Drugi dan občnega zbora SKGZ
" fr T
fi
Razglasili finaliste 6. nagrade Luchetta-Ota-D'Angelo-Hrovatin
ežo z Vrha [i cvet
/
Primorski
dnevnik
NEDELJA, 24. MAJA 2009_
Št. 122 (19.521) leto LXV._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA V SLOVENIJI
1,00 €
Vse se spreminja, mi pa (še) ne
SandorTence
Kdor je mislil, da bo občni zbor Slovenske kulturno-go-spodarske zveze namenjen le odnosom s Svetom slovenskih organizacij ali našemu političnemu vsakdanu, se je zmotil. Vsakdanja politika je gotovo pomembna, postane banalna, če se vse suče okoli nje in predvsem, ko postane sama sebi namen. Občni zbor SKGZ se je izognil tej nevarnosti in prav zaradi tega je lahko zanimiv za vso slovensko manjšino.
Res je, da je pot reform, ki jo je nakazal Rudi Pavšič še vedno nedorečena, res pa je tudi, da tako naprej ni več mogoče. Živimo v času gospodarsko-fi-nančne recesije, kar pomeni, da bo javnih podpor za naše ustanove in organizacije vse manj. Mi pa se obnašamo, kot da se nas to ne tiče, kaj še da bi našo organiziranost prilagodili ne toliko novim razmeram, kot novim potrebam.
Vendar ne gre samo za denar, problem je tudi kulturne in širše narave. Samostojna Slovenija je korenito spremenila razmere v našem okolju, od takrat pa je minilo že 18 let, in mi se obnašamo, kot da bi se Slovenija zgodila včeraj. V tem času je Slovenija postala polnopravna članica EU in padla je meja, precej so se spremenile razmere tudi v naši deželi in v Italiji.
V manjšini ne gre za staro dilemo med kvaliteto in množičnostjo, stvar je dosti bolj pomembna in usodna. V igri je prihodnost manjšine kot žive in dinamične tvorbe. SKGZ pravi, da so spremembe nujne. Najbrž bi se splačalo poskusiti.
GORICA - Zgodovinski festival éStoria
Nagrada Antonio Sema špetrskim nižješolcem
Rupel in De Michelis o EU - V Gorici mednarodni observatorij nove Evrope
KRIŽ - 40 let poimenovanja osnovne šole
Prisrčna proslava
Učenke in učenci so se predstavili s sporedom, ki je bil posvečen Albertu Sirku in morju
S prisrčno in prijetno proslavo so učenke in učenci osnovne šole Alberta Sirka proslavili štiridesetletni«) poimenovanja šole. Na prenovljenem dvo-
rišču so številne domačine in prijatelje popeljali med verze, ki opevajo morje, a tudi na življenjsko pot največjega slovenskega marinista Alberta Sirka, ki so
ga v vasi poznali z imenom Berto Joži-nov. Umetniku so posvetili tudi delovni zvezek Albert Sirk - Slikar našega časa.
Na 5. strani
GORICA - Ob zvezdah svetovnega zgodovinopisja je festival eStoria primerno nagradil tudi trud otrok dvojezične šole iz Špe-tra. Učenci drugega razreda nižje srednje šole so namreč včeraj stopili na oder v ljudskem vrtu, kjer so jih proglasili za dobitnike prve nagrade Antonio Sema za šole, ki jo je priredilo združenje eStoria s podporo banke Friu-ladria. Na goriškem festivalu zgodovine je včeraj mrgolelo obiskovalcev, ki so prisluhnili tudi srečanju o Evropi, na katerem so si sicer nekoliko različna mnenja izmenjali bivša zunanja ministra Slovenije in Italije Dimitrij Rupel oz. Gianni De Michelis in zgodovinar Franco Cardini. Včeraj sta direktor italijanske revije Limes Lucio Caracciolo in goriški občinski odbornik Antonio Devetag napovedala, da bodo v Gorici ustanovili mednarodni observatorij za Evropo.
Na 11. strani
Ezulsko romanje tokrat minilo brez izgredov
Na 3. strani
Sklad Polojaz za študijske izmenjave
Na 5. strani
V Repnu začetek občinskega praznika
Na 6. strani
Motorist iz Moša umrl na slovenski hitri cesti
Na 10. strani
Zamujajo z načrtom za dokončanje slovenske šole v Gorici
Na 10. strani
S L CD V I K
R
Četrtek,
otvoritveno predavanje 18.00
Prof. Jože Mencinger KON£C CASINÓ-KAPITALIZMA?
Prostor, hjer... oblihujemo tuoje
otvoritev sedeža 19.00
ambicije
KBcenter - Gorica
2
Nedelja, 24. maja 2009
ALPE-JADRAN
/
TRST - Razprava na občnem zboru krovne organizacije
SKGZ: Manjšina je na razpotju Brez reform tvegamo nazadovanje
V senci odnosi s SSO in s političnimi strankami - Težavno upravljanje skupnih ustanov - Slovenci le na Krasu?
TRST - Razprava na občnem zboru Slovenske kulturno-gospodarske zveze (včeraj dopoldne v Dijaškem domu Srečko Kosovel) je bila vsebinsko zelo razvejana. Zaradi tega padejo v oči bolj vprašanja, ki so bila obravnavana obrobno (odnosi SKGZ-SSO) ali pa sploh nič (odnosi med SKGZ in političnimi strankami). Glede odnosov s Svetom slovenskih organizacij se je SKGZ očitno sprijaznila, da je zamisel o eni sami krovni manjšinski zvezi propadla in da bo treba sodelovanje s SSO načrtovati na popolnoma novih temeljih. Nekoliko bolj nenavadno je, da nihče od razpravljalcev ni obravnaval odnosov (ki vendarle obstajajo) s strankami in s politiko. To je očitno odraz časa, ki ga doživljamo.
Igor Pahor je ponudil v razmislek oceno, da so si manjšinske ustanove po vlogi in dejavnosti zelo različne, kar zahteva drugačne načine upravljanja, kar se danes ne dogaja. Govoril je o anomaliji t.i. skupnih ustanov (članstvo v SKGZ in SSO), na kar so opozorili tudi nekateri drugi diskutanti.
Nives Košuta (njen poseg je prebral Ace Mermolja) je predstavila odnos mladih Slovencev do civilne službe (ARCI-ZSKD), ki je v marsičem poučen za razumevanje »stanja duha« med našo mladino. Med mladimi pripadniki slovenske manjšine prevladuje občutek varnosti, pri opravljanju te službe pa hočejo biti vsi vključeni v slovenske organizacije. Glavnina manjšinskih ustanov - tako Nives Košuta - žal vidi civilno službo le kot možnost brezplačne delovne sile, ne pa kot bogastvo.
O odnosih slovenske tržaške mladine do Slovenije je spregovorila Daria Betocchi, ki opaža naraščajočo odtujenost mladih zamejcev do matice. To je po njenem odvisno od zelo različnega šolskega sistema v obeh državah. Integracija manjšina-matica je bila v preteklosti dosti bolj izrazita, mladi danes precej drugače tolmačijo pojem slovenstva kot starejše generacije.
Po Vesni Tomšič (potreba po novi organiziranosti manjšine) in Edvinu Švabu (kaj mu pomeni SKGZ) je Ace Mermolja izpostavil bistveno vlogo Trsta za manjšino. Nekateri (žal tudi v naši sredi) govorijo o Slovencih le na Krasu, kar predstavlja uvod v folklori-zacijo manjšine in obenem veliko politično uslugo desnici. V Trstu si Slovenci še niso opomogli od kraha TKB-ja, manjšinske ustanove bodo privlačne, če bodo znale pritegniti mlade. Na Slovence v Trstu se je navezal Paolo Ma-horčič, po katerem bi se morali vendarle odločati o prihodnosti stadiona 1. maj, o kateri očitno nimamo skupnih stališč.
Renzo Mattelig je govoril o Slovencih v svetu (izraz Slovenci po svetu mu ni všeč), medtem ko je Jole Namor predstavila zapleten položaj v Benečiji. Dvojno članstvo manjšinskih ustanov predstavlja danost, a ustvarja tudi kar nekaj problemov in težav, zlasti v vi-demski pokrajini. Slovenci na Videm-skem si prizadevajo za odprtje dvojezičnega okenca v Čedadu in za slovensko konzulto v krajevni gorski skupnosti.
V razpravi (v njej so se oglasili tudi Suzana Pertot, Vojko Mijot in Ne-rina Švab) je Boris Peric opozoril na nevarnost, da lahko zemljepisna cen-tralnost Trsta in Gorice postane naenkrat marginalnost, kar se že dogaja. SKGZ mora nuditi neko razvojno perspektivo manjšini (vztrajanje pri sedanji statičnosti bi bilo neodgovorno), programska konferenca je bila koristna, čeprav vsebinsko konfuzna. Če SSO noče izvajati smernic konference, naj to odgovornost prevzame SKGZ. V manjšini še ne ločujemo servisnih ustanov za celotno skupnost od preostalih organizacij. Enkrat za vselej se moramo sporazumeti o prioritetah, drugače nam bo trda predla.
Odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič je upravljanje
Včerajšnja razprava v tržaškem Dijaškem domu je bila vsebinsko zelo razvejana
kroma
časopisa predstavil kot zgled dobre uprave. Časnik je skoraj v celoti odvisen od italijanskih državnih prispevkov, če bo prišlo do težav bo treba razmisliti, da bi časopisu priskočilo na pomoč tudi manjšinsko gospodarstvo. Član paritetnega odbora za slovensko manjšino Mario Lavrenčič je pozitivno ocenil delo tega organa, kjer pa vedno ne prihaja do skupnih pogledov med slovenskimi člani. Lavrenčič podpira politiko postopnosti in splošnega konsenza pri izvajanju manjšinskih pravic. Sodelovanje paritetnega odbora s krajevnimi ustanovami je dobro, za izvajanje zaščite bo treba pritisniti na javna podjetja (omenil je pošto) in na konce-sionarje javnih storitev, kot je avtocestno podjetje Anas.
Za Jurija Kufersina so ustanove, ki so članice obeh krovnih zvez, bolj bogastvo, kot problem, zato ne soglaša s tistimi, ki postavijo v ospredje le problematičnost le-teh. Mladi ne razumejo razlogov, zakaj se SKGZ in SSO ne moreta zediniti. SKGZ mora v vsakem primeru vztrajati na reformah in preveriti, kdo je za takšno usmeritev in kdo ne. Kufersinu se ne zdi prav in pošteno, da se enači tiste ustanove, ki poslujejo dobro s tistimi, ki poslujejo slabo.
Martina Kafol, sicer predsednica Slovenskega stalnega gledališča, je prepričana, da je v manjšini prostora za vse, ki imajo na kulturnem področju povedati kaj iznajdljivega in novega. Tisto, kar nas v resnici ogroža, je »vrtičkar-sko« v kulturi. V manjšini so nujne reforme, SKGZ pa naj te reforme udeja-ni tudi v svoji sredi, je poudaril Igor Ko-mel. SKGZ bi morala bolj prisluhniti temu, kar se resnično dogaja v manjšini, več možnosti bi morala dati mladim in njihovim ambicijam. Da je bil včeraj v Dijaškem domu lepo število mladih in tudi kar precej žensk se Komelu zdi dobra popotnica za naprej.
Livio Semolič je ob sklepu debata pozval vse člane krovne organizacije, naj kar se da izkoristijo manjšinske pravice, ki jih nudijo državni in deželni zakoni. Boris Mihalič je v imenu nadzornega odbora podal razreš-nico dosedanjemu vodstvu SKGZ, ki je delovalo v skladu s statutom in v dobrobit zveze in slovenske manjšine. Sodelovanje s SSO se je v mandatu predsednika Rudija Pavšiča nadaljevalo, »ni pa bilo tako učinkovito, kot je bilo v preteklosti«.
S.T.
SKGZ - Rudi Pavšič ob sklepu razprave občnega zbora
»Na vlak reform v manjšini bomo najprej povabili Svet slovenskih organizacij«
TRST - »Na vlak reform, ki jih slovenska manjšina še kako potrebuje, bomo najprej povabili Svet slovenskih organizacij«. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič (na sliki Kroma skupaj z Jole Namor in Liviom Se-moličem), ki bo skoraj gotovo še en mandat vodil krovno zvezo, je ob sklepu razprave v Dijaškem domu Srečko Kosovel strnil potek dvodnevnega občnega zbora in izpostavil nekatera po njegovem ključna izhodišča, pred katerimi stojita SKGZ in z njo vsa manjšina.
Začnimo pri odnosih s SSO, ki sicer niso bili glavna tema ne goriškega in niti včerajšnjega tržaškega dela kongresa. SKGZ namerava vztrajati na poti sodelovanja z drugo krovno zvezo, a pod čisto drugačnimi pogoji, kot v zadnjem obdobju. »Na vlak reform bomo najprej povabili SSO, ki ,če želi, lahko izstopi z vlaka že na prvi ali na drugi postaji, lahko pa nadaljuje vožnjo z nami,« je poudaril Pavšič. Glavni, čeprav v teh pogojih morda precej daljnoročni cilj SKGZ, ostaja ustanovitev Zveze Slovencev, ki se zdi neizbežna. Sodelovanje s SSO je potrebno, mora pa obroditi konkretne sadove, v nasprotnem primeru je samo sebi namen. Pavšič je prepričan, da so razlogi za propad ideje o eni sami vsemanjšinski krovni zvezi predvsem finančne narave.
SKGZ se ne zavzema za korenite reforme v manjšini tjavendan ali zato, ker je to želja njenega vodstva, temveč predvsem zato, ker jo v to pot silijo velike spremembe tako v manjšinskem telesu, kot v širšem okolju. Razmere se gotovo ne bodo spremenile čez noč, nova pot pa je neizbežna. Pavšič je naveličan očitkov, češ da je SKGZ, ker išče nove oblike manjšinske organiziranosti, premalo slovenska in preveč multi-kulturna. Zanj namreč ni dovolj, da doma prepevamo slovenske pesmi, zelo pomembno je, da teh slovenskih pesmi naučimo tudi naše italijanske
sosede. Slovenci ne potrebujemo notranje tekmovalnosti, še manj pa populizem in demagogijo, ki jo je v Italiji v tem času že itak preveč.
Sogovornik SKGZ ni in ne sme biti samo manjšina, temveč širši prostor, katerega sestavni del smo tudi mi. Slovenci smo v svoji organiziranosti statični in prevečkrat zazrti sami vase. Ko v našo skupnost prodrejo nove ideje, jim mi enostavno zapiramo vrata ali se delamo gluhe in slepe. Pavšič je prepričan, da naša manjšina včasih nazaduje ne zaradi pritiskov desnice ali kršenja zaščitnih določil, ampak po krivdi nas samih, ki smo konservativni in v strahu pred novim.
Statičnost je večkrat opaziti tudi v delovanju in v notranji organiziranosti SKGZ. Čeprav je manjšina dosegla takšno stopnjo razvoja tudi in v marsičem po zaslugi SKGZ, mora krovna zveza opraviti kvalitetni preskok pri svojem delu. Takoj po junijskih volitvah bo SKGZ predstavila javnomnenjsko anketo Slovenskega raziskovalnega inštituta (Slori) o dejavnosti zveze in tudi o hotenjih in pričakovanjih manjšine. V SKGZ moramo biti bolj povezani, bolj strokovno usposobljeni in tudi bolj občutljivi do tega, kar se resnično dogaja v slovenski manjšini, je poudaril Pavšič.
S.T.
/
ALPE-JADRAN
Nedelja, 24. maja 2009
3
LOKEV - Unija Istranov pri jami Golobivnica
Lokev je ezule
pričakala z zaprtimi polkni
Ezulsko romanje je tokrat prišlo do cilja - Med udeleženci tudi vladni podtajnik Menia
LOKEV - Kdor je včeraj v Lokvi pričakoval incident, je bil razočaran. Vas je prišleke pričakala v tišini, z zaprtimi polkni, le ob spomeniku padlim so se zbrali slovenski in italijanski protifašisti in priredili svojo žalno slovesnost.
Komemoracija Unije Istranov za domnevnimi žrtvami povojnih pobojev v jami Go-lobivnica je dopoldne minila brez izgredov. Petdeseterico »ezulskih romarjev« je tokrat pričakala le skupina novinarjev in fotografov, medtem ko so se krajani in člani Civilne iniciative za Primorsko odločili, da take provo-kacije raje ignorirajo. Na prvem pohodu februarja so jim sicer pot do jame prestregli, tokrat pa so se ezuli z avtobusom zapeljali skoraj do vhoda v jamo. Tu sta jih pričakala napis »Privat parcela, prehod prepovedan« in železna žica, za katera je predsednik Unije Istranov Massimiliano Lacota dejal, da ju do prvega romanja sploh ni bilo. »Počastili bomo vse mrtve v jami, med katerimi so tudi Italijani in slovenski krajani,« je dejal Lacota in prisotne posvaril, da razpolaga z dokazi o pobojih. »Danes nas bi lahko bilo 300, ampak odločili smo se, da samo ožja delegacija počasti mrtve.« Zmolili so in vrtnice položili na travnik pred jamo. Odsotnost domačinov je predsednik ocenil kot izraz strahu pred skupno zgodovinsko resnice.
Shoda sta se udeležila tudi državni sekretar na italijanskem ministrstvu za okolje Roberto Menia in italijanski konzul v Kopru Carlo Gambacurta, poleg njiju pa tudi tržaški občinski svetniki desne sredine Salvatore Porro, Andrea Pellarini in Lorenzo Giorgi ter Roberto Sasco (UDC). Med korakanjem proti avtobusu se je nekdo ob cesti oglasil in Istra-nom zakričal, kdaj se bo Fini prišel opravičiti Slovencem, njegovo vprašanje pa je ostalo brez odgovora. Preden je vstopil na avtobus, se je Lacota še zahvalil policiji za (tokrat) profesionalno opravljeno delo.
Policija je medtem identificirala trojico mladih Italijanov, ki se je na slovesnost pripeljala z osebnim avtomobilom. »Nosili so nekatere neprimerne simbole (med drugim ruto združenja mladih italijanskih fašistov) in tako Ikršiliprijavljen program,« je pojasnil tiskovni predstavnik policijske postaje Koper Marko Kastelic. Okoliščine bo policija sedaj preučila in ustrezno ukrepala, če bo to potrebno.
Ko so že vsi odšli, se je k Golobivnici pripeljal tajnik društva TIGR Lucijan Pelicon, ki je ugotavljal, da je ignoriranje provokacije uspelo. »Ljudje so ogorčeni nad dejstvom, da se tovrstna dejanja dovoljuje. To izzivanje je pretirano, vendar se temu zakonsko ni bilo mogoče izogniti.« Pri Civilni iniciativi za Primorsko pa napovedujejo, da bodo udeležencem iz Italije, če bodo znova prišli, preprečili dostop do jame oziroma da bodo zahtevali zakonsko prepoved podobnih shodov.
V kavarni pri spomeniku padlim pa se je marsikdo hudoval, češ da gre za katastrofo na celi črti, saj se bodo podobna dejanja samo še stopnjevala, o državni premočrtnosti pa ne duha ne sluha. »To je zanka okrog vratu, ti črnuhi pa nam jo počasi stiskajo ... «
Sara Sternad
S člani Unije Istranov se je do jame Golobivnice včeraj pripeljal tudi vladni podtajnik Roberto Menia
kroma
LOKEV - Pobuda društva Promemoria
Proti rehabilitaciji fašizma
V odgovor na shod pri jami Golobivnica, z zahtevo po zakonski prepovedi tovrstnih dejanj
LOKEV - Ob spomeniku padlim sredi vasi je sočasno s pobudo ezulov društvo za zaščito vrednot protifašizma in pro-tinacizma Promemoria iz Trsta priredilo žalno svečanost v odgovor na shod pri Golobivnici. Tu se je zbralo kakih 30 proti-fašistov, ki so ob spomenik v spomin na žrtve fašizma položili venec, obesili italijansko zastavo z rdečo zvezdo in raztegnilo večji transparent z napisom Antifascisti/e italiani/e ora e sem-pre resistenza.
Na poznejšem srečanju z novinarji je predsednik Civilne iniciative za Primorsko Božo Novak pojasnil, da niso priredili nikakršnega protesta, »ker nismo želeli dati priložnosti, da bi
Na žrtve fašizma so se pri spomeniku padlim spomnili člani Promemorie in protifašisti nasploh
kroma
nas prikazali kot genocidni narod«. Od vlade pričakujejo, da bo v prihodnje zaščitila čustva ljudi na Krasu, zato bodo zahtevali, naj zakonsko prepove organizacijo shodov s podobno vsebino. »Takih gostov si več ne želimo, niti jih ne potrebujemo.«
Da je bil včerajšnji shod Istranov pri Golobivnici del širše kampanje revizionizma, revanšizma in rehabilitacije fašizma tako v Sloveniji kot v Italiji, je poudaril tudi predsednik društva Pormemoria Sandi Volk. Pojasnil je, da vsi Italijani ne mislijo tako kot Lacota in da so s skupnim nastopom slovenskih in italijanskih civilnih gibanj dokazali, da lahko protifašisti vselej sodelujejo. (sas)
EZULSKI SHOD
Kaj sta
v Lokvi iskala podminister in konzul?
Že ob prvem shodu Unije Istranov pred domnevnim grobiščem po vojni pobitih Italijanov v jami Go-lobivnici pri Lokvi smo v našem dnevniku zapisali, da bi bilo najbolje, če domačini in drugi ne bi nasedli provokaciji desničarskega ezulskega združenja, ki ga vodi Massimiliano Lacota. Žal se to takrat ni uresničilo, kasnejši dogodki pa so pokazali, da so Lacotovi ezuli predvsem iskali incident, do katerega je res prišlo, in ki so ga kasneje izkoriščali za gonjo proti Sloveniji, Slovencem in slovenski manjšini v Italiji.
Včerajšnji shod je na srečo minil mirno. Kakih petdeset nasprotnikov sožitja med Slovenci in Italijani so domačini mirno pustili, da položijo cvetje na travnik pred jamo, do katere pa, ker je na zasebnem zemljišču, niso mogli. Predstavniki Civilne iniciative za Primorsko shoda niso ovirali, čeprav so pričakovali, da bodo pristojne oblasti ezulski shod prepovedale, saj jama Golo-bivnica še ni bila raziskana in po pričevanju domačinov so v njej nemški vojaki, ki so umrli v bojih ob zaključku druge svetovne vojne.
To verjetno zelo dobro ve tudi Unija Istranov, kar pa je še bolj zaskrbljujoče, je to, da je celotna zadeva dobila uradni pečat italijanske države. Komemoracije sta se namreč ob uradnem zastopniku tržaške občine udeležila tudi podtajnik na italijanskem ministrstvu za okolje Roberto Menia in italijanski konzul v Kopru Carlo Gambacurta.
Prisotnost nekdanjega radikalnega misovskega aktivista in še vse kaj drugega Roberta Menie najbrž ni nič nenavadnega. Menia je kljub novi preobleki Finijevega nacionalnega zavezništva, ki se svetu in Evropi predstavlja kot zmerna stranka, ki s fašizmom nima nič skupnega, v svoji duši očitno še vedno ostal tisto, kar je vedno bil: predstavnik skrajne desnice, ki ne zamudi nobene priložnosti, da pokaže Slovencem, kaj si misli o njih. Pri tem ga nič ne moti, če tako ravnanje ni v skladu z njegovo podministrsko obleko. Toda Trst je očitno tako daleč od Rima, da se lahko na to požvižga.
Ker je Lacota po prvem incidentu v Lokvi zahteval celo poseg italijanskega zunanjega ministra, morda ne bi bilo odveč, če bi tokrat iz Ljubljane koga na italijanski strani vprašali, s čigavim pooblastilom sta se shoda skrajnega ezulskega gibanja pri jami Golobivnici v sosednji državi udeležila tudi podminister v italijanski vladi in italijanski konzul v Kopru.
Rado Gruden
¡rl -
Sklad I Fondazione
ONLUS v
DORCE SARDOC
Gorica ■ ui. Diaz, 11 5 prispevkom »petih ti Soči lik« davka Irpef lahko pomagaš slovenski ustanovi...
Letošnjih »pet tisočink« davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) lahko namenite Skladu Dorče Sardoč, ki podeljuje štipendije zaslužnim manj premožnim slovenskim študentom.
Od ustanovitve prejemajo štipendije Sklada Dorče Sardoč tudi učenci dvojezične šole v Špetru.
Kaj je prispevek »pet tisočink«?
»Pet tisočink« je prispevek, ki ga predvideva zakon št. 266 z dne 23. decembra 2005, s katerim lahko vsi davkoplačevalci namenijo manjši delež davka na dohodke priznanim dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam. V ta seznam spada tudi Sklad Dorče Sardoč.
Svoj prispevek lahko namenite tako, da v polje obrazca, ki je namenjeno dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam v modelih CUD/730/Modello Unico, vpišete davčno številko Sklada Dorče Sardoč in se podpišete. Prispevek »petih tisočink« ne predvideva doplačila in zato tudi nobenih dodatnih davkov.
1 0 Nedelja, 24. maja 2009
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu
NAGRADA LUCHETTA - Razglasili finaliste v vseh petih kategorijah
Priznanje novinarjem, ki si znajo umazati roke
Žirija je izbirala med skoraj 80 prispevki - Zmagovalci bodo znani julija
• ••
Osemdeset prispevkov se je letos potegovalo za nagrade Luchetta, Ota, DAn-gelo, Hrovatin, žirija, ki ji predseduje Angela Buttiglione, pa je izbrala petnajst finalistov. Njihova imena so včeraj razglasili pred rumeno stavbo v Ulici Valussi, ki gosti male bolnike z različnih koncev sveta. Sklad, ki so ga pred petnajstimi leti ustanovili, da bi počastili spomin na štiri tržaške novinarje, nudi namreč zdravniško pomoč otrokom vojnih območij: doslej nad petsto otrokom iz sedemindvajsetih držav!
Kot je uvodoma povedal tajnik žirije Fulvio Molinari, bo šesta izvedba nagradila predvsem novinarje, ki si znajo umazati roke z delom na terenu: tako v oddaljenih in revnih krajih kot na italijanskih tleh. V kategoriji televizijskega novinarstva se bodo za nagrado Luchetta potegovali Lucia Gorac-ci (Tg3 Linea notte) s prispevkom o palestinskem zdravniku, Nico Piro (Tg3 Agenda nel mondo) z reportažo o Sierri Leone in Simona Vasta (Sky Tg24) z reportažo o romunskih mladoletnikih, ki jih izženejo iz Italije. Za nagrado Luchetta, ki je namenjena tiskanim medijem, se potegujejo Attilio Bolzoni (La Repubblica), ki je poročal o »nevidnih otrocih« z Lampeduse. Free lance Emilio Manfredi je za Ventiquattro-Il sole 24 ore napisal reportažo o skupini mladih brezdomcev iz Liberije, Viviana Mazza pa je za Corriere della Sera pripravila reportažo o milijonih deklic -nevestah.
Med snemalci, ki se potegujejo za nagrado Saša Ota, so Gaetano Nicois (Rete 4), ki je prispeval posnetke reportaži o neapeljskem predelu Scampia, Mario Rossi (Tg 3) za posnetke iz Sierre Leone in Fabrizio Silvani (Tg 3) za posnetke o skupini izraelskih pacifistov. Nagrada D'Angelo je namenjena tujim tiskanim medijem, letošnji no-miniranci pa so Richard Lloyd-Parry (The Times) za svoje poročanje iz Burme, kjer je več mesecev preživel v ilegali. Isti časopis zastopa tudi Catherine Philp z reportažo o otrokih-žrtvah diktatorja Mugabeja. Miguel Mora (El Pais) se za nagrado poteguje s člankom o italijanski gonji proti Romom. Miranu Hrovatinu je posvečena nagrada za najboljšega fotoreporterja, zanjo pa konkurirajo Bea Beawihart (Internazionale) s fotografijo o dečkih, v velikem zaboju za školjke. Jerome Delay (Internazionale) s fotografijo o sirotah iz Konga in Cedric Gerbe-haye (Polka) za posnetek iz opustošenega Konga (objavljamo ga na 1. strani). (pd)
Pred žirijo, ki je razglasila finaliste, so v prvi vrsti sedeli otroci, mladi gostje Sklada Luchetta-Ota-DAngelo-Hrovatin
kroma
EVROPSKI PROJEKT - Pomladni dan Evrope
Na zaključnem srečanju v Ljubljani tudi dijaka Antona Martina Slomška
RIT
slovenski klub - Delo Klemena Jelinčiča Boete
V torek predstavitev Kratke zgodovine judov
Po številu debatnih večerov in predstavljenih knjig v tem letu bi človek sodil, da se zavestno sprašujemo in se podrobno ukvarjamo s temeljnimi opažanji o nas samih in prostoru, v katerem živimo. Je pa tudi res, da se vprašanja, ki so tesno povezana z našim vsakdanom, vgrajujejo v širši kontekst in zato se je nujno potrebno razgledati naokoli in razmisliti tudi o problematiki, ki se nas, vsaj navidezno, dotika le posredno.
V ta okvir se postavlja predstavitev Kratke zgodovine judov, ki je pred nedavnim izšla pri celovški Mohorjevi in je prvi poskus sistematične predstavitve judovske zgodovine v slovenskem jeziku v Slovenskem klubu v torek ob 20.30. Pregled 3000-letne zgodovine se opira na svetopisemsko izročilo in na zgodovinske vire, strnjena obravnava pa ne zanemarja splošne svetovne zgodovine, v kolikor se pač judovska diaspora razvija po celem svetu in se neizogibno veže na lokalne zgodovine. Prav na tem raziskovalnem polju je avtor Klemen Jelinčič Boeta opravil izjemno delo, ker je pregledal in po-
pisal življenje in delo judov na Slovenskem. Zemljevid, ki ga je avtor ob delu izrisoval, prikazuje namreč vse večje »judovske vasi« na Koroškem in Štajerskem, o življenju judovskih skupnosti v Trstu, Gorici in Prekmurju pa so podatki še bogatejši, ker se je v teh krajih njihova kultura razvijala neprekinjeno od srednjega veka do druge svetovne vojne in po njej.
Velika prednost za vse, ki bodo prisostvovali predstavitvi knjige, bo prisotnost avtorja, ker je Klemen Jelinčič Boe-ta izjemen raziskovalec in izgrajevalec lastnega pogleda na svet. V njegovih delih, med katerimi bi omenili vsaj še prevod Korana v slovenščino, se zrcali izjemno znanje in poznavanje kulturoloških pojavov. Pri Jelinčiču Boeti gre namreč za specifičen odnos do slovenstva in za bogatitev zavedanja o samih sebi z dodatnimi informacijami. Njegove besede na torkovem večeru bodo torej uvod v odkrivanje popolnejše razsežnosti nas samih, kar je seveda nujno za boljše razumevanje lastnega položaja v svetu in drugih v odnosu do nas.
OPČINE - V četrtek
Dokumentarni film Veter se požvižga
V četrtek bo na ogled tudi za širšo javnost na Tržaškem celovečerni dokumentarni film Veter se požvižga, ki govori o fašističnem preganjanju Slovencev ter sploh o odnosih med Italijani in Slovenci ter med italijansko večino in slovensko manjšino v Italiji. Film Filipa Ro-barja Dorina je bil sicer že na sporedu po Televiziji Slovenija, vendar si ga pri nas vsi niso mogli ogledati.
Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček v sodelovanju s Studiom Vrtinec iz Novega mesta zato vabi v četrtek, 28. maja, v Prosvetni dom na Opčinah, kjer bo ob 20. uri srečanje, na katerem bodo spregovorili predstavniki Krožka, režiser in scenarist Filip Robar Dorin, pro-ducent in direktor fotografije Primož Kastelic ter avtor poglobljene študije o pogojih za spravo med državami in narodi inž. Peter Merku. Dokumentarec traja dve uri.
Mariza Škerk, evropska poslanka Ljudmila Novak, Živa Komar in Matija Kralj v slovenskem parlamentu (prva, druga,tretja in peti od leve)
Pomladni dan v Evropi je projekt, ki se uspešno obnavlja vse od leta 2002. Dijake evropskih šol spodbuja k razmisleku o evropskih zadevah. Pomladni dan je vsakoletna pobuda, ki mladim Evropejcem ponuja priložnost, da izrazijo svoje mnenje in Evropi predstavijo svoja stališča.
Zaključno srečanje je potekalo v slovenskem parlamentu v Ljubljani, 15.maja, na katerem so dijaki iz številnih slovenskih šol predstavili svoja razmišljanja na temo Ustvarjalnost in inovacija v Evropski uniji. Srečanja sta se udeležila tudi Živa Komar in Matija Kralj, dijaka pedagoškega in družboslovnega liceja Antona Martina Slomška. Spremlja ju je prof. Mariza Škerk.
Ob uradnem delu je Matija izrazil nekaj misli o pomembnosti sodelovanja v Evropski uniji, Živa pa je zaključila slavnostni del srečanja. Zaigrala je na trobento Beethovnovo Odo radosti, simbol združitve in sožitja. Na srečanju so bili poleg šolnikov in dijakov, ki so projekt izpeljali, prisotni tudi številni poslanci in veleposlaniki. Dijaki so z njimi debatirali o perečih evropskih temah.
Slovesnost se je zaključila s splošno ugotovitvijo, da bi morali evroposlanci prisluhniti mladim in da tudi z majhnimi dejanji lahko spremenimo temnejše dele obraza moderne Evrope. »Majhen korak posameznega človeka pripomore k napredku človeštva«.
Matija Kralj, dijak 5. D liceja Antona Martina Slomška
DSI - JUTRI
Predstavitev zbornika Lojzke Bratruž
Lojzka Bratuž
V Društvu slovenskih izobražencev bodo jutri ob 20.30 predstavili najnovejš, šesto samostojno knjižno delo goriške literarne zgodovinarke Lojzke Bratuž Iz primorske kulturne dediščine (2008), ki bralcu ponuja devetnajst prispevkov, razdeljenih na tri tematske sklope - jezikovnega, literarnega in kulturnozgodovinskega. Vsa besedila povezuje primorska stvarnost, kakor se je oblikovala in razvijala od davne preteklosti do današnjih dni. V bistvu gre za smotrno nadaljevanje njenega zbornika Iz goriške preteklosti (2001), ki je prav tako izšel pri Goriški Mohorjevi družbi, a je bil tematsko nekoliko ožji, saj se je osredotočal, kot pove že sam naslov, predvsem na goriški prostor.
Med obravnavanimi vsebinami v knjigi Iz primorske kulturne dediščine naletimo na nekatere manj znane ali do nedavnega povsem neznane teme. Tako, na primer, na leta 2007 odkriti rokopis iz 18. stoletja, na posebne pozornosti vredno dopisovanje med goriškim nadškofom Karlom Mihaelom Attemsom in Petrom Pavlom Glavarjem, eni zanimivejših osebnosti na Slovenskem v 18. stoletju, ali pa na rokopisno knjigo goriškega zgodovinarja in jezikoslovca Štefana Kociančiča.V njej je govor o skoraj prezrtem pesniku Matevžu Hladniku (18061865). Obsežen rokopis z naslovom Vertiček samotnih cvetic rajnkiga Matevža Hladnika vsebuje namreč poleg njegovega življenjepisa več sto Hladnikovih pesmi. Med imeni bližnje preteklosti in našega časa obravnava Bra-tuževa npr. Simona Gregorčiča in Ivana Trinka, jezikoslovca in na-rodopisca Karla Štreklja, literarnega zgodovinarja Martina Jevni-karja in pisatelja Alojza Rebulo.
Večidel že objavljeni prispevki osvetljujejo torej ob vrsti znanih in uveljavljenih piscev nekatera še prezrta ali komaj znana besedila in premalo upoštevane avtorje Primorske. Vse to pomeni obogatitev ne le regionalne, temveč tudi celotne slovenske kulture. Ob tem ne gre pozabiti, da je živo in razvejano kulturno delovanje primorskega človeka skozi stoletja zanesljiv dokaz njegove prisotnosti in moči na tem občutljivem prostoru. Delo Lojzke Bratuž s svojo veliko raziskovalno zvestobo jezikovni, literarni in kulturni zgodovini slovenske Primorske v našem času, ki je čas vsakršnih globalizacij, tudi zato vzbuja posebno bralčevo pozornost in spoštovanje. S svojo stvarnostjo, poglobljenostjo in zvestobo gradivu pa utrjuje naše zaupanje v stroko, ki se ji je posvetila.
Knjiga bo ob prisotnosti avtorice predstavljena v Peterlinovi dvorani na večeru Društva slovenskih izobražencev jutri ob 20.30.
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 24. maja 2009
5
KRIŽ - V petek veselo proslavili obletnico poimenovanja osnovne šole
»Kriška fakulteta« že 40 let
Natečaj
Glasbeni uspehi
poimenovana po Albertu Sirku slovenskih
Učenke in učenci so se predstavili s programom, ki je bil posvečen morju in slikarju Sirku dijakov
S prisrčnim in bogatim sporedom, ki je bil posvečen morju, so učenke in učenci osnovne šole Alberta Sirka proslavili svojo »fakulteto«. Tako so jo namreč simpatično poimenovali v šolski himni, ki se med drugim glasi: »Šola Sirk, naša si kriška fakulteta, vsak zato kliče ti še na mnoga leta!«
Na prenovljenem dvorišču, ki je sedaj po zaslugi združenja staršev opremljen z velikim šahovskim igriščem in figurami ter raznimi športnimi pripomočki, so številne domačine in prijatelje popeljali med verze, ki opevajo morje, istočasno pa tudi obnovili življenjsko pot največjega slovenskega marinista Alberta Sirka, ki so ga v vasi poznali z imenom Berto Jožinov. Pred natanko štiridesetimi leti so namreč vaško šolo poimenovali po uveljavljenem slikarju, ki je vas zapustil pod fašizmom, a ostal vse do smrti (1947) vezan nanjo in na njene ribiške motive. Umetniku so učiteljice in učenci posvetili tudi delovni zvezek Albert Sirk - Slikar našega časa, ki ga je izdalo Založništvo tržaškega tiska. Kot je v njegovem imenu povedala Alina Car-li, predstavlja izid prvo fazo večjega projekta, ki predvideva obenem obsežno monografijo in razstavo, zato je prisotne pozvala, da v ta namen posodijo morebitne slike, fotografije, predmete ...spomine.
Protagonisti petkove prireditve pred kriško osnovno šolo, na kateri so visele italijanska, evropska in slovenska zastava, so bili seveda otroci. Uvodoma malčki iz otroškega vrtca, nato pa osnovnošolci, ki so recitirali številne »morske« pesmi Miroslava Košute, Antona Aškerca, Iga Grudna in drugih slovenskih pesnikov. Verze so (s pomočjo režiserja Danijela Malalana in učiteljice Olge Tavčar) prepletali s petjem in anekdotami iz Sirkovega življenja. O njem je v svojem dvojezičnem nagovoru spregovorila tudi ravnateljica Marina Castellani in obenem poudarila tesno vez med slovensko šolo in našo narodno skupnostjo. Odraslim je priporočila, naj spoštujejo otroke in njihove sanje ter jim pomagajo zra-sti v sooblikovalce pravičnejše družbe.
V imenu vseh vaških organizacij (od Slomškovega doma do borčevske VZPI-ANPI, mimo številnih društev, ki delujejo v Križu) je pozdravil Mitja Košuta in se šoli zahvalil za njeno aktivno vključevanje v vaško življenje. Alja Strgonšek pa je v imenu združenja staršev otrokom simbolično izročila kralja in kraljico, s katerima bodo lahko šahirali in urili razum po šolskem dvorišču. (pd)
Glavno besedo so imeli učenke in učenci kriške osnovne šole
kroma
Slovenski dijaki so zabeležili lep uspeh na letošnjem 15. natečaju o izvajanju klasične glasbe, ki je bil 20. maja v veliki dvorani liceja Dante Alighieri. V prvi starostni kategoriji je dijak nižje srednje šole Ivana Cankarja od Sv. Jakoba Matjaž Zobec (klavir) prejel prvo nagrado ex-aequo (skupno z dijakom liceja Dante Alighieri Giulianom Di Pierrom, klavir), medtem ko je dijakinja liceja Franceta Prešerna Lucia Jankovski (flavta) osvojila drugo nagrado.
V drugi starostni kategoriji žirija, ki so jo sestavljali Roberta Ghietti, Stefano Casaccia in Alberto Romanello, ni podelila prve nagrade, drugo nagrado pa so ex-aequo prejeli dijak liceja Franceta Prešerna Nikolas Merku (klavir), dijakinja liceja Franceta Prešerna Ivana Milič (flavta) in dijakinja liceja Dante Alighieri Silvia Quasimodo (klavir).
Žirija je podelila posebno priznanje dijakinji Francesci Pelusi (licej Gu-glielmo Oberdan, klavir) za izvirno izbrani predstavljeni program.
SKUPINA 85 - Predstavitev dokumentarca
Mladoporočenca iz Ulice Rossetti
V muzeju Revoltella bodo v okviru sprehodov po Tomizzovi poti jutri ob 17.30 predstavili video dokumentarec Mladoporočenca iz Ulice Rossetti, ki sta ga za Skupino 85 po že uspešnem dokumentarcu Franziska izdelali Stella Ra-sman in Patrizia Vascotto. Srečanje bo uvedel Fulvio Senardi.
Tomizza opisuje v svojem romanu legendarno tragično ljubezensko zgodbo, ki je zaznamovala slovensko in italijansko povojno kolektivno zavest in ki odpira še danes veliko nerešenih vprašanj, povezanih z odgovornostjo in krivdo za dvojni umor, s katerim se je končalo ljubezensko razmerje med Danico Tomažič in Stankom Vukom. Avtor na tej osnovi poglobi in analizira tudi drugi Trst, se pravi mesto slovenske manjšine, potlačene od fašizma in nacizma. Tragedija manjšine je tudi podnaslov knjige in se nanaša na še nerešen dogodek, saj niso nikdar izsledili odgovornih za Vukov in Tomažičin umor.
Predstavitev je v okviru pobud, ki
jih ob 10. obletnici Tomizzove smrti prireja Deseti forum Tomizza. Tega so odprli Skupina 85, združenje Altamarea in Krožek Istria in so že stekle prve iz niza pobud. Osrednji del bo na sporedu med 27. in 30. majem v Kopru, Trstu in Umagu. Prvi dan bo v Trstu v dvorani Tessitori (Trg Oberdan št. 5) celodnevni simpozij, ob 20.30 pa bo v Glasbenem domu večer poezije in glasbe Ar-tistra. Dan kasneje se bo forum selil v Koper, kjer bo ob obeh simpozijih in koncertu tudi predvajanje dokumentarnega filma Tomizza brez meja. Posnel ga je pobudnik in direktor foruma Milan Rakovac, ki ga bralci Primorskega dnevnika poznajo tudi zaradi kolumne Tomizzov duh. Naslednji dan se bo dogajanje selilo v Umag, 30. maja pa se bodo Tomizze spomnili tudi na grobu v Materadi. Popoln spored je na voljo na spletni strani www.forumtomiz-za.com. Omeniti velja še enodnevni izlet (27. junija), namenjen vsem, ki bi radi pobliže spoznali Tomizzov svet.
SKLAD LIBERO IN ZORA POLOJAZ - Sodelovanje pri evropskem projektu
Pomoč pri širitvi kulturnih obzorij
Sklad je skupini študentk iz bivše Jugoslavije omogočil enomesečno bivanje v Italiji - Predsednica Vlasta Polojaz in docent Aleš Lokar o pomenu tovrstnih izmenjav
Na sedežu Sklada Libero in Zora Polojaz se je v petek mudila skupina študentk, ki ji je sklad omogočil enomesečno bivanje v Italiji
kroma
Ekonomija bi morala graditi prihodnost družbe, v nekaterih predelih Evrope pa so tudi ekonomski krogi izgubili upanje v prihodnost. Tak vtis si je Vlasta Polojaz, psihoanalitičarka in predsednica Sklada Libero in Zora Po-lojaz, ustvarila, ko je obiskala ekonomski fakulteti v makedonskem Pri-lepu in srbski Subotici. »Ljudje so črnogledi, izgubili so upanje in skrbijo predvsem za lastno preživetje. Zato je toliko bolj hvalevredno izredno delo, ki ga na univerzi opravljajo nekateri docenti, ki skušajo svojim študentom odpreti pot v svet.« Tudi zato je sklad prepričano pristopil k evropskemu projektu, ki želi v Banja Luki (BiH), Prilepu in Subotici vzpostaviti skupen magistrski študij na področju ekonomskih ved. Sklad je devetim študentkam omenjenih fakultet omogočil enomesečno izobraževanje na univerzi v Vidmu: referenčna ustanova za izvedbo projekta je namreč ekonomska fakulteta videmske univerze, pri pobudi pa sodelujejo tudi
univerze iz Bratislave, Temišvara, Gemblouxa in z Dunaja.
Za projekt (in njegovo financiranje) je odgovoren prof. Alessio-Aleš Lokar, ki je v zadnjem desetletju sodeloval pri številnih projektih evropskega programa PHARE. Slednji nudijo pomoč državam, ki še niso vstopile v Evropsko unijo. »Njihov cilj je izboljšanje stanja v Vzhodni Evropi, pomoč pa je namenjena predvsem akademskim institucijam, na primer prilagajanju njihovih študijskih načrtov bolonjski reformi.« Prednost tovrstnih projektov je po njegovem mnenju ob dejanski pomoči univerzitetnim ustanovam tudi odkrivanje drugačnih kulturnih okolij. »Študenti in mladi asistenti se med izmenjavami naučijo tujega jezika, predvsem pa širijo svoja obzorja. Seznanijo se z našo univerzitetno ponudbo, a ne samo: skupina makedonskih profesorjev je na primer med zadnjim obiskom prvič videla šparglje. Nikoli ne veš, kje lahko tiči obogatitev ... « (pd)
6
Nedelja, 24. maja 2009
NEDELJSKE TEME
/
REPEN - Obračun in »ganjena zahvala iz srca« vsem sodelavcem
Aleksij Križman še zadnjič kot župan odprl občinski praznik
V Kraški hiši razstava likovnikov iz Logatca - Danes nadaljevanje praznika
Repentabrski župan Aleksij Križman je bil sinoči vidno ganjen, ko je v Kraški hiši v Repnu odprl letošnji občinski praznik. Podobno ali morda še kanček bolj kot pred sedmimi leti ob prvi izvedbi praznika ob »vinkošti«, kot mu pravijo domačini po starem verskem običaju. Zanj je bil to njegov zadnji praznik v županski preobleki. Prihodnjega bo odprl njegov naslednik.
Da je šlo za slovo, je bilo takoj jasno. Križman se je zahvalil svojim odbornikom, podžupanu, svetnikom, uslužbencem. Brez njih ne bi naredili tega, kar nam je uspelo uresničiti, je poudaril. Da je bil čas »zahvale iz srca«, so pričale lepe besede o doprinosu kulturnih in športnih društev, pa tudi o občanih, »ki so nam vedno stali ob strani«.
Temu prazničnemu slovesu so sledili številni gostje in predstavniki oblasti z »našo senatorko« Tamaro Blažina in »našo pokrajinsko predsednico« Mario Tereso Bassa Poropat na čelu (Križman jo je sicer pozdravil kot »Bassa Teresa Poro-pat«, kar nadalje pove, kako čustveno poseben je bil zanj njegov zadnji »županski« občinski praznik).
Bassa Poropat se je Križmanu zahvalila za »veliko sodelovanje«. Podžupan pobratene občine Logatec Aleksander Česnik je spomnil na 4 desetletja dolge plodne stike med občinama in tudi podžupan sosedne občine Sežana Božo Ma-rinac je izpostavil »izvrstno sodelovanje«. Pozdravil je tudi župnik Tone Bedenčič in zaželel, da bi se ob prazniku oboji, župnija in občina, skupaj poveselili, saj »vsi delamo za skupno dobro«.
V	galeriji Kraške hiše so sinoči odprli razstavo del Društva likovnikov Logatec. Društvo (45 članov) in razstavljavce (v Repnu jih razstavlja 21) je zelo podrobno predstavila Anamarija Stibilj Šajn.
V	času, ko so v Kraški hiši ob zvokih pesmi slovenskega lovskega pevskega zbora Doberdob uradno odpirali občinski praznik, so se na repenskem trgu že začeli zbirati ljudje, ki so jim domačini postregli z domačo hrano in vinom. Danes bo praznik ob »vinkošti« dosegel prvi višek s slovesno mašo na Tabru (9.30) in pohodom po vaseh repentabrske občine (10.30), drugega pa na podvečer ob 19. uri s sprevodom repentabrskih fantov ob spremljavi godbe na pihala iz Sežane in plesom na repenskem trgu, ki ga bo odprla repentabrska mladina. Napovedovalka, odbornica Nives Guštin, je razkrila, da so letos k skupini pristopili novi pari, ki jih je - kot vsakič doslej - plesno izobrazil prijatelj, plesni učitelj Zoran Stoj-kovič iz Vrhovelj.
Aleksij Križman (v sredini) je včeraj še zadnjič kot župan odprl repentabrski občinski praznik
kroma
CARSIANA - Botanični vrt pri Gabrovcu vabi
Spoznajmo kraško cvetje
Sprehod po naravi z vodenimi ogledi: danes ob 15. uri v slovenščini, ob 16. in 17. uri pa v italijanščini
Lepa vremena kar vabijo na sprehod v naravo. Botanični vrt Carsiana med Gabrovcem in Zgonikom je lahko eden izmed idealnih ciljev nedeljskega izleta. Za aktivnosti in vodenja, ki sodijo v okvir dejavnosti odborništva za okolj-sko vzgojo pri Pokrajini Trst, skrbi zadruga Curiosi di natura (Radovedni po naravi). Člani zadruge si prizadevajo, da bi čim več ljudi spoznalo izredno bogato paleto rastlin (nad 600), ki rastejo na našem teritoriju.
Zanimiva priložnost se obiskovalcem ponuja že danes, ko bodo člani zadruge poskrbeli za vodena ogleda ob 15. uri (v slovenščini) in ob 16. oz. 17. uri (v italijanščini). Udeleženci bodo spoznali kraške cvetlice, ki spomladi pokukajo na plan na tratah; to so kopitnik, beli gaber, pegasti kačnik ali pa zaščitene potonike, lokvanji, ali orhideje.
Za vstopnino bo treba odšteti 3 evre (oziroma 2 po znižani ceni). Več informacij je vsekakor na voljo na spletni strani www.carsiana.eu oziroma na telefonski številki 040/229573.
KROŽEK MIANI - Poziv za obstoj
Fogar: Dežela črtala finančne prispevke
Dežela Furlanija-julijska krajina je neupravičeno črtala Krožek Miani s seznama organizacij, ki imajo pravico do deželnih finančnih prispevkov. To je poudaril bivši predsednik krožka Maurizio Fogar včeraj na tiskovni konferenci in dodal, da je ustanova zaradi tega zdaj polna dolgov, ki jih bo težko poravnala. Zgovoren je podatek, da ima 15 dni na razpolago za poravnavo 6.000 evrov najemnine, ki jo dolguje podjetju za ljudske gradnje ATER. Problem so tudi stroški za plin, elektriko in vodo, ki jih krožek Mia-ni ne plačuje od julija leta 2007. Kaj namerava storiti družba Acegas-Aps, ni znano.
Dejstvo je, da se krožek komaj preživlja s sredstvi, ki jih sam zbira med prijatelji in znanci, je naglasil Fo-gar ob prisotnosti poslanca Severne lige Massimiliana Fedrige in načelnika skupine Mavrične levice v deželnem svetu Igorja Kocijančiča, ki sta mu zagotovila podporo. Če je po eni strani
v teku sodna preiskava, je razložil, se ta zaradi domnevnega kaznivega dejanja nanaša na Maurizia Fogarja in ne na Krožek Miani. Zato ni imela deželna uprava nobene pravice črtati finančnih sredstev, je naglasil Fogar. Nasprotno, Miani izpolnjuje vse pogoje za prejemanje prispevkov. Toda neznana roka ga je črtala z ustreznega seznama, je bila obtožba.
To je bila politična diskriminacija, je menil Kocijančič in dodal, da pristojni deželni urad ni nikdar prejel prošnje, dokumenta ali utemeljenega zapisa, da krožek nima pravice do prispevka. Četudi se vsi ne strinjajo s stališči in delom krožka, ima ta vsekakor pravico do obstoja, sta povedala tako Kocijančič kot Fedriga. Politika nosi odgovornost, da je družba pluralistična, je dejal poslanec. Če javne institucije molčijo ali celo zavirajo delovanje krožka Miani, je dodal, pa so neodgovorne.
A.G.
ZGONIK - Pred 45. razstavo vin
V Repniču zanimivi tematski rečanji
Kot uvod v zgoniško 45. razstavo vin bosta jutri in v torek v Sprejemnem centru pri bivšem kamnolomu v Rep-niču dve zelo zanimivi tematski srečanji, ki bosta prav gotovo privabili ljubiteljske in poklicne vinarje kot tudi ponudnike tipičnih domačih proizvodov.
Jutri ob 20.uri bo stekel večer z naslovom Glivične bolezni vinske trte s posebnim poudarkom na peronosporo in oidij. Posegli bodo dr. Carlo Frausin, direktor fitosanitarne službe Avtonomne Dežele FKJ, mag. Gabrijel Se-ljak, odgovoren za službo za varstvo rastlin pri Kmetijskem gozdarskem zavodu v Novi Gorici in dr. Carlo Topassini, izvedenec za biološko zatiranje bolezni rastlin pri Studiu Progetto Bio iz Vidma. Prvi večer bo torej namenjen negi in skrbi za dobro in zdravo rast vinske trte.
Drugi večer pa bo namenjen njenemu končnemu pridelku vinu v kombinaciji s ponudbo suhih mesnin. V goste prihaja izvedenec, avtor številnih strokovnih knjig o suhih mesninah in
kraški kulinariki, dr. Stanko Renčelj. Uvodno besedo bo imel tajnik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in koordinator pobude Okusi Krasa Davorin Devetak. Večer, ki so ga prireditelji poimenovali Kultura ponudbe suhih mesnin in vina se bo začel ob 20.30.
Danes srečanje na Socerbu
Občina Dolina v sodelovanju z Mestno občino Koper prireja danes tradicionalno »Srečanje na Socerbu«. Ob 15. uri bo zbirališče pri izviru »Zguranc« in pohod pod vodstvom zamejske skavtske organizacije do Socerba; ob 17. uri bo slovesna sv. maša v So-cerbski jami; ob 18.30 pozdrav predstavnikov Občin Koper in Dolina, nastop Združenega cerkvenega mešanega pevskega zbora in pevk kulturnega društva »skala Kubed«.
»Pobarvajmo morje«
pri Sireni
V prostorih Tržaškega pomorskega kluba Sirena v Barko vlj ah bo danes na ogled razstava z naslovom Pobarvajmo morje. Na ogled bodo ročna dela ustvarjalk, članic družbeno-kulturnega društva Il filo incantato. Razstava bo odprta od 10. do 19. ure.
Majski praznik Waldorfske šole
Steinerjevo pedagoško združenje prireja danes na sedežu Wal-dorfske šole v Zgoniku majski praznik s petjem otrok, pripovedovanjem pravljic, umetniškimi laboratoriji, igrami na prostem, ogledu razredov, razstavo zvezkov in šolskih dejavnosti in z razstavo ročnih del staršev otrok, ki obiskujejo zgoniško šolo. Začetek ob 11. uri.
Pomladni praznik mladih risarjev
Nad 140 učencev tretjih razredov italijanskih in slovenskih osnovnih šol iz mesta in okolice, ki so se udeležili risarskega natečaja na temo trgovski poklici, bo danes sodelovalo na Pomladnem prazniku v Ul. delle Torri v Trstu. Prireditev organizira skupina mladih podjetnikov združenja Confcom-mercio v sodelovanju s tržaško občino in pokroviteljstvom tržaške pokrajine, repentabrske, zgo-niške in devinsko-nabrežinske občine. Na prazniku bodo nagradili 12 najboljših risb, ki jih bodo nato vključili v koledar leta 2010, od jutri do 31. maja pa bodo razstavljene v trgovskem centru Il Giulia.
Halo, kdo posluša na 4. pomolu
Na 4. pomolu v tržaškem Starem pristanišču bo danes praznik dijakov tržaških nižjih srednjih šol z naslovom Halo, kdo posluša. Prireditev prireja tržaška škofija v sodelovanju s tržaško občino, njen namen pa je spodbujanje poslušanja drugega. Začetek ob 9. uri.
Vodeni obisk v muzeju Sartorio
V mestnem muzeju Sartorio na Trgu Papa Giovanni XXIII. bo danes ob 11. uri voden ogled razstave fresk, kipov, portretov, opreme, risb in draguljev od 14. do 20. stoletja, ki jo je pripravila Anna Krekic. Vstopnica stane 2,60 evra.
Pod pokroviteljstvom Občine Repentabor
N.K. KRAS
organizira
NOGOMETNI KAMP
za dečke in deklice letnikov 1997 - 2003
15.-20. junij 2009
Nogometno igrišče v Repnu
Vpis najkasneje do srede, 10.06.2009
Vsak udeleženec bo ob vpisu prejel dres (majčka In hlačke)
PRIJAVA IN INFORMACIJE: 333 2939977 (Roberta) 328 9518440 (Maurizio) 328 0350533 "" '
/
TRST
Nedelja, 24. maja 2009
7
PROFESORICA IN KULTURNICA
Po dolgi bolezni umrla Krasulja Simoniti Suhadolc
Ta teden je na svojem domu na Opčinah umrla Krasulja Simoniti vd Suhadolc. Rodila se je 16. maja 1922 v Fojani v Brdih. Izšolala se je za profesorico telesne vzgoje in poučevala vse od leta 1941 do upokojitve leta 1980, v letih 1948-80 na slovenskih srednjih in višjih šolah v Trstu.
Sam se je spominjam od takrat, ko sem obiskoval prve razrede klasičnega liceja v ulici Lazzaretto Vecc-hio v bližini stare ribarnice. Takrat sem prvič naletel na ime profesorice, vzgojiteljice in kulturne delavke Kra-sulje Simoniti por. Suhadolc. Takratni dijaki slovenskih višjih šol se te profesorice spominjamo še posebej po njenih prispevkih ob veličastnih zaključnih akademijah, ki so bile ponavadi tik po zaključku šolskega leta. Navadno je osrednjo igro naštu-diral in režiral prof. Jože Peterlin, za koreografsko obogatitev pa je poskrbela prof. Krasulja Simoniti. Onih zaključnih šolskih akademij ne bomo nikoli pozabili, ker so bile enkratne, s srcem naštudirane, skratka nekaj prelepega.
S profesorico Krasuljo Simoni-ti sem se v nadaljnjem življenju srečal pred radijskim mikrofonom, kjer
sva v okviru Radijskega odra dala skozi mnogo nepozabnih večerov, vaj v študiranju celovečernih iger in dram, v katerih je Krasulja Simoniti izstopala s svojim jasnim in prijetnim glasom, gosposko kretnjo in globokim psihološkim pristopom tematiki, ki je bila v igri nakazana in zapopadena.
Krasulja Simoniti je bila tudi izredno iznajdljiva z malčki, z mlajšimi rodovi, ki so se množično strnili okoli nje okrog njenih radijskih Pisanih balončkov, v katerih so se prizori prepletali z ugankami, pregovori in ne vsiljenim etičnim pristopom.
Na pokojno Krasuljo Simoniti pa me vežejo tudi spomini na življenje v openski stvarnosti, ko sva se večkrat srečala po nedeljski maši, se rada pomenkovala o naših daljnih šolskih urah in o časih pri Radijskem odru.
Krasulja Simoniti je bila globoko čuteča gospa z izrazitim socialnim čutom za bližnjika, globoko predana idealom družine, lastnega doma, svoji narodni skupnosti, kateri se je z vsem srcem čutila predano. Tudi zato jo bom ohranil v najčistejšem spominu.
Drago Štoka
iu Kino
Včeraj danes
Danes, NEDELJA, 24. maja 2009
VNEBOHOD, CVETA Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.39 - Dolžina dneva 15.14 - Luna vzide ob 4.47 in zatone ob 21.13
Jutri, PONEDELJEK, 25. maja 2009
GREGORIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 28,2 stopinje C, zračni tlak 1017 mb raste, veter 4 km na uro severo-zahodnik, vlaga 51-odstotna, nebo rahlo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,8 stopinje C.
OKLICI: Antonio Bonaccorso in Jin Young Cho, Paolo Paganini in Cristina De Michele, Zsolt Nemeth in Luana Musella, Matteo Vidal in Giuliana Mo-rello, Emanuele Bak in Maya Kosuta, Gianluca Steffe in Alexia Mirarchi, Silvio Depase in Tiziana Sulini, Martino Jerian in Daniela Cedolini, Dario Civile in Giulia Benedetti, Dino Petronio in Sandra Collaone, Renato Chicco in Roberta Marussi, Andrea Cecchi in Ila-
H Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
AGIP: Drevored Campi Elisi 59, Milje - Trg Caduti Liberta, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin - državna cesta 14
ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče
Q8: Istrska ulica 212
TAMOIL: Miramarski drevored
233/1
ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36
TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27
V sodelovanju s FIGISC Trst.
ria Cossi, Stefano Pregare in Fiorella Bieker, Filippo Sealandi in Annemarie Oomes, Luea Petrinka in Marina Gra-ziani, Gianni Doz in Nadia Musul.
[I] Lekarne
Nedelja, 24. maja 2009 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Giulia 1, Oširek S. Vardabasso 1 (bivša ul. Zorutti 19), Korzo Italija 14, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Zgonik - Božje polje 1.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Giulia 1 (040 635368), Oširek S. Vardabasso 1 (040 766643), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -040/225340 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Giulia 1, Oširek S. Vardabasso 1, Korzo Italija 14, Žavlje - Ul Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Korzo Italija 14 (040 631661).
Od ponedeljka, 25., do sobote, 30. maja 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure
Ul. Rossetti 33 (040 633080), Ul. Mas-
cagni 2 (040 820002).
Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12.
Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Borzni trg 12 (040 397967).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
AMBASCIATORI - 16.30, 18.50, 21.15 »Angeli e demoni«.
ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Il canto di Paloma«.
CINECITY - 10.45, 12.45, 14.45, 15.20, 16.50, 17.40, 19.00, 20.00, 21.30, 22.00 »Una notte al museo 2: La fuga«; 11.00, 15.00, 17.25, 19.50, 22.15 »Vin-cere«; 10.45, 11.15, 15.00, 16.00, 18.00, 19.15, 21.15, 22.00 »Angeli e demoni«; 10.45, 12.45, 15.20, 20.00 »17 again -Ritorno al liceo«; 11.00, 13.10, 15.20, 17.35, 20.00, 22.10 »San Valentino di sangue«; 11.00, 17.30, 22.00 »Star Trek«.
FELLINI - 16.50 »Il topino Despe-reaux«; 18.20, 20.15, 22.00 »Role Models«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Vincere«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 17.45, 20.00, 22.15 »Angeli e demoni«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »State of play«.
KOPER - KOLOSEJ - 16.40, 19.00, 21.20 »Noč v muzeju 2«; 14.50, 17.10, 19.30, 21.50 »Slepota«; 15.10, 17.00, 18.50, 20.40 »Čivava z Beverly Hillsa«; 14.40 »Coraline«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 20.15, 22.15 »X - Men, Le origini«; Dvorana 2: 16.30, 18.30 »17 again, ritorno al li-ceo«; Dvorana 3: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Star Trek«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una notte al museo 2«; 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Il potere della spada«.
SUPER - Dvorana je rezervirana.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 19.40, 22.10 »Angeli e demoni«; Dvorana 2: 15.20, 18.00, 20.30 »Angeli e demoni«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Una notte al museo 2: La fuga«; Dvorana 4: 15.15, 17.40, 19.50, 22.10 »Vincere«; Dvorana 5: 20.00 22.10 »17 again - Ritorno al liceo«; 15.30, 17.30 »Earth - La nostra terra«.
□ Obvestila
Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostala obvestila objavili v naslednji izdaji.
PILATES-SKD IGO GRUDEN vabi na poskusne vadbe v maju: ob torkih ob 19. ali ob 20. uri, ob petkih pa ob 18.30 ali ob 19.30. Tel.: 349-6483822.
ŽUPNIJA BOLJUNEC vabi danes, 24. maja popoldne, na tradicionalni spomladanski pohod v Marijino cerkvico na Pečah v dolini Glinščice, kjer bo ob 17. uri sv. maša.
NORDIJSKA HOJA-SKD IGO GRUDEN - Danes, 24. maja, zbirno mesto v Nabrežini pred društvom ob 9. uri. Tel.: 349-6483822.
OBČINA DOLINA V SODELOVANJU Z MESTNO OBČINO KOPER prireja tradicionalno »Srečanje na Socerbu« danes, 24. maja: ob 15. uri zbirališče pri izviru »Zguranc« in pohod pod vodstvom zamejske skavtske organizacije do Socerba; ob 17. uri slovesna sv. maša v Socerbski jami; ob 18.30 pozdrav predstavnikov Občin Koper in Dolina, nastop Združenega cerkvenega mešanega pevskega zbora in pevk kulturnega društva »skala Ku-bed«. Toplo vabljeni!
V BARKOVLJAH, v cerkvi Sv. Jerneja bo danes, 24. maja, prvo sveto obhajilo med mašo od 11. ure. Sedem otrok oblečenih v nošah bo prvič pristopilo k obhajilni mizi. Mašo bo daroval msgr. Vončina. Pel bo otroški zbor, ki ga vodi sestra Karmen.
45. RAZSTAVA VIN - občina Zgonik in pokrajina Trst vabita na tematski srečanji v Sprejemnem centru pri bivšem kamnolomu v Repniču. V ponedeljek,
25.	maja, ob 20. uri, v sodelovanju s Kmečko zvezo Trst: »Glivične bolezni vinske trte s posebnim poudarkom na peronosporo in oidij«. Posegli bodo: dr. Carlo Frausin, direktor fitosani-tarne službe Avtonomne Dežele FKJ, mag. Gabrijel Seljak, odgovoren za službo za varstvo rastlin pri Kmetijskem gozdarskem zavodu v Novi Gorici, dr. Carlo Topassini, izvedenec za biološko zatiranje bolezni rastlin pri Studiu Progetto Bio iz Vidma. V torek,
26.	maja, ob 20.30, »Kultura ponudbe suhih mesnin in vina«. Gost večera bo dr. Stanko Renčelj, predstavil ga bo Davorin Devetak, tajnik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja,
koordinator pobude Okusi Krasa. Udeleženci večera bodo prejeli zapiske o predavanju.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV, v sodelovanju s Slavističnim društvom iz Trsta vabi v ponedeljek, 25. maja, v Peterlinovo dvorano, Do-nizettijeva 3, v Trstu, na predstavitev knjige prof. Lojzke Bratuž »Iz primorske kulturne dediščine«. Sodelujeta prof. Marija Pirjevec in avtorica. Začetek ob 20.30.
OBČINA REPENTABOR sporoča, da se bo dne 25. maja, ob 18. uri, na repen-tabrskem občinskem sedežu sestal občinski svet s sledečim dnevnim redom: odobritev zapisnika seje občinskega sveta z dne 22.12.2008, odobritev zapisnika seje občinskega sveta z dne 23.3.2009, odobritev poslovnega obračuna 2008, dodelitev pristojbine svetnikov korist potresencem iz Abru-cov, županova sporočila.
OBČINA ZGONIK IN KMEČKA ZVEZA prirejata srečanje o glivičnih boleznih trte. Srečanje bo v ponedeljek, 25. maja, ob 20. uri v sprejemnem centru pri bivšem kamnolomu v Repniču.
SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlač-nik 2009« v otroškem vrtcu na Prose-ku od 6. do 31. julija, od 8. do 17. ure. Informacije in vpisi do 25. maja, na tel. št.: 040-212289, v jutranjih urah.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB obvešča, da zapade termin za oddajo literarnih, likovnih in fotografskih prispevkov za natečaj v ponedeljek, 25. maja. Dodatne informacije dobite v ponedeljek na tel. št.: 040-370846, v Ulici Donizetti 3, v Trstu, od 9. do 17. ure.
ODBOR KRAŠKE OHCETI v sodelovanju s kulturnimi društvi iz Brega vabi na informativni sestanek »Kraška oh-cet 2009« v torek, 26. maja, ob 20.30 v centru Anton Ukmar Miro pri Domju. Sestanek je namenjen vsem, ki se nameravajo v nošah udeležiti poročnega mimohoda in vsem tistim, ki želijo na katerikoli način pripomoči k urejanju nedeljskega sprevoda.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča pevce, da je zbirališče za pogreb Devane Pizziga ob 15.30, v torek, 26. maja, pred glavnih vhodom na pokopališče pri Sv. Ani. Zvečer ob 20.45, na sedežu na Padričah, redna pevska vaja. V soboto, 30. maja ob 4. uri (zjutraj) odhod avtobusa iz Padrič za izlet na Poljsko.
TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZALOŽBA MLADIKA IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA prirejajo dneve slovenske tržaške knjige. Do 6. junija bodo v Galeriji Tržaške knjigarne z ugodnimi popusti v prodaji knjige obeh omenjenih založb. V sklopu knjižnih dnevov vabijo v torek, 26. maja, ob 18.30 v Tržaško knjigarno na praznik tržaških avtorjev. Sodelujejo: David Bandelj, Marij Čuk, Adi Danev, Fedora Ferluga, Aleksander Furlan, Vesna Guštin, Magda Jevnikar, Jasna Jurečič, Marko Kravos, Ace Mermo-lja, Jolka Milič, Boris Pahor, Marija Pir-jevec, Vilma Purič, Alenka Rebula, Mario Šušteršič, Evelina Umek, Irena Žerjal. Nastopa glasbeni trio Last minute trio (Martina Feri, Luka Carli, Ciro Galeone).
ORGANIZACIJSKI ODBOR ZA MISI-JON vabi v okviru priprav na srečanje z Vincencijevo konferenco (prof. A. Štefančič) in s škofijskim Karitasom (zakonca A. Selj in K. Martelanc) v sredo, 27. maja, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3 (1. nadstropje).
SKD TABOR prireja v sredo, 27.maja, ob 20.30 tematski večer »Potres«. Sodelovali bodo: dr. Peter Suhadolc, inž. Borut Plesničar ter prostovoljki civilne zaščite Sara Ferluga in Maša Stranj. Istočasno bomo zbirali tudi prispevke, ki jih bomo namenili obnovi potresnega območja. Vabljeni, da se pridružite!
SPD KRASJE vabi v četrtek, 28. maja, ob 20.30 na pevski večer v trebensko dolino. Prvič bo nastopil v Trebčah čezmejni dekliški zbor Krasje pod vodstvom Matjaža Ščeka. Sodelovala bo ženska zasedba MePZ Ipavska iz Vipave. Ko pridete do trebenskega kala bodite pozorni na smerokaze za »koncertno« dolino. Pričakujemo vas!
OBČINA DOLINA razpisuje postopek primerjalnega ocenjevanja na podlagi naslovov in razgovora za dodelitev naloga usklajenega in trajnega sodelovanja za dobo 6 mesecev za upravne dejavnosti v okviru projekta agenda 21
»Partecipassieme - Sodeluj skupaj« med občino Dolina,občino Milje in pokrajino Trst pri Oddelku za investicije, okolje, evropske projekte in civilno zaščito na občini Dolina. Interesenti morajo predložiti vlogo za kandidaturo in življenjepis v eni sami kuverti najkasneje do 13. ure dne 29. maja. Informacije: www.sandorligo-doli-na.it ali na tel. š.: 040-8329.231.
POLETNA CENTRA V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL za otroke 1-3 let in 3-6 let se bosta odvijala od 29. junija do 11. septembra. Možna je izbira tedna. Za informacije in vpis se lahko javite v pisarni Doma od 8.30 do 16.30, od ponedeljka do petka ali tel. št.: 040-573141.
TABORNIKI RODU MODREGA VALA organizirajo celodnevni izlet po kraških poteh, ki bo v nedeljo, 31. maja. Zbirališče ob 9.30 v Gročani, konec akcije ob 16.00 prav tako v Gročani. Taborniški srečno!
ŠPORTNA ŠOLA TRST v sodelovanju s ŠZ Bor obvešča starše otrok, ki obiskujejo sobotno telovadbo, da v soboto, 31. maja, bo zaključni izlet s tri-cikli in bicikli. Zbirališče na kmetiji Lenart v Bazovici ob 9.30. Izletu bo sledila družabnost.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 3. junija, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20. Obenem obveščamo člane in prijatelje, da bo v četrtek, 4. junija, ob 18. uri na ogled v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20) razstava znamk in fotografij stare Gorice. Pričakujemo vas.
AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 5. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Domu Brdina na Opčinah redni občni zbor. Vljudno vabljeni vsi člani.
XI FESTIVAL KITARE KRAS v sodelovanju z Glasbeno matico, s Turističnim društvom Škocjan ter s SKD Primorec, vabi na delavnico »Easy guitar«, ki bo potekala od 15. do 19. junija v Ljudskem domu v Trebčah. Delavnice se lahko udeležijo otroci od 6. leta dalje, ki si želijo kreativnega druženja. Vodja delavnice Dario Viviani bo uvajal začetnike in glasbenike, ki že obvladajo kak instrument v igranje na kitaro in spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, likovnega in gledališkega ustvarjanja. Rok za prijave zapade 7. junija. Prijavnica in informacije na www.guitarfestivalslo.net.
OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča družinam z bivališčem v občini Devin Nabrežina, ki lahko predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti, z izjemo subvencioniranih stanovanj za leto 2008, da je treba prošnjo za dodelitev olajšave predstaviti izključno na samo za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago od 25.ma-ja v na občinski spletni strani www.co-mune.duino-aurisina.it/natečaji ter v Uradu za socialno službo občine Devin Nabrežina-Sesljan, Naselje sv. Mavra št. 124, uradne ure od ponedeljka do petka od 9. do 12.ure, samo ob ponedeljkih in sredah od 15. do 17.ure. Rok za vložitev prošenj, izpolnjenih v celoti, zapade 26. junija, ob 12.uri.
OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine, ki se nahaja v Občini Devin Nabrežina, v primeru da so dali v najem stanovanje, ki je bilo predtem neoddano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon v predmetu. V ta namen je treba predstaviti prošnjo izključno na za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago od 25.maja na občinski spletni strani www.comu-ne.duino-aurisina.ts.it/natečaji ter v Uradu za socialno službo občine Devin Nabrežina-Sesljan, Naselje sv. Mavra št. 124, uradne ure od ponedeljka do petka od 9. do 12.ure, samo ob ponedeljkih in sredah od 15. do 17.ure. Rok za vložitev prošenj izpolnjenih v celoti zapade 26.junija, ob 12.uri.
KD PRIMAVERA-POMLAD IN KD AGORA ZOE vabita danes, 24. maja, od 9. do 18. ure, na sprehod v naravo v Nabrežini in okolici za boljše spoznavanje skrivnosti in koristnosti šip-ka in žajblja, divji rastlini v rojstnem in naravnem okolju. Za prijave in informacije lahko pokličete na tel. št.: 347-4437922.
8
Nedelja, 24. maja 2009
NEDELJSKE TEME
OBČINA REPENTABOR OBČINSKI PRAZNIK REPEN

m Rfiov hù A
'TRIESTE
DANES, 24. MAJA 2009
OBUDITEV PRAZNOVANJA B1NKOŠTI
9.30 SLOVESNA SV.MAŠA NA TABRU
10.30	POHOD PO VASEH REPENTABRA V SODELOVANJU S KRAJEVNIMI
ORGANIZACIJAMI IN RAZVOJNIM DRUŠTVOM REPENTABOR (SLO) ZBIRALIŠČE PRED CERKVIJO NA TABRU 13.30	PRIHOD POHODNIKOV NA TRG V REPNU IN DRUŽABNOST
17.00	ODPRTJE KIOSKOV
19.00	POVORKA REPENTABRSKIH FANTOV OB SPREMLJAVI
GODBE NA PIHALA IZ SEŽANE PRIHOD POVORKE NA TRG IN PLES, KI GA OTVORI REPENTABRSKA MLADINA 19.30 - 00.00 PLES Z ANSAMBLOM "KRAŠKI KVINTET'
Vsak dan možnost poskusa jezdenja konja
Razstava v galeriji kraške hiše v Repnu bo odprta DANES, 24. maja 2009 od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 22.00 v soboto, 30. maja 2009 od 16.00 do 19.00 v nedeljo, 31. maja 2009 od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00
Slovensko prosvetno društvo Mačkolje
47T PRAZNIK ČEŠENJ
Od petka, 29. maja, do torka, 2. junija, v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru "Na Metežici"
V nedeljo, 31. maja, od 17.00 dalje zabavna glasba z godbo Mužika Sv. Lazar.
V torek, 2. junija, ob 17.00 prireditev "Melodije zelenih dni" — ponarodele viže v glasbi in besedi.
Vsak večer PLES s skupinami Alter Ego, 3Prašički, Happy Day, Kraški kvintet
Slovenski klub vljudno vabi na predstavitev knjige
Kratka zgodovina Judov
0b prisotnosti direktorja Mohorjeve založbe Martina Lisca bo o pomenu dela in razsežnostih raziskave govoril avtor Klemen Jelinčič - Boeta. V torek, 26. maja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. san Francesco, 20/11)
¿i Čestitke
Dragi nadzornik RINALDO, iskreno ti čestitamo ob prejemu zasluženega priznanja, plakete SKGZ. Odbor in vsi pri SKD Tabor.
Jutri, 25. maja, praznuje naša draga nona in pranona FRANCKA 92. let. Da bi bila še dolgo zdrava in srečna, ji želimo vsi, ki jo imamo radi, še posebno pa Matija, Karin, Fjona in Vanessa.
Dragi WALTER, leto dni po okroglem jubileju jutri spet slaviš rojstni dan! Želimo ti še vnaprej zdravja in zadovoljstva med nami. Družina Pertot.
Dragi SAMO! Ob tvoji lepi okrogli obletnici ti srčno čestitam v osebnem imenu in v imenu Sveta slovenskih organizacij in ti želim, da bi še mnogo mnogo let ne-
Po motivih komedije Carla Goldonija: Impresarij iz Smirne (1759) Režiser: Eduard Miller
Uglašena komedija za publiko s posluhom in
»le čevlje sodi naj kopitar,:«
Igrajo: Vladimir Jure, Danijel Malalan, Violeta Tomič/Nikla Petruška Panizon, Polona Vetrih, Romeo Grebenšek, Lara Komar, Primož Forte, Maja Blagovič, Jose.
Danes, 24. maja, ob 16.00 red C (varstvo otrok)
Info in predprodaja: blagajna Slovenskega stalnega gledališča. Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka:800214302
SLOVENSKO STALI0 GLEDALlSfiE
info@teaterssg.it - www.teaterssg.it
mi
MZST&VA VIH
ZGONIK, 29. 30. in 31. maja 2009
Akademije 2009
v baziliki sv.Silvestra
SOLISTI IN KOMORNE SKUPINE
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA
vabi člane na
redni občni zbor
jutri-v ponedeljek, 25. maja 2009,
ob 17.30 v prvem sklicu ter ob 18.00 uri v drugem sklicu
v čitalnici NŠK v Trstu v Ulici sv. Frančiška 20
sebično in pogumno deloval v korist celotne naše slovenske narodne skupnosti. Verjemi, dragi Samo, da jaz osebno in organizacija, katere sem predsednik, tvoje delo globoko cenita, tvoja plemenita dejanja iskreno spoštujeta in ti želita veliko uspešnega dela tudi v bodoče.
Draga DANIELA, tvoj dan je prišel, JEAN ti bo zlato rinko nadel. Ko se bo oblačilo, poberi perilo, za-lij cukete in skuhaj možu polpete. V družini nasmejali se boste in tako postavili še bolj trdne moste. Srečno, ti želijo pupe iz dekliške.
0 Mali oglasi
ČOLN elan, 4 m dolg, z vso opremo, v dobrem stanju, prodam za 500,00 evrov. Tel. št.: 340-8640721.
DAJEM V NAJEM lepo opremljeno, klimatizirano stanovanje. Tri spalnice, kopalnica, dnevni prostor z balkonom. centralno ogrevanje. Najemnina znaša 450,00 evrov mesečno. Informacije na tel. št.: 3485289452.
DAJEM V NAJEM prostor 85 kv.m, Alpinska ulica 87 - Opčine, primeren za trgovino ali urad. Za informacije pokličite na tel. št.: 3381966768 ali na 340-3338082.
IZGUBILA SE JE 7-mesečna zlata prinašalka. Poštenega najditelja čaka nagrada v višini 700,00 evrov. Tel. 335-5291181.
IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo in obrezujem drevesa. Tel. št.: 3332892869.
KUHARICA s 25-letno izkušnjo išče delo v gostinstvu, gospodinjstvu ali negi ostarelih oseb. Tel. št.: 3203557811.
LJUBITELJU ŽIVALI podarimo simpatičnega malega mucka. Poklicati na tel. št.: 040-228382 ali 3358478333.
ODDAM V NAJEM študentom z enoletno pogodbo opremljeno trosob-no stanovanje pri Sv. Ivanu v bližini stadiona 1. maj. Telefonirati v večernih urah na tel. št. 040-274995 ali 347-5469662.
PRODAM motokultivator ('freza') ni-bi diesel lombardini, 12 k.s. Poklicati od 13. do 17. ure na tel. št.: 040231984.
PRODAM nov ročno plisiran črn škedenjski kamižot. tel. št.: 040227006.
PRODAM PAŠNIK v Boljuncu (stenice), 1.300 kv.m. Poklicati na tel. št.: 040-280910.
PRODAM na novo vezene naramne rute s čipkami za kraško nošo. Tel. 040-299820.
PROSTORE male trgovine v centru Opčin dajemo v najem tudi za urad. Tel. št.: 040-420604 v večernih urah.
HI Osmice
PRODAM večjo količino drv. Peter - tel. 00386-51369807
MIZARSTVO izdelki in popravila po naročilu.
Pipan Venceslav s.p. - Prvačina, 37 (SLO)
Tel. 00386-31373087
TRGOVINA POHIŠTVA IŠČE izkušenega prodajalca/ko s polovičnim ali polnim delovnim urnikom.
Tel. 347-7866436
/
DARJO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. Vljudno vabljeni.
DRUŽINA PERTOT (Špj'lni) ima odprto osmico v Nabrežini, stara vas 10. Vabljeni!
FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel. 040-299442.
OSMICO sta odprla v Saležu Sandra in Jožko Škerk.
OSMICO JE SKUPEK ODPRL V KO-LUDROVCI.
OSMICO so odprli Ivan in Sonja Colja v Samatorci 53. Tel. 040229586 ali 340-1461778.
OSMICO sta odprla Igor in Katrin v Gabrovcu 27.
OSMICO sta v Medji vasi odprla Paolo in Robi. Točita belo in črno vidno ter nudita domač prigrizek. Tel. 040 - 208726.
ROBERTO ŠAVRON je odprl osmico v Zgoniku št. 34.
S Poslovni oglasi
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM
pod pokroviteljstvom Slovenske Prosvete
vabi na MUZIKAL
MOJE PESMI, MOJE SANJE
Izvaja
OTROŠKI PEVSKI ZBOR »A. M. SLOMŠEK« iz Bazovice
Po filmu »The Sound of Music» (Tutti insieme appassionatamente) Priredila in režirala: Zdenka Kavčič Krlžmančlč Klavirska spremljava: Tamara Ražem
Danes, 24. maja ob 18. uri v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli, 29)
^ SDD JAKA STOKA ^ OSNOVNOŠOLSKA SKUPINA
v sodelovanju z j Zahodnokraškim rajonskim svetom
vabi na premiera
otroške igre
?RE5NETp LE? DAN
dramatizacija in režija NICOLE STARC glasba Skupina ALTER EGO avtorica CHRI5TTNE KLEICKE
danes, 24. maja, ob 18.30 v dvorani Gospodarskega društva k	na Kontovelu	j
Društvo slovenskih izobražencev
v sodelovanju s Slavističnim društvom Trst
vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3
na predstavitev knjige prof. Lojzke Bratuž
IZ PRIMORSKE
KULTURNE DEDIŠČINE
Sodelujeta prof. Marija Pirjevec in avtorica.
Začetek ob 20.30.
PRI TEŽAVAH s krčnimi žilami in odprtimi ranami se obrnite na Center za zdravljenje venskih bolezni Portorož - dr.sci.med. J.Zimmermann, specialist kirurg. Brezplačni specialistični pregledi v ŠTANDREŽU(GO) -Ul. San Michele 141: torek 16.00-20.00, TRSTU -Ul. dell'Istria 214: sreda 16.00-20.00 Tel. 00386-31837218
Loterija 23. maja 2009
Bari	9	63	80	10	67
Cagliari	25	7	2	16	38
Firence	29	81	43	33	62
Genova	63	59	58	79	6
Milan	54	19	1	58	56
Neapelj	43	67	23	28	78
Palermo	25	24	16	20	56
Rim	48	41	28	49	8
Turin	68	36	62	69	53
Benetke	65	72	54	31	15
Nazionale	12	56	13	33	48
Super Enalotto Št. 62
9 25 29 43 48	54 jolly 65
Nagradni sklad	4.520.478,65 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 62.557.758,31 €
1 dobitnik s 5+1 točkami	904.095,73 €
19 dobitnikov s 5 točkami	35.687,99 €
2.390 dobitnikov s 4 točkami	283,71 €
83.156 dobitnikov s 3 točkami	16,30 €
Superstar	12
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnikov s 5 točkami	--€
7 dobitnikov s 4 točkami	28.371,00 €
319 dobitnikov s 3 točkami	1.630,00 €
4.998 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
32.056 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
70.965 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
TRST
Nedelja, 24. maja 2009
9
9 Šolske vesti
UČENCI IN UČITELJICE OŠ F. BEVKA
vabijo na zaključno prireditev ob 30-letnici poimenovanja, ki bo v torek, 26. maja, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: Naravoslovni »Živijo Kekec« v Kranjski Gori od 14. do 20. junija (od 1. do 5.raz.), Biološki »Morska zvezda« v Piranu od 21. do 26. junija (od 4.razreda dalje), Jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem od 29. junija do 4. julija (od 10 do 17 leta) slovenščina in jahanje, Kulinarični »Mizica pogrni se!« v Sevnem od 29. junija do 4. julija (od 10 do 17 leta), Kra-soslovni »Netopir« v Postojni od 05. do 10. julija (od 7. do 12 leta), Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani od 12. do 17. julija (od 3. razreda dalje), Jadralni »Z vetrom« v Portorožu od 19. do 25. julija optimist in windsurf (od 7. leta dalje), Jadralni »Z vetrom« v Portorožu od 26. julija do 01. avgusta optimist in windsurf (od 7. leta dalje), Angleški »Jezikajte!« v Postojni od 23. do 28. avgusta (od 8. do 17. leta), Delavnico »Mišk@« v Trstu od 31. avgusta do 04. septembra (od 3. razreda dalje) računalnik, šah in fotografija. Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na mobi: 3202717508 (Tanja) in po e-pošti: fran-milcinski@gmail.com.
M Izleti
SK DEVIN prireja danes, 24.maja, kolesarski izlet v okolico Cerkniškega jezera po 25 km dolgi kolesarski progi. Odhod ob 9. uri z Opčin. Zbirališče na parkirišču pri semaforju ob cesti za Bane. Informacije na info@skdevin.it.
SK BRDI NA organizira v nedeljo, 7. junija, avtobusni izlet v Gardaland. Vpisovanje poteka na sedežu društva (Repentaborska ulica 38 - Opčine) vsak torek od 19.30 do 21. ure ter ob sobotah od 17. do 19. ure. Informacije: 347-5292058 ali 040-2171189. Vpisovanje se zaključi 26. maja. Vljudno vabljeni.
TPPZ P. TOMAŽIČ v sodelovanju s turistično agencijo Adriatica organizira od 30. maja do 2. junija izlet v Auschwitz, Birkenau in Mathausen. Na razpolago so še štiri mesta. Informacije na tel. št. 380-3584580.
KD OTON ŽUPANČIČ obvešča udeležence izleta v Umbrijo, da bo avtobus startal v soboto, 30. maja, ob 6. uri iz pilošča pri domu A.Budal v Štandre-žu in ob 6.30 iz Sesljana. Za informacije Tamara 340-3447695.
ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME vabijo v torek, 2. junija, na romanje na Zasavsko Sveto Goro in v Vače, kjer imajo božji grob iz stekla. Avtobus bo odpotoval: s trga Oberdan ob 6.35, iz Sesljana ob 6.50, iz Sv. Križa ob 6.55, s Proseka ob 7. uri in z Opčin ob 7.10. Za vpis in dodatne informacije pokličite na tel. št. 040-220693 ali 3479322123.
IZLET NA BRIJONE organizira društvo Igo Gruden iz Nabrežine, in sicer v nedeljo, 7. junija cel dan. Prevoz, obroki, pijača, glasba, dobra družba. Za info in rezervacije pokličite sledeče tel. št.: 328-0636541 (Petra), 339-1115880 (Petra) ali 333-8478462 (Milena).
PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 7. junija, izlet v Dobrovo - Goriška Brda ob priliki praznika češenj. Odhod ob 8. uri iz glavnega trga v Boljuncu. Podrobnejše informacije v klubu ali na tel. št. 040228050.
NABREŽINSKA KLAPA LETNIKA 1944 vabi zainteresirane soletnike na izlet v Opatijo in Rabac v soboto, 13. junija. Prijave, informacije in rezervacije na tel. št. 040-299220 (Monica), 347-1632273 (Clara) in 339-8161633 (Marjuča).
0 Prireditve
ŽUPNIJA SV. MARTINA - PROSEK vabi danes, 24. maja, ob 17. uri, na koncert v proseško cerkev. Nastopata prof. Polona Gantar (orgle) in Miran Božič (ustne orglice). Vabljeni.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi danes, 24. maja, ob 18.uri v Marijin dom v Rojanu (ul.Cordaroli, 29), na muzikal »Moje pesmi, moje sanje«
v izvedbi Otroškega pevskega zbora A.M.Slomšek iz Bazovice. Po znanem filmu »The sound of music« (Tutti in-sieme appassionatamente) ga je priredila in zrežirala Zdenka Kavčič Križmančič.
OBČINA REPENTABOR vabi na občinski praznik v Repnu. Danes, 24. maja, obuditev praznovanja Binkošti: ob 9.30 slovesna maša na Tabru; ob 10.30 pohod po vaseh Repentabra v sodelovanju s krajevnimi organizacijami in Razvojnim društvom Repentabor (Slo), zbirališče pred cerkvijo na Tabru; ob 19. uri povorka repentabrskih fantov ob spremljavi godbe na pihala, prihod povorke na trg in ples, ki ga ot-vori repenrabrska mladina, zvečer ples z ansamblom Kraški kvintet. Vsak dan možnost poskusa jezdenja konja. Na ogled bo razstava del Društva likovnikov Logatec v galeriji kraške hiše s sledečim urnikom: danes, 24. maja, 11.00-12.30 in 15.00-22.00; sobota, 30. maja, 16.00-19.00; nedelja, 31. maja, 11.00-12.30 in 15.00-17.00.
SKD PRIMOREC vabi na celovečerni koncert MePZ Fran Venturini-Dom-jo danes, 24. maja, ob 19. uri, v cerkvi sv. Andreja v Trebčah.
SLOVENSKO DRAMSKO DRUŠTVO JAKA ŠTOKA - osnovnošolska skupina, vabi na premiero igre »Presneto lep dan« (dramatizacija in režija Nicole Starc, avtorica Christine Kleicke, glasba Skupina Alter ego), ki bo danes, 24. maja, ob 18.30 v dvorani Gospodarskega društva na Kontovelu.
TRŽAŠKI POMORSKI KLUB SIRENA
vabi člane in prijatelje v nedeljo, 24. maja, na razstavo kreativnih ročnih del svojih članov z naslovom »Pobar-vajmo morje«, ki bo odprta na sedežu (V.le Miramare 32), od 10. do 19. ure. Prost vstop.
ZDRUŽENJE AMICI DELL'HOSPICE PINETA ONLUS v sodelovanju z občino Devin-Nabrežina organizira dobrodelno prodajno razstavo slik in fotografij, izkupiček katere je namenjen za opremo oddelka rakastih bolnikov v Nabrežini. Razstava bo odprta še danes, 24. maja, med 10. in 12. uro ter med 16. in 19. uro, v Kamnarski hiši »Igo Gruden« v Nabrežini. Vljudno vabljeni!
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, vabi v torek, 26. maja, na zaključni nastop glasbene delavnice osnovne šole F. S. Finžgar. Vodja Aleksandra Pertot. Pri klavirju Beatrice Zonta. Pri-četek ob 19. uri.
SLOVENSKI KLUB vljudno vabi na predstavitev knjige »Kratka zgodovina Judov« ob prisotnosti direktorja Mohorjeve založbe Martina Lisca bo o pomenu dela in razsežnostih raziskave govoril avtor Klemen Jelinčič -Boeta v torek, 26. maja, ob 20.30, v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20/II).
GALERIJA MILKO BAMBIČ s prispevkom Tržaške pokrajine vabi do 28. maja na razstavo »Kamni, zidovi in hiše, trate, steze in rastje na Planoti« slikarke Mirelle Schott Sbisa. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, na Opčinah (Pro-seška ul. 131).
SKD BARKOVLJE, ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v petek, 29. maja, na večer z diapozitivami. Botanik Slavko Polak bo prikazal živi svet Avstralije. Začetek ob 20.30. Toplo vabljeni!
ŽUPNIJA SV. JERNEJA IN CPZ SV. JERNEJ vabita na tradicionalni šmar-nični koncert Marijinih pesmi, ki bo v župnijski cerkvi na Opčinah v soboto, 30. maja, ob 20.30. Koncert oblikujejo: MlDPS Vesela pomlad, VK Vesela pomlad, MePZ in MoPZ Sv. Jernej. Priložnostno misel bo podal P. Vi-dau, spored pa bo povezovala U. Ši-nigoj. Po sv. maši ob 19. uri bo ogled videa Marijine božje poti od Jadrana do Alp. Pričakujemo vas!
SOMPD VESELA POMLAD vabi v nedeljo, 31.maja, ob 18.uri v Finžgarjev dom na Opčine na predstavitev DVD-ja »Srečanje s pesmijo«. Video posnetek je nastal na koncertu ob tridesetletnici delovanja Vesele pomladi. Sledi družabnost. Vabljeni!
OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVIŠKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626
Zapustil nas je
v
Ivan Sirca (Ivo)
Žalostno vest sporočajo
žena Pia z Matejem in Tomažem, sestra Sonia z možem Santinom, nečaka Luca in Marco, tašča Marta, stric Lino z Vando in Simonom, sestrična Sava s Saro in Tanjo
Od njega se bomo poslovili v ponedeljek, 25. maja, od 12.00 do 13.20 v mrtvašnici v ulici Costalunga.
Pogreb z žaro bo v četrtek, 4. junija, ob 13.30 na šempolajskem pokopališču.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Šempolaj, Milan, 24. maja 2009 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina
Ob bolečem odhodu prijatelja Ivota izražava globoko občuteno sožalje Piji in družini
Miloš in Ani
Ob težki izgubi dragega prijatelja Iva Sirce izrekata občuteno sožalje ženi Piji, sinovoma in sestri Sonji
Sergij in Mariza
Ob izgubi dragega Ivota izražava svojcem iskreno sožalje
Dorči in Mirjana
Ob boleči izgubi dragega Ivota izrekava Piji, Mateju in Tomažu iskreno sožalje
Jan in David z družinama
Ob izgubi dragega sovaščana Iva izreka svoji predsednici Piji, Mateju, Tomažu in ostalim sorodnikom iskreno sožalje
Vaška skupnost Praprot
Zadnji pozdrav Ivu
Aldo, Livio, Vesna, Danijel in Andrej
Ob izgubi dragega moža, očeta in našega prijatelja Ivota izrekamo Piji, Mateju in Tomažu iskreno sožalje
Gigi, Sergio, Igor z družinami
Ob tem bolečem slovesu smo ob strani prijatelju Tomažu, Piji in Mateju
Ana, Florencia, Erik, Ivan in Matej
Ob boleči izgubi dragega Ivota sočustvuje s Pijo, Matejem, Tomažem in svojci
Luca z družino
Dragi prijatelj Ivo, naj ti bo na drugi strani bolj naklonjeno.
Pogrešal bom tvoje prijateljstvo Danilo
Ob tem bolečem trenutku izrekamo ženi Piji, sinovoma in družini iskreno sožalje.
Kolektiv Cunja Group z družinami
Dragega Ivota se spominjajo in vsem njegovim dragim izrekajo občuteno sožalje
sošolci z liceja.
Ob izgubi dragega očeta izrekamo Tomažu in družini iskreno sožalje.
Skupina Pork chop express in prijatelji
Dolgoletni članici in zborovodkinji Piji ter Mateju in Tomažu izrekamo globoko sožalje ob izgubi ljubljenega Iva
vsi pri SKD in ŽPZ Vesna
Dragi Pija, Matej in Tomaž,
v tem težkem trenutku smo vam ob
strani.
TPPZ Pinko Tomažič
Ob mnogo prerani izgubi dragega Iva izreka svojcem iskreno sožalje
SKD Vigred
Ob prerani izgubi dragega Iva izreka Piji, Mateju in Tomažu ter ostalim sorodnikom iskreno sožalje
Stranka komunistične prenove
Ob boleči izgubi dragega Iva Sirce izreka svojcem iskreno sožalje
VZPI-ANPI Devin Nabrežina
Žalovanju svojcev Iva Sirce, devin-sko-nabrežinskega občinskega svetnika in predsednika Kraške gorske skupnosti, se pridružujeta
župan Giorgio Ret in devinsko-nabrežinska občinska uprava
t
Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, očka in nonko
Giovanni Fabris
(Nini)
Žalostno vest sporočajo
žena Milena, Dunja z Zvezdanom, Elena z Miranom in mali Alan ter ostalo sorodstvo
Pogreb bo v torek, 26. maja, ob 13. uri iz mrtvašnice v ulici Costalunga v cerkev v Ricmanje.
Ricmanje, 24. maja 2009
Pogrebno podjetje Alabarda - Boljunec
Ob tej težki izgubi smo ob strani Mileni, Dunji in Eleni
Adelina, Ladi, Claudia in Silvano
Dragemu stricu zadnji pozdrav. Teti Mileni, Dunji in Eleni velik objem
Loredana z Edvinom ter družine Sancin, Papič in Čok
t
Zapustila nas je naša draga mama in nona
Rasta Kjuder
v
vd. Cok
Žalujoči
hčerki Nadja in Adriana, vnuki ter ostalo sorodstvo
Pogreb bo v četrtek, 28. maja, ob 13.00 iz mrtvašnice v ulici Costalunga na ka-tinarsko pokopališče.
Draga teta Rasta,
vedno boš ostala v naših srcih in spominu.
Tvoji nečak in nečakinje z družinami
Trst, Maribor, 24.05.2009
ZAHVALA
Just Klun
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste na katerikoli način počastili spomin našega dragega.
Posebna zahvala sekciji VZPI-ANPI od Domja, MPZ Fran Venturini in gospodu Petru Krmecu za občutene besede ob grobu.
Družina
Pogrebno podjetje Alabarda - Boljunec
ZAHVALA
Mama Anne in brat Jonathan
se iskreno zahvaljujeta članom društva
SSKD-ASCS TIMAVA Medja vas Štivan
za vso pozornost in prijateljstvo, katerih je bil deležen
dragi Anthony.
Medja vas, 24. maja 2009
26.5.2GG5
26.5.2GG9
Marisa Antoni
Spominjamo se te
vsi,
ki smo te imeli radi.
28.5.1999
28.5.2GG9
Alenka Purič por. Ferluga
Vedno v naših srcih
Vsi tvoji
Prosek, Veliki Repen, 28. maja 2009
1993
2GG9
Boris Tavčar
Boris naš zlati!
Ko bi bil še tu?!... Kako lepo bi bilo! Kako neizmerno lepo!
A, še pomisliti se ne bi smelo, saj, srce od veselja bi ne ostalo celo! ...
Tvoji najdražji
Sv. maša za našega Borisa bo danes ob 10.00 v cerkvi pri Sv. Ivanu.
Trst, 24. maja 2009
24.5.1997
24.5.2GG9
Igor Križmančič
Že dolgo te več ni, a tvoj spomin je vedno živ.
Mama
Bazovica, 24. maja 2009
1 0 Nedelja, 24. maja 2009
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu
ŠEMPETER-VRTOJBA - Motorist iz Moša se je smrtno ponesrečil na hitri cesti
Izbral napačno stezo, trčil v zapornico in na kraju umrl
Lucio Braidot je bil strasten motorist - Sopotnica Antonella Cimadori je telesno hudo poškodovana
Lucio Braidot in Antonella Cimadori (levo), Braidotov motor ob robu hitre ceste (levo spodaj) in policija na cestninski postaji Bazara po nesreči (desno)
bumbaca
Lucia Braidota iz Moša pri Gorici je smrt včeraj pričakala na slovenski hitri cesti, le par kilometrov od državne meje pri Štandrežu, v občini Šempeter-Vrtojba. Spregledal je zapornico na cestninski postaji, silovito trčil vanjo in s sopotnico vred preko varnostne ograje poletel v jarek. Bil je pri priči mrtev, medtem ko so žensko, Antonello Cimadori iz Trsta, ki je sedela za njim na motorju, odpeljali v šempetrsko bolnišnico.
Nesreča se je zgodila nekaj minut pred 16. uro, na cestninski postaji Bazara. 46-letni Braidot se je pripeljal s svojim motorjem Bmw 1.200, na njem je sedela tudi njegova 45-letna partnerka. Nameravala sta v Ljubljano. Sledili so jima trije mo-
torji s prijatelji, s katerimi so se včeraj udeležili množičnega shoda motoristov v Mošu, ki ga je organiziral motoristični klub Pino Medeot. Pred cestninsko postajo je Braidot z neprilagojeno hitrostjo izbral napačno stezo, tisto za plačilo cestnine, ki je namenjena tovornjakom, in ne tiste za vozila z vinjetami. Zapeljal je naravnost v zapornico in vanjo udaril z glavo. Kljub temu je motor nadaljeval svojo pot in po približno 70 metrih končal v obcestni varnostni ograji, voznik in sopotnica pa sta preko nje poletela v jarek. Braidot, ki je z glavo udaril tudi v varnostno ograjo, je na kraju nesreče umrl, sopotnico s hudimi poškodbami nog, ključnice in glave pa so prepeljali na zdravljenje v šempe-
trsko bolnišnico. Promet na tem odseku hitre ceste je bil oviran tri ure.
Vest je takoj boleče odjeknila v Mošu in Gorici, kjer je bil Braidot poznan zlasti zaradi svoje ljubezni za motocikle, še zlasti za enduro motorje, s katerimi je tekmoval kot član kluba Pino Medeot. Praznovanja ob včerajšnjem motorističnem shodu v Mošu so takoj prekinili, krajani pa so se strnili okrog njegovega brata, dveh sester in njegovih staršev, s katerima je živel v ulici Zorutti. Po poklicu je bil delavec, zaposlen v podjetju Goriziane v Vilešu, kjer popravljajo in vzdržujejo vozila italijanske vojske. (tb, ide)
SCHENGEN - Brulc
»Lekcija omike in miselne odprtosti«
»Dragi župan Brulc, vaše besede so na nas naredile velik vtis. Biseri modrosti. Lekcija omike in lepe miselne odprtosti. Hvala.« S takimi in podobnimi sporočili so se bralci spletne strani Gorizia oggi odzvali na pismo, ki ga je na javnost naslovil novogoriški župan in poslanec Mirko Brulc. Za objavo svojih misli je izbral splet in se v sporočilu, prevedenem v italijanščino, zahvalil vsem tistim, ki jim - tako kot njemu - napoved o morebitni ponovni vzpostavitvi mejnih kontrol pušča grenek priokus.
»Komunikacija je pomembna in temelj plodne prihodnosti našega območja. Pri komuniciranju ste se posluževali interneta, ki je še svobodno in demokratično sredstvo. Začelo se je novo obdobje, moramo in hočemo gledati naprej,« je Brulcu napisal Lucio, Vero-Goriziano (PraviGoričan) pa je komentiral: »Zdi se, da je danes nemogoče nasprotovati stališčem, ki ste jih izrazili. In vendar nekaterim to še uspeva. Nekdo še vedno išče ""plan B", ki bi preprečil edino možno prihodnost Gorice, Nove Gorice in Šempetra: popolno integracijo. Tri občine bi lahko bile kraj, ki bi imel največje koristi od padca meje, v resnici pa napredujemo z za-tegnjeno ročno zavoro. Vsaka občina ima svoje značilnosti, vendar je očitno, da bi neke vrste skupno mesto doseglo višjo raven in solidnejšo prihodnost.« In še: »Vaše besede so svete. Upamo, da bodo miselno odprtost premogli tudi naši politiki.«
Na spletni strani se je sinoči pojavil tudi neuglašen glas. Redkobesedni pisec je posredoval link s TV oddajo o onesnaževanju solkanske Livarne in besnih krajanih ter dodal trditev, da je zaradi Livarne prav, da se ponovno dvigne meja. Razprava, ki jo je Brulc sprožil, je torej odprta.
GORICA - Obnova pritlične hale šole Župančič v ulici Brolo
Zamujajo z načrtom
Zaradi spremembe načrtovalca - Imenovali bodo navezo Franca DOrlanda iz Vidma
GORICA
V mestu nova gradbišča in oviran promet
Z jutrišnjim dnem bodo v Gorici odprli nova gradbišča, zaradi katerih bodo uvedli omejitve v prometu. Jutri od 8. ure dalje bodo spremembe v prometu med Svetogorsko ulico in ulico Fos-colo zaradi gradbenih del na tamkajšnji stavbi. Promet in parkiranje bosta ovirana tudi v ulicah Brigata Campobasso in Brigata Avellino zaradi del za spelja-vo telefonskih kablov. Ravno tako jutri bo podjetje Falcomer začelo prvo fazo del za obnovo in prekvalifikacijo trga Sv. Antona. Od 8. ure dalje bo veljala prepoved parkiranja na označenem delu trga, med palačo Lantieri in križiščem z ulico Rabatta. Za pešce bodo uredili prehod, gradbišče pa bo primerno zavarovano.
Jutri se bodo začele tudi priprave na rušenje poslopja v ulici Margotti, zato bodo omejitve v prometu uvedli tako v ulici Margotti kot v ulici Nizza. Podjetje I.S.VA iz kraja Cigliano je namreč zahtevalo zaprtje omenjenih ulic od jutrišnjega dne do 29. maja, zato da poruši majavo večnadstropno poslopje v ulici Margotti 10, ki so ga zaradi ogrožanja pešcev in vozil ogradili in v ulici uvedli enosmerni promet. Delo bodo opravili po naročilu Videmske univerze, ki si bo tam uredila nove prostore.
V postopku za ureditev pritlične hale slovenske osnovne šole Oton Župančič v ulici Brolo je prišlo do zastoja. Tehnični uradi občine Gorica, ki so pred nekaj meseci »s pridržkom« zaupali pripravo načrta začasni navezi podjetij arhitekta Ezia Segattija, s katerim so se povezali arhitekti Delpin, Cesarini in For-nasir, so namreč po temeljitem preverjanju izpolnjevanja kriterijev s strani podjetja sklenili, da izdelavo načrta poverijo navezi arhitekta Franca D'Orlanda iz Vidma. Ko je meseca marca pristojna komisija pregledala ekonomske ponudbe, se je le-ta uvrstila na drugo mesto. Po začetni izbiri načrtovalca, ki sledi pregledu ekonomskih ponudb, je dodatno preverjanje izpolnjevanja pogojev predvideno po zakonu.
Arhitekt Massimiliano Vittori iz goriškega tehničnega urada je povedal, da bo do dokončne dodelitve priprave načrta drugouvrščenemu podjetju prišlo v kratkem, žal pa je sprememba načrtovalca zaustavila postopek za cela dva meseca. Preliminarni načrt bi namreč lahko že bil izdelan. Na začetek del bo treba torej počakati, saj se bodo po odobritvi preliminarnega načrta lotili šele priprav dokončnega in izvršnega načrta. O začetku del in nadaljnjem poteku posega se bo morala občina tudi pogovoriti s slovenskim didaktičnim ravnateljstvom, saj bo treba najti rešitev, ki bo v čim manjši meri vplivala na nemoten potek pouka.
Slovenska šola v ulici Brolo si želi, da bi v pritlični hali, ki ni bila dokončana in je neizkoriščena že trideset let, uredili tri večje učilnice, ki bodo lahko služile tudi kot laboratoriji. Ob tem naj bi v pritlični hali imeli tudi manjši prostor
Nedokončana hala
bumbaca
TRŽIČ - Priznanje za De Lorenza
»Institucijam je dal prijateljski obraz«
»Tržič ima zelo aktivno občinsko upravo in industrijsko dejavnost, ki je za Italijo temeljnega pomena, tukajšnja družba pa je obenem kompleksna in zato zahteva posebno pozornost.« Te besede je bivši goriški prefekt Roberto De Lorenzo izrekel na včerajšnji kratki svečanosti v občinski palači, kjer mu je župan Gianfranco Pizzolitto izročil plaketo, delo krajevnega umetnika Alda Bressanut-tija. S tem mu je izkazal priznanje za pozornost, predvsem pa za delo, ki ga je De Lorenzo opravil v korist Tržiča na področju zagotavljanja varnosti, vrhunec katerega je bil podpis protokola o zakonitosti. Pizzolitto je poudaril, da je De Lorenzo znal koordinirati institucije in jim je vtisnil prijateljski obraz. Naj pristavimo, da je De Lorenzo v petek prejel priznanje SKGZ, pred nedavnim pa tudi odlikovanje predsednika Slovenije. Takšnih časti so bivši prefekti bolj redko deležni.
De Lorenzo in Pizzolitto
altran
za pečico, kjer pečejo glinasta ročna dela učencev, ter nova stranišča. Za dograditev šole Oton Župančič, ki danes šteje 103 učence, in njeno prilagoditev varnostnim predpisom, bo občina Gorica najela posojilo. Obresti bo plačala dežela FJK, obroke pa goriška pokrajina. Le-ta je namreč tudi po zaslugi slovenskih odbornikov Mare Černic in Marka Marinčiča namenila goriški občini del denarja, ki ga bo prejela od Furlanije-Julijske krajine in ki ga bo v celoti vložila v urejanje šolskih poslopij. Načrtovanju nove ureditve pritlične hale šole v ulici Brolo, koordiniranju del, gradbenemu posegu in dokumentaciji bo skupno namenjenih približno 380.000 evrov. (Ale)
4
HUUUH DOM NQMGQHO
JUTRI
EKSKLUZIVNI KONCERT PIANISTA
IVA POGORELIČA
V NOVI GORICI
Ponedeljek, 25. maja 2009, ob 20.15 uri Kulturni dom v Novi Gorici (Bevkov trg 4).
Info: Kulturni dom Gorica, tel. 0481-33 288 Predprodaja vstopnic: Kulturni dom Nova Gorica, tel. +386 05 335 4013.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 24. maja 2009
11
ESTORIA - Festivalski šotori polni, organizatorji zato že napovedujejo rekordno število obiskovalcev
Ob gostih z zvenečimi imeni so na oder stopili učenci iz Špetra
V Gorici observatorij nove Evrope - Rupel in De Michelis z različnimi pogledi na EU - Schindler: 11. september se je začel v Bosni
Ob govornikih svetovnega slovesa je festival èStoria s trenutkom slave včeraj nagradil tudi dijake dvojezične šole iz Špetra. Nižje-šolci Vittoria Battocletti, Dana Cencig, Alex Cromaz, Jurij Dorgnach, Simone Golop, Ca-terina Martinig, Aleksej Petricig, Lorena Scoch, Martina Trusgnach, Cristina Venturini in Matteo Venturini so namreč stopili na oder v Apihovem šotoru, kjer so jih proglasili za dobitnike prve nagrade Antonio Sema. Natečaj, ki je namenjen šolam, je priredilo kulturno združenje èStoria s podporo banke Friuladria.
»Učenci drugega razreda so v sodelovanju z mlajšimi sošolci pripravili projekt z naslovom "Raziskujmo naše kraje, da spoznamo, kdo smo", ki je bil povezan s temo letošnjega zgodovinskega festivala, ki je posvečen domovini. Otroci so doma in v knjižnici zbrali material o zgodovini Nadiških dolin od antike do danes. Glede na svoje interese so se učenci porazdelili po skupinah, nato pa smo prispevke obnovili in sintetizirali tudi na power pointu. Zaključke so predstavili tudi v javnosti. Smisel ni bil le spoznavanje zgodovine, pač pa ustvarjanje zavesti o lastnih koreninah. Zdaj so učenci že dovolj veliki, da razumejo, zakaj se v Na-diških dolinah govori tudi "po našim"« je povedala profesorica Vesna Jagodic, ki je spremljala špetrske šolarje. Učence in mentorico je pohvalila članica žirije Anna Di Gianantonio, ki je povedala, da je nagrada Sema za otroke zgledna pobuda. »Nagrada je spodbuda za uvajanje učinkovitejših načinov poučevanja zgodovine. Učenci se učijo neposredno iz virov in spoznavajo različna stališča. Posebno lepo pa se mi zdi, da je žirija soglasno dodelila prvo nagrado dvojezični šoli: to je simbol utrjevanja sožitja na našem območju,« je dodala Di Gia-nantoniova.
Tudi včerajšnji, drugi dan festivala je postregel s številnimi dogodki, ki so v ljudski vrt in na druga prizorišča privabili množice obiskovalcev in pozornih poslušalcev, med katerimi so izstopali mladi obrazi. Težko je oceniti, koliko ljudi je prisluhnilo razpravam na najrazličnejše teme; glede na to, da ni šlo za rock koncerte, temveč za kulturna srečanja na visoki ravni, pa lahko trdimo, da je tudi letošnja izvedba festivala èStoria zadela v polno. Med drugim je slišati, da so nekateri višješolski dijaki, ki jih profesorji med urami pouka niso pospremili na festival, celo »špricali«, da bi se lahko udeležili tega ali onega dogodka. Res škoda bi bilo, ko bi šole ne izkoristile teh priložnosti za izpopolnjevanje znanja.
Med najbolj obiskanimi je bilo včerajšnje srečanje med bivšim slovenskim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom, italijanskim politikom Giannijem De Michelisom in zgodovinarjem Francom Cardinijem, ki so predstavili različne poglede na Evropo. Cardini je najprej spregovoril o etimologiji besed »domovi-
Nagrajevanje dijakov špetrske dvojezične šole (zgoraj), De Michelis in Rupel
med včerajšnjim soočanjem (levo)
bumbaca
ESTORIA - Današnji program
Von Staufenberg o operaciji Valkira
Danes tudi Košuta, Griesser-Pečarjeva, Pahor in Morris
Franz Ludwig Schenk Graf von Stauffenberg, Benny Morris in Boris Pahor. S temi in drugimi znanimi osebnostmi se bo danes zaključil zgodovinski festival eStoria, ki je v prejšnjih dneh privabil v Gorico veliko množico ljubiteljev zgodovine in kulturnih dogodkov nasploh. Zadnji festivalski dan se bo začel ob 9. uri v Herodotovem šotoru v ljudskem vrtu, kjer bodo Corrado Belci, Piero Delbello, Anita Forlani, Egidio Ivetic, Roberto Spazzali in Lucio Toth predavali o istrskih ezulih. Pol ure kasneje se bo v šotoru Apih začelo srečanje Silvo Bon in Dariom Mattiussijem, ki se bosta z novinarko Eriko Jaz-bar pogovarjala o Enricu Paolu Salemu, fašistu, ki so ga rasni zakoni potisnili ob rob družbe. Ob 10.30 bo v Apihovem šotoru srečanje o ustanovitvi rdečega križa, ob isti uri pa se bo v šotoru Herodot začelo srečanje z naslovom »Io credo che ci siano due patrie«, v okviru katerega bodo o domovini in državljanstvu v rimskem cesarstvu predavali Gino Bandelli, Jean-Michel David in Andrea Giardina. Gian Enrico Rusconi bo ob 11.30 v šotoru Apih spregovoril o padcu berlinskega zidu, pol ure kasneje pa bo v Herodotovem šotoru tekla beseda o identiteti italijanskega naroda. Sodelovali bodo Christopher Duggan, Ernesto Galli della Loggia in Paolo Peluffo. Ob 15. uri bo v šotoru Apih srečanje v spomin na Giulia Cervanija, kmalu zatem pa bo na vrsti predavanje o kulturah v Gorici z Liliano Ferrari, Miranom Košuto in Sergiom Tavanom. Ob 15.30 bodo Mario Botta, Franco Buzzi in Vittorio Vidotto v Herodotovem šotoru razpravljali o Av-guštinovem pogledu na državljanstvo, ob 16. uri pa bo v šotoru Apih srečanje o avstro-ogrskem prestolonasledniku Rudolfu. Ob 17. uri bo v šotoru Herodot na sporedu predavanje o Hitlerjevih skrivnostih z Anno Mario Sigmund in Giorgiom Gallijem, ob isti uri pa bo v šotoru Apih predavanje o odnosu med Cerkvijo in spolnostjo, o katerem bosta spregovorila Marco Politi in Lucetta Scaraffia. Ob 18. uri bo v šotoru Herodot na vrsti eden izmed najzanimivejših dogodkov letošnje izvedbe festivala eStoria, srečanje z Ludwigom von Stauf-fenbergom, ki se bo s Stefanom Mensuratijem pogovarjal o atentatu na Hitlerja - Operaciji Valkira -, pri katerem je sodeloval tudi njegov oče. Istočasno bo v bližnjem šotoru v ljudskem vrtu potekala razprava o Sloveniji, razdvojeni domovini, pri kateri bodo sodelovali tržaški pisatelj Boris Pahor ter zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Roberto Spazzali. O simbolnosti hrane bo govor ob 19. uri v knjigarni LEG, ob 21. uri pa se bo v deželnem avditoriju začelo zadnje srečanje letošnjega festivala. Manuela Dviri Vitali Norsa, Nemer Ham-mad, Benny Morris in Ruba Salih bodo predstavili svoje poglede na temo »Eno ozemlje za dve domovini«.
na« in »nacija« ter o načinu, s katerim so jih velesile v zgodovini izkoriščale za onesposa-bljanje nadnacionalnih organizacij, Rupel pa je izrazil prepričanje v potrebo po večji integraciji EU: »EU niso ZDA. Nacije in nacionalizmi bodo vedno prisotni. Integracija pa je potrebna, če želimo odigrati vlogo v svetu. Cardini je izrazil skepso glede napredovanja v zgodovini, jaz pa mislim, da smo nekaj napredka v teh desetletjih le videli. Pomislimo na primer na padec meja in vstop Slovenije v EU,« je de-
jal Rupel in izrazil tudi prepričanje, da je za gradnjo Evrope nujno potrebna identifikacija z evropejstvom. De Michelis je ocenil, da mora Evropa pohiteti z integracijo, ki je alternativa konfliktu, in mora to narediti v roku dveh let. Pristavil je še, da bi bilo treba graditi EU na principu »Civis romanus sum«, na skupnem sistemu pravil in kompromisih. Cardini pa je hudomušno pripomnil, da ne ve, s katerim pojmom bi bilo potrebno nadomestiti besedo »romanus«. Govor je bil tudi o osamosvojitvi Slo-
venije, pri čemer sta Rupel in De Michelis različno tolmačila vsebino helsinškega sporazuma glede pravice po samoodločbi in glede nedotakljivosti meje suverenih držav.
O Evropi je tekla beseda tudi na srečanju, ki sta se ga udeležila direktor revije Limes Lucio Caracciolo in občinski odbornik Antonio Devetag. Napovedala sta predlog o ustanovitvi mednarodnega observatorija za novo Evropo in njene perspektive, ki naj dobi sedež v Gorici, predvidoma v novem konferenčnem
centru v ulici Alviano. Med protagonisti festivala je bil tudi John Schindler, raziskovalec zgodovine in nekdanji tajni agent ZDA, ki so ga včeraj spremljali agenti kvesture v civilu. Vredna poudarka je njegova trditev, da so bili temelji terorizma, ki je dosegel vrhunec 11. septembra 2001 v New Yorku, nastavljeni med vojno v Bosni. Osama Bin Laden je med letoma 1993 in 1994 večkrat obiskal Sarajevo ter opazoval bojevnike iz vrst mužahedinov, je izjavil Schindler. (Ale)
Doberdo g Savogna Doberdob ¡n Sovodnje
GORICA - CISI
Zrušil se je strop
Enajst varovancev brez sobe
Na tri postelje v sobi goriškega centra za prizadete osebe CISI se je včeraj naenkrat zrušil spuščeni strop. Varovancev centra k sreči tedaj ni bilo v spalni sobi, saj so jim postregli kosilo na vrtu, in jih dogodek zato ni razburil. Zaradi padca mavčnih plošč in ometa so gasilci prepovedali uporabo sobe, isti ukrep so uvedli še za sosednje sobe, kjer so na spuščenem stropu opazili znake popuščanja. Za enajst varovancev, ki so ostali brez spalne sobe, so uredili prostor v drugi hali poslopja v ulici Vittorio Veneto v Gorici, kjer ima CISI sedež in kjer trenutno skrbijo za 25 oseb, starih od 30 do 60 let.
Strop se je včeraj zrušil okrog poldne v eni izmed sob v hali, ki so jo prenovili v 90. letih in kjer so spuščeni strop montirali na že obstoječi strop; očitno je bila obnova opravljena pomanjkljivo. Že danes so si kraj ogledali tehniki goriške pokrajine, ki je lastnica stavbe; spet se bodo vrnili jutri, ko naj bi se specializirano podjetje lotilo popravila stropa.
AVČE - Črpalna hidroelektrarna
Namestili drugi del motor-generatorja
V Soških elektrarnah Nova Gorica končujejo z najbolj zahtevnimi deli gradnje črpalne hidroelektrarne Avče. V strojnični jašek 80 metrov globoko pod zemljo ob strugi Soče so namestili drugi del motor-generatorja, torej rotor, ki tehta 250 ton. Črpalna elektrarna bo začela z zagonskimi in funkcionalnimi preizkusi v začetku julija. Ko bo cena elektrike nizka, bodo črpali vodo iz jezera Ajba v gornje jezero na 600 metrov visok Kanalski vrh, kjer je veliko akumulacijsko jezero. Ko bo poraba elektrike visoka, pa bodo vodo spet spuščali v dolino in proizvajali elektriko takrat, ko jo Slovenci najbolj potrebujejo. Tako bo elektroenergetski sistem, ki je podrejen ritmu gospodarstva in prebivalstva, uspešneje zapolnil potrebe konic, ko je poraba elektrike večja.
Letno bo črpalna hidroelektrarne Avče proizvedla 426 GWh, kar je primerljivo z letno porabo tako za industrijske, javne kot zasebne odjemalce manjšega mesta.
Nameščanje rotorja
seng
ZADRUŽNA BANKA DOBERDOB IN SOVODNJE
Sklicuje redni in izredni občni zbor članov, ki bo v drugem sklicanju v petek, 29. maja 2009 ob 18.00 uri v Kulturnem
Domu v Gorici, ul. I. Brass št. 20, s sledečim dnevnim redom:
Redni občni zbor
1)	Poročila upravnega sveta in nadzornega odbora, diskusija ter odobritev bilance za poslovno leto 2008 in namemba čistega dobička;
2)	Odobritev sistema za nagrajevanje upraviteljev ter sodelavcev, ki niso v rednem podrejenem delovnem razmerju;
3)	Dopolnilo k pravilniku za občne zbore in volitve zaradi uskladitve določilom Banke d'Italia iz dne 4. marca 2008 z ozirom na omejitve pri sprejemanju zadolžitev s strani upraviteljev;
4)	Volitve v upravni svet, po predhodni določitvi števila članov slednjega.
Izredni obcčni zbor
1)	Sprememba členov 7, 25, 30, 32, 35, 40, 41, 42, 43, 46 in 47 statuta banke;
2)	Pooblastilo predsedniku ali namestniku, da odobri manjše spremembe statuta po preverbi Banke d'Italia v smislu člena št. 56 z.o. št. 385/93;
ZA UPRAVNI SVET: Predsednik Dario Peric
12
Nedelja, 24. maja 2009
NEDELJSKE TEME	/
č V
NOVA GORICA - Akcija turističnih društev Ogledalo mojega okolja
Urejenost okolja bo prvič ocenjevala tudi Gorica
Za naziv »najlepše urejeni«se potegujejo vrtci, šole, turistična društva, trgovine in sakralni objekti
NOVA GORICA - Zasedla prvo in drugo mesto na končni lestvici
Bodeča neža in Kraški cvet zlata na regijskem tekmovanju
V	letos 23. turistično ocenjevalno akcijo Ogledalo mojega okolja se turističnim društvom iz Nove Gorice, Solkana in občine Šempeter-Vrtojba prvič pridružuje tudi Gorica. Kot pravi koordinator akcije Raj-mund Kolenc, so se na sodelovanje v Gorici odzvali s pomislekom zaradi dvojezi-čnosti, zato so se odločili, da bodo letos le opazovalci. »Mi jih bomo obveščali o aktivnostih, oni pa bodo te aktivnosti spremljali in se ob koncu opredelili, kako bi sodelovali v prihodnjem letu,« pravi Kolenc in dodaja: »Akcija ima po vseh teh letih svoj pozitiven vpliv, nisem skromen, če rečem, da so se občani z njo poistovetili in tudi letos svojo pozornost posvečajo lepemu okolju in urejanju bivalnega in delovnega okolja.«
V	Turistično ocenjevalni akciji Ogledalo mojega okolja si bo sedem komisij, ki so letos že bile imenovane, ogledalo vse s turizmom povezane objekte od Svete Gore do Vrtojbe, za naziv »najlepše urejeni« pa se prijavljeni potegujejo v kar dvanajstih kategorijah, od vrtcev, šol, turističnih društev, poslovnih prostorov, trgovin do sakralnih objektov. Glavni kriteriji, po katerih bodo komisije ocenjevale, so tako zunanja ureditev, urejenost, dostopnost in čistoča dostopnih poti, pločnikov, stez, videz usmerjevalnih in opozorilnih tabel, obvestil, urnikov, cenikov, posebna pozornost bo namenjena gredicam cvetlic, s poudarkom na nasajenost vrtnic, pod budnim očesom komisij pa bo tudi urejenost osebja, njihove delovne obleke ter tradicionalnost, izvirnost in prijaznost gostinskih lokalov.
Vabila za sodelovanje v akciji so romala na kar 400 naslovov, komisije pa si bodo urejenost prijavljenih objektov in njihove okolice prvič ogledale konec maja in prve dni julija. Drugi ogled bo sledil septembra in oktobra, zaključna slovesnost s podelitvijo priznanj in nagrad pa bo v decembru. (tb)
DEMOKRATI - Shod
Mladi ciljajo na Evropo
Napovedan tudi Piero Fassino
Mladi Forum Socialnih demokratov in Mladi demokrati iz dežele FJK bodo skupaj priredili dvodnevni shod v Gorici in Novi Gorici, zato da bodo svoje ideje in vizije o Evropi vcepili v programe kandidatov na evropskih volitvah. Za to priložnost bosta na Goriško prišli kandidatinji za evropski parlament Mojca Kleva (na listi SD) in Debora Serracchiani (na listi DS). »Obe sta mladi in zato tudi jamstvo, da bosta v Evropo ponesli svojo svežino,« je na včerajšnji predstavitvi pobude poudaril Bruno Zvech, deželni tajnik DS, in izrazil željo, da bo mladim v mednarodni politiki uspelo to, kar njegova generacija ni uresničila. Pri pobudi je angažirana tudi slovenska komponenta DS, ki so jo včeraj zastopali deželni koordinator Štefan Čok in tržaški pokrajinski koordinator Matej Iscra, medtem ko bo nedeljsko okroglo mizo z udeležbo Piera Fassina vodil David Peterin, koordinator Slovencev v DS na Goriškem.
Dvodnevni shod se bo začel v soboto, ko bo ob 14. uri v dvorani novogoriškega mestnega sveta mednarodna konferenca, na kateri bodo med drugim sodelovali Petrou-la Nteledimou, predsednica Evropske socialdemokratske mladine, ter kandidatinji Mojca Kleva in Debora Serracchiani. Organizirali bodo tudi delavnici na temo okoljskih in energetskih ter socialnih izzivov Evrope. V nedeljo bo drugi sklop delavnic v goriškem Kulturnem domu, in sicer na temo evropske politične družine in zunanje-političnih smernic Slovenije in Italije. Sledila bosta ob 14.30 sprehod udeležencev do trga Evrope - Transalpine in ob 15.30 zaključna okrogla miza na temo: Ideje o Evropi - Razmišljajmo skupaj! Ob Fassinu bodo sodelovali Fausto Raciti, generalni tajnik Mladih demokratov, Patrick Vlačič, podpredsednik SD in slovenski minister za promet, kandidatinji Mojca Kleva in Debora Serracchiani ter Marko Baruca, predsednik Mladega Foruma SD. Zagotovljeno bo prevajanje.
Dekleta vrhovske Bodeče Neže z zborovodkinjo Matejo Černic na novogoriškem tekmovanju
foto t.b.
Dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha pod vodstvom Mateje Černic je v petek zmagala na 4. regijskem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov v Kulturnem domu v Novi Gorici. Za svoj nastop je prejela 91 točk. Z drugim mestom na tekmovanju in prvim mestom med otroškimi pevskimi zbori se je odlično odrezal tudi zbor Kraški cvet iz Trebč pod vodstvom s. Karmen Koren; komisija je njihov nastop ocenila z 90,33 točkami.
Oba zamejska zbora, ki sta se tekmovanja udeležila, sta torej dosegla izreden uspeh. Od štirinajstih nastopajočih sestavov sta bila namreč edina dva, ki sta presegla mejo 90 točk in si tako priborila zlato priznanje s pohvalo. Zbora sta zasedla absolutno
DOBERDOB - Predstavili so se kandidati Občinske enotnosti
Za odgovorno upravo
Županski kandidat Paolo Vizintin navedel dosežke in zagotovil še nadaljnjo prvenstveno skrb za teritorij
Na sedežu društva Jezero v Doberdobu so predstavili kandidatno listo Občinske enotnosti, ki na junijskih volitvah nastopa kot zavezništvo Združene levice in Demokratske stranke (DS). Nosilec liste je dosedanji župan Paolo Vi-zintin, ki ponovno kandidira.
V imenu Združene levice je najprej spregovoril Mario Lavrenčič, ki je poudaril, da se ekipa kandidatov kot hiša dveh strank prepoznava v istih idealih in vrednotah levice. Za njim je tajnik do-berdobske sekcije DS Andrej Gergolet povedal, da je sestava liste rezultat preko enega leta priprav. V geslu Moč odgovornosti je strnjeno bistvo liste, ki je trdno prepričana v to dragoceno upra-viteljsko lastnost. Posebej je podčrtal načelo laičnosti, ki bodo vodilo izvoljenih.
Županski kandidat Paolo Vizintin je številnim zbranim predstavil dosežke svoje uprave, ki je vedno delovala odgovorno in ki v volilni kampanji noče obljubljati nebes, temveč ostajati trdno povezana z realnostjo. Dokaz za dobro delo so dvojezične izkaznice, popravilo vrtca, tlakovanje nekaterih ulic, ureditev občinskega parka, zgraditev telovadnice in prepoved vožnje težkih tovornjakov skozi Dol, je navedel in dodal, da njegova uprava pušča v dediščino kar 8 milijonov evrov za javna dela. Vizintin je nato predstavil program svoje liste: posebno pozornost bodo posvečali uveljavljanju norm za vidno dvojezičnost, zaščiti kraškega teritorija, smotrnemu prostorskemu načrtovanju, iskanju alternativnih rešitev pri načrtovanju petega koridorja,
Županski kandidat Paolo Vizintin s kandidati za občinski svet in političnimi predstavniki na sedežu društva Jezero
foto k. ferletč
predvsem pa bodo prisluhnili potrebam vseh vaških društev.
Prisotne so pozdravili pokrajinski tajnik DS Omar Greco, pokrajinski tajnik SKP Alessandro Saullo in koordinator Slovencev v DS David Peterin. Voščila sta izrazila tudi predstavnika ostalih dveh kandidatnih list v občini, ki sta z zadovoljstvom ugotavljala, da volilna kampanja v Doberdobu doslej poteka v medsebojnem spoštovanju. Sledila je predstavitev posameznih kandidatov, ki jo je vodila Luisa Gergolet. Poleg nje so v listi za občinski svet še Giorgio (Igor) Cernetti, Alessandra Del Bene, Adrijana Ferfolja, Andrej Ferfolja, Silvan Ferfolja, Antonio (Zvonko) Frandolic, Nataša Frandolic, Daniel Jarc, Michele Narduz-zi, Jordan Radetič in Fabio Vizintin.
olitve
2009
prvo in drugo mesto na končni lestvici tekmovanja, ob tem pa sta prejela še celo vrsto posebnih priznanj. Bodeča neža je bila nagrajena kot zbor z najvišjim številom točk na tekmovanju, vrhov-ska dekleta so obenem prejela še priznanje za najboljšo izvedbo skladbe iz 20. stoletja ter za najboljšo izvedbo priredbe ljudske pesmi. Zborovodkinja Mateja Černic je bila nagrajena za najboljšo izbiro programa. Trebenski otroški zbor Kraški cvet pa je osvojil prvo mesto v kategoriji otroških zborov ter si priboril nagrado Marija Kogoja za najboljšo izvedbo sodobne slovenske skladbe. Ocenjevalno komisijo so sestavljali priznani slovenski dirigenti Ambrož Čopi, Helena Fojkar Zupančič in Andraž Hauptman.
Jutri Evropa na ves glas
Jutri bo na trgu obeh Goric potekala pobuda Evropa na ves glas, ki jo prirejajo Slovenski svet evropskega gibanja, Evropsko gibanje Italije, novogoriška in tržaška informacijska točka Evropske komisije Europe Direct, občina Nova Gorica, goriška pokrajina, občina Šempeter-Vrtojba ter TV Primorka. Dogodek bo posvečen informiranju občanov o evropskih volitvah, ob tem pa bo tudi priložnost za glasbeno zabavo. Program se bo začel ob 17. uri, kjer bodo namestili tudi stojnice z informativnim materialom. Med 18. in 19. uro bo potekala okrogla miza s kandidati za evropski parlament z obeh strani meje, ob 19.30 pa bodo podelili nagrado Evropejec leta. Ob 20. uri bo koncert, na katerem bodo nastopile skupine Les Brucalifs, Funky Morning, Fratelli Cossar, Fi-reflame crew, Lady Voice in Passocontinuo.
Lenno opozorili na Malnišče
Županski kandidat liste Skupaj za Sovodnje in stranke Slovenske skupnosti Walter De-vetak se je v torek v Vidmu srečal z deželnim odbornikom za okolje Vannijem Len-no. Predstavniku deželne vlade je orisal problematiko odlagališča posebnih odpadkov na Malnišču in zlasti opozoril na možne posledice, ki bi nastale v primeru obsežnejših poplav zaradi neposredne bližine struge reke Vipave. Taka nevarnost se je nakazala že ob zadnjih poplavah, konec marca. Strošek za odstranitev odpadkov in sanacijo prostora presega finančne zmogljivosti občine, zato so poleg s strani dežele FJK že nakazane vsote v znesku okrog 500.000 evrov, potrebni dodatni in predvsem hitri ukrepi. Med krajšim pogovorom je bil nakazan potek upravnega postopka, ki bo omogočil razrešitev vozla, ki traja že dvanajst let.
O prometu in elektrovodu
Občinska enotnost Sovodnje ob Soči je v četrtek predstavila kandidate in orisala programske smernice občanom iz osrednjega dela Sovodenj, srečanje pa je potekalo pri Tomsičevih v Klancu. Županska kandidati-nja Alenka Florenin je prvi del posvetila vsem odprtim vprašanjem, saj je prav, da so udeleženci shodov seznanjeni s celotno problematiko. Pozornost se je nato osredotočila na Sovodnje, v prvi vrsti na varnost na cesti. Prvomajska ulica je namreč kot nalašč za voznike, ki ljubijo hitrost, zato bo treba poiskati primerne instrumente za upočasnitev prometa in spoštovanje omejitev. Glede pločnikov se ob namestitvi optičnega kabla obeta obnova desnega dela, za drugo stran pa bo treba razmisliti o drugačni ureditvi. Zelo jasno pa se je Floreninova izrekla glede elektrovoda, ki ne bo speljan po Sovodnjah, ker bo, tudi na osnovi svežih novic iz deželne vladne palače, sprejeta alternativna trasa, za katero se je že pred časom aktivirala občinska uprava in ki je sad intenzivnega dogovarjanja med vsemi soudeleženimi subjekti.
Shodi SSk v Doberdobu
Volilni shodi županskega kandidata Daria Bertinazzija in kandidatov na listi stranke Slovenske skupnosti v občini Doberdob bodo 26. maja ob 20.30 v večnamenskem centru Kremenjak v Jamljah, 27. maja ob 20.30 v gostilni Kapriol v Ferletičih (Dolu), 28. maja ob 20.30 pa še v gostilni Da Milio v De-vetakih (Dol). SSk poziva občane, naj se udeležijo srečanj, na katerih bodo kandidati izpostavili svoje poglede glede upravljanja ob-
Walter Devetak na Peči
Walter Devetak, županski kandidat liste Skupaj za Sovodnje in stranke Slovenske skupnosti, se bo v torek, 26. maja, ob 20.30 srečal s somišljeniki in domačini v športnem centru na Peči, 28. maja bo podobno srečanje v Sovodnjah, 3. junija na Vrhu in 5. junija zaključna družabnost, ob koncu volilne kampanje, v gostilni pri Francetu v So-vodnjah.
Lista LDS v Novi Gorici
Na Bevkovem trgu v Novi Gorici se bo jutri ob 16.30 predstavila kandidatna lista LDS za volitve v evropski parlament. Po obisku Obale in Goriških Brd se bosta tako v mestu vrtnic zagotovo mudila Borut Cink in Mirjam Muženič, predstavitve pa se bo udeležil tudi nosilec liste Jelko Kacin.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 24. maja 2009
13
ŠTANDREŽ - Vokalno skupino čaka vrhunec uspešne pevske sezone
Sraka odhaja prepevat v Umbrijo
S partizanskimi napevi bodo nastopili pred obeležji, ki so posvečena padlim v drugi svetovni vojni - Spremljala jih bo Vilma Braini
GORICA - Ubik
Kako gleda Dimitrij Volčič na Evropo
V pričakovanju na junijske evropske volitve bo o tegobah Evrope in njenih perspektivah govoril Dimitrij Volčič, ki EU pozna do mozga, saj je bil evroposlanec, a se je s političnimi dogodki, ki so kovali Evropo, ukvarjal še pred tem vsaj trideset let kot novinar italijanske mreže RAI in dopisnik iz Prahe, z Dunaja, iz Bonna in Moskve. Zaradi dolgoletne izkušnje v »prvi liniji« in v neposrednem stiku s protagonisti na šahovnici svetovne politike je danes med najboljšimi poznavalci vzhodne Evrope, kar izhaja tudi iz njegovih zadnjih knjig, »Il piccolo zar« in »1968. L'autunno di Praga«; v le-tej se osebni spomini zgledno spajajo z zgodovinsko rekonstrukcijo, ki postavlja današnjemu času vprašanje, ali je mogoč kapitalizmu alternativni socialni in družbeni sistem. Z Volčičem se bo pogovarjal novinar Igor Devetak, javno srečanje pa bo v torek, 26. maja, ob 18. uri v knjigarni Ubik na Verdijevem korzu 119 v Gorici.
Pevska sezona vokalne skupine Sraka, ki deluje v okviru kulturnega društva Oton Župančič iz Štandreža, se nagiba h koncu. Tudi letos je skupina pod vodstvom Bogdana Kralja opravila celo vrsto nastopov, od tistih, ki sodijo v običajno delovanje vsake pevske skupine, kot je na primer nastop na reviji Primorska poje in ob kulturnih prireditvah, pa vse do manj običajnih. Tako je vokalna skupina Sraka 18. aprila na povabilo fotokluba Lo scambio nastopila v občinski palači v Krminu ob predstavitvi knjige z naslovom »25 anni insieme«. Dne 8. maja je sledil nastop v Gradišču, v dvorani občinskega sveta, ob odprtju razstave o mitih Evrope, ki so jo priredili ob evropskem letu ustvarjalnosti.
Vrhunec bo pevska sezona dosegla ob koncu maja in v prvih dneh junija. Vokalna skupina Sraka se namreč ob sodelovanju kulturnega društva Župančič in sekcije VZPI-ANPI iz Štandreža od-
Člani vokalne skupine Sraka
pravlja na štiridnevno gostovanje v Umbrijo. V spremstvu sekcije VZPI-ANPI iz Spoleta se bo skupaj z ostalimi udeleženci izleta odpravila na ogled nekaterih obeležij v krajih Val Nerina in Ca-steluccio, ki so posvečena padlim v drugi svetovni vojni. Ob vsakem obeležju bodo pevci zapeli nekaj partizanskih pesmi; ob spomeniku v kraju, imenovanem La Rocca, bo prisotne nagovorila predsednica štandreške sekcije VZPI-ANPI, Vilma Braini. V nedeljo, 31. maja, v kraju Arrone v bližini Spoleta bo imela skupina Sraka tudi samostojen celovečerni koncert ob udeležbi tamkajšnjega župana. Tako bo v Umbrijo ponesla lepo slovensko pesem.
Po vrnitvi iz Umbrije se bo nadvse uspešna sezona vokalne skupine Sraka zaključila 20. junija, ko bo na povabilo mešanega zbora G. Schiff nastopila na zborovski reviji »In scolte dal Judri« v kraju Chiopris. (dam)
ŠTEVERJAN - Briški grič
Prvomajsko slavje z državnim odmevom
Ob koncu minulega tedna so se na sedežu Briškega griča srečali člani in prijatelji društva na družabnosti, ki jo vsako leto prirejajo ob zaključku prvomajskega slavja. »To je priložnost, da se zahvalimo vsem, ki sodelujejo in nam pomagajo pri organizaciji dogodka,« je prisotne nagovorila članica odbora Maja Humar, ki je izrazila zadovoljstvo nad uspehom praznika in izpostavila pozornost tudi italijanskih medijev za števerjansko slavje. V številki 19 tednika Espresso, ki je izšel 14. maja, je bil namreč objavljen članek o Debori Serracchiani, ki se je udeležila prvomajskega slavja v Šte-
verjanu. »Reportaža omenja naš praznik in prinaša tudi fotografijo z dogajanja na Bukovju,« je dodala Hu-marjeva. »Za našo skupnost je to pomemben uspeh,« so komentirali člani društvenega odbora. Ugotavljali so tudi, da je bil koncert Kočani Orkestra zelo posrečena izbira, »za uspeh dogodka pa se zahvaljujemo Kulturnemu domu iz Gorice, ki je priskočil na pomoč pri organizaciji koncerta, ter sponzorjem in donatorjem za izkazano podporo in zaupanje,« je svoj poseg zaključila Humarjeva in skupaj s člani nazdravila na še nadaljnje uspehe števerjanskega društva.
Pet generacij v števerjanski družini
Male Asie Lo Presti, ki se je v goriški bolnišnici rodila 3. februarja letos, ne zibajo le mamica Elisa Gabriele (letnik 1988) in babica Oriella Korecic (1962), pač pa še prababica Laura Dose (1942) in praprababica Alma Kresevec (1922). Tri mesece in pol »stara« Asia namreč zastopa peto generacijo pripadnic iste števerjanske družine, ki so se ponosno nastavile fotografu. Med Asio in praprababico Almo je kar 87 let razlike.
SDAG s 96.000 evri izgube
Družba za upravljanje goriškega tovornega postajališča SDAG je lani imela 96.000 evrov izgube. Podatek je potrdil odbor delničarjev, ki je odobril lanski obračun družbe. Dobiček je znašal 2.800.000 evrov, kar pomeni preko 4 odstotke manj kot v letu 2007.
Vrača se Ivo Pogorelic
Po štirih letih se slavni pianist Ivo Pogorelic vrača na veliki oder novogoriškega Kulturnega doma. Na tokratnem ekskluzivnem recitalu, ki ga Kulturni dom Nova Gorica prireja s Kulturnim domom iz Gorice, se bo Pogorelic predstavil z deli skladateljev, ki so bili tudi sami izjemni pianisti, in sicer s skladbami Chopina, Liszta, Ravela in Sibeliusa. Cena vstopnice je 50 evrov; do petka je bilo prodanih preko 200 vstopnic, rezerviranih pa še okrog 50. Svetovno znanega pianista bo jutri ob 13. uri sprejel tudi novo-goriški župan Mirko Brulc. (tb)
Danes romanje dveh škofij
Na Sveti Gori bo danes ob 16. uri maša ob že 21. srečanju koprske škofije in goriške nadškofije. Letošnje srečanje je zaznamovano s 470-letnico prikazovanja Marije Urški Ferligoj na Sveti Gori. Mašo na vsakoletnih srečanjih izmenično vodita goriški nadškof in koprski škof, tako bo letos mašo vodil koprski škof Metod Pirih ob so-maševanju goriškega nadškofa Dina De Antonia in duhovnikov iz obeh škofij. Bogoslužje bo v slovenskem, italijanskem in furlanskem jeziku, evharistična molitev pa v latinščini. (tb)
Mali nogomet v Štandrežu
Kulturno društvo Oton Župančič iz Štandreža prireja od 8. do 13. junija ženski in moški turnir v malem nogometu na plošči doma Andreja Budala v Štandrežu. Petčlanske ekipe (štiri igralci, od katerih je samo eden lahko vpisan v nogometno zvezo, ter vratar) naj se čimprej prijavijo na tel. 3405307289. V soboto, 13. junija, bo med finalnimi tekmami nastop plesne skupine Oton Župančič, ob zaključku pa koncert skupine Best Company.
Jazz&Wine of Peace Collio
Danes ob 12. uri bo v cerkvi na Krminski gori zadnji koncert v okviru festivala Jazz&Wi-ne of Peace Collio. Igrala bo skupina Clo-beda's; vstop bo rost.
Praznik kraljevske vrtnine
Turistično športno društvo Orehovlje in tamkajšnji balinarski klub vabita danes ob 17. uri na tradicionalni praznik špargljev. V Športnem parku Java bodo domače gospodinje poskrbele za tipične domače jedi iz špargljev, za zabavo bo poskrbela skupina Malibu. (tb)
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TAVASANI, korzo Italia 10, tel. 0481531576.
DEŽURNA LEKARNA V MOŠU
MORETTI, ul. Olivers 70, tel. 048180270.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338.
DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCA-NU
SAN PIETRO E PAOLO, ul. Trieste 31, tel. 0481-481252.
Kam po bencin ^
Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke:
GORICA
ESSO - Ul. Aquileia 40 ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ
SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN
OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE
SHELL- Drev. Trieste 50/a RONKE
AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN
AGIP- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN
AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS
AGIP- Ul. Aquileia 34
V	GORICI DANES
KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.30 -21.15 »Angeli e demoni«. Dvorana 2: 16.00 - 18.00 - 20.00 -22.00 »Una notte al museo 2: La fu-ga«.
Dvorana 3: 15.20 - 17.30 - 19.50 -22.05 »Vincere«.
V	GORICI JUTRI
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30
»Angeli e demoni«.
Dvorana 2: 20.00 - 22.00 »Una notte
al museo 2: La Fuga«.
Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Ki-
nemax d'Autore«: »Tutta colpa di
Giuda«.
V	TRŽIČU DANES
KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.40 -22.10 »Angeli e demoni«. Dvorana 2: 18.00 - 20.30 »Angeli e demoni«.
Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.00 -22.00 »Una notte al museo 2: La fu-ga«.
Dvorana 4: 15.15 - 17.40 - 19.50 -22.10 »Vincere«.
Dvorana 5: 15.30 - 17.30 »Earth - La nostra Terra«; 20.00 - 22.10 »17 Again - Ritorno al liceo«. V TRŽIČU JUTRI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Angeli e demoni«. Dvorana 2: 18.30 - 21.15 »Angeli e demoni«.
Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Una notte al museo 2: La fuga«. Dvorana 4: 17.40 - 19.50 - 22.10 »Vin-cere«.
Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Ki-nemax dAutore«: »Katyn«.
S Mali oglasi
PRODAM hišo z dvoriščem, vrtom in garažo v Podgori; tel. 320-1817913.
S Poslovni oglasi
SOCIALNA ZADRUGA IŠČE
vzgojitelje z učiteljskim ali enakovrednim naslovom ali univerzitetno diplomo in izkušnjami na vzgojnem področju za vzgojne servise. Območje goriška pokrajina. Dobro znanje slovenskega jezika. Poslati curriculum v italijanščini na fax 040-232444.
[H Osmice
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ
22. 23. 24. 30. 31 MAJA 2009
V ŠTANDREŽU _
PRAZNIK ŠPARGLJEV
Nedelia. 24. maia
ob 14. uri uri
Prvi mladinski SLALOM BIKE Štandreški otroški župnijski zbor in Tamburaška skupina iz Biji PLES z ansamblom HRAM
PLES z ansamblom SOUVENIR
Nagrajevanje ex-tempore Zborovski nastop župnijskega mešanega pevskega zbora Šempeter Dramska skupina PD Štandrež s komedijo »Duško se joče« PLES z ansamblom HRAM
Na voljo odlični šparglji, domača jedača in pijača BOGAT SREČELOV
V ŽUPNIJSKEM PARKU MED LIPAMI
to ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268.
Pogrebi
Prispevki
V DOBERDOBU pri Cirili imajo odpr-
Namesto cvetja na grob Marije Petejan darujeta Marija in Reni z družinama 100 evrov za AKŠD Vipava.
Ob 4. obletnici smrti Ludvika Cotiča daruje žena Cilka Černic 25 evrov za CRO v Avianu in 25 evrov za sekcijo krvodajalcev iz Sovodenj.
JUTRI V GORICI: 9.00, Marta Vodopi-vec por. Stolfa na glavnem pokopališču.
JUTRI V GRADIŠČU: 10.00, Elsa Maria Bressan vd. Gazulli (iz goriške splošne bolnišnice) v stolnici in na pokopališču.
JUTRI V MEDEI: 14.30, Stefano Gallas (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
14
Nedelja, 24. maja 2009
NEDELJSKE TEME
/
KOROŠKA - Na petkovi slovesnosti v Čepičah
TA TEDEN
SKS bivšemu komandantu koroške Zkjm^ policije podelil Kugyjevo nagrado Glasbene
Brigadir Wilibald Liberda je nagrado dobil za krepitev sožitja in čezmejno sodelovanje
CELOVEC - Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS) je v petek zvečer na posebni slovesnosti v Čepičah v občini Globasnica podelila letošnjo Kugyjevo nagrado nekdanjemu deželnemu komandantu koroške žandarme-rije (danes policije), brigadirju Willibaldu Liberdi. Nagrado je prejel za zasluge na področju čezmejnega sodelovanja in krepitve sožitja na Koroškem, podelitve pa so se udeležili številni ugledni gosti iz vrst manjšine kot tudi večinskega naroda.
Predsednik SKS Bernard Sadovnik je ob podelitvi nagrade poudaril, da se je Liberda še posebno zavzemal za ohranitev policijskih postaj na dvojezičnem ozemlju Koroške in za pridobivanje jezikovne kompetence policistov. Tako je npr. omogočal SKS-ju izvedbo poskusnega tečaja slovenščine, na katerega se je prijavilo kar 116 policistov. Podprl je tudi pogodbo med SKS in notranjim ministrstvom za izvedbo in financiranje jezikovnih tečajev. Na področju čezmejnega sodelovanja pa je podpiral in omogočil srečanja in skupne projekte v prid varnosti na čezmejnem področju Avstrije, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. Posebne zasluge ima tudi za ustanovitev trilateralnega kontaktnega biroja na Vratah na tromeji na Koroškem.
Nagrada je poimenovana po znanem večjezičnem in multikulturnem alpinistu in avtorju knjig s področja gorstva Juliusu Kugyju (1858 - 1944), čigar korenine segajo na tri področja alpsko-jadranskega prostora: v spodnjo Ziljsko dolino pri Pečah, v Gorico in Trst ter na področje Julijcev v današnji Sloveniji. Ideja Kugyjeve nagrade sloni na zamisli o alpsko-jadranskem zbliževanju v trikotniku Koroška - Slovenija - Furlanija-Julijska krajina in na želji po znanju štirih jezikov tega prostora (slovenščine, nemščine, italijanščine in furlanščine) ter na spoznavanju kultur na stičišču treh evropskih jezikovnih družin.
Ivan Lukan
Od leve bivši slovenski notranji minister Ivan Bizjak, nagrajenec Liberda in Sadovnik
matice
TRST - Na sedežih Glasbene matice v Trstu, Gorici in Špetru so bile v teh dneh avdicije za sodelovanje na zaključnih akademijah, na katerih bo ustanova kot vsako leto ovrednotila učence, ki so se še posebej izkazali s svojim talentom in prizadevnim študijem. Tudi letos bodo nekatere revije tematskega značaja, druge pa bodo prikazale raznoliko šolsko ponudbo z nastopom učencev iz različnih oddelkov. Zaradi številčnosti klavirskega oddelka je bil petkov otvoritveni večer v Trstu tudi letos posvečen izključno pianistom vseh starosti. V istem okviru se bodo odvijale tudi ostale tržaške akademije s solisti in komornimi skupinami iz raznih oddelkov, ki bodo jutri in v četrtek, 28. maja ob 20.30 v baziliki sv. Silvestra. Zadnji večer bo priložnost za vrednotenje zaslužnih učencev, ko bo ravnatelj podelil posebna priznanja vsem, ki so se v letošnjem šolskem letu odlikovali na raznih državnih in mednarodnih tekmovanjih. V Špetru bo zaključna akademija 26.maja ob 20.uri v Slovenskem kulturnem centru, v Gorici pa 27. maja ob 19.uri v Kulturnem domu.
koroška - Po počastitvi »odvedenih«
Sima: Mit o odvedenih
CELOVEC - Četrtkova spominska proslava pri spominskem križu v Lešah v občini Prevalje v Sloveniji, na kateri sta predsednika ZSO Marjan Sturm in koroškega Heimatdiensta Josef Feldner skupno položila venec v spomin na t.i. »odvedence« in si (pred televizijskimi kamerami in fotografi) spravno segla v roke, še naprej odmeva, in to predvsem med koroškimi Slovenci. Tako je zgodovinar in tajnik Zveze slovenskih organizacij Valentin Sima v pogovoru za slovenski spored avstrijske radiotelevizije ORF opozoril, da imajo dogodki v majskih dneh 1945 seveda tudi zgodbo, ki se je zgodila pred tem, torej med vojno.
Mit, ki so ga na Koroškem širile domovinske organizacije (kot KHD in brambovci), pa tudi politične stranke, da naj bi se namreč podivjani partizani iz osebnih razlogov maščevali nad povsem nedolžnimi osebami, katerih edina pregreha naj bi bila, da so bil člani NSDAP, nikakor ne drži, je poudaril Sima. Zgodovinar je temu dodal, da je bilo med odvedenih tudi veliko število oseb, ki so bili »tudi drugače obremenjeni«. Kot je znano, je bilo med njimi veliko oseb, ki so sodelovale z nacisti in izdajale ne le partizane, temveč tudi številne koroške Slovence, ki so se aktivno borili proti Hitlerju.
Zgodovinar na celovški univerze Alpe Jadran je še dejal, da se zaveda, da imajo potomci nekdaj odvedenih oseb drugačen pogled na dogodke, ki so se zgodili maja leta 1945 in da so zaradi tega tudi travmatizirani. Zato je v vprašanju po vojni odvedenih potrebna spoštljivost do vpletenih posameznikov, zavrniti pa je treba vsakršno instrumentaliziranje v škodo slovenske narodne skupnosti, kot se je to dogajalo domala v celotnem povojnem obdobju do danes, je izpostavil Sima.
Kot smo poročali, se je četrtkove spominske prireditve v Lešah udeležilo blizu 200 oseb, med njimi veliko potomcev t.i. »odvedenih«, obenem pa tudi številne osebe, ki spadajo v (skrajno) desničarski in nemško-nacionalni tabor.
O prireditvi v Lešah so obširno poročali tudi koroški in deloma vse-avstrijski mediji, še posebej avstrijska radiotelevizija ORF, ki je na prireditev poslala celo svojega stalnega dopisnika za države bivše Jugoslavije, ne pa urednika iz 60 kilometrov od kraja pri-
nedolžnih ne drži
Valentin Sima
reditve oddaljenega deželnega studia v Celovcu. V vseh poročilih so posebej izpostavili dejstvo, da se je proslave prvič udeležil viden predstavnik slovenske manjšine na Koroškem. (I.L.)
RAZVOJ - Pri Evropskem patentnem uradu
Slovenski prijavitelji povečali število evropskih patentnih prijav
LJUBLJANA - Slovenski prijavitelji so lani pri Evropskem patentnem uradu (EPO) vložili 129 evropskih patentnih prijav, kar je za 12,2 odstotka več kot leta 2007 in predstavlja 63,7 prijave na milijon prebivalcev. S tem se je Slovenija po številu patentov na milijon prebivalcev uvrstila na 20. mesto med 34 evropskimi državami, izhaja iz letnega poročila EPO.
Po absolutnem kriteriju števila patentov pa se je Slovenija med državami uvrstila na 19. mesto v skupini držav evropskega gospodarskega območja (EU + Liechtenstein, Norveška, Islandija), kandidatk za vstop v EU (Hrvaška, Makedonija, Turčija) in Švico ter Monakom.
Istočasno pa so slovenski prijavitelji prejeli 33 evropskih patentov, kar je skoraj za enkrat več kot lani in predstavlja 16,3 patenta na milijon prebivalcev. S tem so
se po kriteriju števila prejetih patentov uvrstili na 20. mesto, po številu prejetih patentov na milijon prebivalcev pa prav tako na 20. mesto.
V primerjavi z drugimi 12 novimi članicami EU je Slovenija glede na število vloženih prijav uvrščena na drugo mesto, takoj za Poljsko (167), glede na število podeljenih patentov pa na tretje mesto, za Madžarsko (48) in Češko (44).
Glede na število prijav na milijon prebivalcev se je med temi državami znašla na tretjem mestu, za Ciprom (72,2) in Malto (65,8). Prav tako se je na tretje mesto zavihtela glede na število podeljenih patentov na milijon prebivalcev, za Malto (24,4) in Ciprom (17,7).
Nekatere druge nove članice EU imajo na milijon prebivalcev bistveno manj prijav (npr. Češka in Madžarska po 10,7, Poljska 4,4 in Slovaška 4,6) oziroma podeljenih
patentov (npr. Madžarska 4,8, Češka 4,2, Poljska 0,7 in Slovaška 1,3).
Največ patentnih prijav so lani vložili prijavitelji iz Nemčije (26.653), sledile pa so Francija (9050), Nizozemska (7289) in Švica (5972). Glede na število prijav na milijon prebivalcev je v ospredju žepni Liechtenstein (6050), sledijo pa Švica (786,5), še bolj žepni Monako (487,9), Luksemburg (456,8) in Nizozemska (444,3).
Največ patentov so prejeli prijavitelji v Nemčiji (13.498), sledile pa so Francija (4805), Švica (2420), Italija (2258), Velika Britanija (1974) in Nizozemska (1936). Po prejetih patentih na milijon prebivalcev pa je zopet v ospredju Liechtenstein (3705,2), sledijo pa Švica (318,7), Luksemburg (210,8), Švedska (172,4), Nemčija (164,2) in Finska (154,3). (STA)
bralna značka - Zaključne prireditve po Sloveniji in v zamejstvu SLOVENIJA
»Zlatim bralcem« letos v dar knjiga o Hermanu Potočniku Noordungu
LJUBLJANA - V tem času potekajo na šolah v Sloveniji in zamejstvu zaključne prireditve v okviru pobude Bralne značke. Poleg drugih knjižnih darov pa bodo učenci, ki letos zaključujejo osnovno šolanje in ki spadajo med t.i. »zlate bralce«, se pravi med tiste učence, ki so skozi vsa šolska leta brali za bralno značko, že šestič prejeli posebno knjižno darilo, izid katerega sta podprla družba Mobitel in Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije.
Letos bodo zlate bralke in bralci v dar prejeli knjigo o znamenitem slovenskem pionirju moderne raketne in vesoljske tehnike Hermanu Potočniku Noordungu, katerega 80-letnico smrti in sočasno izida njegove knjige Problem vožnje v vesolju obhajamo ravno letos: knjigo z naslovom Noordung.doc je uredil Miha Mohor, posebej za mlade bralce pa so jo pripravili Slovenci, ki delajo v današnji vesoljski industriji v Ameriki in Evropi. Gre predvsem za dr. Dušana Petrača iz ameriške vesoljske agencije Nasa in dr. Marka Bavdaža iz evropske agencije Esa, ki pišeta o izbranih odlomkih Potočnikove knjige, omenjene znanstvenike pa predstavljata dr. Sandi Sitar in Miha Mohor. V knjigi najdemo tudi intervju dr. Petrača z znamenito ameriško astronavtko slovenskega rodu Sunito Williams. Delo Noordung.doc letos, v mednarodnem letu astronomije, opozarja tudi na pomen branja znanstvenih in poljudo-znanstvenih besedil danes.
Knjiga o Hermanu Potočniku Noordungu se bo pridružila petim darilnim paketom za zlate bralce iz preteklih let in štirim slikanicam, s katerimi je Bralna značka obdarila že pet generacij najmlajših bralcev. Ob tem je Bralna značka v zadnjih petih letih izpeljala še nekaj posameznih založniških projektov, kjer so knjige dobile šolske knjižnice oz. mentorji.
Junija novi zbirateljski kovanci
LJUBLJANA - Z junijem bodo v enotah Deželne banke Slovenije na voljo zbirateljski kovanci ob 100-letnici prvega poleta z motornim letalom na Slovenskem. Gre za zbirateljski zlatnik, srebrnik in dvokovinski trievrski kovanec, so sporočili iz omenjene banke.
Zlatnik z nominalno vrednostjo 100 evrov bo na voljo za 180 evrov, srebrnik z nominalno vrednostjo 30 evrov za 40 evrov, dvokovinski trievrski kovanec pa po prodajni ceni tri evre. S 1. junijem se začne tudi prodaja zbirke evrokovancev za leto 2009, za katero bo potrebno odšteti 24 evrov. Na voljo bo 6000 zlatnikov, 8000 srebrnikov in 300.000 trie-vrskih dvokovinskih kovancev.
Interesentom so še vedno na voljo zbirateljski zlatniki in srebrniki, izdani ob 100-letnici rojstva slikarja Zorana Mušiča.
Noordungova »tridelna« vesoljska postaja
KSENOFOBIJA IN RASIZEM V ITALIJI
Tujci in kulturna raznolikost za dialog in razvoj
Dušan kalc
Pred nekaj dnevi, točneje v četrtek, 21. maja, je potekal Svetovni dan kulturne raznolikosti za dialog in razvoj. Razglasila ga je skupščina Združenih narodov po sprejetju splošne deklaracije o kulturni raznolikosti dne 2. novembra 2001, da bi spodbudila v javnosti zanimanje za različne narodnosti, jezike, kulturne vrednote in značilnosti ter religije. V današnjem globaliziranem svetu stalnih napetosti je po mnenju prosvetljenih predstavnikov svetovne organizacije, ki prizadevno stremi po uveljavljanju človekovih pravic, potreben dialog, tako med različnimi narodi in državami, kakor tudi med raznimi interesnimi skupnostmi znotraj posameznih držav. Še vedno se srečujemo z resnimi problemi, kot so zapostavljanje manjšin (kar zamejski Slovenci čutimo na lastni koži), nestrpnost do različnih, razna nasilja v družini in širši družbi, sovraštvo do tujcev, kar prihaja do izraza ob stalnem dotoku priseljencev in beguncev iz revnega v razviti svet. V tem okviru je
torej vse bolj potrebno ozaveščanje javnosti in spodbujanje k razvoju kulturne raznolikosti kot pomembne značilnosti širše človeške dediščine. Osnovni pogoji so seveda spoštovanje drugačnosti, razumevanje nazorov in izbir, uveljavljanje enakopravnosti in zagotavljanje človeškega dostojanstva. V tem duhu bi morala potekati prizadevanja za varstvo in razvoj kulturne raznolikosti človeštva, kar je nedvomno velik izziv za zagotovitev miroljubnega sožitja med ljudmi in narodi. Glasnik teh prizadevanj bi morale biti v prvi vrsti vlade, ob strani pa bi jim morale stati razne organizacije in inšti-tucije, začenši z vzgojno izobraževalnimi in informativnimi.
Kot običajno sem v četrtek segel po raznih časopisih, da bi se seznanil s pobudami ob tem "svetovnem dnevu" in preveril, kakšno težo dajejo sredstva javnega obveščanja poskusom Združenih narodov, da bi "izboljšali" svet in človeka v njem. Zal sem tudi ob tej priložnosti ugotovil, da ostajajo človekoljubni pozivi ZN slej ko prej pobožne želje in da

Nedelja, 24. maja 2009
APrimorski
r	dnevnik
nedeljske teme
jih nihče ne jemlje preveč resno. Slej ko prej je pomembnejše vedeti, ali je lepotica Elisabetta Canalis zaljubljena v nogometnega trenerja Mourinha, ali če bo Mourinho ostal pri Interju ter morebiti strl še kakšno srce. Hranjenje javnega mnenja s podobnimi poslasticami pač odvrača pozornost od drugih, večjih in pomembnejših problemov, kot so gospodarska recesija, naraščajoča brezposelnost, popotresna obnova in tako naprej.
In vendar bi se morali še kako vprašati, kako se počuti sodobni svet in kakšnega nameravamo zapustiti svojim potomcem. Vprašanja, ki nam jih zastavljajo in odgovore, ki nam jih ponujajo človekoljubne organizacije ZN s svojimi pobudami, bi morale najbrž še kako pritegniti našo pozornost. Če bi se za trenutek pomudili pri vprašanjih kulturne raznolikosti ter potrebe po dialogu, bi nam najbrž stopil pred oči eden od problemov, ki je v teh dneh v Italiji morda najbolj pereč. To je problem sovraštva do tujcev. Zgodba je karseda resna in žalostna.
V sončnih dneh brezskrbnega po-
sedanja na osvežujoči plaži nam pogled na prostrano morje, ki se nekje daleč zajeda v najrazličnejše dežele, lahko vzbuja zelo različne občutke. Medtem ko se ene misli vkrcajo na luksuzne jahte, na katerih križarijo udobno življenje, blagostanje, uspešnost, pohlep in tudi brezbrižnost ter ravnodušnost do bližnjega, se druge zbegano podijo po zarjavelih in nestabilnih plovilih, na katera so se vkrcale le sanje po boljšem življenju, v begu pred pomanjkanjem in preganjanjem, ki se kaj rade pretvorijo v obup zaradi nevzdržnih in nečloveških pogojev plovbe ter brez gotovosti, da bodo sploh dosegle varen pristan. Morje okrog Lam-peduse je, kot vemo, pogoltnilo že nešteto življenj. In vendar vse to ne odvrne mu-dinov, kot pravijo trgovcem s človeškimi življenji, da bi odnehali s svojim pošastnim poslom in se odpovedali svojemu umazanemu dobičku, kakor sicer ne bo odvrnilo revežev iz dežel, v katerih divjata revščina in vojna, da bi se odpovedali svojim sanjam po boljšem in svobodnejšem življenju, če ne zase, vsaj za njihove otroke.
Na koncu se te misli, podkrepljene z vsem, kar se dogaja v tem času, zlasti v Italiji, na področju odnosov do beguncev, pretvorijo v osnovno vprašanje: kaj se pravzaprav dogaja v tem nepravičnem svetu, kjer si eni lahko privoščijo sleherno razkošje, drugim pa je namenjena le beda, ne da bi te razlike prisilile človeka in družbo k intenzivnejšemu razmišljanju ter k ustreznemu ukrepanju. Ali smo res zašli na pot neustavljive kulturne, politične in moralne dekadence? Zakon o varnosti, ki ga je izglasoval italijanski parlament s trojno zaupnico vladi, uvaja kri-minalizacijo nezakonitega bivanja v državi, predpisuje javnim funkcionarjem ovadbo nezakonitih priseljencev in predvideva ustanavljanje prostovoljnih straž To predstavlja nekakšno vračanje v najbolj mračno razdobje polpretekle italijanske zgodovine, ko je tedanja fašistična oblast leta 1938 uvedla rasne zakone. Zakon ni samo v nasprotju z mednarodnimi določili o prebežnikih, temveč z najosnovnejšim čutom solidarnosti.
O tej novi, bolj zaostreni ksenofo-bični in rasistični usmerjenosti italijanskih oblasti še zgovorneje priča zavrnitev 227 beguncev, ki so na plovilih obupa skušali ubežati strahotam revščine, preganjanja in smrti ter se prebiti čez Sredozemsko morje v Italijo, da bi zaživeli človeka dostojnejše življenje.
Vse to je seveda izzvalo široko debato ne le v italijanski, temveč v širši javnosti. Marsikdo opozarja na dejstvo, da je nova politika italijanske vladne večine, ki jo zlasti spodbuja Severna liga, v popolnem nasprotju z načelom o nezavra-čanju beguncev, ki ga določa Ženevska konvencija iz leta 1951 in ki se nanaša tudi na mednarodne vode. Sicer pa je pravica do azila predvidena tudi po členu 10 italijanske demokratične ustave. Svoj glas obsodbe so tokrat dokaj odločno dvignili cerkveni krogi. Sam predsednik republike Napolitano je opozoril na dejstvo, da se v državi širi javna retorika, ki obsega elemente ksenofobije, medtem ko je z višjega komisariata Združenih narodov za prebežnika prišla ostra kritika na račun nespodobnega odnosa Berlusconij-ve večine do tujih priseljencev.
Odgovori predstavnikov Ljudstva svobode (za katere je "svoboda" v resnici le v njihovem izključnem zakupu) in Severne lige na številne kritike so v svojih omalovaževalnih in celo skrajno žaljivih tonih le potrdili njihovo ksenofob-no usmerjenost. Posebno se je proslavil obrambni minister La Russa, ki je v obrambo vladnih izbir proti priseljencem med drugim dejal, da komisariat ZN ni vreden piškavega oreha.
Sicer pa, s kakršnega koli zornega kota pogledamo na današnjo politično situacijo v Italiji, se nam vztrajno vsiljuje občutek, da se kulturne, politične in moralne vrednote vse globlje pogrezajo v močvirju dekadence. Strah pred invazijami "barbarov" tako iz obubožanih afri-
ških in azijskih, kakor tudi iz nekaterih balkanskih dežel, se vse globlje zajeda v družbeno tkivo v obliki bolj ali manj prikritega rasizma in ksenofobije. Ze sama beseda, pretvorjena iz grščine (xenos - tujec in phobos - strah), zgovorno označuje odnos nenaklonjenosti za ljudi, ki so drugačni, ki govorijo drug jezik, ki imajo drugačne navade, ki so drugačne vere.
Ta strah pred tujci, ki je kot vsake druge vrste strah popolnoma skregan z racionalnostjo, se da odlično manipulirati, kot dokazujejo sedanje razmere v Italiji, kjer vladajoče stranke z neverjetno spretnostjo potencirajo nevarnost za javni red, ki naj bi jo predstavljali ilegalni (pa tudi legalni) priseljenci. Tujec nenadoma postane sovražnik, nad katerim je treba zne-sti nakopičeno jezo zaradi drugih problemov. Postane grešni kozel za vse nadloge, ki tepejo državo: gospodarska kriza, brezposelnost, kriminal. Malokdo pa se ob tem vpraša, zakaj pravzaprav potekajo ta neverjetna preseljevanja narodov. Kakšne gospodarske in družbene spremembe se dogajajo v revnih deželah Afrike in Azije, da se toliko ljudi odloča za beg iz njih, in koliko krivde nosi za te travmatične spremembe naš, razviti zahodni svet, ki po eni strani do kosti ože-ma sestradani "tretji svet", nato pa se hinavsko in sramotno pritožuje, ko sestradano ljudstvo tako ožetega sveta potrka na njegova vrata?
Ta vprašanja pa ne prinašajo glasov. Ne osveščeno in razmišljajoče, pač pa ukročeno in z zaupanjem do podžigalcev nestrpnosti prepojeno javno mnenje je najboljše jamstvo, da se bo vladajočemu razredu kar najugodneje iztekla volilna preizkušnja. Od tu zakoni, ki spominjajo na najbolj temačna razdobja italijanske zgodovine. Pri vsem tem pa človeka manj presenečajo mnenja in odločitve političnih predstavnikov, ki podžigajo, uresničujejo in utemeljujejo ksenofobe ideje, kot neverjetna prilagodljivost volilcev, ki te ideje s takšno lahkoto sprejemajo. Nekdo je ob nedavnem izglasovanju zakona o varnosti zapisal, da je bilo v fašističnem razdobju težje obsojati ljudi, ki so izražali naklonjenost fašističnim izbiram, ker so pač živeli v avtoritarnem režimu in je bila njihova svoboda omejena. Danes pa živimo v demokraciji, ki kljub vsem svojim pomanjkljivostim daje ljudstvu svobodo, da misli in ravna drugače, kot misli in ravna oblast, zato je na nek način težje razumljivo in večje graje vredno, da se ljudstvo s tako naklonjenostjo opira na rasistične ideje severnih ligašev, ki so skregane z vsemi državnimi in meddržavnimi določili, konvencijami in priporočili, ali da slepo in z navdušenjem sledi takšnemu voditelju, kakršen je Berlusconi, ki mu je parlament ter sploh demokracija v napoto in ki je svojim vsakodnevnim skrajno vprašljivim in poštenega državnika nevrednim izpadom dodal ob aferi tujcev in varnosti še eno cvetko, in sicer, da Italija ni multietnična država in da to nikoli ne bo. Kaj si ob taki izjavi lahko misli človek, ki še ni povsem izgubil svoje razsodnosti in racionalnosti. S to izjavo je Berlusconi dejansko zanikal tudi obstoj slovenske narodnostne manjšine v Italiji. Hkrati pa prilil kar nekaj olja na ogenj medetnične napetosti ter še enkrat dokazal, da zna biti presneto skregan z logiko in pravili zgodovinskega razvoja, kar pa očitno premnogih v Italiji še zdaleč ne moti.
Dodatno vprašanje je, kako v takšnih razmerah lahko stvarno pričakujemo, da bo vladna večina pripravljena, ne rečem uresničevati, ampak sploh omenjati cilje mednarodne pobude ob Svetovnem dnevu kulturne raznolikosti za dialog in razvoj. Ljudstvo pač ne sme vedeti in razmišljati preveč, sicer se z njim ne bo moglo ravnati po mili volji. Drugo vprašanje je, zakaj je tudi v vrstah opozicije še vedno preveč zatišja in se še vedno nihče ne zgane, da bi se o raznih naporih za "izboljšanje" sveta (ali pa je to le nesmiselna utopija?) vsaj nekoliko glasneje spregovorilo.
1 6 Nedelja, 24. maja 2009
NEDELJSKE TEME
POMOČ
OCOŠ MARA SAMSA in
IVAN TRINKO ZAMEJSKI
T ČLOVEKU JETREBA
R POMAGATI, KO JE
EV STISKI
V	sklopu civilne zaščite bomo
B sodelovali v pobudi Pomagajmo Abrucom. V ta namen je združenje ITIS iz Trsta pod vodstvom United Nations of Arts Academy organiziralo likovni natečaj, ki nosi naslov Rišemo potres v Abru-cih preko televizijskih posnetkov.
V	soboto, 23. maja so s prostovoljnim prispevkom odkupo-
Ivali risbice otrok. Nabrana vsota bo namenjena v dobrodelne namene za šolo potresencev.
Vse risbe bodo razstavljene v umetnostni galeriji San Giusto v Ulici Conti 1 v Trstu od 23.maja od 18.00 dalje.
* /:
ej
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 24. maja 2009
17
V četrtem razredu smo se letos učili o Italiji. Spoznali smo italijanske dežele in seveda deželo Abruzzo, kjer je bilo središče potresa. Dežela meji na severu z deželo Marke, na zahodu z Lacijem, na jugu z Molizejem in na vzhodu z Jadranskim morjem. Glavno mesto je L'Aquila.
6. aprila je izredno močan potresni sunek prizadel Abruce. Potres, ki je osrednji del Apeninskega polotoka stresel ob 3.30 zjutraj, je imel moč 5,8 stopnje po Richterjevi lestvici. Epicenter potresa je bil v bližini mesta L'Aquila, ki je bilo tudi najbolj prizadeto.
Potres je povzročil ogromno škodo, saj je porušil veliko zasebnih hiš. Poškodovani so bili vsi kulturni objekti, cerkev, kulturne stavbe in ne nazadnje celo prostor, kamor bi se morali zateči ranjenci: zrušila se je celo bolnica.
Preživeli ljudje so se zatekli v ogromne šotore, ki so jih postavili prostovoljci civilne zaščite. Prišli so od vsepovsod. S sabo so prinesli najprej najnujnejše: vodo, hrano, odeje, obleke, saj so nekateri ljudje ostali brez vsega.
Po televiziji sem videla, da je bil v Abrucih potres. Zelo sem bila žalostna, ko je kazalo otroke, ki so ostali brez staršev in brez hiš. Želela bi, da bi se lahko otroci in njihovi starši čimprej vrnili v svoje hiše in pozabili na tiste grozne trenutke.
Ko sem bila v vrtcu, sem se zelo bala, da bo prišel potres. Ko je zunaj grmelo, sem mislila, da je potres. Takrat sem se skrila pod klopco. Vsi prijatelji so se mi smejali in jaz sem se še bolj bala. Zdaj se je zgodilo v Abrucih in se ni nihče smejal.
Bilo je žalostno. Po televiziji sem videl slike otrok, ki so umrli. Kazali so, kako se je vse razbilo in zrušilo. Upam, da se ne bo nikoli več zgodilo nekaj takega.
Zemlja se še trese. Sunki so šibkejši, a strah še vedno ostaja. Kdor je doživel potres, ga ne bo nikoli več pozabil.
Vsi upamo, da ne bomo nikoli doživeli potresa. Vedeti pa moramo, kaj je potrebno storiti med potresom. Zato izvedemo med šolskim letom dve evakuaciji: zunanjo in notranjo.
KAJ STORITI MED POTRESOM?
•	Ohranimo mirno kri.
•	Če nas potres preseneti v poslopju, ostanimo v njem.
•	Iščimo zaščito pod masivnimi mizami, klopmi, med podboji vrat, na hodnikih se pritisnimo k notranjim stenam.
•	Izogibajmo se steklenih površin in zunanjih zidov.
•	Ne uporabljajmo dvigal in stopnišč.
PO KONČANEM POTRESNEM SUNKU:
•	Postavimo se v kolono po eden ter mirno brez porivanja zapustimo stavbo!
•	Zberemo se izven poslopja in ostanemo združeni.
•	Na prostem se oddaljimo od poslopij, električnih daljnovodov in drugih napeljav.
Učenci petega razreda pa smo brskali po medmrežju in v Wikipediji -prosti enciklopediji dobili naslednje informacije o potresu
Kaj je SEIZMOLOGIJA?
Je veda o potresih.
SEIZMOGRAM
strokovnjak za seizmologijo
SEIZMOLOG
grafični prikaz potresnih sunkov
SEIZMOGRAF
naprava za ugotavljanje - merjenje potresnih sunkov
Potres lahko povzroči rušenje zgradb in smrt ljudi, zato potres ponavadi pojmujejo kot naravno katastrofo. Jakost potresa lahko označimo z njegovo magnitudo, ki meri količino energije, ki se je sprostila pri lomu v zemeljski skorji ali eksploziji.
VRSTE POTRESA:
•	vulkanski potresi (nastanejo do izbrhu vulkana);
•	udorni potresi (nastanejo ob udorih v podzemnih votlinah);
•	umetni potresi (nastanejo ob eksplozijah).
Točko v zemeljski skorji, kjer se lom prične, imenujemo žarišče potresa ali hipocenter.
Epicenter je točka na zemeljski površini vertikalno nad hipocentrom.
Magnitudo (jakost) potresa izračunamo na podlagi seizmogramov.
Ljudje po navadi zaznamo potres z magnitudo 3.0, škodo pa povzročajo potresi z magnitudo vsaj 5.0.
Najmočnejši dosedaj registriran potres je prizadel Čile leta 1960 z jakostjo 9.5.
Z današnjim znanjem potresov še ni možno napovedati, še posebej pa ni mogoče napovedati točnega datuma, ure in kraja, kjer bo prišlo do potresa. Napovedovanje potresov tudi ni smiselno, saj bi ob napovedi lahko prišlo do panike med ljudmi. To bi povzročilo večjo škodo kot pa sam potres. Najboljša zaščita pred potresom je potrebna varna gradnja stavb.
Učenci 3., 4. in 5. razreda COŠ Ivan - Trinko Zamejski - Ricmanje
18
Nedelja, 24. maja 2009
NEDELJSKE TEME
/
Prednost foliarnega načina gnojenja vinske trte je predvsem v dejstvu, da pridejo hranilne snovi preko listov hitro in učinkovito v trto. Ta način gnojenja pa je le dopolnilen k talnemu gnojenju preko korenin.
DOPOLNILNO DODAJANJE HRANI
Foliarno gnojenje vinske trte (4.)
Strokovna služba Kmečke zveze
V	prvih treh delih smo pisali o gnojenju trte preko koreni-skega sistema. Zadnji del namenjamo foliarnemu gnojenju ali gnojenju preko listov, ki je dopolnilno dodajanje hranil. Ta način gnojenja uporabljamo, ko imajo hranila na kakršenkoli način oviran vstop prek korenin ali pa jih v tleh primanjkuje, kar je pogostejši slučaj.
V	vinogradih so v poletnih mesecih vidni pogosti znaki pomanjkanja kalija in magnezija. Redkejši, a ne zanemarljivi, pa so tudi primeri pomanjkanja mikroelementov, predvsem železa (Fe) in bora (B). V prejšnjih mesecih smo opravili gnojenje tal, ker vsrkava trta, kot vse ostale rastline, gnojila predvsem preko koreninskega sistema. Dokazano pa je, da je gnojenje na list ali foliarno gnojenje lahko zelo učinkovit način za oskrbovanje rastlin s hranilnimi snovmi.
Prednost tega načina gnojenja pa je predvsem v tem, da pridejo hranilne snovi preko listov v trto hitro in gre, v odvistnosti od hranilne snovi, od nekaj ur do nekaj dni. Vsled tega je v tej razvojni fazi trte ta način gnojenja učinkovitejši, saj ima foliarno gnojenje več prednosti, in sicer: a) dodajanje hranil je hitro; b) odprava pomanjkanja hranil je hitra, čeprav za makrohranila le začasna; c) lahko jih kombiniramo s sredstvi za varstvo trte; d) izkoristek hranil je dober.
V	praksi gnojimo trto na list v naslednjih primerih:
v primeru pomanjkanja makroelementov, v naših razmerah predvsem kalija in magnezija;
v primeru pomanjkanja mikroelementov, ker se pri trti relativno pogosto dogaja, saj se v trtnih nasadih najpogosteje pojavlja pomanjkanje, kot smo uvodoma omenili, železa (kloroza) in bora;
po vremenskih neprilikah (toča, viharji ipd.) ko so trte mehanično poškodovane, je hitro dodajanje hranilnih snovi neposredno na poškodovane dele rastline zelo pomembno.
Pri tem pa je treba poudariti, da foliarno gnojenje lahko v celoti ali v dobri meri nadomesti talno gnojenje za hranila, ki jih trta potrebuje v manših količinah. Gre predvsem za mikroelemente, predvsem bor (B) in železo (Fe), katerim lahko dodamo še cink (Zn) in baker (Cu). Za makroelemente, zlasti dušik in kalij, pa je, kot smo že navedli, foliarno gnojenje le dopolnilo. To vlogo pa lahko ohrani tudi za gnojenje z mikroelementi.
Dokazano je, da trta hitro vsrkava hranilne snovi preko listov in jih razvršča v tiste rastlinske dele, kjer je potreba največja. Za fo-liarno gnojenje svetujemo gnojila, ki vsebujejo več snovi predvsem mikroelementov, ker s tem poživimo delovanje listov, kar zelo pozitivno učinkuje na razvoj jagod. Glede količine uporabljenih gnojil, pa naj vinogradniki sledijo navodilom, ki spremljajo gnojilo. Koncentracija elementov je zelo različna v široki paleti foliarnih gnojil, ki jih nudi tržišče, tako, da je določanje količin, še zlasti če upoštevamo različno stanje vinogradov, zelo težko, zato so odmerki, ki jih navajamo v nadaljevanju le okvirni.
Napotki za foliarno gnojenje
Sprejemanje mineralnih snovi preko listov je kot že rečeno hitro in učinkovito, ker jih rastlina sprejema preko listnih rež, ki so prisotne v velikem številu.
Hitrost in uspešnost vskravanja hranil sta odvisni od raznih dejavnikov, pri katerih so vremenske razmere zelo pomembne. Najuspešnejše je tovrstno gnojenje ob oblačnem in ne preveč vročem vremenu ali v jutranjih in večernih urah, ko je zračna vlaga visoka, temperatura pa nižja. V teh vremenskih razmerah so namreč listne reže bolj odprte, kar omogoča hitro vsrkovanje hranil. Ob suhem in vročem vremenu pa se listne reže zaprejo, zato rastlina ne more vsrkati gnojila.
Uspešnost škropljenja pa je odvisna tudi od premera listnih rež, velikosti kationov in njihove valence. Veliki ioni z višjo valenco se namreč težje in počasneje premikajo v celicah. Isto velja za kemijske sestavine. Če so manjše je foliarno škropljenje učinkovitejše.
Listno gnojenje lahko v prevelikih odmerkih povzroča ožige na rastlini, zato ne smemo v nobenem primeru preseči količine gnojila navedene na embalaži.
Poglejmo nekaj primerov uporabe foliarnih gnojil v odvisnosti od namembnosti.
Pomanjkanje mikroelementov. S foliarnim gnojilom, ki vsebuje mikroelemente (glej pod točko 2), bomo gnojili dvakrat ali trikrat po cvetenju trte. Gnojila bomo nanašali skupaj s sredstvi za varstvo trte v mesecu juniju in deloma juliju. Med cvetenjem ne bomo uporabljali teh gnojil, ker je njihov sprejem v tej fazi močno omejen.
Sušenje pecljevine. Proti sušenju pecljevine, ki se pojavlja predvsem na malvaziji in refošku, bomo uporabljali gnojilo, ki vsebuje veliko magnezija (MgO) 70 do 80% ter mikroelemente v kelatni obliki: bor (B), kobalt (Co), baker (Cu), železo (Fe), mangan (Mn). Škropili bomo neposredno pred pričetkom mehčanja jagod in škropljenje ponovili 10-14 dni pozneje. Za vsak poseg bomo porabili približno 10 kg gnojila na hektar.
Pomanjkanje kalija. Če so na trti znaki pomanjkanja kalija in je rast trt slaba, bomo uporabili gnojilo z vsemi najvažnejšimi ma-kroelementi (N:P:K) v količini 7-10%. Gnojilo naj vsebuje tudi že navedene mikroelemente v kelatni obliki. Trte bomo škropili 4-6 krat z raztopino, ki vsebuje 0,2%-0,3% gnojila. Ob primerni vsebnosti železa, bomo s škropljenjem preprečili tudi nastanek kloroze.
O koncu pa še enkrat poudarjamo, da je ta način gnojenja, kljub učinkovitemu in hitremu delovanju, le dopolnilen k talnemu gnojenju preko korenin.
Danes je sicer na razpolago vedno večje število vodotopnih gnojil za listno gnojenje, ki bi po mnenju njihovih proizvajalcev lahko popolnoma nadomestila talno gnojenje. Mnenja smo, in izkušnje to potrjujejo, da je uporaba samo foliarnih gnojil tvegana in zelo zahtevna, ker je njena učinkovitost odvisna od raznih dejavnikov, predvsem od stanja listov.
KZ - Jutri v Repniču
s—	v	•	I • • v • I
Srečanje o glivičnih boleznih vinske trte
Kmečka zveza prireja pod pokroviteljstvom Občine Zgonik srečanje o glivičnih boleznih vinske trte, s posebnim poudarkom na peronosporo in oidij. Na srečanju, ki bo jutri (25. maja) v Sprejemnem centru v Repniču, bodo sodelovali področni strokovnjaki: mag. Gabrijel Seljak, fitopatolog Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, dr. agr. To-pazzini Carlo, izvedenec za biološko zatiranje škodljivcev in bolezni rastlin pri studiu Progetto Bio iz Vidma ter dr. Carlo Frausin direktor službe za varstvo rastlin Dežele FJK.
Strokovnjaki bodo prikazali tako načine tradicionalnega zatiranja omenjenih bolezni kot njihovo biološko zatiranje.
Obvezna tečaja Kmečke zveze
Skladno z obstoječo zakonodajo EU morajo operaterji živilskega področja poskrbeti, da so osebe, ki so zadolžene za izdelavo in izvajanje procedur samokontrole nad higieno živil z apliciranjem principov sistema HACCP, pridobile primerno usposobljenost. Kmečka zveza, ki je vsposobljena za prireditev tečaja, vabi svoje člane, da se čim prej vpišejo. V uradih Zveze bodo dobili potrebna dodatna pojasnila in dopolnila. 2. Tečaj za osebe, ki se ukvarjajo z živili
Z zakonom 21 iz leta 2005 je Dežela določila nove obveznosti za osebe, ki proizvajajo, pripravljajo, strežejo in prodajajo živila. Ta zakon določa, da morajo zgoraj navedeni osebki pridobiti potrebno znanje za izvajanje opravil, ki zadevajo živila s tem, da obiskujejo in uspešno opravijo tečaj treh ur. Tečaj bo vsebinsko predhodno odobrila Krajevna zdravstvena ustanova (ASL), ki si pridržuje možnost kontrole nad potekom tečaja. Kmečka zveza bo izdala obiskovalcem potrdilo o opravljenem tečaju, ki ga bodo morali hraniti na delovnem mestu kot dokaz o usposobljenosti za upravljanje z živili. Zveza vabi vse zainteresirane, da se vpišejo čimprej, ker bo tečaj prirejen v kratkem.
ZELENJADNICE
Zeleni fižol, okusna in priljubljena vrtnina
Zeleni ali stročji fižol je zelo razširjena zelenjadnica. Medtem ko se je povpraševanje po navadnem, zrnatem fižolu zmanjšalo, je povpraševanje po zelenem fižolu naraslo. Poskusimo ga gojiti tudi mi.
Zeleni fižol je sorta navadnega fižola, vrsta pa je ista, s strokovnim imenom Phaseolus vulgaris. Pripada družini Fabaceae - metuljnice. Medtem ko pri navadnem fižolu uporabljamo zrnje, pri zelenem fižolu uporabljamo cel strok, ki še ni popolnoma dozorel. V notranjosti stroka so še nedozorela semena fižolčkov. Fižol izvira po vsej verjetnosti iz Srednje Amerike. V Evropi so ga začeli gojiti proti koncu 16. stoletja.
Zeleni fižol ima glavno korenino, iz katere se širijo ostale tanjše korenine. Ker je zeleni fižol stročnica, ima na koreninah odebeline, v katerih živijo bakterije rodu Rhizobium. Slednje imajo sposobnost, da vežejo dušik iz zraka in ga spremenijo v nitrate.
Gojenje zelenega fižola je precej razširjeno po vsej Italiji in Sloveniji, tudi v gričevnatih in goratih predelih, do 1200 metrov nadmorske višine. Vsekakor je zeleni fižol občutljiv na nizke temperature. Zeleni fižol težko vzdrži že, ko je temperatura okrog ničle. Ker vzklije pri 12-14 stopinjah, ga pri nas se-jemo od druge polovice aprila naprej. V rastlinjakih pa lahko sejemo tudi mesec prej. Najbolje pa raste pri temperaturah med 21 in 25 stopinj. Takrat tudi najbolje cveti. Občutljiv je tudi na dolgotrajni dež z mrazom in na dolgotrajen veter.
Zeleni fižol se dobro prilagodi različnim tlom, tudi težjim. Najbolje pa uspeva v ne preveč kompaktnih tleh, srednje sestave, ki vsebujejo dobro razgrajeno organsko snov. Bolje pa je, da niso preveč hladna in vlažna. Paziti moramo, da v primeru težkih tal voda ne zastaja. Paziti tudi moramo, da tla ne tvorijo povrhnjo skorjo, posebno ko semena kalijo. Tudi glede reakcije tal je zeleni fižol kar precej prilagodljiv, saj raste bodisi v kislih, kot tudi v bolj lu-žnatih tleh. Zeleni fižol moramo kolo-bariti. Vsaj za dve leti zaporedoma ga ne smemo gojiti na isti površini, kot tudi ne na površini, kjer smo prejšnje leto gojili ostale stročnice, kot navadni fižol, grah, bob in druge.
Sort zelenega fižola je kar veliko. Posebne sorte so tiste, ki imajo rumene ali vijoličaste stroke, večina sort pa ima stroke zelene barve. Stroki zelenega fižola se tudi razlikujejo po dolžini in obliki. Obstajajo sorte, za katere so v prerezu stroki bolj ploščati, drugi pa so v prerezu bolj okrogli. V glavnem pa sorte delimo v nizke in visoke. Visoke
sorte po navadi potrebujejo oporo. Visoke sorte, ki potrebujejo oporo, so bolj primerne za družinske vrtove.
Preden sejemo, obdelamo 20-25 cm globoko. Dober uspeh imamo, če zeleni fižol gojimo po kulturi, ki smo jo dobro pognojili s hlevskim gnojem, kot na primer paradižnik, krompir, bučke in ostale plodovke. Ni pa priporočljivo direktno gnojenje s hlevskim gnojem pred setvijo. Dobro pa je, da med obdelavo tal pognojimo s fosforjem. Slednji namreč pripomore k boljšemu asimiliranju dušika iz zraka. Dušika pa zeleni fižol ne potrebuje, saj kot smo že napisali, ga sam veže iz zraka. Fosforno gnojilo naj vsebuje tudi nekaj kalija.
Zeleni fižol v naših krajih sejemo od druge polovice aprila, vse do konca junija. Najbolje je, da sejemo v več izmenah. Na ta način bomo večkrat pobirali pridelek. Sejemo v vrste, ki naj bodo oddaljene med seboj 50 cm pri nizkih sortah, 80 do 120 cm pa pri visokih sortah. V vrstah nato redčimo in pustimo eno rastlinico vsakih 5 cm za nizke sorte, 10 do 15 cm pa za visoke sorte. Sejemo 2 cm globoko. Če je še malo hladno, takoj po setvi pokrijemo površino s pajčevinastim vlaknom.
Zeleni fižol lahko tudi sejemo v več prostorne zaboje in nato presadimo. Sejemo 3 semena v vsak prostorček. Nato rastlinice presadimo na stalen prostor s koreninsko grudo.
Ko imajo rastlinice 2-3 prave liste, jih osipamo, da se ne bodo pozneje upognile zaradi teže.
Zeleni fižol večkrat, a po malem zalivamo, posebno v poletnem času. Visoke sorte so bolj zahtevne na vodo, kot nizke. Stalno odstranjujemo plevel.
Visoke sorte potrebujejo oporo, ki je lahko trs, palice itd. Opora naj bo visoka 2 metra in pokopati jo moramo vsaj 25 cm globoko. Opora naj bo močna zaradi burje in zaradi teže rastline, ko zraste in obrodi. Najbolje je, da postavimo oporo preden sejemo ali sadimo, da ne bi pozneje motili rast rastlin.
V glavnem zeleni fižol ne potrebuje škropljenja. Ob posebnih letinah je možen napad listnih uši, ki jih lahko uspešno zatiramo z naravnim piretrom.
Zeleni fižol pobiramo od julija do konca septembra, odvisno od tega, kdaj smo sejali. Ciklus gojenja traja približno 60 do 70 dni. Ne smemo čakati preveč časa za pobiranje, stroke moramo nabrati, preden dobijo svojo normalno dolžino, drugače postanejo preveč vlaknasti in torej niso dobri za uživanje. Pobiramo skalarno, za 4-6 tednov ali več.
Magda Šturman
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 24. maja 2009
19
Pod naslovom Marcin Wojciechowski in Walburga von Habsburg; desno generalni sekretar in predsednik združenja Midas Gunter Rautz in Toni Ebner; spodaj udeleženci letošnje skupščine združenja v Barceloni.
V BARCELONI PODELILI NOVINARSKO NAGRADO OTTO VON HABSBURG
Letošnja nagrada novinarju
ug ednega po
Poljsko-ukrajinski odnosi s posebnim ozi-rom na stanje obeh manjšin in na napetosti, zaradi katerih sta obe manjšini pogosto zapostavljeni in diskriminirani, je bila osrednja tema letošnje nagrade Otto von Habsburg, ki jo združenje manjšinskih dnevnikov Midas podeljuje vsako leto novinarju kakega velikega evropskega dnevnika, ki je posebno pozornost namenjal manjšinam v svoji državi. Letošnji nagrajenec, kateremu je na slovesnosti v palači katalonskega parlamenta v Barceloni ob koncu prejšnjega tedna izročila nagrado hčerka Otta von Habsburga Walburga, je novinar znanega poljskega dnevnika Gazeta Wy-borcza Marcin Wojciechowski. Nagrajen je bil za članek, ki ga je objavil pred lansko slovesnostjo ob obletnici pokola Poljakov v Wolynu. Gre za dogodek iz druge svetovne vojne in ki vsako leto vzbur-ja duhove, saj redno prihaja do besednih konfliktov med poljskimi in ukrajinskimi nacionalisti. To pa seveda močno vznemirja obe manjšini, ukrajinsko na Poljskem in poljsko v Ukrajini, do katerih so nacionalisti v obeh državah sovražno razpoloženi.
V tem članku je Wojciechowski pozval poljskega predsednika Lecha Kaczinskega, naj se ne udeleži manifestacij, ki so jih napovedali poljski nacionalisti. Poudaril je, da to škoduje poljsko-ukrajinskim odnosom; oba naroda morata najti način, da se o dramatičnih zgodovinskih dogodkih pogovarjata na način, ki bo sprejemljiv za obe strani.
Po objavi tega članka je Kaczinski preklical pokroviteljstvo nad manifestacijo in se je tudi ni udeležil. Na javnem srečanju pa je povedal, da je to naredil, ker ga je prepričal članek v Gazeti Wy-borczi, čeprav je ponovil, da ta dnevnik sovraži in z njim skoraj nikoli ne soglaša. Zaradi tega so predsednika poljski nacionalisti močno kritizirali.
Pri tem dnevniku Wojciechowski dela že od leta 1998. Bil je dopisnik v Ukrajini in v Rusijki, sedaj pa je komentator. Je avtor knjige o oranžni revoluci-
ji v Ukrajini, napisal pa je tudi knjigo o Wolynu z naslovom »Wolyn 1943 - 2008. Sprava«. V njej obnavlja dogajanja, v katerih je bilo pobitih 60.000 Poljakov in 20.000 Ukrajincev, pri čemer dogajanja uokvirja v zgodovinski kontekst, saj je bila poljska politika do ukrajinske manjšine pred drugo svetovno vojno res zati-ralna. »O dogajanju v Wolynu torej ni samo ene resnice«, je ob prejetju nagrade med drugim poudaril Wojciechowski.
V prejšnjih letih so nagrado Otto von Habsburg prejeli novinarji Reinhard Olt (Frankfurter Allgemeine Zeitung, Nemčija), Gian Antonio Stella (Corriere della sera, Italija), Ivan Zsolt Nagy (Magyar Hirlam, Madžarska), Margaretha Kopeinig (Kurier, Avstrija) in Marius Co-smeanu (Cotidianul, Romunija).
Na isti slovesnosti so podelili tudi nagrado Midas, ki jo združenje podeljuje novinarjem, ki pišejo za manjšinske medije in s svojim pisanjem namenjajo
veliko pozornost manjšinam. Letošnji nagrajenec je Salvador Cardus, ki je po dolgoletnem novinarskem delu pri katalonskem dnevniku Avui, sodeloval pa je tudi z dnevnikom La Vanguardia in z baskovskim radiom, prevzel mesto dekana fakultete za politične vede in sociologijo na avtonomni univerzi v Barceloni. Cardus je v svojem nagovoru med drugim poudaril, da Katalonščini ne pojmujejo katalonščine kot manjšinskega jezika, ampak kot jezik, ki ga utesnjuje država, ki želi jezik poenotiti. »Za nas ni problem, da smo v Evropi manjšinski jezik, ne sprejemamo pa, da nas država utesnjuje,« je še dejal Cardus.
Spregovoril je tudi gostitelj, predsednik katalonskega parlamenta Ernest Benach, ki je dejal, da vsak jezik najbolje ščitimo tako, da ga govorimo vedno, v popolni normalnosti, v vseh odnosih, kot normalni jezik komuniciranja med ljudmi.
Toni Ebner ponovno izvoljen za predsednika združenja Midas
Odgovorni urednik južnotirolske-ga dnevnika Dolomiten Toni Ebner je bil ponovno izvoljen za predsednika združenja manjšinskih dnevnikov v Evropi MIDAS, ki je potekal ob koncu prejšnjega tedna v Barceloni. Ebner je bil izvoljen soglasno za tretji štiriletni mandat mandat, ker so člani združenja ocenili, da je v tem času koristna predvsem kontinuiteta vodstvenih organov, še zlasti glede na splošno krizo, ki je močno prizadela tudi dnevnike, ki izhajajo v jezikih manjšin. V razpravi so predstavniki nekaterih dnevnikov opozorili, da so se njihovi prihodki znižali do 30 odstotkov, dnevnik v irskem jeziku na Severnem Irskem La Nua so morali zaradi pomanjkanja sredstev ukiniti, na Finskem je v teku združevanje dnevnikov, še nekaterim drugim manjšim dnevnikom pa grozi ukinitev. Tako so bili tudi ponovno izvoljeni trije člani odbora, katerim je letos zapadel mandat Edita Slezakova (madžarski dnevnik na Slovaškem Uj Szo), Martxelo Otamendi (baskovski dnevnik Berria) in Bojan Brezigar (Primorski dnevnik) Izvolili so tudi nov nadzorni odbor, ki ga sestavljajo Miquel Serra (katalonski dnevnik Diari de Ba-lears), Benedikt Dyrlich (lužiškosrbski dnevnik Serbske Noviny) in Bence Ba-lasz (madžarski dnevnik v Romuniji Szabadsag). V združenje MIDAS je sedaj, po zaprtju severnoirskega dnevnika, po združitvi dveh švedskih dnevnikov na Finskem in ob sprejemu enaga novega člana, nemškega dnevnika v Romuniji Allgemeine Deutsche Zeitung, včlanjenih 30 dnevnikov iz 12 držav (10 držav EU, Hrvaška in Švica), ki izhajajo v 12 jezikih.
Kot je v svojem poročilu povedal predsednik Toni Ebner, je združenje v zadnjem letu namenilo veliko pozornost vprašanju skladnosti javnega financiranja manjšinskih dnevnikov z določili Evropske unije o svobodnem trgu. Večkrat je bila namreč izražena bojazen, da bi lahko Evropska komisija posegla na ta sektor in vključila tudi dnevnike med dobrine, za katere veljajo določila o svobodnem trgu, ki, kot znano, prepovedujejo državna subvencioniranja podjetjem. V zvezi s tem je združenje Midas pridobilo mnenje priznanega mednarodnega pravnika, ki se ukvarja s področjem manjšin Gabriela von Toggenburga, ki je cenil, da bi bil
kakršenkoli evropski poseg proti subvencijam manjšinskih dnevnikov v nasprotju s črko in drugim evropskih normativov, ki med drugim vrednotijo kulturno in jezikovno raznolikost EU. V zvezi s tem vprašanjem obstajata tudi dve razsodbi evropskega sodišča v Lu-xemborrgu, ki govorita v prid financiranju dnevnikov.
Odbor združenja Midas si je tudi prizadeval za pridobitev sredstev Evropske unije za manjšinske dnevnike. Glede na to, da dnevniki, včlanjeni v združenje Midas, dosežejo približno 4 milijone bralcev, ki v večini primerov ne berejo drugih dnevni kov, gre za zanimivo nišo, preko katere bi lahko Evropska posredovala svoja stališča tej specifični javnosti. Zato so se pogovarjali predvsem o možnosti oglaševanja v jezikih manjšin. Kot je povedal Ebner, so se o tem vprašanju pogovarjala s tremi evropskimi komisarji, ki so zagotovili zanimanje za vprašanje, konkretnih rešitev pa zaenkrat ni bilo. Po evropskih volitvah in sestavi nove komisije bo združenje ponovno načelo to vprašanje. Z namenom, da bi še dodatno okrepilo svojo mednarodno dejavnost, se je združenje včlanilo v Evropsko zvezo založnikov dnevnikov ENPA, ki je zelo pomemben evropski dejavnik na tem področju in redni sogovornik evropskih institucij.
Uspešno se je iztekel prvi poskus turističnega oglaševanja, za katero je na osnovi dogovora z združenjem poskrbela katalonska vlada; predstavniki katalonske vlade, ki je4 financirala tudi to letno skupščino, pa niso še mogli potrditi, ali se bo oglaševalska pobuda nadaljevala tudi v letošnjem letu.
Nadaljujejo se tudi priprave za posredovanje včlanjenim dnevnikom večjega števila informacij o manjšinah. Vprašanje je povezano z velikimi stroški, predvsem zaradi prevodov, zato pobuda, ki jo pripravljajo že dalj časa, še ni stekla. Predvsem manjši dnevniki namreč sami ne morejo zagotoviti prevodov v svoje jezike in nekega velikega mednarodnega jezika, angleščine, nemščine ali španščine.
Veliko prizadevanj je odbor združenja namenil dnevnikom, ki so bili v zadnjem letu resno ogroženi. Med temi je bil na prvem mestu lužiškosrbski dnevnik Serbske Noviny, kateremu so letos zmanjšali prispevke za 30 odstotkov. Član odbora Midas Bjarne Lonborg je osebno posegel pri oblasteh in zaenkrat so krizo delno premostili, čeprav stanje tega dnevnika ostaja zelo resno.
Prav tako je odbor nadaljeval z vsestransko podporo Martxelu Ota-mendiju in drugim predstavnikom baskovskega dnevnika Egunkaria, ki so ga pred šestimi leti zaprle španske oblasti pod obtožbo sodelovanja z organizacijo ETA. Sodna obravnava proti Otamendiju in ostalim se še sploh ni začela, kar je nevzdržno.
Ob koncu so na letni skupščini poročali tudi o letnem študijskem obisku mladih novinarjev manjšinskih dnevnikov, ki je septembra lanskega leta potekal v Bratislavi, pri madžarskem dnevniku Uj Szo. Udeležilo se ga je 8 novinarjev iz šestih držav. Letošnji študijski obisk pa bo potekal v začetku septembra pri slovenskji manjšini v Italiji v organizaciji Primorskega dnevnika, en dan pa bodo udeleženci obiskali tudi uredništvo italijanskega dnevnika La voce del popolo na Reki.
glasbena matica
mpclet
mladi v glasbi
glasbeni utrip
Lil J
Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst
Št. 10/III
„Oj božime tele dolince"-Pobožne in ljudske pesmi Nediških dolin
Nediške doline imajo starodavno glasbeno tradicijo; ustvarjalnost in spontanost glasbenih motivov in tekstov sta najbolj tipična elementa ljudskega izročila tega območja. Prepričani smo, da sta bogastvo in dostojanstvo te tradicije vredna upoštevanja kot zaznamujoči element narodne identitete in da je treba to zakladnico posredovati čim širšemu krogu poslušalcev. Ohranjati ljudske tradicije na folklornem in striktno krajevnem nivoju je povsem nepotrebno, saj gre za skupno, vsem dostopno dediščino. Tako so verjetno razmišljali v romantični dobi, ko so elementi ljudskih tradicij postali obče znani v priredbah nekaterih od najbolj znamenitih skladateljev tistega časa. Prepričani smo, da je naša glasbena in pevska tradicija na istem nivoju tistih, ki so navdahnile velike mojstre 19.stoletja. Zato smo dali „resno" in „univerzalno" preobleko naši glasbi; pesmi in plese krajevne folklore sta priredila Daniele Zanettovich in Julijan Strajnar.
Pristnost in lepota ljudskih motivov pridobivata v komornih priredbah poseben čar. Skladatelja sta oplemenitila najbolj zaupna in mistična čustva nekaterih spevov, v alternaciji z najbolj živahnimi in dramatičnimi trenutki. Z ostrimi dinamičnimi kontrasti, plastičnimi harmonizacijami, izvirno izbiro in povezavo motivov, se skladbe spreminjajo v samostojne umetniške stvaritve, ki so dostopne širšemu občinstvu zaradi izvirnega ljudskega navdiha in umetniške vrednosti priredb.
Izvedbe so zaupane članom godalnega kvarteta Glasbene matice, v katerem igrajo profesionalni glasbeniki, ki so v preko dvajsetih letih sodelovanja prepotovali ves svet s svojo glasbo (Žarko Hrvatič, Stefano Iob, Bogomir Petrač, Peter Filipčič), pianistu Davidu Clodigu in mezzosopranistki Eleni De Martin.
Renzo Mattelig
ravnatelj Zveze slovenskih izseljencev FJK »Slovenci po svetu«
NAPOVEDNIK
TRST
V	petek, 22. maja ob 20.30
v baziliki Sv. Silvestra v Trstu
Zaključne akademije-Klavirski večer
V	ponedeljek, 25. maja ob 20.30 v baziliki Sv. Silvestra v Trstu
Zaključne akademije-Solisti in komorne skupine
V	četrtek, 28. maja ob 20.30 v baziliki Sv. Silvestra v Trstu
Zaključne akademije-Solisti in komorne skupine/ Nagrajevanja
V	sredo, 3. junija ob 20.30 v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici Klavirski poklon ob obletnicah F.J.Haydna in F.Mendelssohna z učenci prof. Tamare Ražem
V	soboto, 6. junija ob 19.uri v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici Koncert učencev prof. Jagode Kjuder (violina) in Tamare Ražem (klavir)
V	ponedeljek, 8.junija ob 20.30 v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici Klavirski večer z učenci prof. Tamare Ražem
Klavirski večer z glasbo Haydna in Mendelssohna
Okrogle obletnice rojstva in smrti slavnih skladateljev so vedno lepa priložnost za vrednotenje njihovega dela in odkrivanje manj znanih aspektov njihove osebnosti in opusa. Glasbeni svet praznuje letos znamenitega mojstra dunajske klasike Fran-za Josepha Haydna ob dvestoletnici smrti in takozvanega »Mozarta 19. stoletja« Fe-lixa Mendelssohna Bartholdyja ob dvestoletnici rojstva. Učenci Glasbene matice iz razreda prof. Tamare Ražem se bodo spomnili omenjenih obletnic s klavirskim koncertom, katerega program bo v celoti posvečen ustvarjalnosti teh dveh mojstrov. Pobudnik dogodka je Kulturno društvo Lipa iz Bazovice, ki bo v prvih junijskih dneh priredilo vrsto glasbenih večerov. Otvoritveni dogodek bo ravno glasbena počastitev, pri kateri bodo sodelovali učenci, ki študirajo na različnih stopnjah. Priprava na ta koncert je predstavljala tudi priložnost širše kulturne obogatitve, saj so vsi učenci ob študiju skladb napisali referate o skladateljih, obenem so izva-
jali glasbo, ki povečini ne spada v redne učne programe. Nastopili bodo štirje učenci iz višjih letnikov in osem mlajših učencev od pripravnice do prvega razreda. Iz Haydnovega opusa je mentorica izvajalcev izbrala nemške plese, menuete in stavke iz sonatin, iz Mendelssohnovega pa Pesmi brez besed in znameniti Rondo ca-priccioso. Večer je nastal v okviru praznovanj ob 110-letnici kulturnega društva Lipa. Krajevno društvo je povabilo učence Glasbene matice k oblikovanju drugih glasbenih večerov, ki bodo potekali v istem obdobju, vedno v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici. V soboto, 6. junija bodo mlajši učenci prof. Tamare Ražem in prof. Jagode Kjuder oblikovali večer z glasbo za violino in klavir, 8. junija pa bo na sporedu že tradicionalni, zaključni koncert razreda prof. Ražem, ki je vključila v program kot posebno gostjo tudi učenko Glasbene šole Sežana, ki je pred kratkim prejela zlato odličje na regijskem klavirskem tekmovanju na Vrhniki.
Brezplačne glasbene urice do konca šolskega leta
Izbira instrumenta ob začetku glasbenega študija je za otroka nelahka odločitev, saj pred začetkom lekcij malokdo ima priložnost spoznati glasbilo, s katerim naj bi se ukvarjal. V ta namen je Glasbena matica uvedla pred nekaj leti posebno pobudo brezplačnih, poskusnih glasbenih uric, ki se odvijajo ob koncu šolskega leta. Profesorji so v tem obdobju (letos do 12.junija) na voljo vsem zainteresiranim za poskusne lekcije, na katerih bodo otroci individualno spoznali glasbilo, ki jih instinktivno najbolj pritegne. Na Glasbeni matici poteka pouk sledečih instrumentov: klavir, violina, viola, violončelo, kitara, kljunasta in prečna flavta, oboa, fagot, klarinet, saksofon, trobenta, pozavna, rog, kromatična in diato-nična harmonika, harfa. Za nekoliko starejše, bodoče učence, so tudi na voljo poskusne lekcije so-lopetja. Potrebna je predhodna rezervacija na tel. št. 040 418605 (Trst) ali 0481 531508 (Gorica).
Praznovanje stoletnice tudi v Benečiji
ŠPETER
V	torek, 26.maja
na Glasbeni matici v Špetru
Zaključna akademija učencev Glasbene matice Špeter
GORICA
V	sredo, 27. maja ob 18.00 na sedežu društva Kremenjak v Jamljah Zaključni nastop učencev
V	sredo, 27. maja ob 19.00 v Kulturnem domu
Zaključna akademija učencev goriške Glasbene matice
V	sredo, 3. junija ob 20.uri na sedežu društva Jezero v Doberdobu
Zaključni nastop učencev
FESTIVAL KITARE KRAS-KONCERTI
V	ponedeljek, 15.junija ob 20.30 v cerkvi Sv.Kancijana v Škocjanu
Zoran ANIC (Srbija)
V	torek, 16.junija ob 20.30 v dvorani Pokrajinskega Muzeja v Gorici
360° GUITAR DUO / F.Laurent-S.Pa-lamidessi (Francija-Italija)
V	sredo, 17.junija ob 20.30
v cerkvi Sv.Kancijana v Škocjanu Mitch WEVERKA (ZDA) Nebojša BU-GARSKI / Žarko IGNJATOVIC vio-lončelo-kitara (Srbija-Slovenija)
V	četrtek, 18.junija ob 20.30
v cerkvi Sv.Kancijana v Škocjanu Mak GRGIC (Slovenija) Susan ROYAL / James PIORKOWSKI flavta-kitara (ZDA)
V	petek, 19.junija ob 17.30 v cerkvi Sv.Kancijana v Škocjanu
Nastop udeležencev delavnice »Easy Guitar«
V	petek, 19.junija ob 20.00 v dvorani ZKB na Opčinah - v sodelovanju s Skladom M.Čuk
Koncert ženske vokalne skupine CAPPELLA CIVICA Marko FERI kitara / Marco SOFIANOPULO dirigent (Italija)
V	soboto, 20.junija ob 18.30 v cerkvi Sv.Kancijana v Škocjanu
Koncert udeležencev 6. masterclassa »Kras«
V	soboto, 20.junija ob 21.00 na Kon-tovelu-v sodelovanju z vaškimi društvi
Vlatko STEFANOVSKI (Makedonija)
Na Glasbeni matici v Spetru so stoletnico Glasbene matice proslavili s koncertom, ki se je odvijal v večnamenskem središču pod pokroviteljstvom krajevne Občine. Igrali so solisti in komorne skupine iz vseh oddelkov, kot gosta pa učenec tržaške Glasbene matice in učenec Glasbene šole Tol-
min. Nastopili so tudi člani orkestra Pivramavra, ki ga vodi Fabio Devetak in otroci pevskega zbora Mali lujerji. Priložnostne misli sta podala predsednica Glasbene matice Nataša Paulin in koordinator šole v Benečiji Davide Clodig. Slovenski glasbeniki v videmski pokrajini so v prejšnjih dneh praznovali tudi pomemben dosežek, saj se je v Bardu odvijal prvi nastop učencev novo-nastale podružnice.
Mladi spoznavajo Glasbeno matico
Za slovenske osnovnošolce je vpis na Glasbeno matico in torej možnost rednega glasbenega izobraževanja v stoletni, profesionalni ustanovi nekaj čisto naravnega in samoumevnega. Zunanji pogled na veliko prednost pa nam daje merilo pomena te priložnosti, ki je državni sistem glasbenega izobraževanja ne predvideva. Profesorji in učenci tržaške višje šole z italijanskim učnim jezikom Car-ducci, ki so prejšnji teden obiskali sedež Glasbene matice, so izrazili namreč navdušenje in presenečenje nad odkritjem, da se tudi otroci lahko izobražujejo na visoki ravni, v organiziranem šolskem okviru, ki več let sprejema tudi italijansko govoreče učence. Manj razveseljivo in prav gotovo vredno upoštevanja za bodočo okrepitev vidnosti ustanove pa
je dejstvo, da je večina gostov prvič sploh slišala o delovanju Glasbene matice, ki od leta 1909 redno in prizadevno deluje na deželnem teritoriju, se danes lahko ponaša z visokim številom absolventov in torej profesionalnih glasbenikov in kjer se izobražuje nad 600 učencev vseh starosti. Obisk učencev prvih razredov italijanske višje šole je postal tako dokaz, da so pobude ob stoletnici potrebne in koristne za vrednotenje zgodovinskega, kulturnega in pedagoškega, »skritega« zaklada. Predstavitev šole z nastopom nekaterih učencev je spadala v sklop pobude, ki jo Glasbena matica namenja šolam vseh stopenj z italijanskim in slovenskim učnim jezikom. Prof. Vesna Zuppin koordinira jubilejni projekt, ki je naletel na zelo dober odziv, saj so profe-
sorji in učenci že priredili vrsto srečanj na osnovnih, srednjih in višjih šolah. V mesecu maju so se odvijala na osnovni šoli na Katinari, na osnovni in srednji šoli pri sv.Jakobu, na italijanski in slovenski osnovni šoli v Nabrežini in še na osnovni šoli v Repentabru.
glasbena 11 matica
GLASBENA MATICA TRST
SOLA MARIJ KOGOJ
Ulica Montorsino 2
tel. 040-418605 fax 040-44182
www.glasbenamatica.com
e-mail: trst@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51
tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it
KULTURNI
Št. 156
-u
Nedelja, 24. maja 2009
Pevska pomlad zborov Zveze slovenskih kulturnih društev
MeMIPZTrst-
8. srečanje višješolske mladine
Pobuda Mešanega mladinskega nem pevskem razvoju. Zbor iz Tolmi-
zbora Trst je povezala slovenske in italijanske pevce višješolske in univerzitetne stopnje.
Osmo srečanje višješolske mladine, ki se je odvijalo prejšnji konec tedna v prekrasni Beethovnovi dvorani Nemškega dobrodelnega društva v Trstu, je potrdilo visoko raven pevskega udejstvovanja povabljenih zborov. Poleg gostiteljev, Mešanega mladinskega pevskega zbora Trst, ki je pod vodstvom Aleksandre Pertot otvoril večer, so se predstavili še gostje iz Tolmina (pod vodstvom Mateja Kavčiča) in tržaškega medšolskega pevskega zbora CIS.
Za naš mešani mladinski zbor je nastopanje na dobri kakovostni ravni že stalnica, a oba gostujoča zbora sta ravno tako pokazala precejšnjo stopnjo pripravljenosti in težnjo po stal-
na se je sicer predstavil v nekoliko neobičajni zasedbi, saj je dejansko nastopil kot združeni zbor Mešanega mladinskega zbora Gimnazije Tolmin in Mešanega zbora "Canto ergo sum". Zborovodja, ki je na reviji nastopil pred leti tudi kot pevec tega zbora, se je predstavil z izborom ljudskih pesmi, ki jih je sam priredil za svoje pevce.
Po mnenju prisotnih je tržaški medšolski zbor poskrbel za pravo presenečenje večera, saj je z ustrezno izbranim programom pokazal velik napredek v primerjavi s prvimi pevskimi koraki izpred dveh let. Zbor je svoj program odpel suvereno, zadnjo skladbo, Jurijevanje, pa poklonil zborovod-kinji Aleksandri Pertot, ki je v lanskem šolskem letu ta isti zbor spremljala na zelo odmevnem gostovanju v Perugii.
Miloš Tul
OPZ Fran Venturini na deželni reviji „Primavera di voci"
Tržaške etape vsakoletne revije otroških zborov v Luteranski cerkvi se je udeležilo pet tržaških zborov.
Osnovnošolci in srednješolci iz dežele Furlanije Julijske krajine se vsako leto srečujejo na potujoči reviji Primavera di voci. Pobuda Zveze italijanskih zborovskih društev USCI (katere je aktivna sekcija tudi Zveza slovenskih kulturnih društev) se je odvijala na tržaškem teritoriju v dveh etapah, najprej kot mednarodna zborovska revija „Poje vam mladost", ki jo je priredilo društvo Venturini, 15. maja pa kot področna revija tržaške, italijanske sekcije USCI v Luteranski cerkvi. Otroški zbor Venturini se je udeležil obeh revij, na katerih so se utrdili že zelo dobri prijateljski odnosi med slovenskim zborom in predsednikom tržaške sekcije Zveze Giampaolom Sionom, kot je potrdila zborovodkinja Suzana Žer-jal: „S predsednikom tržaškega USCI-ja sva že sodelovala pri raznih projektih. Na reviji Primavera di voci smo vsi nastopajoči zbori zapeli kot skupno pesem nje-
govo „Se fossi". Ta izvedba revije nam bo ostala v posebno prijetnem spominu, saj so organizatorji imeli lepo zamisel, da je najmlajši pevec vsakega zbora prejel namesto plakete simpatičnega medvedka. Medvedek, ki smo ga dobili, je že postal maskota našega zbora in nam dela družbo na vseh vajah."
Pred nastopom na reviji Primavera di voci je zbor od Domja nastopil na reviji Naša pomlad, ki se je odvijala v avditoriju v Portorožu. Selektor zborov je bil priznani skladatelj in pevovodja Ambrož Čopi, ki je povabil pevce na zaključni koncert tekmovalne revije 28.maja v Idriji.
30. maja pa bo dejavni tržaški zbor gost goriškega zbora Audite nova v Šta-rancanu, kjer bo potekal tradicionalni koncert gostiteljev ob zaključku pevskega leta. Zbor Venturini pa je kljub dodatnim obveznostim, ki ga še pričakujejo, formalno zaključil delovno leto včeraj, ko so v prostorih domačega društva nastopili harmonikarji, moški zbor, „mini" pevci in otroški zbor.
Moški pevski zbor Lipa - Fantje pojejo na vasi
.agenda - agenda - agenda
ZA MLADE GODBENIKE
Zveza slovenskih kulturnih društev in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti prirejata peti mednarodni mladinski godbeniški laboratorij, ki se bo odvijal v Dijaškem domu v Portorožu od nedelje, 19.7. do sobote, 25.7. 2009.
Prijavnica in razpis sta na razpolago na spleni strani www.zskd.eu ali pa na uradih ZSKD. Rok prijave zapade 26. maja 2009. Zaradi omejenega števila mest vabimo zainteresirane, da se prijavijo čimprej.
Nagrada IGNACIJ OTA -4. natečaj za zborovske skladbe
V teku je razpis za Nagrado IGNACIJ OTA. Rok prijave zapade 30. junija 2009. Razis dobite na spletni strani www.zskd.eu .
ZANIMIVE DELAVNICE ZA DRAMSKE IGRALCE
JSKD razpisuje Mednarodne poletne gledališke delavnice, ki bodo potekale v Izoli od 24. do 30. avgusta 2009. Rok prijave zapade 17. julija 2009.
ZANIMIVO ZA MLADE -NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI
Mladim od 18. do 28. leta se ponuja nova priložnost formacije in izobraževanja v neprofitnih organizacijah v okviru civilne službe. Delo se odvija v kul-
turi. Urnike lahko prilagajate študiju. Predvideno je mesečno plačilo po pogodbi v trajanju enega leta. Informacije nudi Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20, tel. 040 635626 med 9. in 13. uro.
REZIJANSKI VEČER V KOBARIDU
Vabljeni na klepet z Luigio Negro in Silvano Paletti v sredo, 27. maja 2009 ob 19. uri v prostore Fundacije Poti miru v Posočju, Gregorčičeva 8 v Kobaridu.
ZANIMIV DOGODEK ZA PLESNE SKUPINE!
JSKD vabi plesne skupine vseh zvrsti, da se udeležijo Festivala plesa Piran 2009 v četrtek 25. in petek 26. junija 2009. Prizorišče festivala bo na tarti-nijevem trgu v Piranu. Rok prijave zapade 29. maja 2009.
Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije
Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org
Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org
Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org
Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org
www.zskd.eu
Štiri moške vokalne skupine so v sproščenem vzdušju obudile tradicijo fantovskega petja v športnem centru Zarja v Bazovici
Moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice, moški pevski zbor SPD Bilka iz Bil-čovsa (Koroška), moški nonet Vasovalci iz Idrijskega in še vokalna skupina Goldinar iz Pivškega in Postojnskega so z raznolikimi pevskimi nastopi oblikovali peto izvedbo revije Fantje pojejo na vasi, ki je letos spadala v praznovanje 110-letni-ce ustanovitve kulturnega društva Lipa. Ob domačih pevcih so številni poslušalci lahko prisluhnili petju navdušenih lju-
biteljev, simpatičnih koroških gostov in mladih članov že uveljavljene slovenske vokalne skupine, ki se je v zadnjih letih izrazito postavila v ospredje z odličnimi koncertnimi in tekmovalnimi dosežki. Dopadljivi sporedi so prevzeli občinstvo in so s klasiki narodne literature, a tudi s čustvenimi dalmatinskimi motivi ustvarili prijetno razpoloženje spontanega srečanja ob petju, kar je bilo od začetka tudi glavni namen organizatorjev, kot je poudaril predstavnik moškega zbora Lipa Vojko Mijot: „Revija je nastala iz potrebe in želje po fantovskem druženju, po obujanju nekdanjega običaja petja pod va-
ško lipo v poletnih večerih. Skušali smo ustvariti podobno situacijo z revijo, ki ima programsko težišče na slovenski ljudski pesmi. Najlepše bi bilo, ko bi lahko ohranili tudi okvir z izvedbami na prostem, spremenljivo pomladansko vreme pa nas je prisililo v drugačno izbiro, zato se revija odvija v zaprtem prostoru. Izbira nastopajočih skupin ni ponavljajoča, da bi predstavljali naši publiki vsako leto nove skupine, s katerimi ohranjamo vezi tudi po sodelovanju na reviji. Koncertu sledi vedno družabnost, da bi celotna pobuda pridobila pristnost in sproščenost prijateljskega srečanja."
S petjem na gostovanjih
•	Moška vokalna skupina Sraka bo gostovala konec meseca v Spoletu v Um-briji.
•	OPZ Fran Venturini in DePZ Kraški slavček sta bila izbrana za nastop na zaključnih koncertih revije najboljših pevskih zborov Primorske "Naša pomlad" v Idriji (28. maja) in v Kopru (2. junija).
•	Mešani mladinski pevski zbor Trst bo 14. junija zastopal ZSKD na reviji Vene-zia in coro, ki vsako leto združuje pevske zbore iz severne Italije v sugestivnem okviru prelepega mesta sredi lagune.
•	Mešani pevski zbor Jacobus Gallus bo 20. in 21. junija na 40. Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvid pri Stični.
Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BLANKIN
Tamara, letos je že 25. leto odkar si začela orglati v cerkvi sv. Marije Magdalene v Bazovici. Ali se tiste tvoje "premiere« kaj spominjaš?
Gotovo, spominjam se jo zelo dobro, kajti za 11-letno deklico ni bilo vsakdanje sesti k orglam in spremljati mašo ter imeti na koru polno pevcev.
Od nekdaj sem z mamo hodila h maši na kor, kajti mama je pela pri cerkvenem zboru, ki ga je na orgle spremljal sedaj pokojni Pavel Fonda. Moje mesto na koru je bilo vedno ob njem. Opazovala sem kako je igral z rokami in tudi z nogami.Včasih mi je sam rekel, naj menjam register. Pogosto je po maši tudi kaj zaigral. Žal mu je bolezen počasi odvzemala sluh in pred božičnimi prazniki se je situacija tako poslabšala, da si ni upal več sesti k orglam. Tedanji župnik Marjan Živic naju je z Markom Ozbičem, malo za šalo malo za res, vprašal za sodelovanje pri božičnih obredih. In midva, kot da ne bi čakala drugega, sva takoj sprejela in si raz-
delila točno na dva dela skladbe, ki nam jih je dal župnik.
Od l.januarja 1984 se je začela moja pot organistke: vsako nedeljo pri maši, vse praznike, vsa druga slavja. Logično udeleževala sem se tudi orgelskih tečajev s priznanimi organisti, med katerimi je bila tudi Angela Tomanič.
Kako gledaš na cerkveno petje skozi ta četrtstoletni čas?
Ko sem začela z orglanjem, me ni zanimalo število pevcev pri vsakem bo-goslužju.Mineval je čas in pevcev na ko-ru je bilo vedno manj in v meni je z leti zorelo prepričanje, da bi bilo treba kaj narediti. In tisti kaj se je udejanjil s prihodom sedanjega župnika Žarka Škerlja. Da bi ga sprejeli na najlepši način, sem povabila k sodelovanju tudi pevce, ki so peli pri mešanem zboru Lipa.Vsi so se odzvali mojemu vabilu. Kmalu je postala povezovalna nit obeh zborov le petje in ljubezen do glasbe. Od takrat se »moj« zbor redno polnoštevilno udeležuje vseh ver-
4
skih praznikov in bogati vaško cerkveno in posvetno življenje.
V čem vidiš bogastvo orglanja in cerkvenega petja?
Po župniku je v cerkveni hierarhični lestvici organist skupaj s cerkvenim zborom na visokem položaju, saj spremlja vse najvažnejše človeške etape v življenju: krst, prvo sv. Obhajilo, birmo, poroke in smrt . In ne samo: olepša in poudarja sodelovanje pri vsakem verskem obredu.Večrat sem priča veselju in sreči svojih pevcev ko me zagledajo na koru ker vedo, da bo orgla-nje lepše izoblikovalo njihovo petje.
Lepo bi bilo, da bi kakšen od učencev, ki se učijo klavir ali glasbo nasploh, pristopil k orglam in pripomogel k nadaljevanju obstoja slovenske besede in petja pri bogoslužju.
Kakšen pomen ima za vaško skupnost ta glasba?
Ima več pomenov: najprej nada-
ljevanje cerkvene tradicije, vaške tradicije in posebno v današnjih časih, za nas Slovence, pomeni pričanje našega obstoja. Včasih je tovrstna glasba združevala vaščane. To naj bi se nadaljevalo tudi zdaj, a žal to se ne dogaja, ker so tudi v vasi očitne ločitve na dve skupini: cerkvene in proticer-kvene.
Tvoje orglanje zahteva od tebe tudi napor in marsikatero odpoved. Kako to doživljaš?
Že od samega začetka so mi no-noti in starši posredovali versko vzgojo. Kot sem že omenila, sem od malega zahajala k bogoslužju. Orglanje je bilo logična posledica prisostvovanja bogoslužju in tudi igranja na klavir.Ned-vomno 25 let orglanja vsako nedeljo in pri vseh cerkvenih praznikih v letu zahteva nekaj napora, žrtvic in marsikaterega odrekanja.Včasih bi raje malo več pospala, se odpravila kam na celodnevni izlet ali na dolgi vikend. Nekajkrat se je resnično zgodilo, da mi je ura budilka malo ponagajala in so pevci odpeli vstopno pesem brez orgel. Ko so pri aleluji zadonele orgle, se je marsikdo v cerkvi ozrl navzgor in si potiho rekel: Tamara je zaspala in zamudila.To pomeni, da ljudje res občutijo petje in or-glanje pri maši, kar meni dodatno pomaga, da premoščam vsa občasna odrekanja in težave.
Največ pa mi pomeni to, da imam čudovito domače ozadje moža Damjana, mame Silvane in očka Stojana, ki mi na raznorazne načine pomagajo in se tudi oni odrekajo marsičemu za moje poslanstvo.
Zakaj vztrajaš?
Vztrajam, ker je v meni še živo upanje, da bi prav cerkveno petje lahko spet združevalo vse vaščane, kot sem že prej omenila, ne glede na to, če so ali niso verni.
Drugi razlog je ta, ker sem prepričana, da je tudi petje po naših cerkvah del naše slovenske kulture. Če bi kdaj utihnilo slovensko petje po naših cerkvah, bi s tem izgubili velik del naše identitete. Če bi se tega zavedali vsi vaščani in ne samo oni, bi sodelovali in tudi podpirali cerkveno petje.
i.podlistek
M.	ipodlistek@gmail.com
24. 5. 2009
- Čedad, Slovenska prosveta - Trst, Zveza slovenske katoliške prosvete - Gorica, Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst, Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica
Tamara Ražem: 25 let za bazoviškimi orglami
Za kulturo odnosov
Mesec maj je verjetno eden izmed tistih mesecih v letu, kjer se delovanje naših kulturnih društev, organizacij in krožkov najbolj razcvete. Tako si lahko postavimo vprašanje ali ni to morda posledica vpliva narave, ki je letos posebno bujna in razkošna. Po padavinah obilni zimi in prve polovice pomladi, smo bili priča zares lepemu in razkošnemu cvetenju ter živi, polno upajoči zelenini naših domačih listavcev. Pod njimi bomo že čez kakšen teden strastno iskali senčne osvežitve, pri kateri nam bo še kako prijal duh brste-čih dreves. Prav tako nam bo gotovo prijala marsikatera prireditev, ki nam jih naša društva ponujajo v tem času. Ob teh se bomo lahko naužili odlične glasbe, poglobljenega razmišljanja, otroškega petja in ustvarjanja ter še marsikaj drugega. Vse to nas bo obogatilo ne glede na to, če bomo prisostvovali vrhunskemu nastopu ali začetniškim korakom glasbenega vajenca. Obstaja ob tem pa še drugi vidik, ki ga ne smemo zanemariti. Prireditve, ki jih naša društva in organizacije pripravljajo so seveda usmerjena v promocijo kulture. Pri tem pa vršijo nezamenljivo vlogo ustvarjanja trenutkov medsebojnih srečanj in gojenja odnosov. Prav gotovo se lahko vsi strinjamo, da če skupno deležimo bogato in kvalitetno prireditev ali preprosto vaško »šagro«, oz. če lahko naša doživetja, občutke in misli delimo z nekom, ki nam je blizu ali ki ga ponovno srečamo po dolgem času, je vseeno veliko lepše, kakor če bi se vse ustavilo le pri sebi.. Ta drugi vidik našega društvenega udej-stvovanja ne more biti prezrt, čeprav je današnji ritem časa za marsikaterega posameznika in družino taki zalogaj, da se obiskom prireditev odpovemo. A vsekakor, z majhnim naporom, lahko tudi to presežemo in se potem vračamo v svoje domove nekoliko bogatejši, če drugega ne zaradi tega, ker smo lahko z nekom spregovorili. Navsezadnje ali ni prav to temelj kulture? Zato ne moremo prezreti prav nobenega društva oz. organizacije. Obstoj vsake nam mora biti dragocen in vsako zamrtje je kot izguba dela nas samih, naše kulture, našega narodnega telesa in zemlje.
trst
Društvo slovenskih izobražencev v sodelovanju s Slavističnim društvom iz Trsta vabi v ponedeljek, 25. maja, v Peterlinovo dvorano, Doni-zettijeva 3, v Trstu, na predstavitev knjige prof. Lojzke Bratuž »Iz primorske kulturne dediščine«. Sodelujeta prof. Marija Pirjevec in avtorica. Začetek ob 20.30.
Informacije
Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 37084, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške prosvete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307
Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: corili01@gorica.191.it
Zbor Veseljaki izbran
Otroški pevski zbor Veseljaki iz Doberdoba je bil izbran na zaključno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Primorske, ki bo potekal v osnovni šoli v Idriji, v četrtek, 28. maja letos.
Doberdobški Veseljaki so v aprilu mesecu nastopili na otorški in mladinski pevski reviji Zgornjega Posočja »Naša pomlad« v organizaciji Zveze primorskih pevskih zborov, ki je kot neka »Primorska poje« v malem.
Pod vodstvom Lucije Lavrenčič in ob spremljavi Zulejke Devetak so mladi pevci iz goriškega Krasa nastopili na izvedbi, ki je potekala v Kulturnem domu v Novi Gorici in tam poželi res lep uspeh. K temu je botrovala zelo dobra izvedba treh pesmi: Sinička in grmički (Tomaž Habe), Mravlje gredo spančkat (Samo Vremšak) in Polžek se je ženit šel (Ljudska v priredbi Jakoba Ježa).
Strokovna izvedenka Darja Žorž je ocenila odlično izvedbo zbora, pri oceni je podčrtala zelo dobro intonacijo, precizno ritmičnost ter tehntni program. Ocenjevalno komisijo je še prepričala dobra dikcija in prepričljiva interpretacija vseh treh pesmi. Vse to je botrovalo izboru doberdobskega zbora na zaključni koncert v Idriji.
Zbor je član Združenja cerkvenih pevskih zborov iz Gorice, ki mu pri nastopu nudi potrebno sodelovanje in organizacijo.
Likof 2009
V soboto 30. maja se bo na glavnem trgu v Števerjanu odvijal tradicionalni Likof, ki se letos predstavlja v res bogati zasnovi. V goriški tradiciji je to praznik ob važnejših trenutkih družinskega življenja in kmečkega dela. V preteklosti in še danes se v Števerjanu mesec maj začenja s praznovanjem slovesnosti svetega Florijana. Na bogato obloženih mizah imajo prvo mesto vino, dozorelo v zimskih mesecih in prve češnje.
Števerjanski likof ohranja staro izročilo in nudi gostom pokušnjo sadov domače zemlje: vino, olje, sadje, briške jedi, pa tudi predstavitev zgodovine, navad in domače obrti v pomladanskem čaru vaškega praznika.
Predsednik organizacijskega odbora Simon Komjanc je letošnjo izvedbo predstavil in označil vsebino programa. Kot je že ustaljena navada bo na Likofu sodelovalo večji del števerjanskih vinogradinkov kot tudi vaških gostiln in agriturizmov. Ob njih bodo svoj pomemben delež prispevali še lovski družini Števerjan - Jazbine, SKPD F.B. Sedej, KD Briški Grič ter vinoteka Števerjanski griči. Pomemben delež pa imata pri organizaciji tako števerjanska občina kot briško-beneška gorska skupnost.
Poleg običajne ponudbe izvrstne briške kapljice ter domačih jedi, je letos še posebej zanimiva okrogla miza na temo o odgovornem pristopu do vina ter seveda vodena pokušnja. V prihodnjem koncu tedna, obiskovalcem gotovo ne bo žal, če bodo odšli na izlet v Števerjan.
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 24. maja 2009
23
Na včerajšnji slovesnosti v Ozrenju so poleg ministra Erjavca govorili še župan občine Renče Vogrsko Aleš Bucik, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Miran Pahor in predstavniki občine Štarancan
TRAGEDIJA V RENČAH MAJA 1944
Ozrenj pod Fajtovim hribom je tiho ječal v bolečini
Radivoj Pahor
Ozrenj je majhno naselje pod starodavnim Dimiščem in Fajtovo dolinco v jugozahodnem predelu Renč, tik ob vznožju Fajtovega hriba, znanega po težkih bojih iz prve svetovne vojne. V tej odmaknjeni in nekoliko razpotegnjeni vasici je delovala partizanska kurirska postaja. Pričujoči zapis govori o njenem tragičnem koncu, ko je ob padlih partizanih v plamenih domače hiše umrla tudi družina Mozetič.
Franc Mozetič iz Ozrenja, po domače od Školtov, pod Italijo na hišni številki Renče 335, je bil med vojno zajet in odveden v delavske bataljone. Tridesetega aprila leta 1945 je na Korziki prejel pismo sestre Marije. Globoko v sebi je čutila, da mu na nek način mora povedati, kaj se je zgodilo. Težko ji je bilo, saj so sredi leta 1943 pokopali dobro in prijazno teto Francko. Bala se je, da bi kdo kaj napačno razumel in pismo uničil, zato ni mogla izreči povsem jasnega, dobesednega sporočila. Toda Francu se je stemnilo pred očmi. Prebral je dvakrat, trikrat in spet in zdelo se mu je, kakor bi prišel konec sveta in bi se v večne temine po-greznilo sonce prihajajoče svobode. Novica je bila strašna, pretresljiva. Marija je s tresočo roko zapisala: Kamor je šla teta Francka, so šli tudi tata, mama in sestra Angela.
Tistega dne, ko so pokončali Moze-tičevo družino, so esesovci umorili tudi pet borcev italijanske karavle. Kdo je odposlal sporočila staršem in sorodnikom mrtvih partizanov, ne vem. Ne vem, kdaj in kako so izvedeli za smrt komandirja gari-
baldinske postaje v Ozrenju Armanda Ro-mualdija, doma iz okolice Ancone, kurirjev bratov Giuseppa in Pietra Cuchiara s partizanskim imenom Barbarossa s Sardinije ter Zvonimirja Sakside z Gradišča nad Prvačino. Kdo je povedal svojcem za smrt Marija Agostinellija, ki so ga zverinsko mučili in obesili na renškem trgu?
Skupina štiridesetih ali petdesetih esesovcev nemške divizije Princ Eugen iz Gradišča je v zgodnjem sobotnem jutru 20. maja 1944 vdrla v Ozrenj iz več smeri. Imeli so natančne podatke in izdelan peklenski načrt za tisti dan. Vedeli so, da je v notranjosti stanovanjske hiše pri Škol-tovih okrožna gospodarska komisija gradila nov bunker in poznali so lokacije še nekaterih bunkerjev ter imena in naslove zidarjev, ki so bunkerje gradili. Vedeli so, da je bila v hiši Rudolfa Baše s hišno številko Renče 336 nameščena garibaldinska karavla za povezavo italijanskih partizanskih enot z devetim korpusom. Poznali so imena in naslove deklet, ki so aktivno pomagale partizanom ...
Večer pred usodnim napadom so bili kurirji dobro razpoloženi. Veselili so se pomladnega dneva, svoje mladosti, upanja v skorajšnji konec vojne in v boljši svet. Morda je bilo prav zato presenečenje še večje, še bolj tragično. Sovražnikovi vojaki so brezobzirno vdirali v hiše in gnali ljudi pred Školtovo domačijo. Slišalo se je strašno vpitje in streljanje. Edvard Baša, tedaj star deset let, se je v hipu prebudil in skozi zastrto okno domače hiše ves prestrašen opazoval esesovsko divjanje Pri Boščanovih so zajeli aktivistki Selmo in
OZRENJ - Obletnica poboja družine Mozetič
Resnica je samo ena
Slavnostni govornik je bil mnister za okolje in prostor Karl Erjavec
Marico Mozetič ter njuno komaj trinajst-leno sestrično Merico. Za Rudolfovo hišo, kjer je bila karavla, so ugledale srhljiv prizor. Na gnojniku je mrtev ležal Giuseppe Cuchiara, ob hiši pa se je komandir Armando golorok bojeval s sovražniki. Ujeli so ga in strahovito pretepali. Vi-gliacchi, vigliacchi . Strahopetci, podleži ., je vpil nanje in se upiral s poslednjimi močmi. Pred zidom hišnega hleva so ga pokosili strojnični streli. Zvonko Saksida je padel na podstrešju, ko se je skozi majhno okence reševal iz hiše, pod njegovim truplom pa se je prikril Borio Battista Torino in tako ostal živ. Iz pričevanj nisem mogel natančno ugotoviti, kje je padel Pie-tro Campus oz. kaj se je v resnici z njim zgodilo. Pietro Cuchiara je padel na stopnicah, Maria Agostinellija in še enega kurirja so ujeli in ju odgnali na renški trg. V tamkajšnjem poslopju fašistične policije, na kraju, kjer danes stoji spomenik padlim partizanom, žrtvam fašističnega nasilja in renškim tigrovcem, so Maria mučili in nato pred množico prisilno privedenih ljudi obesili. Nekaj trenutkov pred smrtjo je z okna zaklical svoje poslednje sporočilo: Viva Stalin, viva Roosevelt, viva Tito.
V ozrenjski karavli sta delovala tudi kurirja Rudi Perdec in Milan Kerševan z Gradišča, ki pa tisto noč nista bila v Ozre-nju. Z veliko sreče in drznosti sta se iz sovražnikovih zank izvila ranjeni partizan Davide iz Selc pri Ronkah, ki se je zdravil pri Boščanovih in domači gospodar Franc Mozetič, aktivist in član odbora osvobodilne fronte.
V sobotnem jutru 20.maja 1944 je skupina esesovcev v Ozrenju pri Renčah pred Školtovo domačijo pokončala tri člane družine Mozetič, mamo Angelo, očeta Jožefa in hčerko Angelo, ubili pa so tudi pet borcev garibaldinske karavle. V spomin na ta tragičen dogodek je krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Renče včeraj pripravila tradicionalno spominsko slovesnost, na kateri je kot slavnostni govornik spregovoril minister za okolje in prostor Karl Erjavec.
»Pred 65-imi leti se je tukaj zgodil strašen zločin, ki je kazal na to, kakšne načrte so imeli nacifašisti s slovenskim narodom, ne glede na to, da je bilo do konca druge svetovne vojne le še leto dni. Na najbolj okruten način so pobijali Slovence. Pokončne, narodno zavedne ljudi. In vi, Primorci ste od vseh Slovencev najbolj zavedni, ker ste ta škorenj čutili veliko prej kot ostali. Fašizem vam je povzročil veliko gorja, zato je 2. svetovna vojna prav za Primorsko posebnega pomena. Tudi njen konec Primorcem pomeni veliko, pomeni svobodo in uresničitev sanj, da se vrnejo v matično domovino,« je na slovesnosti povedal Erjavec pred številno množico starih in mladih. Teh je bil še posebej vesel župan Občine Renče Vogrsko Aleš Bucik.»Vesel sem, da je danes tu toliko mladih, ki bodo našo zgodovino prenesli kasnejšim rodovom, kajti prepričan sem,
Esesovci so Selmo in Marico, komaj za silo oblečeni in bosi, prignali pred Školtovo hišo. V veži sta videli mamo Angelo, negibno, mrtvo, v mlaki krvi. V tistem hipu so iz hiše prignali hčerko Angelo. Pokosili so jo strojnični streli v hrbet, da je bruhnila kri in padla na obraz. Oče Jožef je bil že mrtev. Bolnega so umorili v njegovi postelji.
Selmi in Marici se je zazdelo, da ni več izhoda, da je konec. Nemci so vedeli, koga imajo v rokah. Bili sta pomembni aktivistki, prav tako tudi njuna prijateljica Angela. Skupaj s sosedami in drugimi dekleti iz vasi ter okolice so kuhale, pra-le in šivale za partizane, kar pomeni, da je na njih slonela skoraj vsa oskrba gari-baldinske karavle. Sestri Selmo in Marico so postavili pred zid in vanju namerili strojnice. Pokopljite naju ob našem bratu Staniču, sta kriknili in se z uporno klju-bovalnostjo v očeh spomnili brata Stanislava, ki je padel spomladi istega leta, nekje pri Temnici. Toda strojnice tokrat niso zapele svoje mrtvaške pesmi in, kakor bi rekel pesnik: smrt je odšla z nasmehom naslednjega srečanja. Počutili sta se, kakor bi se znova rodili.
Esesovci so bili mojstri zločina in zvesti ter natančni izpolnjevalci ukazov. Niso prizanesli sedemnajstletnemu Danilu Krpanu, ki se je zaradi rane na hrbtenici ves sključen komaj premikal, s striženjem na križ so hoteli ponižati Avgusta Merljaka Guštota, renškega zidarja in aktivista Viktorja Preglja so ubili ob gospodarskem poslopju njegove domačije. Imeli so seznam z imeni aktivistov osvobodilne fronte, ki jih je bilo potrebno najti, aretirati in razposlati v ječe in taborišča. Po Renčah so nalovili trideset deklet in pet moških, ki so jih s kamionom odvedli v goriške zapore. Posebej zastražene so bile skojevke in znane partizanske sodelavke Selma in Marica Mozetič, Ana Arčon, Merica Mozetič, Anica Žnidaršič, Vida Krpan in Frančiška Krpan. Najtežje mučenje sta morali prenesti Selma Mozetič in Vida Krpan, po domače Hentova. Zaradi poškodb so Selmo odpeljali v bolnišnico, od koder so jo s spretno akcijo rešili partizani, ostalih šest deklet pa so Nemci odgnali v Auschwitz, eno najstrahotnejših koncentracijskih taborišč tretjega rajha.
Ozrenj je tiho ječal v bolečini. Nekaj otrok in starejših žensk se je v grozi zateklo v temne kote svojih hiš, zatekli so se v skrito ihtenje tolažniku, ki jih je zapustil in prepustil usodi. Mrtvi so bili tam, kjer so umrli. Skoraj si jih niso upali dotakniti, niso si upali glasno spregovoriti. Šepetaje so kriknili tisto prekleto besedo, zamolklo so zvenele črke, izčrkovane v prazno, gluho grozo. Komaj so premikali svoje oči, gledali so svet, kakor bi bil izmišljena, neresnična in sprevržena podoba vsega lepega, osončenega, svetlega, mamljivega ... Temna, krvaveča britev je zare-
da je mlada generacija danes spoznala, kakšna je bila vloga partizanstva in kakšna fašizma oz. nacizma. Sam sem iz povojne generacije in verjamem v to, kar so me učili v šoli, kar sta mi povedala starša in nona in nono. Resnica je samo ena, dajmo jo ohraniti,« je zaključil Bucik. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki pobratene občine Štarancan in člani ANPI - VZPI za Goriško pokrajino. Zaključno besedo je imel predsednik renških borcev Miran Pahor, ki je poudaril, da so vrednote, kot so mir, svoboda, dostojanstvo in boljše življenje, za katere si je narod z uporom uničevalnemu zatiranju prizadeval, danes še in vedno bolj pomembne: »Odpustiti moramo napake, ki so se dogajale, na eni in na drugi strani, in se naučiti, da je enotnost naroda in pozitivnih sil v Evropi tista kvaliteta, ki pelje k uspehu.«
Včerajšnja slovesnost v Ozrenju je bila sicer le ena v nizu 32-ih prireditev, ki jih v tem letu organizira krovna borčevska organizacija na Primorskem, tj. Območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica. Še ena takih bo danes ob 17.uri pri Peternelih v Goriških Brdih, v spomin na 22.maj 1944. Dva dni po Ozrenju so namreč taisti pripadniki omenjene nacistične divizije Princ Eugen iz Gradišča pri Peternelu s hišo vred zažgali 22 ljudi.
Tamara Benedetič
zala v njihovo lubje, podrla je njihovo drevo, razklala kamen, okradla je ljubljeno rožo in osula cvetje njene pomladi.
Nemci so odšli, a kmalu so se vrnili. Prihrumeli so v Ozrenj s pijanimi, motnimi očmi, s širokimi zenicami in s strašnim, pekočim prezirom. Še enkrat so se znesli nad Mozetičevo družino. Zažgali so hišo in v njej tri mučenike. Še živijo ljudje, ki so videli. In ljudje, ki so si upali povedati, kaj se je zgodilo in zakaj. Ostal je zapis, ki ga ni mogoče izbrisati. Milojka Žižmond Kofol, danes uveljavljena pisateljica, je o tem dogodku že leta 1965, v brošuri ob stopetdesetletnici renške osnovne šole, objavila pretresljiv, umetniško motiviran zapis V goreči hiši. Samo tistega dne so v majhnem renškem zaselku požgali pet domačij, pogorelo je Školtovo, Boščanovo, dve Drejevi, Ovčarjevo, gorele so štale, povsod so zakurili, da bi ranili, uničili in pokončali življenje, ki je tod utripalo že tisočletja.
Naslednje dni so domačini pokopali padle partizane. Pokopali so posmrtne ostanke zažganih, očeta Jožefa in hčerke Angele. Mamine kosti je našel sin Franc šele po vojni, ko je obnavljal domačijo.
Na zahodni strani hiše, v kateri je bila karavla in kjer so se skušali partizani rešiti, so še danes vidni znaki silovitega streljanja. Izjemno dobro oboroženi Nemci in njihovi sodelavci so s krvjo in zločinom zaznamovali tudi ta košček slovenske zemlje, ko so izpolnjevali ukaze gospodarjev sveta. Ernest Baša, Ivanka Krpan in Marica Knez so bili tedaj otroci, stari deset, trinajst let. Posiveli so v obraze in v srcih zaznali sledi neznosne bolečine. Nežno trepetliko odraščanja je zaznamovala smrt na pragu njihovih domačij. Toda žrtve so v živo zavest zarisane podobe, ki v desetletjih rasejo do mitskih razsežnosti. Lepota, ki zrase iz žrtve, je neminljiva.
Ne pozabimo, da se je zločin v Ozrenju zgodil natančno mesec dni po domobranski prisegi nemški vojski in Hitlerju na njegov rojstni dan, 20. aprila 1944 na ljubljanskem stadionu za Bežigradom. Spomnimo se tudi, da so pripadniki istih enot iz Gradišča, ki so se tako kruto znesle nad borci in Mozetičevo družino iz Ozrenja, čez dva dni, torej dvaindvajsetega maja 1944 izvedle strahoten zločin pri Peternelu v Goriških Brdih. Štiriindvajset ljudi so zmetali v goreče hiše, streljali talce in uničevali vse, kar jim je prišlo pod škorenj. Samo dva dni po Ozrenju! Teden dni po Peternelu so vdrli na Venišče nad Renčami, jih izropali, požgali, prebivalce pa ustrahovali, zapirali in preganjali. Marica Mozetič, poročena Martinuč se spominja, da se je celo iz goriških zaporov videlo, kako v Renčah gorijo domačije ...
Ali ni nekdo rekel, da ... kadar gorijo knjige, ni daleč čas, ko bodo goreli tudi ljudje ... Knjige so gorele že prej. Žal, tudi potem.
24
Nedelja, 24. maja 2009
NEDELJSKE TEME
/
PALERMO - Ob 17. obletnici mafijskega pokola pri Capaciju
Napolitano se je z mladimi spomnil umora sodnika Falconeja
Falcone in Borsellino predstavljata »velik moralni zgled«- Srečanje s sorodniki žrtev mafije
PALERMO - Giovanni Falcone in Paolo Borsellini predstavljata za vso državo »velik moralni zgled«. Tako je poudaril predsednik republike Giorgio Napolitano ob proslavi 17. obletnice pokola pri Capaciju, v katerem so bili ubiti dolgoletni palermski sodnik Giovanni Falcone, njegova žena Francesca Morvillo in njegovi stražarji.
Napolitano se je poklonil spominu vseh, ki so bili ubiti v boju proti mafiji. Ta boj je treba nadaljevati, kar pa »zahteva spoštovanje ustavnih ravnovesij s strani vseh, ki so za to poklicani,« (namig na nedavne Berlusconijeve napade na sodnike je bil očiten ...). Predsednik republike je poudaril potrebo po »kvalitetni politiki, po učinkovitosti in prozornosti javnih uprav in popolno priznanje dela, ki ga opravlja vsedržavno tožilstvo proti mafiji.«
Napolitano je položil venec pred ploščo, ki v kasarni Lungaro spominja na žrtve mafije. Spremljal ga je pravosodni minister Antonino Alfano, ki je poudaril, da ostajata Giovanni Falcone in njegovo delo referenčna točka boja proti mafiji, in napovedal nadaljnjo poostritev zaporniške kazni za mafijce. Notranji minister Roberto Maroni je spomnil na uspehe policijskih sil v boju z mafijo in omenil, da so lani zasegli mafijcem trikrat več premoženja, kot leto prej.
Predsednica zveze industrijcev Emma Marcegaglia pa je s svojo prisotnostjo hotela potrditi, da bodo njena organizacija in industrijci nasploh nadaljevali boj proti mafiji. Ta boj moramo izbojevati, je poudarila. Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini pa je v svoji poslanici povabil predvsem mlade, naj spre-vidijo, da je prihodnost v njihovih rokah in da sta »demokracija in zakonitost neločljiva«.
Napolitano se je tudi srečal s sorodniki žrtev mafijskih umorov, nato pa tudi z mladimi. Prav srečanje z učenci in dijaki ga je še najbolj ganilo. Dijaki in šolniki so prispeli v Palermo na krovu Ladje zakonitosti, z njimi pa je priplula tudi ministrica za šolstvo Mariastella Gelmini. Napolitano je pozorno prisluhnil pesmim treh otrok, ki so ga povprašali po »novi šoli z okni, odprtimi v svet.« Predstavniki oblasti so podali roke otrokom in dijakom. Prav prihod velikega števila mladih, ki prihajajo v Palermo, da ne bi pozabili na mafijski pokol pri Capaci-ju, predstavlja za Mario Falcone, sestro ubitega sodnika, vedno večje upanje, da bo tudi na Siciliji svet odprt, kot ga želijo otroci.
Predsednik Giorgio Napolitano se je v Palermu srečal z otroki
ansa
POLITIKA - Demokratska stranka Italiji vrednot in UDC
Povabila niso sprejeli
Veto na skupno srečanje za enoten poseg proti Berlusconijevemu omalovaževanju parlamenta
RIM - Omalovaževanje italijanskega parlamenta je nedopustno. Izjave, s katerimi se je na srečanju Zveze industrijcev predsednik vlade Silvio Berlusconi znesel nad parlamentom in parlamentarci, predstavljajo grobo žalitev institucije, zato je potreben energičen nastop celotne opozicije.
Tako so ocenili pri Demokratski stranki. Načelnica Franceschini-jeve stranke v senatu Anna Finocc-hiaro in načelnik stranke v poslanski zbornici Antonello Soro sta naslovila na vodstvo Italije vrednot in UDC pismo, v katerem vabita na skupno srečanje opozicijskih sil, da bi se domenili, kaj storiti.
Odziv ni bil tak, kot so pri Demokratski stranki pričakovali. Lider Italije vrednot Antonio Di Pietro je povabilo zavrnil. Namesto »rutinskih srečanj in jalovih besed, je treba jasno poseči,« je odgovoril in napovedal, da bo njegova stranka vložila v parlament
Anna Finocchiaro
resolucijo z zahtevo po nezaupnici Sil-viu Berlusconiju in njegovi vladi.
Tudi načelnika poslanske in senatne skupine UDC Michele Vietti in Gianpiero D'Alia sta bila do povabila zelo hladna. »Spoštujemo Demokratsko stranko, s katero smo često sodelovali v parlamentu, in tudi sami ocenjujemo, da so Berlusconijeve izjave zelo hude, ne pristanemo pa na nobeno srečanje v teku sedanje volilne kampanje, in to vsaj dokler ne bo Demokratska stranka spremenila svojega mnenja
o podpori referendumu, ki bi prav Ber-lusconiju podaril dolgoletno vladanje,« sta zapisala.
Tajnik Demokratske stranke Dario Franceschini je ponovil, da ni mogoče sprejemati besedičenja osebe -predsednika vlade - ki en dan pravi eno, naslednjega dne pa trdi, da tega sploh ni rekel. »To se ponavlja že leta. Zato naj se opraviči in naj prizna, da je sam izraz parlamenta, ne pa parlament ustvarjen po njegovem obličju,« je poudaril.
Anna Finocchiaro je dodala, da se Berlusconi ni odrekel »lažem in misti-fikaciji,« za Massima D'Alemo pa je prav Berlusconi največja ovira za pre-potrebne reforme, saj je dejansko izsilil zakon Alfano, da bi se rešil pred procesi.
Povsem drugače se je DAlema izrazil o predsedniku poslanske zbornice Gianfrancu Finiju, ki se je postavil Berlusconiju po robu, branil dostojanstvo parlamenta in državne institucije.
V Srbiji prometna nesreča avtobusov, polnih otrok
BEOGRAD - V Srbiji se je včeraj zgodila hujša prometna nesreča. Na poti med mestoma Merošina in Niš sta trčila avtobusa, polna otrok. Ena deklica je pri tem izgubila življenje, 12 otrok je bilo poškodovanih, prav tako trije učitelji. Srbski predsednik Boris Tadic je družini preminule deklice že izrazil sožalje. Nesreča se je zgodila včeraj okoli 7. ure zjutraj, ko sta trčila avtobusa, ki sta učence iz Niša oziroma Prokuplja peljala na ekskurzijo. Preiskava o vzrokih nesreče poteka.
Klimatske naprave v Abrucih, toda težav je na pretek
LAQUILA - Civilna zaščita je žrtvam potresa v Abrucih, ki zdaj bivajo v šotorih, posredovala 7 tisoč klimatskih naprav, ki pa še zdaleč ne rešijo težav. Podnevi je v šotorih neznosna vročina (tudi do 39 stopinj) in zato naprave ne zadoščajo. Zadevo poslabša noč, ko beležijo tudi 10 stopinj in manj. Hude težave povzroča vročina tudi pri vsakodnevnih opravilih, od vrste na pošti do tiste v banki. Polemike povzročajo tudi odločitve, kdo lahko spi v hotelih in kdo mora bivati pod šotorom. Sploh pa se vsi sprašujejo, do kdaj bodo morali trpeti.
Demonstracije priseljencev proti rasizmu
MILAN - Več tisoč priseljencev je včeraj v Milanu med demonstracijami na Trgu Duomo protestiralo proti novemu vladnemu zakonu in še zlasti normativom, ki dovoljujejo odvračanje migrantov že sredi morja. Protesta so se udeležili priseljenci iz mnogih držav, od Egipta do Senegala in južnoameriških držav. Ob njihovem boku so bili predstavniki številnih organizaciji in strank, kot so Emergency, Kritična levica in Stranka komunistične prenove. To je bila državna demonstracija v okviru kampanje, ki jo je sprožila mreža NOG8 proti krizi, rasizmu in za pravice migrantov. Druge protestne pobude so najavljene ves prihodnji teden. Dodatne demonstracije pa bodo 30. maja v Rimu, ko se bodo na vrhu G8 sestali notranji in pravosodni ministri.
Dve aretaciji zaradi umora novinarja Maura Rostagna
PALERMO - Zaradi umora novinarja Maura Rostagna so včeraj po nalogu sodnice na palermskem sodišču Marie Pino aretirali mafijskega kolovodjo v Trapaniju Vincenza Virgo, ki naj bi ukazal umor, in Vita Mazzara, ki naj bi Rostagna ubil. Rostagno je bil umorjen leta 1988 zaradi njegovih preiskav o mafijskih poslih.
BERLIN - Nemčija proslavila 60-letnico ustanovitve
Bundestag tudi potrdil Köhlerja na položaju predsednika države
BERLIN - Nemški predsednik Horst Köhler je bil v zvezni skupščini v Berlinu včeraj znova izvoljen na položaj. 66-letni Köhler je nov petletni mandat osvojil že v prvem krogu glasovanja, zanj pa je glasovalo 613 članov zvezne skupščine. Njegova tekmica, kandidatka socialdemokratov Gesine Schwan, je dobila 503 glasove. V skladu z nemško ustavo predsednik države, čigar vloga je v veliki meri ceremonialna, Nemčijo predstavlja na mednarodni ravni.
Sicer pa so v Nemčiji včeraj potekaleo slovesnosti ob 60. obletnici ustanovitve. 23. maja 1949 je bil v Bonnu podpisan temeljni zakon za Zvezno republiko Nemčijo. Ob zgodovinskih Bran-denburških vratih in na ulici 17. junija je vse do večera potekal pester in zanimiv program.Na različnih stojnicah so se predstavljale nemške zvezne dežele, ministrstva, politične stranke, društva in cerkve. Zvečer pa se je začela tudi velika zabava, na kateri sta med drugim nastopila pevec Udo Jürgens in komik Otto Waal-kes.
Predsednik nemškega bundestaga Norbert Lammert je dejal, da je Nemčija v miru in svobodi preživela 60 izjemno dobrih in uspešnih let. Nemška kanclerka Angela Merkel pa je ob obletnici državljane prek spleta pozvala, naj okroglo obletnico praznujejo z optimističnim pogledom v prihodnost. "60. leto Zvezne republike Nemčije je leto najglobljih gospodarskih zarez, ki smo jih doživeli v zgodovini svoje republike," je sporočila Merklova. 'A iz izkušenj obnove Nemčije in iz izkušenj oblikovanja nemške enotnosti lahko optimistično zremo v prihodnost," je dodala. (STA)
SARAJEVO - Obsojen je bil za vojne zločine
BiH poslanca Glavaša ne misli izročiti Hrvaški
Horst Köhler je bil znova potrjen za predsednika države ansa
SARAJEVO - Bosna in Hercegovina hrvaškega poslanca, obsojenega vojnih zločinov v Osijeku, Branimirja Glavaša ne bo izročila Zagrebu, ne glede na zahtevo za njegovo izročitev, ki jo pričakuje v prihodnjih dneh, je izjavil pravosodni minister BiH Bariša Čolak, kot poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
"Splošno znano dejstvo je, da kazenski zakonik BiH ne dopušča izročitev državljana BiH, kot tudi hrvaška zakonodaja ne predvideva izročitve hrvaških državljanov," je po navedbah sarajevskega dnevnika Dnevnik avaz dejal Čolak.
Hrvaški pravosodni minister Ivan Šimonovič je v začetku tedna napovedal, da bo Zagreb v kratkem poslal v Sarajevo celotno dokumentacijo, povezano s primerom, in zahtevo za izročitev Glavaša. Sodišče BiH je določilo 40-dnevni rok za dostavo te dokumentacije, da bi lahko sprejelo končno odločitev o statusu hrvaškega poslanca.
52-letni Glavaš, ki ga je zagrebško sodišče 8. maja obsodilo na deset let zapora zaradi vojnih zločinov nad srbskimi civilisti v Osijeku leta 1991, je v BiH pobegnil na dan izreka sodbe. Pristojna saborska komisija mu je nato v sredo odvzela poslansko imuniteto, nato pa so za njim v Zagrebu izdali mednarodno tiralico.
Policija BiH je Glavaša, ki ima dvojno državljanstvo, aretirala 13. maja na območju Kupresa, sodišče pa je zanj odredilo pripor, iz katerega so ga 15. maja izpustili. (STA)
w
Nedelja, 24. maja 2009 2 5
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu
NOGOMET - Iz Toskane se Maranovi varovanci vračajo s štirimi goli na grbi
Po polomu v Empoliju se je za Triestino prvenstvo najbrž končalo
Triestina ima le še nekaj teoretskih možnosti za uvrstitev v končnico - Empoli pokazal boljšo formo
Empoli - Triestina 4:0 (2:0)
STRELCI: Musacci v 16., Pozzi v 45.; Flachi v 16.dp, Saudati v 34.dp.
EMPOLI (4-3-1-2): Bassi; Vinci, Marzoratti, Sabato, tosto; Busce,' Musacci, Moro; Lodi; Flachi (20.dp Corvia), Pozzi (20.dp Saudati). Trener: Baldini.
TRIESTINA (4-4-2): Agazzi 6; Cac-ciatore 5,5, Cottafava 5, Minelli 5, Rullo 5 (l.dp Granoche); Antonelli 6, Gorgone 5,5, Pani 5 (5.dp Princivalli 5,5), Tabbia-ni 5,5; Testini 5,5 (25.dp Cia), Della Roc-ca 5,5. Trener: Maran.
SODNIK: Trefoloni iz Siene 6,5; OPOMINI: Musacci, Cottafava, Minelli, Pozzi; GLEDALCEV: 4.000.
Tek Triestine proti končnici za napredovanje se je zaključil včeraj v Empoliju. V Toskani so Maranovi varovanci gladko izgubili. Včerajšnji poraz je bil odločilen, a v resnici je Triestina priložnost zapravila pred mesecem dni, ko je izgubila celo serijo tekem tudi proti skromnim nasprotnikom. Trenerju Triestine Maranu torej ni uspelo premagati »učitelja« Baldinija. Maran je prve trenerske korake namreč naredil ravno kot pomožni trener sedanjega trenerja Empolija. Razlogov za včerajšnji poraz je več. Ob tehnični premoči nekaterih domačih posameznikov, za katero se je že vedelo, pa je zlasti do izraza prišla boljša forma Em-polija, ki je po tej zmagi že deset krogov nepremagan (pet zmag in pet neodločenih izidov).
Triestina je tekmo začela s pozitivnim pristopom, a prava mreža podaji, s katero je poskušala presenetiti nasprotnika, ni imela nikakršnega učinka. Obramba Empolija je bila vedno dobro postavljena in Tržačanom ni nikoli uspelo podati natančno v globino. Empoli je čakal na pravi trenutek in po 16 minutah igre je Pozzi izkoristil slabo postavitev obrambe Triestine in podal v globino do Musaccija. Slednji je bil zelo hladnokrven in z lobom žogo poslal nad Agazzija v
mrežo. Potek srečanja se po tem dogodku ni bistveno spremenil. Žogo med nogami so imeli v glavnem igralci Triestine, a napadi so bili jalovi. Della Rocca je bil popolnoma osamljen, saj so si njegovi soigralci po eni strani želeli izenačiti, po drugi pa niso želeli dovoliti nasprotnikom protinapada. Prav zato, ker je Triestina napadala s preomejenim številom igralcev, je imel Empoli zelo lahko delo, v 29. minuti pa bi lahko celo podvojil. 50 metrov dolgo podajo v globino Mora je lepo zaustavil Busce,, a sam pred vratarjem streljal tako, da je Agazziju omogočil poseg z nogo. Triestina je poskušala le v 34.mi-nuti s strelom Antonellija, ki pa je le se-grel vratarja Bassija, čeprav pri 32 stopinjah Celzija verjetno ogrevanja sploh ni potreboval. Ravno v 45. minuti pa je morda zadal dokončni udarec Triestini Poz-zi. Napadalec Empolija je startal iz sumljivega položaja, vsekakor pa zelo učinkovito preusmeril v gol podajo Flachija. Morda je bil prejeti gol prestroga kazen za Triestino, ki pa ni nikoli ogrozila nasprotnikovega vratarja, kar za ekipo, ki bi morala v Empoliju zmagati, res ni najboljša vizitka. Pozzi in Flachi sta bila razigrana in sta nekajkrat spravila v hude težave obrambno dvojico Triestine Cotta-fava-Minelli. Ni slučaj, da je oba igralca sodnik že v prvem polčasu opomnil.
V drugem polčasu je Maran takoj poskušal z Granochejem in v prvih petnajstih minutah so Tržačani le poskušali zadeti. Najnevarnejši je bil Della rocca, ki je z glavo prvič resneje zaposlil Bassija, vratar Empolija pa je žogo uspel preusmeriti v kot. V 61. minuti pa je bilo tekme konec. Flachi je na levi prelisičil Tab-bianija in se znašel sam pred Agazzijem. Prekaljeni nekdanji napadalec Sampdorie, ki se je k igri vrnil pred kratkim po dveletnem suspenzu zaradi uživanja mamil, je vratarja Triestine uspel ukaniti. Po tretjem golu so se vsi na igrišču sprijaznili, da je odločitev o zmagovalcu padla, tako da
Antonelli (levo) je bil najbolj živahen v vrstah Triestine
je takoj upadel tudi ritem tekme. Baldini je zamenjal tako Pozzija kot Flachija - oba so domači navijači nagradili z zasluženo aklamacijo - in v igrišče poslal Corvio in Saudatija, dvojico napadalcev, ki bi bila marsikje drugje standardna. Ravno Saudati je s solo akcijo v 79. minuti še četrtič premagal nemočnega Agazzija, ki so ga obrambni soigralci vse manj ščitili. Cor-via je prav v 90. minuti zapravil priložnost za 5:0, medtem ko so igralci Triestine le čakali na konec srečanja...in konec prvenstva. Sicer Tržačani imajo še nekaj možnosti, a morajo upati, da na v zadnjem krogu Grosseto izgubi na domačem igrišču proti že rešenemu Dedičevemu Frosino-neju in Sassuolo ne premaga Parme.
Top: Triestina je bila v popolnoma podrejenem položaju, nekaj več živahnosti pa je pokazal le Antonelli.
Flop: Obramba, ki je v zadnjih treh nastopih končala tekmo nepremagana, je tokrat povsem odpovedala. Cottafava in Minelli se bosta na Pozzija in Flachija še dolgo spominjala.
Iztok Furlanič
B-LIGA IZIDI 41			. KROGA Ancona -		
Grosseto 1:1	Brescia	- Sassuolo 4:2, Empoli -			
Triestina 4:0, Frosinone - Cittadella 1:0, Livorno					
- Albinoleffe 0:1, Modena			Avellino 2:1, Parma		
- Vicenza 4:0	Piacenza - Mantova 1:2, Rimini -				
Pisa 1.1, Salernitana 1:1		Bari 3.2, Treviso - Ascoli			
Bari	41	21	14	6	61:34 77
Parma	41	19	18	4	63:32 75
Livorno	41	15	20	6	61:38 65
Brescia	41	17	13	11	53:40 64
Empoli	41	17	13	11	52:44 64
Grosseto	41	17	10	14	62:65 61
Sassuolo	41	15	14	12	55:48 59
Triestina	41	16	11	14	52:46 59
Albinoleffe	41	15	13	13	46:45 58
Frosinone	41	13	14	14	47:51 53
Piacenza	41	13	13	15	46:47 52
Vicenza	41	13	13	15	43:39 52
Ascoli (-2)	41	14	10	17	35:45 51
Mantova	41	12	14	15	40:45 51
Rimini	41	13	11	17	43:54 50
Salernitana	41	14	8	19	45:55 50
Pisa	41	12	12	17	45:54 48
Modena	41	12	12	17	53:63 48
Cittadella	41	10	17	14	40:43 47
Ancona	41	13	6	21	50:62 45
Avellino (-2)	41	9	15	17	41:60 40
Treviso (-1)	41	7	15	19	36:58 35
PRIHODNJI	KROG:	sobota		, 30	. maja ob
16.00 Triestina - Modena					
APrimorski
~	dnevnik
NOGOMET - A-liga
Danes se bo poslovil Paolo Maldini
Eni odhajajo (Maldini), drugi prihajajo (Ferrara). V Milanu se bodo poslovili od zgodovinskega kapetana Paola Maldinija, ki se je po 25 letih izredno uspešne kariere odločil za konec kariere. Proti Romi bo danes odigral zadnjo, poslovilno tekmo in nato obesil copate na klin. Za Milan je tekma vsekakor pomembna, saj želijo črnordeči utrditi drugo mesto na lestvici; drugače bi v zadnjem krogu, ko bodo igrali v Firencah, celo lahko tvegali padec na četrto mesto.
Če se Maldini poslavlja pa bo danes ravno tako pomeben krog za Cira Ferraro. Nekdanji branilec Napolija in Juventusa bo v Sieni opravil krstni nastop kot trener Ju-vetusa. Pri stari dami so se odločili, da odslovijo trenerja Ranierija dva kroga pred koncem (!) in ga zamenjajo s Ferraro, ki se je v turinskem klubu ukvarjal z mladinskim sektorjem. Če bo Ferrari uspelo Juventusu zagotoviti vsaj končno tretje mesto ni izključeno, da bo prav on vodil črnobele tudi v naslednji sezoni. V prednosti pa naj bi bil sedanji trener Barija in ravno tako nekdanji igralec Juventusa, Antonio Conte. Drugi dve imeni v igri za prestižno klop sta sedanja trenerja Genoe oziroma Rome Gasperini in Spalletti.
V	boju za Europa league bosta Romina tekmeca Palermo in Udinese pred nekoliko lažjima nalogama. Palermo bo igral v Bergamu proti Atalanti, medtem ko bo Marinov Udinese v Genovi proti Samporii naskakoval sedmo zaporedno zmago.
V	boju za obstanek je do prve odločitve prišlo že med tednom, saj se je po porazu proti Laziu od A-lige poslovila Reggi-na. Verjetno se bo moštvu iz Reggio Calabrie danes pridružil še Lecce. Moštvu trenerja De Cania na domačem srečanju proti Fiorentini ne bo zadostovala niti zmaga, če Bologna ali Torino ravno tako zmagata. Ob tem, da bodo igrali prot motiviranemu nasprotniku, ki je v zadnjih osmih krogih 7-krat slavil in je še v igri za tretje mesto. Hud boj za zadnje razpoložljivo mesto se bo torej bil med Torinom in Bologno. Turinča-ni gostijo na Olimpicu Genoo, ki je v bistvu že gotova igranja v zato ne bi nikogar presenetila. Nekoliko več težav naj bi imela Bologna, ki odhaja v Verono, kjer jo pričakuje Chievo. Domača ekipa potrebuje še točko za matematičen obstanek v ligi. (I.F.)
KOLESARSTVO - 14. etapo Gira osvojil Avstralec Gerrans
Danilo Di Luca: »Dirka se bo odločila v ponedeljek«
BOLOGNA - Štirinajsta etapa kolesarske dirke po Italiji ni postregla z večjimi spremembami v skupnem seštevku. Do njih je vsekakor prišlo, a so minimalne. Preizkušnja od Cami Bisenzia do Bologne je bila kot nalašč za pobeg, kar je s pomočjo nezainteresirane glavnine izkoristil Avstralec Simon Gerrans (Cervelo Test Team), ki je bil najmočnejši v skupini ubežnikov.
Etapa je vsebovala kar pet vzponov. Ko je kmalu ušlo 12 kolesarjev, med katerimi ni bilo nevarnih za visoka mesta, je bilo jasno, da ubežniki imajo možnosti. Favoriti so imel bolj ali manj v mislih le zadnji dva kilometra dolg vzpon, na katerem se je dalo pridobiti oziroma izgubiti kakšno sekundo. In nekateri so jo. Vodilni Menčov je sicer uspešno sledil Danilu Di Luci, medtem ko to za nekatere druge to ne velja. V prvi vrsti za Američana Levija Leipheimerja in Ivana Bassa, ki sta izgubila tri sekunde, Avstralca Michaela Rogersa, ki jih je izgubil šest, še slabše se je godilo Švedu Thomasu Lovkvistu, ki je zaradi zaostanka minute in 37 sekund izgubil deseterico v skupnem seštevku, ter Armstrongu. Slavni Američan je zaostal minuto in 57 sekund, v cilj pa prišel za Valjavcem in tudi Janijem Braj-kovičem.
»Poskušali smo loviti ubežnike, a smo le izgubljali moč, saj druge ekipe niso hotele sodelovati. Tako smo nepotrebno izgubljali moč, hitro smo uvideli, da
nima smisla nadaljevati,« je dejal Di Luca, ki je računal predvsem na pomoč Li-quigasa in ki meni, da se bo Giro odločal v jutrišnji etapi.
Vrstni red 14. etape: 1. Simon Gerrans (Avs) 4.16:48; 2. Rubens Bertaglioti (Ita) 0:12; 3. Francesco Gavazzi (Ita) 0:18; 4. Jevgenij Petrov (Rus) 0:24; 5. Philip Dei-gnan (Irs) 0:27; 6. Christopher Froome (VBr) 0:36; 7. Vasilij Kirijenka (Blr) 0:41; 8. Francesco Reda (Ita) 1:01; 9. Andrij Grivko (Ukr) 1:04; 10. Franco Pellizotti (Ita); 11. Danilo Di Luca (Ita); 12. Stefano Garzelli (ita), Denis Menčov (Rus); Carlos Sastre (Špa); 15. Marzio Bruseg-hin (Ita); 16. Ivan Basso (Liquigas) 1:07; 17. Levi Leiphemier isti čas; 21. Tadej Va-ljavec (Slo) 1:16; 36. Gilbert Simoni 1:43; 42. Jani Brajkovič (Slo) 1:53; 88. Gorazd Štangelj (Slo) 4:24 109. Jure Golčer (Slo) 7:07
Skupno: 1. Denis Menčov (Rus) 54.16:00; 2. Danilo Di Luca (Ita) + 0:34; 3. Levi Leipheimer (ZDA) 0:43; 4. Franco Pellizotti (Ita) 2:00; 5. Carlos Sastre (Špa) 2:52; 6. Ivan Basso (Ita) 3:03; 7. Michael Rogers (Avs) 3:05; 8. Gilberto Simoni (Ita) 5:17; 9. Marzio Bruseghin (Ita) 5:26; 10. David Arroyo (Špa) 6:01; 11. Thomas Lovkvist (Šve) 6:26; 12. Tadej Va-ljavec (Slo) 6:54; 13. Stefano Garzelli (Ita) 7:15; 14. Lance Armstrong (ZDA) 7:28; 17. Damiano Cunego (Ita) 8:43; 25. Janez Brajkovič (Slo) 12:58; 62. Jure Golčer (Slo) 50:52; 92. Gorazd Štangelj (Slo) 1.23:54
KOŠARKA
SP2014
ne bo v Italiji, temveč v Španiji
ŽENEVA - V Ženevi je Mednarodna košarkarska zveza (FIBA) izbrala gostiteljico svetovnega prvenstva leta 2014. Največ glasov je dobila Španija. V boj za organizacijo prvenstva se je podalo devet držav, v ožji izbor pa so prišle Kitajska, Italija in Španija. Italijani so razočarani, saj so bili dokaj prepričani, da jim bo uspelo. V primeru, da bi jim bilo uspelo, bi bil med možnimi gostitelji ene od faz predtekmovanja tudi Trst, tako pa bodo tekme odigrali v Madridu, Bilbau, Grana-di, Sevilli in Las Palmasu. Nastopilo bo 24 reprezentanc. Naslednje svetovno prvenstvo bo leta 2010 gostila Turčija.
SIENA POLFINALIST - Če-trtfinale končnice A1-lige: Siena - Pesaro 93:69 (stanje 3:0), Treviso - Virtus Bologna 91:73 (stanje 2:1)
FORMULA ENA - Danes VN Monaka
Räikkönen v prvi vrsti ob Buttonu
MONTE CARLO - Britanec Jenson Button (Brawn GP) bo današnjo dirko svetovnega prvenstva formule 1 za veliko nagrado Monaka začel s prvega startnega mesta, »prava novivc« pa je v tem, da bo poleg njega startal Ferrarijev voznik Kimi Räikkönen (Ferrari). Iz druge startne vrste pa bosta preizkušnjo po ulicah Monte Carla začela Buttonov moštveni kolega, Brazilec Rubens Barrichello in Nemec Sebastian Vettel (Red Bull), Felipe Massa (Ferrari) pa je dosegel peti čas.
Za veliko razočaranje je poskrbel svetovni prvak Lewis Hamilton, ki je v 2. krogu kvalifikacij trčil v ograjo in nastop moral prekiniti, ker so mu morali zamenjati menjalnik pa bo celo prvič v karieri začel dirko z zadnjega mesta. V globoko krizo je zašla Toyota, ki je bila na začetku sezone uspešna. Timo Glock in Jarno Trulli bosta začela iz zadnje vrste.
NOGOMET
Wolfsburg nemški prvak
WOLFSBURG - Nogometna ekipa VfL Wolfsburg je osvojila naslov prvaka bundeslige, prvega v zgodovini kluba. V zadnjem, 34. krogu nemškega prvenstva je Wolfsburg pod taktirko trenerja Feli-xa Magatha doma na stadionu Volkswagen Arena s 5:1 (3:1) premagal Werder Bremen ter osvojil skupaj 69 točk.
Drugo mesto je z dvema točkama zaostanka osvojil branilec naslova Bayern München, ki si je s tem zagotovil tudi neposredni nastop v ligi prvakov. Ekipa Energie Cottbus, ki jo vodi Bojan Praš-nikar, bo igrala dodatne kvalifikacije za obstanek s tretjeuvrščeno ekipo druge nemške lige.
Konec tudi v Sloveniji
Izidi zadnjega kroga 1. slovenske nogometne lige: Primorje - HIT Gorica 2:1; Maribor - Interblock 0:1; MIK CM Celje - Luka Koper 1:2 ; Nafta - Rudar Velenje 0:1; Domžale - Labod Drava 2:2.
Končni vrstni red: Maribor 63, HIT Gorica 56, Rudar Velenje 55, MIK CM Celje 53, Domžale 50, Interblock 47, Nafta 43, Luka Koper 42, Labod Drava 42, Primorje 41.
ODBOJKA
Černica snubi tudi Cuneo
Gabrskega odbojkarja Mateja Čer-nica naj bi snubili tudi v Cuneu. Tako je včeraj objavila spletna stran www.vol-leyball.it. Novico smo hoteli preveriti pri slovenskem odbojkarju, ki pa ni odgovoril na telefonski klic. Piemontski klub je v četrtek okrepil postavo s podajalcem Nikolo Gerbicem, ekipo pa naj bi dopolnil še francoski libero Henno.
26
Nedelja, 24. maja 2009
NEDELJSKE TEME
/
ROKOMET - Včeraj na Čarboli so z 31:30 premagali trdoživo Ancono
Tržačani znova med smetano italijanskega rokometa
Živčno srečanje ušlo iz rok sodniškemu paru - Nadoh, Mestriner in Visintin odlični
rSBMO r;IJ'[
iñ! ! » ^
'SL M^
i¡U=!l Jeslr = S?-.
Pallamano Trieste - Ancona 31:30 (13:12)
PALL.TRIESTE: Mestriner (15 obramb), Za-ro; J. Radojkovič 6, Nadoh 13 (2), Tokic 2, Carpa-nese 1, Ionescu, Sardoč 1, Visintin 8, Lo Duca. Trener: F.Radojkovič.
LUCIANA MOSCONI ANCONA: Sanchez (9 obramb), Trinci (9); Ebner 9 (5), Campana 5 (1), Murga 2, Lazarevic 3, Zacchini 1, Polito 8, Pesa-resi 1, Cardile 1, Verdolini. Trener: Guidotti.
IZKLJUČITVE: PallTrieste 20 min, Ancona 16 min; RDEČI KARTONI: Verdolini v 40., Lazarevic v 48., trener gostov Guidotti v 49., Tokic v 60.; 7-METROVKE: PallTrieste 3 (2), Ancona 8 (6).
Tržačani se vračajo tja, kamor sodijo po tradiciji kluba, to se pravi med elito. Po pravem boju so z golom razlike premagali Ancono in se tako po dveh letih vračajo med najboljše italijanske klube, potem ko so se »smetani« italijanskega rokometa odpovedali iz finančnih razlogov. Na igrišču namreč tržaški rokometaši niso nikoli izpadli.
Radojkovičevi varovanci so bili že pred tednom dni na pragu napredovanja, a Ancona jim je preprečila slavje z golom pet sekund pred koncem srečanja in tako izsilila včerajšnjo tretjo odločilno tekmo. Včerajšnja tekma je bila zelo napeta, kot se za vsako odločilno tekmo spodobi. Kar 4 minute in 52 sekund smo čakali na prvi zadetek, ki ga je dosegel Nadoh s sedmih metrov, igra pa nikakor ni bila dopadljiva. Prevladale so napake, tudi naivne, napetost pa je bila vidna. Zlasti domači igralci, ki so imeli vlogo favoritov, niso uspeli prikazati običajne uigranosti. Le Nadoh je igral na običajni ravni in prispeval kar sedem od skupnih trinajstih golov, ki so jih dosegli Radojkovičevi varovanci v prvem polčasu. Tudi grobosti je bilo preveč, tako da je sodniški par, brata Iaconello, moral večkrat poseči. Še najbolj jo je skupil igralec gostov Campana, ki so ga na nosilu odnesli z igrišča, potem ko je »trčil« v Ionescuja. Največjo prednost so si domači priigrali po devetih minutah igre, ko je bilo 4:1, a Ancona je zaostanek takoj na-
Veselje tržaških rokometašev po včerajšnji tekmi
kroma
doknadila in izenačila pri štirici. Sledilo je zelo izenačeno srečanje, kjer so glavno vlogo imeli Nadoh in Mestriner na eni ter Trinci in Ebner na drugi.
Tudi drugi polčas se je nadaljeval v znamenju izenačenosti in še večje živčnosti. Veliko je k le tej prispevala sodniška dvojica (4 izključitve in 36 kazenskih minut sta kar zgovorna podatka), ki ji ni uspelo brzdati itak prenapetih igralcev. Po izključitvi Lazarevica so presenetljivo popustili živci domačim igralcem, ki niso več sledili navodilom trenerja in omogočili edinemu preostalemu strelcu Politu, da se je razigral. A vsem napakam navkljub je Visentin v ključnih minutah s tremi zaporednimi goli le omogočil belordečim, da so pospravili pod streho zmago in se nato veselili napredovanja. Upajmo, da bo v prihodnji sezoni klub predsednika Lo Duce res lahko nastopil v elitni A-ligi, da ga pomanjkanje sredstev ne bo znova prisililo na grenke odpovedi, saj so včeraj navsezadnje Nadoh in soigralci dokazali, da si po kakovosti igranje na najvišjem nivoju zaslužijo. (I.F.)
TENIS - Od danes
Nadal v lov za peti naslov na Roland Garrosu
PARIZ - Teniški poznavalci se sprašujejo, če res lahko en sam dvoboj spremeni razmerje moči. Švicar Roger Federer upa, da je to možno, medtem ko se Španec Rafael Nadal s tem ne strinja. Federer, ki je minuli vikend v finalu Madrida na pesku premagal Nadala, ima zdaj nekaj več upanja, da osvoji še edini turnir od velike četverice, ki mu manjka v zbirki. Federerjeva zmaga nad Nadalom v sanjskem finalu teniškega turnirja serije masters v Madridu (3,7 milijona evrov), s katerim je prekinil niz 33 zaporednih zmag Španca na peščeni podlagi, daje Švicarju nov elan pred današnjim začetkom drugega letošnjega turnirja za grand slam v sezoni, odprtega prvenstva Francije na igriščih Roland Garrosa. Za Fe-dererja, ki je po petih porazih končno spet okusil slast zmage proti Nadalu, je to prva turnirska zmaga po oktobru 2008, ko je slavil v domačem Baslu.
Tudi pred dvema letoma je Federer le malo pred OP Francije na pesku v Hamburgu premagal Nadala in končal njegov niz 81 zmag na tej podlagi, a je Švicar na koncu v štirih nizih izgubil finale Roland Garrosa leta 2007, prav tako kot leta 2006. Lani je Nadal za zmago nad Federerjem potreboval še en niz manj, medtem ko ga je leta 2005 izločil že v polfinalu. Letos bo Španec lov za petim zaporednim naslovom začel proti enemu od kvalifikantov, vendar ga potem že v naslednjem krogu lahko čaka obračun z nekdanjo številko 1, Avstralcem Lleytonom Hewittom.
Medtem pa bo drugi nosilec Federer, ki še vedno lovi svojo prvo zmago na pariškem pesku, ki bi jo dodal 13 naslovom za grand slam, letošnjo kampanjo začel proti Špancu Albertu Montanesu. «Dejstvo je, da je Nadal na pesku prvi favorit. Brez dvoma. Vendar pa sam menim, da mu Federer ne bo kar tako poklonil naslova; zadnje čase je tudi on precej dvignil raven igre na pesku,» meni četrti nosilec OP Francije in dvakratni polfinalist, Srb Novak Bokovic.
Precej neporavnanih računov imata pred OP Francije ameriški sestri Williams, ki sta lani obe izpadli v tretjem krogu proti nepostavljenima tekmicama. Serena Williams bo lovila svoj tretji grand slam v nizu, čeprav ima težave s poškodovanim kolenom. Letos bo druga nosilka, v prvem krogu pa bo lopar prekrižala s Čehinjo Klaro Zakopalovo. Na veliko vrnitev upa tudi Rusinja Marija Šarapova, nekdanja številka 1 svetovnega tenisa, ki je ta teden odigrala prvi posamični turnir po skoraj desetih mesecih in operaciji desne rame. Njena rojakinja Dinara Safina, ki je lani izgubila v finalu, bo skušala še utrditi vodstvo na lestvici WTA in osvojiti svoj prvi veliki turnir. Srbkinja Ana Ivanovic, branilka naslova, ki vse od lanskega triumfa na Roland Garrosu ne najde pravega ritma, pomerila z Italijanko Saro Errani.
GORICA - Občni zbor ŠZ Olympia
V devetih letih od 30 do 150 otrok
Od leta 2000, ko je društvo začelo načrtno delovati na področju vzgoje predšolskih otrok, otroške in orodne telovadbe, ritmike, plesa, poletnih pobud kot je na primer skateboard, se je število mladih članov društva povzpelo od začetnih 30 do sedanjih 150, skupno z ostalimi dejavnostmi pa šteje zdaj društvo več kot 200 aktivnih športnikov od drugega do 61. leta, je na petkovem občnem zboru Športnega združenja Olympia med drugim naglasil Gregor Sfi-ligoj ob koncu svojega štiriletnega predsedniškega mandata.
Olympia ostaja seveda sicer predvsem odbojkarski klub. Sfiligoj meni, da imajo zdaj v društvu generacijo izjemno nadarjenih mladih igralcev, ki jih počasi vključujejo v člansko ekipo, njen letošnji izpad jih zaradi tega ne skrbi. Delo na mladinskem področju je usmerjeno v kakovost. Osem njihovih igralcev je članov pokrajinske reprezentance under 15, dva sta bila povabljena tudi v deželno reprezentanco. V deželnih moških prvenstvih so dosegli visoke uvrstitve, prihodnje leto pa bodo s svojimi ekipami prisotni v vseh prvenstvih. »Kaj takega pri Olympii že dolgo let ni bilo,« je povedal Sfi-ligoj. O ženski odbojki je dejal, da je bil zanjo ustanovljen Govolley, ki pa se ubada s pomanjkanjem odbornikov. »Mi svojega predstavnika imamo, drugih društev pa ni zraven,« je dejal, kritično pa je analiziral tudi nastanek in propad prvega projekta Rast na moškem področju.
Povprečno 22-odstotna letna rast aktivnih športnikov je v zadnjem desetletju prinesla hudo prostorsko stisko v športnem centru Mirka Špacapana. »Po eni strani smo v zavidljivem položaju, da razpolagamo s takim športnim centrom, po drugi strani pa so živi stroški za njegovo upravljanje vse večji,« je povedal Sfiligoj, dodatni problem v zvezi s tem pa predstavlja vse slabša finančna slika, saj se pomoč sponzorjev zmanjšuje. Odborniki so tako obremenjeni z vsakodnevnim delom, da je iskanje sponzorjev tako obremenjujoče, da bi zahtevalo človeka,
Gregor Sfiligoj
ki bi se ukvarjal izključno s tem vprašanjem,« je naglasil Sfiligoj in se vprašal, ali inštituci-je in stranke res priznavajo športu »strateško« vlogo, ki bi mu morala pripadati.
Na skupščini so izvolili nov odbor, v katerem je nekaj novih obrazov. Funkcije si bodo porazdelili 1. junija, ko bo tuid znano, ali bo Sfiligoj še naprej predsednik ali bo to vlogo prevzel kdo drug.
NOVI ODBOR ŠZ OLYMPIA Upravni odbor: Stefano Besna, Da-miani Cescutti, Maja Devetak, Karin Dor-ni, Martino, Simon, Marco in Niko Kom-janc, Gianni Manià, Gregor Sfiligoj, Andrej in Marjan Vogričc. Nadzorni odbor: Franco Bagon, Marco Braini, Luigi Cernic. Razsodišče: Andrej in Matej Terpin, Gianni Sussi.
SKOKI V VODO
Dobri nastopi v Bocnu
Na državnem mitingu v Bocnu med deklicami nastopata tudi slovenski članica tržaškega društva Trieste Tuffi Ivana Curri in Sofia Carciotti. Ivana, ki se v tekmovalno areno vrača po daljši odsotnosti zaradi bolezni, je bila z metrske deske med 18 tekmovalkami 6., Sofia pa 10. Sofia je nastopila tudi s stolpa in se uvrstila na zelo dobro 6. mesto med 11 tekmovalkami. Danes bosta obe tekmovali še s trimetrske deske. Konkurenca v Boncu je enaka kot na nedavnem državnem prvenstvu v Trstu.
GIMNASTIKA - Sklepna akademija gimnastičnega odseka ŠZ Bor
Za vse okuse
Preko 50 mladih telovadk je prikazalo dvajset točk z različnimi rekviziti - Prvič tudi s kanvasom
Vse nastopajoče so se po akademiji postavile pred objektiv. Spodaj: vaja kadetinj z obroči
kroma
Gimnastični odsek športnega združenja Bor je včeraj s sklepno akademijo ob koncu športnega leta okronal uspešno sezono. Predvsem spodbudni rezultati nekaterih telovadk na slovenskih državnih tekmah potrjujejo kvalitetno delo.
Na parketu velike dvorane Stadiona 1. maja je včeraj nastopilo preko 50 telovadk, od 4. do 16. leta starosti, ki so prikazale 20 točk. Pod taktirko trenerk Petre Dilli, Maggy Mauri, Valentine Oblak, dr. Branke Vajngerl in duše gimnastičnega odseka prof. Olge Pav-letič so v različnih skupinah, posamično ali v dvojicah nastopile deklice, kadeti-nje, mladinke in skupini začetnic, ki trenirata na stadionu 1. maja in na Opči-nah. Raznolika glasba je spremljala točke vseh starostnih skupin, ki so se predstavile s trakovi, kolebnico, obroči, žogico in brez rekvizitov. Živahen program so dopolnjevali tudi poligon najmlajših in vaje tekmovalk, ki so nastopile na prvenstvenih tekmah v Kranju in na Vrhniki. Mlade telovadke so pred za-
ključkom prikazale tudi nekaj skokov s kanvasom, ki ga je podarila Zadružna kraška banka. Ker so z vadbo šele začele, so prikazale le nekaj osnovnih vaj.
Po zadnji točki so vse nastopajo-
če prejele kolajno in vrtnico, skupina mladink, ki je na tekmovanju zasedla 2. mesto, pa priložnostno darilce. Za vložen trud so spominček prejele tudi vse trenerke.
ŠPORT
/
ODBOJKA - Polfinale končnice ženske D-lige
V odločilni tekmi jim ni šlo nič od rok
Združena ekipa Bora in Brega v 3. tekmi v Pordenonu izgubila z gladkim 3:0
Igralke združene ekipe Bora in Brega bodo tudi v prihodnji sezoni igrale v D-ligi
kroma
Nedelja, 24. maja 2009 2 7
□ Obvestila
Sloga Tabor: v sredo pričetek finalnega niza
Končnica za napredovanje se bliža h koncu. Od naših ekip je v igri le še moški tretjeligaš Sloga Tabor. Po polfinalni zmagi proti Prati ga čaka le še odločilna serija za napredovanje proti ekipi PAV Natisonia. Prva tekma bo v sredo v San Giovanniju al Na-tisone (ob 20.30), druga pa prihodnjo soboto v Repnu, morebitna tretja pa v sredo, 3. junija v Furlaniji.
ŽENSKA C-LIGA - Talmas-sons - Wolf Haus Cormons 2:3 (18:25, 20:25 25:13, 25:12, 12:15), Wolf Haus je napredoval v C-ligo.
Andrea Mura bo tudi v prihodnji sezoni trener članske ekipe Bora Radenska, ki je letos nepričakovano iz državne nazadovala v deželno C-ligo. »Podrobno smo analizirali potek sezone in se strinjali v oceni, da bi bil njen razplet drugačen, če ne bi bilo toliko poškodb, zato smo se odločili, da ne bi bilo prav, da bi krivdo za neuspeh zvalili na trenerja. Menimo, da si Andrea zasluži potrditev, saj med slovenskimi trenerji pri nas najboljše pozna razmere v klubu in problematike naše košarke. Našo ponudbo je sprejel z navdušenjem, « je povedal predsednik kluba Bruno Kneipp.
Ekipa, ki jo bo vodil Mura, bo vsekakor močno pomlajena. »Naša želja je, da bi imeli v ekipi čimveč igralcev pod 25. letom. Nalogo, da se pogovori z igralci in predlaga imena članov ekipe, ima zdaj trener,« je še povedal Kneipp. Na seji odbora so tudi sklenili, da ne bodo vložili prošnje za morebitno ponovno vključitev v državno C-ligo. Na vprašanje, ali se bodo srečali z Jadranovim odborom, je Kneipp odgovoril, da se verjetno bodo, do zdaj pa ni še prišlo do nobenega povabila za pogovor.
PROMOCIJSKA LIGA
Sokol se je namučil
Amatori Isontini - Sokol Ca' D'Oro 58:66 (24:19, 37:37, 47:48)
SOKOL: Spadoni 3, Vidali 12, Umek 20, Hemljak 21, Doljak 6, Vescovi 4, Koja-nec, Malalan, Guštin, trener Gruden. 3 točke: Umek 3, Vidali 2, Hmeljak 1.
Sokol je v predzdnjem krogu finalnega turnirja za napredovanje v D ligo zasluženo, toda z veliko težavo premagal eki-
Fadalti - Bor Breg Kmečka banka 3:0 (25:18, 25:15, 25:20)
BOR BREG KMEČKA BANKA: Gruden 0, Vodopivec 4, Della Mea 7, Žer-jul 0, Spetič 2, I. Flego 12, Contin (libero), Grgič 3, Legovich 1, Sancin, Bezenšek, M. Flego. Trener Saša Smotlak.
Združena ekipa Bora Brega je v tretji, odločilni tekmi za napredovanje v deželno C-ligo, žal, popolnoma odpovedala in prepustila prosto pot Pordenončan-kam, ki so se po tekmi zasluženo veselile končne zmage. Prvi dve tekmi sta potekali v znamenju maksimalne izenačenosti, tokrat pa je bila tekma popolnoma enosmerna. Plave preprosto niso zdržale pritiska in niso ponovile odličnega sredinega nastopa, ko so zmagale s 3:1 (prva tekma v Pordenonu se je končala z izidom 3:2 za Fadalti), Pordenončanke pa so vno-
Andrea Mura
po Amatori Isontini in tako ohranil drugo mesto na lestvici. Varovanci trenerja Grudna so v prvih treh četrtinah igrali medlo, predvsem v obrambi, tako da so jih gostitelji z uspešnimi meti za tri točke in prodori spravili v velike težave. Le v zadnji četrtini je Sokol končno igral, kot zmore, in si predvsem s čvrsto obrambo prrigrali nekaj točk prednosti, ki jo je nato tudi ohranili do konca srečanja in zasluženo zmagali.
Najboljši v Sokolovih vrstah je bil gotovo Martin Vidali, ki se je skozi vso tekmo srčno boril v obrambi in v napadu. Imel je kar 18 skokov, 13 v obrambi in 5 v napadu ter dosegel tudi 12 točk. Kot strelca sta se kot običajno izkazala Marko Hmeljak z l 21 in Jan Umek z 20 točkami. (lako)
vič igrale na visoki ravni. Tokrat je bil za naše igralke nerešljiva uganka njihov servis, s katerim so dosegle šest direktnih točk, plave pa po sprejemu kar 18-krat niso uspele izvesti napada. Poleg tega je Fa-dalti tokrat dobro napadal tudi s centra, kar mu v sredo nikakor ni uspevalo. Zaradi omenjenih težav je bila igra Bora in Brega raztrgana in neučinkovita. Na mreži sta bili kolikor toliko prodorni le oba centra Ivana Flego in Maria Della Mea, slabše kot v prvih dveh tekmah pa so pla-ve igrale tudi v polju, kjer os bile manj gibčne od svojih nasprotnic. Skratka, Fadal-ti je bil skoraj vedno v vodstvu, nabral si je visoko prednost in jo prepričljivo obdržal do konca vsakega seta. Kljub podpori več kot 30 navijačev, ki so ekipo pospremili v Pordenon, so se morale torej plave sprijazniti z »usodnim« porazom.
T.T. Faito Cirie' - Kras 5:1
Stefano Rotella - Roberto Franco 0:3 (4:11, 4:11, 9:11), Bojan Simoneta - Luca Rolle 2:3 (11:8, 3:11, 8:11, 11:5, 9:11), Michele Rotella - Fabrizio Corgiat 2:3 (13:15, 14:12, 11:4, 8.11, 7:11), Simoneta - Franco 3:1 (11:5, 11:3, 8:11, 11:9), S. Rotella - Corgiat 1:3 (7:11, 11:6, 4:11, 6:11), M. Rotella -Rolle 2:3 (13:11, 5:11, 11:8, 5:11, 4:11).
Moška ekipa Krasa je na prvem srečanju končnice za napredovanje v moško B1-ligo izgubila, kar trikrat pa so se morali krasovci predati šele po petih nizih. Rezultati posamičnih srečanj torej kažejo, da je za zmago zmanjkalo res malo.
Ekipa iz okolice Torina je bila zelo homogena in je združevala tri kakovostne tretjekategornike. Le dve točki so si Turinčani prisvojili po gladki zmagi, v vseh ostalih pa so se morali posebno potruditi. Kras je kljub porazu igral zelo prepričljivo, odločilna pa je bila predvsem neizkušenost mlajših krasovcev, ki prvič nastopajo na tako visoki ravni. Edino točko je Krasu prisvojil zastavonoša Bojan Simoneta.
Povratno tekmo bosta ekipi igrali v soboto (ob 14.00) v športnem centru v Zgoniku: »Če bomo vsa srečanja, ki smo jih tokrat izgubili s 3:2, osvojili, se lahko rezultat obrne v našo korist. To bo seveda zelo zahtevna naloga,« je povedal spremljevalec Robert Milič. Ekipa iz Piemonta bo v primeru dveh posamičnih zmag v soboto že matematično v B1-ligi, Kras pa mora tekmece premagati s 5:0 ali pa s 5:1 z boljšim izkupičkom posamičnih setov.
Domači šport Danes
Nedelja, 24. maja 2009 NOGOMET
1. AMATERSKA LIGA - 16.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Vivai Rauscedo (play-off)
DEŽELNI NARASČAJNIKI - 10.30 v Dolini: Pomlad
- Monfalcone
ROLKANJE
MEDNARODNI GRAND PRIX ALPE JADRAN - 2. preizkušnja državnega pokala - 9.30 start v Samatorci (organizira SD Mladina) TENIS
ŽENSKA B-LIGA - 9.00 na Padričah: Gaja - Latina (play-off)
MOSKA C-LIGA - 9.00 v Palmanovi: TC Grado -Gaja
MOSKA D-LIGA - 9.00 v Guminu: Gemona - Gaja (D1-liga); 9.00 na Padričah: Gaja - Caneva (D2-liga)
ŠPORTEL
S harmoniko in petjem
Gostje jutrišnje oddaje Športel (na TV Koper ob 20.30) bodo od-bojkarji Sloge, ki so v četrtek z zmago proti Mossi napredovali v C-ligo. Voditelj Igor Malalan se bo z igralci in trenerjem pogovarjal o sezoni in prvenstvu. Slogaši bodo v studio prinesli tudi harmoniko, ob spremljavi katere bodo zapeli himno Sloge.
Sledili bodo prispevki, v katerih bodo obnovili nogometno tekmo v Sovodnjah za napredovanje, tekmo končnice teniške ženske B-lige, turnir cicibanov v organizaciji Juventi-ne, akademijo gimnastičnega odseka ŠZ Bor in mednarodni rolkarski Grand Prix. Ob koncu bo še nagradna igra Poglej me v oči.
»200 MIGLIA DI CAORLE«
Uspeh Sireninih jadralcev Brussa in Godine
Jadralca Berti Bruss (prvi krmar) in Walter Godina (drugi krmar), člana TPK Sirena, sta minuli teden na krovu jadrnice Marinariello, Farr 40 Carla De Bonija iz Bel-luna, osvojila absolutno prvo mesto v razredu IRC na tradicionalni regati »200 di Caorle«. Posadka je svoje delo opravila odlično in Berti Bruss se je uspeha izredno veselil, saj kot je poudaril, so premagali veliko daljše, predvsem pa novejše jadrnice. Jadrnica Marinariello (novozelandskega porekla) je kljub svojim 17 letom dobro kljubovala težkim razmeram in je v cilj priplula minulo soboto ob 1h in 7 minut zjutraj. Bruss in Godina ter drugi člani posadke so se z odlično taktiko prebili v ospredje dejansko takoj po startu in kljub jugovzhodnemu vetru ter dežju in valovom, ki so se penili ob istrski obali, so kot prvi pripluli v kvarnerski lepotec Sušak ob 5.45 zjutraj. Nato pa so takoj krenili nazaj proti cilju in zmaga ni bila pod vprašajem. Berti Bruss in Walter Godina se zdaj že pripravljata na nov izziv. Z Marinariellom se bosta 14. julija udeležila tudi prestižne regate »500x2«, na kateri je Berti Bruss leta 1992 z Darderjem (val35) osvojil drugo mesto. (RAS)
NOGOMET-Il GIULIA
Kras v četrtfinalu
Krasovi nogometaši so sinoči na tra-dicionaanem turnirju Il Giulia v Trstu s 5:2 (3:0 premagali Ponziano in se uvrstili v če-trtfnale. Strelci za Kras: Batti, Bernabei, Martini, Metullo, Kneževič
KD OTON ŽUPANČIČ iz Standreža prireja od 8. do 13. junija ženski in moški turnir v malem nogometu na plošči doma Andreja Budala v Standrežu. Petčlanske ekipe (štiri igralci, od katerih je samo eden lahko vpisan v nogometno zvezo, ter vratar) naj se čimprej prijavijo na tel. 340-5307289.
PLAVALNI KLUB BOR organizira od 8. do 26. junija intenzivni tečaj plavanja za otroke od 4. do 11. leta starosti. Tečaj bo ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 15. do 16. ure v bazenu na Alturi. Za Informacije in vpis tel. št. 3341384216 vsak delavnik od 15. do 17. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Izmene: 1. tedenski od 27. do 31. julija, od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 3. do 7. avgusta, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1.: 26.,27.,28.junij, 4.,5.julij; 2.: 10.,11 .,12.,18.,19. julij; 3.: 24.,25.,26.julij, 1.,2.avgust. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in info: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040-299858 ali po e-mailu info@yccupa.org in na spletni strani www.yccupa.org.
JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1996 do 2000 in znajo plavati. Tečaji bodo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure, prvi tečaj od 15 do 26. junija; drugi tečaj od 22. junija do 3. julija; tretji tečaj od 6. do 17. julija in četrti tečaj od 20. do 31. julija. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah,, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040299858, e-mail info@yccupa.org, in na spletnih straneh www.yccupa.org. AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 5. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Domu Brdina na Opčinah redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: otvoritev občnega zbora, izvolitev organov odbora, poročilo predsednika, tehničnega vodje, blagajnika, poročilo nadzornega odbora, odobritev bilance 2008 in proračun 2009, razrešnica staremu odboru, pozdravi gostov, razno, izvolitev novega odbora.
ZSŠDI obvešča, da bo seja odbojkarske komisije za žensko odbojko v ponedeljek 25.5.2009 ob 20.00 na sedežu ZSSDI v Trstu, ul. Cicerone 8. AŠK KRAS s sodelovanjem ZSSDI organizira »Sportni kamp Zgonik 2009« za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku od ponedeljka, 22. do vključno petka, 26. junija, od 8.30 do 17.00 ure. Prijava in ostale informacije v tajništvu Sportno-kulturnega centra, tel. št.: 040-229477, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 16. ure, najkasneje do ponedeljka, 15. junija. Informacije tudi na tel. št.: 348-8590233 (Liljana) in 349-0934409 (Vesna). AŠD POLET in ZSŠDI prirejata tradicionalni košarkarski kamp 2009 v Prosvetnem domu na Opčinah v dveh izmenah, prva od ponedeljka 15. do petka, 19. junija in druga od ponedeljka 22. do petka, 26. junija. Informacije in prijave na tel. št. 338-5889958 (tudi sms) ali na naslovu: marinaandrej@alice.it.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR prireja od 15. do 19. junija pod pokroviteljstvom ZSSDI športni teden za otroke stare od šest do dvanajst let. Za dodatne informacije in vpisovanje lahko pokličete na 3331755684 (Silva) ali 3497923007 (Tjaša), na razpolago pa je tudi e-mail naslov info@od-bor.com
TENIŠKA SEKCIJA pri ASZ Gaja organizira na Padričah od 15. junija do 3. julija začetniške in nadaljevalne tečaje za otroke do 14. leta. Informacije dobite na tel. št. 389-8003486 (Mara). AŠZ MLADOST sklicuje redni volilni občni zbor jutri, 25. maja, ob 20.30 v drugem sklicu v dvorani kulturnega društva Jezero v Doberdobu. AŠZ SLOGA prireja pod pokroviteljstvom ZSSDI odbojkarski kamp za deklice in dečke letnika '97 in mlajše. Tečaj bo od ponedeljka 15. junija do srede 24. junija 2009. Informacije in prijave na telefonski številki 040 635627 (ZsSdI) ali na mailu: sloga.info@gmail.com do 9. junija 2009. NK KRAS organizira pod pokroviteljstvom Občine Repentabor nogometni kamp (letniki 1997-2003) na nogometnem igrišču v Repnu od 15. do 20.junija. Vsak udeleženec prejme ob vpisu dres (majčka in hlačke). Prijave in informacije sprejemamo do 10. 06. 2009 na tel. 333-2939977 (Roberta), 328-9518440 (Maurizio), 328-0350533 (Srečko).
ŠD VESNA - organizira od 11. do 20. junija v Križu 1. nogometni poletni kamp za otroke rojene od 1. januarja 1997 do 31. januarja 2002. Na kampu nas bodo obiskali tudi nekateri profesionalni nogometaši: Godeas, Milanese, Tonetto, Princivalli, Brunner, Costantini in Swann Ritossa. Za informacije: 3389344927 (Nadia Luxa). Vpisovanje: na nogometnem igrišču v Križu v dneh 18., 20., 25. in 27. maja od 17.00 do 18.30. TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razredu optimist in laser. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Prvi tečaj od 15. junija do 26. junija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18.00 do 20.00 ter ob sredah od 9.00 do 11.00; tel. 040422696, e-mail: tpkcntsirena@libero.it SK BRDINA organizira v nedeljo, 7. junija, avtobusni izlet v Gardaland. Vpisovanje poteka na sedežu društva (Repentaborska ulica 38 -Opčine) vsak torek od 19.30 do 21. ure ter ob sobotah od 17. do 19. ure. Informacije: 3475292058 ali 040-2171189. Vpisovanje do torka.
KOŠARKA - Sklep vodstva kluba
Andrea Mura še naprej trener Bora
NAMIZNI TENIS - Končnica moške B2-lige
Poraz Krasa: kar trikrat izgubil niz z 2:3
28 +
Nedelja, 24. maja 2009
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
20.20 Tv Kocka: Ljudske zgodbe s Krasa
- Kako so nastala imena vasi 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.00 6.30 9.00 9.30 9.55 12.20 13.10 13.30 14.00
15.15
16.30
16.35
17.25
18.40
20.00
20.40 21.30
23.20 23.25
Aktualno: Quello che Aktualno: Sabato & Domenica Dok.: Stella del Sud A sua immagine Sv. Maša
12.20 Aktualno: Linea verde 13.40, 15.45 Šport: Pole Position Dnevnik
Avtomobilizem: Gran Premio di Formula 1
Variete: Il meglio di Domenica In...sieme
Dnevnik L.I.S. in vremenska napoved
18.10 Variete: Il meglio di Dome-nica In...sieme
Variete: Il meglio di Domenica In
-	LArena
Variete: Schegge di... Domenica In
-	7 giorni
Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti
Kviz: Affari tuoi (v. Max Giusti) Film: Notte prima degli esami - Og-gi (kom., It., '06, r. F. Brizzi, i. N. Va-poridis, C. Crescentini) Dnevnik
Aktualno: Speciale Tg1
Rai Due
6.00 Aktualno: L'avvocato risponde 6.15 Aktualno: Inconscio e magia psic-he
6.45 Aktualno: Mattina in famiglia 9.45 13.00, 20.30 Dnevnik 9.50 19.00 Šport: Numero Uno 10.00 Avtomobilizem: GP 2 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.25 Aktualno: Tg Motori, sledi Tg Eat Parade
13.45 Variete: Quelli che... aspettano,
sledi Quelli che il calcio... 17.05 Šport: Studio sprint 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.05 Šport: 90° minuto 19.25 Nan.: Squadra speciale Lipsia 21.00 Nan.: NCIS - Unitä anticrimine (i. P. Perrette)
21.45 Nan.: Numb3rs 22.35 Šport: La domenica sportiva 1.00 Nočni dnevnik
^ Rai Tre
6.00 Aktualno: Fuori orario 7.00 Variete: Aspettando E'domenica papa
7.40 Variete: Mamme in Blog 7.50 Variete: E' domenica papa 8.30 9.00 Risanke
9.35 Film: Adorabili e bugiarde (kom., It., '58, r. N. Malasomma, i. I. Corey, I. Schöner) 11.15 Aktualno: Buongiorno Europa, sledi RegionEuropa 12.00 Dnevnik, šport in vremenska napoved
12.25 Aktualno: TeleCamere 12.55 Šport: Si gira 13.25 Dok.: Timbuctu 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.30 Aktualno: In 1/2 h 15.00 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 15.05 Šport: Ciclismo - Giro d'Italia del
Centenario 18.00 Nan.: Arsenio Lupin 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Report 23.20 Deželni dnevnik 23.35 Variete: Glob, l'osceno del villaggio 0.35 Nočni dnevnik, sledi TeleCamere
u Rete 4
6.00 Nan.: West Wing - Tutti gli uomi-
ni del presidente 6.30 Dnevnik: Pregled tiska 7.00 Aktualno: Superpartes 8.55 Nan.: Vita da strega 9.30 Dok.: Umbria 10.00 Sveta maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik, prometne informacije 12.10 Aktualno: Melaverde 13.30 18.55 Dnevnik in vremenska napoved
14.05 Film: In viaggio con papa (kom., It.,
'82, i. A. Sordi) 14.40 17.40, 21.50 Dnevnik - kratke vesti
in vremenska napoved 16.20 Film: Amico, stammi lontano almeno un palmo (western, It., '72, i. G. Gemma) 18.30 Nan.: Il ritorno di Colombo 21.00 Film: Un giorno... per caso (kom., ZDA, '96, r. M. Hoffman, i. M. Pfeiffer, G. Clooney)
23.00 Šport: Controcampo, sledi Fuori-campo
Canale S
8.00 8.50
9.45 10.15
13.00
13.40 14.10
15.10
16.30
18.50 20.00 20.40 21.30
0.05
1.30
Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved Jutranji dnevnik
Aktualno: Le frontiere dello Spiri-to
Aktualno: Ciak Junior Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca
Dnevnik, vremenska napoved, Okusi
Nan.: Belli dentro
Film: L'ultimo regalo (dram., ZDA,
'06, r. M.O.Sajbel, i. D. Fuller)
17.30, 0.45 Dnevnik - kratke vesti
in vremenska napoved
Film: VIP (kom., It., '08, r. C. Van-
zina, i. M. Branciamore)
Kviz: Chi vuol essere milionario
Dnevnik, vremenska napoved
Variete: Paperissima Sprint
Variete: Speciale Mai dire Grande
Fratello
Film: Se devo essere sincera (kom., It., '03, i. L. Littizzetto) Nočni dnevnik in vremenska napoved
O Italia 1
6.30	Studio sport
6.45	Nan.: Tre nipoti e un maggiordo-mo
7.00	Aktualno: Super Partes
8.00	Risanke
10.55	Nan.: Robin Hood
11.50	Šport: Grand Prix
12.25 13.00 14.00
15.35
17.55 18.30 19.00
21.25
23.15
Dnevnik in vremenska napoved Šport: Guida al Campionato Film: Ritorno al mondo di Oz (fant., ZDA, '07, r. N. Willing, i. Z. Deschanel, A. Cumming) 20.00, 22.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Nan.: Lizzie, McGuire Dnevnik in vremenska napoved Film: I gemelli (kom., ZDA, '88, r. I. Reitman, i. A. Schwarzenegger, K. Preston)
Film: Transporter: Extreme (akc., ZDA, '05, r. L. Letterier, i. J. Stat-ham, A. Gasman) Film: Nome in codice: Broken Arrow (akc., ZDA, '96, r. J. Woo, i. J. Travolta, C. Slater)
^ Tele 4
8.40 20.30 Variete: Tra scienza e cono-
scienza 10.15 Trofeo di danza 11.00 Saul 2000; Ripartire da Damasco 12.00 Sv. maša 12.25 Dok.: Borgo Italia 12.45 Variete: Carnia, terra d'emozioni 13.10 Qui Tolmezzo 13.15 Musica, che passione 13.30 Variete: Attenti al cuoco (pon.) 14.05 Camper magazine 14.30 Campagna amica 14.55 Film: Il primo cittadino (r. G. Al-
bano, i. T. Solenghi, G. Boschi) 16.25 Šport: Pallanuoto Trieste - Rn Ca-
rige Imperia 17.30 Risanke
19.30 Aktualno: ...E domani e lunedi 22.30 Palco, gli eventi in tv 22.55 Film: Signora in bianco (akc., '87, i. T. Russel)
La l
LA
6.00 Dnevnik, vremenska napoved in
prometne vesti 7.00 Aktualno: Omnibus Week end, sledi Omnibus Life 10.10 Aktualno: La settimana 10.30 Film: Chi ha rubato il Presidente? (kom., Fr., '66, r. J. Besnard, i. L. De-Funes)
12.30 Dnevnik in športne informacije
13.00 Dokumentarec
13.25 Film: Cosi e la vita (kom., ZDA, '86,
r. B. Edwards, i. J. Lemmon) 15.30 Film: Micki & Maude (kom., ZDA,
'84, r. B. Edwards, i. A. Irving) 17.45 Film: Intrigo a Hollywood (kom., ZDA, '88, r. B. Edwards, i. B. Willis, J. Garner) 20.00 Dnevnik
20.30 Resničnostni show: Chef per un giorno
21.30 Variete: La gaia scienza 23.40 Šport: Sport 7, sledi Reality 1.35 Film: La citta delle donne (kom., It./Fr., '80, r. F. Fellini, i. M. Mastroianni, E. Manni)
Jr Slovenija 1
7.00 Ris. Nan.: Živ Žav 9.50 Žogarija: Ko igra se in ustvarja mu-larija
10.15 Dok. nan.: Zgodbe iz divjine
10.50 Oddaja Tv Koper: Na obisku
11.20 Ozare (pon.)
11.25 Obzorja duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila, vremenska napoved in
športne vesti 13.15 Na zdravje! (pon.) 14.30 Prvi in drugi (pon.) 15.00 17.15 Razvedrilna oddaja: NLP 15.00 15.20 Glasbeni troboj 15.15 Športne novice 16.30 Kuharska oddaja 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Naglas! 17.20 Fokus 18.20 Risanke
18.30 Žrebanje Lota in Super Lota 18.55 Dnevnik, vremenska napoved,
zrcalo tedna in športne vesti 19.55 Spet doma 21.45 Dok. portret: Žarko Petan 22.45 Poročila, športne vesti in vremenska napoved
10.10
11.10 11.45
12.15 12.45 13.10 14.30
14.55
16.30 19.00
20.00 20.45 21.40
13.45 14.00
14.10 14.20 16.15 17.00
17.30 18.00 19.00 19.25 20.00 20.30 21.00 22.15 23.00 23.30
10. mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor 2009 Tranzistor (pon.) Oddaja Tv Koper: Pomagajmo si (pon.)
Rad igram nogomet (pon.) Slovenski magazin (pon.) Turbulenca (pon.) Kolesarska dirka - Velika nagrada Kranja
Evropsko prvenstvo v kajakih in kanujih na divjih vodah Zgodba z zahodne strani Oddaja Tv Maribor: Circom Open Air
Dok. odd.: Neva
Lit. nad.: Dr. Živago
Nad.: Pokvarjena dekleta (pon.)
Koper
9.00 16.00 17.00 18.00 18.15 18.30 19.30 19.50 20.00 20.30 21.30
Dnevni program
22.30 Čezmejna TV - TG R FJK -
deželni svet
Euronews
Nogomet: Interblock - Luka Koper
Srečanja v skupnostih italijanov
Dok. oddaja: Majhen otok, veliko
nebo
Potopisi
Ljudje in zemlja
22.00, 0.30 Vsedanes - Tv dnevnik
Tednik
Vesolje je ...
Istra in...
Dok. oddaja
Nedeljski športni dnevnik Slovenski magazin Koncert: Duo Fornaciari - Lambertini
i Tv Primorka
22.50 Videostrani Hrana in vino Kasaške dirke (pon.) Duhovna misel (pon.) Tedenski pregled (pon.) Kmetijska oddaja (pon.) Med Sočo in Nadižo (pon.) Glasbeni premor Razgledovanja (pon.) Spoznajmo jih Koncert Tanje Žagar
(t Slovenija 2
6.30 2.10 Zabavni infokanal 9.05 Skozi čas
9.15 Sedma moč osamosvojitve - Tv
dnevnik 24.05.1991 9.40 Globus (pon.)
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Veselo po domače; 10.30 Otroški kotiček; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Sotočja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 16.00 Šport in glasba in kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Radijska kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Nedelja z mladimi; 11.00 Intervju; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come, easy go....
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Plesoči arhitekt; 1430-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlanti-čno pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obve-zno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski iz-
let; 10.45 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 14.20 Obvestila; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.55 Odpoved oddaje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 21.00 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val.
SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. Maša; 11.05 Koncert; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 22.00 Vokalno instrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA
6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan.
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: Čeprav boste v prihodnjih dneh pogosto zaletavi, boste natančno vedeli, kaj želite doseči, in boste energijo znali usmeriti v pravo smer. Komunikacija bo prodorna in neposredna.
BIK 21.4.-20.5.: Vaš čut za gospodarjenje bo spet prišel v ospredje. Veliko boste razmišljali o tem, kako si čim lepše urediti svoj domek. Ljubezen: niti sami si niste na jasnem, kaj pravzaprav čutite.
jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Povrnila se vam bo samozavest. V boju za svoje pravice boste neizprosni in ostri. Pomislite, kako bi se počutili vi, če bi vam kdo stopil na žulj, tako kot znate to narediti vi!
VAjf* RAK 22.6.-22.7.: Zmanjkova-
«« lo vam bo energije za vse, kar bi morali narediti. Premislite, ali so zahteve okolice res previsoke za vas. Ne pomilujte samih sebe in ne zadržujte jeze v sebi.
y^ LEV 23.7.-23.8.: Pred vami je
(^^r poslovno uspešen teden. Vaši napori bodo bogato poplačani. Morda ne toliko z denarjem kakor z notranjim zadovoljstvom. Ljubezen: preplavljajo vas močna čustva.
DEVICA 24.8.-22.9.: Spre-
^^ membe na delovnem mestu bodo ugodno vplivale na vas. Znašli se boste v novih odnosih, kjer se boste morali sicer že dokazati in si izboriti svoje mesto.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Če-
^ ^ prav ste prepričani, da delate dobro, imate včasih tudi vi skrite namene. Zadovoljni ste šele, ko vidite, da obvelja vaša resnica. V družbi ste sicer zelo odprti in razumevajoči.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.: S
partnerjem sta načela pogovore, v katerih ne najdeta skupne točke. Poskušajte razumeti tudi njegovo gledišče, saj boste le tako v sebi našli dovolj strpnosti in razumevanja.
Av STRELEC 23.11.-21.12.: Na
delovnem mestu vam bo uspelo bolje razporediti svoj čas, zato boste bolj uspešni in zadovoljni. Kljub temu prostega časa ne boste imeli na voljo za vse, kar bi radi počeli.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Ljudje, ki vas poznajo, vedo, da se vam ni pametno zameriti. Drugim le težko odpustite napake in radi jim dokažete svoj prav. Ljubezen: vsaj doma pozabite na službene težave!
f « VODNAR 21.1.-19.2.: Pred vami je lep in uspešen teden. Na delovnem mestu vlada krajše zatišje, zato se lahko posvetite delu, ki vas res zanima in veseli. Zadajte si jasne cilje. Denar: zelo dobro!
RIBI 20.2.-20.3.: Premislite o svojem načinu komuniciranja z drugimi ljudmi. Pogosto se počutite ogrožene, zato znate biti v besedah prav strupeni, poleg tega ste prepričani, da se vam dogaja krivica!
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 24. maja 2009
29

18.40 20.25
20.30 20.50
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
Čezmejna Tv: Primorska Kronika Tv Kocka: Nekaj minut za domačo glasbo: Prijatelj gora - ansambel Vasovalci
Deželni TV dnevnik Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
V^ Rai Due
6.00 Variete: Videocomic 6.15 Tg2 Eat Parade 6.25 14.00 Talent show: Italian Academy 2
6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 10.50 17.30 Aktualno: Elezioni Europee 2009
11.05 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik
13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa,
sledi Zdravje 15.00 Aktualno: Italia allo specchio 16.20 Aktualno: Ricomincio da qui 18.05 Dnevnik - kratke vesti, vremenska
napoved in športne vesti 19.00 Nan.: 7 vite 19.25 Nan.: Piloti 19.35 Nan.: Squadra speciale Lipsia 20.30 Dnevnik
21.05 Aktualno: Annozero (v. M. San-toro, n. M. Travaglio)
23.20 Nočni dnevnik, sledi Punto di vista
23.35 Variete: Scorie 1.15 Dnevnik - Parlament
^ Rai Tre
6.00
7.30 8.00 9.00 9.15 9.20 12.00
12.25 13.05
14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike
14.50 Kolesarstvo: Giro d'Italia del Centenario
15.15 Dnevnik - kratke vesti 18.10 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo 18.20 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 0.00 Deželni dnevnik in vremenska
napoved 20.00 Variete: Blob 20.05 Nad.: Agrodolce 20.30 Nan.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik
21.10 Film: L'ultimo samurai (dram., ZDA, '03, r. E. Zwick, i. T. Cruise, B. Connolly)
6.00	Aktualno: Euronews
6.05	Aktualno: Anima Good News
6.10	Nad.: Incantesimo
6.30	Dnevnik, vremenska napoved in
prometne informacije
6.45	Aktualno: Unomattina
11.00	Aktualno: Occhio alla spesa
11.25	17.10 Vremenska napoved
12.00	Variete: La prova del cuoco
13.30	Dnevnik - Gospodarstvo
14.10	Variete: Verdetto finale
15.10	Variete: Festa italiana
16.50	Aktualno: Dnevnik, Parlament
17.00	Dnevnik
17.15	Aktualno: La vita in diretta
18.50	Kviz: L'eredita
20.00	Dnevnik
20.30	Kviz: Affari tuoi
21.30	Glasb.: Andrea Boccelli al Colosseo
23.10	Dnevnik, sledi Porta a porta
0.50	Nočni dnevnik
m
v;
16.45 16.55
17.45
19.35 20.30 21.10 23.15
1.45
l'ultimo
Samukai
Rete 4
Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nan.: Nash Bridges Nad.: Febbre d'amore Nan: Ultime dal cielo Dnevnik in prometne informacije Nan: Un detective in corsia Nan.: Distretto di polizia 3 18.55 Dnevnik in vremenska napoved
Aktualno: Sessione pomeridiana del tribunale di Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino
Nad.: Sentieri
Film: Angelica e il gran sultano (pust., Fr./Nem./It., '65, r. B. Bor-derie)
Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Il Comandante Florent Film: Cuori ribelli (dram., i. T. Cruise, N. Kidman) Pregled tiska
Canale 5
8.00 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 1.30
Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - Prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik
Aktualno: Mattino cinque Dnevnik
Aktualno: Forum
Dnevnik, okus, vremenska napoved
Nad.: Beautiful
Nan.: Cento Vetrine
Aktualno: Uomini e donne
Aktualno: Pomeriggio cinque
Dnevnik - kratke vesti
Kviz: Chi vuol esere milionario
Dnevnik, vremenska napoved
Variete: Striscia la notizia
Nad.: I Cesaroni
Aktualno: Matrix
Nočni dnevnik
O Italia 1
Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Tgr Buongiorno Regione Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Elezioni Europee 2009 Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Šport: Si gira Nad.: Terra nostra
6.10 Nan.: Tre nipoti e un maggiordo-mo
6.35 13.40, 17.30 Risanke 9.00 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 9.25 Nan.: Xena - Principessa guerriera 10.20 Nan.: Baywatch 11.15 Nan.: Supercar 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik: Studio aperto, vremenska
napoved, Studio sport 14.30 19.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Film: High School Musical (kom., ZDA, '06, r. K. Ortega, i. Z. Efron) 16.00 22.05, 0.50 Dnevnik - kratke vesti
in vremenska napoved 16.55 Nan.: Hannah Montana
18.30 Dnevnik, športne vesti 19.50 Nan.: Camera café 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Film: Fantastico Hulk (fant., ZDA, '03, r. A. Lee, i. E. Bana, J. Connelly)
23.55 Film: Doom (fant., '05, i. K. Urban, The Rock)
Tele 4
7.00
7.15 8.10 8.50
10.30 11.30 12.00 12.05 13.15 13.50 14.30 14.40 15.45 17.00 18.35 19.00 20.00 20.30 21.00 23.40
8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik
Retroscena, i segreti del teatro
Storie tra le righe
Film: Il primo cittadino (r.G. Alba-
no, i. T. Solenghi, G. Boschi, T. So-
lenghi)
Novecento contro luce
Camper Magazine
Dnevnik - kratke vesti
A.com Automobilissima
Itinerari di Culto
Aktualno: ...Animali amici miei
Ciacole no fa fritole
Ritmo in tour: La tv dei viaggi
Saul 2000 - Ripartire da Damasco
Risanke
Super calcio - Udinese Super calcio - Triestina Diamoci del tu Deželni dnevnik Nogomet: Empoli - Triestina Film: Quartiere in subbuglio (kom., r. J. Jameson, i. P. Dawber, J. Na-ughton)
LA 6.00 7.00 10.10
10.25 11.30 12.30 13.00
16.05 17.05
19.00 20.00 20.30 21.10
23.30 1.15 2.20
La 7
Dnevnik, horoskop, prometne vesti
Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life
Punto Tg, sledi Due minuti in un libro
Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock 1.15 Dnevnik in šport Nan.: Cinque poveri in automobile (kom., It., '52, r. M. Mattoli, i. A. Fabrizi, E. DeFilippo) Nan.: Relic Hunter Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: The District Dnevnik
1.40 Aktualno: Otto e mezzo Film: Uno sconosciuto alla porta (triler, ZDA, '90, r. J. Schlesinger, i. M. Griffith)
Variete: Grazie al cielo sei qui Dnevnik
Aktalno: L'intervista
13.45 14.00 14.50 15.20
17.30 18.00 18.20 19.00 20.00 21.00 22.00 22.15 22.45
13.45 14.00
14.20 14.35 14.55 15.25 15.55 16.25 16.55 17.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.30 21.00 22.30 23.00 0.00
Kaj govoriš? = so vakeres? (pon.)
Slovenski utrinki (pon.)
Rad igram nogomet (pon.)
Sedma moč osamosvojitve - Tv
dnevnik 25.05.1991
Izobraž. serija: To bo moj poklic
Nan.: Frasier (pon.)
Nad.: Strah, stres in jeza (pon.)
Labirint - Alternativa (pon.)
0.15 Dok. serija: Pogled z neba
Studio City
Knjiga mene briga
City Folk
Film: Prevajalka (pon.)
Koper
8.00 8.20
9.00
9.05 10.05 18.00 18.30 19.45 20.00
20.30 21.30 22.00
Dnevni program
Čezmejna TV - TG R FHJK - deželne vesti 22.15 Vzhod-Zahod Vsedanes, vzgoja in izobraževanje Alter Eco Alpe jadran Zoom - mladi in film Vesolje je... Tednik Istra in...
23.20 Športna mreža
23.55 Vremenska napoved
23.00 Primorska kronika
22.00 Vsedanes - TV Dnevnik
Športne vesti
Fanzine
Sredozemlje
Artevisione
Meridiani
Športel
Primorska kronika Čezmejna TV (dnevnik v slovenskem jeziku)
i Tv Primorka
Dnevnik Tv Primorka (pon)
10.35, 12.05, 13.05, 14.05, 15.05,
23.30 Videostrani
10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00 Novice
16.20 Mozaik
17.20 Hrana in vino
Kultura (pon.)
Glasbena oddaja (pon.)
Premor
23.00 Dnevnik Tv Primorka, šport in vremenska napoved Športni ponedeljek Futsal: finale DP Rally
(t Slovenija 1
6.30 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 9.10 Ris. nan.: Animalija (pon.) 10.05 Iz popotne torbe (pon.) 10.40 Nan.: Linus in prijatelji 11.10 Dok. oddaja: Mit Klementa Juga (pon.)
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Vremenska napoved, dnevnik in
športne vesti 13.15 Po poteh Ushuaie 13.40 Od ene do druge 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan.: Grimmove pravljice 16.05 Otroška nad.: Ribič Pepe 16.25 Lutkovno igrana nan.: An ban pet podgan
17.00 Novice, slovenska kronika, športne
vesti, vremenska napoved 17.30 Glasbeni spomin z Borisem Kopitarjem
18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.35 Risanke
19.00 Vremenska napoved, dnevnik in
športne vesti 19.55 Volitve v evropski parlament 2009 21.00 Nad.: Strah, stres in jeza 21.30 Oddaja o turizmu: Na lepše 22.05 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.10 Umetnost igre 23.35 Glasbeni večer 1.05 Sedma moč osamosvojitve - Tv
dnevnik 25.05.1991 (pon.) 1.30 Dnevnik (pon.) 2.05 Dnevnik zamejske tv
(t Slovenija 2
6.30	9.00, 1.05 Zabavni infokanal
7.00	Infokanal
8.00	Otroški infokanal
10.40	Sobotno popoldne (pon.)
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik in zanimivosti; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3; 10.15 Odprta knjiga; 11.00 Studio D, sledi Ekonomski kotiček; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Sotočja; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, Utrinek s Primorske poje, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 11.00 Jesenska pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.45 Pogled na ... Evropo; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Sotočja; 21.00 Indie ni Indija; 22.30 Radio Kažin.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Stu-
dio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.10 Teren; 11.30 Novice; 12.45 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-IH; 14.00 Kulturne zanimivosti; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.00 Hip hop; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.40 Kulturni globus; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Intermezzo; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA
6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
3 0 Nedelja, 24' maJa 2009
ŠOLSTVO
/
DPZIO JOŽEFA STEFANA - Ekskurzija dijakov 3., 4. in 5. razredov
Štiri dni v Berlinu
Nemško glavno mesto postaja vse pomembnejša evropska prestolnica, katero se splača ogledati
Dijaki 3., 4. in 5. razredov strokovnega zavoda Jožef Stefan smo se letos odločili za zanimivo poučno ekskurzijo. Odločili smo se za glavno mesto Nemčije in vse pomembnejšo evropsko prestolnico, za Berlin. Priprave na ta izlet, na katerem so nas spremljali profesorji Berdon, Lapornik in Pečenko, so trajale kar dolgo. Končno smo se odločili, da tja odpotujemo z letalom, saj bi nam vožnja z avtobusom vzela preveč časa. Že to je bilo pravo doživetje, saj je marsikdo izmed nas tokrat prvič stopil na letalo. Pregovorna nemška točnost, ki smo se ji sicer tudi med izletom večkrat nasmejali, se je izkazala za resnično, saj smo v Berlin prispeli do minute točno.
Po kratkem postanku v hotelu smo s podzemno železnico dospeli do mestnega središča in odšli na sprehod po Kufur-stendammu ali Ku'dammu, kot pravijo tej več kilometrov dolgi ulici v samem osrčju Berlina. Prepolna je nakupovalnih centrov, trgovin, barov in pubov vseh vrst. Nekateri so se navezali na KaDeWe, nekoč največji nakupovalni center v Evropi, ki še danes ohranja svoj blišč in privlačnost, čeprav je izraz potrošniškega pogleda na svet.
Naslednjega dne smo si najprej ogledali to, kar Berlinčani smatrajo za simbol
svojega mesta: Brandenburška vrata, v daljni in bližnji preteklosti simbol nemške želje po enotnosti, prizorišče pomembnih zgodovinskih mejnikov tega mesta in vse Nemčije, danes simbol njegove ne vedno lahke zgodovine. V njegovi neposredni bližini smo se pred spomenikom vsem padlim Židom v drugi svetovni vojni poklonili vsem žrtvam nacističnega holokavsta. Od Brandenburških vrat smo se nato sprehodili po sloviti ulici Unter den Linden, občudovali staro Humboldtovo univerzo, prišli do berlinske katedrale in končno do Otoka muzejev, kjer smo si ogledali znameniti Pergamonov muzej, zakladnico starih kultur in umetnosti, ki je prevzel marsikoga izmed nas. Zvečer smo obiskali eno izmed najstarejših berlinskih pivnic.
Tretjega dne smo se odpeljali v stari Schloss Charlottenburg, grad in rezidenco prve nemške kraljice, ljubiteljice umetnosti in mecenke, ki po njej nosi ime. Dijake je prevzel skok v preteklost, pa tudi način, kako lahko s pomočjo multimedijskih sredstev pritegneš pozornost obisovalcev in jim približaš preteklo kulturo in umetniški stil. Istega dne pa smo dijaki uživali tudi v slovitem Deutsches Techinisches Museum, nemškem tehničnem muzeju.
Med simboli Berlina in Nemčije so tudi slovita Brandenburška vrata
Nato smo si z mestnim krožnim avtobusom ogledali slovito Hišo kultur, Reichstag, Evropsko hišo z znano uro z nihalom ter čudovito Gedächtniskirche, staro berlinsko katedralo, ki kot ob koncu druge svetovne vojne bombardirana zgradba ostaja tudi danes sredi sodobnega mesta poziv k miru in spoštovanju človekovega dostojanstva.
Tudi naslednji dan je bil prepoln vtisov. Začeli smo ga z ogledom slovitega Checkpoint Charlie-ja, ki je v letih Berlinskega zidu omogočal prehod med obema deloma Berlina. Tudi muzej, ki nosi po njem ime, je bil zanimiv in nam je približal polpreteklo evropsko zgodovino. Ogledali smo si tudi znameniti Alexanderplatz ter ugotavljali, da je Berlin res bogato zgodovinsko mesto, da pa se tudi arhitektonsko zelo hitro spreminja in tako odgovarja na izzive sodobnega časa. Polni vtisov smo obiskali še čeprav nekoliko turistično zaznamovani stari del Berlina, kjer naj bi tudi danes vse bilo tako, kot je bilo nekoč.
Berlin je vsak izmed nas doživel na svoj način, edini pa smo si v tem, da je to zelo bogata, kulturno in zgodovinsko privlačna ter turistično zanimiva evropska prestolnica, katero se splača si ogledati.
Dijaki DPZIO J. Stefan
ŠOLSTVO - Nagradni izlet malih maturantov
Lepote Štajerske
Izbrani tretješolci s Tržaškega in Goriškega obiskali tudi Prekmurje
V	četrtek, 9. maja, smo šli mali maturanti s Tržaškega in Goriškega na tridnevni izlet po Sloveniji. To je nagradni izlet, ki ga Zavod Republike Slovenije za šolstvo organizira za najuspešnejše tretješol-ce nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Spremljali so nas trije profesorji, in sicer profesorici Fičur in Franceschini ter profesor Bresciani. Dijaki iz Trsta smo se ob 8. uri na Opčinah vkrcali na avtobus, kjer so že sedeli Goričani.
Naš prvi cilj je bil v Celju. Ogledali smo si staro mestno jedro, cerkev, ki je kot večina cerkva na tistem koncu Slovenije zgrajena v gotskem in romanskem slogu, in celjski grad. Na grad smo šli peš, se tam odpočili in si ogledali le njegovo zunanjost in dvorišče, saj nas je že čakalo kosilo v bližnji domačiji Tlačan. Postanek je bil kratek, ker smo morali spet na avtobus, ki nas je odpeljal do Maribora.
V	hotelu Tabor, ki je v bližini mestnega središča, so nas profesorji razporedili po sobah, da smo vanje takoj odnesli prtljago, nato pa se lačni odpravili v jedilnico. Po večerji nismo šli spat, saj smo se »za boljšo prebavo« sprehodili po mestnem jedru. Razdelili smo se v skupinice in si ogledovali Maribor. Na žalost je bilo ob tistem času skoraj vse zaprto, a smo se kljub temu zabavali.
Naslednjega dne smo se ob 8.40 odpeljali v Prekmurje, v Mursko Soboto. Vodič nas je pospremil v Pokrajinski muzej, kjer so razstavljeni predvsem predmeti iz prazgodovinskih najdišč na Slovenskem. Muzej pa hrani tudi predmete iz obdobja med obema vojnama.
Po odmoru za kosilo smo obiskali lončarja v Filovcih, kjer smo videli posebno lončarsko peč, kjer so nekoč pekli glineno posodo: lonce, krožnike, sklede in druge uporabne predmete. Najzanimivejša je bila lončarska delavnica, kjer nam je lončar pokazal, kako se izdeluje posoda. Nekateri od nas so tudi sami poskusili izdelati lonček, a se je izkazalo, da to ni tako lahko, kot se nam je zdelo, in da moraš biti pravi mojster, če hočeš izdelati lepo vazico.
V	Bogojini smo si ogledali še Plečnikovo cerkev, ki jo je arhitekt okrasil z značilnimi obrtnimi predmeti: na stropu so na
primer pritrjeni keramični krožniki, na stenah posoda in vrči ... Nazadnje smo se pred večerjo sprehodili po mrtvicah reke Mure. Mrtvica je predel, kjer je reka spremenila tok, zato je tam ostal rečni ovinek, ki je podoben majhnemu jezeru. Hodili smo po gozdu, kjer so bila tla močvirnata, in po poti nas je spremljalo ogromno komarjev! Ob travniku smo zanetili ogenj in si pekli kruh. Bilo je res zabavno. Šele ob 20. uri smo se z avtobusom odpeljali do hotela, kjer nas je čakala večerja. Vsi smo bili utrujeni, a čakal nas je spet sprehod po Mariboru. Po povratku smo si začeli pripravljati prtljago, saj smo se naslednji dan v večernih urah vračali domov; in končno smo lahko zaspali.
Tudi zadnji dan izleta je bil pester in zabaven. Po polurni vožnji smo prispeli na Ptuj, kjer smo si, kot v drugih mestih, ogledali cerkev in središče mesta, podrobneje pa Ptujski grad. Vodička nam je povedala, da so grad dograjevali iz stoletja v stoletje, tako da ima vsak del drugačne značilnosti, in nam potem razkazala notranjost. Razstavljeni so najrazličnejši predmeti, od orožja in oklepov pa do grajskega pohištva. Bilo je zanimivo opazovati, kako so se stvari v času spreminjale. Pred kosilom smo si na gradu ogledali še razstavo starih glasbil, ki je bila res zanimiva.
Zadnja točka na programu je bil ogled Logarske doline. Z avtobusom smo se pripeljali na Solčavsko in vodič nas je spremil v kočo, kjer so nam najprej pokazali kratek videoposnetek o treh dolinah v Kamniško-Savinjskih Alpah. Najprej smo videli manjši slap, nato pa smo se povzpeli do slapa Rinka. Medtem ko je bilo v vseh mestih, ki smo jih obiskali, v teh treh dnevih sončno in še kar vroče, smo ob slapu Rinka naleteli na sneg!
Naše tridnevno spoznavanje vzhodne Slovenije se je zaključilo na Opčinah, kamor smo se vrnili ob 20.30.
Maturantski izlet je bil res krasna izkušnja. Zelo smo se zabavali, videli stvari, ki bi jih nekateri od nas sicer ne videli, spoznali nove prijatelje in se srečali s starimi ... Skratka, nepozabno doživetje.
Martina Zubalič in Maria Margherita Markezič, 3.b, NSŠ S. Kosovela na Opčinah
GRETA - V vrtcu Modri delfin
Spoznavali Trst
Projekt je izvajal Študijski center Melanie Klein
V	slovenski sekciji otroškega vrtca Modri delfin na Greti je med novembrom in majem potekal projekt Spoznavajmo mesto Trst in njegove skupnosti, ki ga je pod pokroviteljstvom Občine Trst organiziral Študijski center Melanie Klein. Mentorica projekta dr. Ingrid Bersenda je na dvaindvajsetih srečanjih otrokom pričarala večplastno odkrivanje domačega mesta in njegove okolice ter zamejske stvarnosti. Posebno pozornost pa je posvečala bogatenju besednega zaklada malčkov.
V	okviru projekta, v katerem sta bili dve srečanji namenjeni tudi staršem in vzgojiteljem, je bilo glavno didaktično sredstvo igra. Otroci so se - fizično, a tudi skozi pripovedi - sprehodili po mestu in okolici. Z mentorico so s fotografskim gradivom izdelali igri: kar-
te Spomin in zemljevid mesta, ki so ga spremenili v igro z ogromno mehko kocko ter figuricami. Pod drobnogled so vzeli zgradbo mesta, pa tudi naravo in letne čase, običaje, hrano, poklice in etnične skupine. Otroci so spoznavali tudi avtohtone živalske vrste in se s čarobno paličico spreminjali vanje. Vsa srečanja so bila obogatena z likovnimi izdelki ter s pesmimi za otroke in izšte-vankami iz slovenskega ljudskega izročila. Na zaključnem srečanju so starši in vzgojitelji prejeli knjigo, v kateri je zabeležena skupaj prehojena pot.
V današnjem globalizacijskem času je tovrstna vzgoja novih rodov vrednota in način, s katerim lahko pokažemo, kaj smo prejeli od prejšnjih generacij in kako se z njihovo dragoceno zapuščino lahko opremi in oplemeniti novi rod mesta Trst.
EVROPSKI DAN - Učenci iz Nabrežine in Komna na Volniku
Spomnili so se tudi Efe
To je bil že drugi pohod po padcu meja, šoli Gruden in Stjenka pa nameravata s pobudo nadaljevati
9. maja, ob dnevu Evrope in obenem svetovnem dnevu miru, se je preko dvesto učencev Nižje srednje šole Iga Grudna iz Nabrežine in Osnovne šole Antona Šibelja-Stjenka iz Komna udeležilo prijateljskega pohoda na Volnik; spremljali so jih profesorji, učitelji in oba ravnatelja. Po padcu mejnih pregrad je bil to drugi pohod, šoli pa si nadejata, da bi s to pobudo nadaljevali tudi v naslednjih letih. Pohodniki so se zbrali na parkirnem prostoru pri Zagradcu, kamor so se pripeljali s kar petimi avtobusi. Tu jih je uvodoma pozdravil ravnatelj NSŠ Iga Grudna Zvonko Legiša, za veselo vzdušje pa je ves čas, tudi med potjo, poskrbel veseli Grudnov trio z domačimi vi-
žami. Skorajda obvezen je bil postanek na pol poti »pri Efi«, ki je za današnji mladi rod skorajda že bajeslovno bitje. Tu je učenka Erika prebrala članek iz šolskega glasila Jadro, ki ga je o tej gozdni samotarki pred skoraj štiridesetimi leti zapisala Verenka Terčelj (profesorica klavirja na Glasbeni Matici v Trstu), ki je takrat obiskovala prvi razred srednje šole v Nabrežini. Učenci so jo v tišini poslušali in skorajda niso mogli verjeti tej resnični pravljici. Ob jasi so nato lahko tudi slišali krajšo razlago o rastlinstvu in živalstvu kraškega gozda.
Na vrhu vzpetine (na sliki) je po okrepčilni malici sledil kulturni program s pozdravom komenske ravnateljice Ni-
ves Cek, za njo pa so se zvrstili učenci obeh šol in prebrali nekaj misli o pomladi in prijateljstvu, ki je med obema šolama še bolj izrazito, odkar med nami ni več mejnih pregrad: »Ko smo meje odstranili, smo soseda vzljubili. Vsi smo si složno obljubili, da bomo prijateljstvo in sožitje gradili,« je z verzi ob koncu programa zaključila ena izmed recitatork.
Kljub rahlo oblačnemu nebu, so pohodniki lahko uživali ob razgledu na vseh 360 stopinj, saj so imeli kot na dlani celo kraško planoto do Vipavske in Nanosa ter Tržaški zaliv. Ob vrnitvi v Za-gradec pa so si z zadoščenjem zaželeli ponovno snidenje na pohodu v prihodnjem šolskem letu.
/
PORDENON - »Visioni sonore« v Vinemazero
Ansambel Marlene Kuntz začenja poletno glasbeno dogajanje
Eden najboljših italijanskih rock ansamblov Marlene Kuntz bo v četrtek, 28. maja, ob 21. uri v Veliki dvorani Cinemazero uradno odprl poletno glasbeno dogajanje z naslovom »Visioni sonore«. Ansambel bo z glasbo v živo predstavil mojstrovino nemega filma La si-gnorina Else, za kar bosta s svojo improvizacijo poskrbela Gianni Maroccolo in Ivana Gatti. Projekt je ansambel Marlene Kuntz že uspešno predstavil na koncertu v Cu-
neu, občinstvu pa se bodo v Pordenonu predstavili v naslednji zasedbi: Cristiano Godano (vokalist in kitara), Ric-cardo Tesio (kitara), Luca Bergia (bobni), Gianni Maroccolo (bas in sintetizer), Ivana Gatti (vokalistka).
Predprodaja vstopnic se je že začela v Cinemazero (Piazza maestri del lavoro 3 v Pordenonu, podrobnejše informacije pa so možne na spletnem naslovu www.ci-nemazero.org
FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko Stalno Gledališče
Žanina Mirčevska: »Art export« / danes, 24. maja ob 16.00 (Red C) varstvo otrok in jutri, 25. maja ob 10.00 (morski pes) zaključena za šole.
Gledališče Rossetti
Luigi Pirandello: »Enrico IV« / Režija Paolo Valerio, nastopata Ugo Pagliai in Paola Gassman. Urnik: v torek, 26. ob 20.30, v sredo, 27. ob 16.00, od četrtka, 28. do sobote, 30. ob 20.30 ter v nedeljo, 31. maja ob 16.00.
_SLOVENIJA_
NOVA GORICA
SNG Nova Gorica
Od 27. do 30. maja ob 20.00 / Sebast-jan Horvat, Andreja Kopač in Eva Nina Lampič: »Pot v Jajce«. Gostuje SNG Drama Ljubljana. LJUBLJANA
SNG Drama Ljubljana
Veliki oder
Jutri, 25. in v torek, 26. maja ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«.
V	sredo, 27. maja ob 18.00 in ob 20.30
/ Mihail A. Bulgakov: »Zarota sveto-tihcev, Molière«.
V	četrtek, 28. maja ob 17.00 / Mihail
A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Mo-lière«.
V	soboto, 30. maja ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«.
Mala drama
Jutri, 25. in v torek, 26. maja ob 20.00
/ Milena Markovic: »Barčica za punčke«.
V	sredo, 27. maja ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masakra«.
V	petek, 29. in v soboto, 30. maja ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska naveza«.
Mestno gledališče ljubljansko
Veliki oder
Jutri, 25. maja ob 20.00 / Olja Muhina: »Tanja - Tanja«.
V	torek, 26. maja ob 15.30 in ob 20.00 / Plavt: »Osli«.
V	sredo, 27. in v četrtek, 28. maja ob 20.00 / Plavt: »Osli«.
V	petek, 29. maja ob 20.00 / David Dra-bek: »Ples na vodi«.
V	soboto, 30. maja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«.
Mala scena
Jutri, 25. maja ob 20.00 / Marius von
Mayenburg: »Grdoba«.
V	torek, 26. maja ob 20.00 / Kurt Weil, Vita Mavrič: »Hrepenenja«.
V	sredo, 27. maja ob 18.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«; ob 20.00 Sergi Belbel: »Mobilec«.
V	petek, 29. maja ob 20.00 / Branko Za-vršan in solisti: »Solistika«.
Cankarjev dom
David Harrower: »Črni kos« Dvorana Duše Počkaj / Režija: Rene Maurin, igrata iva Babic in Janes Starina. Urnik: danes, 24. maja ob 20.00.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Gioachino Rossini: »L'Italiana in Al-geri« / Nastopa orkester in zbor gledališča Verdi pod vodstvom Dana Et-tingerja. Urnik: v petek, 29. ob 20.30, v soboto, 30. ob 17.00 in v nedeljo, 31. maja ob 16.00, v sredo, 3. ob 20.30, v soboto, 6. ob 16.00, v torek, 9. in v sredo, 10. junija ob 20.30. GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž
V	petek, 29. maja ob 18.00 / "Snovanja" v priredbi SCGV Emil Komel in Arsa-teliera iz Gorice: najmlajši obiskovalci slovenskega glasbenega centra bodo podali glasbeno pravljico »O goskici, ki se je učila peti«.
KRMIN
■	»JAZZ & WINE
OF PEACE COLLIO«
Danes, 24. maja, ob 12. uri v cerkvi »Beata Vergine del Soccorso« v kraju Monte Quarin brezplačen koncert skupine Clobeda's (Italija); predprodaja vstopnic na spletni strani www.bo-xofficeitalia.com.
_SLOVENIJA_
NOVA GORICA
Kulturni dom
Jutri, 25. maja ob 20.15 / Nastopil bo pianist Ivo Pogorelic. Info.: tel. 0038653353016 in www.kulturnidom-ng.si.
■	GLASBA Z VRTOV
SVETEGA FRANČIŠKA
V	torek, 26. maja, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Zarja Vatovec -klavir; Aljaž Kalin Kante - klarinet, Tamara Ražem - klavir.
V	torek, 2. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Večer slovenskih skladateljev - Ansambel Gaudeamus,
PRIREDITVE
Aleksandar Spasic, dirigent.
V	torek, 9. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Kvartet Stradivarius (Italija) - Stefano Picotti - violina, Caterina Picotti - violina, Annalisa Clemente - viola in Andrea Musto -violončelo.
V	ponedeljek, 15. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Dario Savron - marimba, Fabian Perez Te-desco - marimba.
V	ponedeljek, 22. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Mihe-la Brecelj - violina, Danijel Brecelj - klavir.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	četrtek, 28. in v petek, 29. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: George Pehlivan, solistka Evelyn Glennie -tolkala.
Šentjakobsko gledališče
V	petek, 29. maja ob 19.30 / F. M. Ježek: »Greva se ježka« (muzikal), režija Tijana Zinajic, producija Pernar-čič&Pernarčič.
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1):na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost.
Narodna in študijska knjižnica: na ogled je skupinska razstava Likovnega krožka in Slovenskega kulturnega kluba. Razstavljajo: Roberta Busechian, Sara Kos, Tina Kralj, Neža Kravos, Irina Lisjak, Taja Luxa, Valentina Oblak in Iva Pertot.
Palača Costanzi (dvorana Umberto Veruda, Mali trg 2): od sobote, 30. maja (otvoritev ob 18.00) do 28. junija bo na ogled slikarska razstava Živka Ma-
rušiča. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. OPČINE
Galerija Milko Bambič (Proseška ul. 131): do 28. maja bo na ogled razstava slikarke Mirelle Schott Sbisà. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN
Galerija Kraške hiše: na ogled je razstava, ki je odprta po sledečem urniku: danes, 24. od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 22.00, v soboto, 30. od 16.00 do 19.00 ter v nedeljo, 31. maja od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA
Galerija La Bottega (Ul. Nizza 4): še danes, 24. maja, med 10.30 in 12.00 je na ogled razstava Michele Sbuelz.
V	Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju: do 31. maja je na ogled razstava Tine Piazze; odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro.
V	palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00.
Državna knjižnica (Ul. Mameli): do 5. junija je na ogled razstava satiričnih stripov Danieleja Panebarca z naslovom »Bilo je nekoč v Italiji, od fašizma do osvoboditve«.
Kulturni dom: do 30. maja razstavlja goriški slikar Franco Dugo, (tel.: 0481.33288).
Goriški grad: do 5. julija bo na ogled razstava pod naslovom »I maestri in-cisori del Novecento«. Odprto med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30 razen ob ponedeljkih.
ROMANS
V	langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904.
_SLOVENIJA_
PIRAN
Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV
Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL
Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca-
la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto.
Stolp na vratih: do 27. maja je na ogled razstava Katije Kach pod naslovom »Yin-Yang ravnovesje«. Urnik: vsak dan med 10.00 in 18.00.
Galerija pri Valetovih: do 24. maja bo na ogled razstava pod naslovom »Življenje med nebom in zemljo«. Urnik: od torka do petka med 10.00 in 14.00 ter v soboto in nedeljo med 10.00 in 18.00. AJDOVŠČINA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
Pilonova galerija: do 7. junija, bo na ogled razstava 7 slovenskih kipark 1918 - 1945, Katarine Drenik Marus-
Nedelja, 24. maja 2009
sig, Else Kasimir Oeltjen, Karle Bulo-vec Mrak, Dane Pajnič, Mare Jeraj Kralj, Milene Dolgan in Sonje Rauter Zelenko. BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125.
NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja:
Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811).
Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro.
Galerija Artes: do 19. junija je na ogled razstava slik Rudija Skočirja iz ciklusa Moji srčni kraljici. KANAL
V	Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča.
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00
do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. IDRIJA
Grad Gewerkenegg: od 28. maja do 24. junija, pregledna razstava likovnih del Nandeta Rupnika in Stanislava Šavlja.
CERKNO
Cerkljanski muzej: do 31. maja bo na ogled fotografska razstava Marka Ča-deža in Roberta Zabukovca »Jazz festival Cerkno«. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
Grad Tivoli, pod turnom 3: Mednarodni grafični likovni center; do 7. junija, bo na ogled razstava pod naslovom: »Razočarala me je Lara Croft«.
Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«.
Cankarjev dom (Mala galerija): do 21. junija, bo na ogled fotografska razstava Dušana Arzenšeka.
V	Rdeči Galeriji (Breg 12): do 26. maja bo na ogled fotografska razstava Luke Cjuhe pod naslovom »New York«. Urnik: vsak delovni dan od 12.00 do 17.00 in v sredo od 12.00 do 18.00.
Galerija Photon (Poljanska 1): do 16. junija bo na ogled fotografska razstava Alexandra Valcheva pod naslovom »Reminescenses«. Urnik: od ponedeljka do petka od 14.00 do 18.00. VOJSKO
Partizanska tiskarna Slovenija: Kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00.
NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (23. 5. 2009)
Vodoravno: Madame, skat, vir, Otoman, Karenina, telitis, veranda, Ono, Scipion, C. I., rama, aklamacija, IGE, Ereng, A. R., Suš-teršic, Ta, dno, martinovanje, Rem, krava, I. R., Si, Niers, Aca, rekurz, K. F., C. A., K. A., tim, Emilio Salgari, nirvana, D. I ., Korovin, INA, viator, izba, Abetone, stojni-na, Tain, Nac, mol, ter, okel; na sliki: Mario Sušteršic.
Nedelja, 24. maja 2009
V REME, ZAN IMIV O S TI
V prihodnjih dneh bo prisoten nad italijanskim polotokom greben afriškega anticiklona. Nadaljevalo se bo toplo in stabilno vreme.
Nad Iberskim polotokom vztraja šibko ciklonsko območje, nad severnim Sredozemljem in našimi kraji pa se krepi manjše območje visokega zračnega pritiska. Z zahodnimi v višinah k nam priteka precej topel zrak.
dolžina dneva
Sonce vzide ob 5.26 in zatone ob 20.39
Dolžina dneva 15.14
'"lunine mene ^
Luna vzide ob 4.47 in zatone „ ob 21.13
bioprognoza Vremenski vpliv bo ugoden, le popoldne bo počutje občutljivih ljudi po nižinah poslabšala toplotno obremenitev. Sredi dneva in zgodaj popoldne se izogibajte velikim naporom na soncu in uživajte dovolj tekočine ter lahko hrano.
morje
Morje je skoraj mirno, temperatura morja 23 stopinj C.
plimovanje
Danes: ob 4.35 najnižje -69 cm, ob 11.17 najvišje 27 cm, ob 16.13
najnižje -10 cm, ob 22.10 najvišje 55 cm. Jutri: ob 5.11 najnižje -69 cm, ob 12.05 najvišje 26 cm, ob 16.57 najnižje -4 cm, ob 22.43 najvišje 49 cm.
temperature v gorah oc
500 m...........29 2000 m ..........14
1000 m ..........22 2500 m ..........10
1500 m ..........17 2864 m............8
uv indeks
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 9, po nižinah 8.
TOLMEČ O
16/30
TRBIŽ O
13/26
O 12/27 KRANJSKA G.
J),	VIDEM O
"i^iT	17/33
O PORDENON 18/32
ČEDAD O
18/32
GORICA O
1Í1/13
O N. GORICA
ifi rti
TRŽIČ
15/28 o
KRANJ
o
LJUBLJANA
17/29
POSTOJNA
O 15/27
KOČEVJE
CELJE 15/29 O
PTUJ
O

n
N. MESTO 16/29
o ^
ZAGREB 16/30 O

_ o
ČRNOMELJ
REKA 21/31
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
Še bo jasno ali delno jasno vreme in toplo.
(NAPOVED ZA JUTRp
\
Večinoma bo sončno, popoldne bodo posamezne krajevne nevihte.
dOPIS IZ PARIZA - Zvezda večera je bila skupina Kassav
Kreolska noč, veliko več kot zabava
PARIZ - Na Stade de France se je prejšnji vikend zbrala neverjetna množica, toda tokrat ni šlo za nogomet ali rugby, ampak za kreolsko noč. Bilo je leto 2005, ko so na Stade de France organizirali keltsko noč in od tu ideja kreolske variante. Ob tej priložnosti so nastopili mnogi umetniki, zvezda večera pa je bila skupina Kassav, ki letos praznuje svojo tridesetletnico; skupina je ena izmed vodilnih na področju antilske glasbe. Je »La nuit créole« le zabava, folklora, zadnja modna muha? Zabava gotovo, vsekakor pa veliko več kot modna muha...
Zouk je v Franciji zelo priljubljena glasbeni žanr, ki se je razvil na Antilih iz različnih tradicij in se razširil prav s skupino Kassav. Skupino je ustanovil leta 1979 Pierre-Edouard Décimus, vsi člani prihajajo iz Guadalupe in Martiniquea in mednarodni uspeh so dosegli z albumom Yélélé (1984) oziroma s hitom »Zouk la sé sel médikaman nou ni« (Zouk je naše edino zdravilo). Zdravilo... Ker če je za mnoge zouk le zabava, je za antilsko populacijo predvsem identifikacijski znak. In kreolska noč je znak globokih sprememb v francoski družbi.
Še pred kratkim je bila kreolska noč nepojmljiva, saj Francija ni priznavala obstoja manjšin in regionalnih identitet, vsi so bili le francozi in drugačnost so mnogi občutili kot hendikep. Danes se je ta odnos spremenil - verjetno je k temu pripomogla EU - toda posledice politike »ena država, en jezik« se še danes močno občutijo in celo nekateri pripadniki manjšin govorijo o svojem poreklu kot o pretekli stvari: »Moji stari starši so bili...«. Ponekod, ne pa povsod. Lokalna identiteta je v čezmorskih departmajih še kako močna! Pogovorni jezik je kreolščina in francoščino uporabljajo le v šoli ter uradnih ustanovah. (Česa takega na kontinentalni Franciji ne najdemo.) In še več: v kreolščini se danes pišejo romani, pesmi, pravljice...
Vse kaže na spremembe, toda ko smo na Antilih, ne moremo mimo pomembnega dejstva: čezmorski so večkrat tudi »departmaji B kategorije«, za katere centralna oblast ne skrbi preveč. Leta 1946 so se kolonije preimenovale v čezmorske departmaje (DOM) in tako naj bi postale enakopravne vsem ostalim. Naj bi. Realnost je drugačna: Francija ni razvila nobene ekonomije, ki je s proizvodnjo banan in sladkornega trsa ostala kolonialistična. Vse to je privedlo do monopola nad osnovnimi dobrinami, visokih cen, brezposelnosti... Pa še to: vsa ekonomija je ostala v rokah »beké« oziroma starih kolonialističnih družin. Pred par meseci je na Guadalupe in Martiniqueu izbruhnila stavka, ki je pritegnila mednarodno pozornost, kar je končno prisililo Francijo, da je obljubila razvoj struktur. No, za zdaj so le obljube, toda vse kaže, da so časi zreli za spremembe. Znak novih teženj so tudi tečaji antilskih ritmov in plesov, ki so vedno bolj popularni tudi v Metropoli (tako imenujejo Francijo v čezmorskih departmajih). Gwo Ka - tradicionalni ritmi -so med Francozi morda le zanimivost, toda obenem so vedno bolj zakoreninjeni in tako vplivajo na francosko kulturo. No, tudi zouk je bil še do pred kratkim eksotična zanimivost...
»Akulturacija«? Vplivi? Spremembe? Tokrat bomo le rekli, da glasba združuje. Na kreolski noči so ne glede na poreklo, jezik, ali barvo kože, vsi plesali ali kot se reče v Franciji »ont zouké« (so zukali). In ne samo: na to noč so tudi dosegli rekordno število plesočih parov - 5030 plesalcev oziroma 2015 parov - ki je bilo seveda zabeleženo v Guinnesovi knjigi. Prava »zouk machine«!
Jana Radovič
Kreolska noč je na Stade de France doživela izjemen uspeh pri občinstvu
ANKETA
Tajke bi za moža najraje imele Britanca
BANGKOK - Nedavna raziskava med ženskami z revnega severovzhoda Tajske, je pokazala, da se jih kar tri petine želi poročiti s tujci, pri čemer so britanski moški na vrhu seznama želja. V anketi je sodelovalo 488 žensk iz 19 provinc na severovzhodu države. 61 odstotkov jih je odgovorilo, da so tujci bolj privlačni, ker so bogati, 53 odstotkov pa jih meni, da tuji moški bolj spoštujejo ženske kot Tajci. Tajkam se med tujci zdijo najbolj privlačni Britanci (32 odstotkov), sledijo Američani (21 odstotkov) in Nemci (osem odstotkov).