- "I|1-' •UHTU'V." St. 96 M t unult tn ii itft V Trstu, v nadello 20. aprila 1924. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLiX jhaja, frvzemtt poodeljek. vajEHba zatrti. UredaOtvo: trtica tw §t 20, L nadstropje. pop»Tna| m pošiljajo nrednHhra ' piiir^ se n« sprejemajo, rokopfi se ne .*£a)o. Lcdajatel) * \J B ** /loton Oerbec. — Lastnik tisk« '-dinost-Tisk tiskaruc jr.fifa is mesec L 7.—, 3 mesece L i , i ieta L 32.— io cele ^ inozemstvo mesečno 5 lir več. — v . urednJJtva in uprave SL il-a.. 3 k* * DINOST teme ftevffke v Trsta ln okoUd po 20 cent — Oglasi se računajo v Brokosti ene kolona <72 mmJ) — Oglasi tiguvic* in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice« zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mati oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno uprav" Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiikega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprav« 11-47. ii vera is mmm ^odovina našega jugoslovenskegana-. — zgodovina trpljenja in mučeništva \>l2j — se ponavlja za odlomek tega da na tem ozemlju. Trdna vera pa je v nas, da se tudi glede Be-^a naroda v Julijski Xra*mi izvrši r eto poslanstvo. Neomajno verujemo: ka-Kor 'e rnnčemštvu na Golgoti in Kalvariji -!ec"ia odreČitcv, v3ia*enje, zma£» nad kri-\co tsko pride — mora priti za našo nočjo svetli das z božjim solncem, i bo s svojimi zlatimi žarki obsevalo naše trčenje, naše domove, našo sveto grudo, iora oriti tudi za nas tisti božji dan, ker at: punini na poslanstvo Kristovo go-r-rs';o, da pravica pač ioore tlačiti za-fnmSevati in preganjal, da pa slednjič vtndai-le zmaguje 1 3 takimi nadami in tako trdno vero -v* ittdi iaai v tem listu proslavili ta ve-ikl praznik zmagoslavja pravice, luči in človekoljubja. Saj je OdreŠenik iz ljubezni đo trpečega človeštva doprinesel svojo teHko žrtev! Vera in nada, ki smo io gojili pred letom ^e ni izpolnila. Tudi vel dogodki v fi !5enju naSega naroda v Julijski Krajini razdobju so bili le nadaljevanje veo-itektne z^odcvkie trpljenja in mučeništva bga vku^nega plemena. a mu ni dopustila, da bi tudi vršil to s»o$o pravHow M ssael in ni mogel izraziti LYG,o voljo kot enakopraven in pošten drJ ir^jaa. In če je -veodar-le hotel, je moral prestajati najhujše narodno ponižanje in tudi osebna žarenja. Celo tudi njegova osebna varnost je bila ogrožena v pre-mc-iih slučaj Niti v lastni hiši, za svetim pragom družinskim ni bil varen. Zabeleženi ta shiČnjl, ko |e moral v pedstrešfe ali v klet, da ga ni zalotila roka preganjalca. Često je moral naš človek, če je iOfel uveljaviti svoj gkn, spajati s trpljenjem tudi — osebno junaštvo. In kdo ga hcČe poslušati lame«? AH je kdo, ki bi mu ho;el dati dolžno a^fcdožšcnje za vse pre-itaiio gorje?! Hi ga! Vse moiči in si tišči u^esa. Kdo naj bi poatešal tcsfce in pri-vitbe — roba?! Molči naj tudi on! Saj k'v.i pravice do besede in pritožbe! Vesel >jstj bo, da ni bi!o še hujšega. Vdano na| d i nsodo, ki so mu jk> določili krivičniki. ri3sdcfcje t=d lanske Velike noči sem je hiio res nadaljevanje zgodovine na- •■ia plemena iz stole^L In vendar sta tudi danes na5.a nada ?n naša vera trdni in ne« oni^Tii, da krivica ne more večno trajati. Odlomek našega plemena na tem ozem-Jiu je o~ial po svoji ogromni večini du-kvno in moralno acc^otaknien, estal je udi po zad«ii tefki preizkušnji velika dm?ii»a značajev! Vikarji so besneli, njegova zvsstoba je bila neosnajna kot skala c>i/ bregu razburkanega morja* Hudo uža*1 jen in gjoboko ponižan je bil, a ostal je cirt v svojem srcu, aeooiadežeran ▼ svoji d v. fl«L zS&a pošteno lfud:tvo ne more propasti, se ne sme i*ogubi£i! Če bi ga sovražne sile votflc po-Jnbiii, bi bil to znak. da je umrla ravica. Ta pa v»e more nmretil Saj je po-lcžfi zanjo svojo veliko žrtev Ourešecik sveta in je s iem zagotovil življenje do kosica človeškega redu. S to trdno vtro in neugasno nado naj prazne jemo tudi letošaji spomin na zmago fzdarstvcan Judeža Iškariiota m na vsajen je Odrešecikor-o iz. groba, ki so ^a izkopali Sinu božjemu zaslepljeni fcriviS-ciki, ker jih je bilo strah pred !učjo prakse in resnice. Te bio^l&e besede in fteag&sne vere v boljše dni naj nam ne acq niti zavest, da so tudi med nami Ju4 £eii. Ko zaiaga pv^vic^, pride tudi njim zasluženo piačŽo. V velikem dogodku odrešenja je simbo-i»zir«nc tudi naše tr^eft^ našega n? -oda. Tudi on tipi, ker hoče pravic o! In ka~ je smrti Odre senikov i za pravico sledilo vstajenje, tako mora siniti tudi našemu ljudstvu dan vstuj^nja iz tmine hrezprav-»oet! fe ponizarja k življenju enakopravnih fc spoHovwia državljanov I v tej neomajni veri želimo rojakom ve-Ukonočoo praznike v božjem miru in zadovoljstvu v krogu svojcev, da bomo mogli duševno podkrepljeni nadaljevati trud in za svojo pravico, ta veliki dar iz Odrešenikove! Seiiiraa mM Kria so wm • • ffisrnana RIM, 19. «Glornafo df Genova* fe včeraj objavil kratko vest, da so Angleži zasedli Kri. Isti list objavlja sedaj brzojavko iz Pariza, ki vsebuje o tej zasedbi še sledeče podrobnosti! 13. aprila zjutraj je priplulo pred Kri 9 angleških križ ar k in kmalu nato je pristalo v luki več čolnov, iz katerih s« je izkrcalo kakih 200 mo& Na sobo so bS prenešeni tudi 4 topovi srednjega kalibra, kateri so bili potem postavljeni na gradu. Nadaljnje vesti pravijo, da se je zasedba izvršila v svrho običajnih vaj vojne mornarica in z dovoljenjem grških oblastev. Vaje so trajale 6 dni, nakar so bffi topovi zopet vkrcani na ladje in včeraj zžatraj so angleške kri-žarke zopet odplule izpred Kria. Izpremembe T ladi Ministrstvi za kolonije in za državno gospodarstvo se predsednik bodoče zbornice cdtr /Um. Federzoni bo RIM, 19. Takoj po volitvah so se jele siriti novice, da namerava Mussolini izvesti v vladi temeljite izpremembe. Rečeno je bilo, da bo Federzoni, minister za kolonije, določen za predsednika bodoče zbornice. Federzoni pa se je dolgo obotavljal. Današnja «Tribuna» poroča, da je njenemu uredniku neki član vlade izjavil, da se je Federzoni končno odločil in sprejel mesto predsednika zbornice. Isti politik je izjavil, da namerava Mussolini ukiniti ministrstvo za kolonije. Delo tega mi-nististva bo prešlo v področje ministrstva za zunanje zadeve. Tudi komi »arijat za iiseljevanje bo odpravljen. Izseljeniško vprašanje preide v delokrog ministrstva za zunanje zadeve. Ista usoda kakor ministrstvo za kolonije bo bržkone zadela novo ministrstvo za državno gospodarstvo. Prvotno se je širil glas, da bo minister Cor-bino nadomeščen z drugim; a Mussolini je baje opustil to misel in sklenil odpraviti to ministrstvo ter ga podrediti finančnemu ministrstvu, tako da bo to ministrstvo obsegalo 3 državna porUajništva: za finance fon. Lis si a), za državno gospodarstvo (on. Mat ta ali on. Jung} in za poljedelstvo (on. Serpieri). Gen. Diaz bo postil listnico vojnega ministra; na njegovo mesto pride baje gen. Giardino ali pa gen. Di Giorgio. Sedanji mirrlaiPT- zjl mornarico admiral Thaon di Revel bo bržkone nadomeščen z on. Ciano. To so reč aH manj vse le domneve. Gotovo pa je, da namera ve Mussolini skoro popolnoma preustrojiti sedanjo vlado. Sam pa »e izraža zelo rezervirano o teh izpre-membah, tako da niti sami njegovi najožji prijatelji ne vedo za njegove načrte. V zadnjem času prihaja iz vladnih krogov vest, da dosedanji komisarja t za zrakoplovstvo bo po vzdignjen v ministrstvo za zrakoplovstvo. Vest je zelo verodostojna; kajti znano je, da polaga fašizem izredno važnost na zračno brodovje. štev industrija sladkorja, tekstilna industrija in pivo, kojega proizvajanje se je dvignilo posebno vsled naraščajočega izvoza v Nemčijo. Omeniti bi biki tudi industrijo stekla in kož. Dobre make kaže tudi proizvodnja kemikalijev. Proslavitev spomina Jena TnaaHfn PRAGA, 19. 17. aprila je praška «Umfc-lecka beseda* priredila na pokopališču v K o šifri spominsko svečanost za pokojnim češkim komponistom Vaciavom Janom Toanaškom povodom 150. obletnice njegovega rojstva. TurcačcL'Je bil komponist-samouk. Izkazal se je tudi kot velik pedagog in dober poznavalec svetovne filozofije in poezije svojega časa. Ha njegovem grobni je govoril v imenu «Um£lecke besede» dr. Jaroslav Patera, ki je povdaril, da je bil Tomašek pred Smetano največji češki komponist. «Umčleeka beseda* je priredila tudi koncert, ki je bil povsem posvečen Tomaškovhn skladbam. Kovani denar v Čebo slov stlri PRAGA, 19. Do 31. marca t L je bilo v Čehoslovaški v prometu kovanega denarja za 69 milijonov novcev po 1 krono, za 40 milijonov novcev po 50 stot., za 50 milijonov po 20 stot., za 30 milijonov po 10 stot., za 29 milijonov po 5 stotink in za 3 milijone po 2 stot. Vsega skupaj je v prometu za 106,696.479 Kč kovanega denarja. Novo čehcslovaško posodo PRAGA, 19. Po vesteh praških listov bo trgovinsko ministrstvo najelo v inozemstvu posojilo 500 milijonov Kč. VpraSanje Besarabfie aa angleško-ruski konferenci PARIZ, 19. Iz Stockhofana brzojavi ja jo, da je Litvinov izjavil časnikarjem, da bodo zastopniki sovjetske vlada izzvali vprašanje Besarabije na angleško-ruski konferenci v Londonu. «To vprašanje — >e točno rekel Litvinov — bo tvorilo važen del tekočih pogajanj. Anglija' in Francija se bosta še kesali, ker sta odobrili aneksijo Besarabije s strani Romunske. Vsaka zveza držav, ki mejijo na Rusijo, z Romunijo se bo smatrala za nezdružljivo z vzdrževanjem dobrih odno-šajev z državo sovjetov in vsako pomoč, moralno ali materijalno, Romuniji v zadevi Besarabije bodo smatrali sovjeti kot sovražen čin proti Rusšji». RusUn zitfrir Čete ob romunski meji? LONDON, 19. «Dai!y New®» poroča iz Čemovic, da zbira Rusija ogromne čete na meji Besarabije. V Bukarestu vlada vsled tega veliko vznemirjenje, ker se Romunija boji vpada ruskih čet. Romunska vojska se pridno pripravlja za slučaj takega vpa- eooe sem ,e ceno slo- ^ R^unskiKsti izjavljajo, da bo Romo- vaška pretrpela več težkih kriz. Posebno brami* Besarab,^, ako treba, tudi z ^ - - - - ooorozeno suo. Umevno ye, da romunski vladni krogi silno želijo, da bi prišlo čim- . tl'j nja z mtoiM 50 mii^onov ponarejenih obveznic konso-iid^ranega državnega dolga — Sleparji aretirani v Milanu MILAN, 19. 2e več dni so krožile v tukajšnjih finančnih krofih vesti o velikih sleparijah na podlagi obveznic konsoli?K-ranega Irzavnega dolga. Glavni krivci teh sleparij so biH že aretirani in vodijo se sedaj v Milanu, Torinu in Rimu mrzlične preiskave, o katerih pa varuje tukajšnja kreatura najstrožjo tajnost. Toliko je le znano, da gre tu za ponarejene obveznice omenjenega dolga v znesku 50 milijonov lir. O razkritju te velikanske sleparije so zaenkrat znane le te podrobnosti: Zločinci so ukradK v tiskarni za državne vrednostne papirje prave Htografične kamne, tako da se po njih ponarejene obveznice niso razlikovalo od pravih. Kar je pa bilo ne-odvrnlp v», so bile zaznamovane tudi s serijo in številko že izdanih obveznic. Na ta način je bilo ponatisnjenih večje število teh obveznic po 10.000 in 20.000 lir. Storilci so si za prodajo teh obveznic zagotovili pomoč ljudi, ki bi radi svojega finančnega položaja lahko odvrnili vsak sum z oziro-m na poštenost te kupčije. Izmed sotrudnikov pri tem načrtu se je neki veleposestnik z Mantovanskega obrnil na kom. Mulattija, svojega znanca, in | ki je zelo spoštovana oseba v industrijskih in finančnih krogih milanskih. Temu-le je omenjeni veleposestnik ponudil na prodaj ponarejene obveznice konsolkfiranega državnega dolga po 60 lir za 100 lir ncnninale, medtem ko se njih cena giblje danes okoli 97 lir; Ta preugodna kupčija se je zdela Mulattiju čudna. Pregledal je obveznice ter ugotovil, da niso ponarejene. Na njegovo vprašanje, da-H ne izhajajo iz kake tatvine, mu je veleposestnik zaupal tajnost o izvoru obveznic, nakar je seveda stopil Mulatti v stike s kvesturo, ki je dosedaj prijela že vse glavne krivce tega zločina. Na podlagi nadalnjih poizvedovanj je bilo izvršenih 14 aretacij. Tisimiska politika ii položaj Masfrije v Čehoslovaški v prvih mesecih leta 1924 PRAGA, 19. Od začetka leta 1923 je prišla Čehoslovaška za nekoliko korakov naprej v konsolidaciji svoje trgovinske politike. Po trgovinskem dogovoru s Francijo, kateri je za razvoj čehoslovaške trgovine velike važnosti, je prišlo do trgovinske pogodbe z Italijo. Sedaj vodi Čehoslovaška pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe z Avstrijo, glavno odjemalko čehoslova-škega blaga. Razen tega se skuša priti v ožje trgovske stike s še drugimi državami. Na ta način se Čehoslovaška vrača k predvojni svobodni trgovini. Od porurske zasedbe sem je Čehoslo- Priznanje grške republike BERLIN, 19. Grški p : v Berlinu je od svoje vlade da zaprosi linsko vlado, da pr > republiko. se je začetkom tega leta zdelo, da bo mnogo podjetij moralo prenehati z obratovanjem. Položaj se je še poslabšal, ko je vsled p?dca franka začela francoska industrija voditi uspešno konkurenco. K sreči je to stanje stvari po novem dvigu francoskega franka prenehalo in se je češka industrija popolnoma vzdržala vsled ustaljenosti čehoslovaške krone. Posebne važnosti je dejstvo, da se danes nahaja Nemčija v položaju, ki ji ne dopušča, da bi konkurirala s češkim blagom. Da gredo v tem o žiru stvari še na bolje, so dokazali odlični uspehi čehoslovaške industrije na velesejmih v Leipzigu, na Dunaju in v Pragi, kjer so se sklenile kupčije za več milijonov. Prihajajo tu v prvi vrsti v po- prej do obrambne zveze med Romunijo in Francijo, ki U imela zelo ugodne posledice za Romunijo ▼ vprašanju Besarabije. Vest, ki jo je prinesel list Newe», da Ro- si ja zbira čete ne lomunsiri meji, je skoro gotovo pretirane; kajti pri sedanjih razmerah je pač izkljnčeno. da bi prišlo med Rusijo in Romunijo do vojaškega konflikta. Naročalte In Urita „EDINOST" Pismo Iz Jugoslavile Ljubljana, dne 17. aprila. Konsolidacija Jugoslavije napreduje, kljub vsemu in kljub vsem njenim prijateljem in neprijateljem. Najpreje se je ta konsolidacija pokazala na gospodarskem polju, danes pa postaja očitna tudi že na političnem. In naravno je to! Gospodarsko življenje je podlaga političnemu življenju. Kdor je gladen, ne more biti miren, kadar trpe ljudje pomanjkanje na najpotrebnejšem, tedaj je vsako ozdravljenje političnega življenja nemogoče. Zato vodi pot k politični konsolidaciji edino le preko gospodarskega ozdravljenja. To pa je Jugoslavija dosegla v zadnjem letu v veliki meri. Dvig dinarja in njegova stabilizacija je prvi uspeh dobre finančne politike Jugoslavije. Ta uspeh je tem bolj povdarka vreden, ker je bil dosežen po katastrofalnem kaosu, ki ga je povzročil Plavšičev sistem. Državni proračun je postal dejanski in izkazuje vrhu tega ravnovesje. Obenem pa se je stalno zboljševala trgovinska bilanca Jugoslavije in že letos bo končala s plusom. Pa čeprav je povzročalo to ozdravljenje gospodarskega življenja nujno tudi težke krize v industriji in na denarnem trgu in čeprav so povsod drugod spremljali stabilizacijo valute težki krahi, je vendarle Jugoslavija krizo dobro prebolela in prehod iz špekulativnega povojnega dobičkarstva v solidno gospodarstvo je bil izvršen brez večjih pretresljajev. Kakor hitro pa se gospodarsko življenje izboljšuje, mora tudi pričeti padati nezadovoljstvo in demagogija se mora umakniti stvarnim kritikom. Tedaj pa je politično ozdravljenje na potu. In v tem stadiju smo danes. Prihod Radičevcev v skupino je zaključil nezdravo poglavje pasivne in deloma celo protidržavne politike največje hrvatske stranke. Ujedinjenje Jugoslovenov po prisegi vernosti na ustavo in kralju s strani Klancev Radića je nesporno dejstvo. oralna pridobitev tega dejstva je neprecenljive važnosti in krepi državo na znotraj in zunaj, kar zopet pospešuje konsolidacijo. Z aktivnim nastopom Radičevcev pa je bilo izzvano drugo mejno dejstvo, zbližajte med Hrvati in Srbi, ki je deloma tudi že uresničeno. V Beogradu nastopajo na shodih skupno Hrvati m Srbi, po srbskih vaseh so bili hrvatski poslanci sprejeti naj-prisrčnejše in most za popoJen sporazum je zgrajen. Jasno pa je, da ta sporazum ne more biti v največjih detajlih tudi že v najbližjem času dovršen, zakaj ne more ostati nekaznovano petletno hujskanje in za zacelitev ran bratomornega boja je treba Časa. Vrhu tega pa je tudi polno ljudi, katerim je sporazum med Srbi in Hrvati in s tem vstajenje Jugoslavije na potu. Na ta račun moramo napisati razne humska;oče izjave, ki se pojavijo vselej, kadar je sklenitev »porazrna na vidiku. Izjave g. Radića so v tem oziru le preznačilne. Vseeno pa smemo upati, da intrige nasprotnikov sporazuma ne bodo uspele, ker j e spoznanje nujne potrsbe zbližanja zavzelo naravnost dominanten položaj. To se najjasneja vidi pri reševanju sedanje krize. V prvem hipu je bila v razgovoru samo volivna vlada. Deloma po pravici. Na eni strani ni mogel opozicionalni blok vsled svoje heterogenosti jamčiti za redno zakonodajno delo, na drugi strani pa ni mogla radikalna vlada prezentirati kralju večino skupščine. Toda Še bolj ko to, pa je bilo jasno, da volitve ne bi pomenile nobene rešitve. Prvič je danes stališče radikalov v Srbiji, Radića pa na Hrvatskem tako trdno, da ni pričakovati prav nobenih bistvenih izpre memb. Prišli bi tako v ta neugodni položaj, da bi morali takoj po sestanku nove skupščine misliti zopet na nove volitve. Na ta način bi vedno samo volili, ne da bi dosegli pozitivnejših rezultatov. Je nad vse značilno, da zahteva nove volitve predvsem Radič. Demagog je izgubljen, Če se življenje umiri, demagog potrebuje da so strasti razvnete in z voHtva-mi se to doseže trajno. Posebao pri nas v Jugoslaviji, ko vlada mlada in južna kri, ko je strast naroda še sveža in komaj do-taknjena. Ne more pa biti v interesu države večno razvijanje strasti in zato bo državnik in rodoljub segel po volitvah le tedaj, kadar so neizogibne, kadar so edin izhod. Danes pa še nismo tako daleč, še manj pa smo tako bogati, da bi vnovič zapravili pol milijarde dinarjev, kar nas volitve sigurno veljajo. Zato je treba poizkusiti vsa sredstva, predno se seže po poslednjem sredstvu — po volitvah. In eno prav uspešnih sredstev je ono, ki gA Uporablja cerkev pri volitvi papeža. Dokler ne izvolijo" kardinali novega papeža, tako dolgo so zazidani. Dokler ne izvoli sedanja »cupščina nove vlade, tako dolgo se ne »ne raz iti, tako dolgo ne sme hiti o volitvah govora. Tako nekako se rešuje sedanja vladna kriza Jugoslavije in sicer po zaslugi kralja. Kralj Aleksander ne da volivne vlade nikomur ter sili tako razne parlamentarne skupine k popuščanju svojih strankarskih volivnih špekulad} in tako k zbližan ju na osnovi poattvfeega državnega dela. Tako je doseženo, da je . opozicionalni blok vedno boij na stališču državnosti, obenem pa je tudi radikalni klub vedno bolj pripravljen za liberalnost. Da p« se ta proces še bolj pospeši, pa se razvija rešitev krize, počasi in je tako dana vsem strankam prilika, da se na s vojo preorientacijo pri-1 pravijo. Čas na eni strani, kraljev apel oa patriotizem na drugi strani, ustvarjata tako vedno bolj in bolj ugodna tla za sporazum, za ustvaritev močne koalicijske vlade, ki bi štela v ugodnem trenutku iudi preko 200 poslancev. Kakor se poroča iz Beograda bi bili v taki vladi radikali in pa gotove skupine iz opozicionalnega bloka. Nova koalicijska vlada bi imela zato silno avtoriteto iz; bi ne samo obljubljala, temveč tudi dejansko pomenila zboljšanje na vseh poljih. Predvsem pa bi že s svojim nastopom utlušil® špekulacije na razliko med Srbijanci in prečani ter skoraj na mah presekala vss plemenske in regionalne spore. Poleg tet>a pa bi nudila še eno velikansko pridobitev, ki jo je treba posebej povdariti. Dala bi miren razvoj političnega življenja in nepotrebne volitve nas ne bi vsako leto razburjale. Vsem bi se poleg tega nudilo vidno polje delavnosti in prišel bi vendar enkrat čas, ko se ne bi predstavljali narodu samo oni, ki kriče najboljše, temveč tudi oni, ki delajo najbolje J Pri mnogih naprednjakih v Sloveniji sicer takšna rešitev ne bi bila zaželjena, ker bi prišli »klerikalci* v vlado. Jaz te^a strahu ne poznam, temveč sem mnenja, 3a je pridebitev za nas vse, če bo SLS pripeljala v državni tabor tudi slovenskega kmeta. Je sicer mogoče, da bo ta korak SLS škodoval njeni popularnosti, toda tri leta je SLS lovila samo popularnost in čas je, da prične delati in da prevzame /-a delo tudi odgovornost. Politika ki vedno le špekulira na mandate, pač ne more in ne sme obveljati? Konsolidacija notranjepoliličnega Jugoslavije je torej na potu in bo sk&raj tudi dejstvo. Tedaj pa je naše vstajenje tu in v tein znamenju Vam voščim vesele velikonočne praznike. * O. P. „Obmejna psiimr Profesor Pellis ne bi hotel nobenih na-silsiev proti drugorodnim državljanom ob državni meji. Tudi materin jezik jim pri-vošča, kolikor to odgovarja »običajem v domači hiši in krajevnim^. Hoče p^, naj se v slovanskih državljanih Italije vzbudi čut spoštovanja do države. «Obmejna po!it"ka» naj gre le za moralnim pridobivanjem. Če bi n?ož ne zahteval nič drugega, njegova želja bi se izpolnila in mi ne bi mu prigovarjali. Toda v isti sapi prihaja z na-ziraaji in nasveti, ki so v kričečem protislovju z njegovim mnenjem, naj ne bo na-silstev in naj se spoštuje jezik drugorodcev Svetuje namreč, naj se s poizkusi za raznarodovanje drugorodnih državljanov — kaj drugega naj pomeni neki njegova beseda ^penetrazione«? — ne niti preveč, marveč naj se postoma previdno in postopno. G. profesor Pellis se tersj razlikuje od Pisentija — tega največjega srdileža — Is v tem, da hoče ta posleck-^, kakor je odkrito izjavil na shod« v Kobaridu, naj se izvaja raznarodovanje hitro, brez o-I-lcga, brezobzirno in brez usmiljenja! Cilj je torej obema — isti! Samo da nam je Ptsenti celo manje nesimpatičen, ker jo iskren in govori odkrito, dočim priporoma Pellis zahrbtno delovanje za dosego — Pisentijevega cilja! Pa iudi izjava Peiliso-va, naj se jezik drugorodne manjšine spoštuje, v kolikor odgovarja ^krajevnim in običajem v hiši domači», dokazuje, da »ta njegova obzirnost in pravičnost napram drugorodcem kaj dvomljve vrednosti. Kaže, da prav nič ne pozna notranjega čustvenega življenja našega ljudstva in da nič ne ve, na kako stopnjo kulture in politične zrelosti se je povzpelo naše ljudstvo, da sta mu popo!no«na nepoznana ljubezen tega ljudstva do svojega jezika in njegova udanost do vsega, kar tvori njegovo narodno bistvo. Eno glavnih obilježij narodnosti pa je jezik. Pellis pa si domUja oti-vidno, da bo tako narodno in politično zrelo ljudstvo Še srečno, če mu bo milostno dovoljeno, da more govoriti v svojem jeziku v hiši domači in v vasi med seboj, ter da ne bo imelo i ič proti temu, da se mu njegov jezik obglavi v vsem javnem življenju onkraj ograje domače hiše in rojstne vasi. Gospodu profesorju je pač narodna psihologija, poznavanje duše zavednega ljudstva, nepoznana znanost. To svojo — naj nam ne zameri trde besede! — najivnost kaže g. profesor Pellis tudi s tem, da vidi edino zapreko proti svoji zaželjeni «penetrazione» v dejstvu, da živi naše ljudstvo v kompaktni masi. Srečen pa je pri tem, da to kompaktno maso ločuje gorovje od nje soplemenjakov onkraj prejšnje državne meje. Ta znanstvenik torej ne pozna sile nacionalne ideje, čeprav je sin naroda, ki se ima za vso svojo sedanjo veličino zahvaliti ravno tej neodklonljivf silil Znanstvenik je g. prof. Pellis« a vendar ne ve, da idejam ne more zapirati poti nobena gora. Čuden italij&K* ski patrijot je ta gospod, ker ka£r tako malo vere v moč lastne države iti moralno rilo svojega naroda s tem, aa^ ga obdaja strah pred možnostjo, da bi državljani iste narodnosti v tef državi živeli v duševnih stikih med seDoj! Za ta njegov strah ni dru£e razlage, nego v tem, da vidi v vsej tisti «kompaktni masi* slovanskega prebivalstva same veleizdajalce, ki naj jih država, za božjo voljo, ne pušča v noben duševni stik z nje soplemenjaki onkraj »eje? Ta s: pravice na skrajnem robu nje ozsm!:a. Tu pa smo res radovedni, kako vsebino daje g. profesor svoji besedi o dobriis» državljanih! Če meni, da je drugor-f dec «dober » državljan le tedaj, Če se ne oglaša z mkak<'mi zahtevami v narodnem pogledu, posebno pa za ohranitev svoje narodnosti in pospeševanje svoje kulture, potem moramo najodločnejše odklanjali tako tolmačenje in moramo že izjaviti povsem odkrito, da tak «dober državljan« ne bo zaveden in pošten slovanski državljan Italije — nikdar! G. profesor označa vse izjave od slovanske «iram o lojalnosti napram državi kot neiskren«, Id jim ni smeti verjeti in zaupati! To pa je — naj pride ta trda beseda — grdo žaljenje, ki ga zavrača nafte ljudstvo z ogorčenjem: s svojim vestnim vršenjem \b«a dolžnosti napram drŽavi, s svojim spoštovanjem zakonov, s »volim mireisi in vseskozi neoporečnim ve. denie-.n ob vsaki priliki! Tako ljudstvo je res vredno v polni meri. da mu država ne krati prav nobene pravice, tudi ne listih, ki so v zvezi z njegovim narodnim bistvom. Taki državljani smejo z vso pravico odklanjati toliko Pisentijevo naglo raznarodovanje. kolikor tudi Pellisovo ^obmejno politikone da bi bili zato — slabi in hinavski državljani na tem skrajnem robu ozemlja Italije! Menimo, da smo zadostno rn piavično obračunali z gospodom profesorjem Pel-lisom! Mm pifltlka Francije Potovanje rumunske kraljeve dvojice na Francosko je političnega pomena. Ruriun-slii kronani par se je ustavil, še predno je prišel v Pariz, v Strassburgu, hoteč na ta način počastiti odreženo mesto, ki je tako simbolično za francosko zmago. Na ta na-č"n je bila tudi ta stranpot rurounskega kralja preračunjc-n« poteza. Kć>kor je vsakemu patriotu Francije pr';eino, če kdo počasti odrešene kraje, iako mislijo tudi Kumuni vzbuditi v Franciji zanimanje in sočuvstv«vanje za * cxirešeno» Besarabijo. Toda razlika je kaj velika. Aizacija in Lot&ringija sta bili pred 1871. francoski pokrajini. Nemci so s silo odtrgali te pokrajine Francozom, ki pa niso nikoli nanje pozabili in se pripravljali na revanšno partijo, ki fe prišla in prinesla Franciji zadoščenje. Beiarabija si bila nikoli rumu. irka pokrajina, še več: Rusija je bila tista, ki je pomagala usi variti rumunsko d'žavo s svojimi vojnami proti lurčiji. Dalje: Besarabija jc dežela, za katero niso F.j vuni r>reliU niti kaplje krvi, razen one besarabskih domoljubov. ki so se upirali rumunski nepošteni in nasilni aneksiji. Tudi sla bili Rusija in Rumunija v vojnem Času vojni zaveznici in je torej Rumunija izvršila veroiomstvo, ker se je polastila tuje dežele v času, ko je Rusija obnemogla in ni mogla z orožjem v roki braniti svojo last. Na tem ne izpremeni nič okolnost, da jc ruska vlada sedaj v Moskvi in da ji na-telujejo sovjeti namesto prejšnjega carja v Petr ogradu. Rusija, ki si je v zadnjih letih nekoliko opomogla po strašnih udarcih, je začela zahtevati nazaj svojo Jasl-siino in to precej glasno in odločno, kar je Rumune zelo vznemirilo. Rusija je velika in v nekaj letih bo tudi tako -močna, da se Rumunija že danes čuti zelo neuckiimo poleg probujajočega se velikega medveda. Zato je razumljivo, da išče zaščitnike in saveznike pred mogočnim sosedom, ki zahteva ukradeno nazaj. Mala ententa pač ne more nuditi nobene praktične pomoči Rumuniji v tem vprašanju. Posebno pa ne, če bi prišlo zares do oboroženega spopada med Runa unijo in Rusijo. Da bi Cehoslovaika in Jugoslavija poslali svoje polke Rumuniji na pomoč proti Rusiji, tega pač nihče ne verjame. Saj bi to pomenilo naravnost samomor takšna politika. Posebno Ca gledamo ko- obeh slovanskih držav. Rumunija se dobro tega zaveda, zaveda se tudi svojega malega vpHva, ki ga ima na Balkanu in na severu, zato kliče na pomoč mogočnega zapadnega zaveznika. Rumunski kraljevi par je bil torej v go-steh pri francoskem predsedniku republike. Rumunski kralj je prišel podpisati francosko-rum unski sporazum, ki naj utrdi francosko-rumunsko prijateljstvo. O tem sporazumu se mnogo ugiblje, toda do sedaj vemo, da ne vsebuje nobenih vojaških obveznosti. Predsednik republike Millerand je sicer v svojih napitnicah omenil tudi Besarabijo, ki jo priznava Rumunom in se je torej Francija v tem vprašanju ponovno postavila proti Rusiji, toda ali se je Francija zavezala tudi z vojaško konvencijo z Ru-munijo v slučaju vojne z Rusijo, ni nič znanega. Nasprotno je mnogo dejstev, ki govore, da ne. Neka fatalna slepota ali rekli bi usodni slučaj po tiska Francijo v krog najhujših sovražnikov sovjetske Rusije. Že 1. 1930. ličkaj v bodočnost« tedaj se nam zdi francosko sovraštvo proti Rusiji zelo škodljivo za Francijo. Francija se po pravici boji revanše Nemčije, toda sovražna Rusija v ozadju more to nevarnost le povečati. Tisti poljski obroč pač ne bo tako močan, da bi zamogel v odločilnem trenotku preprečiti združitev Nemcev in Rusov v boju proti francoskemu nadvlad ju v Evropi. PMo-onalsiKa Konferenco Rusi, kakor tudi Angleži, slavijo pretirana zahteve. V preteklem tednu s« je otvorila v Londonu rusko-angleška konferenca, ki ima namen vzpostaviti normalne odnošaje med Rusijo in Anglijo. Načelnik ru&k« delegacije je Rakovski. MerHngov, ki naj W služila u plačevanje pokojnim žrtvam državljanske vojne v Rusiji. Dalje bi se morala poravnati Rusiji škoda, ki jo je trpela trgovina radi blokiranja. To Škodo cenijo Rusi na 1,556,622.200 šterlingov. Zadnja vrsta škode bi bile zgube ruske vlade radi lakote, ki jo je povzročilo blokiranje. Skupno zahteva Rusija kakili 10 milijard Šterlingov odškodnine. Bržkone niti ruski delegati sami n« smatrajo teh zahtev za resne. Tako velike zahteve stavijo pač radi tega, da na ta način spravijo ob veljavo ruske javne in zasebna dolgove napram Angliii. Zasebni dolgovi napram Angležem znašajo 180 milijonov šterlingov. Izmed javnih dolgov noče priznati sovjetska vlada posojila, ki ga jc najel ruski car med vojno; ruski zastopniki »o izjavili, da ne morejo priznati tega posojila, ki ga je car •-porabljal za utrditev tiranstva. MacDonald je že na otvoritveni seii izjavil, vaKo K'*yern° Jf vvrangei z vsem ga ugrabili gen Kolčak in drugi protirevolu- ivopm vojaškim m političnim štabom, smo; ci;onarji; p^g ^^ Rusija odškod- rideli. Vsekako se je z njini francija kr- njno za porušene stavbe, železnice, rudnike K! n x Lr* ra^nn Ho fl i — - ^ ----^ X« Ti itd. za časa protirevolucijonanuh bojev. Ta odškodnina bi morala znašati 1,221,316.000 šterl. Dalje hočejo Rusi vsoto 1,127,159.000 __ ___Sovjetska vlada je sedaj priznana in je v sle d [e Francija pTi^imla Wranfelovo~ vlado in|^a ^udi bolj » A& napram An- se tako očitno postavila proti sovjetom. j Povsem zahtevajo ruski Kako klaverno je končal Wrangel z vsem I delegatl:s« Rusip _ povrne zlato, ki so svojim videli vavo blamirala. Sovjetski režim nele da ni padel, ampak je danes že trden kakor skala in sovjetsko vlado so priznale skoraj vse večje države zapadne Evrope. Le Francija se obotavlja in se je posebno v zadnjem času ponovno zaletela v Rusijo. Izzivalno priz.nanje Besarabije Rumunora in hitra ratifikacija dotične pogodbe je izzvalo v Rusiji veliko ogorčenje. Ruska vlada je protestirala pri Franciji zaradi tega, V zadnjih dneh se je vršil v Kijevu proces proti nekaterim protirevolucijo-narcem. Na zatožni klopi so sedeli intelektualci med niimi nekaj učenjakov. In Poincare je posredoval zanje. Dobil je od vrstah za obstanek in napredek natega —_ ---Z angleške strani vodi pogajanja . sam MacDonald, katerega nadomestuje vča- j d« Anglija p?c ne more osmesiti pred vsem sili minister Ponsonby. Znano j«, da je an-! svetom s tako fantastičnimi številkami. Zna glešlca vlada priznala "Rusijo, ne da bi si prej i«. <*a je Trocki v nekem govoru na Kav- zagotovila kake koristi od priznanja, kakor j kazu o81™ napadal MacDcnalda, Ce5 da nima so to storili Italijani, ki to istočasno s pri- i nikakega stalnega programa in to ravno t __ _________________ _ ^____j znanjem sklenili trgovsko pogodbo z Rusijo, j se vrše pogajanja v Londonu. Trocki zakonu, potom konsorcijev ali združit je dalje izjavil, da bo dober izid londonske tih kmetskih občin, konference utrdil pozicijo Mac Dona Id o ve vlade. Pot do sporazuma pa je Se dolga. Gotovo pa je, da bo MacDonnld napel vse sile, do dovede konferenco do kakega konkretnega zaključka, kajti v nasprotnem slučaju doživi MacDonaldova vlada velik poraz ravno pri vpraianju« od katerega ugodne reftitve toliko pričakuje. za vzdrževanje vodovoda, cest, napajalilč it^ vzpostaviti javno razsvetljavo, skrbeti zjj javno higijeno ter prispevati za naroda« praznike in druge dobrodelne namene. Ne oporeka se, da je vse to potrebno, r sprotno, je to velike važnosti zk ljudsk« zdravje in narodno gospodarstvo. Teikoča ^ le v tem, da Kras ne producira reč kot drug« leta, da ie celo manj, in ne mere s takintf dohodki vzdrževati podvojenih in celo pm trojenih davkov. Resnica je, da je naše ljudstvo med vojna in par let po vojni poplačak) vse svoje dolgov« ter imelo še neka) priLrank v. Vzemimo danji položaj. Vse skraja se pritožuje, da tak« ne pojde naprej. Davkar grozi od svoje, tr« govec in obrtnik od svoje strani. Številne ob^ činske takse, ki jih moru kmetič plaćati m družini, t>a živini; trgovec in obrtnik na koni ccsijah, dacu in drugem, dajejo našim Ijudei male uparja v boljšo bodočnost. . Da se, kolikor možno, odpomorc takemu položa-ju. je treba, da razne občine znianj.šaia v svojih pre-ačunih občinske takse in d«i Sčine ter skupno s svojimi sosedami skrbijo za vse one dolž/iosti, ki so jim poverjene po ve ir.a* Edino potom združitve bi odpadli ra*Hi upravnf stroški, številne brezpomembne pot' nine itd. Ta misel pa še do danes ni prod.ia. So namreč razlogi, ki govorijo za tako uprav« no preorganizacijoT a tudi tehtni rr.zlogi, ki govorijo proti njej... Redek jcUlej narodnege društva. Dne 22. marca t. I. je preieklo 60 let, odkar je bila ustanovljena Slovenska čitalnica v Ilii. Bistrici. To zaslužno narodno druitvo je starosti tretja slovenskha čitalnic.i sploh, « čitalnici v Ljubljani in Mariboru sta starejši Bistriška čitalnica je gotovo najstarejše slovensko društvo v Julijski Krajini, a najbrže DNEVNE VESTI Vsem nagim cenj, naročnikom, čitatelj*«, sko državljanstvo tudi osebam rojenim iz- _ sotrudcikom in dopisnikom ter vseain:ven provinc priklopljenih Italiji« četudi so 'v naši deželi ni tudi italijanskeg^ druitva" našeotn narodu v Julijski Krajini voičita | bivale v teh provincah nad deset let, tam..... uredništvo in oprava vesele velikonočne izvrševali svoje obrti in poklice in imajo praznike. Naj prinesejo zvestim sinovom j tam svoja posestva in Četudi so pridobili našeg a naroda daševne povzdige, oddiha. in imeli pristojnost v kaki občini novih in pobude za nadaljnje delo v strnjenih j provinc. Nobena druga država naslednica Rusov odgovor, kakor ga pač zasluži oni, ki hoče vtikati svoj nos v zadeve drugih z očividnim namenom ponižati jih in kršiti njih pravice. Ne oziraje se nato, ali je dotični preces pravičen ali ne, ne ozirajt se dalje na človekoljubna čuvstva, ki jih mora vzbuditi v vsakem intelektualcu smrtna obsodba duševnih delavccev Rusije, se more vendar reči, da je pač Francija zadnja poklicana posredovati pri sovjetski vladi za pomilostitev obsojenih protirevolucionarcev. Do-sedaj je Francija z besedo in dejanji dokazala, da smatra današnjo Rusijo za svojo sovražnico in že čut takta bi zahteval, da se je Poincare brzdal, ne pa da je izzival in užalil rusko vlado. Francija polagoma toda vztrajno gradi svoj obroč proti Nemčiji. Pred kratkim je bila sklenjena pogodba s Čehoslovažko, zveza s Poljsko je že starega izvora in tudi na slovanskem Balkanu ima prijatelja in zaveznika. Toda obroč, ki ga kuje Francija proti Nemcem, je sam zase veliko solid- Ijudstvaft Prihodnfa ftevOka «Edinosti Izide ▼ sredo zjutraj ob navadni ari. • Ker je danes večina tobakarea zaprtih, se bo prodajal naš 1ist na sledečih kra$&: Ofcrtnijsko društvo Barkorvlje, Konsttmoa dreivo Ivojau, Gostilna Furian, Via Geppa, liiosk openskega tramvaja, Piasza Ober-das, Prodaja listov oa južnem kolodvora, Prodaja listov na državnem kolodvora, Žeieznik, Rotonda del Boschetto 556, Kca-sumno društvo pri Sv. Jakoba. Gospoda prefekta v Trstu kot odgovornega zastopnika vlade opozarjamo na nezakonitost, ki jo zagreia kvestura ali pa njej podrejeni organi a tem, da vri« na nezakonit način hiftne preiskave. Brez predhodnega naloga od strani pristojnega sodnika so preiskav« dovoljene samo «in flagranti delicto» ali pa vsled «voce p«bblica». Medtem vidimo, da *• tozadevno določilo zakona nejši, nego oni, ki ga kuje proti Rusiji nikakor ne spoštuje in da se celo vrte pre- Nikdar ne bo Francija pridobila na Čehov * 1 ---J-! -s - '— ne Jugoslavenov za boj proti Rusiji. V tem boju bo našla v Poljakih in Rumunih boljše zaveznike, to je res. Toda tudi Poljska se nahaja v položaju, ki ogroža stalno njen obstanek, če se prej aH slej ne odreče svoje protiruske politike. Rumunija sama proti Rusiji ne bo vzdržala, na francosko vojaško pomoč pa ne more nikoli računati, pač pa na moralno diplomatično oporo, ki je marsikdaj velike vrec?noSti. Vendar se n5 motimo, če sklepamo, da se Franciji ne gre v teffl slučaju toliko za nagajanie sovjetski Rusiji, kalcor pa za to^ da si zagotovi svoj vpliv v vzhodni Evropi in na vsem Balkanu. Še pred kratkim je vladala med Rumu-nijo in Parizom napetost. Znano je, da je Rumunija odbila francosko posojilo vsled spletk angleške diplomacije in da je nastalo med obema latinskima državama precej hladno razmerje. Hkratu pa se je zadeva izpreobrnila. Rumunija je prišla v Kanoso zaradi Besarabije in ruskega strahu. Italijanska politična javnost spremlja te dogodke s paznim očesom in je skrajno nezaupljiva proti Franciji, ker vidi v njej tekmeca v svoji vzhodni politiki. V tem tekmovanju igra zopet Rumunija svojo posebno vlogo. Kakor znano, Italija ni še ratificirala pogodbe glede pripadnosti Besarabije k Rumuniji in kot vse kaže, se to tudi ne zgodi tako kmalu. Vemo tudi, iskave sistematično sedaj pri «ni potem pri drugi osebi, ne da bi s« ixvrfujoči organi držali niti najelementarnsjie določbe zakona, namreč da morate prisostvovati vsaki preiskavi vsaj dve priči. In poleg tega nimajo izvriujoči organi niti pisanega naloga od strani evojih predstojnikov, pač pa vrfte h££n« preiskave kar na podlagi «tsstnega nalo£a». Vrhunec vsega pa je 1«, če pomislimo, da se vrže hišne preiskave z »temeljit vi jo: •individuo peri col oso Stato*. Preiskali smo kazenski zakonik, a nikjer nismo našLi določbe, ki bi opravičevala ali upravičevala tako postopanje. Vsled tega smo prepričani, da gre tu za nezakonitost, ki jo zagre&ajo bal oni, ki so v prvi vrsti poklicani, da spoštujejo zakon, In ie več, ki ■o baš tu zato, da skrbe, da se spoštuje zakon. Gospod prefekt f Policijskih metod smo siti do grla. Preveč nam jih je le dala okušati Avstrija, kije bila policijska država Avstrije si pridržala pravice preganjati aH izganjati take ljudi. In avstrijska dr-fcava je to4iko Človekoljubna, da je na predlog odvetniške zbornice na Dunaju zakonito določila, da smejo izvrševati odvetništvo v Avstriji in drugih krajih Avstrije tisti odvetniki, kateri oo izvrševali tam odvetništvo 3. novembra 1918, tudi če so državljani kake druge države naslednice Avstrije in niso optirali za avstrijsko državljanstvo. Jugoslovenska vlada se je istotako zavezala proti Italiji, da bo dovoljevala izvrševati odvetništvo tistim italijanskim odvetnikom v Dalmaciji, kateri so optirali za italijansko državljanstvo, temu nasproti pa Italija onemogočuje izvrševanje odvetništva takim odvetnikom, ki hočejo postati njeni državljani in imajo pogoje za to. Jugoslavija in Italija sta pač prijateljici, toda ali se na ta način očitu-jejo «blagodejne» posledice tega prijateljstva? Od nekdaj živi v našem zavednem ljudstvu hvalevredni običaj, da se ob važnih in svečanih prilikah spominja «Šolskega društva*. Živa ie zavest, da je le od samopomoči odvisen naš obstanek, zato prav radi žrtvujejo naši rodoljubi vsak po svoji moči, narodnim urtaaovam. Med najvažnejše — pravzaprav je glavna — m prišteva «Soiako društvo«, ki mora skrbeti sa naš naraščaj za našo bodočnost. — Ta rierb za vzdrževanje naših otroških vrtcev, naš« naro£ae sole, kjer dobijo vsi revnejši otroci zdravo in zadostno hrano, zahteva ogroeraAh stroškov, katere črpa ««Šolsko društvo* ediea&e Sz prostovoljnih prispevkov in darov. PodpAsaao ppelira na vso našo javnost, da tadi ob priliki teh prazaškov ne pozabi doHacsti zavednega Slovana! «£olako društvo* v Trstu. Potrebna okrožnica Vsled ^incidentov* v nekaterih krajib «par i Italije je doposlal fašistovski general Mi- j niču so priskočili na pomoč nekateri tovariši bi bilo stareiše. Med ustanovnimi člani hi-strišk Čitalnice čitamo častitljiva, slavna imena kakor Bleiweiss. Strossmayer in dru*n Zanime je tudi, da je bil prvi predsednik >-tainice stari oče sedanjega predsednika Aleksandra Ličana. — O zgodovini tega starega slavnega društva nam i« obljubljeno obiirne še poročilo. Prodaja poštnih vrednosti fonoči. Postni in brzojavni komisarijat za Julijsko Krajino javlja: V nočnih urah, ko so prodajalne monopolnega blaga in poštni uradi zaprti, se bo^o prodajale občinstvu poštne vrednosti na t'u-kaišnji glavni poŠti, in sicer pri okoneih k vt se sprejemajo brzojavke. Ofttitveoi«) uests Srednješolska skttpina SaHb. .hitri *: pondeljek izlet na Slavnik. Tovariši, odidejo peš, zbirališče pri Rotondi Boschetto ob 4. uri zjutraj. — V torek ob 16. uri šaheski in družabni sestanek. — Vodstvo. Šolsko društvo, podružnica pri Sv. Ivanu, vabi na redni občni zbor, ki se bo vržil juhi, v pondeljek ob 4. uri popoldne v novih prostorih otroškega vrtca. Ob tej priliki so bodo tudi blagoslovili novi »olski prostori Ljubitelji mladine, udeležite se občnega zbora, da boste lahko sodili, ali so Vaši darovi plodonosno naloženi. Šentjakobska čitalnica v Trstu naznanja vsem članom in prijateljem, da priredi v nedeljo, 4. maja, prvi pomladanski izlet v Vipavsko dolino. Podrobnosti bodo v lira tke m objavljene. — Vsi, stari in mladi, so dobrodošli. — Odbor. Odbor »Plastiuakega društvn» bo imel svojo sejo v torek ob 7. in pol zvečer v pisc.roi g. predsednika. Pevsko društvo «Slava». V torek, 22. t iq. od navadni uri odborova seja, — Predsednik ftržašfeesa Dve nesreči pri delu. Včeraj predpoldne se je v tovarni olja v Zavijah ponesrečil 27-1«tri mehanik Marijan Bertok, stanujoč v Milji.I» št. 538. Mladenič je hotel popraviti r-apravo. ki prevaža semena k stiskalnicam; pri tem poslu je prišel po ne3reči z desno roko med zobasto kolesje, ki je bilo v obratu; kolesa so mu zmečkala dva prsta. Ubogemu n'ade* «xcelienca». Zato Vaa proauno, da ukrenete j gfiori Morari nekim fašistovskim tajnikom Vi, ki atc v prvi mit ▼ to poklicani, vse o^^o kier nh ooommia. da mora imeti potrebno, da preneha ta nezakoniti način hišnih preiskav in da se spravi postopek or- ganov, ki vrže hiSne preiskave, v vsakem o žiru v soglasje s tozadevnim zakonom. Sicer bi si res morali misliti; «La Jegge va aoltanto fino a un certo punto». Tajiti bi hoteli sedal svoje velike čin« slavni pogrebci v Kobaridu. To ne bi bilo posebno funaild. Poročajo nam. da so nabirali te dni po Kobaridu podpise na neko potrdilo, da ni bilo vne tako, kakor je «Edinost* poročala. Morda so jih tudi kaj nabrali. Noč ima svojo moč — «manganello» pa tudi! Sicer pa nam — laska, da gospodje tako ne-bodi okrožnico, kfer jih opominja, da mora imeti postopanje fašistov značaj velike dostojanstvenosti in resnosti. Skvadristovske formacije so odpravljene in nobena črna srajca se ne sme več kazati sam o oblastno. Okrožnica pravi: Nepopravljivi nasprotniki caj 9e le nadzorujejo, ali vsekdar naj ter mu za silo obvezali pohabljeno roko. Ponesrečenec je bil z avtomobilom tovarne prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je bil sprejet v kirurgični oddelek. — Podobna nesreča je doletela včeraj popoldne 35-letnega težaka Avgusta Priviterra, stanujočega v ul. Solitario št. 13. Mož se je pri delu v škedenjskih plavžih neprevidno približal nekemu stroju; zobasta kolesa so vzrok za reakcijo pravično pretehta, ga prijela za rokav in mu hudo razmesarila ca sla imela priti rumunski kralj in krajica pridno ^ ]|>t ifl y€do ££ da v posete k italijanskemu kralju, pa je bil!točnega v njem. In ker nas razumejo, __ ta poset odložen Dalje: Musso-lini je pri- j jjm povedano, da fe že vsebina njih «oemrt-poznal Rusijo in vžj-ostavil normalne po- niče* sama tako jasen in kričeč dokument litične odnosaje z njo. Ia danes izjavlja Rusija, da bo smatrala za sovražnike one države, ki bodo hotele s svojo sankcijo zagotoviti Rumuniji Besarabijo. Italija je sklenila z Rusijo kaj ugodno trgovsko in paroplovno pogodbo. Na Črnem morju smejo italijanske ladje vršiti trgovski promet kakor ruske ladje. Vpliv Italije na ruski vzhod je torej mogoč. Ni čuda, če se torej današnja oficielna politika Italije prilagođuje novemu položaju v Rusiji. Italiji je mnogo na tem ležeče, da si ohrani dobro razmerje napram Rusiji, ker utegne imeti od tega velike lp>risti. Protiruska politika pa ni v interesu Italije, kvečjemu v interesu zapadnih velesil. Če hoče Italija voditi samostojno politiko, tedaj ne bo šla po stopinjah svojih dveh močnejših zavez-rric. Zaradi tega opažamo v zadnjem času, kako se Italija skuša polagoma otresti angleškega in francoskega vpliva tudi v svoji ruski politiki. Tekmovanje med Francijo in Italijo se torej širi proti vzhodu. Ker se Francija oči vidno ni še odločila za Rusiji prijaznejšo politiko, zato je umevflu, dd skuša izpodriniti vpliv Italije s pomočjo proiiruskih stremljenj na Balkanu, ki so obenem protiitalijanska. Dvomljivo pa ie« ali bo> Franciji koristila kot dokaz, da smo prav in pravilno sodili, tudi 6e bi vse drago netočno v poročilu v •JEdinosti* o slavnostnem »pogrebu* —- živega in zdravega. prlspeosk k prijateljskim o&ošajero med Italijo In JugostauOo V uradnem časopisu «Osservatore Trie-stino» beremo, da je tržaška prefektura s svojim odlokom, potrjenim oa ministrstva za notranje zadeve v Rimu, odklonila italijansko državljanstvo odvetniku dr. Mateju Trinajsti ću v Voioskem, vsled česar ne more več biti odvetnik, ker ni italijanski državljan. Enaka usoda je baje zadela dr. Henrika Tumo v Gorici. To mora napraviti na javnost najmučne^H vtis ne samo radi tega, ker sta uničena dva odlična odvetnika, ampak posebno tudi zato, ker sta oba izvrševala vso svojo sodno in odvetniško prakso nad 30 let v Istri, oziroma na Goriškem tU delovala tudi javno v teh deželah. Kam naj gre star odvetnik, kateri ima v kraju svojega sedanjega bivanja znance, klijente, prijatelje, epdbinske in druge zveze7 Tako se pač ▼ oobeoi drugi državi ne postopa % državljani btvie Avstrije. Itama ediao si je pridržala v rovni potfodbi pravico. odfftnUSi Usltjea- da ne bo pedala senca na čistost fašistov-skih namenov ter da ne bo dajala povoda za kritiko tistim — doma in v inozemstvu —, ki nočejo prav ceniti veliko delo narodne vzpostave. Poisnemljemo to okrožnico zlasti zato, ker se je tudi pri nas, posebno tudi v zadnjih časih, dogajalo marsikaj, kar je dajalo zelo opravičenega razloga za najresnejSo kritiko. Zlato želimo, da bi se vse fašistov-ske organizacije širom vse Italije ravnale vsaj odslej po navodilih te okrožnice. Želimo to v interesu dveh velikih dobrin: v interesu varnosti našega ljudstva in v interesu pomirjenja duhov med obema plemenoma v deželi, v interesu torej tistega pri-jateljsksga sožitja, o katerem se je že toliko govorilo, a nič resničnega storilo zanj. Kraške občine.... ? Preosnova občinskega reda iz meseca decembra ne dajje malim kmetskim občinam, kratko rečeno, prav nobenih ugodnosti in tudi ne dela razlike med kmetskimi in mestnimi občinami. Dolžnosti, ki jih imajo mestne občine napram državi in svojim občinarjem, se le v toliko razlikujejo od dolžnosti, ki jih imajo male kmetske občine, da jih poslednje izvršujejo v toliko manjši meri, sorazmerno številu prebivalstva. Dolžnosti, ki jih nalaga enotni občinski red malim občinam so — posebno za a a še kraške občine — velikansko breme, ki ga pri vsej dobri volji in potrpežljivosti naHh Kraševcev ne bodo mogle pre-nalatL Občine so doline imeti svojega zdravnika, sanitetnega uradnika, živinozdravnika, babico; so dolžne skrbeti v večji meri za ubožne, preskrbi jad jim zdravila, plačati bolniške stroike, imeti morajo sposobno in di- {»losiirsao občiastvs eradniitvo, plačevati d«~ osu nčitelistvo, skrbeti za vzdrževanje even-Htttoo vzpostavitev Šolskih poslopij skrbeti desno roko. Ubogi mož je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki je bil poklican na lice mesta; nato so ga prepeljali v mestno bolnišnico. Okreval bo v 2 tednih. Pri slovesa.... Zasebnica Katarina Sarlori, stara 61 let, stanujoča v ulici F. Corridoni 5, je šla včeraj predpoldne pozdravit svojega sina, ki je vkrcan na parniku *Marta Wa-shinjJton», zasidranem v prosti iuki V. E. 111. Med pogovarjanjem se je starka naslonila rene gospodarske kakor tudi razredne politike. V dosego tega cilja državne m zadružne organizacije posvečajo vse sile organizacijam za nakup žita dovoljenega za izvoz, m pri tem imajo velik uspeh. 1 Cene poljedelskih proizvodov se višajo in na ta način je kmet spet prišel do denarja, ki mu je potreben za j nakup industrijskih proizvodov, ki polagoma padajo v cenah. Tako se konci «škarii» vedno približujejo in upati je, da v kratkem času izgine ona velika razlika v cenah med obema ' produktoma. Padanje cen in pomen kroženja denarja med narodom je dalo spoznanje sov. v'adi, i da finančna reforma, katero uvaja, je zdrava j in vodi k stabilizaciji. Po uvedbi nove finačne reforme ni nikdo dvomil o tem. da davek v naravi bo presegel davek v denarju. A praksa je pokazala dru^o. Mesto pričakovanega naravnega davka v zne- sku 75% celotne svote bilo je samo 20—25%, drugo vse v denarju. S tem se je pokazalo dejstvo, da je med ljudstvom mnogo denarja in obenem da davku v naravi ni nobeden naklonjeno. Da pa ta denar ostane V veljavi oziroma da njegova vrednost ostane trdna, to je glavna naloga vlade, kajti na tem sloni rusko poljedelstvo in z njim vse narodno gospodarstvo. Rusija 6toji v razvoju proizvajanja, da pa se to proizvajanje ne ustavi, mora skrbeti za stalno padanje državnega primanjkljaja. Ruska trgovska bilanca je aktivna in to tudi mnogo koristi na izboljšanju červonca. Zadnji proračun v svrho orijentacije kaže veliko zboljšanje proti proračunu finančne dobe 1922/23. Veliko upanja obstoja da v dobi 1924/25 bo proračun deloma v ravnovesju in bo proračun operacije. Nova finačna politika je za Rusijo velikega pomena. Fiksiranje cen industrijskim in polje-skim produktom z istočasno uredbo novih pla-, čilnih sredstev na zlati podlagi gradi Rusiji novo dobo v znamenju normalnih odnošajev z vsem svetom. Dipl. can. G...iček. čaSovP Na sestanku kluba «Pipa» pri Sv. Jakobu je nabral g. Josip BabiČ v nedefjo, 13. t. m. L 62 za Šol. društvo in sicer so darovali: Cesar Anton L 10, Cergolj Anton 10, Ku-ierin Karel 6, Fuk Anton 5, Svetina Ivan 5, Lipold Peter 5, Kufersin Ivan 3, Babič Jože 3, Rože Geron 3, Ukmar Matej 2, Šajina 1 Karel 2, Bandelj Franc 2, Udovič Josip 2, Margon Josip 2, Dobrila Karel 1, Grahonja Josip 1; — skupaj L 62, za kar bodi vsem izrečena najsrčnejša zahvala! Klubi, društva, izletniki, — posnemajte! Namesto cvetja o priliki pogreba Veronike Kalher roj. Petkovšek za Šolsko drufttvo L 30 rodbina L P. Za svetoivansko podružnico «£olskega društva* so darovali: g. Ranič Peter za počastiti spomin Wilianove Janke L 10. Ker se niso uresničile mahmaetje proti našemu prvaku Dr. Wilfanu Ninka in Ludvik L 15, Godina Stanko in Dr. Griža po 5 L, Brezimni 4, in g. Neuda 5, Zakasneli Jože za svoj imendan 5. G. Antončič za delež vina 1, G. Lenardon Anton za podarjeno mu gos L 40. Skupno 90 L. Srčna hvala vsemi NAŠI DIJAKI STRADAJO. — SPOMINJAJTE SE POVSOD IN VEDNO Di-JA&KE MATICE! f Hala zavarovalnica \ 1 „UNION" 1 i le BgveSo m\mm zzmm&tfm I it Delniški kapital Fr. 20 Miljonov, zav. 1 F. kapitali v veljavi Cez 70 Miljardov Fr. NI g Ustanovljena 1628. & 3 Generalni zastopnik I AVGUST RAVNIK - GORICA | P Corso V. E. 28, L 444 J — Zastopniki se še sprejemajo. — JB Podpisani naznanja slavnemu občin? stvu, da je odprl za velikonočne praznike OSMICO na TrstMtf&u itev. 526 in vabi na obilen obisk 270 Petelin Filip. k Lea Ravbar-Kerševan -Anton Magajna | trgovec i- poročena F Štanjel, Vrhpolje — Velika noč 1924 — Trst E ftfail oglasi VINOGRADNIKU Ako imate bolno vino, oglasite se pri meni,da vam ga popravim, ali dam nasvet. Just Ušaj, Gorica, Via Carlo Favetti 6. 467 ŽIVINOREJCI! Najboljši pripomoček proti kostolomnici prašičev in druge živine je vsakodnevno mešanje med krmo po eno žličko klajnega apna, («eedilnega prahu«), ki pospešuje raščo in pri kokoših tudi leženje jajc. Dobite ga po ceni pri tvrdki «Vino-agrar-a» v Gorici, ulica Carlo Favetti 6 (za hotelom «Tri Krone*). 468 2IBEKNA, ulica Battisti 20, lika vzorno o-vratnike, zapestnice in srajce. 469 ŽIBERNA, via Battisti 20, čisti kemično ženske in moške obleke. 471 flBERNA, via Battisti 20, pranje in likanje zastorov. 470 PLANINO ali glasovir v vsakem stanju, kupi uglaševalee Andrej Pečar, Trst, Via Molino a vapore 3, II. Sprejema vsa popravila in uglaševanje po zmernih cenah. 6 G. DOLUNAR, Trst, Via Ugo Polonio št. 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 30 SLUŽKINJO, z dobrimi spričevali, za vsa hišna dela, išče boljša družina. Via Belpog-gio 1 a I._472 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Slavec, Via Gittlia 29. 306 TRGOVSKA HIŠA, v kateri se nahaja trgovina z mešanim blagom, s prostornim in Ie- j pim stanovanjem velikimi skladišči, kletmi, ! hlevi, velikim dvoriščem, vrtom za zelenjavo i. t. d. v industrijskem kraju na Goriškem sc proda. Hiša je pripravna tudi za trgovino z deželnimi pridelki na debelo. Ce- j njene ponudbe pod «2.000» na upravništvo. 452 ..___——————————————————— VOZ enoTpreiciio, nov, popoln, nosi 12 q, pro- j da po dogovoru Peter Pajntar, kovač, rod- j brdo ob Bači._459 ROZINE po L 5.20 kg so na prodaj v čevljar-nici Piazza Goldoni. 461 I I£lRO?JE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzmi 46, 29 'f ZLATO, srebro, briljpnte, plača po najvišiih cenah, Pertot. Via S. Francesco 15, II. JOSIP SAJE," LMmd, So. McM nebi. 29 kupuje in prodaja, zamenjuje, nabavlja in oddaja v najem in v odkup Graščine, dvorce, pristave z ekonomijo; Veleposestva s kmečkimi hišami; Posestva, srednja in manjSa za gospodarstvo, letovišče, trgovino ali obrt; Gozdove za izkoriščanje; Zemljišča (njive, travnike, vinograde); Stavbišča v mestih in na deželi; Hiše stanovanjske, novo- in starozidauc s prostim sranovanjem za kupca; Hiše z gostilno, trgovino sli drugo obrtjo; Hišice za vpokojence ; Viie eno- ali več družinske, novo- In staio-zidane v mestih in na deželi; Opekarne, mhne in ž*ge, Razna indas-rijska poletja; Gostilne, kavarne, zajutrkovalnic«' z inventarjem, koncesijo in stanovanjem ; Razne trgovine opiemljene in neopremljene i. t. d. i. t. d. (384) KlienMfoimf „MslfSB" V nedeljo 20. in eventuclno tudi v pondeljek 21. pprlla od 4. tire naprej ESoirls Godiifiow aH trsžsdUa izničenega tm, g Podpisani dr. Diooiz Godina, TrM, Vit Tor-rre bianca 41, kot zastopnik in likvidator Kmetijske zadruge, r. z. z o. z., v Hkv'dacij-i. v Trstu, poživljam vse člane-zad.-u^nike te zadruge, da plačajo v 14 dneh in v moje rokt i znesek L 72.— (sedemdeset in dve). Ta zne-! sek je vsaki član dolžan plačati v pekritje zgebe likvidacijske bilance gornje zadruge glasom sklepa 3. izrednega občnega zbora dne i 13. 4. 1924 in sicer na poditgi v zadružnih i pravilih označenega in prevzetega jamstva ter ! na podlagi razdelilnega načrta sodnijskega izvedenca Josipa. Pertota, dne 2. aprila 1924. j Člani, ki se, na ta poziv nc bodo oglasili, bodo morali nositi troske opominjevalnega pisma, troške eventualne tožbe in eksckucije. TRST, 19. aprila 1924. D.. Diooiz Godina Trsi, Via Torre Bianca 41, II. GfUilPPl SPECHUft - TRST Via S. Caterina 7, vogal Vi* Mazztei naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel ',0> Veliko izbero tu- in inozemskega blaga za molke In ženske obleke po fa&nhuref*£iiili tenaSi I Speoljaliteta: ANGLEŠKO in ČEŠKO BLAGO L*s _________—,—■—-------■ ■■ — nri via deUo Scoglio štv 316 Telefo^stv- 18-78 vofiči veem svojim cenjenim odjemalcem SREČNE VEUKONOČNE PRAZNIKE ter priporoča obenem gveje neprekosljivo pralno, umivalno in toaletno Ial©®!!®8 JI* k Silili® M3 bodli Iskst M na taje, kar de]e nia] tvnfti bos nsJa ? Kdor GODINA - MILO fca&ule. po dn&m nikdar tef ne ventia. po cenah Urez Marice Dontačtal, gospodje In kmetje j Eo&ifttjie fiof&ate podjetje! R-jsjle In tirlte Gsdina - M!i!o \ ki srečne v življenju bo vse vas star! s... i ___________* _ PO P L I S T E K W. Collins: BREZ IMENA (6> Roman. Po nekolikem obotavljanju \e odprl pismo. 2 pri prvih vrstah je njegov obraz menjal barvo, posial je bled, pri manj cvetočem človeku bi se reklo, da je posivel, in izraz na obličju je poteinnel. Hčeri sta zapazili samo Spremembo na očetu, gospodična Garth pa je yidela tudi vpliv moževe izpremembe na faišnf gospodinji. Toda ia vpliv ni bil takšen, kakor bi ga kdo pričakoval. Gospa Vaustone je izražala {>rej napeto pričakovanje kakor pa nemir; ahna rdečica se ji je pojavila na licih, oči »o ji zažarele in v skodelici je mešala tako nemirno, kar je bilo pri njej nenavadno. Magdalena, kot razvajen otrok, je prva prekinila molk. • Kaj je, oče?» «Nič,» je odgovoril« ne da bi dvignil po- tfleda. «Jaz pa sem prepričana, da je nekaj, da vsebuje to amerikansko pismo slabe vesti,* je zatrdila. •Nič takega, kar bi se tebe tikalo,* jc rekel. To je bila prva stroga zavrnitev, ki. jo Je dobila od očeta in zato ga je presenečeno in neverno pogledala. Dal:e se ni govorilo o stvari. Morda prvič v življenju je sedela družina v mučnem molku okoli mize. Gospod Vaustone je prišel ob svoj zdravi jutranji apetit in ob svoje sveže jutranje razpoloženje. V misli zatopljen je po-vžil nekaj kosov trdega peciva, izpraznil zamišljen prvo čašico čaja ter zahteval drugo, ki se je pa ni dotaknil. «Nora,» je rekel po kratkem odmoru, «al treba, da čakaš name: Magdalena, otrok moj, lahko greš, če hočeš.» Hčeri sta takcH vstali in gospodična Garth jima je sledila, će se zgodi, da sicer miren poglavar dfufine izrazi svojo voljo, tedaj vpliva tak pojav ravno zaradi svoje redkosti tako močno, da postane njegova volja ukaz. •Kaj se je moglo zgoditi?* je za šepetala Nora v predveŽju. •Zakaj je oče tako neprijazen z menoj?* ie vorašala Magdalena. In gospodična Garth je vprašala: «AJi bi mi morda razložila, kakšno pravico imaš vmešavati se v očetove zasebne zadeve?* •Pravico?* je ponovila Magdalena. »Jaz nimam nobenih skrivnosti pred očetom, zakaj bi jih ejnante s tem, da je močno zaloputnila duri za jt&hp. Minilo je pol ure, ne da bi zakonska prišla iz zajtrkovalnice. Sluga, je" prišel, da & pospravil z mize, }u je našel v globoki zamiš-ljenosti sodeča ln se je takoj ven izmuzai Ko je preteklo ie nadaljnje četrt are, so se duri odprlo, kar je pomenilo, da je privatna konferenca pri krajo. «€ujem mamo v predvežju,* je rekla Nora, •morda nam bo kaj povedala.* Tedaj je vstopda gospa Venetone. Rdečica na njenem obličja jo bila močnejša in v očeh so ji blestele napol posnSoae solze. Hoja ji je bila nemirna h vse njene kretnje so btle hitrejše kot po aevadL •Prinašam vam vest, ki vsim bo oresene- tila, dragi moji,» se je obrnila k hčerama, j •Jaz in oče se odpeljeva jutri v London.® Magdalena je prijela z nemim začudenjem mater za roko, gospodična Garth je spustila v naročje svoje delo in še celo solidna Nora je skočila pokoncu in ponovila: <*V London!* j •Brez nasi» je pristavila Magdalena. •Sama greva,* je rekla mati. «Morda za tri j tedne, toda ne dlje. Potujeva... potujeva... v silno važni družinski zadevi. Ne zadržuj me, Magdalena, prišlo je nenadoma in mora biti, in danes imam še mnogo opravila. Torej pusti me, otroki* Oprostila si je roko, poljubila naglo svojo mlajšo hčerko na Čelo in šla iz sobeT Celo Magdalena je spoznala, da ne bo sedaj ničesar izvabila iz matere. Jutro je preteklo, ne da bi se gospod Vaustone pokazal. Z brezobzirno radovednostjo svoje mladosti in svojega značaja je Magdalena sklenila, da po« išče očeta v njegovi delavnici vkljub preDo-vedi guvernante in sestrinim svarilom. Dobila jo zaprte duri. •Sem jaz, oče,* je zaklicala. •Imam delo, dragi otrok,* je bil odgovor. «Ne moti me.* Gospa Vaustone je bila pa po svoje ravno tako neoristopna. Nahajala &e je v svoji sobi, obdana od ženska služinčadi ter se pripravljala na potovanje. Dekle, ki niso bile \ajene tako naglih odločitev, so popolnoma izgubile glavo ter prav po nepotrebnem begale iz ene sobe v drugo in se na stopnicah zadevale dru£a ob drugo. Tujec bi sodil, da se je zgodila kakšna nepričakovana nesreča v hiši. Nič ni šlo po običajnem redu. Magdalena, ki je bila zjutraj po navadi pri klavirju, jc nemirno begala po hodnikih, stopnicah in tudi pred hišo gor in dol, če je le vreme dopuščalo. Nora, ki je prišla že v pregovor zaradi svoje ljubezni do čitanja, j« vzela knjigo za kniigo s police, toda postavila jih je zopet na mesto, ker ni mogla obvladati sv^je pozornosti. Celo gospodična Garth je občulila splošen nered in je pri kaminu sedeč zmajevala z glavo ter odložila delo. •Družinske zadeve?" jc pomislila gospodična Garth, spominjajoč se nejasnih namigovanj gospodinje. *Dvanajst let živim v Combe-Raven, toda to je prva družinska zadeva, ki se je pojavila med stariši in otroci. Kaj naj to pomeni? Ali jc nastopila kakšna izprememba? Meni se zdi, da sem dovolj stara in ne maram zs izpremembe.* (Dalje). lan Žiika (Ob petstoletnic njegove smrti). Jan Žižka, češki vaški plemič in znameniti busi t s ki vojskovodja, predstavlja za Cehoslo-vaško celo razdobje češke zgodovine in češkoga narodno-političnega programa. « Jnn Žižka se je rodil v Trocnovu na jugu Češke. Najbrže za vlade kralja Karla IV. je prišel v Prago študirat. Ravno ob času Žižkovega prebivanja v Pragi je izbruhnila med nemškimi alanovi in domorodnim češkim prebivalstvom borba za cerkveno reformo. Žižka je bil v Pragi priča te borbe in tu se je tudi seznanil s češkimi reformatorji, predvem z Janou. Husom, ki je bil mlajši od njega. Pod vplivom tega poslednjega je Hus kmalu postal navdušen borec za cerkveno reformo. Tudi na dvoru kralja Vaclava, kjer se je vršila huda borba med razbrzdanostjo in brezbrižnostjo renesančne dobe in češkim reformatorskim prizadevanjem, se je Žižka odločno zavzemal za reformatorsko gibanje. Branite:^ starega reda so bili nemški plemiči, j ^ zbrani okoli dvora, in Jan Žižka je postal kmalu njih neizprosni sovražnik. Ista ideja je gnaia Jana Žižko tudi na Poljsko, kjer se vrčkih po pol kg. Cena z vrčkom vred 6 lir. Isto blago se dobi tudi v trgovini g. Preloga v ul. Molinavento. — Tržaška kmetijska družba v Trstu, uL Raffmeria 7. svatu, Higijena, Gospodinjstvo. Kuhinja, Is naš« skrinje, Materinstvo, Književna poročila, Razgovori (v prilogi), Listnica uredništva (▼ prilogi), Listnica Uprav« (v prilogi). Loterijske Številke izžreban« dna 19. aprila 1924. Bari 29 51 18 23 73 Firenze 16 31 41 7 71 Milano 51 54 57 85 50 Napoli 31 71 81 36 35 Pafermo 27 87 51 45 89 Roma 39 37 77 4 3 Torino 27 10 72 80 4 Venezia 90 4 52 8 33 je boril na strani poljskih Jageloccev proti križarskemu redu nemških vitezov. Na Poljskem je bil več let in s svojimi oddelki čeških kmetov je mnogo pripomogel h končni z;,;af,i Poljakov pri Tanenbergu. V tej vojni se je Žižka tudi naučil vojskovanja, a na poljskem dvoru se je istočasno seznanjal s poljskim! državnimi ustanovami. Na ČešSem je Žižka nastopil še le po Hu-sovi smrti. Tedaj je imelo husitsko gibanje že socijalen in vojaški značaj. Na južnem Češkem se je boril proti mogočnim graščakom redovine Rosenberg in je postal na ta način voditelj protifevdainega in demokratski pobarvanega gibanja. L. 1419. je prenesel težišče svojega delovanja v Prago. Tu je vcdil napad na občino novega praškega mesta, kjer je gospodarila nemška meščanska večina. Po smrti kralja Vaclava IV., pod njegovim naslednikom Sigmundom. ki ie bil brez vsakega slovanskega čustvovanja in ki je zakrivil tragično smrt Jana Husa, je zavzela borba take oblike, da je prišlo med husitskimi četami In nemškim cesarstvom do očitne vojne. V or,e:n hipu pa je bilo treba organizirati močan odpor, ker je bila z nemške sirani napovedana križarska vojna, ki je imela popolnoma protislovanski značaj. S tega vidika je Jan Žižka presojal položaj, uvidel je, da preti snrtna nevarnost tudi vsej slovanski stvari na Češkem. Tako je zadobilo gibanje preiežno narodni značaj, kar je dalo husit-skemu pokrtiu nepričakovano moč in popularnost. Od 1. 1420, ko je vdrla na Češko prva križarska armada, pa do 1. 1424-, je bil Jan Žižka na čelu husitskega gibanja ne samo kol vojskovodja, temveč tudi kot diplomat. Dejstvo da je v par mesecih organiziral močno armado, ki je nasprotnike s svojim navdu-šeniem in s svojo taktiko visoko nadkrilje-vala, je presenetilo ves tedanji svet. Tudi izobrazba Žižkovih čet je stala zelo visoko, tako da se je sam papež Pij II. izrazil, da Žižkovi vojaki bolje poznajo sveto pismo nego italijanski prelati. S temi svojimi četami je Žižka večkrat potolkel križarje in njegovo ime je postalo slavno po vsej Evropi. V bojih je Z'žka izgubil najprej eno oko in potem še drugo. Vsled tega se je Evropa njegovim uspehom še bolj čudila. Znano je, da se je Žižka pripravljal za bitke z vojaškimi vajami. V ta namen je izbiral taka mesta, ki so popolnoma odgovarjala teienu, kjer se je bitka pričakovala, lako se Žižka lahko smatra tudi za ustanovitelja moderne strategije. Žižka ni bil le veKk vojskovodja, temveč tudi diplomat in na tem polju je napravil svojemu narodu neprecenljive usluge. Čim je papež napovedal križarsko vojno proti Čehom. si je Žižka znal pridobiti zaveznike med nasprotniki Rima. Najprej pa se je obrnil do Poljske, naglašaioč sorodnost obeh narodov. Tudi napetost odnošajev med Benetkami in Rime m je znal spretno izkoristiti. Ideje če-ško-poljskega zbiižanja pa ni Žižka opustil niti pozneje, ko mu poljska pomoč ni več bila polrebna. Na ta način je bil v srednjem veku edi.ii izmed prvih pijonarjev slovanske politi r.e vzajemnosti. Po Žižkovi zaslugi so ponudili češki husiti češko krono tedanjemu poljskemu kralju. Večji del svojega življenja je Žižka prebil v ariBcdi. Spal je na trdi vojaški postelji pod milim nebom. Taka je bila tudi njegova smrt. Njegov politični cilj je bil osvoboditi Češko notranjih prepirov in borb, da se potem lahko ustanovi dobra deželna vlada. Njegova zasluga je tudi bila, da je bil deželni zbor pozvan, naj napravi konec anarhiji in d-A deželi nov red. Dasi je bila njegova moč skoraj neomejena, ni bilo v njem nikake vojaške oblastiželjnosti. Njegove osebne vrline, njegove vojaške in državniške sposobnosti, njegovo navdušenje za stvar češkega naroda, končno njegova miroljubnost in priprosti način njegovega življenja — vse to je napravilo Jana Žižko za pravega narodnega junaka, čigar spomin je bil že tedaj globoko vkore-uinjen v najširših slojih Češkega naroda in se je v dobi narodnega prebujenja češkega naroda v XIX. stoletju zopet nezadržno prebudil ter postai simbol češke narodne svobode. V novem času se je slava slepega češkega vojskovodja iz XV. stoletja Še povečala. Dandanss je tudi vsa češka zgodovinska krinka prsfrtčana, da gre Janu Žižki glavna zasluga, ako se jc češki narod reiil pred protislovenskimi naklepi habsburških in nemških nasilnik o v. •lan Žižka je bil s svojo husitsko kmetsko armado za ohranitev češke narodnosti isti jez, ki so ga tvorili za slovanski jug srbski junaki pred turško poplavo. Umrl je pri obleganju mesta Pribislava 11. oktobra 1424, Svobodni češki narod se pripravlja letos, d|a dostojno proslavi QG0-letnico smrti svojega velikega narodnega junaka. j Književnost in umetnost «Ž©Eski svet». Izšla je IV. (aprikiva) šte-| vilka -Ženskega sveta*, glasila naših ženskih ' organizacij v Jul. Krajini, s sledečo v»ebino: Valerija, hči cesarja Dijoklecijana. - (Ivan Zoreč). - (Nadaljevanje). — Peljal t« domov bom. - Pesem. (Srečko Kosovel). — Mlada leta Pavline Pajkov«. - (Dr. Joža Glonar). -[Nadaljevanje). — Gabrijan in Šembilija. (D*-Iv. Lah). - (Nadaljev.). — Pripovedka. -(Utva). — Nase smernice. - (Mara K.). — Jugoslovenske umetnice: Mila šarič - Var-d;anova. — Pred durmi. - (Mirjam). — Pesme Ive Rod. III. — Na gori. (Pesem). - (Vera Al-breehtova). — O surovosti. - Jakob Soklič). — Tzvestja: Društvena poročila, Po ženskem liTiPlMU liinp v Trstu rogi trovan k zadr. c neomejenim jamstvom Tu Pler Lslsl da Pclsstrlna 4, pritličje I 0 Večje vloge, vezane na odpoved po dogovoru. Sprejema tudi vk>ge na tekoči račtm smr v DiNAUJiH *«• ter jih obrestuje pod najboljšimi pogoji. Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranHae pužiće na dom. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti Srafine ure od 9-1 il od V.4-V.6 pod. S Mm uM "/i mm Veliki cSotrodl od najnavadnejšega do najfinejšega v veliki izberi po nizkih cenah. . Camponovo Trst — XX settenUsre 33 te!. 793. 5»« TrMKa pejšjihHcs In Hranilnica VABILO ki se bo l^il v soboto, 26. aprila 1924, ob 4. url pop. v lastni hiši vla Torre bianca 19, L nad. DNEVNTRED : 1. Letno poročilo in potrjenje letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. j 3. Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom. 4. Razni prediogi.*) 5. Volitev načelništva. 6. Volitev nadzorništva. TRST, dne 18. aprila 1924. Načelništvo. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen po § 49 zadružnih pravil, se vrši v sredo, dne 7. maja t. 1. ob 4. uri popoldne z istim dnevnim redom, istotam, dru£ občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu zadružnikov. *) § 50. Vstak zadružnik sme pri občnem zboru staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu. O teh predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, ampak le odloči, če se sploh vzamejo v pretres ali Če se morajo izročiti posebnemu odseku ali nadzorništvu, ali pa načelni-Štvu, da se o njih poroča v bodočem občnem zboru. Ti predlogi se morajo postaviti na dnevni red bodočega občnega zbora. Članom Tržaške kmetijske družbe v Trsta, ki io naročili bisnlin, zdravilo za na spolovilih obolelo živino, seme rdečćga radiča in sladkorno pesot naznanjamo, da to ti predmeti dospeli in jih iua družba v svojem skladišču v ulici ;xfcffmeria 7. Razen tega ima v zalogi veliko izbero vsako v/stxiin cvetličnih semen v zavihkih po 50 stotink, vrtna in poljska semena, trave, domače detelje in lucerne, klajno apno za živino. cepljene trte, gumijeve trakce za cepljenje, umetna gnojila, kmetijsko orodje itd. Med, Najnaravnejle zdravilo za notranje bolezni v grlu, želodcu, proti kašlju itd., je pristen naraven med. Tržaški kmet. družba v Trstu je prevzela od Slovenske čebelarske zadruge v Gorici razprodajo rredu v zelo čedno pripravljenih Pri tvrdki M Via KazzlBL vosal Via L Catertn bogata izbera volnenega blaga in bombaževinastega blaga, s vrten ine, perila, nogavic, pletenin, rokavic, svilenih šerp, zaves, modercev, okraskov, vezenin in čipk. Dnevno novi dohodi zadnjih sezij-skih novosti po tovarniških cenah« Nfl ObroKg. Moške obleke po meri, dežni plašči, površniki, moško obuvalo, klobuki, blago iz pristne volne za moške in ženske obleke, velika izbera tailleurs, pla-ščev, promenadnih oblek, voile, gobastega blaga, perila itd. itd. Krojačnica L reda. Cene zmerne. Majhni tedenski ali mesečni obroki. MajaHoMMroMnza' Trs«, Vi« Ginnastlca H. 15/11. inserirojte 9 „Edinosti" Hočete prihraniti ?! ? Hočete lep dar?!? Hočete dober liker?!? Kupite odlikovano JoJčno O^ema Hcrsolo R. Crlsmonclch Potrosili bodete malo, dobili bodete v dar lepo stensko uro in imeli bodete izboren liker. 4 Trst - ®ia fleM (lepa 18 - Trsi Najbfižnje južnega kolodvora. Električna razsvetljava. - Modern komfort. - Sobe od L 6.— naprej. Govori se slovensko. Zobozdravnik dr. Lojz Kraigher specialist za bolezni v ustih In na zobeh mm* n tsi ateuMib ta zelatsteEka mrrarifi v Gorici, na ltm\ta 20 (Plazu Ma Sittorta M) od 8-12 la od 3-£* 7f HajbeljSijSSvalnl stroji so [Tr, i. l?o]iio!iii rntemi BajvtCjc jamstvo« UUBUANS Brezplačen pouk v vezenju. Posebni stroji za ii vanje in vezenje Ij 570.—, za-klopnl x dvema predaloma L 720.—. Izbera inozemskih strojev po najamer- nejših cenah. Zaloga živainfh strojev in potrebščin 24 Ceroeilinl. Trst, Via G. carducci 27 Na zahtevo se poJljejo ctnffcl. g PCTSiSBa* EM Ii mm tosfcl 68.038M- Telefon: 5—18, 23—98 PODRUŽNICA V TRSTU [ CENTRALA V LJUBLJANI 5MC2 la mmBiaarjg? fiB.0M.M5- || 1T..I-«___ H IO 'KI rvt> Telefon: 5—18, 22—98 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 %, na tekočih računih po 4 % % vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovora. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. ■hIi1 j Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, Černomelj, Kranj* Maribor HaMliA!^ i Jugoslavijo Blagajna Je odorta od 91/,—121/, in od 147,-16 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::;;:: 13 OBLEKE po meri WtST na obroke Iz volnenega, angleik. blaga, kroji I. vrst« po L 390'— § Mnico H. 2ANABĐ0, Trs! Corso VttL Eman. IN. 26/1 laissi !B- is iKnftH Haga a Mana&fi ceesJl RAKOS & C.o Xtst — Vla Milano, 19 Telefon Štev. 36-34 Zastopstvo pisalnih strojev ADLER Zaloga rabljenih strojev, trakov in kopirnega papirja po konkurenčnih cenah. Poprave pohištva za urade. — Zaloga pisalnih strojev IDEAL. (11) pre&idrze gu^jooaiu^e. Tovarna s Fkime Zastopniki: Fratelli Finzi Trsf, Vla bao Taraboch la 5. o) KO si. u-« -g os «