Goriška pokrajina brez zdravstvenega podjetja Cesto pri Devetakih zamenjal za dirkališče in pristal na strehi Primorski dnevnik ČETRTEK, 6. DECEMBRA 2012 Št. 287 (20.610) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € Koga posluša minister Passera? Marko Marinčič Ministru Corradu Passeri je treba priznati jasnost. Včeraj je brez ovinkarjenja povedal, da namerava vlada prižgati zeleno luč za plinski terminal v Žavljah. Minister-tehnik je odločil, da terminal mora biti in ni mu mar za nasprotovanje krajevnih uprav, pokrajine in občine Trst, okoliških pa tudi obmejnih slovenskih in hrvaških občin. Preslišal je vsa opozorila na-ravovarstvenikov in stroke o škodljivih učinkih takega obrata v majhnem zaprtem zalivu, kot tudi nosilcev ekonomskih interesov v turizmu, logistiki in pomorskih dejavnostih, ki bi jim terminal prinesel več škode kot koristi. Passera se niti ne meni za nasprotovanje Slovenije. Soseda je bila informirana, imela je možnost, da se izreče, to je pa tudi vse. Koga torej posluša? Morda tiste, ki bi iz Italije želeli narediti plinsko pipo za Evropo. Ob plinovodih iz Rusije, Libije, Alžirije in s Severnega morja načrtujejo še dva, južni tok s Kaspijskega morja in iz Alžirije na Sardinijo. Terminal pri Rovigu z 8 milijardami kubikov že krije 10% letne porabe plina v državi. Druga dva pri La Spezii in Livornu jih bosta kmalu še 7-8%. V teku so postopki za terminale Porto Empe-docle, Brindisi in Gioia Tauro, ki bo največji v Italiji. Vse to brez pravega energetskega načrta, ki bi ponudbo odmeril sorazmerno s porabo. Nov plinski terminal v Trstu - ali morda celo dva, saj je off-shore načrt Endese še vedno v igri - se zato ne zdi tehnično utemeljena izbira. Bolj se zdi plod interesov globalnih energetskih mogotcev, ki postavljajo svoje zastavice po zemljevidu. Eno ali dve - z ministrovim privoljenjem - tudi v Tržaški zaliv. energija - Nedvoumno stališče ministra Corrada Passere Rim spet podprl plinski terminal RIM - Italijanska vlada vztraja pri podpori gradnje plinskega terminala pri Žavljah. To je včeraj popoldne v poslanski zbornici jasno povedal minister za gospodarski razvoj Cor-rado Passera (na sliki), ki ne vidi nobenih ovir za uresničitev projekta španske družbe Gas Natural, čeprav mu nasprotujejo lokalne skupnosti in vse javne uprave. Passera je v parlamentu odgovoril na vprašanje tržaškega poslanca Ettoreja Rosata, ki je upravičeno zelo nezadovoljen z ministrovim stališčem. Minister je v zvezi s podzemnim elektrovodom Žavlje-Padriče pojasnil, da ne gre za razlastitve zemljišč, tem- več le za t.i. zemljiške služnosti, saj bodo zemljišča, ki bodo ohranila namembnost, potem vrnjena lastnikom. Gre za pravni detajl (vsebinsko gledano ni razlik), s katerim hoče Mon-tijeva vlada obiti zaščitni zakon za Slovence, ki v 21-členu omenja razlaščanja in ne služnosti, o katerih govori Passera. Minister je potrdil, da so postopki za elektrovod, ki je vezan na kopenski uplinjevalnik, že stekli, o čemer je bila zainteresirana javnost primerno obveščena. V dnevnikih, ki izhajata v Vidmu in v Turinu, ne pa v Piccolu in Primorskem dnevniku, ki ju berejo na Tržaškem. Na 4. strani dežela fjk - Predsednik sprejel delegacijo zaposlenih Tondo obljubil pomoč Predsednika so opozorili na hude posledice, ki jih povzroča zamuda pri izplačevanju prispevkov TRST - Slovenske primarne ustanove so v hudih finančnih težavah, saj decembra niso še prejele akontacije državnih sredstev za leto 2012 - od tu zamude pri izplačevanju honorarjev, dopolnilne blagajne, solidarnostne pogodbe. S tem skrb vzbujajočim položajem so včeraj zaposleni in zaposlene v slovenskih ustanovah (teh je okrog 200, katerim je treba prišteti še 400 sodelavcev) seznanili predsednika Dežele FJK Renza Tonda. Predsednik jim je obljubil, da bo posegel pri rimski vladi. V isti sapi pa jih je opozoril, da je tudi deželna uprava v stiski, saj se sooča z 20% krčenjem sredstev ... Na 2. strani bližnji vzhod Izrael bo gradil sporna naselja JERUZALEM - Pristojni gradbeni svet je včeraj odobril sporno gradnjo več kot 3000 novih stanovanj v sektorju med Jeruzalemom in naselbino Male Adumim na Zahodnem bregu, ki jo je Izrael napovedal v odgovor na odločitev GS ZN o priznanju državnosti Palestine. Ta gradnja bi Zahodni breg razdelila na dvoje in dejansko onemogočila nastanek palestinske države. Gradnji v tem sektorju poleg Palestincev ostro nasprotuje tudi mednarodna skupnost. Z včerajšnjo odločitvijo pristojnega sveta v izraelski vojski je začel teči 60-dnevni rok za pritožbe. Sama gradnja pa naj bi se po pričakovanjih začela šele čez leta. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je danes na obisku v Nemčiji, ki gradnji odločno nasprotuje. Na 11. strani So bili izgredniki v Ljubljani plačani? Na 2. strani Železarna: pozitiven odgovor sindikatov Na 4. strani Akcijska skupina za razvoj ribolova Na 5. strani Pri Miljah poskus umora Na 6. strani SSG: niz brezplačnih otroških predstav Na 10. strani V Mirnu muzej umrlih na meji Na 14. strani Življenje se nekoliko umiri in čas se za trenutek ustavi. Prepustite se čarobnemu prazničnemu vzdušju pod Zreškim Pohorjem in namenite sebi in svojim najbližnjim priložnost za sprostitev in razvajanje. Info: +386 75 76 000 www.terme-zrece.eu Fl L - SPORT REZANA - Oit d rtù Ptjh Jn e Al Tel: -1-366 5 7300 800 HTNFS |c-Tlpu vuV dm, rreYW-i ■ hrnv-u i Ikraiûl I'll VI I S Iiiitiuk-loi/ SAVNA SOI ARU M ASA/1 ^tf I V; 39 Kíaikauliia 6í, Seíani H iiwji JtesltLw ■ Smrit ■ tW5H7&7H ptxJsli?vnlkBrrt@£pn3lLTOm PQMtMLÄH IN T[MFK I1MTP ffK HMO PpFmpHQPKMMABoeUlll 2 Četrtek, 6. decembra 2012 ALPE-JADRAN / dežela fjk - Predsednik sprejel delegacijo zaposlenih v slovenskih ustanovah Tondova obljuba zaposlenim Takoj bom posegel v Rimu TRST - Takoj bom posegel v Rimu in začel lobirati pri vladi, naj pravočasno sprosti sredstva za slovensko manjšino. Zaposleni legitimno izpostavljate dejstvo, da ima Furlanija Julijska krajina status avtonomne dežele tudi zaradi prisotnosti slovenske manjšine, ampak danes doživljamo žal zelo hude čase. Deželi so odvzeli okrog dvajset odstotkov sredstev, v proračunu nam manjka milijarda evrov. Krpamo in krpamo, vsega pa ne bomo mogli rešiti ... Nekako tako je deželni predsednik Renzo Tondo dejal delegaciji zaposlenih v slovenskih ustanovah, ki jo je včeraj sprejel na sedežu deželnega sveta v Trstu. Zaposleni so mu predstavili skrb vzbujajoč položaj, v katerem se je znašlo okrog 200 zaposlenih in skoraj 400 sodelavcev primarnih ustanov Slovencev v Italiji. Zgodba je znana: do decembra te ustanove niso prejele niti akontacije državnih sredstev za leto 2012! Zaradi tega so zaposleni marsikje že več mesecev brez plač, drugi so v dopolnilni blagajni, dohodke tretjih so znižali zaradi tako imenovanih solidarnostnih pogodb. Predsednika so opozorili, da gre za ustanove, ki nudijo svoje storitve širši deželni skupnosti, ki obiskuje slovenske glasbene šole, knjižnice, dijaške domove ... Delovanje teh ustanov je postavljeno pod vprašaj, ker država nakazuje sredstva z veliko zamudo, Dežela pa zavlačuje z njihovim izplačevanjem. Pozvali so ga, naj deželni funkcionarji v Rimu preverijo, ali bi se dalo tiste postavke zaščitnega zakona, ki so ostale neizrabljene, preusmeriti v financiranje slovenskih ustanov. Predsednika Tonda so spomnili, da deželo zavezuje k podpiranju slovenskih ustanov tudi deželni zaščitni zakon za slovensko manjšino, a da ga njegova uprava ni financirala. Predsednik je med srečanjem, do katerega je prišlo po posredovanju deželnega svetnika Stranke komunistične prenove Igorja Kocijančiča (uvodoma se ga je udeležil tudi svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, ki pa je bil nato zadržan v avli), pozorno prisluhnil zaposlenim. Obljubil jim je posredovanje pri rimski vladi in da bo z odbornikoma De Anno in Savino-vo skušal najti ustrezne rešitve. Delegaciji, v kateri so bili Poljanka Dolhar, Tjaša Gruden, Bogdan Kralj, Daniele Kumar, Jurij Paljk in Sandi Volk, pa je dal tudi jasno vedeti, da bo tudi prihodnost slovenskih ustanov še manj rožnata kot sedanjost. Svojim tajnikom ponavljam, naj si poiščejo novo delo, je pripomnil Tondo, niti sam jim ne morem zagotoviti, da bodo čez kakšno leto še zaposleni na Deželi ... (pd) DZP doo-PRAE srl 2012 © Vse pravice pridržane Predsednik Tondo in svetnik Kocijančič na včerajšnjem srečanju z delegacijo zaposlenih kroma V Drnišu zadnje slovo od Antonije Bilic ZAGREB - Na pokopališču v Drnišu na Hrvaškem so se svojci, prijatelji, sošolci in someščani včeraj zadnjič poslovili od Antonije Bilic. Posmrtne ostanke najstnice so odkrili konec novembra po slabem letu dni in pol iskanja. Za umor Biliceve so že pred tem na 40 let zapora obsodili 43-letnega voznika tovornjaka Dragana Paravinjo. Krsto Biliceve so danes na prošnjo njene družine nosili hrvaški gorski reševalci, ki so dekle neutrudno iskali, potem ko so jo 7. juniju lani nazadnje videli nedaleč od njene domače vasi pri Drnišu, kjer je vstopila v tovornjak k Paravinji. V pogrebnem sprevodu je bilo 60 gorskih reševalcev z vseh koncev Hrvaške. Družina Bilic je ljudi prosila, naj ne kupujejo vencev, rož in sveč, temveč naj vsi, ki bi to želeli, nakažejo denar na račun hrvaške gorske reševalne službe. Na ta način so se želeli zahvaliti gorskim reševalcem za vsa prizadevanja pri iskanju njihove hčerke in sestre. Paravinja je bil oktobra nepravnomo-čno obsojen za poskus posilstva in umor 17-letnice, za katero je 7. junija lani izginila vsaka sled. Kljub enemu največjih in najbolj množičnih iskanj pogrešanih oseb v zgodovini Hrvaške so njene ostanke po naključju našli šele 27. novembra ob državni cesti nedaleč od Josipdola. Identiteto so potrdili po opravljeni analizi DNK dva dni zatem. (STA) slovenija - Pisanje Večera o petkovih protestih v Ljubljani, policija išče naročnike »Izgredniki so bili plačani« LJUBLJANA - Delo policije v okviru preiskave petkovih izgredov med protesti v Ljubljani je usmerjeno tudi v identifikacijo oseb, ki bi napade lahko organizirali, so potrdili na Policijski upravi Ljubljana. Časnik Večer je včeraj poročal, da je pri petkovih izgredih v Ljubljani očitno šlo za naročeno akcijo, morda celo s političnim ozadjem. V nasprotju s pro- Ljubljanski izgredniki so bili za napade na policiste plačani ansa testniki v Mariboru, katerih glavni cilj naj bi bila zgolj uničevanje in spopad s policijo, pa je v Ljubljani po poročanju Večera izgrede povzročila skupina huliganov, ki so bili natrenirani in so policijsko taktiko dobro poznali. Policisti naj bi po podatkih časnika namreč že potrdili sum, da so bili zamaskirani huligani plačani. Šlo naj bi za zneske v višini nekaj deset evrov. Neuradno pa naj bi ena od sledi naročila vodila tudi v politiko, je včeraj poročal Večer. Na Policijski upravi Ljubljana pa so za STA pojasnili, da policija v vsaki kriminalistični preiskavi vedno preverja vse okoliščine in vse možne različice, ki bi lahko prišle v poštev v konkretnem primeru. Tako ravnajo tudi v primeru izgredov, ki so se zgodili med petkovimi protesti v Ljubljani. Kot so poudarili, se policija ne bo zadovoljila le s tem, da je nadaljevanje izgredov preprečila in da je pridržala več oseb. Kriminalisti in policisti bodo naredili vse, da bodo ose- slovenija - Sprememba političnega sistema koroška - Anketa o predčasnih volitvah Največje soglasje glede odpoklica župana LJUBLJANA - Predlogi SDS za reformo političnega in drugih sistemov v državi postajajo nova velika tema v slovenskem političnem prostoru. Za zdaj je največ strinjanja obstaja o možnosti odpoklica župana in sprememb referendumske zakonodaje, najmanj pa o neposrednih volitvah poslanca, ki bi omogočile tudi odpoklic poslanca.Izvršilni odbor SDS je namreč v torek sprejel 11 predlogov za reformo političnega sistema, ki jih je predsednik SDS Janez Janša poslal vsem parlamentarnim strankam. Med drugim predlagajo uvedbo neposrednih volitev poslancev in možnost odpoklica poslanca in župana, poskusni mandat za sodnike in reelekcijo obstoječih sodnikov, ustanovitev novega specializiranega sodišča za sojenje v primerih najtežjih oblik gospodarskega, bančnega in drugega organiziranega kriminala in uvedbo finančne policije. Predsednik DL Gregor Virant je kritičen do načina pridobivanja podpore za spremembe. Janša je namreč v to- rek dejal, da so v primeru, da opozicija kot pogoj za sodelovanje pri odpravi blokad zahteva predčasne volitve, v SDS odprti tudi za slednje. A Virant slednje označuje kot trgovanje. Predsednik SLS Radovan Žerjav je v odgovoru na predloge zapisal, da lahko podajo "še 126 predlogov", vendar "dokler ne bo možnosti za kulturen dialog in dokler ne bo v prednostno obravnavo postavljen interes države ter v ozadje postavljen boj za oblast, tako dolgo pač ne bo bistvenih sprememb". DeSUS po navedbah njegovega predsednika Karla Erjavca v glavnem podpira pobude predsednika za politično deblokado Slovenije. Nasprotno v PS menijo, da so predlogi SDS na prvi pogled všečni, "a skrivajo številne nevarnosti koncentracije moči in zniževanja demokratičnih standardov". Vodja poslanske skupine SD Janko Veber meni, da SDS s predlogi preusmerja pozornost, nezadovoljstvo ljudi pa želi izkoristiti za spremembe po svojih željah. (STA) Anketiranci napovedujejo velik politični preobrat Vladajoči FPK naj bi izgubil kar 20 % glasov - Največja podpora SPÖ prišla tudi stranke BZÖ, torej gibanje, ki ga je leta 2006 ustanovil pokojni desničarski populist Jörg Haider. Če bi lahko neposredno volili za deželnega glavarja (trenutno ga izvoli deželni zbor), pa bi še vedno zmagal aktualni deželni glavar Gerhard Dörfler (FPK) s 17 % glasov, sledijo pa predsednik SPÖ Peter Kaiser (13 %), predsednik ÖVP Gabriel Obernosterer, predstavnik Stronachove stranke Gerhard Köfer (oba po 5 %) ter predsednik zveznega BZÖ Josef Pucher (3 %). Enotna lista (EL), zbirna stranka koroških Slovencev, v anketi ni zajeta ker je vprašanje, če bo na volitvah sploh nastopila. Tako je njen predsednik Vladimir Smrtnik pretekli teden izključil samostojno kandidaturo, dokončna odločitev o tem pa naj bi padla sredi januarja na deželnem kongresu EL. Do tedaj naj bi bilo tudi jasno, ali se bo - po propadlih pogovorih, ki jih je EL vodila s stranko Stronacha, morda le še našla kakšna stranka, ki bi sprejela pogoje EL za volilno partnerstvo, in sicer popolno avtonomnost. CELOVEC - Čeprav datum predčasnih volitev na Koroškem še ni znan -vladajoči svobodnjaki (FPK) namreč še naprej preprečujejo tozadeven sklep v deželnem zboru in nato v deželni vladi - ankete napovedujejo pravi politično potres. Če bi bile volitve preteklo nedeljo, bi namreč po javnomnenjski raziskavi uglednega dunajskega inštituta Petra Hajeka s 33 odstotki zmagali socialdemokrati (SPO), (še) vladajoča svobodnjaška stranka (FPK) pa bi strmoglavila s 45 na samo še 25 odstotkov glasov. Na tretjem mestu se obeta nadaljnjo presenečenje: šele pred nekaj tednov ustanovljena stranka avstrijsko-kanadskega milijarderja in evroskeptika Franza Stro-nacha, »Team Stronach« bi dobila 14 odstotkov glasov in s tem prehitela ljudsko stranko (OVP), ki bi po izidih ankete prejela samo še 12 odstotkov glasov. Poleg SPO (+ 5 odstotkov) in Stronachove stranke bi bili tretji zmagovalci volitev še Zeleni, ki bi prvič, odkar nastopajo na deželnih volitvah, prejeli okoli 10 odstotkov. V deželni zbor pa bi po vsej verjetnosti be, ki so kakor koli ogrožale varnost policistov, drugih ljudi in premoženja, obravnavane v kazenskih postopkih, so še zapisali. Notranji minister Vinko Gore-nak in direktor policije Stanislav Veniger sta ob robu seje parlamentarne komisije potrdila, da policija preiskuje informacijo, da naj bi bili izgredni-ki na protestu v Ljubljani plačani. Veniger je tudi povedal, da razmišljajo o spremembi zakona o javnih zbiranjih, ki bi policiji omogočile učinkovitejše preprečevanje huliganstva. Navedbe, da naj bi bili nasilneži na protestih za nasilje plačani, je komentiral tudi premier Janez Janša. Kot je dejal, iz uradnih informacij, ki jih ima iz osnutka poročila za četrtkovo sejo vlade, ne izhaja, da bi protestnike plačali posamezniki iz podmladka SDS, prav tako ne, da so policiste s kamenjem in steklenicami obmetavali tudi pripadniki Slovenske vojske. Pri tem se je Janša nanašal na navedbe nekaterih novinarjev. (STA) koroška - Manjšina EL noče v KOKS CELOVEC - V zvezi z bodočo organiziranostjo slovenske manjšine na Koroškem je Enotna lista (EL) sporočila, da kot stranka ne želi biti zastopana v Koordinacijskem odboru koroških Slovencev (KOKS), ima pa velik interes, da politične organizacije (NSKS, ZSO, SKS) svojo skupno hišo uredijo čim prej in rešujejo odprta vprašanja v dogovoru. Za oživitev KOKS-a so se pred mesecem dni v Ljubljani dogovorili predstavniki treh političnih organizacij in predsednik Enotne liste na pogovoru z ministrico za Slovence v zamejstvu Ljudmilo Novak. Doslej kakšne seje Koksa še ni bilo, zato tudi ni konkretnih predlogov, kako naprej. In to kljub temu, da so se v Ljubljani dogovorili, da bi se ožji KOKS sestal še pred božičem in pripravil katalog najbolj perečih vprašanj slovenske manjšine, katere je treba najprej rešiti. Obenem pa bi začeli tudi razpravo o novi organiziranosti koroških Slovencev in pri tem v širšo razpravo vključili celotno narodno skupnost. BOŽIČNE UGODNOSTI Centro Pelletterie ulica Lamarmora 14 - blizu tržaškega sejmišča CARRARO SKRINJICI1] popust 30% usnjene torbice -30% ODPRTO OD 3.30 DO 19.00 ODPRTO VSE NEDELJE V DECEMBRU OD 10.00 DO 19.00 4 Četrtek, 6. decembra 2012 BHHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu energija - Stališče ministra za gospodarski razvoj Corrada Passere Rim vztraja pri gradnji Vlada hoče obiti zaščitni zakon za Slovence: Ne bo razlastitev, temveč služnosti - Rosato nezadovoljen Italijanska vlada vztraja pri podpori gradnje plinskega terminala pri Ža-vljah. To je včeraj popoldne v poslanski zbornici jasno povedal minister za gospodarski razvoj Corrado Passera, ki ne vidi nobenih ovir za uresničitev projekta španske družbe Gas Natural, čeprav mu nasprotujejo lokalne skupnosti in vse javne uprave. Passera je v parlamentu odgovoril na vprašanje tržaškega poslanca Ettoreja Rosata, ki je upravičeno zelo nezadovoljen z ministrovim stališčem. Zadnjo besedo ima državna oblast Ni naključje, da je Passera uvodoma spomnil na razsodbo Državnega sveta, ki odločitev o uplinjevalniku prepušča Rimu, Deželi priznava le soudeležbo pri postopku. Ministrstvo sprejema v vednost sklep lokalne servisne konference v prid terminalu (deželni funkcionarji so na njej preglasovali Pokrajino in Občino Trst) in tudi nasprotovanje krajevnih uprav, ki pa po ministrovih besedah ne bo pogojevalo vladno odločitev. Vlada čaka na odločitve državne servisne konference, ki je prvič zasedala 28. novembra ob odsotnosti zastopnikov Furlanije-Julijske krajine. Bil pa je navzoč predstavnik družbe Gas Natural, ki ima pravico do prisotnosti na konferenci, ne sme pa vplivati na njeno usmeritev. Passera je glede na lokalno konferenco poudaril, da na njej ne kd skala Terminal: SSk vabi v Gropado »Skupaj in odločno proti upli-njevalniku, za bodočnost mesta, pristanišča in naših vasi« je naslov dreviš-njega informativnega srečanja (začetek ob 20.30), ki ga prireja stranka Slovenska skupnost v dvorani kulturnega društva Skala v Gropadi. Udeležencem bodo na voljo informacije, ki zadevajo vsebino načrta multinacionalke Gas Na-taural, pa tudi točen kartografski izris predvidene trase novega elektrovoda, ki naj bi povezoval Trebče z Žavljami. O teh vprašanjih bodo drevi v Gropadi govorili izvoljeni predstavniki SSk v javnih upravah, od predsednika rajonskega sveta za Vzhodni Kras Marka Milkoviča in občinskega svetnika v Trstu Igorja Švaba vse do predsednika pokrajinskega sveta Maurizia Vidalija in deželnega poslanca Igorja Gabrovca, ki vsi po vrsti in vsak v pripadajoči instituciji v prvi osebi od vsega začetka neposredno sledijo vprašanju. Pravni okvir problema bo predstavil pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik, ki zadevi sledi tudi kot pravni zastopnik Republike Slovenije in drugih osebkov. Pritožbo proti načrtu je svoj-čas vložila tudi Občina Dolina in o tem bo v Gropadi spregovorila županja Fulvia Premolin. Gabrovec je včerajšnje stališče ministra Corrada Passere o terminalu označil za nesprejemljivo in ošabno. Očitno tudi do Slovenije, ki jo minister očitno prezira, saj pravi, da bo Italija sama odločala. »Italija ne more sama odločati preprosto zato, ker v Rimu ne sedi absolutistični vladar in že zaradi tega mora osrednja vlada nujno upoštevati stališče krajevnih demokratično izvoljenih dejavnikov,« meni deželni svetnik SSk. prevladuje večinsko mnenje, pač pa stališče pomembnejših ustanov, ki je v tem primeru Dežela. Rim noče imeti težav s slovensko manjšino Minister je v zvezi s podzemnim elektrovodom Žavlje-Padriče pojasnil, da ne gre za razlastitve zemljišč. temveč le za t.i. služnosti (v it. asservimento delle aree), saj bodo zemljišča, ki bodo ohranila namembnost, potem vrnjena lastnikom. Gre za pravni detajl (vsebinsko gledano ni razlik), s katerim hoče Montijeva vlada obiti zaščitni zakon za Slovence, ki v 21-členu omenja razlaščanja in ne služnosti, o katerih govori Passera. Minister je potrdil, da so postopki za elektrovod, ki je vezan na kopenski uplinjevalnik, že stekli, o čemer je bila zainteresirana javnost primerno obveščena. V časopisih, ki izhajata v Vidmu in v Turinu, ne pa v obeh dnevnikih, ki ju berejo na Tržaškem. »S Slovenijo smo se o vsem posvetovali« Passera je Rosatu, ki ga je spraševal o odnosih s Slovenijo, odgovoril, da je bilo posvetovanje s sosednjo državo »široko in poglobljeno«. Italijansko ministrstvo za okolje je sorodnemu slovenskemu ministrstvu poslalo vso dokumentacijo na osnovi postopka, ki ga določa konvencija ESPOO o čezmejnih vplivih infrastruktur, kot je uplinjeval-nik. Slovensko ministrstvo, je poudaril Passera, je ob več priložnostih posredovalo Italiji svoje ocene in pripombe glede žaveljskega načrta. Ob tem pa minister ni pojasnil, če je Rim slovenske predloge in pripombe sploh upošteval. Minister je tudi navedel stališča Državnega plovnega registra in tržaškega pristaniškega poveljstva, da je treba ladje za prevoz plina enačiti z naftnimi tankerji, ki v Trstu ne predstavljajo problema. Za Rim ni torej nobenih ne formalnih in niti vsebinskih ovir za ustavitev postopka za žaveljskih plinski terminal. S.T. Minister Corrado Passera Tržaški poslanec Ettore Rosato uplinjevalnik Na Deželi je »padla prva glava« Deželna vlada je z mesta namestnika direktorja za okolje odstavila Pietra Giusta, ki je »zakuhal« afero v zvezi s storitveno konferenco o žaveljskem uplinjevalni-ku. Funkcionarji deželne uprave, ki jih je vodil Giust, namreč na omenjeni konferenci niso upoštevali odklonilnega mnenja zastopnikov Občine Trst in Pokrajine. Okoljska odbornika teh dveh ustanov (Umberto Laureni in Vittorio Zollia) sta ocenila, da je bil zapisnik konference nezakonito oblikovan, ker sploh ni upošteval negativnih ocen občinske in pokrajinske uprave o načrtu Gas Natural. Predsednik Dežele Renzo Tondo je vsekakor že prejšnji teden napovedal »razmislek« o servisni konferenci. Odstavitev deželnega funkcionarja, ki je bil premeščen na drugi deželni oddelek, nakazuje, da se je Tondo morda res premislil. veliki trg - Pred županstvom in prefekturo Stavka in protest Demonstraciji uslužbencev Pristaniške oblasti in družbe Acegas Na Velikem trgu sta bili včeraj dopoldne kar dve demonstraciji, ki so ju priredili različni panožni sindikati Cgil, Cisl in Uil. Pred županstvom so glasno protestirali zaposleni v družbi Acegas-Aps, ker je že več delavcev izgubilo delovna mesta in je pod vprašajem tudi kakovost storitev, poleg tega pa vzbuja zaskrbljenost nova fu- zija s skupino Hera. Pred prefekturo pa je bila demonstacija zaposlenih pri pristaniških oblasteh, ki so stavkali v vsej državi. Protestirali so proti ukrepu pristojnega ministrstva, ki je močno krčil plače zaposlenih. S tem je ministrstvo hudo kršilo pravice, ki jih jamči državna pogodba pristaniških delavcev, so med drugim poudarili. železarna - Sindikati Cgil, Cisl in Uil Pozitivna ocena dokumenta o proizvodni preobrazbi Pokrajinski sindikati Cgil, Cisl in Uil so pozitivno ocenili dokument o proizvodni preobrazbi škedenjske železarne in prihodnosti oziroma bodoči namembnosti tistega območja, ki so ga predstavili pokrajina Srečanje s konzulto dijakov Pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat je v dvorani pokrajinskega sveta včeraj dopoldne skupaj s pokrajinskimi odbornicami Mariello De Francesco in Adele Pino sprejela t.i. konzulto dijakov. Na srečanju je bil še predvsem govor o gradnjah oziroma stanju na tržaških višjih srednjih šolah. Predsednica Bassa Poropat je poudarila, da bo pokrajinska uprava stalno seznanjala dijake s prizadevanji za izboljšanje razmer. Dalje so kon-zulto seznanili z dodatnim krčenjem finančnih sredstev, ki ga je napovedala deželna vlada. Dejstvo, da so šolska poslopja zastarela pa za deželno upravo ni dovolj za prejemanje dodatnih finančnih sredstev. Zaradi tega so ukrepi pokrajinske uprave vezani na prioritete v posameznih šolskih stavbah, je dodala odborni-ca De Francescova. pred nedavnim deželna vlada in lokalne uprave. Načrt sloni namreč na predlogu, da bo v prihodnosti območje železarne namenjeno za industrijske dejavnosti in so v dokumentu jasno zapisana pravila in pogoji za nadaljnji postopek. Spomnimo naj, da so načrt za pre-osnovo železarne predstavili sindikatom pred kratkim na sedežu deželne vlade med ostalimi deželna odbornica za okolje in za načrtovanje Sandra Savino, tržaški župan Roberto Cosolini in pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat. Načrt predvideva nadzorovano zapiranje železarne, obenem pa izvajanje socialnega načrta za zaščito delovnih mest zaposlenih. Prav tako so v načrtu predvideni ukrepi za upoštevanje okolja. Sindikati so takrat vzeli na znanje predlog in si pridržali pravico, da poglobijo dokument. Odgovor so sindikati posredovali včeraj na pristojnem deželnem omizju, pozitivno mnenje pa so izrekli tako pokrajinski zvezni sindikati Cgil, Cisl in Uil kot tudi panožni sindikati kovinarjev. Med glavnimi razlogi so omenjena predpostavka, da bo to območje v prihodnosti za industrijske dejavnosti, pa tudi dejstvo, da bodo ustanovili subjekt, ki bo zadolžen za prehod in za upravljanje novih dejavnosti. Deželno omizje se bo po nekaterih tehničnih srečanjih ponovno sestalo v začetku januarja. Nato bo nastal dokončen dokument, ki bo temelj programskega sporazuma z italijansko vlado glede postopnega zaprtja in preobrazbe železarne. Programski sporazum naj bi podpisali na ministrstvu za gospodarski razvoj v marcu. A.G. DZP doo-PRAE srl 2012 ©Vse pravice pridržane / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sr eda, 5. decembra 2012 5 kolonkovec - Nova stran v bogati zgodovini kmetijske družine Družina Debelis vabi na novo turistično kmetijo Zamisel v začetku stoletja, sedem let birokratskih zavlačevanj - 8. decembra odprje osmice Levo: na odprtju kmečkega turizma družine Debelis se je zbrala velika množica ljudi; desno (zadaj v sredini) Alojz Debelis, ob njem (za narodnimi nošami) gospa Zorka kroma Dan po uradnem slovesnem odprtju turistične kmetije na Kolonkovcu je Alojza Debelisa in njegove sinove čakalo včeraj za kmečke pojme nevsakdanje delo: urejanje cvetja, lončkov z rastlinami in drugih darov, ki so jih bili deležni s čestitkami za dober začetek novega obrata. »Več kot sto smo jih prejeli,« jih je zadovoljno naštel starosta Alojz. V torek se je pripeljalo na Ko-lonkovec toliko ljudi, da so avtomobili ohromili promet v bližnji Ulici Campanelle in začasno tudi »ustavili« mestni avtobus proge št. 33. Tolikšen obisk priča o širokem krogu prijateljev in znancev, ki so jih znali Debelisovi »osvojiti« s svojo domačnostjo, priljubljenostjo in predvsem s kvaliteto svojih kmetijskih pridelkov. Nova turistična kmetija odpira novo stran v bogati knjigi družine Debe-lis. Posestvo na Kolonkovcu se je rodilo pod drugačnim imenom, saj je bil nono Kristjan po imenu Simonič. Prihajal je z Vipavskega, imel je 12 otrok, a kaj ko so vsi sinovi pomrli v rani mladosti. Ostalo mu je šest hčerk. Alojzova mama, Kristjanova hči, se je omožila Alojzom Debelisom, domačinom s Kolon-kovca, tako je dobila kmetija sedanje ime. Sedanji Alojz - dolgoletni predsednik Kmečke zveze - jo je učvrstil in predvsem - to bo verjetno njegova velika življenjska zasluga - ohranil v težkih sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so divje razlastitve požrle druge kolonkovske vrtnarije. V novih prostorih je nekaj spominov na preteklost. Na dvorišču pod streho je na ogled voz, s katerim so se - ko so še imeli konja - Debelisovi peljali ob delavnikih na delo, ob praznikih pa na izlete in veselice v Dolino, Lipico in druge bližnje kraje. Ob vhodu predstavlja ogromna lesena preša iz 18. stoletja nekakšen špalir iz preteklega kmečkega časa. Pa tudi šank je poseben: vanj je vgrajena iz orehovine izrezana ladijska ograja, darilo Borisa Furlana, ki si jo je bil nabavil pred leti na dražbi. Nov gospodarski podvig Debeli-sovih ima svojstveno genezo. Najmlajši sin Kristjan je na začetku stoletja namignil, zakaj ne bi poskusili s turistično kmetijo. Beseda je dala besedo in leto kasneje so Debelisovi prešli od besed k dejanjem. Oziroma: k papirjem. In tu se je vsa zadeva zapletla. Sedem let je bil davek, ki ga je morala družina plačati italijanski, deželni in občinski birokraciji, preden je lahko jeseni 2008 začela z delom. Po štirih letih pogled na lepo urejeno poslopje pravi, da se je izplačalo. Leseni tramovi utrjujejo videz domačnosti. Na dveh ravneh razmeščene prostore bo zdravo ogrevala sončna energija. Kuhinja je pripravljena in bo začela v kratkem delovati s polno paro. Shramba je luksuzna, prav tako prostor za predelavo mesa. Klet z 20 večjimi in manjšimi sodi iz nerjavečega jekla je prostorna. Skratka: vse je bilo tako zgrajeno in opremljeno, da bo turistična kmetija s pogledom na morje vabljiva za domače goste in tujce. Kolonkovska ekipa je preizkušena. Oče Alojz in njegova žena, gospa Zor-ka, lahko računato na pomoč sinov Andreja in Pavla, njunih žena Tatjane oziroma Milene, ter sina Kristjana. Resnici na ljubo so sinovi že prevzeli v roke bra, in bo nato s frasko vabila goste vse kmetijo, in jo lepo razvijajo, kot je priznal ponosni oče Alojz. Po slovesnem odprtju bo turistična kmetija dočakala svoj poslovni krst to soboto, 9. decem- do 23.decembra. Obisk bi bil verjetno najlepše plačilo za ves trud, energijo in investicijo, ki so jih Debelisovi vložili v svoj najnovejši projekt. M.K. devin-nabrežina - Javno koristna dela Lepa zgodba o delu Občinska uprava omogočila zaposlitev 14 ljudi za dobo osmih mesecev - Zadovoljstvo odbornika Corigliana V devinsko-nabrežinski občini se te dni odvija lepa zgodba. V času, ko so številna delovna mesta na prepihu in ko je zaposlitev za mnoge nekakšna fata morgana, je uprava Vladimirja Kukanje dala 14 osebam možnost začasne zaposlitve za opravljanje javno koristnih del. Vložila je ustrezne projekte na deželo in jo zaprosila za prispevek. Dežela je projekte odobrila in s prispevkom krila 90 odstotkov celotnega stroška, kar je 14 osebam omogočilo zaposlitev za dobo osmih mesecev. Levosredinska devinsko-nabrežin-ska uprava je že poldrugi mesec (!) po zmagi na volitvah pripravila devet projektov za javno koristna dela, da bi v okviru operativnega programa evropskega socialnega sklada lahko prejela deželni prispevek. Konec septembra je prejela pozitivni odgovor deželne uprave. Slednja je odobrila vseh devet projektov in nakazala sredstva za kritje 90 odstotkov celotnega stroška, to je 161.370 evrov. Preostalih slabih 18 tisoč evrov je dodala občinska uprava. Lorenzo Corigliano kroma Odobritev je najbolj razveselila 14 ljudi, od katerih so trije osebe iz devinsko-nabrežinske občine. Osebe, ki so bile dotlej brezposelne, so bile zaposlene za dobo osem mesecev. Njihovo delo so domačini po vaseh že opazili. Počistili so ceste, odtočne kanale, jaške, odstranili vejevje, listje. »Nekateri jaški so bili zaraščeni s korenikami, pomeni, da jih že leta niso počistili,« je pojasnil občinski odbornik za proračun Lorenzo Corigliano, dejanski akter te lepe devinsko-nabre-žinske zgodbe. »S temi projekti smo dosegli dvojni cilj: vsaj za nekaj mesecev smo dali ljudem možnost, da njihove družine nekoliko zadihajo, naše vasi pa so čistejše, imajo lepšo podobo.« Sklep o javno koristih delih je bil vključen v rebalans proračuna, ki ga je na zadnji seji občinska skupščina odobrila soglasno. Takrat je nekdanja odbornica v Retovi upravi Daniela Pallotta pohvalila Kukanjev odbor, ker mu je uspelo spraviti koristne projekte pod streho. Odbornik Corigliano je po seji »razkril«, kako je bilo to mogoče doseči: »Ključnega pomena je bilo sodelovanje občinskih uradov in njihovega osebja. Zelo so se angažirali za pripravo projektov in sledili celotnemu postopku. S takim skupnim delom uspeh ni mogel izostati.« Po tem lepem dosežku je Coriglia-no zazrt že v bližnjo prihodnost. »Sedaj pričakujemo na razpis za nove projekte. Dežela naj bi izdala razpis januarja ali februarja. Pripravljeni smo, da spet izkoristimo priložnost, tokrat s še večjo zagnanostjo, saj bi na ta način zaposlili devet naših občanov, ki sedaj čakajo na delo.« M.K. Zgodbe Draga Slavca Po nedavni odmevni predstavitvi avtobiografske knjige Draga Slavca Zgodbe mojega življenja v Dolini, bo delo, ki ga je za tisk pripravil Boris Pangerc, predstavljeno tudi v mestnem središču. Srečanje z nekdanjim prekomorcem in z njegovo privlačno življenjsko zgodbo bo jutri ob 16. uri v dvorani Tessitori na Oberdankovem trgu. O Dragu Slavcu in njegovi knjigi bodo spregovorili predsednica pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Stanka Hrova-tin, zgodovinar prof. Jože Pirjevec in senator Stojan Spetič. Koncert keltskih harf Keltske harfe in božične melodije v irskem slogu pričakujejo obiskovalce nocojšnjega koncertnega srečanja, na katerem bo skupina Gi-rotondo d'arpe predstavila svojo najnovejšo cd ploščo. Skupina har-fistk prof. Tatiane Donis bo prvič razkrila program zbirke dvanajstih skladb, med katerimi je tudi novost, ki jim jo je posvetil priznani harfist Vincenzo Zitello. Predstavitev v avditoriju Doma Glasbe v ulici Ca-pitelli 3 se bo pričela ob 21.00. Gledališče na slovenski tv Slovenski programi Rai vabijo danes v gledališče. Ob 20.50 bo na tretji mreži Rai/bis na sporedu posnetek drugega dela igre iz lanske sezone SSG-ja Šoferji za vse čase. Režijo komedije je podpisal Boris Ko-bal. Gledalci so si v nedeljo lahko ogledali ogledali prvi del, drugi pa bo na sporedu nocoj. Novinarski krožek Roberto Weber je bil potrjen na mestu predsednika Novinarskega krožka v Trstu. V odbor sta bila izvoljena tudi Boris Simoneta in Davorin Devetak kot predstavnika poklicnih novinarjev oz. sodelavcev, Aleksander Rojc pa bo namestnik preglednikov računov. Odbor si bo v kratkem porazdelil funkcije za triletni mandat. O spolnosti in čustvih V gledališču Miela bo danes ob 17. uri srečanje na temo starši in otroci, spolnost in čustva. Sodelujejo psihologinja Maria Grazia Giachin, specialistka za virusna obolenja Donatella Giacomazzi in Ada Moz-nic za prostovoljce Linea Azzurra. Antologija srhljivk V knjigarni In der Tat v Ul. Diaz 22 bodo danes ob 18. uri predstavili antologijo srhljivih zgodb Nero 13. Il giallo a Nord-Est. Prisotna bosta urednika in nekateri med trinajstimi avtorji zgodb. ribolov - V občinah Devin - Nabrežina in Marano Lagunare Projekt za razvoj ribolova Na Trgovinski zbornici predstavili več kot 2 milijona evrov vreden projekt za večjo kompetitivnost ribiškega sektorja Ribištvo in njegov trajnostni razvoj v občinah Devin-Nabrežina in Marano Lagunare bosta po novem deležna posebne pozornosti s strani Dežele FJK. Ta je namreč pred meseci sprejela predlog osmih javnih in privatnih organizacij naše dežele, da bi oblikovali posebno akcijsko skupino, ki so jo poimenovali Grup-po di Azione Costiera, z njeno pomočjo pa bi upravljali načrt za lokalni razvoj, v katerem bi posebno pozornost namenili ribiški panogi. Ta projekt, ki nosi ime GAC (Gruppo di Azione Costiera), je bil letos poleti sprejet, podrobnosti projekta pa so njegovi glavni akterji predstavili na včerajšnji novinarski konferenci na sedežu Trgovinske zbornice. Gostitelj srečanja in predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti je spomnil, da njihovo podjetje Aries že kar nekaj let posebno pozornost posveča ribiški panogi. Slišali smo, da je bilo doslej delovanje ribiške panoge precej nepovezano z ostalimi zborničnimi organi, sedaj pa bo ta nov projekt lahko z bolj integrirano politiko deloval učinkoviteje. Pozi- Z včerajšnje predstavitve na Trgovinski zbornici kroma tiven je tudi podatek, da bo projekt usmerjen k podpori celostnega ribiškega razvoja ter da bo promoviral njegov trajnostni razvoj. Projekt GAC sta pohvalila župana sodelujočih občin, Vladimir Kukanja in Mario Cepile, ki sta dejala, da projekt predstavlja nov način soočenja z ribiškim sektorjem, ki bo po novem lahko računal na neposreden odnos z javnimi upravami, obenem pa bodo ribiči morali verjeti, da so javni upravitelji na njihovi strani. Kot je dejal Paoletti, ta projekt predstavlja nadgradnjo dela, ki ga je njihovo podjetje Aries začelo pred leti, med glavnimi cilji tokratnega projekta pa so povečanje kompetitivnosti ribiškega sektorja, upravljanje z okoljem in teritorijem ter krepitev mednarodnega sodelovanja (v tem primeru s Slovenijo in Hrvaško). Izvedeli smo tudi, da bodo po novem posebno pozornost posvečali dodeljevanju pomoči za mali ribolov, ki mora postati steber lokalnega razvoja. Projekt, ki je vreden 2.179.302,00 evrov (50% EU, 40% država, 10% Dežela FJK), pa bo ribičem ponudil tudi spodbude, ki jih potrebujejo, da bo ribolov manj škodil morskemu ekosistemu. Gre za nekakšno reformo ribiške politike, je menil deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino, ki je pohvalil projekt in dodal, da bo del sredstev namenjen neposredno projektu GAC, del pa bodo namenili najboljšim predlaganim projektom in aktivnostim. Naj ob koncu še povemo, da bodo sredstva za načrtovanje lokalnega razvoja na razpolago v obdobju 2013-2015. (sč) 6 Četrtek, 6. decembra 2012 KULTURA milje - 68-letni Fabio Simoncelli je zdaj v zaporu Poskus umora zaradi dediščine Dva krat je pritisnil na petelina, toda pištola je zatajila; zato je zagrabil nož in se z njim spravil nad dve ženski ter ju zabodel. Ženski so hudo ranjeni sprejeli v bolnišnico na Kati-nari, že včeraj popoldne pa nista bili več v smrtni nevarnosti. To je izid obiska 68-letnega Fa-bia Simoncellija pri 90-letni gospe, ki je bila poročila njegovega že umrlega očeta. Gospa biva v neki manjši vili pri Miljah na cesti, ki pelje z bivšega prehoda pri Lazaretu proti starim Miljam. Z gospo sta bili v strav-bi sodno določena upravljalka premoženja in njena hči. Ob 13.50 je prišlo do hudega prerekanja, po vsej verjetnosti v okviru spora glede dediščine. Simoncelli je zagrabil staro pištolo Browning 9 mm, s katero pa k sreči ni zadel nikogar. Nato je zagrabil, kot rečeno, za nož. Upravljalko je zabodel v hrbet, njeno hčerko pa v prsni koš. Upravljalki je kljub temu uspelo zbežati in zatekla se je k sosedu, ki je brž poklical policijo. Policisti mobilnega oddelka so takoj posegli in kmalu prihiteli do vi- Verižno trčenje pri Fernetičih Pri Fernetičih je prišlo včeraj zgodaj dopoldne do nekaterih lažjih prometnih nesreč, ki so povzročile nekaj ranjenih. Zaradi ledu na cesti so namreč nekateri avtomobili trčili v druga vozila, skupaj pa je bilo vpletenih najmanj sedem vozil. Pri tem so bile vsaj štiri osebe lažje ranjene. Do nesreč je prišlo, kot rečeno, zaradi zaledenelih cest. Zaradi tega je cestna policija, ki je prihitela na pomoč ponesrečencem, iz varnostnih razlogov tudi odredila zaprtje nekaterih cestnih povezav. le. Moškega so aretirali, kasneje pa pridržali pod obtožbo poskusa umora. Ženskama pa so nudili takojšnjo pomoč in ju nato hudo ranjeni sprejeli s pridržano prognozo v bolnišni- tržaška občina - Nevarnost sneženja Plan proti snegu Jutri med 11. in 15. bodo občanom delili sol Tržaška občina se pripravlja na kljubovanje morebitnim izrednim razmeram, ki bi se ob koncu tedna utegnile pojaviti na Krasu in morda celo v mestu ob snežnih padavinah, ki jih vremenoslovci napovedujejo v soboto in bi utegnile biti dokaj obilne. Zaradi tega bodo jutri v sodelovanju z družbo Acegas-APS poskrbeli za brezplačno razdeljevanje soli prebivalstvu. Sol bodo delili med 11. in 15. uro na sledečih mestih: Prosek 159 (rajonski fotografija - V Državni knjižnici Akšamijevi Bosanski portreti Slavni višegrajski most na Drini bo od danes »nagovarjal« obiskovalce Državne knjižnice Ste-lio Crise (Largo Papa Giovanni XXIII). Tu bodo namreč ob 19. uri odprli razstavo bosanskega fotografa Alije M. Akšamije, ki velja za enega od pionirjev jugoslovanske fotografije. Njegovi Bosanski portreti, med katerimi izstopajo tisti Nobelovega nagrajenca Iva An-drica, bodo na ogled do 31. ja- Pisatelj Ivo Andrič pred višegrajskim mostom alija m. akšamija nuarja (med obratovalnim časom Državne knjižnice). Alija M. Akšamija se je rodil četa 1919 v Rogatici v Bosni; večino življenja je preživel v Višegradu, se izobraževal v Beogradu, Združenih državah Amerike in Sarajevu, kjer danes tudi živi. Razstava njegovih črno-belih fotografij, na ogled jih bo okrog 30, spada v niz dogodkov, ki jih ob 120-letnici rojstva pisatelja Iva Andrica prireja društvo Cizerouno. svet), pri Bošketu št. 6 (sedež 6. mestnega okraja), Ul. Giulio Cesare 6 (notranje dvorišče tržnice na debelo, na strani ulice Campo Marzio), Ul. dei Macelli 3 (nekdanje skladišče Trieste Trasporti). S sodelovanjem prostovoljcev civilne zaščite bodo v istem času delili sol tudi na Opči-nah na Dunajski cesti 53 (4. okraj mestne policije). Vsak občan lahko prevzame do 5 kilogramov soli in si mora predhodno priskrbeti primerno posodo, vrč ali vrečko. Ne bo odveč opozoriti, da je sol industrijske proizvodnje namenjena preprečevanju nastajanja ledu pred stanovanji oz. na pločnikih in je vsaka druga raba neumestna. Občina tudi opozarja na določilo občinskega pravilnika, po katerem morajo stanovalci in upravitelji trgovin, obrtniških delavnic ter javnih lokalov poskrbeti za čiščenje pločnikov pred svojimi objekti v širini vsaj enega metra, ki naj bo prost snega oziroma ledu. V ta namen se morajo pravočasno opremiti z ustreznim orodjem in potrebno količino soli. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 6. decembra 2012 SV. MIKLAVŽ Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.50 - Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 11.58 Jutri, PETEK, 7. decembra 2012 AMBROŽ VREME VČERAJ: temperatura zraka 68 stopinj C, zračni tlak 1010 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 5 km na uro vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,2 stopinje C. [I] Lekarne Do petka, 7. decembra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.0 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Istria 33 - 040 638454, Ul. Bel-poggio 4 - 040 306283, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Fer- Ženska pevska skupina S TU LEDI vabi na predstavitev CD-ja LJUBLJANA GORICA n'0 N. GORICA -4/4 N. MESTO -2/4 GOR|CA O .„ POSTOJNA O ZAGREB -3/4 O (^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo spremenljivo oblačno, v gorah bodo možne pooblačitve, ob morju in na vzhodu pa obstaja možnost povečane oblačnosti z občasnimi nevihtnimi plohami. V visokih legah bo pihal zmeren severozahodnik, zvečer pa ob morju severovzhodnik. Danes bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Ponekod po nižinah se bo zadrževala megla ali nizka oblačnost. Popoldne in zvečer bodo predvsem v vzhodni Sloveniji možne posamezne snežne plohe. Zvečer bo v Prekmurju in v delu Štajerske prehodno zapihal severni veter, na Primorskem pa šibka burja. Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Nad srednjo Evropo je obsežno ciklonsko območje, v Nad večjim delom Evrope je obsežno ciklonsko območje. višinah priteka v smeri Alp razmeroma hladen zrak. V višinah priteka k nam od severa razmeroma hladen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 16.21 Dolžina dneva 8.50 LUNINE MENE Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 11.58 A BIOPROGNOZA Vreme večini ljudi ne bo povzročalo težav, občasno se bodo pojavljale le pri najbolj občutljivih. Moteno bo spanje v noči. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 15,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.00 najvišje 35 cm, ob 12.02 najnižje -16 cm, ob 17.31 najvišje 4 cm, ob 22.58 najnižje -25 cm. Jutri: ob 5.38 najvišje 42 cm, ob 12.39 najnižje -29 cm, ob 18.34 najvišje 11 cm, ob 23.50 najnižje -25 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............3 2000 m...........-7 1000 m...........-1 2500 m...........-9 1500 m...........-5 2864 m .........-10 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu 1. O GRADEC -5/0 CELOVEC O -7/-2 TOLMEČ O -S/1 A3 VIDEM O -5/6 O PORDENON -4/5 TRBIŽ O -13/-1 O -14/-6 KRANJSKA G. O -8/-4 S. GRADEC T, O TRŽIČ -8/-2 KRANJ0i3 LJUBLJANA -5/1 POSTOJNA O-5/0 KOČEVJE CELJE -6/0 O MARIBOR o-6/0 PTUJ O N. MESTO -2/1 O ____ ZAGREB -3/1 O _ o ČRNOMELJ REKA -3/3 (NAPOVED ZA JUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Jutri zjutraj bo po vsej deželi jasno ali zmerno oblačno, ob morju bo pihala zmerna burja. Čez dan se bo oblačnost povečala, proti večeru bo verjetno snežilo. Ponoči se bo vreme poslabšalo, ob morju bo pihala močna burja. Jutri bo sprva precej jasno, zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Čez dan se bo od zahoda oblačnost povečala, predvsem v severovzhodnih krajih bo zapihal jugozahodni veter. Zvečer bo v zahodnih krajih že rahlo snežilo, le ob morju rahlo deževalo. L J JÎâf J j jjatüjpl m • predbožični popusti • širok nabor idej za i., praznična darila j J V decembru tudi ob nedeljah odprti do 18. ure. Opravite vse nakupe na enem mestu! Če nimate ideje, kaj podariti najbližjim, jih lahko razveselite z darilni boni centra Planet Tuš Koper. \ tus \ KOPER Kjer so zvezde ck Več kot 70 trgovin! ZA,iA M !3n£ @> «S& sttiM Deaigual ^ccts&ofue gorenje NEVi|(lRKiR TOMAS SPORT 2 2ÜÜT10 inlirnilhinïi CALÏEDOfflA vii¿i4 LjLiv r* €iam limoni PTLTH drt.Of M Jej > ■- r ? r*¡ ■- r i DO Bershka / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 6. decembra 2012 19 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Enciklopedija živali - Kameleon 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Vabilo v gledališče: SSG: Šoferji za vse čase 2. del, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due 23.25 Film: Rogue il solitario (akc., ZDA, '07) Rai Tre in denar 8.00 Dnevnik 8.40 La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-Vetrine 14.45 Uomini e donne 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greg-gio, M. Hunziker) 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diretta (v. M. Ve-nier, M. Liorni) 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nan.: Don Matteo 23.25 Dnevnik - Kratke vesti 23.30 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 7.40 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 8.55 Nan.: La signora del West 9.40 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.00 Aktualno: Tg2 In-sieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Odd.: Seltz 14.45 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 16.15 Nan.: Numb3rs 17.00 Nan.: Las Vegas 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squadra Speciale Cobra 1119.35 Nan.: Il commissario Rex 20.30 Dnevnik 21.05 Show: Un minuto per vincere 23.10 Dnevnik 21.10 Film: Sapori e dissapori (kom., ZDA, '07) 23.30 Film: Love actually (kom., VB, '03, i. C. Firth) V Italia 1 6.40 Risanke 8.45 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.30 Nan.: Mercurio in opposi-zione 11.20 Nan.: Rookie Blue 12.10 Rubrika: Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: What's my destiny Dragon Ball 15.00 Nan.: Fringe 16.00 Nan.: Smallville 16.50 Nan.: National Museum 17.45 Kviz: Transformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI -Scena del crimine 20.20 FC Internaziona-le Milano - Neftci PFK UEFA Europe League 23.05 UEFA Europa League - Speciale La l LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 6.00 Rai News Morning News 6.30 Il caffe di Corradino Mineo 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Rubrika: Spaziolibero 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Codice a barre 11.30 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledita Tgr Piazza Affari in Dnevnik L.I.S. 15.10 Nan.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Film: Solo due ore (akc., ZDA, '06) 22.55 Aktualno: Volo in diretta (v. F. Volo) 0.00 Nočni in deželni dnevnik u Rete 4 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabi-nieri 7 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 2116.35 Nan.: My Life 16.50 Film: Un eser-cito di cinque uomini (pust., It., '69) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: The Closer 23.10 Nan.: Bones 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.00 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.3018.20 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Cristina Parodi Live 16.30 Nan.: Il commissario Cordier 19.15 Show: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Ser-vizio Pubblico 23.45 Aktualno: Omnibus Notte ^ Tele 4 odd. za otroke 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet sli zdravo 12.05 Nan.: Mentalist 13.00 24UR ob enih 14.00 Dok. serija: Čista hiša 14.55 Nan.: Ko listje pada 17.00 24UR popoldne 17.55 Serija: Larina izbira 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Resničnostni show: Gostilna išče šefa 21.00 Film: Ljubezen boli (kom., ZDA, '09) 23.15 Nan.: Blue Bloods Slovenija 2 A Kanal A 7.00 OP! - Otroški program 8.05 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 8.55 Zabavni infokanal 10.30 Dobra ura 11.50 Dobro jutro 15.05 Ugani, kdo pride na večerjo 16.05 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 16.35 Mu-zikajeto 17.10 Mostovi - Hidak 17.45 Evropski magazin 18.05 Univerza 18.30 Ars 360 18.40 Dok. odd.: Eiger - stena smrti 19.50 Žrebanje Deteljice 19.55 Športni iz- 20.30 Nogomet: evropska liga, Maribor : Lazio, prenos iz Maribora 23.20 Nan.: Gandža 0.15 Zabavni infokanal {T Slovenija 3 6.00 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 0.50 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.35 20.00, 22.40, 23.55 Aktualno 8.25 19.25, 21.20 Beseda volilcev 9.00 23. izredna seja Državnega zbora, prenos 19.00 Dnevnik ob 19.00 19.30 21.45, 23.00 Kronika 19.40 Slovenska kronika 20.15 Evropski premislek 21.30 Žarišče 23.00 Od- Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.40 Effe's Inferno 15.25 Nautilus 15.55 Dok. odd.: City Folk 16.25 Potopisi 16.55 Slovenski magazin 7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.35 Dok.: Italia da scoprire 8.00 Dok.: Bor-go Italia 12.45 22.45 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 17.05 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.30 23.30 Trieste in diretta 19.10 Occhio azzurro 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Happy Hour 21.00 Odd.: IMU -Istruzioni per l'uso 23.02 Dnevnik Jf* Slovenija 1 6.10 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 10.10 Prgišče priljubljenih pravljic 10.25 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.10 Kratki dok. film: Sama doma 11.25 Odd.: Razred zase 12.00 Poročila 12.05 Dok. felj-ton: Talentirane, nore, zaljubljene 12.30 Črno-beli časi 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 18.35 Risanke in 17.25 Biker Explorer 18.00 23.50 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.10 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 19.55 Glasb.: In orbita 20.15 Avtomobilizem 20.25 Film: Charlie! 22.30 Primorska kronika 22.50 Koncert Tv Primorka 8.35 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.0016.00 Novice in Videostrani 17.30 ŠKL 19.30 21.30 Dnevnik, vremenska napoved, Kultura in napovedujemo 20.00 Pod drobnogledom 21.00 Aktualno 22.30 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.55 Risane in otr. Serije 8.00 Nan.: Larina izbira 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja 9.10 16.45 Nad.: Zakon brez ljubezni 10.35 15.45 Nad.: Brezno ljubezni 12.0017.50 Mi- 7.40 Risane serije 8.10 18.00, 19.45 Svet 9.05 17.05 Nan.: Teksaški mož postave 10.00 18.55 Nan.: Na kraju zločina - New York 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Nan.: VIP (i. Pamela Ander-son)13.50 Nan.: Frasier 14.20 Nan.: Moja super sestra 14.50 Film: Ukradeni izum (tri-ler, Kan., '11) 16.35 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 20.00 Film: Smrtonosna vožnja (akc., ZDA, '93) 21.45 Film: Nožno ročna umetnost (kom., ZDA, '06) 23.15 Film: Končna hitrost RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Kapljice zdravja - Marija Merljak; 12.15 Iz oči v oči -Vida Valenčič; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Zapiski Tine Gra-montove - 5. nad.; 18.00 Kulturne diagonale: Literarni pogovori; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.30 Poročila in osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Popoldne na RK; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Vreme,cestne razmere; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifi-ca; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Slovenia in 15 punti da vedere e assaporare; 14.35, 20.00 My radio; 15.00, 18.30 Glasbena lestvica; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Radio indie music like; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 12.30 Na današnji dan; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Botrstvo; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo Top 30; 19.00 Dnevnik; 19.30 Minute za country; 21.00 Galerija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.10 Svet kulture; 16.30 Mladi vir-tuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Koncert; 22.05 Radijska igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |r|l5i] Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - ■ . Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. PONUDBA VELJA SAMO ZA GRANDUINO OD 6. DO 12. DECEMBRA TUDI V DEVINU BIVŠI BAR BIANCO danes, 6. decembra, odprto od 12.00 do 19.30 "Otvoritvena K akcija"Gran Vsi po nakupih zimskih zalog! V 1,99€ Panettone Motta Milleuvette 900 gr. cena/kg 2,21 € >45%}-* 41 ? A i 0,79€ Sladki pršut Riserva Ferrarini redna cena za 100 g: 1,49 € cena/kg: 7,90 € M 0,99€ ! Tris radič redna cena za 1 kg: 1,69 € 3,90€ Piščančji zrezek redna cena 9,58 € / kg. 1,09€ Sir Parmigiano Reggiano Staranje 24 mesecev redna cena za 100 g: 1,75 € cena/kg 10,90 € Prašek Dash 60 meric - 4,80 kg. redna cena 12,75 € cena/kg 1,85 € Œ O OT N ® O "D œ ,