabilita. Con esercizi ed esempi concreti, mutuati dalla vita e da concrete esperienze gestionali del periodo, Rudolff stilň ad uso dei commercianti un capitolo sulle monete e i pesi “Exempel von mancherley muentz vnd gewicht” con esempi di cambio (“Wechsel”) e di calcolo nelle varie regioni (“Rechnung vber Landt”). Descrisse le regole degli investimenti e della ripartizione dei profitti e dei rischi nelle societŕ mercantili (“Geschelschafften vnnd teylung”) e nella gestione degli affari da parte del socio maggioritario con un socio operativo/fattore (“Factorey”). Aggiunse un capitolo sulle miniere, sulla conversione dei valori dell’argento e dell’oro (“Exempel von Bergwerck, Silber und Goldt rechnung”) e sul conio delle monete (“Müntzschlag”). Cercň di istruire il mer- cante sul valore delle diverse leghe di metalli preziosi, sul conio e sul valore delle monete. Essenziale per il commerciante e prezioso per il ricercatore contempora- neo č il capitolo con le tavole di ragguaglio di misure, pesi e monete (“Wechsel vnnd verkerung einer Maß / Gewicht vnnd Muentz etc. in die ander”). Nella prima edizione del manuale (1526), negli esercizi pratici collegati ai singoli capitoli Rudolff cita dati reali ripresi dalla vita quotidiana dei mercanti nel secondo decennio del Cinquecento. I prezzi e le spese (dei viaggi) da lui indicati, come del resto il pagamento dei servizi, possono essere considerati valori correnti in quel periodo. Lo stesso vale per il rapporto tra valute e monete e per gli esempi di ricavi e possibili perdite nelle attivitŕ mercantili e bancarie. I commercianti si rifornivano di merci in localitŕ vi- cine ai centri di produzione o in quelle che offrivano un sistema di consegna consolidato per grandi quantitŕ di mercanzie. Lě la merce era piů a buon mercato rispetto ai centri di consumo dove i mercanti la distribuivano. Negli esempi pratici citati da Rudolff č chiaramente riportato dove si acquistava la merce e verso dove era spedita. Poichč lui stesso viveva a Vienna, nei suoi esercizi prati- ci Rudolff prende spesso come punto di partenza o arrivo di un viaggio d‘affari proprio questa cittŕ. Tra la mercanzia che Rudolff cita spesso nei suoi esempi esplicativi figurano in particolare svariati tessuti e spezie; non di rado sono oggetto di compravendita prodotti come grano, vino, bestiame, pelli, cera, pesce, olio, grasso, miele, zucchero, noci, mandorle, frutta secca e molti altri ancora. Dagli esempi di Rudolff possiamo ricavare la seguente situazione: da Venezia partivano per Vienna, Buda (Ofen), Breslavia, Norimber- ga e Augusta carichi di spezie (pepe, zafferano, chiodi di garofano), profumi (ambra, sapone), frutta tropicale (fichi, uva passa), olio d’oliva, vino, seta. Č noto che la tela arrivava da Milano, Bergamo, Genova, Kempten (Allgäu), Ulma e la seta da Colonia. Le Fiandre e il Brabante con Bruges e Anversa erano le localitŕ da cui partiva il panno (inglese) verso Vienna e Buda. La seta 20 Secondo l’Österreich-Lexikon http://www.aeiou.at/aeiou.encyclop.r/r935986.htm. 21 Diverse altre edizioni del manuale, che perň si differenziano tra loro, sono accessibili in rete. I dati nella pubblicazione del 1546 sono poco diversi da quelli nell’edizione di vent’anni prima. Si incontrano invece molti esercizi nuovi nell’edizione del 1557, che riporta anche le modifi che di alcuni rapporti di cambio tra le monete. 22 A tutti gli amanti dei calcoli e agli studenti appassionati di quest’arte. 23 Il volumetto č diviso in due parti. La prima č il libretto delle basi, che insegna a calcolare con numeri interi e frazioni. La seconda č il li- bretto delle regole, che pone l’accento soprattutto sulla regola d’oro del tre e spiega come usarla con profi tto, con molti belli esempi che sono ordinatamente separati l’uno dall’altro dai titoli, dai quali ognuno puň imparare non solo ciň che č indispensabile sulla contabilitŕ commerciale, ma anche sull’adeguatezza della lega/metallo e delle monete. Come, si vedrŕ chiaramente piů tardi. 105 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Darja MIHELIC: I QUADERNI DEI VICEDOMINI, I LIBRI DI CONTO E I MANUALI DI MERCATURA COME FONTI PER ..., 91–118 e il panno prendevano le rotte per l’Oriente attraverso Norimberga, Francoforte e poi Vienna (sino a Buda). Per quanto concerne invece i metalli, i traffici e il com- mercio dell’argento si svolgevano attraverso Augusta, mentre passavano per Norimberga zinco, ottone e rame. Attraverso quest’ultima cittŕ transitava l’allume france- se. Norimberga era anche il centro di produzione ed esportazione di chiodi, coltelli, bussole, carte, tovaglie e copriletti. La carta per le necessitŕ delle tipografie di Norimberga proveniva da Basilea. Dall’Ungheria partivano per l’Europa occidentale buoi, pelli bovine e di pecora ma anche alcuni tipi di tessuto (tela), carte, storioni (pesci preziosi per il caviale), cappelli. L’Europa occidentale si riforniva di cera attraverso Poznan, Bre- slavia e Cracovia e attraverso Breslavia anche di cuoio e tela. La Boemia produceva ed esportava lana, cera, birra, formaggio, grasso e piume. Nel manuale compaiono con ruoli di centri com- merciali numerose cittŕ e regioni europee: Baviera, Württemberg (vino), Svevia (panno), le localitŕ tedesche di Norimberga, Strasburgo, Ulma, Augusta, Passau, Francoforte, Colonia, quelle svizzere di Berna, Basilea, Ginevra, Costanza, San Gallo, le regioni del Tirolo e del Trentino con Bolzano e Bressanone (vino, filati, grano), il territorio veneziano, l’Ungheria con Buda, la Polonia con Cracovia, Poznan e Olomouc, la Slesia con Breslavia, la Sassonia con Erfurt, Lipsia, la Misenia, la Boemia con Praga, le Fiandre e il Brabante con Bruges e Anversa. I legami mercantili portavano anche a Lione e Lisbona. Il commercio di prodotti di largo consumo (grano) non di rado si svolgeva anche tra localitŕ vicine e tra i conventi. Nell’opera non si fa menzione e non si rileva alcun ostacolo al commercio in considerazione della vicinanza dello stato ottomano nel sudest del continente. Al contrario: Buda, che nel 1541 cade sotto gli Ottomani, č spesso citata negli esempi di esercizi come destinazione commerciale – ne possiamo dedurre che l’edizione del 1546 del manuale (forse) non era adeguata ai tempi e che nella prassi contabile, alla cui trattazione era sostanzialmente dedicata, conservava dati che probabilmente non erano piů attuali. Le indicazioni e gli esempi pratici di Rudolff offro- no notizie e confronti sui rapporti monetari in ambito austriaco e sul denaro di altre aree commercialmente interessanti: Ungheria, Svevia, Baviera (Augusta), Fran- Tab. 5: Rapporto tra le misure per l’oro e l’argento conia (Norimberga), Württemberg, Sassonia, Alsazia (Strasburgo), Anversa, Fiandre, Tirolo, aree lungo il corso dell’Adige, Basilea, Boemia e Moravia (Olomouc), Slesia (Breslavia), Polonia (Cracovia), la Misenia e Venezia. Le singole unitŕ monetarie dei vari territori potevano essere diverse ma anche equivalenti, mentre era dissimile la scala dei sottomultipli. L’autore, mediante valori simulati di attivitŕ commer- ciali che tengono conto sia di differenti sistemi di misura sia di rapporti tra unitŕ monetarie, aveva preparato degli esercizi complessi, che dovevano servire ai mercanti per affi nare le loro competenze. Negli esempi pratici di Rudolff c’č una miriade di dati sui prezzi dei piů svariati articoli. Talvolta il prezzo č indicato per unitŕ di merce, in altri casi č necessario arrivarci mediante operazioni di calcolo. Queste sono spesso piuttosto semplici: in esse si menzionano il prezzo dell’insieme e la quantitŕ mi- surata della merce espressa ad es. per i tessuti in braccia (“elle”), per la seta in braccia corte/o piccole (“seiden eln”, “kurtze brätschen”), per la seta cruda, il cotone, la lana in libbre (“pfund/t/”) e centinaia (“centner”); per gli alimentari: per il vino in secchi/e (“aymer”, “ampher”), in quarti (“quart”) e ottavi (“achterin”), in boccali (“mas”) nonchč in bigonce (“bigonz”); per i cereali in staia/staja o stara (“star”), “mut”, “metzen”, “urna”; per la frutta secca: per le mandorle in libbre e centinaia, per le carrube (“poxhörndel”, “carobi”) in libbre e staia, per i fi chi in centinaia e staia, per l’uva passa in staia e libbre, per le pere e le mele in libbre o in pezzi, per il miele in libbre; per le spezie: zucchero, pepe, cubebe (o pepe di Giava), chiodi di garofano, zenzero, timo, vallonea, calamo aro- matico (“kalmus”), guaiaco (“frantzosen holtz”) in libbre e centinaia, per cannella, noce moscata, anice, “galgant”, “pariskörner”, curcuma, “senebleter”, scorzonera, cassia, ireos, cardamomo, mastice, mirra, theriac, “gamffer”, gomma, sale di ammonio, biacca di piombo, zolfo in libbre; per “thucian” e turbit in libbre e lotti, per il sangue di drago in quarti (“vierding”) e lotti, per il rabarbaro in lotti. Le quantitŕ di cera, sapone, allume sono espresse in libbre e centinaia nonché in migliaia (“meiller”) e in “stein”; stagno, ottone e rame in libbre e centinaia; argento e oro in marche e lotti (l’oro anche in carati). Quando l’esercizio č limitato a una localitŕ con una valuta e misure unitarie, non ci sono difficoltŕ nel calco- lo del prezzo della merce. Ben piů complessi si rivelano pfund [libbra] marck [marco] lot karat [carato] quint(el) pfennig 1 2 32 48 128 512 1 16 24 64 256 1 1 1/2 4 16 1 2 2/3 10 2/3 1 4 106 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Darja MIHELIC: I QUADERNI DEI VICEDOMINI, I LIBRI DI CONTO E I MANUALI DI MERCATURA COME FONTI PER ..., 91–118 i compiti che includono localitŕ con diverse valute e misure, e ancora piů difficili gli esercizi che, oltre a tutti i parametri giŕ citati, prevedono pure le spese del tra- sporto da un luogo a un altro (non perň l’influenza della domanda e dell’offerta del bene, criterio di valutazione che invece nei compiti manca). Quando i dati sono sufficientemente chiari e consistenti, i calcoli dei prezzi sono complicati ma oggigiorno risolvibili – anche/ soprattutto con l’ausilio dei supporti informatici moder- ni. Ovviamente, noi calcoliamo con le cifre decimali, Rudolff, al contrario, usava la linea di frazione. I calcoli, a causa della complessitŕ d’impostazione del metodo di calcolo con la linea di frazione, non corrispondono del tutto. Per una concreta, contemporanea comprensione dei rapporti tra le diverse unitŕ monetarie e di misura č invece opportuno individuare la corrispondenza con le misure attuali, altra operazione che non sempre si rivela semplice. Un’ulteriore difficoltŕ sta nel fatto che l’autore del manuale aveva tralasciato i dati chiave (riguardo ai rapporti tra unitŕ monetarie e di misura) in quanto sup- poneva che il lettore ne fosse a conoscenza: nella sua epoca era ovvio, oggi perň non abbiamo dimestichezza con queste nozioni e qui sorgono i problemi. Tuttavia, anche solo le soluzioni di ciň che č chiaro negli esercizi – e lo č la gran parte dei compiti –, confrontate con i dati desunti da altre/differenti fonti pertinenti al secondo decennio del Cinquecento potrebbe ampliare le nostre cognizioni sulla struttura dei prezzi nel periodo preso in esame. Tab. 6: I prezzi indicati nel manuale di Christoff Rudolff 24 oggetto localitŕ quantitŕ prezzo generi alimentari, spezie, piante medicinali fi orino (fl ), kreuzer (kr); ducato (duc), soldo (sol) wein [vino] NN, Österreich, Wien [Austria, Vienna] 1 achtring [ottavo] (=1/32 aymer [secchia/o] = 4 masl/seydel = 1,65 l) fl -, kr 1; fl -, kr 1,16; fl -, kr 1,25; fl -, kr 1,33; fl -, kr 1,41; fl -, kr 1,5; fl -, kr 1,64; fl -, kr 1,88; fl -, kr 2; fl -, kr 2,11; fl -, kr 2,2; fl -, kr 2,34; fl -, kr 2,5; fl -, kr 2,64; fl -, kr 2,97; fl -, kr 3; fl -, kr 3,17; fl -, kr 4,92; fl -, kr 7,77; fl -, kr 12,19 malvasier [malvasia] fl -, kr 13 muscatel [moscato] fl -, kr 9,43 wein Nürnberg [Norimberga] fl -, kr 4,22 muscatel Venedig [Venezia] fl -, kr 7,87 Etschland [aree lungo il corso dell’Adige] fl -, kr 12,5 traid [grano] NN 1 metzen (= 1/30 mut = 45,78 l) fl -, kr 17,18; fl -, kr 18,5; fl -, kr 25; fl -, kr 30; fl -, kr 37,5; fl -, kr 45 weytzen [frumento] fl -, kr 8; fl -, kr 9,68; fl -, kr 10 rockhen [segala] fl -, kr 6 habern [avena] 4; fl -, kr 8,5; fl -, kr 10 traid Wien 1 metzen fl -, kr 14,76 weytz 15,67; fl -, kr 15,97; fl -, kr 16,76 habern fl -, kr 11,3 traid waitz Etschland 1 star (= 83,32 l) fl -, kr 32,5 kr 24 Per facilitare il raffronto dei prezzi, nella tabella le misure sono accordate a quelle viennesi e veneziane mentre le unitŕ monetarie sono trasposte nelle unitŕ riprese dalla scala viennese (fi orino, kreuzer) e veneziana (ducato, soldo). La lettera maiuscola davanti all’unitŕ monetaria indica il luogo in cui era stata concretamente citata la misura usata. La prima citazione di un articolo/oggetto, di un luogo e di un’unitŕ di misura č accompagnata dalla traduzione italiana e da una eventuale spiegazione. 107 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Darja MIHELIC: I QUADERNI DEI VICEDOMINI, I LIBRI DI CONTO E I MANUALI DI MERCATURA COME FONTI PER ..., 91–118 habern 1 star fl -, kr 27,5 röcken 1 star fl -, kr 26 baumöl [olio di oliva] NN 1 centner [centinaio] (= 100 pfund [libbre] = 56 kg) fl 7, kr 22,5 Venedig 1 meiller [migliaio] (= 1000 pfund [libbre] = 577 kg) duc 39, sol 22,4 Wien 1 meiller (= 577 kg) fl 60, kr 50,83 schaff schmaltz [grasso di pecora] NN 1 pfund (lb) [libbra] (= 0,56 kg) fl -, kr 1,75; fl -, kr 3,25 ochsen [toro] NN 1 fl 4, kr 45; fl 6, kr 37,5 Ungarn [Ungheria] 1 fl 4, kr 45,94 Wien 1 fl 5, kr 15 (ochsen)fl eisch [manzo] NN 1 pfund (lb) fl -, kr 1 wampen [trippa] NN ? fl -, kr 11 gerob [frattaglie?] NN ? fl -, kr 6 käse [formaggio] Behem 1 pfund (lb) fl -, kr 0,58 kytz [capretto] NN 1 fl -, kr 3 huhn [gallina] NN 1 fl -, kr 2,125 putschändel [pollastri?] NN 1 fl -, kr 1/3 ei [uovo] NN 1 fl -, kr 1/9; fl -, kr 1/6 fi sch [pesce] NN 1 fl -, kr 0,95; fl -, kr 1,02 hering [aringa] NN 1 fl -, kr Ľ; fl -, kr 0,425 stockfi sch [merluzzo] NN 1 fl -, kr 4,5 hausen [storione] NN 1 centner fl 4, kr 37,5 mandel [mandorla] NN 1 centner fl 12, kr -; fl 17, kr 52,5 1 pfund (lb) fl -, kr 5,84; fl -, kr 7,2; fl -, kr 10,73 Wien 1 pfund (lb) fl -, kr 8,82 Augsburg [Augusta] 1 centner fl 13, kr 30 mandel air [marzapane ?] NN 1 fl -, kr 2,5 nuß [noce] NN 1 fl -,kr 0,0125; fl -, kr 0,0135; fl -, kr 0,0177 NN 1 pfund (lb) fl -, kr 2,125; fl -, kr 3,25 birn [pera] NN 1 fl -, kr 0,0083 oepfel [mela] NN 1 fl -, kr stane 0,005 feygen [fi co] NN 1 centner fl 5, kr 22,5; fl 6, kr 30,5 Venedig 1 star [staio] (= 220 VE pfund (lb) ŕ 0,477 kg = 104,94 kg) duc 2, sol 31,6 1 VE pfund (lb) (= 21/25 W pfund (lb)) duc -, sol 2,12 Wien 1 W pfund (lb) (= 1 4/21 VE pfund (lb)) fl -, kr 3 weinberlin [uva passa] Venedig 1 star (= 260 VE pfund (lb) ŕ 27/50 W pfund (lb)) duc 2, sol 62 108 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Darja MIHELIC: I QUADERNI DEI VICEDOMINI, I LIBRI DI CONTO E I MANUALI DI MERCATURA COME FONTI PER ..., 91–118 Wien 1 centner fl 8, kr - poxhörndel [carruba] NN 1 pfund (lb) fl -, kr 2,5 honig [miele] NN 1 pfund (lb) fl -, kr 6,43 zucker [zucchero] NN 1 centner fl 27, kr -; fl 30, kr - zucker polermo NN 1 pfund (lb) fl -, kr 20 zuckerhut NN 1 pfund (lb) fl -, kr 15 pfeffer [pepe] NN 1 pfund (lb) fl -, kr 32; fl -, kr 45; fl -, kr 48,75 1 centner fl 19, kr -; fl 45, kr - Nürnberg 1 N pfund (lb) = 9/10 W pfund (lb) fl -, kr 35,71; fl -, kr 38,625; fl 1, kr 1 Ofen [Buda] 1 centner fl 40, kr 30 1 pfund (lb) fl -, kr 8,19; fl -, kr 8,44 pfeffer lauter NN 1 pfund (lb) fl 1, kr 22,5 pfeffer fusti NN 1 pfund (lb) fl -, kr 33,75 langer pfeffer, piper [piper] NN 1 pfund (lb) fl -, kr 45; fl -, kr 55; fl 1, kr 15 1 centner fl 42, kr 50; fl 45, kr -; fl 45, kr 30 Breßlau [Breslavia] 1 centner fl 30, kr 42 Frankfurt [Francoforte] 1 centner fl 66, kr 23 Venedig 1 VE pfund (lb) (= 27/50 W pfund (lb)) fl -, kr 29,76; fl -, kr 30,59 cubeben [cubebe] NN 1 pfund (lb) fl -, kr 7 neg(e)le(i)(e)n [chiodi di garofano] NN 1 pfund (lb) fl 1, kr 22,5; fl 1, kr 36 Venedig 1 VE pfund (lb) fl -, kr 27 neg(e)le(i)(e)n lauter NN 1 pfund (lb) fl 1, kr 22,5; fl 2, kr - Venedig 1 VE pfund (lb) duc -, sol 62 Nürnberg 1 pfund (lb) fl 2, kr - neg(e)le(i)(e)n fusti NN 1 pfund (lb) fl 1, kr 22,5; fl -, kr 27,5; fl -, kr 30 Venedig 1 VE pfund (lb) duc -, 24,8 sol; duc -, sol 49 Nürnberg 1 pfund (lb) fl -, kr 30 imber [zenzero] NN 1 pfund (lb) fl -, kr 41,25; fl 1, kr 20 1 centner fl 27, kr -; fl 54, kr 30 Frankfurt 1 centner fl 52, kr 52,5 weisser imber lauter Venedig 1 VE centner duc 18, sol 62 Ofen 1 O centner (= 1 19/50 VE centner = 1 1/4 W centner) fl 43, kr 52,6 roter imber Venedig 1 VE centner duc 14, sol 46,5 galgant [zenzero dolce, galanga] NN 1 pfund (lb) fl -, kr 52; fl -, kr 52,5 pariskörner NN 1 pfund (lb) fl -, kr 37,5 zitwer [curcuma] NN 1 pfund (lb) fl -, kr 52,5 zimatrörlen [cannella] NN 1 centner fl 24, kr - lang zimatrörlen NN 1 pfund (lb) fl 1, kr 33 109 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Darja MIHELIC: I QUADERNI DEI VICEDOMINI, I LIBRI DI CONTO E I MANUALI DI MERCATURA COME FONTI PER ..., 91–118 zimatrinden NN 1 pfund (lb) fl -, kr 52,5 muscatnuss [noce moscata] NN 1 pfund (lb) fl -, kr 45; fl -, kr 52,5 1 fl -, kr 0,625 änis [anice] NN 1 pfund (lb) fl -, kr 4 saffran [zafferano] NN 1 pfund (lb) fl 4, kr -; fl 4, kr 22,5; fl 4, kr 45; fl 5, kr 30; fl 6, kr 24; fl 8, kr - Venedig 1 VE pfund (lb) duc 2, sol 46,5 Nürnberg 1 pfund (lb) fl 4, kr 30 Frankfurt 1 pfund (lb) fl 4, kr 22,5 saffran lauter NN 1 pfund (lb) fl 4, kr 22,5 land(t)saffran, ortsaffran NN 1 pfund (lb) fl 4, kr 30; fl 6, kr 37,5; fl 7, kr 12; fl 7, kr 30 adlersaffran NN 1 pfund (lb) fl 4, kr 22,5 Breßlau 1 pfund (lb) fl 4, kr 32 püysch saffran lauter Nürnberg 1 pfund (lb) fl 4, kr 58 Wien 1 pfund (lb) fl 5, kr 14,22 timean [timo] NN 1 centner fl 7, kr - gallas [galla] NN 1 centner fl 8, kr 22,5 senebleter NN 1 pfund (lb) fl -, kr 10 kalmus [calamo] NN 1 centner fl 15, kr 58,5; fl 16, kr - NN 1 pfund (lb) fl -, kr 8 cassia fi stula [cassia] NN 1 pfund (lb) fl -, kr 30 hermodactilus [ireos] NN 1 pfund (lb) fl 3, kr - reubarbaron [rabarbaro] NN 1 pfund (lb) fl 12, kr 8 veihel Wurtzen [scorzonera] NN 1 pfund (lb) fl -, kr 7 cardamomi [cardamomo] NN 1 pfund (lb) fl -, kr 52,5 mastix [mastice] NN 1 pfund (lb) fl 1, kr 15 rotten mirren [mirra] NN 1 pfund (lb) fl -, kr 30 trackenblut [sangue di drago] NN 1 pfund (lb) fl 1, kr 36 tyriackh [theriac] NN 1 pfund (lb) fl -, kr 16,25 weiß weyrach [incenso] NN 1 pfund (lb) fl -, kr 20 gummi [gomma] NN 1 pfund (lb) fl -, kr 11 gamffer NN 1 pfund (lb) fl 2, kr 30 thucian NN 1 pfund (lb) fl 2, kr 45 turbit [turbit] NN 1 pfund (lb) fl 2, kr 20 tessuti, capi di abbigliamento tuch [tessuto] NN 1 elle [braccio] (= 78,5 cm) fl -, kr 16,875; fl -, kr 17,5; fl -, kr 25; fl -, kr 28,5; fl -, kr 29,22; fl -, kr 42,5; fl -, kr 45,5; fl -, kr 57,5; fl -, kr 58,5; fl 1, kr 13,32; fl 1, kr 19,58; fl 1, kr 32,22 Nürnberg 1 elle fl -, kr 21,43 110 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Darja MIHELIC: I QUADERNI DEI VICEDOMINI, I LIBRI DI CONTO E I MANUALI DI MERCATURA COME FONTI PER ..., 91–118 englisch tuch [tessuto inglese] Antwerpen [Anversa] 1 A elle (= 89/100 W elle) fl -, kr 32 1/7 lündisch tuch [tessuto di Londra] Frankfurt 1 F elle (= 3/4 N elle) fl -, kr 44,4 Nürnberg 1 N elle (= 1 1/3 F elle) fl 1, kr 15,66 gefärbt lündisch tuch Antwerpen 1 A elle (=1 1/20 N elle) fl -, kr 37,27 Nürnberg 1 N elle (= 20/21 A elle) fl -, kr 45,5/7 purpian(isch tuch) [tessuto purpureo] NN 1 elle fl -, 47,95 kr; fl 1, kr 10; fl 1, kr 23,5 purpian Ofen 1 elle fl -, kr 41,95 pärpian NN 1 elle fl -, kr 10,18 atlas [tessuto di seta] NN 1 elle fl -, kr 20 brauner kermesin atlas NN 1 elle fl 1, kr 1,54; fl 3, kr 7,39; fl 3, kr 7,5 gelben atlas NN 1 elle fl 5, kr - leberfarb atlas mit gulden blümen NN 1 elle fl 5, kr 48,75 swarz genueser atlas NN 1 elle fl 1, kr 30 damaskat, damaschk, tamaschkat [damaschino] NN 1 elle fl 1, kr 56,25 venedigscher tamaschk grün, aschenfarb, weis, liechtgelb mit kleinen blümen, liechtgelb mit grossen blümen NN 1 elle fl 1, kr 56,25 tamaschk leberfarb NN 1 elle fl 2, kr 15 roten gräten tamaschk NN 1 elle fl 2, kr 15 schwartz maylander tamaschk NN 1 elle fl 3, kr - schwartz genueser tamaschk NN 1 elle fl 3, kr 30 rot gekrönt jenueser tamaschk NN 1 elle fl 9, kr - venedigischer tamasck Wien 1 W elle (= 1 9/41 seidenelle/kurtze bratsch [braccio piccolo] ŕ 63,68 cm) fl 2, kr 7,5 trümmer damaschk Breßlau 1 elle fl 2, kr 32 (trümmer) samat [velluto] NN 1 elle fl 1, kr 43,85; fl 2, kr 19,26; fl 2, kr 29,74; fl 2, kr 45,44; fl 2, kr 46,15; fl 3, kr -; fl 3, kr 7,5; fl 3, kr 22,5; trümmer samat NN 1 elle fl 3, kr - samathin schwartz NN 1 elle fl -, kr 33,75 schamlot NN 1 elle fl -, kr 48 granat Ofen 1 elle fl 2, kr 32 harras [panno di Arras] NN 1 elle fl -, kr 20,57; fl -, kr 30 111 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Darja MIHELIC: I QUADERNI DEI VICEDOMINI, I LIBRI DI CONTO E I MANUALI DI MERCATURA COME FONTI PER ..., 91–118 harras schwarz NN 1 elle fl -, kr 15 braun rässa harras NN 1 elle fl -, kr 18 rässa scharlach harras NN 1 elle fl -, kr 35 negelfarb harras Breßlau 1 elle fl -, kr 15,5 taffat [taffetŕ] NN 1elle fl -, kr 24 braun venedigischer taffat, schilher grün in gelb, plab in gelb, braun in rot, plab in rot, gelb in rot NN 1 elle fl -, kr 25 grün und gelb schilher taffat Breßlau 1 elle fl -, kr 29 zendel [tipo di taffetŕ, zendado] NN 1 elle fl -, kr 8; fl -, kr 16; fl -, kr 37,5; fl -, kr 57,5; tobin NN 1 elle fl 1, kr 6,75; Breßlau 1 elle fl 1, kr 23,33 venedigischer tobin gelb, grün, leberfarb, plab, rot, braun, liecht plab, grün NN 1 elle fl 1, kr 7,5 roter tobin NN 1 elle fl 1, kr 22,5 rot kermesin tobin NN 1 elle fl 1, kr 52,62 barchat [fustagno] NN 1 elle fl -, kr 8,13; fl -, kr 8,75 leinwat [tela di lino] NN 1 elle fl -, kr 4,5; fl -, kr 6 Nürnberg 1 elle fl -, kr 3,1 weiß galler leinwat NN 1 elle fl -, kr 45 futertuch [tessuto per rivestimento] NN 1 elle fl -, kr 13 banck tuecher NN 1 elle fl -, kr 22,5 kempter zwilch [tessuto di doppio fi lo] Schwaben [Svevia] 1 elle fl -, kr 9,57 gelben schätter NN 1 elle fl -, kr 7 schmalbörtle [nastro] NN 1 elle fl -, kr 1,125 breyt cölnisch vnd mailendisch börtle NN 1 elle fl -, kr 1,5 fl ötseyden [seta] NN 1 pfund (lb) (= 307,44 g) fl 2, kr 18 cölnisch seiden NN 1 pfund (lb) fl 4, kr - bordseiden NN 1 pfund (lb) fl 6, kr - schwartz sprengseiden NN 1 pfund (lb) fl 6, kr 15 syrisch seiden NN 1 pfund (lb) fl 7, kr 28 schnür von mittelseiden NN 1 pfund (lb) fl 2, kr 30 woll [lana] NN 1 centner fl 15, kr -; fl 17, kr 30 Beham [Boemia] 1 centner fl 8, kr 24 schaffwoll [lana di pecora] NN 1 centner fl 8, kr 38,5 baumwoll [cotone] NN 1 centner fl 17, kr 52,5 burgerhüt [cappello] Ofen 1 fl -, kr 9,92 schwäbisch hut 1 fl -, kr 8 eingezogen hut Nürnberg 1 fl -, kr 7,05 112 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Darja MIHELIC: I QUADERNI DEI VICEDOMINI, I LIBRI DI CONTO E I MANUALI DI MERCATURA COME FONTI PER ..., 91–118 pettebbich [copriletto] 1 fl 1, kr 4,29 tischtebbich [tovaglia] 1 fl -, kr 21,43 materie prime, metalli, materiali chimici wachs [cera] NN 1 centner (= 5 stein = 130 pfund (lb)) fl 13, kr 40; fl 15, kr 45; fl 18, kr 33,75 1 pfund (lb) fl -, kr 8,44 Breßlau 1 centner (= 5,5 stein = 132 pfund (lb)) fl 14, kr 48,25; fl 18, kr 33,75; fl 21, kr 55,75 Crakaw [Cracovia] 1 centner fl 13, kr 54,38 Posen [Poznan] 1 centner fl 13, kr 7,5 Behem 1 centner fl 8, kr 1,25 Breßlau 1 B pfund (lb) (= 50/61 VE pfund (lb)) fl -, kr 1,29; fl -, kr 6,73; fl -, kr 8,44; fl -, kr 10,27 Crakaw 1 pfund fl -, kr 6,42 unschlitt, vnßlit [sego] NN 1 centner fl 2, kr 22,5; fl 2, kr 37,5; fl 5, kr - saiffen, seyffen [sapone] NN 1 centner fl 2, kr 15; fl 4, kr -; fl 6, kr 15 Venedig 1 centner duc 5, sol 3,2 1 meiller duc 17, sol 108; duc 18, sol 46,5 Augsburg 1 A pfund (lb) (= 1 9/16 VE pfund (lb)) fl -, kr 8,57 haut [pelle] NN 1 fl -, kr 39,525; fl -, kr 55 federn [piume] Behem 1 pfund (lb) fl -, kr 0,549 gold [oro] 1 pfund (= 2 marck = 32 lot = 48 karat) fl 214, kr -; fl 214, kr 40 silber [argento] NN 1 pfund (lb) (= 2 marck) fl 19, kr 15; fl 19, kr 30; fl 19, kr 45; fl 20, kr 30; fl 20, kr 45 1 W pfund (lb) (= 2 W marck ŕ 1,4 A marck) fl 20, kr 30 Augsburg 1 Au pfund (lb) (= 2 Au marck) fl 17, kr - 1 W pfund (lb) (= 2 W marck ŕ 1,4 Ag marck) fl 19, kr - Wien 1 N pfund (lb) (= 2 N marck ŕ 1,7 Ag marck) fl 17, kr 22,5 Frankfurt 1 F pfund (lb) (= 2 F marck ŕ 1,6 Ag marck) fl 17, kr 3,4 Antorff 1 An pfund (lb) (= 2 An marck ŕ 1,7 Ag marck) schwarzer kupfer [rame] Nürnberg 1 N centner (= 1 14/50 B centner) fl 6, kr - Breßlau 1 B centner (= 0,78 N centner) fl 7, kr 28,29 zin [stagno] Eger [Egger] 1 E centner (= 1 1/3 N centner) fl 18, kr 30 Nürnberg 1 N centner (= 3/4 E centner) fl 12, kr 52,5; fl 18, kr 37,5 113 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Darja MIHELIC: I QUADERNI DEI VICEDOMINI, I LIBRI DI CONTO E I MANUALI DI MERCATURA COME FONTI PER ..., 91–118 zin lauter 1 N centner fl 18, kr 35,71 Augsburg 1 A pfund (lb) (= 25/26 N pfund (lb) fl -, kr 11,43 messing lauter [ottone] Nürnberg 1 N centner fl 7, kr 22,5 weinstein [cremor tartaro] NN 1 centner fl 10, kr 45 alaun [allume] NN 1 centner fl 13, kr 30 allan lauter Nürnberg 1 centner fl 6, kr 22,5 sal armoniac [sale di ammonio] NN 1 pfund (lb) fl -, kr 1,25 bleiweis [biacca di piombo] NN 1 pfund (lb) fl -, kr 7 swebel [zolfo] NN 1 pfund (lb) fl -, kr 2,5 altri prodotti papir, papyr [carta] NN 1 palle [foglio] fl 9, kr 30 Basel [Basilea] 1 palle fl 6, kr 22,5 NN 1 riß (= 1/10 palle) fl -, kr 45; fl -, kr 52,5 Basel 1 riß fl -, kr 57 karten [carte] NN 1 tutzet [dozzina] fl -, kr 0,9 hungerisch breydt fätschen NN 1 tutzet fl 1, kr 2,5 nadel [ago] NN 1 fl -, kr 0,0225 harnaschnägel [chiodo] Nürnberg 1 fl -, kr 0,0238 compaß [compasso] 1 tutzet fl -, kr 6 2/3 messer [coltello] NN 1 fl -, kr 1,5 scheiden messer [guaina] NN 1 fl -, kr 2,5 Nürnberg 1 fl -, kr 3 1/3 nestel [strisce di cuoio, legacci (?)] NN 1 tutzet fl -, kr 1,75 sennisch leder [cuoio] Breßlau 1 fl -, 12,23 kr beutlerleder Nürnberg 1 fl -, kr 8,54 beutel [borsa] 1 fl -, kr 60 kindtßbeutel 1 fl -, kr 3 nadelbeyn [calamo] 1 tutzet fl -, kr 6 gute tasche [saccolo] 1 fl -, kr 10 gemeine tasche 1 fl -, kr 2,5 calamal 1 tutzet fl -, kr 20 hüter charten 1 tutzet fl -, kr 20 kempel 1 tutzet fl -, kr 5 CONCLUSIONE e le note nei libri di conto sono indubbiamente molto importanti, tuttavia, da essi possiamo estrapolare soprat- Cerchiamo ora, sulla base del loro valore documen-tutto notizie dei prezzi riferibili ad ambiti locali25 e a tario per la storia dei prezzi delle merci, di confrontare quadri temporali limitati. In ogni caso, č opportuno – so- le fonti presentate. Gli inventari nei quaderni dei vice-prattutto come supporto e punto di partenza per ulteriori domini, i protocolli riguardanti le doti stilati dai notai (!) studi – raccogliere in tabelle come quelle presenti nel 25 Nei registri commerciali sono citate numerose persone e pure prodotti provenienti da realtŕ diverse, anche lontane. 114 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Darja MIHELIC: I QUADERNI DEI VICEDOMINI, I LIBRI DI CONTO E I MANUALI DI MERCATURA COME FONTI PER ..., 91–118 nostro contributo i dati sul valore stimato e sui prezzi dei beni e delle merci. Nel far ciň, bisogna perň tener conto che soltanto i registri contabili offrono notizie sui prezzi raggiunti nello svolgimento di un’attivitŕ mercan- tile, gli inventari nei quaderni dei vicedomini e gli atti che riguardano le doti nei quaderni notarili riportano unicamente il valore stimato di un determinato bene. Č possibile superare il condizionamento temporale imposto dai quaderni dei vicedomini, da quelli notarili e dai libri di conto quando il singolo codice o la sua se- rie – ad esempio i quaderni dei notai e dei vicedomini – abbracciano un lasso di tempo piů lungo: allora se ne possono estrapolare anche le tendenze e le variazioni ovvero l’andamento dei prezzi26. Attingendo ad altri documenti coevi pertineneti a realtŕ diverse e compa- rando i dati su prezzi, č possibile superare il vincolo locale di ognuno dei tre tipi di fonte citati anche per un campione temporale ridotto. Sta di fatto che entrambe le fonti istriane esaminate presentano assonanze e dati comparabili sia per quanto concerne i beni stimati, sia per quanto riguarda il loro valore. Questi beni diffe- riscono dagli articoli oggetto di scambio i cui prezzi sono citati nei due libri di conto di Lubiana: il valore di questi č rapportabile ai prezzi del ricco assortimento di prodotti commmerciali citati nel manuale di Christoff Rudolff. L’analisi dei manuali di mercatura per le indagini relative alla storia dei prezzi, č una pratica alquanto poco conosciuta. Il prontuario preso in esame – seppure limitato nel tempo – offre una nutrita gamma di sfide da affrontare per condurre una ricerca, specie tenuto conto della stratificazione e dell’intreccio dei dati sulle misure, il denaro, i metalli e i prezzi nei piů diversi paesi europei. Agiudicare da altre ricerche, i dati sulle monete e le unitŕ di misura riportati nel libro d’abaco, attinenti un periodo di 10–15 anni antecedente la prima uscita del manuale (1526), sono piuttosto affidabili. Con tutta probabilitŕ si puň ipotizzare lo stesso anche per i prezzi degli articoli citati, che č tuttavia raccomandabile considerare con una buona dose di cautela e control- lare impiegando altre e differenti tipologie di fonti. In merito ai prezzi riportati nelle edizioni successive, la prudenza deve essere ancora maggiore: i segmenti di testo ripresi pari pari dalla prima o dalle edizioni antecendenti sono inutilizzabili. Meritano invece tutta l’attenzione i dati sui prezzi che sono stati modificati nel testo rimasto comunque invariato, e in particolare le parti completamente riscritte nel manuale piů recente. Sarebbe auspicabile che una simile analisi fosse condot- ta su tutte le edizioni di questo libro d’abaco: potrebbe indubbiamente portare a nuove conoscenze in merito ai prezzi. Ad ogni modo va ribadito che tali manuali sono stati sinora poco impiegati nelle ricerche riguardanti i vari aspetti della storia economica. Nell’analizzare una tale fonte non ci si puň assolutamente limitare al solo aspetto formale dei prezzi dei beni, ma č necessario introdurre nella ricerca l’intera gestione commerciale, la varietŕ di denaro e misure, compresi i sistemi di conio e i profitti dell’impresa – cosa alla quale, del resto, questi manuali erano destinati. 26 Per i prodotti agricoli e non che dipendono dalle condizioni climatiche (vino), č di grande interesse seguire anche il movimento dei prezzi nelle singole annate o per alcuni anni in sequenza. 115 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Darja MIHELIC: I QUADERNI DEI VICEDOMINI, I LIBRI DI CONTO E I MANUALI DI MERCATURA COME FONTI PER ..., 91–118 VICEDOMINSKE KNJIGE, TRGOVSKE KNJIGE IN RACUNSKI PRIROCNIKI ZA TRGOVCE KOT VIRI ZA RAZISKAVO ZGODOVINE CEN (PRVA POLOVICA 16. STOLETJA) Darja MIHELIC Murnikova ulica 18, 1000 Ljubljana, Slovenija e-mail: mihelic@zrc-sazu.si POVZETEK Spoznanja glede cen, cenovnih razmerij, pa tudi glede gibanja cen v razlicnih okoljih in razdobjih temeljijo na množici mikroraziskav, ki crpajo podatke iz pisnih zgodovinskih virov. Prispevek predstavlja nekaj primerkov tovrstnih virov in skuša ovrednotiti njihovo povednost oz. uporabnost za evidentiranje cen v okoljih Istre in osrednje Slovenije ter v Evropi. Raziskava se omejuje na kratek casovni razpon: od srede drugega desetletja do srede 16. stoletja. Od virov so bili za analizo izbrani: primerek neobjavljenega rokopisnega vicedominskega kodeksa iz se- vernoistrskega primorja (Piran), objavljena notarska knjiga iz osrednje Istre (Labin), dva objavljena sešitka trgovskih knjig iz osrednjega slovenskega celinskega prostora (Ljubljana) in na Dunaju tiskani racunski prirocnik za trgovce. Dokumentarna povednost omenjenih virov za zgodovino cen je razlicna.Regesti v vicedominskih in notarskih ter evidenca poslovanja v trgovskih knjigah so za preucevanje cen nedvomno zelo pomembni. Iz njih moremo povzeti predvsem lokalno in casovno omejene podatke o vrednosti in cenah predmetov in blaga. Dokaj neznana pa je izkušnja z analizo racunskih prirocnikov za trgovce. Obravnavani ucbenik – ceprav casovno omejen – nudi paleto raziskovalnih izzivov zlasti glede vecplastnosti in prepletenosti podatkov o merah, denarju,kovih in cenah v najra- zlicnejših evropskih okoljih.Podatke za denarne in merske enote za cas desetih do petnajstih let pred izidom prve izdaje prirocnika (1526) smemo imeti za zanesljive.Podobno smemo domnevati tudi za omenjene cene predmetov, ki pa jih je potrebno obravnavati z veliko mero previdnosti in jih preveriti tudi po virih drugacnega tipa. Vsekakor je potrebno poudariti, da so tovrstni racunski prirocniki za trgovce z množico prakticnih nalog doslej pri raziskavah razlicnih aspektov ekonomske zgodovine skoraj prezrti in premalo uporabljani.Pri analizi takega ucbenika – cetudi ne nudi konkretno realiziranih podatkov – pa ni mogoce ostati le pri formalno-podatkovni plati cen predmetov, ampak je potrebno v obravnavo pritegniti celovito trgovsko poslovanje od raznovrstnega denarja, mer, do kovnih sistemov in dobickov od poslovanja – cemur so bili tovrstni prirocniki tudi namenjeni. Kljucne besede: vicedominske knjige, trgovske knjige, racunski prirocniki za trgovce, zgodovina cen, Christoff Rudolff FONTI E LETTERATURA Bastian, F.(1935–1943): Das Runtingerbuch 1383– 1407 und verwandtes Material zum Regensburger-süd- ostdeutschen Handel und Münzwesen. 1. Darstellung; 2. Text des Runtingerbuches; 3. Urkunden, Briefe, Rech- nungsauszüge; Register zum Text des Runtingerbuches, Berichtigungen, Ergänzungen. Regensburg, Bosse. Bizjak, M. (2005–2012): Srednjeveški obracuni freisinške škofije = Die mittelalterlichen Abrechnungen des Hochstifts Freising. 1, Obracuni gospostev Škofja Loka in Klevevž 1395–1401 = 1, Abrechnungen der Herrschaften Škofja Loka und Klevevž 1395–1401. Loški razgledi 52, 11–14; 2, Obracuni gospostev Škofja Loka 1399–1401 in Klevevž 1395–1400 = 2, Abrechnungen der Herrschaften Škofja Loka 1399–1400 und Klevevž 116 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Darja MIHELIC: I QUADERNI DEI VICEDOMINI, I LIBRI DI CONTO E I MANUALI DI MERCATURA COME FONTI PER ..., 91–118 1395–1400. Loški razgledi 53, 315–368; 3, Obracuni gospostva Škofja Loka 1437–1439 = 3, Abrechnungen der Herrschaft Škofja Loka 1437–1439. Loški razgledi 54, 353–380; Srednjeveški obracuni freisinške škofije = Medieval accounts of the Freising Diocese; 4, Obracuni gospostva Škofja Loka 1439–1442 = 4, Accounts of the Škofja Loka estates 1439–1442. Loški razgledi 55, 435– 458; 5, Obracuni gospostva Škofja Loka 1441–1478 = 5, Accounts of the Škofja Loka estates 1441–1478. Loški razgledi 56, 435–462; 6, Obracuni gospostva Škofja Loka 1477–1487 = 6, Accounts of the Škofja Loka estate 1441–1478. Loški razgledi 57, 385–412; 7, Obracuni gospostva Škofja Loka 1486–1491 in Klevevž 1486–1487 = 7, Accounts of the Škofja Loka estate 1486–1491 and Klevevž estate 1486–1487. Loški razgledi. 59, 409–442. Bizjak, M. (2006): Srednjeveški urbarji za Slovenijo. 5, Urbarji briksenske škofi je = Die Urbare des Hochstifts Brixen. 1253–1464. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU. Eikenberg, W. (1976): Das Handelshaus der Run- tinger zu Regensburg. Göttingen, Vandenhoeck und Ruprecht, 11–17. Garatti, F. (1686): Il divertimento aritmetico con di- verse notitie di Monete, Pesi, Misure. Venetia, Orlandi. Gestrin, F. (1972): Mitninske knjige 16. in 17. sto- letja na Slovenskem = Libri daziari del Cinquecento e Seicento in Slovenia. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Heers, J. (1959): Le livre de comptes de Giovanni Piccamiglio, homme d’affaires génois. 1456–1459. Paris, S. E. V. P. E. N. Kos, D. (1991):Urbarji za Belo krajino in Žumberk. (15.–18. stoletje) = Die Urbaren für Bela krajina und Sichelberg. (15.–18. Jahrhundert). Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenorazisko- valni center SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa. Ladic, Z. & E. Orbanic (2008): Knjiga labinskog bilježnika Bartolomeja Gervazija (1525–1550). Spisi istarskih bilježnika I. Spisi labinskih bilježnika 1. Pazin, Državni arhiv u Pazinu. Megliorati, A. (1703): Novissima corrispondenza delli pesi e misure di Venezia con li pesi e misure delle Cittŕ e Terre, che negoziano con Essa. Venezia, Pietro d’Orlandi. Pasi, B. (1503): Tariffa de pexi e mesure. Venesia, Albertin da Lisona vercellese. Pasi, B. (1521): Tariffa de pesi e misure correspon- denti dal Leuante al Ponente, da vna terra a laltra, e a tutte le parti del Mondo, con la noticia delle robe che se trazeno da vno paese per laltro. Venetia, Alexandro di Bindoni. Pasi, B. (1540): Tariffa de i pesi, e misure corri- spondenti dal leuante al ponente, e da una terra e luogo all’altro, quasi per tutte le parti dil mondo, con la dichiaratione e notificazione di tutte le robbe che si tragono di un paese per l’altro. Vinetia, Pietro Nicolini da Sabbio. Pasi, B. (1557):Tariffa de i pesi, e misure corrispon- denti dal leuante al ponente e da una terra e luogo all’al- tro, quasi per tutte le parti del mondo. Con la dichiara- tione e notificatione di tutte le robbe, che si tragono di uno paese per l’altro. Vinegia, Paolo Gherardo. Pickl, O. (1966): Das älteste Geschäftsbuch Österr- eichs. Die Gewölberegister der Wiener Neustädter Fir- ma Alexius Funck (1516 bis ca. 1538). Graz, Historische Landeskommission. Prix au Moyen Âge (2006): http://medieval.mrugala. net/Commerce%20et%20l’argent/Prix%20au%20 moyen%20age%20-%20ordre%20chronologique.htm (30. 5. 2018). QV – SI PAK PI 9, Quaderno dei vicedomini 153 (1538–1626). Regulae cosae vel Algebrae (1510) (ms.). Rudolff, C. (1525): Behend vnd Hubsch Rechnung durch die kunstreichen regeln Algebre so gemeincklich die Coss genennt warden. Argentorati, Cephaleus. Rudolff, C. (1526; 1546): Künstliche rechnung mit der Ziffer vnd mit den zal pfenningen / sampt der Wel- lischen Practica / vnnd allerley fortheil auff die regel de Tri. Item vergleichung mancherley Gewicht / Elnmaß / Müntz etc. auff etlich Land vnd Stett. Gemehret mit 293 Exempeln / von mancherley Kaufhendeln mit erklerung wie dieselben zu machen vnd in die Regel zusetzen sein. Wien: Johann Singriener; Nürnberg, Johann Petreius. Rudolff, C. (1530): Exempel Büchlin. Augspurg, Stayner. SI PAK PI – Pokrajinski arhiv Koper, enota Piran = Archivio regionale di Capodistria, Unitŕ di Pirano. SI ZAL LJU – Zgodovinski arhiv Ljubljana [Archivio storico Lubiana]. SI ZAL LJU/0338 – Makulature (Mac V), t. e. 12, Fragment trgovske obracunske knjige ljubljanske trgovske družbe Kisl-Weilhamer, 1535 [Frammento del libro conti di cassa della compagnia commerciale Kisl-Weilhamer, 1535]. SI ZAL LJU/0488 – Mesto Ljubljana, rokopisne knji- ge, t. e. 550, Cod. XXIII [Cittŕ di Lubiana, manoscritti, busta 550, Cod. XXIII], knjiga 48, Knjiga upnikov in dolžnikov Žige Mospacherja, 1517. Tremel, F. (1960):Das Handelsbuch des Judenburger Kaufmannes Clemens Körbler 1526–1548. Graz, Selbst- verlag des Historischen Vereines für Steiermark. Vilfan, S., Otorepec, B. & V. Valencic (1986): Lju- bljanski trgovski knjigi iz prve polovice 16. stoletja = Zwei Handelsbücher aus der ersten Hälfte des 16. Jahrhunderts. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Zgodovinski inštitut Milka Kosa. Westermann, E. & M. A. Denzel (2011): Das Kau- fmannsnotizbuch des Matthäus Schwarz aus Augsburg von 1548. Stuttgart, Steiner. 117 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Darja MIHELIC: I QUADERNI DEI VICEDOMINI, I LIBRI DI CONTO E I MANUALI DI MERCATURA COME FONTI PER ..., 91–118 Bizjak, M. (2003): Ratio facta est. Gospodarska struktura in poslovanje poznosrednjeveških gospostev na Slovenskem. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU. Darovec, D. (2004): Davki nam pijejo kri. Gospo- darstvo severozahodne Istre v novem veku v luci be- neške davcne politike. Koper, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središce Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko. Darovec, D. (2008): Venetian and Austrian money in Istria in the modern age. Annales, Series historia et sociologia, 18, 2, 277–288. Darovec, D. (2010): Ruolo dei vicedomini istriani nella redazione degli atti notarili in rapporto ad uffici affini dell’area adriatica. Acta Histriae, 18, 4, 798–822. Darovec, D. (2014): Cum lampulo mantelli. The ritual of notarial investiture. Example from Istria. Acta Histriae, 22, 3, 453–508. Darovec, D. (2015): Auscultauerint cum notario. Istrian notaries and vicedomini at the time of the Repu- blic of Venice. Venezia, Cafoscarina. De La Ronciere, Ch.-M. (1982): Prix et salaires ŕ Florence au XIVe sičcle (1280–1380). École française de Rome. Dyer, C. (1989): Standards of Living in the Later Middle Ages. Social Change in England c. 1200–1520. New York, Cambridge University Press. Feller, L. (2011): Sur la formation des prix dans l’économie du haut Moyen Âge. Annales. Histoire, Sciences Sociales, 3, 627–661. Fuhrmann, B. (2010): Mit barer Münze. Handel im Mittelalter. Darmstadt, Primus. Herkov, Z. (1971): Mjere Hrvatskog primorja s oso- bitim osvrtom na solne mjere i solnu trgovinu. Rijeka, Historijski arhiv u Rijeci i Pazinu. Herkov, Z. (1974): Christoff Rudolff und das Problem seiner Masse. In: Zbornik Historijskog instituta Jugosla- venske akademije znanosti i umjetnosti, 7, 159–173. Majer, F. (1904): Inventario dell’antico archivio municipale di Capodistria. Capodistria, Cobol Priora. Mihelic, D. (1984): Prispevek k osvetlitvi zaslužkov in cen v srednjeveškem Piranu. Zgodovinski casopis, 38, 4, 291–296. Mihelic, D. (1985): Neagrarno gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340 = La produzione non rurale di Pirano dal 1280 al 1340. Ljubljana, Slovenska akademija zna- nosti in umetnosti. Mihelic, D. (1995): Entlohnung der Handwerker in ausgewählten Städten des slowenischen Raumes bis 1340. In: IV. Nemzetközi Kézmuvesipartörténeti Szim- pózium, Veszprém, 9–11. 11. 1994, red. K. Dóka, I. Éri. Budapest – Veszprém, 61–71. Mihelic, D. (1997a): K razmerju denarnih enot v Primorju in notranjosti srednjeveškega slovenskega prostora. Kronika, 45, 3, 1–5. Mihelic, D. (1997b): Cene obrtnih storitev v mestih slovenskega prostora pred sredo 14. stoletja (Primorje – notranjost). Annales, Series historia et sociologia, 7, 10, 117–124. Mihelic, D. (2006): Kunštno racunstvo za trgovce 16. stoletja (racunski trgovski prirocnik kot zgodovinski vir). In: Jerše, S. (ed.): Med srednjo Evropo in Sredozemljem. Vojetov zbornik. Ljubljana, Založba ZRC, [659]–675. Mihelic, D. (2015): Po sledeh evropskega denarja prve polovice 16. stoletja. Zgodovinski casopis, 69, 3/4, 290–323. Moncke, G. (Hrsg.) (1982): Quellen zur Wirtschafts- und Sozialgeschichte mittel- und oberdeutscher Städte im Spätmittelalter. Darmstadt, Wissenschaftliche Buch- gesellschaft. Pies, E. (2003): Löhne und Preise von 1300 bis 2000. Abhängigkeit und Entwicklung über 7 Jahrhunderte. Solingen, Verlag E. & U. Brockhaus. Schmitz, H.-J. (1968): Faktoren der Preisbildung für Getreide und Wein in der Zeit von 800 bis 1350. Stuttgart, Gustav Fischer. Šumrada, J. (1982): K poznavanju žitnih mer neka- terih mest in trgov na Kranjskem v prvi polovici 16. stoletja. Kronika, 30, 3, 203–205. Valencic, V. (1977): Žitna trgovina na Kranjskem in ljubljanske žitne cene od srede 17. stoletja do prve svetovne vojne = Krains Getreidehandel und die Getrei- depreise von Ljubljana von der Mitte des 17. Jahrhun- derts bis zum ersten Weltkrieg. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Vilfan, S. (1954): Prispevki k zgodovini mer na Slovenskem s posebnim ozirom na ljubljansko mero (16.–19. stoletje). Zgodovinski casopis, 8, 1–4, 27–86. Vilfan, S. (1986): Temelji in razvoj denarnih siste- mov v slovenskih deželah do 17. stoletja. Zgodovinski casopis, 40, 4, 397–412. 118 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 original scientific article DOI 10.19233/ASHS.2018.09 received: 2017-08-31 SUVREMENA OBRAZOVNA VRIJEDNOST IZUCAVANJA NARODNE BAJKE . LITERARNI, SOCIJALNI I PSIHOLOŠKI ELEMENTI BAJKE U MEDITERANSKOM KULTUROLOŠKOM METANARATIVU Dijana VUCKOVIC Univerzitet Crne Gore, Filozofski fakultet – Nikšic, Danila Bojovica bb, Nikšic, Crna Gora e-mail: dijanav@ac.me Jelena MAŠNIC Univerzitet Crne Gore, Filozofski fakultet – Nikšic, Danila Bojovica bb, Nikšic, Crna Gora e-mail: jelenam@ac.me IZVLECEK V prispevku analiziramo dominantne literarne, socialne in psihološke probleme, ki so v središcu dramskih zapletov v treh kolekcijah sredozemskih pravljic. Gre za zbirke Vuka Stefanovica Karadžica,Laure Gonzenbach in Thomasa Fredericha Cranea.V prvi najdemo pravljice južnoslovanskih narodov,medtem ko v drugi in tretji najdemo italijanske pravljice. Analiza in primerjava pravljic nakazujeta, da te odražajo bogastvo sredozemske (meta)pripovedi kot kulturni okvir v katerem je nastala ta književnost. Analiticno branje teh pravljic pri pouku lahko primomore k razvoju kriticnih sposobnosti branja ucencev in postane s tem koristno pri razumevanju obnašanja, ki je med drugim tudi nezavedni produkt socializacije preko književnosti in pripovedi. Kljucne besede: ljudska pravljica, izobraževalna vrednost pravljic, socialno-psihološki elementi besedila, kriticno branje IL VALORE EDUCATIVO CONTEMPORANEO DELLO STUDIO DELLA FIABA POPOLARE: ELEMENTI LETTERARI, SOCIALI E PSICOLOGICI DELLA FIABA NELLA METANARRAZIONE CULTURALE MEDITERRANEA SINTESI L'articolo si propone di prendere in esame i dominanti problemi letterari, sociali e psicologici che sono il fulcro dell'intreccio drammatico in tre collezioni di fiabe mediterranee. Si tratta delle raccolte di Vuk Stefanovic Karadžic, Laura Gonzenbach e Thomas Frederick Crane. Nella prima si trovano fiabe di alcuni popoli jugoslavi, mentre la seconda e la terza contengono fiabe italiane.L’analisi e il confronto tra queste fiabe dimostrano che esse riflettono la ricchezza della (meta)narrazione mediterranea in quanto cornice culturale in cui č nata questa letteratura.La lettura analitica di queste fiabe nella didattica puň contribuire allo sviluppo delle abilitŕ degli allunni nella lettura critica e puň essere utile a comprendere comportamenti che sono,tra le altre cose,il prodotto della socializzazione mediante la letteratura e il racconto. Parole chiave: fiaba popolare, valore educativo della fiaba, elementi socio-psicologici del testo, lettura critica 119 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Dijana VUCKOVIC & Jelena MAŠNIC: SUVREMENA OBRAZOVNA VRIJEDNOST IZUCAVANJA NARODNE BAJKE . LITERARNI, SOCIJALNI ..., 119–138 UVOD Bajka je književna vrsta cije su odgojne vrijednosti odavno uocene, te je vec dugo važno štivo za postiza- nje pedagoških ciljeva. No, uloga ove price u odgoju promjenljivog je karaktera, što ovisi o njenim teorijsko- -kritickim citanjima. Cudesni dogaëaji ispripovijedani u bajkovitim narativima privlace pozornost slušatelja i citatelja razlicite dobi (Nodelman, 2008), te svijet kritike i proucavanja (Zipes, 1979). Specijalan interes za ovu vrstu u Europi pocinje tijekom XIX. stoljeca i vremena kad su nastale važne kolekcije narodnih bajki, ali i kad se oglašavaju najznacajniji meëu prvim autorima, koji su više – Jakob i Wilhelm Grimm – ili manje – H. C. Ander- sen, Oscar Wilde i dr. – oslonjeni na folklorni predložak. Snaženju interesa za bajku prethodno je doprinio Charles Perrault, koji je koncem XVII. stoljeca popularizirao baj- ku u najvišim društvenim slojevima Francuske. Bajke su cesto markirane kao „produkt ženske imaginacije“ (Bottigheimer, 2004, 262), iako se nerijetko dogaëalo da se ženske spisateljice u nekim europskim narodima kasnije pojavljuju kao autorice bajki (Blažic, 2016). Zapravo, val spisateljica, koji je zahvatio Francusku koncem XVII. i tijekom XVIII. stoljeca (Mme d’Aulnoy, Mme de Murat, Mme de Villeneuve, Mme de Beaumont i dr.), predstavlja iznimku u europskoj literaturi (Harries, 2001). Ipak, i Vuk Karadžic bajke naziva ženskim pricama ili gatkama,1 a u njima se pripovijeda ono „što ne može biti“ (Karadžic Stefanovic, [1853], 1987, 48). U europskoj pisanoj tradiciji bajke, ako imamo na umu prve poznate autore (Straparola je publicirao Le piacevoli Notti 1550–1553, Basileove Lo cunto de li cunti izlaze skoro stoljece kasnije, 1634–1636, a znamenita Perraultova zbirka Histoires ou Contes du Temps passé ili Les Contes de ma Mčre l'Oye tiskana je 1697), može se, zapravo, uociti perspektiva velikog broja muških bajkopisaca, te kvalificiranje bajke kao iskljucivo muškog ili ženskog spisateljskog k.da nije dokazivo. Cesto povezivanje ove price sa ženskim izmaštavanjem virtualnog svijeta vjerojatno je utjecalo na to da je bajka vremenom prepoznata kao prica za djecu (u patrijarhalnim društvima odgoj djece je „ženski posao“), mada to ona dugi niz stoljeca nije bila. Bogatstvo bajke dovodi je u vezu sa fantazmagoricnim imaginarijem i ženskom invokacijom carovitosti u svakodnevni život i u njegove predvidive i pocesto onespokojavajuce obrise. Fantastika je oduvijek bila važna covjeku, a danas se zapaža kao sve potrebnija, te u svijetu visoke tehnologije u kome živimo „trebamo je za duhovno regeneriranje i za razmišljanje o alternativama našim grubim realnostima“ (Zipes, 2008, 3). Tijekom XIX. stoljeca nastale su važne kolekcije bajki, osobito zbirka brace Grimm iz 1812. i 1815. godine (Zipes, 2013). Romanticarski duh potaknuo je prikupljanje narodnih bajki u raznim krajevima, pa i diljem Mediterana. Mediteransko je tle narocito interesantno pošto se upravo tu nalaze u doticaju dva metanarativa (Stephens, McCallum, 1998) – istocnjacki i zapadnjacki, što u nekim bajkama ima vidljive manifestacije.2 Kulturološki pristup omogucuje proucavanje književnog teksta kao svojevrsne zrcalne slike stanovitog kulturnog k.da u kome je nastao. Književni su tekstovi nastali u kulturi (Zipes, 2012), te je u njih upisan njen metanarativ. U tom smislu, izucavajuci književni tekst, saznajemo o kontekstu u kome je nastao, posebice o važecim vrijednostima. Tako se možemo fokusirati na odnose dominirajuce kulture prema nekim skupinama, izdvojenim po najupadljivijem kriteriju – rodnom, rasnom, nacionalnom, klasnom, dobnom itd. Realisticki tekstovi upadljivo prikazuju te odnose, no u jednakom ih, ako ne i u jacem stupnju iskazuju i tekstovi fantastike (Opacic, 2015). Bajke zrcale mnoge od ovih relacija prezentirajuci socijalne odnose i reflektirajuci pojedincevu poziciju u njima, cesto konstruiranu po osnovi psiholoških profila (klasa) likova. Likovi su najcešce depersonalizirani, dati kao tipski nositelji odlika stanovitih društvenih skupina ili klasa, tj. junaci nijesu individualizirani (Žižek, 2013). Do dramskog zapleta bajki najcešce dolazi po- sredstvom specificnih psihosocijalnih okolnosti. Tu- macenjem konotacija bajke u psihosocijalnoj domeni posebno su se bavili psihoanaliticari. Recimo, Bruno Bettelheim (1991) konotaciju bajke dovodi u vezu s kompleksima ranog djetinjstva, tj. fokusira se na afektiv- ni i simbolicki znacaj bajke. Kroz naraciju se okolnosti mijenjaju, a likovi se kušaju, da bi se do kraja prikazali u crno-bijeloj koloristici. Takva struktura crno-bijelog svijeta, cija se naracija odvija kroz strogo ureëen niz funkcija, tipicna je za narodnu bajku (Prop, 1982) i ne odnosi se na autorsku pricu ove vrste. Pokazacemo da analizirane price iz tri mediteran- ska zbornika bajki mogu biti izvorišta problemskih situacija u nastavnom procesu, te da njihovim kom- paracijskim i istraživackim citanjem mladi recipijenti razvijaju vještine kritickog citanja i usavršavaju soci- oemocionalne kompetencije. Ove price, pored toga što ce potaci razvitak literarnih kompetencija ucenika (Grosman, 2010; Rosandic, 2005), mogu poslužiti za bolje razumijevanje rodnih, klasnih, rasnih i dr. uloga, podjela i relacija u prošlim vremenima, ali i u sada- šnjem trenutku. 1 Meëu Vukovim brojnim suradnicima na prikupljanju bajki bila je samo jedna ženska osoba, gospoëica Milica Stojadinovic iz Vrdnika (Karadžic Stefanovic, 1987). 2 Zapadnjacki i istocnjacki odnos prema bajci razlicit je. Dok je bajka kod orijentalnih naroda uvijek bila važna i popularna, njeno je mjesto u zapadnjackoj kulturi imalo promjenljiv karakter, te je zabilježila etape popularnosti, ali i faze neprihvacanja, pa i zabrane (Vukovic, 1996). Današnji zapadnjacki kanon bajke dominantno je izgraëen na tekstovima Perraulta, brace Grimm i Andersena. 120 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Dijana VUCKOVIC & Jelena MAŠNIC: SUVREMENA OBRAZOVNA VRIJEDNOST IZUCAVANJA NARODNE BAJKE . LITERARNI, SOCIJALNI ..., 119–138 TEORIJSKO ODREěENJE NARODNE BAJKE I RAZNOVRSNOST NJENOG TUMACENJA Tri zbornika kojima se bavimo u ovom radu sadrže razlicite vrste narodnih prica. Naš je pocetni zadatak stoga bio da izdvojimo bajke od ostalih vrsta. Osim toga, nužno je utvrditi i nacin na koji je bajku moguce tumaciti u znanosti, što se reflektira i na njeno citanje u nastavi. Analizirajuci odreëenja i definicije narodnih bajki (Bottigheimer, 2004, 261; Pešikan-Ljuštanovic, 2007, 36; Prop, 1982, 108; Todorov, 1987; Vukovic, 1996; Zipes, 2000; Zipes, 2006), opredijelili smo se da u ovom tekstu pod bajkama podrazumijevamo price o cudesnim dogaëajima, pri cemu su kompozicioni obrasci tih prica ustaljeni i podudarni sa etapama razvitka dramske radnje (ekspozicija, zaplet, kulminacija, peripetija i rasplet), a dogaÍaji su kronološki ureÍeni, te se fabula i siže poklapaju. Ovdje smo istakli i to da svaka bajka, iako je u osnovi pripovijedno djelo, pisano u stihu ili prozi, neizostavno ima snažne elemente dramskog. Ti elementi doprinose upecatljivosti i živosti naracije, te su znacajni u nastavi, jer mladi citatelji – baš kao i odrasli – imaju interes za dinamicnu radnju (Vukovic, 1996), lišenu retardacijskih elemenata. Što se tice lirskog, ono u narodnoj bajci ne postoji, uz svu njenu burnu i bogatu motivaciju u kojoj svaki cas „padaju glave“. Lirsko je u bajku uneseno autorskim intervencijama pocevši s An- dersenom, te u suvremenoj umjetnickoj bajci ima važnu ulogu. Kategorijalna odrednica cudesno definira takvu prirodu fikcionalnih dogaëaja da implicitni citatelj ne traga za objašnjenjem nacina njihovog funkcioniranja (Todorov, 1987), te ih recipira kao imanentne virtual- nom svijetu i neusporedive sa realnošcu. Bajku od mita (takoëe obilježenog cudesnim) razlikuje deritualizacija i desakralizacija motiva. Danas se bajka uglavnom proucava kao književna vrsta namijenjena djeci, pa taj recepcijski tretman oblikuje istraživacku optiku. Važno je voditi racuna o sljedecem: 1. bajka inicijalno nije bila namijenjena djeci (prva zbirka ciji su ocekivani citatelji/slušatelji djeca je Perraultova zbirka iz 1697. godine) i 2. vremenom su djeca pokazala interes za ovu pricu (što je potaknuto uciteljima koji su u bajci vidjeli mocno odgojno sredstvo), pa su autori poceli da se prilagoëavaju toj publici (Vukovic, 1996; Zipes, 2006). Bajka je, prema nekim istraživanjima, tretirana kao prica koja cuva „harmonicnu egzistenciju obitelji i društva“ (Seifert, 1996, 109) i to u zamjetno tradicionalistickom ruhu, te su patrijarhalna društva snažila njen odgojni utjecaj. Prilagoëavanje djecijoj citateljskoj publici nije ukinulo mogucnosti dvostrukog citanja bajke – iz ugla djeteta, tzv. naivnom optikom, i iz pozicije odraslog, što vodi tumacenju konotacija (Nodelman, 2008). O bajci u obrazovanju promišljamo imajuci na umu te dvije osnovne pozicije citanja. Tako, dijete predškolske dobi ili ono koje je u najmlaëim školskim razredima, sudeci po njegovim recepcijskim sposobnostima,3 nije u mogucnosti doprijeti do nekih znacenjskih slojeva bajke buduci da ova prica ima dublja i složenija znacenja (Blažic, 2014). Posebno se to odnosi na narodnu bajku, jer je ona nastajala mnogo prije nego što se pocelo posebno voditi racuna o djecijoj publici. U tom je smislu upitno to da se u obrazovnim programima bajke uglavnom povezuju sa ranim uzrastima (predškolskim i mlaëim osnovnoškolskim), a tek se poneka cita u starijim školskim razredima (Pešikan- Ljuštanovic, 2007). U starijim razredima osnovne i tijekom srednje škole citaju se uglavnom autorske bajke (Oscara Wildea, Mme de Beaumont itd.). Razlicite vrste nasilja, agresije i mnoge opasnosti konotirane narodnom bajkom trebalo bi upoznavati na uzrastu na kome se do dubljih slojeva misaono može doprijeti. Narodna bajka, kao i autorska prica ove vrste koja je oslonjena na folklorni imaginarij, sadrži mitologijske (Anderson, 2000), kao i biblijske motive (Murphy, 2000). Nasilje je opisano jezikom simbola (Bettelheim, 1991), bez slikanja stvarnosnih korelativa. Recimo, „Crvenkapica je prica o silovanju i o preživljavanju ili nepreživljavanju silovane žrtve.To je prica o predatorima i kako se suociti s njima [...] Porijeklo literarne bajke može se pronaci u muškim fantazijama o ženama i seksualnosti i suprotstavljene verzije [price] upucuju na odgovornost za nasilje u bajci” (Zipes, 2006, 28). Crvenkapica ima mnogo verzija, ali je ocuvana i kanonizirana ona varijanta u kojoj je pomenuta konotacija najjasnija (Zipes, 2006, 28–39). Ova se prica dominantno povezuje sa malom djecom (postoji mnogo slikovnica i crtica), te ona iz nje najviše uocavaju opasnost od šume i stvarnih zvijeri, eventualno od nepoznatih lica. Odreëena su istraživanja pokazala da djeca u dobi pretpuberteta, a osobito u pubertetu gube interes za bajku (Vukovic, 1996), no te podatke možemo i relativizirati. Naime, djeca tada izgledno gube interes za denotativno, tj. „površinsko“ citanje bajke i ne žele više vjerovati ni u vile ni u maëije. To je povezano s usvajanjem znanstvenog pogleda na svijet, što se školovanjem potice. Kad je, pak, rijec o dubljim slojevima bajke, izvjesno je da bi tinejdžerska populacija mogla biti zainteresirana za tumacenje konotacija. To je dodatno osnaženo dvjema cinjenicama: 1. bajke se suocavaju i sa problemima odrastanja baš kao i djeca tijekom puberteta i 2. tinejdžeri i adolescenti diljem Ako prihvatimo Piagetovu teoriju razvitka umnih struktura (Pijaže, Inhelder, 1978), tek nakon 12-e godine pojavljuju se mogucnosti formalno-logickog mišljenja, koje je nužno za razumijevanje fi gurativnog jezika. No, uz tu se teoriju obrazovni kurikuli oslanjaju i na sociokulturnu teoriju Lava Vigotskog (1977), u kojoj se društvena praksa promatra kao potpora za pojedincev alomorfni razvitak. Prema vigotskijanskom konceptu obuka treba ici nešto ispred aktualnih potencijala kako bi potakla buëenje onih funkcija koje su u zoni proksi- malnog razvitka. U interferiranju ova dva kljucna teorijska oslonca – Piagetovog i Vigotskijevog – narodne je bajke u nastavnom procesu moguce kvalitetno tumaciti i recipirati sa ucenicima od desete godine njihove starosti. 121 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Dijana VUCKOVIC & Jelena MAŠNIC: SUVREMENA OBRAZOVNA VRIJEDNOST IZUCAVANJA NARODNE BAJKE . LITERARNI, SOCIJALNI ..., 119–138 svijeta samoinicijativno citaju i gledaju mnoge serijale u kojima je karakter dogaëaja upravo cudesan i ciji su likovi vještice, carobnjaci, vukodlaci, zmajevi i druga bica fantastickog imaginarija (Vuckovic, 2013; Vuckovic i Pajovic-Dujovic, 2016). Bajka je promatrana kroz teorijske okvire „jungovske, marksisticke, sociopoliticke, dijalekticke, historijske, povijesno-tekstne, feministicke, gender, mitologijske i ekonomske,kako sa afirmativnim,tako i sa kritickim pro- cjenama“ (Murphy, 2000, vii). Cinjenica je da je bajka otvorena za sve te pristupe, ali se pokazuje i to da su oni manje-više iskljucivi (Bosmajian, 2004; Zipes, 1979), te da zahvacaju samo neke elemente i slojeve bajke (Ca- vallaro, 2011). Razni pristupi u bajkama vide obrede ini- cijacije (sociološki i antropološki pristup), konzervativne vrijednosti i marginaliziranje ženskog roda (feministicki i gender), mitopoeticke predstave iz domeni kolektivno nesvjesnog (jungovska orijentacija), unutarnje borbe i previranja u ljudskom bicu vezana s njegovim seksual- nim sazrijevanjem (freudovski) itd. Margaret Hourihan (1997) npr. sa gender pozicija kritizira bajke kao zastar- jele obrasce kojima patrijarhalna društva prenose rodne stereotipe u kojima su djevojke inferiorne i cesto samo „darovi“ za hrabre muške pobjednike. Unaprijed zadate uloge vode oba roda u pogrešnom odgojnom smjeru. Bajkoviti obredi inicijacije uvode djecake u svijet ado- lescencije putem avanturistickih pothvata, a djevojke su ponajbolje opisane situacijom Zlatokose – skrivene su od svijeta u visokim kulama bez vrata, iz straha i opreza brižljivo cuvane od strane odraslih žena, koje su im osporavale osamostaljivanje. Takvo je stanje sve do po- jave herojskog princa, te se spajanjem cuvane djevojke i mladica koji luta i traži srecu dogaëa inicijacija u svijet odraslih. To danas jesu prevaziëeni koncepti odgojnog dejstva, te u obrazovanju najbolje služe kao predložak za razumijevanje nekih snažnih patrijarhalnih obrazaca, cija je sklonost podjelama – rodnim, uzrasnim, klasnim, rasnim i dr. uzrocila mnoge nepravde. U zbornicima koje smo analizirali brojne su i ceste pomenute uloge. No, vidjecemo i na primjerima, posto- je i one price u kojima su i djevojke i djecaci prikazani u drugacijem svijetlu. Kako gender, tako ni ostali pristupi ne zahvacaju svijet bajke cjelovito – što možda nije ni moguce. Bogatstvo bajke „otima se“ pojedinacnim teorijskim pristupima, pa šire, kulturološko sagledavanje ove price postaje prakticna nužnost (Zipes, 2012). BAJKE U ZBIRCI VUKA STEFANOVICA KARADŽICA Zbirka Vuka Stefanovica Karadžica (1787–1864) iz 1853. god. sadrži 50 prica, od cega su 33 tipicne bajke. Istraživaci su pokazali da neke bajke iz ove zbirke nijesu morfološki odredive po Proppovoj (1982) metodologiji, koja se ucestalo primjenjuje za tumacenje narodne bajke, te da ih odlikuje novelisticki karakter (Janicijevic, 1982, 330–334). Sam autor na sljedeci nacin izdvaja bajke od ostalih prica: „Ženske su pripovijetke one u kojima se pripovijedaju kojekakva cudesa što ne može biti […]; a muške su one u kojima nema cudesa, nego ono što se pripovijeda rekao bi covjek da je zaista mo- glo biti“ (Karadžic Stefanovic, [1853], 1987, 48). Vuk uocava i meëužanrovski prostor, pa istice da je za neke price teško tocno utvrditi kojoj skupini pripadaju. U nekima se kršcanski diskurs nalazi kao podtekst, dok se u drugima fantasticka prica o životinjama dotice sa cu- desnim svijetom bajke. Price su uglavnom prikupljane tako što su ih suradnici Vuku slali iz: Hercegovine, Boke Kotorske, raznih krajeva današnje Srbije itd. Neke od njih Karadžic je zapisao prema osobnim sjecanjima iz djetinjstva. Price su, sudeci po jezicnim osobinama, posebice leksici, bile iz razlicitih krajeva koje nastanju- ju južnoslavenski narodi, što je saglasno poligenetskoj teoriji o nastanku i širenju bajke (Zipes, 2006). Vukov je kljucni projekt bio reforma jezika i pravopisa, te su narodne pripovijetke bile samo dio projekta. Tako on istice da „u pisanju pripovijedaka vec treba misliti i rijeci namještati (ali ne opet po svome vkusu nego po svojstvu Srpskoga jezika), da ne bi ni s jedne strane bilo pretjerano, nego da bi mogao i ucen citati i prost slušati“ (Karadžic Stefanovic, 1987, 47–48). Nakon Vukove smrti, njegova je supruga Ana 1870. godine publicirala još jednu zbirku narodnih prica, meëu kojima su bajke najbrojnije. Vecinu tih prica pronašla je u Vukovim za- bilješkama (Karadžic Stefanovic, [1870], 1987). U ovom tekstu proucavacemo bajke iz prve zbirke. U folklornim narativima okupljenim u ovoj zbirci sugerira se opasnost koja dolazi od imaginarnih stvorenja (što su, jasno, metafore i/ili metonimije), ali cesto i od stvarnih bica, posebno onih u ljudskom oblicju. Otac medvjed, u bajci MeÍedovic [ATU 5074], upozorava sina da „u svijetu ima zlijeh zvjerova koji se zovu ljudi“ (Karadžic Stefanovic, 1987, 51). U tom je upozorenju jezgra nebrojenih loših ljudskih karaktera koji u ovim bajkama mrze jedni druge, progone se, postaju zlocinci itd. Sugovornici u ovom dijelu teksta su medvjed i Meëedovic, pa ta okolnost snaži poruku. U razumijevanje ovog fikcionalnog svijeta valja poci od toga da je narodno stvaralaštvo bilo najprije voëeno time da pouci i da zaštiti. U tom smislu, ove price o zlu govore hiperbolickim tonom, a svaki taj krešendo zla izazvan je kako bi „zli zvjerovi“ bili utišani. Buduci da bajka suštinski ima binaran karakter (Prop, 1982), pocevši od opozicije dobro-zlo, na drugoj su strani jed- nakobrojni nositelji pozitivnih odlika. Pozitivni likovi su cesto na kušnji, te se kroz naraciju testira njihova odanost dobru. ATU je meëunarodna oznaka za klase narodnih prica, nastala kao akronim od prezimena triju folklorista: Antti Aarne, Stith Thompson i Hans-Jörg Uther. Oni su utemeljili i razvili ovaj sistem klasifi ciranja (Uther, [2004], 2011). 122 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Dijana VUCKOVIC & Jelena MAŠNIC: SUVREMENA OBRAZOVNA VRIJEDNOST IZUCAVANJA NARODNE BAJKE . LITERARNI, SOCIJALNI ..., 119–138 Izmeëu ovih prica i onih iz zbirki italijanskih bajki ima važnih literarnih podudarnosti (v. Tabelu 1).5 U baj- ci Cardak ni na nebu ni na zemlji [ATU 506+300], zmaj dolijece iz oblaka (kod Cranea sam oblak ugrabi dje- vojke), pa odnese carevu kcer u cardak. Skoro direktna paralela ove bajke je Bunar6 [The Cistern, ATU 506+300] iz Craneova zbornika. Važna je razlika lokacija skrivanja djevojaka. Dok su u italijanskim varijantama one pod zemljom, u Vukovoj su verziji negdje u oblacima. Prica Usud [ATU 947] semanticki je podudarna Prici o Katarini i njenoj sudbini [The Story of Catherine and Her Fate, ATU 938A] iz Craneova zbornika, tj. Katarinina sudbina [Katerina’s Fate, ATU 938A] kod Gonzenbach. U tim se trima pricama iskazuje vjerovanje u više sile kao u upravitelje covjekovog životnog puta. Podudarnosti se posebno uocavaju posredstvom prica koje je Vuku Karadžicu iz Boke Kotorske poslao Vuk Vrcevic (bajka o raëanju djece nakon što žena pojede dio ribe, price o zloj macehi itd.). Vrcevic je bajke zabilježio u Kotoru, a veze ovoga grada sa naspramnom obalom, kao i sa crno- gorskim i hrvatskim priobaljem, te sa njegovim dubokim kontinentalnim zaleëem, stoljecima su bile snažne. Bajke u ovoj zbirci govore o rëavim životnim pri- likama, te o nacinu na koji obican covjek pokušava da ih prebrodi. Uostalom, to je preokupacija i bajki Gonzenbachove i Cranea. Socijalni je status na pocetku za mnoge junake odreëen zanimanjima poput: cobana, govedara, pastira, kovaca, pudara, ratara, težaka, lovaca itd., a nerijetke su junakinje pastirice, vezilje, prelje itd. Kao protivteža takvim zanimanjima, postoji veliki broj carskih uloga, no, zanimljivo je da ni te uloge nijesu uvijek lišene problema koji izjedaju sirotinju. Recimo, u bajci Pravda i krivda[ATU 613] privilegirani junak lijeci carsku kci od gube. U motivski kompliciranoj prici Raz- bojnik sa vješticijom glavom [The Robber with a Witch’s Head, ATU 302+311+621], u zbirci Gonzenbach, kralj ima vaši, tako da oba narodna k.da prepoznaju tu vrstu pravednosti, tj. ako bogatstvo i položaji nijesu društveno pravedno razdijeljeni, tada bolesti i druge poteškoce jesu prirodno pripale svima. U nekim pricama preplice se i krišcanski motiva- cioni spektar, pa se anëeli javljaju u snu ili se covjeku sugerira da se pomoli Bogu prije nego što pocne nešto raditi itd. Slicnih elemenata ima i u italijanskim zbor- nicima. Ove su price po elementima cudesnog bajke, a religiozni je duh prisutan, ali ne i sveprožimajuci. Postoji nekoliko prica u kojima ëavo ima ulogu, no, taj je lik dobio obrise zlog carobnjaka, te oko njega nije biblijski pakleni ambijent. Recimo, u bajci Îavo i njegov šegrt [ATU 325] ima podteksta kršcanske religije, ali je prica njome prožeta „na narodnu“, pa dijete uci zanat od ëavola, tj. uci kako koga da prevari. ěavo se u jednom trenutku preobražava u Turcina, što Figure 1: Azi-Dahaka, illustrated by Jelena Mašnic, 2017 je s kršcanskog aspekta narodne price metamorfoza kojom se sugerira neprihvacanje pripadnika druge religiozne doktrine. Lokalna koloristika zapaža se u krugu praslavenskih vjerovanja. U nekoliko bajki izražena je uloga zmije, koja je u slavenskoj mitologiji velika. Tako, vodena zmija, tzv. aždaja ili Azi-Dahaka (Kropej, 2012) cest je junak u Vukovim bajkama. U dvije italijanske zbirke nema prica u kojima žene raëaju zmije ili gdje covjek dolazi u posjed nemuštog jezika posredstvom zmije. Zmija je kod Slavena cuvar bogatstva, ali je povezana i s dušama predaka, pa je „zmija posjednik dobara i plodnosti“ (Kropej, 2012, 102). U ovoj zbirci su dvije verzije price Zmija mladoženja [ATU 441+425] u kojima žena nerotkinja raëa zmiju. Jednu zmiju raëa sirotica, a drugu carica, što je opet vid pravednog umovanja – što se može desiti jednoj, može i drugoj, jer su obje samo ljudska bica. Ove price ne portretiraju duhovine (Kro- pej, 2012, 191), jer dijete roëeno kao zmija ne zbacuje košuljicu odmah po roëenju, nego mu je zmijska koža 5 Tabela 1 sadrži pregled bajki iz tri analizirana zbornika. Pored naziva bajke izdvojili smo i ATU klase, što može poslužiti kao osnovica istraživackog citanja, te kriticke analize i diskusije u nastavi. Više je bajki koje pripadaju srodnim ili jednakim ATU klasama, te bi ih trebalo komparirati. 6 Zbornici Cranea i Gonzenbach tiskani su na engleskom jeziku, te u Tabeli 1, uz prijevod naziva teksta, navodimo i engleski naziv. 123 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Dijana VUCKOVIC & Jelena MAŠNIC: SUVREMENA OBRAZOVNA VRIJEDNOST IZUCAVANJA NARODNE BAJKE . LITERARNI, SOCIJALNI ..., 119–138 Figure 2: Peahen, illustrated by Jelena Mašnic, 2017 oteta tek nakon što stasa u momka i oženi se. U obje price zmijski je junak mocan i povezan sa blagostanjem. U prvoj verziji, nakon što mu majka i supruga sagore zmijsku košulju, on ostaje kao divan covjek. U drugoj prici, nakon oduzimanja košulje, uslijedi pripovijedanje paralelno mitu Cupid i Psyche, tj. mladi covjek nestane, a dragana ga traži dok ne podere gvozdenu obucu. Sa rijetkim iznimkama,7 u ovim pricama dominiraju ženski likovi koji malo o cemu odlucuju. Dobre od loših djevojaka uglavnom razlikuje vrednoca, poslušnost i odsustvo radoznalosti. Što se tice fizickog portreta ženskih likova, u konkretnim crtama ih nema, ali se ponegdje zapaža struktura ideala ljepote. Najupadljivije je iskazana u bajci MeÍedovic [ATU 507], u kojoj se momak zagleda u djevojku, koja je „krupna i zdrava i lijepa“. Polisindeton u opisu sugerira da su tri atributa neraskidivo vezana i da tvore narodnu ideju djevojacke ljepotonosnosti. Upadljivu idejnu usmjerenost ka tradicionalistickoj vizuri žene citamo u bajci Nemušti jezik [ATU 670]. Nakon što spase zmiju iz požara, glavni junak dobija na dar od njenog oca, zmijskog cara, nemušti jezik. Znanje predaka, otjelotvoreno kroz nemušti jezik, po- moglo je covjeku da shvati kako meëu živim stvorovima funkcioniraju odnosi na supružanskoj liniji. To mu je znanje sacuvalo glavu u ovoj prici, a žena je prikazana kao dosadni i radoznali stvor koji covjeka bez potrebe vodi u ranu smrt. Narocito je žena u ulozi macehe portretirana stereotipski. Uvijek je u pitanju zla žena koja mrzi pastorcad, a posebno lijepe pastorke, jer se kao njihov kontrast cesto postavlja macehina ružna i lijena kci. U Vukovoj zbirci postoji cak pet bajki cija je dominanta „proganjana pastorka“ [ATU 510A]. To su: Pepeljuga, Zla maceha, Maceha i pastorka (dvije su price pod ovim nazivom), Kako su radile, onako su i docekale. U samo jednoj od njih – Zla maceha – otac priskace u pomoc kceri. U ostalima je potpuno neakti- van ili je cak na ženinoj strani u cjelosti. Interesantno je da stariji ženski likovi – „babe“, nerijetko i „babetine“ (u Zlatna jabuka i devet paunica, ATU 400+300+402, „prokleta babetina“) – cesto suraëuju sa zlim silama, nekad prisilno, ali nekad i svojevoljno. Osim toga, onu ulogu koja je u bajkama Cranea i Gonzenbachove dodi- jeljena pustinjacima (oni uglavnom sudjeluju u funkciji obavještavanja junaka), kod Vuka igraju upravo starice. Tako je žena uopce, a posebno žena u ulozi macehe i žena u poznijoj životnoj dobi obilježena negativnim narativnim kontekstom. Mnoge su rodbinske relacije negativno atribuirane. Tako se u bajci Zlatoruni ovan [ATU 854+551] ocrtava lik strica koji „sinovcu nije bio prijatelj,vec zlotvor“ (Karadžic Stefanovic, 1987, 88). Stric nagovara cara da mladicu postavi nerješive zadatke, te striceva zloba postaje faktor konacnog zadovoljenja socijalno-psihološke pravde i dobri momak na kraju postaje car. U bajci Cudnovata tica [ATU 567] na izuzetan je nacin ispripovijedano što od složne obitelji može da ucini preveliki novac i moc kojoj se nije doraslo. Pretjerana i naglo stecena kolicina novca ukazala je kakvi su likovi brace zapravo, a oni jedan drugog zamrze, što ih dovodi do uništenja. Uopce uzevši, zlo koje narodni pripovjedac kažnjava u ovim bajkama najcešce je ljudskog porijekla – zavist, radoznalost, izdajstvo, pohlepa i dr. svojstva likova vode ih u predjele zla. Narodni ih pripovjedac stavlja kao kušatelje onim junacima koji na pocetku nemaju takva svojstva. Kontrastno sagledavajuci odnose i svoj- stva junaka i junakinja, ove narodne bajke sugeriraju duboku uvjerenost da klica zla postoji u covjeku, te da ona jednako uništava i neprijatelje i prijatelje, pa i samog njenog nositelja. Vrijednosni kut ovih bajki odan je patrijarhalnim odnosima u društvu i obitelji i upravo ti odnosi cuvaju odlike dobra i pravde. Ženski je rod uglavnom nositelj grijeha pramajke (kršcanski podtekst), te su junakinje razlicite dobi cesto suradnice zla. Ta im je uloga dodijeljena nekad zahvaljujuci položaju u obitelji (maceha), a cesto i posredstvom njihove životne dobi (starice su cesto negativne junakinje). BAJKE LAURE GONZENBACH Zbirka Laure Gonzenbach (1842–1878) prvi je put tiskana 1870. godine na njemackom jeziku pod nazivom Sicilianische Märchen. Izdanje iz 2004. godine, nazvano Najupadljivijia je iznimka narocito lijepa prica Djevojka cara nadmudrila [ATU 875],no ona nema odlike bajke. 124 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Dijana VUCKOVIC & Jelena MAŠNIC: SUVREMENA OBRAZOVNA VRIJEDNOST IZUCAVANJA NARODNE BAJKE . LITERARNI, SOCIJALNI ..., 119–138 Figure 3: The Beautiful Maiden with the Seven Veils, illustrated by Joellyn Rock (Zipes, 2004, 55) Figure 4: The Robber with a Witch’s Head [ATU 302+311+621], illustrated by Joellyn Rock (Zipes, 2004, 40) Razbojnik sa vješticijom glavom [The Robber with a Witch’s Head] i prireëeno od strane Jacka Zipesa, sadrži 42 price, od cega je 30 bajki. Zipes je priredio i publi- cirao 2005. godine još jednu zbirku bajki iz istih izvora. Naslov te druge zbirke je Prelijepa Angiola[Beautiful An- giola] i ona sadrži još 94 price (Blažic, 2006). U ovom tekstu bavicemo se samo prvom zbirkom, jer je korpus prica bogat. Gonzenbach je bajke zapisala na Siciliji, koja je u doticaju istocnjackog i zapadnjackog metanar- ativa. Recimo, u prici Dvanaest razbojnika [The Twelve Robbers, ATU 676] pecina u kojoj razbojnici kriju blago obezbijeëena je orijentalnim principom „Sezame, otvori se!“, a u bajci Lijepa djevojka sa sedam velova [The Beautiful Maiden with the Seven Veils, ATU 408+884] ocita je orijentalna mistifikacija ženske ljepote. Dramaticnost ovih prica je velika. U mnogima od njih vec od samog pocetka javlja se zaplet, a potom se dogaëa više od jedne kulminacije i peripetije, te se struktura pojedinih tekstova zapaža kao spiralni niz zapleta, kulminacija, peripetija, sve dok se narator ne odluci da okonca konstantno napetu dramsku atmos- feru, te tada citatelja ubrzano izvodi iz prostora price. Možemo pretpostaviti da su tako snažni dramaturški efekti bili znacajni i uspjeli tokom usmenog života bajke. U nekima od ovih bajki ispripovijedana je dosjetljivost obicnog covjeka, pa izabrani pojedinac iz naroda može da nadmudri mnogo jace i sposobnije od njega samoga. Folklorna je naracija i ovdje, reklo bi se, bespoštedna, pa privilegirani junak svim sredstvima, a ponekad i cistom prevarom, uspijeva da izaëe kao pobjednik u sukobu koji je razvijen izmeëu njega i antagoniste/-a. Buduci da je Gonzenbach bila pravi kolekcionar, ne i netko tko je price prilagoëavao ili literarno dotjerivao, to je vidno da se paralelizam literarnih djelova zapaža više nego kod Cranea ili kod Vuka. Za ovu zbirku prireëivac kaže da je „možda najvažnija kolekcija 125 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Dijana VUCKOVIC & Jelena MAŠNIC: SUVREMENA OBRAZOVNA VRIJEDNOST IZUCAVANJA NARODNE BAJKE . LITERARNI, SOCIJALNI ..., 119–138 bajki, legendi i anegdota u XIX. stoljecu, znacajnija od zbirke brace Grimm“ (Zipes, 2004, xii). Price su autenticne i skoro da nema intervencija (Zipes, 2004), osim prilagoëavanja pisanoj jezicnoj formi. Skoro sve price ispripovijedane su od strane „sicilijanskih seljanki i žena iz niže srednje klase“ (Zipes, 2004, xii). Pošto bajke mnogi prepoznaju kao ženske price, to je u ovom slucaju ženski princip u cjelosti ispoštivan. Ove price „reprezentiraju iskreniju i nježniju, feminu, ako ne i feministicnu perspektivu života, te otkrivaju socijalne uvjete iz tocke gledišta ugnjetavane niže klase, pa cine to sa gnjevom, ogorcenošcu, ali i nadom“ (Zipes, 2004, xii). To je doista prihvatljivo, te iako tekstovi u zbor- niku nijesu ocišceni od nasilja, brutalnosti, aberantnih seksualnih notacija i dr. invazivnih ponašanja, oni prezentiraju i mnogo ravnopravniju ulogu ženskih liko- va u dogaëajima. Upravo je to najuocljivija osobitost ove zbirke, pa cemo je detaljnije pojasniti. Osim toga, takvu perspektivu nemaju ostala dva zbornika koja analiziramo. Naprotiv, u njima su rijetke heroine koje odstupaju od portretiranja patrijarhalnog k .da. Važno je da uloga ženskih likova u ovim bajkama nije iskljucivo potekla iz fi zickog portreta ženske ljepote, nego je u pricama pocesto pokazana i dosjetljivost, a u nekima i hrabrost heroina. Pojedine se junakinje ne pre- puštaju sudbini niti muškim vodicima, nego pokušavaju da iz teških situacija izdvoje najbolje i to upotrijebe u svoju ili u opcu korist. Prva prica iz zbornika, Pametna djevojka [The Clever Maiden, ATU 884+884B], pocevši od naslova upucuje na takvu poziciju, a u tekstu se do- gaëaji nižu u prilog dokazivanju opravdanosti naslovlja- vanja. U bajci se suprotstavljaju muški i ženski princip, pa dva roëena brata imaju po sedmoro djece – jedan je otac sedam sinova, a drugi sedam kceri. Otac sinova ne propušta prigodu da se bratu obrati sljedecim rijecima: „O, brate, ti sa tvojih sedam saksija i ja sa mojih sedam maceva! Kako je?“ (Zipes, 2004, 1), što izaziva neraspo- loženje upitanog. Najmlaëa kcer uviëa ocevu patnju, pa mu sugerira da bratu dokaže tko je bolje prošao sa djecom. Njena je ideja da dvoje najmlaëe djece pokuša da od princa – doduše, na prevaru – uzme krunu. Onaj tko uspije, dokazat ce preimucstvo muškog ili ženskog poroda. Djevojka ce uspjeti, pa ce se cak i prerušiti u muškarca i drugovati s princem sve do trenutka dok joj se ne ukaže prigoda da krunu ponese kao dokaz sopst- vene dosjetljivosti. Ova prica na uvjerljiv nacin iskazuje mišljenje tih sicilijanskih pripovjedacica o vrijednosti muške i ženske djece. Važno je pomenuti i to da se u prici nije pretjeralo, tako da nijesu svi muški likovi loši. Na- protiv, i brat sa kojim se djevojka takmicila, i princ, kao i djevojcin otac – pozitivni su likovi. Nitko od njih, cak ni princ kome je kruna privremeno oduzeta, nije prikazan nedovoljno pametnim kako bi djevojcina bistrina bila kontrastno pojacana. Naravno, buduci da u ovom tekstu govorimo i o edukacijskim vrijednostima, moramo po- menuti da uzimanje krune na prevaru mora biti posebno tumaceno. Ovdje je taj motiv u funkciji dokazivanja da heroina može da je se domogne i iza toga nema nikakvog skrivenog plana – postici nešto drugo pomocu te krune, oteti prijesto i slicno. Uostalom, u narodnoj književnosti ova se vrsta dokazivanja narocito cijeni, ali je cešce omo- gucena muškim nego ženskim likovima, te je ova prica u tom pogledu znacajna iznimka. Gonzenbach je u pismu Hartwigu, koji je i zamolio za prikupljanje prica, opisala i živopisnost pripovijedanja Sicilijanki (Zipes, 2004, xiii). Ta svjedodžba sugerira naratorsku vještinu, te iz opisa uocavamo sicilijanske Scheherazade, a dijelom prihvacamo i tezu o bajkama kao o produktu ženske imaginacije. Ove su bajke znacajne iz mnogih razloga (rijec je o pricama bogate motivacije), a vjerojatno da im ženska perspektiva daje posebnu vrijednost. Takvu perspektivu muški kolekcionari, koji su u XIX. stoljecu dominantni, nijesu imali. Osim toga, ove bajke saopštavaju „eksplicitne detalje žestokih obiteljskih sukoba, proizvoljnog nasilja, sadistickih kažnjavanja i nemoralne ljubavi – ukratko, one su priznanje onih aspekata života koji su cenzurirani u vecini zbornika iz XIX. stoljeca“ (Zipes, 2004, xvi). Fe- nomeni o kojima je u njima rijec nijesu ostali u prošlosti, nego su, naprotiv, prisutni i u suvremenom društvu. Stoga su ove price važne i današnjoj publici. U njima se opisuju nemilosrdni životni uvjeti iz perspektive koja nije nužno usmjerena ka srecnom završetku, barem ne za onoga tko bajku prica. Tako se, što je posebnost ovih bajki, na završetku dogaëa neka vrsta izlaska naratora iz zone price. Skoro sve price imaju takav narativni izlazak: • „I onda su svi živjeli srecno i zadovoljno, ali mi smo ostali bez centa“; • „Ostala je srecna i zadovoljna, ali mi još uvijek ne možemo platiti rentu“; • „Ostali su bogati i utješeni, a mi samo sjedimo ovdje i starimo“ (Zipes, 2004, xix). U nekoliko razlicitih varijanti („ne možemo platiti rentu“, „ostali smo bez centa“ ili „ostali smo praznih ruku“), završetkom se aludira na loše materijalno stanje pripovjedaca u cak devetnaest bajki. Druga važna aluzija ovih narativnih izlazaka u realnost je starenje i ona finalizira šest bajki. Svega pet bajki, kao i dvanaest ostalih narodnih prica iz zbirke – koje nemaju tipicne odlike bajke – nemaju takve završnice. U bajkama iz ove kolekcije važnost rijeci je iznimna. Obecanja nerotkinja uvijek se ispune, ali isto tako i kletve i druge date rijeci. Rijecima se postiže mnogo, ali se posredstvom rijeci dosta može i izgubiti. CRANEOVA ZBIRKA Kolekcija Thomasa Fredericka Cranea (1844–1927), nazvana Italijanske popularne price [Italian Popular Tales], prvi je put publicirana 1885. godine na en- gleskom jeziku. Autor je po zanimanju bio antropolog, te je njegov interes za italijansko narodno stvaralaštvo bio koncentriran na razumijevanje europske kulture. 126 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Dijana VUCKOVIC & Jelena MAŠNIC: SUVREMENA OBRAZOVNA VRIJEDNOST IZUCAVANJA NARODNE BAJKE . LITERARNI, SOCIJALNI ..., 119–138 U ovom radu koristimo izdanje te kolekcije iz 2001. godine, koje je uredio Jack Zipes. Zbirka sadrži 36 bajki iz razlicitih krajeva italijanskog podneblja. Prireëivac istice u Predgovoru (Zipes, 2001, VII–XXIV) da su Cra- neove bajke bogatije od Grimmovih i Afanasyevljevih, te da se suocavaju sa stvarnosno korespondentnim zlom na autentican nacin. O tome se citatelj uvjerava pri prvom susretu sa ovim bajkama – one sadrže mnoge jezive prizore, te izvorno prenose pricu nastalu i ocuva- nu u narodu. Ta je prica pocesto strahovita, te pokazuje rëave postupke junaka i njihove brojne slabosti. Od sva tri analizirana zbornika, kod Cranea je sukob dobra i zla najjaceg intenziteta i najraznovrsniji je. Pokušaji nanošenja štete drugom, narocito pravednom junaku, bivaju direktno osuëeni i nemilice kažnjeni. Narodni duh nije, s obzirom na mukotrpne uvjete življenja, posebice vodio racuna o efektima straha koji ovi prizori mogu producirati, tako da u mnogim bajkama pogu- bljenja (u loncu kipuceg ulja, rastrzanje konjskim repo- vima, vješanje…) i druge kazne pristižu jedno za drugim i bez samilosti. Na kraju, prica i jeste služila tome da izazove strah, te tako bez mnogo preispitivanja nauci slušatelje što je dobro ciniti, a što ne (Vukovic, 1996, 48–50). Valja imati na umu i namjenu ove kolekcije. Ona nije bila namijenjena djecijoj citateljskoj publici, nego se Crane, stilom komentara i nacinom na koji daje bajke po klasama, ocito obraca odraslom citatelju. Tako se neke od ovih bajki „suocavaju otvoreno i iskreno sa takvim pojavama kao što su ubojstvo, preljubništvo, incest, zlostavljanje djece, brutalna osveta, pljackanje, varanje i iskorišcavanje“ (Zipes, 2001, VII). Mnogi su eticki elementi ovih prica diskutabilni (što je odlika i prethodnih zbornika), osobito iz suvremene pozicije tumacenja, no, nedvojbeno je da oblici zla pos- toje i u tim starim pricama, zabilježenim tijekom XIX. stoljeca, i u ovim novim vremenima. Recimo, u neko- liko pocetnih prica iz zbirke kažnjava se radoznalost i to tako nemilosrdnim sredstvima da se citatelj danas mora zapitati je li ta osobina toliko iz domeni zla da su njeni nositelji zaradili surove kazne. Vrsta radoznalosti koja se u njima kažnjava najcešce se tice saznavanja onoga što je eksplicitno zabranjeno (npr. žena ne zna lice mužu ili je muž ženi zabranio da uëe u neku prostoriju i sl.), pa prepoznajemo biblijski ženski grijeh, tj. rijec je o grije- hu koji je pripisan ženi i koji ce citatelji prepoznati kao grijeh pramajke. Ove price konotiraju mnoge metafore i/ili metonimije stvarnosnih situacija i pružaju bogatu fikcionalnu sliku nemilosrdnog svijeta u kome se sva priroda zna okomiti na ljudsko bice. Stoga narodni pri- povjedac pokušava preduprijediti svaku klicu ponašanja koje bi moglo „probuditi“ mracne sile. Tako, zavirivanje u zabranjeno (kako je radoznalost predstavljena, i to još od mitologijske Pandorine kutije) oznacava povredu postojeceg reda i potencijalnu klicu buëenja zla. Time se, doduše, predupreëuje i osuëuje i saznavanje, koje je okosnica covjekovog znanstvenog napretka. Mnogi su junaci mitologijskih prica i narodnih bajki ukljuceni Figure 5: Cover for Italian Popular Tales, Illustration Eleanor Vere Boyle’s , 1875 u naracije u kojima je radoznalost predstavljena neg- ativno (Pandora, Prometej, Eva, Plavobradi…). Pouka ovih bajki, dakle, ponegdje je upitna iz suvremene pozicije tumacenja, no vrlo je plodonosna kao izvorište kontroverznih problemskih situacija, što u nastavi može biti dobro upotrijebljeno za razvitak citateljske vještine i kritickog mišljenja (Crawford et al., 2005). Ove bajke imaju paralelne verzije u mnogim narod- nim književnostima, a i meëu njima je uocljiv princip prenosivosti (Prop, 1982). Crane na njega ukazuje time što neke bajke ne daje u dovršenoj formi, nego istice da se dalje dogaëa isto kao u nekoj drugoj prici, datoj u cjelosti. Koliko god internacionalnog bilo u ovim pricama, ipak je ocita i lokalna koloristicnost, tj. „izrazi, poslovice, motivi, karakteri i zapleti reflektiraju lokalne i regionalne razlike, a promjene (osobito u vremenu) otkrivaju mnogo o navikama, obicajima, te posebno o razmišljanjima konkretnih društava“ (Zipes, 2001, XV). Protagonisti su nerijetko skupljaci bilja, ribari, prelje, švalje, pralje, uz skoro obavezujuce zanatlije, seljane, trgovce, gostionicare i, naravno, okrunjene glave, koje se pocesto „spuste“ meëu narod. Isto tako, vrli narodni 127 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Dijana VUCKOVIC & Jelena MAŠNIC: SUVREMENA OBRAZOVNA VRIJEDNOST IZUCAVANJA NARODNE BAJKE . LITERARNI, SOCIJALNI ..., 119–138 predstavnici nerijetko završavaju okrunjeni. U pricama je ocita velika socijalna pokretljivost, napredovanje sa statusnog dna do vrha, ali ponekad i privremeno ili tra- jno gubljenje pozicije. U nekima od ovih prica dogaëa se socijalni uspon ni iz cega, tj. pojedinac se iz skoro bezizlazne pocetne situacije vodi ka socijalnom pre- imucstvu. Jednako je cesta i situacija socijalne parabole, tj. junak iz pocetnog izvrsnog socijalnog položaja (obic- no u posjedu krune) gubi sve i stiže do dna, pa se u radnji bajke mora dokazati kako bi u finalu povratio ili unaprijedio socijalno-statusne atribute. U stilu pripovijedanja, autor je „povremeno izmi- jenio sadašnje u prošlo vrijeme i blago sažeo tekst izos- tavljanjem zamornih ponavljanja“ (Crane, 2001, XLVII). Takve prilagodbe daju se oprostiti antropologu, ali mu valja umjereno zamjeriti što je vršio takva podešavanja. Naime, naracijski prezent posebno je znakovit, narocito u usmenom pricanju, ali njegov znacaj nije ukinut ni u citanju. Slušatelj i citatelj se oblicima pripovijednog prezenta povezuju s vremenom bajke, prica im postaje življa i bliža, sadrži snažniju dramsku napetost. U dvije price dogaëa se doticaj domicilne sa orijen- talnom kulturom. Rijec je o istarskoj bajci Poštenjacina [Fair Brow, ATU 505], u kojoj junak stupa u kontakt sa sultanovom kceri, koju i oženi. U tekstu se istice da je mladenka prije braka promijenila vjeru i postala kršcanka. Druga je prica Oraggio i Bianchinetta [ATU 403] u kojoj lijepu mladu junakinju u jednoj etapi zamijeni ropkinja crne puti, kako bi zauzela njeno mjesto mladenke. Cio opis te druge djevojke iskazuje tipicno rasno neprihvacanje. Ropkinja zauzme mjesto heroine, a u tekstu se kaže da „Oraggio nije mogao prepoznati sestru;ta se neugledna djevojka predstavila kao ona govoreci da ju je sunce tako potamnilo da više ne može biti prepoznata“ (Crane, 2001, 48). Tako je odnos ljepote rasa prikazan kao podložan utjecaju sun- ca koje jednoj djevojci daje, a drugoj ne daje ljepotu. I u zbirci sicilijanskih bajki nalazi se slicno rasno dife- renciranje, u tekstu Zli ucitelj i princeza lutalica [The Wicked Schoolmaster and the Wandering Princess, ATU 533+403]. Crane (2001) klasificira bajke prema kljucnim moti- vima koji ih objedinjuju u srodne skupine. Njegovo kla- sificiranje je unekoliko drugacije od ATU indeksa, ali je moguce pronaci i slicnosti. U zbirci se, izmeëu ostalih, nalaze sljedece klase: žena ne poznaje lice muža, on nestaje i ona ga traži [ATU 425]; tri magicna dara [ATU 563]; roditelji obecaju neroëeno dijete vještici [ATU 310]; blizanci se raëaju uz neuobicajene okolnosti [ATU 303]; sirota i neugledna djevojka doživljava preobražaj [ATU 510A]; djevojka odlazi od kuce zbog moguceg incesta [ATU 510B]; pravu mladu netko zamijeni ili je tek vjencani suprug zaboravi posredstvom poljupca svoje majke [ATU 403, ATU 884]; životinje ili zahvalni mrtvaci pomažu junaku [ATU 554, ATU 505]; tri limuna [ATU 408]; suprug ubija suprugu koja prekrši njegovu zabranu [ATU 312]; majke ili cešce macehe zlostavljaju djevojke [ATU 410], djevojka otjerana u šumu i dalje proganjana do smrti [ATU 709]. Iz perspektive suvremenog društva interesantna je bajka Kralj koji je želio lijepu ženu [The King Who Wanted a Beautiful Wife, ATU 877]. Kralj je ispoljio neizmjernu želju da mu žena bude ljepotica, pa se tragom te želje dvorjani krecu svud po svijetu. Stignu i do kolibe u kojoj žive dvije sestre, pri cemu je jednoj 80, a drugoj 90 godina. Ironija udesi da se posredstvom ruku prve starice (bila je prelja, pa su ruke bile bijele i nježne), kraljevom službeniku pricini ljepotica, te je isprosi i uda za kralja. Prve bracne noci kralj je opazio pogrešku, no, vec sjutradan je njegova ostarjela supruga zaista bila lijepa i mlada, u što su se upetljale vile. Videci preobražaj sestre, i starija prelja poželi isto, pa poëe kod berbera da joj odstrani sloj stare kože ne bi li se ispod pokazala mlada. Pothvat ne uspijeva i starica umire. Ne podsjeca li ova prica na suvremeno alkemijsko traganje za eliksirom mladosti i na esteticke kirurške zahvate? Osim toga, i kraljeva potraga za mladom ljepoticom okoncana je uz snažnu dozu vilinskog praha zavara- vanja, te su i muški i ženski junaci ove price kažnjeni, što bi mogla biti poruka citateljima. DOMINANTNI SOCIJALNO-STATUSNI I PSIHOLOŠKI OBRASCI Bajke iz sva tri zbornika imaju mnogo zajednickih odlika. One su cesto bazirane na socijalnim pozicija- ma junaka i junakinja, njihovim razvojnim krizama, te snažnoj potrebi da se loše životne okolnosti likova izmijene. Likovi pocesto, uz odredbe uzrasta i rodne pripadnosti, i jesu portretirani putem socijalnog položaja (Pešikan-Ljuštanovic, 2007, 36). Tako u ovim bajkama citamo unapreëenja junaka – mnoge se sirote djevojke udaju za kraljeve, a veliki broj njihovih muških vršnjaka iz statusa seljana, ribara, zanatlija, sitnih trgov- aca ili pastira, recimo, prelazi u najviši društveni sloj, te postaju okrunjeni i socijalno superiorni.Te su promjene položaja u bajci ispripovijedane ubrzano i dramaticno, te se doimaju socijalni uspjesi steceni „preko noci“. No, u kronotopu bajke postoje znaci koji citatelju kazuju da vrijeme ipak nije tako brzo proticalo. Tako se u nekim pricama pominju traganja koja traju dok se ne podere gvozdena obuca ili se preciznije i formulativno odreëuje dugo vrijeme cekanja i borbe (sedam godina, sedam mjeseci, sedam dana). Junaci prevaljuju daleke razdaljine, krecu se po neprohodnim šumama, plani- nama, pustinjama, a u nekim pricama put ih vodi i u oblake ili pod zemlju, što su sve htonski prostori. Sve te temporalne i spacijalne odrednice upucuju na to da put do socijalnog uspjeha nije bio kratak niti jednostavan. Socijalna se pokretljivost negativno ocjenjuje za ženske likove, pa gender kritika i/ili feministicki pristup kritiziraju nacin na koji bajka dodjeljuje napredak u socijalno-statusnom pogledu djevojkama (Hourihan, 1997). Djevojke se, prema tim pristupima, uzdižu u 128 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Dijana VUCKOVIC & Jelena MAŠNIC: SUVREMENA OBRAZOVNA VRIJEDNOST IZUCAVANJA NARODNE BAJKE . LITERARNI, SOCIJALNI ..., 119–138 bolju poziciju prvenstveno posredstvom udaje, a glavne odlike koje im omogucuju takvo novo pozicioniranje su fi zicki izgled i neka svojstva karaktera poput poslušnosti, odanosti, trpeljivosti itd. Takvih primjera ima i u bajkama iz tri analizirana zbornika, no, nove generacije samo kri- tickim komparacijskim citanjem mogu doci do shvacanja ustaljenih obrazaca u društvima snažnih patrijarhalnih vrijednosti, kakva jesu ona iz kojih potjecu citane bajke. Psihološki portreti heroja i heroina poglavito su plošni, nemamo duboke zahvate u njihov unutarnji svijet. Emocije koje oni ispoljavaju su snažne, a cesto su unaprijed, tj. od samog pocetka bajke date: ocajnicki se želi dijete ili brak, besmisleno se mrzi obitelj, želi se uništiti pastorak/pastorka itd. Junaci su obezliceni, promatrani spolja i to cesto kao tipovi odreëenih klasa i zanimanja – pastira, zanatlija, gostionicara, kraljeva itd. Unutarnji svijet likova ostavljen je od strane pripovjedaca gotovo netaknut, tako da cak i u najdramaticnijim okolnostima citatelj ne doznaje ništa eksplicitno o unutarnjim svjetovima privilegiranih heroja. Goropadno i naprasno se doimaju nebrojene brze presude, kao što se iz takvih okolnosti cita i nemilosrdnost sudionika, a rijetko se narator opredijeli da nekom liku dodijeli grižnju savjesti (kod Gonzenbach Dva brata, The Two Brothers, ATU 300+303). Dodatno je surovost odnosa ojacana time da se presude i njihova izvršenja ponekad zbivaju meëu clanovima obitelji. Tako, ne samo da macehe zamrze pastorke, nego je nerijetka situacija i da majke ne podnose kceri (Gostionicarkina lijepa kci, The Innkeeper’s Beautiful Daughter, ATU 706), ili da ponekad pokušaju otrovati sinove (Bierde, ATU 851), ili da se izmeëu sinova i majki razvije takva relacija da zli odnosi na kraju kulminiraju time što sin zapovijedi bacanje majke u lonac kipuceg ulja. Neobuzdane emocije koje likovi ispoljavaju sugeri- raju da se u ljudskom bicu može naci klica zla, koje je ponekad usmjereno prema najbližima, osobito kad su oni u necemu uspješni, što je suvremena interpretacija koja ukazuje na klasicnu vrijednost narodne bajke, tj. na cinjenicu da se ova prica obraca svakom vremenu kao da je namijenjena upravo njemu. To je svojstvo zavisti entropijskog karaktera, pa razjeda i njegovog nositelja i ukupan sustav obiteljskih ili drugih odnosa u kojima se junak nalazi. Naravno, bajka je prica borbenog tona, te njena pravednost na kraju dovodi do pobjede elemenata dobra i u konacnici citamo dijelove u kojima se naëu pozitivne emocije (tzv. srecan kraj). Zanimljivo je da narodni pripovjedac nije pretjerano zainteresiran za takve trenutke, te oni traju znatno krace u naraciji. Ta je perspektiva ocekivana za narodnu pricu pošto je njena ogoljena bit vidljiva kroz sustav „plivaj ili potoni“, te se „nesreca“ promatra kao poticaj za razvitak. EDUKACIJSKE VRIJEDNOSTI ANALIZIRANIH BAJKI Edukacijske su vrijednosti ovih prica velike, te se one mogu promatrati kao virtualni svjetovi cijim razumije- vanjem mladi citatelji mogu bolje upoznati preëašnje i današnje društvo, njegove adaptacijske i dr. zahtjeve, ali i manje društvene skupine, poput obitelji. Narodna je bajka znacajna za uspostavljanje kolektivnog identiteta i etosa konkretne zajednice, za upoznavanje njegovih vrijednosti, ali i kritickog odnosa prema stereotipima i predrasudama. Analizirajuci i diskutirajuci motive i zaplete ovih prica, mladi se citatelji izmješteno i bezbjedno mogu suociti i sa sopstvenim nemirima i krizama. Citanje ovih prica, narocito usporedno istra- živacko citanje (Nikolic, 2006; Rosandic, 2005), poti- cajno je za razvitak interpersonalne i intrapersonalne inteligencije (Gardner, 1983), za usavršavanje socijalne i emocionalne vještine (Goleman, 1998). Ove nas price poducavaju da je važno komunicirati sa svojim nagonskim (instinktivistickim) i u emocijama vidjeti bogatstvo i razumjeti afektivna stanja kako bi se na njih moglo (samo)djelovati. Afektivno je podrucje, stalnom potrebom racionalizacije, nepravedno zapostavljano u obrazovanju (Buljubašic-Kuzmanovic, Gazibara, 2015). Narodna bajka omogucuje pozitivan afektivni razvitak citatelja, iako su neki njeni likovi negativno karakteri- zirani. Naime, kritickim citanjem i analizom, citatelji razlikuju dobro i zlo, te internaliziraju pozitivne vrije- dnosti. Djelovanjem preko eksplicitnih poruka utjece se na razvitak unutarnjih resursa (optimizma, radoznalosti, samoprocjene, altruizma...), ali se nekim zatomljenim porukama mogu poticati i neželjeni efekti (prepuštenost sudbini, nezrelo bjekstvo od stvarnosti, hedonizam, rodni i dobni stereotipi, neracionalnost, atribuiranje neuspjeha spoljašnjim uvjetima...). Neželjene efekte u obrazovanju možemo najpotpunije preduprijediti kri- tickom analizom izabranih narativa. Razvijeno je više modela kritickog citanja teksta (Rosandic, 2005), a me- todicki koncept programa RWCT – Citanje i pisanje za kriticko mišljenje (Crawford et al., 2005) najpotpunije bi odgovorio na složene zahtjeve kriticke recepcije ovih i ovakvih tekstova. Niz tehnika i strategija RWCT pro- grama kreiran je prema troetapnom slijedu recepcijskih aktivnosti: evokacija, razumijevanje znacenja i refleksi- ja. Te etape podrazumijevaju da je citatelj cjelovito i aktivno ukljucen u diskusiju o tekstu. Program je poni- kao na recepcionistickom tumacenju književnosti (Iser, 1974; Iser, 1978; Rosenblatt, 2013), pa se unutar okvira od tri bazicne etape može uvrstiti pluralitet metodickih interpretacija, tj. rijec je o imanentnom pristupu tekstu u nastavi (Vuckovic, 2006). Tijekom evokacije formira se obzor ocekivanja, u etapi razumijevanja znacenja bajka se cita i tumace se njena znacenja, a etapa refleksije usmjerena je ka identificiranju estetskog odmaka (Jauss, 1982). Elementi analiziranih bajki snažan su poticaj za raz- vitak afektivnih i konativnih svojstava licnosti, a usavr- šavanje literarnih kompetencija povezuje ih s kognitiv- nim domenom. Neki autori smatraju da je „književnost vjerojatno prvi dom emocionalne inteligencije“ (Salovey i Sluyter, 1999, 40), odnosno „Citanje misli i empatija su 129 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Dijana VUCKOVIC & Jelena MAŠNIC: SUVREMENA OBRAZOVNA VRIJEDNOST IZUCAVANJA NARODNE BAJKE . LITERARNI, SOCIJALNI ..., 119–138 esencijalne socijalne vještine i, ukoliko nijesu uroÍene, vec ih treba uciti, fikcija može biti najbolje podrucje za ucenje emocionalne pismenosti“ (Nikolajeva, 2014, 94), ali i za poticanje kognitivne fleksibilnosti. Bajka nije prica cije moralne vrijednosti treba uzeti „zdravo za gotovo“ i kao takve i usvojiti, što se u obrazovanju pocesto cini. Tek kriticko citanje omogucit ce razumije- vanje morala ovih prica. Istraživanja pokazuju da mlada publika ima potrebu za recepcijom fantastickog teksta, a to je povezano sa realnošcu u kojoj odrastaju. Ove bajke mogu biti „odlican trening za realno, životno socijalno ucešce“ (Nikolajeva, 2014, 140) i nacin da se poticu angažovanja viših kognitivnih funkcija (divergentnost u mišljenju, tolerancija neodreëenosti). Kreiranje sukoba u bajkama stvara prostor za lakše identificiranje (zbliža- vanje sa likovima kroz empatiju) i izmještenu borbu sa osobnim (najcešce razvojnim) krizama. Recimo, životi- nje su pomocnici egu da svlada nemilosrdnost situacije, ostvaruju vezu covjeka sa animalistickim i prirodnim tokovima. Posebno je ovo djelotvorno kod osoba koje imaju problema da iskažu emocije, a upravo su osje- canja u bajkama neiskazana, ali prikazana, tj. više se ispoljavaju nego što se o njima govori. Narodne bajke problematiziraju pitanje srece kroz dugotrajnu potragu za njom sugerirajuci motivacioni karakter te potrage, iako je odvec poznato da smo obicno srecni u momentu dok o sreci ne razmišljamo. Ovim se pricama ukazuje na nepravicnost razlicitog tretmana muške i ženske djece (ali i mlaëih u odnosu na starije), te na nacine kako se razrješava Edipov i Elektra kompleks, pokazuje se odnos predatora i njegove žrtve (Stokholmski sindrom). Ljubav se boji „principom zaljubljenosti“ (ljubavlju na prvi pogled) obicno u ekonomski situiranije aktere, koji potražuju veliku žrtvu kako bi se svjetovi mladenaca mogli spojiti. U nekima od ovih prica aktualizirano je pitanje samoljublja, koje je iznimno znacajno za mlade citatelje koji odrastaju u ambijentu „selfi kulture“. Globalizacijski obrasci uspostavljaju poželjne modele izgleda i ponašanja, stila i nacina života, što uvjetuje cestu negativnu procjenu osobnih kapaciteta. Tako se ispoljava i zavist kao odraz nezrelosti i niskog samopouzdanja. Narocito je zanimljivo ucestalo portretiranje likova koji preuzimaju tuëi identitet (npr. bajke o potisnutoj nevjesti), a što je opet spojivo sa aktualnom i narastajucom potrebom „biti netko drugi“. Potreba mladih (djece i tinejdžera) za metamorfozom u oblik koji bi umnogostrucio sve potencijale ljudskog bica ospoljena je, recimo, kroz izvrsnu recepciju fantastike u kojoj vampiri i vukodlaci predstavljaju unaprijeÍene vrste (Vuckovic & Pajovic-Dujovic, 2016). Semanticki sloj ovih bajki postavlja se u nastavi kao kontroverzno jezgro koje treba diskutirati (Crawford et al., 2005) u najmanje dva konteksta: u krugu price i u domeni realnih životnih okolnosti. Jasno, u nastavnom tumacenju uvijek imamo dozu opreza (pocevši od izbora prica) i vodimo racuna o emocijama ucenika. Uznemirujuci su podaci o suvremenim oblicima ucestalosti zlostavljanja djece, narocito u obitelji (Bilic, 2009, 336). Brojna osjecanja kojima bajka obiluje „os- obito dodiruju emocije i iskustva ucenika“ (Bilic, 2009, 337). Pošavši od toga da najnovija gledišta kognitivnog kriticizma tvrde da reagiramo na fikcionalne likove i do- gaëaje kao da su stvarni, i to posredstvom zrcalnih neu- rona (Nikolajeva, 2014), ocito je da ove price prikazuju cijelu paletu stvarnosno važnih elemenata, a fikcija nudi put ka saznanju koji je veoma snažan (Bruner, 1990) i sa kojim se teško može usporediti bilo koja druga vrsta ucenja (Bruner, 1986, 25). Ove bajke nijesu price za sasvim malu djecu. Na- protiv, ukupna njihova složena struktura, sa mnogim konotacijama, metaforama i metonimijama, izvjesno im je neshvatljiva. Osim toga, cak i da najmlaëi recipijenti mogu doprijeti do shvacanja znacenja ovih bajki na simbolickoj ravni, ono što se nalazi kao njihov osnovni moralni i dr. pretekst, namijenjeno je ipak nešto starijem uzrastu. Tako se, pocev od zrelih stadija konkretnih operacija i postupnog prelaska djece na formalno-logic- ko mišljenje8, u vezi sa ovim pricama u nastavi može organizirati, npr.: • problemsko ucenje – svi analizirani motivacijski, socijalno-statusni i psihološki elementi potenci- jalni su izvori problemskih situacija u nastavi (v. Tabelu 1); • komparativno citanje i utvrëivanje veza teksta sa sopstvenom i širom realnošcu, kao i sa drugim tekstovima; • istraživacko citanje uz pomoc pitanja i zadataka (Nikolic, 2006); • diskusije u malim grupama tipa pro et contra ili uglovi (Crawford et al., 2005); • kriticko citanje i pisanje po strategijama programa RWCT (Crawford et al., 2005), jer je najvažnije razvijati kriticke i refleksivne vještine ucenika (Müller, 2017, 7) itd. Mogucnosti kritickog citanja su izuzetne, a suvre- mena popularnost fantastike sugerira potrebu djece i mladih za njom. ZAKLJUCAK Bajke iz tri analizirana zbornika upecatljivo prikazuju mediteransku kulturu, njenu živost i bogatu imaginativ- nost. Fokusirane su na teške životne uvjete i potrebu da se oni izmijene. Ove bajke i zbornici uopce (pored bajki, tu su i druge vrste narodnih prica) pružaju važne uvide u stoljeca folklornog mediteranskog duha, te njihovo citanje pomaže saznavanju socijalne i kulturološke povijesti, ali i razumijevanju sadašnjosti. Ove price receptivno nijesu pogodne za rane uzraste, predškolski i najmlaëi osnov- U primjeru bajki koje smo analizirali u ovom tekstu važna bi bila i korelacija sa nastavom stranog jezika. 130 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Dijana VUCKOVIC & Jelena MAŠNIC: SUVREMENA OBRAZOVNA VRIJEDNOST IZUCAVANJA NARODNE BAJKE . LITERARNI, SOCIJALNI ..., 119–138 noškolski. Njihovo kriticko citanje potrebno je i znacajno nakon što mladi citatelji dozriju u stupnju konkretnih operacija i otpocnu da razmišljaju formalno-logicki. Po- cevši od te dobi, ove im price pružaju literarnu potporu za razumijevanje osobnih razvojnih faza i poteškoca, te za shvacanje brojnih socijalno-psiholoških mehanizama koji odlikuju društvo i pojedinca. Kriticko citanje analizi- ranih bajki važno je za kognitivne, afektivne i konativne edukacijske ishode. Naravno, za citanje u nastavi nužno je dobro izabrati price. Socijalno kretanje za pozitivne junake citanih bajki dominanto se može uociti kao linija uspona, što je ujedno i putovanje ka odrastanju i sreci. Srecna final- izacija radnje vrijednosno je definirana patrijarhalnim sustavima, što predstavlja plodnu kontroverznu jezgru za diskusiju u nastavi. Pravda u ovim pricama cesto pokazuje nemilosrdno lice – kazne su teške i nehumane, pokazuju animalisticku ljudsku prirodu voëenu instinktima i nedovedenu do racionalnih spoznaja. Cinjenica da uistinu nemilosrdnost postoji negdje u ljudskom bicu, ali i u cijeloj prirodi, mogla bi uputiti ka zakljucku da nerealni svijet bajke upravo realno prikazuje covjeka i njegove odnose sa drugima, a i sa prirodom u cjelini. Kriticko citanje ovih prica vodi mlade citatelje ka mogucnosti razumijevanja i nužne promjene mnogih socijalnih i psiholoških barijera koje stoje na putu ospoljenja one druge, svijetle strane covjeka, koja takoëe postoji kao protivteža tamnoj strani. 131 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Dijana VUCKOVIC & Jelena MAŠNIC: SUVREMENA OBRAZOVNA VRIJEDNOST IZUCAVANJA NARODNE BAJKE . LITERARNI, SOCIJALNI ..., 119–138 Tabela 1: Spisak bajki iz tri analizirana zbornika. Ispred svakog naslova je i redni broj iz originalnog zbornika, a nakon naslova izdvojena je ATU klasifikacija na osnovu koje je moguce formulisati grupe motiva za kriticko istraživacko citanje i diskusiju u grupama i/ili odjeljenju Redni broj Vuk Stefanovic Karadžic, Srpske narodne pripovijetke, [1853], 1987. Laura Gonzenbach, Razbojnik s vješticijom glavom, The Robber with a Witch’s Head, Jack Zipes (ed.), [1870], 2004. Thomas Frederick Crane, Italijanske popularne price, Italian Popular Tales, Jack Zipes (ed.), [1885], 2001. 1. 1. MEěEDOVIC – ATU 507, ljubavnica cudovišta. 1. Pametna djevojka (THE CLEVER MAIDEN) – ATU 884, zaboravljena vjerenica; ATU 884B, djevojka u muškom odijelu obmanjuje kralja. I. Kralj ljubavi (THE KING OF LOVE) – ATU 425A, potraga za izgubljenim suprugom, ATU 432, ljubavnik ptica. 2. 2.CARDAK NI NA NEBU NI NA ZEMLJI – ATU 506, spasena princeza; ATU 300, zmajeubica. 2. Razbojnik s vješticijom glavom (THE ROBBER WITH A WITCH’S HEAD) – ATU 621, vašljiva koža; ATU 311, jedna od sestara spasava sestre ili bracu; ATU 302, srce u jajetu. II. Zelinda i monstrum (ZELINDA AND THE MONSTER) – ATU 425 A, potraga za izgubljenim suprugom, ATU 425C, Ljepotica i Zvijer. 3. 3. NEMUŠTI JEZIK – ATU 670, jezik životinja. 4. Grof i njegova sestra (THE COUNT AND HIS SISTER) – ATU 1419E, podzemni prolaz do ljubavnikove kuce; ATU 926, Solomonovo rasuëivanje / solomonsko rješenje. III. Kralj Pasulj (KING BEAN) – ATU 425A, potraga za izgubljenim suprugom, ATU 874, ponosni kralj je pobijeëen. 4. 4. ZLATNA JABUKA I DEVET PAUNICA– ATU 400, potraga za nestalom mladenkom; ATU 300, zmajeubica, ATU 402, životinjska mladenka. 6. Marija, zla maceha, i sedam pljackaša (MARIA, THE EVIL STEPMOTHER, AND THE SEVEN ROBBERS) – ATU 327, djeca i vještica, ATU 709, Snježana, pastorka prognana od kuce zbog ljepote. IV. Voda koja pleše, jabuka koja pjeva i ptica koja govori (THE DANCING WATER, THE SINGING APPLE, AND THE SPEAKING BIRD) – ATU 707, ptica govori istinu. 5. 5. STOJŠA I MLADEN – ATU 552, životinje / zmajevi pašenozi, ATU 300, zmajeubica. 7. BENSURDATU – ATU 301, potraga za otetim princezama. V. Lijepa Angiola (THE FAIR ANGIOLA) – ATU 310, neroëeno dijete obecano vještici (Rapunzel), ATU 313, djevojka pomaže mladicu u magicnom letu od vješticine kuce. 6. 6.ěAVO I NJEGOV ŠEGRT – ATU 325, maëionicar i njegov ucenik. 9. Hrabri princ (THE BRAVE PRINCE) – ATU 930, predskazanje. VI. Oblak (THE CLOUD) – ATU 303, blizanci roëeni od pojedene ribe, ATU 554, zahvalne životinje. 7. 8. AŽDAJA I CAREV SIN – ATU 302, srce u jajetu, ATU 300, zmajeubica. 10. Gostionicarkina lijepa kci (THE INNKEEPER’S BEAUTIFUL DAUGHTER) – ATU 706, djevojka bez ruku. VII. Bunar (THE CISTERN) – ATU 506, spasena princeza, ATU 300, zmjeubica (ubica carobnjaka). 8. 9. ZMIJA MLADOŽENJA – ATU 441, u zacaranoj koži. 11. Lijepa djevojka sa sedam velova (THE BEAUTIFUL MAIDEN WITH THE SEVEN VEILS) – ATU 408, tri limuna, ATU 884, zaboravljena vjerenica. VIII. Grifi n (THE GRIFFIN) – ATU 780, pjevajuca kost. 9. 10. OPET ZMIJA MLADOŽENJA – ATU 441, u zacaranoj koži, ATU 425, potraga za nestalim suprugom. 12. Trgovceva pametna najmlaëa kci (THE MERCHANT’S CLEVER YOUNGEST DAUGHTER) – ATU 956B, pametna djevojka ubija pljackaša / pljackaša ubija neko iz kuce; ATU 311, spaseni uz pomoc sestre. IX. Pepeljuga (CINDERELLA) – ATU 510A, Pepeljuga. 132 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Dijana VUCKOVIC & Jelena MAŠNIC: SUVREMENA OBRAZOVNA VRIJEDNOST IZUCAVANJA NARODNE BAJKE . LITERARNI, SOCIJALNI ..., 119–138 10. 11. KOME BOG POMAŽE, NIKO MU NAUDITI NE MOŽE – ATU 401A, zacarana princeza u dvorcu, ATU 402, životinjska mlada – najmlaëi brat najuspješnije odgovara na oceve zadatke. 13. MARUZZEDDA – ATU 709, Snježana; ATU 410, Usnula ljepotica. X. Lijepa drvena Marija (FAIR MARIA WOOD) – ATU 510B, otac namjerava da oženi kcer; ATU 510, Pepeljuga. 11. 12. ZLATORUNI OVAN – ATU 854, zlatni ovan, ATU 551, voda života. 14. ARMAIINU – ATU 301, potraga za otetim princezama. XI. Prokletstvo sedmoro djece (THE CURSE OF THE SEVEN CHILDREN) – ATU 451, djevojka koja traži ukletu bracu. 12. 13. USUD – ATU 779, božanske nagrade i kazne. 15. Zlatni lav (THE GOLDEN LION) – ATU 854, zlatni ovan. XII. Oraggio i Bianchinetta (ORAGGIO AND BIANCHINETTA) – ATU 403, crna i bijela mladenka. 13. 14. KO MANJE IŠTE, VIŠE MU SE DAJE – ATU 779, božanske nagrade i kazne. 16. Dvanaest pljackaša (THE TWELVE ROBBERS) – ATU 676, Sezame, otvori se! XIII. Lijepa Fiorita (THE FAIR FIORITA) – .ATU 408, tri limuna. 14. 15. MILOSTIVA SNAHA I NEMILOSTIVA SVEKRVA – ATU 779, božanske nagrade i kazne. 19. Pravedni Joseph (JOSEPH THE JUST) – ATU 613, dva putnika: istina i lažljivost (pravda i nepravda). XIV. BIERDE – ATU 851, zagonetke prosilaca (iz mladicevog licnog iskustva). 15. 16. PRAVDA I KRIVDA – ATU 613, dva putnika: istina i lažljivost (pravda i nepravda). 20. Dva brata (THE TWO BROTHERS) – ATU 303, blizanci ili prava braca (roëeni uz neuobicajene okolnosti); ATU 300, zmajeubica. XV. Vatrena Snježana (SNOW- WHITE-FIRE-RED) – ATU 408, tri limuna, ATU 533, potisnuta mladenka, ATU 314, Zlatokosa. 16. 17. OCINA ZAKLETVA – ATU 681, godine iskustva. 21. Sedmorica brace s magicnim talentima (THE SEVEN BROTHERS WITH MAGIC TALENTS) – ATU 653, talentovana braca. XVI. Kako je ëavo oženio tri sestre (HOW THE DEVIL MARRIED THREE SISTERS) – ATU 312, Modrobradi. 17. 19.ěAVOLJA MAŠTANIJA I BOŽJA SILA – ATU 408, tri limuna, ATU 314, Zlatokosa i magicni bijeg. 23. Sabedda i njen brat (SABEDDA AND HER BROTHER) – ATU 450, brat i sestra; ATU 327, djeca i ljudožderi (Ivica i Marica). XVII. Zaljubljen u statuu (IN LOVE WITH A STATUE) – ATU 402, nevjesta-statua. 18. 22. KOPANJE BLAGA – ATU 779, božanske nagrade i kazne. 25. Blizanci (THE TWINS) – ATU 303, blizanci ili prava braca; ATU 508, mladenka dobijena na turniru. XVIII. Trinaesti (THIRTEENTH) – ATU 1122, ubijena ljudožderova žena (covjek ubija ljudoždera). 19. 23. LIJEPE HALJINE MNOGO KOJEŠTA UCINE – ATU 850, princezini biljezi. 26. Lijepa Innocenta (BEAUTIFUL INNOCENTA) – ATU 408, tri limuna, ATU 533, potisnuta mladenka. XIX. Obucar (THE COBBLER) – ATU 1115, pokušaj ubojstva covjeka u krevetu, ATU 1117, ljudožderova zamka. 20. 26.CUDNOVATA TICA – ATU 567, magicno pticje srce. 27. Zli ucitelj i princeza lutalica (THE WICKED SCHOOLMASTER AND THE WANDERING PRINCESS) – ATU 533, potisnuta mladenka; ATU 403, crna i bijela mladenka. XX. Sir Fiorante, carobnjak (SIR FIORANTE, MAGICIAN) – ATU 425A, potraga za nestalim suprugom, ATU 425C, Ljepotica i Zvijer. 21. 27. CRNO JAGNJE – ATU 551, voda života. 28. Cetiri princeze (THE FOUR PRINCESSES) – ATU 301, potraga za otetim princezama. XXI. Kristalni kovceg (THE CRYSTAL CASKET) – ATU 709, Snježana. 22. 28. CAREVA KCI OVCA – ATU 510B, otac namjerava da oženi kcer. 29. ZAFARANA – ATU 425, potraga za nestalim suprugom; ATU 425C, Ljepotica i Zvijer; ATU 425K, potraga u muškoj odjeci. XXII. Maceha (THE STEPMOTHER) – ATU 450, brat i sestra. 133 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Dijana VUCKOVIC & Jelena MAŠNIC: SUVREMENA OBRAZOVNA VRIJEDNOST IZUCAVANJA NARODNE BAJKE . LITERARNI, SOCIJALNI ..., 119–138 23. 29. TRI JEGULJE – ATU 303, blizanci ili prava braca, ATU 516, okamenjeni prijatelj. 31. O Josephu, koji je tragao za svojom srecom (ABOUT JOSEPH, WHO SET OUT TO SEEK HIS FORTUNE) – ATU 400, potraga za nestalom mladenkom; ATU 302, srce je u jajetu. XXIII. Voda i so (WATER AND SALT) – ATU 923, voljeti oca kao so. 24. 30. CUDOTVORNI NOŽ – ATU 560, magicni prsten/nož. 32. (Rasipni Giovanninu) THE WASTEFUL GIOVANNINU – ATU 401, princeza preobražena u jelena; ATU 400, potraga za nestalom mladenkom. XXIV. Ljubav tri narance (THE LOVE OF THE THREE ORANGES) – ATU 408, tri limuna. 25. 31. CUDNOVATA DLAKA – ATU 779, božanske nagrade i kazne. 33. Protjerana kraljica i njeno dvoje napuštene djece (THE BANISHED QUEEN AND HER TWO ABANDONED CHILDREN) – ATU 707, ptica istine (ptica otkriva istinu). XXV. Kralj koji je želio lijepu ženu (THE KING WHO WANTED A BEAUTIFUL WIFE) – ATU 877, starica kojoj vile podmlade kožu. 26. 32. PEPELJUGA – ATU 510A, Pepeljuga. 35. Katerinina sudbina (KATERINA’S FATE) – ATU 938A, nesrecna djevojka (loša sreca u mladosti). XXVI. Vedro (THE BUCKET) – ATU 779, božanske nagrade i kazne. 27. 33 .ZLA MACEHA – ATU 510A, Pepeljuga, ATU 709, Snježana, protjerana kcerka, ATU 706, djevojka bez ruku. 37. Lijepa Anna (BEAUTIFUL ANNA) – ATU 709, Snježana; ATU 410, Usnula Ljepotica. XXVII. Dva grbavca (THE TWO HUMPBACKS) – ATU 779, božanske nagrade i kazne. 28. 34. MACEHA I PASTORKA – ATU 709, Snježana, protjerana kcerka, ATU 361, medvjeëa koža. 38. Zmajeubica (THE DRAGON SLAYER) – ATU 300, zmajeubica; ATU 302, srce je u jajetu. XXVIII. Prica o Katarini i njenoj sudbini (THE STORY OF CATHERINE AND HER FATE) – ATU 938A, nesrecna djevojka (loša sreca u mladosti). 29. 35. OPET MACEHA I PASTORKA – ATU 510A, Pepeljuga, ATU 450, brat i sestra. 39. St. James od Galicije (SAINT JAMES OF GALICIA) – ATU 516C, St. Džejms od Galicije. XXIX. Mrvica u bradi (THE CRUMB IN THE BEARD) – ATU 856, djevojka bježi sa pogrešnim covjekom. 30. 36. KAKO SU RADILE ONAKO SU I PROŠLE, ATU 709, Snježana, protjerana kcerka. 41. Princevo dvoje djece iz Monteleonea (THE PRINCE’S TWO CHILDREN FROM MONTELEONE) – ATU 882, provjera ženine cednosti. XXX. Lijepa Orlanda (THE FAIRY ORLANDA) – ATU 402, nevjesta- lutka. 31. 38.DIVLJAN – ATU 1135, lijek za oci. XXXI. Pastir koji je nasmijao kraljevu kci (THE SHEPHERD WHO MADE THE KING’S DAUGHTER LAUGH) – ATU 559, princezin smijeh. 32. 39.U CARA TROJANA KOZJE UŠI – ATU 782, Mida, njegovu tajnu otkriva berberin. XXXII. Magarac koji leže novac (THE ASS THAT LAYS MONEY) – ATU 563, tri magicna dara. 33. 40.CAR DUKLJAN – ATU 441, u zacaranoj koži. XXXIII. Don Joseph Kruška (DON JOSEPH PEAR) – ATU 545B, lisica/ macka kao pomocnik. 34. XXXIV. Macak u cizmama (PUSS IN BOOTS) – ATU 545B, macka kao pomocnik. 134 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Dijana VUCKOVIC & Jelena MAŠNIC: SUVREMENA OBRAZOVNA VRIJEDNOST IZUCAVANJA NARODNE BAJKE . LITERARNI, SOCIJALNI ..., 119–138 35. XXXV. Poštenjacina (FAIR BROW) – ATU 505, zahvalni pokojnici. 36. XXXVI. LIONBRUNO – ATU 310, neroëeno dijete obecano cudovištu, ATU 563, tri magicna dara. 135 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Dijana VUCKOVIC & Jelena MAŠNIC: SUVREMENA OBRAZOVNA VRIJEDNOST IZUCAVANJA NARODNE BAJKE . LITERARNI, SOCIJALNI ..., 119–138 CONTEMPORARY EDUCATIONAL VALUE OF STUDING FOLK FAIRYTALE—LITERARY, SOCIAL AND PSYCHOLOGICAL ELEMENTS OF A FAIRYTALE IN THE MEDITERRANEAN CULTURAL METANARRATIVE Dijana VUCKOVIC University of Montenegro, Faculty of Philosophy – Nikšic, Danila Bojovica bb, Nikšic, Montenegro e-mail: dijanav@ac.me Jelena MAŠNIC University of Montenegro, Faculty of Philosophy – Nikšic, Danila Bojovica bb, Nikšic, Montenegro e-mail: jelenam@ac.me SUMMARY The comparative analysis of three collections of folk fairy tales (from the collections written by Vuk Karadžic, Laura Gonzenbach, and Thomas Frederick Crane) was aimed at referring to their educational potential derived from the literary, social and psychological characteristics they abound with. After observing the stories theoretically and critically, we realized the importance of their observation in the context of the Mediterranean metanarrative.We identified similarities and differences and clarified the phenomena dominant in the analyzed texts: gender,class, age. Having problematized the messages (explicit and implicit) from the analyzed fairy tales, we recognized the potential of controversy during problem and research-based reading.The need for reception of such stories is continuous and therefore it is important to use their methodical possibilities. Numerous analyses imply that critical reading of such content helps preserve the values that are important for the development of individuals and society. Only some of the educational values are reflected in the understanding of generational (cultural) specificities, adaptive facing with crises/conflicts, creating a collective identity, encouraging interpersonal and intrapersonal intelligence development, awareness of stereotypes, etc. Keywords: critical reading, educational value of a fairytale, folk fairytale, socio-psychological elements of text 136 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Dijana VUCKOVIC & Jelena MAŠNIC: SUVREMENA OBRAZOVNA VRIJEDNOST IZUCAVANJA NARODNE BAJKE . LITERARNI, SOCIJALNI ..., 119–138 IZVORI I LITERATURA Anderson, G. (2000): Fairy Tale in the Ancient World. London, Routledge. Bettelheim, B. ([1976], 1991): The Uses of Enchant- ment: The Meaning and Importance of Fairy Tales. London, Penguin. Bilic, V. (2009): Utjecaj tjelesnog i emocionalnog zlostavljanja u obitelji na uspjeh ucenika iz hrvatskog jezika. Metodika, 10, 2, 335–346. Blažic, M. (2006): Izjemno literarno odkritje: Prelepa Angiola. Izgubljene sicilijanske pravljice Laure Gonzen- bach. Otrok in knjiga: revija za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev, 33, (66), 82–85. Blažic, M. (2014): Skriti pomeni pravljic: od svilne do jantarne poti. Ljubljana, Pedagoška fakulteta. Blažic, M. (2016): Dva modela ženskega pravljicarstva na Slovenskem – pisateljice in pripovedo- valke. Studia mythologica Slavica, XIX, 237–250. Bosmajian, H. (2004): Psychoanalytical criticism. In: Hunt, P. (ed.): International Companion Encyclopedia of Children’s Literature. New York and London, Routledge, 129–139. Bottigheimer, R. B. (2004): Fairy tales and folk tales. In: Hunt, P. (ed.): International Companion Encyclo- pedia of Children’s Literature. New York and London, Routledge, 261–274. Bruner, J. (1986): Actual Minds, Possible Worlds. Cambridge MA, Harvard University Press. Bruner, J. (1990): Acts of Meaning. Cambridge MA, Harvard University Press. Buljubašic-Kuzmanovic, V. & S. Gazibara (2015): Izazovi afektivnog obrazovanja. Nova prisutnost, 13, 2, 213–229. Cavallaro, D. (2011): The Fairy Tale and Anime: Tra- ditional Themes, Images and Symbols at Play on Screen. Jefferson & London, McFarland. Crane, T. F. (2001): Italian popular tales, with an In- troduction by Jack Zipes. Santa Barbara CA, ABC-CLIO. Crawford, A., Saul, W., Mathews, S. R., & J. Mak- inster (2005): Teaching and Learning Strategies for the Thinking Classroom (A Publication of the Reading and Writing for Critical Thinking Project). New York, The International Debate Education Association. Gardner, H. (1983): Frames of Mind: The Theory of Multiple Intelligences. New York, Basic Books. Goleman, D. (1998): Working With Emotional Intel- ligence. Reading, MA, Addison & Wesley. Grosman, M. (2010): U obranu citanja – citatelj i književnost u 21. stoljecu. Zagreb, Alogoritam. Harries, E. W. (2001): Twice upon a Time: Women Writers and the History of the Fairy Tale. Woodstock, New York, Princeton University Press. Hourihan, M. (1997): Deconstructing the Hero – Lit- erary theory and children’s literature. London and New York, Routledge. Iser, W. (1974): The Implied Reader: Patterns of Communication in Prose Fiction from Bunyan to Beck- ett. Baltimore, Johns Hopkins University Press. Iser, W. (1978): The Act of Reading: ATheory of Aes- thetic Response. Baltimore, Johns Hopkins University Press. Janicijevic, J. (1982): Prop, oko njega i posle nje- ga. Dodatak u: Prop, V.; Morfologija bajke. Beograd, Prosveta. Jauss, H. R. (1982): Aesthetic Experience and Liter- ary Hermeneutics. Minneapolis, University of Minessota Press. Karadžic Stefanovic, V. ([1853], [1870], 1987): Srpske narodne pripovijetke. Sabrana dela, knjiga treca. Beograd, Prosveta. Kropej, M. (2012): Supernatural Beings from Slo- venian Myth and Folktales. Ljubljana, ZRC Publishing in association with the Institute of Slovenian Ethnology at ZRC SAZU. Müller, M. (2017): Educational Standards in the School Curriculum and the Role of the Mass Media. The Case of Croatia. Annales, Series historia et sociologia, 27, 1, 159–174. Murphy, R. G. (2000): The Owl, the Raven & the Dove. The Religious Meaning of the Grimms’ Magic Fairy Tales. Oxford, Oxford University Press. Nikolajeva, M. (2014): Reading for Learning – Cog- nitive approaches to children’s literature. Amsterdam / Philadelphia, John Benjamins Publishing Company. Nikolic, M. (2006): Metodika nastave srpskog jezika i književnosti. Beograd, Zavod za udžbenike i nastavna sredstva. Nodelman, P. (2008): The Hidden Adult – Defining Children’s Literature. Baltimore, The Johns Hopkins University Press. Opacic, Z. (2015): Pretpostavljeni citalac (kulturni i ideološki kontekst književnosti za decu). Inovacije u nastavi, 28, 4, 18–28. Pešikan-Ljuštanovic, L. (2007): Usmena i autorska bajka u nastavi. Unapreëenje nastave srpskog jezika i književnosti. Zbornik radova. Novi Sad, Filozofski fakultet, 36–58. Pijaže, Ž. & B. Inhelder (1978): Intelektualni razvoj deteta. Beograd, Zavod za udžbenike i nastavna sred- stva. Prop, V. (1982): Morfologija bajke. Beograd, Prosve- ta. Rosandic, D. (2005): Metodika književnog odgoja. Zagreb, Školska knjiga. Rosenblatt, L. M. (2013): The Transactional Theory of Reading and Writing. In: Alvermann, D. E., Unrau, N. J. & R. B. Ruddell (eds.): Theoretical Models and Processes of Reading (6th ed.). Newark, International Reading Association, 923–956. Salovey, P. & D. J. Sluyter (1999): Emocionalni razvoj i emocionalna inteligencija – pedagoške implikacije. Zagreb, Educa. 137 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Dijana VUCKOVIC & Jelena MAŠNIC: SUVREMENA OBRAZOVNA VRIJEDNOST IZUCAVANJA NARODNE BAJKE . LITERARNI, SOCIJALNI ..., 119–138 Seifert, L. C. (1996): Fairy Tales, Sexuality, and Gender in France 1690–1715. New York, Cambridge University Press. Stephens, J. & R. McCallum (1998): Retelling Stories, Framing Culture:Traditional Story and Metanarratives in Children’s Literature. New York and London, Garland Publishing. Todorov, C. (1987): Uvod u fantasticnu književnost. Beograd, Rad. Uther, H. J. (2011): The Types of International Folktales, a Classification and Bibliography, Based on the System of Antti Aarne and Stith Thompson. Helsinki Suomalainen, Tiedeakatemia /Academia Scientiarum Fennica. Vigotski, L. S. (1977): Mišljenje i govor. Beograd, Nolit. Vuckovic, D. & L. Pajovic-Dujovic (2016):Vampirski ples sa smrcu i njegove metamorfoze u literaturi. Kn- jiževna smotra, XLVIII, 182, 4, 3–16. Vuckovic, D. (2006): Teorija recepcije u nastavi književnosti u mlaëim razredima osnovne škole. Nikšic, Filozofski fakultet. Vuckovic, D. (2013): Recepcija romanâ Džoan K. Rouling u starijim razredima osnovne škole. In: Mili- savljevic, V. (ed.): Nauka i tradicija. Pale, Filozofski fakultet, 1113–1126. Vukovic, N. (1996): Uvod u književnost za djecu i omladinu. Podgorica, Unireks. Zipes, J. (1979): Breaking the Magic Spell: Radical Theories of Folk and Fairy Tales. London, Heinemann. Zipes, J. (ed.) (2000): The Oxford Companion of Fairy Tales. Oxford, Oxford University Press. Zipes, J. (2001): Introduction. In: Crane, T. F.: Italian popular tales. Santa Barbara CA, ABC-Clio. Zipes, J. (ed.) (2004): The Robber with a Witch’s Head. More stories from the great treasury of Sicilian folk and fairy tales collected by Laura Gonzenbach. New York and London, Routledge. Zipes, J. (ed.) (2005): Beautiful Angiola: The Lost Sicilian Folk and Fairy Tales of Laura Gonzenbach. New York and London, Routledge. Zipes, J. (2006): Why Fairy Tales Stick—The Evolu- tion and Relevance of a Genre. New York and London, Routledge. Zipes, J. (2008): Why Fantasy Matters Too Much. CLCWeb, Comparative Literature and Culture 10, 4, http://dx.doi.org/10.7771/1481-4374.1392. Zipes, J. (2012): The Irrestible Fairy Tales: the Cul- tural and Social History of a Genre. Princeton, Oxford, Princeton University Press. Zipes, J. (2013): The Golden Age of Folk and Fairy Tales: from the Brothers Grimm to Andrew Lang. Indi- anopolis / Cambridge, Hackett Publishing Company. Žižek,S.(2013): Veliki Drugi ali vzdrževanje videza v javnem prostoru. Filozofski vestnik, XXXIV, 3, 95–108. 138 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 original scientific article DOI 10.19233/ASHS.2018.10 received: 2017-05-31 OBLIKOVANJE PRIPADNOSTNIH OBLACIL ZA POTREBE TURIZMA Jana VILMAN PROJE FOLKLORDIZAJN, oblikovanje in interpretacija kulturne dedišcine s.p., Stara Fužina 134, 4265 Bohinjsko jezero, Slovenija e-mail: folklordizajn@gmail.com Janez BOGATAJ Kosovelova 15, 1000 Ljubljana, Slovenija e-mail: janez.bogataj@telemach.net Matejka BIZJAK Univerza v Ljubljani, NTF Oddelek za tekstilstvo, grafi ko in oblikovanje, Snežniška ulica 5, 1000 Ljubljana, Slovenija e-mail: mateja.bizjak@ntf.uni-lj.si IZVLECEK V clanku se ukvarjamo s procesom oblikovanja pripadnostnih oblacil, ki s svojo vizualno podobo izražajo in poosebljajo turisticni znacaj obmocja, vkljucujejo elemente preteklih oblacilnih praks in preko subtilno umešcenih pripadnostnih znakov omogocajo lokalnim prebivalcem in obiskovalcem, da jih istovetijo z destinacijo. V prvem delu preverjamo oblacilne prakse turisticnih delavcev v Sloveniji. V drugem delu analiziramo primer iz prakse – oblikovanje pripadnostnih oblacil za Bohinj. Na podlagi prakticnih izsledkov oblikujemo smernice za oblikovanje pripadnostnih oblacil, ki jih je možno aplicirati na razlicne turisticne destinacije in skupnosti. Kljucne besede: pripadnostna oblacila, turizem, oblacenje, modno oblikovanje, kulturna dedišcina, Slovenija CREAZIONE DELL‘ABBIGLIAMENTO DI APPARTENENZA AI FINI DELLA PROMOZIONE TURISTICA SINTESI L‘articolo tratta il processo della creazione dell’abbigliamento di appartenenza il cui intento č riflettere visualmen- te il carattere della localitŕ turistica, coinvolgendo elementi delle usanze di abbigliamento del passato e attraverso l’inclusione di vari dettagli di appartenenza locale consentire ai residenti locali e ai visitatori di percepirlo come costume autentico ed identificarlo con la destinazione turistica. Nella prima parte dell’articolo si esegue un‘analisi sulle prassi vestiarie degli operatori turistici in Slovenia. In seguito si analizza un caso giŕ in corso – la creazione dell’abbigliamento di appartenenza per la localitŕ di Bohinj. Sulla base dei risultati della ricerca si realizzeranno delle linee guida per la creazione dell’abbigliamento di appartenenza idoneo a diverse localitŕ turistiche. Parole chiave: abbigliamento di appartenenza, turismo, abbigliamento, fashion design, patrimonio culturale, Slovenia 139 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Jana VILMAN PROJE et al.: OBLIKOVANJE PRIPADNOSTNIH OBLACIL ZA POTREBE TURIZMA, 139–150 UVOD Oblacila pomembno vplivajo na našo podobo, s katero se predstavljamo v svetu. Ceprav obleka ne naredi cloveka, ima velik vpliv na to, kako nas vidijo drugi. Kot oblika in sredstvo komunikacije je oblacilna podoba pomemben dejavnik pri ustvarjanju prvega vtisa in izkazovanju identitete. V turizmu in s turizmom povezanimi panogami, je oblacilna podoba predstavnikov1 turisticnega obmocja tista, ki gradi prvi vtis o destinaciji. Posamezniki pred- stavljajo prvi stik z obiskovalci, ki preko komunikacije in vizualnih predstav, tudi oblacilne podobe, gradijo predstave (imidž) o destinaciji. Glede na to, da je turizem panoga, kjer je avten- ticnost2 prepoznana kot glavni element povezan z uporabniško izkušnjo, pomembnost oblacilne podobe v turizmu prodobiva na pomenu. Ta predstavlja obliko vizualne komunikacije, ki lahko preko simbolnih ele- mentov vkljucenih v celostno oblacilno podobo gradi predstave o identiteti obmocja in zgodbah, ki jih želijo posredovati obiskovalcem. Slovenija gradi promocijo države kot turisticne destinacije prek avtenticnih zgodb, zato je namen tega prispevka preveriti oblacilne prakse in izražanje pripadnosti lokalnemu okolju preko oblacilne podobe turisticnih delavcev. S pomocjo strukturiranih intervjujev smo izvedli raz- iskavo med zaposlenimi v 103 turisticno informativnih centrih (TIC) v Sloveniji in med predstavniki turisticnih obmocij na sejmu Natour Alpe Adria. Splošna slika oblacilnih praks v turizmu kaže na nizko zavedanje o pomenu oblacilne podobe, saj se predstavniki posa- meznih turisticnih obmocij navadno oblacijo v lastna oblacila, za izkazovanje pripadnosti na prireditvah pa oblacijo cenena promocijska oblacila, navadno T-shirt majice z apliciranimi znaki. Pripadnostno oblacenje pojmujejo predvsem s kostumiranjem v oblacila, ki interpretirajo oblacenje skupin ali dolocenih zgo- dovinskih obdobj, prek katerih sooblikujejo podobo turisticnega obmocja. Kot stvaren zgled pripadnostne oblacilne podobe, v kateri se prepletajo pretekle oblacilne prvine, lokalna tradicija in kulturna geografija, so bila prepoznana novo oblikovana pripadnostna oblacila Bohinjcev. Drugi del prispevka na prakticnem primeru oblikovanja pripadnostnih oblacil za podrocje Bohinja3 prikaže iz- hodišcne smernice za oblikovanje pripadnostnih oblacil in simbolnih znakov ter koncept oblikovanja oblacil za turisticne namene, ki ga je mogoce aplicirati na razlicne turisticne destinacije oz. pripadnostne skupnosti. PRIPADNOSTNO OBLACENJE Oblacenje predstavlja obliko neverbalne komuni- kacije, ki z razlicnimi konotacijami pomena presega dobesedni pomen v oblacilni podobi izraženih sim- bolov (Barnard, 2005, 38). Glede na nacine izražanja pripadnosti z oblacilno podobo ni nujno, da opazovalci oz. bralci prepoznajo pripadnostne znake, saj na opa- zovalce pri dekodiranju sporocil vplivata razlicen so- cialno-družbeni položaj in kulturno okolje, iz katerega prihajajo (Barnard, 2005, 44). Sporocilna vrednost videza, pomen, ki ga prenaša obleka, in vprašanje, na kakšen nacin poteka tovrstna komunikacija, se opirajo na teoretske postavke dveh modelov komunikacije, procesno in semioticno, ki razlagata, kako poteka branje (dekodiranje sporocil) in kakšne so njegove aplikacije (glej Bajic in Protner, 2012, 95). Modela se razlikujeta v pojmovanju komu- nikacije. Procesni model v komunikaciji vidi pošiljanje in prejemanje sporocil, pri cemer pomeni obstajajo pred procesom, v katerem se o njih sporazumevamo. Semioticni ali strukturalisticni model pa komunikacijo razume kot produkcijo in izmenjavo pomenov, kjer po- mene proizvaja proces sporazumevanja (Barnard, 2005, 42–43). Po semioticnem modelu je družbena interakcija tisto, kar konstituira posameznika kot clana dolocene kulture oziroma družbe in prek sporocil konstituira po- sameznika kot clana skupine, ki ga utemeljuje njegova oblacilna podoba. Pri tem je družbena interakcija tista, ki preko obleke odredi posameznika za clana te skupine in ne obratno (Barnard, 2005, 42–44). Ljudje za sporazumevanje uporabljamo znake, ki predstavljajo pomenske enote z razlicnimi oblikami in pomeni in so vedno rezultat družbenega sporazuma in dogovarjanja med ljudmi. Sestavljeni so iz dveh delov, oznacevalcev in oznacencev. Pripadnostno oblacilo je tako oznacevalec, ki signalizira pripadnost njegovega nosilca doloceni skupnosti, oznacenec pa je predstava, ki jo oblacilo omogoca (Barnard, 2005, 119). Znaki se prenašajo v dejanjih komunikacije in ustvarjajo pome- ne. Te pomene lahko razumemo na ravni detonacije, pri cemer se pomen podob in besed bistveno ne razlikuje med ljudmi, ki so pripadniki iste kulture in govorijo isti jezik ali na ravni konotacije, kjer podobe ali besede po- rajajo misli, obcutke in/ali asociacije, ki jih ob pogledu ali seznanjanju z necim dobimo (Barnard, 2005, 113). Znaki, ki oblikujejo pomene, se med seboj locijo glede na sintagmaticno in paradigmaticno razliko. Sin- tagmaticna razlika je razlika med stvarmi, ki se vrstijo ena za drugo, npr. med nizom posameznih delov obla- cilne podobe (srajca, hlace, suknjic), paradigmaticna 1 Med predstavnike destinacije sodijo zaposleni v Turisticno informativnih centrih, vodniki, prodajalci izdelkov s kmetij, rokodelci, recep- torji, natakarji – osebe, ki zaradi narave dela prihajajo v stik z obiskovalci in osebe, ki na razlicne nacine predstavljajo destinacijo v in zunaj nje. 2 Avtenticnost kot pristno, izvorno, skladno s splošno sprejeto, dalj casa trajajoco tradicijo in ki odraža karakter nekega dolocenega casa in okolja. 3 Prakticni primer oblikovanja oblacil za podrocje Bohinja je avtorsko delo modne oblikovalke Jane Vilman Proje. 140 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Jana VILMAN PROJE et al.: OBLIKOVANJE PRIPADNOSTNIH OBLACIL ZA POTREBE TURIZMA, 139–150 razlika, pa je razlika med stvarmi (vrsta srajce: moška, ženska, rdeca, bela) ki lahko druga drugo nadomestijo, pri cemer so zaporedja in izbire družbeno odobreni na- cini, kako so razlike organizirane in kako dobijo pomen (Barnard, 2005, 119). Pomen celote je tako plod razliko- valnih odnosov med prvinami in ce spremenimo nacine, kako se te druga na drugo nanašajo sintagmaticno ali paradigmaticno, se spremeni tudi pomen oblacil in oblacilnih celot (Barnard, 2005, 120–123). Iz tega sledi, da oblacilni kosi dobijo pomen šele, ko so posamezni deli sestavljeni v celoto, ce seveda izvzamemo tiste predmete, katerih konotacija je mocna že sama po sebi in jim je že vnaprej pripisan poseben pomen (Knific, 2010a, 169). Posameznik svojo drugacnost nenehno vzpostavlja s prirejanjem svoje individualnosti, tudi z oblacenjem, preko katerega oblikuje svojo podobo in vpliva na vtis, ki ga imajo o njem drugi ljudje, obenem pa se primerja z drugimi, saj je od njih identifikacijsko odvisen (Južnic, 1993, 102). Z obleko in nacinom oblacenja se ljudje individualizirajo in v mejah družbene sprejemljivosti želijo razlikovati od drugih, v dolocenih skupinah pa z uniformnim oblacenjem posameznik zakrije individu- alno identiteto in prevzame identiteto, ki se izraža prek obleke, katere namen je zlasti sporocilna vrednost iz- kazovanja pripadnosti doloceni skupnosti, organizaciji, ideji (Južnic, 1993, 252; Knific, 2010b, 141–142). Knific opisuje pripadnostno oblacenje kot sredstvo sporazume- vanja, ki s simboliko nekaj sporoca; kot vrsto preobleke, ki omogoca sprejemanje in širjenje idej in omogoca, da se posamezniki in skupine lažje identificirajo z vlogo, ki naj bi jo skupaj z obleko nosili in predstavljali (Knific, 2010a, 140). K utrjevanju pomenov in lažjemu prepoznavanju simbolov izraženih preko pripadnostnih oblacil pri- pomore unifikacija. Pri tem so predvsem iz oblacilne dedišcine vzete sestavine, ki veljajo za posebnost (ekso- ticnost) in obenem za splošnost, po drugi strani pa imajo estetske kakovosti, ki so dopadljive vsakokratni sodobni generaciji (Knific, 2010a, 82). V kolikor ta dva pogoja nista izpolnjena, je potrebno oblacilno dedišcino ople- menititi, narediti lepo, z bistvenim in prepoznavnim znakom (dojemljive) preteklosti in sodobnostjo hkrati (Knific, 2010a, 82). IZKAZOVANJE PRIPADNOSTI Z OBLACENJEM NA SLOVENSKEM Izkazovanje pripadnosti z oblacilno podobo na Slovenskem povezujemo predvsem s pripadnostnim kostumiranjem (Knific, 2010a, 142), ki ga razumemo kot preobleko za posebne priložnosti. Pri konstruiranju nacionalnega pripadnostnega kostuma so bile iz obla- cilnega videza kmeckega prebivalstva vzete posamezne sestavine, ki so zaradi rabe v namene reprezentiranja predstavnih skupnosti in pozneje še zaradi drugih funk- cij pridobile novo in jasno sporocilnost, ki se navezuje na simbole,ki jih družba povezuje s svojimi koreninami, se z njimi identificira in prepoznava kot »svoja« (Knific, 2010b, 142). Slovenskosti, kot reprezentacije narodne identitete, ki se izraža preko oblacilnega videza, zato ne gre iskati le v kulturni dedišcini in njenih simbolih, ampak tudi in predvsem v ustvarjenih stereotipih, ki so se v navezavi na oblacilno dedišcino uveljavili. Oblikovanje sodobne oblacilne podobe, ki je te- meljila na elementih preteklih nacinov oblacenja, je bilo na Slovenskem znano že med obema svetovnima vojnama, ko se je t. i. narodna moda razvijala v akciji Slovenska decva (Knific, 2003, 456–458). Po drugi svetovni vojni se je vkljucevanje elementov pretekle oblacilne podobe v sodobnost razvijalo z narodno-za- bavno glasbo in narodno-zabavnimi ansambli, v prvi vrsti z Ansamblom bratov Avsenik, ki je za svojo odrsko preobleko izbral tedaj najbolj uveljavljeno razlicico pripadnostnega kostuma gorenjsko narodno nošo, ki so jo istovetili s slovenskim. Z medijsko poupla- cijo in pozitivnimi odmevi v tujini so dosegli, da so ljudje slovensko narodno-zabavno glasbo sprejemali skupaj z gorenjskimi pripadnostnimi kostumi. Clani narodno-zabavnih ansamblov so kostume scasoma spreminjali zaradi prilagoditev sodobnemu nacinu življenja, opaziti pa je predvsem težnjo po poenotenju (Knific, 2005, 155). Tako je pri kostumski podobi prišlo do stalnih adaptacij, posploševanj in poenostavitev (Bogataj, 1992, 220). Do intenzivnejših idej o vkljucitvi elementov ne- kdanjih nacinov oblacenja na Slovenskem v sodobno oblacilno modo je ponovno prišlo po osamosvojitvi, kaže se v nekaj izvedenih projektih v okviru študijskih programov ter posameznih projektov modnih obliko- valcev, ki delujejo v slovenskem prostoru, vendar se ne moremo primerjati npr. z Nemci in Avstrijci, ki imajo posebno sodobno oblacilno modo z elementi oblacilne dedišcine bistveno bolj razvito. Slovenske literature, ki bi obravnavala pripadnostno oblacenje in vkljucevanje elementov pretekle oblacilne podobe za potrebe turizma, ni. Eno redkih navedb, ki obravnava omenjeno tematiko, najdemo v Prirocniku za razvoj funkcionalne kakovosti storitev v turizmu, s poudarkom na hotelskih podjetjih (glej Uran Maravic, 2008), v katerem so opisani primeri delovnih oblacil iz prakse. Med zapisom za strežbo slovenskih jedi predla- gajo, »da so natakarice lahko oblecene v narodno nošo« s podrobnimi opisi oblacilnih kosov: »stilizirana noša v enem delu ali krilo in srajca, predpasnik, stilizirane nogavice in visoki cevlji« (Uran Maravic, 2008, 25). Pripadnostno kostumiranje v nasprotju s pripadnostnim oblacenjem, »oznacuje oblacenje ´narodnih noš´ in njim sorodnih kostumov, s katerimi kostumiranci sami izkazujejo pripadnost etnicnim in/ali drugim prostorsko dolocljivim predstavnim skupnostim in /ali pa jih kot take dojemajo drugi« (Knifi c, 2008, 22–23). 141 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Jana VILMAN PROJE et al.: OBLIKOVANJE PRIPADNOSTNIH OBLACIL ZA POTREBE TURIZMA, 139–150 Vidnejši slovenski primer iz prakse na nacionalnem nivoju, kjer gre za izražanje pripadnosti z oblacilnim vi- dezom s sodobno oblikovanimi pripadnostnimi oblacili, prihaja s podrocja športa. Olimpijski komite Slovenije je leta 2013 izdal pripocnik Slovenske športne barve in uporaba državnih simbolov (glej Tomc, 2013)s poudar- kom na oblacilih. V nekaj letih so tako med Slovenci postali prepoznavni oblacilni kosi (dresi, kape, navijaški rekviziti, itd.) naših športnikov v tipicnih svetlo modrih in zelenih odtenkih. S ponavljajoco se prisotnostjo enot- ne podobe, so z uporabo oblacila postala prepoznana kot slovenska. Prav ponavljajoca se prisotnost oblacil, njihovih simbolov in likov je mocno povezana s turizmom, kjer pripadnostni kostumi predstavljajo osnovo za razvoj turisticnega obmocja (prim. Condora, 2013, 520). Do- loceni pripadnostni kostumi, ki so bili razviti za potrebe turizma, so skozi cas dosegli pojavljajoco se pristnost in so danes sprejeti kot avtenticni, tako s strani turisticnih kot tudi kulturnih organizacij (prim. Young, 2009; Mor- gado in Reilly, 2012). Iz številnih strokovnih trditev in razprav lahko oblikujemo sklepno misel, da ima ponavljajoce prikazo- vanje oblacilne podobe za potrebe turizma pomembno vlogo pri konstruiranju obcutenja tradicionalnega, dedišcinskega in nacionalnega. Pripadnostno oblacilo je tisto, ki omogoca skupnosti, da je prepoznavna navzven, navznoter pa z identiteto povezuje njene clane. Turisticne skupnosti in posamezniki s pomocjo pripadnostnega oblacila pošljejo zunanjim opazoval- cem sporocilo o tradiciji, obenem pa sami obcutijo, da ji pripadajo. Pri tem gre za estetsko izkušnjo, pri kateri so vkljucena številna obcutenja. Oblacila so tako medij za komunikacijo z okolico in skupnostjo, ki krepijo estetski obcutek pripadnosti in predstavitev sebe (Bazin in Aubert-Tarby, 2013). OBLACILNA PODOBA V TURIZMU NA SLOVENSKEM Turisticni delavci z organizacijo z dedišcino pove- zanih prireditev, kjer se pojavljajo pripadnostni kostumi in njihove druge razlicice ter nastopajo razlicne fol- klorne skupine, interpretirajo pricevanja o nekdanjem oblacenju. Tako pod vplivom turizma nastajajo umetni konstrukti, ki lažno predstavljajo nacine preteklega ob- lacenja. Oblacilne prakse, ki so v bistvu novo izumljene tradicije, s ponovnimi interpretacijami preko turisticnih prireditev dobivajo nove podobe (Knific, 2010a, 94). Poleg nacionalnega pripadnostnega kostuma kot primer umetnega konstrukta, ki lažno predstavlja na- cin oblacenja in izumljeno tradicijo ter s ponovnimi interpretacijami preko turisticnih prireditev dobiva nove podobe, lahko obravnavamo metliško nošo oz. belokranjsko narodno nošo, ki je plod sekundarne folklorizacije metliškega obredja, katerega kostumska podoba se je razvila pod nadzorom Franceta Marolta (Knific, 2008a, 117). V Metliki so še v tridestih letih 20. stoletja obredje na velikonocni ponedeljek izvajali v oblekah, v katerih so bili tudi sicer na praznicni dan obleceni, ceprav so nekatere Metlicanke, ki so belo nošo imele, plesale v njej (Rus, 1996, 5; Kranjec, 2001, 32; Knific, 2010a, 115). V drugi polovici tridesetih let se je za ohranjanje plesnega in glasbenega izrocila zavzel France Marolt, ki je s svojim zunanjim posegom v plesno izrocilo in oblacini videz le-tega preoblikoval, deloma unificiral in moderniziral (zaradi gledalcem všecne izvedbe) ter s tem ustvaril pravila, ki jih ljudje do njegovega prihoda niso poznali. Ce so se prvotno ljudje za obredje oblekli kot je bilo sicer v navadi ob praznicnih dneh, so se skladno z Maroltovo predstavo o najbolj primerni beli noši, ki naj bi k folkloriziranemu belokranjskemu ples- nemu izrocilu sodila, priceli kostumirati (Knific, 2010a, 115). »Ker pa v Metliki ni bilo ljudi, ki bi imeli predstavi o primerni »beli noši« ustrezna oblacila, so morali tisti, ki so želeli pri prikazu obredja sodelovati, iti v sosednje vasi in si jih tam sposoditi« (Dular, 1996, 6 v Knific, 2010a, 115). Tako so bili v kostume, ki so ustrezali obstojecim predstavam o najbolj primerni beli noši, pri izvajanju metliškega obredja prvic obleceni 12. 7. 1936 (Kranjec, 2001, 31–32; Knific, 2010a, 115). Omenjeni kostumi in odrsko prikazovanje met- liškega obredja predstavljajo izumljeno tradicijo, ki s ponovnimi interpretacijami dobiva nove in nove podobe, vendar pa z oblacenjem Metlicanov v 19. stoletju nima nic skupnega (Knific, 2008a, 116). Na tem mestu je potrebno ponovno izpostaviti trditve nekaterih avtorjev (glej Young 2009; Morgado in Reilly, 2012), da pripadnostni kostumi, ki so razviti za potrebe turizma, lahko skozi cas dosežejo pojavljajoco se pristnost in so zato sprejeti kot avtenticni. Oblacilni videz v sodobnih turisticnih dejavnostih ima v prvi vrsti povsem prakticen pomen, saj mora biti dovolj vpadljiv in sporocilen, da služi kot nekakšen smerokaz gostom, kje lahko poišcejo turisticne infor- macije in usluge. Enako pomemben pomen oblacilnega videza je usklajenost z nacinom oblacenja skupnosti ter z usmeritvami in kulturno krajino turisticnega obmocja, obenem pa z enotnim videzom vzbuja vtis urejenosti, kredibilnosti in vecjega zaupanja. Ne glede na vse dedišcinske smernice in turisticne usmeritve pa mora oblacilo turisticnim delavcem omogociti udobje in funkcionalno uporabo. OBLACILNE NAVADE V TURISTICNO INFORMATIVNIH CENTRIH PO SLOVENIJI Obiskovalci se v krajih, ki jih obišcejo, za pridobiva- nje informacij pogosto obrnejo na Turisticno informativne centre (v nadaljevanju TIC), zato so zaposleni v teh centrih prvi stik z gostom in s tem gradijo podobo, ki jo obisko- valec dobi o kraju. Ker je oblacilna podoba informatorjev v TIC-ih zelo pomembna, smo leta 2016 opravili analizo oblacilne podobe po vecini TIC-ev v Sloveniji. 142 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Jana VILMAN PROJE et al.: OBLIKOVANJE PRIPADNOSTNIH OBLACIL ZA POTREBE TURIZMA, 139–150 Z metodo strukturiranega intervjuja prek telefonskih pogovorov5 smo analizirali oblacilne prakse v 101 TIC-u po vsej Sloveniji. V intervjujih smo pridobili odgovore na dve vprašanji: • Kako ste navadno obleceni v TIC-u (lastna oblacila, poslovna obleka, promocijske majice z logotipom in/ali motivom, sodobno oblikovana oblacila z lokalno istovetnostjo ali kostumi, ki interpretirajo oblacenje skupin ali dolocenih zgodovinskih obdobj)? • Ali imate za predstavitev na sejmih, dogodkih ali prireditvah dodatna promocijska oblacila in ce da, kakšna? Raziskava je pokazala, da se kar 86 % informatorjev v TIC-ih oblaci v lastna oblacila, v 9 % pa se jih na delovnem mestu pripadnostno preoblaci v majice z zna- kom TIC-a ali s krajevnim motivom, ki jih kombinirajo k lastnim oblacilom (slika 1). Lastna oblacila v kombinaciji s šalom, enotnim kosom oblacilne podobe, nosijo v turi- sticno informacijskem centru Triglavska roža na Bledu. V poslovno obleko s šalom se vsakodnevno oblacijo v TIC Novo mesto (1 %), ki deluje v sklopu turisticne agencije Kompas Novo mesto. Sodobno oblikovana oblacila z lokalno istovetnostjo nosijo v treh krajih (3 %): TIC Bohinj (Ribcev Laz), v TIC-u Jezersko in v TIC-u Pivka, ki deluje v okviru Parka vojaške zgodovine. V kostume, ki interpretirajo oblacenje skupin ali dolo- cenih zgodovinskih obdobij se kostumirajo v enem TIC-u (1 %) – informatorji centra Rinka v Solcavi se namrec vsakodnevno preoblacijo v kostume, ki interpretirajo oblacenje kmeckega prebivalstva iz zacetka 19. stoletja. Nekaj manj kot polovica, 46 % TIC-ev (57 od 87 TIC-ev), v katerih se informatorji oblacijo v lastna obla- cila, za promocijske dogodke na prireditvah ali sejmih uporablja dodatna oblacila. V vecini primerov 79 % (45 TIC-ev) so to promocijske majice z logotipi ali motivi, ki se navezujejo na vsebino prireditev ali na destinacijo. Za dodatno prepoznavnost se v enajstih (19 %) TIC-ih kostumirajo v kostume, ki interpretirajo oblacenje sku- pin ali dolocenih zgodovinskih obdobj, v enem TIC-u (TIC Nova Gorica) pa se za promocijo na predstavitvah in dogodkih oblacijo v sodobno oblikovana oblacila z lokalno istovetnostjo, ki se navdihujejo v oblacenju mešcanskega prebivalstva iz zacetka 19. stoletja. Oblacilno podobo predstavnikov slovenskih turi- sticnih obmocij smo preverili tudi na sejmu Natour Alpe Adria,6 ki je potekal 27.–30. januarja 2016 na Slika 1: Oblacilna podoba informatorjev v TIC-ih po Sloveniji Figure 1: Clothing image of staff at Tourist info centres in Slovenia Gospodarskem razstavišcu v Ljubljani, na katerem se je predstavilo prek 300 ponudnikov turisticnih storitev iz 12 držav. (http://www.natour-alpeadria.si/ novice/2016/02/1044-Prava-usmeritev-uspesen-sejem). V hali D se je pod okriljem Turisticne zveze Slovenije na sejmu predstavilo vec sto lokalnih turisticnih društev, ki so se na posameznih sejemskih prostorih dnevno izmenjevali.7 Analiza oblacilne podobe je bila v obliki strukturira- nih intervjujev izvedena 29.1.2016 v hali D. Intervjujali smo predstavnike 55 razlicnih društev, ki so bili takrat Slika 2: Oblacilna podoba turisticnih delavcev, ki so se pod okriljem Turisticne zveze Slovenije predstavili na sejmu Natour Alpe Adria, 29. 1. 2016 Figure 2: Clothing image of tourism representatives under Tourist Association of Slovenia at Alpe Adria: Tourism and leasure fair, 29. 1. 2016 5 Strukturirane intervjuje je za potrebe raziskave v okviru doktorske disertacije opravila Jana Vilman Proje, marca, leta 2015 in bodo ob- javljeni v doktorski disertaciji Jane Vilman Proje z naslovom Interpretacija slovenske dedišcine v sodobno kolekcijo oblacilnih izdelkov. 6 Sejem Natour Alpe-Adria je osrednji turisticni dogodek regije Alpe-Jadran, ki vkljucuje turisticno ponudbo regije pa tudi bolj oddaljenih destinacij. Med slovenskimi razstavljavci je mogoce najti vse pomembne protagoniste v turizmu, od Javne agencije Spirit Slovenija, Lokalnih turisticnih organizacij turisticnih agencij do Turisticne zveze Slovenije, Planinske zveze Slovenije, Združenja turisticnih vod- nikov Slovenije ter podjetij in institucij, ki se ukvarjajo s turizmom. 7 Pod okriljem regijskih turisticnih zvez se je na sejemskem prostoru vsak dan menjalo in predstavljalo vec Turisticnih društev in posa- meznih ponudnikov turisticnih storitev. 143 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Jana VILMAN PROJE et al.: OBLIKOVANJE PRIPADNOSTNIH OBLACIL ZA POTREBE TURIZMA, 139–150 prisotni na stojnicah. Intervjuvanci so odgovarjali na vprašanje v kakšnih oblacilih predstavljajo turisticno ponudbo lokalnega okolja (lastna oblacila, poslovna obleka, promocijska oblacila z znakom, sodobno oblikovana oblacila z lokalno istovetnostjo ali kostum, ki interpretira oblacenje skupin ali dolocenih zgodovin- skih obdobij). Vecina predstavnikov turisticnih društev na sejem- skem prostoru je bila oblecena v svoja lastna oblacila (47 %). Velika vecina turisticnih društev (35 %) se je odlocila za enotno oblacilno podobo, ki temelji na promocijskih oblacilih (majice, predpasniki, jakne), na katerih je apliciran znak društva ali motiv povezan z dejavnostjo oz. prireditvami. Za promocijska oblacila se odlocajo, ker jih je zelo enostavno narociti pri ponudnikih pro- mocijskih izdelkov, so cenovno ugodna, dobavljiva v razlicnih velikostnih številkah in barvah, nanje pa se v tehniki vezenja ali tiska aplicirajo logotipi in motivi. Med promocijskim tekstilom se najveckrat odlocijo za obicajne T-shirt bombažne majice razlicnih barv. V sodobno oblikovana oblacila z lokalno istovetno- stjo je bilo oblecenih 18 oseb (11 %) iz sedmih razlicnih Turisticnih društev. Na stojnicah šestih društev je bilo prisotnih 12 oseb (7 %) kostumiranih v kostume, ki interpretirajo oblacenje skupin ali nacin oblacenja v do- locenih zgodovinskih obdobjih, med njimi Bloški smu- car, planšarji z Velike planine, vojak iz 1. svet. vojne, grofje z gradu Štatenberg, srednjeveški vojšcaki, rudar, itd.. Med prisotnimi nobena oseba ni bila oblecena v poslovno obleko. ANALIZA SODOBNIH PRIPADNOSTNIH OBLACIL OBLIKOVANIH ZA BOHINJ V Bohinju so uvedli sodobna pripadnostna oblacila leta 2012. V novo oblikovana pripadnostna oblacila se danes oblacijo zaposleni v Turisticno informativnih centrih, predstavniki Bohinja ob uradnih priložnostih ter ostali predstavniki lokalnega okolja, ki s svojo oblacilno podobo želijo izraziti pripadnost Bohinju. Navodila oblikovalki nove pripadnostne oblacilne podobe so bila »naj se naredi nekaj bohinjskega, funkcionalnega,vendar brez strerotipiziranega širokega krila z oprijetim modrcem kot pri narodni noši«. Koncni oblacilni videz naj bi se zgledoval po pripadnostnem oblacenju v nemško govorecih obmocjih. Poudarili so, da morajo biti novo oblikovana pripadnostna oblacila funkcionalno prilagojena delovnim zahtevam ter da se morajo z njimi poistovetiti zaposleni. Pri ciljnem oblikovanju pripadnostnih oblacil je bilo potrebno preuciti lokalno oblacilno dedišcino in oblacilne navade. Poznavanje preteklih oblacilnih navad ter vkljucevanje posameznih detajlov izdelave, krašenja, krojev oblacil je nujno za ustrezen navdih pri oblikovanju pripadnostnih oblacil, ki bodo ob upošte- vanju oblacilne dedišcine ustrezali sodobnim potrebam (Knific, 2008b, 168). Ob tem je potrebno zavedanje, da je ohranjena oblacilna dedišcina že bolj ali manj spre- menjena. Stari oblacilni kosi zaradi umešcenosti v nove kontekste dobivajo nove pomene, prilagodijo obliko, spremenijo pa se tudi nacini nošenja (Knific, 2010b). Pri poustvarjanju preteklih oblacilnih praks gre za podobo iluzije, ki je bolj kot od same historicne pricevalnosti odvisna od sodobnega pogleda in dojemanja preteklosti (Jenß, 2004, 392). V Bohinju so že z odprtjem Informacijskega turis- ticnega centra na Ribcevem Lazu v 60. letih prejšnjega stoletja uvedli enotna pripadnostna oblacila za zaposle- ne. To je bil ženski poslovni kostim, sestavljen iz hlac ali krila s pripadajocim suknjicem in belo bluzo. Z leti se je delno spreminjala oblika kroja, oblika ovratnika in barva hlac oz. krila in suknjica, bluza pa je ostala bela. Zadnjo razlicico tovrstne uniforme so izdelali leta 2008. Za oblikovanje in izdelavo so zaprosili lokalno šiviljo in v sodelovanju z zaposlenimi sestavili poslovni oblacilni videz, ki je vkljuceval crne klasicne hlace, belo ali crno bluzo z rutico in rdec suknjic s fazona ovratnikom, obrobljenim s crnim trakom. Vsakodnevno se lokalni prebivalci v Bohinju obla- cijo preprosto in udobno. Osnova oblacenja je odvisna od trenutnih modnih zapovedi, pri cemer dobiva vse pomembnejšo vlogo udobnost in enostavna nega ob- lacila, zato jopice nemalokrat nadomestijo suknjice. Iz sedanjih navad in potreb potencialnih uporabnikov je izhajalo oblikovanje nove pripadnostne oblacilne podobe, kjer je na prvem mestu postavljeno udobje in funkcionalnost. Jopa se kot vrhnje oblacilo neprekinjeno pojavlja skozi celoten pregled zgodovine oblacenja Bohinjcev. Kot del oblacilne podobe v sredini 19. stoletja Makaro- viceva (Makarovic, 1976) opisuje jopo iz rjavega sukna8 posebnega kroja, ki je na obrobah okoli vratu in po prsih obdana s širokim crnim svilenim trakom, najveckrat prešita in podložena z rdecim volnenim blagom; iz ob- dobja pred in po prvi svetovni vojno pa omenja priležna vrhnja oblacila kocemajke, ki jih poimenuje »jope« (Makarovic, 1976, 77). Danes ob opazovanju vsakdanje oblacilne podobe v Bohinju ugotovimo, da moški in ženske vsakodnevno kot lažja vrhnja oblacila nosijo pletene jope ali druga vrhnja oblacila iz termovelurja in vecplastnih sodobnih materialov. Združitev preteklega in današnjega nacina obla- cenja, ki zagotavlja domacnost in istocasno udobje, je združena v novo oblikovani pleteni ženski jopici s stiliziranim motivom bohinjskega pušeljca, ki je prepo- znana kot osnovni oblacilni kos bohinjske pripadnostne oblacilne podobe. V sam proces oblikovanja novih pripadnostnih ob- lacil so bili vkljuceni tudi zaposleni, ki so imeli glede izbora jopic, ki bi nadomestile suknjice, najprej pomis- Sukno je groba volnena tkanina. 144 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Jana VILMAN PROJE et al.: OBLIKOVANJE PRIPADNOSTNIH OBLACIL ZA POTREBE TURIZMA, 139–150 Slika 3: Jedro kolekcije pripadnostnih oblacilnih kosov, ki v razlicnih kombinacijah tvorijo ženski bohinjski pripadnostni oblacilni videz, predstavljajo pletene ženske jopice v sivo, bež in bordo rdeci kombinaciji z motivom bohinjskega pušeljca, ki se pojavlja po celotni površini, in vpletenim napisom Bohinj na robu rokava (Foto: Urban Urbanc) Figure 3: The core of the collection, which in various combinations form the women’s affiliated clothing image of Bohinj, are cardigans in grey, burgundy red and beige with the motif of the Bohinj bouquet. This appears over the whole surface and as a detail in a linear pattern which is complemented by tiny patterning in red-beige. To mark the affiliation the composition also includes the Bohinj destination logo (Photo: Urban Urbanc) leke. Menili so, da oblacilni videz, ki vkljucuje mocno vzorcene jopice, ne daje vtisa poslovnega oblacenja. Vendar se je izbira vzorcenih jopic z motivom bohinjske- ga pušeljca kot osnovnega pripadnostnega oblacilnega elementa, izkazala za dobro odlocitev predvsem zaradi udobnosti in funkcionalnosti. Obenem vizualna podoba jopic z izbiro barv in vzorca spominja na t. i. alpski stil, ki ga istovetimo s stilom oblacenja v nemško govorecih alpskih deželah in se zaradi izbora cvetlicnega motiva navezuje na v strategiji zapisano definicijo, da je Bohinj »domacna destinacija v Julijskih Alpah s petstro biotsko raznovrstnostjo« (Turizem Bohinj, 2012, 56) Podoba bohinjskih pripadnostnih oblacil, kjer se jopice z vkljucenim prepoznavnim znakom bohinjskega pušeljca kombinirajo z izbranimi jeans hlacami ali krilom ter v kombinaciji s karo bluzo, tako sledi ste- reotipnim predstavam o destinaciji, zagotavlja udobje in prakticnost in je usklajena s sodobnimi oblacilnimi navadami bohinjcev. Usklajena delovna/pripadnostna oblacila dajejo vtis urejenosti, vendar je njihova sporo- cilnost mocno odvisna od posameznika, kako jih nosi, kako se mu prilegajo in kako skrbijo zanje ter kako se v njih pocutijo in obnašajo (Michael, 2002, 9). Zaradi povezave s preteklim in današnjim nacinom oblacenja, vtisa domacnosti, funkcionalnih lastnosti ple- tenin, predvsem pa produkcije, ki omogoca vzorcenje in izdelavo manjše serije posameznih oblacilnih kosov, so pletenine z motivom bohinjskega pušeljca postale osnov- ni oblacilni kos novo oblikovanih pripadnostnih oblacil. DEDIŠCINSKA ZGODBA V bohinjsko pripadnostno oblacilno podobo je ujeta dedišcinska zgodba bohinjskega pušeljca. Izbor zgodbe za oblikovanje prepoznavnega pripadnostnega simbola, ki se navezuje na bohinjski pušeljc, ni nakljucen. Temelji na osnovni teoriji o pomenu dedišcine in percepcije le-te. Pripadnostna oblacila naj bi predstavljala skupno vrednoto, simbol, postala del na novo zacrtane tradicije, krepila družbene vezi med lokalnimi prebivalci ter jih vsakic znova spominjala na skupno dedišcino, identiteto in pripadnost. Prav zato je iskanje in izbira dedišcinske zgodbe, s katero se lokalni prebivalci istovetijo, kljucne- ga pomena za konstrukcijo pripadnostnega simbola in priprave izhodišc za oblikovanje sodobne pripadnostne oblacilne podobe. Konstrukcija pripadnostnih simbolov 145 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Jana VILMAN PROJE et al.: OBLIKOVANJE PRIPADNOSTNIH OBLACIL ZA POTREBE TURIZMA, 139–150 se vrši preko vizualne podobe in verbalnega opisa. Detonacijski in konotacijski pomen je oblacilom dodan preko konteksta predstavitve in retoricnega opisa, saj da nek objekt pridobi pomen in s stališca kupca oz. opazo- valca dodano vrednost, je potrebno imobilizirati našo percepcijo preko verbalnega teksta in objektu dodati zgodbo (Barthes v Paulicelli, 2004, 11). Dedišcina, kot del resnice, ki se opira na zgodovino, in kot ponaredek, ki ga predstavlja dedišcina, doloca identiteto dolocene skupine. Pri tem gre za usmerjeno dojemanje preteklosti, ponaredek, ki scasoma lahko postane avtenticni spominek svojega casa (Lowenthal, 1985). Na izbor dedišcine vpliva avtenticnost, ki opredel- juje nekaj, kar je pristno, iskreno, se ujema z originalom in je verodostojno, torej ne izmišljeno, navidezno ali virtualno. Kot avtenticno namrec sprejemamo tisto, kar je skladno s splošno sprejeto, dalj casa trajajoco tradicijo in odraža karakter nekega dolocenega casa in je od samih zametkov zavesti dedišcinskih misli nepogrešljiva sesta- vina (Rudrappa, 2004, 133 v Sedmak, 2010, 9). Kot reprezentativno dedišcinsko temo za obliko- vanje bohinjskih pripadnostnih oblacil bi lahko izbrali veduto cerkve z mostom ob izlivu jezera, bohinjski sir, avtohtono sorto koruze trdinke – bohinjko in bohinjske žgance, sir z geografskim poreklom – mohant, avtoh- tono sorto krave – ciko, bohinjski predor in železnico, kozolec toplar, spomenik prvim pristopnikom na Triglav, junake bohinjskih pravljic in še bi lahko naštevali. Prav vsaka tema ima potencial, da bi jo razvili v simbolni znak z zanimivo dedišcinsko zgodbo. Vendar je izbor zgodbe, ki služi za interpretacijo in oblikovanje pripad- nostnega simbolnega znaka, potrebno skrbno izbrati in se nasloniti na stereotipne prepoznavne elemente, ki se povezujejo z živo dedišcinsko zgodbo. Kot cvetlicni simbolni znak bi bila po navedbah botanikov kot izvorni bohinjski cvet edino primerna bohinjska perunika (Iris pallida subsp.Cengialti f.vochi- nensis), ki jo je leta 1917 opisal botanik Alfonz Paulin in jo kot samostojno podvrsto imenoval po Bohinju (Sko- berne, 2012, 23). Bohinjska perunika se uporablja kot simbolni znak Mednarodnega festivala alpskega cvetja v Bohinju, vendar je bilo v raziskavi izvedeni za Strategijo razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012–2016 (Turi- zem Bohinj, 2012) ugotovljeno, da se Bohinjci z njo ne istovetijo. Že Makaroviceva (Makarovic, 1976, 87) je opisova- la, da so pražnji, slovesnejši poudarek oblacilom nekoc in deloma še danes, dajali šopki rož, Skobrne (Skoberne, 2012) pa je kot botanik želel sestaviti tak šopek rož, ki ga lahko naberemo le v Bohinju, a je v zakljucku do- dal, da v tem šopku »ne smejo manjkati nekatere prav pogostne rastline, ki jih domacini poznajo in cenijo: planika, dlakavi slec ali burja, murka, kranjska in turška lilija, avrikelj, encijan, pogacica« (Skoberne, 2012, 27). Tudi zbiralka folklornega gradiva Marija Cvetek (Cvetek, 2012)opisuje bohinjski pušeljc spleten iz alp- skih rož: »Na kravjem balu lahko vidimo, kako planšarji in planšarice priženejo krave s palicami, ki so na vrhu okrašene s planinskim šopkom. […] V njem so morale biti planike, encijan, rododendron in murke« (Cvetek, 2012, 31). V nadaljevanju prispevka se zvrstijo interv- juji s starejšimi prebivalci, v katerih se odraža odnos do cvetlic vpletenih v šopek, pripoveduje tudi o nabiranju in namenu: »poklanjali smo jih prijateljem, ce je kdo vedel, da si šel v gore, te je prosil zanje, to je bilo lepo darilo z gora« (Cvetek, 2012, 31). Omenjene cvetlice niso povezane le z zapisom o tra- diciji ampak se pojavljajo tudi v današnjem vsakodnev- nem življenju kot priljubljen motiv na doma narejenih smerokazih, poslikavah skrinj in manjših predmetov in kot motiv na vezeninah. »Podobo planinskega cvetja so vezli na prte, obleke, zavese, posteljno perilo in jih risali na skrinjice, deže. Vzorce so risali nekoliko bolj vešci sami, nato pa so si jih izposojali« (Cvetek, 2012, 34). Prav zato so se v Bohinju pri iskanju prepoznavnega znaka za aplikacijo na novo oblikovana pripadnostna oblacila bolj kot na botanicna dejstva raje osredoto- cili na živo dedišcinsko zgodbo, povezano z lastnim izkustvom lokalnega prebivalstva in njihovo osebno vpetostjo. V Bohinju so tako na podlagi razlicnih pricevanj prepoznavni simbolni znak sestavili iz štirih gorskih cvetov: planike (Leontopodium alpinum), encijana (Clusijev svišc – Gentiana clusii), burje (Dlakavi slec – Rhododendron hirsutum) in crne murke (Nigritella nigra), ki upodobljene v stiliziranem graficnem motivu upodabljajo bohinjski pušeljc. Ta na novo ustvarjen motiv predstavlja prepoznavni simbolni znak za iden- tifikacijo in oblikovanje identitete pripadnostne obla- cilne podobe. Zaradi povezave z lastnim izkustvom in osebno vpetostjo motiv bohinjskega pušeljca apliciran na oblacila lokalni prebivalci vizualno prepoznajo in z osebnimi izkušnjami obogateno zgodbo pripovedujejo obiskovalcem. Izbor bohinjskega pušeljca je smiselno postavljen motiv, ki gradi osnovo celostne pripadnostne oblacilne podobe, saj kot pravi Lowenthal »le tista izrocila, ki se nas dotaknejo, so tista, ki jih obcutimo in ne tista, o katerih nas ucijo«(Lowenthal, 1998, 140–143). V procesu iskanja dedišcinske zgodbe so bile upoštevane tudi smernice razvoja turizma v Bohinju, zapisane v Strategiji razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012–2016 kjer je zapisano, da je Bohinj »preprosta in domacna destinacija v Julijskih Alpah in Triglavskem narodnem parku, z neokrnjeno naravo, cvetlicnim bogastvom in kulturno dedišcino, ki ponuja sprostitev in odklop od vsakdanjih skrbi«. Kot glavna razlikovalna prednost pred drugimi turisticnimi obmocji je izpostavljena biotska raznovrstnost samoniklih rastlin in naravnih cvetocih travnikov. Na cvetlicno bogastvo se vežejo vzpostavljeni programi botanicnega vodenja, dogodki in aktivnosti, ki se zvrstijo v casu Mednarod- nega festivala alpskega cvetja v Bohinju, edinstvenega festivala, ki opozarja na pomen divjeraslih rastlin. 146 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Jana VILMAN PROJE et al.: OBLIKOVANJE PRIPADNOSTNIH OBLACIL ZA POTREBE TURIZMA, 139–150 Slika 4: a) Vezena aplikacija bohinjskega pušeljca, b) stiliziran motiv bohinjskega pušeljca in c) aplikacija stiliziranega motiva v pletenini (pleteni jopici) (Foto: Jana Vilman Proje) Figure 4: a) embroidered motif motif of the “Bohinj Bouquet” b) Stylised motif of the “Bohinj Bouquet” and c) interpreted motif in the knit, (Photo: Jana Vilman Proje) Zgodba o bohinjskem pušeljcu je z navezavo na za- pisano usklajena z razvojnimi usmeritvami turisticnega obmocja Bohinja, ki kot razlikovalno prednost prepo- znava cvetlicno bogastvo, na katero se z razvitimi pro- dukti in storitvami navezujejo aktivnosti Mednarodnega festivala cvetja. Da je izrocilo živo in da se z omenjeno motiviko istovetijo lokalni prebivalci, potrjuje obširen prispevek Marije Cvetek (Cvetek, 2012). Omenjeni šopek cvetlic se pojavlja na raznih izdelkih, je priljubl- jen motiv za okraševanje, glede na že obstojece podobe pa je motivika enostavna za nadgradnjo in prepoznavna tudi v stilizirani obliki. Upodobitev bohinjskega pušeljca kot prepoznavne- ga simbolnega znaka, se tako z izpostavljeno cvetlicno tematiko navezuje na smernice upravljanja destinacije, je podkrepljena z zapisi ter usklajena z lokalno tradicijo, kulturno geografijo in identiteto kraja. Kot enostavno prepoznaven graficni motiv apliciran na oblacilne kose je bohinjski pušeljc povod za pripove- dovanje zgodb, v sebi pa nosi še neizkorišcen potencial za razvoj kulturnega turizma, storitev in aplikacijo za raznovrstne izdelke, s cimer se spodbuja lokalno gospo- darstvo in ohranjanje tradicionalnih obrti. ZAKLJUCEK Na primeru novo oblikovane bohinjske pripadnostne oblacilne podobe smo analizirali primer dobre prakse, ki sloni na umetnem konstruiranju oblacil, v katera se lokalni prebivalci oz. pripadniki skupnosti oblacijo, da bi z oblacilnim videzom izkazovali pripadnost obmocju. S ponavljanjem in uporabo na predstavitvah v turizmu in gospodarskih dejavnostih širi predstavo o oblacilni dedišcini, preko cesar naj bi konstruirana oblacilna po- doba postala družbeno prepoznavna in sprejeta kot del identitete, s katero se istovetijo. Pripadnostni oblacilni videz in posamezno oblikovani kosi vzbujajo družbeno predstavo o oblacilih, ki jih ljudje znotraj skupnosti prepoznavajo kot lastna. Kaj pripadniki dolocene skupnosti prepoznavajo kot lokalno oblacilno dedišcino, je odvisno od casa in prostora. Oblikovanje pripadnostnih oblacil je namrec tesno povezano s preteklimi in sedanjimi oblacilnimi praksami in izborom inspiracijske zgodbe. Pricevanja o preteklih oblacilnih praksah in stereotipne predstave o pripadnostnem kostumiranju služijo le kot izhodišce za oblikovanje sodobnih pripadnostih oblacil. Zgodba o bohinjskem pušeljcu simbolno predstavlja bohinjsko tradicijo in je zaradi cvetja – kot lokalnim prebivalcem poznane teme – odlicno izhodišce za vzbujanje osebnih obcutenj in pripovedovanje zgodb, ki oblacilnim kosom pripišejo dodano vrednost. Kono- tativna moc besed se navezuje na oblacilom pripisane zgodbe in doživetja, ki jih lahko simbolicno podoživimo z oblacenjem. Na podlagi raziskave ugotavljamo, da je med slo- venskimi turisticnimi delavci cutiti zavedanje o pomenu oblacilne podobe za interpretacijo turisticnega obmo- cja, vendar se zaradi enostavnosti, cenejših in hitrih rešitev, navadno odlocajo za izkazovanje pripadnosti s promocijskimi majicami z aplicirani znaki in napisi. Uniformno oblacenje v enake oblacilne kose npr. pro- mocijske majice, je eden najocitnejših nacinov, kako lahko z obleko dosežemo istovetnost, vendar v tovrstni oblacilni pojavnosti ni moc prepoznati navezave na tu- risticno obmocje niti osnove za pripovedovanje zgodb, ki jih pripadniki skupnosti želijo interpretirati -gre le za obcutek skupinske pripadnosti. Obenem oblacenje v majice enostavnega kroja daje vtis cenenosti. Kot stvaren zgled oblacil za oblikovanje pripadno- stnih oblacil z dedišcinsko razsežnostjo za potrebe turizma smo izpostavili primer iz prakse -oblikovanje pripadnostne oblacilne podobe Bohinjcev. Sodobno oblikovana pripadnostna oblacila Bohinjcev so funkci- onalna, usklajena s potrebami uporabnikov in z lokalno tradicijo, kulturno geografijo in identieteto kraja, s tu- rizmom povezanimi promocijami destinacije ter mitolo- škimi predstavami lokalnih prebivalcev in obiskovalcev. Preko analize primera iz prakse lahko povzamemo, da je kljucnega pomena pri oblikovanju pripadnostne oblacilne podobe izbor zgodbe, ki služi za konstruiranje pripadnostnega znaka, simbola, ki ga lokalni prebivalci 147 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Jana VILMAN PROJE et al.: OBLIKOVANJE PRIPADNOSTNIH OBLACIL ZA POTREBE TURIZMA, 139–150 in obiskovalci istovetijo z obmocjem, kateremu želijo z oblacilnim videzom izkazovati pripadnost. Izhodišcna zgodba postane z upodobitvijo motiva vizualno prepoznavna. Ob vizualizaciji motiva je po- trebno upoštevati stopnjo stilizacije in obdržati obliko, ki je prepoznavna in skladna s stereotipnimi predsta- vami. Upodobljeni motiv s kontinuiteto rabe postane simbol, ki ga skupnost povezuje s svojimi koreninami, se z njim identificira in ga prepoznava kot svojega. Z navezavo simbola na živo izrocilo krepimo zgodbo, da postane naša, torej lokalno prepoznavna in všecna ter s tem preprosta za pripovedovanje od ust do ust. Na prakticnem primeru oblikovanja pripadnostne oblacilne podobe Bohinjcev zasnovane smernice, lahko služijo kot osnova za nacrtovanje in oblikovanje pripa- dnostnih oblacil za izražanje pripadnosti dolocenemu (turisticnemu) obmocju, saj so smernice za oblikovanje pripadnostnih oblacil in simbolnih znakov so zasnova- ne tako, da jih je moc aplicirati na razlicne turisticne destinacije oz. pripadnostne skupnosti. Primer iz prakse kaže, da je do ustreznih rešitev, ki jih kot pripadnostna oblacila prepoznajo obiskovalci in lokalni prebivalci, moc priti le s strokovno podprtim, analiticno nacrtoval- skim pristopom. 148 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Jana VILMAN PROJE et al.: OBLIKOVANJE PRIPADNOSTNIH OBLACIL ZA POTREBE TURIZMA, 139–150 DESIGNING AFFILATORY CLOTHING FOR TOURISM Jana VILMAN PROJE FOLKLORDIZAJN, design and cultural heritage interpretation, i.c., Stara Fužina 134, 4265 Bohinjsko jezero, Slovenia e-mail: folklordizajn@gmail.com Janez BOGATAJ Kosovelova 15, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: janez.bogataj@telemach.net Matejka BIZJAK University of Ljubljana, Faculty of Natural Sciences and Engineering, Chair of textille and fashion design, Snežniška ulica 5, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: mateja.bizjak@ntf.uni-lj.si SUMMARY When someone visits a region, their first impression of it is based on the image presented by the clothing worn by representatives of the region‘s tourist industry. Clothing expressing the local identity is a form of visual communi- cation: it is made up of symbolic elements that build up the visitor‘s appreciation of the region‘s unique identity and shows the extent to which the people of the region are bound up with their local culture. Research into clothing practices in the tourism industry in Slovenia has shown a very low level of awareness of the importance of the image presented by clothing.Local tourism representatives usually wear their own clothes in their day-to-day work, or wear T-shirts with prints and logos for special events. Clothing related to the region is per- ceived as being merely an interpretation of historical clothing or costuming based on the various types of „national costumes“, and representatives do not involve themselves in designing modern tourism-related items of clothing. To give a real-life example of the modern design of tourism-related clothing. taking into account heritage, the article analyzes a case study about designing tourism-related clothing for people from Bohinj. The analysis showed that the only way to find suitable solutions for designing clothing expressing local identity which is recognized by visitors and locals alike is by taking a professional analytical approach.Creating a clothing image of a region relies on choosing a story which acts as a basis for designing a sign or symbol that locals and visitors identify with the region. This sign or symbol is then used as a motif which is depicted on the clothing, and applied in the image created by the clothing, visually evoking the baseline story. Keywords: affiliated clothing, tourism, clothing, fashion design, cultural heritage, Slovenia 149 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Jana VILMAN PROJE et al.: OBLIKOVANJE PRIPADNOSTNIH OBLACIL ZA POTREBE TURIZMA, 139–150 VIRI IN LITERATURA Bajic, B. & B. Protner (2012): „Trenirke“ in „oranžne face“ -„vidiš ga pa veš“: diskurz o zunanji podobi cefur- ja. Etnolog: glasnik Slovenskega etnografskega muzeja, 22, 73, 93–110. Barnard, M. (2005): Moda kot sporazumevanje. Ljubljana, Založba Sophia. Bazin, Y. & C. Aubert-Tarby (2013): Dressing preo- fessional, an aesthetic experience of professions. Society and Business Review, 8, 3, 251–268. Bogataj, J. (1992): Sto srecanj z dedišcino na Sloven- skem. Ljubljana, Prešernova družba. Condora, J. (2013): Encyclopedia of national dress: traditional clothing around the world. ABC-CLIO, LLC, 519–526. Cvetek, M. (2012): Rastlinski svet v bohinjskem folklornem pripovedništvu. V: Serajnik, M., Lapajne, I., & K. Langus (ur.): Bohinjski zbornik II. Posveceno 12-le- tnici Muzejskega društva Žiga Zois Bohinj ter 20-letnici sodelovanja Bohinjcev v osamosvojitveni vojni. Bohinj, Obcina Bohinj, Turizem Bohinj, Tiskarna Medium, 28–41. Dular, J. (1996): [Brez naslova.] V: Rus, M. (ur.): Metliška folklorna skupina Ivan Navratil. Metlika, MFS Ivan Navratil. Prospekt. Jenß, H. (2004): Dressed in History: retro styles and the Construction of authenticity in Youth. Culture Fashion Theory 8, 4, 387–404. Južnic, S. (1993): Identiteta. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede. Knific, B. (2003): Kostumiranje narodno-zabavnih ansamblov. Traditiones 34, 2, 155–177. Knific, B. (2003): Vprašanje narodne noše na Sloven- skem: njen razvoj od srede 19. stoletja do 2. svetovne vojne. Etnolog, 13, 64, 435–468. Knific, B. (2008a): Kostumiranje folklornih skupin: med historicno pricevalnostjo in izkazovanjem istove- tnosti. Ljubljana, Univerza v Ljubljani: Filozofska fakul- teta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, doktorska disertacija. Knific, B. (2008b): »Ko v nošo se odenem ...«. Vprašanja pripadnostnega kostumiranja s posebnim po- gledom na kostumiranje narodno-zabavnih ansamblov. Ljubljana, Slovensko etnološko društvo. Knific, B. (2010a): Folklornikom s(m)o vzeli noše: kostumiranje folklornih skupin – med historicno price- valnostjo in istovetnostjo. Ljubljana, Založba ZRC. Knific, B. (2010b): Izvorno kostumiranje folklornih skupin v prepletu s pripadnostnim kostumiranjem, V: Jezernik, B. (ur.): Kulturna dedišcina in identiteta. Znan- stvena založba Filozofske fakultete; Zbirka: Zupancice- va knjižnica št. 31, 137–168. Knific, B. (2010c): »Šele v narodni noši se pocutim, da sem res doma in v svoji koži«. Prek pogovorov do vedenj o pripadnostnem kostumiranju Gorenjcev. V: Knific, B. (ur.): V besede in fotografije ujeti izrazi pripa- dnostnega kostumiranja: ob 40. letnici Dnevov narodnih noš in oblacilne dedišcine. Kamnik, Agencija za razvoj turizma in podjetništva; Ljubljana, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, 9–74. Kranjec, R. (2001): Folklorne skupine kot oblika fol- klorizma na Slovenskem. Diplomska naloga. Knjižnica oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo. Lowenthal, D. (1985): The Past is a Foreign Country. Cambridge, Cambridge University Press. Lowenthal, D. (1998): The Heritage Crusade and The Spoils of History. Cambridge, Cambridge University Press. Makarovic, M. (1976): Kmecka noša v Bohinju. Slovenski etnograf, 29, 75–90. Michael, A. (2002): Best impressions in hospitality: your professional image for excellence. Albany (NY), Delma Learning; Australia, Thomson Learning. Morgado, M. & A. Reilly (2012): Funny Kine Clothes: The Hawaiian shirt as poular culture. Paideusus-Journal for interdisciplinary and Cross-Cultural Studies, 6, D1– D24. Paulicelli, E. (2004): Fashion Writing under the Fascist Regime. Fashion Theory. The Journal of Dress, Body & Culture 8, 1, 3–34. Rus, M. (ur.) (1996): Metliška folklorna skupina Ivan Navratil. Metlika, MFS Ivan Navratil. Prospekt. Sedmak, G. (2010): Avtenticnost turisticnega proi- zvoda. Portorož, Fakulteta za turisticne študije – Turisti- ca, Koper, Vek. Skoberne, P. (2012): Bohinjski šopek. V: Serajnik, M., Lapajne, I., & K. Langus (ur.): Bohinjski zbornik II. Po- sveceno 12-letnici Muzejskega društva Žiga Zois Bohinj ter 20-letnici sodelovanja Bohinjcev v osamosvojitveni vojni. Bohinj, Obcina Bohinj, Turizem Bohinj, Tiskarna Medium, 23–27. Tomc, I. (2013):Slovenske športne barve in uporaba državnih simbolov: prirocnik. Ljubljana, Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez. Turizem Bohinj (2012): Strategija razvoja in trženja destinacije Bohinj (2012–2016). http://issuu.com/bo- hinj/docs/strategija_turizma_v_bohinju_uresnicevanje (25. 2. 2017). Uran Maravic, M. (2008): Prirocnik za razvoj funkcionalne kakovosti storitev v turizmu (s poudarkom na hotelskih podjetjih). Ministrstvo za gospodarstvo; Direktorat za turizem. http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/ mgrt.gov.si/pageuploads/razpisi/JN/DT/Prirocnik_funk- cionalna_kakovost-na_splet.pdf (10. 3. 2017). Young, P. (2009): Fashioning Heritage: Regional Costume and Tourism in Brittany, 1890–1937. Journal of Social History, 42, 3, 631–656. 150 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 original scientific article DOI 10.19233/ASHS.2018.11 received: 2017-08-07 LOKACIJA, ZASNOVA IN IZVEDBA MESTA KULTURE GALICIJE Lucka AŽMAN MOMIRSKI Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Zoisova 12, 1000 Ljubljana, Slovenija e-mail: lucija.azman@fa.uni-lj.si Rok ŽGALIN KOBE LEGO Architecture, The LEGO Group, Aastvej 1, DK-7190 Billund, Danska e-mail: koberok@gmail.com IZVLECEK Namen znanstvene razprave je raziskovanje odnosov med ožjo in širšo lokacijo ter zasnovo in izvedbo stavbnega kompleksa Mesta kulture Galicije v Španiji arhitekta Petra Eisenmana. Kljucnega pomena v študiji so pridobljeni podatki na kraju samem, kjer so ohranjeni tudi izvirni materialni viri, ki pomembno dopolnjujejo pisne vire, in dostop do javnosti zaprtih obmocij. Ugotovili smo, da sta prenos interpretirane strukture poti,javnih prostorov in stavbnih celot mestnega jedra Santiaga de Compostela ter uporaba lokalnih materialov v tlakih, strehah in fasadah Mesta kulture Galicije znacilna samo za obravnavani projekt,povezave med stavbnim kompleksom Mesta kulture Galicije in ožjo lokacijo pa so le navidezne.Prostorske prvine širše lokacije oziroma kraja so izražene v izhodišcih in postopkih zasnove ter izvedbe, vendar so ti postopki del že uveljavljene metode nacrtovanja avtorja ne le pri obravnavanem projektu, ampak tudi pri zasnovah in izvedbah drugih lokacij. Kljucne besede: Mesto kulture Galicije, Peter Eisenman, Santiago de Compostela, lokacija, zasnova, izvedba SITO, IMPOSTAZIONE E REALIZZAZIONE DELLA CITTŔ DELLA CULTURA DI GALIZIA SINTESI Lo scopo dell’articolo scientifico č quello di studiare le relazioni tra il sito e l’area circostante, nonché tra l’impo- stazione e la realizzazione del complesso di edifici della Cittŕ della Cultura di Galizia in Spagna, ideato dall’architetto Peter Eisenman.Per l’indagine risultarono fondamentali i dati rilevati in loco, dove si conservano le fonti originali, che completano in modo significativo le fonti scritte, e l’accesso alle aree chiuse al pubblico. Abbiamo constatato che la reinterpretazione della struttura delle vie, delle aree pubbliche e degli edifici del centro storico di Santiago de Compostela e l’uso di materiali locali nella pavimentazione, nei tetti e nelle facciate della Cittŕ della Cultura di Galizia sono specifici al progetto in esame. I collegamenti tra l’insieme di edifici della Cittŕ della Cultura di Galizia e il sito nel senso stretto,invece, sono solo apparenti.L’area circostante, ossia la localitŕ,figura tra gli spunti e nelle procedure di impostazione e realizzazione,le quali perň fanno parte del metodo collaudato dell’architetto, utilizzato non solo nel progetto in esame, ma anche nelle impostazioni e realizzazioni di altri siti. Parole chiave: Cittŕ della Cultura di Galizia, Peter Eisenman, Santiago de Compostela, sito, impostazione, realizzazione 151 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Lucka AŽMAN MOMIRSKI & Rok ŽGALIN KOBE: LOKACIJA, ZASNOVA IN IZVEDBA MESTA KULTURE GALICIJE, 151–166 UVOD Enajstega januarja 2011 je bilo s slovesnim odprtjem podeljeno dovoljenje za uporabo (Martínez-Fornés in Abet, 2011) prvih dveh objektov kompleksa, imeno- vanega Mesto kulture Galicije (Cidade da Cultura de Galicia) v prestolnici avtonomne skupnosti (Comunidad Autónoma) Galicije na severozahodu Španije Santiagu de Compostela. Otvoritev sovpada z 800-letnico posve- titve katedrale v tem mestu. Razvoj mesta Santiaga de Compostela v urbano in kulturno središce temelji na legendi o najdbi groba apostola svetega Jakoba Velikega (Jakob Starejši ali Jakob Zabedejev) med letoma 820 in 830.1 Odkritje oziroma novica o odkritju poslednjih ostankov apostola, enega izmed dvanajstih Jezusovih apostolov, ki naj bi leta 44 muceniško umrl v Jeruzalemu, je bil povod za španske kršcanske oblasti, da so si pripojile ozek pas severnega dela Iberskega polotoka, ki so ga takrat vecinoma obvla- dovali Mavri (Santiago de Compostela, 2011). Alfonso II. je na Jakobovem grobu zgradil cerkev, kraljestvo pa je postalo varuh pomembnega kršcanskega svetišca. V srednjem veku je bilo mesto, ki je nastalo okrog cerkve, najpomembnejše romarsko središce takoj za Rimom in Jeruzalemom. Številni avtorji opredeljujejo katedralo San- tiaga de Compostela za predstavnico tipa velike romarske cerkve (Castińeiras in Cazes, 2010, 51), kamor spadajo tudi nekatere romarske cerkve v Franciji. Romanska faza katedrale je bila v gradnji od leta 1075 do leta 1211. Statisticni podatki v zadnjih letih potrjujejo nara- šcanje števila romarjev v mestu (Oficina de Acogida al Peregrino, 2017), izjemen obisk romarjev v tako imenovanih jubilejnih letih 1993, 1999 in 2004, ko je 25. julij, dan svetega Jakoba, nedelja; pa tudi narašcanje romarjev iz razlicnih držav in romarjev razlicnih nacio- nalnosti, ki v sodobnosti prihajajo iz vec kot 150 držav (Feijóo v Castińeiras in Cazes, 2010, 9). Tokovi romarjev so s seboj celotno tisocletje nosili kulturne, umetniške in trgovske vplive in izmenjave. Farińa (v Castineiras in Cazes, 2010, 11), svetovalec za kulturo in turizem, trdi, da se je posledicno resnicno bistvo koncepta multi- kulturnosti vzpostavilo v Santiagu de Compostela in na cestah, ki so vodile proti njemu, že v srednjem veku. Natecaj za Mesto kulture Galicije je februarja 1999 razpisal Manuel Fraga Iribarne, zadnji minister špan- skega diktatorja, prav tako Galicijca, Franka (Francisco Franco), ki je bil ob razpisu natecaja predsednik uprave Galicije (Xunta de Galicia). Natecajna lokacija je bila iz- brana na nepozidani vzpetini Gaiás, od koder se odpira pogled na zgodovinsko jedro Santiaga de Compostela. Za širšo pokrajino so znacilni razgibana hribovja in gore brez ostrih vrhov (slika 1), številne reke in obalni estua- riji. Lokacijo na hribu Gaiás na severu omejuje reka Sar, na zahodu in jugu lokalna cesta z ozkim pasom obce- Slika 1: Širša lokacija (fotomontaža treh podlag): 1. topografski podatki (vir: Google Earth, 2011), 2. tloris starega mestnega jedra (vir: Google Earth, datum posnetkov avgust 2007), 3. tloris Mesta kulture Galicije (vir: City of Culture, 2011) (avtorja vsebine: Lucija Až- man Momirski, Rok Žgalin Kobe; avtor obdelave: Rok Žgalin Kobe) stne zazidave in na vzhodu avtocesta. Glavni dostop do lokacije je cesta, ki po vzhodnem pobocju poteka do najvišje plošcadi kraja. Vznožje vzpetine je bilo pred posegom gradnje Mesta kulture Galicije obdano z njiva- mi, razen na severu, kjer stoji vecnamenski center. Vrh vzpetine so prekrivala drevesa in grmicevje. Na lokaciji že v preteklosti niso odkrili arheoloških najdb, prav tako tudi ne med gradnjo Mesta kulture Galicije. Ožji izbor projektov in prva nagrada K sodelovanju na natecaju je bilo povabljenih 12 arhitektov:2 Manuel Gallego Jorreto (Galicija), Juan Na- varro Baldeweg (Španija), Santiago Calatrava (Španija), César Portela (Španija), Ricardo Bofill (Francija), Jean Nouvel (Francija), Dominique Perrault (Francija), Gigon Guyer arhitekti (Švica), Rem Koolhas (Nizozemska), Peter Eisenman (ZDA), Steven Holl (ZDA) in Daniel Libeskind (ZDA) (Arhiv, 2011). Razen Santiaga Calatrave so rešitve poslali vsi vabljeni arhitekti. Projekti, ki so se uvrstili v ožji izbor žirije, so se precej razlikovali v zasnovi oblik projektov, odnosa do lokacije in odnosa do starega mestnega jedra Santiaga de Compostela. Manuel Gallego Jorreto (slika 2a) je predlagal terasast objekt v obliki crke L na vzho- dnem pobocju hriba z daljšo stranico vzporedno z avto- cesto, tik pod vrhom vzpetine, kjer ni nacrtoval stavbnih posegov. Proti staremu mestnemu jedru Santiaga de Compostela je avtor predvidel zasaditev razlicnih kultur na terasah, sam stavbni kompleks pa ni bil izpostavljen. 1 V Padronu (pristanek ladje?) leta 813 najdejo grob apostola svetega Jakoba Velikega (Jakob Starejši ali Jakob Zabedejev) (Santiago de Compostela, 2011). 2 Po eden iz Galicije, trije iz Španije, trije iz Francije, eden iz Švice, eden z Nizozemskega, trije iz ZDA. 152 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Lucka AŽMAN MOMIRSKI & Rok ŽGALIN KOBE: LOKACIJA, ZASNOVA IN IZVEDBA MESTA KULTURE GALICIJE, 151–166 Slika 2: Natecajni predlogi: (a) Manuel Gallego Jorreto, (b) Steven Holl, (c) Juan Navarro Baldeweg, (d) Jean Nouvel (avtor fotografij: Rok Žgalin Kobe) Steven Holl (slika 2b) z razvejanim sklopom stavb, ki stavb je skritih na vzhodnem pobocju, tako da niso z medsebojnimi povezavami posnemajo obliko kristala, razvidne iz starega mestnega jedra, prav tako tudi ni bilo ni spreminjal topografije lokacije, stavbe pa so bile ali vzpostavljenih povezav s starim mestnim jedrom. Jean vkopane ali pa so stale na terenu oziroma potekale nad Nouvel (slika 2d) je nanizal stavbe ob linijskem objektu, terenom. Stavbni kompleks je avtor dominantno izpo-v obstojeco topografijo pa ni posegal razen na preseku stavil na najvišjem delu lokacije, neposrednih povezav prebadajocega podolgovatega objekta, ki je potekal od s starim mestnim jedrom pa ni predvidel. Juan Navarro severa proti jugu. Ni povsem jasno, ali je odnos s starim Baldeweg (slika 2c) je stavbe razporedil v obliki sidra mestnim jedrom nakljucen ali ne, saj kompleks leži tako, da delno obkrožajo vzpetino in se prilagajajo vzporedno s starim mestnim jedrom. naklonu terena, kjer so predvidene tudi terase. Najvišje Avgusta 1999 je žirija,3 ki jo je sestavljalo 14 clanov, obmocje lokacije je ohranjeno nespremenjeno, vecina od tega trije tujci, izbrala rešitev ameriškega arhitekta Kurt W. Forster, Juhani Pallasmaa, Wilfried Wang, Jesús Pérez Varela, Ángel Sicart Giménez, José González Cebrián-Tello, José Llinas, Alfredo Díaz Grande, Francoise Chaslin, Federico Garrido Villa, Andrés Fernández Albalat, Luis Fernández Galiano, Fernando Távora, Andrés González Murga (Informe de fi scalización de la Fundación Cidade da Cultura de Galicia, 2010). 153 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Lucka AŽMAN MOMIRSKI & Rok ŽGALIN KOBE: LOKACIJA, ZASNOVA IN IZVEDBA MESTA KULTURE GALICIJE, 151–166 Petra Eisenmana.4 Zmagovalni avtor je predvidene stavbe razvrstil po najvišjem delu lokacije (slika 3) in jih oblikoval kot novo topografijo. Streha stavb daje vtis novo oblikovanega površja kraja. Avtor se pri zasnovi referencno navezuje tako na materialne vire starega me- stnega jedra oziroma artefaktov, povezanih s starim me- stnim jedrom, kot tudi na lokalne pisne vire. Odlocitev žirije o izboru prvonagrajenega projekta je bila skoraj enoglasna in temeljeca na odlicnem konceptualnem delu, katerega posebna izvirnost je v volumenski izved- bi ter je še posebej uglašeno z lokacijo mesta kulture. Izboru prvonagrajene rešitve je nasprotoval Wilfried Wang, profesor arhitekture na teksaški univerzi v Au- stinu, predvsem zaradi predvidenega zvišanja stroškov gradnje. Svojemu stališcu se ni odrekel tudi leta 2011, ko je projekt po odprtju prvih dveh objektov kompleksa poimenoval »draga napaka« (Harris in Bosco, 2011). Raziskave o Mestu kulture Galicije Temeljna literatura z razlago zasnove projekta Mesta kulture Galicije je knjiga CodeX (Eisenman, 2005) avtorja projekta, ki ga dopolnjujejo besedila Luisa Fernándeza - Galiana, Manuela Fraga Iribarne in Kurta W. Forsterja. V uvodu je dokumentiran razvoj zasnove projekta, o kateri avtor trdi, da izhaja iz atributov ožje in širše lo- kacije/kraja. V nadaljevanju Eisenman opiše prihodnjo realizacijo celotnega sestava in vsake posamezne stav- be. Idejo kodiranja, ki sproži prepis obstojece lokacije/ kraja, avtor pojasnjuje v intervjuju leta 2004. Pri prepisu je prišlo do (navidezno nerazložljive) preobrazbe tere- na v figuro brez predhodne opredelitve programa ali ustvarjanja osebne slikovite estetike (Eisenman, 2004, 147). Stavba je zasnovana v nasprotju z obicajno zvez- dniško arhitekturo kot nekakšen antispomenik (Webb, 2006, 28); torej ne kot ikona, ampak kot del krajine (Ivy, 2003). V reviji Oris publiciran opis projekta Kostrencica (2001) je poleg objave v Arhitektovem biltenu (Žgalin Kobe in Ažman Momirski, 2013) edina podrobnejša Slika 3: (a) predvidena lokacija Mesta kulture Galicije obravnava v slovenski in hrvaški literaturi. V prispevku vzhodno od starega mesta jedra Santiaga de Compostela je poudarjeno, da lokacija ni samo temeljna površina za (fotomontaža dveh podlag): 1. satelitski posnetek Santi-postavitev objekta, ampak vsiljena umetna topografija in aga de Compostela (vir: Google Earth, datum posnetkov simulacija hriba. V tuji literaturi prevladujejo prispevki, avgust 2007), 2. letalski posnetek lokacije Mesta kulture ki (nekriticno) ponavljajo trditve Eisenmana z bolj ali Galicije (vir: Eisenman, 2005, 10); (b) tloris zasnove manj istim sporocilom: oblika stavbne celote je zrasla Mesta kulture Galicije vzhodno od starega mestnega iz oblike površja kraja (Deitz, 2005) in bila oblikovana jedra Santiaga de Compostela (fotomontaža treh podlag): kot pobocje, ki je samo zamenjalo nagnjen svet med 1. satelitski posnetek Santiaga de Compostela, avgust vznožjem in vrhom vzpetine (King, 2003). 2007 (vir: Google Earth, datum posnetkov avgust 2007), Nekateri kritiki prispevajo bolj poglobljene analize 2. letalski posnetek lokacije Mesta kulture Galicije (vir: umetniškega dela ter locitve njegovih pozitivnih in Eisenman, 2005, 10), 3. zasnova projekta Mesta kulture negativnih sestavin. Gómez-Moriana (2010, 101) do- Galicije (vir: City of Culture, 2011); (c) izvedba projekta mneva, da zasnova kompleksa ni bila izpeljana povsem Mesta kulture Galicije (vir: Google Earth, datum posnet-tako, kot pojasnjuje avtor projekta, a tega ne razišce: kov avgust 2007) (avtorja vsebine: Lucija Ažman Momir-»Zgrajeni izid je moral zagotovo vkljucevati veliko vec ski, Rok Žgalin Kobe; avtor obdelave: Rok Žgalin Kobe) kiparjenja in stiliziranja,kot bi nas rada prepricala reto- Peter Eisenman (rojen leta 1932 v Newarku, New Jerseyju), tudi clan American Academy of Arts and Letters. 154 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Lucka AŽMAN MOMIRSKI & Rok ŽGALIN KOBE: LOKACIJA, ZASNOVA IN IZVEDBA MESTA KULTURE GALICIJE, 151–166 rika procesa […].« Analizi Stephensove (2011) ne uide ugotovitev, da so topografske umetne strukture Mesta kulture Galicije posledica obsežnega kopanja in preme- šcanja zemljine pri njihovem ustvarjanju. Curtis (2010) zasnovo, predstavljeno s kartonasto natecajno maketo v poenotenem materialu, ocenjuje kot zapeljivo. Z izved- bo ima Eisenman po njegovem mnenju težave: tako v materializaciji konceptov kot v prepricljivosti komple- ksnosti, ki na koncu po njegovem mnenju vodi v mono- tonijo izraza. Projekt, opevan zaradi svoje topografske obcutljivosti, je v resnici zahteval obglavljenje hriba in premike milijonov kubicnih metrov zemlje, utemeljitve, da Mesto kulture Galicije sledi topografiji kraja/lokacije, pa naj bi se skrivale za dimno zaveso pretencioznega teoretiziranja in promocijskega govoricenja. MATERIALI IN METODE V pricujoci raziskavi želimo preveriti domnevo, da je na zasnovo in izvedbo projekta pomembno vplivala širša in ožja lokacija Mesta kulture Galicije. Dodatna raziskovalna vprašanja, ki bodo pomagala ovreci ali potrditi hipotezo, so še: katere prostorske in oblikovne elemente širše in ožje lokacije je mogoce razbrati v zasnovi in izvedbi projekta? Ali so postopki nacrtovanja zasnove in izvedbe Mesta kulture Galicije znacilni samo za obravnavan projekt? Ali je prišlo do sprememb zasnove projekta v njegovi izvedbi? Z izkustveno znanstveno metodo so bili pridobljeni podatki o ožji lokaciji, o širši lokaciji, o zasnovi in o izvedbi projekta, raziskovanje premise pa je potekalo na treh ravneh: • na ravni teoreticnih izhodišc zasnove projekta; • na ravni oblikovnih elementov zasnove stavbne celote; • na ravni oblikovnih elementov izvedbe stavbne celote. Za raziskovanje teoreticnih izhodišc zasnove pro- jekta so bile zbrane in pregledane objave, v katerih je avtor projekta pojasnil svoja razmišljanja pred zasnovo projekta. Pridobljeni podatki so bili obdelani tako z analiticno metodo kot z graficno metodo, ter s socasno uporabo primerjalne metode, ki je ena izmed poglavi- tnih znanstvenoraziskovalnih metod, s katero je mogoce hkrati opazovati podatke, da bi ugotovili njihove skupne lastnosti ali razlike. Za raziskovanje zasnove projekta so bile zbrane in pregledane njegove objave. Razstava natecajnih projektov je ohranjena v kletnih prostorih zgrajenega kompleksa, kamor so nam vstop omogocili arhitekti, ki vodijo izvedbo na gradbišcu. Zasnova projekta je dodatno predstavljena in obrazložena v pritlicju stavbe arhiva. Ta predstavitev pomembno dopolnjuje pisne vire. Pridobljeni material smo interpretirali z graficno metodo in v tabelaricnem prikazu ob hkratni uporabi primerjalne metode. Za raziskovanje izvedbe je bila uporabljena metoda nacrtnega opazovanja na kraju samem. Za preuce- vanje izvedbe projekta nam je bil omogocen dostop do javnih in javnosti zaprtih prostorov, po trditvah uslužbencev pa sva bila avtorja pricujocega clanka tudi prva dejanska uporabnika prostorov knjižnice, kjer smo izvajali raziskavo. Raziskovanje, ki poteka in situ, je del kvalitativnega raziskovanja. Cilj tovrstnega pristopa je pridobiti celosten, sistematicen, povezovalen in inte- gralen pregled raziskovanega z namenom razumevanja procesov snovanja in izvedbe. Znacilna za kvalitativno raziskovanje (in tudi njegova poglavitna slabost) je velika kolicina podatkov (Groat in Wang, 2002). Zato je gradivo, pridobljeno z raziskavo, analiticno podrobno clenjeno: za razumevanje stavbne celote je material razstavljen na njegove preproste dele. Ti podatki so predstavljeni v preglednici in slikovnem gradivu. REZULTATI Izhodišca zasnove Za razumevanje izhodišc zasnove projekta Mesta kulture je treba preuciti nekatera splošna razmišljanja, ki jih avtor uporablja pri svojem delu. Eden izmed pojmov, s katerimi se ukvarja, je indeks. Ta se v tem primeru ne uporablja v pomenu seznama knjig, katerih branje in širjenje prepoveduje oblast (SSKJ), ampak v njegovem izvornem pomenu, ki ga tolmacimo samo- stalniško kot znak, naznanilec, glagolsko pa oznaniti, pokazati (Snoj, 1997). V esejih Written into the void(Eisenman, 2007, 136) arhitekt povzema semiotika Charlesa Sandersa Peircea, ki je vzpostavil splošno klasifikacijo znakov in podob, primerljivo z Linnejevo klasifikacijo za zgodovino narave ali Mendelejevo za kemijo (Ažman Momirski, 1993). Peirceova filozofija se imenuje pragmatizem in je refleksivna metoda, katere namen je determinirati po- men idej. Logiko deli na tri dele, v okviru spekulativne gramatike pa se ukvarja s formalnimi pogoji znaka. Vse je sicer znak, vendar nikoli sam po sebi, ampak vedno v nekem odnosu. Tako (a) znak (reprezentant) predstavlja (b) objekt nekomu, v katerem sproži bolj razvit znak – (c) interpretant. Relacija pomena ali semioticna funkcija znakov je za Peircea triadicna relacija med (a), (b) in (c). V Peirceovi tipologiji znakov je izmed treh kategorij dolocena tudi kategorija ikone, indeksa in simbola (Peir- ce, 1955). Najbolj znana Peirceova tipologija se nanaša na vprašanje, kako znak reprezentira oznacen objekt, hkrati pa vsak znak klasificira glede na nacin, kako znak oznacuje objekt. Ikona se z objektom ujema na podlagi nekaterih (bistvenih) lastnosti, indeks je dejansko (fak- ticno) povezan s svojim objektom in simbol oznacuje objekt interpretantu zaradi navade ali pravil (na primer znotraj neke kulture). Svojo interpretacijo pojma indeks Eisenman poda v intervjuju leta 2003 (Ivy, 2003), v katerem primerja in- 155 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Lucka AŽMAN MOMIRSKI & Rok ŽGALIN KOBE: LOKACIJA, ZASNOVA IN IZVEDBA MESTA KULTURE GALICIJE, 151–166 Slika 4: Primerjava znacilnosti tkiva: (a) staro mestno jedro Santiaga de Compostela (vir: Google Earth, datum posnetkov avgust 2007), (b) Mesto kulture Galicije (vir: City of Culture, 2011) (avtorja vsebine: Lucija Ažman Momirski, Rok Žgalin Kobe; avtor obdelave: Rok Žgalin Kobe) deks s stopinjo v pesku. Fizicna sled je dejstvo, je nekaj materialnega; interpretacija pa je dojemanje in spozna- vanje necesa. Ko stopimo v pesek in potem odmaknemo stopalo, vemo, da je tja stopila noga. Odlocilna pri tem je materialnost receptorja; stopinja se npr. pozna le na mehki podlagi. Po avtorjevi trditvi obstajajo tudi drugi indeksi, kot je indeks sile, ki je odvisen od teže in moci udarca noge v pesek. Vržen kos gline deformira predmet, ki ga zadene. Predmet s strelno luknjo je znak strela, kajti brez strela ne bi bilo luknje. Vendar luknja obstaja, ne glede na to, ali jo kdo poveže s streljanjem ali pa ne. Indeks je tako prazna figura, ki caka na interpretacijo. Eisenmana zanima, kakšne deformacije povzrocajo te sile, kar je mogoce simulirati z racunalniki. Za zasnovo mesta kulture Eisenman izbere tri indekse (oziroma njihove diagrame), ki vplivajo na izhodišce za- snove oziroma ki »utemeljujejo izvorni genski vir projekta« (Cassarŕ in Eisenman, 2006). Prvi indeks vkljucuje romar- ske poti, ki jih Eisenman prevzame iz Codexa5 Calixtinusa (Liber Sancti Jacobi), ki naj bi nastal sredi dvanajstega stoletja. Sestavlja ga pet delov, vsak pa obravnava razlicno vsebino. Zadnji del je pojmovan kot eden najstarejših romarskih vodnikov v Evropi, ki podaja nasvete, ob katerih poteh in kako lahko romarji prispejo do svojega cilja, in ki opisuje štiri romarske poti. Drugi indeks avtorju predstavlja školjka pokrovaca. Školjka je arheološki artefakt, ki so ga izkopali med letoma 1945 in 1965 znotraj groba v sloju zemlje neposredno pod površjem katedrale Santiago de Compostela ter datirali na podlagi analogij v cas pred letom 1120. Ta artefakt je tudi najstarejši arheološki do- kaz uporabe školjke kot simbola romanja v Compostelo (Castińeiras in Cazes, 2010, 308). Izvirno je bila školjka samo spominek, s katerim so se romarji vrnili z romarske poti, vendar tudi Codex Calixtinus opisuje školjko kot emblem kršcanske dobrote, kot emblem cudežev in celo opisuje kraje v Santiagu, kjer je bilo školjke mogoce kupiti. Tretji indeks je srednjeveško mestno jedro Santiaga de Compostela, njegova romanska in gotska struktura z ozkimi srednjeveškimi ulicami in trgi (slika 4). Zasnova Skupna površina parcele na vzpetini Gaiás je 686.000m2, skupna pozidana površina pa 175.000m2. Šest stavb je zasnovanih v treh parih (zaradi vizualnega zmanjševanja merila kompleksa): en par sestavljata Ar- hiv Galicije in Knjižnica Galicije, drugi par Center glas- bene in gledališke umetnosti in stavba administrativnih služb, tretji par Muzej Galicije in Center mednarodnih umetnosti (slika 5). Skupna površina stavb je 52.000m2, ta površina pa ustreza 148.900m2 uporabne površine. Nacrtovane površine stavb pri zasnovi in izvedbi se razlikujejo, prav tako pa tudi njihova poimenovanja (preglednica 1). V jugozahodnem vogalu Mesta kulture Galicije stojita t. i. Hejdukova stolpa, ki ju je leta 1992 prvotno zasnoval arhitekt John Hejduk kot botanicna stolpa za park Belvis v Santiagu. Po njegovi smrti leta 2000 ju niso postavili. Eisenman ju je umestil znotraj kompleksa kot poklon arhitektu, s katerim je vrsto let sestavljal t. i. skupino New York Five. V stolpih sta pred- videna recepcija in informativni prostor. Oblikovni elementi zasnove stavbne celote so: 1. dvodimenzionalne oblike, ki vplivajo na doloci- tev tlorisa – tloris starega mestnega jedra in javni prostori mesta; Codex izvira iz latinske besede caudex, codex, kar izvirno pomeni deblo drevesa, kot tudi dokument, prvotno oblikovan iz lesenih tablic (Webster). Eisenman zasnovo projekta za Mesto kulture Galicije opiše v knjigi CodeX (naslov je besedna igra, sestavljena iz besed Index (indeks) in Code (koda). 156 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Lucka AŽMAN MOMIRSKI & Rok ŽGALIN KOBE: LOKACIJA, ZASNOVA IN IZVEDBA MESTA KULTURE GALICIJE, 151–166 Preglednica 1: Primerjava poimenovanj in površin stavb Mesta kulture Galicije pri zasnovi in izvedbi projekta. Lokacije stavb znotraj kompleksa so oštevilcene na sliki 5 (vir: Eisenman, 2005; Cidade da Cultura de Galicia, 2011) (avtorja vsebine: Lucija Ažman Momirski, Rok Žgalin Kobe) Stav ba Ime pri zasnovi v Gallegu Sedanje ime v Gallegu Nacrtovana površina pri zasnovi Predvidena površina pri izvedbi 1 Arhiv Galicije Hemeroteca Archivo de Galicia 8.500 m2 9.600 m2 2 Knjižnica Galicije Biblioteca Biblioteca de Galicia 15.700 m2 26.000 m2 3 Center glasbene in gledališke umetnosti Teatro de la Musica Centro de la Música y las Artes Escénicas 25.000 m2 55.000 m2 4 Stavba administrativnih služb Servizos Centrais Servizos Centrais 5.600 m2 7.500 m2 5 Muzej Galicije Museo de la Historia Museo de Galicia 14.100 m2 20.800 m2 6 Center mednarodnih umetnosti Nuevas Tehnologias Centro de Arte Internacional 10.750 m2 16.000 m2 7 Stolpa v spomin Johna Hejduka Torres en Homenaje a John Hejduk Torres en Homenaje a John Hejduk 350 m2 350 m2 Slika 5 (in sivinska legenda): Tloris Mesta kulture Galicije z oznacenimi stavbami ter obmocji obravnave. Obmocja od leve proti desni (vir: City of Culture, 2011): zunanji prehodi med stavbami in obmocje poti do starega jedra, strehe stavb, obmocje osrednje doline med stavbami, obmocje izteka stavb, obmocje parkirišc (avtorja vsebine: Lucija Ažman Momirski, Rok Žgalin Kobe; avtor obdelave: Rok Žgalin Kobe) 157 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Lucka AŽMAN MOMIRSKI & Rok ŽGALIN KOBE: LOKACIJA, ZASNOVA IN IZVEDBA MESTA KULTURE GALICIJE, 151–166 Slika 6: (a) Tartanska mreža Mesta kulture Galicije, (b) Mreža 16 x 20 metrov Mesta kulture Galicije, (c) Mreža 8 x 8 metrov Mesta kulture Galicije (vir: City of Culture, 2011) (avtorja vsebine: Lucija Ažman Momirski, Rok Žgalin Kobe; avtor obdelave: Rok Žgalin Kobe) 4. površine ali pasovi nevtralne podlage oziroma ozadja, ki jih dolocajo tri prej naštete skupine oblikovnih elementov. Našteti oblikovni elementi in njihovi medsebojni vplivi so osnova za razporeditve tlorisov, volumnov, konstrukcije, prostorov in drugih prvin Mesta kulture Galicije. Oblikovni proces zasnove je pri iskanju konc- ne oblike Mesta kulture Galicije vzporedno obsegal še delo z racunalniškimi diagrami, delovnimi tridimenzio- nalnimi maketami iz kartona in lesa ter s prostorocnimi skicami. 1. Tloris starega mesta je osnova za zasnovo tlorisa Mesta kulture Galicije. Pri zasnovi so arhitekti tloris srednjeveškega mestnega jedra Santiaga de Compostela dvakrat prilagodili lokaciji in ga prenesli nanjo. Nazorna je premestitev strukture petih romarskih poti. Prav tako so v tlorisu pro- jekta uporabljene dolocene oblikovne znacilnosti javnih prostorov starega mestnega jedra. 2. Podobno kot pri drugih projektih se tudi pri projektu Mesta kulture Galicije avtor sklicuje na širši, univerzalni red, ki ga predstavljajo mreže: • Tartanska mreža (slika 6a) Osnovni mrežni element Mesta kulture Ga- licije je tartanska mreža, ki poteka v smeri sever–jug oziroma vzhod–zahod. Pasovi tartanske mreže so široki osem metrov. Kjer mreža v tlorisu oblikuje kvadrate, imajo ti stranico 80 metrov. Jugozahodno secišce tartanske mreže doloca položaj Hejdukovih stolpov. Liniji tartanske mreže, ki teceta v smeri vzhod–zahod, dolocata pri knjižnici in gledališcu klancine in vhode v garaže. • Mreža 16 x 20 metrov (slika 6b) Mreža modula 16 x 20 metrov poteka sledec smerem neba. Mreža pokriva celotno obmo- cje Mesta kulture Galicije. Na njenih secišcih leži glavna konstrukcija, ki podpira strehe vseh stavb. • Mreža 8 x 8 metrov (slika 6c) Osnovni modul mreže 8 x 8 metrov je od mre- že 16 x 20 metrov zavrten za sedem stopinj nasprotno od smeri urnega kazalca. Doloca nosilno konstrukcijo nadstropij v stavbah, ki je locena od nosilne konstrukcije streh. Mreža 4 x 4 metre razpolavlja mrežo 8 x 8 metrov. Mreža 4 x 2 metra po vertikali razpolavlja mrežo 4 x 4 metre. 2. tri dvodimenzionalne mreže, ki dolocajo kon-3. Arhitekti so zasnovo topografije zaceli tako, da strukcijo – tartanska6 mreža, mreža 16 x 20 in so lokacijo prekrili s tridimenzionalno podobo mreža 8 x 8 s podmrežama 4 x 4 in 4 x 2; školjke pokrovace, nanjo pa so položili novo 3. dve tridimenzionalni mreži, ki oblikujeta novo mrežo. Školjka je podlaga za novo, navidezno topografijo – linije deformacij in linije valovanja; topografijo vzpetine Gaisas. Tartan je vzorec prekrižanih navpicnih in vodoravnih trakov, zlasti v tkaninah v škotskem karu. 158 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Lucka AŽMAN MOMIRSKI & Rok ŽGALIN KOBE: LOKACIJA, ZASNOVA IN IZVEDBA MESTA KULTURE GALICIJE, 151–166 Z namenom dolocanja tretje dimenzije stavb, ki naj ne bi bila zgolj dvig ravninske geometrije (planimetrije), je v zasnovo vpeljana vrsta razlicnih »regulacijskih« linij (sli- ka 7), ki po avtorjevem mnenju v celoto združijo prostor, cas in pomen. Te linije so pri izvedbi poimenovane kot deformacijske linije in linije valovanja. Linije deformacij izhajajo iz serije linij, prvotno urejenih v smeri sever–jug, oziroma iz linij tartanske mreže na tleh. Deformacijske linije so zavrtene okoli teh prvotnih linij v tlorisni ravnini in v prostoru. To ustvarja razprostiranje linij, ki je prika- zano v zaporedni vrsti vmesnih pozicij linij (vmesnih faz postopka). Te ustvarjajo enak vizualni ucinek na stavbo, kot jih ustvarjajo brazde na školjki. Sledijo si iz stavbe v stavbo cez celotno Mesto kulture Galicije. Robovi defor- macijskih linij so ravni, a niso vzporedni, zato se pasovi linij ožijo ali širijo. Mestoma se robova posamicne linije sekata; tam se pas zoži v eno samo tocko. Linije valovanja potekajo od vzhoda proti zahodu. So edine linije, ki so ukrivljene. Izhajajo iz serije linij, prvotno urejenih v smeri vzhod–zahod, oziroma iz linij tartanske mreže na tleh. Tridimenzionalno vrtenje in premiki ustvarijo zaporedje elementov, ki dolocajo potek krivulj. Izvedba Oblikovni elementi izvedbe so: (a) Fasade Zunanje stranice stavb sestavljajo steklene, ka- mnite in stekleno-kamnite fasade razlicnih oblik. (b) Strehe Prvotno je bil iztek streh stavb (kjer se na površju objekti na videz zakljucijo in preidejo v tla) zasnovan tako, da so se strehe stavb zlile s tlemi. Strehe naj bi tudi bile pohodne. A ker predpisi ne dovoljujejo pohodnih streh s tako strmimi nakloni, je obmocje izteka stavb dvignjeno, kar onemogoca dostop pešcev na streho. Obmocje izteka stavb je od tal dvignjeno pol metra in vec. (c) Zunanji tlaki Tlaki so vse površine na parceli, ki niso krite s streho oz. so dostopne pešcem (tudi klancina na obmocju osrednje doline, ki je pohodna streha). Zunanji prehodi med stavbami in obmocje ob severnem in južnem paru stavb potekajo od vzhoda proti zahodu, od obmocja parkirišca ter med posameznimi stavbami. Prehodi se iztecejo v pešpoti, ki vodijo po pobocju proti staremu me- stnemu jedru. Obmocje osrednje doline Mesta kulture Galicije poteka od juga proti severu med posameznimi pari stavb. (d) Notranjost V kategorijo notranjosti stavb spadajo poleg notranjih tlakov tudi zunanji tlaki pod streho ali Slika 7: Prostorska igra (vir: Razstava 2011, avtor fotografije: Rok Žgalin Kobe) arkadami, saj so obravnavani enako kot tlaki v notranjosti. Notranjost torej predstavljajo vse pokrite površine. Za notranjo stran fasade veljajo drugacna pravila kot za zunanje fasade, saj so v notranjosti stavb dodatne nosilne konstrukcije. Strop v stavbah je oblikovan na enak nacin tako v notranjosti kot tudi pod nadstreški stavb. Konstruk- cijski elementi v stavbah so stebri, stene in plošce nadstropij. Notranji pohištveni elementi, kot so npr. omare, mize, sprejemnice, klopi itd., so bili prvotno oblikovani v sklopu celotne arhitekturne zasnove. V popolnosti so notranji pohištveni elementi realizirani v stavbi knjižnice, medtem ko je bilo v stavbi arhiva pohištvo prilagojeno programu. Notranji tehnicni elementi, kot so luci, dilatacije, tehnicni in varnostni pripomocki itd., prav tako sledijo celostni zasnovi stavb. RAZPRAVA Širša lokacija V izhodišcu zasnove je širša lokacija oziroma kraj uporabljen v postopkih, ki niso znacilni samo za ta projekt oziroma kraj, na katerem nastaja Mesto kulture Galicije. Avtor je iste postopke uporabil že v drugih projektih, a jih ni poimenoval na enak nacin kot pri postopku zasnove in izvedbe projekta Mesta kulture Galicije. Koncepte slojenja, premestitve, uporabe uni- verzalnih mrež in izkopa, ki so uporabljeni pri Mestu kulture Galicije, lahko zasledimo že pri projektu za trg Cannaregio in nato za berlinski Checkpoint Charlie. Eisenman je v natecajnem predlogu leta 1978 za velik odprt javni prostor, trg Cannaregio v Benetkah, uporabil koncept premestitve mrežne strukture bolni- šnice, ki jo je na drugem koncu Benetk v štiridesetih letih dvajsetega stoletja predvidel Le Corbusier (Ghersi, 159 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Lucka AŽMAN MOMIRSKI & Rok ŽGALIN KOBE: LOKACIJA, ZASNOVA IN IZVEDBA MESTA KULTURE GALICIJE, 151–166 Preglednica 2: Tabela oblikovnih elementov izvedbe projekta Mesta kulture Galicije (vir: Žgalin Kobe, 2014, 302–304) (avtorja vsebine: Lucija Ažman Momirski, Rok Žgalin Kobe) (a) Fasade (b) Strehe (c) Zunanji tlaki (d) Notranjost Premestitev tlorisa starega mestnega jedra _ -prefabricirane plošce 50 x 50 cm -nad nevtralnim ozadjem -pod tartansko mrežo in mrežo 16 x 20 metrov -rjav lomljen kamen z belimi fugami prosto položen v smeri sever-jug -pod mrežo 8 x 8 metrov in nad 16 x 20 metrov -secišca mreže 16 x 20 metrov so le v obmocju osrednje doline _ Interpretacija strukture javnih prostorov mesta _ _ -10 cm temno rdece kocke z rumeno belimi fugami -nad mrežo 16 x 20 metrov - vidna le v obmocju osrednje doline v secišcih s steklenimi tlakovci -pod mrežo 8 x 8 metrov _ Talne rešetke _ _ -kovinske rešetke za prezracevanje -nad mrežo 16 x 20 metrov -pod mrežo 8 x 8 metrov in tartansko mrežo _ Tartanska mreža -sprememba v barvi fasadnega kamna -povezave med tartanskima mrežama v tlaku in strehi po linijah sever-jug v obliki zarez -plocevinaste kvadratne plošce rumeno bele barve s stranico 100 cm poglobljene glede na strešno površino -v tlorisu okoli osnovne tartanske mreže zunanjega tlaka zavrtena za 11 stopinj v levo -svetlo rjavi raznobarvni tlakovci 20 x 20 cm -nad vsemi mrežami _ Mreža 16 x 20 metrov _ -100 cm široke linije iz plocevinastih kvadratnih plošc rumeno bele barve s stranico 100 cm -v obmocju izteka stavb se linije mreže 16 x 20 metrov spremenijo iz plocevinastih v travnate -pod tartansko mrežo -sivo-rjave kvadratne kamnite plošce, položene pet v vrsto po širini 120 cm široke linije -nad mrežo 8 x 8 metrov -pod tartansko mrežo, starim mestnim jedrom in interpretacijo romarskih poti -secišca linij v osrednji dolini so nad vsemi mrežami -120 cm široke linije v tlaku tal, stopnic in dvigal iz pet vzporednih pasov iz sivih kvadratnih kamnitih plošc -nad vsemi mrežami v tlaku -secišca dolocajo položaj 120 cm kvadratnih nosilnih stebrov strehe 160 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Lucka AŽMAN MOMIRSKI & Rok ŽGALIN KOBE: LOKACIJA, ZASNOVA IN IZVEDBA MESTA KULTURE GALICIJE, 151–166 Mreža 8 x 8 metrov -izbocena ali vbocena, v ravnini s fasado pa v obliki 50 cm širokega pasu iz kamnitih plošc obrobljenega z dvema ožjima pasovoma _ -2 cm široke reže za odvodnjavanje, ki je hkrati dilatacija v tlaku -na secišcih stekleni kvadratni tlakovci -pod mrežo 16 x 20 metrov in tartansko mrežo -nad starim mestnim jedrom in interpretacijo romarskih poti -30 cm široki pasovi iz rdecih kamnitih plošc dimenzij cca 30 x 90 cm v tlaku tal, stopnic, dvigal, v nosilni fasadni konstrukciji stavbe Arhiva in na pohištvu -pod mrežo 16 x 20 metrov -na secišcih, linijah ali izven mreže okrogli stebri premera 60 cm Podmreža 4x4 metre -steklene fasade: okenski okvirji, približno dvakrat tanjši od okvirjev mreže 8 x 8 metrov -kamnite fasade: kovinske dilatacije širine 3 cm _ _ -razporeditev luci v stavbi Arhiva Podmreža 4x2 metra -steklene fasade: okenski okvirji, približno dvakrat tanjši od okvirjev mreže 8 x 8 metrov -kamnite fasade: kovinske dilatacije širine 3 cm _ _ _ Linije deformacij -steklene fasade: okenski okvirji in steklo: steklo je v obmocju linije mlecno ali obratno, prosojno med mlecnima pasovoma -kamnite fasade: drugacna obdelava in barva kamna _ _ -v tlaku pol centimetra tanke kovinske dilatacije po robovih linije -v stropih, nadstropnih plošcah in vertikalnih površinah svetlo sive vdolbine v mavcno kartonskih oblogah -ne sekajo tlakov mrež 16 x 20 metrov in 8 x 8 metrov -dolocajo meje pohištva Linije valovanja -vbocene, izbocene linije, okenski okvirji, sprememba materiala ali barve -valovijo v horizontalni smeri -dolocajo topografi jo streh _ -vbocene, izbocene linije, okenski okvirji, sprememba materiala ali barve v stropih, nadstropnih plošcah, stopnicah in pohištvu -nad deformacijskimi linijami Površine nevtralnega ozadja -kvadratne kamnite plošce s stranico 50 cm -50 cm plošce iz rocno klanega rdeckastega kamna lokalnega izvora -svetle 10 cm kocke z roza fugami -na obmocju parkirišc asfalt -svetlo rjave kvadratne plošce s stranico 50 cm v tlaku -stropi iz belih mavcno kartonskih plošc -pohištvo v beli barvi 161 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Lucka AŽMAN MOMIRSKI & Rok ŽGALIN KOBE: LOKACIJA, ZASNOVA IN IZVEDBA MESTA KULTURE GALICIJE, 151–166 2007; Fondation le Corbusier, 2017). Mrežo je razširil in jo na novi lokaciji prevzel kot podlago. Raster mreže oznacuje vrsta praznin. Nov oblikovni element poševne linije, ki povezuje dva mostova na širšem obmocju, je diagonala nove mreže. Prekrivanje prvotne referencne in druge obrnjene mreže je v secišcih poudarjeno z v praznine umešcenimi variacijami Eisenmanovega starejšega projekta House XIa v razlicnih merilih: enkrat v velikosti makete, spet drugic v velikosti hiše. S tem je avtor sprožil idejo sloje- nja (layering), tj. idejo avtonomnih podsistemov, ki ima vsak svojo strukturo, funkcijo in pozicijo. Sloji, položeni drug na drugega, konceptualno dolocajo celoten projekt (Ciorra, 1995, 56–58). Širši prostor in njegovi atributi postanejo predmet intenzivnih raziskav. Eisenman je poiskal izgubljene pomene in geometrije, ki jih je lahko uporabil za strukturiranje novega. Prostorski kontekst je tako viden kot palimpsest,7 ki nosi vrsto pripovednih, metaforicnih sporocil (Saggio, 2004). Projekt socialnih stanovanj Checkpoint Charlie za IBA (Internationale Bauausstellung) v Berlinu (1981–1985) temelji na dvojni strategiji. Najprej je namen projekta razkrivanje zgodovine konkretne lokacije in spominov, ki so z lokacijo povezani, ter priznavanje, da je prav ta lokacija poseben kraj. Drugi namen je opozoriti, da je Berlin del prostora celotne zemeljske oble (Bedard, 1994, 74). V procesu izkopavanja projekt na eni strani ustvarja in na drugi unicuje predhodne prostorske raz- poreditve z nadomešcanjem in zlaganjem razporeditev druge na drugo. Lokacija postane arheološko najdišce. Obrambni zid iz 18. stoletja, zidovi temeljev stavb iz 19. stoletja in mreže zazidave iz 20. stoletja, ki so projicirani na obstojece fasade okoliških stavb, ter ber- linski zid oblikujejo vozlišce grajenih pasov (zidov) na razlicnih ravneh. Vsi skupaj so kompozicijska osnova za ohranitev spomina. Projekt temelji tudi na širšem, uni- verzalnem redu, ki ga Eisenman najde v Mercatorjevi8 mreži (Moneo, 2004, 179). Obicajnemu kvadratnemu rastru arhitekt doda konceptualni pomen. Mercatorjeva mreža je položena na in med mreže historicnih zidov. Ta drugi sloj umetnih oz. nevtralnih zidov fizicno izbriše historicne, izrezi v njem pa razgaljajo zgodovino tega zemljišca. V projektu Mesta kulture Galicije je povezava s krajem vpeljana že pri glavni ideji kodeksa (codex). V kodeksu opisane romarske poti so prenesene v zasnovo projekta, zato obstaja simbolna povezava med kode- ksom in projektom. Avtor poskuša povezati s krajem tudi postopke zasnove (indeks in kodiranje), ki naj bi izvirali iz kodeksa. Vendar so ti postopki pogost sestavni del Eisenmanovega ustvarjalnega dela in jih avtor ne upo- rablja prvic pri zasnovi projekta Mesta kulture Galicije. V tem primeru torej povezava s kodeksom ne izhaja iz širše lokacije/kraja. Ožja lokacija Med izhodišci zasnove in prostorskimi prvinami (ožje) fizicne lokacije Mesta kulture Galicije nismo prepoznali povezav. Gradivo razstave na lokaciji Mesta kulture Galicije sicer dodatno prikazuje vpliv vegetacije na zacetno razmišljanje avtorja pri oblikovanju projekta. Precej zavajajoca je sicer estetsko dovršena predstavitev lesene makete projekta, ki je bila razstavljena tudi na beneškem bienalu leta 2004. Na maketi je podoba pro- jekta, v katerega so vrezani poti in trgi, zlita z lokacijo tako prostorsko kot tudi pri izbiri materiala. Na tem modelu ni razvidnih mrež, ki so pomemben del zasnove in izvedbe. Pristopi k topografiji lokacije so lahko razlicni, tra- dicionalno umešcajo stavbo na, v in pod lokacijo (slika 8). Nove paradigme v arhitekturi napovedujejo stavbe, poimenovane »landscrapers«; to so tiste arhitekture, ki z upoštevanjem geologije in geografije lokacije razkriva- jo, posnemajo, nadomešcajo ali (pre)oblikujejo. Betsky (2002) našteje strategije, ki predstavljajo nasprotje ene- mu izmed osnovnih in glavnih tokov snovanja arhitek- ture v preteklosti: zanikanju lokacije ali kraja, na kateri gradimo in kjer gradimo. Te strategije so: (a) premišljeno sestavljanje tistega, kar že obstaja, z namenom razkritja narave lokacije in kraja; (b) nadomešcanje krajine s stavbo, ki prevzema obrise ali videz krajine; (c) prevlada oblike terena z gradnjo v teren; (d) stavbe, ki sledijo in abstrahirajo obrise površja v obsežnih volumnih. V na- daljevanju kritik umešca projekt Mesta kulture Galicije v poglavje, imenovano Nova narava, torej med stavbe, ki spajajo krajino z arhitekturo. V resnici je bil prvotni namen projekta zabrisati mejo, na kateri se konca loka- cija in zacne stavba. Do izvedbe te ideje ni prišlo zaradi varnostnih zahtev. Pomemben podatek o odnosu do ožje lokacije je dejstvo, da je bilo za pripravo terena za gradnjo odstranjenih vec kot tri cetrt milijona kubicnih metrov zemlje. Vsaj na zacetku je projekt zato spominjal bolj na »Land art« kot na arhitekturo. Prvotni obris površja je bil pomembno spremenjen, topografija lokacije pa povsem preobražena, in sicer, da bi se ustvarila nova, umetna topografija stavbnih strešin, ki naj bi posnemala nekdanje pobocje lokacije. Dejansko pa topografija streh novih stavb prvotni lokaciji ne sledi, ampak ustvar- ja novo lokacijo. Povezava med stavbnim kompleksom in (ožjo) fizicno lokacijo je zato le navidezna. 7 Palimpsest je mlajši tekst na pergamentu, s katerega je bil odstranjen prvotni tekst (SSKJ). Z drugo analogijo Eisenman lokacijo uporabi kot izkop oz. najdišce, ki vsebuje sledi spomina. 8 Valjna kartografska projekcija, pri kateri poldnevniki in vzporedniki postanejo ravne crte in se sekajo pod pravim kotom, kar omogoca navigatorjem, da zarisujejo smer plovbe kot ravne crte. V smeri tecajev se popacenje povecuje. Je v splošni uporabi kot sistem UTM (Universal Transverse Mercator) pri zemljevidih in navigacijski opremi. 162 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Lucka AŽMAN MOMIRSKI & Rok ŽGALIN KOBE: LOKACIJA, ZASNOVA IN IZVEDBA MESTA KULTURE GALICIJE, 151–166 Slika 8: Razlicni pristopi k topografiji lokacije, zadnji predstavlja Mesto kulture Galicije (vir: Žgalin Kobe, 2014) Zasnova Pri razumevanju zasnove projekta je najvecji problem nejasnost prehoda in postopkov iz makete v racunalniški model. Razumljivo je samo, da gre za združevanje vecjega števila geometrijskih sestavov, ki so predstavljeni kot neke vrste palimpsest. V tlorisu zasnove in izvedbe Mesta kulture Galicije je mogoce razbrati oblikovne znacilnosti tlorisa starega mesta. Prenos strukture interpretiranih poti in javnih prostorov starega mestnega jedra ter stavbnih celot v zasnovo Mesta kulture Galicije je poseben in znaci- len prav za ta kraj in projekt. Enako velja za uporabo lokalnih materialov v tlakih, strehah in fasadah Mesta kulture Galicije, ki jih je mogoce najti tudi v Santiagu de Compostela. Vendar nekateri avtorji (Curtis, 2011) opozarjajo na dokaj neposreden navdih, ki naj bi ga za zasnovo Mesta kulture Galicije Eisenman dobil v projektu Alberta Burrija Grande Cretto v Gibellini na Siciliji (slika 9b). Projekt je spomenik rušilnega potresa v letu 1968 na mestu samem. Obnova vasi po potresu ni bila mogoca, zato so se mestne oblasti odlocile za po- stavitev približno 1,6 m visokega betonskega pokrova, razbrazdanega z mrežo nekdanjega cestnega sistema, nad zazidano strukturo naselja. Avtor projekta je želel z obliko spomenika zabeležiti vecni spomin na katastrofo. Tihi spomenik je del krajine, razumeti ga je mogoce le v izkušnji poti skozi njega. Zelo podobno izkušnjo ponuja spomenik Holokavst, posvecen umorjenim Judom Evrope v Berlinu, ki ga je Eisenman najprej zasnoval skupaj s kiparjem Richardom Serro, pozneje pa je osnutek dokoncal sam (slika 9c). Slika 9: Primerjava projektov: (a) Mesta kulture Galicije (avtor fotografije: Rok Žgalin Kobe), (b) Grande Cretto v Gibelini (avtor fotografije Goran Rupnik, vir: Grande Cretto, 2014), (c) Holokavst – spomenik umorjenim Judom Evrope v Berlinu (vir: Jewish memorial, 2014) Obmocje spomenika ni ograjeno, vsaka pot med 2711 spominskimi kamnitimi kvadri je svoj vhod in izhod, vsak obiskovalec mora najti svoje potovanje pri prodira- nju in prehajanju po valovitih tleh labirinta, ki se dviga- 163 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Lucka AŽMAN MOMIRSKI & Rok ŽGALIN KOBE: LOKACIJA, ZASNOVA IN IZVEDBA MESTA KULTURE GALICIJE, 151–166 Slika 10: Secišce tartanske mreže na strehi arhiva, temnejše barve so tehnicne rešetke (foto: Rok Žgalin Kobe) jo in spušcajo. Pri tem obcuti izgubo in dezorientacijo, kaoticne razsežnosti prostora in casa, tesnobo in stiske, osamljenost. Na lokaciji se sicer prepletajo številne zgodovinske plasti, vendar v tem primeru slednje ne vplivajo na združene geometrijske sestavine. Spremi- njanje valovanja tal je drugacno kot spreminjanje višine zgornje ravnine stel (tj. anticnih nagrobnikov). Vsaka stela je unikatne oblike in velikosti, s cimer opozarja na edinstvenost in istost ljudi, ki so bili umorjeni. Izvedba Projekt Mesta kulture Galicije se od zasnove odda- ljuje predvsem zaradi delne izgradnje stavbne celote. To pomanjkljivost bo vsaj delno omilila nacrtovana zasaditev rastlinja. Kljub temu bo v primeru neizgradnje vseh stavb pogled na Mesto kulture Galicije bistveno drugacen od tistega, ki so ga z natecajem predstavili arhitekti. Zgrajeni namrec nista dve stavbi na severu, posledicno pa ostaja razkrita fasada na severni strani muzeja zgodovine Galicije, ki je na tem mestu tudi naj- višja in ki se s celotno stranico odpira proti mestnemu središcu. Od tod se ne vidi vec samo predvideni nežni obris umetnega hriba, temvec steklena fasada velikih razsežnosti, ki je vrezana v hrib. Projekt, ki je bil izbran zaradi ideje z zlitostjo z lokacijo, se zdaj vzpenja nad mestom. Manjkajoci sklop stavb, za katerega še ni do- locena niti programska zasnova, ostaja na papirju le kot del prvotne ideje in možnost prihodnje razširitve. Tudi pri nacrtovanih pešpoteh, ki naj bi povezovale staro mestno središce in novogradnjo, bodo nastale spremembe. S parkirišc na vzhodu vstopajo obiskovalci v Mesto kulture Galicije po vec pešpoteh, ki vodijo do središcnega trga. Na zahodu se po pobocju proti Santia- gu de Compostela spušcajo pešpoti. Zaradi gradnje bodo te poti prekinjene do zakljucka izvedbe vseh stavb, ta pa se negotovo odmika. Tako ostaja obmocje nove ureditve do nadaljnjega odrezano od starega mesta. Kot ugotavlja neusmiljeni kritik Eisenmana William Curtis, se prav v izvedbi stavb nekatere geometrije izkažejo zgolj kot kozmeticna prevara (slika 11). Le Corbusier tako situacijo poimenuje iluzija nacrtov. Mesto kulture Galicije ima ambiciozno perspektivo, da postane nova ikona za Compostelo – kot da potrebuje novo, doda Curtis (2011). ZAKLJUCEK Curtis (2011, 33) meni, da je bila natecajna rešitev lokalnega arhitekta Manuela Gallega Jorreta »v resnici najprimernejša za lokacijo, uporabo, simbolno funkcijo in izgradnjo v vec fazah.Toda narocnik in nekateri clani žirije so menili, da se išce stavbno ikono mednarodne zvezde, zato so vztrajali pri projektu Petra Eisenmana, ki naj bi bil, kakor so trdili nekateri, odziv na topografijo kraja«. Prvotno topografi jo oziroma obstojeco lokacijo je bilo treba v celoti preobraziti in poseci vanjo. Kritik meni, da se za avtorjevim teoretiziranjem skriva formalist, ki krade vire in manipulira z oblikami zaradi njih samih, pri cemer je problem vsebine zanj postranskega pomena. Zasnova in izvedba projekta lokacijo Mesta kulture Galicije mocno preoblikujeta, zaradi kompleksnosti projekta pa je tudi z analiticnim pristopom težko razvo- zlati povezave med zasnovo in lokacijo. Povezave med stavbnim kompleksom Mesta kulture Galicije in ožjo lokacijo so le navidezne, saj topografija streh novega stavbnega sestava prvotni lokaciji ne sledi, ampak tvori nekakšno novo lokacijo. Prvotno pobocje ostane razvi- dno le na prehodih med stavbami. Širša lokacija oziro- ma kraj je izražen v izhodišcih in postopkih zasnove in izvedbe, vendar imajo te oblike nacrtnega delovanja za dosego koncnega oblikovnega cilja splošni, in ne samo za ta kraj prepoznaven znacaj. Prenos strukture interpretiranih poti, javnih prostorov in stavbnih celot starega mestnega jedra v projektno zasnovo ter uporaba lokalnih materialov v tlakih, strehah in fasadah Mesta kulture Galicije sta posebna in znacilna prav za ta kraj in projekt. Arhitektu torej le delno uspe povezava z lokacijo – z arhitekturo spreminja pogoje ožje lokacije in se navezuje na širšo lokacijo. Raziskavo lahko sklenemo z ugotovitvijo, da danes arhitektura oziroma stavbe doživljajo v odnosu do kraja in lokacije nekakšno metamorfozo, saj nekatere v sodobnosti najbolj inovativne arhitekture/stavbe ne samo zasedajo dani kraj/lokacijo, ampak ta kraj/lokacijo tudi ustvarjajo. Hkrati spoznavamo, da ostaja pretežno nejasno, kolikšen je dejanski vpliv kraja/lokacije na to preobrazbo ter kako kraj/lokacija informira/vpliva na nove arhitekture/stavbe in kako je kraj/lokacija skozi nove arhitekture/stavbe izražena in oblikovana. 164 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Lucka AŽMAN MOMIRSKI & Rok ŽGALIN KOBE: LOKACIJA, ZASNOVA IN IZVEDBA MESTA KULTURE GALICIJE, 151–166 THE SITE, DESIGN, AND CONSTRUCTION OF THE CITY OF CULTURE OF GALICIA Lucka AŽMAN MOMIRSKI University of Ljubljana, Faculty of Architecture, Zoisova 12, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: lucija.azman@fa.uni-lj.si Rok ŽGALIN KOBE LEGO Architecture, The LEGO Group, Aastvej 1, DK-7190 Billund, Denmark e: mail: koberok@gmail.com SUMMARY New paradigms of architectural design are emerging in the third millennium. An important representative of these paradigms is the American architect Peter Eisenman. His project the City of Culture of Galicia has been under construction since 2000, and the first two buildings of the complex received their use permit in January 2011. This article presents the results of a study of the relations between the building complex of the City of Culture of Galicia, its immediate and wider location, its design, and its construction. In the study, the information obtained during on- site research is of crucial importance. The authors also investigate the city complex in view of other important designs and projects by the architect. The findings show that the links between the City of Culture of Galicia and the immedi- ate location are only virtual because the roof topography of the new buildings does not reflect the original location, but instead creates a new location.The wider location is expressed in the points of departure and the procedures of design and construction, but these forms of planning to achieve the final design goal are general and do not involve a recognizable character typical only for this area. The transfer of the structure of interpreted paths, public spaces, and building blocks of the old city center into the project design and the use of local materials in paving, roofs, and facades is special and characteristic precisely for this place and project. Although the contemporary architecture and buildings experience a significant transformation in relation to the site,it largely remains unclear what the actual impact of the site is on this transformation, how the site informs the new architecture, and how the site is expressed and shaped through the new buildings. Keywords: City of Culture of Galicia, Peter Eisenman, Santiago de Compostela, site, design, construction 165 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Lucka AŽMAN MOMIRSKI & Rok ŽGALIN KOBE: LOKACIJA, ZASNOVA IN IZVEDBA MESTA KULTURE GALICIJE, 151–166 VIRI IN LITERATURA Arhiv (2011): Javnosti nedostopna arhivska razstava natecajnih predlogov za Mesto kulture Galicije v kleti kompleksa Mesta kulture Galicije. Ažman Momirski, L. (1993): Imaginariji arheoloških objektov. Magistrska naloga. Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani. Bedard, J. (1994): Cities of Artificial Excavation – The Work of Peter Eisenman 1978–1988. Rizzoli, New York. Betsky, A. (2002): Landscrapers: building with the land. London, Thames & Hudson. Cassarŕ, S. & P. Eisenman (2006): Peter Eisenman: feints. Milano, Skira. Castińeiras, M. & Q. Cazes (2010): Compostela and Europe: The Story of Diego Gelmirez. Milano, Skira. Cidade da Cultura de Galicia (2011): Brošura Mesta kulture Galicije. Ciorra, P. (1995): Peter Eisenman: Bauten und Pro- jekte. Stuttgart, Deutsche Verlags-Anstalt. City of culture (2011): Dostopno na: http:// files.archinect.com/uploads/ai/aiu_showcase_city_of_ culture_03x.jpg (5. 5. 2011). Curtis, W. (2010): The 'illusion of plans': Eisenman’s landmark vision is a conjuring trick. The Architectural Review, 1364, 32–34. Deitz, P. (2005): Landform future. Architectural Record, 193, 10, 94–98. Eisenman, P. (2004): Barfuss auf weiss glühenden Mauern = Barefoot on white-hot walls. Dunaj, MAK, Ostfildern-Ruit: Hatje Cantz., Eisenman, P. (2005): CodeX: the City of Culture of Galicia. New York, The Monacelli Press. Eisenman, P. (2007): Written into the void: selected writings, 1990–2004. London, Yale University Press. Fondation le Corbusier (2017):Dostopno na: http:// www.fondationlecorbusier.fr/corbuweb/morpheus.as px?sysId=13&IrisObjectId=5784&sysLanguage=en- -en&itemPos=55&itemSort=en-en_sort_string1%20&ite mCount=215&sysParentName=&sysParentId=65 (11. 5. 2017). Ghersi, F. (2007): Eisenman 1960–1990. Dall'architettura concettuale all'architettura testuale. Sanitelo, Biblioteca del Cenide. Gómez-Moriana, R. (2010): City as Landscape: City of Culture of Galicia by Eisenman Architects. Mark, 27, 99–109. Google Earth (2011): Dostopno na: https://www. google.si/intl/sl/earth/. (11. 5. 2017). Grande Cretto (2014): Dostopno na: http://3. bp.blogspot.com/-jGh2XCUKobk/TdZiERaGYpI/AAA- AAAAAAIc/fSBcviFV3lE/s1600/27_RIBA-ARHITEKTI- -GIBELLINA_02.jpg (25. 5. 2014). Groat, L. & D. Wang ( 2002): Architectural research methods. New York, Wiley. Harris, G. & R. Bosco, R. (2011): Eight years late and millions over budget. Dostopno na: http://www.theartnew- spaper.com/articles/Eight%20years%20late%20and%20 millions%20over%20budget/23247 (16. 4. 2011). Informe de fiscalización de la Fundación Cidade da Cultura de Galicia (2010): Dostopno na: http:// www.consellodecontas.es/sites/consello_de_contas/ files/contents/documents/2004/FUNDACION_CIDA- DE_CULTURA_2004_C.pdf (15. 4. 2011). Ivy, R. (2003): Challenging Norms: Eisenman's ob- session. Architectural Record, 191, 10, 82–88. Jewish memorial (2014): Dostopno na: http://www. artsjournal.com/herman/images/JEWISHmemorialPHO- TO1.jpg (25. 5. 2014). King, J. (2003): Provocateur becomes a pragmatist. San Francisco Chronicle, 13. 11. 2003, E1. Kostrencic, A. (2001): Ecce Domus. Oris, 13, 69, 36–53. Martínez-Fornés, A. & P. Abet (2011): Santiago estre- na su nuevo foco de peregrinación cultural. Dostopno na: http://www.abc.es/20110112/cultura/abcp-santiago- -estrena-nuevo-foco-20110112.html (15. 4. 2011). Moneo, R. (2004): Theoretical anxiety and design strategies in the work of eight contemporary architects. London, The MIT Press, Cambridge, Mass. Oficina de Acogida al Peregrino (2017): Dostopno na: https://oficinadelperegrino.com/estadisticas/ (11. 5. 2017). Peirce, C. (1955): Philosophical Writings of Peirce. New York, Justus Buechler. Razstava (2011): Trajna razstava Mesta kulture Gali- cije v stavbi arhiva. Saggio, A. (2004): Moving Lines. From Cannaregio to Castelvecchio. V: Davidson, C. & K. Forster: Peter Eisenman. The Garden of Lost Footsteps, an installation at the Museo di Castelvecchio. Padova, Marsilio. Santiago de Compostela (2011): Encyclopćdia Britannica. Dostopno na: http://www.britannica.com/ EBchecked/topic/523241/Santiago-de-Compostela (15. 4. 2011). Snoj, M. (1997): Slovenski etimološki slovar. Ljublja- na, Mladinska knjiga. SSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika. [Elek- tronska izdaja 1.1]. Ljubljana, DZS. Stephens, S. (2011): City of Culture of Galicia Archi- ve and Library. Architectural Record, 199, 6, 62. Webb, M. (2006): Santiago's second shrine. The Architectural Review, 1309, 28. Webster. Webster's Online Dictionary: Dostopno na: http://www.websters-online-dictionary.org/ (15. 7. 2011). Žgalin Kobe, R. (2014): Preucevanje odnosa med krajem in arhitekturo v obdobju 2000– 2010. Doktorska disertacija. Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljublja- ni, Ljubljana. Žgalin Kobe, R. & L. Ažman Momirski (2013): Mesto kulture Galicije. Arhitektov bilten, 43, 197-198, 63–69. 166 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 original scientific article DOI 10.19233/ASHS.2018.12 received: 2016-07-14 VALORIZACIJA DENDRO ELEMENATA U PARKOVIMA I PEJSAŽNIM POVRŠINAMA NA PODRUCJU ŠIBENSKO-KNINSKE ŽUPANIJE Boris DORBIC Politehnika „Marko Marulic“ v Kninu, Oddelek za kmetijstvo krasa, Petra Krešimira IV. 30, 22 300 Knin, Hrvaška e-mail: bdorbic@veleknin.hr Elma TEMIM Univerziteta „Džemal Bijedic“ Mostar, Agromediteranska fakulteta, Univerzitetski kampus bb, 88 104 Mostar, Bosna in Hercegovina e-mail: elma.temim@unmo.ba IZVLECEK Krajinsko nacrtovanje in gojenje nasadov v Šibeniku in okolici po drugi svetovni vojni doživlja svoj razcvet. Na obmocju Šibensko-kninske županije se pri nacrtovanju krajinskih površin uporablja avtohtona in alohtona den- droflora. Cilj dela je bil analizirati funkcionalne in estetske vrednosti dendroloških vrst v krajinski sestavi izbranih krajinskih površin.Preferenco lokalnega prebivalstva o estetski vrednosti krajinskih površin v vzorcu smo dolocili z opazovanjem in anketiranjem lokalnih prebivalcev.Pridobljeni podatki kažejo, da so anketiranci bolj nagnjeni k obalni “parkovni” krajini. Najboljše povprecne ocene so dobile naslednje parkovne lokacije:Primošten -2 (2,27/3,0), Šibenik -1 (1,55/3,0),Vodice -1 (1,53/3,0),Vodice -2 (1,51/3,0), Šibenik -2 (1,50/3,0) itd. Kljucne besede: valorizacija, estetska izkušnja, krajinske površine, dendrološke vrste, Šibensko-kninska županija LA VALORIZZAZIONE DEGLI ELEMENTI DEL DENDRO E DELLE AREE DEL PAESAGGIO NEL TERRITORIO DELLA CONTEA DI SEBENICO E TENIN SINTESI La sistemazione del paesaggio e l’impianto delle piantagioni a Sebenico e nei dintorni fioriscono dopo la Seconda guerra mondiale.Lo scopo dello studio era di analizzare i valori funzionali e quelli estetici delle specie dendrologiche nella composizione del paesaggio sulle superfici paesaggistiche selezionate.La preferenza della popolazione locale riguardo il valore estetico delle aree di paesaggio prese in considerazione č stata determinata tramite l’osservazione e il sondaggio degli abitanti del luogo. I dati ottenuti mostrano che gli intervistati sono piů inclini verso il paesaggio del «parco» costiero.La media dei punteggi migliori era stata assegnata ai seguenti siti:Primošten (Capocesto) -2 (2.27 / 3.0), Šibenik (Sebenico) -1 (1.55 / 3.0),Vodice (Vodizze) -1 (1.53 / 3.0),Vodice (Vodizze) - 2 (1,51 / 3,0), Sebenico (Sebenico) -2 (1,50 / 3,0) ecc. Parole chiave:valorizzazione, esperienza estetica, aree del paesaggio, specie dendrologiche, Regione di Sebenico e Tenin 167 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Boris DORBIC & Elma TEMIM: VALORIZACIJA DENDRO ELEMENATA U PARKOVIMA I PEJSAŽNIM POVRŠINAMA ..., 167–192 UVOD Razvoj vrtlarstva i krajobraznog ureëenja na podruc- ju Šibenika i okolice je zapocet krajem 19. stoljeca, projektiranjem, oblikovanjem i ureëenjem gradskog perivoja Roberta Visianija u samom centru grada. Na podrucju Šibensko-kninske županije prevladava mješo- vita upotreba autohtonog i alohtonog drveca i grmlja, zbog cega su, posebno na novoformiranim pejsažnim površinama, uocene negativne vizaualno-estetske znacajke istih u prostoru (Dobrilovic, 2006), obzirom ovakav pristup poskupljuje održavanje. Vizualna per- cepcija prostora je subjektivna i prvenstveno ovisna o pojedinacnim stavovima koji su formirani na temelju obrazovnog nivoa, kulturoloških i tradicionalnih navika stanovništva (Kravanja, 2005; Perekovic i sur., 2007; Miškic-Domislic, Perekovic i Anicic, 2013). O izboru biljnih vrsta i njihovog kondicijskog stanja ovise estet- sko-oblikovni i tehnicki ekonomski rezultati samog oblikovanja (Catara i sur., 2006). Tradicionalne navike u krajobraznom ureëenju utemeljene su prvenstveno na uporabi autohtonih i odomacenih vrsta za mediteransko podrucje (Rosavec, Barcic i Španjol, 2005; Catara i sur., 2006; Šišic, 2011). Ovakav pristup danas ima veliki znacaj i sa stajališta ekološkog pristupa oblikovanju pejsažnih površina. Autohtone vrste osim što su prilagoëene ekološkim uvjetima podrucja znacajno doprinose autenticnosti krajobraza i imaju pozitivan financijski ucinak na troš- kove održavanja pejsažnih površina. Takoëer u ocuvanju krajobraznog mediteranskog identiteta treba posvetiti pažnju na „izbjegavanje“ den- droloških vrsta za submediteran i kontinent. Slicne vrste saëene su i na podrucju grada Splita (Grgurevic, 2004) i Dubrovnika (Šišic i Kapovic, 2004). Na ovom prostoru su razlicite prirodne znacajke: kontinentalni i zagorski, te obalni i otocni dio. Shodno klimatskim uvjetima i tlu razvio se odgovarajuci biljni pokrov u dva osnovna pojasa, mediteranski i brdski submediteranski (Tomic i sur., 2006). Literaturni izvori koji se bave ulogom pejsažnih površina navode da funkcionalna uloga istih ovisi prije svega o njihovom održavanju (Turalija, 2005; Poje, 2012). Kod odabira dendroloških vrsta veoma je znaca- jan i kriterij vitalnosti pojedinih autohtonih i odabranih alohtonih vrsta (Vratuša i Anastasijevic, 2005; Diminic i Hrašovec, 2005) (Slike 1 i 2). Imajuci u vidu sve naprijed izneseno cilj rada bio je analizirati funkcionalne i estetske vrijednosti dendrolo- ških vrsta na pejsažnim površinama u krajobrazu gra- dova i opcina Šibensko-kninske županije. Kako bi cilj bio postignut korištena je ocjena estetskih karakteristika biljnog materijala koji se koristi na oglednim pejsažnim površinama. Slika 1: Promrzle palme u Dubrovniku, umanjuju estetsku vrijednost prostora (Photo: Boris Dorbic, 2017) Slika 2: Problematika uporabe travnjaka na Mediteranu (Photo: Boris Dorbic, 2017)1 Materijali i metode Terenskim istraživanjem, obavljenim tijekom 2012– 2014. godine na podrucju Šibensko-kninske županije odabran je uzorak koji sacinjavaju po cetiri lokaliteta u gradovima Knin, Drniš, Vodice, Šibenik i u Opcini Primošten. Dobiveni uzorak je sadržavao ukupno 20 mikro lokaliteta (Slike 3–7). Gradovi Vodice, Šibenik i Opcina Primošten, kao lo- kaliteti (s primorskog dijela županije) odabrani su jer se Problematiku uporabe travnjaka u sustavu gradskog zelenila na Mediteranu iznose mnogi autori (Šišic, 2011). Ukrasni travnjak na Med- iteranu za punocu svog estetskog doživljaja zahtjeva obilje vode, gnojiva i njege. 168 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Boris DORBIC & Elma TEMIM: VALORIZACIJA DENDRO ELEMENATA U PARKOVIMA I PEJSAŽNIM POVRŠINAMA ..., 167–192 Slika 3: Valorizirani lokaliteti na podrucju grada Knina (Google maps)2 Slika 4: Valorizirani lokaliteti na podrucju grada Drniša (Google maps)3 Slika 5: Valorizirani lokaliteti na podrucju grada Vodice (Google maps)4 Slika 6: Valorizirani lokaliteti na podrucju grada Šibenika (Google maps)5 alohtone i autohtone vrste za Mediteran kao što su: Tamarix sp., Pyracantha coccinea M. Roem., Nerium oleander L. Trachycarpus fortunei (Hook.) H. Wendl., Quercus ilex L., Celtis australis L., Lavandula angustifolia L., Teucrium fruticans L., Pittosporum tobira Thunb. ex Murray W. T. Aiton. i dr. Nasuprot njima gradovi Knin i Drniš, odabrani su kao lokaliteti iz zaleëa županije. Ovo podrucje ima veci izbor reprezentativnih mikro lokaliteta (u pogledu odabira vodilo se racuna o raznovrsnosti pejsažnih po- Slika 7: Valorizirani lokaliteti na podrucju opcine Pri vršina, nasada i parkova (namjena, velicina, estetika)) u mošten (Google maps)6 kojima su u vecoj mjeri korištene vrste karakteristicne za submediteransko podrucje, kao što su: Aesculus u njima nalazi veci izbor reprezentativnih mikro lokali-hippocastanum L., Buxus sempervirens L., Tilia cordata teta (u pogledu odabira vodilo se racuna o raznovrsnosti Mill., Betula pendula Roth., Spiraea x vanhouttei Briot pejsažnih površina, nasada i parkova (namjena, vrste, Zabel., Prunus cerasifera L., Acer negundo L., Hibiscus velicina, estetika). U njima se u vecoj mjeri primjenjuju syriacus L., Robinia pseudoacacia L., Celtis australis L., 2 Oznaceni lokaliteti: (1) Park ispred zgrade Gradske uprave u Kninu; (2) Park osnovne škole u Kninu; (3) Nasadi kod Gradske uprave u Kninu; (4) Park kod zgrade Opcinskog suda u Kninu. 3 Oznaceni lokaliteti: (1) Gradski park u Drnišu; (2) Pejsažna površina kod Gradske uprave u Drnišu; (3) Pejsažna površina kod Hrvatskog zavoda za mirovinsko osiguranje u Drnišu; (3) Linijski nasadi kod Autobusnog kolodvora u Drnišu. 4 Oznaceni lokaliteti: (1) Linijski nasadi uz obalu u Vodicama; (2) Pejsažna površina ispred Doma zdravlja u Vodicama; (3) Gradski park „Poljana“ u Vodicama; (4) Gradski park kod tržnice u Vodicama. 5 Oznaceni lokaliteti: (1) Perivoj „Roberta Visianija“ u Šibeniku; (2) Park „Luje Marune“ u Šibeniku; (3) Nasadi na obali dr. Franje Tuëmana; (4) Pejsažna površina ispred tzv. „Plavog nebodera“ u Šibeniku. 6 Oznaceni lokaliteti: (1) Linijski nasadi kod ulaza u opcinu Primošten; (2) Park „don. Ive Šarica“ u Primoštenu; (3) Pejsažni otok ispred konobe „Torkul“ u Primoštenu; (3) Nasadi na obali i trgu „don. Ive Šarica“ u Primoštenu. 169 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Boris DORBIC & Elma TEMIM: VALORIZACIJA DENDRO ELEMENATA U PARKOVIMA I PEJSAŽNIM POVRŠINAMA ..., 167–192 Tablica 1: Korištene dimenzije i bipolarni pridjevi (Dorbic, 2015) Ispitana obilježja Bipolarni pridjevi ružno/lijepo nezanimljivo/zanimljivoESTETSKI monotono/raznoliko odbojno/privlacno neskladno/skladno dosadan/uzbudljiv nepoznato/poznatoAKTIVNOST neorganizirano/organizirano tradicionalno/moderno neureëeno/ureëeno tamno/svjetlo strano/bliskoPOTENCIJAL amatersko/profesionalno siromašno/bogato neupecatljivo/upecatljivo nepotpuno/potpuno jednoliko/raznoliko KOMPLEKSNOSTJednostavno/složeno neuravnoteženo/uravnoteženo nedefi nirano/defi nirano Platanus x acerifolia (Aiton) Wild., Sophora japonica L., Thuja occidentalis L., Cupressus arizonica Greene., Thujopsis dolabrata (Thunb. ex L. f) i dr. Dendrološke biljne vrste su determinirane temeljem relevantne flo- risticke literature (Tutin i sur., 1964–1980; Šilic, 1983; Walters i sur., 1984–1986; Walters i sur., 1989; Domac, 1994; Erhardt i sur., 2002; Vidakovic i Franjic, 2004; Idžojtic, 2009). Standardizacija pejsažnih površina na istraživanim mikro lokalitetima Šibensko-kninske županije izvršena je pomocu Vujkovic (2008). Mikro lokaliteti su svrstani u pejsažne površine javne uporabe (škverovi i nasadi duž prometnica), te u pejsažne površine ogranicene uporabe (nasadi unutar bloka i pejsažne površine specijalnog karaktera). Anketom lokalnog stanovništva ispitala se preferen- cija lokalnog stanovništva o uporabi i znacaju pojedinih vrsta i estetskoj vrijednosti pejsažnih površina u uzorku na osnovu tih uporabljenih vrsta. Istraživanje je prove- deno na prigodnom kvotnom uzorku ispitanika (N=40) metodom ankete od veljace do svibnja mjeseca 2014. godine. Rezultati valorizacije dobiveni anketom za po- jedinacne lokalitete su usporeëeni sa stanjem na terenu (Perekovic i sur., 2007). Upitnik su ispunjavali strucnjaci s podrucja agronomije i šumarstva koji su pohaëali module iz ukrasnog bilja i krajobrazne arhitekture kao i pripadnici šire javnosti. Uzorak ispitanika odabran je na osnovu razlika u preferencijama razlicitih skupina (Todorova, Asakawa i Aikoh, 2004). Ispitivanje je provedeno u gradovima: Šibenik, Knin, Drniš i Vodice, te Opcini Primošten metodom pismenog anketnog upitnika. Rezultati dobiveni anketiranjem po metodi sedmostupanjske ljestvice semantickog diferencijala obraëeni su statistickim metodama. Me- toda semantickog diferencijala se temelji na prosudbi estetskog znacenja prostora, s vecim u odnosu na pro- store s manjim sadržajem mediteranskih biljnih vrsta, na osnovi prosudbe fotografija (lokaliteti su fotografirani u ljeto 2013. godine). Anketni upitnik je baziran na 20 bipolarnih pitanja, a jednostavna ljestvica semantickog diferencijala7 poslužila je ispitanicima da na jednom mjestu, na numeriranoj liniji unesu svoju ocjenu, od maksimalnog neslaganja do maksimalnog slaganja. Stupnjevi 1, 2 i 3 oznacavaju stupanj u kojem pridjev, prema stavu ispitanika, opisuje zadani lokalitet. Vrije- dnost (+3) je maksimalno slaganje, a (-3) maksimalno neslaganje s tvrdnjom, dok (0) oznacava neutralan stav, koji ukazuje da su oba suprotna pridjeva podjednako tocno opisala detalj ponuëen ispitaniku. Provedeno istraživanje za cilj je imalo prije svega ukazati na ci- njenicu da su tipicne mediteranske vrste funkcionalnije i estetski krajobrazno vrjednije u pejsažnom sustavu gradova na podrucju Šibensko-kninske županije. Danas je evidentno na mnogim podrucjima da se kod projek- tiranja pejsažnih gradskih površina malo ili nikako ne vodi racuna o njihovim zahtjevima prema ekološkim cimbenicima sredine. Ovakav pristup dovodi do vecih ulaganja u održavanje samog biljnog materijal, njego- vog bržeg propadanja pri pojavi ekstremnih klimatskih cimbenika, a upitan je i vijek trajanja pojedinacnih jedinki. Pridjevi, sva cetiri ispitana obilježja, odabrani su na osnovu anketnog istraživanja. Manja grupa ispita- nika (N=30), u preliminarnom istraživanju na anketnom listicu s velikim brojem bipolarnih pridjeva odreëivala je one koji najbliže, prema njihovom mišljenju valori- ziraju, dane fotografije. Na osnovu ove ankete formiran je glavni anketni glavni upitnik za istraživanje u koji su uzeti bipolarni pridjevi s najvecom frekvencijom. Slicnu metodologiju navedenog postupka je provela i Anicic (1997). Pretpostavlja se da su tipicne mediteranske vrste (au- tohtone i alohtone) funkcionalnije i estetski krajobrazno vrjednije u pejsažnom sustavu gradova na podrucju Šibensko-kninske županije. Bipolarni parovi (-3 do +3) su ocijenjeni s ocjenama 1-malo, 2-prilicno i 3-veoma (ocjena: 0-neutralan, -1 i 1-malo, -2 i 2-prilicno i -3 i 3-veoma). 170 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Boris DORBIC & Elma TEMIM: VALORIZACIJA DENDRO ELEMENATA U PARKOVIMA I PEJSAŽNIM POVRŠINAMA ..., 167–192 Slika 8: Južni ulaz u Perivoj Roberta Visianija, krajem 19. stoljeca (Markovic, 2009, 170) Slika 9: Nasadi na šibenskoj poljani (Blaževic, 2015)8 Slika 10: Tlocrt Šibenika, prva polovica 20 st. (Zaninovic, 2017)9 Prilog poznavanju povijest pejsažnog ureĹenja Šibenika i okolice tijekom 20. stoljeca Vrtovi i parkovi u prošlosti zasigurno nisu bili najva- žniji u komunalnom životu, gradova i naselja, ali su bili nezaobilazni i oduvijek prisutni u svijesti pucanstva te u slici gradova (Obad Šcitaroci i Bojanic Obad Šcitaroci, 1996). Teška gospodarska kriza krajem 19. stoljeca i u prvim desetljecima 20 stoljeca otežavala je razvoj pejsa- žnog oblikovanja pa tako i na podrucju Šibenika i njegove okolice. Šibenik ipak polako zapocinje mijenjati težacku sliku gradskog tkiva, širi se prema istocnim dijelovima. Privatna zbirka fotografi ja Milivoja Blaževica, 2015. Razvoj vrtlarstva i krajobraznog ureëenja na podru- cju Šibenika je zapocet krajem 19. stoljeca, projekti- ranjem, oblikovanjem i ureëenjem gradskog perivoja Roberta Visianija te Gradske poljane u samom centru grada (Slike 8–9). Do tada su sporadicno ureëivani manji privatni vr- tovi, uglavnom bogatijeg talijanskog graëanstva. Vecina zapisa o uzgoju ukrasnog bilja i krajobraznom ureëenju u ovom razdoblju su na talijanskom jeziku ili su tiskani u Italiji. Hr- vatsko graëanstvo tada nije odvec marilo za ovom dje- latnošcu. Pucanstvo je preživljavalo, uzgojem vecinom ratarskih i povrcarskih kultura. Pocetkom 20. stoljeca grad se pocinje polako urbanizirati, pocinju se održavati gradske ulice i trgovi, gradi se Pokrajinska bolnica i sud (Dorbic i Temim, 2016). Pejsažno ureëenje Šibenika i okolice svoj procvat doživljava nakon II. svjetskog rata. Najviše se radilo na pošumljavanju i podizanju novih pejsažnih površina u okviru novo izgraëenih stambenih zgrada na istocnim dijelovima grada. Nije se vodilo racuna o primijenjenim biljnim vrstama i njihovoj zemljopisnoj pripadnosti, a izgled stambenog okoliša ima veliki utjecaj na izbor mjesta stanovanja (Seferagic, 1988). Estetska slika grada izuzetno je loša. U tlorisnoj i panoramskoj slici Šibenika za grad znacajna parkovna arhitektura je nepovezana, toc- kasto je smještena u gradu i zbog razmjerno malene površine (s iznimkom perivojne šume Šubicevac) nije osobito zamjetljiva u cjelovitoj slici grada (Slike 10–13) (Bojanic Obad Šcitaroci i Obad Šcitaroci, 1998). Izložba „Saveznicko bombardiranje Šibenika 1943–1944“. Organizatori, Državni arhiv Šibenik i Muzej grada Drniša, 2017: Na danom tlocrtu iz prve polovice 20. stoljeca uocava se slaba zastupljenost nasada i pejsažnih površina (obojeno zelenim). Najznacajniji objekti parkovne arhitekture, koji su uocljivi na fotografi ji bili su Perivoj „Roberta Visianija“ i Park „Luje Marune“ u centru Šibenika. Druge pejsažne površine su „nevidljive“ u vidu vrtova bogatijih vila, utilitarnih vrtova te drvorednog i pojedinacnog gradskog zelenila. U okviru urbanog vrtlarstva graëani su dosta uzgajali i povrce (Blaževic, 2007). 171 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Boris DORBIC & Elma TEMIM: VALORIZACIJA DENDRO ELEMENATA U PARKOVIMA I PEJSAŽNIM POVRŠINAMA ..., 167–192 Slika 11: Perivoj R. Vissianija za vrijeme saveznickog bombardiranja Šibenika (Zaninovic, 2017)10 Slika 12: Zracni snimak Šibenika, druga polovica 20 . st. (Blaževic, 2015)11 Slika 13: Fotografije gradskog tkiva Šibenika-pogled-1., 2017. (Photo: Boris Dorbic, 2017)12 10 Milivoj Blaževic: Bilješke i zapisi o Šibeniku, rukopis., U razdoblju od 13. 12. 1943. godine na dan Sv. Lucije pa do 18. 03. 1944. godine Šibenik je u nekoliko navrata bombardiran od saveznicke avijacije Velike Britanije i SAD-a. Buduci da je od pada Italije 08 .09. 1943. godine Dalmacija ponovno pripojena NDH, saveznici su u okviru tzv. akcija „Cišcenja“ zrakoplovnim bombarderima iz Južne Italije iz baze u Talijanskoj Foggi izvršili mnogobrojna bombardiranja diljem Jadranskog primorja i unutrašnjost NDH. Grad Šibenik je doživio najveca bombardiranja: 2–3. 12. 1943, 13. 12. 1943, 13. 01. 1944, 22. 02. 1944, 16–17. 03. 1944 prilikom cega je izbaceno bližu 360 tona avionskih bombi, od kojih je poginulo oko 300 graëana. Osim vojnih objekata i luckih postrojenja srušen je veliki dio šibenske obale i stambenih zgrada u gradskoj jezgri, Gradska vijecnica iz 16. stoljeca, gornji dio Šibenskog parka prema prostoru Šibenske poljane i Gradske kavane koja je podignuta 1856. godine. Dugo vremena ona je služila kao šibenska narodno–Slavljanska, a kasnije kao Hrvatska narodna citaonica. Uz kavanu Medulic i Grand Hotel Krka od pocetka 20. stoljeca to je mjesto zabavnog i trivijalnog sloja graëana iz redova lijecnika, pravnika, arhitekata, agronoma, trgovaca itd. Interijer Grand Hotela Krka bio je adekvatno ureëen s razlicitim mediteranskim dendrološkim biljem. U dvorištu su se nalazile i dekorativne betonske žardinjere sa sezonskim cvijecem i ukrasnim grmovima. Potom je srušeno i nekoliko bolnickih zgrada sa nasadima, dio zgrade Okružnog suda i pejsažna površina uz ulaz, kao i više razlicitih objekata u širem predgraëu šibenika. 11 Privatna zbirka fotografi ja Milivoja Blaževica, 2015. 12 Na podrucju grada Šibenika nakon 2000. godine izgraëena su uglavnom stambena naselja s pejsažnim površinama i nasadima u „novi- jim“ gradskim cetvrtima: Bioci, Meterize, Jamnjak itd. Djelomicno se gradilo i na podrucju Šubicevca, gdje je u blizini gradskog stadiona izgraëen stambeni kompleks manjih zgrada s privatnim vrtovima i nekim autohtonim dendrološkim vrstama. Novo izgraëeni trgovacki centri, najreprezentativniji od njih T. C. Dalmare takoëer je okružen s nasadima i travnjacima. Ostali nasadi, u centru grada, smješteni uz obiteljske kuce zadržali su uglavnom formu i sadržaj iz modernog urbanistickog razvoja Šibenika. 172 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Boris DORBIC & Elma TEMIM: VALORIZACIJA DENDRO ELEMENATA U PARKOVIMA I PEJSAŽNIM POVRŠINAMA ..., 167–192 Slika 14: Kuca Radl u Šibeniku, prva polovica 20 st. (Photo: Boris Dorbic, 2017)13 Slika 15: Kucice u perivoju Roberta Visianija, druga polovica 20 st. (Blaževic, 2014)17 Od pocetka studenoga 1956. godine bio je ureëivan prostor gornjeg i donjeg dijela šibenskog perivoja Ro- berta Visianija.15 U tom razdoblju se vodilo više brige i o samoj njezi i ureëenju gradskoj perivoja. Pozornije su se njegovale cvjetne gredice, orezivalo drvece i gr- mlje, cistile staze i parkovne površine od otpalog lišca Da se o estetskoj slici grada i društvenom životu u i komunalnih otpadaka. Centralna perivojna fontana, Šibeniku vodilo racuna i nakon Drugog svjetskog rata, takoëer se pozornije održavala i za navedenu svrhu ona potvrëuju sjecanja mr. sc. Milivoja Blaževica koji nara-je detaljno ocišcena od naslaga algi i kamenca. Da bi tivno ocrtava tadašnje naizgled trivijalne „urbanisticke“ se povecao estetski doživljaj iste u nju je nastanjeno i detalje koji mogu biti korisni za unapreëenje krajo-desetak šaranovih kolija („zlatne ribice“). Bili su okiceni brazne struke. U navedenom razdoblju se posvecivala i razliciti grmovi te stabla s papirnatim i plasticnim lam- pažnja estetici i detaljima u smislu stvaranja zaokružene pionima, trakama i kuglicama. Svjetlecim lampicama su estetske slike i ispravne kompozicije pojedinog otvore-bila okicena i neka od vecih borovih stabala. Blaževic, nog prostora. Tadašnji gradski oci su spajali razlicite kao povjesnicar umjetnosti istice da je navedeno obli- struke u svrhu realizacije zadanog projekta. Primjer toga kovanje imalo smisla i nije bilo pretjerano kiceno te da je svojevrsno ureëenje gradskog perivoja za vrijeme bi se navedena „retro forma“ mogla koristiti za buduca zimskog razdoblja i školskih praznika.14 adventska ukrašavanja perivoja (Slika 15).16 13 Kuca s priložene fotografi je bila je u vlasništvu šibenske-trgovacko-obrtnicke obitelji Radl (sada u vlasništvu obitelji Bujas), a izgraëena je u klasicnom stilu, prvih godina 20. stoljeca, kao dvokatnica po uzoru na Austrijsku arhitekturu toga razdoblja (Slika 14). Ispred kuce je od ulaznih vrata kapije prema ulazu izvedeno kaskadno betonsko stubište, a s obje strane su izgraëeni pravokutni vrtni prostori ispunjeni s mediteranskim nižim i visocijim raslinjem, oleandrom (Nerium oleander L.), šimširom (Buxus sempervirens L.), ružmarinom (Rosmarinus officinalis L.), pitosporom(Pittosporum tobira Thunb. ex Murray W. T. Aiton.) itd., te velikim stablima sibirskog brijesta i albicije. U gor- njoj etaži vrtnog prostora nalazi se volijera „kavez“ osrednje velicine, namijenjen uzgoju sitne ukrasne peradi (kokoši, fazani, biserke, golubovi). Karakteristika prvih godina 20. st u razdoblju izmeëu 1900–1910. jest da se javlja uzgoj ukrasne peradi i golubova kako meëu šibenskim graëanstvom tako i u obližnjim mjestima, Vodice, Tijesno i Murter. Lijepo oblikovane vrtove s ukrasnim biljem tada je imalo uglavnom imucnije graëanstvo Šibenika (Fortis, 2004, prema Dorbic, Pamukovic i Blaževic, 2014). To su bile obitelji; Fulgosi, Divnic i dr. Ostali graëani su uglavnom sadili sezonsko povrce, po koju vocku i malo ukrasnog bilja za roëendane, svetkovine itd. Uzgajali su: krizanteme (Chrysanthemum sp.), ruže (Rosaspp.), lijepu katu (Callisthepus chinensis L.), gladiole (Gladiolus hybridum), kokarde (Ga- illardia sp.), ljiljane (Lilium sp.), neven (Calendula officinalis L.), lavandu (Lavandula sp.), ružmarin (Rosmarinus officinalis L.), jorgovan (Syringa vulgaris L.) itd. (Dorbic, Pamukovic i Blaževic, 2014). 14 Prema kazivanju mr. sc. Milivoja Blaževica (2016), U realizaciji tog projekta sudjelovali su djelatnici komunalnog poduzeca Zelenila, radnici tehnicke službe šibenskog narodnog kazališta, njihovi scenaristi, gradski dekorateri trgovackih izloga (gosp. Stojic, Šaric i dr). Djelatnici šibenske narodne tehnike (Vidovic i Antunac). 15 Prema kazivanju mr. sc. Milivoja Blaževica (2016)., U Gradskom perivoju bilo je postavljeno 10-tak „bajkovitih“ drvenih kucica s ogr- adama, zatim likovi Snježane i sedam patuljaka, drvene fi gure domacih i divljih životinja u narativnoj velicini, stilizirane šumske gljive itd. Figure su bile postavljene uz glavne i sporedne dijelove perivoja. 16 Takoëer se prisjeca razgovora s bivšim gradonacelnikom Frankom Cekom koji mu je pricao da je gradska uprava i koncem 90 ih godina 20. st. bila zainteresirana za kicenje parka u vrijeme adventa. Navedeno vjerojatno nije bilo ostvareno zbog fi nancijskih razloga. 17 Privatna zbirka fotografi ja Milivoja Blaževica, 2014 (Slika 15). 173 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Boris DORBIC & Elma TEMIM: VALORIZACIJA DENDRO ELEMENATA U PARKOVIMA I PEJSAŽNIM POVRŠINAMA ..., 167–192 Slika 16: Adventski ures Perivoja Roberta Visianija u Šibeniku (Photo: Boris Dorbic, 2015)18 Podizanje nasada i pejsažno ureëenje Šibenika i okolice svoj procvat doživljava nakon Drugoga svjet- skog rata. Ponajviše se radilo na pošumljavanju i eko- loško-oblikovnom podizanju novih pejsažnih površina u sklopu novo-izgraëenih stambenih naselja u istocnim dijelovima grada. Sustav održavanja gradskih nasada provodila je gradska tvrtka „Zelenilo“. Pioniri šibenskog pejsažnog ureëenja su takoëer doprinijeli stvaranju urbane slike grada. Na gradskom podrucju nakon 1952. godine sve se više gradi, a time se povecavaju nove površine pod nasadima. Godine 1956. Šibenik s pošumljenom okolicom ima oko 1 m2 nasada po stanovniku, dok je 1964. godine zasnovano novih 3500 m2 razlicitih nasada, podignut je perivoj uz neboder na Baldekinu itd. I u tom vre- menskom razdoblju uvelike se podižu nove stambene zgrade, a samim time i pejsažne površine (Dorbic i Temim, 2015). Komunalno poduzece „Zelenilo“ je projektiralo, ureëivalo i održavalo javne gradske pejsažne površine u skladu s vlastitim mogucnostima (Slike 18 i 19). Nakon 1980. godine sve je veca uporaba neadekvatnih alohto- nih vrsta ukrasnog bilja. Povijest podizanja nasada Vodica zapocinje tijekom 50-ih godina 20. stoljeca, a usko je povezana s pocecima organiziranog djelovanja turizma. Sadnja palmi u Vodi- cama zapocinje krajem 1970-ih godina. Godine 1947. pocelo se pošumljavati na primoštenskom poluotoku. Pejsažno ureëenje Primoštena je zapocelo s razvitkom Slika 17: Glicinija-ures šibenske gradske jezgre (Photo: Boris Dorbic, 2017)19 turizma. Godine 1957. u Primoštenu je osnovano Turi- sticko društvo ciji je prvi predsjednik bio Tome Huljev. Centralni park don. Ive Šarica u Primoštenu je izgraëen 1959. godine, a palme na obali su posaëene 1970. godine. Pejsažno ureëenje Knina zapocelo je poslije 1920. godine. Prvotno su se pocele saditi lipe (Tiliasp.). Platane (Platanus sp.) koje su posaëene u Kninu stare su više od 170 godina (Dorbic i Temim, 2015). REZULTATI I RASPRAVA Valorizacija i opis istraživanih pejsažnih površina metodom promatranja Valorizacija i opis istraživanih pejsažnih površina metodom promatranja po lokalitetima prikazan je tablicno. 18 Posljednjih nekoliko godina u Šibeniku se u organizaciji Gradske uprave i komunalne tvrtke „Zelenilo“ zapocelo s ureëenjem Gradskog perivoja za vrijeme adventa, što je pohvalno, a vodi k „oživljavanju“ gradskog centra. U ureëenju prostora bilo bi bolje koristiti tradi- cionalne ugostiteljske objekte „kucice“ (koje su korištene 50-ih godina 20. stoljeca, razlicite dalmatinske kamene kuce i bunje). 19 Prema kazivanju mr. sc. Milivoja Blaževica., Penjacica glicinije (Wisteria sinensis (Sims) DC.) je posaëena iza II. Svjetskog rata, buduci je u bombardiranju Šibenika srušena obližnja zgrada obitelji Ventturini. Uklanjanjem ruševine navedene zgrade, izgraëen je trg (površine oko 400 m2), koji se neposredno nalazi uz poznatu šibensku kavanu Medulic. Uz prizemni dio zida na trgu posaëeno je razlicito medi- teransko raslinje manjeg i veceg habitusa. Glicinija (W. sinensis) koja i sada izgleda ukrasno i funkcionalno ima preko 70 godina, brigu oko njenog održavanja vode djelatnici šibenske komunalne tvrtke „Zelenilo“, dok su je u prošlosti njegovali clanovi šibenske obitelji Pedišic, koji žive u obližnjoj zgradi (Slika 22). 174 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Boris DORBIC & Elma TEMIM: VALORIZACIJA DENDRO ELEMENATA U PARKOVIMA I PEJSAŽNIM POVRŠINAMA ..., 167–192 Slika 18: Stambeno Naselje na Baldekinu 2015. godine (Photo: Boris Dorbic, 2015., prema Dorbic i Temim, 2015) Slika 19: Stambeno Naselje na Vidicima 2017. godine (Photo: Boris Dorbic, 2017)20 1. Lokaliteti-Knin Fotografije lokaliteta nisu iznesene jer se navedeni ne nalaze unutar 10 najbolje rangiranih. Tablica 2: Istraživani pejsažni lokalitet: Park ispred zgrade Gradske uprave u Kninu (Lokalitet K-1.) – kriticki osvrt na pejsažne karakteristike (Dorbic, 2015) Naziv lokaliteta Karakteristicne vrste Opis prostora i kriticki osvrt Park ispred zgrade Gradske uprave u Kninu (Lokalitet K-1.) Aesculus hippocastanumL., Buxus semper virens L., Laurus nobilis L., Sophora japonica L., Tilia cordata Mill. i dr. Parkovni prostor je okružen visokim stablima za submediteran guste krošnje koja zaklanjaju vizuru zgrade Gradske uprave. Prostor obuhvaca dvije zaobljene pravokutne površine s središnjim okruglim platoima, oko kojih su zasnovane „izlomljene“ pejsažne površine s mjestimicno posaëenim drvecem i grmljem. Park je slabo organiziran, defi niran i nedovoljno profesionalno oblikovan. Travne površine bi trebalo minimalizirati i cvjetne gredice modernizirati. Tablica 3: Istraživani pejsažni lokalitet: Park osnovne škole u Kninu (Lokalitet K-2.) – kriticki osvrt na pejsažne karakteristike (Dorbic, 2015) Naziv lokaliteta Karakteristicne vrste Opis prostora i kriticki osvrt Park osnovne škole u Kninu (Lokalitet K-2.) Acer negundoL., Betula pendula Roth., Cedrus atlantica (Endl.) Manetti ex Carriere., Spiraea x vanhouttei Briot Zabel., Tilia cordataMill. i dr. Park se nalazi u ulici F. Tuëmana. Parku nedostaje oblikovnog karaktera, skladnosti i organiziranosti. Središnji parkovni prostor sacinjava nekoliko nepravilnih pejsažnih površina s neskladno posaëenim stablima te obrubom od stabala i neuredno održavane živice. Prostor je potrebno temeljito arhitektonski reorganizirati, posebno oživiceni i centralni dio parka. Prevladavaju alohtone vrste za submediteran. 20 Ureëenje pejsažnih površina u okviru novopodignutih stambenih zgrada u okviru novopodignutih zgrada krajem 70-ih i 80-ih godina 20. stoljeca odvijalo se ne sustavno i bez prikladne kompozicije. Nakon izvršene gradnje pristupalo se „Ad hoc“ ureëenju okoliša s vrsta- ma drveca i grmlja kupljenih u obližnjim rasadnicima. Uglavnom su to bila manja stabla Atlaskog (Cedrus atlanticaManetti ex Endl.) i himalajskog cedra (Cedrus deodara(Roxb.) G. Don), bagrema (Robinia pseudoacaciaL.), alepskog bora (Pinus hallapensis Mill.), brijesta (Ulmus sp.), badema (Prunus dulcisL.), vinike (Prunus cersiferaEhrh., smreke (Picea sp.), košcele (Celtis australisL.) i grmova: Vanhuteove surucice (Spiraea x vanhouttei (Briot) Zabel), lavande (Lavandulasp.), ružmarina (Rosmarinus officinalis L.), kadulje (Salvia officinalis L.), smilja (Hellychrisum italicum L.), oleandra (Nerium oleander L.), agave (Agave americana L.), juke (Yucca sp.) itd. 175 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Boris DORBIC & Elma TEMIM: VALORIZACIJA DENDRO ELEMENATA U PARKOVIMA I PEJSAŽNIM POVRŠINAMA ..., 167–192 Tablica 4: Istraživani pejsažni lokalitet: Nasadi kod Gradske uprave u Kninu (Lokalitet K-3.) – kriticki osvrt na pejsažne karakteristike (Dorbic, 2015) Naziv lokaliteta Karakteristicne vrste Opis prostora i kriticki osvrt Nasadi kod Gradske uprave u Kninu (Lokalitet K-3.) Aesculus hippocastanumL., Celtis australisL., Hibiscus syriacus L.., Platanus x acerifolia (Aiton) Wild., Philadelphus coronarius L., Sophora japonica L. Tamarixsp., Tilia tomentosa Moench. i dr. Pejsažna površina ima raznolik broj dendroloških vrsta, te dobar oblikovni koncept, po sredini pejsažne površine se nalazi krivudavo zasnovani puteljak kojeg u vecoj mjeri pratu simetricno posaëena stabla. Estetska vrijednost bi se povecala ukoliko bi se prostor bolje održavao. Travnjake je potrebno dosijati i njegovati prema pravilima struke. Vecina stabala zahtijeva orezivanje i periodicnu zaštitu. Navedeno, posebno vrijedi za istocni dio zapocevši s gornje strane kod automobilskog parkirališta. Prevladavaju alohtone vrste za submediteran. Tablica 5: Istraživani pejsažni lokalitet: Park kod zgrade Opcinskog suda u Kninu (Lokalitet K-4.) – kriticki osvrt na pejsažne karakteristike (Dorbic, 2015) Naziv lokaliteta Karakteristicne vrste Opis prostora i kriticki osvrt Park kod zgrade Opcinskog suda u Kninu (Lokalitet K-4.) Buxus semper virens L.., Celtis australisL., Euonymus japonicus Thunb., Platanus x acerifolia (Aiton) Wild.., Pyracantha coccinea M. Roem., Tilia cordataMill., Ulmus sp. i dr. Parkovni prostor kod zgrade Opcinskog suda u ulici F. Tuëmana podijeljen je na dva dijela s gusto formiranim odraslim stablima koja prevladavaju na istocnoj strani. Park ima slabe oblikovne karakteristike, nije skladan i organiziran. Potrebno je izvršiti kirurške zahvate krošnji na vecini odraslih stabala. Navedeno bi znacajno utjecalo na popravak estetskih karakteristika parkovnog prostora. Takoëer se loše održavaju travnjacke površine i stabla unutar parka. Dominiraju odrasle jedinke stabala za submediteran. Rezultati valorizacije pejsažnih površina Knina 2. Lokaliteti-Drniš temeljem anketnog istraživanja Fotografije se odnose na lokalitete koji se nalaze Rezultati za valorizirane pejsažne površine Knina unutar 10 najbolje rangiranih. nisu izneseni jer se ne nalaze unutar 10 najbolje rangi- ranih lokaliteta. Tablica 6: Istraživani pejsažni lokalitet: Gradski park u Drnišu (Lokalitet D-1.) – kriticki osvrt na pejsažne karakteristike (Dorbic, 2015) Naziv lokaliteta Karakteristicne vrste Opis prostora i kriticki osvrt Gradski park u Drnišu (Lokalitet D-1.) Buxus sempervirens L., Laurus nobilis L., Ligustrum ovalifolium Hassk., Philadelphus coronarius L., Spiraea x vanhouttei Briot Zabel., Ulmus sp. i dr. Park klasicnog stila s labirint živicom izmeëu koje su posaëena stabla i razni grmovi. Cijeli parkovni prostor je ispravno osmišljen. Park je potrebno bolje i pozornije održavati da se dobije veci dojam na uravnoteženosti. Prevladavaju alohtone vrste za Mediteran. 176 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Boris DORBIC & Elma TEMIM: VALORIZACIJA DENDRO ELEMENATA U PARKOVIMA I PEJSAŽNIM POVRŠINAMA ..., 167–192 Slika 20: Gradski park u Drnišu (Lokalitet D-1.) (lijevo s netipicnim mediteranskim vrstama, desno s tipicnim mediteranskim vrstama) (Photo: Boris Dorbic, 2013) Tablica 7: Istraživani pejsažni lokalitet: Pejsažna površina kod Gradske uprave u Drnišu (Lokalitet D-2.) – kriticki osvrt na pejsažne karakteristike (Dorbic, 2015) Naziv lokaliteta Karakteristicne vrste Opis prostora i kriticki osvrt Pejsažna površina kod Gradske uprave u Drnišu (Lokalitet D-2.) Aesculus hippocast anum L., Buxus semper virens L., Cupressus arizonica Greene., Laurus nobilis L., Ligustrum ovalifolium Hassk.. Morus alba L., Philadelphus coronarius L i dr. Prenatrpanost s biljnim vrstama razlicitih habitusa umanjuje oblikovno-estetske vrijednosti ovoga prostora izlomljenog pravokutnog oblika. Takoëer bi bilo poželjno pejsažnu površinu upotpuniti s drvecem karakteristicnijim za ovo podrucje, te zelenim obrubima s trajnicama i pokrivacima tla. Potrebno je izvršiti kirurške zahvate krošnji na vecini odraslih stabala. Prevladavaju alohtone vrste za Mediteran. Tablica 8: Istraživani pejsažni lokalitet: Pejsažna površina kod Hrvatskog zavoda za mirovinsko osiguranje u Drnišu (Lokalitet D-3.) – kriticki osvrt na pejsažne karakteristike (Dorbic, 2015) Naziv lokaliteta Karakteristicne vrste Opis prostora i kriticki osvrt Pejsažna površina kod Hrvatskog zavoda za mirovinsko osiguranje u Drnišu (Lokalitet D-3.) Aesculus hippocastanumL., Cedrus deodara(Roxb.) G. Don f., Celtis australis L., Juniperus horizontalis Moench., Lavandula angustifolia L., Philadelphus coronarius L., Pittosporum tobira nana Thunb. ex Murray W. T. Aiton. i dr. Uocljiv je amaterizam u zasnivanju i održavanju ove dvije pejsažne površine (pravokutnog i trokutastog oblika), koje bi trebale izgledati profi njenije izvedene, buduci su to površine centralnog prostora u Drnišu. Prevladavaju alohtone vrste za submediteran i Mediteran 177 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Boris DORBIC & Elma TEMIM: VALORIZACIJA DENDRO ELEMENATA U PARKOVIMA I PEJSAŽNIM POVRŠINAMA ..., 167–192 Slika 21: Pejsažna površina kod Hrvatskog zavoda za mirovinsko osiguranje u Drnišu (Lokalitet D-3.) (lijevo s netipicnim mediteranskim vrstama, desno s tipicnim mediteranskim vrstama) (Photo: Boris Dorbic, 2013) Tablica 9: Istraživani pejsažni lokalitet: Linijski nasadi kod autobusnog kolodvora u Drnišu (Lokalitet D-4.)–kriticki osvrt na pejsažne karakteristike (Dorbic, 2015) Naziv lokaliteta Karakteristicne vrste Opis prostora i kriticki osvrt Linijski nasadi kod autobusnog kolodvora u Drnišu (Lokalitet D-3.) Prunus laurocerasusL., Rosa x hybridaL., Rosmarinus officinalis L., Spiraea x vanhouttei Briot Zabel.., Ulmus. sp. Na pejsažnim površinama dominiraju odrasle jedinke dendrofl ore za submediteran i mediteran.. Potrebno je provesti kirurške mjere na krošnji brijestova (Ulmus sp.). koji se nalaze s desne strane ulice 42. Gardijske brigade izvan tratoarske linije (kao drvored). Nasuprotne pejsažne površine do trgovine Konzum d.d s lovor višnjom (Prunus laurocerasusL.) potrebno je bolje održavati, buduci se ovo linijsko zelenilo nalazi odmah na ulazu u centar grada Drniša. Rezultati valorizacije pejsažnih površina Drniša temeljem anketnog istraživanja Podaci dobiveni u tablici 10. odnose se na pojedi- ne lokalitete (Lok. D1. i D3. koji se nalaze unutar 10 najbolje rangiranih lokaliteta), a rangirani su na osnovu provedene ankete. Bipolarni parovi (-3 do +3) su ocije- njeni s ocjenama 1-malo, 2-prilicno i 3-veoma (ocjena: 0-neutralan, -1 i 1-malo, -2 i 2-prilicno i -3 i 3-veoma). Tablica 10: Aritmeticke sredine za lokalitete Drniš (Dorbic, 2015) Dimenzije Lok. D1. (Drniš) Lok. D3. (Drniš) ružno/lijepo 1,70 1,50 nezanimljivo/zanimljivo 1,45 1,48 monotono/raznoliko 1,23 1,50 odbojno/privlacno 1,53 1,33 neskladno/skladno 1,55 1,20 dosadan/uzbudljiv 1,20 0,88 nepoznato/poznato 1,48 1,28 neorganizirano/organizirano 1,43 1,28 tradicionalno/moderno 0,45 0,73 neureëeno/ureëeno 1,70 1,58 tamno/svjetlo 1,10 1,28 strano/blisko 1,30 1,25 amatersko/profesionalno 1,33 0,83 siromašno/bogato 1,53 1,00 neupecatljivo/upecatljivo 1,55 0,70 nepotpuno/potpuno 1,35 0,18 jednoliko/raznoliko 1,35 0,73 Jednostavno/složeno 1,20 0,50 neuravnoteženo/uravnoteženo 1,18 0,70 nedefi nirano/defi nirano 1,28 0,40 PROSJECNA OCJENA: 1,34 1,01 178 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Boris DORBIC & Elma TEMIM: VALORIZACIJA DENDRO ELEMENATA U PARKOVIMA I PEJSAŽNIM POVRŠINAMA ..., 167–192 Gradski park u Drnišu (Lokalitet D-1.) U pogledu estetskih obilježja, varijable ispitanici ocjenjuju kao bliske (estetika i bliskost). Park je potreb- no bolje i pozornije održavati da se dobije veci dojam na uravnoteženosti prostora. Potrebno je izvršiti kirurške zahvate krošnji na vecini odraslih stabala. Navedeno bi znacajno utjecalo na popravak estetskih karakteristika parkovnog prostora. Takoëer bi bilo poželjno park upo- tpuniti s drvecem karakteristicnijim za submediteran, te ukrasnim gredicama za rubove,21 kako bi boravak u parku bio što impresivniji. Parkovni namještaj je takoëer potrebno osuvremeniti i redovitije održavati. Schroder (1987), je ustanovio da prirodnost prostora pozitivno utjece na estetsku kvalitetu scene. Pejsažna površina kod Hrvatskog zavoda za mirovinsko osiguranje u Drnišu (Lokalitet D-3.) Pejsažna površina kod Hrvatskog zavoda za mirovin- sko osiguranje u Drnišu-U pejsažnim površinama domi- niraju odrasle jedinke drveca i grmlja za submediteran i mediteran. Ispitanici u pogledu biljnih vrsta pejsažnu površinu vide kao blisku (estetika i bliskost). Ispitanici ovaj pejsažni prostor percipiraju kao slabo upecatljiv, stoga bi se u gornjem parkovnom prostoru uz zgradu mogao urediti središnji ukrasni dendrološki detalj. 3. Lokaliteti-Vodice Fotografije se odnose na lokalitete koji se nalaze unutar 10 najbolje rangiranih. Tablica 11: Istraživani pejsažni lokalitet: Linijski nasadi uz obalu u Vodicama (Lokalitet V-1.) – kriticki osvrt na pejsažne karakteristike (Dorbic, 2015) Naziv lokaliteta Karakteristicne vrste Opis prostora i kriticki osvrt Linijski nasadi uz obalu u Vodicama (Lokalitet V-1.) Tamarixsp., Trachycarpus fortunei (Hook.) H. Wendl., Na ovoj linijskoj pejsažnoj površini dominiraju palme žumare (Trachycarpussp.). Potrebno je uvoditi slicne minimalisticke detalje u krajobraznom ureëenju kako bi centralni dio grada postao zanimljiviji. Slika 22: Linijski nasadi uz obalu u Vodicama (Lokalitet V-1) (lijevo s netipicnim mediteranskim vrstama, desno s tipicnim mediteranskim vrstama) (Photo: Boris Dorbic, 2013) Tablica 12: Istraživani pejsažni lokalitet: Pejsažna površina ispred Doma zdravlja u Vodicama (Lokalitet V-2.) – kriticki osvrt na pejsažne karakteristike (Dorbic, 2015) Naziv lokaliteta Karakteristicne vrste Opis prostora i kriticki osvrt Pejsažna površina ispred Doma zdravlja u Vodicama (Lokalitet V-2.) Nerium oleander L., Pinus halapensis Mill., Pyracantha coccinea M. Roem., Trachycarpus fortunei (Hook.) H. Wendl ., Viburnum tinus L. i dr. U ovim pravokutnim i nepravilnim pejsažnim površinama je potrebno prostor osuvremeniti i oblikovno modernizirati buduci se osjeca doza oblikovne prosjecnosti i monotonosti. Prevladavaju alohtone vrste za Mediteran 21 Temim (2008): Cvjetne vrste koje se najcešce sade u gredice, a daju intenzivne cvjetne površine: Begonia semperflorens, Bellis perennis, Canna indica, Dahlia hybrida, Petunia hybrida, Salvia splendens,Tagetes erecta,Verbena hybrida, Viola tricolor itd. 179 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Boris DORBIC & Elma TEMIM: VALORIZACIJA DENDRO ELEMENATA U PARKOVIMA I PEJSAŽNIM POVRŠINAMA ..., 167–192 Slika 23: Pejsažna površina ispred Doma zdravlja u Vodicama (Lokalitet V-2.) (lijevo s netipicnim mediteranskim vrstama, desno s tipicnim mediteranskim vrstama) (Photo: Boris Dorbic, 2013) Tablica 13: Istraživani pejsažni lokalitet: Gradski park „Poljana“ u Vodicama (Lokalitet V-3.) – kriticki osvrt na pejsažne karakteristike (Dorbic, 2015) Naziv lokaliteta Karakteristicne vrste Opis prostora i kriticki osvrt Gradski park „Poljana“ u Vodicama (Lokalitet V-3.) Morus nigra L., Pyracantha coccinea M. Roem., Quercus ilex L., Sophora japonica L., Ulmus sp., Yucca filamentosa L. i dr. Park koji je ovalnog oblika, podijeljen je u tri zasebne, uzdužne pejsažne površine. Potrebno je izvršiti kirurške zahvate na vecini drveca koje posjeduje loše karakteristike krošnje. Navedeno bi znacajno poboljšalo estetske i oblikovne karakteristike parka. Tablica 14: Istraživani pejsažni lokalitet: Gradski park kod tržnice u Vodicama (Lokalitet V-4.) – kriticki osvrt na pejsažne karakteristike (Dorbic, 2015) Naziv lokaliteta Karakteristicne vrste Opis prostora i kriticki osvrt Gradski park kod tržnice u Vodicama (Lokalitet V-4.) Lavandula angustifolia L., Magnolia grandiflora L., Nerium oleander L., Phoenix canariensis L., Prunus laurocerasusL., Rosmarinus officinalis prostratus L. i dr. Park je modernisticki oblikovan i nedefi niranog je oblika. Prenaglašenost arhitektonske forme ovom parku daje loše oblikovne vrijednosti. Odabir bilja i oblikovanje u parkovnom prostoru nije u potpunosti zadovoljeno. Prevladavaju alohtone vrste za Mediteran. Rezultati valorizacije pejsažnih površina Vodica 10 najbolje rangiranih lokaliteta), a rangirani su na temeljem anketnog istraživanja osnovu provedene ankete. Bipolarni parovi (-3 do +3) su ocijenjeni s ocjenama 1-malo, 2-prilicno i 3-veoma Podaci dobiveni u tablici 15. odnose se na pojedine (ocjena: 0-neutralan, -1 i 1-malo, -2 i 2-prilicno i -3 i lokalitete (Lok. V1., V2. i V4.) koji se nalaze unutar 3-veoma). 180 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Boris DORBIC & Elma TEMIM: VALORIZACIJA DENDRO ELEMENATA U PARKOVIMA I PEJSAŽNIM POVRŠINAMA ..., 167–192 Slika 24: Gradski park kod tržnice u Vodicama (Lokalitet V-4.) (lijevo s netipicnim mediteranskim vrstama, desno s tipicnim mediteranskim vrstama) (Photo: Boris Dorbic, 2013) Tablica 15: Aritmeticke sredine za lokalitete Vodice Dimenzije Lok. V1. (Vodice) Lok. V2. (Vodice) Lok. V4. (Vodice) ružno/lijepo 1,80 1,88 1,15 nezanimljivo/zanimljivo 1,50 1,63 1,13 monotono/raznoliko 1,43 1,53 1,05 odbojno/privlacno 1,70 1,55 1,23 neskladno/skladno 1,70 1,65 1,33 dosadan/uzbudljiv 1,23 1,35 0,95 nepoznato/poznato 1,88 1,58 1,35 neorganizirano/ organizirano 2,10 1,80 1,33 tradicionalno/moderno 1,35 1,28 1,18 Prosjecna ocjena: 1,53 1,51 1,24 Linijski nasadi uz obalu u Vodicama (Lokalitet V-1.) Na ovoj pejsažnoj površini dominiraju palme žumare (Trachycarpus sp.). Ispitanici u pogledu biljnih vrsta parkovni prostor vide kao prilicno blizak (estetika i bliskost). Vjerojatno ukrasni travnjak donekle umanjuje osjecaj bliskosti. U ljetnim mjesecima potrebno je ulo- žiti dosta truda i njege oko održavanja ovog „travnog pokrivaca“, a svaka najmanja pogreška se ocituje u smanjenju njegove estetske vrijednosti. Poželjno bi bilo postepeno travnjak zamijeniti s nekim autohtonim po- krivacem tla (npr. širokolisnom veprinom (Ruscus hypo- glossum L.) u kombinaciji s krupnim oblutkom. Ujedno se na takav nacin propagira ambijentalna vrijednost prostora, ocuvanje bioraznolikosti, zaštita kroz uzgoj itd.22 Potrebno je uvoditi slicne minimalisticke detalje u pejsažnom ureëenju kako bi ovaj centralni dio grada postao zanimljiviji, uzbudljiviji, potpuniji i moderniji.23 Monotonija palminih stabala je u tome što u pejsažu izgledaju jednolicno te nemaju kulturološku vezu s našom poviješcu krajobraznog ureëenja. Slicno stanje parkovnog oblikovanja i ureëenja navodi Grašo (2005) za grad Mali Lošinj. Pejsažna površina ispred Doma zdravlja u Vodicama (Lokalitet V-2.) Na pejsažnim površinama dominiraju palme (Tra- chycarpus sp. i Phoenix sp.), borovi (Pinus sp.) i drugo tipicno mediteransko bilje. Ispitanici u pogledu biljnih vrsta parkovni prostor ocjenjuju kao prilicno blizak (estetika i bliskost). Vjerojatno travnjak i preveliki broj palmi (Trachycarpussp. i Phoenix sp.) donekle umanjuje osjecaj bliskosti. I ovdje je potrebno prostor definirati, osuvremeniti i oblikovno modernizirati buduci se osjeca doza oblikovne prosjecnosti i monotonosti, što se vidi i temeljem percepcije ispitanika. 22 Više o uzgoju i primjeni zašticenih ukrasnih vrsta u sljedecoj literaturi: Židovec i sur 2005; Židovec i Karlovic, 2005; Hajoš i sur 2003. i dr. Projekti: prof. dr. sc. Ines Vršek, Agronomski fakultet Sveucilišta u Zagrebu (2001–2004): Evaluacija i introdukcija samoniklih vrsta ukrasnog bilja u hortikulturu. Ministarstvo znanosti i tehnologije RH; mr. sc. Ksenija Karlovic, Agronomski fakultet Sveucilišta u Zagrebu (2003–2006): Zaštita širokolisne veprine (Ruscus hypoglossum L.) kroz uvoëenje u uzgoj. Ministarstvo znanosti i tehnologi- je RH (Više na: http://www.agr.unizg.hr/hr/address-book/185/ksenija-karlovi%C4%87; http://www.agr.unizg.hr/hr/address-book/1/in- es-han_dovedan). 23 Uske cvjetne gredice (sa sezonskim cvijecem hladnih boja, pojedinacno ili u kombinaciji s geofi tima npr. Agapanthus sp.) uzduž pe- jsažnih „traka“ s palmama djeluju efektno i defi niraju pejsažni prostor. Od sezonskog cvijeca kod nas su dostupne sljedece vrste: Begonia sp., Viola x wittrockiana, Ageratum houstonianum L. itd. 181 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Boris DORBIC & Elma TEMIM: VALORIZACIJA DENDRO ELEMENATA U PARKOVIMA I PEJSAŽNIM POVRŠINAMA ..., 167–192 Gradski park kod tržnice u Vodicama (Lokalitet V-4.) raslinja (puzajuci ružmarin i sl).. Ispitanici ovaj pro- stor percipiraju kao malo lijep. Kaplan, Kaplan i Ryan U parku dominira mediteransko bilje. Ispitanici u po-(1998.) predlažu model krajobraznih preferencija gdje gledu biljnih vrsta parkovni prostor vide kao malo lijep se krajobrazna organizacija nadovezuje uz istraživanje (estetika i bliskost). Vjerojatno su „egzoticne“ vrste poput i razumijevanje prostora te inducira važnost nekoliko palmi, araukarije (Araucaria sp.)24 i magnolije (Magnolia faktora kod determinacije preferencija. grandiflora L.) stvarale lošu sliku prostoru prilikom same percepcije prostora. Park je slabo oblikovan i definiran. 4. Lokaliteti Šibenik Odabir bilja i oblikovanje u parkovnom prostoru nije u potpunosti zadovoljeno. Uocava se amatersko ureëenje Fotografije se odnose na lokalitete koji se nalaze prostora s nemaštovitom uporabom niskog ukrasnog unutar 10 najbolje rangiranih. Tablica 16: Istraživani pejsažni lokalitet: Perivoj „Roberta Visianija“ u Šibeniku (Lokalitet Š-1.) – kriticki osvrt na pejsažne karakteristike (Dorbic, 2015) Naziv lokaliteta Karakteristicne vrste Opis prostora i kriticki osvrt Perivoj „Roberta Visianija“ u Šibeniku (Lokalitet Š-1.) Cedrus atlantica(Endl.) Manetti ex Carriere., Cercis siliquastrum L., Chaenomeles japonica (Thunb.) Lindl. ex Spach., Ligustrum sinense Lour., Quercus ilex L., Rosmarinus officinalis L., Salvia officinalis L., Tilia cordata Mill. i dr. Perivoj ima površinu od 4163 m˛. Sastoji se od tri dijela: gornjeg, središnjeg i donjeg perivoja koji se kaskadno spuštaju od Gradske poljane prema obali. Izduženog je pravokutnog oblika. U perivoju je potrebno bolje održavati mobilijar i klupe. Središnji cvjetni otoci u sva tri dijela perivoja trebaju biti okopani, bez prisustva korova, a nisko bilje je potrebno više puta od predviëenog orezivati i njegovati. Estetske i funkcionalne karakteristike dendroloških vrsta u ovom dijelu perivoja temeljem promatranja ocijenjene su s prosjecnom ocjenom. Prevladavaju alohtone vrste za Mediteran. Slika 25: Perivoj „Roberta Visianija“ u Šibeniku (Lokalitet Š-1.) (lijevo s netipicnim mediteranskim vrstama, desno s tipicnim mediteranskim vrstama) (Photo: Boris Dorbic, 2013) 24 Više na: https://www.agroklub.com/hortikultura/cileanska-araukarija-za-vrt-i-okucnicu/11969/. 182 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Boris DORBIC & Elma TEMIM: VALORIZACIJA DENDRO ELEMENATA U PARKOVIMA I PEJSAŽNIM POVRŠINAMA ..., 167–192 Tablica 17: Istraživani pejsažni lokalitet: Park „Luje Marune“ u Šibeniku“ (Lokalitet Š-2.) – kriticki osvrt na pejsažne karakteristike (Dorbic, 2015) Naziv lokaliteta Karakteristicne vrste Opis prostora i kriticki osvrt Park „Luje Marune“ u Šibeniku (Lokalitet Š-2.) Aesculus hippocastanum L., Cupressus sempervirens L., Ligustrum lucidum W. T. Aiton Nerium oleander L., Pittosporum tobira Thunb. ex Murray W. T. Aiton. i dr. Park je pretežito pravokutnog oblika, s zaobljenjem na sjeverozapadnoj strani. Drvece i grmlje je naizmjenicno posaëeno po obodnoj zatravljenoj površini, dok se u središnjem dijelu nalaze dvije pejsažne površine s biljem nepravilnog pravokutnog oblika te fontana. S lijeve i desne strane su zabilježeni više ili manje simetricni pejsažni otoci s klupama. Park je potrebno bolje održavati. Mobilijar u parku je nužno bolje održavati, a to se odnosi i na razne arhitektonske detalje. Znacajnu pažnju je potrebno posvetiti oblikovanju stabala ispred crkve-Park je stilski solidno oblikovan. Prevladavaju alohtone vrste za Mediteran. Slika 26: Park „Luje Marune“ u Šibeniku“ (Lokalitet Š-2.) (lijevo s netipicnim mediteranskim vrstama, desno s tipicnim mediteranskim vrstama) (Photo: Boris Dorbic, 2013) Tablica 18: Istraživani pejsažni lokalitet: Nasadi na šibenskoj obali (Lokalitet Š-3.) – kriticki osvrt na pejsažne karakteristike (Dorbic, 2015) Naziv lokaliteta Karakteristicne vrste Opis prostora i kriticki osvrt Nasadi na obali dr. Franje Tuëmana (Lokalitet Š-3.) Berberis thunbergii DC., Ligustrum lucidum W. T. Aiton., Nerium oleander L., Pittosporum tobira Thunb. ex Murray W. T. Aiton.,Trachycarpus fortunei (Hook.) H. Wendl., Viburnum tinus L., Yuccasp. i dr. Analizirano je 10-tak pejsažnih površina s ukrasnim biljem, klupama i arhitektonskim elementima namijenjenih mediteranskom podrucju, prosjecnih oblikovnih karakteristika. Na obali u Šibeniku dominira parkovno bilje za mediteransko podrucje. Prenaglašenost u uporabi palmi utjece na jednolican izgled prostora. Bilo bi potrebno donekle oblikovno modernizirati pejsažne otoke koji se doimaju slabo raznoliki i defi nirani. S gledišta ureëenja prostor je u razini prosjecnog. Prevladavaju alohtone vrste za Mediteran. 183 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Boris DORBIC & Elma TEMIM: VALORIZACIJA DENDRO ELEMENATA U PARKOVIMA I PEJSAŽNIM POVRŠINAMA ..., 167–192 Tablica 19: Istraživani pejsažni lokalitet: Pejsažna površina ispred tzv. Plavog nebodera u Šibeniku (Lokalitet Š-4.) – kriticki osvrt na pejsažne karakteristike (Dorbic, 2015) Naziv lokaliteta Karakteristicne vrste Opis prostora i kriticki osvrt Pejsažna površina ispred tkzv. „Plavog nebodera“ u Šibeniku (Lokalitet Š-4.) Ligustrum lucidum W. T. Aiton., Nerium oleander L., Pittosporum tobira Thunb. ex Murray W. T. Aiton., Pyracantha coccinea M. Roem., Spiraea x vanhouttei Briot Zabel. Ulmus sp i dr. Ova nepravilna pravokutna površina zaobljena na jugoistocnom dijelu s centralnom pejsažnom površinom horizontalno je i kaskadno podijeljena na gornji zatravljeni dio s dendrofl orom i živicom te središnji („valovite forme“ s klupama). Ukrasne travnjake bi bilo potrebno minimalizirati zasnivanjem obrubnih detalja s autohtonim grmljem. I u ovom slucaju potrebno je uložiti puno više truda u orezivanje i oblikovanje manjih stabala i grmova. Promatrajuci ovaj parkovni prostor vide se nedostaci u parkovnoj kompoziciji. Rezultati valorizacije pejsažnih površina Šibenika temeljem anketnog istraživanja Podaci dobiveni u tablici 20. odnose se na pojedine lokalitete (Lok. Š1. i Š2. koji se nalaze unutar 10 naj- bolje rangiranih lokaliteta), a rangirani su na osnovu provedene ankete. Bipolarni parovi (-3 do +3) su ocije- njeni s ocjenama 1-malo, 2-prilicno i 3-veoma (ocjena: 0-neutralan, -1 i 1-malo, -2 i 2-prilicno i -3 i 3-veoma). Perivoj „Roberta Visianija“ u Šibeniku (Lokalitet Š-1.) U parku dominira bilje za Mediteran s ponekim vr- stama za submediteran. Ispitanici u pogledu biljnih vrsta parkovni prostor ocjenjuju kao prilicno lijep (estetika i bliskost). Možda su kontinentalne vrste poput tise (Taxus baccata L.), japanske dunje (Chaenomeles japonica (Thunb.) Lindl. ex Spach.), mahonije (Mahonia aquifoli- um (Pursh) Nutt.) utjecale na lošiju percepciju ispitanika spram bliskosti prostora.24 „Novi“ perivoj bi zasigurno kod ljudi iz struke bio više na cijeni da su u njemu posaëeni grmici šimšira.25 Ispitanici preostale pejsažne karakteristike vrednuju s donekle ujednacenim, prilicno dobrim ocjenama. Schroder (1987) u Perekovic i sur. (2007), je ustanovio da prirodnost prostora pozitivno utjece na estetsku kvalitetu scene. Park „Luje Marune“ u Šibeniku“ (Lokalitet Š-2.) U parku dominira drvece i grmlje za Mediteran s ponekim vrstama za submediteran. Ispitanici u pogledu Tablica 20: Aritmeticke sredine za lokalitete Šibenik (Dorbic, 2015) Dimenzije Lok.Š1. (Šibenik) Lok.Š2. (Šibenik) ružno/lijepo 1,58 1,83 nezanimljivo/zanimljivo 1,48 1,93 monotono/raznoliko 1,53 1,58 odbojno/privlacno 1,55 1,90 neskladno/skladno 1,65 1,65 dosadan/uzbudljiv 1,08 1,43 nepoznato/poznato 1,78 1,70 neorganizirano/organizirano 1,88 1,70 tradicionalno/moderno 0,95 0,70 neureëeno/ureëeno 1,85 1,85 tamno/svjetlo 1,35 1,15 strano/blisko 1,70 1,60 amatersko/profesionalno 1,73 1,40 siromašno/bogato 1,65 1,40 neupecatljivo/upecatljivo 1,53 1,70 nepotpuno/potpuno 1,60 1,38 jednoliko/raznoliko 1,53 1,38 Jednostavno/složeno 1,58 1,08 neuravnoteženo/uravnoteženo 1,50 1,28 nedefi nirano/defi nirano 1,58 1,43 PROSJECNA OCJENA: 1,55 1,50 24 Navedene vrste su rijetke u krajobraznom ureëenju Šibenika, najviše se primjenjuju u kontinentalnom dijelu Hrvatske, pa su zbog toga ispitanicima manje bliske. 25 Bojanic Obad Šcitaroci i Obad Šcitaroci (2004, 183): Autori knjige su sa pravom prokomentirali da iako je perivoj obnovljen prema povijesnoj matrici u njemu je sve novo, te da takav pristup uopce nije prihvatljiv, prvenstveno ako nema uporište u znanstvenom istra- živanju i znanstvenoj podlozi cijeloga projekta. Naime, ucinjena je velika pogreška prilikom projektiranja i izgradnje što u „novom“ perivoju više nema nekih naših grmolikih vrsta, šimšir (Buxus sempervirens) i širokolisne veprine (Ruscus hypoglossum), Razlog tome je najvjerojatnije veca cijena i teže održavanje. Zanimljivo je napomenuti da su najvjerojatnije reznice širokolisne veprine iz „starog“grad- skog parka graëani prenijeli u svoje ladanjske vrtove. Iako je ova perspektivna dekorativna vrsta kod nas zašticena može se pronaci u zasjenjenim dijelovima privatnih vrtova na Jadriji, Žaboricu, Rogoznici itd. Na pocetku Šibenske obale, nasuprot restorana Rivica je uocena i živica od navedene vrste na osuncanom mjestu, koja izgleda poprilicno dekorativno (ne javljaju se žuti listovi i propadanje). Da li se radi o modifi kaciji, varijaciji ili mutaciji mogli bi možda istražiti oplemenjivaci bilja. 184 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Boris DORBIC & Elma TEMIM: VALORIZACIJA DENDRO ELEMENATA U PARKOVIMA I PEJSAŽNIM POVRŠINAMA ..., 167–192 biljnih vrsta parkovni prostor ocjenjuju kao prilicno lijep (estetika i bliskost). Vjerojatno su pojedinacna stabla divljeg kestena (Aesculus hippocastanum L.)26 i površine s ukrasnim travnjakom (koje su u ovom slucaju lošije kvalitete, zbog održavanja i zasjene stabala veceg habitusa (Kelreuterije u istocnom dijelu, svojom gustom krošnjom guše vizuru na Crku Blažene Djevice Marije u neposrednoj blizini parka)) umanjile estetsku vrijednost prostora. Navedeno bi se moglo korigirati postupnom sadnjom autohtonih pokrivaca tla i ukrasnih grmova na mjestima gdje dominira ukrasni travnjak lošije izvedbe. Drvecu koje se nalazi na južnoj strani parka potrebno je kirurškim zahvatima korigirati krošnju kako bi taj dio parka bio svjetliji. Prostor traži vecu definiranosti i uravnoteženost, raznolikost i skladnost. Nešto bolje ocjene su dodijeljene za ureëenost i upecatljivost pro- stora. Golicniki Šuklje Erjavec (2006), u Perekovic i sur. (2007), naglašavaju važnost citljivosti, ali i orijentacije u prostoru. Lokaliteti-Primošten Fotografije se odnose na lokalitete koji se nalaze unutar 10 najbolje rangiranih. Tablica 21: Istraživani pejsažni lokalitet: Linijski nasadi kod ulaza u opcinu Primošten (Lokalitet P-1.) – kriticki osvrt na pejsažne karakteristike (Dorbic, 2015) Naziv lokaliteta Karakteristicne vrste Opis prostora i kriticki osvrt Linijski nasadi kod ulaza u opcinu Primošten (Lokalitet P-1.) Albizia julibrissin Durazz., Buxus semper virens L., Lavandula angustifoliaMill., Pittosporum tobira Thunb. ex Murray W. T. Aiton., Rosmarinus officinalisL. Taxus baccata L. i dr. Prostor se može estetski okarakterizirati kao prosjecan. Održavanje je redovito. Prostor je poželjno preoblikovati i modernizirati buduci da Primošten svoj turisticki identitet treba graditi na suvremenijem krajobraznom ureëenju. Prevladavaju alohtone vrste za Mediteran Slika 27: Linijski nasadi kod ulaza u opcinu Primošten (Lokalitet P-1.) (lijevo s netipicnim mediteranskim vrstama, desno s tipicnim mediteranskim vrstama) (Photo: Boris Dorbic, 2013) 26 Divlji kesten (Aesculus hippocastanumL.) zapoceo se na pejsažnim površinama masovnije saditi još u razdoblju Austro-Ugarske vlada- vine uzduž Hrvatske obale (Zadar, Šibenik, Split, Dubrovnik), zaleëa (Knin), na kontinentu (Karlovac, Zagreb) te u susjednim zemljama (npr. drvoredi u Banja Luci). Po klimatu i ambijentu više se može ubrojiti kao vrsta za kontinent i submediteran gdje se u vecoj mjeri koristi kao drvoredna vrsta. Na podrucju grada Šibenika uporaba divljeg kestena na gradskim pejsažnim površinama nije velika. Naj reprezentativnija stabla su ona u parku „Luje Marune“ 185 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Boris DORBIC & Elma TEMIM: VALORIZACIJA DENDRO ELEMENATA U PARKOVIMA I PEJSAŽNIM POVRŠINAMA ..., 167–192 Tablica 22: Istraživani pejsažni lokalitet: Park don. Ive Šarica u Primoštenu (Lokalitet P-2.) – kriticki osvrt na pejsažne karakteristike (Dorbic, 2015) Naziv lokaliteta Karakteristicne vrste Opis prostora i kriticki osvrt Park „don. Ive Šarica“ u Primoštenu (Lokalitet P-2.) Cupressus sempervirens L., Laurus nobilisL., Phoenix canariensis L., Photinia davidiana (Decne.) Cardot., Pinus pinea L., Pittosporum tobira Thunb. ex Murray W. T. Aiton.,Santolina chamaecyparissus L.., Thuja sp., i dr. Pejsažna površina je trapezastog oblika s centralnom fontanom. Postupno bi bilo potrebno smanjivati površine pod „ukrasnim travnjakom“ te ga zamijeniti s autohtonim pokrivacima tla i trajnicama. Takoëer bi se trebale smanjiti, ublažiti i minimalizirati vrtni namještaj koji trenutno izgleda prenaglašeno, kao i poneki detalji s biljnim materijalom. Prevladavaju alohtone vrste za Mediteran Slika 28: Park don. Ive Šarica u Primoštenu (Lokalitet P-2.) (lijevo s netipicnim mediteranskim vrstama, desno s tipicnim mediteranskim vrstama) (Photo: Boris Dorbic, 2013) Tablica 23: Istraživani pejsažni lokalitet: Pejsažni otok ispred konobe „Torkul“ u Primoštenu (Lokalitet P-3.) – kriticki osvrt na pejsažne karakteristike (Dorbic, 2015) Naziv lokaliteta Karakteristicne vrste Opis prostora i kriticki osvrt Pejsažni otok ispred konobe „Torkul“ u Primoštenu (Lokalitet P-3.) Cotoneastersp., Pittosporum tobira nana Thunb. ex Murray W. T. Aiton., Prunus laurocerasus L., Taxus baccata L i dr. Pejsažna površina je trokutastog oblika te posjeduje kvalitetne oblikovne karakteristike, ali bi ju bilo poželjno preoblikovati i pojednostavniti da se dobije na samoj defi niranosti i uravnoteženosti. Prevladavaju alohtone vrste za Mediteran 186 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Boris DORBIC & Elma TEMIM: VALORIZACIJA DENDRO ELEMENATA U PARKOVIMA I PEJSAŽNIM POVRŠINAMA ..., 167–192 Slika 29: Pejsažni otok ispred konobe „Torkul“ u Primoštenu (Lokalitet P-3.) (lijevo s netipicnim mediteranskim vrstama, desno s tipicnim mediteranskim vrstama) (Photo: Boris Dorbic, 2013) Tablica 24: Istraživani pejsažni lokalitet: Nasadi na obali i trgu don. Ive Šarica u Primoštenu (Lokalitet P-4.) – kriticki osvrt na pejsažne karakteristike (Dorbic, 2015) Naziv lokaliteta Karakteristicne vrste Opis prostora i kriticki osvrt Nasadi na obali i trgu „don. Ive Šarica“ u Primoštenu (Lokalitet P-4.) Phoenix canariensis L., Tamarix sp. i dr. U sklopu linijskih nasada dominira mediteransko bilje. Neobican habitus tamarisa (Tamarixsp.) i monotoni izgled palmi (Phoenix sp.) mogu izazvati razlicitu vizualnu percepciju kod ispitanika. Rezultati valorizacije pejsažnih površina Primoštena temeljem anketnog istraživanja Podaci dobiveni u tablici 25. odnose se na pojedine lokalitete (Lok. P1., P2. i P3.) koji se nalaze unutar 10 najbolje rangiranih lokaliteta), a rangirani su na osnovu provedene ankete. Bipolarni parovi (-3 do +3) su ocije- njeni s ocjenama 1-malo, 2-prilicno i 3-veoma (ocjena: 0-neutralan, -1 i 1-malo, -2 i 2-prili cno i -3 i 3-veoma). Tablica 25: Aritmeticke sredine za lokalitet Primošten (Dorbic, 2015) Dimenzije Lok. P1. (Primošten) Lok. P2. (Primošten) Lok. P3. (Primošten) ružno/lijepo 1,25 2,65 1,53 nezanimljivo/ zanimljivo 1,20 2,55 1,50 monotono/ raznoliko 1,15 2,65 1,15 odbojno/ privlacno 1,05 2,60 1,25 neskladno/ skladno 1,23 2,55 1,20 dosadan/ uzbudljiv 0,85 2,05 1,05 nepoznato/ poznato 1,05 1,88 0,95 neorganizirano/ organizirano 1,10 2,50 1,00 tradicionalno/ moderno 0,80 1,43 0,93 neureëeno/ ureëeno 1,05 2,60 1,38 tamno/svjetlo 1,38 2,03 1,63 strano/blisko 1,30 1,93 1,40 amatersko/ profesionalno 1,08 2,15 0,83 siromašno/ bogato 0,78 2,35 1,18 neupecatljivo/ upecatljivo 0,93 2,25 0,75 nepotpuno/ potpuno 0,53 2,28 0,60 jednoliko/ raznoliko 0,95 2,43 1,00 Jednostavno/ složeno 0,58 2,15 0,70 neuravnoteženo/ uravnoteženo 1,00 2,05 0,83 nedefi nirano/ defi nirano 0,85 2,25 1,00 PROSJECNA OCJENA: 1,00 2,27 1,09 187 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Boris DORBIC & Elma TEMIM: VALORIZACIJA DENDRO ELEMENATA U PARKOVIMA I PEJSAŽNIM POVRŠINAMA ..., 167–192 Park don. Ive Šarica u Primoštenu (Lokalitet P-2.) U parku dominira mediteransko bilje. Ispitanici u pogledu biljnih vrsta parkovni prostor vide kao veoma lijep (estetika i bliskost). Iako sa strucnog gledišta u ovom prostoru možemo vidjeti da je naglašena zatravljenost pejsažne površine i grmovi poput tise (Taxus baccata L.) kao elemenata kontinentalnog karaktera, te stabla palmi kanarske datulje (Phoenix canariensis L.) kao elementom „tropskih“ podrucja, nisu u skladu s mediteranskim ugoëajem kakav bi bio tipican za hrvatsko primorje.27 Postupno bi bilo potrebno smanjivati površine pod „travnim pokrivacem“, što je prethodno i obrazloženo u uvodnom dijelu rada, te ih eventualno zamijeniti s autohtonim pokrivacima tla i trajnicama.28Takoëer bi se trebale smanjiti, ublažiti i minimalizirati forme parkov- nog namještaja koje trenutno izgledaju prenaglašeno i masivno. I Crawford (1994) u radu naglašava prostornu raznolikost ili kompleksnost kao važne cimbenike kod determinacije vizualnih estetskih kvaliteta. Pejsažni otok ispred konobe „Torkul“ u Primoštenu (Lokalitet P-3.) Na pejsažnoj površini dominira mediteransko bilje. Ispitanici prostor doživljavaju kao prilicno lijep (estetika i bliskost). Kontinentalne vrste poput tise (Taxus baccata L.) i tuje (Thuja sp.) manjeg habitusa bi bilo poželjno postepeno vremenom zamijeniti grmovima za medite- ran slicnog habitusa.29 Ova pejsažna površina posjeduje kvalitetne oblikovne karakteristike, ali bi ju bilo poželjno preoblikovati i pojednostavniti (izvaditi ukrasne grmove iz središnjeg dijela) da se dobije na samoj definiranosti i uravnoteženosti pejsažne površine, a što se uocava i temeljem ocjena „malo“. Linijski nasadi kod ulaza u opcinu Primošten (Lokalitet P-1.) Na pejsažnoj površini dominira mediteransko bilje. Vjerojatno je zatravljenost pejsažnih površina i grmovi poput juke (Yukka filamentosaL.) utjecali na umanjenje ocjene kod ispitanika. Stabla albicije (Albizia julibrissin Durazz.) svojim krhkim i prozracnim krošnjama ne daju osjecaj definiranosti i potpunosti koju bi ovakav tip linijskog pejsažnog nasada trebao imati. U ovom slucaju bi bilo poželjno upotpuniti pejsažnu površinu s autohtonim pokrivacima tla na monotonom zatravlje- nom dijelu izmeëu drveca i grmlja. Prostor je poželjno preoblikovati i modernizirati, što se uocava i temeljem percepcije ispitanika. Analiza aritmetickih sredina (t-test) Tijekom analize pretpostavlja se da nema statisticki znacajnih razlika u percepciji razlicitih prostora (pri- morje; lokaliteti na podrucju Šibenika, Vodica i Primo- štena, zaleëe; lokaliteti na podrucju Drniša i Knina) i da je razlika koja se javlja izmeëu dviju sredina slucajna Testiranje razlika izmeĹu aritmetickih sredina parkovnih prostora primorja i zaleĹa Rezultati testiranja aritmetickih sredina bipolarnih parova pridjeva shodno tablici 26. pokazuju da postoji razlika izmeëu aritmetickih sredina dvaju krajobraza. T-testom su utvrëene statisticki znacajne razlike na svim varijablama. Na osnovu toga može se zakljuciti iz cega da su ovo dva razlicita tipa krajobraza i da ih, kao ta- kve, ispitanici percipiraju na svih 20 bipolarnih parova pridjeva. Ispitanici su skloniji primorskom krajobrazu (na svih 20 varijabli), na osnovu cega se može zakljuciti da ispitanici i u zaleëu preferiraju mediteranske den- drološke vrste, te prema tome i mediteranski parkovni ambijent, bez obzira što isti nije tipican za podrucje zaleëa. ZAKLJUCAK Temeljem istraživanja (literaturnih i arhivskih izvora, ispitivanja graëana i terenskog istraživanja estetskih i funkcionalnih vrijednosti dendroloških vrsta u pejsa- 27 Grgurevic (2007, 358): »Što se tice “splitskih palmi” možemo reci da niti jedna biljka, odnosno drvored u Lijepoj našoj nije izazvao toliko polemike i razmimoilaženja u stavovima. Jedni su za, drugi protiv. « 28 Meëu prvima su znacajniju pažnju ekološkim zahtjevima trajnica kod uporabe u parkovima i vrtovima posvetili Hansen i Stahl (1981), u Židovec i Karlovic (2005, 153). U vecini slucajeva neki naši ranije izgraëeni manji parkovi i pejsažne površine pod travnjacima nemaju mogucnost navodnjavanja ili je ono lošije izvedbe pa u toplijem dijelu godine travna površina i unatoc „rucnom zalijevanju“ može izgledati neugledno. Problemi na travnjaku se još mogu javiti i s razlicitim korovima (zbog njihovog bržeg rasta i zauzimanja površine) te travnih segmenata koji su zasijani ispod stabala koja stvaraju veliku zasjenu. Unatoc navedenom, nismo za neargumentirano eliminiranje travnjaka s pejsažnih površina, buduci je on „dugogodišnji“ element pejsažne kompozicije i na našem podrucju. Takoëer zbog svega navedenog kao alternativno rje- šenje u nekim slucajevima predlažemo mogucnost uporabe autohtonih tlopokrivaca nižeg rasta (Npr: Vinca minor L.(mali zimzelen)., Origanum vulgare L. (mažuran)., Thymus vulgaris L. (obicni timijan)., Thymus serpillum L. (majcina dušica)., Sedum sp (žednjaci) i dr., te vrste visocijeg rasta: Salvia officinalis L. (kadulja)., Ruscus hypoglossum L. (širokolisna veprina)., Helichrysum italicum (smilje)., Santolina chamaecyparissus L. (santolina) i dr.)., kao i autohtone ili alohtohtonu mediteranske travne vrste: Agrostis stolonifera L. (bijela rosulja), Chrysopogon gryllus (L.) Trin. (primorski kršin), Dactylis glomerata L. subsp. hispanica (Roth) Nyman (primorska oštrica), Poa trivialis L. subsp. trivialis (obicna vlasnjaca), Dichondra repens J. R. Forst. & G. Forst (dihondra) za travne površine koje nisu izložene gaženju. 29 Npr. zbog svog lijepog habitusa i zanimljivih ukrasnih svojstava (cvijet, plod, list i kora) u ovom slucaju mogle bi se koristiti neke naše autohtone grmolike vrste: Arbutus unedo L. (planika), Juniperus oxycedrus L. (primorska šmrika), Viburnum tinus L. (lemprika), Ruscus hypoglossum L. (širokolisna veprina) i dr. 188 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Boris DORBIC & Elma TEMIM: VALORIZACIJA DENDRO ELEMENATA U PARKOVIMA I PEJSAŽNIM POVRŠINAMA ..., 167–192 Tablica 26: Znacajnost razlika aritmetickih sredina varijabli prostora primorja i zaleĹa (Dorbic, 2015) Bipolarni pridjevi Arit.sred Std. Devijac T Df Rezultat Par 1 Zaleëe ružno/lijepo 0,7281 0,79203 -6,727 39 Primorje > zaleëa Primorje ružno/lijepo 1,45 0,67061 Par 2 Zaleëe nezanimljivo/zanimljivo 0,4281 0,86319 -7,665 39 Primorje > zaleëa Primorje nezanimljivo/zanimljivo 1,2583 0,71307 Par 3 Zaleëe monotono/raznoliko 0,2781 0,89402 -7,049 39 Primorje > zaleëa Primorje monotono/raznoliko 1,1646 0,73537 Par 4 Zaleëe odbojno/privlacno 0,6313 0,70082 -7,964 39 Primorje > zaleëa Primorje odbojno/privlacno 1,3854 0,57074 Par 5 Zaleëe neskladno/skladno 0,4844 0,77376 -6,734 39 Primorje > zaleëa Primorje neskladno/skladno 1,3167 0,62109 Par 6 Zaleëe dosadan/uzbudljiv 0,1094 0,90944 -7,961 39 Primorje > zaleëa Primorje dosadan/uzbudljiv 0,9313 0,78057 Par 7 Zaleëe nepoznato/poznato 0,6781 1,07748 -3,267 39 Primorje > zaleëa Primorje nepoznato/poznato 1,3292 0,82495 Par . Zaleëe neorganizirano/organizirano 0,5625 0,78191 -7,467 39 Primorje > zaleëa Primorje neorganizirano/organizirano 1,3938 0,60799 Par 9 Zaleëe tradicionalno/moderno -0,1094 1,02148 -6,817 39 Primorje > zaleëa Priimorje tradicionalno/moderno 0,7979 0,9561 Par 10 Zaleëe neureëeno/uredeno 0,5875 0,86008 -6,581 39 Primorje > zaleëa Primorje neuredeno/uredeno 1,5333 0,56324 Par 11 Zaleëe tamno/svijetlo 0,7594 0,72798 -4,778 39 Primorje > zaleëa Primorje tamno/svijetlo 1,3313 0,83451 Par 12 Zaleëe strano/blisko 0,8313 0,89584 -2,959 39 Primorje > zaleëa Primorje strano/blisko 1,3854 0,76555 Par 13 Zaleëe amatersko/profesionalno 0,1531 1,03601 -7,097 39 Primorje > zaleëa Primorje amatersko/profesionalno 1,1521 0,88853 Par 14 Zaleëe siromašno/bogato 0,2656 0,84693 -6,62 39 Primorje > zaleëa Primorje siromašno/bogato 1,0875 0,8204 Par 15 Zaleëe neupecatljivo/upecatljivo 0,0531 1,03577 -7,927 39 Primorje > zaleëa 189 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Boris DORBIC & Elma TEMIM: VALORIZACIJA DENDRO ELEMENATA U PARKOVIMA I PEJSAŽNIM POVRŠINAMA ..., 167–192 Primorje neupecatljivo/upecatljivo 1,0354 0,81034 Par 16 Zaleëe nepotpuno/potpuno -0,075 0,96568 -8,221 39 Primorje > zaleëa Primorje nepotpuno/potpuno 0,9333 0,72112 Par 17 Zaleëe jednoliko/raznoliko 0,0781 0,99867 -8,287 39 Primorje > zaleëa Primorje jednoliko/raznoliko 0,9875 0,83665 Par 18 Zaleëe jednostavno/složeno -0,0031 0,95972 -7,49 39 Primorje > zaleëa Primorje jednostavno/složeno 0,8063 0,99382 Par 19 Zaleëe neuravnoteženo/uravnoteženo 0,1781 0,78747 -7,96 39 Primorje > zaleëa Primorje neuravnoteženo/uravnoteženo 1,0417 0,71163 Par 20 Zaleëe nedefi nirano/defi nirano 0,1438 0,88685 -7,911 39 Primorje > zaleëa Primorje nedefi nirano/defi nirano 1,1292 0,63855 žnim površinama opcina i gradova primorja te zaleëa na odabranim lokalitetima Šibensko-kninske županije došlo se do sljedecih zakljucaka i prijedloga: Rezultati testiranja aritmetickih sredina bipolarnih parova pridjeva pokazali su da postoji razlika izmeëu aritmetickih sredina dvaju krajobraza. 0Ispitanici su skloniji primorskom krajobrazu (na svih 20 varijabli), na osnovu cega se može zakljuciti da ispitanici i u zaleëu preferiraju mediteranske dendrološke vrste, te prema tome i mediteranski parkovni ambijent, bez obzira što isti nije tipican za podrucje zaleëa. Najbolje prosjecne ocijene su dobili sljedeci par- kovni lokaliteti: Primošten 2 (2,27 od 3,00), Šibenik 1 (1,55/3,0), Vodice 1 (1,53/3,0), Vodice 2 (1,51/3,0) i Šibenik 2 (1,50/3,0). Rezimirajuci navedeno na cjelokupnom prostoru Ši- bensko-kninske županije poželjno je realizirati sljedece aktivnosti: ukljucivati javnost u vrednovanje gradskih pejsaža, opcenito poboljšati oblikovne karakteristike svih pejsažnih površina i parkova, ulagati u visoko strucne kadrove iz podrucja ukrasnog bilja i krajobrazne arhitekture, unaprijediti sustav za održavanje i njegu pejsažnih površina, školovati više usko specijaliziranog vrtlarskog kadra, raditi na promociji, ocuvanju i zaštiti povijesnih parkova na podrucju županije; povecati broj pejsažnih površina, a posebno povecati broj parkova i „ëardina“ koji daju ljepšu krajobraznu sliku gradovima i opcinama; postepeno zamijeniti stare i bolesne subme- diteranske vrste s prikladnim mediteranskim, odnosno submediteranskim na podrucju zaleëa, bez obzira na stav ispitanika. Stav ispitanika je moguce bio uvjetovan trenutnim lošim stanjem pejsažnih površina, uvoditi autohtone dendrološke vrste kao drvece, grmlje i pokri- vaca tla u parkovne prostore, smanjiti broj invazivnih, otrovnih i peludonosnih dendroloških vrsta u parkovnim prostorima; postepeno (ovisno o konkretnoj situaciji u prostoru) zamijeniti travnjake s drugim prikladnim dendrološkim vrstama nižeg rasta, izraditi dendrološki katastar na podrucju Šibensko-kninske županije, uvoditi autohtone dendrološke vrste u parkovne prostore. 190 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Boris DORBIC & Elma TEMIM: VALORIZACIJA DENDRO ELEMENATA U PARKOVIMA I PEJSAŽNIM POVRŠINAMA ..., 167–192 VALORISATION OF DENDRO ELEMENTS IN THE PARKS AND LANDSCAPE AREAS ON THE TERRITORY OF ŠIBENIK-KNIN COUNTY Boris DORBIC University of Applied Sciences „Marko Marulic“ in Knin, Department of agriculture karst, Petra Krešimira IV. 30, 22 300 Knin, Croatia e-mail: bdorbic@veleknin.hr Elma TEMIM University „Džemal Bijedic“ Mostar, Agromediterranean faculty, University campus bb, 88 104 Mostar-Bosnia and Herzegovina e-mail: elma.temim@unmo.ba SUMMARY Landscape design and planting flourished after the Second World War. Šibenik slowly started changing the agricultural image of the urban fabric and expanded towards the East.Autochthonous and allochthonous arboreal plants used during landscaping in the Šibenik-Knin County area, in particular in the newly-formed areas, had a negative impact on visual and aesthetic environmental features The specific objective of the paper was to analyse the functional and aesthetic values of dendrological species in the landscape composition of the selected landscape areas of cities and municipalities in the Šibenik-Knin County. The inclination of the local population concerning the aesthetic value of landscape areas in the sample was confirmed through monitoring and surveys conducted amongst the local population. The results obtained showed that the respondents were more inclined towards littoral landscape parks and they valued them more compared with hinterland landscape parks.The following park localities have been given the best average grades:Primošten- 2 (2.27/3.0), Šibenik- 1 (1.55/3.0),Vodice- 1 (1.53/3.0),Vodice- 2 (1.51/3.0), Šibenik- 2 (1.50/3.0), etc. Keywords: valorisation, aesthetic experiences, landscape areas, dendrological species, Šibenik-Knin County IZVORI I LITERATURA Anicic, B. (1997): Korelacija boravišnih kvaliteta vr- tnoga prostora i njegovih strukturnih svojstava. Doktorska disertacija. Agronomski fakultet Sveucilišta u Zagrebu. Blaževic, M. (2007): Prilog povijesti poljoprivrede šibenskog podrucja od 1921. do 1941. godine. Radovi Za- voda za povijesne znanosti HAZU u Zadru, 49, 645–689. Bojanic Obad Šcitaroci, B. & M. Bojanic Obad Šci- taroci (2004): Gradski perivoji Hrvatske. Šcitaroci d. o. o. Arhitektonski fakultet Sveucilišta u Zagrebu. Bojanic Obad Šcitaroci, B. & M. Obad Šcitaroci (1998): Povijesna perivojna arhitektura u slici Jadranskih gradova, Zbornik simpozija Povijesni vrtovi, perivoji i parkovi primorske Hrvatske. Catara, S., Scuderi, D., Romano, D & K. Karlovic (2006): Ukrasne vrste s mogucom upotrebom u medite- ranskom okruženju, Sjemenarstvo, 23, 1, 67–78. Crawford, D. (1994): Using remotely sensed data in landscape visual quality assessment, Landscape and Urban Planning, 30, 71–81. Diminic, D. & B. Hrašovec (2005): Uloga bolesti i štetnika pri odabiru drveca u krajobraznoj arhitekturi, Agronomski glasnik, 2-4, 309–325. Dobrilovic, M. (2006): Morfološke karakteristike biljnog materijala kao mjera za odabir biljnih vrsta u krajobrazu, Agronomski glasnik, 68, 3, 161–180. Domac, R. (1994): Flora Hrvatske-Prirucnik za odre- ëivanje bilja, Zagreb. Dorbic, B. & E. Temim (2015): Povijesni pregled razvoja vrtlarstva i krajobraznog ureëenja Šibenika i okolice u razdoblju 1945–1985. godine. Annales-Ser. Hist. Sociol, 25, 3, 637–650. Dorbic, B. & E. Temim (2016): Povijesni pregled razvoja vrtlarstva i krajobraznog ureëenja Šibenika i okolice u razdoblju 1885-1945. godine. Annales-Ser. Hist. Sociol, 26, 2, 227–246 Dorbic, B. (2015): Funkcionalna i estetska valo- rizacija tipicnih mediteranskih elemenata parkovne dendroflore na podrucju Šibensko-kninske županije. Doktorska disertacija, Agromediteranski fakultet Uni- verzitet „Džemal Bijedic“ Mostar. Dorbic, B., Pamukovic, A. & M. Blaževic (2014): Pri- log poznavanju povijesti hortikulturne i bilinogojstvene edukacije stanovništva šibenskog kotara u razdoblju 1920.–1939. godine. Radovi Zavoda za povijesne zna- nosti HAZU u Zadru, 56, 263–287. 191 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Boris DORBIC & Elma TEMIM: VALORIZACIJA DENDRO ELEMENATA U PARKOVIMA I PEJSAŽNIM POVRŠINAMA ..., 167–192 Dorbic, B., Pamukovic, A. & M. Radeljak (2013): Istraživanje zastupljenosti i primjene travnjaka i ljeko- vitog bilja u okucnicama Šibensko-kninske županije. Zbornik radova Veleucilišta u Šibeniku, 523–530. Erhardt, W., Gotz, E., Bodeker, N. &. S. Seybold (2002): Zander, Handworterbuch der Pflanzennamen. 17. Auf. Eugen Ulmer, Stuttgart. Golicnik, B. & I. Šuklje Erjavec (2006): Potrebe, navade in pricekivanja prebivalcev v stanovanjskih kra- jinah. Stanovanjske krajine, trendi i perspektive. Zbornik predavanj ob konferenci Stanovanjske krajine v Ljubljani. Grašo, K. (2005): Hortikulturno ureëenje Rive lo- šinjskih kapetana u Malom Lošinju. Agronomski glasnik, 67, 2-4, 171–181. Grgurevic, D. (2004): Drvoredi u Splitu. Agronomski glasnik, 3-5, 197–206. Grgurevic, D. (2007): Palme jadranskih perivoja. Šumarski list, 7-8, 353–362. Hajoš, D., Vršek, I., Karlovic, K., Židovec, V. & S. Moric (2003): Komercijalni uzgoj samoniklih biljnih vrsta, mjera EX situ ocuvanja. Sjemenarstvo, 20, 1-2, 37–45. Hansen, R. & F. Stahl (1981): Die Stauden ind ihre Lebensbereiche in Gärten und GrHnanlagen. Verlag Eugen Ulmer Stuttgart. Idžojtic, M. (2009): Dendrologija-List. Šumarski fakultet Zagreb, Zagreb. Kaplan, R., Kaplan, S. & L. Ryan (1998): With people in mind, Washington, D. C. Island Press. Kravanja, N. (2005): Odabir bilja prema ukusu grad- skog korisnika. Agronomski glasnik, 67, (2–4), 87–98. Markovic, J. (2009): Šibenik u doba modernizacije. Institut za povijest umjetnosti-Zagreb i Gradska knjižni- ca „Juraj Šižgoric“-Šibenik. Miškic-Domislic, M., Perekovic, P. & B. Anicic (2013): Stanovnici o trgovima kao javnim gradskim po- vršinama-Primjer Zagreba, Rijeke i Zadra. Agronomski glasnik, 75, 4, 209–232. Obad Šcitaroci, M. & B. Bojanic Obad Šcitaroci (1996): Parkovna arhitektura kao element slike grada. Prostor, 4, 1 (11), 79–94. Perekovic, P., Anicic, B., Hrdalo, I., Rechner, I. & G. Andlar (2007): Percepcija osnovnih karakteristika otvorenih prostora u stambenim naseljima-primjer gra- da Zagreba i Velike gorice. Društvena istraživanja, 16, 6, 1103–1124. Poje, M. (2012): Tipologija i socijalna percepcija obilježja cvjetnih gredica na javnim površinama. Dok- torski rad. Sveucilište u Zagrebu. Agronomski fakultet, Zagreb. Rosavec, R., Barcic, D. & Ž. Španjol (2005): Auto- chthonous woody species as an element oft he Medi- terranean urban area in Croatia. Agronomski glasnik, 2-4, 121–151. Schroder, H. (1987): Dimensions of variation in urban park design: a psychophysica analysis. Journal of Environmental Psychology, 7, 123–141. Seferagic, D. (1988): Kvaliteta života i nova stambe- na naselja. Biblioteka Revije za sociologiju. Sociološko društvo Hrvatske, Zagreb. Šilic, C. (1983): Atlas drveca i grmlja. Svjetlost, Sarajevo. Šišic, B. & N. Kapovic (2004): Drvoredi i obrubno zaštitno zelenilo uz gradske prometnice Dubrovnika. Agronomski glasnik, 3-5, 227–248. Šišic, B. (2011): Autohtono zelenilo-cimbenik mjesnog identiteta u dubrovackom kraju. Klesarstvo i graditeljstvo, 22, 1-2, 70–89. Temim, E. (2008): Jednogodišnje i dvogodišnje cvijece. Agromediteranski fakultet Univerzitet Džemal Bijedic u Mostaru. Todorova, A., Asakawa, S. & T. Aikoh (2004): Prefe- rences for and attitudes towards street flowers and trees in Sapporo, Japan. Landscape and Urban Planning, 69, 403. Tomic, F. et al. (2006): Plan navodnjavanja za po- drucje Šibensko-kninske županije, Agronomski fakultet Sveucilišta u Zagrebu i Graëevinsko arhitektonski fakul- tet Sveucilišta u Splitu. Turalija, A. (2005): Mogucnost podizanja drvoreda unutar gradskih aglomeracija. Agronomski glasnik, 67, 143–160. Tutin, T. G., Heywood, V. T., Burges, N. A., Moore, D. M., Valentine, D. H., Walters, S. M. & D. A. Webb (eds.) (1964–1980): Flora Europea 1-5. Cambridge, Cambridge University Press. Vidakovic M. & J. Franjic (2004): Golosjemenjace. Šumarski fakultet, Zagreb. Vratuša, V. & N. Anastasijevic (2005): Funkcional- nost kedra Cedrus atlantica Man u zelenim površinama Beograda. 8. Symposium on flora Southeastern Serbia and neighbouring regions. Niš, 175–179. Vujkovic, L. (2008): Pejsažna arhitektura-planiranje i projektovanje. Beograd, Šumarski fakultet Univerziteta u Beogradu. Walters, S. M., Brady, A., Brickell, C. D., Cullen, J., Green, P. S., Lewis, J., Matthews, V. A., Webb, D. A., Yeo, P. F. & J. C. M. Alexander (eds.) (1984–1986):The European Garden Flora, I–II. Cambridge. Cambridge University Press. Walters, S. M., Brady, A., Brickell, C. D., Cullen, J., Green, P. S., Lewis, J., Matthews, V. A., Webb, D. A., Yeo, P. F. & J. C. M. Alexander (eds.) (1989): The European Garden Flora, III. Cambridge. Cambridge University Press. Zaninovic, J. (2017): Saveznicko bomdardiranje Šibenika (1943–1944). Državni arhiv u Šibeniku i Muzej grada Drniša. Židovec, V. & K. Karlovic (2005): Primjena autoh- tonog bilja u ureëenju gradskih prostora, Agronomski glasnik, 2-4, 151–158. Židovec, V., Vršek, I., Kolak, I., Liber, Z. & Z. Šatovic (2005): Mirisava kadulja-Potencijalna vrsta za ureëenje krajobraza. Sjemenarstvo, 23, 1, 45–56. 192 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 original scientific article DOI 10.19233/ASHS.2018.13 received: 2017-03-06 IZZIVI ENERGETSKE PRENOVE STAVB KULTURNE DEDIŠCINE V SLOVENIJI Damjana GANTAR Urbanisticni inštitut RS, Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija e-mail: damjana.gantar@uirs.si Breda MIHELIC Urbanisticni inštitut RS, Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija e-mail: breda.mihelic@uirs.si Sabina MUJKIC Urbanisticni inštitut RS, Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija e-mail: sabina.mujkic@uirs.si Miha TOMŠIC Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o., Dimiceva 12, 1000 Ljubljana, Slovenija e-mail: miha.tomsic@gi-zrmk.si Mihael MIRTIC Ministrstvo za infrastrukturo, Projektna pisarna za energetsko prenovo stavb, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana, Slovenija e-mail: mihael.mirtic@gov.si Marjana ŠIJANEC ZAVRL Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o., Dimiceva 12, 1000 Ljubljana, Slovenija e-mail: marjana.sijanec@gi-zrmk.si IZVLECEK V prispevku je predstavljena problematika energetske prenove stavb kulturne dedišcine, priporocen je postopek in predlagani so ukrepi za izboljšanje energetske ucinkovitosti stavb ob upoštevanju varstvenih omejitev.Predsta- vljene vsebine izhajajo iz predloga smernic za energetsko prenovo stavb, ki je bil pripravljen na podlagi analize tujih in slovenskih smernic, literature in dobrih praks ter znanja o tehnologijah, materialih in postopkih prenove ter ob upoštevanju zakonodaje s podrocij varstva kulturne dedišcine, gradbeništva in energetike.Energetska prenova stavb kulturne dedišcine je namrec pomemben del celovite prenove,tako z vidika zagotavljanja energetske ucinkovitosti, kot z vidika izboljšanja bivalnih pogojev in uporabnosti stavb, s cimer se izboljšajo tudi pogoji za njihovo varstvo in ohranjanje. Kljucne besede: celovita prenova, energetska prenova, stavbe kulturne dedišcine, bivalno ugodje LE SFIDE DEL RISANAMENTO ENERGETICO DEGLI EDIFICI PROTETTI DAL PATRIMONIO CULTURALE IN SLOVENIA SINTESI L’articolo presenta la problematica del risanamento energetico degli edifici tutelati dal patrimonio culturale, esa- minando i procedimenti, cosě come i provvedimenti, necessari per migliorarne l’efficienza energetica considerando le misure di protezione. I contenuti presentati nel lavoro derivano dalla proposta di linee guida per il risanamento energetico degli edifici basata sull’approfondimento e analisi di linee guida straniere e slovene, della letteratura esistente, di buone pratiche e applicazioni tecnologiche su materiali e procedimenti di rinnovamento, rispettando 193 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Damjana GANTAR et al.: IZZIVI ENERGETSKE PRENOVE STAVB KULTURNE DEDIŠCINE V SLOVENIJI, 193–208 la legislazione sulla tutela del patrimonio culturale, sull’edilizia e sul risparmio energetico. Il risanamento energetico degli edifici di patrimonio culturale č,infatti,una parte rilevante del progetto di ristrutturazione completa per assicu- rarne l’efficientamento e migliorare le condizioni di alloggio degli edifici, ottimizzando,al contempo,i requisiti per la loro tutela e conservazione. Parole chiave: risanamento completo, risanamento energetico, edifici del patrimonio culturale, alloggio confortevole UVOD Po definiciji UNESCO obsega nepremicna kulturna dedišcina mojstrovine cloveške ustvarjalne genialnosti znotraj dolocenega kulturnega obmocja na podrocju arhitekture, tehnologije, nacrtovanja mest, in je dokaz kulturnega izraza dolocene stopnje civilizacije, izreden primer arhitekturne tipologije ali naselbinske tradicije (World Heritage Convention 1972). Varstvo nepremicne dedišcine je ohranjanje njenih materialnih in vsebinskih lastnosti in obsega vzdrževanje, prenovo dedišcine in preprecevanje njene ogroženosti. To pomeni, da je varstvo dedišcine izjemno kompleksna naloga, prenova pa zahteva celovit pristop, ki upošteva tako zgodovinske, oblikovne, funkcionalne in tehnološke lastnosti dedišcine in preprecuje njeno razvrednotenje. Pri prenovi vseh stavb, ne zgolj stavb kulturne dedišcine, težimo k celoviti prenovi, saj v nasprotnem primeru lahko pride do njihovega arhitekturnega in funkcionalnega razvrednotenja. Z delno prenovo ali s posamicnimi ukrepi lahko ob izboljšanju dolocenih lastnosti stavbe celo negativno vplivamo na druge bistvene lastnosti stavbe. Alternativno, zlasti ob pomanjkanju sredstev za celovito prenovo, se lahko izvede postopna prenova, kjer mora biti zaporedje posameznih korakov skrbno premišljeno tako v tehnicnem kot ekonomskem smislu. Celovita prenova po Zakonu o prostorskem nacrtovanju (2007) obsega dejavnosti, s pomocjo katerih se z ustreznim prostorskim nacr- tovanjem izboljšajo funkcionalne, tehnicne, prostor- sko-oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne,kul- turne in ekološke razmere na dolocenem obmocju, s pomocjo katerih se ponovno zagotovi ohranitev grajenih struktur in oživi urbana in druga obmocja. Celovita prenova se na obmocjih kulturne dedišcine izvaja ob ohranjanju prepoznavnih znacilnosti pro- stora in kulturnih vrednot varovanega obmocja. Za razliko od »celovite prenove« pa Zakon o var- stvu kulturne dedišcine (2008) govori o »celostnem ohranjanju dedišcine«, ki je podrobneje razclenjeno kot sklop ukrepov, s katerimi se zagotavljajo nadaljnji obstoj in obogatitev dedišcine, njeno vzdrževanje, obnova, prenova, uporaba in oživljanje. To se dosega z vkljucevanjem dedišcine v trajnostni razvoj, ki pomeni rabo prostora in prostorskih ureditev na nacin, da se ob ohranjanju kulturne dedišcine in varovanju drugih prvin okolja omogoca zadovoljitev potreb sedanje generacije brez ogrožanja prihodnjih generacij (MZIZKŠ, 2013). Konservatorska stroka zagovarja nacelo celostnega ohranjanja dedišcine, ki se je kot izhodišce skupne evropske politike uveljavilo s sprejetjem Amsterdamske listine leta 1976 (Ivanc, 2012). V Republiki Sloveniji je to nacelo vkljuceno v številne dokumente in zako- ne. Priporocila za celostno ohranjanje so na primer vkljucena v Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (Uredba o strategiji, 2004) in Prostorski red (Uredba o prostorskem redu, 2004), ki predvidevata usklajevanje razvojnih potreb z varstvenimi zahtevami in dolocata, da je pri nacrtovanju naselij treba zagotavljati material- ne in druge pogoje za ohranjanje kulturne dedišcine, za 194 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Damjana GANTAR et al.: IZZIVI ENERGETSKE PRENOVE STAVB KULTURNE DEDIŠCINE V SLOVENIJI, 193–208 uresnicevanje kulturnih funkcij dedišcine, javno dosto- pnost, preucevanje in raziskovanje. Nacelo celostnega ohranjanja pravi, da je: prihodnost dedišcine v njeni uporabi. Uporaba de- dišcine pripomore k njenemu ohranjanju, ohranjanje dedišcine tako prispeva tudi h gospodarskemu razvo- ju in k atraktivnejšemu življenjskemu in delovnemu okolju (ZVKDS, 2015). Fouseki in Cassar (2014) opozarjata prav na to, da so pri prenovi poleg zgodovinskih in estetskih vrednot stavbe pogosto zapostavljeni socialni, ekonomski in drugi vidiki, ki so za uporabnike stavb kulturne dedišcine kljucnega pomena. K primernosti stavb kulturne dedišcine za bivanje in razlicne dejavnosti, pa tudi k stroškovni ucinkovitosti in vecji okoljski prijaznosti njenega obratovanja lahko odlocilno prispeva tudi energetska prenova kot del celovite prenove. Zagotavljanje uporabe stavb kulturne dedišcine je torej zaželeno, vendar le v primeru in na nacin, ki upošteva nacelo zvestobe zgodovinskemu in arhitektonskemu znacaju dedišcine (Erhartic, 2014). Vodopivec in dr. (2015) poudarjajo: »Stavba, ki ni v uporabi, je brez vrednosti«. To neusmiljeno logiko je pri prenovi objektov v primeru stavbne dedišcine treba nekoliko prilagoditi. Pri prenovi objektov je smiselno upoštevati njihovo bodoco namembnost, ce je znana, saj je namembnost pomemben dejavnik, ki vpliva na strokovno nacrtovanje prenove in iskanje optimalnih rešitev (Della Torre, 2012). Celovita prenova stavb kulturne dedišcine1 je multi- disciplinarna dejavnost, v kateri sodelujejo strokovnjaki s podrocij arhitekture, gradbeništva, strojništva in drugih tehnicnih ved, konservatorji – restavratorji in drugi, ki svojimi delovanjem zagotavljajo nadaljnji obstoj in obo- gatitev dedišcine, njeno vzdrževanje, obnovo, prenovo, uporabo in oživljanje. V Sloveniji na podrocju varstva kulturne dedišcine prevladujejo umetnostni zgodovinar- ji, za razliko od drugih držav, kjer prevladujejo arhitekti. K. Višnar (2005) izpostavlja, da je bilo posledicno tekom let vec poudarka na »konserviranju videza« in manjšem upoštevanju drugih vidikov, kot so avtenticnost, bodoca funkcija, opredelitev in vkljucenost interesnih skupin v oblikovanje prihodnosti dedišcine. Za izboljšanje uporabnosti in bivalnih razmer, za zagotovitev dolgorocne ekonomicnosti in energetske ucinkovitosti je treba poleg staticne, gradbenofizikalne in funkcionalne izvajati tudi energetsko prenovo, o kateri govori prispevek. Dolgorocna strategija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb (DSEPS, 2015) je uve- dla pojem »celovita energetska prenova«, ki vkljucuje usklajeno izvedbo ukrepov za ucinkovito rabo energije na ovoju stavbe (tj. na fasadi, strehi, stavbnem pohištvu) in na stavbnih tehnicnih sistemih (npr. za ogrevanje, prezracevanje, klimatizacijo, pripravo tople vode). Pri stavbah, ki imajo prepoznavne stavbne elemente oziroma so zavarovane kot kulturna dedišcina, so iz celovite energetske prenove izkljuceni vsi tisti ukrepi energetske prenove, ki bi stavbi nesprejemljivo spre- menili znacaj ali videz. Obseg celovite energetske prenove mora upoštevati tudi arhitekturni in zgodo- vinski pomen stavb.Kadar je izvedba posameznega ukrepa zaradi varovanja kulturne dedišcine neizve- dljiva ali delno izvedljiva, ukrepa ni mogoce izvesti ali se ta izvede le delno (DSEPS, 2015, 16). Za posege v stavbe kulturne dedišcine veljajo posebna pravila. Od primera do primera je odvisno, kakšen bo obseg prenove in kolikšna izboljšava energetske ucinkovitosti bo dejansko mogoca, ne da bi bile prizadete varovane vrednote. V strokovnih dokumentih s podrocja varovanja kulturne dedišcine (npr. v kulturnovarstvenih pogojih) energetski vidik ni eksplicitno omenjen, vendar predlagani ukrepi prenove že vsebujejo tudi omejitve ali priporocila, ki vplivajo na izvedbo ukrepov za povecanje energetske ucinkovitosti. V registrirano stavbno dedišcino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi, raziskovalnimi in obnovitvenimi deli le v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji, ki jih na podlagi Zakona o varstvu kulturne dedišcine (2008) izdela pristojna enota Zavoda za varstvo kulturne dedišcine (ZVKDS). Porocila o zakljucenih konservatorsko-restavratorskih delih (glej npr. Porocila 49, ZVKDS, 2014) najveckrat predstavljajo projekte obnove procelij oz. fasad s fasadnimi detajli, menjave strešne kritine in stavbnega pohištva, ki so bili izvedeni na podlagi predhodno opravljenih raziskav in sondiranja. V redkih primerih so predstavljeni tudi posegi in ukrepi za energetsko prenovo. Tak primer je prenova stanovanjske stavbe iz 19. stoletja, kjer se investitorji niso strinjali z obnovo klasicnih dvojnih oken, ampak so zahtevali t. i. termopan okna, kot pogovorno imenujemo okna z dvojno zasteklitvijo, vendar so pri tem ohranili originalne profile. V drugem primeru je bilo leseno okensko pohištvo zamenjano na nacin, ki je upošteval najnujnejše energetske standarde. Predstavljen je tudi primer prenove fasade pri stavbi, kjer je bilo zaradi fasadne dekoracije toplotno izolacijo mogoce izvesti le na zacelju, in primer fasade, kjer je bila na vzhodnem procelju zaradi vecje izpostavljenosti vetru namešcena mineralna volna kot dodatna toplotna zašcita. Iz navedenih primerov lahko sklepamo, da je koncni rezultat prenove kompromis med strokovno utemeljenimi usmeritvami ter željo lastnikov oziroma investitorjev po zagotovitvi bivalnega udobja, po znižanju rednih obratovalnih in vzdrževalnih stroškov V prispevku obravnavamo »stavbe kulturne dedišcine«; pojem zajema vse stavbe, ki so varovane s predpisi o varstvu kulturne dedišcine in vkljucuje kulturno dedišcino, kulturne spomenike lokalnega pomena, kulturne spomenike državnega pomena in stavbe, ki so varo- vane kot sestavni del obmocja kulturne dedišcine, natancneje obmocja stavbne dedišcine in obmocja naselbinske dedišcine. 195 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Damjana GANTAR et al.: IZZIVI ENERGETSKE PRENOVE STAVB KULTURNE DEDIŠCINE V SLOVENIJI, 193–208 in dolgorocno ekonomicnostjo prenove. Zaradi te razumljive in legitimne pravice lastnikov in uporabnikov je pri varstvu stavb kulturne dedišcine in prenovah treba zagotoviti korektno in ucinkovito sodelovanje z njimi. Opredelitev problema in ciljev raziskave Energetska prenova stavb, zlasti stanovanjskih, in izboljšanje njihove energetske ucinkovitosti predsta- vljata enega od najvecjih izzivov trajnostnega razvoja. Pri stavbni dedišcini je doseganje energetske ucinkovi- tosti težko uskladiti z varstvenimi zahtevami in dosega- ti cilje, zastavljene v Direktivi evropskega parlamenta o energetski ucinkovitosti stavb (Direktiva 2010/31/ EU, 2010). Ta direktiva obvezuje države clanice, da njena dolocila vkljucijo v svoje nacionalne strategije. Zgodovinske stavbe in kulturna dedišcina predsta- vljajo pomemben del stavbnega fonda, še posebej v zgodovinskih mestih, in izboljšava njihove energetske ucinkovitosti lahko pomeni pomemben prihranek v celotni rabi energije, zlasti v mestih in naseljih. Posa- meznim državam je prepušceno odlocanje, kako bodo pristopile k izpolnjevanju dolocil direktive. V Slovenji to podrocje do sedaj še ni bilo celovito obdelano, na pomanjkljivost so opozarjale tako strokovne službe s podrocja varstva kulturne dedišcine, pripravljavci raz- pisov za energetske prenove stavb, kot tudi nacrtovalci in izvajalci prenov. Cilj raziskave je bil pripraviti izhodišca za slovenske smernice, ki bi zagotovile tehnicno podporo nacrtovalcem in lastnikom v procesu celovite prenove od priprave projektov do izvedbe, ki bo v okviru robnih pogojev vkljucevala tudi energetski vidik. Oblika in vsebina smernic je zasnovana tako, da lahko služijo razlicnim uporabnikom, od lastnikov, izvajalcev prenov, do strokovnih služb s podrocja varstva kulturne dedišcine, ki bodo tako vnaprej seznanjeni z možnostmi pri izvedbi ukrepov energetske sanacije. Varstveni režimi namrec bistveno vplivajo na izvajanje energetske prenove, saj precej zožujejo nabor možnih ukrepov. Izbira ukrepov je namrec pri kulturni dedišcini zelo omejena, saj navadno niso dopustni tisti posegi, s katerimi je mogoce doseci najvecje prihranke, kot je npr. izboljšanje energetske ucinkovitosti stavbnega ovoja. METODOLOGIJA Raziskava je obsegala pregled dobrih praks na podrocju energetske prenove stavb kulturne dedišcine in sorodnih tujih in domacih dokumentov, pregled slovenske zakonodaje, relevantnih drugih dokumentov s podrocja gradbeništva, ucinkovite rabe energije in s podrocja varstva kulturne dedišcine ter delavnico s stro- kovnjaki, ki so prispevali svoj pogled na problematiko energetske in celovite prenove objektov, poglede na multidisciplinaren pristop k prenovi objektov in prica- kovanja glede vsebine in oblike smernic. Tuje smernice in dobre prakse prenove Izhodišce za pripravo smernic so bile tuje prakse na podrocju energetske prenove kulturne dedišcine. V pregled so bile vkljucene angleške, avstrijske, irske in švedske smernice. Angleške smernice (English Heritage, 2011; 2013) so razdeljene na splošne, ki so namenjene lastnikom objektov, in podrobnejše, namenjene strokovnjakom in izvajalcem. Smernice se nanašajo na razlicne varstvene kategorije kot npr. (1) stavbe, uvršcene na nacionalni seznam dedišcine, (2) stavbe lokalnega arhitekturnega in zgodovinskega pomena in stavbe predvidene za zavarovanje, (3) stavbe z arhitekturnim in zgodovinskim pomenom, ki se nahajajo v zavarovanih obmocjih. Za te kategorije stavb so nato doloceni posegi, ki se lahko opravijo brez soglasja, in posegi, za katere je treba pridobiti soglasje pristojnih služb. Irske smernice (Government of Ireland, 2010) so zaradi drugacne stavbne tipologije, nacinov gradnje in drugacnih klimatskih pogojev manj primerne za slovenske razmere, vendar pa zelo natancno opredeljujejo rabo energije v stavbah od pridobivanja in prevoza materialov do gradnje in rabe energije za vsakodnevno delovanje stavbe. Avstrijske smernice (Bundesdenkmalamt, 2011) so najbolj podrobne in strokovno tehnicno zasnovane. Poleg splošnega postopka in pravil, ki veljajo za energetsko prenovo stavb kulturne dedišcine, podrobno razclenjujejo ukrepe na podlagi ocene primernosti (škodljivosti, neškodljivosti) in podajajo tudi predloge alternativnih ukrepov. Izkazale so se kot najbolj primerne za uporabo v slovenskih razmerah, tako zaradi podobnih klimatskih razmer v vecjem delu države, kot zaradi podobnega spomeniškovarstvenega sistema. Švedske smernice so navedene v raziskovalnem porocilu (Widström, 2012), vsebinsko obsežnem in podprtem s primeri, ki obravnava analizo in pregled stavb pred zacetkom prenove ter sodobne metode, tehnike in simulacije, ki kljucno prispevajo k pravilni odlocitvi za izvajanje ukrepov energetske prenove. Pregledali smo tudi predlog evropskega standarda za izboljšanje energetske ucinkovitosti zgodovinskih stavb (Technical comitee CEN/TC, 2015), ki prinaša celovit predlog postopka (slika 1), od izražene namere lastnikov za energetsko prenovo do izbire in izvedbe posameznih ukrepov; dokument vsebuje tudi vprašalnika za pregled stavb pred posegom in oceno ucinkovitosti ukrepov. V vsakem od pregledanih dokumentov smo opredelili vsebine, ki bi jih lahko prenesli v slovensko prakso. Našteti dokumenti so bili vodilo pri zasnovi slovenskih smernic pri pripravi vsebine, tehnicnih podrobnosti in pri predlogu postopka. Za ilustracijo možnosti energetske prenove v stavbah, ki imajo razlicen varstveni status, razlicno lastništvo ali razlicno namembnost, smo izbrali štiri tuje primere prenove stavb kulturne dedišcine in pet primerov dobrih praks prenove stavb kulturne dedi- 196 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Damjana GANTAR et al.: IZZIVI ENERGETSKE PRENOVE STAVB KULTURNE DEDIŠCINE V SLOVENIJI, 193–208 Slika 1: Postopek prenove (V ir: Prirejeno po Technical comitee CEN/TC, 2015) šcine v Sloveniji. Kot primera dobre tuje prakse smo predstavili celovito prenovo in spremembo namemb- nosti mešcanske hiše iz 13. stoletja v Bolzanu, ki je registriran kulturni spomenik, in modernisticne šolske stavbe v Avstriji, zgrajene leta 1930, obe z visokimi potrebami po energiji in nizkim bivalnim ugodjem za- radi pregrevanja prostorov in težav s kakovostjo zraka. Med slovenskimi primeri dobre prakse smo predstavili prenovo Narodne galerije v Ljubljani, Pokrajinskega muzeja v Slovenj Gradcu in mešcanske šole v Mari- boru, prenovljene z javnimi sredstvi, ob tem pa tudi prenovo dveh stanovanjskih stavb, hiše v Železnikih in domacije v Dorfarjah, ki sta bili celovito prenovljeni vecinoma z zasebnimi sredstvi. Slovenske smernice in zakonodaja Slovenska izhodišca za pripravo smernic izhajajo v najvecji meri iz veljavnih zakonov in drugih dokumentov s podrocja gradbeništva, ucinkovite rabe energije in s podrocja varstva kulturne dedišcine. Veljavna slovenska zakonodaja s podrocja kulturne dedišcine ne vsebuje nobenih specificnih dolocil glede izvedbe ukrepov za ucinkovito rabo energije. Pregled razlicnih pravnih aktov, zakonodaje in drugih predpisov s podrocja kulturne dedišcine dokazuje, da pojem energetske ucinkovitosti vanje sploh ni bil vkljucen. Kulturno dedišcino omenjajo le Energetski zakon (2014), Zakon o graditvi objektov (2002) in Zakon o varstvu okolja (2006). Po Energetskem zakonu stavbe varovane kot kulturna dedišcina ne potrebujejo energetske izkaznice. Zakon o graditvi objektov doloca, da je vse posege v stavbe kulturne dedišcine treba izvajati v sodelovanju z ZVKDS in da lahko v objektih, ki so zavarovani s predpisi o varstvu kulturne dedišcine, rešitve odstopajo od predpisanih zahtev, ce ne ogrožajo varnosti objekta in življenja ali zdravja ljudi itd. Zakon o varstvu okolja pa prav tako za varovane objekte in obmocja kulturne dedišcine predvideva poseben režim in doloca, da se morajo vsi posegi izvajati v skladu s predpisi s podrocja varstva kulturne dedišcine. V Sloveniji je stavbna dedišcina izvzeta iz Pravilnika o ucinkoviti rabi 197 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Damjana GANTAR et al.: IZZIVI ENERGETSKE PRENOVE STAVB KULTURNE DEDIŠCINE V SLOVENIJI, 193–208 energije v stavbah (PURES 2, 2010). V pravilniku iz leta 2002 (PTZURES) je bilo v 1. clenu sicer še zapisano, da njegova dolocila veljajo, ce so pri rekonstrukcijah upoštevani pogoji varstva kulturne dedišcine. Ta navedba je bila zaradi zgoraj navedenih posebnih dolocil zakonodaje iz sedanjega pravilnika umaknjena kot nepotrebna. ZVKDS (2017) je sicer na svoji spletni strani objavil smernice za gradbene in restavratorske posege v stavbno dedišcino, ki pa energetskega vidika ne vkljucujejo. Nanašajo se na barvo fasade in materiale, fasadne okrase, okna in vrata, balkone in lože, pokrite nadstreške, trgovske fasade, napise, napisne table, izveske, klimatske naprave, strehe; pri notranjšcini so podane usmeritve za stopnišca in veže. Stavbna kulturna dedišcina v Sloveniji: stanje in zakonska dolocila Kulturna dedišcina je glede na stopnjo zašcite raz- deljena na: • kulturno dedišcino, ki se varuje z inštrumenti prostorskega nacrtovanja; • kulturne spomenike lokalnega pomena in • kulturne spomenike državnega pomena kot najstrožje varovano dedišcino (Register kulturne dedišcine, 2016). Glede na obseg pa je kulturna dedišcina v Sloveniji razdeljena na stavbe/objekte in obmocja: • Pri posameznih stavbah se varstveni režimi nanašajo na njihovo pojavnost v prostoru, in sicer na njihovo zunanjšcino, ki jo definirajo gabariti, gradbeni material, konstrukcija in oblikovne znacilnosti (clenitev fasad, stavbno pohištvo, dekoracija, stil) in njihovo notranjšcino, ki jo definirajo prostorski koncept, funkcionalna zasnova in notranja oprema (štukature, poslikave, parketi, tlaki, ograje). • Obmocja kulturne dedišcine so razdeljena na obmocja stavbne dedišcine in obmocja naselbinske dedišcine. Pri obmocjih stavbne dedišcine se varstveni režim nanaša na zunanjo pojavnost objektov in njihove znacilnosti, kot so gabariti, gradbeni material, konstrukcija in oblikovne znacilnosti. Pri obmocjih naselbinske dedišcine je poudarek na varovanju zgodovinskih znacilnosti naselja kot celote, predvsem naselbinske zasnove (parcelacija, komunikacijska mreža in zazidalni sistem). Varstveni režim v teh obmocjih varuje tudi anonimno arhitekturo, ki sama po sebi ni ovrednotena kot kulturna dedišcina, temvec prispeva k videzu celote (Prirocnik pravnih režimov varstva kulturne dedišcine, 2009). Pravilnik o seznamih zvrsti dedišcine in varstvenih usmeritvah (2010) stavbe deli na profane (gospodarske/ proizvodne, javne, poslovne in stanovanjske), sakralne (namenjene bogoslužju) in sakralno-profane. Z vidika energetske prenove je takšna klasifikacija pomembna zato, ker so od nacina uporabe odvisne zahteve po dolocenih temperaturnih in drugih mikroklimatskih pogojih; stanovanjske stavbe na primer ogrevamo drugace kot sakralne objekte. Za potrebe energetske sanacije vecina omenjenih tujih dokumentov, ki imajo znacaj smernic, razvršca stavbe glede na obdobje izgradnje, gradivo in konstrukcijske znacilnosti, arhitekturne posebnosti, namembnost in lego v mestu ali naselju, npr. irske smernice (Government of Ireland, 2010), angleške smernice (English Heritage, 2011). Pri tem je obdobje gradnje posebej pomembno. Gradnja je bila namrec v razlicnih zgodovinskih obdobjih najbolj odvisna od razpoložljivega gradiva, konstrukcijskih tehnik in tehnološkega razvoja, pa tudi socialnega in ekonomskega statusa graditeljev. Na splošno lahko stavbe v Sloveniji glede na njihove gradbenotehnicne znacilnosti razdelimo na zgodovinske stavbe, ki so bile zgrajene s tradicionalnimi tehnikami v obdobjih pred koncem 19. stoletja, stavbe zgrajene med 1890 in 1914 (v obdobju zgodnjega modernizma), stavbe zgrajene med obema vojnama (v obdobju funkcionalizma), stavbe zgrajene med 1945 in 1960 (v obdobju povojne prenove), stavbe zgrajene med 1960 in 1990 ter novejše stavbe. Za vsako od teh obdobij so bile znacilne podobne gradbene tehnike in uporaba podobnih gradiv, ki so bolj ali manj upoštevali klimatske, topografske in druge okolišcine. Zlasti za podeželsko arhitekturo v starejših obdobjih je bilo znacilno, da se je prilagajala klimatskim pogojem in pretežno uporabljala lokalna gradiva, kar je prispevalo k temu, da so se v Sloveniji zaradi geografske raznolikosti razvili jasno prepoznavni regionalni arhitekturni tipi. Upoštevanje naravnih danosti in stavbne tradicije se je prekinilo zlasti po drugi svetovni vojni, ko so tudi v podeželski arhitekturi zaceli uporabljati danemu prostoru neprilagojena gradiva in univerzalne stavbne tipe, brez oblikovanih vrednot in meril (Deu, 2001). Pridobivanje mnenj strokovnjakov Celovita prenova stavb kulturne dedišcine je pro- ces, ki bi ga morala nacrtovati, izvajati in nadzorovati multidisciplinarna skupina strokovnjakov. Zato smo v okviru raziskave organizirali delavnico, ki je bila namenjena izmenjavi mnenj in diskusiji med razlicnimi strokovnjaki in izvajalci – bodocimi uporabniki smer- nic. Na delavnici je sodelovalo enajst udeležencev, strokovnjakov za prenovo (arhitekti, gradbeniki, statiki, konservatorji – restavratorji) iz razlicnih institucij v Slo- veniji, kot so ZVKDS, Fakulteta za arhitekturo in Mestna obcine Ljubljana – oddelek za energetski menedžment ter strokovnjaki iz podjetij, ki se ukvarjajo s specificnimi podrocji prenove. Posamezni komentarji, ki so jih izpostavili sodelujo- ci, so kljucni za razumevanje vloge energetske prenove stavb kulturne dedišcine: 198 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Damjana GANTAR et al.: IZZIVI ENERGETSKE PRENOVE STAVB KULTURNE DEDIŠCINE V SLOVENIJI, 193–208 • Pri energetski prenovi stavb je treba predhodno preveriti stanje konstrukcije objekta, predvsem nosilne, in po potrebi zagotoviti njeno sanacijo. Za sanacijo nosilne konstrukcije (podobno kot za energetsko) v Sloveniji nimamo ustreznih smernic; • Dolocanje ekonomske upravicenosti ukrepov pri stavbah kulturne dedišcine je problematicno; morda je izvedljivo le kot razmislek o pomenu ohranjanja dolocenega varovanega elementa, npr. fasade, oziroma njeni spremembi zaradi ukrepa; • Energetska prenova objekta ne vsebuje le dodaja- nja izolacije na fasado, ki je najbolj problemati- cen ukrep, temvec bi morala zagotoviti usklajen nabor ukrepov na podlagi analize kriticnih mest; • Pristop k energetski prenovi je odvisen tudi od namembnosti objekta. Vsaka vrsta objekta ima svojstvene potrebe po energiji in toplotnem reži- mu, bodisi da gre za bivalno stavbo ali na primer za sakralni objekt ali galerijo. Iz razprave na delavnici so se oblikovali tudi trije predlogi: • V Sloveniji bi bilo treba pripraviti podrobnejši pregled ali klasifikacijo objektov glede na obdo- bje izgradnje, slog in materiale, iz cesar bi bile razvidne tudi energetske karakteristike objektov, kar bi lahko služilo kot konkretna podlaga za smernice. Klasifikacija bi lahko temeljila na izdelavi dolocenega vzorca energetskih izkaznic za objekte kulturne dedišcine; • Pri prenovi objektov je velikega pomena izo- braževanje lastnikov; potrebne so spremembe njihovega obnašanja v prenovljenih objektih, poduciti jih je treba o primernem zracenju pro- storov (nujno ob zamenjavi oken), o vzdrževanju stavbnega pohištva in celotne stavbe; • Za stavbe kulturne dedišcine trenutno ni treba izdelovati energetske izkaznice; sprememba te dolocbe bi prispevala k realnejši predstavi o stanju teh stavb (npr. za dolocen vzorec objektov) in o potrebah po energetski prenovi. • Ceprav imajo smernice koncno obliko dokumenta, je pomembno, da se omogoci njihovo dopolnjevanje in posodabljanje glede na razvoj stroke in tehnologij na podrocju gradbeništva in energetske ucinkovitosti ter tudi konservatorstva in restavratorstva. Dopolnjevanje smernic bi bilo mogoce tako s podajanjem posameznih strokovno utemeljenih predlogov, kot tudi v širši raz- pravi z usposobljeni strokovnjaki in izvajalci, ki imajo znanja in prakticne izkušnje s kakovostnimi prenovami stavb kulturne dedišcine. V dialogu z njimi bi smernice lahko smiselno izboljšali in odpravili morebitne po- manjkljivosti. Hkrati bi bilo nujno treba zasnovati namenski program usposabljanja izvajalcev za pridobivanje specificnih znanj in spretnosti za energetsko prenovo stavb kulturne dedišcine ter omogociti prenos znanja in tradicionalnih vešcin. Dobro usposobljeni izvajalci so namrec bistvenega pomena pri zagotavljanju kakovo- stnih in celovitih prenov. REZULTATI – OBLIKOVANJE PREDLOGA SMERNIC Stavbe kulturne dedišcine so heterogena skupina znotraj celotnega stavbnega fonda, ki ima posebne znacilnosti in zahteve. Varstveni režimi postavljajo zelo stroge pogoje za kakršnekoli posege, vkljucno z ukrepi za izboljšanje energetske ucinkovitosti. Poseganje v stavbe kulturne dedišcine, npr. dodajanje toplotne izolacije na fasadi, je zaradi varovanja njihovih arhi- tekturnih lastnosti, kot so zunanji videz, gabariti, raz- merja in izvirna gradiva, precej omejeno ali ni mogoce. Pristop k prenovi mora biti zato bistveno drugacen kot pri stavbah, ki niso varovane. Tudi vrednotenje tveganj za konstrukcijo in njene znacilnosti je pri zašcitenih stavbah drugacno kot pri ostalih stavbah. V praksi se srecujemo z najrazlicnejšimi primeri; vsakega je treba obravnavati individualno glede na njegove splošne in posebne omejitve. Varstveni režimi so zapisani v aktu o razglasitvi kul- turnega spomenika ali v prostorskem aktu, v dolocbah, ki se nanašajo na celoto ali posamezne dele kulturnega spomenika. Kulturnovarstveni pogoji se izdajajo za tocno dolocen poseg in za doloceno stavbo, kar lahko precej zoži nabor možnih ukrepov, kot so npr. dodatna toplotna zašcita fasade ali zamenjava stavbnega pohi- štva. Navadno niso dopustni tisti posegi, s katerimi je sicer mogoce doseci najvecje prihranke, npr. izolacija stavbnega ovoja. To posledicno pomeni, da so dobri energijski kazalniki pri prenovi stavb kulturne dedišcine praviloma težko dosegljivi. Omejitve, ki izhajajo iz kulturnovarstvenih pogojev so navadno naslednje: • dodajanje toplotne izolacije je dopustno zgolj na neoblikovanih fasadah; • prenova strehe je dopustna le brez posegov v njene gabarite (dodajanje toplotne izolacije je sprejemljivo med in pod špirovci); • posodobitev strojnih inštalacij je sprejemljiva brez dodajanja novih razvodov in brez poseganja v varovane prvine; • dovoljeni so minimalni posegi na stavbnem pohištvu (tesnjenje stika med okenskim krilom in okvirjem in zamenjava zasteklitve, izjemoma zamenjava z novimi okni enake velikosti, mate- rialov in oblike). Omejitve se pri stavbni dedišcini nanašajo na varo- vane prvine stavbe, pri objektih, ki so varovani v sklopu naselbinske dedišcine pa predvsem na njihovo zunanj- šcino. Z dodatno toplotno zašcito zunanjega ovoja s sodobnimi gradivi lahko tudi spomeniško zašciteno stavbo temeljito toplotno izoliramo in reproduciramo 199 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Damjana GANTAR et al.: IZZIVI ENERGETSKE PRENOVE STAVB KULTURNE DEDIŠCINE V SLOVENIJI, 193–208 vse njene likovne elemente, vendar to ni v skladu z varstveno doktrino, ki zahteva, da stavbe ohranjamo v njihovi avtenticni obliki in prenavljamo v skladu z zgodovinskimi tehnikami in originalnimi gradivi. Namen smernic je zagotoviti tehnicno podporo tako lastnikom kot strokovnjakom v procesu celovite prenove od priprave izhodišc do izvedbe, ki bo v vkljucevala tudi energetski vidik. Smernice obsegajo predvsem splošne ukrepe in omejitve, ki se nanašajo na stavbe kulturne dedišcine, na njihove likovne in konstrukcijske znacilnosti, gradbene materiale, na vrste posegov ipd. Podajajo nabor ukrepov za energetsko prenovo, ki izboljšujejo energetsko ucinkovitost objektov kulturne dedišcine, skladno z zahtevami o varstvu dedišcinskih lastnosti zgodovinske stavbne dedišcine in ne posegajo bistveno v njeno strukturo in zunanjo podobo. Ob tem so razložene najpomembnejše gradbenofizikalne zakonitosti in pojavi. Smernice vsebujejo tudi opozorila glede možnih pozitivnih in negativnih ucinkov posameznih ukrepov na dedišcinske lastnosti in napotke za prilagoditev režima uporabe stavbe po izvedeni prenovi. Smernice ne obravnavajo specificnih primerov posameznih zgodovinskih stavb, temvec so splošne, saj se pri prenovi stavb srecujemo z najrazlicnejšimi primeri, ki zahtevajo individualno obravnavo glede na njihove lastnosti in omejitve. Zato je treba pri vseh objektih, ki so varovani s predpisi s podrocja kulturne dedišcine, predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje, ki jih izda pristojna enota Zavoda za varstvo kulturne dedišcine Slovenije. Predlog celovitega postopka: identifikacija potreb po energetski prenovi Ideja o energetski prenovi konkretne stavbe kulturne dedišcine se lahko pojavi v razlicnih kontekstih, kot so npr. vzdrževalna dela in prenova zaradi dotrajanosti materialov, sanacija nosilne konstrukcije in protipo- tresna sanacija, sprememba namembnosti in uporabe stavbe, ekonomska optimizacija ali celovita sanacija po izrednih dogodkih. Ukrepi energetske prenove kulturne dedišcine se izvajajo v skladu z zahtevami o tehnicni korektnosti in z naceli dobrega gospodarjenja, ce so pred tem izpolnjene ustrezne zahteve iz Zakona o gra- ditvi objektov (2002), kot je npr. mehanska odpornost in stabilnost, in ce so obenem izpolnjene posebne zahteve varstva kulturne dedišcine. Opraviti je treba energetski pregled in izdelati podroben projekt energetske prenove. Vsako stavbo je treba obravnavati ne le kot samostojen »izoliran« objekt, ampak v kontekstu danosti in posebnosti okolja, v katerega je umešcena. To pomeni, da je treba nacrte energetske prenove uskladiti s prostorskimi nacrti, z morebitnimi nacrti za prenovo ali širitev lokalne energetske infrastrukture in omrežij, pri ukrepih, ki se nanašajo na energente, pa je treba upoštevati vsebino lokalnega energetskega koncepta. Sistematicna in nacrtovana prenova stavb kulturne dedišcine je v kombinaciji z drugimi ukrepi tudi pomemben del aktivne revitalizacije in reurbanizacije mestnih središc (Fister, 2005). Predpogoj za oblikovanje nabora ukrepov je dobro poznavanje stanja. Energetski pregled je vir informacij, nujna podlaga za pripravo nacrta prenove in ukrepov, pa tudi zahtevan pogoj za uvrstitev v sheme sofinanciranja prenove iz evropskih sredstev. Eden od kljucnih kriterijev pri odlocitvah o obsegu in nacinu prenove naj bi bila vracilna doba investicije. Zato je pomembno, da se v okviru dovoljenih posegov ob uporabi najnaprednejših in najucinkovitejših proizvodov in tehnik izvedejo predvsem tisti z najbolj dolgorocnimi ucinki. Osnova za izbiro ukrepov za energetsko prenovo kulturne dedišcine je predlog evropskega standarda2 (Technical comitee CEN/TC 346 2015; glej sliko 1). V njem je predlagan postopek, ki se lahko uporablja tako za identifikacijo potreb po energetski prenovi kot tudi za izbor najustreznejše rešitve za posamezno obravnavano stavbo kulturne dedišcine. Predhodne analize in preiskave stavbe Pred vsako prenovo je treba opraviti temeljite pred- hodne preiskave, med katerimi se seznanimo s stanjem stavbe, njenimi gradbenofizikalnimi in oblikovnimi znacilnostmi, namembnostjo prostorov in uporabo, v primeru kulturne dedišcine tudi z njenimi varovanimi elementi. Med predhodne analize uvršcamo kulturno- varstveno analizo stavb, staticno in seizmicno analizo, meritve notranjih klimatskih razmer, termografsko ana- lizo in georadarsko metodo. Glede na stanje konkretne stavbe so lahko pomembne tudi druge analize, zlasti ugotavljanje stanja zašcite stavbe pred vlago. Kulturnovarstvena analiza Kulturnovarstvena analiza obsega opis prvotnega sta- nja objekta in poznejših prezidav in drugih sprememb, konstrukcijskih znacilnosti, gradiv, prostorske zasnove, zunanjega ovoja, stavbnega pohištva in drugih stavbnih clenov, stavbnega okrasa; skratka stavbe kot celote in njenih varovanih elementov. Analiza obsega tudi stilno vrednotenje posameznega objekta in vplivnega obmo- cja. Analiza vplivnega obmocja obravnava pomembne dostope, poglede iz objekta in na objekt ter druga raz- merja do okoliškega ali širšega prostora. Zahteva tudi predhodne raziskave ometov in beležev, ki so podlaga za obnovo ometov in opleskov (strukture ometa, barvnih tonov, tehnoloških posebnosti). Pri objektih na obmo- cjih, ki so varovana kot arheološka dedišcina, so pred prenovo obicajno obvezne tudi arheološke raziskave. Kadar gre za posege v strukturne elemente spomenika, V casu priprave smernic v fazi osnutka. 200 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Damjana GANTAR et al.: IZZIVI ENERGETSKE PRENOVE STAVB KULTURNE DEDIŠCINE V SLOVENIJI, 193–208 ce je nameravani poseg kompleksen, ce grozi nevarnost unicenja ali ogrožanja varovanih vrednot ali kadar je pri posegu treba izvesti konservatorsko-restavratorska dela, je predhodno treba izdelati konservatorski nacrt. Za posege v ostalo kulturno dedišcino je konservatorski nacrt priporocen (ZVKD-1, 2008; Pravilnik o konserva- torskem nacrtu, 2009). Staticna analiza Prvi korak k celoviti prenovi je analiza trdnosti in varnosti konstrukcije objekta. Odlocitev o potrebnih po- segih in izvedbi se sprejme na podlagi ocene strukture in/ali narave in obsega poškodb. Pri tem se za posege na konstrukciji objekta uporablja standard Evrokod 8 (Uredba EN 1998), ki obravnava projektiranje potresno odpornih konstrukcij. Ta standard, ki mu ustrezajo le redke starejše stavbe, zahteva obširnejše ukrepe za utr- ditev nosilne konstrukcije. Podatki o konstrukciji, zbrani med ocenjevanjem stavbe, so osnova za izbor tipa, tehnike in obsega posega. Posegi na konstrukciji so npr. lokalna ali celotna sanacija poškodovanih elementov, dodajanje novih konstrukcijskih elementov, delna po- rušitev ali odstranitev. Vcasih je zaradi staticnih zahtev potrebna sprememba namembnosti ali celo prepoved uporabe zgradbe. Nabor možnih ukrepov omejujejo varstvene zahteve. Ukrepi, kot so dozidave zidov ali armiranobetonskih okvirjev in sten, ki se pogosto izva- jajo pri sanaciji stanovanjskih stavb, so nedopustni pri vseh pomembnih spomenikih, npr. pri sanaciji sakralnih objektov, kjer je treba povezanost konstrukcije, njeno zadostno nosilnost in nosilnost posameznih delov obi- cajno doseci brez motecih posegov (Gostic, 2016). Gradbenofizikalne preiskave V stavbah kulturne dedišcine je pomembno na- tancno dolociti želene mikroklimatske parametre. Za stanovanjske in delovne prostore je pomembno toplotno ugodje, ki ga zagotavlja cim bolj enakomerna temperatura zraka in obodnih površin prostora, medtem ko je spreminjanje relativne vlažnosti znotraj zgornjih in spodnjih še primernih vrednosti manj pomembno. Povsem nasprotno je, kadar želimo vzpostaviti ugodne razmere za stavbno tkivo in muzejske ali druge raz- stavne prostore; v teh primerih moramo zagotoviti tudi cim bolj stabilno relativno vlažnost notranjega zraka in njeno ustrezno vrednost glede na specificne okolišcine. Samo spreminjanje notranje temperature je ob tem drugotnega pomena, razen kadar ta vpliva na vlažnost zraka, ko se npr. pri nenadni ohladitvi zraka v prostoru njegova relativna vlažnost zviša, ce prostora hkrati ne prezracimo. Podrobne analize vodijo k rešitvam, ki so sprejemljive za uporabnika in vzdržujejo tudi dedišcini primerne mikroklimatske parametre na enostaven in ekonomsko sprejemljiv nacin. Projekt prenove mora poleg tehnicnih ukrepov upoštevati tudi možna tveganja Slika 2: Lestvica stopnje vpliva na dolocen varovani element in stavbo kulturne dedišcine kot celoto (Vir: Smernice za energetsko prenovo stavb kulturne dedišcine, 2016) zaradi posamicnega ali medsebojnega vpliva ukrepov in vsebovati navodila za uporabnike s preventivnimi in popravnimi ukrepi (Tomšic, 2016). Termografska analiza Termografsko analizo, ki – poenostavljeno zapisano – deluje na podlagi zaznave toplotnega sevanja povr- šin konstrukcije oz. materialov z znano emisivnostjo, uporabljamo za preverjanje kakovosti izvedbe toplo- tnega ovoja in za izvajanje rednih pregledov delovanja sistemov, kot so npr. strojne in elektricne instalacije. S termografsko kamero lahko preverjamo toplotne mostove in sorodne nepravilnosti v ovoju stavbe, loci- ramo podhlajena mesta, kjer lahko nastopi površinska kondenzacija vodne pare, natancneje dolocimo mesta poškodb skritih ogrevalnih vodov, posredno opredelimo navlažene dele konstrukcij in podobno. Termografija nam pomaga bolje oceniti stopnjo nujnosti celovite ali delne sanacije. Je trdna osnova za sprejemanje od- locitev ter oblikovanje nabora ukrepov in prioritet za vzdrževalna in rekonstrukcijska dela (Tomšic, 2016). Georadarska preiskava Georadarska (GPR) metoda je med drugim namenjena globinskim raziskavam sten in drugih konstrukcijskih sklopov s pomocjo elektromagnetnih valov. Kjer je prepovedana uporaba invazivnih, porušnih tehnik ali izdelava vrtin, se v gradbeništvu ta metoda uporablja tudi za konstrukcijsko diagnozo stavb kulturne dedišcine. Z GPR metodo je mogoce dolociti razporeditev skritih tramov in stebrov, identificirati mesta in vrsto armature v betonu, dolociti položaj inštalacij v konstrukcijah, ugotoviti kakovost vgradnje injektiranih elementov, oceniti debeline 201 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Damjana GANTAR et al.: IZZIVI ENERGETSKE PRENOVE STAVB KULTURNE DEDIŠCINE V SLOVENIJI, 193–208 Slika 3: Primeri fasad (Foto: Sabina Mujkic) gradbenih elementov in slojev v konstrukciji ter odkrivati prisotnost votlin, okvar ali nehomogenosti v materialu. V okviru predhodne analize energetske ucinkovitosti stavbe je mogoce z GPR metodo pridobiti podatke o sestavah ovoja in notranjih konstrukcij. Metoda je tudi zelo ucinkovita pri ugotavljanju vlažnosti sten in temeljev, saj daje veliko podrobnejše informacije kot vizualna analiza. GPR metodo uporabljajo tudi arheologi pri odkrivanju morebitnih arheoloških ostalin (Komel, 2016). Pregled ukrepov za posamezne varovane elemente Smernice podajajo nabor ukrepov za izboljšanje energetske ucinkovitosti, ki so razdeljeni na: A. Ukrepe na stavbnem ovoju, ki zajema zunanje stene, strop in tla, strehe, okna in vrata; B. Ukrepe za izboljšanje energetske ucinkovitosti sistemov za klimatizacijo, gretje in hlajenje (KGH); C. Ukrepe za povecanje rabe obnovljivih virov energije; D. Organizacijske ukrepe. V predlogu smernic imajo vsi ukrepi na petstopenjski lestvici oznaceno stopnjo vpliva na dolocen varovani element in na stavbo kulturne dedišcine kot celoto. Vpliv pomeni spremembe videza, gabaritov in gradiv zaradi izvedbe ukrepov za izboljšanje energetske ucinkovito- sti stavbe. To je pomembna razlika glede na siceršnje vrednotenje ukrepov energetske prenove, kjer njihove ucinke opisujemo z energijskimi in drugimi okoljskimi, pa tudi ekonomskimi in družbenimi kazalniki. Najucinkovitejši ukrep za energetsko sanacijo stavb je toplotna izolacija stavbnega ovoja, saj so na neizoliranem stavbnem ovoju najvecje toplotne izgube; izracuni kažejo, da tu prednjacijo zunanji zidovi, skozi katere se izgubi povprecno do 45 % toplote (Grobovšek, 2007). Vendar pa so ti ukrepi z varstvenega vidika najbolj problematicni, saj najbolj vplivajo na dedišcinske lastnosti stavbe. Ukrepi na zunanjem ovoju se nanašajo na posame- zne varovane elemente stavbnega ovoja: zunanje stene, strop in tla, strehe, okna in vrata. Energetsko prenovo sten je mogoce izvajati s toplotno zašcito z zunanje ali notranje strani. V nadaljevanju sta podrobneje predsta- vljena dva ukrepa, toplotna izolacija fasade in zame- njava oziroma prenova oken, ter prednosti in slabosti razlicnih nacinov izvedbe teh ukrepov. Fasada stavbe se varuje pri posameznih zavarovanih stavbah in pri stavbah, ki se nahajajo v obmocju stavbne dedišcine. Varovanje se pri stavbah kulturne dedišcine navadno nanaša na kompozicijo fasade in vse fasadne elemente, kot so okenske in vratne odprtine, nadstreški, pomoli, balkoni, lože, fasadni okras (slika 3). Kompozicija je najpomembnejša znacilnost fasade in je pri prenovi ni dovoljeno spreminjati, ce tega ne zahtevajo zelo tehtni argumenti, npr. spremenjena namembnost objekta, prilagoditev novim standardom, ureditev dostopov za invalide. V primerih, ko se posegi izvajajo na fasadi, jih je treba izvesti na nacin, ki cim manj prizadene bistvene varovane elemente. Prenova vsake fasade zahteva tudi sondažne raziskave, ki se jih po potrebi dopolni z naravoslovnimi. Na podlagi rezultatov teh raziskav se doloci vrsta ometov, njihova struktura in barvni toni. Pri prenovi je priporocljivo uporabljati sorodne tehnologije in materiale, kot so bili uporabljeni prvotno. Toplotno izolacijo na fasadah je možno izvajati na dva nacina, z zunanje strani in iz notranje strani. 202 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Damjana GANTAR et al.: IZZIVI ENERGETSKE PRENOVE STAVB KULTURNE DEDIŠCINE V SLOVENIJI, 193–208 Slika 4: Primeri stavbnega pohištva (Foto: Damjana Gantar) Toplotna zašcita zunanjih sten z zunanje strani je v gradbenofizikalnem smislu najprimernejši nacin, saj zmanjšuje možnost kondenzacije vodne pare na notranjih površinah, zmanjšuje temperaturna nihanja nosilne konstrukcije, povecuje toplotno stabilnost stavbe, izboljšuje zašcito konstrukcije pred padavinsko vlago in zašcito nosilne konstrukcije pred zmrzaljo – saj ta tako ostane v obmocju nad temperaturo ledišca (Tomšic, 2014). Ukrep je upravicen, kadar na fasadi ni posebnih elementov in je njeno oblikovanje enostavno, ali kadar je vecina zunanjega stavbnega ovoja zelo dotrajana in poškodovana (npr. izrazite poškodbe zaradi zamakanja, razpoke, odpadanje ometa, razpad arhitekturnega okrasja in podobno) in se zgolj s popravili ne da vec vzpostaviti prvotnega stanja. Ta ukrep je neustrezen za stavbe, kjer je fasada posebej zašcitena zaradi posebnega arhitekturnega oz. zgodovinskega pomena in kjer varovanje obsega tudi prezentacijo izvirnih gradiv. Zaradi naštetih dejstev se na teh stavbah ukrep lahko izvaja samo na stranskih in dvorišcnih fasadah, kar pa zahteva posebno pozornost pri nacrtovanju stikov med toplotno zašcitenimi in nezašcitenimi deli (pojav toplotne asimetrije v prostoru, toplotni mostovi). Ukrep je neugoden tudi zato, ker dodana izolacija spreminja prvotni položaj oken in vrat v ravnini zunanje stene, ki je navadno kljucen za videz stavbe. Alternativna ukrepa dodajanju izolacije na zunanji strani ovoja sta izvedba toplotno zašcitnega ometa (ki pa ima slabše toplotne lastnosti kot dodaten sloj toplotne izolacije) ali toplotna zašcita zunanjih sten z notranje strani. Toplotna zašcita zunanjih sten z notranje strani je v gradbenofizikalnem smislu lahko zelo tvegan poseg, ki je primeren le, kadar izolacije ni mogoce ali ni dovo- ljeno izvesti na zunanji strani sten, pri stavbah, name- njenih le za obcasno bivanje, ter na posameznih stenah oz. v posameznih prostorih. Pri takšni izvedbi nosilna konstrukcija zidu ostane v hladnejšem obmocju, kar pomeni vecjo izpostavljenost temperaturnim nihanjem, posledicno vecjo možnost biogenih poškodb (alge, liša- ji, plesen) in celo propadanja stavbnega tkiva, možne pa so tudi poškodbe instalacij kot npr. vodovodnih nape- ljav v nosilni konstrukciji. Ugodne posledice ukrepa so hitrejše ogrevanje prostorov, višja temperatura notranje površine sten in s tem zmanjšana pojavnost površinske kondenzacije vodne pare in razvoja plesni. Na tak na- cin je mogoce rešiti posamezne toplotne mostove, pri tem pa doloceni toplotni mostovi lahko postanejo bolj izraziti. Zaradi namestitve toplotne izolacije na notranjo stran sten se zmanjša akumulacija toplote v zidovih, zmanjšata se svetla tlorisna površina in naravna osve- tlitev prostorov, potrebno je prestavljati fiksno notranjo opremo, instalacije in grelna telesa. Ukrep tako pogosto pomeni višje stroške kot pri izvedbi zunanje toplotne zašcite (Tomšic, 2015). Poleg fasade je pomemben element zunanjega ovoja stavbe tudi stavbno pohištvo, tj. okna in vrata. Razpore- ditev, velikost in oblika stavbnega pohištva prispevajo k likovnemu znacaju stavbe, zato ga je treba posebej varovati in skrbno prenavljati v skladu s prvotnimi oblikami, dimenzijami, materiali in barvami (slika 4). Stavbno pohištvo je navadno treba zamenjati le, ce je tako poškodovano, da ga ni mogoce vec prenoviti. V tem primeru mora biti novo stavbno pohištvo natancna replika originalnega. Še posebej za okna velja, da ni dovoljeno spreminjati nacina odpiranja okenskih kril in tudi ne menjavati tradicionalne zasteklitve z novo, ce ta zahteva kakršnekoli spremembe oblike, velikosti ali debeline okenskih okvirov. Posebno pozornost je treba posvetiti okovju: nasadila, tecaji, raznovrstni fiksirni in zapiralni mehanizmi prispevajo k videzu okna, njihova kakovost pa je pomembna tudi zaradi tesnjenja. Nega in obnova imata prednost pred zamenjavo. Pri povsem dotrajanih elementih se naredi posnetek izvirnika. Kadar so dovoljene menjave ali posodobitve okenskih kril, se uporabijo vidni elementi skladno s prvotnimi v kombi- naciji s sodobnimi nevidnimi ali manj vidnimi elementi (npr. vectockovni zapiralni mehanizem v precni ravnini 203 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Damjana GANTAR et al.: IZZIVI ENERGETSKE PRENOVE STAVB KULTURNE DEDIŠCINE V SLOVENIJI, 193–208 profila). Izboljšanje toplotnih lastnosti oken je možno doseci z dvema ukrepoma: obnovo in zamenjavo oken ali z nadgradnjo oz. zamenjavo zasteklitve. Ukrep obnove ali zamenjave oken pozitivno vpliva na izboljšanje gradbenofizikalnega stanja stavbe zaradi boljših toplotnih lastnosti okna in višje stopnje zrakotesnosti pripir. Obenem ima velik vpliv na toplotno ugodje in pocutje uporabnikov prostorov, saj je zmanjšana temperaturna asimetrija prostora, manjše je ohlajanje zraka ob zasteklitvi in pocasnejše gibanje zraka v prostoru – kar uporabniki obcutijo kot prepih. Zaradi manjše prepustnosti za zrak na pripirah in vgradnih regah se spremenijo potrebe po zracenju prostorov, kar zahteva spremembe navad uporab- nikov prostorov (po potrebi intenzivnejše zracenje skladno z naravo dejavnosti v prostoru). Obnova ali zamenjava oken je upravicena zaradi slabega splo- šnega stanja stavbnega pohištva: dotrajanosti krila in okvira, nefunkcionalnosti okovja, slabega stanja tesnil, ogrožene trdnosti in stabilnosti okenske konstrukcije (ki so posledica mehanskih poškodb, poškodb zaradi vlage, lesnih škodljivcev, izpostavljenosti soncnemu oz. UV sevanju), zmanjšane nosilnosti okovja, slabe vpetosti zasteklitve, poškodb zasteklitve. Možni ukrepi za zmanjšanje toplotnih izgub skozi okna so zatesni- tev pripir in reg po nacelu tesnjenja v treh ravneh in obnova obstojecega stavbnega pohištva (krilo in okvir) ali zgolj zamenjava enojne zasteklitve z npr. dvojno, energetsko ucinkovito, in obnova obstojecega krila in okvira (Jejcic in Tomšic, 2015). Zamenjava ali nadgradnja zasteklitve ima manjši vpliv na izboljšanje toplotnih lastnosti v primerjavi z zamenjavo ali obnovo celotnih oken; zasteklitev navadno zajema okrog 70 % celotne okenske površine. Zamenjava zasteklitve je lahko problematicna, ker so okvirji starejših oken z enojno zasteklitvijo razmeroma vitki, nimajo zadostne globine profila in pogosto ne bi prenesli povecane teže dvojne zasteklitve. Pri kovinskih, kamnitih ali betonskih okvirih je tak poseg še težje izvedljiv kot pri lesenih okvirih. V teh primerih je glede na dejanske možnosti priporocljiv razmislek o vgradnji dodatnih okenskih kril (novega okna) na notranji strani, tako da se na zunanjšcini ohrani izvirni videz. Pri škatlastih oknih je priporocena zamenjava zasteklitve na notranjem krilu (Jejcic in Tomšic, 2015). Tudi pri ostalih skupinah ukrepov (ukrepi za izbolj- šanje energetske ucinkovitosti sistemov za klimatizacijo, gretje in hlajenje (KGH), ukrepi za povecanje izrabe obnovljivih virov energije, organizacijski ukrepi) je bil v predlogu smernic opredeljen nabor tistih, ki bistveno vplivajo na zmanjšanje porabe energentov in znižanje obratovalnih stroškov, omogocajo prehod na obnovljive vire energije ter hkrati prispevajo k boljšemu bivalnemu ugodju. Pri dolocenih ukrepih, kot sta temperiranje ali izvedba centralnega prezracevanja, je odlocitev odvisna od namembnosti prostorov (sakralni, kulturni, stano- vanjski itd.). Temperiranje oboda zgradbe je alternativa konvencionalnim nacinom ogrevanja v zgradbah oz. prostorih, ki niso stalno v uporabi, in je namenjeno pre- precevanju poškodb zaradi vlage, predvsem pri sanaciji objektov. Nekateri ukrepi, kot sta vgradnja sprejemnikov soncne energije ali fotonapetostnih celic, imajo velik vpliv na videz stavb in naselij, zato je njihovo name- šcanje treba ustrezno utemeljiti, namešcanje na stavbah kulturne dedišcine pa je z vizualnega vidika še posebej nesprejemljivo, razen na neizpostavljenih površinah. Z varstvenega vidika so najmanj problematicni organizacijski ukrepi, kjer gre za spreminjanje navad uporabnikov in lastnikov stavb, tako da z majhnimi stro- ški ali celo brez njih dosežemo znižanje rabe energije in hkrati ohranimo ali izboljšamo bivalno ugodje. Med te ukrepe sodijo npr. uporaba termostatskih ventilov, pravilno prezracevanje, energetsko knjigovodstvo ter uravnavanje in redno vzdrževanje razsvetljave (Tomšic in Mirtic, 2012). RAZPRAVA IN SKLEP Vsaka prenova objekta – še posebej starejših stavb in stavb kulturne dedišcine, je priložnost, da se izboljšajo tudi njihove energijske lastnosti, ki so pomembne tako z vidika zmanjšanja rabe energije, kot z vidika bivalnega in uporabniškega ugodja. Tem vidikom se pridružujejo ugodni ekonomski in okoljski ucinki. Na podlagi pregleda dobrih praks prenovljenih stavb in smernic lahko izpostavimo dolocena izhodišca, ki so pri energetski sanaciji stavb kulturne dedišcine kljucna. Bistvenega pomena za kakovostno prenovo so postopki in odlocitve, ki jih izpeljemo pred samim zacetkom del. Odlocitvi za prenovo morajo slediti aktivnosti, usmerjene v cim boljše poznavanje stavbe in okolice, njenih fizicnih lastnosti, zgodovinskega konteksta gradnje, namena in uporabe stavbe. Nabor ukrepov mora temeljiti na celovitem (tehnicnem) pregledu stavbe, ki med drugim vkljucuje preverjanje morebitnih virov vlage (prekomerna omocenost sten zaradi padavin in posledicna erozija, talna vlaga/kapilarna vlaga, notranja vlaga/kondenzacija vodne pare, poškodovane napeljave) in iskanje vzrokov za morebiten pojav biogenih (kot npr. plesen in alge) in konstrukcijskih poškodb (kot npr. razpoke in odpadanje ometa). Seznaniti se je treba s predhodnimi posegi, zlasti takimi s potencialnimi ali že izraženimi negativnimi vplivi (nepropustni ometi, neprimeren belež, folije, nekompatibilnost materialov). Koristno je poznati mnenje uporabnikov o dejanskem stanju, zlasti o zaznanih pomanjkljivostih, in o njihovem pocutju v stavbah. K prenovi je treba pristopati tako, da izkljucimo tveganja in dolgorocno zagotavljamo stanje, ki preprecuje neželene posledice. Nujna vzdrževalna dela in popravila na stavbnem tkivu morajo biti izvedena pred ali vzporedno z energetsko sanacijo, saj se tako zmanjšajo možnosti fizicnih poškodb stavbnega tkiva zaradi nadaljnjih ukrepov. Za vse ukrepe velja pravilo: raje manj in varno kot vec in tvegano. Novosti oz. poskusi 204 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Damjana GANTAR et al.: IZZIVI ENERGETSKE PRENOVE STAVB KULTURNE DEDIŠCINE V SLOVENIJI, 193–208 na spomeniških objektih so sprejemljivi le takrat, kadar so izvedeni v okviru znanstvenega projekta. Pri prenovi se upoštevajo konservatorska nacela, prednostno se izvajajo konservatorska popravila (ohranjanje in popravilo originalov). Pri delih se ravnamo po nacelih minimalne intervencije, kompatibilnosti materialov in tehnik ter reverzibilnosti posegov, ki spreminjajo znacaj in avtenticnost stavbe (vidnost vseh faz nastanka, izogibanje špekulativni prenovi). Pri energetski prenovi stavb kulturne dedišcine se prioritete dolocajo glede na velikost vpliva in sprememb na stavbo, na oceno koristi ukrepov in povratne dobe investicije ter težavnosti posega. Najbolj priporoceni so posegi za izboljšanje energetske ucinkovitosti, ki so »nevtralni«, na primer izboljšanje zrakotesnosti oz. pre- precevanje toplotnih izgub zaradi pretoka zraka (tesnje- nje špranj, rež pri oknih in vratih, dvojna zasteklitev). Sledijo ukrepi, ki imajo minimalen vpliv na videz stavbe, kot so dodajanje izolacije na manj izpostavljenih delih stavbe, npr. podstrešje (strop, pod škarniki), tla, votle stene, opažne lesene stene, polkna/rolete, sekundarna zasteklitev. Po izvedbi naštetih del sledijo ukrepi, ki vkljucujejo izolacijo zunanjega ovoja stavbe, predvsem zidov, kjer dodajanje izolacije bistveno ne vpliva na videz ali znacaj stavbe, vsi posegi pa morajo upoštevati možne tehnicne posledice. Ti ukrepi so tudi dražji in imajo daljšo vracilno dobo, vendar je treba ob tem smiselno upoštevati tudi financni vložek, ki je v vsakem primeru potreben zaradi razlicnih nujnih vzdrževalnih in obnovitvenih ukrepov. Ukrepe na sistemih KGH je treba uskladiti z ukrepi na stavbnem ovoju. Pri ukrepih energetske prenove ne bi smeli pozabiti na ozavešcanje uporabnikov o njihovem vplivu na energetsko porabo, ohranjanje stavbe in povezane stroške, kar pravzaprav sodi tudi v sklop organizacijskih ukrepov. Kot poudarjata tudi Fouseki in Cassar (2014) je (pravilno) uporabniško vedenje v stavbah mnogokrat pomembnejši dejavnik energetske ucinkovitosti kot le izvedba dolocenega ukrepa ali uporaba neke tehnologije. Pri rekonstrukciji stavbe oz. njenega posameznega dela, kjer se posega v najmanj 25 odstotkov površine toplotnega ovoja, je treba, ce je to tehnicno izvedljivo, upoštevati dolocila Pravilnika o ucinkoviti rabi energije v stavbah (2010) in pripadajoce tehnicne smernice TSG-1-004:2010; Ucinkovita raba energije (Ministrstvo za okolje in prostor, 2010). Zahteve so postavljene na ravni najvecjih dovoljenih prehodnosti posameznih elementov, koeficienta specificnih transmisijskih toplo- tnih izgub skozi površino toplotnega ovoja stavbe in dovoljene letne potrebne toplote za ogrevanje stavbe, preracunane na enoto kondicionirane površine oziroma prostornine stavbe. Za stanovanjske stavbe sta navzgor omejena tudi dovoljen letni potreben hlad za hlajenje stavbe, preracunan na enoto hlajene površine stavbe, in letna primarna energija za delovanje sistemov v stavbi, preracunana na enoto ogrevane površine stavbe. Vsekakor je treba najprej racunsko ovrednotiti de- janske energijske kazalnike stavbe kulturne dedišcine in narediti variantne izracune stanja po prenovi glede na možne oz. dovoljene ukrepe in njihove kombinacije, tudi ob upoštevanju dolgorocnega financnega ucinka. Ob tem je treba kot robne pogoje upoštevati vse tiste pa- rametre, ki so specificni glede na dejanske znacilnosti in namen uporabe stavbe kulturne dedišcine ter vsebovani v kulturnovarstvenih pogojih. Predlog smernic za energetsko prenovo stavb kul- turne dedišcine ne rešuje konkretnih primerov prenove, ampak predlaga natancni postopek prenove, ki mora vkljucevati predhodne raziskave in ukrepe za izbolj- šanje energetske ucinkovitosti: organizacijske ukrepe, tehnicne ukrepe ter ukrepe za povecanje rabe obnovlji- vih virov energije. S smiselnim naborom ukrepov lahko dosežemo izboljšanje energetske ucinkovitosti stavb kulturne dedišcine na nacin, ki bo stroškovno ucinkovit, ki bo upošteval varstvene zahteve in ki bo cim manj posegal v varovane lastnosti stavbe. Pri nadaljnjem raziskovanju problematike energetske ucinkovitosti bi bilo treba kot enega prvih korakov izvesti sistematicne raziskave stavbnega fonda razlicnih zgodovinskih obdobij, geografskih obmocij in klimatskih pogojev glede na njihove konstrukcijske in oblikovne znacilnosti ter uporabo materialov in tehnologij. Le na podlagi rezultatov takih raziskav bi bilo mogoce oblikovati podrobnejše smernice za posamezne stavbne tipe in jih tako narediti bolj neposredno uporabne tako za lastnike kot tudi za strokovne službe. Tako pripravljene smernice bi bile za uporabnike podlaga za še ucinkovitejše, hitrejše in strokovno bolj korektno nacrtovanje in izvedbo ukrepov prenove. ZAHVALA Prispevek temelji na delu, ki je potekalo v okviru priprave osnutka smernic za energetsko sanacijo stavb kulturne dedišcine, narocnik je bilo Ministrstvo za infrastrukturo. Avtorji prispevka se zahvaljujemo predstavnikom narocnika, predstavnikom Ministrstva za kulturo RS in Zavoda za varstvo kulturne dedišcine Slovenije, ki so sodelovali pri izvedbi naloge in izboljšanju njene vsebine. Za koristne pripombe se zahvaljujemo strokovnjakom in izvajalcem prenov, ki so sodelovali na delavnici. Hvala sodelavcem UIRS in Gradbenega inštituta ZRMK, ki so sodelovali pri pripravi smernic. 205 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Damjana GANTAR et al.: IZZIVI ENERGETSKE PRENOVE STAVB KULTURNE DEDIŠCINE V SLOVENIJI, 193–208 CHALLENGES OF ENERGY RENOVATION OF CULTURAL HERITAGE BUILDINGS IN SLOVENIA Damjana GANTAR Urban planning institute of the Republic of Slovenia, Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: damjana.gantar@uirs.si Breda MIHELIC Urban planning institute of the Republic of Slovenia, Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: breda.mihelic@uirs.si Sabina MUJKIC Urban planning institute of the Republic of Slovenia, Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: sabina.mujkic@uirs.si Miha TOMŠIC Building and Civil Engineering Institute ZRMK, Dimiceva 12, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: miha.tomsic@gi-zrmk.si Mihael MIRTIC Ministry of infrastructure, Project office for the energy renovation of buildings, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana, Slovenia e-mail: mihael.mirtic@gov.si Marjana ŠIJANEC ZAVRL Building and Civil Engineering Institute ZRMK, Dimiceva 12, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: marjana.sijanec@gi-zrmk.si SUMMARY This paper presents the interdisciplinary study on energy renovation of buildings protected as cultural heritage, as well as the processes and the measures to improve their energy efficiency.The study is based on the review of selected foreign and Slovene guidelines, the overview of existing practices and technological experiences in Europe, expertise of materials and tested methods of energy renovation, discussed at conferences or published in scientific or technical magazines, and a workshop with the experts. The proposed guidelines take into account the legislation in the field of protection of cultural heritage, building construction and energy. They follow the Directive on Energy Efficiency of the EU 2012 / 27 / EU and the renewed Directive on the effectiveness of buildings 2010 / 31 / EU, which were signed and adopted by Slovenian government. The challenge for the guidelines therefore is the balance between optimal energy efficiency on one hand and heritage preservation on the other, i.e. ensuring functionality and energy performance of heritage buildings, while in the same time preserving their cultural values. Keywords: complete renovation, energy renovation, historic buildings, living comfort 206 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Damjana GANTAR et al.: IZZIVI ENERGETSKE PRENOVE STAVB KULTURNE DEDIŠCINE V SLOVENIJI, 193–208 VIRI IN LITERATURA Bundesdenkmalamt (2011): Richtlinie: Energieeffizienz am Baudenkmal. 1. Fassung. https:// bda.gv.at/fileadmin/Medien/bda.gv.at/SERVICE_ RECHT_DOWNLOAD/Richtlinie_Energieeffizienz_am_ Baudenkmal.pdf (10. 5. 2017). Della Torre, S. (2012): Renovation and post- intervention management. Annales Series historia et sociologia, 22, 2, 533–538. Deu, Ž. (2001): Stavbarstvo slovenskega podeželja: Znacilno oblikovanje stanovanjskih hiš. Ljubljana, CZD Kmecki glas. Direktiva 2010/31/EU (2010): Direktiva Evropskega parlamenta in sveta o energetski ucinkovitosti stavb (prenovitev). Uradni list Evropske unije L 153/13. DSEPS (2015): Dolgorocna strategija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb. https://ec.europa.eu/ energy/sites/ener/files/documents/dseps_final_okt2015. pdf (18. 8. 2016). Energetski zakon (2014): Uradni list RS, št. 17/2014. English Heritage (2011): Energy efficiency and historic buildings. Application of Part L of the Building regulations to historic and traditionally constructed buildings. https://content.historicengland.org.uk/ images-books/publications/energy-efficiency-historic- buildings-ptl/heag014-energy-efficiency-partlL.pdf/ (15. 5. 2018). English Heritage (2013): Energy Efficiency and Historic Buildings. Advice for Domestic Energy Assessors and Green Deal Advisors. https://historicengland.org. uk/images-books/publications/eehb-advice-domestic- energy-assessors-green-deal-advisors/ (15. 5. 2018). Erhartic, B. (2014): Ohranjanje kulturne dedišcine. V: Nared, J. & V. Razpotnik Viskovic (ur.): Upravljanje obmocij s kulturno dedišcino. Ljubljana, Založba ZRC SAZU, 27–33. Fister, P. (2005): Architecture and urban structures in planing the reurbanisation process. AR, 2, 8–17. Fouseki, K. & M. Cassar (2014): Editorial: Energy efficiency in heritage buildings – future challenges and research needs. The historic environment 5, 2, 95–100. Gostic, S. (2016): Interno gradivo za usposabljanje. Ljubljana, Gradbeni inštitut ZRMK, Center za materiale in konstrukcije. Government of Ireland (2010): Energy efficiency in traditional buildings. The advice series. Dublin, Government publications. http://www.ahg.gov.ie/app/ uploads/2015/07/Energy-Efficiency-in-Traditional- Buildings-2010.pdf (15. 3. 2016). Grobovšek, B. (2007): Toplotne izgube skozi ovoj stavbe. http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/ Grobovsek/PT45.htm (17. 8. 2016). Ivanc, T. (2012): Varstvo nepremicne kulturne dedišcine; Pravna ureditev. Maribor, De Vesta. Jejcic, N. & M. Tomšic (2015): Zunanje stavbno pohištvo. V: Praznik, M. (ur.): Prirocnik za usposabljanje energetskih svetovalcev: publikacija ob strokovnem usposabljanju energetskih svetovalcev za delo v mreži ENSVET. Ljubljana, Gradbeni inštitut ZRMK. Komel, P. (2016): Interno gradivo za usposabljanje. Ljubljana, Gradbeni inštitut ZRMK, Center za geotehniko in geologijo. Ministrstvo za okolje in prostor (2010): Tehnicna smernica TSG-1-004:2010, Ucinkovita raba energije. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor republike Slovenije. http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop. gov.si/pageuploads/zakonodaja/prostor/graditev/TSG- 01-004_2010.pdf (13. 2. 2017). MZIZKŠ (Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport), Direktorat za kulturno dedišcino (2013): Splošne smernice za nacrtovanje državnih prostorskih nacrtov za podrocje varstva nepremicne kulturne dedišcine http://www.mk.gov.si/fileadmin/ mizks.gov.si/pageuploads/Kulturna_dediscina/ NEPREMICNA/ProstorKD/splosne_smernice_KD_za_ DPN_2013-01-28.pdf (22. 9. 2016). Pravilnik o konservatorskem nacrtu (2009): Uradni list RS, št. 66/2009. Pravilnik o seznamih zvrsti dedišcine (2010): Uradni list RS, št. 102/2010. Prirocnik pravnih režimov varstvakulturne dedišcine (2009): http://giskd2s.situla.org/evrdd/P_09_04_03.htm (25. 4. 2016). PTZURES (2002): Pravilnik o toplotni zašciti in ucinkoviti rabi energije v stavbah. Uradni list RS, št. 42/02. PURES 2 (2010): Pravilnik o ucinkoviti rabi energije v stavbah. Uradni list RS, št. 52/2010. Register kulturne dedišcine (2016): http://giskd6s. situla.org/giskd/ (25. 4. 2016). Smernice za energetsko prenovo stavb kulturne dedišcine (2016): Ministrstvo za infrastrukturo RS in Ministrstvo za kulturo RS, Ljubljana. http://www. energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/podrocja/ energetika/javne_stavbe/smernice_kd_23.2.2017.pdf (22. 2. 2017). Technical comitee CEN/TC 346 (2015): Conservation of cultural heritage; Guidelines for improoving the energy performance of historic buildings. http://www.cibse.org/ getmedia/bad5b290-969c-4961-8d0c-cb71f2dcd875/ Draft-BS-EN-16883-Conservation-of-Cultural-Heritage- Guidelines-for-improving-energy-performance-of- historic-buildings.pdf.aspx (22. 9. 2016). Tomšic, M. & M. Mirtic (2012):Energetsko ucinkovite soseske – Prirocnik za gospodinjstva in Opomnik za samostojen energetski pregled, projekt IEE Energy Neighbourhoods2. Ljubljana, Gradbeni inštitut ZRMK, Center za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo. 207 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Damjana GANTAR et al.: IZZIVI ENERGETSKE PRENOVE STAVB KULTURNE DEDIŠCINE V SLOVENIJI, 193–208 Tomšic, M. (2014): Ukrepi za izboljšanje kakovosti ovoja stavbe, študijsko gradivo za usposabljanje za neodvisne strokovnjake za izdelavo energetskih izkaznic, Gradbeni inštitut ZRMK. Ljubljana, Center za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo. Tomšic, M. (2015): Toplotna zašcita in materiali, v: Praznik, M. (ur.), Prirocnik za usposabljanje energetskih svetovalcev : publikacija ob strokovnem usposabljanju energetskih svetovalcev za delo v mreži ENSVET. Lju- bljana, Gradbeni inštitut ZRMK. Tomšic, M. (2016):Interno gradivo za usposabljanje, Ljubljana, Gradbeni inštitut ZRMK, Center za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo. Uredba o prostorskem redu Slovenije (2004): Ura- dni list RS, št. 122/2004. Uredba o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (2004): Uradni list RS, št. 76/2004. Višnar, K. (2005): Razvoj in pomen nevladnega sektorja v varstvu kulturne dedišcine. AR, 2, 18–21. Vodopivec, B., Šelih, J. & R. Žarnic (2015): Interdisciplinarna opredelitev prioritet obnove stavbne dedišcine na primeru gradov. Annales, Series historia et sociologia, 25, 1, 1–18. Widström, T. (2012): Enhanced energy efficiency and preservation of historic buildings -methods and tools for modelling. KTH Royal Institute of Technology, Stockholm. http://www.diva-portal.org/smash/get/diva2: 555391/FULLTEXT03.pdf (20. 8. 2016). World Heritage Convention (1972): Convention concerning the protection of the World Cultural and Natural Heritage, adopted in Paris, 16 November 1972 http://whc.unesco.org/en/conventiontext/ (15. 6. 2017). Zakon o graditvi objektov (2002): Uradni list RS, št. 110/2002, 102/2004. Zakon o prostorskem nacrtovanju (2007): Uradni list RS, št. 33/2007. Zakon o varstvu kulturne dedišcine (2008): Uradni list RS, št. 16/2008. Zakon o varstvu okolja (2004): Uradni list RS, št. 41/2004. ZVKDS (Zavod za varstvo kulturne dedišcine Slovenije) (2014): Varstvo spomenikov; Porocila 49. Ljubljana. ZVKDS (Zavod za varstvo kulturne dedišcine Slove- nije) (2017): Nasveti za lastnike. http://www.zvkds.si/ sl/zvkds/nasveti-za-lastnike/obnova-stavbne-dediscine (15. 5. 2017). 208 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 original scientific article DOI 10.19233/ASHS.2018.14 received: 2017-07-13 MATERINSTVO IN MATERIALNOST Andreja TRDINA Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem, Cesta prvih borcev 36, 8250 Brežice, Slovenija e-mail: andreja.trdina@um.si Ana PODLOGAR KUNSTELJ Zalaznikova 20, 1000 Ljubljana, Slovenija e-mail: ana.podlogar@gmail.com Maruša PUŠNIK Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva pl. 5, 1000 Ljubljana, Slovenija e-mail: marusa.pusnik@fdv.uni-lj.si IZVLECEK Clanek obravnava prakse materinstva kot razredne prakse in vlogo potrošnje v casu materinstva. Uporabljamo metodo poglobljenih pol strukturiranih intervjujev z mamicami na razlicnih družbenih položajih in z razlikami v višini pridobljenega kulturnega kapitala.V empiricni študiji raziskujemo razlike v razrednih praksah materinstva in ponazorimo,kako se skozi vsakdanje skrbi, izbire in prakse,ki se konkretno vežejo na materinstvo, vršijo simbolna razmejevanja med njimi. Ugotavljamo, da imajo matere z majhnimi otroki, ki pripadajo razlicnim družbenim razre- dom, razlicne vzorce družbenega okusa in kulturne potrošnje, kar se kaže v njihovih razlicnih življenjskih stilih. Kljucne besede: potrošnja, okus, razred, materinstvo, diskurzi o materinstvu, vsakdanje življenje MATERNITŔ E MATERIALITŔ SINTESI L’articolo tratta le pratiche materne dal punto di vista della pratica di classe e il ruolo del consumo durante la maternitŕ.Il metodo usato č quelle delle approfondite interviste semistrutturate con madri di varie posizioni sociali e con diverse quantitŕ di capitale culturale acquisito. Nello studio empirico stiamo esplorando le differenze nelle pratiche di classe della maternitŕ e spieghiamo come, attraverso le preoccupazioni,le scelte e le pratiche quotidiane che riguardano specificamente la maternitŕ, viene prodotta la differenziazione simbolica tra di loro.Possiamo notare che le madri con figli piccoli appartenenti a diverse classi sociali hanno diversi modelli di gusto sociale e consumo culturale e ciň si riflette nei loro diversi stili di vita. Parole chiave: consumo, gusto, classe, maternitŕ, dibattito sulla maternitŕ, vita quotidiana 209 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Andreja TRDINA et al.: MATERINSTVO IN MATERIALNOST, 209–222 UVOD V preteklih letih so predvsem feministicne študije obudile raziskovalni interes za materialne pogoje materinstva ter prevpraševanja družbenih konstrukcij materinstva v okviru neoliberalnih ideologij (glej npr. Lareau, 2002; Littler, 2013; McRobbie, 2013). V svojih prizadevanjih se tako kriticno soocajo s teorijami pozne modernosti, ki poudarjajo osvoboditev od struktur v po- stindustrijskih družbah, kar naj bi omogocalo refleksiv- no izgrajevanje subjektov z neskoncnimi možnostmi in izbirami. Toda individualizacija kot taka ne pomeni niti upada družbene regulacije subjektivnih življenjskih po- tekov niti izenac itev družbenih neenakosti, temvec gre zgolj za nov nac in družbenosti, ki deluje neposredno na posameznika. Izhajajoc iz tovrstne problematizacije teze o refleksivnosti in individualizaciji življenjskih potekov, številne študije danes poudarjajo signifikantno vlogo razreda in spola tudi v organizaciji sodobnega starševstva. To, kako družbena neenakost in z njo razred ostajata kljucen princip v strukturiranju priložnosti in identitet, ki so na voljo posameznikom, naslavlja tudi naš prispevek z navezavo na prakse materinjenja. Konkretno clanek tematizira prakse materinstva kot razredne prakse in vlogo potrošnje v casu materinstva, ko prakse in okuse mamic obravnava v kontekstu kon- struiranja in reproduciranja razrednih razlik v družbi. V besedilu razumemo razred kot interakcijski dosežek in izhajamo iz predpostavke, da so prakse materinjenja danes podobno kot ostale prakse vsakdanjega življe- nja tesno vpete v vzpostavljanje distinkcij in s tem v družbeno razlikovanje. Empiricna študija temelji na poglobljenih pol strukturiranih intervjujih z mamicami na razlicnih družbenih položajih in z razlikami v višini pridobljenega kulturnega kapitala, da bi skicirali razlike v razrednih praksah materinstva in ponazorili, kako se skozi vsakdanje skrbi, izbire in prakse, ki se konkretno vežejo na materinstvo, vršijo simbolna razmejevanja med njimi. S primerjavo med materialno in formalno estetiko, izkazovanjem materializma in idealizma ter lokalnim in svetovljanskim okusom tako proucujemo, kako razlike v kulturnem kapitalu mamic informatork strukturirajo vzorce okusov, ter predpostavljamo, da imajo matere z majhnimi otroki, ki pripadajo razlicnim družbenim razredom, razlicne vzorce družbenega okusa in kulturne potrošnje, kar se kaže v njihovih razlicnih ži- vljenjskih stilih. Pokažemo torej na signifikantnost praks materinjenja kot pomembnega polja za konstrukcijo in vzdrževanje razrednih delitev. Potrošnjo v casu materinstva v veliki meri obvladu- jejo miti in diskurzi o materinstvu in prav prek potrošnih praks se reproducirajo tudi razredne delitve. Odnos med družbenim položajem in kulturnimi praksami ter okusom je kompleksen. S pomocjo historicno speci- ficnega razumevanja kulturnega kapitala je mogoce tudi v družbah, kjer so meje med razredi šibke (na primer v Sloveniji), ugotavljati jasno locene razredno- -kulturne formacije, pravita Luthar in Kurdija (2011, 982). V sodobni družbi družbene razlike med razredi ne povzrocajo ekstremnih razlik v potrošnji, kot so jih v preteklosti. Danes so razredne razlike v potrošnji, ki je namenjena za otroka, subtilnejše in njihovo razisko- vanje iz tega razloga zahtevnejše. Vecina dosedanjih študij, ki so naslavljale zvezo med kulturnimi okusi oz. praksami in razredom na primeru materinstva, se je primarno ukvarjala zgolj z objektiviranimi okusi in pra- ksami – na primer, kako se razred odraža in reproducira skozi izvenšolske aktivnosti (Vincent in Ball, 2007) ali izbiro otroških igrac (Williams, 2006). Toda v sodobnih okolišcinah, ko fragmentacija in notranja diferenciacija kulturne ponudbe dramaticno zamegljujeta nekdaj usta- ljene kulturne hierarhije, postaja objektiviran kulturni kapital razmeroma šibek mehanizem razrednega razme- jevanja, poudarja Holt (1998, 5). Strategije simbolnega razlikovanja tako danes ne gre razumeti v prvi vrsti skozi analizo dolocene deklarirane in objektivizirane kulturne izbire ali prakse, temvec v osmišljanju le-teh. Za to pa je treba poznati interpretativne oz. konceptualne logike, ki stojijo za preferencami in praksami ter jih osmišljajo. Skladno s tem nas v tem prispevku ne zanimajo kulturne prakse ali preference mamic same po sebi, pac pa raci- onalnosti, ki te prakse in okuse utemeljujejo. Pri tem se naslanjamo na novejše š tudije potroš nje, ki se ukvarjajo z vlogo simbolnega razlikovanja v razrednih odnosih in izhajajo iz kritic ne posvojitve Bourdieujeve teorije o druž beni funkciji okusa (npr. Holt, 1998). RAZRED(NE STRATEGIJE) IN MATERINSTVO: PRIMERNE SKRBI, PRAVE IZBIRE IN USTREZNE KOMPETENCE Lutharjeva (2014, 11) pravi, da ceprav je v sodobnih družbah manj ritualne diferenciacije med statusnimi skupinami, kultura še vedno (ceprav bolj kompleksno in manj ocitno) signalizira razredno pripadnost, poma- ga ohranjati razredne razlike in pogojuje življenjske priložnosti. Bourdieu meni, da so kulturne preference družbeno funkcionalne in imajo kljucno vlogo v razredni reprodukciji sodobnih družb (v Luthar in Kurdija, 2011, 893). Za Bourdieuja je okus oznacevalec družbenega razreda in posebnega razrednega habitusa (Luthar, 2002, 249).1 »Okus kvalificira in kvalificira tudi tistega, ki kla- Bourdieu defi nira habitus kot posameznikov »sistem internaliziranih dispozicij«, ki ga oblikujejo družbeni pogoji, v katerih se posa- meznik nahaja (Škerlep, 1998, 35). Habitus proizvaja nacine razumevanj sveta in delovanja v njem, ki so razmeroma pogosti pri clanih kateregakoli družbenega razreda, in je torej neke vrste »razredno nezavedno« (Bennett et al., 2012, 268–269). Habitus je temeljna struk- tura, ki se manifestira skozi oblike življenjskostilnih praks. Konkretizacija posameznikovega življenjskega stila pa se kaže skozi mrežo okusov. Okus – zmožnost in sposobnost za izbiro in pridobivanje (materialno ali simbolno) dolocenih objektov ali praks – je generativna formula življenjskega stila (Bourdieu v Kurdija, 2000, 57). 210 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Andreja TRDINA et al.: MATERINSTVO IN MATERIALNOST, 209–222 sificira« (Bourdieu, 1984, 6). Mi smo kvalificirani prek svojih klasifikacij in klasificiramo druge prek njihovih. Sodbe o okusu pa vedno vkljucujejo predstavo o nas samih in poskušajo kvalificirati in soditi o okusu drugih. Preference do dolocene hrane, pocitnic, televizijske od- daje so indikatorji razrednega okusa (Luthar, 2002, 249). S tem, ko mamice trdijo, kaj potrebujejo za otroka, je to vedno sodba o tem, »kako naj bi živeli« in »kaj je prav«. Po mnenju pristašev teze o omnivornosti in univor- nosti zveza med visokim razrednim položajem in potro- šnjo visoke kulture, ki jo utemeljuje Bourdieu, ne velja vec (Luthar in Kurdija, 2011, 989). »Za kulturno potro- šnjo elit je znacilna vecvrstnost (omnivornost), za nižje sloje pa enostranskost (univornost) kulturne potrošnje in okusa« (Luthar, 2014, 70). Zagovorniki tega pristopa pravijo, da smo v sodobnosti prica preoblikovanju Bour- dieujevega modela, ki temelji na dvojnosti med visoko in nizko kulturo, v model potrošnje, ki je strukturiran na osnovi razlikovanja med omnivornimi potrošniki z vec akumuliranega kulturnega kapitala in statusom (ti potrošniki konzumirajo raznovrstno kulturo in crpajo tako iz popularne kot iz visoke kulture) ter univornimi potrošniki z manj akumuliranega kulturnega kapitala in z nizkim statusom (ki so v svoji kulturni potrošnji bolj enostavni, preprosti in konzumirajo predvsem komerci- alno popularno kulturo) (prim. Luthar, 2014, 71). Holt (1997, 101) pravi, da potrošnja visoke kulture ni v jedru Bourdieujeve teorije, pac pa gre le za posebno instanco delovanja teorije okusa in razreda v specificnih historicnih okolišcinah. Holt (1998, 1) tako opisuje šest dimenzij okusa, na osnovi katerega razlikuje informa- torje z vec oz. manj kulturnega kapitala: (1) materialna proti formalni estetiki, (2) materializem proti idealizmu, (3) skupnostna proti individualna oblika potrošniške su- bjektivitete, (4) referencna proti kriticni interpretaciji, (5) lokalni proti svetovljanski okus, (6) avtotelicne vs. samo- izpolnjujoce prostocasne dejavnosti. Te dimenzije okusa predstavljajo nekakšno nadaljevanje najpomembnejše empiricne ugotovitve, ki podpira Bourdieujevo teorijo, in sicer, da omnivori z veliko kulturnega kapitala rajši in bolj pogosto trošijo širši spekter tako popularne kot vi- soke kulture, kot univori z manj kulturnega kapitala. Ker morajo ljudje z vec akumuliranega kulturnega kapitala uspešno sodelovati v razlicnih socialnih okoljih, imajo razvit bolj raznolik okus. Da bi vse to razumeli, mora- mo razred torej definirati kot sistematicen in rutiniran dosežek, ki se performativno ustvarja prek praks v vsak- danjem delovanju. Vsako naše delovanje je pravzaprav klasifikacijsko delovanje. Vsakdanje izbire in interakcije (izbira prijateljev in partnerja, potrošne prakse, estetske in politicne izbire) lahko torej razumemo kot mikropoli- ticne prakse distinkcije, prek katerih se razredne razlike ne samo izražajo, pac pa konstituirajo. Collins (1992) kljucno vlogo v produkciji statusa pripiše prav ženskam. Po njegovem te opravljajo t. i. »Goffmanovsko delo« (Collins, 1992, 214) uprizarjanja razrednih simbolov v prizadevanju za pretvorbo eko- nomskih resursov v razredni status prek uprizarjanja okusov. Dejavnosti žensk tako umešca primarno v sfero statusne produkcije, s tem ko vlogo žensk definira kot »produkcijo in potrošnjo statusnih simbolov« (Collins, 1992, 228). Z obdobjem materinstva se tako ženski od- pre povsem novo polje uprizarjanja razrednih distinkcij. Goodwinova in Huppatzova (2010, 83) pravita, da se prek vsakdanjih potrošnih praks materinstva razred producira in reproducira. Materinske prakse so prakse razreda in mame tako nenehno participirajo v procesu izgradnje razrednih delitev in identitete. Otrok odraža kulturni kapital, materialni in socialni status svojih staršev ter hkrati deluje kot ventil za potrošniške želje svojih staršev, kar se kaže v nakupovanju, npr. boljših znamk oblek za otroka (ceprav otrok tega še ni sposoben ceniti/razumeti). S takšno vrsto potrošnje želijo mame narediti vtis na svojo socialno mrežo ter izkazati svoj prestižni ekonomski položaj. Drug pomembnejši razlog pa je, da s takšnim nakupom želi pokazati drugim, kako skrbna in predana mama je (Dedeoglu, 2006, 296). Dedeoglujeva, ki raziskuje potrošne prakse materinstva na primeru turških mam, opisuje izobraženo »dobro mamo«2 srednjega razreda z velikimi ambicijami za svoje otroke. Kot pravi De- deoglujeva (2006, 301), te želijo narediti »super otro- ka«, ki je odlicnega zdravja, pameten, talentiran, ima najboljšo izobrazbo, skratka ima oz. naredi najboljše od vsega možnega. Za to je potrebna cista in urejena hiša; vsa hrana in pijaca, igrace ter vsa ostala otroška oprema morajo biti naravne, brez umetnih primesi in vedno cista. Obremenjene so s sestavinami hrane; vsa hrana mora biti eko, organska, sveža in naravna. Otroke oblacijo v oblacila iz kvalitetnega bombaža in kupujejo ortopedske cevlje, ki morajo biti nujno tudi lepi na pogled. Veliko razpravljajo o primernosti in kakovosti igrac, ki so izbrane tako, da otrok ob njih razvija svoje spretnosti, potenciale, kreativnost, samo- stojnost. Pretirano se ukvarjajo z vsem, kar je povezano z »dobrim« materinstvom in potrošnimi praksami za dosego cilja – narediti svojega »super otroka« (Dedeo- glu, 2006, 298). »Super otrok« je odraz socialnega in ekonomskega statusa mame in sredstvo za primerjavo z drugimi oz. sredstvo za vzpostavljanje superiornega odnosa (Dedeoglu, 2006, 307). O razredno specificnih razlikah v kulturni logiki otrokove vzgoje, ki opredeljujejo distinktivne starševske stile, piše tudi Lareau (2002, 772). V svoji etnografski študiji ugotavlja, da starši srednjega razreda poudarjajo »usmerjeno kultivacijo« (namerna in stalna prizade- Pravi, da »dobra mama« postavlja nekakšen normativ za biti mama. »Dobra mama« je fokusirana na otroka in svoj dom. Interese, želje in potrebe svojih otrok postavlja pred svoje lastne. Skrbi za otrokove custvene, logisticne, socialne, ekonomske in intelektualne potrebe in mu je vedno na voljo, hkrati daje vse svoje potrebe in želje na stran, brez da bi se pocutila izcrpana. Za materinstvo se sklepa, da je to glavni cilj in izpolnitev želja vsake ženske (Dedeoglu, 2006, 298). 211 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Andreja TRDINA et al.: MATERINSTVO IN MATERIALNOST, 209–222 vanja za vzgojo otrokovih kognitivnih in socialnih vešcin), s tem ko otroka vpišejo na številne aktivnosti, ki dominirajo družinskemu življenju in terjajo precejšnjo delo staršev, medtem ko vzgojne strategije delavskega razreda nasprotno temeljijo na »dosežku naravne ra- sti«. Ti starši verjamejo, da bodo njihovi otroci rasli in uspeli, v kolikor jim zagotovijo ljubezen, hrano in var- nost, ne fokusirajo pa se na razvoj otrokovih posebnih talentov ter prostocasne aktivnosti prepušcajo otrokom samim. Podobno v kasnejši študiji ugotavljata tudi Vincent in Ball (2007) o pomembni vlogi izvenšolskih aktivnosti (tako kreativnih in športnih), ki jih te imajo v starševskih strategijah razredne reprodukcije kot neke vrste »uvajanje v legitimno kulturo in priprava na akademske dosežke« (Vincent in Ball, 2007, 1074). Pre- poznavata obcutek nujnosti in odgovornosti, ki ju starši cutijo glede razvoja svojega otroka, in iz tega razredno specificna vkljucevanja/napore staršev. Zakljucujeta (Vincent in Ball, 2007, 1062), da so izvenšolske dejav- nosti odziv na tesnobo in obcutek odgovornosti, ki ju doživlja srednji razred, ko se poskuša upreti »strahu pred padcem« in narediti srednje-razrednega otroka v družbenem okolju, kjer se razredna reprodukcija zdi vedno bolj negotova. MEDIIRANA MATERINSTVA IN POGAJANJA O SODOBNIH KULTURNIH KONSTRUKCIJAH ‘DOBRE’/‘SLABE’ MAME V današnji zahodni družbi se materinstvo konstruira prek potrošnje, kjer mame tudi vlagajo v estetizacijo in seksualizacijo sebe kot objekta bolj kot kdaj koli prej. Nov nacin materinjenja je dosegel vzpon z »mamico za pojest« (yummy mummy), ki je kulturna konstrukcija sodobne »dobre mame«, pravita Goodwinova in Hu- ppatzova (2010, 85–86; glej tudi Littler, 2013). Sodobna »dobra mama« je ženska srednjega razreda, ki uspešno utelesi izgled in seksualnost, hkrati pa v nacinu vzgoje oz. starševstva skuša posnemati višji razred. Nasproti nje se postavlja delno »drugo« mamo, »mamo umazanko« (slummy mummy), ki je svoje telo po porodu zapustila, je pretežka, lena in neženstvena. Ta kategorija crpa moc iz sramotenja in patologizacije materinstva nižjih razre- dov kot oblike »neuspele ženskosti« (Allen in Osgood, 2009). Mame producirajo in reproducirajo razredne razlike, identitete in socialne zveze prek vsakodnevnih interakcij in potrošnih praks (Goodwin in Huppatz, 2010, 85–86). Prek jasno vzpostavljajoce se dihotomije dveh mam (yummy/slummy) se vidi, da nižji razred ne bo nikoli dosegel pricakovanj srednjega razreda. Kot pravi Skeggsova (2004, 170), nikoli ne bodo znali kupiti pravih stvari, imeti pravega odnosa, prava telesa in pravega okusa. Tudi ko gre za materinstvo in nacine materinjenja. Projekti sebstva in procesi individualiza- cije so namrec sami po sebi bistveno omejeni, s tem ko so pogojeni s (kulturnim in ekonomskim) kapitalom posameznika. Simbolna razmejevanja mamic se v njihovem vsakdanjem življenju ne dogajajo v izolaciji, pac pa se napajajo na že obstojecih diskurzih in kulturnih kon- strukcijah ženskosti in materinstva, tudi na omenjenih izkljucujocih kategorijah mame umazanke in mame za pojest. Sodobno starševstvo je namrec umešceno v mrežo disciplinirajocih diskurzov in imperativov, ki regulirajo identitete s tem, ko ponujajo opredelitve ‘dobrega’ starševstva ter ‘pravilnih’ oz. ‘ustreznih’ izbir, kot da bi bile možnosti za to vsem enako dostopne. Kljucno vlogo pri tem imajo artikulacije materinstva v popularni kulturi in medijih, še posebej celebrity diskurz. Celebrity kultura je postala primarno sred- stvo, v kateri se ženske mamice postavljajo na ogled, kategorizirajo, so presojane in pozicionirane s strani drugih. Celebrity diskurz gre torej obravnavati kot »disciplinirajoce polje, znotraj katerega se družbene vrednote in moralo nenehno prevprašuje in potrjuje« (Tyler in Bennett, 2010, 390). V tem kontekstu Allen in drugi (2015) denimo osvetljujejo pomen medijskih podob slavnih pri izra- žanju in prepoznavi širših skrbi v zvezi z ženskostjo, materinstvom in družinskim življenjem v okviru politik varcevanja v britanskem okolju. Na konkretnih primerih Kate Middleton, Kim Kardashian in Beyonce analizirajo, kako mediirane ‘celebrity’ nosecnosti in materinstva postajajo pomembno orodje v konstrukciji moralnega univerzuuma sodobne britanske družbe prek oblikova- nja normativnih idej o tem, kateri nacini materinstva se vrednotijo in kaj v casu ‘krize’ ni sprejemljivo (Allen et al, 2015, 920). Poudarjajo, da so nosecnosti in mate- rinstva slavnih kolektivne kulturne izkušnje, podvržene pogledu, ki zasebne zadeve pretvarja v javne zadeve, in da prav vzpon družbenih medijev v sodobni medijski krajini kolektivno potrošnjo tovrstnih podob in nadzor nad telesi mater še intenzivira (Allen et al, 2015, 911). Disciplinirajoce subjektne pozicije, ki jih materam ponuja popularna kultura danes, so potemtakem prežete pravzaprav z razrednimi diskurzi, ki oblikujejo norma- tivne ideje o ‘dobrih’ in ‘slabih’ materah. McRobbiejeva (2013) trdi, da medijsko bombardiranje s podobami pre- možnih mamic, ki uživajo v svojem razkošnem življenj- skem stilu, uvaja nove oblike potrošniškega hedonizma v sicer težko delo materinjenja in odvraca pozornost od spolnih in razrednih neenakosti v družbi. Še vec, ta paliativni ucinek po njenem v svoji razlicici kapljanja navzdol po družbeni lestvici (vkljucujoc rutine igralnih zmenkov, posedanja v kavarnah in jogging vozickov) vzpostavlja nove norme srednjerazredne hegemonije, v soocenju s katero se manj privilegirane družine pocutijo inferiorne ali neustrezne, pogosto tudi z obcutki krivde, da se ne trudijo dovolj. Kar je bil v viktorijanski dobi visok moralni nivo materinskega državljanstva, se zdaj ponovno postavlja kot nic manj moralisticno igrišce življenjskega sloga in potrošniške kulture, ki temelji na mladih ženskah, ki sprejemajo ‚prave‘ odlocitve in ‚ustrezen‘ nacin življenja, trdi McRobbiejeva (2013). 212 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Andreja TRDINA et al.: MATERINSTVO IN MATERIALNOST, 209–222 Miti, ki jih je kultura nakopicila okoli institucije mate- rinstva,3 so tako neke vrste maska, kar ima usodne posle- dice za dojemanja materinstva v kulturi in za dojemanje in izkušnjo mater samih (Kristan, 2005, 192). Družbeno konstruirana mati sama sebe potemtakem presoja glede na obstojece mite o materinstvu in oblikuje svoja deja- nja tako, da bi jim cim bolj ustregla (Mojškerc, 2007, 375–376). Izhajajoc iz tega izhodišca Perrier (2012) denimo preucuje pogajanja mater srednjega razreda z dominantnimi disciplinirajocimi diskurzi in v svoji študiji opozarja na kompleksnost njihovih izkušenj, ki se kaže v ambivalentnem odnosu do normativne ‚usmerjene kultivacije‘ otrok in v njihovih dvomih glede presežnega poudarka na izobraževanju otrok. EMPIRICNA ŠTUDIJA: RAZREDNI HABITUS IN MATERINJENJE V svoji študiji izhajamo s stališca, da razlika med razredi obstaja ne samo zaradi razlike v ekonomskem kapitalu, pac pa tudi zaradi neenake distribucije kultur- nega kapitala ali »simbolnega bogastva«. Z analizo pol- -strukturiranih intervjujev,4 ki smo jih opravile v obdobju marec–april 2015 s šestimi mamicami na razlicnih druž- benih položajih (glej tabelo 1), bomo skušale odgovoriti na vprašanje, kako razredni habitus strukturira potrošne prakse v casu materinstva in ali se potrošne navade in utemeljevanje izbir/praks mladih mamic razlikuje glede na kolicino kulturnega kapitala, merjenega z družinskim ozadjem (izobrazbo/poklicem oceta), torej z utelešenim kulturnim kapitalom v obliki dolgotrajnih dispozicij uma in telesa na eni strani, in doseženo izobrazbo samih ma- mic oz. kulturnim kapitalom v institucionalizirani obliki na drugi strani. Družino in šolo gre namrec razumeti kot primarna družbena dejavnika v procesih prisvajanja in prenosa kulturnega kapitala, ki pa sami po sebi terjajo precejšnjo investicijo casa. Tema primarnima dejavniko- ma Holt (1998, 7) po zgledu Bourdieujevih naslednikov dodaja tudi poklicno kulturo kot pomembno podrocje akulturacije posameznika. Ce izhajamo iz teze, da se danes distinkcije cedalje bolj premešcajo na polje vsakdanjega življenja in potro- šnje nasploh, se z vstopom v materinstvo posameznici dodatno odpre povsem novo polje simbolnega razmeje- vanja, ki pa je prav v zgodnjem materinstvu še posebej intenzivno tudi zaradi omenjenih oblastnih diskurzov, ki nalagajo, kako biti dobra mati. Izbor mamic z majhnimi otroki kot enot analize se za tovrstno študijo vsaj iz tega razloga zdi obetaven. Starostna variabilnost izpraševank je minimalna oziroma je skorajda ni, vendar smo name- noma izbrale takšno enotno skupino, da bi ugotovile, kako se v približno enaki starostni skupini mamic v tridesetih letih, ki dandanes v Sloveniji predstavljajo do- minantno skupino mamic z majhnimi otroki, utelešajo razredne razlike in kako so njihove prakse materinjenja povezane s potrošnjo. Pri tem pa se zavedamo dveh omejitev, da tudi takšna starostna nevariabilnost lahko vpliva na premajhne razlike v stališcih in da nam ome- njeni polstrukturirani intervjuji služijo bolj za identifika- cijo relevantnih tem in za sondiranje terena razrednih praks in potrošnje kot pa za ocenjevanje splošnosti obsega tega specificnega pojava v slovenski družbi. Re- zultate, zbrane na izbranem vzorcu, torej uporabljamo bolj kot prikaz specificnih diskurzivnih mehanizmov razrednega razslojevanja v casu materinjenja in ne za posploševanje na splošno slovensko populacijo mladih mamic. Zanimalo nas bo torej, ali ima potrošnja v casu zgodnjega materinstva razredno osnovo in kako deluje neekonomsko premoženje, se pravi kulturni kapital, pri konstruiranju in reproduciranju družbenih neenakosti v obdobju zgodnjega materinstva. Materialna proti formalni estetiki: o izbirah mamic Clarke (2004, 71) pravi, da je pomembnost stvari (izdelkov in storitev) nelocljivo povezana z nacinom konstrukcije materinstva oz. s tem, kako ženske delujejo kot mame. Okus posameznega razreda se kaže v odnosu do materialne kulture. Okus tistih z manj akumuliranega kulturnega kapitala se kaže predvsem v izbirah tega, kar 3 Po Oakleyvi (2000, 199) mit o materinstvu vsebuje tri splošno sprejete trditve, ki skupaj sestavljajo zaprt krog: ženska mora biti mati, mati potrebuje otroka, otrok potrebuje mater. Myra Macdonald (v Pušnik et al., 2000, 394) je na podlagi analiz medijskih reprezentacij podobe ženskosti razdelila v štiri kljucne mite: mit ženske kot enigme in grožnje, mit ženske kot skrbne in ljubece osebe, mit ženske kot seksualnega objekta, mit ženske kot telesa (Macdonald, 1995). Za našo raziskavo sta najpomembnejša teza o mitu ženske kot skrbne in ljubece osebe in mit ženske kot enigme in grožnje. Osrednja podoba mita o ženski kot skrbni in ljubeci osebi je namrec prav mati in gospodinja, ki se nesebicno in požrtvovalno razdaja za vse okoli sebe ter daje ljubezni in skrbi za druge prednost pred užitkom. Tudi ta lik lahko povežemo z likom iz kršcanstva. »Idealizacija materinstva v podobi Device Marije predstavlja ljubezen do drugih, samožrt- vovanje, usmiljenost, pripravljenost pomagati vsem kot nujno znacilnost delovanja žensk« (Jogan, 2001, 127). Omenjeni mit se je skozi zgodovino spreminjal v mnoge razlicice, vendar pa je v svojem bistvu ostal enak. Mediji od devetdesetih let naprej namrec prikazujejo materinstvo tudi v povezavi s seksualnostjo in kariero. Ne samo da zmore »super ženska« vse to dobro povezovati, temvec ji poleg tega uspe skrbeti še za svoje zdravje, prosti cas in zunanji izgled (ibid.). Mita o ženski kot skrbni in ljubeci osebi ter o ženski kot enigmi in grožnji se lahko kompleksno prepletata. Poleg njene zašcitniške in materinske pozicije je menda »materinski nagon« tisti, ki jo žene v napadalnost in jo ovija v skrivnostnost (Pušnik et al., 2000, 395). 4 Intervjuji so bili opravljeni na domu intervjuvank, v povprecju so trajali med 40 in 50 minut. Vprašanja so zajemala 5 sklopov: demo- grafi ja, preživljanje prostega casa in življenjski stil, prakse nakupovanja, odnosi ter vprašanja, vezana na materinski mit. Ker se habitus posameznika izraža tudi skozi nacin govora, naglas, kompleknost stavcnih struktur ipd., smo naredili dobesedne transkripte. Iz njih je razvidno, kako mamice z manj kulturnega kapitala odgovarjajo s kratkimi odgovori in v preprostih stavkih (pogosto smo njihove odgo- vore morali spodbujati z vec podvprašanji), medtem ko mamice z vec kulturnega kapitala uporabljajo bolj zapletene stavcne strukture in na vprašanja podajajo daljše, kompleksnejše odgovore. 213 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Andreja TRDINA et al.: MATERINSTVO IN MATERIALNOST, 209–222 Tabela 1: Seznam intervjuvank z demografskimi podatki mamica starost stan izobrazba/poklic oceta izobrazba poklic dohodek gospodinjstva Mateja 32 let mama samohranilka srednja poklicna /avtolicar srednja poklicna frizerka do 1.500 Ula 33 let zunajzakonska skupnost srednja poklicna /avtomehanik srednja poklicna poslovna sekretarka do 1.500 Marjeta 31 let zunajzakonska skupnost gim. maturant /komercialist univ. dipl. pedagoginja vzgojiteljica 1.500-3.000 Polona 31 let porocena srednja/ ekonomist univ. dipl. prof. razrednega pouka uciteljica 1.500-3.000 Karmen 33 let zunajzakonska skupnost univerzitetna/ poslovodja dr. zakonske družinske terapije psihologinja v rehabilitaciji nad 3.000 Majda 35 let porocena univerzitetna./ dipl. strojnik univ. dipl. ekonomistka produktni vodja za fi nancne analize nad 3.000 je funkcionalno oziroma prakticno. Nenehna skrb za prakticne vidike materialne eksistence se po Bourdieuju (1984, 375) ukorenini v okusu za nujnost. Za stvari, ki so pomembne v vsakodnevni življenjski rutini (pohištvo, hrana, oblacila; sem lahko uvrstimo tudi igrace in otro- ško opremo), tiste z manj akumuliranega kulturnega kapitala vodi želja po pragmaticnih rešitvah, glavna karakteristika stvari mora biti uporabnost, poudarja se torej vsebino pred obliko, cutno pred intelektualnim (na primer pohištvo mora biti udobno, funkcionalno, trpežno in nezahtevno za vzdrževanje). Tudi za tiste z vec akumuliranega kulturnega kapitala sta trpežnost in udobnost pomembni, vendar je to le osnovni kriterij za izbiro. Okus tistih z višjim kulturnim kapitalom izraža odmik od uporabnosti, ker jo ima za samoumevno. Okus tako postane možnost za samoizražanje in za ustvarjanje subjektivitete (Holt, 1998, 8). Lahko bi rekli, da so tukaj mame posebna kategorija, saj so vse mame v raziskavi, ne glede na stopnjo kulturnega kapitala, rekle, da za svoje otroke kupujejo udobna in prakticna oblacila, primerna za otroško igro, ki dopušcajo nemoteno gibanje. Razlika med tistimi z vec akumuliranega kulturnega kapitala in tistimi z manj akumuliranega kulturnega kapitala je nekoliko bolj subtilna. Zdi se, da se predvsem mame z manj akumuliranega kulturnega kapitala bolj ukvarjajo s tem, da so njihovi otroci lepo obleceni oz. predvsem, da niso strgani. Ko se z mamico Ulo, ki smo jo uvrstile v nižji razred z manj pridobljenega kulturnega kapitala, pogovarjamo o tem, ali kupuje za svoje otroke samo nova oblacila ali si oblacila sposoja, oziroma kakšen odnos ima do ponošenih oblacil in ali bi jo motilo, ce bi njeni otroci nosili ponošena oblacila, nam pove: Ja, zato ker otroci ne ponosijo tok, da bi bilo pono- šeno.Kar pa je ponošenega,pa jima itak ne dam,ce mi kdo da. Tko da, rada imam, da sta otroka lepo oblecena, da nista muckasta, strgana. /.../ všec mi je, ce so otroci zrihtani. No ja, vsi ... no, ampak, ja, sovražim mucke na hlacah, na pajkicah. Tega ne prenesem, tako da, strgana tudi ne bosta moja dva okoli hodila (Ula, 33 let, starost otrok 6 in 5 let). Odgovor mame razkriva, da ji je pomembno, da sta otroka lepo oblecena. Ceprav nima veliko ekonomskih sredstev in vzame tudi stvari iz »druge roke«, vedno pogleda, da oblacila niso prevec unicena. Ceprav tudi vse ostale mame pravijo, da jim je pomembna predvsem funkcionalnost in udobnost oblacil, se ostalim ne zdi pomembno izpostaviti to, da otroci nimajo strganih oblacil, saj jim je to samoumevno. Pri nakupovanju in potrošnji oblacil se lepo pokaže tudi želja mamic po uprizarjanju statusa in distinkcij. Prav na vmesnih ali srednjih položajih družbenega prostora so strategije dis- tinkcije še posebej pomembne, saj je tam nedolocenost oz. nejasnost zveze med praksami in družbenimi polo- žaji najvecja, piše Bourdieu (1987, 12). Srednji razredi se torej najmocneje ukvarjajo s kulturnimi distinkcijami in dobickom, ki jim ga te prinašajo. Marjeta, mamica, ki jo glede na kulturni in ekonomski kapital lahko uvr- šcamo v srednji razred, na primer posebej pogleda, da otroka lepše oblece, ko gre kam na obisk: Ja, se mi zdi kar fajn, ce ga bolj zrihtaš (smeh). Ne- kam,ko greš redko, se mi zdi sploh pomembno, da ga lepo obleceš. Sploh zdaj, ko gremo v službo na obisk … Edino,ko greš k Maji,ko se vidimo veckrat pac … (Marjeta, 31 let, starost otroka 10 mesecev). Trdimo, da gre pri tem za statusne zahteve, ki se skozi konkretne interakcije performativno vzpostavljajo. Gre za neke vrste razkazovalno potrošnjo oz. oblike uprizarjanja sebstva, skozi katere akterji poskušajo 214 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Andreja TRDINA et al.: MATERINSTVO IN MATERIALNOST, 209–222 konstruirati svojo družbeno identiteto. Preko primerne obleke in opreme za otroka se tako posameznica stra- teško uprizarja z namenom potrjevanje lastne vrednosti in statusa v razmerju do drugih. Kulturne izbire nas pozicionirajo: nam in drugim povedo, kdo smo, in za nas in druge opredelijo, kdo nismo. Razporedi nas med »vrste« ljudi. In ceprav se vse te vrste kažejo kot nekaj »naravnega«, pa imajo v celoti opraviti z organizacijo družbenega (Bennett in drugi, 2012, 266). Kljucna razlika med mamami z manj akumuliranega kulturnega kapitala in tistimi z vec akumuliranega kulturnega kapitala se v naši študiji izkaže predvsem v potrošnji hrane in nacinu prehranjevanja. Toš in Malnar (2002, 89) v svoj raziskavi pravita, da je skrb za telo in zdravje v Sloveniji poleg družine ena temeljnih vrednot. Izbrane mlade mamice veliko razmišljajo o prehranje- vanju svoje družine. Prehranjevanje in skrb za svoje telo, predvsem pa skrb za otroke, je izjemno mocno prežeta z zdravjem (glej tudi Kamin in Tivadar, 2003, 891–982). Mamici Majda in Karmen (obe imata visoko izobrazbo in vec akumuliranega kulturnega kapitala) dajeta nacinu prehranjevanja velik poudarek. Mamica Majda pravi, da je zanjo in njeno družino pomembno, da jedo zdravo in predvsem ekološko pridelano hrano. Tak nacin prehranjevanja je glavna tema pogovorov doma. Majda pece svoj kruh, svojega zelenjavnega vrta sicer nima, vendar dobiva domaco zelenjavo od svoje mame. Cesar ne dobi od mame, kupi najraje na ekološki tržnici, ce to ni mogoce, pa na navadni. Sicer prizna, da na hrano veliko bolj pazi ona kot pa mož. Najbolj je pazljiva pri prehrani svojih otrok: Jaz ful insistiram, da otroka jesta, recimo, ne vem, ce hoceta pašteto, nimamo paštete. Jaz recem, da nimamo. Ali pa, ce hoceta, ne vem, amm …, cipse, pa te stvari, itak nikoli ne jesta. Aaamm … bomboni pa sladkarije, ne, ammm …, ampak, recimo, ne vem, vceraj sta jedla sladoled. Ni tako zdaj, da ne smeta nic, ampak rajši jima ponudim nekaj, kar je manj. Na primer,cokolado, ce hoceta kaj sladkega, imamo uno cokolado, ne vem, temno, no a veš, 70 % kakava. Potem pa dam košcek cokolade te rajši kakor, ali pa ne vem … Navadni kakav sem zamenjala z unim ta- kim temnim,ta pravim.Pa cvetni prah jima dajem za jesti,pa,še ne vem,kokosovo olje jima dam zraven v kakav,tako malo uturim,itak ne bi jedla vsega tega,a veš ... (Majda, 35 let, starost otrok 4 in 5 let). Kot pravi Lutharjeva (1998, 249), sodbe o okusu vedno vkljucujejo predstavo o nas samih in poskušajo klasificirati in soditi o okusu drugih. Tudi mamica Kar- men želi, da se cim bolj zdravo in ekološko prehranju- jejo. Pri prehrani svoje družine pazi na poreklo, veliko domacih stvari dobi od svoje družine. Tudi pri sladkanju je pozorna, da sladkarij ni prevec in na to opozori tudi dedke in babice, ko je hci v varstvu. Najbolj pazljiva je pri sladkanju z lizikami in bomboni: Ja, a veš, katere stvari, lizike, tisto jaz recm: Kaj je to? Živ cukr, to pri nas ne jemo. In prav, ok, in pac (smeh), pa tiste, kaj so gumijasti uni cukri, kaj so že, na videz,tako te gledajo,tako,da ce imajo kaj kakšen kinder jajcek, kinder te fore, ali pa kakšen piškot ali, ne vem, vitamincki Pikovit in enga na dan, jupi, in to je cel … Mislim ne moreš verjeti (smeh). Ni tako, da bi ji prepovedali, sam, kar se zmenimo, je dosti, to da ni (Karmen, 33 let, starost otroka 4 leta). Bourdieu (v Kamin in Tivadar, 2014, 169) pravi, da se dispozicija habitusa najbolje razkriva skozi nacin, kako ljudje skrbijo za svoje telo, in skozi odnos, ki ga imajo do njega. Družbene vloge, ki jih imamo in jih živimo, ter izkušnje, ki smo jih pridobili, se kažejo v telesu. Barva kože, oblika, frizura, drža, nacin hoje, govora, gestikulacije, psihicna in fizicna kondicija telesa, vse to so kazalniki tega, kako posameznik skrbi za svoje telo in v kakšni formi je. Utelešen kulturni kapital razkriva, kakšen odnos imajo mame do svojega telesa in kako skrbijo zanj in na kakšen nacin mame skrbijo za telesa svojih otrok. Mami z vec akumuliranega kulturnega kapitala, kot sta Karmen in Majda, na svoje telo bolj pazita z zdravim nacinom prehranjevanja, predvsem z odpovedovanjem vsemu sladkemu. Pokaže se, da imajo mamice v našem vzorcu, ki pripadajo višjemu razredu, vec virov, s katerimi razpolagajo na podrocju zdravja, vec vlagajo v svoje telo in telesa svojih otrok, prevze- majo vec individualne odgovornosti za svoje zdravje in zdravje svojih otrok in partnerja. To ugotavljata tudi že Kamin in Tivadar (2014, 25). Pokaže se, da z izobrazbo, predvsem z institucionaliziranim kulturnim kapitalom, v ospredje stopa skrb zase, za dobro pocutje in zdravje. Starc in Pušnik (2014, 25) trdita, da mamice z višjo izo- brazbo vidijo svoje telo kot projekt, za katerega je treba skrbeti, medtem ko srednje in nižje izobraženi svoja telesa uporabljajo in vcasih tudi zlorabljajo za to, da bi z njim nekaj dosegli. V habitusu višjega razreda je telo obravnavano kot cilj sam po sebi. Tako je vecji poudarek na notranjem funkcioniranju telesa kot organizma, kar pogosto vodi v makrobioticno kulturo zdravja ali celo k pojmovanju telesa kot telesa na ogled za druge. Skrb za kultiviranje telesa med pripadniki višjega razreda po- gosto vkljucuje asketsko treznost in dieteticno strogost (Starc in Pušnik, 2014, 191). Mame z nižjo izobrazbo in manj akumuliranega kulturnega kapitala v našem vzorcu tudi pazijo na to, kaj njihovi otroci jedo, vendar jih v nacinu prehranje- vanja vodijo bolj pragmaticne rešitve. Trudijo se sicer, da jedo cim bolj zdravo in ekološko pridelano hrano, vendar hrane ne kupujejo na (eko)tržnicah, ampak tudi v hipermarketih, nekje spotoma. V to torej ne vlagajo dodatnega truda in napora. Tudi kar se tice sladkanja in uživanja hitre hrane niso tako rigidne in stroge. Vedno pa pogledajo, da otroci jedo bolj zdravo hrano kot one same. Ob vprašanju, kaj ji je najbolj pomembno pri na- kupovanju hrane, mamica Ula (33 let, starost otrok 6 in 215 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Andreja TRDINA et al.: MATERINSTVO IN MATERIALNOST, 209–222 5 let) odgovarja: Ammm, da je dobra. Pri izbiri trgovine za nakupovanje špecerije jo prav tako vodi predvsem nacelo prakticnosti: Odvisno, kaj rabim, pa kaj mi je tisti trenutek blizu, mislim aaa … Cisto odvisno, kaj rabim. Zdaj, ce rabim kakšno malenkost, grem cez cesto v trgovino, v Mer- cator,ce pa rabim kaj vec, se pa odpeljem z avtom, ne vem … (Mateja 32 let, starost otrok 4, 7 let). Delavski razred in nižji srednji razred imata instru- mentalen odnos do telesa, kar se kaže v vseh praksah, ki se nanašajo na telo (diete, lepoticenje, odnos do bolezni, zdravljenje), pišeta Starc in Pušnik (2014, 191). Pri potrošnji oblacil, otroške opreme, kozmetike in plenic so razredne razlike sicer še vedno vidne, ampak niso tako izrazite. Pri potrošnji oblacil vse naše mame informatorke pazijo, da so oblacila udobna in iz bombaža. Vecina nima predsodkov pri posojanju oblacil ali sprejemanju oblacil iz druge roke, ce te ose- be poznajo. Razlike pa se kažejo v odnosu do znamk. Majda iz višjega razreda izbira prepoznavne znamke višjega srednjega cenovnega razreda (npr. Benetton, Okaidi, S. Oliver) in se jasno distancira od znamk hitre mode (npr. Zara, H&M): Cutim ga po prstih že,vem,kaj mi je všec,kaj mi ni všec.Recimo, ne vem, vcasih kašne majcke, une iz Zare, tanke take kar nekaj, pa tudi ce piše bombaž gor. Ali pa recimo, ko pridem v Benetton, pa kar cutim uno,a veš,tako da ...To je, najbolj pomembno mi je, da je bombaž. Da je kvaliteta, pa da jima je udobno. Da, ne vem, nimata kakšne trde kavbojke gor, ko spita v vrtcu, naprimer … (Majda, 35 let, starost otrok 4 in 5 let). Okus za stvari je vkljucen v vsako družbeno delova- nje, saj delovanje vedno zahteva izražanje okusa, tudi skozi objekte. V potrošni družbi ima materialna kultura osrednjo vlogo pri procesu družbene distinkcije in uprizarjanju razrednih razlik. Stvari, od otroških oblacil, opreme stanovanja, avta, vozicka in druge »standardi- zirane ekspresivne opreme« so tako kljucni del vsakega družbenega uprizarjanja razreda (Luthar, 2014, 77). Intepretacije potrošnih praks med materializmom in idealizmom Holt (1997, 110) ugotavlja, da sta materializem in idealizem zgolj dve kulturni interpretaciji potrošnih praks ljudi razlicnih družbenih položajev. Glede na višino kulturnega kapitala se posamezniki pomembno razlikujejo v svojem habitusu oziroma svojem »vedeti kako« interpretirati svoje potrošne prakse. Tiste mamice z višjim kulturnim kapitalom se v svojem pripovedova- nju navezujejo na abstraktne ideje in iskanje vrednosti, ki presegajo sam materialni svet in dobrine, tiste z manj akumuliranega kulturnega kapitala pa izrazito hrepenijo po materialnem. To ne pomeni, da prve ne trošijo prav toliko ali celo vec kot druge. Najvecje razlike v inter- pretaciji potrošnih praks so se v naši raziskavi pokazale na primeru potrošnje plenic, kozmetike in otroških igrac ter v razumevanju in interpretaciji materinstva kot kon- cepta življenjskega stila, s katerim razkazujejo sebe in svoje telo. Mame z višjim kulturnim kapitalom imajo bolj izde- lano idejo, zakaj kupujejo dolocene izdelke in kaj želijo s specificnim nacinom potrošnje sporocati. Mamica Karmen, ki uporablja pralne plenice, svojo odlocitev zanje utemeljuje na nacin: Zato, no tukaj pa sem malo bolj, no ja, da se špara, da se pazi na okolje, da se toliko ne potroši, ce se da. Da zavržeš manj teh odpadkov, to mi je bilo ful pomembno, no. In sploh pri teh finesah,ko jih je blo uff … Drugi del je pa to, da imam že sama,ker pac so vložki in to, nimam ravno najboljših, vem, kako koža odreagira, ko ti je vroce in vse, in sem rekla, da je pa otrok ves cas v tistem in mi je bilo s tega vidika tako dobro, da je imela pralne (Karmen, 33 let, starost otroka 4 leta). Njen življenjski stil je usmerjen v ekološko odgovor- no trošenje, njene konkretne izbire (tudi pralne plenice) pa naredijo to distinkcijo vidno. Nacin njenega razu- mevanja sveta se utemeljuje v specificnem razrednem habitusu, ki se znacilno razlikuje od habitusa nižjih razredov, saj mame z manj kulturnega kapitala niso niti razmišljale o uporabi pralnih plenic, pac pa so skladno z okusom nujnosti pri uporabi plenic gledale predvsem na vidik prakticnosti in uporabnosti. Podoben primer je pri uporabi otroške kozmetike. Izbrane mame z višjimi prihodki in višjo stopnjo izobrazbe in posledicno vec kulturnega kapitala imajo vec izkušenj in znanja ter znajo bolje interpretirati svoje potrošniške izbire, svojo izbiro kozmetike navežejo na svoje življenjske nazore. Utelešen kulturni kapital se pri naših mladih mamicah informatorkah odraža tudi pri potrošnji igrac. Vec zna- nja, zakaj so kupile doloceno igraco za svoje otroke, so pokazale mame z višjim kulturnim kapitalom. Izbire vseh mam so bile namrec sicer precej podobne – vse trdijo, da izbirajo »kvalitetne« igrace, didakticne in le- sene. Razlike se pokažejo v pojasnjevanju oz. utemelje- vanju tovrstnih izbir, tako rekoc v konceptualnih logikah za konkretnimi izbirami. Izbiro igrac mamici z nižjim kulturnim kapitalom razjasnita precej skopo, delno tudi v navezavi na že omenjeni vidik prakticnosti: Amm … definitivno da bo Oskar z njo imel kaj poce- ti, da ni to neka brezvezna plastika, ful so mi luštne te lesene igracke, pa nima sam lesenih igrac, ima tudi plasticne. Ammm … pa da so za starost primerne ali pa za malo starejše (Polona, 31 let, starost otroka 1 leto in en na poti). 216 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Andreja TRDINA et al.: MATERINSTVO IN MATERIALNOST, 209–222 Aaa ... ja kvaliteta, da bo pac dolgo casa zdržala ... Mislim bila funkcionalna, da se ne polomi, aaa .... mislim, ce se le da, je itak leseno, samo je potem tudi dražje, a ne. Ok, to potem kupuješ ob prilikah bolj ... aaa ... (Mateja 32 let, starost otrok 4, 7 let). Pri razlikovanju ne gre torej toliko za same objekte potrošnje mamic z višjim ali nižjim kulturnim kapitalom, kot za kulturna razumevanja, ki so vpisana v okuse in potrošniške prakse vsake skupine. Z drugimi besedami, izraziti distinkcijo prek utelešenih okusov pomeni pou- dariti distinktivnost potrošnje same ne glede na vsebino oz. objekt, na katerega se ta nanaša. Mamice z višjim kulturnim kapitalom si tako v opisovanju svojih potro- šnih praks prizadevajo zanikati konotacije razkazovanja ali luksuza na nacin, da opredeljujejo svoje izbire v smislu doživljajske ali izobraževalne vrednosti objektov in distanciranja od materialnih potreb. Tako mamica z vec akumuliranega kulturnega kapitala prek izbire igrac denimo v odgovoru pokaže svoj nacin gledanja na svet in vecjo kompetenco in poznavanja, zakaj je za otroka dolocena igraca dobra: Toliko jih je bilo, da sem vecini ljudem rekla, da ce kaj nosijo, da naj ne nosijo igrac, ne, sploh na zacet- ku, vsak rojstni dan, kaj naj, pa kupit kaj naj.Potem veliko, saj veš, ne, škatle imamo, da izrezuje, da lepi, da … aaa, pribor za šivat,ker je hotela zaceti šivati.V bistvu po tej metodi, da tisto, kar otroka takrat zani- ma, tistim dejavnostim sledim, ne.Ce je fina motori- ka, da rada neki pretika, sem kupila tele crve, potem imam pa tam tisto za precedit špagete in jih not vtika. Mislim, ne rabiš igrace za to, imaš pa igrace, ki te iste fore naucijo, ampak daš 20 eurov. Ima ene par teh plišastih, mislim res, jaz kar kupujem, kupujem lesene, potem, ne vem, recimo, teta pa stric, moje dva, sta prinesla za številke ucit,tako,take zadevšci- ne,ker jo zdaj pac to veseli, ne.To se številke ucijo na razlicne nacine, s kazanjem prstov … In veliko, tudi ko je bila majhna, je veliko dejavnosti naredila, ne vem, posoda pa šcipalke, pa je šcipala šcipalke gor. Ker jaz ji tako zdaj krepim prste, da bo lažje pisala potem, da se zamoti. In ona, ko pade v eno dejavnost,tako dihanje, samo pustiš pri miru.Tako da lesene, uporabne, da so za vec stvari uporabne, jaz kar nakupujem so za rezat, za limat,take fore no.Pa za risat, za ustvarjat. Akrile, copice, to. Sigurno zato, ker to je tudi meni blizu. Jaz sem vedno ustvarjala (Karmen, 33 let, starost otroka 4 leta). Izražanje življenjskega stila prek tega, da informa- torke stilizirajo potrošnjo, za njih pomeni možnost emancipacije, saj jim stilizacija pomeni resnicno izbiro in sestavino identitetnih projektov. Zato pa potrebujejo ustrezno višji kulturni kapital, ki jim omogoca kriticno refleksijo svojih izbir in tržne ponudbe, in dovolj ma- terialnih sredstev, da uresnicijo svoje izbire. S tem se razredne neenakosti tako rekoc izkazujejo v privilegijih refleksivne individualizacije. Sodoben diskurz, mediji in miti o materinstvu od sodobne ženske, ki se želi pokaza- ti v vlogi skrbne in kompetentne mame, zahteva veliko kolicino znanja o potrošnih dobrinah, kot so igrace, otroška oprema, hrana, zdravila itd. To od nje zahteva, da postane aktivna potrošnica, ki lahko zadovolji ne- štete naloge in zahteve, ki jih nalaga ideal materinstva. Ne glede na razlicne izkušnje, pogoje eksistence razlicnih družbenih razredov in kompetentnost po- samezne intervjuvanke imajo miti o materinstvu velik vpliv na vse mame v vzorcu, ne glede na to, kateremu razredu pripadajo. Vecini je namrec skrb za svojega otroka zelo pomembna: »definitivno so mi center sveta, a veš, mojega in nic, nic, nic ni bolj pomembno, niti v enem trenutku, od njih« (Majda, 35 let, starost otrok 4 in 5 let); ta se izraža tudi v pomislekih glede varstva, saj mit nalaga, da otrok mamo nujno potrebuje: »zaenkrat še kar ne cutim, se mi zdi, moram ga še jaz imeti« (Mar- jeta, 31 let, starost otroka 10 mesecev). Prav tako vse intervjuvanke izkazujejo požrtvovalnost in odrekanje, ki ga pa kot takega ne razumejo; dajanje prednosti skrbi za druge pred lastnim užitkom postane užitek sam po sebi. Odgovora mamic Karmen in Marjete na vprašanje, ce je biti mama težko oziroma ce sta se morali cemu odpovedati, sta si precej podobna: Ne,tako naravno mi je bilo,ker jaz sem že v nosec- nosti ful uživala,ta del, da ni tistega pocivanja, ali pa, ko si utrujen, se uležeš, ali ko ti paše, greš tja, ali ko ti paše,greš na kavo … Ampak da malo zorganiziraš, no dajmo to tako, pa si privošcim kavo. Ali pa, ko gre Kaja spat … Hribe pogrešam, tiste dejavnosti, ki smo jih prej,ko so v duetku, prej na prvem mestu. Ampak mi ni kot,uuu,zdaj pa tega nimam,ne prov, ne vem, skupaj tukaj ležimo, pa sonce zahaja, kaj smo mi srecni. Prav tako,take drobne stvari sem za- cela cenit,am ne vem,bom šla spat cez 2 ure in tam knjigo brala in sonce ti sije, kaj hoceš lepšega, pa na bolniški smo, ne,vau, ne, mislim,res cenim ta teden, vsi skupaj (Karmen, 33 let, starost otroka 4 leta). Ce imaš otroka, ce tako cutiš, sploh ni težko.Tudi ko imaš kakšen problem, se trudiš ga rešit, mislim, ce je otrok naporen, potem verjetno, s tega vidika, so dnevi,ko se ti zdi,da je ful težko, aaaa ... imaš stisko … aaaa ... So pa vecinoma dnevi,ko si srecen, no, res tako,ko gledaš otroka.Pride pa kak dan,ko ti je težko. Drugace pa ne, fajn je, super je (Marjeta, 31 let, starost otroka 10 mesecev). Razlike med izbranimi mamami z manj oz. vec kul- turnega kapitala pa se kljub temu jasno kažejo v nacinih, kako se njihova nacelna skrb, o kateri vse toliko govorijo, artikulira v konkretnih praksah. Kar med njimi razlikuje so torej razlicne koncepcije tega, kako biti skrbna in ljubeca mati. Razlike se pokažejo tudi v razmišljanju o 217 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Andreja TRDINA et al.: MATERINSTVO IN MATERIALNOST, 209–222 materinstvu in vlogi matere nasploh, kjer se ti javni di- skurzivni repertoarji prevajajo v najintimnejša zasebna obcutenja. Intervjuvanke z višjo izobrazbo same sebe bolj postavljajo pod vprašaj, prevprašujejo nacine svoje vzgoje in reflektirajo svoje reakcije, denimo: Vzgoja, vzgoja me je najbolj presenetila, fizicno niti ne. Vsi smo v drugi situaciji. Ampak vzgoja, a veš,ko sem bila ful pametna prej,a veš,ko si pameten,sem bila ful pametna, pa tak jezik sem imela, kako delaj to,kako delaj to,to bom pa jaz tako.Pol pa pride,pa si postavljen pred dejstvo, pa pol vidiš, da ni ravno tako,kot si si predstavljal. Vzgoja mi je tko,ja,ampak veš zakaj, zato ker jaz vse seciram, jaz vse analiziram in potem res pazim. Vsakic tako pri Mii, a veš,ko je bila manjša, jaz sem ful rabila, da sem prišla do faze, da njo obvladam,ker sem ful sebi,kako se rece,slabo vest sem imela, pa tudi sebe sem ... ammm … kako se rece, da kriviš sebe no, da misliš, da si ti kriv za to, kar otrok narobe, mislim, narobe, ne posluša, ni spa- la, ona je bila res tako težek otrok, a veš, mislim tako kot dojencek, pa tko, res. Vcasih se mi je zdelo, a jst nic ne vzgajam njo,a veš,ker je tak karakter.Niko je bil miren, z njim je pa veliko lažje. Tko da …, ampak zdaj se mi zdi, da sem tudi dostikrat sem jaz imela obcutek krivde, ko sta bila majhna, ce sem karkoli naredila za sebe v casu,ko bi bila lahko z njima. In je moja mama meni vedno govorila, saj si res bila v krizi,tako,zakaj ti,ti si vedno napeta,sploh nisi spro- šcena, nisi sprošcena. Na porodniški sem, doma sem, sem z otroki, kaj ne bi bila sprošcena. Ne, ne, ne, jaz se bojim biti sprošcena, in to je to, kar meni ni, potem se pa jebeš, pa kaj me kritiziraš, pa ti pojma nimaš, pa bla bla bla bla. Ampak tisto eno, a veš ne, vem, eno slabo vest zaradi vsega, kar bi narobe naredila, a veš, tako,kot, da en perfekcionizem od sebe zahtevaš, prevec je tega no.Potem pa nekako sem dojela, da glej, tudi ce neki zase narediš, v bistvu ni nic narobe s tem, ne živiš samo za otroke, a veš, saj jih imaš neizmerno rad, pa so ti najbolj pomembni, ampak hkrati tudi skrbiš zase, pa za partnerja, pa za odnos,a veš,tako nekako.To mi je ful tako, na zacetku, dokler nisem poštekala (Majda, 35 let, starost otrok 4 in 5 let). Tovrstna refleksivnost mamice Majde torej primarno zadeva kompetence ali kulturni kapital, ki pogojuje mo- žnosti refleksivne individualizacije. Refleksivni projekti sebstva so namrec vselej razredne formacije, odvisni od posedovanja kapitalov. Lokalni proti svetovljanskemu etosu mamic Družine, ki posedujejo vec kulturnega kapitala, imajo širši spekter razumevanja svojega socialnega sveta. Lutharjeva (2014, 97) pravi, da sta tolerantnost in liberalnost sestavna dela kulturnega kapitala ter presti- žni simbol višjega srednjega razreda. Temu pritrjuje tudi naša študija v delu, kjer se z mamicami pogovarjamo, s kom se družijo v prostem casu oz. na kakšen nacin preživljajo svoj prosti cas. Mamica Polona o praksah druženja njihove družine pove: Ne, zaenkrat mi je samo pomembno, da se lepo vkljucuje, da pac ni nasilen, da lepo sprejema otroke, pa tko … Ja, itak mi je pa tudi fajn, da se s starši od tistih otrok razumemo, da so normalni, da se da z njimi pogovarjat. In potem, avtomaticno in podzave- stno, mi je boljše tudi, da se Oskar s tistim otrokom, s katerim se jaz s staršem razumem, z njim bolj igra (Polona, 31 let, starost otroka 1 leto in en na poti). Izkazuje se, da so tako mamice informatorke sre- dnjega kot nižjega razreda bolj pozorne na to, s kom se njihovi otroci družijo, ali doma ali na igrišcu. Cetudi so v svojih odgovorih navidezno liberalne in korektne (otroci se lahko deklarirano igrajo s komerkoli), so vec kot ocitno zadržane predvsem pri druženju s prise- ljenci iz nekdanjih jugoslovanskih držav in Romi. Ko pa postanejo vprašanja bolj specificna in vrednote ter stališca postavijo v konkretne družbene kontekste, so njihovi odgovori veliko manj liberalni. Mamica Ula, z manj akumuliranega kulturnega kapitala, bi denimo rajši videla, da za sosede ne bi imela romskega naselja, medtem ko Polona (srednji razred) pravi, da se konkre- tno s »cefurji« zaradi slabe izkušnje ne želi družiti. Tudi mamica Karmen, ki spada v višji družbeni razred, na vprašanje, ce je pozorna na to, s kom se njena hci igra, odgovori, da ne, da sploh ne bi pomislila, na kaj takega, vendar že z naslednjim odgovorom svojo liberalnost postavi pod vprašaj: V Afriki je svoj center naredila, ja, njej fant je crnec, ne, tako da … Mislim, ta koncept nam je že od zme- raj blizu … Ker, ne vem, naši družinski prjatelji so bili … On je bil crnec in to je nekaj s cimer odrašcaš, in ja, smo drugacni, ampak … Je pa res, da … Ta del, no to pa morm rect, da to pa Romi, ki so pri nas zelo blizu, problematicni, njih pa gledamo drugace. Mislim res, tu pa tako pogledam, ne … So tukaj,ko pobirajo smeti, vidim, aha, pismo lej, se pa najdem, da sem manj strpna do njih, ampak, saj ne bi nic šla rect, ampak sama pri sebi si mislim oooo ne, ampak lej … (Karmen, 33 let, starost otroka 4 leta). Parkin (1973, 93–95) poudarja, da je verjetno, da bodo študije stališc, ki temeljijo na vprašanjih, ki so zastavljena na splošen in ne situacijski nacin, ugotovile razredni konsenz o vrednotah, ker bo na tej splošni ravni dominantni sistem vrednot respondentom ponudil mo- ralni referencni okvir, prav nasprotno pa bodo študije, ki opredeljujejo posebne družbene kontekste prepricanja in delovanja ali ki se znašajo na dejanske vedenjske indice, verjetno našle vec dokazov za razredno diferen- 218 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Andreja TRDINA et al.: MATERINSTVO IN MATERIALNOST, 209–222 ciiran sistem vrednot. Nepristna ali navidezna liberal- nost se kaže v tem, da se mame informatorke liberalno izrekajo le ob dolocenih, nadvse ocitnih temah, kjer je ta liberalni odgovor dokaj enostaven in abstrakten (npr. pri nacelnih pravicah istospolnih ali pri pomembnosti, da se otroci z vsemi dobro razumejo). Psevdo liberalnost pa lahko ujamemo na konkretnih izjavah, ki te vrednote in stališca postavljajo v posebne družbene kontekste (v primeru cefurjev pri Poloni ali Romov pri Karmen). Liberalnost jim uspe uprizoriti v situacijah, ki zahtevajo abstraktne evalvacije, pri konkretnih družbenih situa- cijah pa jim to spodleti (glej tudi Trdina in Vezovnik, 2014, 44). Pa vendar je ocitno, da si mame informatorke z vec kulturnega kapitala prej vzamejo cas zase in partnerja, svoje prakse in okuse pa ne vežejo samo na domace okolje ali dom, pac pa jih bolj aktivno usmerjajo v formalno javno kulturo in svet: »ko Luka gre na pot, grem jaz z njim,pol je pa to takoj 3 dni recimo,da greva nekam,recimo v Pariz sva šla, Istanbul, Dubaj, pa tako, a veš, da potujeva skupi. Brez otrok«, opisuje Majda (35 let, starost otrok 4 in 5 let). Ne glede na to se zdi, da je kozmopolitizem s svojo izrazito odprto in liberalno držo v strategijah razmejevanja mladih mamic z višjim kulturnim kapitalom relativno marginaliziran, kar bi lahko pojasnili tudi s tem, da so v egalitarni družbi (kar je vsaj po statisticnih kazalcih tudi slovenska) kulturne distinkcije v diskurzivnem izkljucevanju nasploh precej neizrazite in šibke, tudi zaradi pomembnosti antiinte- lektualizma in antielitisticnega diskurza ter sicerjšnje prevlade moralnih mej (ki se napajajo iz egalitarnih sen- timentov) nad kulturnimi (glej Jarness, 2017). Medtem pa za proucevane mame z nižjim kulturnim kapitalom dom v precejšnji meri postane središce družabnega življenja in prostocasnih aktivnosti. Na dojemanje in preživljanje prostega casa proucevanih mamic ima velik vpliv materinski mit, ki skrbi za to, da imajo mame veliko slabe vesti, kadar si vzamejo cas samo zase ali za svojega partnerja. Mamice z najmlajšimi otroci si tako prostega casa sploh ne vzamejo, veliko bolj jim je pomembno, da prosti cas preživijo skupaj kot družina: Ja,to.Zdi se mi da,itak.Sam skos dela,in takrat ko ne dela, se mi zdi fajn, da je tudi on z nama … To je prioriteta, ja. Saj se grozno sliši, sam … Je fajn, da smo vsi trije skupaj (Polona, 31 let, starost otroka 1 leto in en na poti). V osnovi gre torej za specificne kulture razlicnih družbenih razredov, kot se odražajo v aspiracijah posameznikov in njihovem odnosu do sveta. Mame srednjega in nižjega razreda v naši študiji torej povecini svoj prosti cas preživljajo s sorodniki, sosedi, obiskujejo naravo ali hodijo na rekreacijo. Kot pravi Lutharjeva (2014, 96), je pasivnost vezana z lokalnim, ki se kaže skozi nacin vsakdanjega življenja. Preživljanje prostega casa na lokalnem nivoju in v okviru sorodstva, lokalne skupnosti in sosedstva je razredno specificno za tiste, ki posedujejo manj kulturnega kapitala. Za tiste z nižjim kulturnim kapitalom je vrednost prostega casa inhe- rentna izkušnji sami in njeni rabi v družabne namene, medtem ko je za tiste z višjim kulturnim kapitalom prosti cas cenjen kot vir, ki omogoca individualno izražanje in osebne dosežke. To distinkcijo, ki jo pogojuje kulturni kapital, prepoznava tudi Holt (1998, 17–18), ko opisuje prosti cas kot samouresnicitev nasproti prostemu casu kot avtotelicni družabnosti. SKLEP: O RAZREDNIH MORALAH MLADIH MAMIC Glavni cilj prispevka je bil raziskati razmerja med razrednimi (dis)pozicijami in življenjskimi stili pri ma- terah informatorkah z mlajšimi otroki. Zanimale so nas kulturne dimenzije razrednega razlikovanja in razlike v nac inu potrošnje glede na pridobljeni kulturni kapital mamic. Študija je potrdila, da materialni objekti ne signalizirajo vec zelo jasnega kulturnega kapitala, ki je bil vložen v njihovo potrošnjo, vendar to ne pomeni, da kulturni kapital nima vec klasifikacijske moci. Za- radi vecje dostopnosti objektov v potrošni kulturi sami objekti danes niso vedno ustrezne reprezentacije stra- tificiranih potrošnih praks, temvec se razlikovanje bolj uprizarja prek praks uporabe, ne pa glede na objekte same (glej Luthar, 2014, 95). Tako mamice informatorke z vec akumuliranega kulturnega kapitala uporabljajo iste stvari kot tiste z manj kapitala, a na nacin, ki je ne- dostopen tistim z nižjim kulturnim kapitalom (na primer nacin priprave hrane in prehranjevanja). Pokaže se, da sta materializem na eni strani in idealizem na drugi strani zgolj dve kulturni interpretaciji potrošnih praks ljudi razlicnih družbenih položajev. Tako mama z vec kulturnega kapitala tocno opiše in razloži, zakaj denimo kupuje lesene igrace, medtem ko tiste mame z manj akumuliranega kulturnega kapitala ne znajo utemeljiti svojih izbir, cetudi so te identicne izbiram mamicam z vec kultunega kapitala (kot receno lesene igrace ali specificna otroška kozmetika). Materialna oziroma formalna estetika se izraža prek okusa nujnosti. Mame informatorke z manj pridobljenega kulturnega kapitala pri stvareh, ki so pomembne v vsakodnevni življenjski rutini (pohištvo, hrana, oblacila, igrace in otroška oprema), vodi nacelo prakticnosti in funkcionalnosti. Za mame informatorke z vec akumuliranega kulturnega kapitala pa je to le osnovni kriterij za izbiro. V raziskavi so najvecje raz- like med mamami vidne pri potrošnji hrane in nacinu prehranjevanja. Pokaže se, da mamice informatorke iz višjih razredov posamezno obliko kapitala zamenjajo za »kapital zdravja«. Posedujejo vec virov, s katerimi razpolagajo na podrocju zdravja, vec vlagajo v svoje telo in telesa svojih otrok, prevzemajo vec individualne odgovornosti za svoje zdravje in zdravje svojih otrok ter partnerja. Razlika med materialno in formalno estetiko je vidna v tem, da mame informatorke z vec 219 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Andreja TRDINA et al.: MATERINSTVO IN MATERIALNOST, 209–222 kulturnega kapitala namenjajo vec pozornosti skrbi za telo in prehranskemu režimu svoje družine, medtem ko mame informatorke manj kulturnega kapitala vodi predvsem vidik prakticnosti. Prosti cas mamic z majhnimi otroki, kot se pokaže v naši raziskavi, je pod velikim vplivom materinskega mita, saj si mame vzamejo zelo malo casa (ali pa sploh ne) samo zase. Mame informatorke srednjega in nižjega razreda preživljajo svoj prosti cas predvsem na lokal- nem nivoju (druženje s sorodniki, v lokalni skupnosti, s sosedi), medtem ko mame informatorke z vec pridoblje- nega kulturnega kapitala svoj prosti cas preživljajo bolj urbano in svetovljansko (velikokrat vezan tudi na karie- re in profesionalne organizacije, ki jim pripadajo) ter v svojih praksah niso vezane zgolj na ožje lokalno okolje. V raziskavi se pokaže, da je prevladujoca znacilnost nižjega in srednjega razreda kulturna pasivnost, ki se ne kaže samo v kulturni potrošnji, temvec kot sestavni del praks vsakdanjega življenja. Tudi potrošnja v casu zgodnjega materinstva potrjuje tezo o omnivornosti/univornosti. Matere iz naše raziska- ve z vec akumuliranega kulturnega kapitala in višjim sta- tusom konzumirajo raznovrstno kulturo ter crpajo tako iz popularne kot visoke kulture in imajo širok razpon preferenc in potrošnje, ki se nanaša na nego in vzgojo otroka (omnivorne mame). Na drugi strani so univorne mame z manj kulturnega kapitala bolj enovrstne v svoji potrošnji in imajo omejene preference. Omnivornost v casu zgodnjega materinstva pomeni širok razpon zna- nja o igracah, prehrani otroka, interesnih dejavnostih, primernih za otroke, otroški opremi, izobraževanju, kozmetiki itd. Mamice z višjim statusom tako svoj pre- stiž crpajo iz participacije, razumevanja in poznavanja velike vrste kulturnih praks, vezanih na otroka. Na primerih identificiranih potrošnih praks in dimen- zij okusa proucevanih mamic smo tako pokazale, kako se v casu zgodnjega materinstva družbeno razlikovanje vrši skozi vsakdanje delovanje na ravni potrošnje kot specificne oblike kulture. Matere z majhnimi otroki, ki glede na višino kulturnega in ekonomskega kapitala pri- padajo razlicnim družbenim razredom, imajo razlicne vzorce družbenega okusa in kulturne potrošnje, kar se kaže v njihovih razlicnih življenjskih stilih. Mamice s svojimi razlicnimi preferencami glede ekološke hrane, nacina sladkanja, tipa igrac, uporabe pralnih plenic, kupovanja znamk, preživljanja prostega casa (in logi- kami, ki te izbire utemeljujejo) prispevajo h konstituciji razrednih razlik. Glede na majhno število intervjuvank in siceršnje znacilnosti vzorca so naši sklepi seveda zgolj pogojni. Kljub temu jasno kažejo na to, da ce želimo razumeti kompleksnost razredne reprodukcije in razrednega prestiža danes, se moramo ukvarjati pred- vsem z nacini relacijskega pozicioniranja in oblikami diferenciacije, kot se vršijo v vsakdanjih interakcijah. Vzorci soucinkovanja kulturnega kapitala in praks, kot jih prepoznavamo v analizi (delitve materialna proti formalni estetiki, materializem proti idealizmu, lokalno proti svetovljanskemu), se zdijo sicer obicajni in najbrž podobno velja v splošni populaciji, v našem primeru gre zgolj za prenos in operiranje istih generativnih princi- pov oz. razlik v interpretativnih logikah v samih praksah materinjenja, s cimer izpostavljamo signifikantnost materinstva kot prominentnega polja za konstrukcijo in vzdrževanje razrednih delitev. V obdobju zgodnjega materinstva se tako razred skozi razredno specificne prakse in okuse reproducira na mikronivoju vsakdanjega delovanja in skozi vsakdanje izbire, družbena hierarhija pa se s tem nenehno potrjuje in vzdržuje. 220 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Andreja TRDINA et al.: MATERINSTVO IN MATERIALNOST, 209–222 MATERNITY AND MATERIALITY Andreja TRDINA University of Maribor, Faculty of Tourism, Cesta prvih borcev 36, 8250 Brežice, Slovenia e-mail: andreja.trdina@um.si Ana PODLOGAR KUNSTELJ Zalaznikova 20, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: ana.podlogar@gmail.com Maruša PUŠNIK University of Ljubljana, Faculty of Social Sciences, Kardeljeva pl. 5, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: marusa.pusnik@fdv.uni-lj.si SUMMARY The article investigates maternal practices as class practices and the role of consumption during motherhood and addresses the practices and tastes of mothers in the context of the construction and reproduction of class differences in society. We define class as an interaction achievement and we assume that maternal practices are nowadays together with other practices of everyday life closely intertwined in the creation of distinctions and, thus, in social differentiation. The article is based on in-depth interviews with mothers on various social positions and with different amount of acquired cultural capital in order to sketch differences in class practices of motherhood and to illustrate how through everyday concerns, choices and practices that specifically relate to maternity, symbolic differentiation is produced. In an empirical study, with a comparison between material and formal aesthetics, the demonstration of materialism and idealism, and the local and cosmopolitan taste, we illustrate how differences in cultural capital of informants/mothers structure their patterns of tastes. In general, we find out that mothers with young children belonging to different social classes,have different patterns of social taste and cultural consumption, what is reflected also in their different lifestyles. With concrete examples we highlight how, in the time of early motherhood, class differences are reproduced in everyday life and, above all, through everyday consumer choices, and we recognize the significance of maternity practices as an important field for the construction and maintenance of class divisions. Keywords: consumption, taste, class, motherhood, discourses of motherhood, everyday life VIRI IN LITERATURA Allen, K. & J. Osgood (2009): Young women nego-Bennett, T., Michael, E. & J. Frow (2012): Teoreti- tiating maternal subjectivities: the significance of social ziranje kultur. V: Luthar, B & D. Jontes (ur.): Mediji in class. Studies in the Maternal, 1, 2, 1–17. obcinstva, Ljubljana, Založba FDV, 265–286. Allen, K., Mendick, H., Harvey, L. & A. Ahmad Bourdieu, P. (1984): Distinction: A social a Social (2015): Welfare Queens, Thrifty Housewives, and Do-Critique of the Judgement of taste. London in New York, -It-All Mums. Feminist Media Studies, 15, 6, 907–925. Routledge. 221 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 Andreja TRDINA et al.: MATERINSTVO IN MATERIALNOST, 209–222 Clarke, A. (2004): Maternity and materiality: beco- ming a mother in consumer culture. V: Taylor, J. S., Layne, L. L. & D. F. Wozniak (ur.): Consuming mother- hood. New Brunswick, Rutgers University Press, 54–71. Collins, R. (1992): Women and the Production of Status Culture. V: Lamont, M. & M. Fournier (ur.): Cultivating Differences: Symbolic Boundaries and the Making of Inequality. Chicago, The University of Chica- go Press, 213–231. Dedeoglu, A. Ö. (2006): Discourses of Motherhood and Consumption Practices of Turkish Mothers. V: Stevens, L. & J. Borgerson (ur.): GCB – Gender and Consumer Behavior (8), Edinburgh, Association for Consumer Research, 296–310. Http://acrwebsite.org/ volumes/gmcb_v08/CP%20paper%2024%20Ayla%20 %C3%96zhan%20Dedeoglu.pdf (16. 5. 2015). Goodwin, S. & K. Huppatz (2010): Mothers Making Class Distinctions: The Aesthetics of Maternity. V: Go- odwin, S. & K. Huppatz (ur.): The Good Mother: Con- temporary Motherhoods in Australia. Sydney, University Press, 69–88. Holt, D. B. (1997): Distinction in America? Recove- ring Bourdieu‘s theory of tastes from its critics. Poetics, 25, 1, 93–120. Holt, D. B. (1998): Does Cultural Capital Structure American Consumption? The Journal of Consumer Rese- arch, 25, 1, 1–25. Jarness, V. (2017): Cultural vs Economic Capital: Symbolic Boundaries Within the Middle Class. Sociolo- gy, 5, 2, 357–373. Jogan, M. (2001):Seksizem v vsakdanjem življenju. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede. Kamin, T. & B. Tivadar (2003): Laicno upravljanje s telesom v imenu zdravja: iskanje ravnotežja s prehranje- vanjem. Teorija in praksa, 40, 5, 889–906. Kamin, T. & B. Tivadar (2014): Telo, zdravje in razre- dno razlikovanje. V: Luthar, B. (ur.): Kultura in Razred. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, 149–178. Kristan, Z. (2005): Materinski mit: Kultura, psihoa- naliza, spolna razlika. Ljubljana, Delta. Kurdija, S. (2000): Družbene identitete in pomen potrošnje. Ljubljana, FDV. Lareau, A. (2002): Invisible Inequality: Social Class and Childrearing in Black and White Families. American Sociological Review, 67, 747–776. Littler, J. (2013): The Rise of the ‘Yummy Mummy’: Popular Conservatism and the Neoliberal Maternal in Contemporary British Culture. Communication, Culture & Critique, 6, 2, 227–243. Luthar, B. & S. Kurdija (2011): Razred in kulturne distinkcije. Teorija in praksa, 48, 4, 982–1003. Luthar, B. (1998): Ne tako visoka kultura: prepove- dani užitki nakupovanja. Casopis za kritiko znanosti, 26, 189, 117–130. Luthar, B. (2002): Homo ludens – Homo šoper: uvod v potrošno kulturo. V: Debeljak, A., Stankovic, P., Tomc. G. & M. Velikonja (ur.): Cooltura. Ljubljana, Študentska založba, 245–263. Luthar, B. (2014): Kultura kot premoženje: kulturni arhetipi v Sloveniji. V: Luthar, B. (ur.): Kultura in razred. Ljubljana, FDV, 67–102. Macdonald, M. (1995): Representing Woman. Myths of Femininity in the Popular Media. London [etc.], E. Arnold. McRobbie, A. (2013): Feminism, the Family and the New ‘Mediated’ Maternalism. New Formations, 80, 1, 119–137. Mojškerc, N. (2007): Reprezentacije materinstva v ženskih revijah. Socialna pedagogika, 11, 3, 631–382. Oakley, A. (2000): Gospodinja. Ljubljana, Založba /*cf. Parkin, F. (1973): Class Inequality and Political Order: Social Stratification in Capitalist and Communist Societies. Frogmore, Granada Publishing Limited. Perrier, M. (2012):Middle-class Mothers‘ Moralities and ‚Concerted Cultivation‘: Class Others, Ambivalence and Excess. Sociology, 47, 4, 655–670. Pušnik, M., Bulc, G., Pinter, A., Rogelj, D., Krmelj, A. & D. Ivanuša (2000): Ukoreninjenost politicark v mi- tih o ženskah. Casopis za kritiko znanosti, 28, 200–201, 391–407. Skeggs, B. (2004): Exchange, value and affect: Bo- urdieu and ‘the self’. The Sociological Review, 52, 2, 75–95. Škerlep, A. (1998): Razred in okus – Bourdieujev pojem habitusa. Casopis za kritiko znanosti, 26, 189, 31–46. Starc, G. & M. Pušnik (2014): Razredna stratifikacija in športne prakse. V: Luthar, B. (ur.): Kultura in Razred. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, 179–200. Toš, N. & B. Malnar (2002):Družbeni vidiki zdravja; Sociološka raziskovanja odnosov do zdravja in zdra- vstva. Ljubljana, Center za raziskovanje javnega mnenja in množicnih komunikacij. Trdina, A. & A. Vezovnik (2014): Moralne meje: ra- zred in strukturiranje polja vrednot in politicnih stališc. V: Luthar, B. (ur.): Kultura in razred. Ljubljana, FDV, 31–66. Tyler, I. & B. Bennett (2010):‘Celebrity chav’: Fame, femininity and social class. European Journal of Cultural Studies, 13, 375–393. Vincent, C. & S. J. Ball (2007): ‘Making Up’ the Middle-Class Child: Families, Activities and Class Dis- positions. Sociology, 41, 6, 1061–1077. Williams, C. (2006):Inside Toyland. Berkley, Univer- sity of California Press. 222 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 KAZALO K SLIKAM NA OVITKU SLIKA NA NASLOVNICI: Isfahan (slika iz junija 2015) ima približno 1,5 milijona prebivalcev, kar pomeni da gre za tretje najvecje mesto v Iranu po mestih Teheran in Mashhad (Foto: Michael Zinkanell, Shabka). Slika 1: Imamov trg v Isfahanu, Iran (Foto: Dragan Potocnik). Slika 2: Protest prosirske opozicije na Svetovnem socialnem forumu, ki je potekal marca 2013 v Tunisu. Le nekaj vec kot dve leti pred tem je s simbolicnim zacetkom arabske vstaje prizorišce postalo zanimivo za svetovno javnost; medtem ko je svet postal prica množici ljudi na tunizijskih ulicah, ki so opozarjali na korupcijo v vladi, so varcevalni ukrepi poglobili brezposelnost in nepravicnost med delavci (Foto: Thomas König, Shabka). Slika 3: Ulica Sirija v severnem libanonskem mestu Tripoli (na sliki iz maja 2018) locuje sunitsko sosesko Bab-al- Tibbaneh in alavitsko sosesko Jabal Mohsen. Locuje jih tako sektaška linija, kot tudi njihovo nasprotovanje oziroma podpora sirski vladi, ki jo vodijo Alaviti. Od zacetka sirske vojne je bilo obmocje prica številnim spopadom (Foto: Thomas König, Shabka). Slika 4: Vojaki Pešmerge na bojni liniji z Islamsko državo (ID), le nekaj sto metrov od jeza Mosul v kurdski regiji severnega Iraka, zacetek leta 2017. Vecina prebivalcev je zbežala le malo pred zacetkom spopadov za osvoboditev Mosula oktobra 2016. Pred tem je bila severnoiraška metropola pod nadzorom ID približno dve leti. ID je bila izgnana iz drugega iraškega najvecjega mesta (Foto: Markus Schauta, Shabka). Slika 5: Protesti proti zidu, ki locuje Okupirana palestinska ozemlja in Izrael, v kraju Bil`ain septembra 2012. Izraelske obrambne sile so proti protestnikom uporabile solzivec. Ob zadnjem izbruhu protestov ob meji, ki so se zaceli marca 2018 na meji med Gazo in Izraelom, je bilo ubitih vec kot 11 ljudi, 13.000 oseb je bilo poškodovanih (Foto: Lukas Wank, Shabka). Slika 6: Po nepricakovani smrti Basila al-Asada, ki je bil predviden za naslednika oceta Hafeza na mestu sirskega predsednika, je na oblast v Siriji postopoma prišel Bašar al-Asad, ki je nasledil oceta po njegovi smrti leta 2000. Fotografija je iz osrednje Sirije in je nastala februarja 2010, ter prikazuje sliki Bašarja al-Asada na levi in njegovega oceta Hafeza na desni iz 90-ih let, ko je režim pricel predstavljati Bašarja kot Hafezovega naslednika (Foto: Lukas Wank, Shabka). Slika 7: Decek v Tadmurju (anticnem mestu Palmyra, ki je bilo leta 1980 proglašeno za Unescovo svetovno dedišcino), osrednja Sirija, februar 2010. Kolonada v ozadju je bila unicena leta 2015, ko so vojaki Islamske države zavzeli mesto. Pred unicenjem s strani Islamske države je bil spomenik – rimski okrasni lok, ki je bil zgrajen v 3. stoletju – ena izmed glavnih znamenitosti Palmyre. Kljub temu je vecina kamnitih spomenikov preživela okupacijo in obstajajo nacrti za njihovo obnovo s pomocjo anastiloze (Foto: Lukas Wank, Shabka). Slika 8: Prebivalci Tadmurja pred gorskim pasom severne Palmyre v osrednji Siriji, februar 2010. Kot posledica sirske vojne je Palmyra doživela številna plenjenja in unicenje s strani bojevnikov. Od leta 2015 do zacetka leta 2017 je bila pod okupacijo Islamske države, nato je bila osvobojena s strani sirske vojske (Foto: Lukas Wank, Shabka). Slika 9: Petkova molitev na Imamovem trgu v Isfahanu, Iran (Foto: Dragan Potocnik). Slika 10: Decek pred edinim televizorjem neuradnega sirskega begunskega taborišca v regiji Akkar, Severni Libanon, maj 2017. Od vec kot 6 milijonov ljudi, ki živijo v Libanonu, je 1,5 milijona beguncev iz Sirije. V nasprotju z npr. Jordanijo, v Libanonu ni uradnih begunskih taborišc. Sirci, ki si to lahko privošcijo, najamejo stanovanje, ostali živijo v šotorih ali preprostih kocah. Najemnine so se zaradi velikega povpraševanja povišale, medtem ko nova razpoložljiva delovna sila znižuje place v najnižjem placnem razredu (Foto: Thomas König, Shabka). Shabka je avstrijska strateška Think & Do-Tank organizacija, ki se osredotoca na zunanjo, varnostno in razvojno politiko ter analize, krizno upravljanje in angažiranost civilne družbe. Vse v enem omrežju. Za vec informacij obišcite www.shabka.org. 223 INDEX TO IMAGES ON THE COVER FRONT COVER: Isfahan (here in June 2015) has a population of approximately 1.5 million, making it the third largest city in Iran after Tehran and Mashhad (Photo: Michael Zinkanell, Shabka). Figure 1: Imam’s square in Isfahan, Iran (Photo: Dragan Potocnik). Figure 2: A pro-Syrian opposition protest at the World Social Forum in Tunis in March 2013. Only a bit more than two years earlier, the symbolic beginning of the Arab Uprising made its mark on the global stage; as the world witnessed a prairie fire of masses in the Tunisian streets denouncing corruption in government, austerity cuts in the face of ever deepening unemployment rates and worker injustice (Photo: Thomas König, Shabka). Figure 3: Syria Street in the northern Lebanese city of Tripoli (here in May 2018) separates the Sunni neighbourhood Bab-al-Tibbaneh from the Alawite neighbourhood Jabal Mohsen. They are divided along sectarian lines, as well as by their opposition to or support of the Alawite-led Syrian government.There have been several clashes in this area since the beginning of the Syrian war (Photo: Thomas König, Shabka). Figure 4: Peshmerga fighters on the frontline with the Islamic State (IS) only a few hundred meters away near the Mosul Dam in the Kurdish region in Northern Iraq, early 2017. Most people here fled shortly before the fighting to recapture Mosul, which began in October 2016. Before that, the Northern Iraqi metropolis has been under IS command for about two years. Meanwhile, the IS is expelled from Iraq’s second largest city (Photo: Markus Schauta, Shabka). Figure 5: Protest against the wall separating the Occupied Palestinian Territories and Israel in Bil`ain in September 2012. The Israeli Defense Forces used teargas against the protesters. In the latest escalation of border protests starting in late march 2018 on the Gaza-Israel border, more than 11 persons have been killed and more than 13.000 injured (Photo: Lukas Wank, Shabka). Figure 6: After the unexpected death of Basil al-Asad, the expected successor of his father Hafez as Syrian President, Bashar al-Asad slowly rose to power in Syria and succeeded his father after his death in 2000. This picture from central Syria in February 2010 shows drawings from Bashar al-Asad on the left and his father Hafez on the right from a time in the 1990s when the regime started to present Bashar to the public as Hafez’s successor (Photo: Lukas Wank, Shabka). Figure 7: A young boy in Tadmur (the ancient city of Palmyra which was declared a World Heritage Site by UNESCO in 1980), central Syria, in February 2010. The colonnade in the background was mostly destroyed in 2015 when Islamic Sate fighters captured the city. Prior to the destruction by the Islamic State, the Monumental Arch – a Roman ornamental archway that was built in the 3rd century –was one of Palmyra’s main attractions. However, most of its stonework still survives and there are plans to rebuild it using anastylosis. (Photo: Lukas Wank, Shabka). Figure 8: Inhabitants from Tadmur in front of the northern Palmyra mountain belt in central Syria in February 2010. As a result of the Syrian War, Palmyra experienced widespread looting and damage by combatants. From 2015 until early 2017 was occupied by the Islamic State when it was retaken by the Syrian Army (Photo: Lukas Wank, Shabka). Figure 9: Friday’s prayer at Imam’s square in Isfahan, Iran (Photo: Dragan Potocnik). Figure 10: A boy in front of the only TV in one of the informal Syrian refugee settlement in the Akkar Region, Northern Lebanon, May 2017. Of the more than 6 million people that live in Lebanon, 1.5 million are refugees from Syria. Unlike in Jordan, for example, there is no such thing as official refugee camps in Lebanon. The Syrians, who can afford it, rent apartments, others live in tents or simple huts. Rents have risen due to high demand, with many additional workers pushing wages in the low paid sector further down (Photo: Thomas König, Shabka). Shabka is Austria’s strategic Think & Do-Tank focusing on foreign, security and development policy & analyses, crisis management and civil society engagement. All in one network. For more information visit www.shabka.org. 224 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 NAVODILA AVTORJEM 1. Revija ANNALES (Anali za istrske in mediteranske študije Ser. hist et soc.) objavlja izvirne in pregledne znanstvene clanke z družboslovnimi in humanisticnimi vsebinami, ki se navezujejo na preucevanje zgodovine, kulture in družbe Istre in Mediterana. Vkljucujejo pa tudi primerjalne in medkulturne študije ter metodološke in teoreticne razprave, ki se nanašajo na omenjeno podrocje. 2. Sprejemamo clanke v slovenskem, italijanskem, hrvaškem in angleškem jeziku. Avtorji morajo zagotoviti jezikovno neoporecnost besedil, uredništvo pa ima pravico clanke dodatno jezikovno lektorirati. 3. Clanki naj obsegajo do 48.000 znakov brez presledkov oz. 2 avtorski poli besedila. Clanek je mogoce oddati na e-naslov Annaleszdjp@gmail.com ali na elektronskem nosilcu (CD) po pošti na naslov uredništva. Avtor ob oddaji clanka zagotavlja, da clanek še ni bil objavljen in se obvezuje, da ga ne bo objavil drugje. 4. Naslovna stran clanka naj vsebuje naslov in podnaslov clanka, ime in priimek avtorja, avtorjeve nazive in akademske naslove, ime in naslov inštitucije, kjer je zaposlen, oz. domaci naslov vkljucno s poštno številko in naslovom elektronske pošte. Razen zacetnic in kratic pisati z malimi crkami. 5. Clanek mora vsebovati povzetek in izvlecek. Izvlecek je krajši (max. 100 besed) od povzetka (cca. 200 besed). V izvlecku na kratko opišemo namen, metode dela in rezultate. Izvlecek naj ne vsebuje komentarjev in priporocil. Povzetek vsebuje opis namena in metod dela ter povzame analizo oziroma interpretacijo rezultatov. V povzetku ne sme biti nicesar, cesar glavno besedilo ne vsebuje. 6. Avtorji naj pod izvlecek clanka pripišejo ustrezne kljucne besede. Potrebni so tudi angleški (ali slovenski) in italijanski prevodi izvlecka, povzetka, kljucnih besed, podnapisov k slikovnemu in tabelarnemu gradivu. 7. Zaželeno je tudi (originalno) slikovno gradivo, ki ga avtor posreduje v locenih datotekah (jpeg, tiff) z najmanj 300 dpi resolucije pri želeni velikosti. Najvecja velikost slikovnega gradiva je 17x20 cm. Vsa potrebna dovoljenja za objavo slikovnega gradiva (v skladu z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah) priskrbi avtor sam in jih predloži uredništvu pred objavo clanka. Vse slike, tabele in graficne prikaze je potrebno tudi podnasloviti in zaporedno oštevilciti. 8. Vsebinske opombe, ki besedilo še podrobneje razlagajo ali pojasnjujejo, postavimo pod crto. Bibliografske opombe, s cimer mislimo na citat – torej sklicevanje na tocno doloceni del besedila iz neke druge publikacije, sestavljajo naslednji podatki: avtor, leto izida in – ce citiramo tocno doloceni del besedila – tudi navedba strani. Bibliografske opombe vkljucimo v glavno besedilo. Celotni bibliografski podatki citiranih in uporabljenih virov so navedeni v poglavju Viri in literatura (najprej navedemo vse vire, nato literaturo). Pri tem avtor nave- de izkljucno dela ter izdaje, ki jih je v clanku citiral. Primer citata med besedilom: (Kalc, 2010, 426). Primer navajanja vira kot celote: (Kalc, 2010). Popolni podatki o tem viru v poglavju Literatura pa se glasijo: Kalc, A. (2010): „Statisticni podatki o Trstu” ob tretji francoski zasedbi leta 1809. Annales, Ser. hist. sociol., 20, 2, 423–444. Ce citiramo vec del istega avtorja iz istega leta, poleg priimka in kratice imena napišemo še crke po abecednem vrstnem redu, tako da se viri med seboj razlikujejo. Primer: (Kalc, 2010a) in (Kalc, 2010b). Bibliografska opomba je lahko tudi del vsebinske opombe in jo zapisujemo na enak nacin. Posamezna dela ali navedbe virov v isti opombi locimo s podpicjem. Primer: (Kalc, 2010a, 15; Verginella, 2008, 37). 9. Pri citiranju arhivskih virov med oklepaji navajamo kratico arhiva, kratico arhivskega fonda / signaturo, številko tehnicne enote in številko arhivske enote. Primer: (ARS-1851, 67, 1808). V primeru, da arhivska enota ni znana, se dokument citira po naslovu v opombi pod crto, in sicer z navedbo kratice arhiva, kratice arhivskega fonda / signature, številke tehnicne enote in naslova dokumenta. Primer: ARS-1589, 1562, Zapisnik seje Okrajnega komiteja ZKS Koper, 19. 12. 1955. Kratice razložimo v poglavju o virih na koncu clanka, kjer arhivske vire navajamo po abecednem vrstnem redu. Primer: ARS-1589 – Arhiv republike Slovenije (ARS), Centralni komite Zveze komunistov Slovenije (fond 1589). 10. Pri citiranju casopisnih virov med tekstom nave- demo ime casopisa, datum izdaje ter strani: (Primorske novice, 11. 5. 2009, 26). V primeru, da je znan tudi naslov clanka, celotno bibliografsko opombo navedemo pod crto: Primorske novice, 11. 5. 2009: Ali podjetja merijo ucinkovitost?, 26. 225 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 V seznam virov in literature izpišemo ime casopisa / revije, kraj, založnika in periodo izhajanja. Primer: Primorske novice. Koper, Primorske novice, 1963–. 11. Poglavje o virih in literaturi je obvezno. Bibliografske podatke navajamo takole: -Opis zakljucene publikacije kot celote – knjige: Avtor (leto izida): Naslov. Kraj, Založba. Npr.: Šelih, A., Antic Gaber, M., Puhar, A., Rener, T., Šuklje, R., Verginella, M. & L. Tavcar (2007): Pozabljena polovica. Portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Ljubljana, Tuma, SAZU. V zgornjem primeru, kjer je avtorjev vec kot dva, je korekten tudi citat: (Šelih et al., 2007). Ce navajamo doloceni del iz zakljucene publikacije, zgornjemu opisu dodamo še številke strani, od koder smo navedbo prevzeli. -Opis prispevka v zakljuceni publikaciji – npr. prispevka v zborniku: Avtor (leto izida): Naslov prispevka. V: Avtor knjige: Naslov knjige. Kraj, Založba, strani od-do. Primer: Lenarcic, B. (2010): Omrežna družba, medkulturnost in prekokulturnost. V: Sedmak, M. & E. Ženko (ur.): Razprave o medkulturnosti. Koper, Založba Annales, 245–260. -Opis clanka v reviji: Avtor, (leto izida): Naslov clanka. Naslov revije, letnik, številka strani od-do. Primer: Lazar, I. (2008): Celejski forum in njegov okras. Annales, Ser. hist. sociol., 19, 2, 349–360. -Opis ustnega vira: Informator (leto izporocila): Ime in priimek informatorja, leto rojstva, vloga, funkcija ali položaj. Nacin pricevanja. Oblika in kraj nahajanja zapisa. Primer: Žigante, A. (2008): Alojz Žigante, r. 1930, župnik v Vižinadi. Ustno izporocilo. Zvocni zapis pri avtorju. -Opis vira iz internetnih spletnih strani: Ce je mogoce, internetni vir zabeležimo enako kot clanek in dodamo spletni naslov ter v oklepaju datum zadnjega pristopa na to stran: Young, M. A. (2008): The victims movement: a confluence of forces. In: NOVA (National Organization for Victim Assistance). Http://www.trynova.org/victiminfo/ readings/VictimsMovement.pdf (15. 9. 2008). Ce avtor ni znan, navedemo nosilca spletne strani, leto objave, naslov in podnaslov besedila, spletni naslov in v oklepaju datum zadnjega pristopa na to stran. Clanki so razvršceni po abecednem redu priimkov avtorjev ter po letu izdaje, v primeru da gre za vec citatov istega-istih avtorjev. 12. Kratice v besedilu moramo razrešiti v oklepaju, ko se prvic pojavijo. Clanku lahko dodamo tudi seznam uporabljenih kratic. 13. Pri ocenah publikacij navedemo v naslovu prispevka avtorja publikacije, naslov, kraj, založbo, leto izida in število strani (oziroma ustrezen opis iz tocke 10). 14. Prvi odtis clankov uredništvo pošlje avtorjem v korekturo. Avtorji so dolžni popravljeno gradivo vrniti v enem tednu. Širjenje obsega besedila ob korekturah ni dovoljeno. Druge korekture opravi uredništvo. 15. Za dodatna pojasnila v zvezi z objavo clankov je uredništvo na voljo. UREDNIŠTVO 226 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 ISTRUZIONI PER GLI AUTORI 1. La rivista ANNALES (Annali per gli studi istriani e mediterranei, Ser. hist. et soc.) pubblica articoli scientifici originali e rassegne dai contenuti sociologici e umanistici relativi allo studio della storia, cultura e societŕ dell’Istria e del Mediterraneo. Include inoltre studi comparativi e interculturali nonché saggi metodologici e teorici pertinenti a questa area geografica. 2. La Redazione accetta articoli in lingua slovena, italiana, croata e inglese. Gli autori devono garantire l’ineccepibilitŕ linguistica dei testi, la Redazione si riserva il diritto di una revisione linguistica. 3. Gli articoli devono essere di lunghezza non superiore alle 48.000 battute senza spazi, ovvero 2 fogli d’autore. Possono venir recapitati all’indirizzo di posta elettronica Annaleszdjp@gmail.com oppure su supporto elettronico (CD) per posta ordinaria all’indirizzo della Redazione. L’autore garantirŕ l’originalitŕ dell’articolo e si impegnerŕ a non pubblicarlo altrove. 4. Ogni articolo deve essere corredato da: titolo, eventuale sottotitolo, nome e cognome dell’autore, denominazione ed indirizzo dell’ente di appartenenza o, in alternativa, l’indirizzo di casa, nonché l’eventuale indirizzo di posta elettronica. Tranne sigle e acronimi scrivere in minuscolo. 5. I contributi devono essere corredati da un riassunto e da una sintesi. Quest’ultima sarŕ piů breve (max. 100 parole) del riassunto (cca 200 parole). Nella sintesi si descriveranno brevemente i metodi e i risultati delle ricerche e anche i motivi che le hanno determinate. La sintesi non conterrŕ commenti e segnalazioni. Il riassunto riporterŕ in maniera sintetica i metodi delle ricerche, i motivi che le hanno determinate assieme all’analisi, cioč all’interpretazione, dei risultati raggiunti. Si eviterŕ di riportare conclusioni omesse nel testo del contributo. 6. Gli autori sono tenuti ad indicare le parole chiave adeguate. Sono necessarie anche le traduzioni in inglese (o sloveno) e italiano della sintesi, del riassunto, delle parole chiave, delle didascalie, delle fotografie e delle tabelle. 7. L’eventuale materiale iconografico (originale) va preparato in formato elettronico (jpeg, tiff) e consegnato in file separati alla definizione di 300 dpi a grandezza desiderata, purché non ecceda i 17x20 cm. Prima della pubblicazione, l’autore provvederŕ a fornire alla Redazione tutte le autorizzazioni richieste per la riproduzione del materiale iconografico (in virtů della Legge sui diritti d’autore). Tutte le immagini, tabelle e grafici dovranno essere accompagnati da didascalie e numerati in successione. 8. Le note a pič di pagina sono destinate essenzialmente a fini esplicativi e di contenuto. I riferimenti bibliografici richiamano un’altra pubblicazione (articolo). La nota bibliografica, riportata nel testo, deve contenere i seguenti dati: cognome dell’autore, anno di pubblicazione e, se citiamo un determinato brano del testo, anche le pagine. I riferimenti bibliografici completi delle fonti vanno quindi inseriti nel capitolo Fonti e bibliografia (saranno prima indicate le fonti e poi la bibliografia). L’autore indicherŕ esclusivamente i lavori e le edizioni citati nell’articolo. Esempio di citazione nel testo: (Borean, 2010, 325). Esempio di riferimento alla fonte, senza citazione: (Borean, 2010). I dati completi su questa fonte nel capitolo Fonti e bibliografia verranno riportati in questa maniera: Borean, L. (2010): Collezionisti e opere d’arte tra Venezia, Istria e Dalmazia nel Settecento. Annales, Ser. hist. sociol. 20, 2, 323–330. Se si citano piů lavori dello stesso autore pubblicati nello stesso anno accanto al cognome va aggiunta una lettera in ordine alfabetico progressivo per distinguere i vari lavori. Ad es.: (Borean, 2010a) e (Borean, 2010b). Il riferimento bibliografico puň essere parte della nota a pié di pagina e va riportato nello stesso modo come sopra. Singole opere o vari riferimenti bibliografici in una stessa nota vanno divisi dal punto e virgola. Per es.: (Borean, 2010a, 37; Verginella, 2008, 37). 9. Le fonti d'archivio vengono citate nel testo, tra parentesi. Si indicherŕ: sigla dell'archivio – numero (oppure) sigla del fondo, numero della busta, numero del documento (non il suo titolo). Ad es.: (ASMI-SLV, 273, 7r). Nel caso in cui un documento non fosse contraddistinto da un numero, ma solo da un titolo, la fonte d'archivio verrŕ citata a pič di pagina. In questo caso si indicherŕ: sigla dell'archivio – numero (oppure) sigla del fondo, numero della busta, titolo del documento. Ad es.: ACS-CPC, 3285, Milanovich Natale. Richiesta della Prefettura di Trieste spedita al Ministero degli Interni del 15 giugno 1940. Le sigle utilizzate verranno svolte per intero, in ordine alfabetico, nella sezione »Fonti« a fine testo. Ad es.: ASMI-SLV – Archivio di Stato di Milano (ASMI), f. Senato Lombardo-Veneto (SLV). 227 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 10. Nel citare fonti di giornale nel testo andranno indicati il nome del giornale, la data di edizione e le pagine: (Il Corriere della Sera, 18. 5. 2009, 26) Nel caso in cui č noto anche il titolo dell’articolo, l’intera indicazione bibliografica verrŕ indicata a pič di pagina: Il Corriere della Sera, 18. 5. 2009: Da Mestre all’Archivio segreto del Vaticano, 26. Nell’elenco Fonti e bibliografia scriviamo il nome del giornale, il luogo di edizione, l’editore ed il periodo di pubblicazione. Ad es.: Il Corriere della Sera. Milano, RCS Editoriale Quotidiani, 1876–. 11. Il capitolo Fonti e bibliografia č obbligatorio. I dati bibliografici vanno riportati come segue: -Descrizione di un’opera compiuta: autore/i (anno di edizione): Titolo. Luogo di edizione, casa editrice. Per es.: Darovec, D., Kamin Kajfež, V. & M. Vovk (2010): Tra i monumenti di Isola : guida storico-artistica del patrimonio artistico di Isola. Koper, Edizioni Annales. Se gli autori sono piů di due, la citazione č corretta anche nel modo seguente: (Darovec et al., 2010) Se indichiamo una parte della pubblicazione, alla citazione vanno aggiunte le pagine di riferimento. Descrizione di un articolo che compare in un volume miscellaneo: -autore/i del contributo (anno di edizione): Titolo. In: autore/curatore del libro: titolo del libro, casa editrice, pagine (da-a). Per es.: Povolo, C. (2014): La giusta vendetta. Il furore di un giovane gentiluomo. In: Povolo, C. & A. Fornasin (eds.): Per Furio. Studi in onore di Furio Bianco. Forum, Udine, 179-195. Descrizione di un articolo in una pubblicazione periodica – rivista: autore/i (anno di edizione): Titolo del contributo. Titolo del periodico, annata, nro. del periodico, pagine (da-a). Per es.: Cergna, S. (2013): Fluiditŕ di discorso e fluiditŕ di potere: casi d'internamento nell'ospedale psichiatrico di Pola d'Istria tra il 1938 e il 1950. Annales, Ser. hist. sociol., 23, 2, 475-486. Descrizione di una fonte orale: informatore (anno della testimonianza): nome e cognome dell'informatore, anno di nascita, ruolo, posizione o stato sociale. Tipo di testimonianza. Forma e luogo di trascrizione della fonte. Per es.: Žigante, A. (2008): Alojz Žigante, r. 1930, parroco a Visinada. Testimonianza orale. Appunti dattiloscritti dell'intervista presso l'archivio personale dell'autore. Descrizione di una fonte tratta da pagina internet: Se č possibile registriamo la fonte internet come un articolo e aggiungiamo l’indirizzo della pagina web e tra parentesi la data dell’ultimo accesso: Young, M. A. (2008): The victims movement: a confluence of forces. In: NOVA (National Organization for Victim Assistance). (15. 9. 2008). Http://www. trynova. org/victiminfo/readings/VictimsMovement.pdf Se l’autore non č noto, si indichi il webmaster, anno della pubblicazione, titolo ed eventuale sottotitolo del testo, indirizzo web e tra parentesi la data dell’ultimo accesso. La bibliografia va compilata in ordine alfabetico se- condo i cognomi degli autori ed anno di edizione, nel caso in cui ci siano piů citazioni riferibili allo stesso au- tore. 12. Il significato delle abbreviazioni va spiegato, tra parentesi, appena queste si presentano nel testo. L’elenco delle abbreviazioni sarŕ riportato alla fine dell’articolo. 13. Per quanto riguarda le recensioni, nel titolo del contributo l’autore deve riportare i dati bibliografici come al punto 10, vale a dire autore, titolo, luogo di edizione, casa editrice, anno di edizione nonché il numero complessivo delle pagine dell’opera recensita. 14. Gli autori ricevono le prime bozze di stampa per la revisione. Le bozze corrette vanno quindi rispedite entro una settimana alla Redazione. In questa fase, i testi corretti non possono essere piů ampliati. La revisione delle bozze č svolta dalla Redazione. 15. La Redazione rimane a disposizione per eventuali chiarimenti. LA REDAZIONE 228 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 INSTRUCTIONS TO AUTHORS 1. The journal ANNALES (Annals for Istrian and Mediterranean Studies, Ser. hist et soc.) publishes original and review scientific articles dealing with social and human topics related to research on the history, culture and society of Istria and the Mediterranean, as well as comparative and intercultural studies and methodological and theoretical discussions related to the above- mentioned fields. 2. The articles submitted can be written in the Slovene, Italian, Croatian or English language. The authors should ensure that their contributions meet acceptable standards of language, while the editorial board has the right to have them language edited. 3. The articles should be no longer than 8,000 words. They can be submitted via e-mail (Annaleszdjp@gmail. com) or regular mail, with the electronic data carrier (CD) sent to the address of the editorial board. Submission of the article implies that it reports original unpublished work and that it will not be published elsewhere. 4. The front page should include the title and subtitle of the article, the author’s name and surname, academic titles, affiliation (institutional name and address) or home address, including post code, and e-mail address. Except initials and acronyms type in lowercase. 5. The article should contain the summary and the abstract, with the former (c. 200 words) being longer than the latter (max. 100 words). The abstract contains a brief description of the aim of the article, methods of work and results. It should contain no comments and recommendations. The summary contains the description of the aim of the article and methods of work and a brief analysis or interpretation of results. It can contain only the information that appears in the text as well. 6. Beneath the abstract, the author should supply appropriate keywords, as well as the English (or Slovene) and italian translation of the abstract, summary, keywords, and captions to figures and tables. 7. If possible, the author should also supply (original) illustrative matter submitted as separate files (in jpeg or tiff format) and saved at a minimum resolution of 300 dpi per size preferred, with the maximum possible publication size being 17x20 cm. Prior to publication, the author should obtain all necessary authorizations (as stipulated by the Copyright and Related Rights Act) for the publication of the illustrative matter and submit them to the editorial board. All figures, tables and diagrams should be captioned and numbered. 8. Footnotes providing additional explanation to the text should be written at the foot of the page. Bibliographic notes – i.e. references to other articles or publications – should contain the following data: author, year of publication and – when citing an extract from another text – page. Bibliographic notes appear in the text. The entire list of sources cited and referred to should be published in the section Sources and Bibliography (starting with sources and ending with bibliography). The author should list only the works and editions cited or referred to in their article. E.g.: Citation in the text: (Blace, 2014, 240). E.g.: Reference in a text: (Blace, 2014). In the section on bibliography, citations or references should be listed as follows: Blace, A. (2014): Eastern Adriatic Forts in Vincenzo Maria Coronelli's Isolario Mari, Golfi, Isole, Spiaggie, Porti, Citta ... Annales, Ser hist. sociol., 24, 2, 239-252. If you are listing several works published by the same author in the same year, they should be differentiated by adding a lower case letter after the year for each item. E.g.: (Blace, 2014a) and (Blace, 2014b). If the bibliographic note appears in the footnote, it should be written in the same way. If listed in the same footnote, individual works or sources should be separated by a semicolon. E.g.: (Blace, 2014, 241; Verginella, 2008, 37). 9. When citing archival records within the parenthesis in the text, the archive acronym should be listed first, followed by the record group acronym (or signature), number of the folder, and number of the document. E.g.: (ASMI-SLV, 273, 7r). If the number of the document can not be specified, the record should be cited in the footnote, listing the archive acronym and the record group acronym (or signature), number of the folder, and document title. E.g.: TNA-HS 4, 31, Note on Interview between Colonel Fišera and Captain Wilkinson on December 16th 1939. The abbreviations should be explained in the section on sources in the end of the article, with the archival records arranged in an alphabetical order. E.g.: TNA-HS 4 – The National Archives, London-Kew (TNA), fond Special Operations Executive, series Eastern Europe (HS 4). 10. If referring to newspaper sources in the text, you should cite the name of the newspaper, date of publication and page: If the title of the article is also known, the whole reference should be stated in the footnote: The New York Times, 16. 5. 2009: Two Studies tie Disaster Risk to Urban Growth, 3. 229 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1 In the list of sources and bibliography the name of the newspaper. Place, publisher, years of publication. E.g.: The New York Times. New York, H.J. Raymond & Co., 1857–. 11. The list of sources and bibliography is a mandatory part of the article. Bibliographical data should be cited as follows: -Description of a non-serial publication – a book: Author (year of publication): Title. Place, Publisher. E.g.: Darovec, D., Kamin Kajfež, V. & M. Vovk (2010): Among the monuments of Izola : art history guide to the cultural heritage of Izola. Koper, Annales Press. If there are more than two authors, you can also use et al.: (Darovec et al., 2010) If citing an excerpt from a non-serial publication, you should also add the number of page from which the citation is taken after the year. -Description of an article published in a non-serial publication – e.g. an article from a collection of papers: Author (year of publication): Title of article. In: Author of publication: Title of publication. Place, Publisher, pages from-to. E.g.: Muir, E. (2013): The Anthropology of Venice. In: Dursteler, E. (ed.): A Companion to Venetian History. Leiden - Boston, Brill, 487-511. -Description of an article from a serial publication: Author (year of publication): Title of article. Title of serial publication, yearbook, number, pages from-to. E.g.: Faricic, J. & L. Miroševic (2014): Artificial Peninsulas and Pseudo-Islands of Croatia. Annales, Ser hist. et sociol., 24, 2, 113-128. -Description of an oral source: Informant (year of transmission): Name and surname of informant, year of birth, role, function or position. Manner of transmission. Form and place of data storage. E.g.: Žigante, A. (2008): Alojz Žigante, born 1930, priest in Vižinada. Oral history. Audio recording held by the author. -Description of an internet source: If possible, the internet source should be cited in the same manner as an article. What you should add is the website address and date of last access (with the latter placed within the parenthesis): Young, M. A. (2008): The victims movement: a confluence of forces. In: NOVA (National Organization for Victim Assistance). Http://www.trynova.org/ victiminfo/ readings/VictimsMovement.pdf (15. 9. 2008). If the author is unknown, you should cite the organization that set up the website, year of publication, title and subtitle of text, website address and date of last access (with the latter placed within the parenthesis). If there are more citations by the same author(s), you should list them in the alphabetical order of the authors’ surnames and year of publication. 12. The abbreviations should be explained when they first appear in the text. You can also add a list of their explanations at the end of the article. 13. The title of a review article should contain the following data: author of the publication reviewed, title of publication, address, place, publisher, year of publication and number of pages (or the appropriate description given in Item 10). 14. The authors are sent the first page proofs. They should be returned to the editorial board within a week. It is not allowed to lengthen the text during proof- reading. Second proof-reading is done by the editorial board. 15. For additional information regarding article publication contact the editorial board. EDITORIAL BOARD 230