Po»n'na oia^ana v co»ovini leto LVII. V UubHpni. v torek, dne ?6 februarja 1929 St. 48
st. 2 0»'
Naročnina
Dnevna ndnja
za državo SHS
mesečno 23 Din polletno 190 Din celoletno 3UO Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nede Iska izdala cetole no v Jugo-slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov i stolp, pelli-vrsla mali oglasi po 130 tn 2D.veC|i oglasi nad 43 mm vltlne po Din 2-30, vellltl po 3 in 4 Din. v uredniškem delu vršaca po 10 Din o Pn večlem o
Izide ob 4 zjulrsl
razen pondel)Ka ln dneva do croznlKu
orednMivo /e v Kopltartevl ulici it. en 11 Rokopisi se ne vračalo, nelranlclrana platna se ne sprejemalo l/rettnlilva telefon it. 2050. upravntitva it. 2328
uprava le v Kopitarjevi ul.it. tt # čekovni račun: Clubllana Štev. 10, ti SO tn 10.349 sa Insetale. Saralevoi1.7563, Zagreb it. 30.011, Vraga ln nun al it. 24.797
Polom antiklerikalizma
Pariz, 23. februarja.
Da je lateramski pakt eden največjih dogodkov krščanske ere, pa tudi ogromnega pomena v svetu duhovnih vrednot sploh, nihče ne taji, čeprav bi kdo hotel to prikriti. Posebno močno pa se to čuti v Franciji, »najstarejši hčerki katoliške cerkve«, kakor ji pravijo.
Kar tiče francoske katoličane, ki so zavestno in v polnem pomenu besede katoličani, se seveda radujejo s celim katoliškim svetom. Njim je, kar se je zgodilo v Rimu, največje zadoščenje za vse, kar so morali zaradi svoje zvestobe do cerkve in papeža od svobodo-miselcev pretrpeti.
Ostalo javno mnenje je razdeljeno: svobodomiselna levica je vsa izven sebe, zmerni liberalci, vladinovci in nacionalistični desničarji pa berejo fanatikom »svobodne misli« pošteno levite, ker so oni krivi, če je Italija, vrnivši papežu svobodo, pridobila v svetu na ugledu v kvar Francije.
Herriot, Blum, Bertrand s svojim časopisjem »Quotidien«, »Ere nouvelle«, »Oeuvre«, »Populaire«, so bili v začetku nekoliko konster-nirani nad nenadnim dogodkom, ki so ga mislili in želeli še daleč od de/siva. Toda kmalu so se zavedli svoje težke pozicije, še bolj po zaslugi drugega časopisja kot sami, spoznali, da so doživeli težek poraz in zatrobili alarm proti »klerikalnemu zmaju«. Papež da se jc zvezal s fašizmom, sploh se jc storil komplot proti svo-bodomiselstvu in v nevarnosti so vsi sadovi velike revolucije: laizacija itd., itd. To treba masam dopovedati in jih znova dvigniti v boj proti redovnikom in cerkvam. Prvi korak so storili že poslanci, ki so prve dni po paktu zavrgli v komisiji sedanjo žc itak poslabšano redakcijo členov 70 in 71, ki govore o redovni ških udruženjdh in njih osnovnih pravicah.
Najbolj merodajni in ugledni francoski listi, Journal de Debats, Echo de Pari«, Victoire, Li-berte, Crodx, pa se posmehujejo kartelistom (levičarskim strankam) in žigosajo njih proti-versko, državi škodljivo politiko. Alzaški problem jc nastal radi protiverske politike Her-riota: njegova politika od 1.1924. dalje je Francijo v vsakem pogledu slabila; njihove intrige in divjaška opozicija proti sedanji vladi so jih popolnoma diskreditirale. Z umetno gonjo proti papežu bi zdaj radi dobili nazaj popularnost, toda v odgovor dobivajo le krepke zaušnice.
»Ali je Italija kriva«, tako odgovarja kar-telističnemu časopisju »Victoire«, »da smo pustili vnemar svojo odliko (da smo katoliška država)? Kriv je strastni antiklerikalizem, laici-zem in politično vodstvo svobodomiselstva, ki nas je tako daleč pripeljalo. Ali se bodo vsaj sedaj izmodrili? »Journal de Dčbats pravi, da ne.« 0 celi zadevi ne razumejo absolutno ničesar in vodijo še naprej tisto skrajno malenkostno politiko, ki nas je stala že izgubo polovice ugleda na svetu. Ko je Benedikt XV. naznanil svojo izvolitev, so se v min. svetu prepirali zaradi oblike, v kateri naj odgovore papežu. In so zmagali pristaši »minimuma kur-toazije«. Branili so se poslati zastopnika v Vatikan, pa nas je moral zastopati Angleži Zahvalnega Te Deuma po vojski se Clemenceau na višku slave ni upal udeležiti, udeležili so se ga pa vsi diplomati in japonski poslanik — budist.« Take in podobne vzglede neplodne protiverske politike navajajo listi zmernega meščanstva. »Metode prejšnjih časov so jim dobre še danes,« piže »Ami du Peuple«, »čas pa hiti nevzdržno mimo nas. Medtem ko se je Mussolini pet let tiho prizadeval za spravo s sveto Sto-livo — videl je v tem garancijo za red in napredek — nam razdirajo svobodomisleci moralo in red. Medtem ko vse države, tudi nc-katoliške, hitijo sklepati konkordate, da postavijo versko-moralno bazo za svoj obstoj, pri nas noče nehati brezsmiselna prertiverska gonja, ki žene državo v anarhijo. Medtem, ko je Mussolini uvidel da ne bo rešil problema narodnega prirastka brez versko-moralnih pripomočkov, se naša Francija usodno depopularizira in rasteta materializem in neomaltuzianizem. Cerkev kot velika šola avtoritete, discipline in tradicije je postala spet velemoč, mi pa se v don-kišotkem boju zoper njo smešimo. Kaj mar našim svobodmiselnim nazadnjakom (arierres) za ugled države, ki bi moral biti prvi zakon, oni nc vidijo drugega kot črno nevarnost.«
»Temps« sam odgovarja proti očitku, češ, da je papež sklenil alianso s fašizmom, medtem ko mu jc v resnici šlo absolutno samo za interese katolicizma: V resnici se ie samo ooro-stil okov in kakor se je prej pogajal z drugimi državami, tako sedaj z Italijo, hoteč vedno dati Cezarju, kav jc Cezarjevega.
»Borili ste sc proti papeštvu,' nadaljuje
Piratska konferenca otvorjena
Pozdravni govori delegatov — Komunike o prvi seji
Pirot, 25. febr. (Tel. Slov.) Dopoldne se jc ob 11 otvorila prva konferenca naše in bolgarske delegacije v dvorani pirotske občine. O konferenci se je izdalo to-le poročilo:
»Danes, 25. febr. sta se ob 11 sestali bolgarska in jugoslovanska delegacija mešane komisije v svečani dvorani mestne občine. Predsednik delegacije SHS je pozdravil člane bolgarske delegacije z željo, da bi se zadovoljivo uredila vsa vprašanje, ki jih ima mešana komisija urediti. Predsednik bolgarske delegacije se je zahvalil ter prav tako izrazil upanje, da bo delo komisije uspelo. Ko se je ugotovil dnevni red za prihodnjo sejo, ki bo jutri ob 10 dopoldne, se je seja ob 12 zaključila. Pirotska občina je na čast bolgarske delegacije priredila svečan banket. Nato so si dele<*atje ogledali Pirot.«
Pariz, 25. febr. (Tel. >Slov.«) Na izvajanja bolgarskega zunanjega ministra Burovn
objavlja »Temps« daljši članek o bolgarsko-jugoslovanskih odnošajih. List izraža npdo, da se bo ojačilo zaupanje v sedanji položaj na Balkanu, ker doslej se je vedno bilo bati resnega položaja na Balkanu radi bolgarsko-jugoslovanskih odnošajev. Zaradi svojega poraza ogorčeni Bolgari so bili vedno lahko pridobiti za cilje neke druge države, ki igra na Balkanu veliko vlogo. Vsekakor pa Bolgarom najuavadnejša previdnost priporoča, biti s svojimi sosedi v dobrih odnošajih. Bel-grajska vlada je pred kratkim odstranila ostre varnostne odredbe zaradi mucedonskih nemirov. Da je dala belgrajska vlada prvo pobudo za ublažitev napetosti v niacedonskem vprašanju, dokazuje njeno dobro voljo. To zbli-žauje je lahko začetek popolnoma nove politiko-nn bližnjem evropskem vzhodu,	,
Odkritja o helgijsho-irancoshi
vojni konvenciji potvorba
Bruselj, 25. febr. (Tel. (»Slov.«) Belgijsko zunanje ministrstvo je izdalo oficielni deman-ti glede objav »Uttrechter Tagblatta«, v katerem pravi: Že površen pregled besedila zadostuje za dokaz, da gre tu za nerodno po-tvorbo. Belgijska vlada je večkrat podala toč- j ne in popolne izjave o belgijsko-Irancoski vo- , jaški konvenciji. Konvencija se tiče edinole i primera, da bi Nemčija ne-izzvana napadla. | Besedilo je bilo predloženo parlamentu v le- j tu 1920. Tajne so ostale samo izvršilne določbo med obema generalnima štaboma. Nizo- | zemski list, ki je objavil potvorjeni dokument, je bil toliko previden, da odreka že naprej demantiju vsako vrednost. Ta praksa, katere edini namen more biti samo ta, motiti odnošaje med Holandijo in Belgijo, se mora odločno obsoditi.
Pariz, 25. febr. (Tel. »Slov.«) »Petit Pa-risien« izjavlja, da je pooblaščen s pristojnega mesta izjaviti, da je dokument, ki ga je objavil »Uttrecliter Tagblatt«, ponarejen. Francija in Belgija nista imeli nobenega interesa, skleniti tako pogodbo, posebno ker bi locarn-ska pogodba avtomatično zagotovila pri vsakem nemškem napadu ob Renu Franciji in Belgiji pomoč Anglije in Italije. Quai d'0rsay označuje dokument za enostavno potvorbo. Listi v splošnem te stvari sploh ne omenjajo.
Ženeva, 25. febr. (Tel. Slov.) Dejstvo, da se je 1.1920 sklenila belgijskc-francoska vojaška pogodba, je davno znano. Pri društvu narodov pa ni bila nikdar registrirana in objavljena. Registrirala pa se je na to nanašajoča se izmenjava not med Belgijo in Francijo, v kateri si obe vladi medsebojno zagotavljata pristanek k vojaški pogodbi in potrjujeta, da je bila pogodba sklenjena samo za okrepitev mirovnih
jamstev Društva narodov in da se na obeh straneh izognejo nepotrebnemu oboroževanju. Pogodba je svojecasno povzročila silno pozornost in se je pozneje celo razpravljalo o njej na zborovanju Društva narodov. Udeležene stranke pa so pogodbo označile kot popolnoma nedolžno.
Bruselj, 25. febr. (Tel. Slov.) Samo flamski listi so natisnili holandsko vest o belgijsko-francoski pogodbi in jo komentirajo. Poslanec Voss je izjavil, da bi bila Belgija, če je dokument resničen, izrečena strašni vojni služnosti. Oficielni demanti« bi tu ne mogel nič pomagati, ker bi mu itak nihče nc veroval. Morali bi se najti pota in sredstva, da se natančno do-žene, kaj je bilo sklenjeno med Belgijo in Francijo. Poslanec Caupelaert bo jutri vložil na vlado interpelacijo. Belgijski listi to poročilo ne omenjajo. Vesti o krizi kabineta so zaenkrat vsekakor prezgodnje. Nobena stranka, razen Flam-cev, tudi socialisti ne, nc bi poskušala vreči vlado s programom, ki bi bil naperjen proti obrambi države.
Nemški komentarji
Berlin, 25. februarja. (Tel. Slov.) Na uradnem mestu se k objavi belgijsko-francoske vojaške pogodbe izjavlja, cla se morajo poprej, preden nemška vlada stori kakšne korake, vršiti poizvedbe o podrobnostih te pogodbe. Bilo jc že znano, da je obstojala francosko-belgijska vojaška konvencija, in to dejstvo jc bilo tudi registrirano pri Društvu narodov, ker se vojaška konvencija omenja v belgijsko-francoski prijateljski pogodbi iz 1. 1920. Vojaška konvencija pa je ostala neznana. Berlinski listi naglašajo, da se navaja čas za izvršilne določbe I. 1927, ko so bile locarnske pogodbe že davno v veljavi.
Šefa Velikega sveta
Kini, 25. februarja. (Tel. »Slov.«) Danes se je sestal veliki fašistovslci svet (Gran con-siglio). To je prva seja velikega sveta, odkar je le-ta po novem zakonu uvrščen med ustavne činitelje države. Dnevni red je bil izredno važen. Mussolini je poročal o notranji in zunanji politiki Italije, glavna točka pn je bilo poročilo šefa vlade o paktu s Sveto stolico, ki je bilo sprejeto z velikim navdušenjem. Glavni tajnik fašistovske stranke Turati je podal poročilo o položaju s t milce. Sklenil sc je program za proslavo X. letnice fašistov-skega prevrata in vzela v pretres lista kandidatov za volitve v korporativni parlament 24. marca 1929.
400 kandidatov, ki jih bo Veliki svet odobril, bo objavljenih v najkrajšem času.
Ministrski svet pa se sestane šele 11. marca, da mu premijer poroča o zelo aktu-
^/ttusasassaai■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■mhmhi^^
list, »ono jc zrastlo v največjo moralno silo; iskali ste izolacijo otl Rima, našli ste anarhijo in nemoralo; rešitev rimskega vprašanja hočete ignorirati, zapomnite si, da je to jasno historično dejstvo; grozite, vse vaše grožnje bodo doživele enak poraz. Pomnite pa, da pogubljate Francijo.«
Kdor pozna Francoza, ki gotovo spadajo
me,' narod- ki najbolj 1' - Vo domovino,
oo ra::umel razpoloženje, Ui ga razodevajo
alnih politič. problemih sedanjega momenta.
Kar se tiče nekaterih podrobnosti, ki so v zvezi s paktom, sklenjenim s Sveto stolico, se izve iz vladnih krogov med drugim, da se bo začela zidati vatikanska železniška postaja in kratka proga, ki bo vezala vatikansko mesto z glavno progo Roma—Viterbo, v teku enega meseca. Tako gradbe kakor projekt bo izdelalo ministrstvo za promet, ozir. javne zgradbe, seveda upoštevajoč želje svetega Očeta.
Obrednik za sprejem kralja pri svetem Očetu izdeluje kongregacija ceremonijala, ko-je prefekt je kardinal Vanutelli, tajnik pa monsignor Nardone. Ceremonijal bo podoben onemu, ki velja ob sprejemu španskega kralja. Termin poseta še vedno ni znan, se pn bo objavil pravočasno.
gornje vrstice, razumel tudi njih klic: zapustimo vendar žc politiko kratkovidnosti, ki smo jo tako drago plačali. Bodimo skupno tam, kjer zahteva interes Francije in njen vsestranski ugled nam mora biti prvo pravilo. Mussolini je imel izbirati med svobodomisclstvom n Cerkvijo; prvo vodi v dekadenco in destruk-cijo, prijateljstvo s katoliško cerkvijo na jc podlaga za moralni preporod, ki ga Francija tako pot ?btrje, in pa za materiialni in socinln nar>:e:lck.	—do.
Minorescu v Varšavi
Varšava, 25. febr. (Tel. >Slov.«) Romunski zunanji minister Miromescu je včeraj dospel v Varšavo. Sprejeli so ga zunanji minister, Za-leski in drugi poljski dostojanstveniki. Mironescu je izjavil, da je namen njegovega obiska poglobitev kulturnih in gospodarskih odnošajev. Nadeja se, da bo mogel z Zaleskim razpravljati o vseh visečih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Sodelovanje sc jc izkazalo kot dobro, ko sta obe državi skupno podpisali pomembni Litvinov protokol. O prekicjenju madjarsko-romunskih pogajanj je izjavil, da je stvar Madjarske, da pogajanja zopet obnovi. V izjavi, ki jo jc romunska vlada vložila pri Društvu narodov, jc izrekla Romunija svojo pripravljenost, skleniti z vsemi drugimi državami varnostno in razsodiščno pogodbo, kar jc potrdilo miroljubnost Romunije in bo pripomoglo k zavarovanju miru. Varšavski listi zelo prijazno pozdravljajo Mironcsca, izogibajo pa sc namigavanj o kakem posebnem cilju obiska, posebno pa nc omenjajo svoječasnega obiska madjarskega zunanjega ministra Valka, ki sc jc v inozemskem tisku mnogokrat smatral za prvi korak k poljskemu posredovanju med Ma-djarsko in Romunijo.
Pritožba madžarske stranke proti razpustu
Vodstvo razpuščene madjarske stranke v Vojvodini se je pritožilo proti razpustu stranke s strani velikega župana bnčke oblasti na notranje ministrstvo. Pritožbo utemeljuje s tem, da ni bila njih madjarska stranka zastopnica kakega plemena, temveč celega naroda in da se zato razpust stranke ne more utemeljevati po členu 3. zakona o zaščiti države. Zato naj ministrstvo akt o razpustu stranke uniči in dovoli stranki nadaljnjo delovanje.
Belgrajske vesti
Belgrad, 25. febr.
Prosvetno ministrstvo je izdelalo načrt o srednjem šolstvu. Načrt o pouku v zakonu ni obsežen, marveč se bo učni načrt izdal v posebni naredbi.
Prometno ministrstvo je izdalo odredbo na vsa oblastna ravnateljstva, da vse zaostale kakor tudi nove pošiljatve moke in žita, namenjene v Dalmacijo, Bosno in Hercegovino, čim hitreje in pred vsemi drugimi odpošljejo. Za take pošiljatve je treba uporabljati za dostavo vozove.
V	kmetijskem ministrstvu se pripravlja, da bi se natančno precenilo žito za 1. 1928. Čujemo, da se je cenitev izvršila previsoko, iu sicer za 10.000 do 20.000 vagonov preveč.
Promet jo na vseh železnicah skoraj žc normalen. Le na progah okrog Ohrida in na nekaterih delih liške proge se še ni vzpostavil promet. V Bosni sta med Brodom in Sara-jovoni dva plazova zasula progo. Vendar se je po kratkem prekinjenju promet zopet vzpostavil.
Zagrebške vesti
Zagreb, 25. febr.
Nov tednik »Novo Vreme« je te dni pričel izhajati v Zagrebu. V svoji prvi številki poroča, da bo po vsej verjetnosti v kratkem pričel izhajati kot dnevnik. »Narodni glas« ]e Novo vreme« napadel in pravi, da stoje za njim temni tipi. List urejuje bivši radičevcc širotie. Prej je bil urednik »Narodnega valac. List zastopa tezo današnjega režima.
Seja zagrebškega občinskega sveta bi se imela vršiti v sredo. Ker pa so nekateri občinski sve.niki zadržani, so je preložila na četrtek. Vprašanje spopolnitve zagrebškega občinskega sveta so še ni uredilo. Ne ve se še, kdo pride na mesta odstopivših svetnikov. Naknadno jo odstopil občinski svetnik Majer.
V	Ninu jc umrl časnikar Slavko Diklid. Bil je urednik »Hrvatskega lista« v Osijeku in nekaterih drugih listov. Bil jo star komaj 35 let.
Sava je pričela naraščati. Vendar no narašča tako naglo, da bi se bilo bati kake nevarnosti. Narastla je za 50 cm nad normalo.
Zofija Horvatu-, vdova železničarja, je bila nocoj med Otokom in Sv. Klaro pri Zagrebu ua strašen nnčin timorjciin. Neznan morilec ji je preklal lobanjo.
»SLOVENEC«, dne 26. februarja 1929.
Secesijska vojna v Mehiki
Ivan Hribar:
Uradniško vprašanje
Veliki smoter, ki si ga je postavil naš narodni Kralj, da reši državo neznosnih in pogubnih posledic izrodivšega se parlamentarizma ter jej pridobi v svetu ugleda in kredita, je mogoče doseči le s temeljitim zboljšanjem državne uprave. Le-ta se bo zboljšala le tedaj, če si ustvarimo upravni aparat, ki bo funkcijoniral pravično, tečno in vestno. Ta aparat pa ne sme biti odvisen od političnih strank. On mora bili stalen, kakor so eta ni sodniki, ker le kontinuiteta ustvarja smotrnosino upravo.
V	politično prepričanje upravnih uradnikov se seveda ne sme posegati, v kolikor se giblje v mejah zakonov; toda v službi ga ne smejo nikdar uveljavljati. Njihova naloga mora biti, da povsem nestrankarsko in nasproti vsem državljanom enako vrše zakone, ker le taka uprava ustvarja pravno sigurnost, ki je glavni predpogoj za medsebojno zaupanje in ki edino more vesti k zadovoljnosti in blagostanju tema dvema najmogočnejšima stebroma državne zgradbe. Zato je po mojem mnenju potrebna revizija uradniškega zakona v tem ?tnislu, ,da se določijo najstrožje kazni za vsako ilorabo urada in službe.
Pa še nekaj druzega, kar prijatelji dela in reda z veliko skrbjo opažajo da se jc razpaslo ponekod jatoo bohotno v naši državni upravi, je treba z vso energijo in skrajno brezobzirnost jo odpraviti. Na mesto kemeditete, ki se nevarno uveljavlja v mnogih uradih in je lastna zlasti nekaterim višjim uradnikom, ki bi imeli dajati svojemu podrejenemu osobju dober vzgled, mora stopiti marljivost, mesto površnosti vestnost, mesto počasnosti ekspedi-tivnost.
Vse to ima država pravico in dolžnost tirjati od svojega uradništva in bo — ako svojo nalogo prav umeva in hoče, da bo kedaj dobro urejena — ludi res zahteva a. Nasproti temu pa ima tudi nujno dolžnost, da svoje uradnike plača tako, da jim bo mogoče pošteno važnosti stanu in ugledu države primerno živeli, za svoje rodbiuc skrbeti in starosti brez bojazni gkdati v obraz.
V	tem je |» mojem prepričanju punetum sa-liens vsega uradniškega vprašanja. S tem je pa tudi že obeleženo stališče katero morem — in kot praktik, ki je dvajset let stal na čelu javnih upravnih uradov — in moram zavzeti. Stalnost državnih uradnikov jc predpogoj dobre uprave, jc edino poroštvo za red, ki mora ali pa bi vsaj moral v njej vedno vladati. Moja opreka z nazori dr. A. Gosar j a je torej jasna. To, kar on priporoča, bi ne vedlo k redu in ne bi zbojšak) uprave, ampak bi jo prav nevarno poslabšalo. Premikanje državnega uradništva po njegovi teoriji, bi bilo — naj sc ta primera ne šteje v zlo — nekam podobno preseljevanju ciganskih družin, ki imajo danes svoje šoto-
"'¥išče tu, jutri tam. Državnemu uradniku je treba za vršitev njegove dolžnosti neke podgotovilve, ki' si
•'ijo zamore pridobiti šele z daljšo prakso in h kateri spada tudi poznavanje zakonov, ki so za dotično panogo uprave merodajni. Ako bi bil torej po dr. Gosarjevem primoran boriti se za svoje službeno napredovanje s konkurenco z uradniki drugih strok državne uprave, bi si moral prisvojiti usposobljenost tudi za te stroke in seveda tudi dobro poznavanje dotičnih zakonov. Ne rečem, da bi se med številnim državnim uradništvom ne našel kdo, ki bi bil tako genijalen, ali vsaj izredno nadarjen, da bi bil tudi temu kos. Večina uradnikov pa te nadarjenosti ne bo imela. — Treba je pa tudi pomisliti, da mora trpeti uprava, ako bodo uradniki, mesto da se posvečujejo le njej, vedno imeli na mislih, kakšne nove usposobitve bi jim bilo potreba, da ne obsede pozabljeni na istem službenem mestu.
Se slabše bi kajpada biio, ko bi se — kakor si tega dr. A. Gosar želi — državni uradniki vrgli v prosto tekmovanje s privatnimi nameščenci ter bi za starost bili preskrbljeni na tak način, kakor se skrbi za le-te. Državna služba je vendar nekaj povsem drugačnega od privatnih služb. V poslednjih vlada namreč konkurenčni moment služboda-j al cev med sabo silno veliko vlogo in se službeni uspehi uradnikov dajo za njihove gospodarje izraziti v denarni vrednosti. Pri državnih službah je to izključeno.
In končno bi nestalnost državnega uradništva, ko bi se stvari uravnale po dr. A. Gosarjevi teoriji, spravila to uradništvo ob ves ugled, katerega mu stalnost brez dvojbe da.
Za stahiost državnega uradništva se je vrgel z dr. A. Gosarjem spretno v boj Fran Erjavec. Vsi njegovi razlogi za stalnost so tehtni. Ne morem se pa zadosti načuditi njegovemu mnenju, da »uradniško vprašanje še ni zrelo, da bi ga začeli reševati«. Po mojem mnenju ni samo zrelo, temveč je njegova rešitev zelo nujna, ker jc v najtesnejši zvezi z dalekovidnimi načrti Njegovega Veličanstva Kraja, ki hoče imeti espeditivno in pošteno upravo. Pri dosedanjih, na postranskih zaslužkih slonečih prak-tikah v nekaterih državnih uradih je to nemogoče. Ako zdravnik ve, da rakrana ugonablja ves organizem, ne bo čakal, temveč jo bo brez odlašanja iz-žgal. Tako je treba storiti tudi tukaj. Gospodu Erjavcu je cela kopica nerešenih spisov v nekaterih osrednjih uradih dokaz za to, da je menda še premalo in ne preveč uradnikov v njih. Za Boga! Ali je on sam tujec v Jeruzalemu? Razlog za zastale rešitve je vendar iskali čisto v nečem drugem! Državni uradniki morajo namreč vedeti, da hodijo v pisarne reševat agende in ne pit turško kavo, čitt časnike in debatirat o dnevnih dogodkih in o politiki. Sedanja vlada je to na srečo že spoznala in je prepovedala srebanje kave v pisarnah. Upam, da se n« I o zadovolji a s tem. temveč, da upelje tudi kontrolo nad reševanjem spisov. In to ni tako težko. Vsi načelniki fadov naj bi v posebne knjižice zapi-savali spise, It! se posameznim uradnikom pridele v rešitev in zaukazano naj bi bik), da morajo po leh knjižicah vsak teden enkrat kontigljrafi,.kaj jc bito
Guverner države Sonora, ki spada med najvažnejše mehiške zvezne države, Fausto To-pete jc poslal potem svojega zaupnika bivšega župana mesta Mehike, Saracho-a predsedniku Gilu svoje zahteve, da morata eks-predsednik Calles in general Morones zapustiti državo Mehiko. To zahtevo je razumeti kot uvod k »mirovnim pogajanjem«, ker se nahaja severna Mehika v boju s centralno vlado. Gil je zahtevo odklonil in odrechl mobilizacijo zveznih čet.
Kakor porpča »Hera-ld Tribune« se je s tem pričela v Mehiki secesijska vojna, ki ima mnogo sličnosti z nekdanjo severnoameriško. Glavni tabor mehiških secesionistov je v mestu Queretaro, kjer sc se zbrali zastopniki šestih provinc, da sklenejo svojo avtonomistično deklaracijo. Pričakujejo, da bo ta konferenca napovedala vladi vojno in pričela z ofenzivo.
V nasprotju s prejšnjimi vstajami v južni Mehiki je sedanja severno-mehiška vstaja pod vodstvom ,Topete-a zelo dobro organizirana in bo privedla do prave vojne. Iz izjav Valen-zuele, pravega. duševnega voditelja vstaje, je jasno razvidno, da nt med njim in Callesom nobenega sporazuma in da hoče Valenzuela
rešenega in kaj ter zakaj še čaka rešitve; pa ne bo dolgo treba čakali na točno vršenje dolžnosti. Seveda bi moral tudi nadzor nad načelniki, če ta ukaz izvršujejo biti brezobziren in bi za slučaj neposlušnosti morale določene biti gotove, ne premile sankcije. Rad bi videl, če ne bi na »a način prav v kratkem prišlo do intenzivnega dela v državnih uradih!
Naša zakonodaja, kateri dragi parlamentarizem ni bil kos, se sedaj hitro in srečno izpopolnjuje in predno se gospod Erjavec še dobro zave, bodo neblage razmere, ki jih omenja on, odpravljene. Cemu bi naj se torej čakalo z ureditvijo uradniškega vprašanja? Seveda mora biti pri tem: salus reipublicae suprema lex. Proč z vsem sentimenta-lizmom! Uradništva je v nekih uradih absolutno preveč. Prišlo je v uraue po zakotnih stopnicah strankarskopolitične protekcijc. Ono je ue samo breme državni blagajni, temveč — v slučajih, v katerih sploh v urade prihaja — tudi ostalim uradnikom v uapolje. Tako uradništvo brc* usmiljenj« iz
versko svobodo za vse. Po mnenju Valenzuele si je Calles protidržavno delovanje katolikov kratkoimalo izmislil.
Po poročilih Noyales (Arigona) ima general Manzo 10.000 mož pehote in 2500 mož konjenice. Med vstaši se nahaja tudi general Co-ravca-Aguirre, kateremu se jc pridružilo šc 18 generalov. Večina teh služi prostovoljno na podrejenih mestih.
Voditelji katolikov opazujejo razvoj dogodkov še z vso rezervo. Dejstvo, pa je, da se ni še nihče tako odkrito in odločno izjavil za versko svobodo ko Valenzuela, kar mu je vsekakor med katoliki pridobilo dosti simpatij.
Iz Mehiko-City poročajo, da duhovščina ni reagirala na ultimatum predsednika Gila, da se mera pustiti zaregistrirati, ker da jo bo vlada drugače smatrala za upornike. Vsa zadeva jc bila sedaj izročena sv. Stolici, da ona da duhovščini potrebna navodila. Škof od Hihuahue, msgr. Quizary Valencia, ki je kol zaupnik ostalih Žko'o >' ostal v Mehiki, s« je dal vpisati, aa more 'i svojo nalogo kot zastopnik vseh druf. .
uradov! Naj se mu izplačajo odpravnine, kjer je to zakonu opravičeno. Ta izdatek bo vsekakor produktivnejši, ko sedanje izplačevanje službenih prejemkov, ker bo v veliki meri povečal udejslvovanje drugih, upravi res potrebnih uradnikov. Ce se potem k tako pridobljenim prihrankom pridoda še neka vsota, lahko bo službene prejemke na pravo število reduciranega državnega uradništva zvišati tako, da bo država lahko z vsem avtoritativnim na-glaskom zahtevala od svojih uradnikov absolutno poštenje in da bo mogla brez ozira na desno in levo čistiti njihove vrste od uevrednikov.
V polni meri pritrjujem besedam Z.-a v »Slovenskem Listu«, da je vsako povišanje uradniških plač dejansko povišanje slovenskega premoženja«; in da »ureditev uradniškega vprašanja pomeni naravnost vstajenje slovenske knjige in prospevanje vse naše kulture. — Ne ovirajmo torej sami listih, ki imajo dobro voljo, da tudi to važno vprašanje privede do srečne in kar najprejšnje rešitve!
Pričete!t pogajanj 1 7	2 Bolgarsko
V Pirotu so se sestali naši in bolgarski delegati, da rešijo vprašanje o sigurnosti meje iu določijo način, po katerem bi se reševali obmejni incidenti iu spori. Po letu 1923. se je zgodilo prvič, da so se zopet sestali naši in bolgarski delegati in že ravno to dejstvo dokazuje, da je na obeh straneh v resnici precej dobre volje. Obenem pa se tudi že govori, da iti po ugodnem poteku pilotskih pogajanj moglo priti tudi do trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Bolgarsko. Bolgarski zunanji minister je celo že izjavil, da bo tu pogodba v jedru sklenjena že prihodnji mesec.
Vse to so razveseljivi znaki, da smo v resnici na potu iskrenega zbližanja z Bolgarsko. Poleg vseh teh veselih znakov pa se v zadnjem času pojavljjajo tudi neveseli. Dočim \tes jugoslovanski tisk brez izjeme iskreno pozdravlja zbližanje z Bolgarsko, pa del bolgarskega tiska odkrito nastopa proti vsakemu sporazumu in skuša preprečiti uspeh pilotske konference.
Ni težko uganiti vzroke, da nastopa del ■bolgarskega tiska proti sporazumu z bratskim jugoslovanskim narodom. Ker je čisto gotovo, da se more Bolgarska samo s pomočjo močne Jugoslavije oprostiti iz svojega izoliranega položaja in voditi res samo svojo politiko, je delo proti sporazumu z Jugoslavijo le v tujem interesu. V interesu onih, ki žive od spora dveh po krvi bratskih narodov, ki se morajo bati sloge med balkanskimi narodi, ki uporabljajo zdaj eno, zdaj drugo balkansko državo, da hodi za tuj račun v žerjavico po kostanj. Vso to je tako jasno, da bo moralo prej ali slej docela zmagati tudi v bolgarski javnosti in zato bo postajalo zbližanje z Bolgarsko vedno aktu-, alnejše in vedno iutimuejše in čeprav ne bi imela pirotska konferenca takoj popoln uspeh.
Je pa še drug vzrok, ki goni gotov del bolgarskega tiska v boj proti sporazumu z Jugoslavijo. Ta vzrok izhaja od makedonstvu-juščih, ki bi morali skoraj likvidirati svojo organizacijo, če bi bil dosežen popolen sporazum 7, Jugoslavijo. Ali tudi ta vzrok za modernega Bolgara ne drži. Danes je že tako, da mora narod za narodom pokopati vse svoje revanšue misli. Niti močni Nemčiji ni preostalo nič drugega in morala je priznati zapad-no mejo kot definitivno. Tudi nmogo slabejši Bolgarski ne preostane nič drugega, ali pa bo veljala kot država, ki ogroža mir. Evropsko ljudstvo pa danes hoče mir m je zato proti vsakomur, ki bi ta mir motil. Ni pa države v Evropi, ki bi mogla briskirati evropsko mnenje, ker je to močnejše od vseh kanonov, kar je bilo dokazano že v svetovni vojni.
Mir je danes osnovna točka vse politike In zalo se morajo vsi spori rešiti sporazumno. Tako tudi oni, ki še vladajo med nami in Bolgarsko! Vsak realen politik računa le z dejanskim stanjem, ta pa pravi, da je meja med Bolgarsko in Jugoslavijo definitivna. V ostrem nasprotju z realno politiko pa so sanje make-donstvujuščih, če namreč upoštevamo le njih idealistične člane, in zato te sanje ne morejo prodreti, ampak bodo morale doživeti polom.
Ravno tako pa mora doživeti polom vsak, ki bi na te sanje gradil svojo politiko. Pirotska pogajanja bodo kmalu pokazala, če vodi bolgarska vlada realno ali sanjavo politiko. V interesu bolgarskega naroda in vsega Balkana bi želeli, da bi zmagala realna politika, ker potem ne bi bilo samo doseženo zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarsko, temveč bi bila dana možnost, da bi pripadal Balkan samo balkanskim narodom. V tem pa je jamstvo, da bodo balkanski narodi res svobodni iu v resnici gospodarji na svoji zemlji.
Prošnja Trochega in čsl. stranke
V začetku je vse kazalo, kakor da bo Trockega prošnja, da se mu dovoli bivanje v Češkoslovaški, gladko sprejeta. Zadnja poročila pa so to mnenje ovrgla, ker so nekatere stranke odločno proti takemu dovoljenju in tudi češkoslovaška vlada nasprotuje bivanju Trockega na Češkoslovaškem. Zanimivo je, kako sodijo posamezne češke stranke o tem vprašanju.
Agrarci so načelno za azilno pravico in mnenja, da bi se mogla ta pravica priznali tudi Trockemu. Nikakor pn niso navdušeni, da bi bival Trocki na Češkem in jim Trocki no bi bil dobrodošel.
Narodni demokrati absolutno ne bi mogli dovoliti, da bi se nastanil Trocki na Češko-.alovaškem. Trocki bi povzročil samo nemire. Tudi ne morejo dopustiti, da bi agitatoričnl elementi molili mir in red.
Če&ka ljudska stranka Se ni zavzela svojega stališča, po vsej verjetnosti se bo izrekla proti bivanju Trockega na Češkem.
Nemški socialni demokrati iu prav tako njih češki kolegi so seveda za dovolitev Trockemu bivanje na Češkem.
Isto stališče zavzemajo tudi narodni socialisti.
Proti pa »o komunisti, ker so češki komunisti čisto ua strani onih, ki imajo odločilno besedo v sovjetski vladi.
Zunanje ministrstvo pravi, da ni v stvari kompetentno, notranje pa je proti iu to stališče 1k> najbrže obveljalo.
Dunajska vremenska napoved*. Po kratkem trajanju toplega vremena je pričakovati
i., zopet mraz z novim snegom.
Veliki snežni plazovi na progah
Ljubljana, 25. fekr.
Nagla sprememba v temperaturi, kt je nastala v nedeljo, ravno na dan sv. Matije, in ki je povzročila, da se jc ?n pričel hitro tajati, je imela za posledico luo, ■o, da so se pričele ogromne množine tajajočega se snega valiti s strmih pobočij v doline. Najbolj neugodno je vplivalo to na proge, ki jih jc na nekaterih mestih zasul tajajoči se sneg. Promet je bil v nedeljo in včeraj v ponedeljek na več krajih za nekaj ur prekinjen. O plazovih, ki so se vsuli v nedeljo na proge, je poročal že včerajšnji :: Slovenski list« in bomo njegovo poročilo navedli le. v kratki, izpopolnjeni obliki.
Enajst plazov pri Zalogu.
Kakor je : Slovenec že pred dnevi napovedal, je bilo ob nastopu južnega vremena prav resno pričakovati plazov. Ze v nedeljo popoldne, ob pol treh se je med postajama L:\-ze in Zalog, na znanem nevarnem mestu, kje. _<e je predlanskim prevrnila v jarek lokomotiva, udri na železniško progo prvi plaz. Komaj so delavci očistili tir, že se je vsul na progo drugi plaz in sledilo mu je do večera enajst plazov. Delavci so neprenehoma čistili progo, tako, da se je za silo posrečilo v zdiva t i prortiet vsaj na levem tiru. Od nedelje, od pol* petih popoldne, pa do ponedeljka do 5 Zjutraj se je med Zalogom iu Lazami vršil promet le po enem tiru.
Med postajama Laško in Celje sta dva plazova v nedeljo popoldne zasuta vso progo. Na desnem tiru je pri čiščenju obtičala v snegu lokomotiva s snežnim plugom. Levt tir je bil kmalu očiščen, desni pa šele ob 8 zvečer.
Najhujše je bilo
med Savo in Zagorjem.
V divji soteski, ki vodi od ene postaje do druge, se je s strmega pobočja ob 8 zvečer vsulo na progo toliko snega, da je bil na tem delu proge prekinjen ves promet do 10 zvečer. V ponedeljek ob 4 zjutraj pa se je na tem delu proge vsul na tir
nov močan plaz,
ki je vnovič onemogočil promet za tri ure. En tir je bil za silo odkidan ob pol 8 zjutraj, drugi tir pa je bil odkidan šele snoči v poznih urah.
Promet z Ljubljano pa je naletel vnovič aa oviro. Kajti v pondeljek ob 9 zjutraj je
nov velik plaz zasul progo med Zalogom in Lazami.
Po napornem enoumen^ delu se je delavcem posrečilo za silo očistili en tir, drugi tir pa so na tem delu proge očistili šele opoldne.
Največji plaz pa se je vsul na progo blizu postaje Soteske
na bohinjski železnici.
Plaz je bil širok 8 metrov in 2 metra visok, K sreči pa so bili delavci takoj na mestu in so z uporabo vseh svojih sil očistili progo v pol ure. Radi tega ui imel noben vlak nikake zamude.
Maribor, 25. febr. (Tel. :Slov.«) Vlažno vreme je včeraj in danes povzročilo, da so vlaki na progi med Mariborom in Ljubljano vozili s precejšnjimi zamudami radi plazov, ki so se udirali na progo med Celjem in Zidanim mostom ter v savski dolini. Dopoldanski potniški vlak je prispel v Maribor z enourno zamudo, tako, da ^Slovenski list« ni mogel biti dostavljen naročnikom ob običajni uri.
Na r»iogi Poljjčane—Konjice
pa je v no t od nedelje na ponedeljek povzročil vihar velike zantete, tako, da je vlak obličal. Morali so odklopiti lokomotivo, nakar so šele mogli razkopati snežne mase. Večerni vlak na tej progi je prispel v Konjice s 4 urno zamudo ob 2 zjutraj. Tudi
na Koroški progi
sta danes okrog 11 dopoldne zasula pri Brez-nem in Fali dva manjša plazova železniško progo, vendar se je progovuim delavcem posrečilo dokaj hitro odstraniti sneg ter očistiti progo. Vlak, ki običajno pride v Maribor ob 12, je dospel na koroški kolodvor z zamudo 162 minut.
Položaj na železnicah
- Železniški promet je v Sloveniji radi pla-t zov na progah le deloma iz ravnotežja. Povečale so se sicer zamude posameznih vlakov, vendar pa vozijo prav vsi vlaki. Brzovlak z Jesenic proti Belgradu je v nedeljo zvečer prišel v Ljubljano z enourno zamudo, večerni brzovlak iz Belgrada pa je imel 200 minut zamude. Tržaški brzovlak je imel 30 minut zamude. Simplon-Orient-ekspress pa poldrugo-urno zamudo. Veliko zamudo je imel nedeljski dunajski večerui brzovlak. Prišel je z veliko zamudo v Ljubljano ob pol desetih zvečer.
1 Jutranji dunajski brzovlak pa je imel radi ovir pri Savi eno uro zamude. Včerajšnji jutranji brzovlak iz Monakovega je imel samo 10 minut zamude,, snočnji dunajski brzovlak pa je prišel točno v Ljubljano.
Sneg podrl čakalnico
Večja nesreča se je pripetila v ponedeljek opoldne na postaji Ozalj pri Karlovcu. Ob prihodu dolenjskega vlaka se je udri sneg s strehe postajnega poslopja ter se vsul na streho verande pred poslopjem. Sneg je streho podrl ter skoro popolnoma porušil verando. Veranda je služila za čakalnico in se je v njej še trenutek pred prihodom nahajalo kakih trideset potnikov, ki pa so takoj, ko se je bližal vlak, zapustili čakalnico ter odšli na peron. Verjetno je, da se je tajajoči sneg s strme strehe vsul najbrže radi tresenja, ki ga je povzročil bližajoči se vlak. V čakalnici je ostal le en sam potnik, kateremu so ruševine strehe in sneg zdrobile levo nogo. Potniku so obvezali rano ter ga odpeljali v bolnišnico v Karlovec. Njegove identitete še niso mogli ugotoviti, ker je bil nato ves čas nezavesten. V slučaju, da bi vsi potniki mirno Čakali prihoda vlaka, bi se ponesrečili najbrže vsi.
Vzpodbudna noč Prpiča in tov. pred smrtjo
imeli so duhovne vaje - Bili so brez vzgoje kot zveri v gozdu -Verske in moralne resnice so spoznali sele lansko Velikonoč -
Žrtve družbe
»Nedjelja« 24. febr. 1929 prinaša zanimiv članek o dogodkih pred in med justifikacijo Prpiča in tovarišev izpod peresa dr. I. P.
Prpič mali in tovariši so mrtvi. Dobro nam znani tisk — tako izvaja avtor »Nedjelje« — hiti, da iztisne še poslednji dinar iz žepov zapeljane ulice na račun krvi, ki ji je dobro došla v lovu za denar. Gabi se nam, ko gledamo in beremo vse to, kar piše na račun lahkovernih in onih, ki ljubijo laži-heroje, četudi so izšli iz namišljenega zla. Sram nas je, da se nahajajo med nami taki »nosilci kulture«, ki iščejo dobička v stvareh, ki so same po sebi že tako žalostne, vpričo katerih bi nas morala pokriti rdečica. Da, zardeti bi morali in skrbeti, da skrijemo svojo sramoto, ki kriči in obtožuje. Slučaj Prpiča malega in njegovih tovarišev je težka obtožba današnje družbe, posebno pa tistega časopisja, ki si sedaj iz njihove krvi dela kapital. Stvar sama na sebi je tako žalostna in nam kaže, na kako žalostni stopnji je danes verska in moralna vzgoja v mnogih naših krajih. Mi doslej nismo nehali opozarjati na tiste, ki so mnogo pripomogli k tej moralni stopnji, iz katere so izšla dela Prpičeva in tovarišev. Kdor pa pozna duševno stran te težke tragedije, bo z nami enih misli. Zakaj ne pišejo o tem pisatelji tistih »senzacij«, ki večinoma slone na laži? Zakaj ne izprašujejo svoje vesti?
e
Dela Prpiča malega, Brdariča, Krmpotiča, Vrbanca ln tovarišev so bila zverinska. Zgražamo se, ko zamislimo to in se vprašujemo: Kako je mogoče, da so krščeni ljudje postali take zverine? Niso imeli sočutja niti z otroci in s siromaki. Niso namreč morili kakih bogatašev samo iz pohlepa po dobičku, ampak tudi gole reveže, pri katerih niso mogli dobiti niti pare. Vse to so počenjal s tako hladnokrvnostjo, da nas je groza. Mora nas zanimati duševna stran tega pojava. To stran so nam sami zločinci lepo odkrili, ko niso več imeli razloga, da bi svoje duševno stanje tajili. Ta njihova izpoved je strašna in težka.
Na lansko Veliko noč so napravili zločinci v okovih duhovne vaje, katere je imel o. Muller D. J., ki jih je tudi sedaj v trenutkih pred smrtjo pripravljal za na pot v večnost. Poučeni o veri in njenih resnicah v duhovnih vajah, so zločinci odprli oči. O najglavnejših načelih in resnicah svoje vere niso imeli niti pojma.
Prpič mali je po teh duhovnih vajah odkritosrčno priznal: »Ce bi bil vedel prej, kar vem sedaj, ne bi bil tega nikoli storil. Isto je ponovil na dan pred smrtjo. Krmpotiču je bilo tudi žal, da velikih resnic svoje vere ni poznal prej. »Če bi bili mi držali samo eno desetino, eno petnajstino tega, kar nas vera uči, ne bi nikoli toliko zašli,« je izjavil kratko pred smrtjo. To so besede ločitve od sveta in prav nič simulirane.
Da, tu je temelj vsega. V življenju niso okusili dobrega in o Bogu so slišali malo ali nič. O božjem zakonu so brali in slišali samo ono, kar piše časopisje, ki slavi moralo samo-umora, priležništva in »svobode«. Zanje so bili dnevi duševnega okrepčanja, katero so dobili prvič v življenju v ječi od duhovnikov, ki so jih obiskovali, dnevi odkritja nepoznane dežele. Videlo se je, da ti ljudje niso tako strašni v svoji duši. Njihova zadnja noč na tem svetu nam posebno to priča.
Zvečer pred smrtjo se je spomnil Prpič mali svoje matere. Nje ni bilo; on pravi, da se mu smili. Ne more ji zameriti, da ni mogla iz njega napraviti človeka. Samouk je, brez šole, in nikogar ni bilo, da bi se bil zanj zavzel. Ko zagleda duhovnika (o. Mullerja), ki prihaja kot stari znanec iz duhovnih vaj, stopi k njemu kakor nov človek, ki je spoznal, kaj je življenje, in se z lahkoto izpove. Tudi Brdarič se je že zvečer izpovedal. On je bil posebno sprejemljiv za duhovne stvari. Najtežje je bil z Vrbancem, ki je bil vzgojen v najslabših razmerah, ki so ubile v njem duševno čuvstvovanje. Zvečer tik pred smrtjo odbije spoved. Topo gleda v svet. Krmpotič se lahko spove, ko mu omenijo mater:
»Mati bo žalostna, če se ne spraviš z Bogom!«
Ob dvanajstih ponoči so imeli z dr. Mul-lerjem premišljevanje o Jezusovem trpljenju v Krmpotičevi sobi. Vsi so poslušali z napeto paznjo razen Vrbanca, ki se je nervozno sprehajal po sobi, da so ga morali odstraniti. Poslednji čas se je bližal in duhovnik ga povabi, naj se spove. Odbije, češ, da je nekomu obljubil, da se ne bo nikoli spovedal.
Od ene do dveh so zopet premišljevali o Jezusovem trpljenju. Po premišljevanju med odmorom je odkril dosedaj neupogljivi Vrbanac javno razloge svojega padca. Začel je s prevaro za 100 Din pri prodaji kolesa. Ker se je bal, da je kolo ukradeno, beži ter naleti na Sr-piča Cigo, ki ga končno uvede v družbo. Potem nadaljuje poročevalec »Nedjelje«:
»Ob štirih je bila sv. maša. Trije obsojenci pobožno poslušajo in pristopajo k mizi Oospo-
Reumatzem
trganje v kosteh, protin, išlas zdravi najuspešnejše Reuaanal pasta. Dobiva se v vseh lekarnah Proizvaja Lekarna Arko, Zagreb, llica 12.
dovi. Duhovnik jim poslednjič govori, naj se skesajo in prosijo usmiljenja božjega. Pri sv. obhajilu se poslove in izjavijo, da odpuščajo drug drugemu vse in vsem, kateri so jim kaj hudega storili.
Ko so sprejeli sv. obhajilo, so mirno pričakovali zadnjo uro. Ko je ob pol šestih prišel predsednik sodišča, g. Bačac, in zvedel, da se Vrbanac ni spovedal, stopi k njemu in na njegove .besede se tudi Vrbanac končno spove, pa zdi se po njegovih poslednjih dejanjih pred vislicami, da ne odkritosrčno.
Vse obsojence peljejo nekaj po pol sedmih na morišče v spremstvu duhovnika. Brdarič posebno zadnji hip prosi, naj duhovnik piše njegovi materi, da je umrl kakor katoličan.
Vsi razen Vrbanca, ki je pevaje odbil poljub križu, so se poslovili od sveta z zaupanjem v Boga in njegovo pravico.«
Pokazali smo poslednje trenutke teh zločincev, ker so poučni, ker nas vodijo do izvora, odkod izhajajo njihova zla dejanja. Ali more zadeti družbo večja obtožba od te? Rojeni v kraju, kjer siromaštvo kraljuje in glad vlada, so prihajali v stik s predstavniki oblasti, ki so bili poslani, da jih kaznujejo. O Bogu in o dobrem so malo ali nič slišali. V gozdu so zrasli in bili vzgojeni. Ali so mogli biti veliko boljši sadovi? Da, o tem bi moralo pisati časopisje, ki z njihovo krvjo polni strani, pa hkrati ruši vse, kar je dobrega in božjega.
Zima
in mraz ne smeta ovirati življenja žene, Ui se hoče ponašati s svojo lepoto. Lepota ni naključje pač pa uspeh doslednega in pravega negovanja kože z Eli-do. Zelo važno osobito v zimskem času, ki je najnevarnejši za nežno damsko kožo
Elida dnevna krema se v kožo popolnoma vsrka in da polti alabastru podobno, svežo barvo ter se ne sveti. Elida puder-ia dopolnilo toalete — je nežen kot dih, diskretno in vendar dovoli močno parlimiran. Nepogrešljiv za harmonično pojavo dame.
Zvečer preden se gre k počitku naj se uporablja Elida nočno kremo za čiščenje in prehranjevanje kože. Zjutraj se bodete zbudili lepi.
N EG 0\M JE kože z ELI DA
Dvu roparja vrednosti za
Drzen rop v Mariboru
sta pobila na tla vodjo menjalnice. Ugrabita sta 150.000 Din. - Rop izredno raliniran. • Policija na delu
Maribor, 25. februarja.
Ze v večernih urah v nedeljo so se po Mariboru raznesle govorice o drznem roparskem napadu v stanovanju vodje menjalnice na glavnem kolodvoru g. Rajka Ločnika, ki stanuje v Meljski ulici 10. Dogodek je ves Maribor silno razburil. Saj ni bilo v Mariboru že dolgo, dolgo časa tako drznega roparskega napada, kakoršen bi se bil skoro izvršil pri belem dnevu. Dogodki so se vrstili takole:
Nekako pol 7 zvečer je bilo, ko je vodja menjalnice na glavnem kolodvoru, v mariborskih družabnih krogih dobro znani Rajko Ločni k korakal po Meljski cesti v smeri proti svojemu domu na Meljski cesti 10, kjer stanuje v pritličju z ženo in otrokom. Bil je sam; soproga se je bila na glavnem kolodvoru poslovila od njega ter šla, kakor običajno vsak večer s psom na izprehod proti Kolodvorski ulici. Še predno je prispel domov, se je Ločnik ustavil v kavarni na Meljski cesti, nato pa se je mudil še nekaj trenotkov v gostilni pri »belem zajcu«. Napotil se je domov. S seboj je prinesel kos ^braunSvajgercec in je bil ravno na tem, da se je loti, ko potrka nekdo jedva slišno na vrata.
Dva nepoznana obiskovalca.
Vstopil je človek mlajših let, ki ga je bil Ločnik že enkrat nekje videl, pa se ne more točno spomniti, kje in ob kateri priliki. Možakar je zahteval od Ločnika, naj mu menja 50 šilingov, češ da denar nujno potrebuje. Ločnik se je bil dvignil od mize, kjer je sedel, in hotel vstopiti v sobo, kjer se nahaja bla-
gajna, ko začuje zoper! trkanje. Vstopi neznanec, ki je zahteval od Ločnika, naj mu menja 70 oziroma 100 šilingov. Ločnik jima je nato rekel, naj malo počakata in šel v drugo sobo; odprl je blagajno ter vzel torbico z denarjem.
NApad. — Poper v oči. — Udarec po glavi.
Čim pa je preslopil prag sobe, se mu je približal eden od obeh ponočnih gostov ter mu zasipal oči s poprom, ki se je nahajal v šolniku na mizi poleg klobase. Ločnik je nato začutil močan udarec s topim orodjem po glavi ter se nato zgrudil v nezavesti na tla ter obležal v mlaki krvi. Kaj se je nato zgodilo, Ločnik ne ve. Storilca sta pobrala torbico z denarjem, premaknila vso omaro, odprla blagajno ter
odnesla 130.000 dinarjev ter za 20.000 dinarjev raznih vrednostnih predmetov (več zlatih ur, zlato tabakiero itd.)
Ko je prišel Ločnik, ki mu je zevala preko glave podolgovata krvava ram, do zavesti, je stekel proti vratom in pričel
klicati na pomoč.
Kot prvi je pritekel na pomoč sodar Kolar, ki stanuje tam v bližini. V prvem trenutku se kolar ni prav zavedal položaja, ko je videl Ločnika ranjenega do krvi in držečega se za glavo. Nato je prispel tudi gostilničar Ilonig-mann, ki je takoj obvestil o tem policijo. Službujoči stražnik Miljavec je o slučaju takoj obvestil policijo. Ugotovilo se je, da sta neznanca pretaknila stanovanje, vdrla v omaro ter blagajno in odnesla imenovano vsoto denarja in
vrednostnih predmetov za 20.000 dinarjev. Kmalu po ugotovitvi dejanskega stanja je prišla na lice mesta polic, komisija z polic, nad-svetnikom V. K e r š e v a n o m na čelu in z daktiloskopom. Pričele so se takoj temeljite poizvedbe, ki so trajale pozno v noč in ki so se včeraj zarana nadaljevale". Zaenkrat se je ugotovilo, da sta storilca govorila graški oziroma
mariborski nemški dialekt
in to s pristnim naglasom. Tudi sta pustila na blagajni precej prstnih o d t i s k o v. Značilno je tudi, da jo prispela pred tremi dnevi v Maribor neka policiji dobro znana ptičica, ki pa je v nedeljo zvečer nenadoma odfrfota-la iz Maribora. Menjalnica sama je zavarovana proti ropu in tatvini; oropani denar pa je deloma last >Putnika<; deloma pa R. Ločnika. Tekom včerajšnjega due je zasliševal Ločnika, ki leži doma v postelji, okrajni nadzornik Canjko. Zaenkrat se držijo vsi rezultati dosedanjih poizvedb in zasliševanj strogo tajno. Tudi je odposlal tekom včerajšnjega dne tukajšnji polic, komisarijat vsem urarjem in zlatarjem, denarnim zavodom ter sličnim podjetjem točen opis ukradenih predmetov z opozorilom, naj o morebitnem poizkusu ponujanja takih ali sličnih predmetov od strani neznanih oseb takoj obvestijo policijo.
Nevarno ranjeni g. Ločnik.
Ločnikova rana na glavi je zelo nevarna ter je dr. M a r i n i č, ki je bil takoj po dogodku pozvan ua lice mesta, izjavil, da se zelo čudi, kako je mogel Ločnik pri takšni rani ostati pri življenju.
Kako rafinirano in spretno je bil izvršen roparski napad dokazuje dejstvo, da je službujoči stra/jiik v kritičnem času patruljiral od kavarne v bližini pa do Ločnikovega stanovanja, a ni opazil ali slišal nič sumljivega.
Alfredo Panzini:
Vijolice
V tej noči je šla pomlad skozi te kraje in vsak jo lahko spozna, saj so odprle vijolice svoje cvetove in ves zrak se zdi poln njihovega vonja.
Tudi stara mati, ki prebiva sama v svoji stari koči, kateri se je tako privadila, da je kal or del nje, je zaslutila zjutraj, ko je vstala, da je šla mimo pomlad in tedaj se je zadovoljno domislila, da so se razcvele vijolice. Pravim zadovoljno, zakaj v tem letnem času je imela navado devati vijolice v pisma, ki jih je pošiljala svojemu daljnemu sinu. Povzpela se je k oknu in videla je nebo tako jasno in začutila je zgoščeni zrak v milem pihljanju, da ji je bilo lahko prerokovati, da se vreme ta dan ne bo poslabšalo, da se megla ne bo povrnila in da se vetrič, ki raz-pršuje solnčne žarke, ne bo dvignil. Šla bo torej na prosto, da se izprehodi po dolgem času med platanimi, po lepi poti, ki se vije ob morski obali in prav polagoma bo dospela do morskega brega.
Ob plotovih bo pogledala, če bo našla kaj vijolic in če jih bo kaj, jih bo natrgala in spravila v dovolj močan zavoj in poslala jih bo svojemu sinu, ki ji je edini ostal od družine, ki je bila nekdaj tako številna in vesela, a sedaj je razkropljena.
Saj prebiva njen sin dovolj daleč, toda para potrebuje dandanes komaj eno noč, da premeri razdalje stotine in stotine kilometrov in v slučaju, da ne bo na zavoju z vijolicami prevelike teže, "bodo dospeie jutri na njecjov dom še sveže in žive in če mu bo prišlo na misel, dati jih v posodo, bodo mogoče še oživele; vijolice, ki so sc razcvele v kraju, kjer se je rodil on, vijolice, utrgane
z roko njegove matere v tem lepem pomladanskem jutru.
Takšne so materine misli v tem mladem jutru: misli vesele in prijetne Toda prišla ji je na misel ena lievesela za vijolice, poslanica neusahljive ljubezni, in vendar se je stara mati smehljala ob tej misli: če bo zagledal mali petletni vnuk, sin njenega sina, vijolice, jih bo hotel imeti m jih bo zmečkal. Prav gotovo mu bodo povedali, da so to vijolice stare matere, toda on se gotovo ne spominja več stare matere. In vendar je ona napravila za tega nepridiprava, ki strga vse, jopice iz barhanta, pentlje iz volne in nogavice iz najmočnejše preje.
S takimi mislimi je prišla stara mati iz hiše. Najprej je odšla v cerkev k maši nato pa se je napotila po ravnem drevoredu velikih belih platan, nad katerimi se pne v ozadju sinji pas morja, ki opasuje vso krivino obzorja. In med potjo so gledale njene trudne oči, kako so izhajale iz zemlje travnate bilke in lahni zlati sijaji. Gotovo so bile to perutnice raznega mrčesa, ki gre te svatovske dni v dolgih izprevodili med zemljo in solncem in nosi klice življenja malim stvaricam v harmoničnem izmenjavanju življenja in smrti.
Ta dan ni bil posvečen prazniku. Brblja-vi zvončki in zvonovi iz zvonikov niso motili tihote starodavnega mesta. Ljudje so bili pri delu, voli so rezali brazde na polju. Olive so klile v predslutnjo velikonočnega miru. Ribiške ladjice z nalahno prhutajočimi rumenimi in oranžnimi jadri, so plavale iz pristanišča in si sledile druea za drugo na sinjim morja in zdelo se je, da je to trumn menihov s kapucami Malo ljudi je bilo torej na dolgi poti, po kateri je šla stara mati s počasnim korakom. Mnogo pa je bilo misli.
Stara mati je tudi naučila malega dečka izgovarjati molitve, ki so se podaljševale vsak dan bolj in to se je dogajalo, ker je stara mati vedno našla še kakšno malo stvar, ki jo je bila pozabila: kaj ponižnega omeniti mogočnemu gospodu nobes in često je tudi kak rajnik trkal na njun spomin rekoč: ^Spomnite se tudi mene!« To je bil vzrok, da so se molitve podaljševale od dne do dne.
Mali dečko (takrat je nosil še belo srajco) je, sključeno klečeč na stolu pred črno sliko, s prepričanjem izgovarjal molitve in tako dobro se jih je bil naučil, da je prekašal šepetajoči glas stare matere.
Gotovo je bil upravičen, da je zahteval po tem delu eno žlico sladkorja več v kavi in mleku; za prejšnje mirovanje pa se jo od-škodoval z najneumnejšim rogovi lenjem, da so se tresle posode, stoli in svete podobe stre hiše. Zato se je črna slika Marije smehljala manj ljubeznivo in zdelo se je — tako lepo je bilo delo antičnega slikarja — da sledi s solznimi očmi otrokovim pestem ln skokom.
Nekoč je prišla snaha, mati tega ljubkega poredneža, z dolgega potovanja Ona je drugačnega naziranja kot stara mati in se prišteva modernim ljudem. In. vendar je bila tudi ona zadovoljna, ko jo gledala male sklenjene ročice in poslušala ta nežni glasek, ki je govoril tako zaupno z Bogom, kateri je, :>če bivac, najbogatejši in najmogočnejši, Gospod, kar jih je na zemlji.
Toda, že več kot eno leto je, kar je otrok /iiiiustil hišo stare matere in gotovo je že pozabil molitve, ki Jih je bil molil, k svojemu dobremu nekdanjemu prijatelju, Gospodu Bogu. In prav verjetno je, da se tudi stare matere spominja samo kot nekega imena, ka-
Sf(a
/ /
aj/e novega
Koledar
Torek, 26. februarja: Matilda, Aleksander, Viktor, Marjeta Kortonska. — Jutri: Ga-briel.
Spremembe pri oblastni samoupravi v Ljubljani
Vel. župan ljubljanske oblasti jc imenoval z odlokom z dne 25. februarja t. 1. S. br. 607-2 komisarju oblastne samouprave oblasti ljubljanske nastopne referente: vladnega svetnika Vinka Borštnerja za občinske zadeve in zadeve nižjih samoupravnih edinic; dvornega svetnika dr. Rudolfa M a r n a za obrine in industrijske zadeve, obrtno strokovno šolstvo in tujski promet; kmetijskega svetnika Franja Trampuša za kmetijstvo; dr. Ernesta M a -yerja za zdravstvo in humanitarne zadeve; vladnega svetnika Leona Grassellija za socialno politiko, dr. Karla Capudra za prosvetne zadeve in Frana Cerneta za živinorejo in veterinarstvo.
Glasom omenjenega odloka g. vel. župana so ti referenti v smislu čl. 130 zakona o oblastni in sreski samoupravi podrejeni komisarju obl. samouprav«-, ker morajo opravljati samoupravne posle poleg svoje sedanje redne dolžnosti, katere radi tega nc smejo zanemarjati, se bo njihovo delo pri samoupravi omejilo v glavnem na nadzorovanje dela podrejenih jim uradnikov in uslužbencev, kakor tudi na sodelovanje na sejah, ki jih predvideva druga alinea čl. 2 Uredbe o poslovanju komisarjev oblastnih samouprav od 20. januarja't. 1.
Komisar oblastne samouprave je po pristanku vel. župana obdržal v službi .hlastne samouprave gosp. dr. Antona B r e c 1 j a in dr. Antona M i 1 a v c a in sicer prvoimenova-nega kot honorarnega nameščenca za zdravstvene ter humanitarne zadeve in socialno politiko, dr. A. Milavca pa kot honorarnega nameščenca za kmetijstvo in zadružništvo. Oba bosta delovala v omenjenih strokah v pomoč komisarju oblastne samouprave.
Mednarodna železniškai konferenca v Ljubljani
Danes se prične v Ljubljani mednarodna železniška konferenca o ureditvi tarifnih od-nošsjev za prevoz čehoslovaškega blaga na Jadran. Konference se udeleže zastopniki vseh zainteresiranih držav in sicer Cehoslovaške, Avstrije, Madžarske, Jugoslavije in Italije. Konferenca se vrši v prostorih železniške direkcije. Češki delegati so prišli že včeraj, delegate drugih držav pa pričakujejo tekom noči in danes zjutraj. Jugoslavijo zastopata na tej konferenci
■k Pri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glavobolu, razdraženosti, tesnobnosti, splošnem in slabem počutju in utrujenosti pospeši nairavna »Franz-Josef«-grenčica brez napora in bolečin lahno izpraznenje črev vs>eh neprebavljenih ostankov in v mnogih slučajih obvaruje pred vnetjem slepiča. Najodličnejši zdravniki stoletja so uporabljali »Franz-Josef«-vodo z najboljšim uspehom pri moških, ženskah in tudi otrocih. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
dr. Dragomir M a t k o v i č, načelnik komercialnega oddelka generalne železniške direkcije in šef tarifske^a oddelka Slovenec g. Ivan Manfredo. Konferenca bo trajala več dni.
Osebne vesti
■k Komisar oblastno samouprave gosp. dr. Marko Natlačen jc odpotoval sinoči v Belgrad. Radi tega odpade ta teden pri njeni sprejemanje strauk.
ir V naše državljanstvo so sprejeti-Ludo-vik Gencker iz Maribora; Adolf Gedl iz Ščav-nice; Hugon Veseli, žel. uradnik iz Maribora, in Albert Čok, učitelj iz Zagorja.
Ostale vesti
•k f Župnik Iran Tiringar. V soboto zvečer je nenaldoma umrl v Goričah nad Kranjem ondi bivajoči upok. župnik tržaške škofije Iv. Tiringar v starosti 62 let. Imenovani je bil rojen v Kranju dne 9. septembra 1867 in bil v mašnika posvečen dne 11. septembra 1892. Služboval je po raznih krajih Istre, nazadnje kot župnik v Podgorju v Istri. Leta 1924. se je preselil v Jugoslavijo in se naselil najprej v Kranju, potem pa v Goričah, kjer je pomagal tudi v dušnem pastirstvu — Pogreb bo danes dopoldne ob 10 v Goričah. Naj v miru počiva!
k O uradniškem vprašan<u, glede katerega smo danes drage volje objavili tehtna in naravnost avtoritativna izvajanja tako .uglednega javnega delavca in izkušenega strokovnjaka v tem oziru kakor je g. Ivan Hribar, ki je dolgo vrsto let načeloval tako občinski kakor vrhovni drž. upravi v naši deželi, želimo debato jutri končati s tem, da damo besedo še g. dr. Andreju G o s a r j u , ki želi na protiizvaianja k njegovemu prvemu članku odgovoriti. S tem mislimo, da je ta problem zadosti pojasnjen, če se morda nc oglasi še kdo, ki bi mogel iznesti kak v resnici nov moment. Pri tej priliki naglašamo še enkrat, da je članek g. dr. Andreja Gosarja v našem listu, ki je brezpristansko in čisto nestrankarsko in necolitično informativno glasilo javnega mnenja, dobil prostora le kot izraz čisto privatnega in za nobenega drugega ne obveznega mnenja uglednega g. avtorja. Stvar naj bi se zdaj, ker je brezdvoma zelo važna, obravnavala dalje v strokovnih listih, ker take vrste debate dnevnik zelo obremenjujejo.
* Učitelji, ki so obiskovali nekdanjo pripravnico v Idriji. Dne 22. t. m. je umrl eden zadnjih idrijskih pripravnikov, Martin Zarnik, a zadnji le ni bil. Kolikor je meni znano, žive še trije iz tiste dobe, namreč: Josip Bene-d e k, bivši nadučitelj v Planini, Ivan Gantar, bivši nadučitelj v Čatežu; oba bivata sedaj v pokoju v Ljubljani: ter Fran Kavčič, bivši nadučitelj v D. M. v Polju, kjer tudi še sedaj biva. Bog živi zadnje veterane idrijske pripravnice še mnogo let!
kr Smrlna kosn. V Slivnici pri Maribom je umrl dne 23. februarja daleč okrog znani gostilničar in posestnik g. Miha Lesjak. Bil je celih 12 let, od 1911 do 1924. župan in se je vedno neustrašeno potegoval za pravice svojih občanov. Pogreb je bil v ponedeljek 25. februarja ob pol 11. Vsem preostalim spoštovane obitelji Lesjak naše iskreno sožalje!
-k Pevski zbor III. drž. realne gimnazije
terega podoba se izgublja, bledi, in potem se ne ve, če še živi.
Toda, ali ni bolje tako?
Nobena teža ni hujša cd teže spomina; in mogoče je to vzrok, da hodijo stari ljudje in oni, ki imajo veliko spominov, s težjim korakom in imajo skoraj vsi ukrivljene hrbte!
Mesto tega pa zahteva življenje prožnega koraka in čilega srca. prostega vsake zadrege, ker le potem dobro sliši. Zakaj trobenta-nje globokih trobent, ki kličejo v boj, ne preneha nikoli.
Stara mati je dospela v bližino morskega obrežja in na nekem prisojnem bregu je našla nekaj vijolic.
Nabira jih in se spominja, da je šla pred tridesetimi leti na sprehod ob tem obrežju in ob tem morju skupaj z malim dečkom: obrežje, morje, pomlad, mrčesi, dva otroka sta si podobna in se menjujeta pod solncem kakor toplota v trudni starkini glavi. In vendar je eden oče. drugi pa sin. Kako je vse minulo hitreje od nočnega sna! Kako zgodaj so začeli siveti lasje na tej poprej črno kodrasti glavici 1
Duša vzdihuje: 0, da bi mogla začeti od k raja 1: Iu se ne začne mogoče? Ali ni vso enako pod solncem, kar se /.godi v telui tridesetih let? Mrčesi, rastline, ptički gotovo niso več isti; toda kdo jih razlikuje?
Za nas so isti: nirčesi in ptički, cvetlice ln ladje. Vse je torej enako, kar se dogodi
v tridesetih, slo in še več letih!
Ob obali je tišina. Zato se sliši kak velik čnirlj, ki zamolklo brenči, vrabci čebljajo in se boječe sklicujejo kakor bi hoteli reči: >Pazite, da ne zapazijo ljudje naših gnezd! Na solncu zleknjeni martinčki bežijo jn se skrivajo med grmovjem ob nenadnem koraku slare matere.
Stara mati misli, da bo njen sin prejel vijolice, ki jih je že nabrala, jutri opoldne, ko se odpravi domov k — obedu. Toda tako bo utrujen in zdelan od dela in opravkov, da Jih bo komaj pogledal in ne bo se domislil, "dati jih v kozarec, da se zopet osvežijo.
Je-li on srečen?
Ko je bil še mlad, se je za upa val njej in mama mu je bila kakor zavetje, kamor so prihajale počivat njegove najskritejše misli.
Pozneje se je pa ali zavetje postaralo, ali pa on li i imel več zakladov, da bi jih spravljal. Zato pa mati ne more pozabiti eue njegove besede, ki je vsebovala poslednje in podzavestno zaupanje.
Nekega dne, ko je ni videl že dolgo let, se je bil sin napotil obiskat mater. Prijela ga je bila za roke Lu peljala ga je po sobah: v sobo, kjer se je rodil, v sobo, kjer je bil umrl on ... ubogi oče, čigar velika slika je visela na steni, v sobo, kjer so bile stare knjige in stara pisalna mizica (knjige so ohranile še žaltavi duli latinskih knjig pred dvajsetimi leti).
Gledal je, kakor bi mu neka delavna iu nevidna roka po tolikem času strgala ko-prene pozabljenja z njegovega spomina. Nato pa je bil vzkliknil: :>Mislil sem, da teh stvari ne bo več tukaj!
Stara mati, držeča \ rokah vijolice, se je prerila do položne peščenine, čiste, svetle, zapuščene, kjer so pora zgublja voda s šumenjem v ritmu in napravlja široke krive črte, obrobljene s penami. Za materjo pa se vzdi-guje morje z ladjicami, ki se sedaj oddaljujejo po svojih potih, in jadra na njih so bila kot kdaj, čudovito podobna mirni družbi menihov. Pri obali pa se staplja, ne samo vsa krivina peščovja, ampak tudi blesteče gore, zelena kampanja in starodavno mesto; v dalji se vidijo ciprese pokopališča, ki sliči s temnimi cipresnimi vršiči nad belimi zidovi utrjenemu gradiču, katerega 113 bo človeško orožje nikoli prevladalo.
Toda tudi tukaj gre mimo pomlad, kakor gre mimo sivih las stare matere in mimo belih las njenih otrok f" prišel lio čas. o mati, ko ho bodo tvoje dobre, sladke oči. ki so se tolikokrat smehljale in tolikokrat jokale, zaprle in druge oči se bodo odprlo, da bodo še smehljale in jokale: ... naj se zgodi Tvojn volja, o Gospod, kakor je molil otrok v svojih dolgili molitvah.
v Ljubljani je nastopil prav ljubko v našem radiu v nedeljo 24. februarja. Program je bil izbran prav srečno; dežela in mesto sta rada
poslušala naše melodiozne narodne in umetue pesmi. Dandanes se tako priporočajo šolske razstave. Ali si moremo misliti lepšo razstavo uspehov pri pouku petja, kakor j© tak nastop v radiu? Običajnemu občinstvu, ki posluša radio v velikem številu zlasti ob nedeljah, se pridružijo po možnosti še mnogi starši in sorodniki nastopajoče pevske mladine. To pot lahko rečemo, da je »razstava« prav uspela. Pred neko pesmico se je sicer eden izmed pevcev, oz. pevk glasno odkašljal, tako da se je slišalo po vsem svetu, in ko je napovedovalec napovedal »pet minut odmora«, je za trenutek veselo završalo med pevskim zborom, prav kakor če bi bilo v šoli pozyonilo pred odmorom— toda vse to je dokazovalo samo, da imamo to pot v studiu mladino, polno radoslne napetosti, kako se bo obneslo petje v radiu, in mi omenjamo ti dve malenkosti samo radi tega, ker nam je tudi to povzročilo dosti veselega smeha.
it Vremensko poročilo. Včerajšnja minimalna temperatura je bila v Ljubljani +4.5" Celzija, v Mariboru +5" C, v Zagrebu -fB« C, v Belgradu —2° C, v Skoplju —4° C. Barome-tersko stanje je znašalo v Ljubljani ob osmih 758.8, v Mariboru 757.4, v Zagrebu 757.9, v Belgradu 759.8, v Skoplju 764.6. Vsi navedeni kraji so imeli oblačno vreme, razen Belgrada, kjer je bilo jasno; v Mariboru pa pol-oblačno.
*
★	7A VE JEREBICE oddajamo lovskim najemnikom po 200 Din 1 par. Opozarjamo, da te oddaja po tej ugodni ceni predvsem zato, da se zboljšajo lovišča, ki so veliko trpela vsled hude zime. Naročila sprejema Lovska zadruga v Ljubljani, Rimska cesta. — Lovska zadruga.
k KRASNA IZBIRA BLUZ, otroikih obleke po nizki ceni, Krištofič-Bučar, Stari trg 9.
★	ZNIŽANJE CEN V KOPALIŠČU 0UZD. Ua se bodo kopališča 0UZD lahko posluievali najširši sloji, \e urad določil za torke, srede in četrtke od 8. do 12. ure znatno zniiane cene: k a d n e kopel i Din 8.—, prsne kopeli Din 4.— vštevši perilo in milo. — P a r n a kopel stane vedno Din 11.50 s perilom in je odprta za moške ob torkih in sobotah, za ženske ob sredah in petkih od 14. do 19. ure. Masiranje stane Din 5.—.
Ljubljana
Nočna služba lekarn.
Nočno službo bosta vršili Ramorjeva lekarna na Miklošičevi cesti in Trnkoc/.vjeva lekarna na Mestnem trgu.
Vreča premoga
Težko je nosila in hrbet se ji je pripo-gibal globoko navzdol. Na njeni težki poti s kolodvora daleč v Zeleno jamo je ni videl nihče v obraz. Kajti obrnjen ji je bil v tla in videla je le en sam korak pred seboj. Nosila je dvoje težkih bremen: vrečo premoga in slabo vest, ki se ji je zdela še težja od premoga. Prvič v svojem življenju je kradla! Kradla kurivo za svojo prezebajočo družino. Zdelo se ji je, kot da ve to vsak, kogar sreča na ulici. Dolga je bila pot do Zelene jame in že je mislila, da je na varnem, ko jo je po sklonjeni rame potrepljala moška roka: »Ču-jete vi, žena, kje ste pa kupili ta premogle
Vreča premoga ji je padla na tla in v grozi je zajecljala: ^Prupri nekem — železničarju! . >Ah, takoool Stopite z menoj!« Ženska je naložila vrečo in odšla za agentom po dolgi poli nazaj, v Pri katerem železničarju ste kupili premog?« Njen odgovor je bil napol zadušen v ihtenju in v solzah, toda odvalilo se ji je s srca najtežje breme. Povedala je, da je splezala na kolodvoru na vagon s premogom in si napolnila vrečo: »Videla sem druge, kako kradejo, pa .če prav imajo še za teden dni kuriva. Pri nas nimamo niti polenčka več, pa sem šla Se jaz. Prvič je to v mojem življenju, da sem kradla!« Premog so stehtali in ga ocenili. 15 Din je bil vreden, > Vrednost je sicer majhna, toda tudi za to velja: »Ne kradi!« Ste vedeli za to?< :>Vedela!« je zaihtela vnovič. Na poti domov je ves čas slišala ta glas: »Ne kradi, ne kradi, tudi če si v potrebi!«
0 Taianic snega in čiščenje odtočnih jarkov. Mestni magistrat opozarja hišne posestnike, da sedaj ob nastopu južnega vremena očistijo odtočne jarke (kadimje) ob hodnikih, ker bi se sicer voda ne mogla svobodno odtekati ter bi lahko poplavljala ulice. ŠPORT.
0 Konec okrepčevalnic 1. marca. Me®tna občina v Ljubljani bo prenehala z akcijo podeljevanja čaja v petek dne 1. marca t. 1. Ta do-drodelna akcija je bila kakor se razume po sebi samo prehodna in jc imela namen pomagati revnejšim slojem samo za čas hudega mraza. Če bi mraz nanovo pritisnil, bo mestna občina zopet to akcijo obnovila.
0 Ptice-pevke že kažejo hvaležnost za mrve, ki so jih prejemale za časa hude zime in občutljive *!iskn za hrano. Včeraj sta so za mesarskimi stojnicami ob Ljubljanici že kosala dva kosa ter prepevala, kakor da je že vse v cvetju. Oglašala sta se izpočetka malo bolj pohlevno, kakor bi poskušala, če bo šlo. Počasi sta jo pa začela dobro rezati. Komaj
Živčne bolečine
influenca revmatizem, glavo-in zo-bolje, trganje, v ušesih so hudobni mučitelji in počesto nevarni. 'L preiskušenimi
Aspirin
tabletami
preženete bolečine, tako, da se veslje do dela in prijetno razpoloženje kmalu povrne. ' Zahtevajte vedno originalni omot z modro-belo-rudečo varstveno znamko.
se je strupeno-mrzlo vreme nekoliko vneslo, pa že čuti fcivalica, da je čas drugega vremena in da pomlad prihaja v deželo. Drobčkani odpadki ob stojnicah, ki so bili kosom v tolažbo ob lakotnih dneh, so se dobro obnesli. Hvaležna živalica pa naj pridno žvrgoli in naj vabi na delo za bodoči zarod!
0 Brozga. Jo že imamo, brozgo sneženo. Ponekod so ulice kar preplavljene od snež. niče, ki se le s težavo odceja v kanale. Mestni delavci so pridno na delu. Polne vozove snega odvažajo v Ljubljanico, stržejo, odmetavajo sneg s pokritih požiralnikov vode in delajo nadležni mokroti pot v podzemlje. Od streh ponekod curkoma lije, da je pot po pločnikih skrajno neprijetna. Tajajoči se sneg drči s streh in marsikom i> povzroči nepričakovano presenečenje. Na več mestih so pločniki pre-grajeni, ponekod vise svarilni napisi: pozor, kleparska dela. Ponekod res popravljajo strešne žlebove, ponekod pa vise ti napisi v obliki križa radi tega, ker utegne prileteti s snegom tudi opeka s strehe. — Ljubljana je danes že tretji dan v znamenju toplih južnih vetrov, ki pripravljajo pot pomladi, tako zelo zaželjeni! Snežne plasti upadajo, pogrezajo 6e, izpod njih pa pronica umazana voda in se nabira v lužah. Dobra obutev je sedaj vse-kokor jako priporočljiva vsakomur, ki mora po opravkih na ulico. Tekom včerajšnjega dne je rosil od časa do časa v Ljubljani pohleven dežek — v obliki rosice. Huje je deževalo od žlebov.
0 Drzen rop na cesti Pleskar Rajko Kobalt se je v nedeljo zvečer zabaval v Milkovi-čevi gostilni v družbi dveh vojakov. Z njima je tudi odšel iz gostilne. V Kolodvorski ulici se eden vojakov naenkrat spomni in vpraša Kobalta, koliko je ura. Kobalt izvleče uro, vojak pa jo naglo pograbi in iztrga presenečenemu Kobaltu iz rok. Črez trenutek sta oba vojaka že izginila v mraku in je bilo vsako zasledovanje zaman. Vojaka sta znana le po opisu, vendar pa je upanje, da ju bodo kmalu izsledili. Ura je bila srebrna in vredna 400 dinarjev.
O Cene mleku. Mlekarsko društvo za ljubljansko okolico nam sporoča z ozirom na nedeljsko notico, ki smo jo prejeli z magistrata v objavo med drugim sledeče: »Med dnevnimi novicami Slovenca : z dne 24. t. m. priobfena notica, s katero se občinstvo opozarja, da med prodajalci mleka tn mestnim magistratom ni bil dosežen nikakšen sporazum, in da je cena 8.50 Din za liter mleka neopravičena; dalje se v njej občinstvo naproša, naj vsako zahtevo omenjene cene naznani mestnemu tržnemu nadzorstvu. Notica kaže popolno nepoznavanje razmer, ko primerja mlekarne in podeželske zadruge. Povišek cene za 50 par pri litru, ki ga je sklenilo mlekarsko društvo za ljubljansko okolico na svoji seji dne 17. t. 111.. je »nepreklicen« in stopi v veljavo s 1. marcem 192!). Ker je ndek. društvo po svojih, od oblasti potrjenih pravilih, po rešenju vel. župana ljubljanske oblasti z dne 7 aprila 1916 0. br. 853,8-1926, in v. ozirom na to. da za mleko nI bila določena maksimalna, cena, odločilno za določitev primerne cene mleku in so zato njegovi sklepi za producenta in konsuinenta obvezni in edino me-rodajni. Prosimo torej, da vsi prizadeli omenjeni sklep vzamejo na znanje in se ga točno drže. Kakor smo že prvič omenili, jc povišek nameravan samo do zelene krme in smo bili nanj prisiljeni zaradi velikega pomanjkanja krmo. Glede upravičenosti poviška pripominjamo samo, da so se cene raznim krmilom zvišale za 100 in več odstotkov in je to komaj 17% povišek pač upravičen. Mlekarna so trgovska podjetja, katera sama najbolje vodo, kakšna cena mleku in mlekarskim izdelkom je zanje najbolj primerna. Njihova režija je s cenami gotovo krita, sploh pa sestoji režija samo v tem, da pretakajo mleko iz podeželske jiosode v mestno in spravljajo dobiček. Medtem pa mora producent na deželi, ki po nedeljski notici nima znatnih režijskih stroškov , delati z velikimi izgubami, ki jih ima samo pri krmilu, dela pa niti računati '.ie sme. Denar, ki ga dobi za mleko, je samo skromna odškodnina, nikakor pa ni mleko z njim plačano. O resničnosti te trditve smo na željo pripravljeni podati dokaze s točnimi cenami in merami kontrole, ki je bita opravljana od strokovnjakov pred nedavnim časom.
CJLrf&mgrlo
so uajlniji 1101, nu kiiterein vi nj« n bo .zen-ke mili y naSe telo. liazfrreti ljudi«) notrehu lelo na za avl okusne
aMOTPA)!
R& -VV/NDER4
da ftc obvaruje,o prekinila, nakoda in utfineuu« Dobe eo v vseh lekarnah.
Pozivi
Trboveljčaai! V sedanjem času so se obračale oči vseli na Trbovlje, odkoder prihaja toplota, tako prijetna po naših sobah, prihaja ona vsegouilua moč v tovarnah in po železnicah, brez katere ne more obstojati nobena industrija, noben promet in nobena družina, črni demant — premog. Zamrznili so stroji, popokale debele železne cevi vodovodne, odpovedale celo električne in drug'e kurilne naprave, a naš delavec je vzdržal v neznosnem mrazu, zavedajoč se, da narod rabi ognja iu toplote. Ne smemo tega pozabiti! Naš rudar jo storil svojo dolžnost čez svoje moči.
Ni čuda, da je bolnica prenapolnjena, da ko delavci namrznili in se prehladili in ne bodo dalj časa mogli delati. Imajo pa družine, nekateri velike družine. In koliko je revnih staroupokojencev, sirot in drugih re-vežev!
Veliki župan ljubljanski, škof in oblastni komisar so dne 28. februarja izdali poziv na usmiljena srca zlasti višjih slojev, naj bi se združili v pomožne komiteje za odpomoč bede revnih slojev.
Odzvali smo se in naše srce nas žene, da stori vsak in storimo vsi skupaj pomožno akcijo za podpiranje revnega ljudstva v Trbovljah.
Ustanovili smo zato posebni pomožni komite.
Združili smo se: Ravnateljstvo TPD s svojimi uradniki in poduradniki, županstvo, žup-ni urad, šole, Vincencijeva konferenca, R._ či križ, gasilske organizacije, trgovci in obrtniki.
Vincencijeva konferenca je prevzela pobiranje prostovoljnih prispevkov in bo kmalu poslala svoje nabiralce po hišah.
Pozivamo Vas, imejte odprta srca in radodarne roke, da naberemo potrebne prispevke in preskrbimo za bližnje velikonočne praznike najrevnejšim izmed revnih, posebno bolnikom, družinam s številnimi otroci ter staro-upokojencem mali priboljšek v živilih ali obleki.
Kar bodete storili — Odrešenik nam de — najmanjšim bratom v sili, storili ste za me. ■
A. Medved.
Ig. Sitter, l.r., župan; ing. Jul. Bauer, 1. r., rud. ravnatelj; duh. svetnik J. Gašparie, l.r., župnik; Gustav Vodušek, l.r., šolski ravnatelj; Albin Zavrl, l.r., ravnatelj mešč. šole; Rob. Plavšak, 1. r., šolski upravitelj Trbovlje; Bučar, l.r., šolski upravitelj Vode; D. Grileeva, g. r., šolska upraviteljica Vode; Ana Lapornik, 1. r., šolska upraviteljica Trbovlje; Filip Križnik, L r., predsednik Vincencijeve konference; Karel Omerzu, l.r., načelnik Rdečega križa; Fr. Guček, 1. r., načelnik gas. dr. Trbovlje; I. Ko-lešek, 1. r., načelnik gas. dr. Rudnik; Vinko Pavlin, 1. r., predsednik trg. društva; Miha Koren, 1. r., predsednik obrtnega društva.
ambor
— —	Umrla te v Mariboru dne
23. februa^ii Alojzij Rakovec, upokojeni nadrevi-dent južne železnice, v starosti 82 let. Pokojni je bil oče župnika Eng. Rakovca v Boštanju in dr. Feliksa Rakovca, višjega deželnega sodniškega nad-svetnika v Lincu. V dobrem spominu ga imajo železničarji, katerim je skoz veliko let pri kolodvorski blagajni delil plače, navadno več dni pred prvim. Bil je blag značaj, veren Gorenjec, nadvse skrben oče. Bog in mir njegovi duši!
□	Premcg. 40 ton premoga iz Peklenice oz. Velenja je včeraj popoldne prispelo v Maribor. Nekaj se ga bo razdelilo onim strankam, ki so že zadnjič plačale tozadevne zneske pri mestnem soci-alno-političnem uradu, pa premoga še niso prejele, ostali premog pa dobe uradi in šole. Tudi se je z današnjim dnem otvorilo mestno kopališče.
□	Iz mestne občine. Komisar oblastne samouprave je odobril mestni proračunski provizorij za januar, februar in marec t. 1. ter dovolil, da sme mestna občina mariborska od 1. jan. do 31. marca letos pobirati vse doklade, naklade, davščine in takse v dosedanji izmeri.
□	Občni zbor vojnih invalidov. V nedeljo se je vršil ob 9. uri dopoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke občni zbor krajevne organizacije vojnih invalidov. Zbor je bil zelo dobro obiskan. Poročila, ki so jih pedali na občnem zboru posamezni odborniki pričajo o živahnem in plodonos-nem delovanju omenjene organizacije za interese in dobrobit njenega članstva. V odbor so izvoljeni: Geč Franc, Golež Anton, Pravdič Martin, Tratnik Drago in Bele Franc. Kot delegata se izvolita Gec in Čcrpas v nadzorstvo pa pridejo Sitter, Strasek, jančič, Paradiž iu Polič. Ob zaključku se je sprejela šc resolucija, v kateri se izrekajo invalidi soglasno za revizijo invalidnega zakona.
□	Smrtna kosa. Umrli so: Rakovec Alojzij, liadrevident v pokoju, star 82 let. Pogreb bo danes ob 16 na pobreškem pokopalšiču. — Kobal Marija, zasefcnica, stara 78 let. Pogreb danes ob 15. uri v Pobrežju. — Rigl Elizabeta, zasebnica, stara 86 let. Pogreb bo jutri ob 15. uri v Pobrežju - Kunej Frančiška, posestnica in gostilničarka, stara 70 let. Pogreb bo jutri ob pol 15 na pokopališče v Ca-dramu. Pokojnica je bila blaga in plemenita podpornica sirot ter naših prosvetnih in dobrodelnih
društev.	. , ,. ,
H »Mariborer Zeitung«. V smislu odloka notranjega ministra ter odtoka tukajšnjih pristojnih obVsii jc prejšnja »Marburger Zeitung« spremenila svoje ime v >Mariborer Zeitung« in pod tem naslovom včeraj prvič izšla.
j Avtobusni promet na progi Maribor-Gor-nja Radgona je zopet vzpostavljen.
□	Vili. prosvetni večer se vrši v četrtek, dne '>8 i m ob 20 v dvorani Zadružne gos|xxlarske banke. Predava msgr. Viktor Stoska iz Ljubljane.
Darujte v radijski
fond za slepce!
Na srcu in živčno belnim priporočamo našo
Kofeina prosto praženo kavo.
Sveže čajno maslo in pristne kranjske klobase stalno v zalogi. — ANTON FAZARINC, CELJE.
Radio
Programi Radio-Ljubljana:
Torek, 26. febr.: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Stanje vode in borzna poročila. — 17 Koncert Ra-dio-orkestra. — 19 Nemščina, poučuje ga. dr. Pi-dio-orkestra. 18.30 — Antologija slovenske lirike, predava g. Ravnatelj Bratiua. — 19. Nemščina, poučuje ga. dr. Piskernik. —• 19.30 Naravni zemeljski plin, vodni plin, zračni plin, predava prol. Pengov. '20 Kunaver, Okrog novega leta na Triglavu. 20.30 Finžgar: Naša kri, izvajajo člani Narodnega gledališča., — Radio-orkester. — 22 Poroči a in časovna napoved. — 22.15 Sprehod po Evropi.
Sreda, 27. iebr.: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Stanje vode in borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orkestra. — 18 O morju, predava g. ravnatelj Bohm. — 18.80 Pravljice pripoveduje Radio tetina. — 19 Srbohrvaščina, poučuje profesor Ma-zovec. — 19.30 lomen antike za razvoj evropske kulture, predava prof. Bradač. — 20 Prenos opere. 22 Poročila in časovna napoved.
Drugi programi!
Torek, 26. februarja.
Zagreb: 13.15 Plošče. — 17 Popoldanski koncert. — Praga: 12.30 Opaldauski koncert. — 16.20 Za deco. — 16.30 Popoldanski koncert. — 19.05 Lahka glasba. — 20.20 Popularni koncert. — 21.20 Mozartove skladbo. — Stuttgart: 15.45 Predavanje o šc^H deci. — 16.15 Popoldanski koncert. — 18.15 O koncu sveta. — 20 15 Gostovanje komorne opere. — Toulouse: 21.40 La Cinquamtaine. — 22 Operni spevi. — 22.45 Plesna gl-sba. — Bern: 12.50 Plesna glasba. — 17 Zdraviliški orkester. — 19.30 Jacques Dalcrozejev program. — 22 Večerni koncert. — Katoviee: 12.10 Plošče. — 17.55 Prenos iz Varšave. — 18.35 Recitacije. — 19.50
REKORD ME REZULTATE samo s TUNGSRAM Bariievimi REKORD CEVNI
Opera. — Rim: 13 Trio. — 17.30 Petje in godba. — 20.45 Komorna glasba. — Berlin: 15.30 O lite-rotih m filozofih. — 16.30 Lahka glasba. — 20 Zabaven večerni program. — Dunaj: 11 Kvartet Sil-ving. — tO Popoldanski koncert. -- 20.05 Nepoznane Schubertove pesmi. — 20.30 Glasbene humoreske. — Milan: 11.15 Reproducirana glasba. — 12.30 Kvartet. — 16.30 Kvintet. — 20.30 «tara iUi-lijanska glasba. — 23 .laz?, — Budapcst: 9.15 Vojaška godba. — 12.05 Klavir. — 16 Z a deco. — 20 Tri enodejanke. — Varšava: 12.10 Plošče. — 16 O letalstvu. — 17.55 Orkester. — 19.50 Opera, prenos iz Poznanja.
Ljubljansko gledališče
Danes v torek sta opera in draina zaprti.
Mariborsko gledališče
Torek, 26. februarja. Zaprto.
Sreda, 27. februarja. Zaprto.
Četrtek, 28. februarja ob 20. uri: »ROMEO IN JIJ-
LljA«. Ab. C. Premijera. Petek, 1. marca. Zaprto.
Sobota, 2. marca ob 20. uri: »PLESNI VEČER ERNE KOVAČEVE«. Ab. A.
Prireditve in društvene vesti
Orel »Krakovc-Trnovo« priredi v nedeljo dne 3. marca 1929 ob pol 8. vri zvečer v Ljudskem domu v Ljubljani s sodelovanjem lastnega orkestra in priljubljenega kvinteta Ljubljana« svojo vsakoletno telovadno akademijo z, naslednjim sporedom : 1. >Z vlakom- (O. Zupančič), de-klainacija.
2.	Člani: preste vaje za izlet v Prago leta 1929.
3.	Članice: proste vaje za izlet v Prago leta 1929.
4.	Petje kvinteta »Ljubljana-:. 5. Mladci: proste vaje. 6. Člani: bradlja. 7. Mladenke: »Pala je pala slanica«, simbolične vaje. 8. Govor. 9. Mlrdei: drog. 10. Članice: študija gibanja. 11. Petje kvinteta »Ljubljana« 12. Mladci- jutranja gimnastika. 13. Člani: »Oj Doberdob", simbolično vaje. 14. Petje kvinteta Ljubljana . 15. Članice: r,Slovenke rajajo.-:, ritmične vaje. 16. Alegorična slika »Dvignite, Orli!« Dvorana toplo zakurena. Cene sedežev: 15. 12. 10, 8 iu 6 Din, stojišča 4 Din. K obilni udeležbi prijateljev orlovstva in ljubiteljev telovadbe in petja vljudno vabi odbor.
Orel Krakovo-Trnovo. Sporočam vsem telovadcem, da se vrši danes, v torek, telovadba zopet v šoli na Grabnu, in sicer točno ob 7. Bogživi! — Načelnik.
V Dolu pri Ljubljani prirede v nedeljo dne. 4. marca pop. ob treh igro »Revček Andrejček«. K obilni udeležbi vabi odsek izobraž. društva.
gospodarstvo
Delovanje monopulske uprave. — lz izjave upravnika državnih monopolov posnemamo, da je znašal čisti prebitek mononolske uprave v letu 1927-28 2190.7 milj. Din (1926 27 2221.85 milj. Din). Monopolska uprava izdeluje vedno več tobačnih* izdelkov. Tako je stala izdelava 1 kg cigaret, cigar, križanegn tobaka monopolsko upravo 4.16 Din (1926-27 4.44 Din). Tako je prištedila monopolska uprava v dveh letih okrog 100 milj. Din. Tudi nabavne cene soli so se znižale od 61.20 Din na 51.78 Din od 1926-27 na 1927-28. Poraba tobaka narašča- znašala je 1924 8636 ton /a 1550.85 milj. Din, 1927 10.192 ton za 1798.3 milj. Din. Poraba je znašala 1927 (v oklepajih podatki za 1924): v Srbiji 3271 (2813) ton, v Vojvodini 1318 (930) ton, v Črni gori 152 (80) ton, v Hrvatski 2247 (2190) ton. Poraba tobaka stalno narašča: tako je znašala 1924 na 1 prebivalca 718 gramov, 1925 741, 1926 821 in 1927 848 gramov. Najmanj se pokadi v Hercegovini (272 gramov na prebivalca), nato v Dalmaciji (443 gramov), največ pa v Sloveniji (1104 grami), v Bosni (1038 gramov in v Vojvodini (955 gramov). V Sloveniji se opaža preorientacija konzunientov k boljšim tobakom: povprečna prodajna cena je narasla od 172 Din na 180 Din (od 1924 na 1927).
Borza
25. februarja 1929.
DENAR
Devizni promet je bil danes živahen. Pojavilo se je tudi več privatnega blara. Tako je bilo privatno blago zaključeno v devizah Dunaj, Newyork, Trst in Budimpešta, dočim je devize Amsterdam, Curih, Berlin, Londou in Praga dala Narodna banka. Tečaji so ostali napram zadnjemu borznemu sestanku v petek neizpremenjeni. Edino Berlin in Trst sta popustila.
Devizni tečaji na ljubljanski borzi
r}'\ februarja i°29
	povpraš	oon:	srednn	sr. 1 11.
Amsterdam	2279.50	2,! 85.50	22>2.5i	—
Herlin	1351.—	1354.—	1332.50	1352.75
Bruselj	—	79I »15	—	—
Budimpešta	991.50	994.M	993.-	—■
Curib	1094.40	1C97.4I	K 9N9I	K 93.90
Dunaj	79y.26	S02.2b	800.76	800.75
London	276.16	276.96	276.56	276.56
Newyork	56.77	66.97	56.87	—
Pariz	—	222.53	—	222.50
Praga	163.53	169-3.1	168.93	118.93
Trst	297.10	21)9.10	29t>.20	—

Zagreb. Amsterdam 2278.50 -2284.50, Berlin 1351—1354, Budimpešta 992.50—995.50, Trst. 297.31 cio 299.31, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 799.26 do 802.26. London 276.16—276.96, Newyork 56.77 do 56.97, Pariz 221.53—223.53, Praga 168.53—169.33.
Belgrad. Amsterdam 2279.5 - 2285.5, Berlin 1351—1354, Bruselj 789.85—792.36, Budimpešta 992.20—995.20. Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 799.26 —802.20, London 276.16—276.96, Ne\vyork 56.57— 56.97, Pariz 221.53-223.53, Praga 168.53—169.38, Trst 297.59 —298.59.
Curih. Belgrad 9.12875, Berlin 123.42, Budimpešta 90.60. Bukarešt 3.10, Dunaj 73.05, London 25.235. Ne\vyork 519.975. Pariz 20.305, Praga 15.42, Trst 272.325, Sofija 3.75, Varšava 58.30, Madrid
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj, kreditna 125 den., Prnštediona 930 den., Kred. zavod 171 denar, Trbovlje zaklj. 480, Vevče 120 den., Ruše 260 do 280, Stavbna 56 den., tlešir 105 den
Zagreb. Drž. pap.; vojna škoda ar. 425.50— 126.50 (425.50-426), kasa 425-426.50 (425-426.50) termini: 8. 427-429, 4. 431-482, 5. 435 -436 (435 -486), 12. 458-462, 7% inv. pos. 90.50 -91 (90.50), igrari: 53.50 - 55.50 (54). Bančni pap.: Ilipo 55.25 -55.50 (55.25), Poljo si. 17-17.50 (17.50), Kred. 93
j d., Jugo 92—93 (92.50), Ljublj. kred. 125 d., Med-j jun. 57.50 d., Prašted. 930—935 (930—932.50). Srp-i sita 154—155, Zenl. 140 b. Ind. pap.: Gutmaun 200 | —205, Slavonia 5—5.25 (5.25), Slavex 102 d., Daui-I ca 155-165, Drava 460 b., Sečerrna 485—495, Osj. 1 Ijev. 180—190. Brod. vag. 300—350, Union 195-199 (199), Isis 20-24, Ragusea 500—510 (510), Trbovlje 470—480, Vevče 125. Piv. Sar. 210-215.
Belgrad. Narodna banka 7400. 7% inv. pos. i i)0.50— 91.50, agrari 53.50—54.25, vojna škoda 423 1-424, 2. 425- 424.
Dunaj. Don.-sav.-jadr. 87.35, Wiener Bauk-verein 25.05, Bodencredit 109.25, Creditanstait 58.50, Escompteges. 23, Zivno 143, Union 91.25, Jugo 6 75, Aussiger Cliemische 258, Guttmann 24.75, Mundus 185.50. Alpiue 39.25, Trboveljska 58.65, Rima Mu-rany 124. — Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.4775, (valuta) 12.455; v Londonu 276.45, v Ne\v-yorku 175.60, v Pragi 59 20.
Žito
Danes ni bilo na žitnem trgu nobenih izpre-niemb. Tudi tendenca je. stalna. Opaziti je, da je povpraševanje po pšenici precej popustilo, radi česar je bil promet znatno manjši. Tudi v ostalih proizvodih je bilo žejo malo prometa. Položaj na svetovnih tržiščih je negotov, tendenca komaj stalna. V kupčiji vlada neka apatija. Mnogi kupci pričakujejo že dolgo kupljeno blago, ki ga pa še zdaj vojvodinske in bosanske jiostaje ne odpremljajo ter se boje, da bodo morali plačati, ako bo blago po 1. marcu oddano nekalkulirano višjo voznino.
V	Ljubljani notirajo:
Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov post., plač. 30 dni. dobava prompt): pšenica bč. 80 kg 2% 365—307.50, marec 310—312.F.0, april 315 do 320, maj 322.50—325, koruza ameriška 345, bč. času primemo suha 310—312.50, soržica 50% rži in 50% pšenice, fko Domžale 285—290, moka Og vag. bi. fko Ljubljana, plač. po prejemu 420—425
Zaključeni so bili 3 vagoni pšenice in 1 vagon moke. Tendenca stalna.
Ekselcutivna prodaja: 1 vagon pšenične moke, Čarug, 0. par. Škofja Loku, plač. 30 dni.
Budimnešta. Tendenca: medla. — Pšenica: marec: 24.78-24 85. zaklj. 24.85-24.87; maj: 25.S0 do 25.84, zaklj. 25.82-25.84; oktober: 26.37-26.42, zaklj. 26.37—26.38; rž: marec: 22.78—22.80, zaklj. 22.79-22.80; maj: 23.86-23.80, zaklj. 23.79-23.80; oktober: 24.12—24.13, zaklj. 24.12—24.13; koruza: maj: 28.64-28.76, zaklj. 28.74-28.76; julij: 28.70 do '28.71, zaklj. 28.70-28.72.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključenih šest vagonov drv. Tendenca mirna.
Eksekutivni nakup: 16 m3 hrastovih stebričev 45-45 do 70-70, 50 cm brez beljave, nadmera na debelini 2 mm, na dolžini 2 cm na 50 cm po 620.
Hmelj
V	žatcu se trguje tranzitni jugoslov. hmelj po 400—800 Kč. — Zanimanje pa je v gkivnem le za srednje vrste.
V	Niirnbergu notira tranzitni hmelj lw—85 mark; zaključki v tranzitnem hmelju so bili malenkostni.
Živina
Dunajski goveji sejem. — (Poročilo tvrdke Eduard Saborsky & Co., Dunaj.) — Prignanih je bilo 3469 glav živine, in sicer volov 2348, bikov 555, krav 565, bivol 1. Iz Jugoslavije 69 glav. Cene: voli: najboljši 1.90-2.05, I. 1.60-1.85, II. 1-20-1-45, III. 1-1.25; krave: I. 1.10-1.20, II. 1-1.05; biki: t.20—1.40, klavna živina 0.60—0.80. Tendenca zelo medla. Cene so v splošnem padle za 20 grošev, v mnogih slučajih ludi za 25, biki samo za 10 grošev.
* <r ft
Znižanje cen sladkorja. Pretekli teden je sladkorni kartel znižal cene za 0.05 Din pri kg. Kartel je bil do tega zopet primoruu radi preteče inozemske konkurence.
Cene tobačnegu eksfruktu je monopol, uprava znižala od 14 na 8, oziroma od 10 na 6 dinarjev pri kilogramu.
Za duha in srce
Mladinsko slovstvo
Danilu (iorinšek: »Naokrog., pesmi zu mladino. Založila in tiskala Brata Kode in Martin-čič, Celjo 1928. — Mladinsko slovstvo je nedvomno važen problem vsake literature, naše slovenske še pruv posebno radi tega, ker nam le vrele dobre literature tako zelo manjka. O tem nain najbolj priča naše vsakdanji' življenje. Kuj moreš oU-okom dati v foke? V zadregi si. malo. malo je izbere. Tega fKimanjkonja resničnega, liezlaganega mladinskega slovstvu je po eni strani krivo premajhno zanimanje naše literarne publicistike za to vprašanje — mladinsko slovstvo se še vedno tu in tam smatra za slučajen, neorguničen oddelek literature, kar pa se mora z vso odločnostjo zanikaU — po drugi strani pa leži glavni vzrok seveda v pomanjkanju resnično dobrih talentov.
Med onimi, ki se stalno trudijo za dvig in obogatitev te vrsto naše literature, je slovenski javnosti že znan Danilo Gorinšek, mlad i štajerski pesnik, ki je nedavno izdal zopet novo zbirko svojih pesmi za mladino z naslovom ^Naokrog'. To je sedaj že tretja zbirka istega avtorja, ki je sledila v razmeroma kratkem času, saj je zadnja (»Pisani svet ) izšla komaj pred letom. To kaže, da je Gorinšek dosti plodovit, vendar je v tem nevarnost, da ostane marsikaj le napol oživljeno, tudi izrazni materijal ostane zabrisan in premalo izčiščen, če manjka časa za kontrolo. Veliko liedostalkov si razlagam iz tega dejstva. Kljub temu je v zbirki nekaj nedvomno dobrih pesmi, kar zbirko vsekikor opravičuje. Dobro bi bilo, če Go-rinšek neko* izbere i/, vpeh zbirk najboljše pesmi in izda novu zbirko, nekako lastno antologijo. Na vsak način pa naj še počaka, ker mu je še treba zoreti. Podčrtujom pa. da se formalnim pomanjkljivostim nikdar ne pridruži duh osladnosti; nasprotno, duh plemenitosti je v njegovih pesmih ono vzgojno jedro, radi česar ima knjiga, namenjena najzgodnejši mladosti, še svojo jiosebno vrednost. Zbirko priporočani.	Fr. V. *
Vera Hrilč-Nikolif, igralka zagrebškega Na-I rodnega gledališča praznuje te dni 25 letnico svojega odrskega delovanja. Zadnja leta jo nastopala večinoma kot mondenka v salonskih igrah, kjer se odlikuje j>o svojem Siku. Odkrila jo je in prva
izobrazila gospa Ružioka-Strozzi.
•
Pater Lippcrt S. L, sloveči avtor eeejev »Von Seele zu Seele , ki so postali last vsakega katoliškega inteligenta, je iyxlal zdaj »Pisma u Engadi-nac (»Aus dem Engadin, A rs saera, 4.60 M, 1920), ki vsebujejo globoke in temne izpovedi duše ter ji liujajo utehe v tr|>ljenju in napeljujejo k radosti. Knjig P. Lipperta ni treba posebič priporočati: 011 je najboljši nemški katoliški esejist in velik pesnik.
Im Geiste und Dienste der katolisehen
Aktion. Vou Adolf kardinal Bertram. Kosel und Pusiel, MUnchen 1929. Str. 336. — Zelo važno v
času razmaha katoliške akcije.
*
Potopisi. Izšli sta knjigi: Sven Hedin: Auf grosser Fahrt, Leipzig, Brockhaus, 346 strani in Behounck (član Nobilove ekspedicije): Sieben W'ochoii auf der Eissiholle, Leipzig, Brockhaus,
263 strani. 7 M.
• ,
t Ferdinand Ic Born. Nedavno je umri Ferdinand le Born, glasbeni krilik lislu »Petit Pari-, sien in kompozilor. Spisat je več oper »Hedda-% »La Ca ta la mu, »Norca.: i. dr.) Skompoairal je tudi več komornih in ,umfonijskili stvari. Njegova »zmagoslavna maša-. posvečena maršalu Fochu se je pela z ogromnim uspehom, njegov »Requiecn pa se je izvajal na Dunaju. Zapustil je dovršeno opero . Borgia«. Lo Born je bil rojen leta 1802.
4.
Rivista delle letterature slave. Letošnja prva številka, s katero je pričel list svoj tretji letnik, ima značaj slovanske čitanke. Prinaša s potrebnimi uvodi' in pripombami opremljene prevode iz sodobne in klasične bolgarske, srbo-hrvatske, češko-j slovaske, j»!jske in ruske književnosti. Rusijo za-1 stepajo n. pr. v tej številki Ljeskov in boljševik Babel ter pesnika Blok pa Jesenin. Prihodnja številka bo namenjena izključno literarni zgodovini in kritiki istih narodov, ua to pa izide številka Tolstega.
La pittura dei Romani je naslov zelo tehtno pitani knjigi italijanskega umetnostnega raziskovalca Pirro Marconl, izdana v Runu v »BibJioteca d'arle editrice«. Knjiga, ki izhaja iz kroga znanega Benedetto Croce, v marsikaterem oziru utira novo pot in daje smernice. Je prva sistematična razložfoa te teme. Gre za rimsko umetnost kot oblikovni problem naj/.apletenejše vrste, kjer se grški vzorec in rimska osobitost na najrazličnejši način pre-pletujeta
Ugn Ojotfi: Cose viste. V založbi Fratelli
Treves Mil?no je izšel četrti zvezek Ojettijevih zbranih listkov. Umetnostni kritik in odlični novinar Ugo Ojetti jc znan zlasti kol duhovit in zabaven kronist polpreteklega in sodobnega življenja ki mu ne manjka sposobnosti, da 'bi zajema! tudi v globino. Poslednji zvezek listkov, ki jih v knjižni obliki izdaja pod skupnim naslovom »Cose v iste'., znova potrjuje upravičenost dobrega slovesa, ki ga njih avtor uživa. Predmeti, ljudje in dogodki, katere obravnava, nam stopijo v njegovem nazornem pripovedovanju in opisovanju jasno in tehtno ocenjeni pred oči iti podoba, ki si jo po Ojettijevi zaslugi ustvarimo o njih, bi dejal, da je kar moči točna. Kljub v^em njegovim vrlinam nam pa postane neprijeten — ne kadar se pokaže kol ilalijanski rodoljub, ker je kot tak simpatičen in vse hvale vreden — ampak kadar se nam razodeva kot vnet privrženec režima, pri čemej napravlja vtis, da jo njegovo navdušenje prilagoditev k razmeram. — s. S.
GOSPODINJSTVO matere L i d v i n c P u r g a j je knjiga, ki po svoji praktičnosti in vsestranosti prekaša najboljša dela te vrste. Ni opravilu, katerega mora znati gospodinjil, da gn ne hi ta učbenik gospodinjstva navajal. Dodano je zdravstvo od strokovnjaka N. Dolšaka. (Cena broš. 40, vez. <>0 Din.)
ŠOFER. Inžener Josip š t o lf a je v tej skoro 300 strani obsega joči knjigi podal konstrukcijo, delovanje ter strego avtomobila, pojasnjujoč opis s 800 jasnimi slikami V priloženem zvezku ter slovar tehničnih izrazov. Temeljita knjiga, ki išče sebi enake v vrej strokovni literaturi te vrste, Je neobhodno jMitrebna šoferju, sajnovozaču in lastniku avtomobila Dobi se v »Jugoslovanski knjigarni< v Ljubljani iu stane 140 Din.
beh iMenkii? vrvenkh^)
Iz spominov najlepše žene 19. stoletja
Pred kratkim je umrla v Monte Carlu v starosti 76 let Lilly Langtry, prijateljica angleškega kralja Edvarda VII., ki je slovela kot najlepša žena 19. stoletja. Leta 1925. so izšli v Londonu njeni spomini, iz katerih je razvidno, da so darovali njeni lepoti največji in najgloblji duhovi njene dobe.
Ko je lord Beaconsfield pri nekem sprejemu na zunanjem uradu prvič pozdravil gospo Langtry, jo je vprašal, kaj bi mogel zanjo storiti. Odgovorila mu je: »Štiri nove obleke potrebujem za Asrota (bila je gledališka
Miquel Villanueva, španski državnik, ki so ga na ukaz ministrskega predsednika Primo de Rivera /.aprli. Villanueva je bil predsednik bivšega španskega parlamenta in je užival velik ugled.
igralka).:. — Disraeli je bil očaran in je vzkliknil: »Razumna, mlada gospa — že sem se bal, da boste zahtevali vojvodski čin!:: Tega čina srospej Langtryjevi spričo njene lepote ni i .lo treba; občevala je s kneginjanii in knezi kakor s sebi enakimi. Občevala je s carico Evgenijo, Louisom Napoleonom, Hen-ryjem Rochefcrtom, Boulangerjem, generalom Grantom, Sarah Bernhart itd. Leopold jjsBelgijški je hitel k njej vselej naravnost s ko-IcAfvera o V 8. uri zjutraj, kar si je slednje prepovedala
n Tudi kraljica Viktorija je bila radovedna na »novo Jlelenov, kakor jo je nazval Oscur Wilde, ter je pri nekem velikem dvornem sprejemu čisto proti svoji navadi vztrajala na piestolu cele tri ure, da bi prejela rokopoljub od mcdrooke čarovnice. Le-ta se je bila namreč dala — v nadi, da bo kraljica preje odšla — vpisati čisto nazadnje v seznam povabljencev, kajti njena vest ni bila povsem tako čista kakor njena koža. Saj je dvema sinovoma kraljeve matere zmešala glavo: mlajši, Leopold, je obesil njeno sliko nad svojo posteljo in jo je stroga gospa kraljica lastnoročno odstranila; starejšemu, poznejšemu kralju Edvardu, je bila dolgoletna prijateljica.
Med občudovalce Langtryjeve je spadal tudi avstrijski prestolonaslednik Rudolf. Spoznal jo je na nekem plesu pri Rothschildovih v Londonu in mnogo plesal z njo Bilo je vroče in neka prijateljica je opazila, da se na obleki Langtryjeve poznajo Rudolfovi prsti. Opozorila je Langtryjevo, naj prosi princa, da si obleče rokavice. To je Langtryjeva z vso možno obzirnostjo tudi storila. Rudolf se je zasmejal in rekel francosko: »Gospa, potite se vi, ne jaz!« Sedaj se je morala smejati tudi Langtryjeva in ostala sta dobra prijatelja.
Neverjetno je današnjemu treznemu času, do katerega zanosa so se mogli ljudje prej-
šnjega stoletja povzpeti pred žensko lepoto. Britanski gardni častniki, znani po najvestnej-šem izpolnovanju svojih dolžnosti, so zapuščali službo, samo da so mogli pred vrati Langtryjeve vprašati, kako se počuti. Nekega dne je stal pred njeno garderobo v gledališču star mož v ogoljeni obleki in prosil za sprejem. Sluga je javil, da stoji zunaj neki usilji-vec, ki pravi, da je Gladstcne. Bil je dejansko slavni državnik Gladstone — Njen im-presario v New Yorku je pred njenim prvim nastopom zažgal svoje gledališče, da bi tako zanjo napravil reklamo. Cowboyi na najdiv-jejšem zapadli Amerike so ustanovili mesto in ga imenovali Langtry. Whistler je opremil in poslikal njeno stanovanje, a Oscar Wilde je nekoč s pesmijo v rokah, v kateri je proslavljal njeno lepoto, prespal noč na kame-nitih stopnicah pred njenim pragom,
Ali res na prvi pogled?
Večina ljudi sodi svojega bližnjega »na prvi pogled« in si pri tem še domišlja, da sodi kdove kako bistroumno. Toda če stvar le nekoliko premislimo, bomo morali priznati, da je sodba na prvi pogled zelo nezanesljiva in bi se je morali skrbno izogibati.
Korist od sodbe na prvi pogled imajo predvsem vsakovrstni pustolovci in sleparji.
Kino doma! Ogrskemu radiokonstrukterju M ihalyu v Berlinu se je posrečilo sestaviti aparat, s pomočjo katerega se dajo razvijajoče se filmske slike prenašati v daljavo, in to bodisi po žici bodisi brezžično. Ta aparat stoji na naši sliki na levi. Desno pa vidim j sprejemni aparat, ki se da zvezati z vsakim radio-Rprojomalcem. Prvi aparat bo stal približno 100 m irk, drugi pa 400 mark. Naročniki radia poslej ne bedo samo za domačo pečjo poslušali koncertov, pre lavanj itd., marveč'bodo prisostvovali tudi filmskim
predstavam.
vdove in služkinje, katerim izmamljajo njihove uboge prihranke, se oblečejo in nastopajo kot mož poštenjak in dobra duša »na prvi pogled«.
Vsekakor je treba za uspešno igranje ta-kvh ulog prirojenega talenta. Poštenjaku, ki išče službe in bi tudi rad napravil dober vtis na prvi pogled, se igra navadno žalostno ponesreči. Nevajen pretvarjanja, je razburjen in nereden; večinoma učinkuje smešno. Ali pa igra samozavest in gotovost, ki je nima in učinkuje neresnično. Obleče se ali predobro ali preslabo. Vtis, .ki ga vzbuja, je nnsnroten
Obrambne naprave proti povodnji, ki jih hite graditi ob Donavi, Reni in drugih srednjeevropskih rekah, ki nosijo ietos s seboj ogromne množine ledu.
Le-ti so mojstri v tem, da nastopajo sijajno in v prvem hipu tako preslepe svoje žrtve, da jim brezpogojno verjamejo in se naravnost branijo vsaki misli, da bi se v njih utegnili motiti. In naj so dejanja teh vsiljivcev še tako sumljiva in dvomljiva — ljudje se trdovratno drže prvega vtisa in si z obema rokama zatiskajo oči, da ne bi videli resnice. Sle-pilili sijaj prvega vtisa je tedaj glavno orožje pustolovcev in sleparjev. Če hočejo »delovati1 v elegantni družbi, si oblečejo frak in cilinder in zaokrožijo ustnice v navihan smehljaj; tako se smejo približati damam najvišje družbe, v naprej gotovi svojega uspeha. Ta uspeli seveda zanje ni »ljubezen«, marveč denar, ki ga izsiljujejo ali vsaj izmamljajo svojim gosposkim žrtvam. Še nedavno so listi poročali o več slučajih, ko so se pustolovci — veS!;rat predkaznovani tatovi in sleparji — priženili v viseke plemiške družine, izdajajoč se za plemiče. Tisti, ki se »razumejo« na priproste
> Lcx.«ijjton«, največjo ameriško mati eno ladjo
bri.ilovja, ker se je izkazala kot popolnoma nepri dolarjev, danes je toliko vredn
za letala, so morali.po 15-mesečni službi izključiti •norna za svoj namen Stala je ladja 180 milijonov a, kar tehta kot staro železo.
enemu, ki bi ga rad: učinkuje mučno, kakor slab igralec, ki mu izpod kraljevega plašča moli malomeščanska suknja.
Pa še znatnejši so, ki jim je sodba na prvi pogled kakor prekletstvo. Mnogokrat izključuje družba, držeč se površnega videza, največje ljudi iz svojega občestva. O največjem umetniškem geniju srednjega veka — Michelangelu je znano, da je moral vsled svojega demonsko grdega obraza postati samotar in ljudomržen človek; imel je mnogo občudovalcev, toda nobenega prijatelja. Enaka je bila usoda skladatelja Beethovna: pisal je pla-meneča, nežna pisma daljni ljubici, v resnici je pa ostal do smrti sam in od nikogar ljubljen; tragični viharji njegovih simfonij so vreli iz smrtno ranjenega srca.
Ne sodimo nikogar po prvem vtisu, ki ga je napravil na nas, najsi je bil že ta vtis dober ali slab. Potrudimo se, da ljudem pogledamo v dušo, da jih resnično spoznamo, a v to prvi pogled« nikdar ne daje dovolj jamstva, dasi utegne tod in tam slučajno zadeti pravo.
Sedite, m<los1ljiva - nezadostno!
Dunaj ima svojo novo, topot veselo senzacijo: 17 letna Mitnica N., sedmošolka na realni gimnaziji, se je te dni poročila in bo naprej hodila v šolo! Profesor latinščine bo mo-geil torej z-agrmeti nad njo: »Sedite, milostljiva — nezadostno!«
Toda — adi sme poročena srednješolka še dalje obiskovati šolo? S tem vprašanjem so si belili glave dunajski profesorji in šolske oblasti Vršile so sc konference, prerešetavaii predpisi, a nikjer ni bilo najti prepovedi, ki bi učenki, ki se poroči, zabranjevala obiskovati šolo. Ni bilo torej drugega, kakor da so sed-mošolki M. N. dovolili nadalnjc obiskovanje šole in ji vrhu tega dovolili izreden dopust za poroko i>n kratko svatbeno potovanje.
Vendar so pa s poroiko nastale za sedmo-šolko Mimico N. dalekosežne posledice. Postala je namah polnoletna in njenih spričeval ne morejo več podpisovati njeni starši. Ker pa te pravice nima niti njen mož, bodo morala ostali spričevala nepodpisana. Hudomušni ljudje pa vidiijo v naprej še vse druge zaplet-ljaje. Kaj bo napravil njen mož, ako prinese Mitnic« domov »cvek«? A.li bo čakal nanjo s kosilom, ali bo morala za kazen sedeti po
uri? Ali ji bo hotel pomagati pri domačih nalogah? Kdo bo vodil gospodinjstvo, če bo mlada gospa dopoldne v šoli, popoldne pa se bo morala učiti? In če bo enkrat došlo do viharja zaradi gospodinjskih stroškov in bo prišla Mi-mica namesto ob 8 ob 10 v šolo? — Kakor zatrjujejo viri, si mladi zakonski par in tudi profesorji zaradi vsega tega nc delajo nobenih skrbi; součenke so pa naravnost navdušene in pripravljajo svoji poročeni tovarišici v šoli sijajen sprejem.
Najrazkošnejši obed v znamenja srpa in kladiva
Berlinski listi poročajo o sijajnem diplo-maitičnem obedu, ki sta ga priredila 22. t. m. berlinski sovjetski poslanik Krestinski in njegova žena. Obeda so se udeležili vsi diplomati, čijih dežele goje diplomatične odnošaje s Sovjetsko Rusijo, dalje predsednik nemškega državnega zbora Liibe ter mnogi poslanci, bančniki in iodustrijci. Jedilni list je obsegal najizbranejše jedi, šest vrst najboljših vin, likerje itd. Topot je bilo prvič v rabi srebrno jedilno orodje z vrezanim komunističnim znakom srpa in kladiva. Dragoceni stari porcelan je bil šc iz carskih časov in je nosil seveda vse znake carske oblasti. Listi naglašaijo, da je bila to najrazkošnejša službena prireditev v tekoči berlinski seziji.
Filipin obsoien na smrt
Znajmsko porotno sodišče je z vsemi glasovi potrdilo Filipinovo krivdo zaradi trikratnega roparskega umora v gradu Namiest in ga obsodilo na smrt Zanimivo je, da je pri zasliševanju tudi grofov tajnik Vojtech izjavil, | da Filipin po njegovem mnenju zločina ni izvršil sam in brez tujega vpliva. Razsodba jc občinstvo vidno pretresla; obsoienec sam jc ostal zamišljen in brezčuten, kakor da bi se ga stvar ne tikala.
Samomor newyorške&a krvvlt%a
Dolgoletnega krvnika velike nevvvorškc kaznilnice Sing-Sing, Johna Hulberta, so našli v kleti njegove hiše v Auburnu, država New York, ustreljenega. V roki je še d^žal službeni revolver, s katerim si je pognal eno kroglo v trebuh, drugo pa v glavo.
Huilbert je bil sedaj star 60 let. V teku svoje 12 letne krvniške službe jc usmrtil na električnem stolu 140 zločincev. L. 1926. jc izstopil iz službe in živel potem čisto sam zase kakor izobčenec. Po poklicu je bil Hulbert elektrotehnik. Vedno j>e bil tih, molčeč človek, k mu j>e krvniiška služba uničevala živce. Zato je tudi predčasno zapustil svoje službeno mesto. Hulbert je prejel za vsako usmrčen.je 150 dolarjev.
*
»Na kakšen način si v Ameriki izgubil svoje premoženje?« — »Polovico sem izdal za pijače, drugo polovico pa za globe.«
t'f
Na kaj misliš, draga?« — »Na nič.« —
Mislim, da misliš name?« — »No, da!« *
Naročil in dobil sem samo košček ščuke — tu v računu pa slove: ena ščuka.« — »Oprostite, a to je v našem prvovrstnem hotelu taka navada.« — »Potem sem vesel, da si nisem naročil pržolek
Radiokoustrskter Denes pi. Mihalv v Berlinu, ki je iznašel aparat za prenašanje filmskim slik.
Spori
Sankaške tekme v Bohinju. Kol nekaki oli-eljelnl zaključek letošnje zimskosportne sezije v Bohinju se vrše v nedeljo 3. marca na Bistrici velike- sankaške tekme. Zanimanje med prijatelji športa za te tekme je že dosedaj precej veliko in se obeta velika udeležba tekmovalk in tekmovalcev. Bohinj hoče s to spor.no prireditvijo zopet vzbuditi zanimanje za sankanje. Tekme se vrše sicer lo pot na naravnem sankališču, vendar je pričakovati, da bo udeležba tako povoljna, da bo Bohinj začel zopet vzdrževati nekdanje umetno san-kališče, ldjub temu, da mu še vedno manjka njegovega naravnega zaledja, to je Trsta z vsem Pri-morjem.
Športne klube, pri katerih .so včlanjeni tudi ljubitelji sankanja, se vljudno naprošajo, da kolektivno prijavijo svoje članstvo v smislu razpisov za sankaške tekme na naravnih sankališčdi za prvenstvo Slovenije, ki se vrše v nedeljo 3. marca v Bohinju.
S.užbeno iz LHP-a. Redna glavna skupščina Se vrši v nedeljo 3. ni .rca ob pol 9. uri v datn-skem salonu kavarne Emona v Ljubljani. — Ponovno se opozarjajo vsi klubi, da poravnajo napram podsavezu vso svoje denarne obveznosti, ker v nasprotuem slučaju na glavni skupščini nimajo pravice glasovanja. — Tajnica.
K smuški tekmi za državno prvenstvo. Akcij-cijski odbor za izvedbo smueke tekme za državna prvenstvo v letu 1929, ki se je vršila dne 27. januarja t. 1. na Pohorju, se s tem zahvaljuje vsem lnerodnjnim činiteljein, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da je celokupna prireditev kljub težkim vremenskim zaprekam tako sijajno uspela. S podporo vseh je bilo mogoče izvesti tekmo brezhibno ter izvesti na ta način prav uspešno propagando za razvoj zimskega športa in tujskega prometa vofoče v Mariboru in na Pohorju. — Akcijski odbor.
Bled. Vsak dan posebno pa preleklo nedeljo sta naši skakalnici prav dobro obiskani. Zlasti naši mali so se z vso gorečnostjo lotili skokov na manjši, 20melerski skakalnici. Zanimivo je, da skačejo že 8 letni dečki brez padcev, teh dečkov v starosti 8—14 let je okrog 20 in skoro vsak dan vežibajo skoke, zlasti še sedaj, ko vedo, da bo od 4. do 10. marca brezplačen Hanssenov tečaj. Cela vrsta se jili je že prijavila. Dne 10. mnrca bo na naši 00 me-tereki skakalnici priredil SK Ljubljana tekmo v skokih za prehodni pokal. Tekma kaže biti zelo zanimiva, zlasti ker se bo skakalnica s podaljšanjem mostu podaljšala, da bodo mogoči tudi skoki 40 do 50 metrov.
SMUŠKE IN SKAKAIJNE TEKME V DOVJE-MOJ-STRANI.
Mladi in agilni Športni klub je priredil dve zimsko-sportni prireditvi. Smuška štafeta je za naše raamere nekaj novega in je uspela prav dobro.
Cela proga meri 8 km. vendar se je štirikrat teklo a tako, da se je tekmovalo na 32 km dolgi pr^gi. K startu se je prijavilo C Štafet z 24 tekmovalci. Kot prva je prispela na e.ilj štafeta ljubljanskega smuškega kluba v postavi Dcvgan, Vizjak, Košir iu Bervar v času 3 : 18 : 30. Drugo mesto je dobila štafotii SmuSkega kluba Mojstrana v času 3 : 33 : 45. Tretje mesto pa druga štafeta Bratstva Jesenice v času 3 : 40 : 25.
K skokom je nastopilo 15 tekmovalcev. Največ ločk si je priboril miš talentirani skakalec Šramel (202.8 točke). Drugi je bil Joško Janša (z 174.4), tretji pa Zore z 159.7 točkami.
MEDKLUBSKA SMUŠKA TEKMA V TRŽIČU.
Tudi v Tržiču «e je vršila dobro uspela smuška alpska tekma. Startalo je 21 tekmovalcev, najboljši čas dneva je bil dosežen z 9 : 45 : 5.
JUBILEJNE SMUŠKE TEKME I. S. S. K. MARIBOR
Sniuške tekme, ki jih je priredil I. S. S. K. 'Maribor v okrilju proslave svoje 10 letnice, so uspele nad vse pričakovanje. Lepo vreme je omogočilo brebibno izvedbo, prireditvi je pa prisostvovalo rekordno število gledulcev. Velik del proge je bil tako izpeljan, da je bilo mogoče številnemu občinstvu zasledovati potek tekmovanj z cilja. Prvenstvo kluba si je osvojil Vezjak Viljem v 5-su 1 : 47 :04.
V teku seniorjev na 18 km dolgi progi je star-talo 1« tekmovalcev. Doseženi so bili naslednji rezultati: 1. Dolinšek Mirko (SPD) 1:35 : 36, 2. ing. Janko Janša (SK Ilirija), 3. Dolinšek Pavel (SPD). Juniorji so startali na isti progi. 1. Kožuh Boris (SPD). 2. JanžeVovič Jože (SK Maribor), 3 Macun Alojzij (SK Maribor).
Naraščaj od 10 do 10 let je startal na 0 km dolgi progi,. 1. Fregel Franjo (SPD) 54 : 09, 2. Skapin Boris. 3. Muršič Ljubo.
Deca do 10 let je vozila progo 800 metrov dolgo. 1. Gaišek Dorčt (SPD) 7 :42, 2. Škapin Vašo, 3. Durjava Ostoj
Kot zaključna točka je nastopil Okl boy, dame iu gospodje na 6 km dolgi progi.
1. Šešerko (SK Maribor) 59 - 36. Res Maks (SPD). 3. Pič Karel (SPD). Na isti d rog i so star-tale tudi d-me. 1. Pič Kristina (SPD) 1:03 : 29. 2, Dolinšek Roza (SPD). 3. Dolinšek Tončka (SPD).
Dunaj. Od vseh prvenstvenih tekem so se mogle vršiti samo dve in sicer: Adinira : Slovan 7 :kl (2 :1) in Waoker : F. A. C. 2 :1.
PROPAGANDNE MLADINSKE DRSALNE TEKME SK ILIRIJE.
Ta ponovna tekma, ki je v tej sezoni bila najbrže tudi zadnja, je prinesla [»polen uspeh. Prijavljenih je bilo 19 moških in ženskih tekmovalcev. Tekmovali so razen v skupini moške mladine «1 12—15 let in obeh Severjevih sami novinci, ki so pokazali lep napredek. Prosto drsinje je vzbudilo sjdošno zanimanje, kajti mladi tekmovalci sq z več ali manj sreče kopirali težke vaje, ki so jih
imeli priliko opazovati pri te-kmah seniorjev. V obeh starostnih skupinah je bil dosežen naslednji placement: J. skupina do 11 let. Moška deca: 4 tekmovalci: 1. Dekleva Maks, 2. Wisiak Janko, 3. Go-rec Mitja. — Ženska deca: 7 tekmovalk. 1. Sever Blažka, 2. Grinlal Marica, 3. Sark Lončka, 4. Škerlj Danijela.
II. skupina od 12 do 15 let. Moška mladina: 5. tekmovalcev. 1. Gogala Jože, Mlakar Milan, 3. Grlntal Josij), 4. Kogovšek Boris — Ženska mladina: 3 tekmovalke. 1. Sever Jelka, 2. Lapajne Cvetka, 3. Bradač Zofka.
SMUŠKE TEKME V GORJAH.
SK Gorje je v nedeljo 24. t. m. priredil med-klubsko tekmo na 15 km. Proga je bila dobro speljana ,pa v razmeroma težkem terenu iii gorske kakovosti. Start se je izvršil ob U dojjoldne ob obilni udeležbi lako gledalcev kot tekmovalcev, ki se jih je priglasilo 29 iz Oorij, Bleda, Dobrave. Jesenic in Boiiinja. Prijetno vreme lepega solnčnega dneva (na solncu +16 stopinj Celzija) pa je športnikom napravilo slabo uslugo. Sneg je bil odjužeu in zato za dobre rezultate ze!o nengoden. Mladi, neizkušeni tekmovalci so ravno pri tej tekmi videli, kolikega pomena je pažnja na pravilno mažo smučk. Rezultati so z ozirom na slabe snežne razmere dobri in je žilavost na tej tekmi prekosila golo tehniko: 1. Arh Lovro (SK Bohinj) 1:49,04; 2. Cerne Ivan (SK Gorje) 1:49,29; 3. Cerne Vinko (SK Gorje) 1:54,04; 4. Lovro Žemva (SK Gorje) 1:54,24; 5 Ivan Va-lant (Ilirija) 1:57,09. Odstopilo je 15 tekmovalcev.
ŠPORTNI DOGODKI.
O Thunbergu smo pisali, da je postal »vitez Bele rože«. Razen njega so dobiti doslej to odlikovanje samo še trije drugi finski športniki: Nurmi, Ritola in veliki desetotojnik Yrjola. — Brunet odločno dementira vest, da se hoče jporočiti z Jolyjevo; »midva sva dobra športna tovariša, nič več in nič manj«. — Beremo, da gre Norveška v holmenkolske tekme brez Grotlumsbraatena in on je •" vendar njeno upanje. Pač pa bo prišel na te nekdo drugi, na katerega niso doslej prav nič mislili: v Lahtiju na Finskem je skočil 18-letni Finec Sedarkopen 74 in pol metra daleč, iu so ga takoj nato dejali v vrsto tekmovalcev. — Od velikih zimskosportnjh dogodkov bodočih dni omenimo poleg prvenstvenih tekem v umetelnem drsanju in kolmenkolskih tekem še smučanje Wasa na Švedskem in smučarske tekme v Lahtiju.
Zanimive bodo igre za Srednjeevropski pokal (Mitropa je nemška sestavljenka); na mesto Jugoslavije je vstopi a Italija. — Prav zelo presenetila je zmaga Francozov nad Ogri v Parizu 3 0. Nihče ni tega pričakoval; saj so Ogri v splošnem visoko nad Francozi. — Škotska je premagala Irsko 6:3 (ali 7:3). — Monfevideo Wanderers se imenuje sestavljeno uruguaysko moštvo, ki bo prišlo gostovat v Evropo. Ima angleško ime; prirn.: Bohemians. Pogajanja Vienne glede gostovanja v Južni Ameriki i so se pa definitivno razbila in ne bo šla Vienua tja.
Veliko nemških atletov bo šlo na Angleško na tamošnje lahkoatletske tekme; tudi znani dunajski desetobojnik Wessely bo šel. — Za prireditev nemških bojnih iger 1. 1930 je določeno mesto Breslau (Vratislava). Mesto Niirnberg pa hoče prirediti leta 19i6 olimpijske igre, če bo izvršitev le-teh dodeljena Nemčiji in to Nemci z gotovostjo pričakujejo. Nilrnberški stadion je bil pri lanskih olimpijskih igrah odlikovan z zlato kolajno. — Prvi stadion v češkoslovaški si bo zgradilo mesto Pardubice. —
Kakšni so! Naj prvo so Angleži rekli, da ue bodo Angeles, ai pa _
Evropa naj pokaže Ameriki, kaj zna.
šli v Los sionalstvu; si
da diši taka udeležba po prote> pa agitirajo za najširšo udeležbo:
Zaenkrat je upanje Evrope v Ameriki — pol znanih tekačev — nemški bokser Schmeling. berbi za prvenstvo sveta je v petek premagal Pao; lino proti Heeneyti in zmagovalec iz tega boja proti več tisti, kot je bil, in tudi pri Paolinu so opazovali znake nazadovanja v formi. Sedaj se bo boril Pao-lino proti Heeneju iii zmagova'ec iz tega boja proti Schmelingu. Heeuey ali Schmeling se bori nato proti zmagovalcu v boju Sharkey-Stribbling, in l<ončni zmagovalec proti Dempseyu. In gotovo kakor amen v očenašu je, da bodo nato toliko časa vrtali in vrtali, da se bosta zopet udarila Dempsey iu Tuimev ali pa namesto Deempseva kdo drugi, če bi imel D. v svojem boju smo o. Dunajski Sport-Tagblatl sc zelo jezi, ker je Tunney oklohital nekega fotografa. Gotovo je bil dotični fotograf žid, morda celo Sp. Tagblatta dopisnik. Mi damo seveda, Tunneyu popolnoma prav; od večnega nadlegovanja po fotografih in interviewerjih je že ves nervozen, m če je kdo le preveč nadležen, ga užene z k. o. — Na Dunaju so profesionalne boksne borbe prepovedal za nedoločen čas.
V	grško-rimskih rokoborbab je premagaj v Milanu G. Rajčevič (Raicevich) Kupperja v 34 minutah. »Corriere della sera« pravi, da je šlo za absolutno svetovno prvenstvo. Mi bi dejali: Hm!
Italija sili v ospredje; za trenerja za Davisov pokal si bo naročila najbrž Romana Najucha. Mora hiteti. — Na Francoskem se jx>raja druga Suzana, 16-letna Lela Aunet, hčerka znanega pisatelja. Ze v drugo si je priborila prvenstvo Sporting Club-a.
V	Marseille na Francoskem se vrši borba U biljardno svetovno prvenstvo amaterov.
Capablauca je sestavil seznam najboljših igravcev šaha in je igravce razdeli! v tri skupine:
I.	Aljebin, Capablanca, Lasker;
II.	Bogoljubov, Nimoovič, Vidmar;
III.	Euwe, Marshall, Reti, Rubinstein, Spiel-mann, Tartakovver.
Drugi so vsi zunaj. Opazimo, da so igravci posameznih skupin razporejeni po abecedi, znak enakosti v moči igranja. Smo lahko zelo ponoaai.
Za prireditev slovanskih plavalnih prvenstva* nih tekem je predlagala naša plavalna zveza 25. avgust, češkoslovaška pa II. avgust. Ni še določeno, kdaj se bodo vršile. — Kojac je plaval 150 y na hrbtu v 1:54.4, 100 y prosto v 54.2.
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1500in.Najman|ii znesek 5Din.0qlasinad 9vrstic se računajo višje Za oglase strogo trgovskega m reklamnega značaja vsaka vrstica20in.Na|manj$i I znesekl0Dirt.Pristojbinazaiifro2 0in.Vsak oglas treba plačah pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjam o le, če je Pr''0||\ na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. Telefon štev.232e. |
Učenec zdrav in krepak, se sprejme za valjčni mlin. Zgla-siti se je pri Josipu Ko-roiec, mlinar, Podpeč, p.
Preserje.
Organist
zmožen dela v posojilnici, dobi takoj službo. Plača 1500 Din mesečno, prosto stanovanje, luč in še neka malenkosti. Prednost ima oni, ki je sposoben voditi tudi orkester. — Ponudbe na: Župni urad v Tržiču.
Kuharico
pošteno in zanesljivo, vajeno meščan, in kmetske kuhe, sprejme trgov, hiša na deželi. - Ponudbe je poslati na Poštni predal št. 4, Sv. Peter v Savinjski dolini.
Služkinjo
Išče štiričlanska uradniška rodbina. Znati mora kuhati in stanovanje pospravljati. Služba stalna. Najraje bi Goričanko ali Kranjico, - Pod: »Nastop takoj« 1696 upravi Slov.
Več dobrih čevljarjev
zanesljivih — sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši, - »Doko«, I. Carman, Zgornja Žiška.
Močnega fanta
za ključavničarski obrt, sprejmem. - Naslov pove uprava Slov. pod št. 1711.
Učenko
sprejme šivilja. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Učenka«.
Učenca
z boljšo šolsko izobrazbo, poštenega - sprejmem v trgovino z mešanim blagom, ter vrtnarja, pridnega in poštenega, kateri bi imel tudi delo v trgovini. - Ponudbe je poslati upravi »Slov.« pod šifro »Učenec - vrtnar na Gorenjskem« št. 1741.
Službo dobi
kino opereter, samec, in stanovanje s hrano. - Ponudbe pod »Opereter« na upravo »Slovenca«.
Samostoj. natakarico
z večletno prakso takoj sprejme Vinska klet, Sv. Petra cesta 43, Ljubljana.
Lesna industrija sprejme
dobro izvežbano samostojno _ pisarniško moč
Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Dolgoletna praksa«._
Šola za jezike po
metodi Berlitz
Kralja Petra trg 8
je edina šola v Ljubljani, kjer ste gotovi, da imate za francoščino rojenega Franzoca, za nemščino rojenega Nemca, za italijanščino rojenega Italijana (enako za druge jezike) kot profesorja. —
—AIva. !#« usmvs.
v novih tečajev iz
Služkinjo
pridno in pošteno, za vsa domača dela, sprejmem. . I. Prebil, Jeranova ul. št. 13, Ljubljana.
Službciičejo
Prodajalka
specerijske stroke, z večletno prakso, želi preme-niti službo. Gre tudi kot blagajničarka. - Ponudbe na upravo št. 1929.
Krojaški pomočnik
išče zaposlitve. Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Marljiv« št. 1690.
Kuharica
samostoj. gospodinja, vajena gospodarstva, pridna in poštena, želi stalne službe v župnišču. - Ponudbe na upravo »Slov.« nod »Stalna«.
Klavirji!
Močne hmeljevke
smreka in jelka od 7 do 10 m dolžine, vsako va-gonsko množino, kupuje Ivan Srebotnjak, Sv. Peter v Savinjski dolini.
Vozove
močne, dobro ohranjene, za enega ali dva konja, se kupi.- Ponudbe na upravo. »Slov.« pod šifro »Vozovi« št. 1761.
Tovarna in zaloga klavlr-Icv-prvcivrstnih instrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Pose-• bon oddelek za popravila. UglaSevanje iu n pravila za Glasbeno Matico, Konserva-toril In dnine inštitute i7go-tavl<a moja ivrdka. Gre tudi na deželo. Točna postrežba 1 in zmerne cene tudi na oliro-ko. Izdelovalec klavirjev U. W >rbln k, Ljubljana. Gregorčičeva ulica 5, I. nadstr
Kože
divjačine kupuje L. ROT, krznar — Mestni trg — Ljubljana.
Službo išče služkinja
ki zna opravljati vsa hišna dela, k trem ali štirim osebam. Dobra izpričevala. - Ponudbe poslati na podružnico »Slovenca« v Celju.
Drva za kurjavo
manjše in večje množine, ločeno I., II. in III. vrste, išče za dobavo v juniju, juliju in avgustu l. 1929. skladišče drv M u n z e r, Zagreb, poštni predal 299.
Prodamo
Čevljar, šivalni stroj
(Cilinder) se proda. Mat-jašič, voj, godbenik, Maribor, Jerdarska 8, ob. II.
~~ Filatelist
Prodam album znamk najlepše izbire po ugodni ceni. - Naslov pove upr. »Slovenca« pod št. 1679.
Kislo zelje!
Proda se večja množina finega kislega zelja; cena 3'50 Din za kg na licu mesta. Poizve se: Dravlje št. 51, p. Št. Vid n. Ljublj.
Prodam
4000 kg dobre otave in sena. - Nekaj detelje in
polsladkega sena. Ponudbe na upravo Slov. pod šifro »Seno«.
Jedilnica
moder., s kamnitimi vložki, velika zrcala in razno drugo pohištvo, prodam. - Ogleda se od 2—4 pop. Maške, Sv. Petra nasip 17, II. nadstr., za vodo.
Posestva
Lesene hiše »Mojmir«
Naročilni pogoji v razpisu februar »Domačije«, Maribor, Koroška 10.
Hiša v Beogradu
blizu novega parlamenta, Takovska 13, vogalna tri-nadstropna, zgraj. 1925, oproščena davka 30 let, se proda za 2,500.000 Din. Mesečni donos ?0.009 Din. Pritličje ima 2 veliki trgovini in dva stanovanja. Vsako nadstropje ima dva stanovanja s 3—4 sobami, kopalnico in pritikli-nami. V mansardi je 7 sob za služinčad. Na dvorišču so 3 manjša stanovanja. I astnik: Ing. Vladimir Zdi-avkovič - Beograd, Takovska broj 13.
Arondir, posestvo
lepo, na krasni legi, od 22 'A oralov zemlje, hišo s 4 sobami in pripadajočimi prostormi, se proda. V. Zudarič, Selnica o. D.
Lokal
z vodno močjo in stanovanjem, dam v najem za daljšo dobo. - Rut ar, mlinar, Bled.
Naša srčno ljubljena sestra, oziroma svakinja in teta, gospa
Fani Kunej roj. Grunta
veleposestnica
je dne 24. februarja 1929 po dolgem in mučnem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, v 70. letu svoje dobe, boguvdano za vedno zatisnila svoje blage oči. — rogreo nepozabne blagopokojnice bo v sredo dne 27. februarja 1929 ob K15 (pol treb) popoldne iz hiše žalosti v Oplotnici na domače pokopališče v Ladramu. — Sv. masa zadušnica se bo-darovala v četrtek dne 28. februana ob 8 z|utra| v župni cerkvi v čadramu in dne 7. marca v župni cerkvi v Poljčanah.
Oplotnica - Poljčane - Slovenjgradec - Strass, dne 24. februarja 1929.
Ivan Grundner, Franc Grundner, brata. - Rezi Kugler roj. Grundner, Pavla Vari, roj. Grundner, sestri. - Primaril dr. Ferdinand Kunej, Alojz Kugler, Lndovik Vari, svaki. - Gusti Grundner, Mici Grundner, svakinji. — Ter vsi ostali sorodniki.
l>rcz IMibCUUvgu ouvuaiiiu.
V najem se dajo
s 1. marcem t. 1. prostori za pisarno ali ordinacijo: 3 velike svetle sobe, kurjene (centralna kurjava), v pritličju na cesto, sredi mesta, naspr. palači oblastnega odbora, v novi hiši, Beethovnova ul. 2. - Pojasnila daje pisarna ing, M. Šuklje v isti hiši.
Zaslužek
"f	!■ SV:•
Stalen zaslužek
Agilna in zanesljiva oseba, katera se hoče posvetiti zavarovalni stroki v pridobivanju zavarovanj vseh vrst, v mestu in na deželi, naj se ponudi pod »Lepa prihodnost« štev. 1702 na upravo Slovenca.
Stanovanja
Stanovanje
obstoječe iz dveh sob,
pripravno za obrtnike, se odda takoj na Stari poti. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1750.
Denar*
Dosmrtno prosto
stanovanje
eno ali dve sobi s kuhinjo in pritiklinami, v lepem trgu na Štajerskem, dobi oni starejši gospod, gospa ali zakonca brez otrok, najprimernejše za vpokojenca, kateri prispeva znesek 20.000 Din. Vse pravice se zemlje-knjižno zavarujejo. - Podrobnejši pogoji se dogovorijo. — Ponudbe pod »Preskrbljen« štev. 1749 na upravo Slovenca.
Pouk
Metoda Berlitz
1. marca otvoritev novih
tečajev francoščine, nemščine, italijanščine itd., in zasebne lekcije. - Vsak profesor poučuje edinole v svoji materinščini. Prijave samo: Kralja Petra trg 8/1., Ljubljana.
Kovačnico
dobro vpeljano, in stanovanje, oddam takoj v najem, event. tudi prodam. Jurič, Žiče - Loče,
eiinaishi veleselem
(10 -16 marca 102») (Rolunda do If. marca)
Posebne prlredlive:
Mc<lna>odna razatava ia avtomobile iu motorna kolesa
Tehniške novosti in iinajdbe Cestne zgradbe — Premocovo ki Umetna svila — Dun. modna kožuhov. Razstava tivil ia natriadil Vcorno po jedelstvo in goidarstro Razstava **»tr jske pitane živine (15.-17. marca 19«)
Nik»ke?a vizuma! S sejemsko izkaznico in notnim listom prost prehod avstrijske moje. Ogrski potni vizum za pronod so dob; proti predložitvi bejmske
izkaznici: ua meji. Znatne vozne olaišavo na luaralovaiiskih. ogrskih iu avstrinnlh železnicah, nn donavt, Jadranokc® morju kakor tnd- pri zračnem prometu!
Pojasnila vseh vrst knkor tndl volosejmsko izkaz ulco (po Oin 4ir -1 so dobivalo pri Wlftier.Mesne A. G.. Wlen VII. - kakor tudi v dobi lipukoga
Oi.lt.. fTU-n VI*. —	,,,„« .	..K"«--.«
spomladatis. sejmu - Ausknnrtsstcllo v l.ipskeni, Avstr. Messhaus ln i>ri 'antnih zastopstvih v . Ljubljani:
Avstrijski k^nsalat, Dunajska r. 31 /veza aa tujski promet v Sloveniji, Diaajska mila 1
Josip Zidar, Dunajska c. 31.
tmsm
Zahvala
Za vse izraze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega soproga, nepozabnega očeta, starega očeta, gospoda
Martina Zamika
nadučitelja v pokoju, častnega trnovskega občana itd.
izrekamo tem potom vsem toplo zahvalo. Posebej pa se še zahvaljujemo č. g. župniku, prijateljem blagopokojnilcovim za udeležbo pri pogrebu, šolskemu upraviteljstvu, pevcem za tolažbe polne žalostinke, članom kr. šol. odbora in vsem, ki ste dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Kropa-Zagorje, dne 24. februarja 1929.
Soproga Marija, dr. Tomo, sin in ostali žalujoči.
Zahvala
oddam najcenc.1t' veletrgovin« ilta In moke
A VOLK, Llubifano
Kosi leva cesta St. 24.
Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti naše predobre mame, babice, prababice, tašče in tele, gospe
Neže Jezeršek roj. Pravst
za poklonjene vence in cvetje, kakor tudi za obilo in čaščeče spremstvo na njeni zadnji poti, se tem potom vsem najprisrč-nejše zahvaljujemo.
V Ljubljani, dne 26. februarja 1929.
Globoko žalujoči ostali.
Najboljši liker za želodec le
ki krepi in zdravi
želodec
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem ln prijateljem, da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric in tast, gospod
IVAN JERŠE
posestnik in višji sodni oficial v pok.
dne 23. februarja t. L, previden s svetotajstvi za umirajoče, za vedno zatisnil blage oči.
Pogreb pokojnika bo v torek, dne 26. februarja t. 1. iz hiše žalosti v Žužemberku, na pokopališče.
Žužemberk, dne 23. februarja 1929.
Žalujoči:
Roza, soproga. Vilko, Ruža, Ivan, Zora, Dragi, Vladka, Danica, Boža, otroci. Bojan in Branko, vnuka. Nadica, vnukinja. Ivan Vandot, Mirko Hafner, zeta. Anica, sinaha.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani liurcl t eč.	Izdajatelj: ivnn Rakom*.	Urednik: Franc Torscglav.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš dobri oče, stari oče, brat in stric, gospod
Anton Škerlj
mesar in posestnik
v nedeljo, dne 24. februarja ob 13 po kratki, mučni bolezni, v 67. letu starosti, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnika se vrši v torek 26. februarja ob 16 iz hiše žalosti, Vič št. 56, na pokopališče na Viču.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi sv. Antona na Viču.
Vič, dne 25. februarja 1929.
Žalujoči ostali.
Brez posebnega obvestila.
Mehanična delavnica
za popravila gramolonov, šivalnih in pisalnih stro. jev, otroških vozičkov, koles itd. Lastno emaili-ranje, poniklanje Priporoča se Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14. Nasproti »Narodnega doma«.
Zeleznato vino
lekar. dr. G. PICCOI.I-JA V LJUBLJANI krepča oslabele, malokrvne odrasle in otroke.
Vsakovrstno
zlato ka mre
po naivišiih cenah. ČERNE. iovelir. Ltubljana. VCollova ulica St 3.
Koruzo za hrmo
V brezmejni žalosti javljam, da je moja preblaga žena
Frančiška Zorman
roj. Toman
predvčerajšnjem, v nedeljo, dne 24. t. m. ob 16, po kratki, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, v 34. letu starosti, mirno v Bogu zaspala.
Pogreb moje nepozabne soproge se bo vršil danes, dne 26. februarja ob 4 popoldne iz bolnice v Slovenjgradcu na mestno pokopališče.
Sveta maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 27. februarja ob pol 7 v mestni župni cerkvi,
Šmartno pri Slovenjgradcu, dne 24. februarja 1929.
Globoko žalu joči soprog Josip, novorojeni sinček Pepček.
Sir Arthur Conan L>oyle:
Izgubljeni svei
(The lost world.)
Roman.
Ce bom imel kdaj boljšo mizo kakor škatlo od mesnih konzerv pa boljše pisalne potrebščine kakor zadnji ogrizek svinčnika in zadnjo pošvedrano belcž-nico, bom že podrobneje popisal Indijance roda Ac-cala, naše življenje pri njih pa opazovanja, ki smo jih naredili pod čudnimi okoliščinami v čudežni Maple Whiteovi deželi. Mislim, da me nikoli ne bo pustil na cedilu spomin, in da bom do svojega zadnjega dneva tako razločno pa jasno videl sleherno uro in sleherni degedek iz tega časa, kakor se to sicer godi edino s prvimi in globokimi vtisi iz otroške dobe. Nikaki novi doživljaji niso potem v slanu izbrisati onih prejšnjih, ki so se tako globoko vrezali v dušo. Popisal bom takrat čarobno mesečno noč na jezeru, ko se je ujel v indijanske mreže mlad ihliosavr, neverjeten stvor, napol tjulenj in napol riba. z očmi po obeh straneh gobca, katere so bile zavarovane s koščenimi izrastki, dočim je sedelo tretje oko na vrliu glave — malo da nam ni prevrnil čolna, preden stro ga potegnili na sulio; iste noči je planila na nas iz ločja zelena vodna kača, se ovila okoli života krmarju v Challengerjevem čolnu in ga tudi odnesla. Povedal j bom tudi o ponočnem orjaškem belem bitju — še do zdaj ne vemo, ali je bil sesalec ali lazivec — ki živi v zoprnem močvirju ob vzhodnem delu jezera in se tam potika v temi obdano z motno fcaforesccnčno svetlobo: Indimnri so se'ga tako bali, da sploh niso marali preblizu k temu kraju; mi pa smo poskušali dvakrat priti tja in ga vsakikrut videli, toda nismo mogli prebroditi globokega močvirja sredi katerega
je bivalo. Zato ničesar ne morem povedati razen tega, da je bil Ia stvor menda večji od krave in jako čudno zavdarjal po mošusu. Poročal bom tudi svoječasno o ; neki orjaški ptici, ki je nekoč Cballengerja podila do j našega "skalovja, dokler se ni skril v indijanskih ja- . mah — bila je to velika ptica tekavka, dosti višja od | no'a, s kraguljim vratom in divjo glavo, pravo mrt- j vaško lobanjo. Ko je letel Challenger v zavetišče po stopnicah navzgor, utegnila ga je še zasledovalka kljuniti v nego, in udarec divjega, zakrivljenega kljuna mu je tako gladko odbil peto na čevlju, kakor da bi to storilo dleto, To pet vsaj ni odpovedalo našo sodobno orožje; velikanski ptič (meril je od glave do neg 12 čevljev in se jo imenoval phororachus. kakor :e zagotovil vpehani, a navdušeni profesor) se je zgrudil zadel iz puške lorda Roxtona na kup z vihra-jočim perjem v smrtnih krčih, toda srepe, rumene oči so nas še vedno nepremično gledale. Menda mi bo še sojeno nekega dne zagledati to plosko hudobno lobanjo v posebni vdolbini med drugimi lovskimi spomini na zidu stanovanja sredi trga Albany v Londonu. Ne smem naposled pozabiti še nekaj dodati o toxodonu, 10 čevljev visokem velikanskem guinej-skem mrjascu z nazven štrlečima zakrivljenima čeka-noma ki smo ga ustrelili ob svitanju na obali, med- i tem ko je pil iz jezera.
Vse to bom nekoč podrobneje popisal in se po- j sebno rad spomnil pri poročilu o teh razburkanih dnevih prelepih poletnih večerov, ko smo ležali vsi v dobrem prijateljstvu pod brezoblačnim modrim nebom sredi visoke trave na robu gozda, pasli oči po čudnih pticah, ki so krožile nad nami, in vedno novih živalih, ki so prilezle iz svojih lukenj, da nas ogledajo, medtem ko so se šibile nad nami veje pod krasnim sadjem, in so gledale poleg nas iz trave čudne, ljubke cvetlice. In te dolge, mesečne noči v čolnu sredi lesketaječega se velikega jezera, ko smo gledali začudeno in plašno velike kroge, ki jih je na
vodi sprožil katerikoli jz globine prihajajoči pravljični nestvor; ta zelenkasti sijaj, ki nam je kazal daleč v globini, na meji večne podvodne jeme zopet novo nepoznano žival. Vse te prizore morala pozneje natančno zopet oživiti moj spomin in moje pero.
Toda — me boste vprašali — čemu to opazovanje in obolavljanje, ko bi morali vi pa vaši tovariši imeti podnevu in ponoči samo eno brigo in misel, kako bi se vrnili. Odgovorim na to, da smo vsi nepres ano delovali v tem pravcu, toda vse naše prizadevanje je bilo- zaman; Ugotovili smo prav kmalu predvsem dejstvo, da nam Indijanci sploh niso marali v tem oziru priskočiti na pomoč. Sicer so nam bili vedno prijatelji, in, lahko bi se celo reklo, naši pokorni sužnji, a čim smo jim dopovedali, naj bi nam pomagali pripraviti in prenašati brv, s katero bi se lahko premostil prepad do stožičaslega vrlia, ali čim smo od njih zahtevali jermene pa ovijalke, da si spletemo potrebne konopce, so nam vedno prijazno, a neomaino odrekli. Smehljali so se nam, mežikali, zmajali z glavo, in tako je slvar vedno zaspala, še stari glavar je os'al napram nam vedno neizprosen, samo Maretas, mlajši glavar, kateremu smo rešili življenje, nas je zamišljeno gledal ter z znaki kazal da mu je žal, ko nam delajo zapreke. Od svoje odločilne zn age nad opicami so nas smafrali domačini za nadnaravna bitja, katerih čudno cevkasto orožje je bilo poroštvo nepremagljivosti; prepričani so bili menda, da jim ostane sreča mila, dokler bomo mi živeli pri njih. Radodarno so ponudili vsakemu od nas drobni, rde-čekožni ženici in posebni slanovan:ski iami za slučaj, da bi pozabili na svoj rod ter ostali za vselej na planoti. Začasno smo torej živeli v popolnem prijateljstvu, čeprav smo imeli vse drugačne želje; vsekakor pa nam jc bilo jasno, da moramo varovati načrte o begu v skrivnosti, ker smo imeli vzroke baii se, da Indi"anci naposled lahko poskusijo nas zadržati kar s silo.
MUtfll«' D»™ 0» a'
i-8
o ■=«
<	°nznS'
m o — c_ m
S Soomcng = 'P r —
m c o a«
<	< ^pszS.
G m
-N pr-a
olsr
C _ 3'm ir » r*: P ^ a
r/iN r -~i »
>g • « »r
os
t-lOra _ 3" B
IfasrS-
P n i
<'» nc' 1 _
<	O B lv> ~
s
p« § r
3 f t- 1 ^ mto
ig o
2>< 3 3 I >M S-
V	neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je zapustil za vedno naš srčnoljubljeni soprog, predobri oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod	fr
FRANC ZAGRADNIK
strojevodja drž. žel.
po kratkem trpljenju mirno in boguvdano.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 27. februarja 1929 ob 4 popoldne od doma žalosti, Sp. Šiška, Lepodvorska ulica št. 31, na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 25. februarja 1929.
Globoko žalujoči ostali.
Mestni pogrebni zavod
Brez posebnega obvestila.