Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 19.
V Ljubljani, dne 1. oktobra 1928.
Vili. leto.
Telefon štev 3040.
UOJNI INVALID
GLASILO UDRUŽENJA VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE SHS
List izhaja L in T5. v mesecu. Posamezna številka I Din. — Naročnina mesečno 2 Din.Rokopisi se ne vračajo Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani. - Št. Peterska vojašnica. Telefon štev. 3040.
OBLASTNEGA ODBORA ZA LJUBLJANSKO IN MARIBORSKO OBLAST V LJUBLJANI
Proslava desetletnice.
Naše udruženje je dalo spodbudo, da bi se proslavila desetletnica proboja solunske fronte in naše osvoboditve na dostojni način.
Pripravljalni odbor, ki so ga tvorili razni zastopniki odličnih korporacij in uradnih zastopnikov je pripravil načrt proslave na ta način, da bi se po našem kongresu, ki je bil v ta namen določen v Bitoiju, podali vojni invalidi z drugimi zastopniki in gosti iz inozemstva ter svojci padlih na solunski fronti, na slavni Kaj-makčalan, odtod pa na Krf v Grčijo in razna druga sveta mesta vojnih grobišč ter bivše fronte. Vlada je stavila predlog, naj radi priprav za čim boljšo izvedbo tega načrta pripravljalni odbor odloži proslavo do konca septembra, po tem pa je vzela celo akcijo in predpriprave sama v roke. Naš Središnji odbor je radi tega odložil tudi invalidski kongres, ki je bil prvotno sklican že za prve dni septembra. Pripravljalni odbor je prepustil vse svoje posle in.načrte vladnim predstavnikom, da odločijo in akcijo podprejo. V zadnjem času pa jc dobil pripravljalni odbor uradno obvestilo, da se proslava sploh ne bo vršila na Kajmakčalanu in Krfu, pač pa se je program omejil samo na proslavo v Beogradu.
Ista se bo vršila sedaj 7. oktobra t. 1. v naši prestolici.
Ta odločba je zelo vznevoljila bivše inicija-torje in pripravljalni odbor in velik dobrotnik srbskega naroda profesor, g. Rajs je sklenil vsled tega zapustiti našo državo. Ta odlični dobrotnik je rodom Švicar, preselil pa se je pred
12 leti v našo državo, ki mu je postala druga domovina in je veliko delal za narod in zanj žrtvoval.
Vsled okrnitve proslave, je Središnji odbor vseeno sklenil sklicati invalidski kongres v Bitoiju, kjer se bo poleg tega izvršila tudi naša tiha in mirna proslava vojnih grobov. Kaj je bilo povod, da vlada ni odobrila načrta pripravljalnega odbora, ki je vršil svoje delo že nad pol leta in veliko truda ter tudi gmotno žrtvoval, ni znano.
Kakor čujemo, se invalidi najbrž ne bomo mogli udeležiti oficijelne proslave dne 7. oktobra v Beogradu. Vzrok je precej nevolje in naš kongres, ki smo ga morali sklicati.
Našim borcem, ki jih spremljajo spomini na nekdanje solunske borbe, posebno pa na grobove padlih tovarišev, kamor bi radi. položili vence in pripeljali žalujoče svojce, je ukrep vlade napravil nevoljo. Proslavo v Beogradu smatrajo zgolj za manifestacijo, ki jim ne bo vzbudila pravih čutov in ne bo prinesla zaže-Ijene pietete. Mnogo dragih tovarišev leži pozabljenih v daljnji zemlji in potrebno bi bilo, da jih enkrat obiščemo, posebno pa matere in otroci, ki niti ne vedo za gomile, katere doma oplakujejo. Pripravljalna akcija je za to žrtvovala mnogo truda in denarja, da bi omogočila to pot vsaj enkrat v življenju prizadetim svojcem, naši proslavi pa dala popolnoma drugačno zunanjost.
Vse te načrte pa je prekrižal ukrep vlade.
Pred kongresom.
Dne 30. septembra in 1. oktobra t. 1. se vrši v Bitoiju invalidski kongres, katerega je naše udruženje odložilo na jesen vsled proslave 10-letnice. Vlada je določila, da se vrši proslava samo v Beogradu, in sicer 7. oktobra t. 1.
Kongres v desetletnici bo vsekako za nas pomemben, ker nam nudi veliko misli in želj.
Ali imamo program? Imamo ga in stopiti hočemo ž njim zopet v javnost.
Kakšno razpoloženje in notranjo moč prinaša udruženje na kongres? To se bo pokazalo in od tega je veliko odvisno.
Dnevni red našega plenuma pred kongresom je »Invalidski zakon«. Predelali bomo zopet naše načrte. Vsekako je to vprašanje najvažnejše. Prilika jubileja nam nudi eventuelne nadaljnje uspehe. V 10 letih našega preizkušenega životarenja smo morali marsikaj doživeti in prenesti. Šestletna borba za invalidski zakon nam ni prinesla zaželjenega uspeha. Invalidski zakon je slab in ne rešuje pravično našega vprašanja. To priznava vsak, celo voditelji našega naroda. Treba ga je popraviti. S to zahtevo gleda danes cel invalidski stalež na svoje predstavnike na kongresu^Naloga prvoboriteljev je torej težka, a treba je, da jo izvrše. Zastavimo zopet energično svojo borbo. Kongres naj predvidi njene smernice.
S tem problemom stopajo naši delegati na kongres.
Mi se moramo pred vsem zanašati na našo organizirano moč. Udruženje mora pokazati ves svoj razmah in podpirati ga moramo vsi. Desetletnica naj izbriše vse sledi neenotnih nastopov >n pred seboj si moramo začrtati samo socijalni Program, ki velja za vse enako. Svoji borbi smo do sedaj dali različne oblike. Napravili smo že Proteste in tudi velike manifestacije za našo Pravično stvar.
Predvidena manifestacija 10 letnice, ki je postala odklonjena, kaže, da ne bi mogla udarjati Pa slušna ušesa, zato vzdignimo zopet naše °gorčene glasove.
Zato je napisal nek tovariš čisto pravilno v »Ratnem Invalidu«, da bo letošnji naš.kongres eden najznačajnejših.
Odločba, po kateri se nadalje držimo, naj bo Paša najglavnejša stvar. Naša debata naj ne bo p bilanci in organizacijskem poročilu, kar nima koristi. Ves čas porabimo za svoj načrt o bodočem delu.
^ Ni potreba dolgoveznih govorov, ker zastonj 5e debatirati detajlno o težkem stanju invalidov.
Otvorjeno brez razmišljanja se moramo odločiti za borbo. Tovariš se jc izrazil čisto pravilno. Naš sedanji invalidski zakon smo izvojevali z velikimi borbami in ako hočemo, da ga bomo zboljšali, moramo voditi isto naprej. Začeli smo pravilno. Naš sedanji plenum deluje na novem načrtu invalidskega zakona. Ker imamo povsod iste težave, ga ne bo težko sestaviti. Kongres mu bo dal na ta način oporo na složni način. Vse naše točke naj bodo stvarno podkrepljene. Ne zahtevajmo nič nemogočega, ampak to, kar se nam lahko nudi. Invalid danes ni gmotno podprt, da bi mogel živeti, niti nima zaščite, da bi si mogel sani vstvariti samostojno 'eksistenco.
Naše vprašanje pozna samo dva načina, da bo moglo zadovoljiti prizadete, to sta postavitev telesnega pohabljenca v vrsto samostojno živ-Ijenjazmožnega človeka, ali pa, ako tega sploh ni zmožen, dostojna preskrba.
Delna denarna ali druga gmotna podpora, ki jo danes nudi naš invalidski zakon, pa je samo polovičarska rešitev.
Invalidski zakon lahko prevali mnogo skrbi za pohabljenca in socijalno šibkega na boljše situirane^
To je socijalno vprašanje, katerega se lotevajo drugi narodi zelo v detajlu in ga vedno novelirajo in popravljajo.
Našim tovarišem, ako se mislijo baviti resno z našo borbo, moramo svetovati, da se drže direktiv, ki nam jih je dala internacijonala v Ženevi in si lahko vzamejo za podlago zakono-dajstvo nekaterih večjih držav, ki danes precej razumejo socijalno vprašanje. Ako tam najdejo podlago in sredstva, zakaj bi jih ne mogli mi, ki nismo ravno najslabše stoječi.
Naša delegacija iz Slovenije prinaša to pot kongresu zelo stvarno pripravljen načrt našega invalidskega zakona z željo, da bi v marsičem uspela pri medsebojnem sporazumnem predlaganju. Danes ne moremo predvidevati kakšne rezultate bo pokazal naš jubilejni kongres, nadejamo pa se vendar na najboljše.
Vojne žrtve Slovenije tvorimo s svojo močno in čisto organizacijo velik del našega pokreta, zato pričakujemo, da nas bodo tudi drugi tovariši v marsikaterih pravičnih mislih vpoštevali.
Vkljub vsem nesporazumom, ki jih je tekom svoje dobe rodila srdita socijalna borba, osta-nenm vedno v enem edini, to je za enakopravnost in skupnost.
Naše udruženje mora obstojati močneje, ka-koi sploh kdaj in stati mora na našem braniku.
: sicer naše vprašanje ne bo napredovalo, ampak ; rajše nazadovalo.
Pričakujemo povoljnih rezultatov od naših prvoboriteljev na kongresu in jih s to vzpodbudo pozdravljamo ob desetletnici.
j Ukinitev invalidskih šol.
Minister za socijalno politiko g. dr. St. Barič je izdal odlok sledeče vsebine:
Pri razmotrivanju vprašanja reedukacije naših vojnih invalidov (v invalidskih zavodih) sem opazil sledeče: To vprašanje bi se moglo povsod zenačiti in postaviti na cenejšo in prikladnejšo : podlago, katera bi dajala več koristi samim invalidom, kakor državni blagajni tem bolj, ker se prijavlja vsak dan manjše število invalidov : v reedukacijo z namenom, da se usposobijo za : pridobitne svrhe. V invalidskih šolah je sedaj relativno zelo majhno število invalidov na državne stroške na učenju in vzdržavanju. Radi tega rešujem na podlagi naredbe o ustroju ministrstva socijalne politike čl. 3. in 4. v zvezi z I zadnjim odstavkom čl. 19., 21. in 24. invalid-j skega zakona:
P) da se v vseh reedukacijskih šolah začne j z intenzivnimi pripravami, da se v najkrajšem j mogočem času opravijo končni izpiti učečih se j invalidov in da po tem takoj zapuste šolo ter ^ odidejo na svoje domove,
2.	) da se začne stopnjevale z likvidacijo do-i sedanjih invalidskih reedukacijskih šol z ozirom I na prednje in sledeče točke tega rešenja,
3.	) da se takoj ustavi vsako sprejemanje kandidatov v invalidske reedukacijske šole v strokovno učenje v sedanjem smislu,
4.	) da se vse prošnje osebnih vojnih invalidov, bodi posredno ali neposredno pošiljajo in sprejemajo samo v invalidskem oddelku podrejenega mi ministrstva, kateri bo vodil njihovo najtočnejo evidenco. One invalide, ki ne kažejo potrebe, je treba takoj odbijati,
5.	) da se reedukacija in strokovno učenje novih kandidatov naših osebnih vojnih invalidov ustavi dotlej, dokler se ne prijavi večje število. O tem bo vodil evidenco invalidski oddelek podrejenega mi ministrstva in mi predložil svoje-časno potrebni predlog,
6.	) da se v bodoče invalide reeducira, to je strokovno izobražuje in sprejema pri privatnih obrtniških mojstrih v smislu čl. 19. in 27. invalidskega zakona s tem, da se bo naknadno označilo s posebno rešitvijo obrte, v katerih se morejo izučevati;
7.	) da se imajo vse sedanje reedukacijske šole strogo držati v svojem poslovanju teh odredb, in sicer:
a)	izgotovljene izdelke morajo uporabljati prvenstveno za svoje invalide, ki se uče,
b)	neizgotovljeno blago imajo istotako uporabljati prvenstveno za invalide,
c)	od privatnikov smejo sprejemati naročila samo, ako isti prinesejo celokupni material za izdelavo. V tem slučaju plačujejo samo delo, z dohodki pa je postopati po zakonu,
d)	vsak dohodek od prodanega blaga se mora poslati pristojni finančni upravi, finančni delegaciji, kakor določa zakon o državnem računovodstvu, in
e)	uprave reedukacijskih invalidskih šol morajo predložiti takoj podrejenemu mi ministrstvu točna poročila, koliko in kaj imajo od izdelanega blaga s predlogom, da se dotično na račun narodnega invalidskega fonda pokloni siromašnim vojnim invalidom. — Reedukacijske šole so samo radi učenja invalidov in ne da konkurirajo obrtnikom. Te šole, kakor vse druge državne ustanove, morajo svoje delavnice vzdrževati po predpisih zakona o državnem računovodstvu;
8.	) da uprave vseh reedukacijskih šol pošljejo svoj čas podrejenemu ministrstvu potrebne spiske o potrošenem in nepotrošenem materialu, inventar predmetov z eventuelnim mišljenjem in predlogi, kaj bi se moglo kot nepotrebno izdati in kako postopati z ostalim;
9.	) da mi uprave reedukacijskih šol takoj potrdijo prejem te rešitve s tem, da mi obenem pošljejo poročilo, koliko število invalidov imajo v strokovnem učenju, kdaj bodo (datume) polagali končne izpite.
Pristojni naj to povsem izvrše.
To je dostaviti vsem reedukacijskim šolam, velikim županom, odseku računovodstva ministrstva socijalne politike, občemu oddelku ministrstva socijalne politike in Središnjemu odboru Udruženja vojnih invalidov na znanje in izvršitev.
Rešeno v ministrstvu socijalne politike v Beogradu 8. septembra 1928 pod I br. 40.072.
V	Sloveniji sicer nimamo invalidske šole, to je zavoda, v katerem bi se invalidi učili obrti, pač pa imamo samo invalidski dom, v katerem dobivajo invalidi učenci zatočišče za čas učenja pri mojstrih. Ne moremo vedeti, kako sta pose-čani invalidski šoli, ki obstojata v Beogradu in Zagrebu, mogoče, da nista več toliko zasedeni. Vendar pa moramo iz našega stališča apelirati, da se obdrže invalidski domovi, ker učenje invalidov še nikakor ne moremo smatrati za končano.
V	Ljubljani je videti invalidski dom sedaj bolj zaseden kot zadnja leta, posebno, ker je treba skrbeti tudi za invalidsko deco in vojne
sirote, da se primerno izobrazijo. V slučaju, da bi gori objavljena naredba g. ministra za socijalno politiko ukinjevala nadaljno sprejemanje ali celo razpuščala invalidski dom, bi morali protestirati.
Ako so invalidske šole, glede katerih se najbrž nanaša specijelno gorenja naredba, postale nepotrebne in predrage, naj se obdrže samo invalidski domovi in vpelje način učenja pri mojstrih, kakor naredba tudi sama omenja. Ni pa pravilno, ako bi se začasno to omejevalo ali s sprejemi v oskrbo čakalo.
Invalidski domovi bodo vedno bolj potrebni tudi za hiralce. Kakor smo že večkrat omenili, poznamo položaj, da bi potrebovalo še veliko invalidov reedukacije, toda družinske razmere jim ne dopuščajo odtrgati se od dece in doma. V tem oziru bi morala socijalna zaščita nekaj primernega ukreniti.
Ne smemo pa pozabiti, da bi morale vojne sirote uživati enake pogoje za sprejemanje kot invalidi, ne pa da se jih sprejema po možnosti in še to z ozirom na starostno mejo zaščite.
Popolno uničenje slovenskega in hrvatskega tiska v Mutsoliniji. - Novi fašistični napori za italijanizacijo cerkve.
16. septembra t. 1. so se sestali v Gorici fašistični pokrajinski tajniki iz Trsta, Gorice, Reke, Pule in Zadra. To je bil tretji tak sestanek.
Prvi se je vršil lani meseca julija v Trstu. Pobudo zanj je dal tržaški tajnik Kobol, ki je zahteval skupen nastop fašističnih organizacij v vseh vzhodnih pokrajinah proti slovanskemu življu. Po tem sestanku so oblasti začele razpuščati slovanska prosvetna in športna društva, preganjati učitelje in duhovnike.
Drugi sestanek se je vršil v Zadru februarja t. 1. Čez par mesecev so fašisti zagospodarili vsem trem najvažnejšim slovanskim gospodarskim organizacijam v Primorju. V poslednjem času se je pričelo zatiranje slovanskega tiska.
Na tretjem sestanku so sklenili, da se zatro vsi še izhajajoči slovenski in hrvatski listi v Primorju. Fašisti pripravljajo bojna sredstva zlasti proti slovenski duhovščini na Goriškem in proti nadškofu v Gorici.
Na včerajšnjem sestanku so vsi tajniki z naj večjim veseljem pozdravili ustavitev »Edinosti«. To je čin globoke pravičnosti, pravijo. Sedaj stoji v ospredju problem preostalega slovanskega tiska in potreba je, da preneha »strup«, ki je krožil pod etiketo »Edinosti«, krožiti pod drugimi imeni. Drugorodci nimajo v teh listih nikakega efektivnega zastopstva in publikacija more služiti samo protiitalijanskim svrham. — Primer v Trstu je primer za vso cono.
Kar se tiče slovenske duhovščine, govore v
komunikeju dalje — med katero so še sedaj elementi, ki naznanjajo bodočo mejo ob Livenci — se zaveda julijski fašizem, da izvaja le spoštovanje do cerkve, ko se dotakne stalnega protiitalijanskega obnašanja nekaterih slovanskih duhovnikov in trajnega manjkanja italijanskih duhovnikov, kateri bi delovali plemenito in vredno brez politične mržnje. Fašisti spoštujejo visoko versko službo, toda iz te službe morajo izostati podpihovalci in razširjevalci nevarnih iluzij. V jurisdikciji goriške nadškofije so stvari, vredne posebne pozornosti.
Službeni komunike o sestanku naglaša, da so bili v razpravi glavni in najbolj žgoči politični problemi narodnega značaja obmejnih pokrajin. Ugotovila se je enotnost in trdnost julijskega fašizma in pri zveznih tajnikih vlada popolno soglasje glede obravnavanih zadev. Zato so sklenili, da ostanejo nevpogljivi na črti svojega dosedanjega postopanja. Svoje sklepe spo-roče na najvišja strankina mesta.
Jasno je sedaj, kaka usoda je določena še ostalemu slovenskemu in hrvatskemu tisku. Pričel pa se je na tem sestanku tudi točno določen boj proti slovenski duhovščini, posebno še na Goriškem. Boj bo brezdvomno trd in poln dogodkov v sramoto Italije.
Tako se dela v Mussoliniji s slovenskim življem. To priobčujemo v našem listu zato, da naši naročniki vedo, kako se postopa z našimi brati onkraj meje, ki je le »po nesreči« postala meja.
Naše gibanje.
Spremembe naslova. V zadnjem času se opaža precej pomanjkljivosti naslovov tako pri Računovodstvu delegacije ministrstva financ, odsek za vojaške mirovine, kakor tudi pri upravi »Vojnega invalida«. Opozarjamo vse dotične, ki se kam preselijo in spremene naslov, da to takoj prijavijo, sicer je razumljivo, da pošiljatev ne morejo redno sprejeti. Pošta vrača pošiljke denarja in naš list, ker dotične ne izsledi, sami pa se ne brigajo, da bi javili naslove. Šele po dolgem času navadno začudeno vprašujejo, zakaj ne dobe tega ali onega?
Ljudska samopomoč, društvo, ki izplača že po 20 letih zavarovanja eno tretjino vsote, ostanek pa po smrti' zavarovanca, pridobiva zelo hitro člane, ker je pokazalo jako ugodne pogoje. Naše tovariše in tovarišice, ki hočejo pristopiti k tej koristni akciji posebno za revne sloje, opozarja poverjenik tov. Stanko Tomc, tajnik Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani, Šentpeterska vojašnica, soba št. 10, da naj se javijo pri njem. Vsak naj priloži znamko za 1 Din.
Dramatični odsek je letos napravil z novo-naštudirano igro »Sumljiva oseba« že dve predstavi, in sicer eno v Moravčah, drugo pa v Šmartnem pri Litiji. Povsod je žel mnogo pohvale, zlasti ker je igra nad vse komična in je ljudstvo pognala v jako dobro razpoloženje. Tudi so posamezni igralci zelo na mestu in rešijo svoje vloge z velikim razumevanjem.
Iz Tržiča. Tuk. krajevni odbor je izgubil kar dva zelo agilna člana in odbornika, in sicer Ivana Klemenčiča, sodnega služitelja in Pavla Novaka, davčnega služitelja. Prvi je bil premeščen v Kamnik, drugi pa v Brežice. Obema tovarišema želimo na novem službenem mestu veliko uspeha, več zadovoljnosti in da bi svoj prosti čas še z večjo vnemo posvečala invalidskemu stremljenju. — Dne 2. sept. t. 1. je umrla vojna vdova Ana Jazbec. Njen mož si je v vojni nakopal zavratno bolezen. Na njenih posledicah je pred časom umrl. Jazbec je bila mirna in skromna gospodinja, imela je mnogo prijateljev, a tudi nepotrebnega sovražnika, ki ji je zagrenil že itak težko življenje. Na njeni zadnji poti jo je spremljalo mnogo občinstva, obžalovanja
vredno pa je, da med temi ni bilo videti kakega odbornika, oziroma zastopnika Krajevne organizacije.
Iz Maribora. Krajevni odbor UV1 v Mariboru opaža že dolgo, da neki g. Anton Krepek izdeluje članom in raznim prosilcem prošnje ter jim daje celo napačne nasvete. Ne poslužuje se predpisov, ki jih predvidevata invalidski zakon in pravilnik, češ da ni potreba izjav Krajevnega in Oblastnega odbora Udruženja vojnih invalidov, ker je to samo formelnost. Take prošnje romajo potem od urada do urada in končno pridejo Krajevnemu in Oblastnemu odboru v svrho priklopitve izjav, posebno pri prošnjah za odkupnine. Priporočamo prosilcem, da se brezpogojno obračajo vedno samo na Krajevni odbor, kjer dobe brezplačna navodila in se jim napravi vse potrebno. Na ta način kakor sedaj delajo nekateri na primer po navodilih g. Krepka, si prošnje samo zavlečejo. Toliko prizadetim v vednost, da ne bodo urgirali po nepotrebnem prošenj pri organizaciji, bodisi pri Krajevnem ali Oblastnem odboru. G. Krepku pa priporočamo več uvidevnosti, da ne bo odklanjal naše organizacije, ljudem pa s tem prošnje celo zavlačeval.	Krajevni odbor v Mariboru.
Krediti po partiji 65 za zaostanke invalidnin še niso otvorjeni. Dotičnim, ki imajo dobiti invalidnino za nazaj iz prejšnjih let, ni treba spraševati organizacijo ali računovodstvo, kdaj bodo dobili izplačano, ker še ni nič znanega. Upamo, da bo kredit v kratkem otvorjen, ker čakamo že veliko bolj dolgo kot lani.
Legitimacije za vožnjo. Nekateri invalidi pošiljajo Oblastnemu odboru samo slike, ne pa tudi denarja 10 Din. Opozarjamo, da legitimacije brez denarja, ne moremo naročiti, zato pazite na pošiljatev denarja. Tudi se dogaja, da pošiljajo stare slike še izza časa vojne, na katerih so slikani v vojaški obleki. Direkcija državnih železnic ne sprejema takih slik, zato jih ni treba pošiljati. Dogaja se pa tudi, da kdo ne zapiše na sliko zadaj svojega imena in naslova. Kdo naj potem pozna dotičnega? Zato prosimo pozornosti in natančnosti.
Politične beležke.
Zbližanje med Poljsko in Bolgarijo. V kratkem odide na Poljsko bolgarska parlamentarna delegacija, ki bo obiskala Varšavo, Krakov. Poznanj in druga poljska mesta. Po mnenju po-edinih krogov gre za dovršitev bolgarsko-polj-skih gospodarskih načrtov. Bolgarija je ponudila Poljski prosto luko v Varni, da bi ji omogočila izvoz poljskih izdelkov preko Lvova in Bukarešte na Balkan.
Švica izganja policijske agente. Švica je izgnala dva fašistična italijanska policijska agenta, ker sta zbirala o Švicarjih in Italijanih kakor tudi drugih inozemcih na nedovoljen način informacije, kar bi utegnilo zavesti deželo v neprijetne spore z drugimi državami in ogrožati varnost.
Španski diktator je dal zapreti poglavarja prostozidarske lože v Madridu in zapleniti spise in imenike podeželskih lož. Aretirali so po deželi tudi več uglednejših članov. Ustavnega režima, kakor vse kaže, na Španskem še ne bo.
V Avstriji bodo še letos volitve predsednika republike. Poslovna doba sedanjega predsednika avstrijske republike poteče letos. Politične stranke se s tem vprašanjem še malo bavijo in jc jako verjetno, da bo zopet izvoljen sedanji predsednik dr. Hainisch.
Zedinjene države iščejo vpliva v Egiptu. Zedinjene države so ponudile Egiptu, da se napravi med njima posebna razsodiška pogodba za spore. Ker je Egipt angleška kolonija, in se je egiptovska vlada, ki je bila odstavljena, tajno pogajala z Ameriko, je nastala med Anglijo in Zedinjenimi državami napetost, ki pomeni veliko vojno nevarnost, ker sta to dve najmogočnejši državi.
25letnica bolgarske neodvisnosti. Dne 3. oktobra bo Bolgarija praznovala 25. obletnico svoje-neodvisnosti in 10. obletnico vlade kralja Borisa. Ob tej priliki se bodo vršile velike svečanosti. Listi javljajo, da se pripravlja velika amnestija za vse politične zločine. Domnevajo celo, da bo razveljavljenih mnogo smrtnih obsodb, ki so bile izrečene zaradi političnih deliktov.
Obnovljeno klanje na Bolgarskem. Premirje, ki je bilo sklenjeno med obema nasprotnima taboroma makedonstvujuščih, je poteklo 15. septembra t. 1. Takoj se je obnovila krvava borba med obema skupinama. Pri Čustendilu je prišlo 18. sept. do krvavega spopada, v katerem je bilo 14 mrtvih in 35 ranjenih. Opažati je. da so postali makedonstvujušči po rešitvi zadnje vladne krize, ki znači zmago njihovega stališča, zopet zelo objestni. Pristaši vojnega ministra Vlkova groze s smrtjo vsem njegovim nasprotnikom, zlasti pa zalezujejo zunanjega ministra Burova in predsed. Sobranja Cankova. Obema je dodeljena posebna telesna straža in v zadnjih dneh so poskušali izvršiti več napadov. Kakor javljajo listi, so bolgarski komi-taši vdrli na grško ozemlje, kjer so napadli grško stražo. Razvnela se je srdita bitka, med katero je prišel grškim obmejnim stražam na pomoč en bataljon infanterije. Bolgari so se v begu umaknili preko meje.
Likvidacija predvojnih dolgov. Razgovori o predvojnih dolgovih nasledstvenih držav, ki ne tvorijo podlage za pariško konferenco o predvojnih dolgovih, so bili določeni za 12. oktobra na Dunaju. Češkoslovaško bosta pri pogajanjih zastopala ministerijalni svetnik dr. Brabenel in sekcijski svetnik dr. Rossi. Jugoslovenski delegati še niso določeni.
Albansko - italijanska trgovinska pogodba. Albanski tiskovni urad objavlja: Albansko-ita-lijanska trgovinska pogodba ni bila odpovedafia ne z ene ne z druge strani ter ostane še nadalje v veljavi. Med obema vladama se vrše sedaj le j pogajanja o izprernembi nekaterih členov, ki so postranskega pomena. Te izpremembe bodo odobrene v posebnem protokolu, ki bo tvoril sestavni del pogodbe. V resnici pa je seve tako. da Italija Albaniji diktira tiste izpremembe, ki so ji potrebne, da bo Albanija čisto njena kolonija.
Novi belgijski vojaški zakoni. 15. septembra t. 1. je zbornica sprejela vojaške zakone. S 9" proti enemu glasu je bil v zadnjem čitanju sprejet zakon o službeni dobi, ki določa za 23 tisoč mož pešadije službeno dobo 8 mesecev, za topništvo, konjenico, trdnjavske čete ter rezervne in podčastniške pripravnike pa od 12 do 14 mesecev, pri čemer ima lahko vsak mož po dovršenem osmem mesecu pravico na plačo po 400 frankov mesečno. Socijalisti in flamski na-cijonalisti so pred glasovanjem zapustili dvorano! Istočasno je bil sprejet tudi zakon o ureditvi jezikovnega vprašanja v armadi. Socijalisti se tudi tega glasovanja niso udeležili. Jezikovni zakon temelji pred vsem na tem, da ie treba vsakega vojaka izobraziti v materinetu jeziku, zaradi česar bodo ustanovljene jezikovno I ločene formacije. Listine, ki veljajo za vso ar-j mado, pa morajo biti izdane v obeh jezikih, ki I jih morajo častniki popolnoma obvladati.
Italija in priključitev Avstrije. Oficijozna »Tribuna« se že nekaj dni intenzivneje bavi z avstrijskim problemom. Dunajski poročevalec lista pošilja skoraj dnevno poročila o tem vprašanju. Včeraj je list ugotovil, da Avstrija ne zahteva več priključitve zaradi gospodarskih koristi, temveč da Dunaj sam priznava, da bi bila združitev Avstrije z Nemčijo potrebna iz popolnoma političnih razlogov. List priznava, da je s človeških razlogov lahko razumljivo, če se hočejo manjšine pridružiti svojemu plemenu. Če se upošteva izvajanja Seipla v Ženevi o manjšinskem problemu, da je treba ta problem rešiti mirnim potom, je vendar gotovo, da problema združitve Avstrije z Nemčijo ne bo nikdar mogoče rešiti brez vojne.
Zasedanje fašističnega sveta. Veliki fašistični svet, ki je zasedal pod predsedstvom ministrskega predsednika Mussolinija, je po poročilu tajnika Turattija o fašističnih organizacijah odobril njegovo delovanje in ga pozval, naj vztraja na nepomirljivem političnem stališču in naj nadaljuje delo za fašistično vzgojo italijanskih mas. Nato je general Bazan, poveljnik glavnega stana fašistične milice, poročal o njenem stanju in izjavil, da šteje milica 24.326 častnikov in 289.090 »črnih srajc«. Veliki svet je odobril poročilo generala Bazana in ga pozval, naj izpopolni organizacijo fašistične milice, ki je zanesljiva opora fašističnega režima.
Venizelosova pot v Rim, Pariz in Beograd. Na zadnji seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, odgoditi otvoritev zbornice do srede oktobra, ker so skoraj vsi poslanci oboleli na mrzlici in bi zbornica sploh ne bila sklepčna. Državni predsednik je na ta ukrep pristal brzojavno. Z ozirom na odgoditev parlamenta in na zdravniško priporočilo, da bi moral spremeniti zrak, je Venizelos odpotoval za 20 dni na potovanje po Evropi, in sicer v Rim, Pariz in Beograd. Ža časa njegove odsotnosti ga bo zastopal vojni minister Sokulis. Venizelos bo ob priliki svojega bivanja v Rimu podpisal italijansko-grško prijateljsko pogodbo. Pogajanja so že tako daleč uspela, da je pogodba pripravljena za podpis. Kakor se izve iz dobro poučenih krogov, je prijateljska pogodba zelo previdno sestavljena in ne vsebuje nikake. osti proti kaki tretji državi ter temelji le na želji za utrditev prijateljskih odnošajev med obema državama ob Sredozemskem morju. Vprašanje Dodekaneza še pogodba ne dotika, ker bo pridržano za poznejša pogajanja. V Parizu bo Venizelos obvestil francosko vlado o prijateljski pogodbi z Italijo, pri čemer bo naglasil njeno mirovno tendenco ter obrazložil splošno orijentacijo grške zunanje politike. Beograjski obisk ministrskega predsednika Venizelosa pomeni oficijelno obnovo prijateljskih odnošajev med sosedama Jugoslavijo in Grčijo. Odnošaji bodo urejeni po smer-
LISTEK.
Piere Nezelof:
Ženska zvijača.
Rikette je dvignita kodrasto glavico in se zdramila iz zamišljenosti.
Ne! Če ga poprosim kar naravnost, mi bo dovolil, kolikor ga poznam. Najde tisoč izgovorov, da odkloni mojo prošnjo. Saj vem že vnaprej, kaj poreče. Glej, dragica, nespametno bi bilo hoditi v Cannes v letošnji seziji. Res, Dumartinovi naju vabijo, toda kljub temu bi potrošila mnogo. Ti bi potrebovala nove obleke, treba bi bilo kupiti to in ono, a moji trgovski opravki v Parizu, Trdo jih bo vodil?
Rikette je razmišljala, kako najti izhod iz zagate. Kar se ji je obraz zjasnil.
Kaj, da bi poizkusila to? Sicer pa preostaja samo ta pot do cilja.
Čez dva dni, ko je mož po obedu pil črno kavo, je dejala Rikette flegmatično:
Veš, kaj je novega? Gospa Rambert je zapustila svojega moža.
— Res? Zakaj pa?
— Nista se razumela. Preveč se je dolgočasila pri njem. Rambert sicer ni slab človek, toda razumel je ni. Nobene zabave, nobenega izleta ji ni privoščil.
— Pretiravaš, draga moja. Vsaka mati ima svoje dolžnosti, vsaka zakonska žena mora živeti v prvi vrsti za svojo rodbino.
— Dolžnosti! Vi možje imate vedno to besedo na ieziku. O, če bi bili v naši koži! Mislite, da je prijetno sedeti vedno doma, opravljati dan za dnem domače po-sie, skrbeti neprestano za gospodinjstvo in čepeti od intra do večera v kuhinji. Preživeti mladost v delu, ki hi ga morala opravljati služinčad. Ne! Jaz gospe Ram-bertove ne 'obsojam!
Začudeno je mož opazoval Riketto, njene rdeče ust-nice> Plamteče oči in zanos, s katerim je zagovarjala sv'°ie stališče.
— Bogme, dejal bi, da govoriš o sebi, da hočeš napeljati vodo na svoj mlin — je dejal in ji pogledal v oči.
— Ne, dragec, saj veš, da se to, kar govorim, ne tiče tebe.
Mlada žena je skušala uganiti njegove misli. Dasi :-'e za žive in mrtve zahtevala, da ne govori o- sebi, je
nicah zunanjepolitičnega programa nove grške vlade. Beograjskemu obisku Venizelosa pripisujejo v atenskih političnih krogih izreden pomen.
Sprememba režima tudi v Rumuniji. Glasom poročil iz Bukarešte računajo tamkaj s skorajšnjo spremembo režima. Izvršni odbor rumun-ske narodne kmečke stranke je izdal danes komunike, v katerem povdarja, da bo stranka nadaljevala najodločnejšo borbo proti sedanjemu režimu, ki glede rumunskega zunanjega posojila ni dosegel nikakega uspeha, v notranjosti države pa je dovedel do popolne desorganiza-cije in korumpiral celokupno upravo. Narodna kmečka stranka bo v bližnjih dneh sklicala velik protestni shod v Bukarešti. Radi te kampanje je ministrski predsednik Bratianu izjavil novinarjem, da bo vlada takoj podala ostavko, če pogajanja za najetje večjega inozemskega posojila ne bodo rodila zaželjenega uspeha, V tem slučaju bi Bratianu predlagal regentskemu svetu, naj poveri sestavo nove vlade predsedniku in voditelju opozicije Maniu.
Podaljšanje zvezne pogodbe med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Češkoslovaški minister dr. Beneš in jugoslovenski zunanji minister dr. Marinkovič sta podpisala protokol o podaljšanju med obema državama sklenjene zvezne pogodbe. Podaljšanje češkoslovaško-jugosloven-ske zvezne pogodbe nasprotuje po mnenju merodajnih krogov vestem, da se hoče Mala antanta reorganizirati na višji podlagi. Češkoslovaška, Rumunija in Jugoslavija nimajo dosedaj nobene skupne pogodbe, ki bi vezala vse tri države, temveč vsaka izmed njih je s posebno pogodbo zvezana z drugo. Nekaj časa so nameravali vse te posamezne pogodbe nadomestiti s skupno, dočim so sedaj to namero zopet opustili. Pogodba z Jugoslavijo, ki je sedaj potekla, je bila zopet podaljšana, in sicer za nedoločeno dobo, dočim je sedaj veljala le za 5 let. Tudi pogodba z Rumunijo bo podaljšana, ko bo potekla.
Nov Mussolinijev sunek proti italijanski ustavi, ki bo s tem popolnoma prikrojena fašizmu. Vrhovni fašistični svet, najvišja instanca fašizma in neke vrste dvorna pisarna Mussolinija, bo našel sedaj na podlagi novega zakonskega osnutka mesto poleg ustavnih državnih organov. Vrhovni fašistični svet, čigar seje bodo tudi v bodoče tajne, si bo s tem utrdil stališče v državi. Zakonski osnutek o tej spremembi bo prišel sedaj pred zbornico ter bo nato predložen kralju v podpis. Državna ustava prejme s tem revolucijonarno novotarijo, čije pomen je za nadaljnji razvoj fašistične ideje popolnoma jasen. Določbe zakonskega osnutka dajejo tej najvišji organizaciji fašistične revolucije velika polnomočja v gospodarskih, socijalnih in kulturnih problemih. Na ta način bodo zaupani tej organizaciji interesi naroda, ki jih bo vlada pro-
odšel z doma zelo slabe volje. Ves poldan ga je preganjal spomin na ta pogovor. Zdelo se mu je, da mu hoče žena zagroziti.
Kmalu se je prepričal, da je imel prav. Rikette se je naenkrat zelo izpremenila. Poprej je bila vedno vesela in zgovorna, zdaj pa je postala otožna in melanholična. Zdelo se je, da ji je legla žalost na dušo.
Često jo je našel doma pri oknu otožno in zamišljeno. Pritiskala je vroča lica na steklo in zrla nemo nekam v daljino. Včasi je pa sedela po cele ure v naslanjaču in zrla v strop. Njene jasne oči so postale motne, lica so ji obledela.
— Na kaj misliš?
— Na nič — je 'odgovarjala in zdehala.
Po večerji je pregledovala razne ilustrirane liste, po cele ure je občudovala Nico, Monton ali Monte Carlo, divila se je morju, palmam pod sinjim nebosklonom, krasnim ženam v razkošnih toaletah in raznim prizorom iz njihovega pravljičnega življenja.
— Ah, tu vidim, da so na svetu še srečne ženske — je zdihovala.
Mož jo je začudeno ogledoval in skrbeti ga je začelo, kaj je z njo.
Nekega večera je bila miza že pogrnjena, a Rikette ni bilo od nikoder. Mož jo je nestrpno pričakoval. Slednjič so se vrata odprla in Riketta je stala na pragu vsa prerojena. Radost ji je odsevala z obraza oči so se ji iskrile in zadovoljno se je smejala.
— Dober večer, dragi možiček. Oprosti, bila sem na čajanki pri prijateljici X ... Tam je bila tudi gospa Rambertova, mala Delani in tvoj prijatelj Robert Devos. Odpeljali smo se na izprehod in tvoj prijatelj .. •
— Kaj! Moj prijatelj!
— Nu, vztrajal je odločno na tem, da moramo z njim na čašico likerja. Imel je svoj avto in odpeljal je nas v Bulonski gozd.
— Ah! In ti si se peljala z njim?
— Da, kraj njega sem sedela. On je šofiral ... izborno zna šofirati.
Mož si je nervozno vihal brke.
— No, in kako te je zabaval?
— Ah, z raznimi glupostmi. Bil je zelo galanten.
—- Saj ga poznam. Vsak predpasnik mu je dober. To mi ni všeč. Povej mi vendar, s kakšnimi glupostmi te je zabaval.
— Prizanesi moji skro-mnosti, dragec.
učila in predložila njej v odobritev. Predsednik te institucije je vladni šef, ki je obenem pooblaščen, da o vseh problemih razpravlja pred vrhovnim fašističnim svetom. Tudi imena članov dajo sklepati na nepomirljivo stališče tega organa, čigar vodstvo je poverjeno samo starim izkušenim fašistom. Razen ministrskega predsednika sta v vrhovnem fašističnem svetu predsednika obeh zbornic, šef generalnega štaba, tajnik stranke in vsi vodilni možje v Italiji. Tudi senatorji in poslanci so lahko člani tega sveta. Člane vrhovnega fašističnega sveta čuva imunitetno pravo parlamentarcev, ki ga lahko ukine samo sklep vrhovnega fašističnega sveta.
Druge novice.
Poizvedovanja za vojnimi ujetniki v Rusiji. Na kongresu vojnih udeležencev v Bukarešti je bilo na predlog rumunske delegacije sklenjeno, naj Društvo narodov izvede v Sibiriji preiskavo, ki naj končnoveljavno ugotovi, ali je tam še kaj vojnih ujetnikov. Povod za ta predlog sc bile vesti, po katerih je v sibirskih rudokopih še približno 20 tisoč vojnih ujetnikov.
Angleška mornarica v Splitu. V Split je prispelo osem edinic angleške vojne mornarice. Na križarki »Kairo« je prispel admiral Dulton, ki so ga posetili predstavniki naših vojaških in pomorskih oblasti. V pozdrav angleški mornarici je bilo izstreljenih 21 topovskih strelov. Občinstvo je prirejalo gostom navdušene ovacije.
Kolera V Grčiji. Listi poročajo iz Aten, da je bilo v Solunu in v okolici ugotovljenih več slučajev kolere. Prebivalstva se je radi tega polastila velika panika in ljudje so se hoteli izseliti na vse strani. Da pa bi se bolezen ne razširila, so oblasti hermetično zaprle vse meje in prepovedale vsako izseljevanje.
Angleški princ v zaporu. Ameriški listi poročajo', da je bil na krovu angleške križarke »Durhan« kaznovan najmlajši sin angleškega kralja na 30 dni zapora, ker se je zabaval v Los Angelesu dva dni v družbi filmskih zvezd, ne da bi imel dovoljenje zapustiti ladjo.
201etnica je minula dne 20. septembra, ko so se v Ljubljani vršile velike demonstracije proti Nemcem, ker so v Ptuju in Celju motili poprej slovenske prireditve. Ljubljanski demonstranti, ki jih je bilo več tisoč, so hodili po mestu in na sadnem trgu pred škofijo je začelo vojaštvo streljati. Pri tej priliki sta bila ustreljena tiskar Rudolf Lunder in dijak Ivan Adamič, ki dejansko nista aktivno sodelovala pri demonstracijah. Leta 1908. je bila moč avstrijskega militarizma velika, zato je posegla v nacionalistično borbo s pravim šovinizmom vladajoče birokracije proti našemu narodnemu gibanju.
Zdravje.
SLEPIC, MODNA BOLEZEN NAŠEGA ČASA.
Vnetje slepiča — posledica nenaravne prehrane. — Ali je slepo črevo res nepotreben organ, kakor se često sliši. — Ljudje brez slepiča se redijo. — Pogum zaleže tudi tu več nego vsa medicina!
Nedavno so priobčili listi vest, da se je posrečilo nekemu francoskemu zdravniku izumiti serum, ki ozdravi najtežje vnetje slepiča. Kakor vedno, bo treba tudi v tem slučaju počakati na izide nadaljnjih objektivnih preizkušenj, vsekakor bi pa bilo epohalnega pomena, če bi se izkazala trditev te vesti za resnično. Saj je vnetje slepiča bolezen, ki povzroča človeštvu skoraj še več
Riketa se je na ves glas zasmejala. Še nikoli ni slišal iz njenih ust takega smeha.
— Zelo zabaven je bil. Dejal mi je: Vaš mož ima pa res srečo. Tudi on je eden tistih, ki se ne zaveda, kako dragocen zaklad ima za ženo.
In ko sem se mu zasmejala v obraz, je pripomnil:
— Ah, da bi imel jaz tako divno ženo, kakor ste vi, bi vse življenje klečal pred njo. Kaj vse bi si izmislil, da bi jo razvedril in zabaval. Z menoj bi se nikoli ne dolgočasila... Toda kaj ti je, dragec, da si tako bled?
— Nič, nič, to je od rane, ki sem jo odnesel iz vojne. Sprememba vremena — je odgovoril, a nohti so se mu zarili v mizo.
— Oh, dragec, nikar se ne razburjaj. Saj se imava rada.
Sledila je dolga pavza. Ko je služkinja pospravljala z mize, je mož povesil oči in vprašal z zamolklim glasom:
_ Mislil sem1, da preživi ta Devos zimo na jugu.
— Ne vem — je odgovorila Rikette neprisiljeno in ponudila možu sadja. — Spominjam se, da mi je mimogrede omenil, da namerava ostati v Parizu do aprila.
—- Ne, hvala, sit sem — je dejal mož in porinil krožnik od sebe.
Zvečer dolgo ni mogel zaspati in Rikette je čutila, kako se premetava po postelji, čez dva dni je bila Rikette s svojim možem pri Dumarnetovih. Naenkrat je stopil Dumarnet k njenemu možu in ga potrepljal po rami, rekoč:
— Torej, na svidenje v Cannesu. Midva odpotujeva jutri. Pridita za nama čim prej. Saj se kmalu vidimo, je-li?
Mož se je ozrl na svojega prijatelja. Zdelo se je, kakor bi mu hotel pasti okrog vratu in se mu zahvaliti, da ga je rešil.
— Hvala, dragi, rade volje se odzovem vabilu. Cim bodo Rikettine obleke narejene, odpotujeva v Cannes. Sirota že nima kaj obleči. Ta čas pa opravim v Parizu najnujnejše posle.
Rikette ni črhnila niti besedice. Vsa srečna se je zleknila na preprogo in kakor mačka je zasadila svoje prstke v blazinico. Zatisnila je oči in začela obujati spomine na zvijače, s katerimi je dosegla pri naivnem' mo-žičku vse, kar je hotela. Izlet z Robertom Devosom si je gladko izmislila, da doseže svoj cilj. In ponosna je bila na svoj uspeh, zavedajoč se, da je ženska moč neomejena.
skrbi nego druge bolezni, lahko celo rečemo, da je naravnost modna bolezen naših dni. Skoraj ni družine, v kateri ne bi bil ta ali oni nje član obolel na nji. Čestokrat so se bavüe zdravniške ankete z vprašanjem, ali je v naši dobi bolj pogosta nego prej. Ugledni strokovnjaki menijo, da gre samo za zmoto, če pravijo drugi strokovnjaki, da je bolj pogosta. Znameniti Dieulafoy je na nekem medicinskem kongresu pred nekoliko leti v Parizu navedel 12 slučajev iz svoje prakse, ko je na temelju napačne diagnoze odstranil popolnoma zdravo črevo, s čimer pacijenta seveda ni ozdravil. Naslednik nič manj znamenitega Virchowa, profesor Orth, je dognal z obilnim statističnim materijalom, da operirajo zdravniki v povprečno 9 do 16 slučajih na 100 slepa črevesa, ki ne kažejo absolutno nobenega znaka kakšne nerednosti. Ce se pa navzlic temu dozdeva, da je bolezen dandanes bolj razširjena nego v prejšnjih časih, je treba pomisliti, da nam je dala šele današnja izboljšana diagnoza možnost spoznati bolj sigurno vnetje na slepem črevesu, ki so ga prej le prečestokrat zdravili pod tujim imenom. Po vsem tem pa je vendarle mogoče, da češče napada človeštvo nego prej, saj je to v prvi vrsti bolezen nepravilne prehrane in nerednega življenja, a ljudje živijo v tem oziru dandanes bolj nenormalno življenje nego kdaj prej. Profesor Stekel je trdil že pred leti da ni boljšega sredstva proti vnetju slepiča nego pravilna dijeta, ki preprečuje slabo prebavo, za-tlačenost črevesnega organa in tvorbo blatnih kamnov v telesu. Tudi prehlajenja so vzrok obolenja.
Francoski zdravniki so napram temu naziranju mnenja, da je vnetje bolj infekcijozna bolezen in sicer bi jo povzročil neki črevesni parasit, ki se imenuje Bac-terium Coli. Blanchard in Mečnikov pa sta menila, da je povzročitelj neki živalski parasit, tako zvani Tryo-cephalus in sta priporočala proti njemu zauživanje ti-mola. Vprašanje je torej med Francozi samimi še nedognano in bo treba šele trdno dokazati, da gre res za infekcijozno bolezen, preden bo mogoče voditi borbo proti njej s serumi in podobnimi pobijalci kužnih zel.
Širšo javnost bo zanimalo seveda v prvi vrsti vprašanje: Ali je nosilec nevarnega vnetja slepič — nepotreben organ?
Splošno naziranje je to, da je nepotreben in tudi večina zdravnikov je naklonjena temu stališču, saj navajajo sami pacijente k operaciji, ki odstranjuje slepiča, tudi če ni vidnih in direktnih, nevarnosti, ki bi takšno operacijo opravičevale. Mnogi kirurgi gredo pri operacijah drugih organov v trebušni votlini celo tako daleč, da »mimogrede« izrežejo šc povsem zdravega slepiča, češ da je to najboljša zabrana proti eventualnim poznejšim vnetjem. Potem ni čudno, da imajo ljudje tudi pred zdravim slepičem grozovit strah in da se ga če le mogoče odkrižajo. Toda v poslednjih časih se oglašajo znanstveniki, ki trdijo, da ta organ vendarle ni tako nepotreben, kakor si mislimo. Znani angleški kirurg Macewen je dejal: »Slepič in podaljšek slepiča nista prav nič potrebna organa, temveč izpolnjujeta v našem organizmu važno nalogo.« Ta naloga bi bila po mnenju nekih strokovnjakov ista kakor pri žlezah, ki oskrbujejo notranjo sekrecijo, in nedostajanje teh dveh organov bi tedaj ne bilo brez posledic na ves organizem. Dunajski zdravnik dr. Hahn je opazil, da so postale drugače rajši suhe osebe po odstranitvi slepiča sila debele — to bi potem pojasnjevalo njegovo organsko funkcijo. Isti zdravnik pravi, da bi bil slepič pri osebah, ki se hranijo edino z mesom, morda res nepotreben, toda pri onih, ki uživajo samo rastlinsko ali mešano hrano, deluje kot dopolnilni prebavni aparat želodca.
V splošnem se da torej reči, da vemo o slepiču še prav malo gotovih dejstev, marsikatero vrzel v našem znanju o njej bo treba iizpolniti; gotovo pa je predvsem to, da povzroča ljudem preveč nepotrebnega strahu in krivih nazorov. Tudi ta vrag ni tako črn, kakor si ga slikamo. Njegova odstranitev je umestna le v slučajih takšnega obolenja, ki je zvezana z močnim mrzličnim stanjem in z gnojenjem.
PEPSIN PROTI ŽELODČNIM OTEKLINAM IN RAKU.
Predstojnik oddelka za notranje bolezni v dunajski Rainerjevi bolnici prof. dr. Olaessner je pred nekaj leti odkril, da učinkuje vbrizgavanje slanega pepsina na rane v želodcu pri glodavcih izredno blago in tolažilno. Živali, ki so imele v želodcu otekline, so po nekaj časa trajajočih vbrizgavanjih popolnoma ozdravele. Regeneracija je nastopila tem hitrejše, čim bolj je zdravnik vbrizgaval pepsin pod kožo.
Videč, da se je eksperiment obnesel na živalih, je primarij začel delati poskuse še na ljudeh, in sicer najprej na sebi. Prišel je do sklepa, da vpliva pepsin ugodno tudi na človeške organe. Kadar je profesor dobil bolnike, ki so bolovali na ranah in oteklinah, v želodcu, jim je, z njihovim privoljenjem kajpak, vbrizgaval pepsin in je vselej dosegel izborne učinke. Tekom par let je s pomočjo pepsina ozdravelo nad sto bolnikov. Povprečno kaže diagram, da se dobro popravi po uporabi pepsina vsaj 50 odstotkov bolnikov, pri ostalih pa je mogoče govoriti vsaj o delnem izboljšanju. Že po prvih vbrizgih se pokažejo ugodne posledice:	pacijent dobi
dol)er tek, je z veseljem in se zredi, otekline uplahnejo, bolečine izginejo.
Zdravilna metoda dr. Glaessnerja gre tako daleč, da se poslužuje vbrizgavanja pepsina celo v primerih, kjer so že izključene operacije. V mnogih takih primerih je dosegel zdravnik zavidanja vredne uspehe. Röntgenova slika sicer ni pokazala pri bolnikih izprememb v notranjosti želodca, vendar se je subjektivni počutek obrnil na bolje. Pacijenti, ki so bili že na smrtni postelji, so se popravili in so živeli še eno do dve leti.
Zanimivejša kakor to pa je ugotovitev, da vpliva pepsin tudi na izvenželodčna obolenja rakovega značaja. Profesor Glaessner smatra, da je mogoče prišel na sled novemu hormonu, katerega izločajo želodčne sluznice in učinkuje podobno kakor inzulin trebušne slinavke. Čeprav niso raziskovanja dunajskega primarija še zaključena, vendar se odpirajo zdravniški vedi z izsledki prof. Glaessnerja nove perspektive. Vsekakor pa je zanimivo, da vsebuje ekstrakt želodčnih sluznic neko tvarino, ki se bo dala najbrže z velikim pridom uporabljati za lečenje ne samo želodčne rakovine.
Raznoterosti.
NEKOLIKO MINUT VIHARJA - 100.000 LJUDI BREZ STREHE.
Poročila, ki prihajajo v svet po zadnjih elementarnih katastrofah na Portoriki in v srednjezapadnih državah Unije, so vedno bolj grozotna. V sami Nebraski, Južni Dakoti in Jowi računajo materijalno škodo na četrt milijona angleških funtov, število ranjencev na več sto in mrtvecev na 43. V soboto je zajel vrtinec mesto Rockford v Illinoisu ne da bi ga bilo prej napovedalo kakšno posebno znamenje. V nekoliko minutah ni ostala niti ena hiša cela, pod razvalinami neke tovarne je bilo pokopanih kakšnih 150 delavcev, od katerih so še istega dne izvlekli 30 — mrtvih. O silovitosti viharja govori dejstvo, da je dvigal težke tovorne avtomobile in jih nosil po več sto metrov skozi zrak drugam. Edina sreča v tej splošni nesreči je bila ta, da se je takoj za vrtincem vlila strahovita ploha, ki je preprečila nastajanje požarov, drugače bi bilo uničenih še nešteto človeških življenj.
Med tem prihajajo vedno hujše vesti z otoka Portorika. Samo materijalno škodo računajo tam na pol milijona angleškili funtov, a število mrtvih in ranjenih še ni dognano. Mora pa biti veliko, ker sta bila poleg mnogih manjših krajev mesti San Juan in Santurce popolnoma razdejani.
V San Juanu je ostato eno samo poslopje celo, neka kavarna, ki se imenuje »Gibraltarska pečina«. Vodovod je razbit, vse zveze so pretrgane, ljudje gladujejo. Na otoku je po neki uradni vesti okrog 100.000 ljudi brez strehe. Številne plantaže kave, kokosa in banan so uničene in zdi se, da je potonilo tudi mnogo parnikov, ki so pluli v vodovjih, preko katerih jc šel vihar. Prvotno so mislili, da se je potopil tudi »Oreona«, parnik, s katerim se je peljal Chamberlain, angleški zunanji minister, na oddih v Ameriko. Med tem je prispela brezžična vest, da se je Orkanu izognil.
Listi se bavijo ob tej priliki obširneje s pojavom ameriških zračnih vrtincev. So specijaliteta Zedinjenili držav, zlasti Jmve, Kansasa, Missourija in Nebraske, kjer ne . mine leto, da bi ne pokazali svoje divje sile. Nastopajo najčešće v zgodnjem poletju do julija, bolj poredkoma v jeseni. Takšen vihar, ki je znan pod imenom tornado, nastane radi velikih toplotnih razlik v zračnih plasteh. Navadno jih povzročajo mrzli zapadni vetrovi, ki se zaženejo z vso močjo v nižji tok toplega južnega vetra. Pogostoma se vsuje pred tornadom toča do 10 cm debelih ledenih zrn, a iz oblakov se spuščajo na zemljo slonovim rilcem podobni smrki s premerom do 300 m, ki vsebujejo v notranjosti zelo razredčen zrak in vsesavajo zato vse vase, kar zadenejo na svoji krožeči poti. Ni redka stvar, da dvignejo poleg lažjih predmetov žive ljudi in živali, strehe, manjše lesene zgradbe, avtomobile, železniške vozove itd. po 30, po 100 in še več metrov v zrak in jih zanesejo daleč proč na druga tla*, na katera jih spustijo včasi tako' položno, da ne utrpijo niti najmanjše poškodbe. A večinoma se razletijo ti predmeti radi redkega zraka v sredi tornada na tisoč koščkov kakor granate. Dostikrat so opazovali med strahovitim bučanjem in šumenjem vrtinca, ki si ga ne more nihče predstavljati, kdor ga ni doživel, kako so se dvignili lažji predmeti, n. pr. namizni prti, skozi cevi pri pečeh in dimnikih v zrak ter izginili, drugič so opazovali, kako so. ptiči mahoma izgubili perje — se--salna Sila vrtinca jih jc tako dobro oskubila kakor nobena gospodinja. In pri tem je zrak v bližini tornada morda en sam kilometer od njega, po navadi tako miren, da se ne zgane niti najmanjši list na drevju! Ce bi ne slišal grmenja vrtinca, si ne bi mogel misliti, da divja nedaleč od tebe vihar, ki je dosegel v nekih primerih fantastično brzino 700 km na uroi (pri zadnji katastrofi na Portoriku le 160 km) in ki je ubil že mnogokrat na stotine ljudi v nekoliko sekundah. Tornadi nastopajo večinoma v serijah. Tako so opazovali leta 1924. na istem srednjezapadnem ameriškem ozemlju, ki ga je sedaj obiskala ujma, 60 zračnih smrkov, ki so nastajali drug za drugim. Usmrtili so 800 oseb. V Ohiu je šel takrat tornado preko gledališča, v katerem se je vršila predstava. Poslopje se je razpočilo in pokopalo pod razvalinami na stotine ljudi. Lansko leto, baš ko je Mussolini obiskal Trst, so opazovali podoben smrk tudi v tem mestu. Veljke ladje so plesale v njegovem objemu kakor lahke igračke, težke železne čolne je vihar dvigal iz morja in jih odlagal na pomole, deske velikih lesnih skladišč pod Skednjem so letele do 40 m visoko skozi zrak. Mussolini se je tega burnega obiska s Krasa tako prestrašil, da jo je kar popihal in hudomušni Tržačani so si pripovedovali, da mu ni bilo v hlačah nič kaj lahko.
LETO S 13 MESECI PO 28 DNI.
Ameriški odbor za reformo koledarja je predložil zelo zanimiv in praktičen načrt za ureditev tega vprašanja. Njegov izumitelj je znani »kralj fotografske tehnike«, 741etni George Eastman. Eastman se je rodil v Watervilleju v državi New York. Že v mladih letih je veliko eksperimentiral s fotografskimi, zadevami, izumil je novo fotografsko ploščo in pozneje znameniti »ko-dak«, ki je nesel njegovo ime po vsem svetu in ga napravil za milijonarja.
Do pozneje starosti se je vdajal lovskemu sportu v tropičnih deželah, a v zadnjih letih se je lotil reformiranja koledarja. Kakor znano, so bili baš Američani, ki so Društvu narodov prvi predlagali takšno reformo in so jo uspešno propagirali po vsem svetu, pri čemer jih je ovirala še najbolj protiakcija s strani katoliške cerkve. Na letošnji panameriški konferenci v Havani pa so dosegli, da se je vseli 21 zastopanih držav izreklo za čim prejšnjo uvedbo praktičnejšega koledarja, za katerega govori vse polno realnih razlogov.
Pri gregorijanskem koledarju, po katerem se danes ravnajo vsi civilizirani narodi, je ena izmed glavnih ne-prilik ta, da ima neenako dolge mesece in prav neekonomično in nezmiselno posejano število praznikov. Dolgost dneva in število dni na leto se ne da dosti spreminjati, ker je to dvoje toliko toliko znanstveno urejeno, toda na znotraj se da mnogo s pridom spremeniti. In Eastmanova ideja, doslej najboljša med vsemi, je naslednja: Leto naj bi imelo 13 mesecev po 28 dni, oz. po 4 tedne. Vsi prazniki bi padli na ponedeljek, tako da
bi delavno ljudstvo lahko uživalo dobroto dveh zaporednih prostih dni. Tudi velikonočni in drugi nestalni prazniki bi se fiksirali na določene dni. 13. dan meseca bi bil vedno petek. Sedanji 29. december bi bil praznik pred Začetkom novega leta, v prestopnih letih bi padel prestopni dan med 28. junij in 1. dan naslednjega meseca.
KITAJSKE NEVESTE SO SE POCENILE.
Kitajec ne more pogrešati lepe žene, pa naj bo donta ali v tujini. Kitajci so glede nežnega spola zelo izbirčni in zahtevajo, da mora imeti lepe oči, nežno polt in krasno postavo. Toda na Kitajskem so razmere drugačne, nego pri nas, kajti tam je treba nevesto kupiti. Oče lepe hčerke zna izbiti iz lepote svojega potomstva toliko, da je na stara leta preskrbljen. Do zadnjega je znašala odkupnina za neveste na Kitajskem 300 do 400 dolarjev. K temu je treba prišteti tudi še izdatke za bogato ženitovanjsko pojedino, ki so znašali običajno najmanj 600 dolarjev. Tisoč dolarjev pa ni lahko zaslužiti in zato je nastala na Kitajskem kriza, kajti ženinov, ki bi zmogli stroške za nevesto in poroko, je bilo od dne do dne manj.
Sedanji nacijoualistični notranji minister Hsieh Tupi je izdal naredbo, ki določa, da odkupnina za lepo nevesto ne sme presegati 150 dolarjev ali 30 šteriingov. Kitajska se torej modernizira tudi v tem pogledu. Tra-dicijonalne kite so malone že izginile in mladina ie sprejela ministrovo naredbo1 z velikim veseljem. Nezadovoljni so samo očetje lepih hčerk, ker so se neveste znatno pocenile. Notranji minister je obenem odredil, da se morajo poceniti tudi vdove, za katere se plača odslej 100 dolarjev.
5000 km daleč bomo videli. Najnovejše čudo moder ne tehnike bi lahko imenovali aparat, ki ga je konstruiral sloviti londonski inženjer Baird, Kratka brzojavka je te dni omenjala, da se je poizkus gledanja na daljavo posrečil. Človeški pogled je po zaslugi moderne tehnike prvič segel 3000 milj daleč preko oceana.
Izumitelj inženjer Baird se je pri svojem poizkusu sicer posiužil metod, ki sta jih uporabljala za gledanje na daljavo, Odnosno prenašanje slik Nemec Carolus in Francoz Belin, vendar je izum izpopolnil in konstruiral na svoj način. Pri njegovem izumu ne gre za običajno prenašanje slik, marveč za pravilno gledanje na daljavo. Ljudje, ki so stali v Londonu pred Bairdovim aparatom, so natančno videli na plošči sprejemnega aparata, vsak njihov gib je bil točno reproduciran.
Toda inženjer Baird, ki je že več let ločen od sveta, eksperimentira v laboratoriju v Coventgardnu, je te dni dosegel nov presenetljiv uspeh. Konstruiral je aparat, ki ga je nazval noetovisor. S tem aparatom je mogoče opazovati predmete in ljudi v temi. Za ta izum je rabil izumitelj tako- zvane infra-rdeče žarke, s pomočjo katerih človeka ali predmet v temi fotografira in istočasno prenese na platno. Baje je izum kupilo angl. vojno ministrstvo. Noetovisor n. pr. omogoča opazovanje sovražne vojne ladje z obrežja, četudi je v temi ali se skriva za gostimi oblaki umetnega dima. Isto velja za sovražna letala v megli ali v oblakih dima.
Prvi poizkusi gledanja na daljavo, ki jih je nedavno delal Baird, so se popolnoma posrečili. Baird je stal v svojem laboratoriju v Londonu, v Newyorku pa je bil pri aparatu kapitan Hutchinson, šef ameriške družbe za televizijo. Najprej je Baird pred aparat postavil lutko s koničasto čepico. Kmalu so obrise lutke natančno razločili na sprejemnem aparatu v Newyorku. Nato je Baird sam stopil pred čarobno ogledalo. Prenos je bil še boljši in popolnejši. Hutchinson in njegovi tovariši so takoj spoznali izumitelja. Tudi novinarja Foxa, ki je pred aparatom uganjal burke, so dobro razločili. Poizkusi so se zaključili s prenosom slike neke dame, kar se pa ni dobro posrečilo.
Strokovnjaki so mnenja, da je Bairdov aparat prvi zadovoljivo rešil problem gledanja na daljavo. Mož se je dolga leta trudil, da izpopolni svoj izum in res je dosegel popoln uspeh. Zanimivo je, da Baird pri svojih poizkusih ni rabil običajnih leč, marveč človeško oko!
Za kratek čas.
Nepotreben strah. Ameriški vojak je videl v strelskem jarku v temi postavo, ki je šla mimo njega. Iskal je ravno po žepih vžigalice, jih ni mogel dobiti, zato je poklica! onega: »Ti, slišiš, daj mi ognja!« Dotičnik mu je prižgal cigareto, in tedaj je vojak videl, da ima pred seboj generala. »Oprostite,« je dejal, »nisem videl, da ste general.« — »Njč ne de,« je odvrnil general, »samo Boga zahvali, da nisem podčastnik.«
Zdravnik pride. Mati svoji mali hčerki: »Anica, zdaj pa le pojdi; zdravnik pride in ni treba, da bi bila zraven.« — Anica: »Ah, mama, pusti me tu v sobi! Ata prttvi, da te zdravnik samo za nos vleče, in bi rada videla, kako.«
Moderno slikarstvo. Prijatelj umetniku: »Kaj tako kričiš, ali si znorel?« — Umetnik: »Kaj ne bi! Gospodinja mi je pri pospravljanju obrnila moj najnovejši umotvor in sedaj ne vem, katera, stran je bila zgoraj in katerai spodaj.«
Premetena žival: Gost: »Pardon, gostilničar, kaj je to! Mačka mi hoče na krožnik.«
Gostilničar: »Saj res: opazila je prebrisanka. da jeste z njenega krožnika.«
Otroška modrost- Katehet: »Koliko časa sta bila Adam in Eva v raju?« — Učenec: »Da so bila jabolka zrela.«
Kadar duhove kličejo. Vdova je poslala po spiritista in je hotela govoriti z duhom svojega rajnega moža. Spiritist se je trudil, pa ga ui mogel priklicati. Zato je dejal: »Ne morem dobiti zveze ž njim.« — »Ni čudno, je rekla vdova, »sedaj je ura šele devet, pred eno ponoči pa ni nikoli prišel domov.« — Nasprotno se je pa zgodilo nekemu možu. Dal je poklicati duha umrle žene. Dajala je znamenja, a govorila ni. In mož je reke! spiritistu: »To pa ni moja žena, ker ona bi ne mogla biti tiho.«
Pri zdravniku. »Na jetrih ste bolni. Ne smete kaditi, ne smete piti alkoholnih pijač, dovolim Vam samo mleko. Kaj boste torej naredili?« — »K drugemu zdravniku bom šel.«
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik: Stanko Tomc. Tiska tiskarna »Slovenija« v Ljubljani. — Predstavnik za tiskarno: Albert Kolman.