?o*tn) urad M21 Ce)ovee — Vertagspostam! MZt Ktagenfurt
tzhaja v Cetovcu — Ertchetnungsor) Ktagenturt
Posamezni izvod 1.S0 Ut., mesečna naročnina 5 šilingov
P. b. b.



BH








Letnik XXX.
::yx':::'.:
%ŠHH
nnjii)


Ceiovec, petek, 9. maj 197$
aann
Ki'^N
Štev. 19 (1709)
Ob obletnici dneva zmage in podpisa državne pogodbe
Jwl o/?/?a;a?Mo Jw powew^/M o^/M^lc/.- ;r/Je^e;lc;?!:co zwage naJ "^c:'Jašlz??!o??! Jva;ječleiwco 7?oJ-pMa Jržavne pogojne.
wa;a 7973 ;e M za we wo/?o-??aroJe vcllča^če?? Ja?! zn /?o ^ 0^!al ta Ji v ZgoJofl?!l. 7aJI "o?-ošM ^lot?c?!cl s??!o jz? t? Jrag? sve-tovnž vojzzž v^lfačlll v a?:tlJaŠ!7t:č-Mo ^ozz/zczjo zzz ;e /?:7 zato $. ??!a; ^73 Zz! HzM pOJčMo vell^, t?Mčl Jo-gOJfM ja; J?MO przZZMOVz!/z ZZTZzZgO
ParZzzzzTM^e z?o;j^c, to ;e Jo??!ačc ^zoizezzi^c t?o;t^e, /:; je ;e prvič v ^goJovl?:l /?orlla za jvo;e lajt??e zzz-^reje zzz ne z z! Mtereje ;?!;?/? o/?laJt-y^of, ^z ;z'zM ?!lMar zzz Mo zzz Mzz-
?!aroJ??e pravice.
Zato vje??! tljtl??!, ^1 to Jožzvel: Z???age JoZMZZ, Že Ja?!ej JVeČa?!0
^Vezzz V aJCjlA pejC!?! /?or^e la ZZ72ZZ-
par;?zar!j/:a peje?w, ^1 ;e jvo/?oJ-^o oJ??;eva7a po zzzzjzTz vaje/? zzz jve-Ja/?tela po gqgJovl/?, zz kateri/? ^Wo ;o že pre; čall j %repezzezz;ezzz pzzčzz^ovzzzzjezM. 7*o ;e M <7zzzz, ^1 S<z ^orošM 57ovfZ!cz zzzMzzr zze ^ozzzo pozzz^z/z — Ja?!, ^o ;e ^ora^a/a zzzz-^ vo;j^a po ?:ašl/? vaje/?, zzc Ja /?l P^Hzz zz fzzje z^eže/e, M; je Mz? zzzzizz, <7ozzzzzčzz, ^z ie ;e že prej jzorzVzz zzzz zfo-"!<zčž zezzz/jz' proZz Zzzjezzzzz rzzzizVjzz, ^z' ^z pre^orzzčz/zz, je zzzzzzzj pzz rzzjz/zz zzze-tc, je Zezjzzj zzž 7*z/o, Mr $o jo zzezzz-^z rzzzczorzzz/zM v wojezzz poNepzz po tRjz zezzz/jz prej poJr/z zzz :zz<7z pre^o "je pozze^/j ^ZrzzTz zzz pogzz^o.
ŽCa^o zfrzzgzzče je M prezzzezzz o^/zz-^tž po pzzrZzzzzzzz/z oz7 ozzegzz prevzezzzzz, ^o M po posre^ouzzzzjzz Mzzzce zz 6*e-že/zzegzz Jzzorczz /zz/žje HarJzzz^e prz-7<zZe/z zzz^topzzz^ž zze^^zzzzjzA zzfiZrzj-s^zjz ^Zrzzzz^, Jzz zzepo^reJzzo žz ro^ zzdcž^Zzčzzegzz gzzzzjzzzzzptzzzzzzzzzzz TVzzZ-"zeMzzzgzz prevzzzzzzejo ojz/zz^Z, ^z jzzzz jo je Mf „jzo/j sprejezzz/jzvzzzz z<z yovr<zž-"zM" že prej o^fopz/ gazz/ezzer Razmer z zzreczzzzzz zza/ogozzz.* ^Za^zva/jzz-tezzz ^e vazzz za zvejZoM zjo jzrerja. TVjegova žzjeja žzzzz' zz zzaz. ^ezjaj ^e zazzzezzzajze wž zz/rzzžezzo zzz z wezzzz nzočzzzz za yzzo^o<7zzo zzz zzez^e/jezzo žfo-roj^o". Ta^o poročz/o zz Vo/Mzez-Zazzg, ^jer jzzzzjž Ježe/zzz ^zzeZzzz^ Jr. ž^arž^c/z prazzz/zzo zzzezzžz ^7*o je Zrejza razzzzrzeZz' pJ/zo/oj^o"/
Rrez Jtzozzza ^zzzo ^orožM ^Jozzezzcz .pzzjzo/o^o" -zz^e Jrzzgaee Jožžv/ja/z Jazz zzzzage ^a^or ogrozzzzza večzzza ^o-^eJzzega zzaroJa, M je v Zezzz Jzzezzzz g/eJaza /e poraz zzz zz „owojzoJz-Ze/jžjz" /e „yozzražzzz^e" zzz .za^eJjze-zzo ojJazZ". 7zz zz Ze raz/zčzze Jzzjzovzze Mzzzzerjezzo^Zž je Zrejza razzzzzzeZz ZzzJz Jogajazzje v /eZzjz zzepozreJzzo po ^ozzczz tzojzze.
^orožM 5/ozzezzcz ze zzzč zze oJrejza-zzzo Zezzzzz Jogajazzja žzz ca^zz, saj se zzzzazzzo sazzzo zej zzašž azzZzjašzsZzezzz' jzorjzž zzz szzojezzza przzaJetzazzjzz zze-posreJzzo v pozzojzzzjz /eZz/z za/zzza/zZz, Ja vsejzzzje Jržavzza pogojna, A;z je jzJa poJpzsazza 7$. zzzaja prej Jzzaj-sezzzzzz /eZz, ZaJz e/ezz 7 — Mz zzzeJ-zzaroJzzž zzzazzžjesZ zzašzjz prazzze.
Č/ezz 7 je zaZo zzasa prazzzea Za^o g/eJe zzzzora &oZ g/eJe zzsejzzzze zzz žzz-ZerpreZaczje zzz zzzMjzor zze ^a^o Ja-rz7o, M ga zzazzz po zzzz/z vo/jz soJz zzasa Jržava a/z v/aJa. /z^aszzje z zzva-jazzjezzz zz JzzajseZz7z /eZz/z po poJpzszz Jržavzze pogojne zzz z/asZz zzajzzozzejsz zzačrZ resevazzja oJprZz/z vprasazzj po-Zozzz Za^o zzzzezzovazzega za zzas a/zso-/zzZzzo zzesprejezzz/jzzzega „presZezzazzja pose/zzze zzrsZe" pa kažejo zza g/eJa-zzje, ^a^or Ja /z/ Zzz7a zzzazzjšzzzsM za-sc/zzza Jo/oez/a v Jržazzzzz' pogoJ/zz /e zaraJz /epsega zzz zze /zz preJsZav-/ja/a o/zfezzzosZz, 7;z jo je spreje/a Jr-žava.
O/z Za&z /zJazzcz zzzzajazzja č/ezza 7 Aoros&z ^/ovezzcz Jzzajsez/eZzzzce poJ-pzsa Jržazzzze pogoJ/ze zza ža/osZ zzz-/ea^or zze zzzorezzzo o/z/zajaZ/ s Za&o sreczzzzzz zzz vese/zzzz razpo/ožezzjezzz, Mz&or /z/ Zo raJ/. NasproZzzo zzas spo-zzzzzz zza Za Jazz pozzovzzo ze/o o/zezzZzzo MzzjrozzZzra z Jejszvozzz, Ja se zzasa
AVSTRjJA PRED FORUMOM OZN:
Strah pred resnico
zato beg k potvarjanju dejstev
V socialnem komiteju ekonom-sko-socia!nega sveta Združenih narodov so — kakor smo kratko poročali že v zadnji številki našega lista — razpravljali o poročilu z nedavnega zasedanja komisije za človekove pravice. Pri tem so v splošni razpravi posvetili posebno pozornost pojavom množičnega kršenja človekovih pravic in osnovnih svoboščin.
Predstavnica Jugoslavije v socialnem komiteju Zagorka Ilič je v razpravi pohvalno ocenila obsežno in vsebinsko pomembno delo komisije za človekove pravice, zlasti pa se je zadržala pri nekaterih vidiikih uresničevanja gospodarskih, socialnih, kulturnih in drugih pravic narodnih manjšin. V tej zve-
Opozorito Avstriji
naj tzpatni
mednarodne obveznosti
Predsedstvo SR Bosne in Hercegovine se je bavilo s pojavi organiziranega zbiranja in delovanja neofašističnih, terorističnih sil v nekaterih državah, katerih zločinska dejavnost je naperjena proti Jugoslaviji. Pri tem so posebej opozorili na tolerantni odnos avstrijskih oblasti do te dejavnosti, kakor je pokazal tudi nedavni proces proti ustašem v Salzburgu. Poudarili so:
„Ta primer in drugi podobni pojavi preraščajo v politično stališče avstrijskih državnih organov, ki je v nasprotju z državno pogodbo, s katero je Avstrija prevzela obveznosti v mednarodnih odnosih."
Avstrijo pozivajo, da opusti politiko toleriranja sovražne dejavnosti z njenega ozemlja zoper Jugoslavijo, kar bi bilo v interesu Avstrije, jugoslovan-sko-avstrijskih odnosov ter miru in sodelovanja v tem delu sveta.
zi je posebej spregovorila Judi o položaju makedonske manjšine v Bolgariji fer slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji.
Zagorka Ilič je spomnila, da so jugoslovanski predstavniki v svetovni organizaciji ob raznih priložnostih izražali zaskrbljenost zaradi nespoštovanja pravic slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. „Šovi-nistične tn neonacistične organizacije na območjih, kjer živita sto-venska in hrvaška manjšina, praktično neovirano ustvarjajo vzdušje mržnje in nestrpnosti ter staino izvajajo pritisk na pripadnike manjšine," je naglasila jugoslovanska predstavnica. Poiožaj siovenske in hrvaške manjšine pa se je posiab-šai tudi s tem, ker avstrijska viada še naprej vztraja pri izvedbi posebnega popisa pripadnikov manjšine, je dejaia Zagorka iiič ter opo-zoriia, da bi posebni popis „pod sedanjimi pogoji neizbežno vodi) k nadaljnjemu zoževanju pravic, ki manjšinama pripadajo na podta-gi avstrijske državne pogodbe ter na podiag) nače) mednarodnih instrumentov o čiovekovih pravicah." Končno je Zagorka Ilič naglasila, da Jugoslavija kot ena od podpisnic drž. pogodbe izraža upanje, „da bo v ietu, ko se hkrati stavi zmaga nad fašizmom in obetežu-je 20-ietnica podpisa avstrijske državne pogodbe, avstrijska viada upoštevata in v praksi uresničita konstruktivne in pravične zahteve siovenske in hrvaške narodne manjšine in tako izvršita svoje mednarodne obveznosti ter prispevata k uresničevanju načet čtovekovih pravic."
Odgovor avstrijskega zastopnika dr. Ferdinanda Mayrhoterja je bil spet enkrot klasičen primer sofizma, k)i se ga poslužuje Avstrija pred mednarodnimi forumi, ko se mora zagovarjati zaradi utemeljenih obtožb, da v odnosu do narodnih manjšin ne spoštuje pogodbenih obveznosti in mednarodnih dokumentov. Ta ..odgovor" je nam-/D<J;e ?M #. strcM:/
Jrž%v% /J;«/? fežM?M ZzMŠMj^??: v Č<MK ?MCtz?7M Šf VfJwo M tzMp<g/% :z podedfMMe ozM Hdc:'o?M//sdČHf MMsf/?!osfZ M; Me do&op%/g Jo g/e-J%Kj% soJo/wg% we;%, M zJJt v prgw'c%/? /JsfwM Je/
s/Jošn/Z? č/ofc^ov//? prgf/c.
Za te e/fMeMtarne prav/ce pa se ?nora?wo MrošM S/ove??c;' JejansM /*or/t/ taJZ še Janes — J^ajset /et po poJp/tK Jržavne pogojne/ 5a/ vew-Jar gre za na! o/*stoj /n naJa/jnj/ razvoj, M je spr/čo povsem zamaJ-nega /n zgo/j Je/nega reševanja č/e-na 7 /n zaraJZ sta/nega pritiska po ne?nšM-na<r:ona/Zsf;čn:7) s;7a/? naša naroJna sMpnost ogrožena že v svoji substanci/ Zato taJI ne moremo še naJa/je čakati niti se pri reševanja oJprtlZ) vprašanj ne moremo več za-Jovo/jlt! s „po/!t:7:o ma/!Z? Mrakov", marveč moramo terjati takojšnjo g/oZ-a/no rešitev vse/? naši/? življenjski/? vprašanj.
V takem vzJašja je zato Jla/og vsekakor /e težko mogoč In je kon-/rontaclja nelzoglkna/ /7/ja/? tema smo koroški S/ovencI pripravljeni za sporazamno reševanje, kar najko/j
očitno Izprlčaje Jejstvo, Ja komo po številni/? spomenica/?, vlogak In preJloglk oJ leta 7933 Jo letošnjega 7973 na željo kanclerja vlaJl ponovno preJall spomenico ok 20-letnlcl pojplsa Jržavne pogoJke, ki pa ko spričo JoseJanjega malenkostnega In nezaJovoljlvega Izvajanja Joločll člena 7 Jržavne pogoJke vsekovala v klstva naše JoseJanje zakteve, venJar prikrojene Janašnjl stvarnosti.
5eJaj je na vlaJl, ali je pripravljena Iskreno In resno spoprijeti se z glokalnlm reševanjem našega vprašanja v sporazama In soJelovanja s prlzaJeto naroJno skapnostjo, ali pa namerava še naJalje kapltallratl preJ nemško-naclonallstlčnlml silami.
Za konec samo še tole.* Na Jan Jvajsete okletnlce pojplsa Jržavne pogoJke se kočemo veseliti naJ vse-klno člena 7 — naše neoJtajljlve pravice; ne moremo pa mimo tega, Ja ne ki IzpoveJall svojega začaJe-nja In še posekej razočaranja naJ poskasl njegove svojevrstne razlage In naJ poraznim zavlačevanjem,njegove rešitve/
dr. Front) Iw)Mer
Ob tridesettetnici zmage nad fašizmom
in dvajsetietnici podpisa državne pododbe
prirejata osrednji siovenski organizaciji — Narodni svet koroških Siovencev in Zveza siovenskih organizacij na Koroškem — v nedeijo 2$. maja 197$ ob 14.30 uri na giavnem trgu v Piiberku
manifestacijo koroških Siovencev
z nasiednjim sporedom:
$ pozdravne besede zastopnikov manjšinskih organizacij iz drugih držav;
#	govora predstavnikov NSKS in ZSO;
#	nastopi pevskih zborov, foikiornih skupin in godbe na pihaio.
Rojaki! Stovenke in Siovenci, miadina!
Zberimo se vsi na manifestaciji, na kateri bomo izpovedati našo neztomtjivo živtjenjsko voijo in podkrepiti našo zahtevo po gtobatni izpotnitvi čtena 7, ki je sad našega doprinosa v boju proti fašizmu.
Na prireditvi bomo z vesetjem pozdraviti tudi predstavnike manjšinskih organizacij iz drugih držav, prav tako pa tudi pripadnike sosednega naroda, ki se nam bodo soiidarno pridružiti v boju za resnično in vsestransko enakopravnost, proti vsakršni obtiki ugotavtjanja, za prijatetjsko sožitje obeh narodov v dežeti.
Prireditev bo ob vsakem vremenu.
W	V nede!jo 25. maja vsi na	W
H MAN!FESTAC!JO KOROŠKtH SLOVENCEV H
Narodni svet koroških Siovencev
Zveza siovenskih organizacij no Koroškem
PREDSEDN!K SLOVENSKE VLADE MARiNC:
Preštevanje manjšine je ukrep
naperjen v omejevanje manjšinskih pravic
Na veiikem zborovanju v Ajdovščini ob tridesettetnici ustanovitve prve slovenske vlade so se minuto nedeljo zbrati mnogi tisoči udeležencev ter vodilni predstavniki slovenskega poetičnega žšvtjenlja in zastopniki iz drugih republik in iz zamejstva. Slavnostni govornik, predsednik izvršnega sveta SR Slovenije inž. Andrej Marinc, je naglasil, da med pomembne dogodke ob osvoboditvi pred tridesetimi leti spada tudi ustanovitev prve slovenske vlade. Ko je nakazat povojni razvoj, je predsednik Marinc ugotovil, da je Slovenija danes na ravni srednje razvitih evropskih držav: po narodnem dohodku na prebivalca je Italijo celo že presegla ter se močno približala tudi že Avstriji.
Ob koncu je Marinc spregovoril tudi o položaju slovenske manjšine v Italiji in v Avstriji ter poudaril, da je tridesetletnica osvoboditve ponovno primeren čas, da se vprašamo, kaj bo z uresničitvijo različnih mednarodnih obveznosti in obljub odgovornih predstavnikov po drugi svetovni vojni glede zagotovitve osnovnih pravic tn svobo-
ščin, torej osnovnih pogojev, da tudi manjšina živi in se razvija svobodno in enakopravno. „Te
pravice niso bite stučajno zapisane v mednarodne sporazume," je dejal Marinc, „marveč so rezuttaf uspešnega antifašističnega boja Siovencev."
Posebej glede Avstrije je predsednik slovenske vlade poudaril:
„Ta mesec mineva 20 tet od podpisa avstrijske državne pogodbe. Njeni pomembni deti ati ceio pretežna večina obvez ostaja še vedno neuresničena. Siovenci na Koroškem in Štajerskem so še vedno izpostavijeni raznarodovatnemu pritisku vetikonemških šovinističnih in neonacističnih etementov, ki se jim s svojim ravnanjem objektivno pri-ktjučuje sedanja avstrijska vtada. Kako naj sicer razumemo poizkus preštevanja manjšine, ko je bito sestavtjatcem državne pogodbe povsem jasno, kje Stovenci žive. Preštevanje manjšine je zato ukrep, ki žeto spominja na rasno-etnična ugotavtjanja iz časa tretjega rajha, ki ga ne moremo drugače razumet! kot ukrep, naperjen v omejevanje manjšinskih pravic."
Dvajset tet zadošča

Predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher je imel na beograjskem radiu pogovor ob 30-letnici osvoboditve, v katerem je zavzet stališče k raznim aktualnim vprašanjem. V zvezti z odnosi med Jugoslavijo in Avstrijo in posebej s položajem slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji je Kraigher poudaril:
Vprašanja kršitve pravic Slovencev in Hrvatov v Avstriji, pravic, ki so zajamčene z avstrijsko državno pogodbo, ne moremo in ne smemo izvzeti iz celotnosti odnosov med SFRJ in republiko Avstrijo. Dejstvo je, da je državna pogodba omogočila celo vrsto postulatov, ki lahko predstavtjajo temelj za demokratično, nevtralno in miroljubno avstrijsko državo. SFRJ je dosledno v svojih že znanih pogledih na odnose med državami zastopala aktivno politiko dobrega sosedstva z Avstrijo in zelo potrpežljivo opozar-
Osrednja prostava
ob 30-!etnici osvoboditve
Osrednja, slovenska prostava ob 30-tetnici osvoboditve in zmage nad fašizmom bo jutri 10. maja ob 11. uri v Ljubljani, kjer bodo odkriti tudi spomenik revoluciji. Na prireditvi pričakujejo več kot sto tisoč udeležencev iz vseh delov Slovenije, pa tudi iz zamejstva — iz Koroške in Trsta ter Gorice. Slavnostni. govornik bo predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher.
Pravzaprav se bo osrednja proslava začela že danes zvečer, ko bodo v Ljubljani odkrili spomenik legendarnemu komandantu slovenske partizanske vojske, narodnemu heroju Francu Rozmanu - Stanetu.
Proslava 30-letnice zadnjih bitk za osvoboditev na ozemlju Slovenije pa bo 17. maja na Poljanah pri Prevaljah, kjer se bodo zbrali predvsem prebivalci koroških občin z obeh strani meje. Slavnostni govor bo imel predsednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič, o pomenu zadnjih vojaških operacij v drugi svetovni vojni pa bo govoril predsednik zveze borcev Jugoslavije Kosta Nadj.
jala avstrijske oblasti, da je uresničitev državne pogodbe temelj za dobre sosedske odnose. Dvajset let nedvomno zadošča, da bi dotočila uresničili, ali da bi vsaj obstajala konkretna dobra votja, da bi pogodbo v vseh njenih določilih uveljavljali. Ha žalost moramo reči ne samo, da pogodba ni bila uresničena, temveč je čutiti, in to v zadnjem času še posebno intenzivno, prizadevanje po reviziji te pogodbe. Kar je bilo po tej pogodbi uresničeno, je bolj rezultat odločnega, vztrajnega boja manjšine in ustreznih jugoslovanskih prizadevanj kot rezultat pozitivnega stališča avstrijskih oblasti do uresničevanja državne pogodbe.
Zdaj smo priče sistematičnih napadov dela avstrijskega tiska in ustreznih odgovornih političnih krogov na našo politiko neuvrščenosti in na naš notranji razvoj socialistične demokracije in samoupravljanja. Dejstvo je, da se na ozemlju Avstrije dogajajo zelo nevarne provokacije skrajne politične emigracije, ki so naperjene proti Jugoslaviji, intenzivno pa delujejo tudi sile mednarodne reakcije, ki jim ne ustreza socialistični samoupravni razvoj in tudi ne neodvisnost Jugoslavije, njena politika neuvrščanja ter njen vpliv v neuvrščenem svetu in državah v razvoju. Avstrijski politični krogi prejkone računajo s podporo teh sil, saj drugače ni mogoče razumeti dejstva, da smo mi edina država, kateri Avstrija ni vrnila kulturnih zakladov, ki so jih v glavnem avstrijski nacisti v uniformah velikega nemškega rajha naropali v vsej Jugoslaviji in odpeljali v Avstrijo. Prav tako je dejstvo, da Avstrija ni vrnita arhivov, ki bi jih morala vrniti že pred petdesetimi leti. Hadaije je zelo pomembno dejstvo, da obstojijo v Avstriji nacistične in paranacistične organizacije, ki v bistvu neovirano delujejo ter tako slabijo in spodkopavajo naše medsebojne odnose.
Vse to naše odnose obremenjuje; te hipoteke nismo dolžni reševati mi, to je dolžna reševati republika Avstrija. SFRJ spoštuje nedotakljivost avstrijskega državnega ozemlja In se je vztrajno in potrpežljivo zavzemala za dobre odnose. Samo če bo Dunaj reševal odprta vprašanja, nas bo prepričal, da si Avstrija iskreno želi dobro sosedstvo, in v teh perspektivah vidimo reševanje položaja jugoslovanskih narodnih manjšin v Avstriji.
Pravosodje in varnostni organi ščitijo nemškonacionaine siie
V zvez; z o/wt//?o /KM^c/ofMrja	štMt/fMtov	K%MMOfHer;%,
š?;' se ;'e /ans^o/etMCTM prot/s/ovens^ew z^orovcnjK „#e:7?M</:'f7Mtd" v M/z/^^rgM postavi/ z% pr<w/ce ^oro%iZ; Movencef (yoroč%/i smo že v zaJnjl števi/^i H%-segg /istg — op. KreJJ, ;e t%č/i K/M^ s/ofcns^Zž) štKt/entov DHTMjK spreje/ posebno Izjavo, -o ^aten met/ t/rHgim podarja;
„ Avstrijsko pravosodje je oksot/i/o enega izmet/ eksponentov so/zdarnostnega gi-kanja, ker se je javno postavi/ prod neonacizma /n za izpolnitev državne pogodke, mora/no pa je pot/pr/o kajskanje ,#einMft/ienstg' proti koroškim S/ovencem. Oksodka Kannonierja je kkrati oksodka solidarnostnega gikanja za pravice koroškik 5/ovencev, enačenje /e-tega s krimina/nimi dejanji, poskas astrakovanja demokratičnik si/ v Avstriji ter odvračanje od aktivne korke za pravice s/ovenske narodne skapnosti na .Koroškem."
Dragačen pa je odnos avstrijskik ok/astvenik organov do neo/ašističnik to/p dar-gerjevega kova, agotav/ja KM. Opozarja na nedavni dogodek na danajski aniverzi, ko so neo/ašistični skrajneži skaša/i razkiti pros/avo JO-ietnice osvokoditve Avstrije, pri čemer podcija k/jak opozori/om ni akrenda ničesar proti neojašistom. Takrat je predstavnik K/aka s/ovenskik štadentov ade/ežence prireditve opozori/ na neovirano zkiranje neojašističnik to/p na Koroškem, ki ce/o pod pokrovite/jstvom visokik deže/nik po/itikov okajajo spomine na tisoč/etni rajk pod zastavo s k/jakastim križem, na dejstvo, da imajo neonacistične si/e na Koroškem to/iko po/itične teže, da se pod njikovim pritiskom razve/jav/jajo zakoni (kot zakon o dvojezičnik topogra/skik napisi/?) in tako s pomočjo pristojnik deže/nik in državnik organov izpodkopavajo zarodke vsakega demokratičnega gikanja.
„Tako proces proti Kannonierja — je da/je rečeno v izjavi KM — kakor najnovejša provokacija neojašistov na danajski aniverzi sta ponovno pokaza/a, da se ojačajejo v Avstriji sde reakcije in neonacizma, ki ne nastopajo /e proti vsakršnema poskasa rea/izacije v državni pogodki zajamčenik pravic, ampak ogrožajo vsako gika-nje v prid napredka in demokraciji. Zato K/ak s/ovenskik štadentov na Danaja ok pri/iki 3C-/etnice osvokoditve Avstrije izpod naci/ašizma poziva v/ado, da v smis/a do/oči/ avstrijske državne pogodke nemadoma prepove de/ovanje nacistične NDP in vsek dragik nemškonaciona/nik in protis/ovenskik organizacij, predvsem ,Karntner Heimatdienst'/"
V Avstriji neonacizem
medtem ko Evropa slavi 30-letnico zmage nad fašizmom
Medtem ko v teh dneh po vsej Evropi obhajamo 30-letnico zmage nad fašizmom ter se hvaležno in v spoštovanju klanjamo spominu neštetih žrtev, ki jih je zahteval barbarski Ffitlerjev režim, se dogajajo v Avstriji stvari, ob katerih se upravičeno zastavlja vprašanje, ali je naša država res že središče neonacizma in neofašizma. Tista Avstrija, ki se po eni strani rada postavlja v pozo „prve žrtve" nacistične agresije (iz te predstave porojene zahteve po popravi škode je nekdanji zahodno-nemški kancler Adenauer zelo domiselno zavrnil z ugotovitvijo, da bi Avstriji lahko vr-
SYew7o pripadnikov
ugrofav//a;o samo fisfi, ki koče/o okrnifi n/ene pravice
Kakor smo poročali že prejšnji teden, je bilo v zadnjem času pred raznimi forumi Združenih narodov obširno govora o manjšinski probiematiki v Avstriji in posebej o neizpolnjevanju tozadevnih obveznosti, ki jih Avstriji nalagajo mednarodne pogodbe in konvencije.
Med drugim je bila razprava o manjšinski probiematiki tudi v pododboru za odpravljanje diskriminacije in za zaščito manjšin, ki deluje v okviru komisije OZH za človekove pravice. V tem forumu je jugosiovanski predstavnik A. Božovič sicer govoril na splošno, vendar ob njegovih odločnih ugotovitvah o neizpolnjevanju mednarodnih obveznosti glede manjšin ter resnih opozoriiih na zlorabljanje popisa prebivalcev v namene prikrajševanja pravic manjšin in njihove končne asimilacije za nikogar ni bilo dvoma, da je pri tem mislil tudi in predvsem na Avstrijo in njeno manjšinsko politiko.
Jugoslovanski predstavnik je spomnil, da je bilo problemu zaščite pravic pripadnikom etničnih, verskih in jezikovnih skupin — gotovo ne brez razloga — posvečenih že več seminarjev Združenih narodov. Posebej je omenil zadnjii tak seminar, ki je bit lani v Ohridu, katerega zaključki kažejo — kakor je naglasil Božovič — da so problemi odpravljanja diskriminacije ter zagotavljanja pravic in zaščite narodnih, etničnih in drugih manjšin postali problemi svetovnega značaja in pomena. Kajti problem zagotavljanja pravic in zaščite manjšin ni važen samo za zagotavljanje človekovih pravic v svetu, marveč tudi za krepitev mednarodnega miru in razumevanja. Zato bi reševanje problema manjšin med državami na podlagi spoštovanja človekovih pravic pripomoglo, da se zgradijo mostovi razumevanja, sodelovanja in prijateljstva med sosedi in bi se omogočilo, da bi ti problemi biti izvor nesporazumov in sporov.
„Na žalost pa se srečujemo z dejstvom," je poudaril jugoslovanski predstavnik, „da v nekaterih državah negirajo obstoj manjšin, medtem ko v drugih, celo v tistih državah, kjer obstajajo jasno definirane obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb,
pravic manjšin ne spoštujejo, ali pa pristopajo k izpolnjevanju obveznosti s tendenco, da bi jih izigrali. Odiočajo se za razne oblike preštevanja, s pomočjo katerih bi lahko pravice apotekarsko dozirali, jih zmanjševali in končno povsem negirali. V enem in drugem primeru je skrajni cilj Isti: odrekanje pravic manjšinam do lastnih svoj-stvenosti, kulture in jezika ter njihova nasilna asimilacija."
Božovič je menil, da se veliko govori o vprašartjah, kot so definicija, subjektivni faktor odnosno želja manjšine, da ohrani svoje tradicije in svOjstvenosti, število pripadnikov manjšine in uradno priznanje obstoja manjšine. Vendar vsi zelo dobro vemo, je dejal Božovič, o čem je govora. Vprašanje je samo, ali pristopimo k problemu v dobri veri, ali obstoji pripravljenost, da se zagotovi spoštovanje pravic manjšin in se Izpolnijo obveznosti, ki izvirajo iz mednarodnih sporazumov. Subjektivni faktor je gotovo važen, ni pa tudi odločilen. Če bi se k vprašanju spoštovanja manjšinskih pravic pristopilo bona fide, se problem subjektivnega faktorja niti ne bi postavljal; v pomanjkanju takega pristopa pa bi se mogel subjektivni faktor zlorabljati in se
zlorablja za trditve, da pripadniki manjšin nočejo koristiti pravic, ki jim pripadajo.
V zvezi z vprašanjem manjšinskih pravic tudi iz odgovorov vlad Izhaja — Ije ugotovil jugoslovanski predstavnik — da ni odločilno število pripadnikov manjšine in da ni problemov, če se pristopa k pravicam manjšin z občutkom zavesti o pomenu manjšin za razvoj dobrososedskih odnosov in za pospeševanje miru ter sodelovanja. „Če pa se k vprašanju manjšin pristopa s predsodki in pomisleki, potem se pripisuje številu poseben pomen kot faktorju, ki bi naj omgočil izmikanje pred mednarodnimi obveznostmi, staino zmanjševanje — ozemeljsko in vsebinsko — pravic pripadnikov manjšin in njihovo prisilno asimilacijo. S tem namenom se govori tudi o štetjih posebne vrste, ki bi se izkoristila za izvajanje pritiska na ljudi, ki bi želeli ohraniti svoje narodnostne, kulturne in druge značilnosti in uživati pravice, ki jim pripadajo."
Glede uradnega priznavanja manjšin pa je Božovič dejal, da je to priznavanje gotovo ena od osnovnih predpostavk, .ne toliko, da se prizna obstoj manjšine, ampak da se večini — kajti problem je v večini in ne v manjšini — prikaže, da je dolžna obveznosti izpolniti ter da je v njenem in v širšem interesu, da spoštuje pravice narodnosti, ki so že stoletja tu in so se ktjub pritiskom obdržaie ter imajo pravico do tega. Toda kakorkoli že so važni uradno priznanje in pravni akti, nič manj ni pomemben občutek dolžnosti določene države, da gotovemu številu svojih državljanov — kajti gre za njene lojalne državljane — ustvari pogoje, da ohranijo svojo tradicijo in svoj značaj in da v praksi uživajo pravice, ki jih jim dajejo ustava in drugi dokumenti."
nill kosti Adolfa Ffitlerja), po drugi strani vsebolj postaja torišče svobodnega izživljanja in širjenja nacistične miselnosti.
Tudi iz najnovejšega časa je dovolj dogodkov, ki to potrjujejo in dokazujejo. Naj omenimo le provokacijo neonacističnih pretepačev, ki so hoteli razbiti proslavo 30-letnice zmage na dunajski univerzi; varnostni organi
—	čeprav so bili pravočasno obveščeni — niso čutili dolžnosti, da bi poskrbeli za red; očitno se niso hoteli zameriti neonacistom. Povsem drugačna pa je .službena vnema" oblasti
—	primer Kannonierja! — takrat, ko gre za .ukrepanje" proti naprednim demokratičnim silam.
Naravnost izzivalen primer pa je tudi zadnji proces proti skupini neonacističnih atentatorjev na Dunaju, ki so bili deloma obsojeni na zelo mile kazni, deloma pa sploh oproščeni, čeprav je bilo dokazano, da so s svojim dejanjem ogrožali življenje več sto ljudi. Gre za skupino desetih neonacistov, ki so leta 1972 vrgli bombo v nek dunajski kinematograf ter si le nekaj tednov pozneje izbrali tudi še neko policijsko postajo za cilj svoje .dejavnosti". Vendar so bile sodne oblasti izredno prizanesljive ter so — v kolikor so atentatorje sploh obsodile — izrekle tako malenkostne kazni, da bi jih lahko smatrali kot nagrado za protizakonito dejavnost.
Predvsem pa se sodišče ni hotelo baviti s političnim ozadjem, namreč z dejstvom, da so atentatorji pristaši odnosno člani zloglasne Burgerjeve NDP. Celo državni tožilec je za glavnega obtoženca ugotovil, da se že mnoga leta udejstvuje v krogih, v katerih bolj ali manj prikrito gojijo nacistično miselnost. Kljub temu pa sodišče ni videlo .vzroka", da bi ukrepalo v smislu zakonov in določil državne pogodbe, ki izrecno prepovedujejo vsakršno obnavljanje nacistične miselnosti in dejavnosti. Nasprotno: mirno je dopuščalo, da so obtoženci celo sodno dvorano zlorabili za svojo politično manifestacijo.
Na nedeljski svečanosti v bivšem nacističnem taborišču smrti Mauthausen je zvezni predsednik dr. Kirchschlager dejal, da Avstrijo teži breme nekdanjega trpljenja mnogih ljudi, ki so bili žrtve .satanskega dejanja fanatikov neke ideje". Toda ob zadnjem razvoju v Avstriji je treba ugotoviti, da Avstrijo ne težijo le bremena iz preteklosti, marveč z veliko težo pada nanjo tudi krivda iz sedanjosti — namreč odgovornost za nemoteno zopetno oživljanje nacizma, ki v različnih oblikah vedno bolj predrzno dviga glavo, naj bodo to potem atentati in izzivanja NDP-jevskih pristašev na Dunaju ali pa razstreljevale! partizanskih spomenikov ter hujskači proti Slovencem in njihovim pravicam (npr. geslo .Veliki strup, slovenska gimnazija!" na zborovanju KHD) na Koroškem.
Odgovornost za vse to nosijo pristojne oblasti, odgovornost nosijo merodajni politični dejavniki, ki nočejo izpolnjevati zakonitih in mednarodnih obveznosti, da bi pravočasno zaustavili ta nevarni razvoj!
Odprto pismo esperantistom v Avstriji:
Protest in poziv
zaradi poiožaja siovenske in hrvaške manjšine
Zveza esperantistov Jugoslavije je sprejela posebno Odprlo pismo esperantistom v Avstriji, v katerem izraža zaskrbljenost zaradi izostrenega poiožaja siovenske in hrvaške narodne manjšine v Av-!triji. Odprto pismo je biio posredovano sredstvom obveščanja v Ju-Soslaviji, p,ay fako p„ ^^i jugosiovanskim organom obtasti, avstrijskemu veieposianištvu in konzuiatom, avstrijskim organizacijam esperantistov, organizacijam esperantistov v sosednih državah ter vodiinim mednarodnim esperantskim organizacijam.
Odprto pismo, s katerim se tudi esperantisti vključujejo v priza-dejanja za pravično in zakonito reševanje manjšinskega vprašanja v Avstriji, ima naslednjo vsebino:
Esperantisti v Jugoslaviji že ne-kaj let z zaskrbljenostjo spremljamo stalno slabšanje položaja slovenske in hrvaške manjšine v sosednji Avstriji. To stanje se vedno bolj zaostruje z gonjo, kt se je zabela z nasilnim odstranjevanjem dvojezičnih krajevnih napisov v krajih, kjer živita dve narodnosti.
Takšno početje je za nas popol-rtoma nerazumljivo. Nerazumljivo loto, ker so taki napisi, kot izraz jezikovne enakopravnosti, na dvojezičnih področjih v Jugoslaviji in V vseh demokratičnih deželah samoumevni in ne motijo večinskega naroda.
Z zaskrbljenostjo spremljamo to 9anjo, ker vzdušje nestrpnosti med narodnostmi ogroža že ustvarjene Prijateljske odnose med sosedi, ki smo jih gojili v zadovoljstvo obeh strani. Kot esperantisti smo zaskrb-
ljeni zato, ker so načela enakopravnosti jezikov, strpnosti med narodnostmi in prijateljsko sožitje izhodišča gibanja, kateremu pripadamo. Zato odklanjamo vsakršno jezikovno prisiljevanje, vsakršno narodnostno zapostavljanje in kakršnokoli nespoštovanje osnovnih človekovih pravic, med katerimi' je tudi materin jezik.
Iz zgodovinskih izkušenj in iz pouka nedavne preteklosti vemo, da se iz šovinističnih konceptov in narodnostne nestrpnosti rodi le teror in vojna. Da se je le enotna fronta demokratičnih sil uspela upreti fašističnemu razčlovečenju lin da je le taka enotnost demokratičnih sil uspela in še danes uspeva usmerjati razvoj sveta po načelih demokratičnosti, enakopravnosti in medčloveške strpnosti.
Ker so esperantu botrovala ista
načela demokracije in humanizma, se prav dobro zavedamo, da le v takem vzdušju esperanto lahko živi in se lahko uveljavlja. Zato pojavi, kot srna jim priča na avstrijskem Koroškem in še v nekaterih drugih delih sveta, opozarjajo ves demokratični svet in zato tudi esperantiste na nevarnost in budnost.
Upoštevajoč dejstvo, da je današnja Astrija nastala kot žrtev fašizma iz pogodbenega sporazuma zmagovitih demokratičnih sil nad fašistično tiranijo, oživljanje takih nacističnih pPjavov v Avstriji razumljivo in upravičeno dviga protest vsega demokratičnega sveta. Jugoslavija, katere narodnosti so neposredno ogrožene, s tem večjo pozornostjo spremlja fašistične izpade v sosednji deželi, s katero smo vedno hoteli in tudi v bodoče želimo živeti v prijateljstvu in dobrem sosedstvu.
Zaskrbljeni, vendar odločni, protestiramo proti jezikovnemu zapostavljanju, narodni nestrpnosti in ogrožanju obstoja slovenske in hrvaške narodnostne manjšine, ki sta postali žrtev oživljenega fašističnega in šovinističnega besa samo zato, ker so se njuni pripadniki roditi v slovenski ali hrvaški družini v mejah sosednje Avstrije; izražamo solidarnost
z vsemi demokratičnimi naprednimi silami v njihovem boju proti skupnemu sovražniku tn
pozivamo
avstrijske esperantiste in njihove prijatelje, naj okrepijo skupno demokratično fronto z javno obsodbo jezikovne diskriminaaije v lastni državi in v svetu sploh, saj se iz jezikovnega razlikovanja rojeva nova kulturna, politična in tudi gospodarska diskriminacija, nezdružljiva z osnovnimi človekovimi pravicami.
Priložnost zavzeti stališče k temu pozivu bodo imeti esperantisti Avstrije in mnogih drugih držav že v naslednjih dneh. Kajti jutri se začne v Beljaku 27. mednarodni kongres železničarjev-esperantistov, ki se bo do 16. maja bavi) z raznimi problemi širjenja in uveljavljanja tega mednarodnega jezika.
au!a
siovenica
Celovec
Pauiitschgasse 5-7
vabi
n a
razstavo grafik in mate ptastike
Janeza Bo!jke
ki bo odprta od 9. do 24. maja 1975 od ponedeljka do petka med 13. in 17. uro, ob sobotah pa med 9. in 13. uro.
Prisrčno vabijeni!
Tudi te obveznosti
na!aga Avstriji državna pogodba
Pd/roJnj; tederr 77MM:/o Gajser /er od podpzM awfr;';$^e dr-žavMe pogodbe, s katero je posta/a naša do77!otd?M spet saverena, Meodfd?M tn deH?o^r%tr'č?M držati. 7% (/ržavna pogodb pa na/aga dvsfnj;' :%d: do/očerre o/^eznosf/, wed tewf rMs/ednje.*
^ Čien 6 — Čiovekove pravice
1.	Avstrija bo ukrenita vse potrebne ukrepe, da bo vsem, ki iive pod avstrijsko suverenostjo, ne oziraje se na raso, spo!, jezik ati vero, zagotovita uživanje čiovekovih pravic in osnovnih svoboščin, vštevši svobodo izražanja mnenja, svobodo tiska in objavtjanja, veroizpovedi, poetičnega mnenja in javnega združevanja.
2.	Avstrija se nadaije obvezuje, da zakoni, veijavni v Avstriji, no bodo ne po svoji vsebini ne pri izvajanju povzročiti diskriminacije med prebivatci z avstrijskim državtjanstvom g!ede na njihovo raso, spot, jezik in vero, bodisi giede na njihove osebnosti, iastnino, de!o, pokticne in finančne interese, njihov pravni poiožaj, poiitične in državijanske pravice a!i na kakem drugem področju.
#	Čten 7 — Pravice siovenske in hrvaške manjšine
1. Avsttijskt dfiavtjan! ,)oven,ke in hfvakke manjiine na Kotoikem, Gradiščanskem in Štajerskem uiivaja iste pravice pod enakimi pogoji kakor vsi drugi avstrijski driavijani, vktjučno pravico do svojih lastnih organisacij, sborovanj in tiska v svojem iastnem jetike.
!. Avstrijski driavijani siovenske in htvaike manjiine na Koroikem, Gradiščanskem in štajerskem imajo pravico do osnovnega pouka v sioven-skem aii hrvaškem jetike in do sorasmernega števiia iastnih srednjih šot; v tej sveti bodo šoiski učni načrti pregiedani in bo ustanovljen oddetek šoiske nadzorne oblasti ta siovenske in hrvaške šote.
!. V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in štajerske s stovenskim, hrvaškim ati mešanim prebivatstvom je siovenski ai) hrvaški jetik dopuščen kot uradni jetik dodatno k nemškemu. V takih okrajih bodo označbe in napisi topografskega značaja prav tako v stovenščini ati hrvaščini kakor v nemščini.
4.	Avstrijski driavijani siovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in štajerskem so udeteieni v kutturnih, upravnih in sodnih ustanovah v teh pokrajinah pod enakimi pogoji kakor drugi avstrijski driavijani.
5.	Dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvaškemu ati siovenskemu prebivaistvu njegov značaj in pravice kot manjšine, se mora prepovedati.
^ Čten 9 — Ukinitev nacističnih organizacij
1.	Avstrija bo dokončata ukrepe, ki so jih na avstrijskem ozemiju že začeti s sprejetjem ustreznih zakonov, ki jih je odobrita zavezniška komisija za Avstrijo, o ukinitvi nacionaisociaiistične stranke in organizacij, ki so združene s to stranko oziroma jih ta nadzoruje, vštevši poiitične, vojaške in poivo-jaške. Avstrija si bo tudi nadaije prizadevata, da bi iz avstrijskega poetičnega, gospodarskega in kuiturnega živijenja odstraniti vse siedi nacizma, da bi tako zajamčita, da omenjeno organizacije ne bodo več oživeie v ka-kršnikoii obiiki, in da bi tako preprečiti vsako nacistično aii miiitaristično dejavnost ter propagando v Avstriji.
2.	Avstrija se obvezuje, da bo razpustita vse fašistične organizacije na svojem ozemiju, tako poiitične, vojaške in poivojaške kot tudi vse druge organizacije, ki goje kakršnokoii dejavnost, sovražno Združenim narodom, aii hočejo ropati prebivaistvo njegovih demokratičnih pravic.
$. Avstrija se obvezuje, pod grožnjo kazenskih sankcij, ki jih je treba takoj dotočiti v sogiasju z avstrijskimi pravnimi predpisi, da bo prepove-daia obstoj in dejavnost vseh omenjenih organizacij na svojem ozemiju.
#	Č!en 19 — Vojaški grobovi in spomeniki
1. Avstrija se obvesuje, da bo spoštovaia, varovata in vsdrievata grobove vojakov, vojnih ujetnikov in v Avstrijo prisiino deportiranih driovijanov saveiniških si) in drugih sdruienih norodov, ki so se bojevaie proti Nemčiji; isto vetja tudi sa spominske piošče, nagrobnike in spomenike v spomin vojaški stavi armad, ki so se na avstrijskem driavnem osemiju bojevaie proti hitierjevski Nemčiji.
Vsa; u ^o/Z&or gre za obveznost/, ;;7? na/agajo zlfstr:;/ ?M-veJeH;' č/en/ Jrža^Me pogoje, TMoramo agočcufrf, r/a /e zlwtrZ;a vse r/os/e; ze/o s/a/*o fzpo/njfva/a svojo r/o/žnost. Po/oža; s/ovens^e :M Arcas^e MMMjsfMe se v fe/? /e:t%7 M;a/? ;asnwr Jo/očt/ow č/ena 7 ute H; Zz/*o/;ša/, v ?nars;&a:ere?w pog/eč/a se je ce/o pos/aMa/. Prav fa^o postav/ja rlvsirfjo v skrajno <žvo?n/j:vo /ač neovirano t/e/ova-nje najrazličnejših s^apfn :'n organizacij, svoje rfa^ovne povezave z nacizmom prav nič ne prikrivajo. Z/astf pa meče senco na ag/ed /Ivsfrije rio/ga vrsfa z/očinskik aienfaiov na grokisča in spomenike protijasističnik korcev — zavezniskik vojakov.
Zato je povsem apravičen očitek, r/a Avstrija Josiej se ni izpoi-ni/a zaapanja, ki so ga ji s podpisom Jržavne pogoJke preti dvajsetimi Zeti izkazaZi vsi tisti narodi, ki so se koriii proti /asZzrMa za svokodo tadi Avstrije/
TOME SVETiNA	278
TRETJA KNJiGA
Brez besed se je zasukal na peti in odšel iz barake. Zunaj [j,e s [bolnimi pljuči zajel svež zrak. Zdela se mu je, da mu je v nosu ostal smrad po ožganem mesu in dimu. Nektje v globinii srca so se mu ta bedna bitja zasmilita. Aii je tudi on posta) slabič? Saj nima moči, do bi prevrnil kanglo z bencinom in pritaknil vžigalico... Nekoč mu je iijhrer dejal, da jih hoče osvoboditi ponižujočega slepila, ki se imenuje vest. Na moč se je trudil, toda kazno je, da jih ni osvobodi). Sele sedaj prihaja čas, v katerem močni posfaijajo slabi zaradi moralnih predsodkov, slabi pa postajajo še močnejši in sčasoma bodo postali celo nesramni . ..
Skoraij zbežal je iz taborišča. Z gnusom se je obrnil sfran, ko je zagledat še nekaj mrtvokov. Videti je bilo, da so se hoteli odplaziti iz tega prekletega kraja, pa so omagali...
Nekoč mu je dejal mafor Wolf, ko sta se pogovarjala o taboriščih, da se svet razvija naprej in ne nazaj <in da taborišča ne prinašajo Nemcem nič dobrega, zlasti pa ne časti. In še fa je dodal, da sta Adam in Eva s Kajnom in Abelom na tej zemeljski obli spočela nekaj hujšega kot zverinjak ...
Zdravnik je opravi) svoje delo naglo in vestno. Genezo! se je nagla preoblekel v civilno obleko. Rahel obču- )
fek kesanja in sramote ga je obšel, ko ga je takšnega zagledal polkovnik von Suler. Avtomobil in šofer zanj sta bila nared. Polkovnik mu je čisto mirno izročal ponarejene listine. General ga je srepo pogledal. V dnu njegovih zenic je hotel odkriti, kaj misli o njem. Ali verjame v njegovo skrivno poslanstvo, ali pa ga ima za dezerterja? Sam sebi se je zdel podoben kapitanu, kii prvi sede v rešilni čoln in odplove od potapljajoče se ladje ...
.Polkovnik von Suler! Upam, do boste v redu spravili te naše prijatelje v roke našim sovražnikom Angležem, ne da bi se jim spotoma kaj pripetila!" Z glavo je pokazal proti tistemu delu kolone, kjer so v črnih mercedesih sedeli cerkveni veljaki in drugi predstavniki kontrarevolucije.
Sedel je v avta in šofer je odpeljal ob stoječi koloni naprej. Pred generalom je zazijalo žrelo predora skozi goro, prepojeno z znojem, sovraštvom, kletvami in krvjo ljudi v zebrastih oblačilih. Ali je topot v novi svet? .Kdove kakšne sadove bo rodila njihova kri?" se je vprašal. .In kdove kakšne sadove bo rodila noša, salj smo jo prelivali po vsej Evropi in še drugod." Spomnil se je na majorja Wol(a. Kaj neki bi mu odgovoril na to vprašanje?
19
Takoj ko je menil, da je general prekoračil Karavanke, se je tudi major Wolf pričet odpravljati na odhod.
Uradi varnostne policije in varnostne službe v Park hotelu so bili podobni zabaviščnemu prostoru po veliki krokariji. Tla so bila nastlana z nepomembnimi papirji, predali odprti, prav tako velike železne omare, kjer so bili shranjeni strogo zaupni spisi in kartoteke. Vse je bito prazno. Peči pa okajene. Po kotih je stalo nešteto praznih steklenic vsakovrstnih pijač. Predstavniki policije so jih popili na račun poraza ...
Uradništvo je bilo izginilo z zadnjim transportom. Vlak je odpeljal navsezgodaj, takoj za dolgimi transporti vojaštva in orožja, ki so se vrstiti že nekaj dni. Major Wol( je ime) poročila, da je predor še prost. Zato je z vla-kom poslal tudi Lotte, čeprav je hotela vztrajali z njim do konca. Ganilo ga je njena privrženost, a vseeno se ni mogel ozirati nanjo. V tem položaju ni bila več v njegovih načrtih. Nekaj poljubov in solz — in izginila je med begunci. Utopilo se je v množici uradništva, moških in žensk, žalostna, drobcena in nepomembna .. .
Že zvečer je izvedel, da vlak ni mogel skozi predor. Tik pred njim so progo razstrelili partizani. Odred in Ozna sta zajela vse umikajoče se ter jih tik pred prihodom enot neke motorizirane divizije odvlekla v gozd.
Negotova usoda Lotte ga je vznemirila. Nenadoma se je počutit kot medved na razbeljeni plošči. Pokanje se je približevalo jezeru. Njegove zaupnice, ki jih je svoj čas tešil tako ali drugače, so mu sporočile, da so odšli k partizanom zadnji moški, ki so vso vojno nihali sem in tja ali celo sodelovali z Nemci. Teh .majskih izletnikov" se ni bal. Jeseniško-bohinjski odred pa se je pomikal proti Koroški in se tudi ni bilo bati, da bi jih napadel. Komandant mesta Bled Niko je zbiral svoje čete na Pokljuki, kamor so šli tudi oddelki Ozne. Kljub temu se ni počutil čisto varnega. Pred nekatj tedni so napadli žandarmeriijsko postojanko v Gorjah, le nekaj kilometrov od jezera, jo požgali in pobili skoraj vso posadko. Zadovoljen je bit, da se je bataljon Vojske državne varnosti, ki ga je svoj čas vodil Tonček, z brigado pomika) proti Trstu. Ti bi mu bili najbolj nevarni.
Vesel je bil, da je izginil Tonček v neko šolo in da razen Nestorja nihče ne ve, kako jim je bil nevaren.
Zveze so še delovale. Iz begunjske kaznilnice je dobit vesti, da jo napada Koroški odred. Naročil je poveljniku, ndj se držt. Jetnike so imeti zaptte samo za vsak primer:
(3. Kutturni festiva! SKD v Giobasnici uspešno zaključen
Je slovenščina enakopravna?
Slovensko kulturno društvo v Globasnici je v dneh od 1. do 4. maja teto: priredita 3. Kulturni testival v prodorih pri Šobarju v Globasnici. Globaški prosvetaši so tudi teto: pripraviii vrsto kuiturnih in tudi zabavnih prireditev, ki so privabiie števiine obiskovaice od blizu in daleč. Globaško SKD je s tem festivaiom ponovno izpričaio svojo iivtjenjsko moč in visoko kutturno stopnjo, pa tudi tesno povezanost s sosednjimi prosvetnimi društvi ter z društvi v matični Sloveniji.
Kulturni festival v Globasnici je otvorila domača igralska sekcija z Molierovo komedijo „Mojster Zgaga ali — vedno ob pravem času", katero je režijsko pripravila Anita Hudi. Drugi dan Kulturnega festivala v Globasnici je bil posvečen narodno zabavni glasbi. Koncertiral je ansambel „Toneta Kmetca" in moški kvintet iz Ptuja. Tudi na sobotni prireditvi so v Globasnici nastopali gostje iz Slovenije oz. Hrvaške. Popoldne je bila lutkovna predstava lutkovnega odra DPD „Svoboda" Ptuj, zvečer pa je nastopala folklorna skupina OSS Nede-lišče iz Hrvaške. Zaključna in slavnostna prireditev 3. Kulturnega festivala v Globasnici je bila v nedeljo 4. maja popoldne. Na sporedu je bil recital „Umr!i so, ko je cvetel maj", katerega je pripravil Oder 73 (dramska sekcija SPD „Edinost" v Pliberku) in ga je režirala Anita Hudi, nastop mešanega pevskega zbora .Peca" SKD Globasnica ter moškega zbora .Franc Leder Lesičjak" SPD .Edinost" iz Štebna in mladinske folklorne skupine SKD Globasnica. Zvečer pa je bila še plesna zabava na kateri sta sodelovala ansambel .Fantje iz Podjune" in .Veseli Gorenjci" iz Radovljice.
Čeprav je letošnji 3. Kulturni festival SKD v Globasnici bil soočen z neugodnimi termini, ker je v istem času bilo še vrsto drugih prireditev, je prireditelju vendarle uspelo pridobiti zadovoljivo število občinstva, saj so vse prireditve bile dobro obiskane, posebno slavnostna prireditev v nedeljo. Ob tej priložnosti je predsednik SKD v Globasnici Luka Hudi lahko pozdravil vrsto uglednih gostov, med katerimi so bili jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Bojan Lubej, predsednik nadzornega odbora ZSO Karel Prusnik - Gašper, podpredsednik NSKS dr. Matevž Grilc, globaški župan Albert Sadjak, šolski nadzornik Rudi Vouk, tajnik Slovenske prosvetne zveze Andrej Kokot ter predstavniki kulturnih organizacij občine Ravne, Maribor in Ptuj.
2e uvodoma smo zapisali, da je letošnji Kulturni festival v Globasnici bil velik uspeh. Vse prireditve so bile na visoki kulturni ravni. To je velikega pomena prav letos, ko praznujemo 30-letnico zmage nad fašizmom ter 20-letnico podpisa avstrijske državne pogodbe. V tem znamenju je bila tudi nedeljska prireditev globaškega kulturnega festivala. V tem smislu so bila tudi izvajanja
govornika Karla Smolleja, ki je ob tej priložnosti opozoril na doprinos koroških Slovencev k protifašističnemu gibanju in s tem tudi k osvoboditvi izpod nacističnega terorja, in na obveznosti, ki jih je Avstrija sprejela ob podpisu državne pogodbe, zlasti na člen 7 v katerem so zajamčene pravice narodnostnih skupnosti v Avstriji in na katerih izpolnitev koroški Slovenci 20 let po osvoboditvi še vedno čakamo.
Tudi recital .Odra 73" je bil posvečen 30-letnici zmage nad fašizmom. Pod naslovom .Umrli so, ko je cvetel maj", so mladi recitatorji prikazali pretresljive dokumente — poslovilna pisma na smrt obsojenih — nedolžnih žrtev fašizma, ki jih je Hitlerjeva morilska horda zadnjo vojno uničila nekaj milijonov. Recital je bil povezan s pesmimi partizanskega pesnika Kajuha ter s primerno glasbeno spremljavo. Recital je sestavila Anita Hudi in moramo priznati, da ji je uspelo napraviti
učinkovit pogled v tiste temne dni najtežje preizkušnje slovenskega naroda v letih 1941—1945.
V drugem delu prireditve so, kot že zapisano sodelovali domači in pevci .Edinosti" iz Štebna, oboji pod vodstvom Janeza Petjaka. Posebno razveseljiv je bil nastop mladih folkloristov v Globasnici, ki so se ob tej priložnosti prvič predstavili javnosti. Kot znano je te mlade fante in dekleta Slovenska prosvetna zveza lani poslala v kolonijo v Preddvor, kjer so se pod vodstvom tamošnjih strokovnjakov priučili osnovnih veščin folklornega plesa. Doma pa jih je za nastop pripravila Ema Hudlo-va in ji tem potom čestitamo k uspešnem vodenju skupine.
Ob koncu naj še povemo, da je v dneh 3. Kulturnega festivala SKD v Globasnici v zgornji dvorani bila likovna razstava slikarjev amaterjev, ki so se predstavili s svojimi slikarskimi dosežki. Predsednik SPD Luka Hudi je ob koncu prireditve zaslužnim prosvetašem domačega društva izročil posebno priznanje za njihovo dolgoletno delovanje na kulturnem področju.
Vsem, ki so doprinesli k uspešnemu poteku letošnjega 3. Kulturnega festivala v Globasnici velja vse priznanje.
Koko je dejansko z .enakopravnostjo" slovenščine pri uradih in pred sodišči, kažeta dva najnovej-ša primera. V ponedeljek 5. 5. 1975 je neka stranka na celovškem okrajnem glavarstvu na oddelku za potne liste (soba št. 28) vprašala, alti se more posluževati slovenskega jezika. Odgovor je bil zelo kratek: .Gehns noch Laiboch und redens unten teutsch!" Ko je dotični odgovoril, da ga prav nič ne briga, kako poslujejo v Sloveniji in da ne pozna pogodbe, ki bi jugoslovanske oblasti obvezovala enako kot avstrijska državna pogodba, je uradnik menil .Dos is a Schikane, wos sie mit mir vur-hobn." Bil je mnenja, da stranka nima pravice do uporabe slovenščine, ker obvlada nemščino. Ta pravica pristoja menda samo osebam, ki ne obvladajo nemškega jezika. V pogovor je posegla uradnica, ki je korektno pripomnila, da ima stranka pravico uporabljati slovenščino, čeprav obvlada nemščino. Toda uradnik je ostal pri svoji razlagi. Pripomnil je, da imajo v hiši sicer tolmača, vendar da stranki prav zaradi znanja nemščine ni na razpolago.
NikoH ne bomo pozabili grozodejstev barbarskega nacizma
Al/Ma/o soboto /u ner/e/jo se je o^rog 70.000 prot/fa-Lstov /u	^r/porn/^ov /z s&oro vse Evrope, werf
n;z'?7u raj/ uaJ sto ^orošUA 5/oveMcev ar/e/ežl/o 30. o^/eturce osvoboditve t%bor:še% srurt: v MaarAaasua Zgorujem Avstrijske??!. Afed števi/rrirui visokimi gosti strt /?//a far// zvezni minister za obrambo Liitgen-dor/ in zvezni prezident dr. Ear/o/f /Urcbscb/dger, ki je v svojem spominskem govora obsodi/ grozodejstva bivšegg faJAt/čnfga sistema.
Koncentracijska taborišča, ki jib je nacistični režim v /etik od 793$ do 7943 zgradi/, naj bi s/aži/a samo enema namena, da bi saženjsko izrab/ja/i in nato ani-či/i vse svoje sovražnike v skoro vsej Evropi. 5amo v taborišča 37aatkaasna je bi/o od /eta 793$ pa do /eta 7943 več kot 206.000 /jadi, ki so bi/i obsojeni na saženjsko de/o v kamno/oma in nato na smrt od /akote, obnemog/osti in zverinskega trpinčenja. Nad 770.000 /jadi je v tem taborišča zgabi/o živ/jenje. Največji sovražnik č/oveštva nemški nacizem je z/asti v Maat-kaasna pokaza/ vse svoje sadistično znanje v mačenja nedo/žnik /jadi. Tako so .ST-ovski abija/ci 76. Jebraar-ja 7943 sovjetskega genera/a Karbiševa nagega po/i-va/i tako do/go z vodo, da se je spremeni/ v /edeno gmoto. V spomin na to zverinsko dejanje, ma je sovjetsko /jadstvo v taborišča postavi/o spomenik, ki ga predstav/ja kot /eden sta/agmit. Tod taboriščem je kamno/om iz katerega so sestradani sažnji mora/i strmo navzgor nositi tadi do 30 kg težke ska/e, s katerimi so gradi/i taborišče. Navpično steno nad dnom kamnoloma so 35-ovci imenova/i .steno pada/cev", ker so tam nesrečnike peka/i preko roba stene, da so se na dna abi/i. Ce/e skapine nizozemskih Zidov so na ta način naš/e smrt pod navpično steno. Stopnice, ki pe/jejo iz dna kamno/oma navzgor do taborišča, se imenajejo
.Stopnice smrti". Na tisoče /jadi so tam postre/i/i a/i pa so bi/i abiti od padajočega ska/ovja. 2. /ebraarja 7943 je 300 sovjetskih o/icirjev pobegni/o iz taborišča. Samo osem jih je prežive/o, vse osta/e pa so pobi/i kot divjad. Ob jabi/ejni s/ovesnosti osvoboditve taborišča v Naakaasna, so števi/ne de/egacije bivših deportirancev skoro iz vse Evrope po/aga/e vence in na tistih mestih, kjer so včasih sta/e njihove barake, nasadih' vrtnice, ki so jih prines/i s seboj. Na mesta, kjer je sta/a nekoč baraka z avstrijskimi ajetniki, sta dva bivša avstrijska pripornika nasadi/a vrtnice. Tema s/ovesnema akta so prisostvova/i skoro samo koroški S/ovenci. Tadi tokrat so naši /jadje reševa/i čast Avstrije, prav tako kot v časa narodno osvobodi/ne vojne.
Posebno razveseljivo je bi/o, da se je spominske svečanosti ade/eži/o tadi mnogo naše mladine, ki je ime/a tako priložnost spoznati grozote nacističnega barbarskega sistema, ki si je domišlja/, da bo na hrbtih dragih zavlada/ vsema sveta. $. maja 7943 je bi/ končno vojaško premagan največji sovražnik č/oveštva — nacizem oz. fašizem. Ta zmaga je zahtevala skoro 33 milijonov človeških žrtev. To je bi/a drago plačana zmaga civilizacije nad barbarstvom. Mladina in nove generacije ne smejo nikdar pozabiti, da odviti pravica č/oveštva do svobodnega razvoja edino /e od te zmage/
Posebna zahvala naj ve/ja Zvezi avstrijskih borcev odporniškega gibanja in žrtev fašizma ter njenemn predstavnika dr. Taki $ienčnika, ki sta našim /jadem omogoči/a, da so se mog/i ade/ežiti te nepozabne jabi-/ejne prireditve. Obisk tega kraja groze ni bi/ samo obajanje spomina na žalostno pretek/ost, temveč opomin, da se kaj takšnega ne sme nikdar več ponoviti.
Isti dan je na boroveljskem okrajnem sodišču sodnik dr. Sotter zasliševal v neki zadevi dve priči. Ker sta priči hoteli uporabljati pri zasliševanju slovenski jezik, je bil potreben seveda tolmač. Na sodišču ni bilo v tem času zapriseženega tolmača. Stranki sta se zadovoljili s — po sodnikovih besedah .priznanim" tolmačem — gospodom Wern<ig-om. Ta se je po svojih zmožnostih potrudit in bil korekten ter prijazen. Vendar nemškega protokola ni znal prevesti, tako da ga stranka potem mi hotela podpisati. Sodnik je bil zaradi tega zelo razdražen.
Tudi druga priča se je strinjala, da prevaja tolmač, ki ni zaprisežen. Vendar je sodnika opomnila, da bo tolmača popravljala, če ne bo prevajal točno. Ta pripomba je sodnika dr. Sotterja tako razburila, da je začel rjuti, kakor se je izrazila priča. Menil je, da je tako nastopanje .sekiranje države" in ogorčeno vprašal .ali boste že vi določali na sodišču?".
Ni potrebno posebej poudarjati, da je uradnik na celovškem okrajnem glavarstvu bil prepričan, da .prej kaj takega ni bilo". Po njegovem mnenju so vsega krivi študentje in seveda Zvezna gimnazija za Slovence. Gonja, ki jo uprizarjajo na Koroškem proti tej zvezni šoli, že nosi prve sadove.
Ob vsem tem se moramo seveda vprašati, kje je tista enakopravnost, o kateri govorijo deželni in zvezni politiki ob vsaki priložnosti. Da se koroški Slovenci poslužujejo v malem številu svojih ustavno zajamčenih pravic, je ob takem nastopanju uradnikov razumljivo. Če kdo ni dobro .podkovan" to raje opusti, ker kmalu čuti posledice svojega ravnanja. Bolj težko se godi uradnikom seveda, če imajo pred sabo osveščene ljudi. Država pa do sedaj tudi ni poskrbela za uradnike, ki bi bili zmožni obeh deželnih jezikov. Tako so na boroveljskem okrajnem sodišču zasliševali v zadnjem času šest ljudi. Vsi so uporabljati slovenščino. Vse se je moglo odvijati le preko tolmača. Pa še ta ni bil — čeprav se je trudil — usposoben, kaj šele zaprisežen.
izdajate!], založnik in ia-stnik: Zveza s!o-venskih organizacij na Koroškem; giavn! urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Kiogenfurt - Ceiovec, Ga-sometergasse 10, tei. 32-5-50 — Tiska: Zaioiniika in tiskarska družba z o. j. Drava, Ceiovec — Borovije.
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: t
če bi ujeli katerega od njihovih višjih oficirjev ali celo njega, bi ga lahko zamenjali zanje. Kaj bo s posadko, mu je bilo malo mar. Pravzaprav le toliko, kolikor so bile prizadete njegove koristi. Zato je potolažil poveljnika, naj vzdrži in čaka nadaljnjih ukazov, češ da jim bodo poslati na pomoč policijski bataljon.
Vreme je bilo lepo. Sonce je ogrevalo jezero in na drstišča ob obali je navrelo dosti rib. Zamikalo ga je, da bi vsaj za trenutek pozabil na to, kar se dogaja. Tik pod hotelom je na lesenem pomolu še nekajkrat vrgel blestiv-ko. Mimo je prišel debelušni župan, od skrbi nekoliko shujšan. Prvič ga je pozdravil z dober dan tn se začudil:
.Gospod major, vse beži, vi pa lovite ribe?"
.Kaj pa naj bi po vaše počel? Ali naj kolovratim kakor vi?" se je zarežal major in ga zbodel: .Kaj pa vi počenjate tukaj? Kako to, da niste odšli z našim uradništvom? Ali se boste priključili nam, ko bomo šli čez gore?"
.Mi gremo popoldne," je zajecljal župan.
.Toda dvomim, da boste prišli skozi tunel. Sicer pa vam želim vso srečo! Ne bo vam dobro, če jim padete v roke!"
Zupan je odtapal proti občinskemu uradu, major pa si je mislil:
.Nekateri tjudje se vedno zdnajdejo. Obračajo se po vetru." Slutit je, da župan ne bo zapustil domačega kraja, In sumil je tudi, zakaj ne. Sklenil mu je zagosti, kot si mo-žiček sploh ne predstavlja.
Se nekajkrat je vrgel blestivko in ujel ščuko. Bil je je prav tako vesel kot konca vojne. .Sem bomo hoditi še lovit! Ščuke, some in smuče in morda še kaj drugega," si je rekel. .Če bomo prišli z markami in dolarji, nas bodo gotovo bolj veseli, kot so nas bili zdaj, ko smo bili tu z orožjem. Lahko so nas grdo gledati, potem pa se nam
bodo klanjali, kot so se nam že. Čemu bi si delali probleme glede sredstev? Važen je cilj!"
Jezero mu je priraslo k srcu. Potegni! je nekajkilo-gramsko ščuko na suho in ji zabil nož v zaglavno vretence. Odnesel jo je v kuhinjo in jo dal ženskam, da mu jo pripravijo za kosilo.
Pred vrati urada ga je čakala odposlanka partizanskega štaba. Pogumno, za njegove pojme predrzno tn nesramno je stopila predenj in mu dala pismo. Nestor ga je vabil na drugo stran jezera, da bi se pogovorila o vdaji. Zasmejal se je na ves glas.
.Gospa, koliko pa jih je?" jo je vprašal.
.Koga pa?" se je napravila ženska nevedno.
.Partizanov seveda!"
.Ogromno, gospod major! Morda tisoč ali še več .. . Vse vasi so jih polne."
.Pretiravati pa se še vedno niste odvadili."
Vzel je nalivno pero in na hrbtno stran lista napisal:
.Nestor, tudi jaz sem te klical na zvezo, pa te ni bilo. Zato tudi mene ne bo. Saj nisem nor. Odhajam." In podpisal se je z oglatimi, močno poudarjenimi črkami.
Zenska je odšla s pisanjem.
Saj so čisto prijazni, ti fantje, je pomislil. Če bi si dali malo več opravka ter bi bili bot) premeteni in vztrajni, me zdaj ne bi bilo med živimi. Ati obratno. Če bi se jim bil on bolij posveti) in jih ne bi bil podcenjeval, tudti njih ne bi bilo. Spominjal se jih bo kot boksar nasprotnika — drug drugega sta primerno obunkala.
Opoldne je poklical na kosilo stotnika Vogta. Sama sta sedela v posebni sobi, jedla pečeno ščuko in jo zalivala s šampanjcem. Wo!f se je razgovoril:
.Dragi stotnik! Točno čez eno uro odhajam z letalom vrajh."
.Nas pa prepuščate usodi? Lepo!" je očitajoče dejal stotnik, rahlo razočaran.
.Vas in vse pse bi strpal v letalo, če bi šlo. Vedite, da imam posebno nalogo, prostora pa je samo za pilota in zame. Zato vam naročam, da izpustite vse pse vaše šole takrat, ko bom z letalom zajadral nad vami. S seboj vzemite tudi mojega Locka in mu dajte svobodo. Res mi je žal, da ga ne morem vzeti s seboj, ustreliti pa ga ne morem. Naj živi! Bo že našel novega gospodarja! Vam pa svetujem, da odidete v mraku. Pojdite peš prek Karavank. Najbolje čez Stol. Sami plezalci ste, zato vam ta pot ne bo delala posebnih težav. Računajte na to, da so partizani vdrli v dolino in je gorovje prazno .. ."
.Da, gospod major, ne kaže nam drugega, kot poslušati vaš nasvet..."
Major je zalil zalogaj, ščuke in se nasmehnil:
.Stotnik Vogt, ali vam je kaj žal za tem jezerom? Z dekleti raznovrstnih narodnosti ste tu preganjali v čolnu čas ob večerih. Ne vem, kaj vas je tako vleklo na vodo? Ali ste se samo tam počutili varni? Da vas ne bi kdo zgrabil za vrat?"
.Nehajte, gospod major! Ne imejte me za bojazljivca! Čoln ima druge posebnosti; gotovo ste poskusili, da je to mesto, kjer se ženska, če hoče ali ne, odziva na vsak tresljaj. Tega vam še nisem pravil, kako sva se lani z neko nerodno jTirolko — bilo je že precej na jesen — prevrnila in skopala. Tristo metrov sva porivala čoln do obale. In toliko da naju ni neki nor stražar ubil. Ni me spoznal po glasu, pa je usekal z rafalom ..."
.Imenitno," je rekel Wotf in mu natočil. Potem pa ga je vprašal:
.Kaj kanite po vojni?"
.Nič posebnega nimam v načrtu. Če ne bo drugega, bom gojil pse in oddajal čolne, saj imam hišo na obati
PRAV! POMEN 10. OKTOBRA:

Opozorilo na neizpolnjene obljube
ne pa slavljenje „zmage v nemški noči"
Pred nekaj tedni — bi!o je 27. marca 1975 — je občinski svet v Dobfii vasi spreje! sk!ep, po katerem bo tudi Dobria vas dobiia svojo -testo 10. oktobra "; po besedah župana Ustra v počastitev 10. oktobra 1920, ki da je častni dan vseh Korošcev, tudi Siovencev, ki so vendar tudi deioma giasovaii za Avstrijo. Proti sktepu je glasovat edinoie slovenski občinski odbornik dr. Luka Sienčnik, ki pa si je s tem nakopat strupene napade nemških nacionatistov, na čeiu s Hei-matdiensiom, ki se je ogiasi! s posebnim ietakom, v katerem kritizira "ezasiišano ravnanje dr. Sienčnika ter mu po ovinkih in tudi naravnost oiita neiojainost.
ZA MATERINSKI DAN:
zmzžeri
Večkrat neskrbno, kot metutj na trati, ko sonca veseli se, tahno teta, počiva mirno, srebtje med iz cveta, skrbi zaduhie hote) sem odgnati.
Kako lepo sem revež hote) spati, kako bila je pesem glasno peta — in vendar žalost ni bita mi vzeta, nebo hotelo ni mi sreče dati.
Kaj ni pustilo v duši mi pokoja, kaj vsako je veselje mi grenilo, solze ponoči mi v oko vabilo?
Oh, gledat sem Vas, mila mati moja, kako Vas kruta žalost v grob podira — srce ječi mi, duh bolan umira . . .
Fitm „Cvetje v jeseni" na Obirskem
Na seji dne 25. aprila je dr. Sienčnik svoje zadržanje v tem vprašanju obširno utemeljit. V začetku svojih izvajanj je zastavil vprašanje, ali je res tako, da bi se 10- oktobra 1920 mogli veseliti vsi Korošci. Ali niso bile vse proslave 10. oktobra v prvih letita po plebiscitu prave .horuk-proslave", pri katerih se je masivno hujskalo proti Slovencem? Posledica takih izpadov pa je bilo razdraženo razpoloženje med prebivalstvom.
-Zgodovina nam kaže", je dejal dr. Sienčnik, ,da so 10. oktober Vodno razumeli kot dan zmage *Tt*d tistimi, ki so se znamenitega 10. oktobra 1920 odločil za Jugoslavijo, kar je bilo po pravilih plebiscita tudi njihova polna pravica In jih zaradi tega nihče ne bi smel Preganjati. In vendar so morali koroški Slovenci zlasti v dobi Hitlerja loradi svoje slovenske narodnosti Prenašati neizmerno gorje. Da bi 1o čas lažje premostili, se je koroška deželna vlada v začetku petdesetih let izrekla proti nadaljnjim plebiscitnim proslavam; žal pa je la odločitev ostala le na papirju. Proslave so se nadaljevale leto za letom in se celo stopnjevale, leta 1970 pa so dosegle dosedanji vi-
šek. K tej 50-letnioi so pritegnili vse, le sodelovanju slovenskih so-deželanov so se, tako so mislili, lahko odpovedali, saj le-ti uradno niso več obstajali. Tudi ta zavrnitev Slovencev je jasen dokaz, da proslav 10. oktobra ni mogoče razumeti kot dnevov veselja vseh Korošcev."
Nato je dr. Sienčnik spomnil na
MATURANTJE LETNtKA 73/74
Maturitetno srečanje bo v soboto 17. maja 1975; ob 18. uri se zberemo pri Kosti.
Vsi prisrčno vabijeni!
svečane obljube, ki jih je tik pred plebiscitom dal takratni koroški deželni zbor, ko je 28. septembra 1920 zagotovil,
[H da morajo kot podlaga bodoče deželne politike veljati sprava in pravičnost;
B da hoče slovenskim dežela-nom zdaj in za vse čase zavarovati njihove jezikovne in narodne posebnosti;
B da bodo ta načela po izvedeni zopetni združitvi sporazumno sklenjena z zastopniki koroških Slovencev.
„Ta svečana izjava — je dejal dr. Sienčnik — je napotila marsikaterega koroškega Slovenca, da je svoj glas oddal za Avstrijo. Namen septembrske izjave je bil torej dosežen, toda ali je koroška deželna vlada obljubo tudi izpolnila? Razvoj dogodkov kaže drugače. Zgodovinsko dejstvo je, da na Koroškem v desetletjih po plebiscitu lahko ugotovimo prekomerno močno nazadovanje slovenskega elementa. To se gotovo ne bi zgodilo, če bi oblasti izpolnile tisto, kar so obljubile 28. seplem-bra 1920."
V podkrepitev je dr. Sienčnik navedel tudi naslednje podatke: Po nemških virih je bilo za časa plebiscita prebivalstvo takratne cone A, torej na ozemlju do Mostiča (Brucki) in Celovca, do 70 odstotkov slovensko, kajti tistim 15.279 osebam, ki so 10. oktobra glasovale za Jugoslavijo, moramo po dr. Martinu Wutteju prišteti še več kot 10.000 Slovencev, ki so glasovali za Avstrijo; torej je bilo na tem ozemlju okoli 25.000 slovensko govorečih in okoli 12.000 nemško govorečih Korošcev. Kljub tej dvotretjinski slovenski večini pa so bili takoj po plebiscitu vsi slovenski in dvojezični napisi na kolodvorih, uradih in cestah odstranjeni in nadomeščeni z nemškimi.
.To Slovencem sovražno dejanje je bilo izvedeno, ne da bi kogarkoli vprašali," je naglasil dr. Sienčnik. .Kje pa je takrat bila demokracija, o kateri se toliko govori? Ali ni bila tudi prva republika demokratična država? Če bi bili takrat bolj strpni, ne bi bil potreben napad na napise leta 1972 in naša vlada ne bi bila prisiljena sprejeti zakon, ki ga potem ni bila sposobna tudi izvajati. Tako gledano, bi moral biti 10. oktober za vse, ki imajo kaj odločati, opozorilo, da je vse tekom pol stoletja dane obljube treba tudi izpolniti. Zal pa sem prepričan, da večina 10. oktobra ne razume tako; za njo je in ostane 10. oktober „zma-ga v ,nemški noči', kakor se 'je izvrstno izrazil dr. Hans Steinacher."
Slovenska prosvetna zveza, ki je od RTV Ljubljana dobila na razpolago barvni tiim „Cvetje v jeseni", da ga predvaja pri slovenskih prosvetnih društvih, je doslej izvedla že vrsto takih večerov. Poročali smo, kako film povsod dobro sprejemajo in da so taki večeri nadvse uspešni. Na nad dvajsetih predstavah je film videlo že nad dvatisoč ljudi, kar je z ozirom, da film predvajajo tudi v manjših krajih, zelo lep uspeh.
Hovensko prosvetno društvo .Edinost" v Pliberku vabi na ;atirični kabaret
ŠEL JE POPOTN!K SKOZ! KOROŠK! VEK ki ga je napisaia Anita Hudi. Nastopata igraiska skupina „Oder 73" in ansambe) Bet-iamies.
Prireditev bo na binkoštni ponedeljek 19. maja ob 20. uri v dvorani Schwari! v Piiberku. Po prireditvi zabava z godbo in ptesom.
Prisrčno vdMjfnz'
Predzadnja predstava .Cvetja v jeseni" je bila pri Kovaču na Obirskem, kjer je tamošnje novo ustanovljeno Slovensko prosvetno društvo .Obir" naprosilo Slovensko prosvetno zvezo, da tudi med njihove člane in prijatelje pride s to predstavo. In tudi na Obirskem je to bil vsestranski uspeh. Dvorana pri Kovaču je 24. aprila bila premajhna. Nad sto ljudi je prihitelo, da vidi čudovit film, posnet po istoimenskem romanu Ivana Tavčarja.
Številno občinstvo je v imenu društva pozdravil Valentin Polenšek, ki je poseben pozdrav izrekel tudi predstavniku SPZ in tudi zahvalo za posredovani film. Slovenska prosvetna zveza je novo ustanovljenemu društvu odstopila celotni izkupiček vstopnine in s tem društvu pomagala, da je ob začetku prišlo do nekaj finančnih sredstev. SPZ ob predvajanjih filma .Cvetje v jeseni" društvom sploh ne zaračunava tozadevnih stroškov, kar je za sleherno prosvetno celico lepa pomoč.
SPZ ima film .Cvetje v jeseni* še nekaj časa na razpolago, zato svetujemo krajevnim društvom, da se s tozadevnimi željami obrnejo na njeno tajništvo.
Stovensko prosvetno društvo ..Bitka" v Bitčovsu vabi na prostavo
MATER!N$KEGA DNEVA v nedetjo 11. maja 1975 ob 14.30 uri popotdne in 20. uri zvečer v dvorani pri Miktav-žu v Bitčovsu.
Matere in tudi vsi ostati prisrčno vabtjeni.
Odbor
Stovensko prosvetno društvo ..Danica" vabi na prestavo
MATER!NSKEGA DNEVA v nedetjo 11. maja ob 14.30 uri pri Vogtu v Št. Primožu. Otroci in šotska miadina bodo z recitacijami, pesmimi, igricami in gtasbo pokazati tjubezen do naših mater.
Vsi, posebno pa naše matere prisrčno vabtjeni!
Or%or
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: t
precej večjega, sicer ne tako lepega jezera ..."
.Prav gotovo vas bom prišel obiskat, da bova skupaj lovila ribe. Krmiti ste jih znali res imenitno!"
Na jugozahodni strani jezera so hrumele eksplozije. Stotnik se je vznemiril. Zalogaj ribe mu je ostal v ustih.
.Po moji pisarni tolčejo z minometi! Psi imajo utice na dvorišču, pa mi lahko katerega ubijejo! Smilijo se mi živali.. .*
.Saj resi Pojdite in rešite jih. Odpnite verige, stotnik, spustite živali! Konec je, z nami vred so opravili svoje delo. Zdaj naj se znajde vsak po svoje. In najdejo naj si nove gospodarje. Vzemite tudi mojega Locka, da ne bom imel pri slovesu težav!"
Poklical je psa. Dvignil se je in pomahal z repom. Vzpel se je no Wolfa in ga nekajkrat obliznil. Major ga je pobožal in mu dal nekaj sladkorčkov. Pes jih je hlastno zgrizel in oči so mu hvaležno sijale. Potem ga je stotnik Vogt zapel na jermen. Rad je šel z njim, saj ga je bil vajen.
Wolf ju je pospremil do avtomobila. Spremljal je avto s pogledom, dokler ni izginil.
.Vse mine," si je dejal, ko se je napotil v svoj urad. Imel je še neke posebne opravke. Ne bi bil Wolf, če jim za slovo ne bi še ene zagodel ...
Iz jeklenega tersorja je vzel štiri dosjeje in jih vtaknil v svojo mizo pod spodnji predal. V drugi predat pa je položil šop evidenčnih kartic posebno izbranih agentov. Med temi dokumenti so bili potvorjeni podatki o štirih pomembnih ljudeh — z njimi naj bi obračunali tisti, ki bodo prišli na oblast. To naj bo za njegove nasprotnike rebus, ki ga bodo reševali dolga leta in ga ne bodo nikoli rešili. Od tjudi, katerih dokumente je pustil, sto bila dva prava agenta, druga dva pa njegova zagrizena nasprotnika, ki sta jim povzročila ogromno škode in preglavic. Pustil I
je tudi podatke za župana. To pa za primer, če podlasica ne bo bežala z Nemci in če se je pravočasno skušala zavarovati na obe strani — že dolgo ga je sumil, pa mu ni mogel dokazati
To bo za Ozno tempirano mina, pravzaprav strup, ki deluje počasi in zanesljivo. Samozadovoljno se je zarežal. Ne bodo ga pozabili!
Skrbno pa je počistil za seboj sleherno sled za Agentom Alfo. Prezrl ni niti lističa. Kmalu po ofenzivi mu je bil Alfa poslal zadnji pozdrav. Sporoči! mu je, da se korpus pripravlja na vdor v Trst in da bosta dva gorenjska odreda prodirala proti Koroški. Poročilo je sklenil z željami za Wo!fovo srečno vrnitev v rajh. Sicer pa Alfa ni bil edina velika riba, ki je ostala neodkrita . ..
Zdaj je bil skrajni čas za beg. Prišli so mu poročat, da se enote Ozne in komande mesta nevarno približujejo.
Pred vrati so ga čakali črni mercedes in njegova dva plavolasca s togima obrazoma. Naglo so zdrveli proti letališču. Tu ga je na zeleni livadi že čaka! pilot s prižganim motorjem.
.Gospod major, pošteno ste mi zrahljali živce. Povem vam odkrito, da me nista stražila dva vašo vso noč in dan, bi vam jo bit že davno pobrisal."
Wa!f je lezel v letalo in se smehljat:
.Vi mi prav gotovo ne bi ušli! Preveč ste odkritosrčni in predobre ocene imate."
.Strah me je bilo, gospod major, odkrito priznam. Povsod naokoli poka. Najbolje, da takoj odletiva, sicer naju bodo zgrabili za rep!"
Medtem ko je pilot natovoril še majorjevo opremo, je Wolt segel v roko obema plavolascema. S prstom jima je pokazal na snegove gore, katere vrh je prebadat oblake.
.Drevi se priključita stotniku Vogtu. Za Karavankami pa boste prosti! Na dogovorjenem mestu so za vas pripravljene civilne obleke. Denarja imate in tuefi ponarejene izkaznice vam bodo prišle prav, da ne boste prišli v roke Angležem!"
Letalo se je srečno dvignilo. Major je imet občutek, da se je znova rodil. Zdelo se mu je, do se iz sinjih višav in iz megle vesolja spušča vanj novo življenje. Pilota je prosil, da še enkrat zajadra nad jezero. Prav nizko sta letela nad zeleno gladino mimo gradu in otoka, nad garažami pa sta napravila nizek krog. Wo!f je slišat, kako so zabevskati pst, spuščeni z verig, in se veselo pognati po ozelenelih tratah. Med njimi je bil tudi njegov Lock. Zelo žal mu je bilo zanj. Bolj kot za komerkoli...
Sredi betonskega štirikotnika je stol stotnik Vogt in mahal z belim prtom. Wolf mu je dal znak, da ga vidi. Potem je letalo preletelo jezero. Major se je zazrl v globine pod seboj z otožnimi občutki. Kakšno slovo...
Zazdelo se mu je, da mu pred očmi pleše in razpada preteklost — gradovi grofov Windischgraetzov, posesti salzburških škofov, dvorci Karadjordjevičev, vile zloglasnih finančnikov in milijonarjev ... Z njimi vred se razblinja iluzija bodočnosti — visoka šola nacistične partije, Odinovo svetišče, vile nosilcev viteških križcev, družba elite tretjega rajha, ki je umrl kot nerojen otrok, zadušen z lastno popkovino. Spomni! se je na generala in na njegove sanje. Kam vse bi ga ta mož poslal na prevzgojo! Kdove kako se bo sedaj prevzgojil in preobrazil sam?
Letalo se je strmo dvigalo proti gorskim hrbtom. Pogled mu je drse) po gorati zemlji in gozdnih planotah. Pravzaprav je imel rad to deželo, kakor je ime) rad vse, kar se mu je upiralo. Tu je spoznal, da narod, ki ne prizna poraza, ne more biti premagan.
Delitev ljubezni v družini
Majcen otro^ na c?pra?a?:je, ^oga :?wa raj^:, o/?:Čaj?ro oJgouor:'.- o/?a :'??:a?r: najraje, pozneje pa.' o/?a ena^o. 7'aJ: oJ starcev /?on:o navaJ-wo Jo/?:7; odgovor, Ja M pr?! w: ofroc; ena^o Jrag/.
VenJar je č/ove^ v svojem /?:'stva /e /nJZ-v:Jaa?n /n taJ: v oJnosa Jo otro^ ne^o/r^o /nJ/v/Jaa/en. V no/?en/, Še ta^O /?a?':nOn:Čn: Jraž/n/, n/sta /ja/?ezen Zn ponos popo/noma ena^o razJe/jena na vse otrobe. Pa/?/?o so vsZ ot?*ocZ Jovo/j /ja/?/jenZ, /a/?^o ce/o preveč, venJa?- vsZ se nagZ/jjemo P tema, Ja Jajetno enema p?*eJnost, četaJZ to pokažemo v naj-ra/?/ejš:/? o/?/Z^a/? Jro/?ne pozornost/. Res je, Ja starš/ včas/Z? menjajo o/?je^te /ja/?ezens^Z/? Zz/Zvov Zn Jajejo preJnost zJaj enema zJaj Jragema otroka, venJar to te spremembe rej-Pejte Zn te pojavijo po Ja/jšem časa. Najpo-gotteje pa ostane prvotna izbira /ja/?/jenca ce/o ž/v/jenje. VčasZ/? zrnata starša vtaP tvojega izbranca.
Prt' tej častven: Zz/?ZrZ nas/eJn:7?a igrajo v/o-go že/je staršev te preJett te otro^ roJi. V poJzavetti a/Z taJZ zavetti Zzo/?/Z^ajejo preJ-ttavo o svojem otroka, Pi Zrna Jo/očen tpoi it: Jo/očene /astnost/. ZastnostZm tatMitt: te ttarti pozneje Jo ne/te mere prZ/agoJZjo v tP/a-Ja z rea/n/m stanjem, razen v pr/merZ/?, Pa-Jar otro^ Zz^azaje ie preveč JZametra/no nasprotne /astnost/ oJ Zzo/?/Z^ovanZ/? preJttav. V taPtP pr/merZ/? te Jogaja, Ja ttarti pre-atttterijo tvoje /ja/?ezens&o izžarevanje rta Jra-gega otroka.
Če je Jraž/na /?armon:čna it: če tta v Jra-ž/n/ Jva otroka raz/Zčnega tpo/a, to nevarnost/ čattvette preference maj/?ne aii pa j Z/? sp/o/? n/, ^er otroka Jopoittjajeta ZJea/e o/*e/? ttartev. Nomaj opazna privi/egirattott taJi n/ma pos/ej/c, Pajti otroP Jo tzePe tttere /a/?/:o izrez t^oJe za tvojo itartttot:ičt:o ratt prettete ra/?/o čatfvetto zapostav/janje, čeprav te čati pri-zaJetega. Pa ne smemo trtitizti, Ja je ta prZ-zaJetott kratkotrajna aii pomemkna samo v otroškZ/? /et//?. Živa itt /?o/eča je pravzaprav vet čat, Jok/er ttarti živijo, potem pa ostane kot ko/j aii manj trpek tpotttitt it: kot voJiio za vzgojo /astnZ/? otrok. Za ra Ji tega taji n/ po-tttetttizaejtiit potieJic v izartt:ot:ičt:iit Jražittai) z več otrobi, &er to čattveaa razttterja v t&iaJa z za^oaifottjo it:JivtJaaitte projekcije iattt:e oteke tta eaega otroka.
Tekttta za pritttat ijakeztti aii ttrak prej iz-gako ijakeztti tta ttajkoij opaztta, kaJar te roJi ttov čiat: Jražitte. Starejti otrok t:avaJt:o reagira z oJkionotM, kajti Jojettček že zaraJi ttekogijet:otti raki več aege it: pozorttotti, kar gre tta tkoJo ttarejtittt. P e ttvari ttarti oki-čajtto opazijo it: pretttitijetto arejajo. Če pa to zattetttarijo, te iakko pojavi tttočtto ijako-tatttje it: ceio ttapaJaittott. ČiaJar ttarti tvoje otroke pritttertto pripravijo r:a prikoJ ttovega čiatta, to reakcije tttattjte, ok iaeaittik pripra-vak pa jik tpiok tti. Na to ki tztoraii kiti ttarti Jovoij pozortti. Otroka je treka veJtto pripraviti tza tzovega čiatta Jražitte. Pa taJi priprava tattta tte zaJottaje, kajti če otrok aviJi, Ja je izgakii večitto ijakeztti ttartev, tttč tte pottzent ttaačeaa priprava. Starti tttora-
Nesreče v domači hiši
V gospodinjstvu uporobljamo vse več čistilnih sredstev, ki so zajamčeno negorljiva. Toda še mnogo je gospodinj, ki se jim zdi, da nobeno teh sredstev ni boljše od bencina, do sploh ne govorimo o gazolinu iz butanskih jeklenk. Pri tem ne gre za nepoučenost — kdo pa že ne ve, kako silno nevaren je bencin pri pranju! — ampak gre za maloumno prepričanje: ,meni se že ne bo nič zgodilo". Lahko ste že večkrat brali, kako drago je kdo plačal tako prepričanje! Nikar ne recite, da zamazane delovne oble-
Poskusite!
ZREZKI IZ PREKAJENE SVINJ!NE
ISO dkg bot) mastne prekajene svinjine skehamo in sesekijamo hkrati s tetrt kg kehanega in oiepijene-ga krompirja. Nato primeSamo poi namočene iemije, eno jajce, nekoiika soii, popra in kumine, is te smesi naredimo ne preveiike sreske, jih povaijamo v drobtinicah in na hitro spečemo. Ti sreski so okusni tudi mrsii.
OMLETNA JED
Spečemo tanke in rahie omiete in jih pokiadamo, ne da bi jih zviii, v dobro namazano kozico. Med posamezne omiete namažemo sesekijano gnjat in du-iene gobe. Na vrh zioženih omiet potresemo sesek-ijanega drobnjaka in nastrganega parmezana ter poiijemo vse skupaj z raztopijenim surovim masiom. To jed postavimo potem za 10 minut v pečico, nato pa jo takoj serviramo.
REZANČEV NARASTEK Z GOBAMI
is dveh jajc samesimo testo, ga rasvaijamo in narežemo na poi centimetra čiroke resance, ki jih skuhamo v slanem kropu. Nato jih odcedimo, poiijemo s mrsio vodo in počakamo, da se odtečejo. Medtem sarumenimo na 4 dkg surovega masia majhen kočček drobno sesekijano čebuie in peterčiija ter sačinimo s ičepcem kumine in popra. Potem pridenemo tS dkg na debete resine naresanih gobanov, vse skupaj dobro prepražimo, primežamo resance in osoiimo. Resance s gobami stresemo v dobro namasano in s drobtinicami potreseno kosico sa dva prsta na de-beio. Posebej žvrkijamo osminko iitra kisie smetane, osminko iitra mieka in dve jajc), pridenemo žčepec soii, nekoiiko nastrganega mužkatnega orežka in svr-hani žiici parmesana. S to tekočino poiijemo potem resance in spečemo narastek v vroči pečici, da tepo sarumeni in da se vsa tekočina strdi. Serviramo s soiato.
ke ni mogoče oprali z drugim sredstvom kot prav z bencinom! Bencin v zaprtem prostoru lahko hitro eksplodira, če je v bližini tleča cigareta, ogenj v peči — eksplodirajo že hlapi. To morate pač vedeti.
Kaj storiti, če pride do nesreče? Brž je treba pogasiti gorečega človeka: obleko, ki se je vnela, takoj odvržemo, če je mogoče, oziroma gorečega pokrijemo z odejo ali s čim podobnim, da ogenj zadušimo. Vsako beganje je odveč in usodno. Posebno zahrbtne so zlasti razne sintetične tkanine. Pomnite: z vodo vnetljivih tekočin ne pogasimo.
Šele ko smo ogenj pogasiti, oskrbimo opekline. To napravimo enako kot pri ranah, vedeti pa moramo, da kosov obleke, ki se držijo opečene kože, ne slačimo (razen, če je polita z vrelo tekočino), mehurjev ne prediramo, opečene kože ne mažemo in ne čistimo. Vse skupaj samo prekrijemo s sterilnim (brezkužnim) povojem ali gazo ali kosom čiste, prelikane tkanine. Če tega ni pri roki, rajši ničesar! Vsako opeklino, ki je hujša od mehurja, mora videti zdravnik. Opečeni ud, k'i je prizadet, dvignemo in preprečimo premikanje.
Izjema so opeklinice. Če je koža samo pordela ali rdeča na opečenem mestu, jo namažemo z bornim vazetinom ali boroga-lom, ki se dob) v lekarni. Dobro je, do imate to mazilo vedno v domači lekarni.
Hoteti bi vas opozoriti še na otroške nesreče. Majhnega otroka lahko hitro oparimo pri kopanju, če nismo v kad najprej nalili hladne vode in šele tej dolili toplo vodo ter se naposled prepričali, da je primerna za dojenčkovo nežno kožo. Paziti moramo na otroke, ko shodijo, zakaj ti se nadvse radovedno smukajo okoli štedilnika, pa okoli posode z vrelim lugom, pa povsod, kjer ima mati opraviti. Niti za hip ne smete v kuhinji ali pralnici pozabiti, da je otrok v bližini in da boste torej čisto sami krivi, če bi se mu kaj hudega pripetilo. Svoje malomarnosti ne boste mogli opravičiti.
jo priprav:?:' wa Hov po/ožaj prcJvscw
Vf/;^o prepirov in ce/o j/z/čv:/) spopaJov wej wa^jš:w: orro/J /ste Jraž/nc je poJeJ/ca fe^TMe za /janežev sfarJev. Na To so starš: prewa/o pozorm. Pogosto ce/o ^aznajejo agresivnega otroka in nato še /?o/j očitno iz&aza-jejo preJnost že prej privi/egiranema ter s ten: samo pri/ivajo o/ja na ogenj.
OZ? razni/? Jro/mii? prepiri/? ni potre/?na pose/?na pozornost, če pa opažamo, Ja se napaJa/nost ponav/ja, se moramo vprašati, če ni vzro^ tc/?ma za primat v /ja/?ezni. V te/? pojavi/?, /J izvirajo taJi iz priroJne zakonitosti č/ovekovega častvovanja, je ozaJje za
tako pogosto vprašanje, zakaj je v eni in isti Jražini eJen otrok v reja, Jragi pa prok/e-matičen. Starši pogosto mis/ijo, Ja je vzrok JeJnost, češ v isti Jražini imata Jva otroka najno enako oko/je. 7*o pa še Ja/eč ne Jrži. V isti Jražini imata /akko Jva otroka popo/-noma Jragačno oko/je. Okjektivno oko/je je seveJa isto, toJa za otroka je važnejše sa/?-jektivno — častveno oko/je, ki pa je /akko ze/o raz/ično. /n ne samo častveno oko/je, taJi režim vzgoje je /akko popo/noma raz/i-čen v isti Jražini. A/eJtem ko so starši Jo enega otroka Jos/eJni, so /akko Jo Jragega nekritično popast/jivi.
9. maj 1975
Drobni nasveti
K Pecivo, ki ste ga spekli iz mastnega testa, bo dolgo sveže, če ga boste zavili v pergamentni papir in ga hranili v hladnem prostoru.
H Pretrdo kuhana jajca bodo spet mehka, če jih boste dali za pol minute v hladno vodo.
H Aluminijasta posoda potemni kljub skrbni negi. Zato skuhajte v njej od časa do časa jabolčne lupine in posoda bo spet bleščeča.
H Medenjaki in sploh pecivo z medom bo dalj časa sveže, če ga boste hranili v posodi, v katero ste položili tudi eno oranžo. Toda paziti morate, da se oranža ne prične kvariti, V tem primeru jo morate zamenjati z novo.
Z otrokom na sprehod
Nekdo je dejal: „Ne vzemite otroka ! seboj na sprehod, temveč pojdite vi sam! na sprehod z njim." Kadarkoii je vreme primerno, pojdimo z otrokom na sprehod, ker bo to zanj veiiko razvedriio. Lep sprehod bo namreč zabaven, prijeten in zanimiv in kot prava pustoiovščina posejan x nepričakovanimi dogodki, ki bodo spodbujati otrokovo zanimanje in radovednost.
Če hočemo tak sprehod, se seveda ne bomo na doigo in široko pogovarjati z vsakim znancem, ki ga bomo srečati na poti, medtem, ko se bo otrok doigočasit poteg nas. Prav tako otroka ne bomo voditi pred iziožbe, ki zanimajo nas, njega pa še mate ne. Če bomo tako detati, bo sprehod za otroka neprijetno doživetje, za občuttjivej-šega pa pravcata kazen. V takih primerih se bo otrok nasiednjič upirat sprehodu in bo raje ostat doma v svojem kotu pri igračah, kjer bo tahko vsaj počet, kar bo hote).
Umetnost sprehoda z otrokom je tudi v tem, da mu pustimo njegovo pristno svobodo. Zato ga nikar ne obtecimo tako, kot da ga petjemo na modno revijo, temveč naj bo obtečen čimbotj preprosto in praktično. Če nekatere obteke in obutev tahko od-rastim uničijo vse popoidne ati večer, s& podobno tahko primeri tudi otrokom. Zato naj nosijo najenostavnejša in higienična obtačita, posebno pa široke in udobne čev-tje, v katerih bodo tahko ptezati in tekatt po travniku.
Če je otrok večji, tahko sprehod pritago-dtmo njegovim žetjam. Če pa je še tako majhen, da je popotnoma odvisen od nas, ga petjimo v sončno, zračno in zdravo okotje. Tam se z njim igrajmo in pogovarjajmo, skratka, bodimo mu za družbo ter mu počasi predstavtjajmo svet, ki ga obkroža.
/. 3.
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: t
trt kaij pušča za seboj? Pokopališče junakov, ki ga bodo zmagovalci prav gotovo zravnati z zemljo, da niti sledu ne bo več o njih. In kosti v gozdovih, k<i so jih raznosile zveri, in nezaceljive rane v dušah ... Meso se celi, v dušah pa rane rastejo. Dokler bo živ ta rod, ne bo razrešil uganke mnogih smrti. Kriviti bodo nedolžne in spregledali krive. Vojna v dušah se bo nadaljevala, dokler bodo živeli tisti, ki so sodelovali v njeij ...
On ne bo žaloval in ne razmišljal o tem, česar ni več tn se nikdar več ne bo vrnilo. Svojo vlogo !je odigral na samem robu. Zastor je padel. Ko se bo ponovno dvignit, bodo igrali novo igro, pred drugo publiko, z drugačnim okusom. Temu se bo treba prilagoditi. Kaj pa sploh ustvarja človeka? Razmere. Bedni časi ustvarjajo bedne tjudi ati pa bedni ttjudje ustvarjajo bedne čase... Ne bo raziskoval vzrokov in ne posledic in ne krivde ... Med nebom in zemlijo je 'iskal svoj novi jaz. Vedel je samo to, da na zemljo prihaja čas, ko se bodo morali ljudje njegovega kova za nekaj časa skriti v mišjo luknjo. On se je pripravljal na to. Težko generalu, ki ga je vse to našlo nepripravljenega!
Nemoteno sta pretetela hribovito in z gozdovi poraščeno Koroško in se usmerila proti Bavarski. Spomnil se je Gretchen. Srečna rešilna bilka! Nekaj časa je nihal med njo in Romano. Obe sta si ga želeli in mu ponujali skrivališče. Toda razum mu je govoril, naj se odloči za Gretchen. ttalijanski nravi ni zaupal. Tii tjudje so vedno izdajali svoje zaveznike v slabih časih. Gretchen pa je čisti nemški tip, trdna in zanesljiva. V bavarskih gozdovih je podedovala po starših posestvo in vetiko gozdov. Ondi mu je že pred pot leto dala zgraditi bivališče. Bil je tam in si je vse ogledal — takrat še pod krinko, da bo treba voditi tajni odpor. Vse je napravil en sam zaupen zidar po njegovem načrtu. Wol!a ni bilo prav nič sram, da je upo-
rabil ideje oetarskih bunkerjev. Seveda so mu denar in drugačne možnosti omogočili še večjo varnost in večjo udobnost. Vse je bilo urejeno tako, da se bosta z Gretchen lahko neopazno shajala, kadar ju bo volja.
Nekajkrat so ju preletela sovražna letala. Zato sta se spustila čisto nizko nad vrhove dreves, kot preganjana ptica, ko se skriva pred roparji. Zdaj je mislil na Gretchen. Zanj je to čudovita ženska. Aristokratinja, pametna, skromna in lepa, za njegove zrahljane živce kar idealna. Dogovorjena sta bila, da mu bo priskrbela kirurga za plastično operacijo. Zakaj ne bi spremenil obraza, saj se mu je duša že davno spremenila! Postal bo drug č!ovek, z novim imenom in novo osebnostjo. Saj se ne bo spremenil samo on. Spremenila se bo vsa Nemčija. Taka, kot je, ne more v novo prihodnost. Trdno je veroval, da je prihodnost kljub ruševinam njihova. Preteklost bo počasi utonila v pozabo in skušati jo bodo pokopati s tistimi vred, ki bodo preveč budili vest sveta. !gra se s koncem začenja nanovo. To je zdaj pot brez izbire. On že ne bo položil glave v zanko za vse neumnosti, ki so jih počeli drugi, od kaplarjev do generalov. Bit je vesel, da se je odtrgal od tega norega voza. V tak voz ga nihče več ne vpreže!
Srečno sta letela proti cilju. Nekajkrat sta zajadrala nad velikim gozdom. Major Wolt je stisnil roko pilotu. Vzel svojo osebno opremo in se pognal v globino. Nekaj časa je padal v prazen prostor zelene tišine, potem pa se 'je padalo odprlo. Močan sunek ga je zravnal. Zagledal je letalo, ki se je oddaljevalo v oblakih. Tudi pilot je imel podoben namen kot on, vendar na drugem koncu Nemčije.
Nad njim je lebdela bela kupola, sivo nebo se je razpenja!o v neskončne razsežnosti. Pod njim pa se je razprostiral mogočen, skrivnosten gozd... Ko je padalo
zdrsnilo med vrhovi starih smrek in je začutil pod nogam: tla, je vedet, da se mu je najvažnejši podvig posrečil.. -
20
Vest o kapitulaciji Nemčije in partizanskem zavzetju Ljubljane so proslavili v štabu divizije. Napili so se vipatv-ca in se veselili pozno v noč. Major Perne je kmalu zapustil zabavo. Ni se počutil najbolje.
Legel je, pa ni mogel zaspati. Na njegove vznemirjene čute je legla tišina. Razlivala se je kot osvobajajoče vodovje, pljuskajoče od obal do gora na zahodu. Vse, kar se je dogodilo v zadnjih mesecih, mu je teklo skozi zavest kakor reka.
Imel je odprto okno. Iz sosednje hiše je zaslišal petje. Pris!uhnil je. Dobro je razloči! glasove. Peli so njegov: tantje:
„Ncj S/oveMc/, so vaše we;c,
Z?c) 5/or?cnc/, /e Z?r;',
77w: za Gortco, taw so ?:<zse wc;c, tern za Ce/ovccw, taw ;c naša . . ."
Ganilo ga je. Ni mogel doumeti, da on s svojo divizijo ni smel prodirati naprej v Slovensko Benečijo, tja, kjer je pod navalom tujcev slovenska beseda umirala. Na živce so mu šli Angleži, črnci in Američani, ki so napolnili mesto. Povsod, kjer so partizani zapisali s svojo krvjo, kje biva slovenski rod, jih je bilo dovolj. Nihče jih ni klicat. O teh rečeh se je pogovarjal s komisarjem Iztokom in šetom obveščevalne službe Svobodo. Nekje sta zvedela, da se jim slaba obeta. Tudi obnašanje zavezniških oticirjev je dalo slutiti, da imajo nekaj za bregom. Bili so oholi in prav nič niso skrivali, da jih kot Balkance prezirajo. Mnogo prijaznejši kot z mjlimi so bili z Italijani; čeprav so jim skočili v hrbet, jim obetajo nagrado...
(NaJa//ft?anjf v /?r:/?oJnj: Jtfi?:/ZJ^
Ob 30-)etnici zmage nad fašizmom
Koroška - edina izjema
1945: ohranjena dediščina nacističnega režima
Zavezniki so v svojem boju proti nacistični Nemčiji vedno izjavljali, da ne obstaja možnost kompromisa. Njihov skupni cilj je bil popolna kapitulacija in okupacija ce-iotne Nemčije, vključno z njenimi avstrijskimi pokrajinami; kot svoj cilj so označe-Voli denacifikacijo in prevzgojo prebivalstva Nemčije in Avstrije. Na drugi strani je Pa tudi nacizem ostal na oblasti prav do konca. Njegova oblast je prenehala šele z okupacijo Nemčije in Avstrije po zavezniških četah.
KOROŠKA — ED!NA !ZJEMA
V tem oziru je obstajala samo ena izjema, m sicer Koroška, avstrijska pokrajina na meji Jugoslavije. V tej pokrajini je nacistični režim v trenutku, ko je čutil, da je Pošel njegov konec, izročil oblast novi sku-P'ni, in sicer v upanju, da se bo tako ohranila dediščina nacizma, ki je imela v tej Pokrajini poseben značaj. Britanske okupacijske oblasti pa so priznale to skupino, ki Je prevzela oblast na Koroškem iz rok nacističnega režima in v soglasju z nacističnimi zakoni. Tako je bila ohranjena kontinuiteta med nacističnim režimom in med novim režimom, )in tjudje, kr so sprejeli ob-jc*st iz rok nacistov, so še zdaj člani kokoške deželne vlade.
Vse to je vzbudilo mnogo pozornosti januarja in februarja 1947 na sestanku namestnikov zunanjih ministrov v Londonu, in sicer zaradi tega, ker je bil član avstrijske delegacije Hans Piesch, koroški deželni glavar, t. j. najvišji avstrijski funkcionar v tej deželi, in sicer od 7. maja 1945, ko so mu Pooblaščeni predstavniki nacističnega režimo izročili oblast. Jugoslovanska delegacija je opozorila namestnike zunanjih ministrov tia to izročitev oblasti in na kolabo-Tacionistično aktivnost Hansa Piescha med vojno. Namestniki zunanjih ministrov so od-iočUi, da bodo zahtevali informacije od zavezniškega kontrolnega sveta za Avstrijo.
Prvi rezultat je bil, da je Hans Piesch J2. marca 1947 odstopil kot koroški deželni glavar. Vendar pa ta sprememba osebnega značaja ne pomeni ustrezne spremembe sistema, ki ga je predstavljala ta oseba, sistema ohranjanja ostankov nacizma.
Ta dejstva, ki zadevajo nacizem na Koroškem in njegove kontinuitete, so vredna pozornosti, ker njihov pomen presega okvir političnega življenja ene od avstrijskih pokrajin in usode koroških Slovencev, male a krepke veje Jugoslovanov. Vprašanje, ali bodo dosegli svojo pravico in dobili zadoščenje tisti, ki so se borili na strani zaveznikov, ali pa bodo žrtvovani sistemu, ki zavestno vključuje tradicije nacizma, dobiva širši pomen vprašanja, če v tem primeru obstaja želja, da se uresničijo temeljne točke programa antinacistične koalicije, ali pa nasprotno obstaja težnja, da se brezobzirno potepta zvestoba, ki jo dolgujejo zavezniki svojim skupnim ciljem.
!ZROČ!TEV OBLAST!
Po Kdrntner Zeitung, uradnem Rainerje-vem glasilu, ki je potem postalo glasilo koroške deželne vlade, štev. 8. maja 1945, je formalni prenos oblasti v noči 7. do 8. maja 1945 takole potekal:
Gauleiter dr. Rainer je sporočil svojo de-misijo v posebnem razglasu po radiu: .Okupacija Koroške po sovražnih silah se je začela. S tem preneha politična aktivnost stranke. Odrejam, da ta aktivnost preneha na ozemlju, ki ga zasede sovražnik. Mene kot nacionalnega socialista sovražnik ne bo niti priznal niti poslušal kot predstavnika interesov Koroške. Zato odstopam kot Reichsstatthalter (državni namestnik) z namenom, da tistim silam, ki bolje ustrezajo 'nazorom naših sovražnikov, omogočim, da
ustvarijo novo politično bazo. Zato izročam vladne funkcije Gauhauptmannu in začasnemu predsedniku vlade Meinhardu Nat-messniigu." Nato je pozval prebivalstvo, naj ohrani enotnost in red, in končal svoj razglas s temile besedami:
.Nacionalni socialisti in nacionalne so-cialistinje! Zahvaljujem se vam za vašo zvestobo fuhrerju. Njegova ideja živi v vas. Zdaj pa sklenite svoje vrste v boju za svobodno in nedeljeno Koroško!"
Po Rainerjevem govoru je objavila Karnt-ner Zeitung nagovor Gauhauptmanna Nat-messniga članom nove začasne vlade. Natmessnig je začel z opozorilom, da je Rainer odstopil .zaradi splošnega vojaškega položaja in posebej zaradi položaja na
Koroškem". Nato je poudaril, da je v sporazumu z Rainerjem vodil pogajanja s predstavniki prejšnjih političnih strank, lin poudaril .nujnost, da se v naši koroški deželi ohranijo mir, red in varnost". Odkril je skupno podlago, zaradi katere je bilo mogoče privesti pogajanja do uspešnega sklepa: .Čutim, da je posebej potrebno in da izražam mnenje vseh konstruktivnih in zato pozitivnih sil na Koroškem, če se zahvalim vam, gospodje, za vašo stanovitno željo, ki ste jo po lastni iniciativi venomer izražali med vašimi pogovori z Gauleiterjem in z menoj, da bi ne bil noben naš sodeželan preganjan samo zaradi tega, ker je bil član stranke. Vi ste garancija, da bo koroško ljudstvo enodušno v svoji odločnosti, ki jo je izrazilo pred petindvajsetimi leti, da ohrani nedeljivost naše dežele proti domačim in tujim sovražnikom. Odločnost, ki ste jo izrazili, da bo postalo boijno geslo, .Svobodna in nedeljeno Koroška I' vaše vodilno načelo, bo naletelo na odobravanje vse Koroške." Natmessnig jih je tako pozival, da se bore proti domačemu sovražniku, t. j. koroškim Slovencem, in tujemu sovražniku, t. j. Jugoslaviji, pod starim geslom, ki je rabilo za kritje zatiranja koroških Slovencev s strani nemškega imperializma. Naposled je Natmessnig formalno izročil oblast: .S tem izročam vam oblast in pravice, ki pripadajo koroškemu Reichsstatthalterju na podlagi zakona od 14. aprila 1939, ter odredb in odlokov na njegovi podlagi."
Novi deželni glavar Piesch je prevzel
oblast s temile besedami:
.Herr Gauhauptmann! Izjavljam vam tu, da smo pripravljeni prevzeti to težko nalogo, ki je polna odgovornosti..
Nova deželna vlada je hkrati izdala še dva razglasa. Prvi razglas, ki ga je podpisalo osem članov nove vlade (razen komunistov, ki se ji niso pridružili), je bil v bistvu poziv k enotnosti, ki prepoveduje vsa dejanja terorizma in individualne akcije, kakor tudi kakršnokoli odstranjanje javnih nameščencev brez odobritve pokrajinske vlade, in razglaša vsakogar, ki bi se ne po-koroval tem poveljem, za sovražnika dežele in svobode. Razglas nato nadaljuje tako: .Deželna vlada meni, da je njena poglavitna dolžnost ohraniti svobodo in nedelji-
vost Koroške." Drugi razglas nosi naslov .Ohranimo mir 'in disciplino!" in znova poziva k redu, miru in disciplini in zaupanju v policijo.
POMEN iZROČ!TVE OBLAST!
Nova vlada je torej prevzela oblast iz rok predstavnikov nacističnega režima in v soglasju z nacističnimi zakoni. Zaman iščemo v njenih razglasih obsodbo nacizma in vsenemštva. Edini razlog za spremembo režima je bit vojaški položaj. Razglašalo se je načelo kontinuitete oblasti in nacističnega vladnega aparata. Natmessni-gov govor dokazuje, da se je nova vlada obvezala, da nihče ne bo preganjan zaradi članstva v nacistični stranki. Rainer je javno pozval naciste, naj podpirajo novo vlado. Ta podpora je bila tej vladi potrebna, ker ni imela za seboj nobenih lastnih političnih si). To dejstva mečejo svOjo senco na način poznejše .denacifikacije" na Koroškem. Pojasnilo za dejstvo, zakaj je bila Koroška edina pokrajina Avstrije in Nemčije, kjer je bil nacizem pripravljen izročiti oblast novi skupini, je treba iskati v geslu .svobodne in nedeljene Koroške", kar pomeni nadaljevanje nacionalnega zatiranja koroških Slovencev, geslu, ki ga srečujemo v vseh govorih in razglasih, ki smo jih citirali. Tej ideji se pa priključuje upanje, da bo nova skupina zagotovila pomoč Britancev in Američanov proti Jugoslovanom.
Pred tridesetimi ieti, ko je bi! poražen vojaški stroj nacistične Nemčije, je bito konec tudi nacističnega režima. Povsod po Nemčiji in Avstriji, ki je biia do tega trenutka sestavni de! „Ve!ike Nemčije", so nacistične obtastnike pognaii k vragu, oblast pa so prevzete demokratične poiitične site.
Edina izjema je bita — Koroška. Na Koroškem je bit izveden pravi prenos obiasti, in sicer tegaino, na podtagi nacističnih zakonov, tako da je bita ohranjena kontinuiteta med nacističnim režimom ter obiastjo „nove potitične skupine". Le ta je poieg tega tudi prevzeta dotžnost, da bo izpotnjevata oporoko nacističnih obiastnikov: pod krinko .svobodne in nedetjive Koroške" bo skrbeia, da nihče ne bo preganjan zaradi čianstva v nacistični stranki in da bo naprej živet duh vetenemštva.
Da je .nova skupina" to oporoko zvesto izpotnjevata, dokazuje dejstvo, da nikjer drugod v Nemčiji in Avstriji denacifikacijo ni biia izvedena tako površno in prizanestjivo, kot se je to zgodito na Koroškem. V tem pa so tudi korenine današnje .koroške stvarnosti", ko so domovinsko zvestobo vzeti v zakup vidni čtani in četo visoki funkcionarji NSDAP in njenih formacij vse tja do ziočinske SS: od idota koroškega Abwehrkampfa v smistu .zmage v nemški noči" Hansa Steinacherja (čtanska šte-viika NSDAP 7,753.917) preko okrajnega vodje .domovinskih" organizacij Karia Stu-kovnika (čtan NSDAP od 1. 9. 1933) in predsednika koroškega Abwehrkampferbunda ter podpredsednika koroškega Heimatdiensta Siegfrieda Samesa (v ietih od 1923 do 1926 Ortsgruppenieiter NSDAP, čtanska števitka 26.661) pa tja do predsednika koroške Landsmannschaft dr. Franza Koschierja (Kreishauptamtsleiter der NSDAP, čtanska števitka 6,275.171; SS Oberscharfuhrer, štev. 299.580; HJ Gefotgschaftsfuhrer).
O predaji obiasti na Koroškem ieta 1945 je pisat prof. dr. Fran Zwitter v svoji razpravi „To Destroy Nazism or to Reward tt! — An Aspect of the Ouestion of Siovene Carinthia", ki je teta 1947 izšta v Beogradu, tz razprave objavtjamo odtomek v prevodu.
PPreJnZšrvo
Genocid
/VacZsrZčnZ rajb je aspeva/ preJvsem zaraJZ p/ena z zavojevanZb ozeme/j, zasežene ZnJasrrZjske Zn kmerZjske pro-ZzvoJnje ve/Zkega Je/a Evrope Zn zaraJZ ;'z/?ow<ran;a zasužnjenega prebZva/-srva Zz okapiramb Ježe/. Po/eg rega s ra srrogosr gesrapa /n pek/ensko ačZnkovZ-ra propaganJa skova/Z nemško roJo-/jabje, vojaškega Jaba Zn po^ornosr ob/asrZ, kZ nZ rrpe/a nobenega oJpora prorZ režZma Zn njegovema počerja, čeprav je bZ/ krZv naj/jajsZ^ z/očZnov prorZ c/ovecnosrZ.' /zrreb/janja ŽZJov Zn Jra-gZb naroJov, zasažnjevanja rajega pre-bZva/srva, množZčnega pobZjanja ZrJ.
Eo so se jabrerja žarna ja/a r/a, je v o/rapnem prZzaJevanja, Ja /n' sper za-vze/ podajo, napo/nZ/ NemčZjo s prZsZ/-no Je/ovno sZ/o, kZ naj /J naJomesrZ/a na bojZšča oJpok/Zcane Je/avce. Tako je /'Z/o v ZVemčZjZ na mZ/Zjone rajcev, Z:Z so jZb po/ovZ/Z v okapZranZ EvropZ Zn jZb v zZvZnskZb vagonZb pos/a/Z v rajb, kjer so bZ/Z obsojenZ na sarovo po/ovZčno žZv-/jenje brezkončnega garanja, srraJanja, bo/eznZ Zn na konca — anZčenja.
Vso vojno so prZkaja/e Zz NemčZje Zn okapZranZb Ježe/ groz/jZve vesrZ o z/o-cZn/k nacZsrov. TjaJje jZm na sp/osno nZso verje/Z.' nobena Jražba — so mZs/Z/Z — ne more bZrZ rako gnZ/a, noben re-žZm, ce/o nacZsrZčnZ, ne more bZrZ rako poje/. jte/e ko so zaveznZkZ /era 7943 vJr/Z v ZVemčZjo, se je sver zaveje/ srrabomega Jejsrva, Ja so se rakšnZ Zn JosrZ bajšZ prZzorZ Jogoja/Z po vsem na-cZsrZčnem ZmperZja oJ prvZk reJnov vojne naprej.
P^/Zca bo/eznZ je bZ/a venJar že v za-čerka, v PPZr/erjevZ knjZgZ „MoZn /Čamp/" Zn v njegovZk govor/k v rrZJe-serZk /erZk. Tegob žZv/jenja, so krZča/Z nacZsrZ, so krZvZ ŽZJje; oJkr/žajmo se jZk Zn na svera bo sper vse prav. Ta mZ-se/ je bZ/a bZsrvenZ sesravn/ Je/ nacZsrZč-ne ZJeo/ogZje Zn ko je PPZr/er prrše/ na ob/asr, je posravZ/ raborZšča za ŽZJe Zn Jrage .sovražnZke Jržave" rer spreje/ zakone, kZ so rem .manjvreJnZm" /ja-Jem jema/Z Joma/a vse pravZce. C/prZ-zarja/ je nasZ/ne JemonsrracZje prorZ njZm Zn nZkče nZ srorZ/ nZčesar, Ja bZ ga zaasravZ/. <$e več.* v šrevZ/nZk govorZk je opozarja/, Ja zas/až/jo ŽZJje anZčenje, ce bZ sr JrznZ/Z sprožZrZ Jrago sverovno vojno.
P"o je porem res ZzbrabnZ/a vojna, nZ bZ/o prav nZč važno, kJo jo je zače/. Za nacZsre je napočZ/ čas za „ Jokončno rešZrev" žZJovskega vprašanja.* vsakega ŽZJa, kZ jZm bo prZše/ v roke, boJo amorZ/Z,- Zn rako so raJZ Je/a/Z.
Eo so se ZmerZčanZ, PrZrancZ Zn Tran-cozZ prebZ/Z skozZ obrambne zZJove nemškega rajba, so na svojo grozo ago-rovZ/Z, Ja ce/o najbo/j pošasrne zgoJbe o nacZsr/čnZb grozoJejsrv/b n/so govo-rZ/e vse resnZce. Po vrsrZ so vJZra/Z v nezas/Zšane pek/e, kZ so se Zmenova/Z Pacbenwa/J, Dacbaa, Pergen-Pe/sen, meJrem ko so PovjerZ z vzboJa prZba-ja/Z v m/Zne smrrZ, kor so bZ/Z MajJa-nek, ZascbvZrz, Maarbaasen Zn JragZ.
V reb Zn JragZb koncenrracZjskZb ra-borZščZb so nacZsrZ zapr/Z, sesrraJa/Z Zn pomorZ/Z naJ Jeser mZ/Zjonov /jaJZ, meJ njZmZ skoraj šesr mZ/Zjonov ŽZJov — ker so zagrešZ/Z z/očZn, Ja so bZ/Z po P/Zr-/erjevem mnenja .manjvreJne krvZ" a/Z ker so se apZra/Z njegovZ v/aJavZnZ. Vsa znana nemška sposobnosr je ve/ja/a mačZre/jskema Zzpopo/njevanja reb k/av-nZc. Moške, ženske Zn orroke so prorZ njZbovZ vo/jZ prZsZ/Z/Z, Ja so Je/a/Z za saženjskZ ZmperZj; mačZ/Z so jZb v njegovem Zmena Zn napos/eJ jZb je ra ZmperZj pokanča/.
ZaveznZškZ vojakZ so bZ/Z preZzka-šenZ v boja, a so se zgrozZ/Z ob rZsrem, kar so vZJe/Z v reb raborZščZb smrrZ.* rrap/a, na/ožena v sk/aJovnZce, žZve /jaJZ, kZ so bZ/Z /e kosr Zn koža, p/Znske ce/Zce Zn kremarorZje, kZ so obrarova/Z Jan Zn noč. .Ko so osvobaja/Z raborZšče za raborZščem, se je osvoboJZre/jev po-/ašča/a JZvja jeza. /VemškZ cZvZ/ZsrZ pa so zarrjeva/Z, Ja sp/ob n/so veJe/Z za re grozore — čeprav je bZ/o znano, Ja se je smraJ Zz raborZšč Zn kremarorZjev šZrZ/ Ja/eč po oko/Zc/. ..
ŠPORTNI VESTNIK
#	Na pohodu „Po poteh partizanske Ljubtjane" tudi Korošci
Slovensko glavno mesto Ljubljana bo svojo 30. obletnico osvoboditve slavila letos kar najbolj množično. Počastitev osvoboditve mesta Ljubljane je letos združena s proslavo 30-letnice osvoboditve jugoslovanskih narodov izpod tujega jarma. V počastitev te obletnice bo mesto Ljubljana priredilo XIX. pohod „Po poteh partizanske Ljubljane" — v zadnjih letih najbolj množična telesnokulturna manifestacija. Lanskoletni pohod je privabil 58.991 udeležencev, letos pa prireditelji pričakujejo še večje število športnikov. V okviru pohoda v počastitev mesta Ljubljane, ki je bilo od leta 1941—1945 v žarišču narodnoosvobodilnega boja, bo na sporedu danes, petek 9. maja, mednarodni nočni tek prijateljstva, poleg njega pa še ^Štafeta zmage" — ekipno tekmovanje 3x1000 m za mladinske moške ekipe in 3x600 m za mladinske ženske ekipe. Štafete zmage se bo udeležila tudi Slovenska fizkulturna zveza v Celovcu, ki bo v Ljubljani nastopila s tremi ekipami: dve ekipi sestavljajo člani športnega društva iz Sel, tretjo ekipo pa dijaki slovenske gimnazije v Celovcu.
#	,,Turn!r prijateljstva": Koroška druga
Tradicionalni mednarodni nogometni turnir mladih nogometnih reprezentanc Koroške, Jugozahodne Nemčije, Benečije-Julijske krajine in Slovenije, ki je bil 1. in 2. maja v Piranu in Izoli, se je končal z zmago Slovenije. Ker je bil sklenjen na „Turnirju prijateljstva" tretji krog, je bil podeljen tudi prehodni pokal, ki ga je z dvema točkama prednosti osvojila reprezentanca iz Jugozahodne Nemčije pred Slovenijo. To sta bili tudi najboljši enajsterici letošnjega prvomajskega turnirja, ki sta prikazali nadvse dopadljiv nogomet. Čeprav je Koroška še pred nemško reprezentanco zasedla 2. mesto, ni povsem zadovoljila — (na turnirju so igrali po izločitvenem sistemu).
Naslednje leto bo na sporedu 4. „Turnir prijateljstva", prireditelj pa bo dežela Koroška.
#	SAK — DSG Borov!je 2:0 (1:0)
Slovenski atletski klub je minulo nedeljo v derbiju vodečih klubov premagal vodečo enajsterico iz Borovelj sigurno z 2:0. Čeprav rezultat ob podelitvi mojstrskega mesta verjetno ne bo igral kake poglavitne vloge, ker vodijo Borovlje z velikim naskokom, je zmaga SAK vendarle pokazala, da je slovensko moštvo najmočnejše v skupini 2. E razreda. Razplet letošnjega nogometnega prvenstva bi bil vsekakor se popolnoma odprt in zanimiv, če ne bi koroška nogometna zveza kaznovala jeseni SAK z odtegljajem 3 točk.
Z zmago 2:0 se je SAK oddolžil Borove!j-čanom za lanskoletni poraz 1:2. Rezultat je bil nekoliko nepričakovan, ker sta manjkala v moštvu dva stebra: Oraže zaradi študija in Fera zaradi poškodbe na nogi. Kljub temu je SAK vso igro bil v napadu in bil kondicijsko in tehnično boljši od nasprotnika. Poleg Foltija Waldhauserja, ki je dosegel oba zadetka, je treba ne glede na veliko pripravljenost celotnega moštva omeniti še igro Hanzija Wieserja, ki je igral svojo najboljšo igro.
Generalko za nedeljski derbi pa je enajsterica SAK imela 1. maja, ko je na domačem igrišču premagala Galicijo s 13:0 (6:0). Za rekordno zmago so poskrbeli Folti Waldhauser 5, Singer 3, Navršnik 3, Fera in Wieser. Fera se je v prvi polovici tako hudo poškodoval, da je moral v bolnico.
V 18. nogometnem kolu bo SAK igral proti Selanom v nedeljo 11. maja ob 17. uri na Koschatovem igrišču.
#	Pokrče — Se)e 0:3 (0:1)
Po sobotnem prvenstvenem spopadu med Pokrčami in Seiami so si Selani spet pridobili 5. mesto v lestvici. Zmaga nad domačini bi lahko bila še izdatnejša, če Selani blizu šestnajstmetrovke ne bi bili tako neokretni. Gole sta dala Nanta Olip 2 in Stanko Olip. Smolo pa so imeli Selani v prvomajski prvenstveni tekmi s Hortendor-fom. Po stalnih napadih in po večkratnih strelih na vratnico so Selani doma dosegli le skromen remi 2:2 (1:1). Gole sta dosegla Oto Travnik in Flori Dovjak, enega Selana pa je sodnik izključil.
#	Lestvica 2. E razreda
1. Borovlje	16	14	1	1	61:11	29
2. SAK	17	13	1	3	68:17	27
3. Škofji dvor	17	9	4	4	47:32	22
4. Šmarjeta	17	7	4	6	27:21	18
5. Sele	17	8	2	7	36:33	18
6. HSV	17	8	2	7	26:28	18
7. Gospa sveta	16	7	3	6	28:27	17
8. Kriva Vrba	17	6	4	7	35:30	16
9. Št. Janž	17	7	2	8	24:24	16
10. Hortendorf	17	4	5	8	26:43	13
11. Pokrče	17	1	4	12	9:55	6
12. Galicija	17	0	2	15	15:79	2
Strah pred resnico
(TVgJg/jefgzzje s A strgni)
reč sega) vse od potvarjanja dejstev in zavijanja resnice preko polresnic vse tja do očitne laži.
#	Potvarjanje dejstev je, če avstrijski predstavnik trdi, da so bita ijudska štetja v Avstriji izvedena v redu; kajti koroški Slo-venci smo obiastem prijaviti števitne primere očitnih manipuiactj, ztorab in diskriminacij in zato tudi nikdar nismo priznati rezuttatov teh štetij!
#	Zavijanje resnice je, če avstrijski predstavnik trdi, da je za izvedbo čtena 7 potrebno preštevanje; kajti ozemtje, kjer avtohtono iivi manjšina, je bito znano že ob podpisu državne pogodbe in mora biti zato znano tudi danes!
#	Potresnica je, če avstrijski predstavnik trdi, da po ustavi uživajo vsi avstrijski dr-žavijani enake pravice in da imajo pripadniki stovenske ter hrvaške manjšine še dodatne pravice; kajti v Avstriji je posebno za manjšine vse pregiobok prepad med pravicami na papirju in pravicami v praksi!
^ Očitna iaž je, če avstrijski predstavnik trdi, da Avstrija ne dopušča nobenih manjšinam sovražnih akcij; kajti ne samo Avstriji marveč vsemu svetu so znane dejavnosti raznih ^domovinskih" organizacij in neonacističnih skupin, ki segajo od hujskanja na narodnostno mržnjo preko fizičnih napadov tja do dinamitskih atentatov, da niti ne govorimo o pogromih na uradne dvojezične napise. Skoraj v vseh teh primerih pristojne obiasti kijub prijavam niso hoteie ukrepati ter so se s svojim zadržanjem očit-
RAD!0 CELOVEC
SOBOTA, 10. S.: 4.00 Jutranja telovadba — 4.45 Deželni razgledi — 8.10 Družinski obzornik — 9.00 V žarišču — 10.50 Lepa domovina — 11.05 Kmetijska oddaja — 14.00 Voščila — 15.50 Za iovce — 14.00 Probiemi, mnenja nasveti — 18.00 Deželni razgied —
18.50	Kulturni obzornik — 20.05 Vašo številko, prosimo
—	22.20 Plesna giasba po naročilu.
NEDELJA, 11. S.: 4.10 Igra na orgle — 7.55 Veselo nedeljsko jutro — 8.15 Kaj je novega? — 9.45 Pomladna melodija — 10.50 Radijska pripovedka —
11.00	Dopoidonski koncert — 12.05 Za avtomobiliste
—	15.00 Deželni razgled — 15.15 Iz Mestnega gledališča — 14.50 Voščila — 14.00 Radijska igra —
17.05	Voščila — 18.15 Marsikaj Iz koroške dežele —
19.00	Nedeljski šport — 19.50 Veselo zaigrano —
20.05	Avstrijska rallye.
PONEDELJEK. M. 5.: 4.05 Jutranja melodija — 8.05 Ponedeljski obisk — 9.05 šolska oddaja — 9.50 Ljudska giasba z Dunaja — 11.05 Iz dežele, za deželo —
14.50	Vojaška godba — 14.45 Knjižni kotiček — 14.00 čarobna dežela glosbe — 14.50 Kako smiselne so kazni? — 17.54 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 18.00 Deželni razgled — 19.07 Staroavstrijska slikanica — 20.05 Radijska igra — 21.05 Večno mladi humor — 21.50 Udar na udar.
TOREK. 15. 5.: 4.00 Jutranja telovadba — 8.05 Oddaja za ženo — 9.05 šolska oddaja — 10.00 Zabavna
no postavite na stran kišitcev zakonov in pravnega reda!
Ali se Avstrija prav nič ne sramuje, posluževati se takih ..argumentov" pred OZN, to je pred tistim forumom, pred katerim se je tako odločno in zavzeto borila za pravice svoje manjšine v Italiji? Zato je naravnost višek nesramnosti, če si avstrijski predstavnik ob vseh teh dejstvih dovoli pripomniti, da manjšine ne bi smele biti element razdora, marveč bi morale biti most prijateljstva med sosednimi državami. Ob ,ar-gumentacilji", ki sega od potvarjanja dejstev in zavijanja resnice preko polresnic tja do očitnih laži, je tako ugotovitev možno razumeti le kot cinizem.
Ne vemo, kaj je ob vsem tem imel v mislih deželni glavar Wagner, ko je med nedavnim obiskom avstrijskega poslanika pri OZN dr. Petra Jankovvitscha v Celovcu le-ta prosil, da bi se pri Združenih narodih še naprej trudil za čim objektivnejši prikaz manjšinske problematike na Koroškem. Vemo pa eno: dokter bo ..predstavam re-pubtike in prizadetih treh zveznih dežei" odgovarja!o ie tako reševanje odprtih dotoči! državne pogodbe, da bo nekaj ma-ienkostnih pravic zapisanih samo na papirju, v praksi pa se bodo nadaijevaii primeri očitnega zapostavtjanja in diskriminacij, tako doigo ne bo mogoče govoriti o zadovotj-nem sožitju. Kajti tako sožitje mora nujno biti zgrajeno na dejanski in vsestranski enakopravnosti; ustvarjeni morajo biti pogoji, v katerih se tudi manjšini ne bo treba bati jutrišnjega dne.
glasba — 14.45 Iz ljudskega življenja — 15.00 Popoldanski venček melodij — 14.50 Kako smiselne so kazni? — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 17.54 Oddaja delavske zbornice — 19.07 Ljudsko glasba — 20.05 Za ljubitelje ljudske glasbe.
SREDA, 14. 5.: 4.05 Jutranja melodija — 9.15 šolska oddaja v slovenščini — 9.50 Ljudska glasba —
11.05	Iz dežele, za deželo — 15.00 Deželni razgled — 14.50 Na obisku pri koroških zborih — 14.45 Za mladino — 14.50 Kako smiselne so kazni? — 17.10 V dunajski kovarni — 17.54 Oddaja kmetijske zbornice — 19.07 Kjer prepevajo, tam ostanemo — 19.50 Za prijatelja planin — 20.05 Srečanja — 21.50 Kriminalna igra.
ČETRTEK. 15. 8.: 4 00 Jutranjo telovadba — 8.05 Oddaja za ženo — 9.05 šolska oddaja — 9.50 Ljudska glasba — 11.05 Iz dežele, za deželo — 14.45 Koroški običaji — 14.00 Otroci delajo spored za otroke — 17.10 Zveneči operetni vodič — 17.54 Oddaja sindikalne zveze — 19.07 Godba na pihala — 20.05 Lovska ura.
PETEK, 14. 5.: 4.05 Jutranja meiodija — 8.05 Oddaja za ženo — 9.05 šolska oddaja — 10.00 Zabavna glasbo — 11.05 Iz dežele, za deželo — 14.50 Zborovsko petje — 14.45 Koroški avtorji: Volkmar Hasel-bach — 14.15 Mladinska oddaja — 17.10 Giasba za konec tedna — 18.00 Deželni razgledi — 19.07 Dunaj, melodija mesta — 20.05 Orkestrski koncert — 21.55 Melodije minulih dni.
Siovensko pro:vetno društvo v Borov-ijah vabi na uprizoritev agentske komedije
STROGO ZAUPNO
v nedetjo it. maja ob 14.30 uri pri Cingeicu na Trati.
Gostuje ..Oder 73" — dramska sekcija SPD „Edinost" iz Piiberka; režija Anita Hudi.
Ob tej priiožnosti bo domača mladina počastiia naše matere.
Vsi, posebno pa naše matere, prisrčno vabijeni!	Odf-or
Kato!iško prosvetno društvo ..Pianina" v Seiah vabi na igro
ČRNA ŽENA
ki bo v nedeijo 11. maja 194$ ob 14. uri v farni dvorani v Seiah.
Gostuje: KUD „Boštjan Jezeršek" iz Sovodenj v Potjanski doiini (Škofja Loka).	Prisrčno vgHjeni/
Siovensko prosvetno društvo Št. Janž v Rožu vabi na
PEVSK! KONCERT
v soboto 17. maja 1975 ob 20. uri pri Tiš!arju v Št. Janžu.
Nastopajo: Radiški fantje in dekiiški kvartet.
Ob petju boste videii skioptične siike H. Weissa in T. Ogrisa pod motom ..Pogiej pesem, posiušaj siiko!", katerih tematika bo vsebinsko povezana s petjem. Prisrčno fgir/jeni/
VABiLO
na lutkovno veseloigro dramskega odseka Koroške dijaške zveze v Celovcu
KOUKA !N L!Z!KA
H v petek 9. maja ob 13.00 uri pri Pušniku v Ratenčah (Loče);
H v petek 9. maja ob 15.30 uri v farni dvorani v Št. liju;
EH v petek 9. maja ob 18.00 uri pri Fri-diju Sabotniku, Roda pri Plešerki (Hodiše).
SLOVENSKE ODDAJE RAD(A CELOVEC
SOBOTA, 11). 5.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 11. 5.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vašš želji.
PONEDELJEK, 1!. 5.: 15.45 Celovški radijski dnevnik — Za našo vas.
TOREK, 15. 5.: 9.50 Domača zabavna glasba — 15.45 Radijski dnevnik — šport — Rdeče rumeno, zeleno.
SREDA, 14. 5.: 9.15 Slovenska šolska oddaja — 15.45 Radijski dnevnik — Iz koroške literarne delavnice.
ČETRTEK, 15. 5.: 15.45 Radijski dnevnik — Iz kulturnega življenja koroškth Slovencev (5. Kulturni festival v Globasnici)
PETEK, 14. 5.: 15.45 Radijski dnevnik — Kar pa domače.
		A V S T R ! J A 1
H		SOBOTA, 10. S.: 14.50 Rdeči avtobus — 17.00 Slikanje in risanje — 17.50 Pu-
stolovščine v Deželi mavrice — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18 00 Koncert — 18.25 TV-kuhinja — 19.00 Slike Iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.50 čas v sliki in kulturne vesti — 19.54 šport — 20.15 Heinz Conrads s svojimi prijatelji — 21.15 Pan-optikum — 21.55 V pasti, film — 22.55 Poročila.
NEDELJA. 11. 5.: 14.50 Miška — 17.00 Listamo po slikanici — 17.50 Viki in močni možje — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Seniorski klub — 18.50 Venček melodij — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki in kulturne vesti — 19.50 šport — 20.15 Pustolovska ženska, filmska komedija — 22.50 Poročila.
PONEDELJEK, H. 5.: 10.00 Kleopatra — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 V deželi divjih živali — 18.25 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki
		JUGOSLAViJA
K		NEDELJA, 11. 5.: 9.05 Poročila — 9.10 17 trenutkov pomladi — 10.20 Otroška
matineja — 11.10 Mozaik — 11.15 Kmetijska oddaja — 12.00 Poročila — Nedeljsko popoldne: Slovenija v letu 1941 — 17.45 Poročila — 17.50 Moda za vas — 18.05 Življenje Leonarda da Vincija
—	19.10 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.50 Dnevnik —
19.50	Tedenski gospodarski komentar — 20.05 Po lastni presoji — 20.50 Pomlad se je začela 9. maja — športni pregled — Dnevnik.
PONEDELJEK. 1!. S.: 810 šolska oddaja — 14.55 Madžarski dnevnik — 17.55 Deklica z vžigalicami —
17.55	Obzornik — 18.10 Mešani pevski zbor iz Celja
—	18.40 Mozaik — 18.45 Kokovostno odmerjene diete
—	19.05 Odločamo — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak —
19.50	Dnevnik — 19.55 Sodobna oprema — 20.05 Glorija — 21.55 Kulturne diagonale — 22.05 Mozaik kratkega filma — Dnevnik.
TOREK, 15. 5.: 8.10 šolska oddaja — 14.55 Madžarski dnevnik — 17.55 Mola lupinica — 17.50 Risanka
—	18.05 Obzornik — 18,20 Egipt za časa Tutankamona
in kulturne vesti — 20.00 šport — 20.45 Ljudje z ranča Shiloh — 21.45 Poročila.
TOREK. 15. 5.: 10.00 V pasti — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Gospod Kotnik — 18.25 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 Čas v sliki in kulturne vesti
—	20.00 Od moskovske deklaracije do državne pogodbe — 21.00 Štirje v žipu, povojna usoda z Dunaja — 22.55 Poročita.
SREDA, 14. 5.: 10.00 To je Pariz — 10.50 Po sledovih Marconija — 17.50 Risanka — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Prosim naslednji — 18.25 Ml —
19.00	Slike Iz Avstrije — 19.50 čas v sliki in kulturne vesti — 20.15 Nogometna tekma za evropski cup —
22.05	Vojna in mir — 22.50 Poročila.
ČETRTEK, 15. 5.: 10.00 Na poti k združeni Evropi — 10 50 Renesansa — 11.00 Angleško gledališče — 12.00 Kaj lahko postanem? — 17.55 Otrokom za lahko noč
—	18.25 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki In kulturne vesti — 20 00 Atomski sod smod-
—	18.45 Mozaik — 18.50 Ne jprezrite — 19.15 Risanka
—	19.20 Cikcak — 19.50 Dnevnik — 20.05 Diagonale —
20.55	Barvna propagandna oddaja — 21.00 Thibaulto-vi — 21.45 Dnevnik.
SREDA. 14. 5.: 8.10 šolska oddaja — 14.55 Madžarski dnevnik — 17.50 Viking Viki — 17.55 Obzornik — 18.10 Mladi za mlade — 18.40 Mozaik — 18.45 Srečanje — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.50 Dnevnik — 20.05 Pozor, banditi — 21.45 Miniature — Dnevnik.
ČETRTEK. 15. 5.: 8.10 šolska oddoja — 14.55 Madžarski dnevnik — 17.50 Na črko, na črko — 18.15 Mozaik — 18.20 Vzpon človeka — 19.10 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.50 Dnevnik — 20.05 žive vezi —
21.05	Kam In kako na oddih — 21.15 četrtkovi razgledi — 21.45 Glasbeni magazin — 22.15 Dnevnik.
PETEK. 14. 5.: 8.10 šolska oddaja — 14.55 Madžarski dnevnik — 17.50 Kuhinja pri violinskem ključu —
18.00	Obzornik — 18,15 Ansambel Toneta Kmetca — 18.40 Mozaik — 18.45 Spoznavajmo otrokov svet — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.50 Dnevnik —
19.50	Tedenski notranjepolitični komentar — 20 05 Besede In glasba — 22.00 425 — 22.55 Dnevnik.
nika — 21.00 Kratkih tisoč let: oddaja o letih 1958— 1945 — 22.50 Poročila.
PETEK, 14. S.: 10.00 šolska oddaja — 10.50 Angelika Kovfmann in njena doba — 11.00 Seniorski klub —
17.55	Otrokom za lahko noč — 18.00 Kremenčkovi — 18.25 Mi — 18.45 Oddaja zveze sindikatov — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 Čas v sliki in kulturne vestt — 20.00 Teleobjektiv — 20.50 Fantomi — 22.20 Poročila.
		A V S T R ! J A 2
<		SOBOTA, 10. S.: 14.00 laha-ini turnir — 16.40 Moja hčerka iivi na Dunaju —
18.00	Brez nagobčnika — 19.00 Lov na medvede v Himalaji — 19.55 Laurel in Hardy —
20.00	Galerija — 20.15 človek in slikar: Herbert Bbckt
—	21.15 čas v sliki in šport.
NEDELJA, 11. 5.: 14.00 Jahalni turnir — 18.00 Borbort Street — 18.50 Jolanda in tat, glasbena pravljica — 20.15 Kraj zločina: Drugo priznanje — 21.45 čas v sliki in šport.
PONEDELJEK, 12. 5.: 17.55 Matematika in eksperiment — 18.25 Novo iz znanosti — 19.00 Mit smrti — 19.45 Pesmi narodov — 20.00 Vojna In mir — 20.45 Čas v sliki in šport.
TOREK, 15. 5.: 17.55 Računanje z računalnikom — 18.25 Angleščina — 19.45 V deželi belega medveda
—	20.00 Stoletje kirurgov — 21.00 čas v sliki in kulturne vesti — 21.50 šport — 21.45 Klavirske sonate Beethovna.
SREDA, 14. 5.: 17.55 Poktlcno-izobraževalno šolstva
—	18.25 Francoščina — 19.00 Avstrijsko stoletje. Georg von Schdnerer — 20.00 Kriminalna pustolovščina a mednarodnih ponarejevalcih slik — 21.55 Svet knjige
—	22.05 čas v sliki in kulturne vesti — 22.55 šport. ČETRTEK. 15. 5.: 18.25 Ruščina — 19.00 Potek leta v
tirolskih gorah — 19.50 Hitro, hitro — 21.00 čas v sliki in kulturne vesti — 21.40 šport — 21.50 Za prijatelje filma.
PETEK, 14. 5.: 14.50 Iz parlamenta — 17.55 Fizika za vsakogar — 19.25 Nemščina — 19.00 Sanje dveh mest — 19.40 Srajca srečnega, TV-pravljica po Voltairu — 20.00 Arsene Lupin — 20.50 čas v sliki In kulturne vesti — 21.50 šport — 21.40 Chick Corea In njegov orkester.