Poštnina plačana v gotovini Cena 3 din, za Italijo 1.40 L CERKNIŠKO JEZERO M C lOFONHO-GIA^I L O Lg I1SK.I1-1 POSLUŠALCEV. )T TEDNIK Z :( S L O V E NI Številka 6. Spored od 5. do 11. februarja 1939. RADIO najcenejše in najhitrejše sredstvo za seznanjanje z dogodki doma in na tujem; skrbi za pouk, zabavo in razvedrilo; nudi najcenejši umetniški užitek. Dolinosi vsakega zavednega Slovenca je, da se uvrsti med radijske naročnike pri u tadiaAausla oddotM ftastaji v Bleiweisova 54 Jladiauostusatu! Kogar zanima kako tehnično vprašanje ali želi nasveta, ali kdor ima kakšne posebne želje glede revije, naj to sporoči upravi revije „Radio Ljubljana Miklošičeva cesta 7 n TEDNIK ZA RADIOFONI JO LETNIK XI. ŠT. 6. SPORED ZA TEDEN OD 5. DO 11. FEBR. 1939 NAROČNINA; Pri pftčilu za naprej: Letno oio 80; polletno din 45.-; četrtletno din 25.-; mesečno din 10.-; Pri plačilu za nazaj: mesečno din 12.-. Uredništvo in Uprava v Ljubljani, Miklošičeva c. 7, telefon 3190. Čekovni račun uprave: Ljubljana štev. 15.228. Dr. France Prešeren. * Iz sonetov nesreče Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi, skrb vsak dan mu pomlajena nevesta, trpljenje in obup mu hlapca zvesta, in kes čuvaj, ki se nikdar ne vtrudi. Prijazna smrt! predolgo se ne mudi: ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta, ki pelje nas iz bolečine mesta tje, kjer utrohljivost vse verige zgrudi; tje, kamor moč preganjovcov ne seže, tje, kamor njih krivic ne bo za nami, tje, kjer znebi se človek vsake teže, tje v posteljo postlano v črni jami, v kateri spi, kdor vanjo spat se vleže, de glasni hrup nadlog ga ne predrami. Ob 90 letnici Prešernove smrti Ivan Pregelj, V E M A V S U. Sobotni dan je, dne 10. februarja 1849., deset minut pred desetimi pred poldnem v Kranju pri Petru Majerju. Gostilniški prostor s prednjo pivnico in sobo za gospode ljudi je seveda le medla slika življenja v mestu. Prišli so kmetiški v ovčjih kožuhih in volnenih jopicah. Potem so gosposki s trdimi klobuki in košate mestjanke v šumečih žalnih židanih krilih. Vse samo živo zdravje razmraženih obrazov. Megla se zdravo oprijemlje krzna in dlake. V jutranji vzduh se zdaj pa zdaj razlije kapljica dišave, prav tako rahlo kot zatohli vonj žalnih oblek, ki so visele dolgo neprezračene. Toliko, da pregluši vonj življenja cerkovniški vonj iz mrtvaških sveč in kadila. Trg in srednjo ulico so zagrnili »namdski« stražniki v paradi s kokardami. (Domačim jih je sešila rodoljubna Škar-jeva gospa.) Stražniki se bratijo z udi »slovenskega družtva« od Ljubljane, Loke, Kamnika, Tržiča in Radovljice. Tudi prapore so prinesli. .. Nemo se pomika medtem kazalec na uri v deset. Iz farne cerkve se oglasi zvon. Nekdo se je prezgodaj obesil na vrv, še preden so se domači in tuji pogrebci ogreli in okrepčali za opravilo, kamor jih je pozval slovenski mrtvaški list iz Virantove hiše v Ljubljani. Gostje vstajajo, se oblačijo in odhajajo.. Ob enajstih ... Zunaj šum stopinj, šum reke, ki je začela teči in bo tekla, tekla, tekla. V tem šumu zvenijo besede pojočih duhovnikov... Prešernov nagrobni spomenik v Kranju. Maša Slavčeva: Ob dvajsetletnici Drame (Iz razgovorov a Franom Govekar jem in prof. Osipom Šestom.) Portal dramskega narodnega gledališča v Ljubljani Te dni praznuje naša Drama velik in pomemben dogodek. Poteklo je namreč dvajset let, odkar se je preselil dramski ansambel iz Opere kjer so prvotno vprizarjali opero, dramo in opereto, v svojo zgradbo, ki je bila sezidana Zel C8.SČ1 Avstrije in v kateri so do prevrata igrali Nemci, člani nemškega »Theaterverein-a«. Pred dvajsetimi leti je prevzela država gledališče iz rok Slovenskega gledališkega konzorcija, ki je koj ob prevratu obnovil slovensko gledališče, ter ga vodil dve leti. V odboru Slov. gledal, konzorcija so bili predsednik Alojzij Lilleg, podpredsednik Avgust Praprotnik, tajnik Fran Govekar, blagajnik dr. Juro Adlešič, in odborniki dr. Ažman, Janko Kersnik in drugi. Po glavnih zaslugah Avgusta Pra-protnika in predvsem Frana Gove-karja se je posrečilo sestaviti celoten gledališki dramski, operni in operetni ansambl, finansiral ga je Slov. gledališki konzorcij, ki je izdal v ta namen za preko milijon kron delnic. Fran Govekar je pričel skupno z A. Praprotnikom priprave za sestavo gledališča za leto 1917. Poga;ala sta st z vodstvom, ki je imelo takrat gledališko stavbo, — današnjo Opero — "v rokah in v kateri je bil med vojno kino. Govekar se je peljal v Prago, kjer se mu je posrečilo angažirati velik del potrebnega ansambla, nekaj ga je dobil tudi iz Zagreba. G. prof. Osip Šest, režiser Narodnega gledališča v Ljubljani. Angažirali so Hinka Nučiča, kot dramskega režiserja, dobili so dirigenta Rukavino iz Zagreba in opernega režiserja Mareka iz Prage. Leta 1918. so otvorili gledališče z dramo in opereto. Toda gledališkemu vodstvu so se stavljale najrazličnejše zapreke na pot. Še pred prevratom n. pr. ni hotela dati policija dovoljenja za vprizoritev Finžgarjeve drame »Naša kri«. Ob prevratu so »lovili« operne in dramske člane, ki so se vračali iz Italije, med njimi so bili domačini in bratje Cehi. Leta 1918. so vprizorili prvič opero in sicer »Prodano nevesto«. Zanimivo je, kako je prišlo do prevzema današnje dramske stavbe. Nemški Theaterverein je igral igro »Ein Bohm in Amerika«, in ob tej priliki se je zgodilo, da je slovensko dijaštvo predstavo izžvižgalo in razbilo. Takrat je predlagal Fran Govekar tedanjemu nemškemu intendantu Theatervereina Arthurju Mahru, naj prepusti stavbo »Slov. gled. konzorciju,« proti primerni najemnini. Tako se je tudi zgodilo. Nemški igralci so z intendantom vred pobegnili iz Ljubljane, gledališče pa se je delilo v opero in opereto, ki so jo vprizarjali v današnji Operi in dramo, ki se je naselila v današnjem poslopju. Po sklepu konzorcija je prevzel vodstvo Drame prof. Grafenauer kot upravnik Drame, s Hinkom Nučičem kot glavnim režiserjem, v operi pa upravni-štvo Govekar, s sodelavcema dirigentom Rukavino in režiserjem Mare-kom. Konzorcij je dosegel, da je gostoval pri nas sporazumno z zagrebškim intendantom Treščecem, zagrebški operni ansambl po dvakrat na mesec z dvema opernima predstavama. Tako sta potekali dve sezoni, katerim je mnogo pripomogel do uspeha ma-gistratni svetnik Bleiweiss pl. Trste-niški. Februarja leta 1919. je obolel naj-agilnejši član uprave Govekar. Tedaj sta pritegnila k sodelovanju on in Praprotnik prof. Juvančiča. Iz Novega mesta pa sta dobila še enega so-■trudnika: Pavla Golio, današnjega ravnatelja Drame. Nučič kot dramski režiser je pridobil za članico Milo Ša-ričevo, našo odlično dramsko moč. Po intervencijah Govekarja in Blei-weissa, ki sta si prizadevala v Beogradu, da bi država prevzela gledališče, je končno vendarle prišlo do tega. In tedaj se je pravzaprav pričelo. Od februarja leta 1919., ko je odprla drama svoj lastni dom z »Div- G. Slavko Jan, član Nar. gledališča v Ljubljani recitira 10. II. v radiu Prešernov »Krst pri Savici«. G. prof. Karlo Rupel ima 5. t. m. v radiu svoj violinski koncert. jim lovcem«, je bil Nučič umetniški vodja in glavni režiser. Pod njegovim Vodstvom se je z ozirom na težke razmere, dobivati nov in moderen repertoar, (katerega tudi pri drugih gledališčih ni bilo v tej dobi na pretek) segalo po komadih, ki so v prejšnjih sezonah dosegali lepe uspehe. Med drugim je prišel takoj do besede Nu-šič, Vojnovič in cela vrsta slovenskih in slovanskih pisateljev. Ansambl so tvorili že izpred vojne znani igralci: Polonca Juvanova, Bratina, Rasber-ger, Gregorin, Drenovec, Plut, Rakar-jeva, Gorjupova, Garvasova, Bukše-tova in kot mladi naraščajnici Mira Danilova in Mira Bergantova. Z otvoritvijo Narodnega gledališča v Mariboru, katerega vodstvo je bilo ponu-deno Nučiču, je odšel precejšen del tega ansambla z njim v Maribor, in Ljubljana se je nahajala v prilični zadregi, kje bo dobila nadomestilo. Pojavile so se ponudbe od zunaj in tako sta stopila v sezono 1920 v krog Rogoz in Rogozova, iz Prage je prišla spet VVintrova, angažiran je bil Rus Osipovič kot režiser, in tragičen slučaj, ki se je dogodil tržaškemu Narodnemu domu, je privedel celo vrsto novih, nam še znanih igralcev v Ljubljano. Bili so to: Pregarc in Kavčičeva, Gaberščik, Martinčevič in Kralj. S tem osebjem je vodstvo mirno pričelo svoje delo, ki je bilo v prvih sezonah nekako v znamenju ruskih dramatikov, čemur se ni čuditi, saj sta bila umetniški šef Golia kot dobrovoljec in režiser Šest, kot bivši jetnik v Rusiji, še vedno pod dojmom in vplivom ruskega teatra. V nadaljnjih sezonah ni bilo velikih izprememb v umetniškem osebju, pač pa moramo ugotoviti prihod ruskega igralca in režiserja Borisa Putjate in Marije Nablocke. Dramatična šola Udruže-nja in druge institucije tudi inozemske so nam pa dale, Vido Juvanovo, Slavčevo, Jana Cesarja, z Dunaja je pa prišel Lipah. Žalibog se je moralo gledališče takoj jeseni 19. leta odpovedati svoji največji nadi, Ignacu Borštniku, kateremu naj bi bila po- verjena vzgoja naraščaja. V letih 1920 je bilo gledališče podržavljeno in sicer je bil njegov prvi intendant prof. Friderik Juvančič, njemu je sledil mojster Hubad, katerega je zamenjal ing. arh. Kregar. V dobo Kre-garjevega intendantstva pade angaž-man režiserja Cirila Debevca, kateremu se je kmalu pridružil v isti funkciji pisatelj Bratko Kreft. Po letih delovanja in tvorbe v Mariboru, Celju in Osjeku, Sarajevu sta prišla v sestav gledališča Milan Skrbinšek in tragedinja Marija Vera. Čeprav je gledališče z nekako mirnostjo izvrševalo svoje poslanstvo, lahko ugotovimo, da se je obličje umetniškega osebja vendarle močno izpre-minjalo. Tako je odšla tragedinja Zofija Borštnikova po par letih dela iz drame. Ravno tako je bilo dano Avgusti Danilovi, da se je po svojem po-vratku iz Amerike le malo udejsvo-vala na domačih deskah. Omenimo naj še one, katere je poklicala usoda iz vrst tvorcev naše drame. Je to nepozabni Železnik, nadalje Ločnik in Smerkolj ... Vendar je gledališče od nekdaj bilo podobno golobnjaku. Pa se je pojavil preko noči nov mož, ki je istočasno zasukal repertoar — Ivan Levar. Tudi ženski ansambl se je iz-preminjal in nastopile so nove osebnosti: Gabrijelčičeva, Mileva Boltar-jeva, Severjeva, s katero v zvezi moramo imenovati modernega režiserja ing. Stupico. Po odhodu intendanta Kregarja je stopil na najvišje mesto našega gledališča pesnik Oton Župančič, ki mu načeljuje še danes. Ljubljana je, ne glede na vse, manjše mesto in zato zahteva od gledališča neprestane novosti. Drama je vprizarjala tekom ene sezone povprečno 30 komadov. Iz tega je razvidno, da je bilo 20 letno delo ogromno in le težko si človek predstavlja, da je ta maloštevilni ansambl zmogel vse napore. Tekom 20 let se je gledališče z ozirom na repertoar in z ozirom na način vprizarjanja idejno gibalo v najrazličnejših smereh. Tako kažejo Šestove režije izrazit romanticizem, nagnjenje k barvitosti in scenski razgibanosti, Skrbinškove strog naturalizem, kot je Skrbinšek tudi igralsko vreden naslednik Borštnikov, dočim kaže Debevec filozofsko poglabljanje in razčlenjen je komada in posameznih likov. Kreft je iskal prvotno svoje linije v absolutnem modernizmu in se pogosto izkaže kot režiser v kolektivnih dramah. Kdor se bo nekoč ukvarjal z zgodovino slovenskega gledališča, bo z lahkoto ugotovil in moral priznati, da je bilo prvih dvanajst let, ko se razvija Drama pod svojo streho, izredno plodnih in da je bodočim tvorcem dano vse na roko, da bodo na podlagi obstoječega delali naprej. Miroslav Zor: Naša ročna dela Pričujoče vrstice so namenjene deloma vam, spoštovani starši, deloma tebi, draga mladina. Kakor veste, oddaja naša radijska postaja vsako drugo sredo v mladinski uri nekaj navodil za ročna dela. Niso pri tem mišljena ženska ročna dela, za katera imamo tu predvsem tako zvana »deška« ročna dela, ki pa jih deklice prav tako lahko delajo kot dečki. Nikjer ni zapisano, da deklicam ni treba znati zabiti žebelj v les ali steno, nikjer ni rečeno, da jim ni nikdar potrebno zgrabiti za žagico in izrezljati to ali ono potrebno stvar. Ker se marsikje celo čujejo glasovi, naj se tudi dečki — bodoči zakonski možje in družinski očetje — navadijo uporabljati šivanko, sukanec, likalnik in ku-halnico, je tedaj prav umestno, da se seznanijo tudi naše bodoče gospodinje, podpirateljice »treh vogalov«, z uporabo kladiva, klešč in žage. Naša navodila za ročna dela veljajo torej za vse brez izjeme, tako dečke kot deklice. Ali ne bo prijetno in koristno, ko bosta bratec in sestrica skupno sedela za mizo ter pomagala drug drugemu pri ustvarjanju nečesa lepega! Zal imamo ročnemu delu odmerjenega v radiu tako malo časa. Koliko več bi ti rad povedal, draga mladina, koliko več bi bilo tudi potrebno, da bi skupno izdelali! Ročno delo, ne samo tovarniško, mehansko, na tekočem traku, temveč ročno delo, pri katerem delajo naši možgani, naš razum prav toliko ali še več nego roke same, tako ročno delo je ogromne koristi za vzgojo in razvoj mladega človeka. Gledajoč takole kopico mladih rokotvorcev,* se mi v duhu prikazujejo razni bodoči inženjerji, konstrukterji, tehniki, iz-najditelji, velika množica pijonirjev tehničnega napredka. Podlaga vsakega takega napredka je roka. Roka je bila tista, ki je prva pripravljala v pradavnini človeško hrano, ki je prva lovila plen, ki je prva branila pred sovražnikom. Roka je bila tista, ki je prva zalučala kamen v napadajočo divjo zver. Toda kamen je kvečjemu podoba pesti, ki zleti na daljavo, prstov pa ne more nadomestiti. Zato je prvo orodje nastalo v posnemanju in daljšanju prstov. Pest — kladivo, prsti — klešče, vrtalo, kljuka, primož in kaj vem kaj še — dolga vrsta orodja, ki skuša prste in roko nadomeščati, ki jo v marsičem res mnogo bolje nadomesti, popolnoma nadomestiti in posnemati pa je le nikdar ne * Nekaj za naše jezikoslovce: Nad vse potreben nam je slovenski izraz za nemške besede basteln, Bastler. Besede ro-kotvorjanje, rokotvorec, rokotvornost ne pomenijo istega kot basteln. Pri delu imata najmanj enake deleže razum in roka, izraz rokotvornost pa poudarja preveč roko, premalo pa iznajdljivost. bo moglo. Roka, živa roka bo ostala vedno nenadomestljiva. Zato je prav, da jo še naprej vadimo in je ne pustimo, da se nam izkvari, da nam okrni. Vsled tega je ročno delo za naš razvoj vedno potrebno. Pa še drugi vzroki so, ki bodo dajali ročnemu delu vedno važno mesto pri naši vzgoji. Koliko je pri vsaki hiši dela, ki ga morajo družinski člani sami opraviti, za katerega se jim ne izplača poklicati rokodelca in ki ga tudi ne moremo uvrstiti v nobeno obstoječe obrtništvo. Seveda — zabiti žebelj v steno ali desko more tudi zidar ali kapelnik, popraviti raztrgano škatljo more tudi knjigovez, nasaditi kladivo ali sekiro more tudi kolar, toda komu bo padlo v glavo, da bo za take vsakdanje malenkosti poklical obrtnika v pomoč! Kaj šele, kadar hočemo nekoga razveseliti. Običajno naredimo nekaj, pri čemer pride na vrsto mizarstvo, pleskarstvo, steklarstvo, tapetništvo, knjigoveštvo in še kaj. Kdo od teh obrtnikov bo v stanu izdelati predmet tako, da ne bo hodil v zelnik k drugemu obrtniku (kar je G. prof. Etbin Boje predava 11. t. m. v radiu o Ukrajini. tudi po zakonu prepovedano). Pri takem delu smo navezani le sami nase in na svojo spretnost. Biti moramo kot rokotvorec tudi vseznalec,** obvladati moramo nekaj znanja iz raznih obrtniških strok, če hočemo količkaj prida narediti. In končno je tu še en važen moment, ki nas sili, da se lotimo dela sami. Ta moment nastopi, ko hočemo oživotvoriti neko idejo, ki se nam je porodila v mislih. Kratko rečeno, ko hočemo nekaj povsem novega iz- Iz filma »Lepotica«. Film ima na sporedu kino »Union«. delati, ko smo nekaj izumili. Koliko novih, praktičnih, prepotrebnih izumov bi človeštvo dobilo, če bi bili izumitelji v stanu, svojo idejo tudi izvršiti, če bi bili toliko v ročnih delih podkovani, da bi predmet sami, vsaj površno, izdelali. Pri tem pa ne smemo tukaj misliti na izum parnega stroja ali motorja, čeprav tudi take stvari niso nemogoče. Vsi uspešni izumitelji so bili obenem tudi spretni ročni delavci. Toda zdi se mi, da grem s svojimi izvajanji že nekoliko predaleč. Poudariti pa sem hotel le veliko vzgojno važnost ročnega dela tudi v današnji dobi, ko je tehnika že tako zelo napredovala, da v marsičem nadomešča splošno telesno in še posebej ročno delo. Vedno bo ročna spretnost obdržala svoj pomen in zato je nikakor ne smemo zanemarjati. Ce že zaradi drugega ne, pa vsaj zato, ker imamo s stvarjo, ki jo sami naredimo, mnogo več veselja, kakor s kupljenim predmetom in ker se naučimo ob primerjanju lastnega dela in truda z drugim spoštovati in upoštevati tuje delo in tuje izdelke. Namen našega radijskega oddajanja navodil za ročno delo je torej predvsem: povečati veselje za tako delo in pomagati naši pridni mladini do novih idej in ustvaritev. Pri teh navodilih bomo pa vpoštevali vsekakor to, da ne bomo delali z ročnim delom previsokih stroškov niti z orodjem niti z materijalom, ki ga bomo uporabljali. Ročno delo izgubi mnogo na vzgojni vrednosti, če imamo na razpolago vse mogoče orodje in gradivo. Tako je lahko delati. Vse naše izumiteljske in konstrukterske sile pa ** Zopet nekaj za jezikoslovce: Ali je izraz vseznalec dober nadomestek besedi Tausendktinstler ? Po mojem ni. Vendar pa bi tak izraz nujno potrebovali. G. Ivan Levar, član Nar. gl. recitira 10. t. m. Prešernov »Krst pri Savici«. moramo napeti, kadar se poslužujemo najprimitevnejšega orodja in najpreprostejšega materijala. Kladivo, klešče, sveder, žaga-rezljača, pila, nož —• to poseduje vsaka družina prav gotovo. Lepenko (stare škatlje), tanjše in debelejše deščice (zaboji), papir, škrob, lužilo in druge barve — to pa je gradivo, katero se valja po vseh podstrešjih in ropotarnicah, ali pa ga dobimo za malo denarja povsod v zadostni množini. Za naše delo ne bomo potrebovali nikake posebne delavnice. Stol ali miza v kuhinji ali kje drugje bo popolnoma zadostovala. Seveda je pa potrebno, da ne boste delali z delom prevelike napote. K vsakemu delu spada namreč dvoje: predmet izdelati in za seboj pospraviti. Ne pustite, da bodo za vami pospravljali drugi! Imejte pri svojih stvareh red! Orodje naj bo shranjeno in pospravljeno v določenem predalu, zabojčku ali škatlji, ravno tako pa naj bo na svojem mestu tudi gradivo, ki vam je ostalo, ali ki ste ga pripravili za prihodnje delo. Tudi v tem redu se bo zrcalila vaša pridnost in vaš smisel za natančnost ter vestnost pri delu. Pa še nekaj: ne tratite gradiva, ne kvarite ga po nepotrebnem, bodite štedljivi, čeprav vas ne stane mnogo ali pa ga imate celo brezplačno na razpolago. Umetnost spretnega roko-tvorca se kaže tudi v štedljivosti in v spoštovanju gradiva ter v redu pri svojih stvareh. Na tem mestu bomo prinašali teden dni pred oddajo o ročnih delih vsa potrebna navodila za pripravo gradiva in orodja, ki ga bomo rabili pri bodo- Radio Corporation of America je nedavno obvestil angleško radijsko družbo BBC, da so njeni inženirji gledali in poslušali angleške televizijske oddaje iz Alexsandra Polace. Inženirji so zgradili poseben televizijski aparat za sprejemanje in so po dolgih preizkušnjah končno nekega dne mogli sprejeti oddaje televizijske postaje iz Londona. Slike sicer niso bile čisto jasne, a če upoštevamo ogromno razdaljo od Londona do New Yorka, je to vendarle izreden slučaj, da so sploh mogli kaj videti. Kar tiče prenosa glasu je treba poudariti, da ta prenos omogočajo ultrakratki valovi, pri katerih so pokazali poskusi izredno možnost širjenja na velike razdalje. Prenos je zasledovalo in opazovalo več inženirjev in drugih ameriških strokovnjakov in torej ni dvoma v njegovo verjetnost. V krogih strokovnjakov na polju radiofonije je ta primer televizije povzročil veliko zanimanja in raznovrstnih razlag ter ugibanj. Veliko so k temu izrednemu uspehu pripomogle izredno ugodne zračne razmere ob koncu prejšnjega leta. Zdi se, da je zimski čas najbolj primeren za take Z Lajovčevega koncerta, ki ga je priredila ljubljanska radijska postaja 23. jan. t. 1. v mali Fil-harmonični dvorani. Sede od leve proti desni: Dirigent RO g. D. M. Šijanec, koncertna pevka ga. P. Lovšetova, skladatelj A. Lajovic in vodja radijske uprave g. prof. F. Koblar. čem delu. Objavili pa bomo tudi skice in načrte, ki vam bodo razumevanje naših navodil olajšali. Pri opisovanju izdelave se bom moral mnogokrat posluževati teh risb. Dalje bomo prinašali na tem mestu tudi odgovore na vaša vprašanja. Moja srčna želja je, da bi vam mogel pri delu vsestransko pomagati. Zato mi kar napišite kartico ali pisemce vsakokrat, če vam kaj ne bo jasno. Pišite mi tudi v slučaju, če želite izdelati kako posebno delo in ne veste, kako. Kolikor bo v moji moči, vam bom ustregel z odgovorom v listu ali v predavanju. Premislite pa še tole: Če boste po naših navodilih izdelali kaj posebno lepega, pošljite risbo ali fotografijo izdelka na naslov revije, pa jo bomo objavili z označbo izdelovalca. V načrtih imamo tudi razstavo vaših izdelkov in na-nagradno tekmovanje za najboljša dela vaših rok. Mislite nekoliko na to, pozneje enkrat pa vam bom o tem še kaj natančnejšega povedal. Torej, na delo! prenose. Londonska televizijska postaja ima normalno razdaljo sprejemanja na 25 milj. Televizijski valovi pa se širijo kvazioptično, to je : dokler seže oko. Valovi se širijo ravno po dosedanjem mnenju učenjakov in strokovnjakov, a je omenjeni primer iz Amerike pokazal, da se v izrednih slučajih morejo televizijski valovi ši- Primer sobnega radijskega televizijskega sprejemnika. riti tako kot radiofonski ali vzdolž zemeljske površine ali pa se odbijajo od Heaviside-ove plasti v veliki višini. (O tem smo nedavno v naši reviji že pisali.) Zgleda, da bo nagli napredek tehnike omogočil tudi na polju televizije isti napredek in razvoj, kot na polju radiofonije, ki je bila v začetku prav tako omejena na krajšo razdaljo na eni strani zaradi še nedognanih stvari na polju tehnike, na drugi strani pa zaradi slabih in enostavnih sprejemnih aparatov. Kakor se je radiofonija pričela naglo razvijati v obe smeri — to je aparati za sprejemanje in za oddajanje, tako bo tudi ta izredni slučaj gotovo imel velik vpliv na nadaljnji razvoj televizije v obe smeri. S tem pa se bodo odprle za napredek človeštva nove, danes komaj slutene možnosti, na katere prvi pionirji na polju televizije še niso mogli misliti. V zvezi z omenjenim izrednim primerom televizije spomnimo, da nameravajo Japonci letos v mesecu marcu pričeti z večjimi poizkusi televizije. O tem smo v decembru lanskega leta poročali tudi v naši reviji. Kljub ogromnim stroškom, ki jih imajo Japonci zaradi vojske na Kitajskem, so dali veliko denarja za prve poizkuse na polju televizije. V Joaku pri Tokiu so zgradili veliko radijsko postajo z energijo 150 kw, ki bo obenem služila tudi za televizijski prenos. Presenečenje na polju televizije Kako resno in pri jedru prijemajo naši poslušalci razne radijske probleme, kaže sestavek, ki ga je napisal naš stari znanec in velik ljubitelj radia g. St. K. iz Vodic. Njegovo pismo priobčujemo v celoti. Odstranjujmo ovire! Ob stalno naraščajočem številu radijskih naročnikov in s tem združenim povečanim odjemom električne sile za radijski sprejem se pojavlja vprašanje cene električnega toka, porabljenega za radijske aparate. Posebno narašča število 3 do 5 cevnih aparatov, ki porabijo sorazmerno mnogo toka ter nastanejo poslušalcu ob normalnem poslušanju občutni stroški. Radi tega mnogo novih radijskih naročnikov prve mesece normalno posluša oddaie, ko pa prejme prvi račun za porabljeni električni tok, mu pa nostane radijski aparat samo kos pohištva, ki ga za pravi namen unorablia le ob izrednih prilikah. Pravi ljubitelj radia pa ie prisiljen odnovedati se raznim drugim živi imenskim potrebščinam, če hoče poslušati oddajo takrat in toliko, ko si želi. Ker pa je naravno, da se dobrega sprejemnika poslušalec nikdar ne naveliča, marveč se vedno bolj navezuje nanj in posluša vedno več. mu stroški za radiiski snrejem naraščajo in seveda mora. če ima skromne dohodke — in takih radijskih naročnikov je danes že mnosro — izvesti pri izdatkih nova črtan ia. Cena električnemu toku r>a ostane ista, pa nai naročnik porabi za svoj anarat mesečno 5 ali pa 30 kw. Obrtnikom, ki uporabliaio v svoiih obratih električni tok, nudijo elektrarne takozvani industriiski tok, ki je polovico ali še ceneiši od navadnega. radi tega, ker obrtnik pač uporabila tok redno in več ter v času. ko drugi konsumenti ne. Ker je radiiski naročnik tudi reden in stalen odjemalec toka. bi bilo vsekakor pravično in le v korist radiu, da bi se tudi toku, ki ga porabijo radijski aparati znižala cena sorazmerno porabi. Upravičeno sme namreč zahtevati ra- dijski naročnik, ki porabi n. pr. s 5 cevnim prejemnikom mesečno 30 kw zase iste ugodnosti, ki jih uživa n. pr. krojač, ki porabi s svojim likalnikom 20 kw mesečno. Prav tako je tak radijski poslušalec reden in dober odjemalec toka in to v času, ko je sicer poraba majhna. Pisec teh vrstic n. pr. posluša redno po 10 do 15 ali še več ur dnevno, porabi mesečno povprečno po 25. tudi 30 kw in mora plačevati po 90.— do 120.— din mesečno samo za tok. Povdariti je treba, naj danes nihče več ne smatra radio za luksus, za kar je veljal morda pred desetimi leti. Radio je dandanes kulturna potreba ter bi morali vsi pristojni čini-telji, vse javne ustanove in država širjenje radia čimbolj pospeševati in odstranjevati vse, kar to širjenje zavira. In nihče ne more oporekati, da je tudi današnja cena električnemu toku velika ovira razvoju radia. Prosimo zato odločilne ustanove, da pre-urede vprašanje toka za radio, ker bo to v korist proizvajalcu kot odjemalcu. turna potreba radia mnogo važnejša od posameznih obrtnih ali industrijskih motorjev. Priznati je treba polno upravičenost gornjih zahtev. Res se je potrošnja električnega toka z uvedbo aparatov, ki se priključijo ha omrežje, močno dvisrnila. Res bi izkazovale elektrarne brez radia mnogo manjše dohodke in res je poslanstvo in kul- ~roKv+mo c=r oh o-avni ŠTEVEC ZA RAZSVETLJAVO I POMOŽNI ŠTEVEC UP* - - ^ ZACiOSPOblNjn-VO, lNDUSTUlO, OfcfcT Da pa nam ne bi kdo očital demagogije, poglejmo še drugo, čisto tehnično stran. Prav gotovo bi bile elektrarne pripravljene, znižati ceno toku, ki se porabi v radijskih aparatih, če bi mogle imeti čisto jasno sliko o tem, koliko toka se je v gotovem radijskem aparatu porabilo v gotovem razdobju. Vzkliknili boste: »Ali nimamo števcev?« Res je, imamo električne števce. Tudi industrijski tok se meri s posebnimi števci. Kako je v teh slučajih? Ves tok, ki pride v poslopje, gre skozi glavni števec, po tem se napeljava za industrijski tok (ali za gospodinjstvo) odcepi od napeljave za razsvetljavo. Da vam bodo razmere bolj jasne, poglejmo primero: Če bi hoteli v napeljavo za industrijski ali obrtni tok vključiti električno žarnico, bi ta sicer zagorela, toda drugi, posebni števec se ne bi premaknil, kakor se pri šibkem curku vode ne premakne težko mlinsko kolo. Ta posebni števec začne kazati porabo šele tedaj, kadar gre skozenj močen električni tok (močen curek vode na mlinsko kolo). Mi vsi vemo, da porabi že električni likalnik 300—400 W in da porabijo električni stroji še mnogo več, dočim so za razsvetljavo ponaj-več žarnice s 25—40 W. Pri ocenitvi porabe toka pregleda nameščenec elektrarne oba števca, pri glavnem vidi, koliko toka je bilo v celoti porabljenega v dotičnem poslopju (n. pr. 60 KWH) pri posebnem pa, koliko toka je šlo za gospodinjske, obrtne ali industrijske potrebe (n. pr. 45 KWH). Po teh podatkih razvidi, da se je potrošilo za razsvetljavo 15 KWH (obi- PO ' / V-SA ' RADIISKEM SVETU Prizor iz češkega filma »Lepotica«. čajna cena toka), za obrt, industrijo ali gospodinjstvo pa 45 KWH (znižana cena). Ali se ne bi mogel porabiti ta način tudi za radijske aparate? Gotovo, če bi mogel človek zaupati poštenju odjemalcev in ne bi ti na isti števec, namenjen radijskemu aparatu, priključili tudi razsvetljavo in drugo. Kajti moderen radijski aparat porabi od 30—50 W, to je toliko, kakor sred-njevelika žarnica. Da bi se elektrarne zavarovale proti zlorabam, bi morale priključek števca na radijski aparat plombirati; s tem pa bi se seveda močno otežkočilo popravljanje manjših ali večjih defektov, ker bi moral in smel tako plombo sneti samo nameščenec elektrarne. Ali bi se pri povprečni potrošnji toka elektrarnam to izplačalo? (Za obrt in industrijo tudi dajo znižani tok samo zaradi tega, ker se jim izplača in ne iz kakšnih idealnih nagibov). Povprečen poslušalec posluša radio na dan ca 4 ure. Ce računamo visoko porabo 50 W, znese to na dan dve hektovatni uri ali na mesec 6 KWH. Ce bi bila pri taki porabi cena toku znižana na polovico, pa priračunana najemnina za posebni števec (last elektrarne) bi odjemalec toka imel celo izgubo, elektrarna pa nobenega dobička. Razlika bi se pokazala šele pri porabi 15—20 KWH na mesec, česar pa tudi najbolj navdušen poslušalec ne bi dosegel, saj bi moral v tem slučaju peti radio do 20 ur na dan! Tudi takih, ki lahko poslušajo 6 ur na dan, je že malo. Pripomnimo naj še to, da odobrijo elektrarne znižano ceno le tedaj, če je bilo samo za obrt ali industrijo ali gospodinjstvo porabljenih na mesec najmanj 20 KWH. Tok za razsvetljavo v tem ni vštet. Predlog našega prijatelja bi se mogel uveljaviti torej le z nekim povprečnim popustom za vse radijske naročnike ne glede na to, koliko časa posluša eden ali drug. S tem pa bi »stalnim« in »celodnevnim« poslušalcem ne bilo pomagano, ker bi uživali isto ugodnost, kakor oni, ki imajo vključen radio 4—6 ur na dan. To je čisto trezen pogled na to vprašanje. B^o bi nam mnogo ljubše, če bi biio mogoče s trgovskega stališča najti bolj ugodno rešitev. Mogoče jo bo prinesel čas in idealizem! Belgijci so zgradili v Bruslju novo radijsko središče, ki je eno izmed najmodernejših na svetu sploh. Cela zgradba je veljala 70 milijonov belgijskih frankov. Kljub temu, da pomeni ta denar izredno velik izdatek. A Belgija ima en milijon radijskih naročnikov in upa, da se bodo nove naprave kmalu amortizirale. Tudi se zavedajo dobro, da je boljše naenkrat veliko dati, pa imajo nekaj modernega, lepega, velikega in trajnega, kakor pa bi leto za letom krpali in popravljali in pri tem imeli dvojne stroške. Podrobnosti o zgradbi sami pa smo prinesli že v eni izmed prejšnjih številk. Nameščenci ameriških radijskih postaj — po številu okrog 20.500, so prejšnji teden zagrozili s stavko, če ne ustrežejo njihovim zahtevam po izboljšanju plač in po uvedbi pet dnevnega delovnega tedna. Kako se bo stvar iztekla, bomo poročali, ker se gotovo zanimajo za podoben poizkus radijski nameščenci še kje drugje. Ferdinand Pour, dolgoletni napovedovalec -raške radijske postaje je umrl v 45 letu svoje starosti. Pokojni je bil po svetovni vojski nekaj časa uradnik podružnice praškega kreditnega zavoda v Belgradu. Da bi mogel nadaljevati pevske študije, je prosil, naj ga premestijo v Prago, kjer se je šolal pri znamenitem učitelju petja prof. Egonu Fuchsu na praškem konservatoriju. Od 1. jan. 1. 1923. ie bil nastavljen v operi v Brnu kot baritonist, kjer je ostal do 1. 1929-30. Kot operni pevec je ime! velike uspehe. Nastopil je kot pevec večkrat tudi v radiu. Od leta 1930. dalje pa je bil radijski napovedovalec praške postaje. Ravnatelj belgijskega konservato-rija v Ostende Emil de Olieger je dirigiral v petek 3. februarja koncert radijskega orkestra v Pragi. V dneh od 3. januarja do 3. februarja letos je bila v Parizu v palači kemije razstava posameznih delov radijskih anaratov, ki jih izdeluje francoska radijska industrija. Francoske radijske statistike ugotavljajo velik padec pritožb zaradi radijskih motenj. Dočim je bilo v letu 1936. preko 55.000 pritožb, v 1.1937. preko 45.000, jih je bilo lani le še 37.000. Jules julien — francoski poštni in radijski minister je v sredi preteklega meseca sprejel prvič sodelavce francoskih radijskih časopisov. V pogovoru jim je povedal svoje želje in nasvete. Kotiček poslušalcev v angleškem radiu, o katerem smo pred kratkim poročali, je dobil neverjetno veliko prispevkov. Od poslanega je angleška radijska družba BBC *do zdaj sprejela okoli 5000 raznih prispevkov (pesmi, predavanj i. p.). Letošnje bockey tekme za svetovno prvenstvo, ki se bodo vršile v času od 3. do 12. februarja v Švici, bosta prenašale istočasno dve radijski postaji: Ziirich in Basel. Reportaža hockey tekem terja od reporterja posebnih zmožnosti in spretnosti, ker se zlepa pri eni igri ne menjavajo tako hitro situacije, kot pri hockevu. Vrhu tega obetajo biti letošnje tekme izredno napete in je razumljivo zanimanje, ki vlada med radijskimi poslušalci za prenose teh tekem. Anglija, Cehoslovaška, Nemčija in tudi druge države bodo imele za prenose posebne reporterje. Vrstni red tekem je sledeč: 3. febr. v Bazlu: Nemčija —- Finska; Kanada — Holandska; Amerika — Italija. Istega dne igrajo v Ziirichu: Cehoslovaška — Jugoslavija; Švica — Letonska; Ogrska — Belgija. Dne 4. febr. igrajo v Bazlu: Poljska — Nizozemska; Italija — Finska; Nemčija — Amerika. Istočasno igrajo v Ziirichu: Cehoslovaška — Letonska; Švica — Jugoslavija in Anglija —- Belgija. 5. febr. igrajo v Bazlu: Kanada — Poljska; Amerika — Finska; Nemčija — Italija. V Ziirichu tekmujejo istega dne: Letonska — Jugoslavija; Anglija — Madžarska ter Švica — Cehoslovaška. Povečan ljubljanski radijski orkester s svojim dirigentom g. D. M. Šijancem. jj iuesto liukm (Spisala Clare Menne.) Sandor je kmalu zgubil vsako upanje. Čim bolj je o celi zadevi razmišljal, tem bolj je občutil, kako usoden je njegov položaj. Sodišča v Rusiji hudo sodijo, če gre za tujca. Kaj bo, če ga obsodijo zaradi krivega pričanja? Tega bi nikdar ne prenesel. Uboga Lenora, ki je tako hrepenela po čim Prejšnji združitvi z njim, zdaj pa je za vse ogoljufana. Se nič ji ni pisal; ji bo vsaj trpljenje prihranil. Bolj miren bi bil, če bi vedel, da bo v življenju preskrbljena. Njen ponos se ne bo uklonil, da bi se vrnila k očetu. Zaradi njega bi raje prestala vse hujše stvari. Kako dobro jo je poznal. Sedel je, kot sleherni večer v svoji celici. Tedaj je naenkrat zaslišal, kako je previdno zaškrtal ključ v ključavnici. Nato so se odprla vrata in se snet zaprla za vstopivšim. Žarek žepne svetilke je osvetlil kote celice in Sandor je zagledal majhnega človeka v vojaškem plašču, z visoko zavihanim ovratnikom. »Vi ste gospod Sandor?« »Da, jaz sem.« »Ali ste oblečeni?« »Da.« »Potem pojdite za menoj, od Nataše prihajam.« Sandor je stal v vsej svoji velikosti pred Fedjo. »Kdor koli ste že, iskrena vam hvala za vaše delo«, je dejal. »Hitro, celico morava zapustiti, preden se vrne čuvaj.« Tiho sta stopila skozi vrata, ki iih je Fedia spet zaklenil. Nato je prijel Sandorja za roko in s?a peljal po dolgem, slabo razsvetljenem hodniku. Ze sta prešla dvoje vrat v notranjosti poslopia, ko sta prišla do pregledni-kovega stanovanja. Malo za tem ie bil Sandor v spalnici, kjer je bila zanj pripravljena ruska obleka. »Hitro, preoblecite se, prej moram priti iz hiše, preden se povrne moj oče.« V nekai minutah ie bil Sandor preoblečen. Svojo spodnio obleko ie povezal v culo in jo skril za plašč. V nekaj minutah sta bila zunaj hiše. Nekaj korakov od hiše je čakal avto. »Denar in potni list imate v svoji denarnici« mu je zašepetal Fedja. Stisnil mu je še roko in avto je zdrčal. Ulrik je bil ves zmeden, vse se je tako na^lo dodajalo. Skušal je prodreti v šoferjev obraz, ko mu je ta mirno -ovedal: »Nemec sem in že tri leta bivam tukaj.« »Hvala vam«, mu je odgovoril Sandor. S silno brzino je hitel avto skozi noč. »Pregledal sem pot, peljal vas bom na vzhodno stran, kjer boste lažje ušli,« je prekinil vozač tišino. Ko se je pričelo svitati, sta bila že daleč od Moskve. V nekem malem mestu sta se založila z bencinom za nadaljnjo vožnjo. V avtomobilu je bilo živeža za več dni. Pozaitrkovala sta, nato pa hitro nadaljevala vožnjo. Ko bi se le ka" ne pripetilo! Vozila sta po ^raznih cestah. Naslednjega večera sta se morala v nekem skivališču odločiti, preskrbela sta se z oljem in bencinom. Bala sta se, da bi ne naletela na kakega stražnika. Dvakrat sta pregledala potne liste. Sandorjev potni list se je glasil na ime »Mihaelovič Čapka«, ruske narodnosti. Brez zaprek so ju pustili dalje. Dalje in dalje sta se vozila ter se menjavala pri krmilu. Po obljudenih vaseh sta spoznala, da se bližata mongolski meii. Kjerkoli je bilo mogoče, sta menjala slavne ceste s stranskimi. Oba sta bila že močno utrujena in izčrpana. Vozila sta po neobljudenih krajih, ko jima ie zmanjkalo bencina. Naenkrat je pričelo metati avto sem in tja in bati se je bilo, da se bo zdaj zdaj prevrnil in pokopal oba pod seboj. Odletelo je kolo in avto se je prevrnil. Pod niim sta ležala Sandor in šofer, oba brez glasu. Vse naokrog tiho, nikier žive duše, le krakanje krokarjev se čulo od nekje. Čez čas se J«? ustavila pri avtu gruča majhnih ljudi. Gledali so z drobnimi mežikajočimi očmi preobrnjen avto. Skakali so sem in tja, se pogovarjali in ugibali. Bili so Tunguzi. Dvignili so razbit avto. Tedaj so zagledali dva človeka, eden od njiiu je bil mrtev, drugi v nezavesti. Iz globoke rane mu je curljala kri. Dvignili so in ga nesli, čudeč se njegovi velikosti. Bil je Ulrik. Posvetovali so se, kako in kai: dva od njih sta nekam tekla. Po nekaj urah sta prišla z nekakim vozom, v katerega sta bila vprežena dva majhna kon^a. S težavo so naložili Sandorja na voz; mrtvega šoferja so pokrili z razbito streho avtomobila, Sandorja pa odpeljali. Ko so prišli v vas, se je že temnilo. Ranienca so položili v velik šotor. Prišla je k njemu stara ženska, mu preiskala rane, jih umila in položila nanje razsekana zdravilna zelišča. Po dveh dneh je prišel Sandor k zavesti. Začuden je gledal okoli sebe. Kakšni ljudie so to, ki mu strežejo? Položil je roko preko rane na čelu in zastokal. Še nečesa mučnega se je spomnil, a misel se mu je znova za-mračila, ni se več mogel spomniti, omahnil je in zatisnil oči. Ko se je popoldne spet prebudil k zavesti, se je čutil močnejšega. Poklical je ženo, ki ga je zdravila in Jo vprašal, kje je, a ga ni razumela, tudi na isto vprašanje v ruščini ni mogla odgovoriti. Hitela je ven in se vrnila z nekim moškim. Sandor je ponovil svoje vprašanje, a mu tudi ta ni znal odgovoriti. Starka je prinesla lesen lonec mlečnega soka in dala Sandorju, ki je hlastno vse pojedel. Nato se je spet vlegel in zaspal. Po neka1' tednih je toliko okreval, da ie mogel za dalj časa vstati in hoditi. Nesrečen in negotov je bil. Opazoval je svojo okolico, šotorsko vas na neizmerni planjavi; ni se mogel spomniti, kako je prišel semkaj. Živel je v neprestanem strahu in vsako razmišljanje mu je povzročilo bolečine. Iz denarnice je vzel potni list in denar in venomer prebiral ime »Mihaelovič Čapka« ne da bi kaj razumel, mel. Tod je njegov spomin odpovedal; vse, kar je bilo pred tem, je bilo temno in nezavestno. Dan za dnem je telesno bolj okreval. Rana na tilniku se je zacelila, le duševno se mu ni nič zboljšalo. Njegove misli so segale nazaj samo do tja, ko se je zbudil iz nezavesti. Prebivalci »šotorske« vasi so bili do njega zelo obzirni. Prinašali so mu razne lesene ročne izdelke, loke, puščice in druge stvari. Sandor je vse to sprejemal z dobrodušnim nasmehom. Z možmi je hodil na njive in polje, spremljal jih je na lov in posedal z njimi ob iezeru, kamor so hodili na ribolov. Pogosto so gledali tega visokega človeka v ruski bluzi, kako je šel za plugom, ne da bi spregovoril eno samo besedo. * V moskovskem pre;skovalnem zaporu je nastalo veliko vznemirienie, ko so zvedeli, da je ujetnik zbežal. Ko je paznik v jutru po oni noči. ko je Sandor ubežal, prinesel v celico juho, ie ostrmel, ko je videl, da je celica prazna. Nadzornik ječe ga je takoj zaslišal. Ključavnica ječe je bila nepokvarjena. Okno, visoko pri strehi je bilo odprto. Na mizi je stal stol. Izgledalo je, kot da je jetnik na ta način pobegnil. Bil je velik in je okno lahko dosegel. A kako ie dalje prišel, tega niso mogli uganiti. Mu je mogoče kdo odprl vrata celice? Ali pa mu ie mogoče kdo vrgel skozi okno orodje, da jih je mogel sam odpreti. Uvedli so strogo preiskavo. Vratarja so mučili pri zaslišanju, a ni mo^el izpovedati ničesar drugega kot to, da je imel običajno pregledno službo. Za Sandorjem so poslali tiralico in obvestili obmejne oblasti naj pazijo nanj in če ga dobe, naj ga pridržijo. (Dalje prih.) Kedeli&t 5. LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 8.00: Golobic Rudolf igra na harmoniki: Stolz: Pomladanska parada, koračnica. Dunajevski: Srca, tango. Golobič: Spominčica, polka ma-zurka. Strauss: Zaklad, valček. Golobič: Slovensko srce, venček slovenskih pesmi. Gloz: Nocoj, tan-og. Rombert: V maju, poč. valček. Golobič: Naše veselje, polka. Vmes citraške točke na ploščah: Freun-dorfer: Prešerna koračnica. Po višinah, lendler. Cez gore in doline, koračnica. Veselje v gorah, lendler. Loffelmeyer: Monakovski otroci. Damberger: Pozdravi iz Štajerske. 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Radijski šramel: Schramel: Umetnost in narava, koračnica. Parma: Triglavske rože, valček. Se-dlaček: Za naš svet, venček. Junek: Terpsihora, polka. L. Bella: Mali samovar, valčkova pesem. Parlov: Volga, tango. Zupane: Naprej, koračnica. 10.00: Verski govor (g. dr. Gvido Rant). 10.15: Prenos cerkvene glasbe iz zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano: Sattner: Mašna. Zelez-nik: Daritvena. Svet. Kimovec: Ob-hajilna. Tome: Blagoslovna. Jezusova oporoka. Čudovit si v svojih svetnikih. Sattner: Znamenje. Hlad-nik: Večerni zvonček. 11.00: Godba grenadirske garde igra (plošče): Mancinelli: Kleopatra, zmagoslavna koračn. Foulds: Keltska suita. Sullivan: Mikado, operetni venček. Dvorak: Humoreska. 11.30: Koncert. Sodelujeta zbor »Grafika« in Radijski orkester: I. Kosi: Geslo. Prelovec: Nageljni rdeči. Pavčič: Deklica, ti si jokala. Jaki : Kralj vinogradov, uvertura. Ada-mič-Bernard: Molitev. Dolinar: Na cvetno nedeljo (zbor in orkester). Savinšek: Rdeča lučka (zbor in orkester). Rahmaninov: Preludij. Dvorak: Valček v A- duru. Hoch-reiter: Gosposvetski zvon. Vodopi-vec: Ob poti tam za vasjo. O. Dev: Soči. Gregorc: Vaška suita: Uvod — Jutro — Pošta trobi skozi vas — Pri mlinu — Otroci — V mraku — Vojaki se vračajo. 13.00: Napovedi. 13.20: Operni spevi ob spremljevanju klavirja. Poje g. Marijan Rus, član zagrebške opere, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek: Gounod: Podok-nica Mefista iz op. Faust. Delibes: Spev Nilakante iz op. Lakme. Do-nizetti: »Dulcamare iz op. Ljubav-ni napoj. Verdi: Balada Feranda iz op. Trubadur. Musorgski: Pesem Warlaama iz op. Boris Godunov. Smetana: Spev Kecala iz op. Prodana nevesta. Vmes plošče: operni odlomki. (Oddaja prekinj. od 14.30—17. ure) 17.00: Kmetijsko predavanje: Gospo- f&hunja darska navodila in tržna poročila. 17.30: Revček Andrejček, ljudska igra (člani Radijske igralske družine). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura: Strossmajer in beograjska nadškofija (dr. Jovan Ra-donič). 19.50: Samospevi g. Toneta Petrovči-ča, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek: A. Nedved: Na tujih tleh. Srce sirota. Ipavic: Čez noč. Premrl: Bil kralj nekje je. Dolinar: Seme-niščnik. R. Savin: To je tako. Čarne tvoje so oči. V. Parma: Poslednja noč. R. Savin: Tam nad jezerom. 20.30: Za krajši čas, igra Radijski orkester: Gregorc: Svojim prijateljem, koračnica. Fr. Rust: Življenje polno sonca, tango. Komzak: Ba-denska dekleta, valček. Rineš: Balkanski zvoki, potpuri jugoslov. melodij in plesov. Lohr: V lepi dolini Isar, valček. Winkler: Poulični pevec iz Napulja, tango. 21.15: Violinski koncert g. prof. Karla Rupla, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek: Handel: Sonata v D- duru. Adagio — Allegro — Larghetto — Allegro. J. S. Bach: Preludij iz E-dur partite za violino solo. Mozart: Andante. Debussy: Sonata: Allegro vivo — Intermede — Finale. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za ples in dobro voljo (plošče): Waldteufel: Vedno ali nikoli, valček. Lehar: Ciganska ljubezen, valček. Stelibski: Še enkrat, tango. Dobeš: Nad Grmado, tango. Berlin: Brez ritma, fox, Letošnji poljubi, poč. fox. T. Evans: Zazibalka, paso doble. Fr. Lombardo: Gos visoko visi. Bund: Madeleine, valček. Zaljubljena igra, fox. Niel: Pareška polka. Schlichting: Križna polka. Castroll: Plamen, tango. Olivieri Rastelli: Groteskni fox. Konec ob 23. uri. BELGRAD 437.3-686 20 kw 9.30 Prenos bogoslužja iz Saborne cerkve. 12 O- 13 Radiodnevnik. 13.10 Dueti. 13.40 Napovedi. •. 13.50 O- 16.20 Predavanje. 16.40 Narodni koncert. 17.45 & šramel kvarteta. 18.30 O- 19-30 Nacionalna ura. 19.50 Dnevna reportaža. 20 Koncert vojaške godbe. 21 Narodne pesmi. 22 Napovedi. •. 22.15 Prenos $ iz restavracije. BELGRAD H. 6.45 Himna. Napov. •. 7 O- 7-45 *■ 8 Poroč. v tujem jeziku. 13 Himna. Napovedi. Poročila. 13.10 Koncert. 13.40 Q. 14 Predavanje. 14.15 •. 18 Himna. •. Predavanje. 18.30 Predavanje v tujem jeziku. 19 • v tujih jezikih. 19.30 Zanimivosti. 19.50 Reportaža. 20 Balkanski radiodnevnik. 20.45 •. 21 $. 21.30 • te inozem. 21.45 • v raznih jezikih. 22.30 ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 11 Prenos bogoslužja iz Marijine cerkve. 12 Zvonjenje. 12.01 $ radijskega kvarteta. 13 Radiodnevnik. 13.15 O- 16.30 16.45 Tamburaški 17.45 Katedrali«: Iz zgodovine Zagreba. 18 Otroška ura. 19 Predavanje. 19.15 0. Napovedi. 19.30 Nacionalna ura. 20 Klarinet. 20.30 Recitacije. 20.45 športna •. 21 Zabavni koncert. 22 0. Objave. Napovedi. 22.20 Plesna glasba. 23.15 Radio roman. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6.45 Jutranja oddaja. 7.30 O- 7-50 •■ 9 Prenos bogoslužja. 11 Književno predavanje. 11.30 Praga. 12 Zvonjenje. 12.05 0. Napovedi. 12;30 Brno. 14.05 O- l4-30 Oddaja za Podkarpatsko Rusijo. 15.15 Predavanje in 17.10 O- 17.40 Plesna glasba. 18 Prenos. 18.45 O- 18.50». 19.35 Aktualnosti. 19.45 O- 20°5 Prenos. 20.30 Praga. 21 Predavanje. 21.10 Narodni koncert. 22 Praga. 22.15 ». 22.25 Praga. 23.15 Prenos <£. BRNO 825.4-922 32 kw 6.45 Praga. 9 Violinski 9.15 Praga. 9.30 Narodne pesmi. 11.15 O- l2-40 Za* bavni koncert. 13.50 Kmetijska ura. 15 Praga. 17.40 Nemška oddaja. 18.45 ». 18.55 Praga. 20.15 Predavanje. 20.30 Pra-davanje. 20.30 Praga. 21.10 Bratislava. 22 raga. 22.20 ». 22.35 Praga. PRAGA 470.2-852.5 120 kw 6.45 Jutranja oddaja. 7.30 | vojaške godbe. 8 & lahke glasbe. 8.30 Delavska ura. 8.45 i RO. 9.30 Orgelski #. 9.55 Go-podarska ura. 10.10 Salonski kvartet. 10.15 Književna oddaja. 11.25 Nove knjige. 11.3o" 12.05 ». Napovedi. 12.25 O-12.40 Prenos koncerta iz Brna. 15 Mladinska ura. 16.20 Zvočna igra. 17.10 Narodni koncert. 17.40 Predavanje. 17.55 18.25 $ zabavne glasbe. 19 Napovedi. 19.20 | vojaške godbe. 20.15 Predavanje. 20.30 Zbor in orkestei'. 20.55 O- 21 Napovedi. ». 21.10 $ RO. 22.20 O- 2235 Zabavna glasba. SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Jutranja oddaja. 7.50 Prenos bogoslužja. 11.30 12 Narodna glasba. 12.30 ». 12.45 Zabavna glasba. 13.20 Lahka glasba. 16 Kmetijska ura. 17 Otroška ura. 18 4 lahke glasbe. 19 Narodna glasba. 19.30 Godalni trio. 20 Dueti. 20.30 ». 20.55 Filmska glasba. 21.30 Plesna gl. VARŠAVA 1339.3-677 120 kw 7.15 Verski spev. 7.20 8 ». 8.15 »F. I. S.« tekme v Zakopanih. 8.20 Kmetijska ura. 9.15 Prenos bogoslužja. 10.30 O- 12.03 Simfonični koncert (prenos). 13 Predavanje. 13.05 Predavanje. 13.15- $ RO. 14.40 Otroška ura. 15 Oddaja za deželo. 16.30 čelistični L 17 Veseloigra. 17.40 Prenos iz Katovic. 20.15 ». Napovedi. 21.30 Plesna glasba. 23 ». Napovedi. 23.03 »F. I. S.« tekme (•). BERLIN 356.7-841 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Hamburg. 8.20 O-8.55 Bogoslužje. 10 Zabavna glasba. 11 O-' 12 $ vojaške godbe. 14.05 Prenos $ z razstave »Zelenega tedna«. 15.30 Priljubljene melodije. 16 Pisan popoldanski $. 18 Pisan i. 19.20 Prenos koncerta komor- nega orkestra iz Turina (Italija). 20 •. 20.10 $ RO. 22 •. 22.30 Frankfurt. BEKOMtJNSTER 540-556 100 kw 9 <£ pozavn. 9.30 »Pisani ptič«. 9.40 Orgle (O). 10 Verski govor. 10.30 Godalni kvartet. 11.30 Predavanje. 12 £ RO. 12.30 Napovedi. •. 12.40 £ RO. 13.30 Narodne na O- l3-45 Kramljanje. 14 Zabavni $ (O)- 14.20 Prizori. 15.25 Citraški trio. 10.10 Predavanje. 16.35 Prenos. 17.30 Versko predavanje za mladino. 17.50 O-18.25 Predavanje. 18.50 4. 19.30 Napovedi. • . 19.40 Športna •. 20 Bazel. BRESLAU 315.8-950 100 kw 11.20 ^ pevskega društva. 12 Berlin. 14.30 Pisani zvoki. 15.30 Literarno-glas-bena ura. 16 Popoldanski $ RO. 18 Od šlezijskega žita do bavarskega piva. 19 Sodobne pesmi. 20 •. 20.10 Pian 21 Komedija. 22 •. 22.30 Frankfurt. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 8 O- 8 40 •• 1° Prenc>s bogoslužja. 12.30 Koncert RO. 13.05 Zdravniška ura. 14 O- I5 Kmetijska ura. 15.45 Narodna glasba in pesmi. 17 •. 17.10 4 vojaške godbe. 18 Predavanje. 18.30 Arije. 19.40 Športna •. 19.50 Veseloigra. 21.40 •. 22 Prenos 22.45 •. 23 Ciganska godba. BUKAREST 1875.160 150 kw 8.30 Jutranja oddaja. 9.55 Prenos bogoslužja. 13 Napovedi. •. šport. 13.10 Orkestralni f 14.10 Radiodnevnik. 14.30 $. 15.20 Kmetijska ura. 15.35 Narodne pesmi. 16.15 Narodni plesi. 18 Napovedi. Objave. 18.02 PleSna glasba. 19 Zdravniška kronika. 19.15 Pevski 20 Nacionalna ura. 20.15 Zabavna glasba na O-20.50 4 na violinčelu. 21.15 Opereta. DUNAJ 506.7-592 100 kw 6 Hamburg. 8 Telovadba. 8.20 O- 9-30 Dopoldanski $. 10 Bogoslužje. 10.40 Kmečka nedelja. 12 R. Wagnerjev slavnostni koncert. 13 $ vojaške godbe. 14 »Pekovski vajenec in princesa« - pravljična igra. 14.30 J, po željah. 16 Pisan pop. 18 Breslau. 19 Italijanska komorna glasba. 20 •. 20.10 Pisana glasbena prireditev. 22 •. 22.40 $ RO. FRANKFURT 251-1195 25 kw 10.30 O- H 'Slušna prireditev. 12 Berlin. 14 Otroška ura. 14.30 O- 15-15 Narodnost in domovina. 16 Pisan pop. $. 18 Slušna prireditev. 18.45 O- 20 •• 2CU0 »Poljska kri« - opereta. 22 •. 22.30 Zabavna in plesna glasba. 24 Stuttgart. HAMBURG 331.9-904 100 kw 6 Pristaniški 8.35 O- 9-30 Nedeljska glasba. 11 Komorna glasba. 12 Leipzig. 14 Otroška igra. 15 Plesi in pesmi iz Švedskih pokrajin. 16 Zabavni popoldanski koncert. 18 »Mi se učimo glasbe« -slušna prireditev. 19 Dve suiti za orkester. 19.45 Šport. 20 •. 20.10 Sodišče norcev - spevoigra. 21.10 Valčkov večer - igra RO. 22 •. 22.30 Frankfurt. 24 Nočni koncert. KOLN 455.9-658 100 kw 6 Hamburg. 8.15 Nedeljska glasba. 9.30 Veseli zvoki - O- H-15 Vojaški 12 £ vojaške godbe. 14 Popoldanski ^5.30 Otroška ura. 16 Pisane melodije. 18 Poziv tovarišem z vojske. 19.30 Q. 20 20.10 Operetni prenos. 22 •. 22.30 Plesna glasba. 24 Nočna glasba. KONIGSBERG 291-1031 100 kw 6 Hamburg. 8 Slušna prireditev. 8.25 O- 9.10 Bogoslužje. 10.30 Vzhodnopruski originali. 11.30 Vesele Beethovnove skladbe. 12 Pisan opoldanski 14.30 Zabavna glasba. 15.15 Marionetno gledališče. 16 Zabavni & RO. 17.45 Sodba velikih mož o glasbi. 19 Poziv tovarišem s fronte. 20 •. 20.10 Pisan večerni koncert. 22 •. 22.40 Frankfurt. LIPSKO 382.2-785 120 kw 6 Hamburg. 8 O- 8-30 Orgle. 9.30 O-11.30 £ za violino in cimbalo. 12 $ dvojnega kvarteta. 15 • in O- 16 Pisan popoldanski 18.10 Pisan program. 19.25 O- 20 •. 20.10 Dunaj. 22 •. 22.30 Frankfurt. LUXEMBOURG 1293-230 200 kw 8.15 Koncert zabavne glasbe. 9 Kinoor-gle. 9.15 Napevi. 9.30 Vesela glasba. 10.15 Pisan 11.30 Verski govor. 11.45 • . Objave. 12.15 Pisan 13.30 Pesmi. 15.15 Valčki. 15.30 Vesela glasba. 17 Koncert zabavne glasbe. 19 Veseloigra. 19.30 Pisan koncert. 20.40 Predavanje. 20.55 portna •. 21.15 Kino orgle. 22 $ zabavne glasbe. 23 Plesna glasba. 23.30 Plošče. MILAN 368.6-814 50 kw Do 17 Rim. 17 Simfonični koncert. 19.40 šport. 20 •. 21 Pisan $ orkestra Cetra. 22 S. godbe na pihala. 23 •. 23.15 Plesna glasba. MONAKOVO 405.4-740 100 kw 6 Hamburg. 8 Bogoslužje. 8.30 Trio za klarinet, čelo in klavir. 9 Dunajski valčki. - O- 1°-30 Zabavni 11 Slušna prireditev. 12 Leipzig. 15 Vesela otroška ura. 16 Pisan pop. 18 Igra. 18.30 Koncert po željah. 20 •. 20.10 Večer italijanske operne glasbe. 22 •. 22.30 Prenos iz kavarne. 24 Nočna glasba. M. CENERI 257.1-1167 15 kw 11 Komorna glasba. 11.30 Duhavna gl. 11.40 Verski govor. 12 Koračnica in valčki. 12.29 Napovedi. •. 12.40 i mandolin. 13.30 Pevski 16.30 Predavanje. 16.40 Benjamino Gigll in Tito Sschipa -pojeta (O)- 17 Koncert filharmonije. 18.15 šport. 18.35 O- l0-05 športna •. 19.50 •. Napovedi. 20 Zvočna igra. 20.50 Koncert RO. 22.15 Prenos s hockey-te-kem. PARIZ 431.70-695 120 kw 6.30 •. Napovedi. 7.20 športno predavanje. 8.20 O- 8-30 •■ 8-40 O- S-50 £ lahke glasbe. 9 •. Napovedi. 9.10 $ zabavne glasbe. 9.40 O- 9.45 i- 10-15 Kon" .certna ura. 11 Pevski 11.15 O- H-20 Pogovori. 11.35 O- H-40 12-30 Pet;ie' 12.45 •. Napovedi. 13.05 Prenos koncerta iz Niče. 14.15 Prenos z nogometne tekme. 16.15 17.25 O- I7 30 18'30 Prenos. 19 •. Napovedi. 20.15 Zanimivosti. 20.30 Igra. 22.30 •. Napovedi. 22.45 O- 23 Plesna glasba. RIM 420.8-713 120 kw 8.30 •. 11 Maša. 12 Pridiga. 12.30 O-13 •. 13.15 Komed:'ja. 17 Pisan 18.40 športne vesti. 19.25 O- l0-40 športne vesti. 20 •. 20.30 O- 21 4> Italijanskega kvarteta. 21.50 Enodejanka. O- 23 •. 23.15 Plesna glasba. SOTTENS 443.1-677 100 kw 9.40 Zvonjenje. 9.45 Protestantsko bogoslužje. 11 Nedeljski i. 12.25 Kmetijska ura. 12.15 O P° željah. 12.30 •. Napovedi. 12.40 O- P° željah. 14 Gledališko predavanje. 15 Orkestralni koncert. 15.30 Operni odlomki na O- i6 l6'30 O- 16.50 17.10 Plesna glasba. 17.30 O- 18 Verski govor. 18.20 Orgelski ž. 18.40 Verski govor. 19 Orgelski # (nadaljevanje). 19.20 O- I0-30 Športna poročila. 19.50 •. Napovedi. 20 Orgle in petje. 20.20 Klavirski 20.45 Smuška reportaža. 21.15 O- 21-30 Zurich. 22.45 Plesna glasba. STRASBOURG 349.2-859 100 kw 6.20 •. Napovedi. 6.40 Telovadba. 7.20 • . 7.30 Prenos 8 Predavanje. 8.30 8.40 O- 9 •• 9.10 O- 10.15 Kmetijska ura.10.45 Protestantski verski govor. 11.30 Prenos katoliškega bogoslužja. 12 Koncert nordijske glasbe. (RO). 12.30 Objave. O- •• 13-15 RO- l3-40 Gospodarska ura. 13.55 Šahovski kotiček 14.10 O- 15.15 Koncert. 16 Zdravniška ura. 16.15 O- 16-25 £ RO. 17.05 Koncert orkestra in otroškega zbora. 18.15 O- 18.30 Prenos koncerta. 19 •. Napovedi. 19.40 O- 20.15 Pisan večer. 22 Zvočna igra. 23Plesna glasba. STUTTGART 522.6-574 100 kw 6 Jutranji 8.30 Bogoslužje. 9.30 Jutranji koncert. 10.30 O- l2 Berlin. 14 Pravljična igra. 14.30 O- l5-30 Plošče. 16 Popoldanski koncert RO. 18 Breslau. 19 O- 20 •• 2°10 Operetni koncert. -Igra RO. 22 •. 22.30 Frankfurt. 24 Nočni koncert - Haydnov ciklus. TOULOUSE 386.6-776 120 kw 6.30 •. Napovedi. 6.40 Prenos 7.50 & lahke glasbe. 8 Koncert. 8.30 •. Napovedi. 8.40 Prenos koncerta. 9 •. Objave. 19.10 O- 915 Gospodarska ura. 9.30 O-9.45 šolska ura. 10.15 Plošče. 11.20 Pogovori. 11.35 Lahka glasba. 12 O- l2-20 Koncert RO. 13 •. 13.20 Veseloigra. 14.05 Kmetijska ura. 14.35 Igra. 15.45 Prenos koncerta. 16.25 O- 17.45 18.30 Gospodarsko predavanje. 19 O- 19.30 •. šport. 20.30 Pariz. (Prenos iz opere). VATIKAN (kratkovalovna) 11 Oddaja v francoščini na valu 31.06 m, 9660 kc/s. 19 Poročila in predavanje v angleščini na valu 19.84 m, 15120 kc/s. Uamddiek, i LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 12.00: Iz daljnih krajev in dežel (plošče) : Warren: Čarobna noč ob morju (wurl. orgle). F. Arbos: Španski bolero (komorni trio). Bizet: Španska podoknica (orkester). Noči ob La Plati, tango (isti). Ellington: Creolska ljubavna pesem (harmo-nisti). Chamfleury: Ali Baba. Ke-telbey: Pri modrih vodah havajskih. Stahr: Sanje o modrih havajskih nočeh. Winkler: Noči ob južnem morju. Fall Willner: Rože iz Floride, fox in slowfox. Arbos: Arabske noči, fantazija. Maorske pesmi. 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra: Gregorc: Dobrna, koračnica. Raha - Rajhenič: Slovenska humoreska. Jaki: Ljubavno kramljanje, polka - mazurka. Dauber: Zvoki iz Rumunije, potpuri rumun-skih narodnih pesmi. Kotscher: To je godba zame!, pesem. H. Tanterl: Rio, valček. 14.00: Napovedi. 18.00: Iz vsakdanjega zdravstva: O spanju (g. dr. Anton Brecelj). 18.20: Cvetje v glasbi (plošče): Wald-? teufel: Jasminov cvet, valček. Joh. Strauss: Šmarnice, valček. Schumann: Lotosov cvet (Benj. Gigli). Translateur: Kaj cvetke sanjajo, valček. Stein: Orhideja, valse bo-ston. Delibes: Ples cvetk iz »Naile«. 18.40: Melodije Paglovčeve pesmaric ce iz 1.1733. (g. dr. Josip Cerin). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Narodni motiv o zlobni ženi (Petar Ž. Petrovič). 19.50: Zanimivosti. 20.00: Rezervirano za prenos. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Prenos plesne glasbe iz restavracije Emona, igra orkester New Melody-boys. Konec ob 23. uri. BELGRAD 437.3-686 20 kw 6.30 Koračnica. Telovadba. •. O- Navodila za kuhinjo. 11.50 • o vodnem stanju. Objave. 11.59 Nap. 12 Zvonjenje. 12.03 Koncert narodne glasbe. 12.45 O- 13 Radiodnevnik. 13.10 O- 13.40 •. 16.45 | RO. 17.45 4 na violončelu. 18.15 Predavanje. 18.35 Klavirski koncert. 19.05 O- 19.30 Nacionalna ura. 20 Prenos opere iz Narodnega gledališča v Beogradu. 22 •. BELGRAD H. 6.45 Himna. Napov. •. 7 O- 7.45 •. 8 Poroč. v tujem jeziku. 13 Himna. Napovedi. Poročila. 13.10 Koncert. 13.40 O- 14 Predavanje. 14.15 •. 18 Himna. •. Predavanje. 18.30 Predavanje v tujem jeziku. 19 • v tujih jezikih. 19.30 Zanimivosti. 19.50 Reportaža. 20 Balkanski radiodnevnik. 20.45 •. 21 21.30 • diz inozem. 21.45 • v raznih jezikih. 22.30 ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 12 Zvonjenje. 12.01 časopisne vesti. 12.20 Kuhinjska navodila. 12.25 O- 12.55 • . Napovedi. 13.10 O- 13-50 Tržna •. 14 časopisne vesti. •. 16.45 •. Objave. 17.15 18.15 Glasbeno predavanje. 18.50 •. 19.10 Francoščina. 19.30 Nacionalna ura. 20 Simfonični koncert. 22 •. Objave. Napovedi. 22.20 Plesna glasba. 23.15 Ra-dio-roman. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6.35 O- 6.50 •. 6.55 O- 7.10 •. Objave. 7.25 O- 9.30 šolska ura. 10.10 Q. 11.05 Zabavna glasba. 12.02 Kmetijska ura. 12.15 Wagnerjeve skladbe (O)- 12.45 •. 13.05 £ RO. 13.50 Predavanje. 14 Praga. 15.45 Predavanje. 16.05 •. 16.10 Brno. 17.10 Otroška ura. 17.30 O- 17-40 Predavanje. 17.50 O- 18 Prenos. 18.20 W. 18.35 Gospodarska ura. 18.45 •. 19.35 Zanimivosti. 19.45 Slovaške narodne pesmi. 20.05 Veseloigra. 21.10 Brno. 22 Praga. 22.25 O- 23 •. 23.15 W. BRNO 825.4-922 32 kw 6.15 Praga. 7.15 Bratislava. 7.20 Praga. 10.15 Šolska ura. 10.40 Praga. 12 Kmetijska ura. 12.10 Praga. 13.05 Bratislava. 13.50 O- 14 Praga. 15.15 Praga. 15.45 Otroška ura. 16 Praga. 16.10 £ RO. 17.10 Praga. 17.25 Predavanje. 18 •. 18.05 O-18.20 Delavka ura. 18.40 •. 19.25 Pisan večer (RO in soilsti). 20.45 Predavanje. 21.15 Koncert Filharmonije. 22 Praga. 22.20 •. 22.35 Praga. PRAGA 470.2-852.5 120 kw 6.15 Budnica. Telovadba. Godba in petje. 7 • . Objave. 7.15 Bratislava. 8 šolska ura. 9.56 10.15 Brno. 10.40 O- l°-45 ženska ura. 11 O- 11.10 šolska ura. 11.40 O- 12 O- 12-30 •. Napovedi. 13 Bratislava. 15.15 15.45 Predavanje. 16 •. Napovedi. 17.10 Otroška ura. 17.25 Pevski #. 18 Kmetijska ura. 18.10 O- 18.25 Man-dolinistični