&e to-le dopisniku K. v ..roformi" za pre- tnislik. Da duliovništvo nespametno ravna, ko se za konkordat poganja, skuša dopisnik se sledečimi razlogi spričati: 1. je zvedel celo od marsikterega eastitega (V?) duhovnika, da je 4. Posebno polzko pot je pa dopisnik R. nastopil, ko kaže slov. duhovščini na g^rško-slovansko, t. j. na razkolniško crkev, ki sega noter do slovenskih mej. Stvar sicer zamolčuje, pa lahko jo vsak pogodi, namreč: da utegnejo tudi nad Slovence skušnjave priti od razkolnikov. Da Slovenci niso tako trepasti, ampak se dajo vneti novim idejam (mislim), spričuje dopisnik s tem, da so tudi za čas luteranskib homatij z duhovščino vred pristopali k luteranstvu; toraj — no, no, — utegne tudi v prihodnjie kaj takega se zgoditi ? Dopisnik R. je bral, kakor se mu vidi, tudi crkvene dogodivščine nekaj; samo dve reči je spregledal: prvič, da so izmed duhovnikov tedaj le nekteri odpadniki bili, ki so dakako grozoviten izgled s tem dali prostim ljudem, kakor volk vselej neusmiljeno trga; drugič da so posebno nemški grajšaki pritiskali na svoje podložne, ter je marsikdo prišel med Lutrovce ravno tako, kakor sedaj se svojim podpisom na prošnje soper konkordat, o kterej stvari toliko razumi, kakor mi vsi o mesečnih prebivavcih. — Ali, dragi gospodine R., časi so se od 16. stoletja sem jako spreme _.-.-„. -.- -- — -- . nili! Posebno od kar je sv. crkev vsled konkordata Cudežna logika to! Ali jeinar škof crkev? I bolj svobodna postala, ter so začeli v resnici crkev vla- ,rice crkvene cenijo po tem ali onem dati apostolski nasledniki, a i cija): od tega časa, recite povsem d r u g e m, namreč treba dubovsko vlado (bierarhijo) od glave do nog očediti. — Mi odvračamo dopisniku R., da naj skuša naj preje svoje vredne prijatelje duhovskega stanu pregovoriti, da začno čedenje precej sami pri sebi. Sv. crkev ima sama v sebi moč, posvečevati svoje vernike, in naj bolj skrbi zato, da sojeni služabniki možje po volji božji. Kdor je tedaj pravične volje, naj začne sam pri sebi čedenje, našel bo obilne pomoči v zakladu sv. crkve, kterega konkordat ni raznesel, marveč lepo še zavaroval: komur pa zato mar ni, ampak le boče da se duhovska vlada od glave do nog očedi, dela po načinu krivovercev vseh časov, ki so tudi s tem izgovorom svojo lastno napako zakrivali, ker niso ne iz daleka umeli, kaj da je prav za prav crkev. 2. Omenja razmero med škofom in nižjo duliovščino, češ da pač nimajo _duhovniki vzroka potegovati se za crkveno pogodbo. Ali se glavne pravice škofu? •— Sicer pa bi radi vedeli: kdoje naprosil dopisnika R., da se vede kot odvetnik nižje duhovščine? — Kar je vrlih vojakov, ti stoje vsi pogumno v bojni vrsti, kadar sovražnik pritiska; kteri bi se tedaj še krmevžil zaradi osebnih vzrokov, temu bi se po pravici reklo, da je prav šlevasta duša. Razumite? Za stvar gre, a ne za osebe! 3. Dopisnik R. se spenja še više, ter kaže slovenski duhovščini proti jugu, kjer je neki narod, ki je nedavno še tako silno pobožen (bigott) in ves vnet kat. duha bil, zdaj pa brez konkordata, brez samostanov, brez samstva (celibata) biva. — S tem cika dopisnik R. menda na Italijansko, češ da utegne tudi pri nas skoro tako biti. — Mogoče, ako namreč obveljajo slobodušne crkvene naredbe, ki jili novi crkveni očetje v bečkem državnem zboru kujejo! Pa če se tudi vse to zares izpelje, uaj bode dopišnik R. uverjen, da duhovščina nikdar samstva zatajila ne bo, kakor je tudi laž, da bi ga italijanska duhovščina bila zavrgla, razun če dopisnik v mislib ima enega ali drugega Judeža, ki je pozabil svoje svete dolžnosti. postava kat. duhovništva, ktere ne ne svetno činovništvo (birokrakar hočete, je tudi duhovščina v katoliškem duhu izrejena, ter se Samstvo je poglavitna more odpraviti nijedna je izcimilo po boljšem načinušolskem versko prepičanje; in tudi slovenski narod ne tava več v onej temoti, kakor pred 300 leti, ampak že prav dobro ve, da vera ni kakor oblačilo, ki se po okoliščinah preminja. Sloveucev toraj, akoravno nesrečne kristijane v razkolništvu za svoje ednokrvne brate spoznajo in ljubijo vendar jili verska zmota z oženjenimi popi vred omamila ne bo. — Naša politika je ista, kakoršno zastopa slavni, prevzvišeni biškop Strossmajer: Bližati se na književnem polju vsem Slovanom na jugu, in — v Boga zaupamo, da na tem potu po priprošnji sv. Cirila in Metoda prežalostnemu razkolništvn glavo steremo! Katoliška crkev premaguje v s e zmote! 5. Slednjič straši dopisnik R. duhovništvo slovensko s tem, da izgubimo potezaje se za crkvene pravice simpatijopri — Nemcih, s kterimi moramo vendar v ljubem miru živeti; še bolj pa pri Slovanih! — Ali ni to ono rav- nilo: da se mora z volkovi tuliti! duhi katol. crkev sovrazijo, zasramujejo, mi Ker nemški svobotoraj bi morali — oblast na svetu. Gotovo ga pa ni poštenega Avstrijanca, ki j po Rovih mislili — tudi mi Slovenci tako delati, samo da bi si želel onega stanja, kakoršno je že več let sem na Ita- j nam nemški ali nemškutarski bratci porečejo: pravo — Slo'" ' Naj navedemo tukaj na kratko popis italijan- ' ' " ' x n' '' "" -1--v--- --*- -1 lijanskem. skega raja, kakor ga je podal v francoskem starešinstvu ba- ron Dupin po pismu, ki inu ga je pisal na Italijanskem bivajoč jegov prijatelj. ,,Nič bi se sedaj Italijanom bolj ne prikupilo, — pravi franc. politikar — kakor da bi kralj državne poslance (kakoršni so sedanji) domu odpravil in nekoliko let sam vladal. upa. Velika armada Toda Viktor pripravlja Emanuel se tega ne cemu, zboru to bode pri- hodnjost pokazala. Govori v državnem zboru bodo iskro, ki bode vnela veliki požar na jugu, posebno pa v severni straiii, v Piemonteškem; kajti naj bolj nevarno italijanski edinosti je mesto Turin, kder se nekdaj toliko priIjubljeni kralj očitno zasramujc. Vsi časopisi govore o razlmšenJH. edine Italije ... V denarstveni zadevi ne čaka Italije.druga, kakor da pride na kant, akoravno je posilama pograbila crkveno premoženje . . . Italijanska vlada ni v venci plešejo tudi z nami! Ali skušuja nas uči, da si od večine vsaj Štajerskih Neracev nikakoršnega priznanja narodnih pravic nadjati nimamo; Graški deželni zbor bi moral vse druge strune napeti, preden nam bo mar za simpatijo Nemcev, in tudi vtem primerljeju nikoli vere in udanosti do sv. crkve žrtvovali ne borao kot plačilo za nemške simpatije! Kar pa Slovane zadeva, se prav ponašamo ž njih vedenjem v crkvenih zadevah in bi le bilo želiti, ko bi tudi raznesli  Štajarski Slovenci tako sijajno in pogumno bili pokazali svoje versko preprieanje, kakor bratje Kranjci in posebno čehi, ki so sicer tudi izvrstniši politikarji, kakor dopisnik R., ter ilobro vedo, da sedanji vihar soper crkev je posledek dualiznia, in dualizem sam je posledek in sad nemške liegemonije takraj Litave. Predolgo smo se mudili z dopisom, kterega gotovo nijeden našib narodnih veljakov podpisal ne bo, posebno stanu, drhali po ulicah in Garibaldincev v zboru brzdati. | pa nijeden tistih, kterili slavna imena z R—om počenjajo, Sovraštvo je zavzelo vsa srca. Ni več spoštovanja dokralja; Je li morebiti ,,Reform"- in dopisnik, podpisaje se s pisdnhovstvo se zasramuje in narod se spriduje (demoralizira). Kar je povsod po Italijanskem čuti, da se v teh-le besedah dopovedati: „Vse je nezadovoljno, nihčer ne zaupa, da bodo stvari, ki so zdaj na duevnem redu, obstanek imele." Taka je blizo na Italijanskein; in zakaj? Prav zato, ker se sv. crkev z nogami tepta, naj svetejše reči očitno in brez kazni zasramujejo, s kratka: ker prekucija zvonec nosi! — Takošno stanje mora tudi pri nas nastati, ako svoboduhi se svojimi nameni zmagajo. In k temu bi še duhovščina pripomagala z tem, da zdaj lepo molči! menko R kukavico posnemal, ki daje tudi drugim ticain svoja jajca izvaliti? Dr. Ulaga.