i3Q$0OOdrS!»t DRŽAVM DAVKI IN OKRAJNE DOKLADE." Ko je leta 1922 nastopila davčna podlaga v dinarski veljavi, to je, da so se vsi davki računali mesto v krcnah v dinarjih, torej štirikrat povišali, nastopii je tudi prvi pribitek k direktnim davkom. Leta 1923 pa je ta drževni pribitek ostal in dodal se je še petkratni izredni povišek od vseb direktnih dokladam podvrženih davkov. To davčno breine je postalo zelo občutno ravno v tsm Ietu, ko J» finančni miniater upeljal skrčenje izdaje bankovcev, tako da je začelo povsod po Sloveniji primanjkovati denarja. Radikalna kot vladna stranka, ki že vodi našo državo od lanskega leta sem, čuti jezo davkoplačevaicev in svojik volilcev, ki ji upravičeno očitajo, d-i zapravl|a dencr in ga razmetuje ter se hoče ubraniti tcm očitkcm na ta način, pcsebno tukoj na bivšem Štajerskem, da njcni pristaši trosijo med ljudstvo vesti, češ: Državni davki niso t.ko visoki, da bi bili občutni za davkoplačevalce, temveč občinske in okrajne doklade so tako visoke, da pcvišujejo direktne davke na petkratno višino. Zbog tega smo poizvedel: in hočcmo pcjasniti našim ljudem, kako zadeva stoii ter zavrniti očitek radikaiov kot neresničen in lažnjiv. Ormoški okraj (sodni okraj) ima 600% doklad, rogaški okraj ima 500% doklad in ptujski okraj pa 420%. To so največje doldade, ki so jih ckrajni zastopi splofc kedaj imeli, drugi imajo manjše doklade. Obrnili edio S* za pojasnila na okrajne zastope in tako smo prejeli razna poročila, posebno ptujski okraj nam je poslal izčrpno porcčilo. Ker ima ta okrajni zastop nekako sredino okrajnih doklad, objavljamo nekatcre podatke iz njegovega gospodarstva, kakor sledi: Ptujski okrajni zastop:je imel leta 1914 50"» okrajnih doklad, leta 1919, ko je prišla uprava v slovenske roke, ravnotako še tudi 50 odst. doklad. Doklade so se šele leta 1921 zvišale na 200 odst., ker re denarna vrednost bila manjša, draginja pa večja. Leta 1922 je ta okrajni zastop, ker je mislil, da bo draginja ponehala, kakor se je pokazalo meseca septembra prejšnjega leta, doklade znižal za 100 odst. Leta.1923, ko je val draginje vsled suše leta 1922 in vsled slabe politike takratnega finančnega ministra nastopila z vso grozoto, so se morale tudi doklade povišati, ako se je hotelo pokriti vse okrajne potrebe. Poglejmo si pa, kakšne izdatke je imel ta okraj, in videli bomo, da sicer niso male svote, ki so se izdaie, ven-dar skozinskoz upravičene, ker so samo v korist ptujskega prebivalstva. Tako je leta 1921 izdal ptujski okrajni zastop samo za zgradbo novih in popravilo starih mostov, kater« je ubegli Ornig zapustil, 1,096.002 K in za vzdrževanjt okrajnih cest znesek po 949.649 K, torej samo za cest* in mostove nad 2 milijona kron. Doklad pa je komaj prejel 2,295.938 K, tako da- mu je za druge potrebe sicer malo ostalo, pa vendar se je poleg tega, ker je ravno go»spodarstvo vzorno, še izplačalo za šolske potrebe 89.000 K, za ubožno zdravstvo 23.000 K ter za kmetijske in kulturne svrhe 35.000 K in še povrh podpore občinam tm občinsk^ ceste in mostove 16.000 K. Leta 1922, ko je ravno draginja najbolj narastla, pa j« imel okrajni zastop za 1,200.000 K višje izdatke, kakor je bilo v proračunu za to leto proračunjeno, in sicer je iadal za preložitev ptujskogorske ceste 327.000 K in za vzdrževanje okrajnih cest in mostov 880.000 K več, kakor je bilo stavljeno v proračun. Primanjkljaj je bilo treba kriti in za to so se morale doklade zvišati. Saj pa tudi opazi in vsak vidi takoj, ko pride v ptujski ckraj, da so ceste dobro vzdrževane, da so vsi mostovi skoraj novi, posebno dva velika čez Dravinjo in največji borlski most čez Dravo, čez katerega vodijo okrajne ceste na Zavrč lr» k Sv. Barbari ter dalje na Varaždin in Krapino. In ta okraj nima nobene državne ceste, pa največ okrajnih cest! Zraven tega skrbi ptujski okrajni zastop za vse kiriturne in kmetijske zadeve in je radi tega na zelo dobrera glasu; saj je leta 1922 imelo nad 100 kmečkih deklet priliko, da so se v sedmih kmetijskih goBpodinjskib tečajih, katere je okrajni zestop priredil, izučile mnogo koris^nega in dobrega za bodoči poklic kot kmečke gospodnje. Za nove okrajne ceste, katere gradi, izda v tem letu nad 800.000 K. Prej je Ornig zbog svoje politične špekulacije obljubil prfbivalcem tega n!i onega kraja zgradbo okrajne ceste, dovršil je pa ni. Ta cbljuba in naloga je padla zdaj na slovensko vodstvo, da jo izpolni. Izpolnjuje jo pn tako, da se ne ozira na nobeno politično stran, ampak ima !• splošno korist vsega prrbivalstva pred očmi ter se po tem ravna. Zato pa tudi uživa zaupanje in zahvalo vsega prebivalstva, ki si želi, da še ostane to vodstvo nadalje TM čelu okrajnega zastopa. Da zavrnemo očitek novopečenih radikalov, ki trosijo neresnične vesti med ljudstvo o visokib dokladah, hočemo na podlagi številk dokazati, kakšni so davki in koliko dobi okrajni zastop na dokladah. Leta 1922 je znašal državni csnovni direktni davek 1,187.272 K, okrajni zastop pa je prejel na lOOodstotni dokladi komaj 1,175.008 K, torej še za 12.204 K monj, kakor je imc 1 prcračunjeno. K državnemu osnovnemu davku, kakor navedeno, po 1,187.272 K pa je znašal državni pribitek še 1,332.320 K, tako da je bilo državnega davka plačati 2,519.592 K, torej za enkrat več, kakor okrajaih doklad. Leta 1923 znaša podlaga :ia osnovncm direktnem davku, računano v kronah, znestk po 1,290.930 K. Od tega dobi okrajni zastop ptujski 42Ocdstotno doklado v znesku po 5404.720 K. Povišek in državni pribitki v tem letu pa znašajo k zgoraj navedenemu osnovnemu davku še 15,564.508 K, tako da dobi država na teh davkih skupaj 16,855.488 K, okrajni zastop pa prej navedene doklade po 5,404.720 K, torej niti eno tretjino od celctnega državnega davka. Doklade se ne pobirajo od dohodnine, plačarine, invalidnega davka in davka na poslovni promet. Ta državni davek pa ie še mnogo višji, kakor so direktni davki z vsemi navedenimi državnimi pribitki in znaša gotovo svojih 20 milijcnov kron. Okrajni zastop ne dobi za kritje svojih potreb torej nobenih doklad od državnega pribitka, pa tudi ne od drugih davkov po 20 miiijonov. Če bi smel pobirati sarno cd direktnih osnovnih davkov s pribitki vred, torej od zneska po 16 milijonov državne dače, doklade, bi te komaj znašale 38 odstotkov, ne pa 420 odst. Seveda kdor vidi samo visoko številko procentov, ta se je ustraši, kdor pa po gornjih številkah računi, pa pride do zaključku, da sedanje vodstvo okrajnega zastopa, kateremu načeiuje naš dični pristaš in bivši državni poslanec g. Mihael Brenčič, ne pobira niti tako visokih doklad, kakcr se jih je pobiralo pod Ornigom. Če pa se pogleda delo, katero se stori, pa se je naravnost čuditi, da se s tako rrtalimi- denarnimi sredstvi, kakor jih ima okrajni zastop, še more toliko koristnega storiti. Osnovni državni davki, okrajne in občinske doklade ne obtežujejo davkcplačevalce, pač pa tista strahovita dohodnina in drugi novovpeljaru davki. Saj že mora danes mali kmet plačati na dohodnini več davka, kakor na vseh drugih davkih, še kočarja in celo viničarja obdačijo z dohodnino nrše davčne oblasti, čeravno je vsakemu znano, da se ti komaj preživijo. Več usmiijenja davčnih oblasti bi reveži gotovo zaslužili, kakor da se jim jemlje še zadnji košček kruha. Ta je tista rakrana našega gospodarskega uničenja, ne pa okrajne in občinske doklade- Gospodje radikali, ki toliko govorite o svoji Ijubezni do r.as Slcve-ncev, te številke si pcglejte, potem pa molčitef Že davno bi vlada morala izenačiti davke, tako da bi vsi državljani plačali enak davek, ne pa tako, da plačujemo v Sloveniji vse Tazlične davke in pribitke, drurjod po državi pa jih niti ne poznajo. Tako se v Srbiji nobenemu ne sanja o do hodnfrii, ki nas najbolj ubija. Zato pa bodi naše delo, da bomo z vsemi silami zehtevali od vlede, da vendar enkrat davke izenači in da določi samo en davek za vse državtudi davka ne bo ljane in ta davek naj bo takšen, da bo vsak plačal davek le od resničnih in pravih dohodkov. če nima dohodkov, tudi davka ne bo plačal in to pride v prid vsemu prebivalstvi!. Če bo naš kmetovalec imel nesrečo pri gospodarstvu, tedaj nima dohodkov in tako tudi davka ne. Sedaj pa mora plačati vse različne davke, četudi mu zadnji rep v hlevu pogine in če mu toča vse pobije, dn niti sam nima kruha. To je krivica za nas Slovence, to je tista ljubezen vlade in radikalov, ki nas uničuje in ubija ter žene naše ljudi spet v Ameriko! ODDA.IA VINSKIH TRT IZ DRŽAVNIH TRTNIH NASADOV. Spomladi lcla 1924 se bodo oddajale trte iz drž. trtnih nasadov v Sloveniji (podpisano nadzorništvo ima na razpolago okoli 40.000 ccpljenk, 30.000 korenjakov in 200.000 ključev) po slcdcčih cenah in sicer: 1. Gepljenkc Ia, 100 kom. za D 200.— 2. Korenjake Ia, 100 kom. za D 40.— Korenjake Ila, 100 kom. za D 35.— 3. Ključc Ia, 100 koin. za D 20.— Ključe Ila, 100 kom. za D 15.— Pri dodclitvi trt se bo oziralo v prvi vrsli na manj imovite posestnike, ki doprinesejo od pristojne občine tozadevno potrdilo (ccne trtani za iinovitejše posestnike se določijo naknadno). Nadalje vcljajo te na oddajnem mestu v pristojni drž. trtnici. Omot in dovoz na železnico ali pošto sc zaračuna posebcj. Trte dobijo le vinogradniki iz Slovcnijc, ki sc zavežejo, da bodo iste sadili na lastni zemlji. Pri dodelitvi korenjakov se bo oziralo v pirvi vrsti na one naročnike, ki nameravajo zasaditi lastni matičiijak, pri dodelitvi ključev pa na one, ki cepijo trte za lastno porabo in ne za prodajo in ki . doprinesejo tozadevno potrdilo pristojne občine. Naro(Hla se sprejemajo pri državnih trtnih nasadih in pri podpisanem nadzorništvu do 20. decembra t. 1. Po tem roku so trte razdelijo sorazmerno raed vsc opravičcne naročnike, kalerim se dostavi tozadevna nakazniia. — Vsak naročnik ki se mu nakažejo naročcne vrste trt, je obvozan iste prevzeti in plačali. Naročniki, ki dobijo dodeljene druge sorte nego so jih naročili v nadoinestiIo, morajo nakaznic.e, če dodeljcnih trt nt> želijo, tckom 14 dni s priporočeno pošto vrniti, drugačc so tudi oni zaTczani trte prevzeti in plačati. Maribor, dne 10. novembra 192'5. — Državno vinarsko nadzorništvo v Mariboru. Gospodinjski lečaj priredi kmctijska pcdružnica pri Sv. Antonu v Slov. gor. začetkom januarja 1924. Tečaj bo vodila strokovna učiteljica iz Ljubljane ter bo trajal deset tednov. Pouk bo obsegal vse, kar je vsaki dobri gospodinji znati pctrebno, kakor: kuhati, šivati, prati, živinoreja itd. Sprejelo se bo do 20 deklet in sicer v prvi vrsti iz domače župnije, v pomanjkenju domačih pa tudi iz sosednih župnij. Priglasiti se je najdalje do konca tega meseca. Nadaljna pojasnila daje g. nadučitelj in podpisani načelnik podmžnice. — Jakob Rojs. Kaj je z živinskimi sejmi? Poslanec žebot nam piše: Ko sem pred 14 dnevi na prošnjo živinorejcev posredoval pri kmetijskm poverjenišlvu v Ljubljani, mi je tam referent živinozdravnik izjavil: «če v mariborskem okraju ne bo več novih slučajev kuge-slinovke, bo vsaj v Mariboru že prihodnji lorek sejcm zopet otvorjen«. Med tem pa je zope.t v petih ol)činah mariborskega okraja izbruhnila slinovka. Dne 20. novembra je moj tovariš poslanec Falež posredoval pri dežclni vladi za otvoritev sejmov. Povedali so mu tam, da je res v mariborskem okraju v petero občinah na novo se pojavila živinska kuga in da je za nekaj tednov nemogoče otvoriti sejme v Mariboru in Ptuju. Pač pa dovoljuje glavarstvo prodajo živine r.a domu. V to svrho je treba dobiti dovoljenje glavarstva. Poslancu Faležu se je obljubilo, da bo vlada dovolila svinjske sejme v Mariboru in Ptuju, a le pod pogojem, da se svinje pripeljejo in odpeljejo na trg v vozovih, koje je treba vedno dobro razkužiti. Župane in vse živinorejce prosimo, da energieno zaterejo živinsko kugo, ker drugače bo nemogoče dos?či otvoritev sejmov. Kuga se je zanesla k nam iz Hrvatske. Ne puščajte tujih ljudi v hišo in hlev. — Da vas mesarji in drugi kupci ne bodo pri ceni prikrajšali, čitajte «Slov. Gospodarja«, koji prinaša živinske cene iz Zagreba. Tedenski sejem v Zagrebu. Zagrebški tedenski sejem, ki se je vršil preteklo sobotc, je bil zelo slabo obiskan, kakor od kupcev, tako tudi od prodajalcev. Edino bosanske živine se je prignalo v večjem številu. Tudi sremskih pitanin svinj je bilo precej. Inozemskih trgovcev ni bilo, kupci so kupovali za domačo potrebo. Cene so bile za 1 kg žive vage v dinarjih sledečc: bosar.ske buše I 11 —12 din., II 10—11, III 8-9. Teleta 17.50—20, Svinje sremske pitane 25—26. Krma po mtc: seno 175—210, otava 115—175, detelja 112—150. Sredstvo zoper svinjske uši. Velikokrat se dogaja, da so svinje ušive in vsled te golazni zelo mnogo trpijo. Najboljše sredstvo, da preženeš svinjam uši, je divji kostanj. Naberi divjega kostanja, zgornjo skorjo olupi in jedro pa spraži ali dobro posuši. Posušenn ali spražena jedra stolči v prah in nato zmešaj ta prah s kakorkoli mastjo. S to zmesjo namaži ušivo svinjče in rešil ga boš takoj uši. Shranjuj skvarjena kurja jajca ali žlopotke! Izkušen živinorejec nam piše: Naše gospodinje imajo navado, da skverjena jajca ali žlopotke z veliko jezo in nevoljo poženejo stran. Jaz pa sem naročil svoji ženi, da mora vsak žlopotek shraniti in sicer v moj živinorejski predal. Kolikokrat se zgodi, da se spomladi živina sprecbje mokre trave ali rosne detelje in ]o potem napne. Koliko živine pogine radi napetosti in to samo radi tega, ker ljudje ne znajo, da je zoper napenjanje najboljše sredstvo žlopotek. Živinčetu, kojega napenja, s silo stišči v gobec žlopotek in videl boš, da bo sredstvo takoj pognalo iz živali blato in smrtno nevarne vetrove. Skrbne gospodinje, shranjujte žlopotke! Tržne cene v Mariboru. V Mariboru stane 1 kg govejega mesa I 25 din., II 23, III 20. Teletina 1 kg I 32.50, II 30. Svinjsko meso je po 30—40 din. Kože: 1 komad konjske kože 150—225 din., 1 kg goveje kože 17.50—20, telečje. 25—30, svinjske kože 11.25, gornjega usr.ja 105 —120, podplatov 100—140. Perutnina: 1 majh -n piščanec 20—27, večji 27—37, kokoš 505—55, raca 50-75, gos 80—100. Jabolka srednje in slabše vrste so po 3—6 din. 1 kg. 2ito: 1 kg pšenice 3.50, rži 3, ječmena 3, ovsa 3.25, koruze 3.50, prosa 4, ajde 3, navadnega fižola 4.50, Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke št. 0 6.50, št. 1 6.25, št. 2 6, št. 4 5.755, št. 6 5.25, št. 7 4.50, prosene kaše' 7.50, ješprenja 6.50, otrobov 2.25, koruzne moke 4, koruznega zdroba 5—6, pšeničnega zdroba 7, ajdove moke št. 1 9, št. 2 7.50. Krma: 1 q sladkega sena 100—112.50, otave 100—112.5O,ovsene slame 75. Kurivo: 1 kub. m trdih drv 200, mehkih drv 175, 1 q premoga trboveljskega 42—45, velenjskega 27—30, 1 kg oglja 1.50—2, 1 kg koksa 1—2.10. 2itni rrg. Položaj na žitnih tržiščih je sličen oneniu v preteklem tednu, samo da so še cene neznatno padle. Trenutni dvig in padec dinarske vrednosti znatno vpliva na cene ter odbija inozemske kupce. Na svetovnem tržišču nam konkurira rusko in madžarsko žito, poslednje zlasti na Dunaju, ki je radi vodne poti po Donavi najvažnejše središče za žitno trgovino srednje Evrope. Z našo moko konkurira Amerika, ki izvaža svojo moko v Primorje in v Dalmacijo ter Italija, ki izvaža precej koruzne moke v Dalmacijo. Banatski kmeteje nudijo žito za vsako ceno onemu, ki razpolaga čez gotov denar. Pomanjkanje denorja je težko zadelo mlinsko industrijo, ki je zašla v velike neprilike. Kredit je danes predrag, pa nihče ne kupuje žita za zalogo. Cene pesameznih žitnih vrst so približno s!edeče: Moka: V Banatu 515—530 din., v Slfivonijij 490— 520 din. Pšenica: 300—330 din. Kon.za stara 240-270 din., nova pa po 210 din. Oves: Slavonski 240--245 din., bosanski 205—210 din. PERUTNINSKA KOLERA IN KUGA. Kužna bolezen, katevi so podvržene vse vrste perutnine, je perutninska kclera. Kokoši, golobi, race, gosi, purani, fazani niso varni pred njo. To kiižno bolezen pri perutnini kaj lahko prezreš, ker nastopi brez vsakih predznamenj kake bolezni. Navadno hitro in neopazno preide na svojih žrtvah. Pogostoma je posledica — nagla smrt. Na večer se je perutnina navidez zdrava podala k počitku na jutro pa jo najde hišna gospo dinja ležati mrtvo na tleh ponočnih prebivališč. V slučajih,  ko dela perutninska kclera izjemo ter se bolj počasi razvija ter razširja na perutnini, so živalčke medle, perje šopirijo* se oddaljujejo od svoje vsakdanje tovaršije, sede in čepijo osamljene na samotnih kriijih. Blato je spočetka beložolto, pozneje zelenkasto. Hudo napadeno živalčko žeja. Vsek trenutek potrebuje požirek vode in kadar jo opazuješ pri požiranju živeža, vidiš, da požira težko. Tu in tam pobere kako zrnce, tudi za kuhano hrano jej ni mar, neslastno jo pcgcltne. Tudi poseben, rekel bi, ihteč ter žvižgajoč glas daje na tej perutninski bolezni bolna kurja stvarca od sebe. Greben spremeni svojo živordečo ban-o v modro in črno. Vidno osleblja perutnina ter — pogine. Previdnost je tukaj na mestu! Si je hišna gcsj5odinja priskibela k hiši kako tujo pe~ rutnino, naj je hilro ne izpusti med svojo. Teden dni naj tujo perutnino drži ločeno od domače, da se dovolj prepriča, če si je pridobiia za hišo zdrave živalce. Kakor hitro pa zepazi med kuretnino omenjeno lxjlezen, naj loči zdrave od bolnih. Zdrave v dmgi hlevček, na drug prostor, v drugo ponočno prebivališče. Svetujem ti kot sredslvo rabo železnega vitripla, katerega raztopiš 5 gramov v pol? litru vode. Od te tekočine nudi odrastli perutnini vsakemu kcmadu sleherno uro po eno polno žlico, neodrastli — 5e majhni — vsakemu komadu polovico žlice. Če je er.krat kužna bolezen ponehala, kože kumik in kurje hlevčke, sploh ponočna bivališča, skrbno očistiti in razkužiti. Druga boleien, koji je podvržena perutaina je perut« ninska kuga. Ta kužna bolezen nepada večinoma le kokoši. Perutninska kuga se razvija ter kaže na od nje napadani kokoši in drugi perutnini podobno kakor perutninska kolera. Perutninske stvarce se poloti csobito dremota (zaspanost) ter otrpnjenost. Smrt večjidel naglo nastopi. Postopanje in STedstvo zoper to kužno bolezen je isto kot zoper perutninsko kolero. Nedvomljivo pa pospešuje obe kužni bolezni zlasti v veliki poletni vročini — pomanjkenje čiste vode ter je perutnina primorana piti g-nojnico. (Balje prihodnjič — kurjerejec iz samostar.a.) KAKO SE POMNO2I V KORENINI PRISTNA VRTNICA? V korenini pristno vrtnico ne vzgojiš, kakor visokostebelno z okuliranjem na divjaka. Med tem, ko visokostebelni vrtnici služi v podlago divji trn, ali jasneje rečeno — za deblce, ni ničesar od divjega pri v korenini pristni. Pri njej so vejice in korenine iste narave istega bistva m lastnosti. Vzgojiš si pa v korenini pristno vrtnico z natiči ali z mladikami (Stocklinge) od vejic dotične vrtnice, ki si jo želiš vzgojiti kot v korenini pristno. Tebi, ki čitaš razpravo in se zanimaš, kako si vzgojiti v korenini pristr.o vrtnico, ti ni na razpolago cvetličniak, ne gnojna greda (Mistbeet). Tudi ti ne preostaja časa, da bi se bavila izrecno z vrtnicami kakor vrtnar, ki se po poklicu ukvarja le z vrtnarstvom, v kojega delokrog spada gojitev vrtnic. O raznih načinih, kako si vrtnar vzgaja v korenini pristne vrtnice, ne govortm. »Slovenski Gospodar« kakor je nudil članke o vrtnicah sploh, nudi tudi to razpravo o vzgojitvi v korenini pristne vrtnice, le prijateljicam kraljice vseh cvetlic na deželi. Za te torej pišem in tem nudim svojo razpravo: Kako prideš po Iahki porl do v korenini pristne ntnice? Večina mesečnih vrtnic se da pomnožiti z natiči ali mladikami, ki jih odrežeš od vejic te ali one vrste mesečne vrtnice. Samoobsebi je umevno, da natiče, s katerin\i si želiš vzgojiti mlado mesečno \Ttnico, odvzameš od zrelih vejic, od zrelega lesa. Navadno je vejica ali les dozorel, ko je odpadel cvet, Če par dni potrpiš, postopaš bolj sigurno. Pomnožitev se more vršiti najpozneje od sredine ju~ lija do začetkom septembra. 2e tudi takoj spomladi poskusi z vejicami, koje odrežeš pri obrezovanju ter jih nasadiš v senci. Kaj rade poženejo koreninice, zlasti če si odčesnil vejico tako, da jej ostane nekoliko starike, to je: starega lesa. Bolj previdno pa ravnaš, ako si prostorček za svojo gredico izvoliš najbolje na severni strani, tedaj v senci — če mogoče ob zidu. Zemlja naj bo lahka, ali pa si jo pripraviš iz dve tretjine peska in ene tretjine zmešanega gnoja (komposta). V tako pripravljeno zemljo vsadi natiče, koje odrežeš od to letnih vejic. Oči še ne smejo pcgenjati in vsakerou za vsajenje odločenemu natiču se puste 3—4 oči. Peresce pri spodnjem očesu moraš odstraniti popolnoma, peresca pri drugih očesih prikrajšaj. Mladike ali natiče odreži tik spodnjega očesa in jih ne vsadi pregloboko v zemljo. Dovolj globoko so vsajene, če je spodnje oko v zemlji do drugega očesa. Zemljo okoli vsajenih natičev dobro pritisni ter zalij z vodo. Glej, da bo gredica vedno vlažna in v treh ali štirih tednih že opazuješ v svoje veselje rast novih peresc ter mladik. Hočeš si pa vzgojiti v korenini pristno vrtnico plemenitejše vrste, kakor je mesečna, moraš žrtvovati yeč previdnosti in truda. Pred vseirv je treba gnojne gredice (Mistbeet), mogoče jo imaš, mogoče ne in če je nimaš, pripravi si jol Skoplji si jamico po dolgosti in širokosti, kakor si jo želiš in jo obdaj z deskami. Globoka naj bo toliko, da spraviš v njo iz polovice peska in polovice komposta pripravljene zemlje pet prstov visoko. Vrh te zemlje 5—6 cm opranega peska in še naj ostane prostor za natiče eli mladike, ki se na desko poioženih šip ne smejo dctikati, ampak morajo biti od njih cddaljene 5—6 cm. Natiče si odrežeš od vejic na kroni vrtnice, potem ko SO dozorele popolnoma, to je, po odcvetu. Odstrani na njih spodnje peresce, druge prikrajšaj ter jih usadi 5—6 milimetrov globoko. Ako rvimaš šip, pokrij pripravljeno gnojno gredico s kakim starim oknom, ki dcbro pokriva. Šipe obsenči, pomaži jih dobro z zemljo ter zjutraj in na večer usajene natiče poškropi. Okna še moraš pustiti tri tedne ležati nad gnojno gredico, potem se pričenja nekoliko zračiti. Od časa do časa vedno bolj, da se mlade vrtnice utrdijo. V petcm tednu jih presadi v lonce. Ostanejo pa še osem dni pokrite v gnojni gredici. Pctem šele z njimi, kamcr ti ljubo. Naj bi pa mlade vrtnice še tudi preziinile v gnojni gredici, pokrij jih dobro z iistjem, da jih obvaruješ pozebe. (Dalje prihodnjič — samostanski vrtnar.) V.rednost der.arja. Ameriški dolar stane Q9—90 din., '100 francoskih frankov stane 481—485 din., za 100 avstrijskih kron je plačati 0.1270—0.1280 din., za 100 če~ hoslovaških kron 262—265 din., nemške marke ne notirajo, in za 100 laških lir 389—391 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.355 cent. (1 centim je 1 para.) Od zodnjega poročila je vrednost dinarja padla za 20 točk. PISM0 IZ NEMCIJE. Žaiostno sliko o razmerah v Nemčiji naru nudi pismo, ki smo ga dobili od dolgoletnega čitatelja «S1. Gospodarja« iz kraja Lohberg—Dinslaken, kjer živi veliko število slovanskih družin. Pismo, iz katerega se vidi, kako daleč je že Nemčija prišla in kako slabe razmere vladajo v njcj, bo golovo zanimalo naše čitatelje, ki so vkljub tcžkim časom, ki vladajo pri nas, še vendar srečni y primcri z onimi Slovenci, ki žive v Nemčiji, pa ga zato priobčimo. Pismo se glasi: Marsikateri čitatelj liste. je dosedaj menil, da je v Nemčiji še vedno tako dobro, kakor nekdaj. Da, dobro je res, to se vidi iz tega, da nobedon delavec danes ne dela, ampak vsi imajo čas, se lepo sprehajati in zbirati novice. Mi Slovenci, ki smo večinorna sami delavci, smo že tri tedne jhrez dela. Bogati smo dovolj, saj se naši otrooi igrajo na cestah z milijardami denarja. Če si hpčemo pipo v kateri je samo listje, ker tobaka že več ne poznamo — pri ognju prižgati, napravimo to najceneje, če si jo prižgemo z bankovcem /.a cno milijardo, ker danes že ena vžigalica vcč stane. Kaditi se človek še odvadi, ampak to j« hudo, da preti iiam in našim olrokom glad. Ker niina-mo nobcnega zaslužka dobivamo od državo nekaj podpore, ki pa nc zadostuje niti za kruh kaj še le za druge življenske potrebščlne in pa za obleko. 1 liter mleka stane dancs 90 milijard, 1 krub 250, 1 funt mesa, katerega jcdo dancs samo najvcdji bogataši — 500 milijard, cene pa gredo šc vedno kvišku ter bodo v eneni tednu dosegle gotovo dvakratno višino. Vsi srno že skoro obupani. Zima je pred vratami, mraz in glad tare nas in naše družine. Oblcko imate že vso raztrgano, pn ne vemo, s čim naj si pokrijemo naša, že na pol na^a tclcsa. Na čevljih nosimo že dolgo samo lcscne podplate pa ži' ti postajajo predmgi. Slovcnci izhajatno še najboljšo izmcd vseh drmdh dclavcev, ker smo složni, držimo skupaj ter drag drugega podpiramo, kolikor jc ]<ač v naših močeh. Najtcžje izhajajo vdovc v mnogimi ncdoraslimi otroci, ker je podpora slaba, izgleda za }K)boljšek pa ni nikakcga. Slovonc-i, ki smo vsi združeni v enem dru.-Hvu, smo pred kralkim vložili prošnjo v Ljubljano, da bi st* nam iz domovin« poslala kakšna podpora ter bi se nam dovolil povratek nazaj v domovino. Odgovora še nismo dobili, toda jugoslovanski konzul v Diisseklorfu nani je zatrjeval, da bomo podporo clobili. Sporočil nam j« tudi, da se bodo po Sloveniji nabirali darovi za pomoči potrebnc Slovence v Nemčiji. l^omoči smo res potrebni, saj si lahko vsak berač v domovini poprcj potolaži svoj želoČiec, kakor pa zdrav delavec v Nemčiji. Edina rcšitev za nas je, da se vrncmo nazaj v našo domovino. Tega mišljenja so ludi oni, ki že žive Iukaj po 25 in Se vcč let ter služijo lujega gospodarja. S svojimi žuljavimi rokami hočemo v bodoče podpirati našo doinovino. Dragi rojaki! Ne pozabite vaših bratov, ki žive v Nemčiji tcr so zapisani pogiriu, če se jih ne usmilite. Podpirajtc jih, če tudi skromno in vsak vam bo iz srca hvakžen. Kolctnik Fr., predsodnik slovcnsi;ega podpornega društva v LohbergDinslaken, Sohknstrassc 3. Niedcrrhcin, Ueutschland. Terau obupnerau klicu naših rojakov se bodo Slovenci gotovo odzvali. Saj ima golovo vsak v Nemčiji živeči Slovenec sorodnike v domovini, ki bi mu lahko pomagali s par krajcarji, ki jih lahko pogrešajo, ubogim Slovencem v Ntmčiji bodo p dobro došli.