3i4
Listek.
znakoma po -\- od (nad črto) bolje pisati z znakoma p -j- so. Kar se tiče znaka za „samo", ugajal nam je bolje samoznak v prvi izdaji. Za končnici ski in ški rabi pisatelj skupen znak [s z navpično črtico). Ali bi ne kazalo pisati dveh različnih znakov? Za ski ostani si z= s(k)i, za ški pa analogno ši ^ š(k)i; takisto rabi pisatelj za sivo znak so = s[tv)o, jednako pišimo torej za sivo znak so = s{iv)o ali pa štv, Sicer pa moramo iz nova poudarjati, da je knjiga sestavljena izborno in točno v vsakem oziru. Gospodu prof. Bezenšku smo iskreno hvaležni za njegov trud in željno pričakujemo njega debatnega pisma, katero bodo slovenski stenografi vzprejeli takisto veselo kakor ,,Stenografijo''. Pohvaliti nam je končno lepi in razločni tisek bodisi v tekstu bodisi v stenogramih. Upati je, da šolsko oblastvo skoro odobri zaslužno delo prof. Bezenška, in tako se utegne slovenska stenografija gojiti vse širše  in intenzivneje nego doslej!
H, Pfeifer.
»Slovenski Narod« je praznoval dne" I. malega travna pe t ind vaj s et 1 et ni c o svojega izhajanja. Uredništvo je ta dan priredilo posebuo slavnostno številko, ki je prinesla na prvi strani izvrstno izvedene slike pokojnih urednikov: Antona Tomšiča, Josipa Jurčiča in Ivana Zeleznikarja, potem pa obilico primernih člankov, katere so spisali odlični so-trudniki. »Slovenski Narod« je prejel mnogo častitek iz domačih krajev in iz tujine, sosebno s Hrvaškega. Mi s svojega stališča se iskreno veselimo petiudvajsetletnice našega dnevnika, zakaj »Slovenski Narod« se je v vsi dobi svojega izhajanja pozorno oziral na slovensko književnost iii si pridobil zdnjo izrednih zaslug, priobčuje" v »Listku« izvirne proizvode naših najboljših pisateljev in prevode iz tujih, osobito slovanskih, književnostij. Prepričani smemo biti, da bode tudi dalje takisto vztrajno in odločno deloval za našo književnost in našo   prosveto!
Pomladni glasi. Posvečeni slovenski mladini. III. Uredil Alojzij Stroj. Založili sotrudniki v Ljubljani. Tiskala Katoliška Tiskarna. 1893. 110. str. — Knjižica je okrašena s podobo Leona XIII., obseza pa štiri pesmi in pet drugih sestavkov. Jezik vse zbirke je čist in pravilen, vsebiua pa semtertja zaostaja za ono v prejšnjih dveh letnikih. Najboljša spisa sta životopis Leona XIII. (dasi je marsikaj v njem otrokom težko umevnega) in povest »Zaklad v hruški«. »Pomladni glasi« so letos nekoliko večji nego lani; cena pa jim je tista; mehko vezan izvod stane namreč 20 kr., trdo vezan 30 kr., po pošti 5 kr. več in se dobiva v Katoliški bukvami. Pismena naročila vzprejema tudi ° g. A. Stroj v ljubljanskem semenišči. Knjižica je navzlic posamičnim nedostatkom prikladno  darilo za našo mladino.
Koncert »Glasbene Matice« *) Anton Dvorak je jedna onih redkih in veličastnih prikaznij, ko se umetnik, od prirode razkošno nadarjen, toda nepoznan in od materijalne bede tlačen, po silnem naporu in železni vztrajnosti ob svojih močeh brez vsake druge podpore  vzpne iz popolne nepoznanosti do svetovne   slave.
Porodil se je dne" 8. septembra leta 1841. v Nelahozevsi pri Kralupu na Češkem kot sin neimovitega krčmarja in mesarja Za ljudske šole se je učil pri domačem učitelji Josipu  Spitzi petja in  vijoline   in se kmalu   toliko   izvežbal,   da je o raznih   svečanostih,
l) Namerjali smo že v denašnji številki priobčiti celotno poročilo o poslednjič izvedenem delu Dvofakovem ,,Stabat Mater", in sicer najprej za uvod životopis Dvofakov, kakor ga je na programu objavil tajnik pevskemu zboru, g. prof. A. Stritof, potem pa oceno dela samega. Toda ker nam je poročilo preveč naraslo, odložili smo oceno in priobčujemo danes samo rečeni životopis, uverjeni, da bode ž njim tembolj ustreženo našim čitateljem, ker je sestavljen po najboljših virih in doslej sploh jedini slovenski životopis slavnega skladatelja.                                                                                      Ured,