•©bot, I** ""fr^tasnik«* . .i»pt Sat»«*!* PROSVETA __GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ................................. On fiw te «pevsUM s*»—Hi M9V S. UwwUU Am (Mflm of PuMkatleat •Mtk Lawwkla Am HocàwaU «Mi jjO-YKAR XXIX« lista I» 16.00 .. January 11. IMS. M U« post-ofru» Hliilof Ooogrwa of M«rah I. int. for maUiac at spadal rata of poataga provided CHICAGO. ILL* TOREK. 28. APRILA (APRIL 2H>, 1036. y fa» in Subscription ».00 Yearly STEV.—NUMBER 84 1101. Act of Oat. I. 1017. authorial oa ta» K IMI jdlocitev v Franciji pride prihodnjo nedeljo Ruski komunisti i:tve ft0 pokazale mogočen korak na levo ^ atoTutna večina ljudske ali levičarske ? te t zagotovljena. Liberalni center je zdrobljen med valjarjema levice in fašistične deinice Glavni voditelji razen Hernota ze izvoljeni P,riz 27. apr.—Oficielno po-bTo izidu včerajšnjih voli-71 600 poslanskih distriktih Vi, da je bik, včeraj 179 po-liev izvoljenrh in od teh je | poslancev levičarske fronte centra ter 56 desničarjev. V poslanskih distriktih ni bilo dlutne večine in v teh distrik-bodo prihodnjo nedeljo ožje Starhemberg izziva avstrijsko vlado Zapretil je s civilno vojno, če bo skušala razpustiti njegovo armado tve. Eipredovala sta oba ekstrema listi in komunisti) na škodo trističnih strank. [f*ariz. 27. apr. — Včerajšnje rlimentarne volitve v Franciji , kakor je bilo pričakovati, za-avile absolutno večino ljudski levičarski fronti v bodoči coski zbornici. "Front Popu-kakor se imenuje združe-fronta vseh levičarskih nk, si je včeraj pripravila teza sijajno zrnato, katera pri-liele pri ožjih volitvah, ki bodo I maju ali prihodnjo nedeljo. I Volilni rezultat danes zjutraj e. da je bilo včeraj izvoljenih okroK 130 do 180 poslancev, ki ostali pa bodo izvoljeni pri [jih volitvah. Francoska zbor-i ima 615 poslancev. Da ni bilo |i prvih volitvah potrebne ab-utne večine v G0 do 80 od-tkih volilnih okrožij, je vzrok ker je bilo preveč kandidati v nekaterih okrožjih je bilo mo ktsdklatov. Pri ožjih to-vah odpadejo vsi kandidatje en dveh, ki sta včeraj prejela kjvei glasov. Pri ožjih volitvah se IkkIo to-|j merili kandidatje levičarske onte z desničarji in levičarski iidatje jKjberejo glasove vseh barskih strank, katerih kan-»tje so včeraj ostali v manj-■i. Tak ji« volilni sistem Franki kra francoski desničarji Kionalisti, fašisti, rojalisti preklinjajo kot "nemoralna " [Poznavalci razmer pravijo, da levičarska fronta prihodnjo d<-|J«» imela :',30 do 340 poslan-r. kar |K»nieni absolutno veči- * žarnici Najmočnejša sku- * »a levičarski fronti bo a"k'1 -«oalnili radikalcev, za jopa! rnl.-jo socialisti in komu-P1' davili voditelji teh levi-p:'; straiiK (l)aladier. Leon N. riior.-/) ,M l»i|i včeraj iz-Njen velikim propadel «rr,.,t Dunaj, 27. apr. — Knez Ernst Ruediger von Starhemberg, avstrijski podkancelar, je včeraj posvaril svoje politične nasprotnike, da ne bo nikdar pristal na razpustitev "Heimwehru", svoje privatne armade. Domače ve»ti Pljučnica kosi rojake Pueblo, Colo.—Po tridnevni bolezni za pljučnico je umrl A-dofcf Lovšin, doma iz Ribnice na Dolenjskem. Bil je član društva 21 SNPJ. Nov grob v penni Canonsburg, Pa.—Rak je pokopal zadnje dni rojaka Jos. Sedmaka, ki je bil star 45 let in doma iz Knežaka pri Št. Petru na Krasu. V Ameriki je bil 26 let in tu zapušča ženo z dvema otrokoma in tremi pastorki ter brata nekje v Coloradu. Njegova najmlajša, triletna hčerka se nahaja v bolnišnici v Pittsburghu. Sed-mak je bil član društva 138 SNPJ in imel je civilni pogreb. Clevelandske vesti Cleveland.—Zadnji petek je u mrla Jennie Spenko, roj. Mejač in doma iz Kamnika na Gorenj skem. V Ameriki je bila 31 let padli po Učenjaku PROBLEM PRETRE- Teorija človeka" je |o 7. apt Njegov izzivalni govor, ki ga, je imel v Hornu, je razkačil pri- in tu zapušča moža, sina in dve staše kancelarja Schuschnigga. hčeri.—Dalje je umrl John Pal- -fektnega »vražna! STANOVANJ Green zagovarja nestrankarstvo SANVKONGRESUlu± MoHkva. 27. apr. — Centralno komunistično glasilo Pravda je oatro napadlo profesorja Sergija Kislicina na moskovski univerzi. List zahteva, da kffrusarijat šol stva zapre KislicfaoV laboratorij in disciplinira profesorja. Kislicin se je zameril Pravdi, ko je naznanil, da je prišel na sled neki kemični substanci, katera je zmožna "izpopolniti" človeka v smeri velikih miselnih aktivnosti, obenem pa ga ustaliti na točki neke "popolnosti". To se nikakor ne ujepia z marksistično filozofijo ] ekonomskega razvoja, pravi Pravda. List kritizira tudi komisarju šolstva in vzgoje, ki dopušča, da Kislicin neovirano nadaljuje svoje eksperimente in razlaga svoje marksizmu "sovražne" teorije o nekakem "nadčloveku." Pred senatnim odsekom je nov zakonski osnutek ZASL1SANCI URGI-RAJO SPREJETJE posvarjene pred vmešavanjem v politične boje Waahinftwi. D. C„ 27. apr. — VVilliam Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je po-xvul vse v federaciji včlanjene unije, naj se drže starih tradicij in ne vmeAavajo v politične boje. •i» vidnih raalogov se mora delavstvo izogibati razkolu zaradi politike", pravi Gren v pismu, katerega jo naslovil vsem v fe VVaahington. — (FP) — Pred senatni odsek je zadnje dni prišlo več promlnentnih driavlja-_____ nov v interesu Wagner-Ellon-1 deracijl včlanjenim unijam.'Ta-bogenovega osnutka zu vladno kemu raakolu se lahko Izognemo, reševanje stanovanjskega pro-1 He bodo Ameriški delavski fe ABES1NIJA BO SKUŠALA USTAVITI ITALIJANE Vlada je odredila reor-ganiziranje armade in poslala nove čete na fronto NOVE ITALIJANSKE ZMAGE Slednji je na shodu v Badenu rekel, "da Avstrija ni Italija in Avstrijci niso fašisti." Starhemberg je dejal, "da se bodo dogodki iz 1. 1934 ponovili." V mislih je imel krvavo civilno vojno, v kateri je "Heimvvehr" porazil socialiste in strmoglavil socialistično vlado na Dunaju. Dalje je rekel, da so Schuschnigga obkolili hinavski prijatelji in pred temi ga hoče on protektira-ti. To je bil prvi Starhembergov govor, odkar so voditelji "Heim-wehra" odločili, da ne bodo raz-pustill te politične pritisk klerikalcev in monarhi-stov, v katerem je napovedal vojno "izdajalcem Avstrije". Neki bivši visok uradnik je komentiral podkancelarjev govor. "Starhemberg pravi, da je demokracija veleizdaja in da so koncentracijska taborišča pripravljena za demokrate", je rekel bivši uradnik. "Ce je to res, tedaj bo vsa Avstrija postala veliko koncentracijsko taborišče prihodnji teden." Starhemberg je v svojem govoru oplazil tudi monarhiste, ki so po njegovem mnenju preveč "demokratični". Rekel je, da je naloga "Heimwehra" ohranitev fašističnega sistema, zato mora še nadalje obstojati in funkcionirati kot separatna organizacija. Pred Avstrijo so tri možnosti — nadaljnji obstoj državne avtoritete, nacizem ali pa komunizem. čič, star 40 let in doma z Vrhni ke pri Ložu. V Ameriki je bival 23 let in tu zapušča starše, brata in tri sestre.—Anton Novak je prejel žalostno vest, da je na Kamnem vrhu pri Zagradcu-Fu-žinah umrl njegov oče v starosti 75 let. V Ameriki zapušča dva sinova in tri hčere.—Frank Me-serko je pa bil pismeno obveščen, da mu je v Čatežu pri Veliki Loki umrl brat Janez v starosti 36 let, ki je zapustil doma ženo in šest nepreskrbljenih otrok. član umrl v Ohiu O. t Tu je umrl Brezposelni v Tren-tonu so oporniki' John Mane, star 41 let in član društva 516 SNPJ. Bil je dolgo časa bolan. « Mi smo vstaši!" sporočajo governerju Rooseveltova ekonomska in 8ocialna filozofija New York.—Predsednik Roosevelt je zadnjo soboto govoril pred demokratskim klubom v New Yorku in svoj govor je zu-ključil s sledečimi besedami: "Višje mezde za delavce in več dohodkov zu farmurje pomeni, da bo več blagu proizvajanega, več boljše hrane zuvžite, munj delavcev brez dela in znižanje davkov. To je moja ekonomsku, Trenton, N. upr. — O- krog sto delegatov fcvttfe brezposelnih v New Jersey ju, ki tabore že osem dni v prostorih tukajšnje spodnje d&avno zbornice, je v soboto brzojavno pozvalo goVernerja Hoff nana, naj brž prisili državne pos unce in sena tor je, da do vole k ik denar za "potlačenje vstaje'. "Mi. ki tu taborim Že šest in misHmo ostati čuh, predstavljamo upor proti dr-žuvi in vi, governor, imate dolžnost, du nekaj storite v slučaju upora", se glusj brzojavka. Governer ni nič odgovoril brezposelnim, sporočil pa je vi>-dlteljem državne zbornice, da so demonstrucije brezposelnih njihova zadevu, katero nuj sumi rešijo. Voditelji zbornice so prej obvestili governerju, du je invazija zborničnih prostorov delo komunistov. I ■■ ............■ L !,.•■. -J.-I • - . - a . JT-E. sociulnu in |s>litična filozofija. Verujem iz dnu svojega srca, du je to tudi filozofiju večine Ame ričunov letu 19CW5." blema, o katerem zadnja let« mnogo govore in grade cenena delavska stanovanja z — besedami. Tudi v udministrucijskih krogih je to vprašunje populurno. Govorili so že toliko o njem, da bi tudi najrevnejši državljan že lahko živel v palači, uko bi se luhko z besedami gradilo hiše, seveda čedne pa cenene hišo. Kljub temu pa 45,000,000 suverenih državljanov in poton-cionalnih državljanov prostrane Amerike Ae vedno živi v slumskih predelih In stanovanjih, o katerih pravijo hlgienl-ki in sociologi, da niso primor-na niti za živali. V teh stano- deraciji lojalni člani držali načel nestrankarstva svojo organizacije in ne bodo nudili podpore no-benemu političnemu gibanju." Greenovo pismo se smatra za odgovor na izjavo G. L. Herryja. predsednika tiskarske unije, v kateri je urgiral Člane, naj sq pridružijo Delavski nestrankarski ligi, ki je naznanila, da bo podpirala predsednika Koosevel ta v sedanji predsedniški kampanji In izlivala vse unije ADP, naj store isto. Sijajen Morrisonov shod v Chicagu p izvedenci. Herbert* Horrísona, socialisti- vodje suverenih I fnegR p^fc** v anfloèki obar- vanjih žive, ker nimajo denarja za boljše. In sploh če bi MI-. klavž vsem tem milijonom čez Angleški delavski vod noč nstresel polno cekinov v ja naredil dober vtis nogavice, bi se velika večina no1 mogla preseliti v Mjša stano-| chlcago. — Co» 2000 delavcev vanja, kor jih je treba proj | jt ^^ goboto gv^ir p^iu**. zgruditlvMilir Promi državIjanov^^^jMferiml oo|n|^n_ _______ lHIINitfii Je 'W!JT)am VVugner in notrunjl tajnik Green, predsednik Amerllke de-Ickes, so presenečenim senator- hMVske federacije, predstavil ob-jem zatrjevali, Ha je privatna ainstvu v Ashland Auditoriumu iniciativa odpovedala tudi vUot "prihodnjega pre«iaed»»lka tem iKKlročju aktivnosti krop- angleške delavske vlade." Green kili indivldualistov. Vsled Uga je predsedoval shodu in vsi govo-se mora «ganiti vlada in dati rjf go trajali dobri dve url, so iniciativo za gradnjo cenenih bili oMajani |si radiu preko po ali dragih, «slurnih ali prlkup-| «taje VVOFL. ni h. primitivnih uli modernih deluvsklh stariovunj. Ker robustni iiullviduulisti ne grade ne prvih ne drugih, se lahko zgodi v bližnji bodočnosti, du milijoni revnih pa suverenih državljanov ne bodo imeji Ae brlogov in razdrapanih bajt, (Dalj* na S. suaal.1 je dobil Ofr. ü, ^ g 10,-ivnu je za- Španska levica izvolila elektorje Fašisti in monarhisti bojkotirali volitve Madrid. 27. apr—Včeraj so bile v španski republiki volitve elektorjev ali volilnih mož, ki bodo 10. maja skupno s poslanci v zbornici volili predsednika republike. Izvoljenih je bilo 473 elektorjev, ki so vsi pristaši vladajoče levice. Fašisti, klerikalci in monarhisti so bojkotirali volitve, ker si» v naprej vedeli, da zanje ne bo uspeha. Izvolitev levičarskega predsednika španske republike bo torej zgolj formalnost. Cuje se. da bo za predaednika kandidiral ManuekAzana, sedanji predsednik vlade. Razon med radikalnimi elementi ni bilo posebnega zanimanja za včerajšnje volitve. 60% provizije za vae one brivce, oročal demokratične metode v liojih urne riškegu delavni vu v Združenih drfuvah. Brezpocšlni u N.J. prot étira jo proti razm*ran\ Trenton, N. J. — Pod vodstvom New Jer*ey Workers Al I lance Je prišla» pred državno zbornico v organiziranem jio-hodu tisoče brezposelnih vsled neznosne relifne situacije v dr-ta vi. Kljub dolgi krizi država nima organiziranega rellfuega sistema In odriva glavno breme mestom In občinam. Zdaj so tudi te vrgle roke kvišku in povedale legUlaturi, du xtoje na robu bankrota Pohod breZ|s»-selnih je bil organiziran, ker se poslanci, bičani i>o politični* bosa Iti atarih strank, prepirajo in manevrirajo proti »prejetju relifne poatave Kljub temu, da v državi živi mnogo milijonarjev, New Jeraey 4r nima hodfiifiskega davka in ne denarja za rellf. Poslanci ae branijo i »prejeti tudi postavo za oltdav l (fen>«• luksusa v relifne svrhe, Addia Ababa. 27. apr. — Abe-sinski uradni krogi ao u ver jeni, da bodo nove čete, ki so bile poslane na fronto po reorganizira-nju armade, ustavile prodiranje talljanske armade. Vlada Je Iztrebila is armade vojake, ki ne razumejo modernih metod vojskovanja in poslala novo oddelke v gorovja, ki se bodo v bitkah ¡¡Italijani posluževali'guerllske taktike. Tu provladuje mnenje, da bodo ti oddelki, skriti v Jamah in globelih, lahko ustavili Italijan-ske čete, ki satpomikajo od Dos-a po neugodnem terenu proti abusinski prestolnici. Uradni krogi naglalajo možnost italijansko-ga napada na francosko Železnico, ki vodi is pristanliča Dtlbu-v abesineko glavno mesto, in potem bo italijanska armada po tej črti prodirala proti Addls A-babi, Klm, 27. apr. — Po vročih bitkah, ki so trajale več dni, Je Italijanska armada dospela v bližino mesta 8asah Banah na Južni fronti in ima sedaj odprto pot do Hararja, drugega največjega mosta v Abesinljt. Maršal Pletro Badogllo, vrhovni poveljnik Italijansko armad«, Jo poslal v Klm te««! Drugs vest v fašističnem tisku se glasi, du je italijanska motorna armada odrinila is Dosja prati Addls Ahfl&i, ........................ Po zmagi pri Glana Gobi so zač««le čete generala Grasiana prodirati proti Hasa Banehu", pravi Badogllo v svojem poročilu. "Motorna kolona, ki jI je po-veljevul general Verne, Je nato zasedlu mesto Dagsmedo, nakar Je začelu zasledovati abesinske čete, ki so se umaknile v gorovje. Pred okupacijo Dagameda se Je vršila kratka bitka, v kateri Je bilo veliko število Abuslncev ubitih in runjeuih, "Druga večju bitka Je sledila, ko so naše čete z bajoneti naako-čile ul>esinske vojake, ki ao ss skrivali v jamah ob dolini Pafan. Pri lern nuskoku Je bilo tisoč A-beslncev ubitih. V bitkah, ki so se vršile v treh različnih krujlh, je bilo ubitih in ranjenih okrog šeststo domačiiisklh vojakov, dva itulijunsku vojaka in deset čustnikov." Denje. 27. ujir. — Moloma I-tulijunaku urmada 1A,(KH) mož Js včeraj mlrinilu proti Addls A-babi. Italijanski častniki pravijo, du bo urmada prispela v abe-ainsko piestolico v nekaj dneh, okupirulu mesto In s tem bo a-frlšku vojna zuključena. Konuret prične z zaslišanjem o relifnem osnutku VVnahlngton. — Delavski pod. odaek nitje zbornice Jo naznanil, da bo te dni pričel s zasliševanjem o Marcantonljevem relifnem osnutku, ki določa šest milijard Iz zvezne blagajne za podpiranje hrez|toselnih In financiranje rellfnlh del z u-nijskimi plačami. Osnutek Je odobrila zadnja konvencija Work<*rs AIIlame of America. iz rudnika reke ni morda izgubi nogs MallfsK, N. H., 27. apr. — Cherlea A Hi baA v nasprotno smer. Med nacionalizacijo in socializacijo moramo pojmovati dve fundamentals razliki. Nacionalizacija se more izvršiti le v mejah te ali one države, socializacija (podrutabljenje) pa lahko prekorači državne meje in zajame več držav ali ves kontinent, Druga razlika je, da socializacij« m* more izvršiti le v Interesu delovnega ljudstva, ne pa v Interesu kskšne politične klike ali diktatorja. Socializacija mora značltl le anrialno demokmriJo. v kateri je družba gospodar kapitala in produkta in večina odločuje. Z drugo l>escdo j«, to demokratični socializem. Demokratični socializem je edina oblika, ki pomeni napredek. Vso druge oblike—privatni ali državni kapitalizem, maskiran z državnim, nacionalnim ali krščanskim socializmom, ali »uZS imela svojo lastno tiskarno, bo pa društvo Bled eno prvih, ki bo naklonjeno svojemu lastnemu podjetju. Da ni ta odgovor prej prišel v javnost, moramo izjaviti, da smo počakali volitev, ker v nasprotnem slučaju bi mogoče Veranich mislil, da smo hoteli škodovati njegovi kandidaturi in bi ie mogoče obdolšil naše društvo krivde, da ni bil izvoljen za supervisorja. Za odbor druištva Bled, Frank Poličnik, tajnik (16) Izjava druAtva Bled Milwaukee, Wlz. — Milwauški ist Obsor je 18. februarja t. 1. priobčil dopis našega aspiranta za "supervisorja" Franka Veranicha, v katerem se Je obregnil ob društvo Bled rsdi tiska-nja plakatov v tiskarni SNPJ. Članstvo našega društva se smatra obvezano, da Vpraša Veranicha, kje si Je vzel pravico vmešavati se v notranje zadeve našega društva in povrhu tega še diktirati, kje naj se tiskajo naše tiskovine? In to ravno tisti Veranich, ki je na zadnji milwauški konvenciji JPZtt zahteval, da se delegatom društva Bled odvzame delegatska pravica, ker menda po njegovem mišljenju takrat nismo bili bratje, temveč uporniki zveze. Danes pa fant pretaka kroko-dilske solze in si upa diktirati temu društvu, kje naj naroča svoje tiskovine. Meša se v zadevo, katera ac njega prav nič ne tiče in nimn nič skupnega s zvezo, temveč je to zadeva društva samega. Nadalje omenja v dopisu, da Je društvo Bled zopet igralo čl« kaškega hla|M>a in da oblije čut sramote vsakega zavednega člana naše svete, ko vidi na pla katih unijsko "znamko tiskarne m ivi O oblaku v Clevelandu Herminle, Pa.—Ze pred več tedni, ko smo nekateri somišljeniki posetlU "Itončfert Sociali^tiČ- trovich in gL tajaikSNPJ Fred Vider. On je »overil o koristih, ki Jih daje SNPJ svoji» članom in jiK primerjal z onimi od ineurance kompanlj. Orna- njal Je tudi delavsko prosvetno delo Jednote, katere pri privatnih inšurencih ni, sploh ne take ne take. Po članih Jugoslav Little Theatra je bila uprizorjena Eugene OfcNelIova enodejanka "Ile", ki je zelo dobro uspela in je pomenljiva za ljudi. Tudi pevske točke so bile dobro ltva-jane, če se pomisli, da so pevci delavci in ne profesionisti. 1 Jaz pričakujem, da bo €leve-land še dosti dobrega naredil. Samo nekoliko dobre volje in manj putanja je - treba. Ne smemo pozabiti, da je življenje zelo kratko. Ako si ga «e grenimo, nimamo ničesar od njega. Pozabimo ialjive nastope v prošlosti in delujmo za lepšo bodočnost kakor delajo znanstveniki v svojih laboratorijih, da olajšajo življenje zemljanom. Pisatelji se žrtvujejo in pišejo mnogi v pomanjkanju — da bi zbližali zemljane. Uspeh imajo, toda ne dovolj. Iznajditelji strojev so dosegli višino, ki bi lahko dajala ugodno življenje vsem ljudem. Ce tega ni, je veliko krivde na ljudeh samih. Ce bi se napredni Clevaland bolj zbližal in združil, bi lahko na odru pokazal marsikaj lepega in podučljivega. Na St. Clairju imajo Slovenci dva do-brabra pevska Zbora in dva dramska kluba, ampak sta boju drug proti drugemu. V boju zakaj? Za malenkost. Toda nihče noče začeti in se približati drugemu za zopetno združitev, ki je narodu tako potrebna. Ako hočete, da bo živelo vaše delo, ko vas ne bo več med živimi, je ta korak potreben. Nas Slovencev je itak malo v tej deželi. Zakaj naj mečemo blato drug na drugega? Vsi ne moremo biti socia-liati niti ne svobodnomisleci. To vse bo prišlo z duhom časa. Ako hočemo iz divjaka ali napol divjaka narediti človek brez napak, mu moramo prepustiti svobodo do izobrazbe, mu moramo dati na razpolago knjig in svobodo govora ter tiska. Edino na ta način se bo civiliziral, da katerem je sodelovala tudi soc. Zarja in več drugih zborov, smo obljubili, da slovensko metro polo zopet obiščemo ob priliki 10-letnice društva tomrades SNPJ 18. in 19. aprila. Ker pa se bratje Kumer In Prevlc' is Imperiala is meni še naznaiiega vzroka niso udeležili te proala ve kakor smo se bili dogovorili, sem v nedeljo zjutraj, 19. apri la, zasedel izletniški vlak in.se odpeljal v Cleveiand. Sobotni program sem torej zamudil, toda videl sem nedeljski program, ki je bil dobro Izvajan. Govorili so Vatro Cfrlll, dr. Frank J. Kern, M*tth Pe nas živi iviijinbij! praksi ga ni nikjer. Skupno fronto moramo iskati z Ameriško delavako federacijo, v kateri je okrog tri miljone delavcev organiziranih. Združevanje s komunisti pa lahko pomeni, da si zapremo vrata. Jaz sem za revolucijo le z uma svitlim mečem. Anton Zomik, 87. pri nebo ubijal, kradel in kršil zakonov narave. Pod diktaturo se tega ne bo doseglo. Ko sem bil v Clevelandu, sem se udeležil tudi klubove seje na St. Clairju. Na dnevnem redu so imeli ravno volitve delegatov za konvencijo socialistične stranke, ki 'bo v Clevelandu od 23. do 26, maja. Videl sem, da se nekaj naših sodrugov navdušuje za skupno fronto s komunisti, ker mislijo, da bo stranka s to taktiko več pridobila. Isto mislijo tudi komunisti. Po mojem mnenju se ti sodrugi motijo, ker programa obeh strank se ločita ko noč in dan. V Rusiji je komunizem edino še na papirju, v J pove m ti našemu Verani-chu. da bi bilo poniževalno in sramotno za nate društvo, če bi mi podpirali |M»djetje, katerega urednik in. lastnik je dopustil, da so Sli dopisi v njegov list In jsvniMt. v katerih se je sramotilo in obrekovalo naše članstvo na najiKMilejši način, zakar Je imel s «ml ni jo posla. Mogoče ima Veranich slab spomin In ae tegn ne spominja, toda ml ni smo i totalni! sramote našemu društvu. Kje Je pa bil Vera nich takrat, da ni proteatiral proti listu Obsoru. ds bi ne pri naftal sramotnih dopisov na pram avojlm «obratom In sestram? Ce takrat nI obstojalo društvo Bled sa nJega, tako mi Prvi maj, praznik veeh zavednih delavcev Waukegan, IH.—Pri nas se delajo velike priprave za praznovanje 1. maja. Veliki plakati na oknih trgovin ga oznanjajo in pa na manjših listih oz. programih, katerih je 4,000 razne-šenlh po delavskih stanovanjih. Tudi ustna agitacija se vrši in tako se pričakuje velika udeležba. -Žakaj pa ne bi pričakovali dobre udeležbe? Delavci imajo pravico, da vsaj en dan v letu praznujem^. Buržuji imajo vsa ki dan svoj praznik, seveda na račun delavcev. Program bo jako zanimiv. Samo nastop 'Rdečih sokoličkov' je vreden, da ga pridete pogledati. To bo petje, deklamacije, godbene točke in masna recitacija. Potem nastopijo še grupe in posamezniki drugih narodnosti. Govornika bosta dva. Oba sta izvrstna govornika.. Prvi bo govoril o pomenu 1. maja s. Goldman, John Walsh k6t zastopnik A. D. F. bo pa govoril o potrebi unije itd. Program in shod se bo vršil v petek 1. maja zvečer ob 7.30 v veliki dvorani SND. Vstopnina je prosta. Slovenski delav ci in delavke, pridite in praznujte z nami 1. maj! M. Judnich. Slovenake knjige v javni čitalnic Gilbert, Mlnn. — Po parletnem čakanju je tukajšnja javna knjižnica končno prejela pošiljko dobrih In poučnih slovenskih knjig, ki so na finem papirju tiskane ter lično vezane. Kakor je bilo že poročano, je bilo v tej či talnici dosedaj le par knjig, ki so bile posojene iz drugih knjižnic poleg onih, ki jih je poklonila SNPJ. Zahvala gre Prosveti za vzpodbudni opomin za več knjig, kar ji v ponos onim, ki so se za stvar zavzeli. Ker je precej naših ljudi na železnem qkrožju, je pa.* potrebso in vredno, da so v javnih knjižnicah zastopani s svojo literaturo, do katere imnjo vstop vsi, ki se želijo seznaniti z deli naših pisateljev in zajemati iz njehovih podučnih Dovesti. Kakor mi je znano, ima javna knjižnica v Duluthu že precej let lepo sbirko.slovenskih knjig, te ko tudi knjlintcs na Chishoimu in firtige. Tukaj pa sc je stvar poživila aedaj. Saj pravi pregovor, da ni nikdar preprzno oziro m», da je boljše pozno ro ni kdar. Zato pa naprej ¿a slovensko literaturo! Na ieilbcrtu so v javni knjiž nicl poleg slovenskih knjig sedaj tudi na raspoltigo vsa dels našega slovenskega smeriškegs pisatelja Lojzeta Adamiča, Rojaki in rojakinje, sezine po naših knjigah in jih pridno prebirajte I Matija Pogorele. M Skupina nemških vojakov ne vešbe v streljanju aa letala. Ni tija stalno ječi svojo oboreieno sila. odkar je prišel Hitler krmile. Ali ste te naročili Penaveto ali Mladinski list mm jeme prijatelja sli norzdnikn v domovino? l^i le edini dar trajne vred nanti, || ga sa mal deaur lahko pošljete are J- Da izvira od zvezd skrivnosten vnlh veško življenje, je prastara vera ¿ l*1 popolnoma izumrla. Znanost nima « to^H vidi v stanju premičnic in drugih 2V J?* sz rojstva pomembna flaamenja za It usodo, nobenega opravka in jo zavrača Draga je pa vprašanje, ali ima mbt» ^ svetlobnih in toplotnih vplivov Ae kakln ^ učinke na živa bitja, posebno na človeka.? predstavljamo ogromno silo «oinca enj ČZtljivoat človeka po drugi strani, tedaj i vprašanja ne moremo že v naprej raniki, da videti je tudi, da mora biti nataSl raziskava izredno težka, kajti ba* zaveto^ občutljivosti je človek podvržen neprei množici drugih vplivov, večno spreminjaj^ se vremenu, poklicnemu življenju, ki JZ na vsakogar različne zahteve, svojemu Z njemu .zakonu, ki je različen za vsakogarT voljuje vsakomur tudi le omejeno življ* trajanje. Na prvi pogled je videti biezsL bi mogli poleg teh in neštetih drugih vS z neko sigurnostjo spoznati neke posebne čne vplive. Dejansko je to mogoče le z opazovanjem likega števila primerov. Težko je pa dobit velikega števila ljudi dovolj zanesljive irjav tem, kako se počutijo. Od vseh dogodkov (|0 Škega življenja nam dajeta prav za prav i stvo in smrt neomejen številčni material razpolago. To sta vedela tudi nemška raziskovalca, konca Duellova, ki sta začela sistematično. iskovati dneve smrti. Pri tem sta s presen! njem ugotovila neko porast in nazadovanje i vila smrti v razdobjih po 27 dni. Tega m ne smemo razumeti tako, kakor da bi vsak dan več ljudi umrlo nego drugače. Tako, proste te stvari niso. Saj je samo ob ath mevno, da so ne glede na povsem osebne u« n. pr. nalezljive bolezni, ki morejo število »n nenadno pomnožiti, prav tako tudi ne'« mrazovi ob istočasnem pomanjkanju kuriv podobni vzroki. Vsi ti vzroki smrti se ne bodo ravnali po riodi 27 dni. Ce pa upoštevamo dobo več potem se bo dalo dognati, da se porast in dan je števila smrtnih primerov v splošnem dar le ravnata po tisti 27 dnevni periodi. Di lova sta preiskala mhogo tisoč smrtnih prii rov iz Kodanja, Curiha, Frankfurta ob Men iz drugih mest za dobo petih let in sta pri prišla do omenjene ugotovitve. Odkod prihaja ta perioda baš 27 dni? iskanju vzroka naletimo na dejstvo, da po buje baš solnce toliko dni za en obrat ok svoje osi. Na soncu pa se dogajajo tudi izbn ki so tako mogočni, da se očitujejo tudi na a Iji v nekem nemiru magnetne sile. Ti izbr so omejeni pretežno na določene dele solna zavoljo solnčnega vrtenja prihajamo vsakih dni pod vpliv takšnega nevarnega aotnflni predela. Da obstoji v resnici zveza med p stom Števila smrti in dogodki na solncu, a Je mogoče navesti zelo tehtne dokaze. Pi vsem nastopi največji porast števila smrti* no nekoliko dni pozneje nego najvišje delovi solnca, ki ga lahko zasledujemo po vede magnetne igle. Največje število smrti zav starostne oslabelosti nastopa n. pr. Atiri dni višku solnčnega delovanja, isti rok velja za momore, smrti zavoljo obolenja dihalnih ganov imajo 8 dnevni rok. To se je izkazal statističnega gradiva vseh mest, ki sta jih poštevala Duellova. Seveda si te stvari ne smemo predstavi tako, kakor da bi solnce ubijalo ljudi. 8W vplivom daje tako rekoč le milostni »unek dem, ki so iz kakršnegakoli razloga že sam sebi kandidati smrti. KakAen je prav za p ta vpliv, katere vrste žarkov ali najmanjših« cev stoje za njim, še ni z vso gotovostjo do( no. Da pa je takšen vpliv zelo verjeten, je l vidno tudi iz opazovanja norveAkih ribičev, se revmatična obolenja v dnevih polarnih pojavljajo v vse večjem Številu nego «biči —in da so tečajni siji nedvomno v zveii i godki na solncu, to je že davno dognano. Po razpravi dr. P. Kirchhergerjs-kl Raztresena svetloba Na zadnji seji dunajskega zdravniškega štva je poročal znani raziskovalec f »11 prof. Leopold Frcund, o zanimivih takozvano raztreseno svetlob» «a notranjih stanj. Doslej so v ts nsmen up« Ijali Rocntgenove šarke, toda novi žarki, prav za prav niso nič novega, omogoči)« na dosti bolj preprost način, brez velite m ge aparature in tudi brez nevarnosti zi ® Prof. Freund je pri svojih poskusih povzroča zelo močno zunanje svetile, l svetloba skozi odprtino v vetrnirsh. srw* dobe notranjosti roke. ki j«> diiS in od prti Ao. Nadaljnji eksperimenti *> F kali, da teh senčnih podob ae pe*m*l zunanja svetloba, temveč tu i staja v obsevanem telesu oziroma delu. ^i • Te ugotovitve utegnejo Imeti Ae velik za rasiskovanje človeške notranjosti « no svetlobo, s navadnimi žar' s Roentgenovimi iarki. Ginekologi P^ f In docent Klaften sta n. pr. n« U n*» močjo električne žarnice ugofavljsi» r ^ *ost. A celo tuja telesa, ki ' , Roentgenovih žarkov v telesu m •«JJL tavljatl. n. pr. plutov ina. las. - r vidna po raztreseni svetlobi, take« J praktični sdravnik v svojih preproste pripomočke v roksh t> • tehniko, ki je Je doslej komsi "«"T pllcirsns roentgeaska aparstura. Vesti iz Jugoslavije j (Izviru* P®'04"* " U"-MJ«.> S naše rM» Protl "T t^Vprilu je .verni «S "•K «S«"» sprejel zakurim se uvaja v Av- » '^fvojaike sluik. » mJSSZ S to. je Avstri- ^ÍTpoKodbo, sklenjeno ™linu P» tej Pogodbi »J'SV*. Jj^ke službe ÍAA"dni pred tem j», he nt naj , .. .. «.. „-ip- sa.- Avstrija enostransko pre- ft S tekaj dni pred tem STda Avstrija ne misli na ? o vojaško Službo, toda ko Ker to «javljal, je bil zadetem že sestavljen. Zgodile to tik po razgovorih av-'SL in madžarskih zastop- livRimu in je to zadevo sku- j Mussolini. Ker Nemčija tr-. pogodbe drugo za drugo, ne , bi se ji kaj zgodilo in je tudi «lua prekršila pogodbe, je do-Kpgum tudi Avstrija. Po Llinijevi pobudi bo baje u-rfiatudi Madžarska obvezno «aško službo, vendar pa bo s I še nekoliko počakala, da ne friili Vdi udarci po evropskem u naenkrat. Z uvedbo voja-obveznosti v Avstriji sta po-prizadeti Češkoslovaška in «lavija, pa tudi Rumunija. ito je Mala antanta sklenila „jstirati na Dunaju proti tej ¿i poKodbe. Poslaniki Jugo-,vije, Češkoslovaške in Rumu-je so 6. aprila vložili pri av-ijskem zunanjem ministru «t proti tej enostranski kr-i vojnih klavzul saint ger iske pogodbe. V protestu se «jajostavki: "Kraljevina Ju ilavija ne more v nobenem leru dopustiti, da bi si Av-ija prisvajala kako pravico s ijo enostransko akcijo, ki poli zavračanje mednarodnih reznosti. Zato si kraljevina Ju-ivija pridržuje pravico, da naknadno izrazi glede odredb, jih bo izdala v svrho obram-«vojih interesov". I Milijonska tatvina v Maribo- p? - Razširila se je govorica, ■ bila v mariborskih železniš-delav nicah izvršena velika Evina, ki dosega milijonsko »to. Vendar pa so to za zdaj i govorice. Da se je v delavni-res nekaj zgodilo, dokazuje «tvo, da je bilo deset uradni-in delavcev aretiranih. Gre za krajo bele žlahtne kovi-ki jo uporabljajo za ležaje železniških vagonih. Ta ko-je zelo draga. Ce so jo u-res za milijon Din, potem i jo gotovo kur vozili ali odna-več mesecev iz delavnic, liti * tem odkritjem so bili oj aretirani trije bratje Wu-*< lastniki tovarne in livarne v Melju, ki da so to ukra-kovino kupovali. 2e nekaj cev se je namreč govorilo, »kradejo h delavnic belo kovi-'n jo prodajajo VVudlerjevi dki. Policija je poslala na de-[detektive in ti dalj časa niso I1' priti na sled tatovom. Za ndt ^-drinvcp lz delavnic LadkriU najprej, da zahajajo in stanovanju. V stanovanju so našli pod podom 25 originalnih kosov te bele kovihe. Država i-ma svojo livarno za to kovino v Nišu, od tam jo pošiljajo v originalnih kosih in s posebnim žigom raznim železniškim delavnicam. Ker so tudi ti kosi, najdeni pri Wudlerju, bili opremljeni z žigi niške livarne, je bila ta najdba zadosten dokaz, da je bila roba ukradena v delavnicah. Da je bila roba ukradena, je vedel tudi Wudler, sicer ne bi bil skrival te kovine pod podom v svojem stanovanju. Takoj po tej najdbi so bili aretirani vsi trije bratje Alojzij, Ivan in Adolf Wu-dler, aretiran pa je bil tudi njih oče Alojzij Wudler. V državnih delavnicah so bili aretirani de-Javci Ceh, Goljat in Zinkovič, ki so jemali kovino in jo odnašali v posameznih kosih v bližnjo go- Največ dobička je imela pač Wu- dlerjeva družina. Največ škode pa država. Policija je preiskala vsa tovorne liste Wudlerjevih pošiljk in ugotovila, da je Wudler-jeva livarna v poldrugem letu prelil* in odposlala v Zagreb in Sarajevo okrog 60,000 kil te kovine, kar predstavlja vrednost nad 8 milijone! Toda država je bila oškodovana dvakrat! Zagrebške in sarajevske firme so namreč Wudlerjevo belo kovino prodajale niški livarni. Tako je to blago potovalo iz Niša v Maribor, tu so ga ukradli in prelili ter preko agentov spet prodali niški državni livarni: kupovala je svojo kovino spet nazaj! Mariborska policija vodi strogo preiskavo. Vseh deset krivcev je a-retirala in preiskava bo dognala, koliko je kdo kriv. Vsi tajijo krivdo, posebno Wudlerji, češ, da niso vedeli, odkod dobivata 0-breht in Stancar kovino^A že po žigih so morali vedeti, odkod ta roba. In če so smatrali za potrebno, da skrivajo kovino pod pod, potem so pač vedeli, da je bila ukradena. Vsekakor Čedna PR03VKTA ščani ao pričeli ogenj aioer takoj gasiti, vendar jim je uspelo le omejiti požar na oba objekta in rešiti sosednje hiše. Poleg hleva in gospodarskega poslopja, od katerih so ostali samo še podrti, Zapisnik obravnave Mooneya ponarejen seierin so osuui b»uw se |hhuu,!__ . očrneli zidovi, je zgorelo 60 «to- Manjka važne eviden- te v sena in vse poljsko orodje. V hlevu so poginili tudi dva vola, krava in tele. Škodo so ocenili na 10,000 lir. V Grahovem je požar uničil gostilno Joeipa Lapajneta. Ogenj je povzročil 8000 lir škode. V Tolminu so karabinjerjl aretirali 46 letnega Antona Cuferla, ki se je baje v javnem lokalu žaljivo izrazil o fašističnih jav-nih ustanovah. Proces proti njemu se bo vršil najbrže na tolminskem sodišču. ce, drug« pa je po« tvor jen« San Franclsco. — (FP) — Ne-komu je bilo toliko ns tem, da je zapisnik prve obravnave pro-! ti Mooneyju in Billingsu pred 20 leti poljubno — "očistil". Manjkajo mnogi važni dokumenti, ki so bili del Mooneyjeve prošnje, ki je bila predlošena raznim kalifornijskim govor-. stilno, kjer ata Wudlerjeva> za- afera! In čudna! Kako je mogo- upnika Obreht in Stancer robo prevzemala in takoj plačevala. Delavci so dobivali za to kovino 6 do 10 Din, zaupnika sta jo prodajala Wudlerjevi livarni po 10 do 12 Din, Wudlerjeva livarna pa je te kose prelila in jih o-premila s svojim žigom in prodajala po 20 do 25 Din za kilogram. če ukrasti iz delavnic drž. železnic kar 60,000 kilogramov tako dragocene kovine, ne da bi ae to odkrilo poprej. Kako je mogoče iz državne ustanove, kjer je vsak gumb neštetokrat zapisan,.odnesti tako množino tako drage kovine? To je, kar se ob tem odkritju izprašuje vsa javnost! Vesti s Primorskega nerjem za pomilostitev. Po-em sooiscu. , je mo4 dM 80 bU, unl. V Smartnem pri Kojskem Je L , bil aretiran domačin Lojze PriiJ Tud, to ,tvar je rineHel na čič, ki je v nekem javnem lokalu aan Motmeyjev odvetnik G I , v vrhpoljah v Mih j« umrl Bostonske družba pred ^eTto^bl" vpokojeni župnik Ivan Kovačič. ^^aui^ „mAl ^JT. profitnemu načelu, ker u» bi ut- njlh navada. Po dolgih letih "reševanja" tega problema so v tem načrtu natnroč skovali most, po katerem bosta lahko korakala roka v roki volk in ovca. Vslod tega bo načrt mogoče tudi sprejet in bomo v prihodnji kampanji lahko gra-dili (v oblakih) ceneno delavske palače, da so bo kar kadilo. Pri aodiičem radi pona< rejenega mleka io preveč — boljševiško. Kot omenjeno, je senator Wagner navdušeno zugovarjal ta načrt prod svojimi kolegi. Kot dalekovldcn ekonom ju ar mesece zapora In 2000 lir de name kazni, radi tihotapstva in prekoračenja meje. Aretirali so jo v Cerknem. Aretirana pa sta bila pri Idriji Venceslav PeršiČ, star 24 let in Mariia Csrli iz Cer k nega. radi tihotapstva. Velika fašistična parada je bila 29. marca v Ajdovščini v navzočnosti fašističnega tajnika za goriško provinco, Luraschija. Govorniki so navduševali prebivalstvo za velike cilje italijanske vojske v Abesiniji. Podobna slavnost je bila tudi v St. Vidu pri Vipavi. Izvedeli smo, da se nahaja v Abesiniji 11 ajdovskih fašistov in 44 delavcev v oaadju. V Tržiču so dobili novega fašističnega vodjo. Dosedanji politični tajnik Mortarini, ki je bil hkratu inšpektor za tržiško o-krožje, je podal ostavko. Za fašističnega komisarja v Tržiču in začasnega inšpektorja je bil imenovan član pokrajinskega zveznega direktorja dr. Puerari. V Dobravi pri Vipavi so našli na nekem seniku truplo 5« letnega kmečkega posestnika Ivana Božiča iz bližnjega St. Vida. Doslej še ni bilo mogoče ugotoviti vzroka njegove smrti. Požar v Podgorju pod Slavni-kom. V noči od 2. na 3. aprila je nastal v hlevu posestnika Jo-sipa Geržetiča v Podgorju požar, ki se je naglo razširil Še na sosednje gospodarsko poslopje. Va- Pokojni je bil 26 let za župnika v Podmelcu. It konflnadje se je vrnil pred dnevi prof. Anton Rutar, ki je I Boston. — (FP) — Nekateri do lani služboval v goriškem bo- bostonski mlekarji, predvsem..—fc.................... goslovju. Lani meseca junija so Whiting Milk kompanija, se ob gumentiral, da je za ohranitev ga konfinirali za dobo pet let. zadnji povodnjl niso nič pomi- tekoče proaporltete In gospo- V Mačkovijah je pretekli me-Ujali, da ne bi U katastrofe iz- darskega iaboljšuvunja potreb-sec umrl v staroati 60 let g. Fr. rabili za svoje sebične interesa. I no, da se mu podloži to blazlnl-Kljun. Bil je znan daleč na o- Tiste dni, ko so bila mesta tudi oo, ker drugače se lahko vse krog kot vesten gospodar. Nekaj v Novi Angliji poplavljena, soj skupaj zruši in bo Y deželi še dni pozneje je legel v grob tud| v Bostonu prodali ¿85,000 kvar-lvoč brcumsilnlh. Z ~ " Josip I tov ponarejenega mleka. Po-|dika je potrebno, da vlada po pot privatnim iniciativni zaposlen v tržaški I zdravstveni urad iKiplavljen sikom, ladjedelnici in je bil znan kol pritožbami o bolezni otrok, ki Pridno mu je sekundlrnl M spreten monter. so pili to mleko. Bill Green, "Organizirano da V Trnovem pri Ilirski Bistrici Veleporota je po dvadnevnl lavstvo z vsem članstvom urgl so pred dnevi odvzeli gostilniško preiskavi za zaprtimi vrati ob- ra takojšnje sprejetje Wagner koncesijo gostilničarju in po- tožila Whiting Milk kompunijo Jevegu stanovanjskega osnut sestniku g. Josipu Tomažlču. krtksnja državne postave z« ka," Jo izvajal predsednik A V Trnovem je bil pred nekaj protokcijo živeža (pure food merlške delavske federacije tedni upokojen tudi tamkajšnji law). Državni pomožni gene- "Sloni na realistični prends pismonoša, ki je 20 let vestno o- ralnl pravdnlk Raymond Fav- (ugotovitvi), da je v dežel pravljal svojo službo. Vest o nje- reau je naperil obtožnico proti akutno pomanjkanje stanovan govi upokojitvi je izzvala mno- trem uradnikom te družbe In in da se bo to pomanjkanje go začudenja. Poštarju niso po- namignil, da bodo tirani pred dvakratno poslabšalo, ako skromnimi srodstvi prizadeva, da bi privabilo nove tovarnarje s severa. Ponuja jim velik re-zurvar cenenega in pohlevnega delavstva, ki Je pripravljen«) o-ziroma prisiljeno delati za prej omejeno kulljsko plačo. Vsi nogavlčarskl tovarnarji Phlladelphijl so prejeli od Hmkajšnje trgovsko «bornlce vabila, naj preselijo svoje tovarne v Mount Airy, ker Jih čaka "imenitna prilika." Edon teh tovarnarjev Je poslal prejeto vabilo kongresniku Sllenbogonu, ki jo zadnjo dni predložil zakonski načrt — "malo NRA" —1zvezno kon-rolo vse tekstilne Industrije, "Nobenega boljšega argumenta nI treba za sprejetje Kl-enbogenovega osnutka kakor e te vrsto propaganda o nizkih plačah južujaških bisnlških pro-^agandistov," pravi Federacija nogavičarskih delavcev. "Tekstilni podjetniki skušajo trditi, da vzdržujejo minimalne pra-vllnlške plače $12 na teden, to- a« .... . ani pozneje je legel v grob tudi v Bostonu proda 000 kvarTl več Dre VHrnZlni v» ^Vi ^ «"totlHT in Cestnik S mleka. Po- dika je iZ^l t Pri^€l Wo Imet* Jože- Smotlftk k Mačl^elj. Pokojnik sledica je bila da je bil mastni kale pc goriškega fa Ferjanilia. ki ima več tisoč je bJ| več |et Jn tržJHAkj zdravstveni urad poplavljen s kom. nekateri drugI vedall vzroka, zakaj so ga upo- sodišče tudi kojill. mlekarji. Zagonetni dogodek pri Colu po- Obtožena družba je drugo | jasnjen? nsjvečje mleksrsko tK>dJetJe v Pred tedni smo poročali, da so Bostonu. Mleko so delali h v hosti pri Gozdu v bližini Cola sprldenega masla In vode, v ks- našli truplo Štefana Božiča. Ker tero so pomešali neke praške, so bili istočasno aretirani neka- To brozgo so potem prodajull terl fantje iz Gozda, med njimi «a dobro mleko — 126,000 kvar- tudi dva brata pokojnega Stefa- tov — vsled česar je obolelo sto- na, v zvezi z dogodki v šoli, ao ee tlne oseb, predsem otroci, o smrti Štefana Božiča razširile razne govorice. Sedaj krožijo Stanovanjski problem glasovi, da se je Štefan Božič pretre»an v kongreau sam obesil. Fantje so bili predf dnevi izpuščeni iz zsporov, le oba situacija takoj ne ozdravi. O snutek tudi priznava dejstvo du privatna podjetnost ne moro storiti dela, katero mora bit Izvršeno." "V principu" Je načrt odobr tudi notranji tajnik lekos, N mu pa všeč, ker osnutek določu ustanovitev posebne stunovan ske komisije, kature član bi b tudi on, toda imel bi le besedo .— "odgovornost In nobeno moči," kakor Je sam rekel. Načrt Je podprlo še voč drugih Javnih, manj javnih in ver- ---------------------------- (Nsdsljavsnja s h strel.) I »M funkclonsrjev. In zgodilo pokojnikova brata so še pridržali. | mjtrvo vlada v ---- pod hrast ali pa v skalnata dup-| prihodnjih štirih letih Inv«au brvzpgseinih. Ze iz tega v*. da jih na laž posUvljaJo Ust 1 - * : : • ni zavezniki trgovske »bornlce, Ako v Mount Alryju velja tudi 40-urni tednik, tedaj dela\*cl zaslužijo |m> $7.60 na teden, ženske po $6 in dekleta po $3. 'Tovarnarji na severu stalno prejemajo tako propagando kakor jo jh>š1IJh Mount Airy, Tudi stalno naglašajo nizke plače svojih konkurentov, KIJtfb temu pa so proti zvezni |»o*tavl za regulacijo tekstilne industrije. Tudi Je razvidno, da mora tak položaj ubiti vse, ki so v tej industriji. "Organizirano delavstvo na severu nI proti Industrijam na plačevali običajno (unljske) plače. Severnjaki nimajo nič. Jugu, nko bodo Južni tovarnarji proti jugu. Nasprotujemo le tistim, ki skušajo Izkoriščati delavstvo na Jugu In Istočasno prinašajo pelom Industrije iki-vsod, kjer se Je etabllrala na podlagi luslnoga vzdrževanja Its rešpekta, " Najzanesljivejše dnevne delav« ske vesti so v dnevniku Trosve- tl.M Ali Jih «Itate vsak daaT L Udium v Berlinu, kjer ee bodo v prihodnjem juliju zbrali atleti » vsega sveta -Miriia rutmrm In «e udeležili tekem. line In v mrzlejših krsjih |Mizi-mi v igloje kot Kakimi, če se ne zgane vlsds, In vlada se bo mogoče zganila, če bo kongres sprejel Wag-uer-BlIenbogenov «amutek In mu predsednik pritisne svoj pečat. V pripiori s potrebami bi se vlada sicer ne zganila dosti, ker načrt določa v svrho grad nje takih ali drugačnih stanovanj za potenclonalne bogatine le $660,000,000 v svrho posojil In dodatno še $626.000,000 za sutrvenciranje te gradnje v prihodnlh štirih letih. Ampak tudi to bi bilo bolj<* ko nič. Bil bi prlčetek. In ka dar ae nekaj prične, Je možnost za nadaljevanje. Ampak ogromna večina ameriških suverenih držsvljsnov se še pri-četks boji In as nsj rs je suče v večnem kolobsrju ter drss — nazaj. Razume se, da Je senator Wagner Jsko nsvdušen za U načrt, ki ims tudi jH»dpor»» A-meriške delsvsks fsderscije ter rssnih sUnovsnjskih odborov, rala ¿krog 200 milijonov na leto za gradnjo stanovanj, dasi bi bilo potrebno najmanj deset- krat več. Toda bil, čeprav pičel. začetek b| le Sovjeti zavrgli pogodbo z Japonsko M<»kva. 27. apr. — Sovjetska vlada Je zavrgla predlog Jajsin-ske za Y¿ letno |>ogodlM> glede ribiških pravic naokoli ruskega o-toke Kuhali na v Porifičiiem oceanu. Ho v J«t I se pripravljeni obnoviti staro pogodbo za let. Na jugu se bahajo s cenenimi delavci S kulijakimi plačami vabijo tovarnarje na jug Washington, — V malem mestecu Mount Airy v North <'s-rolini delajo ženske v tovarnah po 60 centov na dan, pri delu od kosa zaslužijo en dolar in moški pri etičnem delu $126 Mestece šteje HWM> prebivalcev, 10,000.več pa jih živi v bližnji okolici. Med njimi so Izkušeni nogavlčarskl delavci. "Imenlt-na prilika za vsakega tovarnarja." In to mestece, kakor stotine drugih ns jugu in v drugih, „oiuii/emi krajih dežele, si' s svojimi IaGITIKAJTK ZA PBOBVETOl II. H. Hlomanljskev. sovjslsšil podkomissr zs xunsnjs sadsve. PROSVETA d« areča, da je bil on lastnik, zakaj »koro vas ostala zemlja okoli je «bila last .nekega Francoza, naaelnika iz najagodnjih dni, ki je ne bi prodal niti pedi. Bil je kmet, z vso kmečko ljubeznijo do zemlje, ki ae je bila pri njem razvila v nekakšno bolno obsedenost. Pravi akopuh je bil « »vojo lakomnostjo na zemjo. Ker je bil pa obenem že star, trmast in brez kupčijskih zmožnosti, je WI vzlic temu siromak, in vprašanje je bilo aamo, ali bo prišel prej na boben ali bo prej umrl. Madronjevčev ranč je bil NaismitJiova last in Naismith gs je cenil po petdeset dolarjev oral. To bi bilo tisoč dolarjev, zakaj oralov je bilo dvajset. Kot poljedelska nsložba in ob uporsbi zasUrelih načinov obdelovanja Je bila stvar predraga. Kot poslovna naložba ne; zakaj vnanji avet je prav zdaj odkrival možnosti doline in boljšega kraja za letno bivali-ftče si nI bilo moči misliti. In kot naložba za srečo in radost nad lepo okolico in blagim podnebjem je bil ranč tisočkrat vreden svoje cene. Edmund je bi» prepričan, da t*> Naismith za večino kupnine počakal. Svetoval Jima Je, naj ga vzameta za dve leti v najem, a predkupno pravfco, tako da jima bo najemnina všteta v plačilo, če ae odločita. Naismith Je nekoč že imel tak dogovor z nekim Švicarjem, ki mu je plačeval po deset dolarjev na mesec. A potlej je t>il ta ovdovel in se preselil drugam. Edmund Je kmalu uganil, da se Billy nečesa odreka, čeprav mu ril *>ilo jasno, česa; šele z nekaj vprašanji je izvedel, kaj ga moti — »tare pionirske sanje o širni zemlji; o živini, ki bi se pasla na stotlpi gričev; »kratka, o farmi, Hi bi obsegala vsaj »to šestdeset oralov zemlje. •*8aj ne potrebujete toliko zemlje, dragi dečko," Je mehko rekel Edmund. "Vidim, da imate dokaj pojma o intenzivnem poljedelstvu. Ali na intenzivno konjerejo še niste mislili?" Billy je kar zazijal, tolikanj ga je presunlla novost t« miali. Ni mu šlo v glavo, kje naj bi bila podobnost med obema strokoma. Njegove oči so dobile nejeveren izraz. •To ml morate razložiti," je vzkliknil. Starejši mož se Je prijazno nasmehnil. "Da vidiva l Prvič potrebujete teh dvajset oralov samo zaradi lepote. Travnika je pet oralov. Od tega potrebujete komaj dveh, da se preživite s prodajo zelenjave. V resnici pa » svojo ženo še teh dveh oralov ne morete «podobno obdelati, niti če bi se ubijala od jutra zore do mraka. Ostanejo trije orali. Vode vam dajejo izvirki več ko dovolj. Ne zadovoljite se z enim pridelkom na leto, kakor drugi, starovemki farmarji v tej dolini. Obdelujte vso zemljo tako, kakor boste obdelovali »voj zelenjavnik, intenzivno, leto in dan; scjte rastline, ki bodo konjem za krmo, zalivajte, gnojite in menjavajte posevke. Ti trije orali bodo redili toliko konj kakor Bog si ga vedi kolikšna površina zanemarjenih, neposejanih ln nepo-gnojenlh pašnikov. Premislite to. Posodil vam bom nekaj knjig o tej reči. Kolikšen bo vaš pridelek, ne vem, niti ne, koliko konj poje; to Je vaša skrb. A prepričan sem, da boste imeli takrat, kadar se vam nabere toliko konj, kolikor jih vaši trije orali luhko prehranijo, že davno vsega dovolj, če si najamete človeka, ki bo namestu vas |>omagal vaši ženi pri obdelovanju njenih dveh oralov zelenjavnika. Šele tedaj bo čas, da si pridobite več zemlje, za več konj in več bogastva, ako se vam bo zdelo, da je vaša sreča v tem." Billy ga je razumel. "VI ste farmar, kakršen mora biti!" je navdušeno planilo iz njega. Edmund se je nasmehnil in pogledsl svojo ženo. "Povej mu, ksj misliš o tem, Annette." Njene sinje oči eo se zssvetile, ko mu je ustregls. "Oh, saj se ne ukvarja s farmarstvom, ta ljubi človek. Se nikoli se ni. On samo ve, kako in kaj." Mahnila je z roko proti vrstam knjig ob ateni. "Učenjak je, ki raziskuje to, kar je dobrega. Vse dobre reči študira, kar so jih kdaj dobri ljudje napravili pod solncem. Njegovo veselje so knjige in mizarstvo." "Na Dukie nik,ar ne pozabi," je krotko opo-rekel Edmund. "Da, in pa Dulcie." Annette se je zasmejala. "Duicie je najina krava. Jack Hastinga si na vse pretege beli glavo, kdo ima koga rajši, Edmund Dulcie ali Dulcie Edmunda. Kadar ae pelje v San Francisco, je Dulcie vsa nesrečna. In Edmund takisto, dokler ne prihiti domov. Oh, zaradi Dulcie sem bila že nekaterikrat ljubosumna. A priznati moram, da jo razume, kakor nihče drugi ne." "To je edina praktična stvar, ki jo poznam in izkušnje," je pritrdil Edmund. "V vsem, kar se tiše jerseyskih krav, sem avtoriteta. Ce bi bilo treba, me lahko vsak čas vprašate za »vet." Vstal je in »topil k »vojim knjižnim policam; šele zdaj »ta videla, kako velik je t>il in kako lepe rasti. S knjigo v roki je obetal in odgovoril Saxoni na njeno vprašanje. Ne, moeki-4t>v tod ni bilo; samo neko poletje, ko je deset dni pihal jug, je bil prinesel iz zaliva San Pablo nekaj moskitov, kar ae dotlej še ni bilo zgodilo. Megla? Prav zaradi nje je bila dolina to, kar je bila. In tu, kjer so živeli oni, v zavetju So-nomske gore, je ostajala megla »koraj vedno v višjih zračnih plaateh. Prihajala je » štirideset milj oddaljenega morja, še odbijala od 60-nomske gore in ae vzdigovala visoko v zrak. In še nekaj. — "Zavetje Trillium" in Madro-njevčev ranč sta imela kaj srečno legp v ozkem pasu toplote, tako da je bilo tod ob mrzlih zimskih jutrih zmerom za nekaj stopinj topleje nego drugod po dolini. In res je v tem toplem pasu malokdaj zmrzovalo, kar so dokazovali že uspehi z nekaterimi vrstami poma-rančevcev in citronovcev. Edmund je prebiral naslove in odbiral knjige, dokler jih ni bilo cel kup. Odprl je tiato, ki je ležala na vrhu, Boltona Halla "Tri orale in prostost", in jima bral o možu, ki prehodi vsako leto šest sto petdeset milj, ko obdeluje po zastarelem načinu dvajset oralov, na katerih pridela tri tisoč veder slabega krompirja, in o drugem možu, "naprednem" farmarju, ki obdeluje samo pet oralov in prehodi samo dve sto milj, pridela pa tri tisoč veder izbranega zgodnjega krompirja ter ga proda nekajkrat draže od prvega moža. Saxon je jemala knjige iz Edmundovih rok in brala njih naalove, ko jih je polagala Billy-ju v naročje: Wicksonovo "Kalifornijsko zelenjavo", Wlck»onovo "Kalifornijsko eadje", Brooksova •^Gnojila", Wataonovo "Perutni-narstvo na farmi", Kingovo "Namakanje in osuševanje", 'Kropotkinova "Polja, tovarne in delavnice" in Far mer je vo poročilo št. 22 o "Krmljenju domačih živali". "Pridita še po druge, kolikorkrat bosta česa potrebovala," Ju je povabil Edmund. "Na stotine poljedelakih knjig imam in vsa poljedelska poročila ... In kakor hitro boata utegnila. se morata oglasiti, da vaju seznanim z Dulcie," je skozi vrata zaklical za njima. Janezov Janez: To so vam tiči! OpOMIIA: Zadnje faae »<• J» va/krat piaalu o imtnin jralknvnam umotvoru "amerilki alovanUint", »,r«l tifiUvnnn p* j« naatopll na • la v • I a rni «V <- m «lovrnakam ledij-»kam programu nakl "Mih* Pndpi-ha" tar amrlit to nato "popravlja-no" ekiVrnAllrto, a ftmtar j« itivel nekaj •tffurtonlh prnteatov, nakar ie lat vrtan « il njegov namen, aroa-Siti nalo iMikvar jrn«, aov*nMino, tf»nv«-< Kf„|j ial>avatl nafta redijakn oiiflitalvu. In t tuli nI vzel na piko naa, ki wno tali vafujenl alovvnako, tam v«* naar mlad* In njihovo alo-vanttin« Kdtnl greh, ki ga J* alo-rll pri <*m, j» t,it, da J* prav** pretiraval. To ge j» »telo akalp, Ct b: a» 1,11 drlal raanllnuail, lil bil b vedno duvjulj mtrbn In a«, beven In afcatplratt bi ge n» bili mogli Teko pa . . . Ne. nej |»Mliu»im Ae jat Navarfrl l«rt» n*ke) p rt in* rov U neb ga vaabdanjage iivljenja, l,rea prrt»-revenje - molke l«aaa«tet in t* ml t« lub> lake lamarl, da bi aa mu aa Kotali» tnojaga «kelj»«, mu po vem, de bo imel vreftja«* o. pradia, Vem, de "r»»nka e «rfi toda," vem pe tudi, da rr tb,v*k na eme «irtrealtl vaakage grmenja lat Vrati putka e korua«. Ca ai «n<-tak en kaj sva prišla. Veri naje, je rekla babnica ter hotela vedeti, ali ima moj Zov dftab. Sur, sem dejala. |*a še najs džab in tudi atedi, saj Je delal skoro vee deprešn. O. dont vori, sem jo raAurala. mi smo pošteni ljudje, rrnt pošteno plačamo do zadnjega penija. Takrat so ml pa kovt <>dpne in babnk-a me fani pogle-da. IVec aem vedela, kaj Jo moti: Zov o ae Je tako mudilo, da niarm utegnila čenčati dreaa. pa sem kar kovt vrgla čez voAdr*e, ,' ja. tudi šuhov nisem utegnila r, h>rWenčati In stakinga so Imeli nič koliko ranov. Ju nou, ko aem •a glih haua klinala. ko me je ■ |.JZo\ odvlekel s «flrnj, No Ja. pa < in vek fani fila. ko mora stati pred tujimi ljudmi v takih capah — tor babnico zašurala: 'Never majnd. imam laci lepih dresov, etakings in šuhov doma, pa ni-aem utegnila prečenčati, ker se Je Jtovu mudilo.' So far so gud. Potem pa hoče>yedetl. ali imamo kice. Sur, pet jih imamo, sem povedala. tri boj se in dve punci. Najstarejši bo fortln nekst žula-ja. Ju šud si, kako dolg obraz je napravila babnica. 'O. nating dulng, Je rekla, majhnih kicov pa ne maram v haus, vse spojla-Jo In zbrokajo!' "V meni je zavrela kri. 'Ga-dem!' sem zaklela, 'kaj naj kice v leko zdumpam ali pa naj mu-fam na štrit, zato ker Jih imam? In moji kici da bi razbili haus in delali škodo? Sanamablč, mojih kicov pa že ne boš opravljala! V eelem nejbrhudu ni bilo tako najs kicov kot so moji! In da veš, atrašilo, zdaj bi sploh ne marala mu fat i v tvoj haus. če mi ga daš tudi for nating 1 Misliš, da imaš aamo ti haus za zarentat? Manjka se jih. laci jih je. pa bolj najs kot je tvoj in tudi bolj naj« pipi za gospodarje. Kom an. ¿ov, tukaj ni za naa T 'Tako sem ji podkurila. Ampak. ko sva odhajala, aem vseeno filala aori, tako najs haus in klčn sem tako lajkala? In adaj smo tu NI slab rent. šest rumov, malo zardela saj veš, čk>- velika klčn. naj» betrum, velik seler in tudi atik je prostoren. In čip: 25 tolarjev. Kaj ps je to za singl haus? Malo več kot nating! Vsjt, ti bom pokszsls še jsrd! Ali ni res velik? In gar rač je tudi zraven. O, nisem slabo zadela. Ampak to ti rečem, mufenga je teribl!" Na ulični Oo, halo Ženi, si bila tudi davntovn? Pa koliko baks ai naložila! Pa na štritkari ae voziš, ko imaš vendar najs karo!" "Hak>, Eni! Uf, vroče poetaja. Sur imam karo, pa se je ta škrep nekaj polomil in sem morala vzeti štritkaro. O ja, baks pa dosti. Sem bila v May kompani, pri Sterns in v hef dozn drugih štorov. Ju nou, ksko je. Spring-dres sem si kupila, klobuček in šuhe pa neksj sndervera. In jutri je 2anov brdej, pa »em mu kupila »rajco in par nektaja. In dreaek za našo be j bi. Laci ianka. Kar osušili so me. Trideset tolarjev sem vzela s seboj, pa »em čisto brok. Komaj mi je oetal dajm za štritkaro. Kaj pa je tebe nealo v davntavn?" "Oh, nov dajningrum aet bo trebaakupiti, pa aem šla pogledat v furničr štor, ali imajo kaj pripravnega. Pa niaem videla nič ekstra. Sam žank. No, in za krtns sem morala tudi pogledati, saj veš, »pringklining je v teku in treba bo laci novih etvari. Uh, ampak denar pa gre! Komaj toliko mi je oetalo, da bom še lahko šla v bjutišap po prmanent, in za groceri ... Peda bo pa šele čez tri dni. — Ja, saj aem že »koro doma! Se en štap, pa grem dol. Pa gudbaj, Ženi. In ne pozabi pri nas zaštapati, kadar boš pešala." Pri grocsristu "Gud morning mises Džens (Jane), kaj bo dobrega?" "Oh, funt porkčapsa mi boš dal, v slajsih, en lof kruha, keno mleka, hef dozn orendžs bom tudi morala dobiti» kofibaksa je menda tudi prazna ... ja, kaj pa jajca, ao freš? No, jih pa daj en dozn. In nekaj keksov bo tudi treba. Praviš, da imaš gud hem? Ne danes, mebi tumoro. Ja, dac-ol. Pa ček ml čenčaj, da mi ne bo treba hoditi na bank. Sur, včeraj je bila peda. Oh, na badr sem pa čisto pozabila; daj mi ga no en funt. Tako. Orajt, zdaj pa gudbaj." ( Pri brivcu "Halo Majk! Najs dan, kajne? Kaj pa bo—herkat? Sur, fanta je treba sfiksat, da bo najs izgledal, ko bo šel na dejt. Sedavn, bom prec redi." "Pa da mf ne boste katali las tuhaj." "Dont vori, te bom že »fiksou, da boš sam sebe vesel. Si poslušal včeraj na redio bejzbol gejm? Fajn so jih bitali Tajgre, ne res? Jaz sem ves krezi na bejzbol. Samo palitiks je zame še bolj interesting. Kaj praviš, bo Roosevelt še dobil čenč? Tale nu dil ni bil tako gud, pa tudi ne tako bed. Boljši enivej kot Hoovrova pro-speriti. Vel, jaz bom voutov za Roosevelta. Ja, tudi soušlists so okej, bat vatahel, ko pa nobadi ne kera. da bi voutal zanje. 0, Debs je bil gud fala in smart tudi, tu bed, da ni več živ. Kaj pa naš bank—ne bo nič z njim? 0, tudi tebe so nafulali! Hm. Nou, mene pa niso, jim nisem trustov, sem bil tu smart zanje. Si bil v nedeljo v hali? Skoda, ju dont nou, kako naja krav d je bil." "Dem ju! — Tokaš pa tokaš, nazadnje bi mi pa kmalu katou uho proč! Zakaj nisi bolj kerful? Lep barber si!" "Nating bed, Majk, ob majhen pimpl se je apotaknil rejzor, nič hudega. Dont vori, nič se ne bo poznalo. Ujkaš tanik na lase, vodo ali draj? Kaj pa misliš abaut John L. Lewie? Kolmajnarje je vinou na svoj sajd . . ." In tako daljs. Lahko bi še na daljeval. a »e ml je jezik začel ta ko čudno zapletati in aavoalja-vati. da sem v skrbeh, da bi ne mogel več pošteno govoriti, ako hI se še kaj ¿asa pečal z navaja njem naših jezikovnih posebnosti. Sicer slišim tako govorico vsak dan. vendar je nekaj nepri memo lažjega poslušati jo nego jo zapisovati. Uho samo ni več toliko natančno, ker zvene vanj vedno tudi angleške besede, toda. kadar se človek v sede ter začne zapiaovati to čudne jesikovne rvetke ameriške slovenščine, se skoro ustraši, tako smo ameriški Slovenci iimaliči »vojo slovensko govorico. Jas sem navedel aamo nekaj primer — lahko bi jih navedel še stol—in »«enkrat jih ne bom nič več navedel, ker ne želim, da bi se mi še bolj zmešalo v glavi. Tistim pa, ki bodo menili, da pretiravam, pa svetujem eamo to, naj gredo med naše ljudi ter prisluhnejo—pa tudi kadar sami govore, naj ne zatiskajo ušee . . . ■H koncu pa bi najrajši še pristavil, da Miha Podpiha na alo-venskem rsdijskem programu vseeno ni tako hudo pretiraval, da bi ga bili morali takoj lin čati . . . TOREK. 28. APÏH4 denarja. Gospoda ps kot povsod, ne! Takih gostov ne ¿bj govori o krizi, ki e je ne občuti. Lipa si dolenjska stran mri Novim »mostom in Kolpo Lepa si dolenjska atran ob podnožju Gorjancev. Kakor si lepa, si bogata. Toda tvoje bogastvo je le nekaterih, ostalih je revščina. e Sredi doline atoji veliko poslopje parne žage, pločevinast ¿limnik štrli visoko v zrak, kot palica, namenjena za udarec. Prijatelj Niko me je vodil, kazal in razlagal. , Gospod je bivši avatrijaki oficir, sedaj vodi podjatje. Z delavci občuje kot med vojno s vojaki. Je aeveda narodno zaveden To zadoetuje. a Zaslužek znaša Din 1.50 na u ro. Progovni delavci dobe še manj. Delo je naporno, poeebno kadar lokomotiva iztiri in to se dogaja neredkokrat, Delo začne ob 4. uri zjutraj in traja do pozne noči. Toda samo osem ur dobe delavci izplačano kam pa bi prišli, če bi plačevali delavcem vsako malenkost! a . \ V stanovanjskih objaktih vlada neizmerna revščina. O higije-ni tod ni govora. Kako, da bi ne imeli nobenega zakona o socialni zaščiti. a Delavec zboli. Ako hoče k zdravniku, mora imeti bolniško napotnico, ki mu jo izstavi podjetje. V piaarni pa atvar ne gre tako enoetavno. Predno mu izstavijo listek, mu predlože v podpis izjavo, na kateri stoji zapieano, da je v redu prejel mezdo «a šest dni naprej. — In če ne podpiše? — Ne dobi napotnice. — In če gre brez nje k zdravniku? — Riskira odpust. Tu veljajo druge poatave, postave, ki jih je vpeljal gospod u-pravnik podjetja. Ali ni nikogar, ki bi posegel vme», ki bi naučil podjetnika tisti stavek, ki stoji napisan pod vsakim zakonom: ". . . vsem in vsakomur pa zapovedujemo, da se po njem ravnajo." e Nekoč je večje število odpuščenih delavcev iz tega podjetja prišlo na občino prosit, da jim izstavijo potrdila o brezposelnosti /a Borzo dela in tudi njihove delavske knjižice tjakaj odpošljejo. — In? — Knjižice so romale na žan-darmerijo obenem » predlogom, da naj odpravi brezpoeelne v pristojne občine. Med njimi ao bili tudi taki. ki so stanovali v občini že nad deset let nepretrgano in so ai torej pridobili domovinsko pravico! Brezposelni eedaj sploh ne upajo več v občino, ker »o v strahu, da jih bodo poslali odgon-skim potom iz občine, v kateri so puščali svoj zaslužek odkar so tu delali. e Strokovno4 organizacijo imamo. Nekaj korajžnih ln zavednih »odrugov jo je ustvarilo, kljub grožnjam in žrtvam. Organizacija je poeredovala večkrat. Posredovala je zlasti radi plačila nadur. Toda podjetje ni hotelo o tem nič ališatl. Delavci so morali tožiti. Upravnik, prepričan o tem. da bo zmagala njegova. Je gnal tožbe v tretjo instanco, kjer še-le so ga sodni-ki podučili, da velja lakon tudi za to lesno podjetje. e Brezposelnih je mnogo. Kmetje »o bajtarji s številnimi družinami. Kar zemlja ne more rediti. je svoj čas odhajalo v A-mrriko. Dandanes pa sili v industrijo. ki jo pa »koroda ni. Cez poletje »o naši brezposelni brali mah. rože, grmič je. gobe Zdaj tudi tega nI. Se ta slan krop nI Javna dela v naši dolini ao poglavje zase. Delali ao cesto iz sredstev bednostnega fonda. Zaposleni ao bili po večini taki, ki ne bi baš morali odjedati kruha brezposelnim, Sele na energično intervencijo je bilo odpuščenih nekaj nepotrebnih, ki imajo doma vino, kokoši in jajca—ter seveda tudi delo. a Težko bolni pri nas umirajo doma, ali pa jih pošiljajo v Novo mesto ali v Karlovec. Nekoč jc bila bolnišnica tudi v našem kraju, sedaj služi poslopje drugim namenom, a Pa še nekaj o naši gospodi, da jo bomo spoznali takšno, kakršna je. Nek gospod, visok in ugleden, se je aboniral v gostilni. Gostilničar in gostilničarka »ta mu stregla z najboljšim. Kako tudi I tu op, — Pa res ne, dostavi ^m nmj spremljevalec. Ako •d« v gostilno j.t in * U «"P* ni p!*,, — Niti prebite pare kT gostilničar po dolgem čaiu n. na plačilo ^ žaljen in si je prebral — Sledila je tožba' ~ Prijatelj, kdo bi dh ugledni osebi tvegal mero? Uj®° a Tako je torej v dolini pod (d Želodčno Zdravilo Iskreno Priporočano Ckicago, IU. — "Trinerjevo grenko vino jemljem, kadarkoli trpim na želodčnih sil prebsTttih nerednoetih is lahko ga iskreno priporočam visko-mar." — Mrs. Sussnna Pavlus. Nikar te delati poislraaov • kakim drugim odvajalnim sredstvom. Jemljite Triner-|evo grenko vino, lri je tekom rad njih 44 let dokasslo, da je najbolj tsneilji-vo sdrarilo proti zaprtja, plinom, sla-bemu teku, glavobolu, nemirnemu spsajs In podobnim težsvam. Pri vieb lekarnarjih. TRINERJEV ELIKSIR GRENKEGA VINA Joseph Triner Company, Chicago po P< farmaj^pkodaj . Prod\fe ieP<> obdelana in bre zemlje farma, velika 15 krov v bližini mesu in Dobra cesta, studenčna vodi' hiši in ob Stali. Tukaj ni ve. Vsega skupaj je š<»t pij, velika štala in dve Proda se vse kar je na far! živina, konji, seno, žito, in stroji. Za ceno ptfjte alov lastnice: Katarina P,,,..,,,,,,,,,,,. r» . i ČL šrsMvs IL. .ÖL drnMva iL. .ČL drattvz iL. ČL drnftva IL. ooeeoeoooeo« •ooeeoooaaaeoeooeeo TISKARNA S.N.P .Drlnvn ...................H Ha I nsiaten...............H I S.N.P.J t tukartko obrt «paiiajocajjj» Tiska vabila za veeeilce In ehoda, rizltaie». . knjige, koledarja, letake itd. v gloven»keai. slovaškem, češkem, nemšksm, angleške« J»»«« ■ " VODSTVO tiskarne apelira na ču***1 8.n.pj^ da tiskovine naroča v svoji tiskarni Voa peJneniln «njo veda tre S.N.P.J. PRINTEP M87-69 9a LAWNDALE AVENU» CHICAGO» ni.