A Q
TT A T TC2TT PTFTRTT^rTPFTVr T TCJ1^ JCxi1 JL wJbJL3Jcx wJdaJtixv. V JGalN JLslJLO JL «
»Danica« izhaja vsak petek na celi poli in veljd po poŠti za celo leto 7 kron, za pol leta o krone 50 vinarjev, za četrt leta 2 kroni. V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron, za V, leta 3 krone, za 1 4 leta 1 krono 50 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej
Teftaj LV.	v Ljubljani, 18. julija 1902.	List 29.
Iskrice.
Dalje >
14. Varujmo se malili grehov.
Ako smo dobro izpoznali zlobo smrtnega greha, tedaj bomo tudi iz dna svojega srca zaničevali vsak prostovoljni mali greh. Mali greh se stori, ako prelomimo božjo postavo v kaki mali reči. N. pr. če smo preveč radovedni, ali se v kaki mali stvari zlažemo, ali po nepo-trebi govorimo prazne reči, ali se preveč ljudi bojimo, ko opravljamo svoje pobožnosti, ali smo raztreseni v molitvi, nekoliko nezmerni v jedi in pijači i. dr. Mali greh tudi storimo, ako prelomimo Božjo postavo v kaki sicer važni reči, a ne popolno vedoma in prostovoljno, to je tako, da nismo greha prav spoznali, in smo ga storili v jezi, razdraženosti, v naglosti ali v polspanju ter se je greh torej zgodil proti naši volji. Ako sovražimo smrtni greh, moramo prav tako sovražiti tudi mali greh, kajti tudi mali greh ima vse one lastnosti kakor smrtni greh, le v manjši meri. Tudi mali greh žali Boga, nasproten je božji volji, je prestopek Božje postave. Vsak, tudi najmanjši greh, je nepokorščina proti Bogu, in ta nepokorščina žali Boga, največo dobroto.
Vsak najmanjši greh je užalustil Jezusa Krista, a kar Boga žalosti, to naj bi mi smatrali za malenkostno? Ali ni res, vsak prijatelj skrbi, da ne žali svojega prijatelja v ničemer, tudi ne v malih stvareh. In če smo do svojih prijateljev tako skrbni, zakaj smo tako malo marni do svojega Boga, ki je naš najboljši prijatelj ? Zakaj Njega tolikrat žalimo, ki je naš največi dobrotnik?
Mali greh torej žali Boga, zato je mali greh za smrtnim grehom največe hudo na svetu. Le poglejmo, kako so mislili in govorili svetniki božji o malem grehu. Sv. Tomo Akvinski pravi: rVsak človek naj raje umrje, naj raje vse pretrpi, kakor da bi Boga žalil le z enim smrtnim grehom, in to ne le s smrtnim, nego tudi z odpustljivim grehom/4 Sv. Katarina Genveška govori: „Kajše bi skočila v ognjeno morje, ako bi bilo treba, da se izognem enemu malemu grehu, in rajše bi v njem vedno ostala, nego da bi se rešila s pomočjo enega malega greha.44 Sv. Anzelm resno uči: „Aku bi mogel z enim malim grehom iz pekla rešiti vse pogubljene v ta namen, da bi poviševali v nebesih božjo čast, bil bi vender ta mali greh večje razžaljenje Božje, kakor češčenje Božje, ki bi mu ga to neizmerno število iz pekla rešenih izkazovalo v nebesih44. Sv. Alfonz Rodrigvec je večkrat vzkliknil: „0 Gospod, rajše trpim vse peklenske muke, nego bi storil en mali greh!*
Ako govorimo o malih grehih, seveda ne mislimo onih odpustljivih grehov, ki jih ne storimo popolnoma prostovoljno, nego le iz človeške slabosti. „V mnogem se pregrešamo vsi,44 pravi • sv. apostol Jakob (3, 2.) In sv. Ivan govori: „Ako rečemo, da greha nimamo, sami sebe zapeljujemo in resnice ni v nas.44 (1. Iv. 1, s.) Po izvirnem grehu je naš um otemnjen, naša volja je k slabemu nagnjena, zato se ne moremo ogibati malih, nepopolnoma prostovoljnih grehov. Bog dopušča take male madeže celo na svetnikih, da jih ohrani ponižne. Tem potem naj izpoznajo, da kljubu dobrim sklepom zabredejo v male pregreške in bi tudi v smrtne grehe prišli, ako bi jih Bog ne obvaroval.
Toda o takih malih grehih ne govorimo, nego o prostovoljno malih grehih. Nikar ne smatrajmo teh tako malenkostnih, le poglejmo nasledke in kazni za male grehe, in prepričali se hodemo o njih zlosti.
Mali greh o tem ni luč sv. vere. Vsak mali greh je kakor lahek oblak, ki obdaja nas um. da ta ne more več tako prodirati do večne Resnice. Cim večkrat grešimo v malem tem gostejši je ta oblak in slednjič nam popolnoma zakrije luč sv. vere in obdaja nas gosta tema.
Mali greh slabi našo voljo. Kadarkoli storimo mali greh. postaja nam naša volja če dalje bolj razpoložena za greh in se vedno manj in manj ustavlja grešnemu nagnjenju. Vselej, kadir zagrešimo kaj malega, jemljemo Bogu dolžno ljubezen in izkazujemo svojo naklonjenost stvarem, naposled je naša volja, če se to mnogokrat zgodi, popolnoma brez moči in se vda brez odpora hudemu.
Mali *rreh omadežuje našo dušo. Ali si moremo kaj lepšega, ljubeznjivejšega misliti nego je duša, ki ima posvečujoče milost božjo? Kakor presega svitlo solnce vse druge zvezde v svitlohi. tako presega čista duša vse druge stvari na svetu. Da. taka duša je podobna Bogu, in čim bolj je sveta, čim bolj je čista, tem bolj je podobna Bogu. Gotovo pa je, da vsak mali greh omadežuje dušo in manjša posvečujoče milost Božjo. Kakor človeški obraz, ki je poln madežev in krast, vzbuja pri ljudeh stud in gnus. prav tako duša. ki je polna malih grehov, vzbuja pri Bogu odpor in ne voljo, da se več ne bliža takemu človeku s toliko ljubeznjivostju.
Mali greh nas ne oropa sicer, oslabi pa moč Božje milosti in nam odtegne mnogoterih posebnih Božjih darov. Ne čudimo se. ako pogrešamo raznih Božjih darov, če molimo tako mlačno. Mar ni to kazen za male pregreške? Zakaj vživarno tako malo srčnega veselja pri svojem delu? Zakaj opravljamo vse dobro tako površno, tako malomarno, morebiti celo z mrmranjem. Odkod toliko pomanjkanja milosti?
Bog da svojo milost le onim, ki Mu izka- . zujejo svojo srčuo iskreno ljubezen. Mu li mi izkazujemo to ljubezen? Ne. zato, ker se ne varujemo malih pregreškov. ker se niti v malih stvareh nič ne zatajujemo. Kolikrat bi n. pr. lahko premagali kako malo jezo, kolikrat bi lahko krotili svoje oči. svoja ušesa, kolikrat bi bili bolj zbrani pri molitvi, a nočemo. Zato pa nam odteguje svoje darove, odteguje tudi svojo milost,
dokler tako ne oslabimo, da zabredemo v smrtni greh, kajti kakor smo mi Bogu zvesti, tako je Bog do nas zvest. „S kakoršno mero bodete merili, s tako se vam bo odmerjalo." (Luka
G, 3*.)
Mali greh pripravlja pot smrtnemu grehu. In res, za malenkostne pregreške se malo ali nič ne zmenimo, in tako postane naše srce topo za greh sploh, in tudi za smrtni greh. Istina, „kdor majhno zametuje, padel bo sčasoma." (Sirah 1(J, 1.) Z malim se prične, z velikim se neha. Iz potočkov nastajajo potoki, reke in ve-letoki, na katerih se potapljajo ladije. Satanu je pač vse eno, ali naenkrat vjame duše v svoje mreže, da le doseže svoj namen. Hudobec je zelo premeten in izkuša človeka naj prvo zapeljati v male zagreške, dobro vedoč, da po tem potu pride do svojega namena. Sv. Frančišek Asiški pravi: „IIudobec želi le en las, iz tega napravi vrv in naposled verige, s katerimi potegne uboge duše v prepad." Zatorej smatrajmo za svojo sveto dolžnost, da se bomo varovali malega greha, kajti kdor se malega ne bo varoval. zabredel bo kmalu v smrtne grehe. Sv. pismo pravi: „Kdor je v malem krivičen, krivičen je tudi v večem." (Luka 16, 10.) Izkušinja uči, da je to istina. Nihče ne postane čez noč zločinec, nego po malem. Mar bi bil Juda izdal Gospoda, ko ne bi bil kradel že preje po malem iz skupne denarnice? Počasi se je v njem razvila huda strast po denarju, ker se ni premagoval. Prav tako je pri vsakem človeku. Iskro lahko pogasimo, velikega požara ni mogoče ali vsaj silno težko ga je pogasiti. Malih grehov se lahko ogib-ljemo, če ne, potem se v nas razvijejo hude strasti. Iz teh pridemo v smrtne grehe, katerih se težko iznebimo.
Da se bomo bali delati malih grehov, poglejmo. kako je Bog kaznuje že na tem svetu. Žena Lotova je okamenela, ker je kljttbu propo-vedi pogledala nazaj proti Sodomi. Mozes in Aron nista prišla v sveto deželo, ker sta bila nezaupna Božji obljubi. — Dva in štirideset dečkov sta raztrgala dva medveda, ker so se nespodobno vedli nasproti starčeku Elizeju. — David je ukazal iz nečimrnosti šteti svoje ljudstvo, zato je Bog kaznoval vso deželo, umrlo je 70.000 podložnikov na kugi. — Levit Oza se je z nespoštljivostjo dotaknil skrinje zaveze, zato je bil pri tej priči mrtev.
Tudi dandanes kaznuje Bog male pregreške, zato nikar ne mislimo, da je ta ali ona nesreča le gol slučaj.
A pojdimo v duhu v vice! Kaj vidimo tu? Tu so duše, ki se čistijo vsled malih pregreškov, zakaj nič nečistega ne pojde v nebeško kraljestvo. (Skrivno razod. 21, 2'.) Kako grozovite muke trpe te blage duše! Sv. Tomo Akvinski uči, da se ogenj vic v ničemer drugem ne loči od peklenskega nego v tem, da duše v vicab trpe le za nekaj časa, duše v peklu pa večno, a ogenj je v vicah, kakor v peklu isti.
Videli smo, kako veliko zlo je tudi mr li greh, kake posledice, kako kazen ima za seboj. Zato sklenimo, da se bomo varovali vsakega tudi najmanjšega greha. Naša geslo bodi: ,,Rajši umreti nego storiti mali greli.'4 Tako so mislili in delali svetniki in tako mislimo in delajmo tudi mi. Bodimo prepričani: kdor se malih grehov ne bo ogibal, se tudi velikih ne bo. Zato sklenimo, da bomo odslej se ogibali vsake male laži, vsake lahkomišljene šale, vsake malomarnosti v službi Božji, da ne bomo v nesreči ne-potrpežljivi, jezni ali da bi celo mrmrali proti Bogu. Če se bomo tako premagovali, našli bomo milost pri Bogu in se gotovo izveličamo.
15. Grešne priložnosti.
Grešna priložnost je oseba, kraj ali kaka druga stvar, ki je človeku nevarna, da bo grešil. Cerkveni učenjaki razločujejo prosto voljno grešno priložnost in neprostovoljno grešno priložnost. Prostovoljna grešna priložnost je tedaj, če se je človek ogne lahko, brez posebnih težav. V neprostovoljni grešni priložnosti se nahaja človek, če se je ne more ogibati in je ne more popustiti brez velikih unanjih težav ali brez velike škode, n. pr. ko bi bil kdo v ječi skupaj z ničvredno osebo: zdravnik ali gostilničar. ki bi ne mogel opustiti svojega stanu brez velike škode.
Grešna priložnost je ali daljna ali bližnja. Daljna grešn? priložnost je, ako je za dotič-nega človeka pač mogoče, da greši, a vender verjetno ni. Bližnja grešna priložnost pa je v tem, da je nevarnost, smrtno grešiti, verjetna. To je, če se pri takih okoliščinah skoro vedno ali pa vsaj velikokrat zgodi smrten greh, ni pa treba, da bi se bil kdo v teh ali onih okoliščinah že tudi pregrešil. So ljudje, ki igrajo, a če pri igri izgube, prično se jeziti, prepirati in grdo preklinjati ali pa postanejo tako strastni v igri, da se jim ne zdi prav nič škoda, če zaigrajo vse svoje premoženje in spravijo sebe in svojo družino v največjo bedo. Za take ljudi je igra bližnja grešnja pri-
ložnost. Drugi se zopet, če se upijanijo. radi pretepajo. ali se hočejo prepirati ali govore nespodobne reči in počenjajo razne nedostojnosti. Za take je pijanost bližnja grešna priložnost. I >rugim je grešna priložnost nečedno berilo, ker si s prebiraujem grdih knjih omadežujejo svojo domišljijo in prav lahko zaidejo v razuzdano življenje. Prav tako je grešna priložnost prebiranje veri in katoliški cerkvi nasprotnih knjig in časnikov, ker take knjige in časniki pišejo tako lažnjivo in tako prekanjeno o sv. veri in sv. cerkvi, da človek nevedoma izgubi sv. vero. iz-greši pot resnice in zablodi v zmoto. Za mnoge ljudi je bližnja grešna priložnost lahkomišljeno občevanje z osebami drugega spola, zlasti na plesu. Eno najbolj nevarnih bližnjih priložnosti je tako imenovano pregrešno ,,znan je", zlasti če taka dva skupaj bivata pod eno streho.
Kaj storiti, če je kdo v bližnji grešni priložnosti? Razum človeku pravi, da se moramo ne le greha ogibati, nego vsega, kar vodi v greh. Kakor se tisti, ki se boji telesne smrti, pridno ogiblje vsemu, kar človeku smrt nakopava. Da, sveta dolžnost vsakega kri-stijana je, da se z vso resnostjo ogiblje prostovoljne bližnje priložnosti v greh.
To nam ukazuje Bog. Na premnogih mestih sv. pisma nam Bog govori, kako se moramo ogibati vsake grešne priložnosti. Navedimo nekaj takih mest! ,,Sin. ne hodi po nevarnem potu, in ne spodtakneš se v kamen: tudi težavnemu potu se ne zaupaj, da svoji duši sam spodtikljaja ne nastaviš." (Sir. 32, 25.) „S plesalko se ne pečaj, tudi je ne poslušaj, da kje ne pogineš po njeni zvijači ... Ne zijaj okrog po ulicah, mesta, in ne klati se po njegovih cestah. Obrni svoj obraz od nališpane ženske in ne pogleduj po ptuji lepoti: zavoljo ženske lepote se jih je že veliko pogubilo: in iz nje se vnema poželji-vost kakor ogenj.44 (Sir. !>, 4. 7. s. !».) „Beži pred greh', kakor pred kačo: ako se jim bližaš, bodo se te lotili.44 (Sir. 21. 2.) rMore li človek skriti ogenj v svojih nederjih, da bi se ne vnelo njegovo oblačilo? Ali more po žerjavici hoditi, da bi se mu ne cžgali podplati?44 (Knjiga pregovorov 6, 27, 28).
Zelo so resne besede Gospodove: „ Ako te tvoje oko pohujsa. izderi je, in vrzi je od sebe: bolje ti je z enim očesom iti v življenje, nego 1 imeti dve očesi, pa vrženemu biti v peklenski ogenj.44 (Matej 18, 9.) To so zlata vredne besede, da bi se jih vedno spominjali. Seveda Gospod je govoril to v podobah. Hotel je reči:
ako ti je kaj tako drago kakor (»ko ali roka, a ti daje priložnost v grel), pusti stvar, ogibaj se je. beži od nje!
Da se je bližnje grešne priložnosti res treba ogJjati. razvidno je iz tega, ker ne sme i z pove d nik od vezati takega grešnika, ki živi v prostovoljni bližnji priložnosti in je noče zapustiti. Sveti očetje in cerkveni učeniki uče soglasno, da se moramo ogibati vsake grešne priložnosti. Sv. Ciprijan imenuje grešno priložnost nalezljiv strup, kugo. Sv. Gre-gorij Nacijanški jo zove strupeno kačo, ki povsod brizga smrtonosni strup. Sv. Bernard jo imenuje gorečo iskru, ki neopaženo pade v srce in vse pokonča. „Brez priložnosti," pravi sv. Alfonzi j Ligvorijan, „zamore satan malo: če se pa poda človek v bližnjo priložnost, tedaj je hudobni duh večinoma, da, skoro vedno zmagovalec."
Izkušnja uči, da vsakdo smrtno greši, kdor se grešne priložnosti ne ogiblje v resnici. Zato je treba bežati pred grešno priložnostjo. Kaj je bilo vzrok padcu prvim starišem? Grešna priložnost. Bog jima ni le prepovedal jesti sadu, nego jima je tudi prepovedal se ga dotakniti. Eva to sama priča kači. ki jo je izkušala: „Bog je nama zapovedal: sadu drevesa, ki je v sredi raja ne jesti in se ga ne dotakniti". (I. Mozesova knjiga :». o.) Toda Kva ie ogledovala sad, ga vzela v roko in ga jela. Isto store vsi, ki se izpostavljajo bližnji grešni priložnosti. Hudobni duh sam je nekoč priznal, da mu je najbolj neljuba pridiga, kako se je ogibati bližnje grešne priložnosti. Satan se norčuje iz vseh naših dobrih klepov, če nimamo trdne volje, bežati pred grešno priložnostjo. — Zato je kralj David, ki je izkusil to resnico, sklenil ogibati se priložnosti: „Od vsake hude poti zadržujem svoje noge: da se držim Tvoje besede". (Ps. 11*, 101.) David ne pravi, od vsakega greha, nego od vsake poti, ki vodi v greh.
Duša moja, ako hočeš ostati čista in neoma-deževana. beži pred grehom in grešno priložnostjo kakor pred strupeno karo! Kaj ne, vsakdo se boji ne le kačjega pika nego tudi vsacega dotika s kačo. prav tako se moramo varovati ne le greha, nego tudi vsake priložnosti h grehu, n. pr. one hiše, one veselice, one osebe.
Razun prostovoljne bližnje priložnosti imamo tudi neprostovoljno bližnjo priložnost, t. j. tako, katere ne more človek popustiti ali pa le z velikimi vnanjimi težavami. Tako je n. pr. sinu ali hčeri bližnja priložnost domača hiša, jetniku morda ječa. Kaj tu storiti? Pred vsem je potrebno, da vsi. ki žive v nepro-
stovoljno bližnji grešni priložnosti, porabijo pripravnih sredstev.
Tako sredstva so molitev in zakramenti. Varovati se mora priložnosti h grehu, kolikor je mogoče s tem, da z dotično osebo ce občuje, da se resnobno proti njej vede. Z gorečo molitvijo naj se zateka k Bogu, velikokrat naj pred sv. križem ponavlja svoj trdni sklep, srčno se naj ustavlja vsaki najmanjši izkušnjavi. Mnogokrat naj premišljuje štiri poslednje stvari in druge svete resnice in kliče naj v potrebi sveti imeni Jezus in Marija. Pogosto naj hodi k izpovedi, v sv. obhajilu se naj krepi za boj proti grehu. Kdor rabi teh sredstev, ne pride v greh. Kajti s tem, da jih rabi, kaže resno voljo, da mu je dušno izveličanje prva in najsvetejša dolžnost.
Razun tega je Bog dober in ne izkuša nikogar nad njega moči. — Ce porabimo omenovanih sredstev, poda nam Bog tudi milosti, da premagamo vse težave in izkušnjuve.
Kapelan Anton Merhun.
(Dalje prihodnjič.)
Sv. Vincencij Pavljanski.
(19. julija..
Pobožni zdravnik na dvoru kraljice Marjete Valois je imel prestati hude boje in izkušujave zoper sv. vero: ves obupan je bil. Sv. Vincencij je imel sočutje s trpinom in se je daroval samega sebe Bogu zanj. Zdravnik je zadobil dušni mir, Vincencij pa je občutil enake izkusnjave. Svetnik je pobijal napade z raznovrstnimi spo-kornimi deli. a nič ni izdalo. Slednjič sklene posvetiti se revnim bolnikom in kmalu je bil v tej novi službi deležen tolažbe in zmage nad tem našim hudim sovražnikom.
L. P.
Kristovega vojaka bojna zmaga.
(Primera.)
Gedeonovi vojaki so šli na boj na divje Madi-jance. Pot pa je peljala čez široko planjavo, po ka-terej se je vila mogočna reka. Huda vročina jih je mučila in neugasljiva žeja se jih je polastila. Obupno stanje! Pred njimi sovražnik Madijan. pri njih sovražnik žeja. Katerega se prej lotiti? Cvet armade je premagal prvega in takoj na to drugega, slabotneži pa so zamudili gaseč si žejo venec slave, katerega jim je spletla slavna zmaga.
Tudi mi zemljani gremo po jednaki planjavi, poleg velike reke. polne časnih dobrot in nasladuosti, nasproti hodimo svojemu sovragu, ki nas vedno stiska
— hudobnemu duhu. Pravi vojak Kristov posnema pogumne vojake Gedeonove, žejo premaga in naslad-nosti, kojih je polna reka življenja. Orožja ne odloži, da bi si ugasil pekočo žejo, nego gre pripravljen so-vragu nasproti. Venec večne slave mu je v plačilo. — Kristijan, poglej pred seboj reko časnih dobrin, poglej pred seboj sovražnika, ki čaka na ugodno priliko, da te nepripravljenega zaloti — poglej venec slave, ki te čaka. ako se odrečeš vabljivim valom reke življenje in pripravljen čakaš sovraga.
L. P.
V spominj f kanoniku prof. Josipu Marn.
i Konec, i
„Druga čednost, ki se mu je vlila pri sv. krstu, je bila ljubezen. O kako nežno je ljubil svojega B)ga, svoj uarod in svojega bližnjega sploh. Znana je bila njegova radodarnost.
Nobenega dela ni pustil neplačanega. Po-strežčeki so se ob njegovi radodarnosti imeli dobro.
Druga za sv. krstom največja milost je bil poklic v niasniški stan. In kako goreč mašnik je bil Marn! Horjulci se še sedaj spominjajo gorečega dušnega pastirja, duhovnega pomočnika Marna. V Horjul je bil namreč poklican koj po sv. blagoslovih za kapelana. Vestno in natančno, z gorečnostjo in s čutom je opravljal najsv. daritev in prelepe duhovniške molitve. In ko je bil že toliko bolan, da ni mogel več moliti brevirja, bilo mu je to zelo hudo. Molitvi je bil sploh zelo vdan. Kadar se je opravljala kaka pobožnost, n. pr. 40urna pobožnost. ali kaka tri- ali devet-dnevnica, vdeležil se je je Marn z ljudstvom vred44. Ob tej točki je Prevzvišeni pozval stariše, ki imajo sinove v šolali, posebno v srednjih, da naj molijo za nje. da bi ne izgubili poklica za mašniški stan.
Tretja milost, ki jo je Marn prejel od Boga, je bila pa milost srečne smrti. „Kaj bi pomagalo Marnuu, dejal je visoki govornik, „vse njegovo življenje, kaj vsi njegovi od Boga mu podeljeni darovi, kaj bi mu pomagala današnja slovesnost, ko bi Marn ne bil srečno umrl? Vse naše življenje je vaja za srečno smrt.'4 — Tako v cerkvi.
Zunaj cerkve pa je govoril kanonik Ivan Sušnik, naprošen od zadržanega predsednika ,,Slov. Matice" : ravnatelja Frančiška Leveč. Slikal ga je najprej kot učitelja verouka in milega materinskega jezika. r Poglavitna čednost, ki je odsevala v Marnu učitelju, je bila ljubezen44, dejal je govornik. „Ljubezen do učencev, in ljubezen do predmeta. Kar ie Marn učil, to mu je prišlo iz srca in zato je tudi seglo do srca. Za slovenščino ie bilo takrat, ko je Marn začel pou-
čevati, puskrbljeno jako slabo. Ne le drugi predmeti. še celo slovenščina se je predavala v nemškem jeziku. A Marn je polagoma dosegel, da je smel slovenščino in potem tudi krščanski nauk poučevati v mili materinščini.44 — Potem je podal sliko Marna pisatelja. Marn je spisal slovnico za staro-slovenski jezik, dopisaval v vse imenitnejše slovenske liste, ali njegovo največje delo. ob katerem je delal nad 30 let. je bil ,,Jezičnika. Pisal je do svojega konca : in ko mu je nekoliko času pred smrtjo odpovedala roka, in je moral plodo-vito pero odložiti, je rekel: ..Zal mi je da ne morem več delati44.
Slednjič je bil Marn zuamenit kot predsednik „S1. Matice". Kot tak je znal s svojim mirnim in možatim nastopom potolažiti vihar, ki se je hotel kedaj vzdigniti, vredil je izdajo knjig in ,,S1. Matica44 je bil pod njim res vzgleden literaren zavod vseh Slovencev.
Marnovo plodonosno delovanje na cerkvenem, šolskim in slovstvenem polju je našlo tudi priznanje: škof ga je imenoval častnim kanonikom, a cesar mu je podelil red Frančiška Josipa I.
Ko je govornik končal,	zapeli so domači
pevci lep slavospev pokojniku,	kojemu je dodal
še nas pesnik Anton Medved	baš za ta dan zloženo pesem.
Slavlja se je vdeležilo >tangarsko iti nekoliko dinarskega ljudstva, pa tudi več odličnjakov. Imenom: vzvišeni knezškof, ravnatelj Senekovič, kan. Sušnik, vodija dr. Lesar, tajnik rSl. Matice." Evgen Lah in lepo število duhovnikov; vse te častilce Marnove je zbral po slovesnosti okrog svoje mize duhovni svetnik, domači župnik Mih. Saje. In kakor, da nista še dosti slavila Marna prej imenovana govornika, oglasita se še tu dva gospoda, da povesta še kako zanimivost iz Marnovega življenja. Ravnatelj Senekovič je povdarjal, da ni imel nobenega Ijubeznivejšega tovariša in začetkom svojega ravnatelje vanja nobenega boljšega svetovalca od Marna. Ako je včasih pri konferenci se vzdignil vihar različnih menenj, znal gaje nam Marn vselej potolažiti s svojim dostojnim mirnim nastopom. — Kako priljubljen je bil tudi pri učencih, videlo se je takrat, ko mu je pripel red Frančiška Josipa. Nikdar še ni slišala gimnazijska telovadnica take prisrčne ovacije, kakor ob Marnovem odlikovanju, izvzeraši le ono ob navzočnosti cesarjevi v beli Ljubljani I. 1883.
Vodija dr. Lesar pa je omenil, kako je hotel Marn vplivati tudi na druge, da bi jih vnel za vse dobro in lepo in za slovstveno delovanje.
Pokojnik ie bil gojenec kn šk. Alojzijevišt*a. V tistem času je bil vodija Alojzi jevišča. poznejši škof Ivan Zlatousti. ob elitni vredni k -Zgodnje Danice**. Ker učenci radi posnemajo svoje predstojnike. zato se je zasnoval v Alojzijevišču domač listič ..Daničica'1. Prvi njen vrednik je bil pokojni Marn, in morda tudi njen zasnovatelj. In ta .. I )aničira-. iz katere so pozneje nastale alojzi-jeviske ,.Domače vaje44, je rodila marsikakega slovenskega pisatelja.
Postavljen je sicer Stangi kamenit spomenik, a trajnejši spomenik so mu zann gli postaviti njegovi rastdci. si je postavil Mam sam. To je njegovo slovstveno delovanje, katerega ne ukonča tudi ne časov zob.
Slava mu!
.ločni Jjlfiiiturir.
Josip Hasl.
fDale..
III.
L. I7 ;5. je izšla v Trnovem na severnem Ogrskem t elit ovita preinišljevaliia knjiga v latinskem jeziku, katere sta se skoraj hkrati lotila dva slovenska prevajalca: Hasl in K upnik (Ruppnigg). Izvirniku je naslov: ^ u a d ra «re s i m a Sancta. Sive (,>uotidianae I'er singulos Dies Ijnadragesimae De < hristi Passione <'onsiderationes. Ad toveudnm. et augenduni Erga Do-miniuii Patientem ( hristianoruni tidelium aftectum coneiiinatae. Per 1»'. P. Gabrielem Hevenesi e Soeiet. .lesu. Pri m um Viennae Austriae, Niuic denuo iveusae. (Trta.) Tvrnaviae. Typis Acadeiu. per Leo-poldiuii .losephinn Berger. 1735. str. X — 445. Latinski izvirnik se mi je posrečilo dobiti iz bogate boštanjske (\Veissensteini grajske knjižnice, hraneče mnogo starejših, zlasti bogoslovnih knjig. V usnje vezani. z zlatimi vtisnjenimi okraski ozaljšani izvod je popolnoma čist ohranjen: zlato na obrezi je še držalo posamezne liste skupaj znamenje. da se knjiga ni rabila. Na notranji strani platnic je podpisan njen prvi lastnik: .losephus Vrsini Comos a Blaggav 1731». Med naslovni list in predgovor je vezano pozneje vdeto tiskano posvečeiije veleče, da prinaša večja bratovščina .Matere božje v nebo vzete domujoča pri oo. je-zuvitih v Ljubljani, to delce za novo leto 17:«».' v dar: ljubljanskemu škofu Žigi Feliksu grofu Schrat-tenpaeh. ljubljanskemu stolnemu proštu grofu Maksimilijanu Avguštinu Dietriehstein. kartuzijanskemu prelatu v Bistri Jakobu in gospodom družbinim članom. Najbrže je bil tudi grof .losip l/rsini Blagaj pristaš imenovane Marijine družbe: zato so mu jezuviti poslali v dar krasno opravljeno: f/nadragesinio.
Ko je bil Hasl dopolnil polčetrto leto svojega pridiirai stva v Ljubljani, preložil je Hevenesijevo delo na slovenski jezik. Storil je to ..na prošnjo enih hrnmiiih. inu boga boječih duš." Popolni naslov tej XVI 44o strani male s« obsežni knjigi se -la>i: Sveti Post. < hristusovimu Terplenju Po-
svečen, U' vsakdanu spremišluvanje Rezdejlen, Per-vič skuz častv vredniga Paterja Gabriela Hevenesia, Iz Tovarštva .Tesusoviga Po latinsku popisan: Zdej pak Od Jožepha Haslna Časti vredniga mašnika Iz ravnu letiga tovarštva Na kravnski jezik preložen, Inu Na svitlobo dan. Cum Permissu Supe-riorum. (Dve črti.) Labaei Prostat apud Alovsium Raab, Inclyt. Provinc. Carniolicae Bibliopeg. (Dve črti). Literis Egerianis. (Črtica.) 177o. Na naslovnega lista drugo stran je zapisal prevajalec geslo: „Napusti te
bukve —--od tvojih vust pridti: terauč spre-
mišluj jeh dan, inu nuč, de boš deržal, inu sturil vse, kar v" njeh pisanu stojy: tedaj boš tvojo pot romal, inu njo zastopil. .Tozue I. v. S. Za ..predgovorom tiga prestaviavca na vse kateri bodo lete iz latinskiga na kravnski jezik preložene bukvice brali" stoji ..predgovor Tiga. kateri je ta narpervi lete duhovne bukvice v' latinskimu jeziku popisal, na vse brunme, inu bogaboječe Kristiane/
V teh uvodnih vrsticah nam pisatelj ob kratkem predočuje vsebino knjige. Za vsak dan štirideset-danskega posta je namenjeno po eno premišljevanje. ..Skuz lete svete dnv sim jest zelu ( hristusovu terp-lenje na eno tako vižo razdejlil, de, toku rekoč, z' perstam kažem. koku ima per timu človk k' obiluimu pridu, ali nucu svoje vboge duše svetu zdihuvati, kaj si ima dobriga naprejvzeti, ja, de vsakterimn perlož-nost dam po tim. koker je on sam goreč, letu opravilu še dalej gnati, še več drugiga naprejvzetja sturiti. Per koncu vsakteriga spremišlu vanj a sini jest pervič postavil ta Štation (Štation pak ni neč drugiga, koker shod tih ludv v" eni Božji veži tiga Rimskiga mejsta. Potler sini gori zapisal te svete štationske odpustke" (pri mnogih postnih dneh so zabeleženi nepopolni odpustki več tisoč let) ..katere sta ta dva Rimska Papeža Grogor ta VIII. inu Sixtus ta V. vsira Marianskim. k' ti pervi Rimski Bratovšni perpisanim Bratam da-rotlivu dodejlila. De en Marianski Brat lete svete odpustke zadoby. ni njemu neč drugiga treba sturiti, koker. de on z eno dobro vejstjo. inu z' enim od vsiga smertniga greha čistim seream <'irkov Tovarštva .TEZrsoviga, al. kjer ni ene take eirkve nejdti, eno drugo vežo Božjo, al vsaj kapelco brumnu obvše, inu tamkej sedem očenašov. inu sedem češena si Marija andohtlivu obmoli. Po letih svetili odpustkah so Pismu, inu sveti Kvangelium iz Ofra svete maše zaznaminjane. Na zadnu se že najde una molitovca, katero en taki dan sveta ( irkov v' Mašinskili molitvah opravi/
Havenesi-Haslov Sveti Post" ima namen, očistiti kristijanu srce grešnih madežev, razsvetliti mu pamet z večnimi resnicami in vžgati v njegovi duši ogenj ljubezni božje; zato nam v živih, pretresljivih podobah kaže trpečega Zveličarja od onega hipa, ko je žalujoč molil na Oljski gori pa do tedaj, ko mu je zakril grob velik kamen na gori Kal vari j i. Premišljevanje Kristusovega trpljenja bodi zlata zakladnica, iz katere naj zajema kristijan duhovne dragotine ne samo v postnem času. ampak tudi sicer med letom. ..Lete duhovne bukvice niso samu za ta sveti štirdeset-danski post, one so tudi za vse Nedele, za vse petke, za vsaki dan, ja za vselej dobre, kader kol človk čas ima njeh brati", pripominja naš prevajalec.
Kako je prevel Hasl Hevenesijevo k n j i g o ? ..Veči dejl le po zastopnosti. mahi po besedi*'
pravi v predgovoru. Primerjajmo nekatere vrstice iz Ha slove knjige z izvirnikom in z Rupnikovim prevodom.
H e ve ne s i razglablja prvo postno nedeljo v 4. odstavku evangeljske besede: ..Factae sunt guttae sanguinis decurrentis in terram. Luca 22. Adeone vilis erat .Tesu mei sanguis, gemmis alias omnibus. totiusque mundi gazophvlaciis pretiosior. ut contemptim habitus in terram abjiceretur! t^uid agitis Angeli? Cur aesti-matissimum hunc, queni orbis vidit. liquorera coelo non infeitis! Sed quid ego Angelos arguo? <,>uid agimus Parthenopliile! Scimus sanguinem liunc redemptionis nostrae litrnm esse: cur non summa cum diligentia colligimus, ut in peccatorum ablutionem aeterno Patri exhibeie possimus. Supina haec socordia nostra novam attlicto Redemptori addit attlictionem, ob quam san-guineos inter membrorum torrentes jure queri possit: Quae utilitas in sanguine meo. Psal. 2t<. lo. In terram detluit, cum quiquiliis humi abjicitur, brevi a satelli-tibus conculcandus. Sed parceconqueri Domine! Maxima nobis est utilitas in sanguine tuo, sine quo aeternum perieramus. Nos sumus terra illa maledicta. quae non nisi spinas. et tribulos, brevi Sauctissimum caput tuum cruentaturos hactenus noverat germinare: ideo tam avida detiuentes e rorpore tuo sanguinis guttas eom-bibit. ut nimirum Divinissimo boc semine foecundata tructum t erat contesinuuu."
H asi o v prevod slove: ..Njegov put se je strn il, koker kervave kaple. tekoče na zemio. Lur. 22. v 44. Toku tedej krv niojiga JESCSa. katera več vela. koker vsi žlahtni kameni, več. koker vsa zaloga vsiga po-svejtuiga bogastva, toku tedej krv tnojiga .TESUSa celn toku ni bla za neč. da je bla zaničuvana. ter na tla zaveržena. Kaj vy Angelci Božji delate? zakaj vy lete prežlahtne kaple. katere še nikol niso dosihnial na timu svejtu svoje glihe imele, precej gori v' nebesa naznesete? Ampak zakaj jest Angelce Božjo svarim? Kaj delamo o keršanska duša! Mv vejmo, da je leta sveta Resna Krv ena cena našiga odrešenja: zakaj mv leto z' tim narvečim ti i sani nazajemlemo. inu vkupaj-naspravlamo. da bi jo nebeškinm Očetu za očišuvanje naših grehov dali in gorofrali? Leta naša naizrefena namarnost nasimu žalostnima Izveličar ju še eno novo žalost dela, de se on med svojim kervavim putam po pravici sme pertožiti: H" kaj za enimu pridu moja krv dohaja? Ps. 21». v. 1". Ona na zemlo dol teče. bo, koker ene pomyve, na tleh rezlyta. inu ima skor od žolnirjov. bericov. inu rabelnov z' nogami poteptana biti. Ampak o Uospud nehej se pertožiti! tvoja kry nam k' narvečimu pridu dohaja, brez lete bi my bli na vekomej pogubleni. My smo taista prekleta zemla, katera do zdej neč drugiga ni rodila, koker terne. inu osati, kateri bodo skor tvojo presveto glavo okryvavili; zatorej ona toku želnu vse iz tvojiga telesa doltekoče kervave kaple popvje. de bi namere skuz letu Božje seme rodovitna postala, ter sad samustu pernesla.*4
(tašper R upnik, ki je izdal pač ne vede za Haslov prevod, tri leta pozneje t. j. 1. 177o : Ta Chri-s t u s o v i m u T e r p 1 e i n u Posvečeni Post, podaja isti Hevenesijev odstavek takole: rFactus est sudor ejus sicut guttae sanguinis decurrentis in terram. Inu negou put se je sturiu. koker kervave kaple tekoče na zemlo. Ali je ta nar sveteiši krv našiga .TEzusa. od katire je ena sama kapla naizrečenu žlalitneiši. inu dražiši. koker vsi šaci celiga sveita. v' timu vertu
(.Tethseraani taku nažtimana. inu navreidna. de tisto oben vkup na zpravi. inu na hrani, temu«- de 11101»' na zeiuli zaveržena ležati! Kaj delate Nebeški Angelci, de vi to nar častitejši krv vašiga Krala. katiri glilieui nihdar ta sveit viden, vkup na zpravite. inu koker en nar žlahniši šac Nebess. inu ženile v' nebesse na pre-nessete? — Lubeznive duše! kai pa mi delamo? kie roke deržimo? kir ti Nebeški Angelci to cartano krv svoiga Krala nam h' vknpzprauleinu. inu h' zvestima gor hrainenn čez pustijo zatu. de. kvr mi verno, de je ta nar dražeši krv Svnn Božji ga ena zastava našiga od rese i na. bomo tudi nar več i zkerb imeli tisto vknp-pobrati. inu za omitje. inu zbriseine naših grehu Nebeškima Očetu pokazat rekoči: pogledei Nebeški Oče! ta je ta nar sveteiši. inu nar dražeši krv tvoiga več-niga Svnn. na katirimu ti imaš nar v«*« i dopadeiue. tisto je 011 za zbrisseine naših grelioii prelin. inu tebi vess doug za naše grehe plačoii. Hitimo mi tisto po-brati. de zkuz našo vtraglivost našimu žalostnima Odrešeniku novo žalost na napravimo, de se 011 na bo z' tirni besedam tiga Psalma tožn: Vuae utilitas in sanguine meo? Kai za en dobiček j«' por moji krivvV kai za ena čast. inu hvala se tisti zgody? d«* nuue zaveržena na zemli ležati, inu kok«*r ene poiuvne razlite l)iti, de bode od teli nogteh judouzkih beriču. inu žoudnirju poteptana. Ali neliei se tožit lnbeznivi spud! tvoja predraga sveta rosna krv nam je h' nai večimu dobičku, namreč h" dobičku tijra izveličeina. kvr bi bly brez tiste vsi mogli pogubleni biti. Na toži se vsmileni Izveličar! mi spoznamo, de smo do-sihmalu hlv tista prekleta zemla. katira je ti>tu žpi-častu ternie rodila, z' katirim je bila tvoja sveta glava v' tvoimo žpotlivimu. ali siunu bolečima kroaeiua pi*e-bodena. Zdei pak poberemo tvojo rodovitno sveto krv. inu tisto v' naše srce gor hranimo, de mi irratamo ena dobra, inu radovitna zemla. katira b«» samuztu zadn tvoje hvale, inu častv pernesla.
(Dalje pride.;
Župnik /»•. \'rhoinil..
I. Bratovske zadeve
molitvenega a p o s t o 1 s t v h.
/i) 01 a v n i namen za mesec julij 1 '.»0 2 :
Spoštovanj? <lo pre<r. Imena Je:n<or*q>i.
-Jezus, sin Davidov, usmili se me!*4 zaklical je gobovi poln zaupanja in žive vere v Božjega Iz vel i-čarja in ozdravljen je bil. „Ni ga imena, v katerem se moremo izvelieati, razun v imenu Jezusovem." pravi sv. pismo. Kolika moč presvetega imena Jezusovega! Ime vsakega svetnika in vsake svetnice, celo ime Matere Božje si lahko nadene kristijan pri sv. krsta, le ime Jezus ostane za večno last Izvelirarja samega. Njega, ki je središče vse svetovne zgodovine. Njega, ki nam je prinesel nauk Božji, prinesel mir in sre<-o nepokojnim človeškim srcem. Kako ne bi z občudovanjem zrl slednji zemljan v to svetlo zvezdo, v solnce pravice in resnice, kako ne bi s svetim strahom in globokim spoštovanjem klical ime. pred katerim >e pripogibajo kolena vseh. ki so v nebesih, na zemlji ali pod zemljo! ,.Ime Jezusovo", pravi sv. Ciril Jeruzalemski. ».preganja duhovno temo. noge grešnikov
vodi k pokori; zaradi tega imena izkazuje Bog ljudem usmiljenje, zaradi tega imena rosi človeštvu neštete milosti.*4 — Milo se stori človeku pri srcu, ko gleda vrvenje in drvenje današnje družbe. Hladni razum in trezna sodba se umika danes strastnim nasilstvom. Kaj na zemlji si hoče vstvariti človeštvo. popolno srečo hoče doseči na tej borni zemski grudi; zato se vse peha, trudi in poti za tem, kako doseči prijetno, veselo življenje. Cela kopa svetovnih vprašanj je bnknila na dan; reševala so se in se še rešujejo, a vprašanja se niso rešila; nastala pa so nova, še bolj kočljiva vprašanja, še bolj zamotane uganjke. Rane na telesu človeške družbe krvave vedno bolj, nezadovoljnost se je nastanila v palačah in v kočah. In zakaj vse to? Na Onega pozablja človeštvo, ob čigar rojstvu so angeljci peli: Mir ljudem na zemlji, pozablja na Onega, ki veli: Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vas poživim! Presveto ime Jezusovo se hoče črtati iz svetovne zgodovine, od tod ta razdor v človeški družbi, od tod toliko bede na svetu. Kakor nas more le resnica osloboditi, tako nas more ozdraviti le presveto ime Jezusovo. Dajmo presvetemu imenu tisto čast, katero gre Bogu - človeku. Izrekajmo je s tisto hvaležnostjo, katera gre velikemu Mnčeniku, ki je prelil svojo kri za nas in nas rešil večne pogube, storimo to, in v človeštvu na mah zavlada sreča in zadovoljnost in sveti mir, po katerem tako hrepeni naša duša, bo kraljeval v srcu človeštva. Nič več ne bo perečih vprašanj, vsakemu bo jasno, od kod in kam, in prapor imena Jezusovega nas prav gotovo povede iz kraja trpljenja v večno blaženost.
s.
h) Posebni nameni.
19	t 8v. VincenoiJ. Dražb*- sv. Vincencija. Usmiljenje in radodarnost do ubogih.
20	) Sv. Harjeta. Dekleta. Posnemanje lepih vzgledov. Čisto in vzdržno življenje slovenske mladine.
21. Sv. Danijel. Mladeniči. Družba treznosti. Blagi nameni pri vseh naSih delih.
22 » Sv. Karlja Kagdaltna. Spokornice. ("'.islanje duhov-skega stanu med Slovenci. Slovensko učiteljstvo.
28.) Sv ApoliaartJ. 0<*etje. Izpreobrnjenje trdovratnih grelnikov. Misijonarskega delovanja vspehi.
21» Sv. Kristina. Matere. Velikih mož stanovitnost v d< br( m. Pobožno izrekanje presv. imen: Jezus, Marija.
2.V« Sv. Jakob. Duhovniki Dobra letina za slovenskega kmeta š?ibe ognja, toče m povodnji: reži uas o Gospod!
S.
IL Bratovske zadevo N. 1]. Gtosp* presv. Jezusovega Sroa.
Prošnja.
V molitev se priporoča neki velik grešnik, da bi mu Marija sprožila milost izpreobrnjenja.	J. J.
Raznoterosti.
Ali je katoliška cerke7 vedi sovražna? — Na to
vprašanje je bilo že neštevilnokrat odgovorjeno od naše strani, zanimivo pa je, kako odgovarja na to slavni konvertit Dr. H. A. Adams, ki bas sedaj potuje po Združenih državah in prireja v vseh večjih mestih apologetična predavanja svojim nekedanjim somišljonikom, protestantom. Dokazuje jim, da največji napredek v vseh strokah človeškega znanja ima človeštvo zahvaliti katoličanom ter navaja svetovno znana imena, v poeziji: Dante; v filozofiji: Tomo Akvinski; v glasbi: Haydn, Mozart, Beethoven, Palestrina in Gounod, v slikarstvu mojstre italijanske šole, v astronomiji: Kopernik, dandanes: Pasteur in Roentgen. Njegovih predavanj se udeležujejo protestantje v obilnem številu in vesela posledica je, da prestopajo mnogi v katoliško cerkev.
1'" „A)HeriI.anskem Sfortnri."
Listek.
Družbe sv. Cirila in Metoda velika skupščina bode letos četrtek, 7. avgusta, v Ilirski Bistrici. — Vdele-žite se je, Slovenci, ali pa ob nevdeležitvi položite ca njen neomadeževani altar kak svoj dobrotni dar. Učite se od tujca. O „Legi Nazionale*4 n. pr. poročajo časniki to-le. Na tramvajskih vozovih v Milanu so menda taki-le oklicni lepaki. Vidi se na njih Rim v solnci. To solnce pa razsipa svoje žarke nad naš Trst, nad našo Gorico, nad našo Istro in nad našo Dalmacijo. — Vglobite si, Slovenci, to nam gorostasno sliko v svojo dušo in premišljajte v mirnih urah, kaj hoče ta podoba. Potem pa vam, če Vam do sedaj ni še dosti, stopi pred oko tudi naša družba delujoča kot solnce čista — bodi si za našo Avstrijo, bodi si za naš slovenski dom.
Škofijska kronika.
Imenovani kneznadškof za O-orloo milostni monsg. Andrej Jordan se posveti v škofa deveto pobinkoštno nedeljo, 20. t. m. v Goriški stolnici. Posvečevalec mu bode milostni poreški škof msgr. Ivan Flapp, ki po izvršeni tej najviši cerkveni posvetitvi stopi v to zvezo s posvečenim, da mu je njega sufragan. Asistenta posveče-vancu bodeta tudi mu sufragana, in sicer piemil. knezškof iz Ljubljane Anton Bonaventura ter milost, tržaško-koprski škof msgr. Fran Nagi. — Mi želimo pre-milostnemu novemu svojemu nadpastirju z obrednim pozdravom, ki ga začuje ob altarji ta dan: „Ad multos annosa — tudi „Ad multos annos — Na mnogaja leta/ Na mnogaja leta torej v visokem svojem mirovnem zvanji sv. cerkvi v rast, Avstriji v podslombo, slovenskemu narodu v veselje!
Dar.
Za kruhe sv. Antona 4 krone.
Odgovorni vrednik Tomo Zupan.
— Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.