ENA 400 din - Leto XLI - št. 7
Kranj, torek, 26. januarja 1988
mmm
IE2GLAS
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
L„3 NAJBOLJŠE OROŽJE SO I   DOBRI IZVOZNI PROGRAMI
stran 6 ZARADI KUR IN OTROK SE NE SPLAČA KREGATI
*a„ 5 BESNIŠKI PEVCI, IGRALCI,   Mu DOBRO UREJENE FARME LUTKARJI... NE MOTIJO OKOLJA
pumo
/O ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
Počitnice po meri— čigavi?
Ko smo bili mi šolarji...
Ravno tako smo se veselili počitnic kot 86 jih danes naši otroci. Že od novega leta smo v kratkih predahih med pisanjem piskih nalog, kontrolk in spraševanjem sanjarili, kako do sitega se bomo zjutraj naspali, se nasankali na poledenelem vaškem *«ancu, prebrali kakšno napeto pustolovsko k»>jigo.
Danes, ko smo odrasli in zaposleni in Jjnarno otroke šolarje, smo na užitek svobo-m> ki smo jo zajemali s polno žlico, skoraj ^zabili. Pod plaščem zaskrbljenosti, kaj *°do le revčki sami počeli teh dolgih štiri-j^istih počitniških dni (pa ja ne bodo kaj
"dega ušpičili?), smo izumili načrtovane Mitnice. Od društva prijateljev mladine smo terjali, naj se zmiga in zbobna skupaj yse< ki karkoli počno za mlade in z mladimi.
Par letih smo tako prišli do obsežnih programov zaposlitev po meri »za vsakogar ne-1 Otroci lahko izbirajo med drsanjem, Plesnim tečajem, uro pravljic, filmom v kinu, plavanjem, računalniškim tečajem, sa-
mo med smučanjem letos, žal, nekoliko težje, četudi sami nismo zagreti zanj in plačilno sposobni.
Osnovnošolci so v šoli štiri do šest ur, v celodnevni ali podaljšanem bivanju vse dopoldne, popoldne jih čaka še krožek, učenje, domače naloge. Srednješolci odbijejo vsak dan duševni garaški šiht, kot le malokdo med odraslimi; najmanj deset ur zbranega dela v šoli in doma. Je torej čudno, če so utrujeni, naveličani, če večina hladno sprejema našo počitniško ponudbo?
Prav je, da jim med počitnicami ponudimo zabavo, sprostitev, rekreacijo (zakaj samo med zimskimi štirinajstimi dnevi?!). A ne delajmo iz tega cirkusa, ne silimo otrok v počitnice po naši meri, pustimo jim, da si jih sami ukroje; če v postelji, pa v postelji. In če smo že tako prekleto (licemersko) zaskrbljeni za našo mladež, ostanimo kakšen dan z njimi doma, igrajmo, pogovarjajmo se, povabimo jih na sprehod, v picerijo. Dejali bodo, da tako lepih počitnic še ni bilo...
H. Jelovčan
Medtem ko se večina šolarjev drži lepo doma, je najbolj vnete smučarje lepa nedelja zvabila na
smučišča. Takole so lovili barvo na Krvavcu. — Foto: F. Perdan
brigadirsko eto 1988
j 'Lisi tcpubliki mladi predvi ^ *i<> v letošnji brigadirski se H fcganizacijo šestih klasi Mladinskih delovnih akcij
Lffiftajstih delovnih taborov, E katerimi bodo nekateri tudi
KPenem /. o<
t značaja. «yj  -•.<-ui / .idprtim postopkom
"HIi}'"1 /a voastva '(',,,s s<) sr /v okvir rf|Pnivi' na realizacijo letos t^jjto brigadirskega programa |V V Posameznih gorenjskih
^a*h.
V. B.
^ove podražitve
^ '»m i od nedelje dii pnneclelj 4ft,' nas kupe .• doletele nove po
"k,
1I.1 so se pi»družila za :'.;> »v, kava je dražja za 19 »V, več denarja pa bomo
|»"-*J morah ..clsteli tudi /a pral W»*ke
Železarna ima manj naročil
Jesenice, 25. januarja — V Železarni so sprejeli program ukrepov, po katerem nameravajo zmanjšati število zaposlenih za 5<M>
Zaradi ukrepov zveznega izvršnega sveta bo poslovanje v Železarni letos na robu rentabilnosti — pravijo v Železarni in opozarjajo, da jih že majhno, nepredvideno povečanje cen materiala, lahko pahne v izgubo.
V prvem letošnjem polletju ne predvidevajo vetje izgube, vendar bodo lahko le malo namenili za sklade. Najbolj jih skrbi, če bodo cene storitev tako rasle kot so januarja. Pokazalo se je, da bo letos manj povpraševanja po železarskih izdelkih, saj ima trgovina velike težave z obratnimi sredstvi. Kupei so ze zdaj zmanjšali pogodbene količine na približno *H\ odstotkov v primerjavi s povprečno potrošnjo. Zato so se v Železarni odločili, da bodo letos večje količine namenili izvozu na konvertibilno in klirinško področje.
Ce pri kooperacijah in kompenzacijah s tujimi partnerji ne bo težav, potem bo oskrba iz uvoza nemotena. V največji delovni organizaciji pa so (udi ze sprejeli programe za zmanjšanje stroškov. Med drugim so pripravili plan kadrov, ki predvideva zmanjšanje števila zaposlenih za 5(MI delavcev, kar predstavlja okoli 8 odstotkov vseh zaposlenih zelezarjev. Delavcev bo torej kar za nekaj sto manj, zaradi vseh tehnoloških sprememb v številnih obratih Železarne, kjer so se s pomembnimi naložbami  izboljšale proizvodne in tehnološke
lazmeie t\ m i
1). Sedcj
Zelenci —
naravni
rezervat?
Jesenice, 25. januarja — Zavod za spomeniško varstvo v Kranju je raziskovalni skupnosti Jesenice prijavil raziskovalno nalogo o možnostih naravoslovnega in učnovzgojne-ga turizma v Zelencih pri Ratečah. Z raziskovalno nalogo naj bi popisali rastlinske in živalske vrste v Zelencih in ugotovili možnosti za predstavitev in nadaljnji razvoj Zelencev.
S tem naj bi zavarovali naravno dediščino in Zelence odprli za turizem. Za raziskavo naj bi jeseniška raziskovalna skupnost namenila milijon 500 tisoč dinarjev, kulturna skupnost Jesenice 750 tisoč dinarjev in skupščina občine Jesenice 7.r)() tisoč dinarjev.
D. Sedej
^obrazovanje tepe starokopitnost
Le Marca in Lenina vidimo
$ir ''»nj, 22. januarja     Na eni
' hirn min, da med Ijud HjJ ''"''I ki imumsti, pesa /ani tj/J'l'' za I d e j n < 11" ' 11111 no iZ0-Ur,J''. I" 1 drugi strani pa i„j kvarno iz jemen interes za Vjj{f',v"i'<  'i ,   le  ilna družbena
fti,.'|,S'"11,1 I"' na P'dkovi seji kw 1,1,1 m I , , sveta /vi i t,,, . 1,1 iigi i
k,."'; Vladk i lan i/ Škofje I ,o bJti( "pesti da |e dokaj m.hm. \(! r,l/l'l avl j,m |e i. idejnopo i,,,,.1"'"! i z i ihi ,!/(■<. ,mju ■ /vezi
rt s prodornimi lala, da lahko
menimo na ho di naslova teme r i a I na predava ne bodo pruzni,
bodo samo pasi ce bodo oblike vnbljivejše m
J'«iiii
I].. 'Ik"l
HcUi '»"»I
sodobnejše, pa tudi po drugih temah bo treba posegati Aktu (dne družbene problematike ne znamo aktualizirati Najpo gosteje segamo le do časov Marxa in l-oninu, dlje ne vidi mu, čeprav so tudi kasneje |)i sali in razmišljali številni teoretiki marksizma in socializ nm Sele sedaj, mnogo prepo /no, jih odkrivamo Naše za ložništ/o se krčevito bije za preživetje m se rešuje z izdaja njem plaže, neumnosti, za pra vi, vredni tisk pa smo bore mu lo storili Itazmisljamo. teoreti z.irurno in pišemo na velikih, neprivlačnih plahtah papirja, ne odločamo se za privlačnej sc.priročnejše formule, /umu jamo z roki i/.dnjnnju, ko sta aktualnost m tudi praktična uporabnost mimo
Nekatera področju popolno mu zanemarjamo, na primer žensko vprašanje, ki bo z nezaposlenostjo delavk nastalo Ne umna se nam zdijo Na teh po dročjih pa razmišljajo in grudi jo drugi in za predavatelje ter razlagalce iščejo ljudi z zvene emu akademskimi naslovi. Zakaj ne hi takšne ljudi tudi ko munisti povabili medse. Ne imajmo jih samo zu filozofe v najslabšem pomenu besede, za nasprotnike, ampak za ljudi, na katerih ogromnem znanju lahko gradimo Mar ni tjdi manjše zanimanje za 'dejno politično izobraževanje c.okuz. du je v krizi naša samoupra vnu pedagogika, du je v krizi samouprav ni kom epi spodbu in |a znanja, pu naj bo kak rs nokoli. .j Ko.šnjek
GLAS
glas za vas
Zlata lisica bo v Podkorenu
Kranjska gora, 25. januarja
Petindvajseta, jubilejna Zlata lisica se iz Muribora seli v Krunjsko goro. Tako bomo imeli na Gorenjskem ze drugo tekmo za svetovni pokal v le tOinji '.e/oni Decembru so tekmovali moški, v soboto in
nadaljo pa se bodo v valaslalc
mu in slalomu pomerile žen-•■ke Tekmovalke in spremstvo bodo bivali na Bledu, ker so kranjskogorski hoteli zasede ni.
Da pa Maribor le ne bi ostul brez '/!a'e lisice, bo začetek prireditve i« dvoruni Tabor v .1 ijer.skem glav nem mestu Pripravili bodo »Lisičji koncert«, na katerem bo častni pokrovitelj Zlate !isice Marjan Ko/h i .cl|u I prireditev.
D. H.
Padalcem ne manjka korajže — Včasih smo bili vajeni, da smo padalce videvali le na letališčih. Danes je uporabnost padal raznovrstna. Z njimi jadrajo z visokih gora, skačejo v morje, vedno bolj pa se uveljavlja tudi padalsko jadranje s smučmi. Na sliki padalca: smučarja Marko Ažman in Matjaž Ferjalič. — Foto: F. Perdan
Na Jesenicah
Namiznoteni-ška atrakcija
Jesenice, 25. januarju  - Na
Jesenicah bo v petek, soboto in nedeljo vrhunska namiznoteni-ška prireditev: drž.avno namiz-nntem.ško prvenstv.. za člane, članice in dvojice. Znana imena našega m obenem tudi svetovnega namiznega tenisa bodo nastopita. Kaliiuč, l.upuleseu, Primorac, Fazličeva, Perkučinova, Oj-steiškova in Frehhova. Večina teh je sedaj na reprezentančnih pripravah v Kranjski goti. To bo prireditev, vredna ogleda.
J. K.
VAŠ BUTIK
TURISTIČNIH
USLUG
KOMPAS
1111,US' »VII«
KOMPAS
LETALIŠČE
BRNIK
TEL.:22-347
MARKO JENŠTERLE
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Izraz ljudske volje na Haitiju
Volitve so že od nekdaj tisti ključni moment v vsaki državi, s katerim je mogoče uresničiti tudi dva povsem različna cilja. V državah z urejenimi pravnimi normami (se pravi v civilnih družbah) so volitve res izraz ljudske volje, preizkušnje stališč, politike in obljub najrazličnejših političnih subjektov; torej neposreden nadzor javnosti nad izvajanjem oblasti. Poleg teh pa seveda v svetu obstaja tudi množica držav, katerim volitve ne služijo za drugo, kot za sprotno potrjevanje kaste na oblasti. V teh državah gre največkrat za eno stranko ali vojaško silo na oblasti, ki volitve izrablja samo za krinko svoje vladavine. Z njimi naj bi namreč v svetu dokazala demokratičnost vzpostavljenega sistema, »zmaga« na njih pa edini politični sili v obdobju do naslednjih volitev daje legitimnost in suverenost, v imenu katerih lahko izvaja celo nasilje (konkretno, pa tudi politično) nad podložnim prebivalstvom. V teh družbah v glavnem ne pride do presenečenj, zmagovalci so znani že vnaprej, o tem, kaj si takšne vlade v resnici mislijo o volilnem procesu pa najlepše govori izjava sandinističnega voditelja Da-niela Ortege, ki je po zmagi nad somozisti v Nikaragvi dejal, da je bila zmaga pretežka, da bi jo sandinisti sedaj zakockali na volitvah.
Podobno, čeprav v okvirih drugačnega družbenega sistema (vojaškega, namesto socialističnega) so sedaj naredili tudi člani vojaško — »civilne« (v narekovajih zato, ker tudi civili izhajajo iz vojaških vrst) vlade na Haitiju. Se dober teden po volitvah niso znani rezultati. Ve se le to, da je opoziciji uspelo izvesti množični bojkot, saj je na volilna mesta prišlo komaj pet do deset odstotkov volilcev. Pri tem pa je bilo s strani vlade storjenih toliko pravnih kršitev, da je zrežiranost volilnega procesa več kot očitna. Na volišča so ljudi vabili s pretvezo, da bodo tam dobili hrano (večina prebivalstva namreč živi v skrajni bedi), volili so celo mladoletniki, čeprav nimajo volilne pravice, volilcem pa so delili samo lističe z imeni vladnega kandidata. Absurd je bil torej popoln, zato je ljudstvo volilo po svoje in to na ta način, da je na volilni dan enostavno ostalo doma. To je namreč edini odgovor na vse volilne izzive v sistemih, kjer gre pri volitvah samo za ohranjanje vlade na oblasti, ne pa za kvalitetne družbene premike.
V tem oziru bi zato lahko dejali, da se je vlada Henrija Namp-hyja ob organizaciji volitev ravnala po socialističnih izkušnjah, volilci pa so reagirali tako, kot da že dolgo živijo v civilni družbi, čeprav se v resnici komaj učijo pismenosti.
Ocena teritorialne obrambe Gorenjske
Varčno s časom,
opremo in orožjem
Kranj, 22. januarja Medobčinski svet Zve/.e komuni stov za Gorenjsko je sprejel poročilo o moralnopolitičnem stanju enot in štabov teritorialne obrambe Gorenjske. Izrekel je dobro oceno. To je v bistvu pohvala, ki pa jo je pred tem že izrekla tudi inšpekcija zveznega sekretariata za ljudsko obrambo. Naša teritorialna obramba je dobro opremljena in oborožena, za kar je bilo potrošenega veliko dearja. Poziv, da je treba z opremo in orožjem ravnati varčno in skrbeti za vzdrževanje, in da naj bodo tudi vaje čim krajše, intenzivnejše ter racionalne, je tudi zaradi tega in položaja v katerem smo, upravičen. Knote in štabi teritorialne obrambe se morajo še naprej strokovno usposabljati, v enotah in med starešinami mora biti še več komunistov, ustvarjalnejše pa mora biti tudi sodelovanji' med ob< inskmu sekretariat i /a 11 udskn obrambo in enotami ter štabi teritorialne obrambe Razveseljuje ugoto-vitev, da v gorenjski teritorialni obrambi problemov idejne in nacionalne narave ni bilo, čeprav so člani naših enot tudi pri padniki drugih narodov in narodnosti Gojiti je treba pristno povezavo z ljudmi iz okolja, kjer enote delujejo. Ne bi bilo napak, če bi se na vajah še pogosteje pojavljali člani občinski vodstev, ker se tudi tako tkejo odnosi med njimi in ljudmi, teh pa na vajah ni tako malo Koristen je bil tudi predlog, da občinske skupščine, kot najodgovornejše za teritorialno obram bo v svoji občini, vsaj enkrat ocenijo na seji vseh zborov položaj in probleme v štabih in enotah
J. Koinjek
foIMEEGLAS
Ob 35 letnici izhajanja je kolektiv < ioi enjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDI, Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana
Predsednik časopisnega sveta: Boris Havdek
Gorenjski gUa urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in (ti rektor), I>eopoldina Itogataj (odgovorna urednu a). Marija Volčjak fgO spodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Za-plotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), l*>a Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovfan (i šolskih klopi, Skofju I/ika). Danica Dolenc (za dom m diuzmo), Jože Kosnjek (notranja politika, sport), Vilma Stanovnik (mladina, gospod H stvo), Dušan Humer (sport), Stojan Saje (Tržič). Danica Zavrl Zlebir (socialna politika), Vlne Bešter (mladina, kultura), Igor Pokom (Obliko vanje), Franc Perdan In Gorazd Sinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih.
Naročnine za L polletje 15.000 din.
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 Tekoči račun pri SDK 51500 - 603    31»09    Telefoni: direktor in glavni urednik 28 - 463, novinarji in odgovorna urednica 21 K60 in 21 - 835, ekonomska propaganda 23   987, računovodstvo, naročnine 28   463, mali oglasi 27 960.
Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 1/72.
Tržiško predsedstvo 0K SZDL o volitvah_
Zgolj formalnost ali korak naprej k demokratičnosti?
Tržič, 21. januarja - Ena izmed točk dnevnega reda na prvi seji predsedstva občinske konference SZDL v Tržiču so bile tudi priprave na volitve, na tako imenovane male skupščinske volitve, za katerese iz dosedanjih razprav o ustavnih spremembah predvideva, da bodo tokrat zadnjič. Poslej naj bi volili na štiri leta, kar odobravajo tudi tržiški člani predsedstva SZDL, kajti formalnega odločanja, kot so vmesne delegatske volitve, ne potrebujemo, so tudi dejali.
»Potrebujemo pa dobre, uspešne funkcionarje, ki bodo odgovorno delali, ocenjevali pa jih bomo ob poročilih, ki naj bodo temeljita, da se bo njihova uspešnost ali neuspešnost lahko ocenila. Ocenjevala naj bi se sproti, najmanj vsako leto, takrat pa naj bi imeli tudi možnost odpoklica neuspešnih funkcionarjev. Volitve na dve leti, so volitve na hitro in na silo, družbeno političnim organizacijam povzročajo veliko dela, pravega učinka pa ni. Mislim, da so na odgovornih funkcijah v naši občini sedaj takšni ljudje, ki jih ob teh volitvah ni potrebno menjati, « je dejal sekretar OK ZK Jože Klofutar.
»Na večini funkcij naj bi ostali ljudje, ki že so ali za katere se že vnaprej ve, da bodo izbrani.
zato ob teh volitvah ni posebne potrebe po več kandidatih. Mislim pa, da bo na prihodnjih volitvah to potrenbo, saj ne bo šlo več za formalnost, ampak za resnično izbiro. Bojim pa se, da bodo težave pri izbiri kandidatov za funkcije, zato naj se na temeljnih kandidacijskih konferencah odločno pove, da ni nobena sramota, če med dvema ali več kandidati nekdo ni izbran, « je opozarjal Stane Mešič.
To so bili le nekateri pomisleki članov predsedstva, ki so poudarili, da kljub vsemu morajo biti tudi spomladanske volitve organizirane po vseh pravilih, predvsem pa naj bodo odprte za pobude na temeljnih kandidacijskih konferencah.
V. Stanovnik
Predsedstvo tržiške SZDL o medobčinskem predsedniku
Funkcija naj ne bo poklicna
Tržič, 21. januarja - »Dokler v našem družbenopolitičnem sistemu obstaja regija, toliko časa so potrebne tudi funkcije na ravni regije, tudi medobčisnki sveti. Ni pa potrebno, da se funkcija opravlja profesionalno, rešitev je podoben način koordinacije kot je v mladinski in borčevski organizaciji, « so menili člani predsedstva OK SZDL v Tržiču.
Anton Stritih, predsednik ZB Tržič je povedal, da so te prejšnji dan na medobčinskem posvetu boreev opredelili, da na medobčinski
ravni ni treba profesionalnega predsednika SZDL, pač pa bi bil to lah
ko vsak mandat iz druge občine in bi opravljal povezovalno delo, ki pa je potrebno. Jože Klofutar je dejal, da je prepričan, da sa bo L2 razli čmh vzrokov (na samo zaradi zmanjšanja režije) število funkcij moralo zmanjševati. Vizionarsko gledano pa ne bomo ostali le pri pogovorih o ukinjanju funkcij na medobčinski ravni, temveč tudi na občinskih ali republiških, je tudi dejal. Stune Mešič je tudi razmišljal, da bi morali biti medobčinski funkcionarji vsak mandat iz druge občine, če bi bilo le mogoče in da ne bi imeli "sedeža" v Kranju, pa naj gre za profesionalne ali neprofesionalne funkcionarje.
V. S.
Letos 38 stanovanj
Radovljica, 19. januarja     Radovljiška občina je ena red kih v Sloveniji, v kateri dokaj dobro uresničujejo srednjeročni nacrt izgradnje družbenih stanovanj   Lani so ph zgradili
<)4 (v Begunjah, Podnartu m Radovljici), letoa naj bi lih 38, od
tega Wi na Štoču pri Kropi in 22 v Prešernovi ulici v Radovljici Cc bo dovolj denarja, bodo začeli graditi tudi 12 stanovanj ,,,i Rečici pri Bledu, 27 v Ribnem, .'14 v Lescah, 33 v Prešernovi ulici v Radovljici in poslovno stanovanjsko stavbo s sedmimi stanovanji m trgovino v Ljubnem, načrtovana pa je še ob nova treh stanovanj na Lancovem.
V občim bodo letos tudi dokončno komunalno opremili stavbno zemljišče .-.a X\ hiš na območju /a/.idalenga nacrta /asip, z. urejanjem pa bodo začeli v Lescah (za hiš), na lire zovici (za devet hiš) iti v Bohinjski Bistrici v Stržentci ali Pod gozdom (za 20 hi ;) Letos bodo pripravili tudi načrte za nadaljnjo gradnjo družbenih stanovanj na Rečici pri Hlodu m za gradnjo (zasebnih) hiš v Ribnem in Koritnem.
Alojz Kalan — ponovno predsednik SZDL
Jesenice, 25. januarja - Na Jesenicah so nadaljevali pr*' kinjeno programsko - volilno sejo in se s tajnim glasovanje* odločili, da občinsko konferenco SZDL ša naprej vodi Alojz Kalan.
Lani, 16. decembra, so na Jesenicah sklicali programsko-volilno sejo občinske konference SZDL. Sejo so prekinili, ker so delegati občinske konference ZSMS Jesenice zahtevali volitve z odprto listo.
S sejo so nadaljevali minuli četrtek. Delegati so bili na programsko volilni seji občinske konference SZDL različnih mnenj o odprti listi in so se odločili, da volitve potekajo tako, kot so že v začetku predvidevali. Odprta lista ni dobila potrebnega števila glasov.
V nadaljevanju seje ni bilo razprav. Odločili so se, da bodo volili vseh predlaganih devet delegatov. Za predsednika občinske konference so predlagali   Alojza   Kalana, Teodorja
Kreuzerja in Ivana Puca, zS
podpredsednika občinske koff ference SZDL Marijo Griči* Rino Klinar in Staneta Tor karja, za sekretarja pa Via".1' mirja Bruna, Mira KočevarF in Milana Svetlina.
Na seji so glasovali tajno. Z3 predsednika občinske koru6" renče SZDL Jesenice je bil p£ novno izvoljne Alojz Kalan,J? je od 40 dobil 29 glasov. Z* podpredsednico občinske koBI ference je bila izvoljena M&rr ja Gričar, ki je dobila 22 g'8" sov. Za sekretarja pa je bil J**1
voljen Milan Svetlin, ki je bil 32 glasov. Na seji so izvoUjj tudi člane predsedstva občil' ske konference SZDL Jesenice.
D. Sedej
Poljanska vstaja
Mladi v škofjeloški občini so skupaj z borčevsko organizacijo ob koncu prejšnjega leta razpisali natečaj spisov in likovnih del na temo "Poljanska vstaja." Razpis je naletel na množičen odziv med vsemi škofjeloškimi osnovnimi šolami, saj je žirija izbirala med več kot sto prispelimi deli.
Zaključna prireditev, kjer so javno predstavili najboljša prispela dela, ie bila v sredo, 20. januarja v OS Poljane. Prireditve se je poleg številnih gostov, avtorjev nagrajenih del, udeležil tudi organizator poljanske vstaje in narodni heroj Maks Krm-lej Matija.
V. BcSOr
Mladinski servis v Škof ji Loki
Po več kot enoleltnih
končno vse kaže, da bo ")'aC^j)8 Škofji Loki le uspelo odpr^'.^ei dinski servis. Delovne or£a^; . ; je v občini so pokazale intef«»I zaposlovanje dijakov in študen j kar je OK ZSMS ki vodi vse Pjfc prave, tudi dokončno opogunl da pripelje akcijo do konca i Počakati morajo le še n*Jm pristopne izjave delovnih zacij m potem      konec ,i',"ertJ ali začetku mana      tudi ^111 I|f no pričeti z delom. V začetku pisarna  mladinskega servisa na OK ZSMS r J
Turističnega tehnika v blejski šoli očitno še ne bo ___1
Samo želje učencev in šole premalo prepričljive
Bled, 24. januarja Izvršni odbor posebne izobražt'vl^ \ skupnosti za gostinstvo in turizem je zavrnil vlogo blejske si«'('!y \ šole, da hi septembra začela izobraževati turistične tehnike- * lij
prav šola ne namerava vreči puške v koruzo in išče podpor«) v *T|, /ličnih, tudi političnih,telesih Gorenjske,nujhržc programa tUP* čni tehnik letos si- ne ho.
Šola ima za seboj gorenjsko turistično gostinsko gospodar stvo, vendar pa, enako kot lani, gradi svi >j predlog predvsem na željah osnovnošolcev Med letos njo zaključno generacijo jih |a kar .')4, ki bi radi postali luristi cm tehniki Šola je v Ljubljani in sprejme le za dva oddelka učencev; od Gorenjcev jih bo torej spet prodrlo v najboljšem primeru pet Vsi ostali se bodo morali preusmeriti v druge sole, veliko jih bo za turizem za ven do izgubljenih.    Vendar pa so
sol'"
Poročilo o radioaktivnosti z zamudo in nekateri drugi odgovori
Nemci bodo sodelovali pri meritvah
Skofju I .oka. (!) januarja Potem ko je poročilo o meritvah radioaktivnosti v okolici Rudnika urana Zirovski vrh za let > IJMMi odbor za varstvo okolja pri loškem izvršnem svetu sprejel, ga je danes obravnaval tudi izvrsni svet. Osnovna pripomba je bila, da poročilo zamuja celo leto, kur naj bi se v prihodnje ne dogujalo več, saj že to v preobčutljivih ljudeh spod žigu dvom v vsebino podatkov meritev, za katere stii sicer zadolžena Institut Jožef Štefan in republiški Zavod za varstvo pri delu
samo želje učencev in pravi, da ima za izobružeV* turističnih tehnikov dobre P1'* je, premalo prepričljive OdW£ <j
le bi lahko predvsem razp'*^ ^ kadii iv ske štipendije in I'"1 .t,r gorenjskega   turistično *0>JS skega gospodai siva pi» d,,1,,% lega prolila iJospodarstv« P'1^' 1
/al bolj odločno v beseda** dejanjih  HTP, ki je najm< se  na < lorenjskem,  ho <'" ^ 2000 rabilo lil do 20 turist'^j tehnikov,  celotno  gospod*'', p samo 24 Torej premalo, dO "J lo vrendi i uvajati nov l"'"'''1'^ en oddelek blejske šole. ^jlf nje bi se hitro nasitile; kt» polom z odvečnimi turisticu ^ tehniki   V skupnosti /a ''''''^ vanje su ei praviji i, da s"!" ^ in potreb po teh delavcih l" ^ r  programa      pil j,
11 ■ • 11
( ion
ali
'iijskem, kaki bi apetiti gospod vei p 1'odobna r.i šotna pri tehnikih
h.irstva.
hitre
h'
,, .Iva P%fi «
st je bil" U v
Poročilo "tolaži' Mk,,h.ko piv bivali e, saj podatki meritev v le tu 1980 kažejo, da je bilo zaradi vpliva rudnika radioaktivno onesnaževanje okolju globoko pod dovol|cnnni majam i To velja tudi za radon m njegOV*. pO tonite, ki imajo s približno 60 odstotki najmočnejši vpliv ('elo
letna doza radiaktivnosti, ki so jo ljudje dobili z vdihavan|em. hrano in zunanjim tavanjam, [a bila celo rahlo pod dozo i/ leta 1985, čeprav je rudnik lam proiz vodnjo več kot podvoiil
Marjan Uril* ti RUZV |t da
jal, da je zmanjšanje i ulioakliv nosti v okolju predvsem zasluga tehnoloških i popolnitev obrato vanja (predlani je rudnik še po skusno ulit itoval). i i .Mine na I u ivo. bolj skrbnega prekriva
upi jalovisca,  zamašitvi' enega
od obah zadržavanih bazenov, lcl ie .e Lun pn.< ii Kljub lamu i
obratovanjem še  niso povsem
utdovoUnl m iproti lioajo boljia
rešitve.
Na vprašanje "zelenih" ali je zaradi rudi
ekološka kat a 11 nI a m kakšni so v ,ii ov alm ukrepi je Marjan Ur su delom«! odgovoril izvršnemu svetu, medtem ko bodo celovite] si strokovni i >dg. iv i n i dam v ob črnskem delegatskem poročeval eti Dejal je, da rudnik dela na nizki radiaktivnosti, da do ones na/ev . i r 11. i lahko pride, do kata strofe pa ne Tudi kemično ones naževunje je mogoče z razlitjem žveplenove kisline, plinskega ol|,i ah imuni ik i vendai hi bil vpliv kratkotrajen.
/. uradnim odgov m om, ali |e republiška komisij i za p rev ei ,,, nje nudal ] ii |ega i ibstoja rudnika v /.irovskem vrhu, ki jo je terja la problemska konferenca, obli kovana Mu | in I i mi m m. igel ju i s t reci 1'ovedul pa |o, da se za liodnoiieinški strokovnjaki po nujajo za sodelov anje pri meril vali radu tal ti\ nega vpliva rudni ka na okolje in da so tudi v Ži
.ovskem vrhu ze imeli obisk z Mavarske Nemce /,111111111 pred v.eni bolj natančno v rednotenje v pliva i idi m,! m njegovih (>o touuev na okolje Za tehnologijo oziroma merilne instrumente nameravajo prispevati pol mili |ona iii.u k Mei itv e hi opi i I] i! skupaj z ljubljanskim mstitu toni .Jožef Štefan
II Jelovcan
V posebni izobraževal0' p* no.li ,-a gostinstvo in tiH1'"', "
na ne podkrepljen pristajajo. Pavijo, d bolj potrebuje dobi kot   receptorje, met
i ;<"•<
oper" I k.'"
it'1
d" i
prevladujejo nekdanji
naj l'll>:
skl sol
111' t
naturani \< ii raj< mja ' tehnik.-. /.
Za h
duje pla.
ino kaj sedali m valne sk
i delu za f
katere
inja.
naj
ll/
'letu ino di obljenji
d.n
skodli). kn| vel tradicij Ije m p
potr.
tudi
'.kušnji
tiri j''
•■•"": >
o na »'V
lah*« 1
tub'-',1 r l>"liK S
TOREK, 26. JANUARJA 1988
GOSPODARSTVO
.3. stran (gmsms&^o&jm
Slabe napovedi so se uresničile
Najboljše orožje so dobri, izvozni programi
Rf&nj, 21. januarja — Na seji izvršilnega odbora Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko, prisostoval je tudi podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Doife Vojsk, so ocenili gospodarska gibanja na Gorenjskem v lanskem letu. Slabe napovedi na začetku lan-jkega leta so se uresničile, obseg industrijske proizvodnje je bil 6,7 odstotkov manjši kot leto poprej, načrtovan pa je bil 2,6 odstotni porast. R&zlika je torej skoraj 10 odstotna. Konvertibilni izvoz je v enajstih mesecih (za december podatka še ni) porasel za 4 odstotke, klirinški pa * je razpolovil. Konvertibilna pokritost je 122 odstotna, še nikoli ni bila tolikšna, seveda pa je to predvsem posledica manjšega uvoza izde-Iftvnega materiala, kar je med drugim tudi vplivalo na manjši obseg proizvodnje.
^i^odnja pešala pri izdelo-jftjcih električnih strojev in toaratov, pri lesarjih in čevljar-
. Obseg industrijske proizvodnje * na Gorenjskem začel upadati
industrijski panogi je bil padec obsega proizvodnje lani takorekoč katastrofalen, saj je bila v primerjavi z letom poprej manjša kar za 18 odstotkov. K temu je največ prispeval padec proizvodnje v Iskri Telematiki, v Kranju in na Blejski Dobravi, ter v nekaterih
orkoli bodo razmere težke, preživeli bodo ti, ki bodo imeli odgovor
olfe Vojsk, podpredsednik GZ Slovenije:
Seveda bomo vztrajali pri vseh zahtevah, toda mislim, da vsega, kar želimo in kar hočemo, ne bomo dosegli. Razprave ob »prejemanju letošnje resolucije so to ie pokazale. V Jugoslaviji so Interesi zelo različni, malokdo pa Je pripravljen storiti korak naprej od preživetja. Zvezna vlada uporablja star instrumentarij, ki »e je ie izkazal kot neučinkovit in ki nima mednarodne priglasitve.
V Sloveniji smo načeloma vsi za tržno gospodarstvo, toda v praksi je drugače. Tržno gospodarstvo namreč pomeni, da bodo »orali nekateri odmreti. V Jugoslaviji Je v petih letih propadlo «"00 gospodarskih enot, v Zvezni republiki Nemčiji jih letno 30 ti-•oč.
Kdor ie ne verjame, se bo letos povsem prepričal, da je treba odpirati perspektive, da ne bo Slo brez prodornih proizvodnih programov. Kakorkoli bodo razmere težke, preživeli bodo tisti, ki •odo imeli odgovor. Kdor pa nima dolgoročne vizije vključenosti V svet, ga se tako pameten ukrep ne bo rešil.
Najsi je dolar vreden 10 ali 100 tisoč dinarjev, pomembno je Itako drugi obračunavajo vrednost. Odstopanja so zadnje tedne **e večja, uravnotežen tečaj zaostaja vsaj za dva meseca. Rešitev * letošnjih prvih treh mesecih Je maksimalno povečanje izvoza, •4» cene niso zamrznjene, zaostanki pri plačevanju pa so v ban-**h trenutno tako majhni, kot se niso bili. Izvoz je rešitev, ker bo jjoma prodaja vse težja. To pa seveda pomeni: kdor ne bo imel do-2**fa, izvozno naravnanega proizvodnega programa, kdor se ne "O prebijal v višje cenovne razrede, mu bo težko. Bal bi se vsake-»a novo zaposlenega nekvalificiranega delavca!
Iskra se bo morala odločiti kako naprej. Časi dolgega razmiš-Uenje In neučlnkvoitosti so minili, s tem nam polzi denar skozi Prste. To ne velja le za Iskro, temveč še za marsikoga. Slabo Je
£redvsem trženje, ki mora posuti sistematično, usmerjeno v go-mj^laatn. podobe
cenah bodo največje napake popravljene, zvezna vlada govori o MMMiDjth. Tudi zaradi pogojev mednarodnega monetarnega sklada m kaj posebnega ne bo zgodilo. Omenjenih Je 20 dejavnosti, ki lahko računajo na popravke, v Sloveniji pridejo v •oštev predilnice, zaščitna sredstva v kmetijstvu, nekaj kemije ter sem in tja kakšen izdelek.
Po mednarodnih merilih je več kot polovica jugoslovanske Industrije že v izgubi, sprejetih je nekaj sprememb obračunskega •istema, ki ga raztegujemo kot elastiko, da ne bi bilo preveč proizvajal cev v izgubi in da bi se nadstavba lahko napajala.
f^rCa 'an'- nato Pa Je vztrajno pa-'v V-Se do konca leta. Padec je bil >fčn „ iz,„«;„ ;„ „;___o a „j
i^. *°e do konca leta. Padec je bil s^.^Ji v Kranju in sicer 8,6-od-v drugih gorenjskih obči £ Pa f> odstoten tla     Pogledamo   panoge,   je bil tr,£ ,,('Ji padec v proizvodnji elek-, DiJ?1"   strojev   in   aparatov, ki , ^Uivlja četrtino zmogljivosti
I ^terijske industrije in zaposluje ^ °dstotkov delavcev, v devetih
< H**i-ih la uskoga leta je ustvarila iv ',('Mi a ki iv dohodka, pri izvozu
1   J<* imela 2\ odstotni delež. V tej
drugih Iskrinih tovarnah na Gorenjskem. V nekaterih tovarnah te industrijske veje pa proizvodnja teče normalno, v Iskri Klektromo-
torji Železniki denimo, zato takšne ugotovitve ne veljajo za vse po vrsti.
Pri padcu proizvodnje izrazito izstopa tudi lesna industrija, saj |o bil 14,H odstoten Zanjo je značil no, da je obseg proizvodnje počasi, a vztrajno padal že od začetka leta, v zadnjih treh mesecih pa so bih skoki veliki. Na Gorenjskem
V Kovinski opremi bodo stavili proizvodnjo
^°J»trnna. 25. januarja - Material se je podražil /a 60 odstotkov, izdelkov Kovinske opreme Mojstrana pa so zamrznjene. Ne
j*°d«> v,.c delali embalažnega traku, razmišljajo pu tudi o ukinitvi ^fcvodnje /a Iskro.
k '.?rvi polovici lanskega leta lk ''a Kovinska oprema Moj H^" 'oijuspesncjsa p-semsku V JV'U> organizacija Danes pa ^^v">ski opremi ugotavljajo, ty*o^im v prvih letošnjih mese
£/b,,bi velika izguba l(>   domala v se njihovo izdelke % .popolni mri /amr/ii|eiio,
*t| J*11 pa se je material podru
klfj. W0 odstotkov, predvsem je Vlj '(J«'seniske Železni ne Pove |U ^ se stroški transporta, ce
(,Jl)!'|'l,''l<' "' ''' kaljenje
i problematu ni so pred \l( '"'delki zii  Iskro KI« ) za
I.'' ntojstranška Kovinakl
"zdelup- ščitnike u. kiju
r°*na električna orodja. 9 ^'"'''^om so povišali cene
% "'" " •' 1,1 1 |di inoi v i ni .^f,,,1 "v,'n zadnjega povišanja. /•'Ur,1''' ^ 1 '•" v,,'l 'I'" 1,1 " 1 •> l<"ii H)'"1"1'   •"   da   se   iiiii tega
j Hi,/'"   i'1 ■"   1 Ve. l/dolo
d^luv *^UJ°- ca bi opu.tiii tudi
Nil," ''''"'"kov ta stabilne Sf\\Ui str°J« za tovarno I I II . P l*Li kl  N** sm,,i° Povišati
>fLKI met.mi.   k. Jih
,J*r,L>ma,*rt*1 "Porablja vsa ind„,trija v Jugosla-
viji m predstavlja tg> odstotkov vse njihove proizvodnje. Jeklo se draži, sami pa cen ne smejo povišati, kljub temu, da Jim toplotna obdelava povzroča še do datne stroške zaradi višjih cen kahlnih olj in elekti u ne energi Je.
( )«||o, ih so se, da bodo ustavili
proizvodnjo embalažnega traku, ki ga dobavljajo Koli, e\ u, Papu niči na Keki. Munjuluki m Mer kurju Kranj, saj je crnu kilograma kom ii.-ga : 'delka za 400 di nurjev nižja kot stane kilogram materiala. Podobno je s sekano žico, suj je cena izdelka zu 193 dinarj« v nižju kot cena n.ateriu la.
V Kovinski oprtni Mojstrana ob ukinitvi proizvodnje za Iti I in ukinitvi embalažnega truku in sekanja žice nimajo nado mestnih progrumov Nera/.um ljivi ukrepi so prišli preveč i/.ne nada Smatrajo tudi, da preu smeritev dolgoročno ne bi bila smotrna, saj so električnu orod Ja, ki jih izdeluje Iskra, uspešen Izvozni izdelek in Jim kot koope rantom dolgoročno zagotuvlju D Sedej
so štiri lesne tovarne, ki zaposlujejo 8 odstotkov vseh delavcev, ustvarijo pa 7 odstotkov dohodka gorenjskega gospodarstva. Veliko izdelkov tudi izvozijo.
V čevljarski industriji, ki zaposluje 12 odstotkov delavcev, ustvarijo 9 odstotkov dohodka in 22 odstotkov izvoza gorenjskega gospodarstva pa je bil padec 9- odstoten.
Janez Tavčar, KŽK Kranj —
»Na Gorenjskem bi v živilski industriji lahko podvojili proizvodnjo, na tem področju možnosti, tudi zaposlitvene, niso izkoriščene. V zadnjih letih smo se ostro usmerili v povečanje proizvodnje, toda žal so se proti koncu lanskega leta stvari obrnile navzdol, zdaj zavestno izgubljamo, 200 tisoč dinarjev vsak dan.«
Obseg proizvodnje padel na ra-ven leta 1983
Tovarne omenjenih treh industrijskih panog predstavljajo 40 odstotkov zmogljivosti gorenjske industrije. Ker je zmogljivost padla, vendar bistveno manj, tudi v nekaterih drugih panogah, je lanskoletni obseg industrijske proizvodnje na Gorenjskem pristal na ravni leta 1983. Ce torej letos-želimo nadoknaditi zamujeno, bi moral biti obseg pri 1- odstotnem povprečno načrtovanem porastu proizvodnje v Sloveniji, na Go-
Rok Gašperšič, GLG Bled -
»Pri lesarjih je konkurenca velika, popuščamo pri cenah, pri nakupnih pogojih, zato zažira-mo v lastno substanco, slabi rezultati lesarjev pa se prenašajo v gozdarstvo. Trgovci zahtevajo že 60 odstotkov blagovnega kredita, pravijo, da drugod po Jugoslaviji, tudi ponekod v Sloveniji, dobe 100 odstotnega. V Ljubljanski banki pravijo, da za kreditiranje prodaje sredstev ni. Sicer pa so ukrepi pahnili v izgubo tudi najbolj uspešne tovarne, tovarna celuloznega papirja v Medvodah dnevno izgubi 600 tisoč dinarjev, saj je cene dejansko morala vrniti na junijske.«
renjskem kar 10 odstotkov večji kot lani.
Ce primerjamo že omenjene tri panoge s preteklimi leti, vidimo, da je lani obseg proizvodnje električnih strojev in aparatov padel na ruven leta 1984, v čevljarski industriji prav tako na raven leta 19H4, v lesni industriji pa je dosegel le dve tretjim obsega proizvod njo leta 1982.
Viljem Zener, Sava Kranj —
»Med 120 ukrepi profunfla. ij skega programa so tudi spodbudni, vendar pa jih ni videti, čas pa teče. Program vsebuje
tudi ukrep«> od ukinjanja neka terih   poslovnih   asociacij do /.manjšanja   uvoznih  carin za kavoano   proizvodnjo, vendar
posegov ni, odgovori pa so medli
Razlogov je več, statistično zajemanje podatkov ni edini
i leim i azlog količinsko manjša ga obsega proizvodnje je togo za lemanje  statističnih  podatkov, o čemer govore predvsem lesarji, ki pi av ijo, da narede manj, toda bolj
Boris Bregant, Železarna Je
senice — »Na slab poslovni rezultat Železarne je lani bolj vplivala cenovna neusklajenost kot pa naložba v novo jeklarno. Obseg proizvodnje je zaradi usmeritve v kvaliteto lam upa-d«>l od 46!) na 410 tisoč ton surovega jekla Zaradi tehnološke prenov«« bomo letos zaposlenost zmanjšali za 502 delavca, pred vs«»m s pomočjo fluktuacije, pi i ibioiiiat u o.i pa postaja ka drovsku sestava zaposlenih, kur 1.500 delavcev bo šlo leU>s skozi različne oblik«' izobraževanja Železarna bo letos uvoz pokrila z izvozom, kar ho velik uspeh, saj j«* bil l«>ta l'»7ti uvoz. M,66-k rat večji od izvo/ Tuj u tržišča smo osvojili, pri nekute nh i/.«l«'lkih ni velike razlike med domačo m tujo ceno«
še izdelke. Podobno govore tudi čevljarji.
Seveda pa še zdaleč ni edini. Razloge v Telematiki poznamo, njen proizvodni program je zastarel. Lesarji, tudi čevljarji, krepko občutijo manjšo kupno moč, zapirajo se jim trgi v drugih republikah, saj je v Makedoniji, Črni gori in na Kosovu nelikvidnost hud problem, po Agrokomercu tudi v Bosni. Tveganje je že tako veliko, da opuščajo posle, nekaterim se je celo za polovico zmanjšal prodajni prostor.
Franc Pod jed, SDK Kranj —
»Je normativizem lani vendarle dosegel kulminacijo? Kje je odgovornost za produciranje predpisov, odgovornost za njihovo nekvaliteto in učinke, ki jih ni. Kdo bo zaščitil gospodarstvo pred vse večjimi obremenitvami, na občinski, sisov-ski pa tudi republiški ravni je ni. V Kranju so imeli v kosmatih osebnih dohodkih leta 1984 24,58-odstotni delež, lani 30,6-odstotnega, letos naj bi imele kar 41-odstotnega.«
Padla je produktivnost
Ker se ob tolikšnem padcu obsega proizvodnje, zaposlenost ni zmanjšala, je bil zategadelj padec produktivnosti lani kar 7-odsto-ten. Vsepovsod seveda govqre o ekonomskih in tehnoloških presežkih delavcev, le-ti pa ostajajo za tovarniškimi ograjami. Podrobnejše analize bi torej pokazale, kolikšen je bil stvarni padec produktivnosti, vsekakor pa lahko napovemo, da bodo letos na Gorenjskem zaposlitvena vrata več ali manj zapahnjena.
Edvard Jurjevec, Gorenjski tisk Kranj — »Čeprav je vse zelo črno, ne kaže obupavati, manj sem zaskrbljen kot sem bil pred desetimi in pred dvemi leti. Železo je namreč segreto, lahko se upogne tudi navzgor, če bosta MMF in Slovenija dovolj trmasta.«
Svetla točka so zaloge končnih izdelkov, ki v gorenjski industriji bistveno niso porasle
Ce je gorenjska industrija lani naredila manj kot pretekla leta, pa je svetla točka dejstvo, da zaloge končnih izdelkov niso bistveno porasle, kar navsezadnje govori o njenem prilagajanju splošnim gospodarskim razmeram. Kajti tisto, kar gorenjska industrija naredi, tudi proda.
Zaloge so v primerjavi z letom 1986 porasle le za 3 do 5 odstotkov, izstopa le nekaj panog, in sicer konfekcija s 62-odstotnim porastom zalog, proizvodnja preje in tkanin s 36-odstotnim in strojna industrija z 28- odstotnim porastom.
Vse torej kaže, da so v teh težkih časih najboljše orožje dobri, izvozno naravnani proizvodni programi. Vseh podatkov o zunanjetrgovinskem poslovanju za lansko leto še nimamo, december je običajno izvozno močan mesec, že v enajstih mesecih pa je konvertibilni izvoz porasel za 4 odstotke, v primerjavi z enakim razdobjem leta poprej. V gospodarstvu pravijo, da vpeljani izvozni posli lepo tečejo, zelo težko pa je na tujih tr -gih skleniti nove.
Iva Mohorič, Tekstilindus Kranj — »Cene pri nas oblikujemo pol do enega leta predno gre kolekcija na trg, novembra dovoljene podražitve zato nismo mogli izkoristiti, zdaj pa že oblikujemo cene za prihodnjo jesen in zimo. Lahko si mislite, v kakšni zadregi smo. Z ukrepi so nam porezali izvozne spod bude, uvoz pa dajatev ni bil oproščen, osnova zanje se je se p«ivečala Tako imamo za zdaj dvu tečaja dinarja, izvoznega in uvoznega S«> posebej je to problematično pri uvozu opreme, kjer so carinske dujutve 30 do 40 odstotne, na tri uv«>žene statve gre Š9raj ena v proračun.«
Ker je bil uvoz vse leto težav.m, je lani gorenjsko gospodarstvo doseglo kar 122-od.stotno pokritost uvozu z izvozom, tolikšna m bila š«> nikoli, ocenjujejo, da bo lanski presežek v zunanjetrgovinski me njavi znatni oJ l"> do 50 milijonov dolarjev
M. Volčjak
Znanje in še enkrat -
znanje
Kako prijetno je bilo v petek, na zboru najboljših živinoreje-cev iz kranjske občine, poslušati Antona Rudeša iz Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske, priznanega strokovnjaka za prehrano goved! Nič ni ovinkaril in pleteničil, ponovil je že ničko-likokrat izrečeno misel »krava molze pri gobcu« in jo nato še karikiral: krava je najpametnejše bitje, zahteva dobro krmo in še boljše dodatke vrača toliko, kolikor ji damo, in se prav nič ne ozira na jugoslovanske zdrahe, na cene mleka in koruze, na druga neskladja...
Kmetje (vsaj tisti, ki so se v petek zbrali) dobro vedo, kako je treba pridelovati krmo in kako krmiti krave, da dajo na leto po pet ali celo šest tisoč litrov mleka. Veliko imajo znanja, še več izkušenj in volje, da znanje uporabijo v praksi. Vsega, žal, ne morejo: stroka je morala poklekniti pred ekonomiko. Če so si še pred nekaj leti postavljali za glavni cilj povečati mlečnost in prirejo, je zdaj v ospredju vprašanje, kje je tista meja, do katere se še splača dajati v krmni obrok močna krmila, sojo in druge dodatke.
Kmetje bi zdaj resda bolj potrebovali tečaje iz ekonomike kot strokovna predavanja, pa vendarle: vsi (z živinozdravniki in pospeševalci vred) upajo, da bodo le prišli boljši časi in da bodo lahko tudi na strokovnem področju naredili korak naprej. Da si kmetje želijo znanja in napredka, je nesporno pokazal tudi petkov sestanek. Dvorana Gorenjske kmetijske zadruge je bila polna, zasedena do zadnjega sedeža.
Znanje in še enkrat — znanje. Prav znanje živinorejcev je ob zavzetosti živinozdravnikov in pospeševalcev ter ob podpori investicijskega sklada in drugih pripomoglo, da se je vnetje vimena pri kravah (to je bolezen intenzivne prireje) v desetletju zmanjšalo več kot za polovico in da je tudi sicer zdravje živine zadovoljivo. Brez znanja in znanosti ne bi rešili problema plodnostnih motenj v hlevu na Rupi, ne bi vedeli, zakaj krave v nekaterih jezerskih hlevih nerade ostajajo breje, kolikšen je vpliv molznih strojev na vnetje vimena...
Prav zaradi znanja, ki ga kmet potrebuje za sodobno (intenzivno) kmetovanje, se ne bi strinjal s tistimi, ki še kar naprej oznanjajo izkrivljeno resnico: »Za kmeta je vsak dober.« Pa ni in tudi ne bo! Kmetija je danes kot malo podjetje, kmet pa je organizator dela, komercialist, tehnolog, računovodja, mehanik in seveda živinorejec, poljedelec in gozdar. Je zato čudno, če nekateri »ugotovijo«, da vsega še ne znajo in zimski čas koristno izrabijo — se udeležijo strokovnih predavanj, pogledajo v kmečke priročnike, vzamejo v roke revijo Sodobno kmetijstvo?
C. Zaplotnik
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Iskra povečala izvoz
Iskra je lani na razviti zahod izvozila več kot so načrtovali, tja je izvoz znašal dobrih 129 milijonov dolarjev, kar je 4 odstotke več kot je znašal načrt. V primerjavi z letom 1986 pa je bil Iskrin konvertibilni izvoz večji za desetino. Nekoliko manj pa so zadovoljni s tržnimi uspehi v deželah v razvoju in v vzhodnoevropskih deželah, na kar so vplivali predvsem zunanji razlogi. Letošnji Iskrin izvozni plan znaša približno 300 milijonov dolarjev, povečati ga nameravajo kljub neprestanemu spreminjanju zunanjetrgovinskih pogojev.
Nova strešna kritina
Trimo iz Trebnjega je poslal na trg nov izdelek imenovan Trimo-term. Gre za strešne in fasadne plošče, ki so zlasti primerne kot strešna kritina. V primerjavi z dosedanjimi, podobnimi izdelki, jih odlikuje predvsem večja požarna odpornost, saj pri 5 cm debeli plošči znaša pol ure, pri 8 cm debeli plošči pa kar celo uro. Plošče so polnjene s stekleno volno Novoterm, obloge pa so iz različnih materialov, odvisno od uporabe. Letno bodo izdelali milijon površinskih metrov teh plošč, nekaj sto tisoč jih nameravajo že letos izvoziti.
Jugo tudi v ZRN
Bonn, 19. januarja — Lastnik firme Maver Lissendorf, ki prodaja avtomobilske plašče in pribor za vozila je pred dnevi povedal, da načrtuje začeti s prodajo Zastavinih jugov na zahodno-nemškem tržišču. Po besedah Huberta Vitorisa že potekajo sklepni pogovori s kragujevško Zastavo in beograjskim Genera-leksportom, saj trdi, da je jugo v Ameriki velika uspešnica in ima vse pogoje, da se uveljavi tudi na najbolj zahtevnih tržiščih na svetu. V ZRN naj bi jugo stal nekaj manj kot deset tisoč mark, v prvem letu naj bi ga prodali okrog 3 tisoč, v naslednjih letih pa okrog 10 tisoč. Jugoslovansko vozilo naj bi prodajalo 3000 trgovcev z avtomobilskimi plašči in priborom, s katerim poslovno sodeluje firma Maver.
Bojkot Agrokomerčevih izdelkov
Kot piše revija za kmetijce Zadrugar, bo SOZD Agrokomerc iz Velike Kladuše v kratkem spremenil svoje ime in se na ta način poskušal izogniti tihemu bojkotu kupcev, ki obračajo hrbet še nedavno iskanim izdelkom iz Agrokomerca.
Ta velikokladuški kolektiv je v zadnjih letih vložil na desetine milijonov denarja za propagando svojega poslovnega imena, vendar če bodo hoteli prodati za okrog 40 milijonov dinarjev izdelkov, ki jih imajo v svojih skladiščih, bo, kot vse kaže, treba spremeniti ime na proizvodih.
V. S.
IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
Čim krajša pot od materiala do čevlja
V kranjski Planiki letos ne nameravajo povečati obsega proizvodnje, stavijo na kvaliteto, saj želijo izboljšati predvsem kvaliteto poslovanja. To bodo skušali doseči s čim manjšo angažiranostjo kapitala, kar pomeni skrajšati čas od vstopa materiala v tovarno do odhoda čevljev iz tovarne. Vsaj 55 odstotkov izdelkov bodo izvozili na zahodni trg, 1Š do 20 odstotkov na vzhodnega, ostalo pa bodo prodali doma. Vi^čjih investicij ne načrtujejo, ustavljajo pa zaposlovanje novih delavcev, predvsem režijskih.
V Mostah posodobili agregat
V vodni elektrarni Moste pri Žirovnici so obnovili in avtomatizirali prvi agregat, ki je tako daljinsko voden iz stikalnice. Dela so veljala 400 milijonov. Do lega 1990 nameravajo posodobiti tudi ostala dva agregata če bodo seveda imeli dovolj denarja. Tedaj bodo v glavnem šli v pokoj strojniki in jim torej ne bo več treba zaposliti novih. Proizvodni račrt v višini 64 milijonov kilovatmh ur so v vodni elektrarni Mos'e dose h >.«• koncem lanskega novembra, decembrska proizvodnja jc bdu torej presežena, seveda predvsem zaradi ugodnih vremenskih iB.mcr.
4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
TOREK. 26. JANUARJA 1901
Cesta v Tržiču
ii
Cesta na Kalinšek v Tržiču - Gradnja ceste na Kalinšek oziroma pešpot, ki bo povezovala Zgornjoin Spodnjo Bistrico v Tržiču, je še iz lanskega programa del cestno - komunalne skupnosti. Cesto, dolgo okrog kilometer, je decembra začela graditi (obnavljati) trži-ška enota kranjskega Gradbinca in bo kmalu gotova, če bo le vreme zdržalo. Asfaltirali jo bodo spomladi. Obnovljena cesta pa bo v spodnjem delu urejena tudi za parkiranje avtomobilov. Denar je zagotovila cestno — komunalna skupnost iz sredstev za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe. Za pešce bodo uredili tudi semaforiziran prehod.
A. Ž.
Za boljše poznavanje 985
Kranj - Sekretariat za ljudsko obrambo občine Kranj Je v letošnji izobraževalni program za prebivalce v občini vključil poznavanje Centra za obveščanje - 985. Okrog 200 predavanj za prebivalce v vseh krajevnih skupnostih v občini bo od srede februarja do konca aprila, drugi del pa Jeseni. Za predstavitev centra, ki Je zasnovan kot gorenjska ustanova, so pripravili tudi 25 - minutni video. Denar zanj so založili v Kranju, ponudili pa ga bodo v odkup tudi ostalim občinam na Gorenjskem
SIcer pa velja, ob tej napovedi, tudi ugotoviti, da Je dosedanje delo Centra za obveščanje ie opravičilo ustanovitev in delovanje, sa Je bilo z njegovo pomočjo in sodelovanjem obravnavanih oz. rešenih ie precej incidentov. Precej »nevarnih« dogodkov pa gre le vedno mimo centra, ker Jih skušajo povzročitelji zavestno skriti ali zamolčad. Med taksnimi so najbolj pogosto krivci ali odgovorni v organizacijah združenega dela. Pravočasna in hitra informacija pa Je bila in vedno bo osnova za hitro In učinkovito akcijo ali reševanje. Zato naj bi v prihodnje prav občani čimbolje poznali vlogo in delovanje centra. Letos bo Center za obveščan je vključil v svoj program tudi obveščanje o dežurstvih Živinorejsko - veterinarskega zavoda Gorenjske.
A. t.
Imate radi ročna dela?
Kranj - Društvo upokojencev v Kranju, vsako sredo ob 16. uri v prostorih društva na Tomšičevi 4 v Kranju, organizira z upokojenci in upokojenkami srečanja ob ročnih delih. Ljubitelje ročnih del vabijo, da se pripravijo in sodelujejo s svojimi deli na razstavi, ki bo od 9. do 12. februarja v veliki sejni dvorani Društva upokojencev v Kranju. Prinesite izdelke iz pletenja, kvačkanja, kleklanja, vezenja, gobeline in druge, tudi kiparska, slikarska dela, lutke, narodne noše in podobno. Izdelke za razstavo bodo sprejemali v prostorih društva 7. in 8. februarja od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Nasvidenje na srečanjih ob sredah ob 16. uri!
A. Ž.
Delo in izlet
Kranj Hortikulturno društvo Kranj je minuli teden, v četrtek pripravilo za člane zanimivo predavanje o perunikah. Predavala ja Jožica Golob - Klančič iz Nove Gorice. Zdaj pa se v društvu pripravljajo na plenarno sejo, ki bo 18. februarja v dvorani kranj ske občinske skupščine. Na seji bodo ocenili delo v minulem letu in se dogovorili za letošnji program. Na seji bodo podelili tudi priznanja organizacijam in posameznikom, ki so lani sodelovali pri različnih akcijah društva.
Za soboto, 20. februarja, pa društvo priporoča ogled 27. cveth čne razstave, najlepše do zdaj, na Flormartu v Padovi. Prevoz, vključno s cestninami, stane 22 tisoč dinarjev. Prijave za ta izlet m vplačila sprejema komerciala Alpetoura, Tozd Potniški promet (poleg gimnazije in ne v Turistični agenciji). Prijave bodo zbirali do zasedbe avtobusa. Odhod na ogled razstave bo ob 6. uri, povra-tek pa v večernih urah.
DOPISNIKI SPOROČAJO
Vzdrževanje tirov
Za vzdrževanje železniške tirne mreže na Jesenicah od Javorni-ka do sredine Karavanškega predora, Hrušice in mostu na Savi skrbi 43 delavcev nadzorništva proge Jesenice. Nadzornik Suid llukanovu pravi, da pri vzdrževanju še vedno največ uporabljajo krampe in lo pate, imajo pa tudi že precej ročnih strojev. Sicer pa so z letošnjo zimo oziroma vremenom vzdrževalci zelo zadovoljni, saj jim do zdaj se ni bilo treba čistiti snega.
Dobili bodo telefone
Po poltretjem letu dogovarjanja sveta krajevne skupnosti Radovljica s PTT Kranj bodo zdaj, vsaj tako kaže, krajam naselij Vrhnje in Gorica dobili 40 telefonskih priključkov v centrali v Radovljici Svet je zato sklenil, da bo sklical vaški odbor obeh naselij, da bo leta določil odbor za organizacijo m izvedbo celotne akcije ter pripravil predlog za razdelitev telefonskih priključkov.
Zbor komunistov bo februarja
Jošt Kole tudi piSe, da so na zadnji seji sveta ZK v krajevni skupnosti Bled ocenjevali dejavnost osnovnih organizacij zveze komunistov in krajevne samouprave ter aktivnost članov Z K pri pri pravi planskih dokumentov za srednjeročno obdobje Sklenili so, da bo zbor komunistov iz vseh osnovnih organizacij ZK z blejskega območja prihodnji mesec (februarja) še pred zasedanjem delegatov skupščine krajevne skupnosti Bled  Razpravljali bodo o ra programih Bleda in o pripravah na svetovno prv« 1989 na Bledu
Denar iz proračuna za krajevne skupnosti
Za vsak dinar pet dinarjev
Kranj, 25. januarja — Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine v Kranju bo jutri, v sredo, obravnaval osnutek kriterijev za delitev sredstev občinskega proračuna za osnovno dejavnost v krajevnih skupnostih. Za krajevne skupnosti proračun sicer ni edini vir denarja za delo med letom, vendar pa je po drugi strani tudi res, da je prav financiranje krajevnih skupnosti v Sloveniji nasploh še vedno nerazrešeno in predvsem zelo različno urejeno. Najbrž je tudi res, kot pravi član izvršnega sveta kranjske občinske skupščine in predsednik komisije za delo s krajevnimi skupnostmi Jože Zorman, da je predvsem delo danes tisto, ki združuje krajane in da bo nepoklicno (volontersko) delo v krajevni samoupravi še naprej prevladujoča delovna oblika. Res pa je tudi, da danes v krajevnih skupnostih (marsikje) iz vsakega dobljenega družbenega dinarja potem naredijo kar pet dinarjev.
Sredin posvet, minuli teden, s predsedniki krajevnih skupnosti iz kranjske občine, bi lahko ocenili, da ni bil drugačen kot podobni posveti v preteklih letih , ko so se pogovarjali o kriterijih za delitev sredstev proračuna za osnovno dejavnost krajevnih skupnosti. Želje in potrebe nasploh pač vedno presegajo možnosti. In čeprav gre pri denarju iz proračuna zgolj za takoimenovano osnovno dejavnost, so največkrat stroški večji od željenih dohodkov. V osnutku proračuna kranjske občine je letos predvideno za osnovno dejavnost krajevnih skupnosti skoraj 314 milijonov dinarjev, kar je za 83 odstotkov več kot lani. Čeprav je bilo na posvetu, sredi minulega tedna, v razpravi s predsedniki krajevnih skupnosti slišati pripombe, razlage, vprašanja, utemeljitve o vlogi in pomenu krajevnih skupnosti, za zdaj kaže, da bo zbor krajevnih skupnosti osnutek sprejel in ga dal v javno razpravo, vseeno pa smo se o nekaterih pripombah in vprašanjih v razpravi pogovarjali s članom izvršnega sveta in predsednikom komisije za krajevne skupnosti Jožetom Zormanom.
• »Kaj je značilno za letošnje kriterije za delitev sredstev iz proračuna?«
V primerjavi z letom 1987 se kriteriji ne spreminjajo. Zaostrena pa so nekatera merila za ocenjevanje dela v krajevnih skupnostih. Malo večji napor bo potreben (če bo sprejet tudi predlog), da bodo v krajevnih skupnosti zbrali potrebnih 230 točk za denar, ki jim bo v proračunu zagotovljen. Čeprav je res, da je denarja, v celoti gledano, premalo, bo kar dobrih 55 odstotkov porabljenih za strokovno - administrativna dela v krajevnih skupnostih v obči-
ni, nekaj nad 20 za vzdrževanje prostorov in nekaj manj kot četrtina za materialne stroške, ki jih imajo med letom krajevne skupnosti.«•
»Denar iz proračuna v kranjski občini ni edini vir za delo v krajevnih skupnostih.«
»Razumem nekatere predsednike krajevnih skupnosti, ki na posvetih, kakršen je bil v sredo, nekako »nočejo« povedati ali priznati, da proračun ni edini vir in da v krajevnih skupnostih dobijo denar tudi od drugod. En vir je na primer pri cestnokomunalni skupnosti za tako imenovano redno dejavnost oziroma vzdrževanje komunalnih naprav. Ta se deli prav tako po kriterijih oziroma stanju kakršno je v krajevni skupnosti. Drugače povedano: dobijo ga brez truda. Naslednji vir je natečaj za investicijske dejavnosti, kjer morajo v krajevnih skupnostih zagotoviti svoj delež v denarju, prostovoljnem delu ali materialu. Potem so še samoupravni sporazumi z združenim delom za konkretne programe, kar pa v občinah in v republiki ni najbolje urejeno. Četrti vir so marsikje samoprispevki ali prispevki krajanov za posamezne akcije, kjer se potem vključuje tudi tako imenovana družbena pomoč. In nenazadnje včasih krajevne skupnosti dobijo nekaj denarja tudi preko različnih dejavnosti posameznih društev in podobno.«
# »V obrazložitvi kriterijev je še posebej poudarjeno, da se viša vsota, namenjena za boljše informiranje. Ugotovitve pa kažejo, da je tega denarja letos komaj za eno številko informativnega glasila na leto.«
»Bistveno več denarja za informiranje je v primerjavi z letom 1986. Res pa je, da so stroški tako narasli za izdajanje oziroma tiskanje glasil, da se bodo domala v kar vseh krajevnih skupnostih morali nekako znajti, da bodo glasila lahko izdajali.«
• »Zanimiva je po svoje kritična pripomba na posvetu, da se iz proračuna zagotavlja denar za strokovno-administrativna dela in to pre-
cej (za plačane tajnike, kjer jih imajo), za vse ostalo pa se še naprej priznava kot edina obli* ka volontersko (nepoklicno) delo.«
»Točno in res je tako. Mislim pa, da je tako tudi najbolj prav. Ne smemo pričakovati in ne vem kam bi nas to pripeljalo, da bi v krajevnih skupnostih imeli v programih poklicne funkcionarje. Za današnje funkcionarje (nepoklicne) je vodstvo in delo v krajevni skupnosti velikokrat in masikje težak tovor, ki so ga jim krajani zaupali, da sb si ga naložili na pleča. Povprečen funkcionar v krajevni skupnosti naredi v enem mandatu (v štirih letih) kar okrog 5000 prostovoljnih delovnih ur. Vendar menim, da je še vedno, je in bo delo tisto, ki bo združevalo ljudi v krajevnih skupnosti, ne pa denar.«
• »Kaj menite o pripombi, da bi v krajevnih skupnostih lahko marsikaj naredili tudi zaposleni v krajevnih uradih?«
»To se marsikje tudi že dogaja, kjer so dobro organizirani. Seveda zaposleni v krajevnih uradih ne morejo biti zadolženi še za popoldanske ali večerne sestanke. V veliko pomoč pa so tajnikom pri različnih evidencah in zbiranju podatkov.«
V pogovoru prikazana problematika P° svoje kaže, čeprav le kot izsek, na vse posebnosti in značilnosti vloge in delovanja krajevnih skupnosti. Pa ne le v kranjski občini; lahko bi jo kar posplošili. Čeprav morda izzveni, da med letom krajevne skupnosti nasploh (nekatere pa še posebej) ne dobijo ravno malo de~ narja, ostaja vseeno prikrito in odprto še ea° vprašanje. Odgovor je začela iskati republik* konference socialistične zveze, ko je lani spomladi pripravila področna posvetovanja o 1* nanciranju krajevnih skupnosti in predvsem kako le - to (financiranje namreč) celovito i« enotno razrešiti v Sloveniji. Takratna razlag« je bila, naj bi na tem področju skušali narediti korak naprej še pred koncem (lanskega) leta. Zal pojasnila, kolikšen korak je bil napravljen, do konca leta oziroma do zdaj, še ni!
A. Zalar
Novo društvo upokojencev
Veliko zanimanje za različne dejavnosti
Kokrica pri Kranju, januarja - Z ustanovitvijo Društva pokojen cev na Kokri« i pri Kranju, minuli teden v četrtek, se je sedmim društvom upokojencev v kranjski občini pridružilo še eno. Danes je na ožjem mestnem območju Kranja 4(MM) upokojencev, v občini pa jih je kar 11.000, kar pomeni, du je danes vsak peti prebivalec kranjske občine upokojen.
Še bolj kot /a kranjsko občino so bih podatki, ki jih je predsednik /veze upokojenskih društev Slove nije, Peter Tulipan, kot ilustracijo navedel na ustavnem občnem zboru na Kokrici, zanimive za Slove-■ ii i«• V Sloveniji je namreč danes okrog 300 tisoč upokojencev, kai pomeni, da na tri zaposlene v re publiki pride že en upokojenec. Marsikaj pa pove tudi ugotovitev, da je starostna pokojnina v kranjski občim približno za štiri stare milijone nižja kot povprečna staro stna pokojnina v Sloveniji.
•Za ustanovitev samostojnega društva upa
kojencev na Kokrici smo se
odločili, ker nas j«' v krajevni skupnosti, po nepopolnih podatkih, okrog 400 in ker nas je bilo nekaj organiziranih v Kranju, nekaj pa v Predo-slah.. je po končanem ustanov nem občnem /boru povedal novo izvoljeni predsednik društva na Kokrici Miro Fornazarič.»Pravza-
Miro Forna/.arič
prav so tisti, ki so hodili v IVedos-Ije in v Kranj predlagali, da ustanovimo svoje društvo. Z anketo pa smo potem ugotovili, da je zanimanje v krajevni skupnosti /a lastno društvo veliko in željo so podprle potem tudi krajevne družbenopolitične organizacije.«
Potrebo po lastnem društvu pa sta potrdila tudi obisk m sprejeti pi i igi ,iin   \,i ustanov nem /.bi >ru se je /bralo skoraj 2(10 članov Skleni Ii pa mi, da bodo lakoj začeli / or i;,m i / .ni |o    nekaterih aktivnosti I 'i edv sem,   kol   je   povedal   Mi r. ■ Km na/.arič, bodo na različne nuči ne poživili rekreacijsko dejavnost. Tako bodo takoj po zimskih poči tmcah v šoli organizirali žensko te [ovadbo m tečaje za ročna dela. Vsak dan bodo imeli na programu hojo v naravo, kolesarjenj«*, ko lx> sn«"g, tudi t«'k na smučeh. Spomla di bo začela z delom sekcija za vr tičkarje, organizirali bodo izlete v planine, tekmovanja v balinanju, keglanju, streljanju...
\ siike  II dni Im.iii.i skušali 01
Kani/.irati po en i/let. Za različne dejavnosti pa se bomo na začetku dogovarjali s pomočjo pov«rj«iii kov v krajevni skupnosti   Teh j«-trenutno kar dvaindvajset.«
A. Zalar
Stanovanjski bloki čakajo na indikator - Stanovanjski bloki na Hrušici so zgrajeni že dva meseca, vendar se stanovalci vanje no morejo vseliti. Najprej se je zataknilo pri odkupu kotla iz Železarne, saj sej«> zaradi nepredvidenih tožnv v Železarni postopek zavlekel, nato pa so inšpektorji zahtevali, da se mora zgraditi prečrpu lišče in vgraditi indikator, ki pa ga na tržišču ni bilo mogoče dobiti. Kotlarna nu Hrušici bo le začasna, kajti do Hrušice bodo v naslednjih dveh letih zgradili vročevod.
Foto: D. S«'dej
PISALI   S T
N A
"tanovnega zboru 1  -štva se ie v čet" k udeležilo blizu 200 Čla
Utrinek
hvaležnosti   „ d
• Prem je, da se v
(umi, ko samo kritiziramo, tarnamo tri nam m prui> nič več povieči, osvetlimo tiste trenutke, ki izstopajo, nas osrečujejo in nam vendarle vračajo vero v nnso družbo
Mi, ki smo tvoje ie prispevali k tti.-voju nase samoupravne socialistične ureditve, se vsako leto ob koncu leta zberemo v tovarni obutve 1'eko, kjer nam pripravijo prisrčen program, nam izročijo skromno denarno pomoč, nas pogostijo, skratka razveselijo vse na* upokojence in n«»n izkažejo pozornost To nam vsem veliko pomeni Čutimo, da nas potem, ko smo vse svoje moči življenja poratnll :a blagor družbe, niso pozabili, niso zavrgli m so nam hvaležni.
Prui> tako pa smo )im za to pozornost hvaležni mi in bi se radi zahvalili kolektivu tovarne fVko Trtic za te redke, prijetne trenutke, ki jih uživamo v jeseni svojega življenja.
i pokajena tovarne obutve Teko Tržič*
Vabilo v pevski zbor
Društva upokojencev v Kranju .«<■ pripravlja :a ustanovila- žen-skega pevskega zbora, zato vabi vtt, ki imajo vetelle do petji (upokojene ali ne), da vr prijavijo v pisarni društva v 1'omsičcvi u/iri "j l*rijave bodo sprejemali ob ponedeljkih, sredah i rt jtetkih od H do /«• ram /-bor bo po ustanovitvi vodila Dragutka Vlasič }
Veliko dela
Taleg pri>.«fi)i'(i/jrii/i (jiuilicr in društev ti. zelo dejavni tudi člani poklicne gasilske enote v Kranju /avod za reševalno, tehnično ia /in.'arno službo, kot ic pravilno imenujejo, opravi med letom veliko oi/n'iii/i akcij tei r.i.dn'nih strokovnih opravil na področju preventive Organizirano imajo tudi tetino izobraževanje gasilcev in čla-nov cieibif zaičite t'.nota, ki ;«• vedno pripravljena, je sposobna posredovati pri požarih in tlrugih nesrečah
80-letnica KUP Jože Papler Besnica
BESNISKI PEVCI, IGRALCI, LUTKARJI...
j^snica — Osem desetletij organiziranega kulturnega delovanja je več kot zgovoren dokaz, da ljudje pod Joštom, tako včasih kot danes, ls° poznali le trdega dela, pač pa so zraven še radi lepo zapeli, kaj zaigrali, povabili v goste in šli tudi sami gostovat. Danes so morda še . najbolj znani hesniški lutkarji, kar pa seveda ne pomeni, da tudi v ostalih sekcijah ne delajo zavzeto in tudi dobro.
j^ka tradicija — Besniški pevski zbor z vodjem Jožetom Knifi-mPo koncertu leta 1931.
h.
^ako dolgo tradicijo, kot jo ify Kulturno umetniško dru-ij. Jože Papler iz Besnice, se sPodobi proslaviti malo Lahko bi se sicer vse ^aJ zaključilo s kakšno ve-l> P.rnslavo, na kateri bi na-člani vseh petih sekcij, taar so se odločili drugače.
teden v februarju bodo t^1 kakšno prireditev, nekaki Pa se bodo potegnile še v ko^nJe mesece tja do julija, p*o na krajevnem prazni-ib^l zaokrožili prireditve £)g *• letnici društva. Ibvjil^iVjo pisane vire o ustali ' Sv°jega  društva, se ta*... v   Besnici zahvaliti i^.c'šku Pokornu, besniške-U^Pniku, ki je bil razen za j ro in prosveto, navdušen za zgodovinopisje, saj je titanom  napisal' njihovo j^ovmo, knjižnici pa je za l)i[r začetek daroval dvesto ""►Vse od le u 1U08 pa od ■uOvitve katoliško Izobra-^nega   slovenskega dru-kS kot se je društvo imeno-r1'. kultruna  dejavnost v kn.',C' ni zamrla. Mi uda 1«' /a VSl čas, pa so jo vedno zno-QbUdih. S,- najbolj so bili ^sV 111  zagreti za petje v *lr» /borih in igranje na so na primer v letu , ©ni sezoni postavili na ^ur po tri igre. Gasilski
dom je bil za predstave premajhen, zato so se navadno preselili kar na Štihelnov ali Blažičev skedenj ali pa so zaigrali kje na prostem. Posebej je treba omeniti, da so v Besnici že leta 1934 zaigrali Linhartovega Matiček se ženi. Dramska skupina se je vsa leta obnavljala in po vojni dosegla velik kvalitetni napredek. Pod vodsvom režiserka Lom-barjeve so namreč zaigrali leta 1960 igro Svetli plamen, ki je bila izbrana za nastop na zveznem srečanju gledaliških skupin na Hvaru. Zal pa tekmovanja niso videli, saj je moral eden od igralcev k vojakom, zamenjave zanj pa niso imeli. Ostala jim je le tolažba, da so ob nastopu v kranjskem, Prešernovem gledališču imeli nabito polno dvorano. Sicer pa so takrat gojili še opereto.
Mimo pevcev, v vsej teh dolgoletni pevski tradciji, sploh no gre Prav tako ne mimo Janeza Kozjeka, ki je celih pet desetletij vodil besniške pevske zbore. Današnji moški pevski zbor poje šele kakih šest let, stalnih pevcev pa je komaj devet. Brez njih ne mine praktično nobena prireditev v kruju. Prav zdaj sodelujejo s Tekstihndusovim pev-sim zborom in tako nabirjao izkušnje in pevsko znanje.
Bienale jugoslovanskega akvarela
akvarelu Nenaklonjen čas
^   Ljubljanu     Med pomembnimi likovnimi razstavami je \ n*\v jugoslovanskega akvarela vsekakor jMizornosti vredna
"a prireditev. Organizator je Mestni muzej iz Karlovcu, ki je \^   razstavo posredoval vrsti jugoslovanskih mest.
fu^ pomembnimi novimi likovnimi razstavami je \ Mestni galen ■kjj^bljuni na ogled bienale jugoslovanskega akvarela, prireditev, ki IL, *koi vredna pozornsoti Organizator te manifestacije je Mestni I J •* Karlovca, ki jo je posredoval vrsti jugoslovankih mest
^'''Hale akvarela, /e peti po vrsti, predstavlja danes brez dvoma nCJlholj pomembnih likovnih manifestacij pri nas, saj nudi vpogled ■vj*bi(i produkcijo akvarelnega slikarstva. Tokrat so, prvič na tej m 'lv'i, razstavljeni tudi eksponati v kombiniranih tehnikah, v ka-I   "r''Vladuje akvarel
v"d'i iz.crpanega kataloga, ki ga je zdal Mestni muzej v Karlov kV,.| ,,'n l'"s,'oen pomen bicnala, da vzpodbudi ustvarjanje v
v u, ki mu današnji stchnizirani čas menda m najbolj naklonjen, ^ih a^v""'' ,,('eii najstarejših m najbolj razsii |cnih sli
postopkov v geografskem in zgodovinskem smislu Kei |e naj
'it* 111,11,111,1 shk.u ska tehnika, ki bi ji lahko našli kom pa raci
V'u,l'i' v In iki, zahtev a tudi spis du on tehnic m pristop, nekak HJstrstv o v lahkotnosti", ki ga uvisca morda med najteže ob V*hkarske postopke Težko |c obvladati akvaielno tehniko tudi •« s prosojnimi vodenimi barvami gradi sliko, bolj kot s pig 1 '>.u v mm spektrom
*}'"Ugi strani pa obstaja bo|a/en, da lahko vodi lelativ na lahkot ]\>   mehkoba" akvarela \ nev ai nos i do nek rit it nega pi is topa, kar i 'i, r'|X'ljo v nev a l no bh/ino diletantizma m k u a .kj*r», ""»loško (isti akvarel se na tem bienalu pivu   .001 .1    k o m h 111 a
drugimi   hk.u •kuni zvrstmi (risba, pastel, tempera, kolai,
jj^ ^Ute 1 1 h ,,,, v edno dominu a lak Sne kombinat a je dajejo neiz iLs^i'"■antene ust v a rja I ne 1 no/nosi 1, pi cd v sem v teh nit nem siru EJihJ '" " ''l"< .1 i 1 1.1 a ' al po fnimalm m vsebinski plati, m ple ajtv. ■'•'''di zaključkov, te m vet p Ivu al ize m stilov, pogledov, mišljenj, ijljj ■ '•'' ''ml |ciij, dogajanj 111 poizkusov Obsega 1.1/pon od leah IJVn ,tM1'- naturalističnih plcneiov do vciislunih peifekiij, otl ^»M vi'" ''ksperiun-ntov,   pi.l    abst 1.1 la 1 |c   d<> postmodeimb
|%r* "»'a*i 1  ii   ,.-.•! e |.-ot. .o., i .• ;»•, .. . n k i tehnika,
k (j se I ibko i •' 1/1    e      pel tel    tilov . pogledov  iii mi/.orov
'1^ ''Kltsi p. i,: , ,|,.| osem 111|h i>le ,et 1 n povabljenih in dvampetdese
» h  uWiiju i/brunlh, uvu»rjev vseh ganarai ij
hS\ I a 1 spev ek v kvaliteti m k v .11 lil tel 1 pred lavlja jo   lov enski
P L J*»V,"'' '•'■stnujst jih |e. pietlv  fin        1   1 mla| lli general ij, ki o •n nekaj i/jeni (t'iuha, 1 ■ .11 ■ 11.1 r• < 1. ) skoraj nepo/.mi Domnevamo lahko  da ph |e l( .• pet uiientii naju v dil 1 (tudi) ta niailifest.i. 11.1   l.i ,,•     lem se etlkiat po
Inosi m pomembnost. D, i,.
Najbrž le redki ne poznajo besniške lutkovne skpine. V zadnjih letih so se mladi lutkarji, med njimi so večinoma dekleta, tako uveljavili med slovenskimi lutkarji, da jih vabijo na vse konce. Ustvarili so odmevne predstave kot so Bikec Ferdinand, Grdi raček in še posebej zadnjo Čarodej Fi-čifik. Vse tri predstave bodo ponovili v domači dvorai 7. februarja.
Dramska skupina pa se bo letos predstavila s Partljičevo igro Ščuke pa ni. Igralci, okoli trideset jih je, so zadnja leta pod vodstvom režiserja Mira Bernika pripravili vrsto uprizoritev kot so Partij ičeva Tol-mum in kamen, Ustinova Komaj do srednjih vej, Pepe s hriba Z njimi so nastopali tudi na vseh gorenjskih srečanjih dramskih skupin. Novo pre-miero bodo predstavili 20. februarja. Dotelj bodo še vadili, tudi do trikrat na teden, v prostorih Doma DPO, za katere jim krajevna skupnost ne zaračunava nobenih stroškov, kar ni ravno povsod primer
zglednega sodelovanja. Dvorana je sicer dokaj majhna, vendar pa to za sedaj rešujejo tako, da nekatere predstave in prireditve pač večkrat ponovi^ jo. V kraju, kjer se je v zadnjih letih prebivalstvo zelo povečalo, tako majhna dvorana ni dovolj. Kaže pa tudi, da k Zadružnemu domu, ki so ga leta 1956 sezidali brez dvorane, le— te v teh časih tudi še ne bo.
V Zadružnem domu je tudi krajevna knjižnica, ki z lastnim fondom okoli 200 knjig in potujočo knjižnico ponuja krajanom kar okoli 1500 knjig v branje.
Zgodovino društva bodo predstavili nadvse zanimivo. Julija bo izšla posebna številka krajevnega glasila posvečena visokemu jubileju društva, pripravili pa bodo tudi razstavo s slikami in dokumenti o delovanju KUD Jože Papler in sicer v osnovni šoi v Besnici ob sodelovanju domačih likovnikov in radioamaterjev.
L. M.
Uspešna dramska skupina — V eni zadnjih sezon so igrali Partiji čevo igro Tolmun in kamen
PREŠERNOVE NAGRADE GORENJSKE
Kranj - Nu razpis Prešernovih nagrad Gorenjske za leto 1987 je prispelo trinajst predlogov iz vseh petih gorenjskih občin. Člani žirije so v začetku januarja pretehtali dva predloga za nagradi z glasbenega področja, ki so ju poslai z jeseniške občine, štiri kranjske predloge — en za gledališko ter tri za glasbeno področje, tri radovljiške predloge - dva za likovno in en za literarno področje, škofjeloški predlog z glasbenega področja ter tri tr-žiške — dva za likovno ter en za literarno področje. Žirija se je letos odločila za podelitev osmih Prešervnoh nagrad: tri za dosežke na glasbenem področju, po dve na literarnem m likovnem ter eno za gledališke dosežke v preteklem letu. Nagrade bodo podelili v okviru praznovanj ob slovenskem kulturnem prazniku in sicer v soboto, (i februarja, v Prešernovem gledališču v Kranju
Za ljubitelje filma
VIDEO EVA
V okviru Mladinskega kulturnega centra (arnium že od vsega začetka deluje tudi videoteka, ki vsebuje prek 200 naslovov kvalitetnih filmov
Video Kvu žanrsko pokriva vse filmske /vrsti. Posebnost, ki pa jo velja omeniti kar takoj na začetku, je, du seznam filmov v prvi vrsti vsebuje kvulitetno produkcijo Praviloma gre za filme, ki so si na različnih festivalih pridobili nagrade, etikete »kult« fil
mov.
Andrej ftetina, ki pri Carniuniu vodi delo Videoteke, ocenju |e. da |e njihov izbor po marsičem samosvoj,in da je v .Jugoslaviji nekako možna primerjava le / zagrebško Kilmoteko 18 in 1 ju bljanskim ftKUC - oni. Kot zanimivost omenimo, da je najsturej-ši film v zbirki datiran z letom 1912 - Potovanje na Mesec, Geor-gesa (lumierea.
Pri nakupu novih filmov imajo veliko vlogo tudi izposojeval-t i viden kaset m obiskovalci filmskih pred ,tav, ki s svojimi pred logi sooblikujejo politiko /.biranja filmskih naslovov
Pogoj ZB članstvo v klubu Eva je nabava ene prazne video kasete m dnevna izposoja 1300 din, kar je v oprimerjavi z ostalimi videiitek.uni i/iedno konkurentna tena Ob tem omogočajo članom tudi različne ugodnosti - popusti, itd.
Predvsem v zadnjem času prihajajo v klub po besedah An-drepi Aetine, kvalitetne kopne v stereo III 11 tehniki, ki vsebu jejo tudi visto novosti ob kom ih lilma brezplačni dodani glas beni spoti ponu|oiia nioznosl komer« i.ilnega oglaševanja organi sadja!!! združenega dela
Vsak petek m sobot,, v pros'otih (",1111111111.1, Delavski dom Krunj, vhod 6, potekujo video projekcije, ki so na ogled vsem čla noin kluba, ki imajo ob poravnunju članarine možnost obiska polih videti projekcij po lastnem izboru
Ob sicer mnogih novostih, ki jih sicer v januarju m začetku februarja pripravlpijo pri Evi. omenimo še vsakodnevne počitniške matineje. y. Bester
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ — V Prešernovi hiši je odprta razstava mail arta. V Mali galeriji in Stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava Mariborske inkunabule, ki jo je pripravil Pokrajinski arhiv Maribor - Škofijski arhiv. V galeriji Mestne hiše so na ogled nove pridobitve v etnološki zbirki 1985-1987 Gorenjskega muzeja Kranj.
JESENICE - V četrtek, 28. januarja, ob 19. uri, bo v Kosovi graščini literarni večer, na katerem bo Damjan Jensterle predstavil knjigo Potovanje klobca voine, ki je izšla v Mali Čufarjevi knjižnici, ter dva pesniška lista, izdana v samozaložbi.
V razstavnem salonu Dolikje odprta razstava umetnostnih livarskih izdelkov Aleksandra, Matjaža in Bojana Štine.
V Carniuniu, Mladinskem kulturnem centru, Delavski dom, vhod 6, bo danes, v torek, ob 19.30 glasbeno tematski večer — Frank Zappa, 2. del; jutri, v sredo, ob 18. in 20. uri, vrtijo v kinu nekaj več jugoslovanski film Kdo neki tam poje, režija Slobodan Šijan; v četrtek, ob 19. uri je v večeru ob diapozitivih na vrsti predavanje Novi kmetje - primer Jožeta Ho-biča. Od 25. jan. do 5. febr. so ob 10. uri dopoldne v Carniumu film-sek matineje: danes, v torek, vrtijo Ameriške grafite, jutri, v sredo komedijo Arizona junior, v četrtek pa. franc. risanko Asterix Galec in v petek ang. komedijo Prosti dan Perryja Bluja. V petek, 29. jan. se ob 13. uri začne video maraton, v katerem bodo do 24. ure vrteli filme kot so Goli v sedlu, Kitajska četrt, Let nad kukavičjim gnezdom ...
ŠKOFJA LOKA - V knjižnici Ivana Tavčarja vodi danes ob 17. uri uro pravljic Marija Leber. Jutri, v sredo ob 18. uri bo Franc Vidic ob diapozitivih predaval o Julijskih Alpah.
V Galeriji Ivana Groharja razstavlja akad slikar Herman Gvardjančič.
DOMŽALE — V Likovnem razstavišču Domžale razstavlja akad. slikarka Urša Žajdela.
BLAZ KUMERDEJ
Bled — Jutri, v sredo, 27. januarja, mineva 250 let, odkar je bil na Bledu rojen šolnik in filolog, preporoditelj Blaž Kumerdej. Nekoliko bolj je znan v literarni zgodovini, sicer pa velja, da je mož dandanes več ali manj pozabljen. Morda je iskati vzrok v tem, da so domala vsa njegova filološka dela ostala v rokopisu in zato širši javnosti skoraj nedostopna. Vendar bi velikemu Blejcu delali krivico, če bi sodili samo po tem, kar je natisnjeno. Na kratko rečeno, Kumerdej je bil mož, ki mu pripada častno mesto v vzgodovini slo-vensekga preporoda. Leta 1773 je namreč na Dunaju izdelal načrt, kako v novi nemški šoli na Kranjskem spremeniti jezikovno prakso v korist slovenščine. Pomagal je prirejati prve uradne slovenske osnovnošolske tekste in se poleg vsega drugega trudil za ustaljen literarni jezik in pravopis in to na bolj napredni osnovi, kot je bila tista, ki je služila njegovemu predhodniku Marku Pohlinu.
Nov pevski zbor
ZA ZAČETEK SLOVENSKE LJUDSKE PESMI
Bled - Trideset pevk članic ženskega pevskega zbora Bled, se je na nedavnem nastopu uspešno predstavilo Blejcem. Že jeseni pa naj bi se nova pevska skupina povečala še z moškimi člani.
Konec preteklega tedna se je na koncertu, ki ga je na osnovni šoli dr. Josipa Plemlja na Bledu priredil oktet LIP Bled iz Zasipa, predstavila Blejcem tudi nova pevska skupina — Ženski pevski zbor Bled pod vodstvom Slavka Mežka.
»Pevski zbor smo ustanovili šele decembra,« pravi glasbeni pedagog Slavko Mežak. »Že prej je na šoli obstajala pevska skupina kakih desetih učiteljic, potem pa smo z razpisom povabili k petju v zbor še druge pevke z Bleda, Lesc, (.orij. Za začetek smo izbrali enostavnejši pevski program s slovenskimi narodnimi pesmimi, kasneje pa bo seveda prišlo na vrsto tudi kaj zahtevnejšega.«
Nov pevski zbor, pred njim Bled že nekaj časa ni imel svojega pevskega zbora, ima seveda kup načrtov. Za zdaj pevke vestno vadijo enkrat tedensko, pred nastopi pa seveda tudi več.Nov nastop pripravljajo že marca, prijavljene pa so tudi za pevski tabor v Šentvidu.
»Sicer ni šlo brez začetnih težav, ki so običajne za vsako novo sestavo,« meni Slavko Mežek. Z vrsto nastopov, tako na Bledu kot v okolici, bo nova pevska skupina, ki je tudi član KUD Bled, prispevala tudi k novi kulturni podobi kraja. Ob množici turističnih prireditev kraj pravzaprav nima kakega bogatejšega kulturnega življenja. Kot je povedal vodja zbora, nameravajo v jeseni povabiti v zbor tudi moške pevce z Bleda in okolice. L. M.
nataša picman razstavlja v trstu
Trst - V okviru umetniškega projekta Mitteleuropa, ki vključuje umetnike obmejnih dežel Italije, Jugoslavije, Avstrije in Zah. Nemčije, te dni razstavlja v tržaški galeriji S. Michele mlada kranjska akad. slikarka Nataša Pičman.
Slikarka, ki je diplomirala pred letom dni, je izrazita predstavnica mlajše generacije, ki se spet vrača k figurativni umetnosti, vendar brez kančka prizanesljivosti in idealiziranja, piše o umetnici v spremnem listu k razstavi Iztok Premrov. Krutost časa, vse več nasilja, človekove odtujenosti in strah pred sedanjim ter prihodnjim, vse to se zrcali v delih Nataše Pičman, ki se pri svojem delu spoprijema z različnimi tehnikami - od slikarskih, grafičnih do kiparskih. Trdno slikarsko znanje se zlahka loti zapletenih figuralnih kompozicij, ki jih gradi izrazit kolorit ter jim naklanja eks-presivnost. Tudi v kiparstvu se Pičmanova ne izogiba barvam. Obvladovanj«'mnogih tehnologij in dosledna vsebinska naravnanost dajeta občutek, da se je mlada ustvarjalka izredno resno spopadla s pomembnimi likovnimi vprašanji.
vesoljCek gubangu
Ljubljana - Te dni v atelejih Vibe filma snemajo še zadnje prizore novega slvovenskega celovečernega filma Vesoljček Gubangu. Že po naslovu se ve, da je film namenjen najmaljšim. Zgodba pripoveduje o razredu vesoljčkov, ki se z vesoljsko šolsko ladjo s planeta Alfa Kentaver spustijo na šolski izlet na zemljo. Tu jjh čaka kup dogodivščin, med katerimi navihani Gubangu sreča deklico Majo in ji podari priponko, ki prinaša nevidnost. Filmsa zgodbica, ki takole na daleč diši po Spielbegru, bo otrokom zagotovo všeč. V filmu igrajo seveda tudi otroci in sicer Dario Ajdovec kot Gubungu in Ana Papež kot Maja, pa tudi odrasli: Milena Zupan« u , Vi sna Je vn i k ar, Maks Kur i jan in drugi. Režija je v rokah .laneta Kavčiča, ki je skupaj z Emilom Filipčičem tudi avtor scenarija. Novi mladinski film bo gotov do pomladi, prvič pa ga bodo prikazali na festivalu v Puli.
To in ono o prepirljivih Gorenjcih
Zaradi kur in otrok se ne splača kregati
Da so Gorenjci trmasti, lepše rečeno - vztrajni, ve vsa Slovenija in še pol Jugoslavije. Ali so tudi prepirljivi?
Ko smo raziskovali, za kaj vse so se pripravljeni skregati, smo zvedeli tudi za zelo zanimive primere. Kmet iz radovljiške občine (radi bi navedli vsaj kraj, a se bojimo, da nas bo tožil - zaradi obrekovanja) je dokaj pogost gost v hišah, kjer delijo pravico. V vasi je sprt skoraj z vsemi sosedi in ostalimi vaščani, vsi po vrsti naj bi mu nagajali, ga izzivali, mu silili v meje, sekali na njegovem, vozil!„?° nJe.g°vem travniku, namerno naganjali kure na njegovo dvorišče - in tako dalje. Vsi drugi so po njegovem mnenju slabi ljudje, le on naj bi bil dober, pošten in razumen. Žal ga nihče na tem svetu ne razume, še najmanj pa na sodiščih. O sveta preproščina! S sosedi se je pripravljen prepirati tudi zaradi otrok in kur - za »stvari« torej, za katere že stara ljudska modrost pravi, da se ne splača prepirati. Prepirljivost ga kajpak tudi precej stane. Vse kmetijske stroje mora kupovati sam, medtem ko jih drugi (vsaj tiste, ki jih malo rabijo in so dragi) kupijo skupaj, v strojni skupnosti. Skupno tudi opravijo večja kmečka dela.
• Franc Vajda iz Preba-
čevega:
»Zaradi kur in otrok se
lahko vse življenje prepiraš. V naši vasi sem sbšal za spor, ki je nastal zaradi poti. Kot vem, ga je uspešno   rešil   poravnalni svet krajevne skupnosti. Skoraj v vsaki vasi se najde kdo, ki so mu prepiri v veselje in pravdanje na sodišču v užitek.«
Božica Haščič iz Kranja: *>V
stanovanjskih
blokih se ne prepiramo zaradi poti, zemlje
in kur, kot se na kmetijh, se pa zato zaradi stopnišča, otrok, miru. Nekdo bolje pomije stopnišče, drugi slabše, nekateri otroci so bolj mirni, dragi manj...«
nimam za kaj kregati. S sosedi se dobro razumem - če pa bi do spora že prišlo, bi ga skušal rešiti na miren način, z dogovorom. Nisem privrženec sodnih poti. Vem pa za kraj v Poljanski dolini, kjer je eden od tamkajšnjih kmetov skregan skoraj z vsemi v vasi.«
Vinko Kordeš iz Zalo-ga:»S sosedi se dobro razumem, kaj se pa dogaja drugod na vasi, ne vem. Premalo sem doma, včasih niti toliko ne, da bi se lahko s kom skregal. Sicer pa gre pri sporih na vasi predvsem za nevoščljivost.«
Koliko sporov so prinesle zložbe? V kranjski občini ni bilo ene, ki bi minila brez prepira...Na Visokem so se stepli do krvi - kot v starih rokovnjaških časih. Iz Predoselj smo slišali, da je eden od takrnkajšnjih kmetov znan po tem, da komu je zložba že določila novo parcelo in novo pot, še zmeraj vozil po stari - po sredini sosedove njive, na kateri je rasla pšenica. Zložba na Primskovem oziroma v Britofu je še bolj sprlu kmeta, ki se že prej nista rada vi devala - in tako dalje.
V eni od vasic v škofjeloški občini si kmetje »dopisujejo«, namesto da bi sedli za isto mizo in si med »štirimi očmi« povedali, kar si imajo. Kot kaže, si ne bodo in bodo raje utirali druga in dražja pota. Kdo mi je polomil veje na mladem sadnem drevju, se je že pred časom spraševal kmet z Bleda. Vrtičkar z Luž nas je luni ogorčen poiskal v uredništvu in imeli srno kuj videti: nekdo mu je I škropivom uničil zelenjavo in zmetal krmo iz kozolca. V Goricah smo slišali za primer, ko je šele avtoritativni predsednik poravnalnega sveta krajevne skupnosti »pobotal« vaščana, sama pa te poti nikakor nista uspela najti...
Še bi lahko naštevali, še bi lahko komu stopili na kurje oko, u to ni naš namen Sprašujemo se le, če je še kje na Gorenjskem vas, kjer bi bih vsi, od prvega do zadnjega, v dobrih odnosih ali vsaj ne bi bili sprti.
C. Zaplotntk Koto: G. Šunk
sooa uraro
industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov
DELAVSKI SVKT TOZDa (iUIVIFNOTKHNIČNI
IZDELKI
in
DKIAVSKI SVKT TOZDa KLINASTA J K It IVI K-NA
razpisuje delovni nalogi:
L IPO     DIRKKTOR TOZD GTI
2. IPO     DIKKKTOIt TOZD KI
Pogoji: za obe razpisani mesti morajo kandidati poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
— visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri in najmanj 3 leta prakse v gospodarstvu ali
— višja strokovna izobrazba ustrezne smeri in najmanj 5 let prakse v gospodarstvu
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— ostale pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o kadrovski politiki občine Kranj
Ostali pogoji:
— primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti
izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta kandidati morajo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev poslati najkasneje v 15 dneh po objavi v Kadrovski sektor delovne organizacije SAVA Kranj, Škofjeloška 6, «4000 Kranj.
Se bo Alpskemu letalskemu centru iz Lesc uspelo rešiti
Nalomljena krila leškega Ikara
Lesce, 20. januarja — Obstoj in razvoj Alpskega letalskega centra iz Lesc sta ogrožena. Na območje letališča posegajo projektantje nove avtomobilske ceste, družbena pomoč peša, usihajo pa tudi možnosti dela, kjer so člani centra služili denar za plačilo letenja in skokov s padali. V centru, tako težkega položaja, kot je sedanji, ne pomnijo.
Razmere so težke, tako da iznajdljivo vodstvo Alpskega letalskega centra z direktorjem Francetom Primožičem na čelu ta trenutek ne vidi izhoda. Gradnja nove avtomobilske ceste grozi z rušenjem nekaterih moderniziranih letaliških objektov. Usluge, ki jih za najrazličnejše naročnike opravlja letališče, so minimalno plačane, člani centra, nad 150 jih je, ne zmorejo višjih dajatev, večina občin se otepa plačevanja. S tem v zvezi v Lescah lahko pohvalijo le razumevanje Radovljice in Kranja, tako s stališča telesne kulture kot splošne ljudske obrambe. Letališče pa še naprej za najrazličnejše družbene potrebe šola kadre, od tega pa nič ne dobi. Bolj smo aktivni, več imamo stroškov. Na republiški SZDL pravijo, da moramo obstati, mi pa ne vemo, kako. Pomagajte si, pravijo. Če si v boljših časih nismo znali in mogli, tudi v okviru naše organizacije, je za to sedaj še manj možnosti. Predlagajo nam, da naj več dajo izobraže-valcne skupnosti, ki pa še za sedanje delo nimajo dovolj sredstev. Mi lahko obljubimo, da bomo sami še naprej skrbeli za de-
Franc Primožič, direktor leškega centra - Foto: F. Perdan
nar, vsaj toliko pa naj nam ga zagotovijo občine, JLA in ljudska obramba. Samo obvezen pregled letala stane od 6000 do 7000 dolarjev. Smo edini šport, ki je pod strogo družbeno kontrolo, regulativo. Take kontrole v nobenem drugem športju ni, pravijo v Lescah.
»Urejen sistem financiranja naše dejavnosti je padel leta
1963, ko so bili ukinjeni okraji,« razlaga direktor centra Franc Primožič.»Pred tem smo dobivali denar od okraja, letalska zveza pa je skrbela tudi za sofinan-cifanje. JLA je dajala opremo in skrbela za popravilo, za novo letalo pa nam je bilo treba dati samo 10 odstotkov. Leta 1964 in 1965 smo bili v hudi krizi, brez dinarja pomoči. Pa smo se izvlekli. Prvi v Sloveniji smo začeli v sodelovanju z Vat rostalno iz Zenice v letališki delavnici izdelovati delitacijski material, ki se uporablja pri remontu metalurških peči. Veliko dela smo imeli, večina članov ga je lahko opravljala. Metalurške peči pa v Jugoslaviji ugašajo. Za nas je dela vedno manj, pa tudi v Vatrostalni ga raje dajo svojim invalidom. Manj dela pomeni za nas manj denarja. Za zdaj nam je uspel o pridobiti le izdelovanje žebljev. Pa še za to delo trepetamo, saj je splošna kriza in vedno večja nezaposlenost. Kako bo, če ostanemo še brez tega dela, ne vemo. Prav zato trdim, da v tako brezizhodnem položaju center še ni bil nikdar, pa tako obetavne plane in možnosti razvoja ima, tako vrhunske športne rezultate v padalstvu in
Pilot Andrej Fijavž v žeblji delavnici letališča
»4
0
jadralnem    letenju. Uspe smo, čeprav je bilo treba m*** malno   delati:   motorni P' osem ur za uro letenja, jadli* tri ure dela za uro letenja, P8^' lec pa uro dela za en skok. je kdaj presegalo razumne me"
vendar je šlo.«
Krila leškega Ikara so »—-j, ljena. Bomo dopustili, da b00' odpadla. V čigavo korist sprašujemo, zanesljivo pa v1" šo skupno škodo. .j J. Košnf
Olga Bandelj
Investicija v otroka je za družbo
najboljša investicija
Škofja I oka. 22. januarja — »Otroci so naše največje bogastvo, žal pa se tega vsi premalo zavedamo. Prav to je nam, delavcem Vzgojno varstvene organizacije Škof ja Loka, ki v tem času praznujemo 40 letni jubilej, bilo vodilo, da smo se odločili in v počastitev jubileja pripravili tudi okroglo mizo, kjer bomo spregovorili o otroku današnjega časa, o pravici do brezskrbnega otroštva,« je v vabilo na srečanje staršev in strokovnjakov zapisala ravnateljica Olga Bandelj. Okrogla miza bo v četrtek, 28. januarju ob 17. uri, v veliki predavalnici Centru usmerjenega izobraževanja Boris Ziherl v Škof ji Loki.
V letošnjem letu škof jeloški vrtci
praznujejo 40 le tnico socialistične pred šolske vzgoje.
Visok jubilej, s katerim se lahko pohvalijo le v redkih občinah ste pričeli praznivati ob občinskem prazniku, pripravili ste zunimi-vo razstavo trgan k, razstave slik, trgank in igrač po izložbah trgovin, v banki. Te dni pripravljate okroglo mizo, športni dan na snegu, koncert vašega naiui vo ustunovljenega pevskega zbora, za zaključek pa še slavnostno sejo.
Kuj (M) je I isto,kar bi vi ob praznovanju povedali staršem iu tudi ostalim I .očimom?
»Pomembno je, da vsu leta, ko so bila različna nihanja povpraševanja po varstvu v vrtcih, loški vrtci nikoli niso bili prazni, celo vedno zasedeni kolikor se je dalo. Nove in nove potrebe so narekovale hiter razvoj v zud-njih dvajsetih letih, od izgradnji« zadnjega vrtcu Najdihojca v Podlubnikii pred desetimi leti pa posebnega razvoja ni bilo več. Od takrat naprej vrtce le obnavljamo in skromno vzdr/.u jemo kar imamo. Velike potrebe v zadnjem času so predvsem na območju Trate, kjer pa vurstvo čaka okrog šestdeset otrok, veh ko pa se jih niti ne prijavi, ker že vnaprej vedo, da ne bodo sprejeti. Prav tako je velika pro storska stiska pri organizaciji priprave na šolo, saj marsikje
nimamo primernih prostorov. Morda bi bilo pri tem pomembno pouduriti, da se v Škofji Loki niti en vrtec ni gradil s samoprispevkom.«
Za več kot tisoč otrok v vaših šestih vrt»ih potrebujete tudi veliko dobrih vzgojiteljih, varuhinj.
»Vse naše vzgojiteljice in varuhinje, tiste zaposlene za nedoločen čas, imajo potrebno izobrazbo in strokovni izpit, lahko rečem, da imamo zaposlene samo strokovne kadre, kar pa je za vrtce redko. Dovolj jih je, vendar pa imamo mnogokrat te zave, ker beležimo veliko odsot nost, veliko bolniških, saj mnogokrat zbolijo, od otrok dobijo rdečke, prehlade. Kar pa me skrbi je, da je trenutno v loških vrhih težko dobiti zaposlitev, zato se vedno manj deklet odlo (.i za poklic vzgojiteljice. Kot kaže pa bo nadaljni razvoj, po vezan z novimi potrebami, zah teval mlade vzgojiteljico. Tako se lahko spet zgodi, da jih ne bo kje dobiti.«
Kakšna je opremljenost \r( cev,   kako   je   poskrbljeno /n vzgojo najmlajših''
»Materialna podlaga za nase delo je vsako leto slabša, pa tu-
le zaradi splošno slabšega ST nja v družbi. V zadnjem časU': prispevek staršev odvisen od? hodka in le okrog 10 odstofj staršev plačuje polno ceno. 1^1 ko rečem, du nam je podalj porodniški dopust naredilJJ. do, širijo se pravice na podrt*] otroškegu varstva, veliko di ja gre za denarne pomoči s šem, za vrtce pa je denarja * ^ manj. Starši mislijo, da s sV0{yd prispevkom za otroško vflr,,ffl plačujejo vrtce, v resnici Pa^0JK tudi plačilo za denarne Pf/\ ajp (otroški dodatek), po rod tU** fcf; subvencije   staršem OtrtJK-Jj pri nas povprečno prebije 0*^2 devet urna dan, je prikrajš*?^ vzgojne pripomočke pa tudLtj najnujnejše vzdrževanje vrt^j ne /moremo več Ne da bi J leli kopičiti opremo in te h ni ] igrače naj poudarim, da )e U motnima že v predšolski ° jjj vsaj minimalna tehnična vZjjJ£l mi pa nimamo nobenih s()0J nih naprav Čeprav v vrtci"1 J, nebno opozarjamo na to, m° j[| reči, da se kot družba p1'1 zavedamo, da je otrok kot i" jj drevo, ki ga se lahko P()Sjgi iipogibamo m da |o mvostič'J otroka      najboljša uiveS
pravi < Mga Bandelj.
V. Sta«*"
Tudi skrbi so življenje
Zdaj ima čas razmišljati o vsem. Toliko časa ni imela še nikoli v življenju. Štiri le ta bo tega, kar je tako nesrečno padla m si zlomila kolk Bolnice, bergle, doni upoko jencev Leta se je vleklo, da |e odložila bergle Zdaj jih noče več vzeti pod roke Haje se ne nameni daleč Kot bi se |ih ha la Kot grd spomin so in grožnje tamle i/, kota, da bodo spet m spet pele, če se ne bo pazila
Ne more in ne more se navaditi doma Kako naj po vse dneve poseda, ona, ki je toliko delala v življenju Ure/ mame so bili, sest otrok Drug za drugim so se čimprej odpravili od doma. S šestnujsttmi je že služila pri ljubljanski gospodi Tik pred vojno je dobila delo v k run j ski Savi V cevarni je delala potem vsa leta, v smukcu Tu je tudi izvedela za oba brata Drago, koma) osemnajst let mu j«« bilo, jo padel med talci v Mostah pri Žirovnici, drugi Mi los, je oh komu vojne omagal na zloglasnih kamnitih stopnicah taborišča Mant hausen Po Milošu m Dragu se dane imenuje Keševa ulica na Primskovem Nikoli ju ne bo prebolela, vsakega zase je imela tu ko rada. Drago je vedno govoril, da ga živega ne bodo dobili P i so ga Ko so najlepše češnje cvetele, 1 pijuliju IIM'.» , so ga poko sili streh Vsakega osmega so takrat vzeli i/, begunjskih zaporov Zaradi cestnega m železniškega mostu, ki so ju v Mostah dva dni prej spustili v zruk partizani
S kak.no voljo so se zakopali v delo po vojni Če/ tristo uT J* naredila Stanka pi i gradnji zadružnega dom.t na l'i inr.kovei"-Bohovek so hodih zanj delat opeko Takoj po vopu |o prala /a Ur
■k.....ludino, ki |o stanovala v Slavcevi vili, potom se dve leti/"
Mosančke v Preddvoru Dva meseca sta bih s sestro na progi $»'
muc
----------_ .... |'i "h
Sarajevo Drugim se je smilila, ona pa |e s takim u/itki>" delala Nikoli m godrnjala. Delo |e imela rada Nobene prip«)"1^ m »»do mkoh .hs,,ti iz njenih ust, če je bilo treba delat, tudi ob n*' deljnh Cetnh so |o mojstri, radi so |o imeli sodelavci Nckaks*** Uhi vzor jim je bila. Popoldne so jo čakale organizacije: ifjfj borcev, rdeči križ. Dolga lata Je po Primskovem zbirala krv«*}-lalie, pobirala član.irino Še vedno hi če bi le mogla /daj P° ^ uro dnevno de/ura v recepciji doni..   Prejšnje čase |c rad" čkala Še pred kratkim so na razstavi ročnih del v domu prodaj* njene prijemnike i/ bel,-ga gurnu so bile, obkvučkune /. ročn»JJ| prejiro  Zadnje cuse pu kur ne more več nanovo začeti ročne» dela  Kako človeka u/ene nesreča Včasih nobenega i/leta "i **_ mudila Celo v Tunis in v daljni Samarknnd sta si- podali s *'siYe '•d'«.I gresta le se do pokopališča   Do tja .-moro hre/ beig«' ,t 111 do radosti |c ,e  Ka/veseh |o obisl  vnuku m pravnuku, klr£, <>b jutranji kavi. i Za nekaj nepokretnih jo kuha vsako pitr«. v '•• I d d-, i se komu koristi   Morda bo pa nog,, |,<  ,,• kdaj d"1" . Tumle Ivanka je bila negibna v postelji, danes pa vsak večer *
obiskovalci pomije ves glavni hodnik, pa   il  ima /e če/ osem« sel
p Dol«"''
Drugi val stekline na Gorenjskem
Bolezen je prehuda in preveč nas stane, da bi lahko bili brezbrižni
Kranj, 22. januarja - Potem ko predlani ni bilo na Gorenjskem nobenega primera stegne, se je lani ponovno pojavila najprej v Poljanski dolini in nato še na predvorsko -<*rkljanskem območju, v prvih letošnjih dneh pa tudi v Tržiču. Tri gorenjske občine, kranjska, škofjeloška in tržiška so okužene, ostale pa ogrožene in je bržčas le še vprašali* časa, kdaj bodo stekle živali zanesle virus tudi v Bohinj, v zgornjesavsko dolino in v i "ruge dele jeseniško — radovljiškega območja.
so JO
»Ker se je steklina lani pojavila v kam-niški občini in na logaško-vrhniškem kon-
torej pri naših sosedih, smo jo lahko toflalu pričakovali tudi na Gorenjskem,« je dejala dr. Marija Seljak iz Zavoda za social-110 medicino in higieno Kranj. Napovedi so Se. žal, uresničile. Prvi primer iz tako imenovanega »drugega vala stekline na Gorenjcem« so zabeležili 22. septembra v Žireh.
tedaj pa do sredine minulega tedna so v škofjeloški občini, predvsem v Poljanski do-odkrili štirinajst steklih lisic, enega jaz-^ca in enega psa. V kranjski občini, kamor ^ virus zanesle stekle živali iz kamniškega °t>rnočja, so od 3. novembra do zdaj našli ?eset steklih lisic; sredi januarja pa se je izdalo, da je bila stekla tudi lisica, ki našli poginulo v tržiški občini.
{jsic je preveč
Najpogostejši prenašalec stekline je lisica — ta zvitorepka, ki se hitro množi, zelo *zko pa jo je uloviti. Po prvem valu stekli-v Sloveniji so se zelo hitro razmnožile; to r°trJuje med drugim tudi garjavost — bole-^en. ki se pojavlja takrat, ko je lisic preveč. trokovnjaki pravijo, da je normalen stalež ,,ye lisici na deset tisoč hektarov površine, v loveniji in na Gorenjskem pa je to pov-Erečje precej večje. Branko Galjot, tajnik v*ze lovskih družin Gorenjske, zatrjuje, * gorenjski lovci lisice pospešeno plenijo, *a leto naj bi jih pokončali od 250 do 300, ^ndar pa smo slišali tudi za to, da so se lov-Yvv Sloveniji preveč »polenih« in da je nji-zavzetost za odstrel popustila zlasti v ■ Q u. ko lisica nima vrednega kožuha. Naj r  ^ko ali drugače: lisic je preveč, treba bo 2red.citj njihove vrste, žal pa sedanja zi-a brez snega lovcem ni naklonjena. Lov s stmi in zastrupljanje pa sta tako in tako B eP°vedana. V Zvezni republiki Nemčiji so pd leti prav zaradi stekline napovedali liram vojno, pospešeno so uničevali njihova egla, a lisice ne bi bile zvitorepke, če ne bi
na to odgovorile s pospešenim razmnoževanjem. Nesporno je, da nevarne bolezni ne bo mogoče zatreti samo s puško. V naši lovski organizaciji že razmišljajo o tem, da bi lisice (po vzoru drugih držav) preventivno cepili — nastavili bi jim vabe, v katerih bi bilo cepivo.
Lastniki psov in mačk morajo imeti svoje živali zaprte in sicer tako, da ne morejo priti v stik z drugimi (steklimi) živalmi. Na sprehod vodimo psa na vrvici in z nagobčnikom. Ce nam med vožnjo skoči na cesto divjad in jo povozimo, se je ne dotikajmo z golimi rokami, pač pa o tem obvestimo veterinarsko službo, miličnike ali lovce, saj je lahko žival stekla.
Tudi cepljeni psi se lahko okužijo
Ker strokovnjaki pravijo, da stekline še ne bomo tako hitro zatrli in da se bomo morali z njo navaditi živeti, je dobro vedeti, kako nevarna je ta bolezen za ljudi, kateri so njeni znaki in kako ukrepati, če se okužimo z virusom stekline.
Lisica se običajno boji človeka — če pa je stekla, zgubi strah in pride v naselja tudi podnevi, postane napadalna, grize ali požira nenavadne predmete (kamenje), lahko pa je tudi povsem mirna in se kam zateče. Psi, ki so socer cepljeni zoper steklino, tudi lahko zbolijo. To dokazuje primer iz Žirov: cepljeni pes, ki je decembra lani ušel gospodarju od doma, se je drugo jutro vrnil z rano na glevi. Letos 4. januarja so posumili, da je stekel. Laboratorijski pregled je to potrdil in potrebno je bilo takojšnje cepljenje vseh (dvanajstih) ljudi, ki naj bi bili v stiku s psom.
»Pri psu se steklina pojavlja v dveh oblikah — v tipični (furiozni) in v tihi (paralisti-čni),«   pojasnjuje   veterinarski inšpektor
mag. Roman Grandič. »Pri prvi gre za tri stopnje. Pes je najprej melanholičen, nerad se odziva na pozive, laja brez razloga, se skriva, poveča se mu spolni nagon. Sledi stanje halucinacij, norosti — grize vse okoli sebe, od predmetov do živali in ljudi, ugrizne lahko tudi svojega gospodarja, gleda motno, iz ust se mu cedi slina, trga se z verige... V tretjem stadiju postane njegov glas zamolkel, težko stoji in raje poležuje, pojavi se paraliza žrela in jezika, zadnjih okončin in končno pogine zaradi zadušitve. Pri tihi ali paralistični steklini sta le dve stopnji: pes dokaj normalno pije in je, tako da postane lastnik pozoren šele tedaj, ko je golta-nje hrane že oteženo in je neizbežen konec blizu. Smrt je zelo hitra, v treh ali štirih dneh.«
Mačke se še hitreje okužijo s steklino, ker niso cepljene in so tudi bolj potepuške. Če zbolijo za tiho (paralitično) obliko, s svojo mirno naravo ne zbujajo suma do pogina in šele laboratorijski pregled pove, da je bila žival stekla.
Cepivo za enega stane okrog 250 tisočakov
Kaj naj naredijo ljudje, če jih ugrizne, opraska ali kako drugače rani stekla žival? Rano je treba najprej izpirati s toplo milnico, da se čimveč sline (virus je namreč samo v možganih in slini stekle živali) spere, nato pa je treba poiskati zdravniško pomoč. Lani so na Gorenjskem cepili zoper virus stekline 66 ljudi, od teh 28 popolno (s petimi dozami), 33 nepopolno (s tremi) in pet preventivno (lovce, veterinarje). Steklina je življenjsko nevarna, zadnji smrtni primer pri nas poznamo iz leta 1950.
Kaj reči za konec? Stekina je prehuda bolezen in preveč nas stane, da bi lahko bili brezbrižni. Eno popolno cepljenje s petimi dozami (iz uvoza) stane več kot 250 tisoč dinarjev, vsak pregled sumljive živali okrog 30 tisočakov, k temu pa je treba prišteti še izdatke za zdravstvene storitve in vse drugo. Tudi cena, ki jo plačujemo, naj bo razlog, da bomo bolj pozorni na živali sumljivega vedenja.
C. Zaplotnik
§m
9
NKSKKCK
Avtobus podrl drevo
Bohinjska Bistrica, 23> januarja ^.Med vožnjo r. Hloda proti Bohi ■    je voznik Slavnikovega avto letni llarnid Drakovič
domu z Reke, doživel prometno nesrečo. Ko je v ovinku zmanjševal hitrost svojega vozila, xa je začelo zanašati, tako da je izgubil
oblast nad avtobusom in zapeljal
čez cesto. Tam se je zaletel v drevo m ga podrl, Drakovič je na srečo peljal proti Bohinju prazen avtobus, tako da ni ranjenih, pa tudi njemu samemu se ni nič hudega primerilo. Ce seveda izvzamemo gmotno škodo, ki presega 5 mili jonov.
Avto trčil v tovornjak
Luže, 23. januarja - Hudo ranjen voznik osebnega avtomobila, 22-letni Anton Puškarič iz Ader-gasa in prek 6 milijonov gmotne škode, sta posledici prometne nesreče, ki se je popoldne zgodila na Lužah. Puškarič, ki je s precejšnjo hitrostjo pripeljal z Visokega,
NASONČNI STRANI AL?
Nered ob
Zbiljskem jezeru
Zbilje, 22. januarju     Kdorkoli je že bil. slabo je opruzi s\op. delo. Tako nekako bi lahko rekli tislini, ki so odgo-V°r»l /a red oh /biljskcm je/cm, kjer so minuli konec (cd nastali tile posnetki Nered, nesnaga, prava sramota!
Foto: šmik
je v ovinku trčil v tovornjak s pol-priklopnikom, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal Aleksander Bizjak, star 38 let, iz Kranja. Sleldnji je zaviral, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Osebni avto je nato trčil še v hišo ob cesti.
Nenadoma stekel čez cesto
Škofja loka. 23. januarja - Na
Titovem trgu, nasproti avtobusne postaje v Škof j i Ix)ki se je pripetila prometna nesreča, v kateri je bil ranjen nepreviden pešec. Ludviku Zontarju, staremu 80 let, iz Virmaš, se je očitno mudilo na avtobus, kajti nenadoma je stekel čez cesto, tik pred avto 24 — letnega Slavka Kurdije s Podlubnika. Voznik je sicer močno zavrl, da bi preprečil nesrečo, vendar je pešca klub temu zadel.
Peljal čez smučarko
Železniki, 23. januarja - Miličniki oddelka milice i/. Železni kov, so po tednu dni izsledili smu carja, ki je IV. januarja, na Soriški planini hudo ranil 10-letno Ano P. iz Ljubljane. Smučarka seje z vlečnico Lujnar peljala na vrh smučišča, nenadoma pa padla m obležala v snegu Čeznjo je peljal neznani smučar in jo s smučko morilo ranil. Neznanca so zdaj iz-seldili, gre za 12   letnega Ozrena
D i Raka,
Vlomili v šolo
Kranj, 21. januarja V noči s če ti tka na petek je neznanec vlomil v šolski center Iskra in osnovno šolo Helene Puhai v Kranju, in odnesel dva videorekotderja. Za neznancem se poizvedujejo
Malomarnost
V kranjski občini je bilo lani 91 požarov, skoraj tretjina več kot leto prej. 36-krat je zagorelo v stanovanjskih hišah in stanovanjih, desetkrat v tovarnah, prav tolikokrat v javnih stavbah, osemkrat v dimnikih, šestkrat na kmečkih gospodarstvih... V požarih so umrli trije ljudje, en od gasilcev pa se je poškodoval, ko je pomagal reševati premoženje. Materialna škoda je znašala 2,6 milijarde dinarjev (lani 1,1 milijarde) — največ je je bilo v vodni elektrarni v Mavčičah (strela) in v kranjskem Exotermu, kjer je lani zagorelo kar dvakrat.
Kaj se »skriva« za suhoparnimi podatki? Malomarnost in še enkrat — malomarnost! Ta je lani povzročila 52 požarov, torej več kot polovico vseh.
Ali ni to malomarnost, če stanovalec postavi poleg dobro zakurjene peči papirnato škatlo, če dekle odloži žerjavico kar v lesen zaboj, če ena od mavčiških gospodinj pozabi, daje na štedilnik dala ponev z oljem, če gospodar namesti lesen opaž preblizu peči oziroma dimnika, če v tovarni pozabijo po končanem delu pospraviti vnetljive snovi — in še bi se lahko naštevalo.
Otroška igra z vžigalnicami in drugimi nevarnimi predmeti je lani povzročila deset požarov, še enkrat več kot leto prej. Gre zaradi tega obsojati otroke? Nikakor! Krivi so odrasli, ki puščajo otroke same v stanovanju, ne pazijo, kam so položili vžigalice, ne vedo, kako nevarna igrača je vžigalnik...
Požarni inšpektorji so lani pregledali skoraj tri tisoč objektov na Gorenjskem (od skoraj sedem tisoč, kolikor jih nadzorujejo) in prav noben ni bil stoodstotno v redu. To niti ne preseneča, bolj zaskrbljujejo primeri; ko v tovarnah, skladiščih, javnih stavbah in drugje založijo vodne hidrante ali gasilske aparate s surovinami, izdelki ali s čim podobnim. Kaznovanje nima prav nobenega smisla, saj so kazni smešno nizke. Več kot te zaležejo disciplinski postopki, ki se ponavadi končajo z javnim opominom. Delavcu namreč ni vseeno, če na oglasni deski piše, da je kadil v prostoru, kjer ni dovolje-
no, in da je zato — možni požigalec tovarne.
C. Zaplotnik
Namesto štirih le en prehod prek železniške proge
Daljša pot do njiv
Žabnica, 22. januarja — Republiški komite za promet in zveze je lani izdal odredbo, s katero je v Sloveniji prepovedal uporabo 172 prehodov prek železniških tirov, med njimi tudi tri na progi Škofja Loka — Kranj v bližini Žabnice.
V krajevni skupnosti so za ukinitev zvedeli šele iz uradnega lista, čeprav so bili v komisiji, ki si je ogledala nezavarovane prehode, tudi predstavniki kranjske občine. Žabničani so izrazili nezadovoljstvo z delegatskim vprašanjem v občinski skupščini in z zborom krajanov, na katerega so povabili tudi predstavnika republiškega komiteja za promet in zveze.
Razplet je znan: v komiteju menijo, da ni razloga, da bi bili tako blizu štirje prehodi čez tire, sicer pa (tako piše v delegatskem odgovoru) »v zvezi z ukinitvijo cestno«železniških križanj ni predviden upravni postopek, v katerem bi lahko prizadeta stran uveljavljala svoje interese.« Žabničanom je tako ostal le en prehod, sicer zavarovan z avtomatskimi napravami, vendar od najbolj oddaljenega, ki so ga ukinili, skoraj kilometer proč. Pot do njiv onkraj proge se jim je podaljšala skoraj za štiri kilometre.
Po najnovejšem programu Železniškega gospodarstva Ljubljana je ob sedanji progi predvidena gradnja drugega tira, takrat pa naj bi na mestu, ker je zdaj edini prehod, zgradili podvoz. Vsaj tako je obljubljeno! q ^
S SODIŠČA
V Radovljici končano sojenj* roparjem druguljarne '
Draguljar prepoznal enega od roparje\
RADOVLJICA, 25. januarja Na enotno kazen 14 let zapora so obsodili 28 - letnega Sea-da Nadžakoviča. Enako kazen so sodniki velikega senata jeseniškega sodišča izrekli 33-letnemu Sašenku Zlatkoviču. Obema so sodili za oborožen rop in pomoč pri tihotapstvu. 12 letnega Halida Malkoča so za tihotapljenje 7 kilogramov naropanih zlatih izdelkov /vrednih več kot 200 tisoč mark/, ob upoštevanju olajševalnih okoliščin, obsodili na 1 leto in 6 mesecev zapora. Vsem trem so odmerili tudi denarne kazni v višini več kot 2 milijona dinarjev. Sodniki, ki so izjemoma sodih v prostorih radovljiškega sodišča ob poostrenih varnostnih ukrepih, so bili po, novembra začeti glavni obravnavi in nadaljevanju le —te prejšnji teden, prepričani, da sta v ropu nemške dra-guljarnc sodelovala oba prvoobto-
žena. Skupaj z 28-letnim Niha-dom Malkočem, ki je še na begu, so 1. julija popoldlne prišli nema-skirani, a oboroženi, v draguljarno v Giesnu blizu Dortmunda. S pištolo je Zlatkovič pobil draguljarja, potem, ko so ga uklenili, so mu izpraznili vse predale dveh trezor-jev in pobegnili. Dva dni kasneje so naropano zlatnino odkrili skrito v avdiju Halida Malkoča na Korenskem sedlu.
Oba prvoobtožena sta tako v preiskavi kot na glavni obravnavi zanikala vpletenost v rop. Preiskovalcem in sodnikom pa je bila v veliko pomoč pripoved Malkoča. Draguljar je, na zahtevo obrambe obtoženih, pričal na sodišču. Prepoznal je obtdženega Seada Nadžakoviča in ga obremenil. Ta je v končni besedi trdil, da ni materialnih dokazov za njegovo vpleten-sot v oborožen rop. Vsem trem so podaljšali pripor. Sodba še ni pravnomočna.
M. Kunšič
Smetišče pod Joštom
Od cedilčka do kavča — Vedeti je, da je nekdo v Kranju ali pa
kje v bližini temeljito pospravil za seboj ali za nekom drugim: pod pot, ki vodi na Jošta, je po vsej verjetnosti v četrtek, 7. januarja, zvečer ali ponoči stresel poln traktor odpadnega materiala, pravzaprav starih stvari, ki jih je počedil v kakem stanovanju, na podstrešju ali kjerkoli že. Za potjo, kjer se stekajo vode z Jošta proti Sorskemu polju in po kateri se vsak dan rekreira blizu sto ljudi, danes leži kup, na katerem najdemo vse, kar spada v neko gospodinjstvo: od cedilčka, umivalnika, vedra, krp, pregrinjal, posod do kovčka, čevljev, copat in celo ležišča. Tako temeljito je počedil, da je celo slike in pisma zmetal na kup. Dve fotografiji in pismo smo vzeli s kupu in jih shranili. Dovolj zgovorno je vse skupaj, da se bo dulo najti lastnika tega smetišča. Zato pozivamo storilca, da ta kup smeti pospravi.
Plavalka Plavalnega kluba Radovljica Polona Rob
Polona Rob najboljša športnica Radovljice
Radovljica, 24. januarja — V Radovljici so proglasili najboljše športnice in športnike za leto 1987. Najboljša športnica občine Radovljica je plavalka PK Radovljice Polona Rob, najboljši športnik pa padalec ALC Lesce Roman Pogačar, ki je bil na svetovnem prvenstvu v para ski drugi. Polona Rob je stara 15 let in je dijakinja prvega letnika srednje ekonomske šole v Radovljici.
Park na Bledu, v petkih in sobotah pa v plavalnem bazenu v Železnikih. Na dan preplavamo do sedem kilometrov. Imeli bomo še skupne priprave v Postojni,« je dejala Polona Rob.
»S plavanjem sem začela pred sedmimi leti. Moj prvi trener je bil Matej Zbontar, sedaj pa že pet let treniram s Cirilom Glo-bočnikom. Lani sem sodelovala na mladinskem balkanskem prvenstvu. Na 100 m hrbtno sem bila peta in na 200 m hrbtno sedma. V lanski sezoni sem bila tudi državna prvakinja za starejše pionirke in mladinke na 200 m hrbtno in na 400 m mešano. Imeli smotudi državni rekord na 4 x 100 m mešano. Vzele so nam ga plavalke Reke. Na mednarodnih mitingih sem dosegla solidne uvrstive. Cilj v tej sezoni pa je doseg norme, ki je potrebna za evropsko mladinsko prvenstvo. Lani sem bila prvič v mladinski reprezentanci. Pričakujem, da se bom dobro odrezala na vseh državnih in republiških prvenstvih ter na mednarodnih mitingih. Proglasitev za najboljšo športnico občine za leto 1987 je zame priznanje in hkrati spodbuda za naprej.«
D. Humer
Plavalke in plavalci Plavalnega kluba Radovljica so v ospredju med športniki občine Radovljica. Za leto 1987 je najboljša športnica plavalka Polona Rob. Stara je petnajst let in je dijakinja prvega letnika ekonomske srednje šole v Radovljici. PK Radovljica ima kar devet tekmovalcev, ki so bili med najboljšimi športniki leta. Polona Rob je občinska prvakinja. Priznanja so prejeli tudi naslednji tekmovalci: Nina Sekovanič, Petra Bole, Urša Praprotnik, Staša Me-link, Saša Robič, Monika Kavčič, Martina Mašič in Primož Za-dravec. Vodi jih poklicni trener Ciril Globočnik, ki je Polono Rob spravil med najboljše plavalke Jugoslavije.
»V zimskem času treniramo enkrat dnevno v bazenu hotela
Na Brdu pri Kranju 6. kasaški tabor
Slaviči so se utrdili na vrhu
Brdo, 23. januarja — Najboljši slovenski kasaški konji so iz hleva zasebnega rejca Marka Savica starejšega, najboljši slovenski tekmovalec, oziroma voznik na sulkiju je bil lani Marko Slavič mlajši, za najboljši konjeniški klub pa je bil na kasaškem taboru proglašen Konjeniški klub Ljutomer
Predsednik Konjeniške zveze Slovenije, generalpodpolkovnik Miha Petrič, izroča priznanje najboljšemu rejcu kasačev in tudi odličnemu vozniku Marku Slaviču starejšemu iz Ljutomeru. — Foto: F. Perdan
Nekaj značilnosti kasaške sezo-ne 1987, ki se je končala s kasa škim taborom, tradicionalno prue ditvijo  Konjeniškega  kluba Ljubljana: Slaviči i/. Ljutomera so se, tako pri vzreji kasačev kot na tek movanju v Sloveniji in tudi v drža vi, povzpeli na vrh, slovenski kasa Či SO se večkrat, kot v preteklosti, pojavili v tujini. Največkrat na Dunaju, po zaslugi Slavičev, m na tekmah v okviru Alpe Jadrana. Po desetih letih bo spet prodan izvrsten kasač v tujino, vzrejen v Sla vičevem hlevu, Adonis MS, tretji na lanski lestvici najboljših kasa čev od 2 do 12 let, ki je lani v tujim zaslužil 110.000 šilingov. Za koliko ga bodo Slaviči prodali pa, kot pra vijo sami, ne bo zvedel nihče. Za nami je torej uspešna kasaška se zona, polna tekmovanj. Najboljšim rejcem in tekmovalcem je predsednik   Konjeniške zveze Slovenije, generalpodpolkovnik Miha Petrič, izročil priznanje.
Za najboljšega dveletnega kasa ča je bil, na osnovi tekmovalnih dosežkov, izbran Duhan MS iz hle
va Marka Slaviča, enako število točk pa je dobila tudi Nena 11 iz mariborskega kluba. Nena je imela lam med dveletmki tudi najhitrejši kilometrski čas 1.23,9, Duhan MS pa 1.24.6. V absolutnem točkovanju dve do dvanajstletnih kasačev, kjer je sodelovalo 122 konj, ja zrna gala Duena MS iz hleva Marka Slaviča. Druga je bila Kit Avia iz Ljubljane, tretji pa Adonis MS, tudi iz Sla v icev ega hleva Slavič, izredno zadovoljen, |e dejal, da letos nad uspehi m razočaran, da pa je s konji veliko dela in da niti dveh konj ni mogoče trenirati po enem kopitu. Za najboljšega tekmovalca voznika je bil izbran Marko Slavič mlajši iz ljutomerskega kluba Marko je star 25 let, izkušen tek movalec in prvi pri nas, ki je v tuji ni opravil izpit /.a tekmovalca Drugi je Jože Horvat iz Ljubljane, tretji Peio ( i nkov n Ii Zagreba, na petem mestu pa |e Vlado Kam igaj, tekmovalec Krda Med klubi je Ljutomer prvi, Ljubljana druga, Ki d« i pa tretje Triglav Kled |c /.id "Ji. deseti ,j Košnjek
Jubilej Planinskega društva Jezersko
Jezersko. 23. januarja — Zbornik Planinskega društvi Jezersko, ki so ga napisali in uredili člani upravnega odbora Planinskega društva Jezersko, ima dvojni pomen: opisuje razvoj |ezerskega planinstva, in hkrati tudi razvoj kraja Povezanost Jezerskega m planin t... je ve lika in trdna. Kebruarja bodo na Jezerskem Jovesno proslavili l'i obletnico društva, ki |e bilo ustanovJpmo leta tl»4H Društvo je i'šlo i/ planinske sekcije, ki je bila organizirana leta 11M, pri Kizkulturnem društvu Jezersko Prvi predsednik društva |e bil Anton Kkar. sedanje mu upravnemu odboru diuštva pa nacelu]c Irm.i Karmčai Senk Je zerski planinci skrbijo tudi za Češko kočo na Spodnjih Kav neb. ki |e bila zgrajena leta 1900 v •odelovaniu s reškimi planinci, na otvorit-, i pa so bili. med drugim tudi ljubljanski župan Hribar, predstavnik Prage dr. Jerabak in triglavski župnik dr. Jakob Aljaž. Prvi oskrbnik Češke koče je bil Jernej Krč, Tomažkov ll Kokre
Tretja tekma za pokal Zdravo
Na Krvavcu kar 360 tekmovalcev
Krvavec, 24. januarja — RTC Krvavec je bil v tej sezoni že tretjič zapored organizator rekreativnega veleslaloma za pokal Zdravo. To nedeljo je bil Krvavec res odlično, dobro urejeno smučišče, dobra smuka, sonce. Za pokal Zdravo je nastopilo kar 360 tekmovalk in tekmovalcev. In še izredna hitra računalniška služba Iskre Delte.
Kako odmevno je rekreativno tekmovanje v veleslalomu za pokal Zdravo pove že podatek, da je v vseh starostnih skupinah nastopilo kar 360 tekmovalk in tekmovalcev. Tekmovanje se je rodilo na pobudo delavcev RTC Krvavec. To nedeljo je bil Krvavec obsijan s soncem. Tekma re-kreativcev je pokazala, da imamo veliko dobrih alpskih smučarjev in smučark.
Pokrovitelj letošnje tekme, že tretje po vrsti, je bil tokrat Elan iz Begunj. Za okrepčilo so poskrbeli mesarji MIP, pivovarna Union, smučarski delavci RTC Krvavec in natakarji z letališča Brnik. Res pravo vzdušje za tako tekmo in smučarijo.
Rezultati - ženske od 18 do 35 let 1: Porenta 40:85, 2. Narobe 41:05, 3. Jerman 41:55; od 36 let n aprej 1. Pfeifer 45:69, 2. Kotar 46:97, 3. Perčič 47:22; moški od 18 do 33 let - 1. Šorli 43:60, 2. Ste-fanovič 44:08, 3. Goltez 44:20, od 33 do 43 let - 1. Kovač 44:95, 2. Pave 46:12, 3. Pogačnik 46:48, od
43 let naprej - 1. M. Klinar 45:95, 2. Smitek 47:13, 3. Limo-všek 48:12.
2 • Si,vo
T*   Poljan-šek, direktor marken-tinga Elana: »Za Elan je taka tekma zelo pomembna. Tu so lahko vsi preizkusili naše nove smuči in jih tudi testirali, kako jim ustrezajo. Da smo pokrovitelji takih in podobnih tekmovanj, je v prid tudi naši delovni organizaciji. Slovenci radi smučajo, večina prav na smučeh Elan*
• Darja  Porenta, tekmovalka:
Za vse nas rekreativce je tako tekmovanje tudi tovarištvo. Na tekmovanjih se najdemo vsi tisti, ki smo včasih tekmovali sku-
paj. Kot reprezentantka sem nehala tekmovati  pred šestimi
Na Krvavcu je tekmoval tudi Kranjčan Lado Peneš.
leti. Že takrat smo bili prijatelji in to smo tudi ostali. Tako se prisrčno sprostimo in se pogovorimo o naših sedanjih in nekdanjih težavah.«
• Igor Kreačič, vodja
t ^■FS^*" 1 **j smučar-_ ,**M*9? ske šole pri RTC Krvavec in posta-vljalec vseh prog: »Vse proge postavljam sam. Ne le na Krvavcu, temveč tudi na vseh ostalih tekmah, ki se bodo za pokal Zdravo. Proge morajo bii dobro pripravljene. So zahtevne, z® prav dobre in srednje dobre smučarje.«
D. Humer Foto: F. Perdan
Polfinale za kadete v košarki za državno prvenstvo
Presenetili igralci Mornarja iz Bara
Kranj, 24. januarja — Dvorana na Planini je dva dni gostila štiri ekipe kadetov, ki so tekmovale v polfinalu za uvrstitev v finale letošnjega državnega prvenstva. Lani je bil, v Čakovcu, Triglav iz Kranja tretji. Tokrat mu v domači dvorani ni uspelo, da bi se prebil v finale. Presenetili pa so zmagovalci, ekipa Mornarja iz Bara. Bili so boljši od domačinov, Partizana iz Beograda in Zadra. Turnir je, spet vzorno, organiziral košarkarski klub Triglav. Njihov pokrovitelj je Exoterm.
14. februarja na Dobravi
zadnjega dne ni bilo jasno, kdo bo zmagovalec. V Kranju so se tri dni lordi ka deti Parti iana Beograd, Zadra, Mornarja i/ Kara in Triglav a iz Kranja. Na zadnji tekmi, ki je odločala o prvaku, so se srečali člani ekipe Mornarja in Triglav i Mornar i/. Kara se ni predal in je ugnal Triglav. Ze pred tem so se predali tudi košarkarji Partizana m Zadra, l'o končani igi i  ^o bih toliko boljši, da so zasluženo zrna g ali  Zmaga črnogorskih košarka jev je bila za vse veliko preseneče nje. Zal je tako, favoriti vodno na redijo preveč napak, ko že računajo na lahko zmago
Za prešViiečenje v polfinalu ka detov so v Kranju poskrbeli ko surkarji Mornarju iz Bura. V prvi tekmi (na sliki) so premagali Partizana iz Beogradu.
To se je zgodilo tudi favoritoma za prvaka: b.....irajskemii Partcza
nu in seveda domačemu Triglavu. Prvi je poraz okusil Partizan. Tudi drugi dan tekmovanja Mornar ni hotel prepustiti zmage Zadru. Preostal je le še Triglav, pa tudi ta je na koncu klonil. Kkipa Mornarja iz Kara je zasedla zasluženo 1 me sto, kljub slabim pogojem za trening. Le enkrat tedensko imajo namreč na voljo dvorano.
Triglav je bil tretji. Pod vodstvom trenerja  Martina (iorenca l 11: Klemen Kerjančič, Ko man 1 lorvat, I 'rimi >} ! lamar, Klel men Mohorič, (hragoi Fu< ka, Sajk1
Jeseničnik, Miha Kravanja, hran ei Subic, Aco Mihajlovič. Mutcj Kalai, I »amjan 1 ranjek in Jane/ Mah.
Izidi        I. kolo  - Partizan Mornar H0:H7 (.17 45), Triglav : Zadar 109:89 (4.'i:4()), II. kolo Zadar
Mornar 86:88 (74:74,33:30); Triglav : Partizan 68:110 (37:40). III. kido Zadar Partizan
HH !i I(40:55), Triglav : Mornar 87:93 (43:52),
Sodili so      lomici< (Zadar), Bi
netH (Zagreb), Minić (Beograd) In
Potočnik (SI.   Konjice)   Za naj boljšega   igralca   je   bil izbrana Branko Sajčič (Parti21111), ki je bil tudi najboljši strelec turnirja, naj boljij skakalec pa je bil Konian
Horval (Triglav),
• Franci Šubic (Triglav), krilni igrale« kadetov in članov, 201 cm:
.Skušali smo doseči več kot smo Kac unah smo na 1 mesto in s tem na uvrstitev v finalni turnir. Ni nam uspelo. Storjenih je bilo preveč napak Igra je par igra 111 spi 1 jazinti se je treba tudi s porazi.■
D Humer Foto: K. Perdan
Patrulje v Žagarjev I spomin > «
Podnart, 20. januarja — Krajevne borčevske organizacije, športna društva, družbenopolitične organizacije in delovni kolektivi Lipniške doline prirejajo 14. februarja ob 9. uri, sedmi tek patrulj v spomin Staneta Žagarja in soborcev. Tričlanske patrulje tečejo na smučeh, vendar brez preizkusa v streljanju. Start in cilj bosta pri Domu krajevne skupnosti na Srednji Dobravi pri Kropi-Progi bosta dolgi 8 in 15 kilometrov. Kategorij bo osem, od A do H-Patrulje osnovnošolske mladine (učenci in učenke do 45 let skupne starosti), ženske patrulje do 90 in nad 90 let skupne starosti ter borci NOV bodo tekli na 8 kilometrov, moške patrulje do 90, od 90 do 150 in nad 150 let skupne starosti pa bodo tekle na 15 kilometrov. Prijave sprejema do 12. februarja TVD Partizan Podnart, 64244 Podnart ali po telefonu 70-422, Mirko Faganel, Podnart 6f-Startnina za odrasle je 1000 dinarjev, za šolarje je sodelovanje brezplačno, plačati pa jo je treba pri prevzemu startnih številk. Za zamudnike bo startnina 50 odstotkov višja. Prijava za tek mora vsebovati ime in priimek, rojstne podatke, kategorijo in ime orga-< nizacije za katero posameznik tekmuje.
C. R-
»Trnove« bo 7. februarja
Kranj, 24. januarju — Zimu nagaja organizatorjem množičnih smučarskih tekaških prireditev. Ni bilo cerkljanskega teka, pa tU* di za izvedbo tekov Po poteh Kokrškega odreda je bilo premalo snega Tekmovanji, če bo kaj sreče s snegom, v kar smo prepriča ni, bosta februarja
Sedmega februarja je nučrtovan 13. Trnovski maraton, ki se bo začel ob pol desetih, pred hotelom Bor na Črnem vrhu nad Itiri jo Prijave bodo sprejemali na dan prireditve, med 7. in 9. uro, startnina je '.'.000 dinarjev, ki pa je za udeležence teka SLO, partizan skega teka in pionirskega teka brezplačna Vsa pojasnila dobite vsak dan med 7 in 1 Ti uro po telefonu (0IS,r>) 71 -1 SI Program Trnov skega teka obsega maraton na 42 kilometrov, mali maraton na 21 kilometrov, smučarski tek SLO na 7 kilometrov, pionirski tek na 7 kilometrov in partizanski tek IV lr> na 7 kilometrov
Skromna udeležba
Jesenice, 20. januarja — Društvo invalidov Jesenice je organi zinilo področno invalidsko tekmovanje v streljanju z zračno pušk" o pištolo. V streljanju s pištolo so tekmovale le tri ekipe i oprav je o.i Gorenjskem kar sodom društev invalidov Zmagala |e ekip'1 Bona i/ Krama s 1363 točkami, zanjo so tekmovali Frehh, Top'' sek, Sitar m Cerne Drugo mesto so zasedli lesena mi s 1309 tO čkanu (Map1 Bizjak, G i I avt.u ), tretje pa Kam"'
« ani s I 2.')!l to< k um (.Stanovnik. Korošec, B.i|de, llotv.il) V strelja nju z zračno puško sta tekmovala le člana Borca iz Kranja FranC (''orne je zbral 514 točk, Aco Murko pa 298 točk
Življenje in junaška smrtTugomirja Vidmarja-Jožeta
Gojenec Pomorske vojaške akademije
Tugomir Vidmar, Mario Segohn in Drago Figur s<> bih med kandidati za sprejem v akademijo m odpeljali so se v Dubrovnik Kot dobri dijaki so uspešno opravili zahteven sprejemni izpit Pr vega oktobra 1030 so postali gojenci XVI letnika Pomorske voja ške akademije v Dubrovniku Po končanem prvem letniku so se vkrcali na šolsko pidrnico Jadran in na minolovec Ko so gojenci leseni 1940 prišli na prvi dopust so bili s svojimi plavum umloi mami in belimi kapami prava senzacija med nami mlajšimi in na kranjskih ulicah so vzbujali veliko pozornost. Kakšen ponos |ih je nuvdajal. ko so nam v družbi navdušeno pripovedovali o lepo tah Jadranu, /ivl|enju pomorcev, nepozabnih doživetjih, Tugu mir. ki je izredno i ad pel je dvignil glas in že je gromko zadonelu kakšna dalmatinska ()| mole duboko , l'o nisu jedru... Aprilska vojnu 1941 je prekinila šolanje, ideale in upe mludlh pomorcev, ki sov drugem letniku končali 1 semestei Cet t go|ence\ XVI letnika je dobila nalogo, da v Dubrovniku /astrazi stavbe in skladišča in da jih nedotaknjena preda okupatorju Tako |e uka zovala sprejeta depeša izdajalskega m kapitulantskega Vrhovne ga poveljstva pigoslo' an ke vojske Osornu ijstega aprila 1941. p> ustaško usmerjen poveljnik akademije, pred zbrano četo go|en cev XVI  letnika predal Dubrovnik Nemcem
Gojenci 16. razredu Pomorske vojaške akademije 1940 na križarjenju po Jadranu Od leve Dingo Fl|{«r (ubit v K.u uv nilskem p"
, „, „-,,■ iMiigu r i jf h i tunu V rvill MVHIlSReiM i»-
doni 23. novembru 1943), I ugoiuir Vidmar in Murio Segolln. k»-pitan bojne ladje, ki zim v Splitu.
26. JANUARJA 1988
OGLASI, OBVESTILA
9. STRAN @®ISI^^J©IEnCa«AS '
I i
I
I
i
1 I
TUDI ČASOPISOV
VEČKRAT
ZMANJKA
toda NIKDAR v kiosku DELO
na avtobusni postaji v KRANJU
DELO in vse edicije ČGP Delo boste tu vedno našli!
NR, JANA, TELEKS, STOP, KIH, DR. ROMAN, AVTO MAGAZIN, ZDRAVJE, RADAR, MOJ MIKRO
UKO KROPA
Umetnokovinska obrt Kropa p.o.
J^ornisija za sprejem in odpoved opravlja naslednja prosta de-'a in naloge:
1 SKLADIŠČNIK MATERIALA 1 delavec
Kogoji: KV ustrezne smeri oz. IV. stopnja srednj. usmerj. izobr. tečaj za skladiščnika 2 leti delovnih izkušenj
2- VARILEC 1 delavec
^ogoji: končana poklicna šola oz. IV. st. srednj. usmerj. izobr., tečaj za varilce
3 ORODJAR 1 delavec
^°goji: končana poklicna šola za orodjarja oz. IV. st. srednj. usmer. izobr., 2 leti delovnih izkušenj
4- UMETNI KOVAČ III število kandidatov je neomejeno
°goji: končana osnovna šola. Kandidatom bo nudena možnost priučitve za umetnega kovača.
elovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev Pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: UKO Kropa - Komisiji za sprejem in odpoved.
^fijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu pristojnega organa.
KOKRA, trgovska DO Kranj n.sol.o., Poštna ulica 1
lavlju za potrebe Delovne skupnosti skupnih služb prosta a in naloge
°PRAVIJANJE NOTRANJE KONTROLE
b
°sebni pogoji: izobrazba V. stopnje - ekonomska ali poslovodska usmeritev
— štiri leta delovnih izkušenj pri sorodnih delih
— poskusno delo 3 mesece.
ovno razmerje bo sklenjeno /a nedoločen ras
D,,
Vi
^°Kc oddajte v .'10 dneh po objavi na gornji naslov Obveščeni 8t« v 15 dneh po izbiri.
AERODROM LJUBLJANA, p.o. Zg. Brnik 130
Vabi k sodelovanju za samostojno in zahtevnejše opravljanje del in nalog
1. GASILSKE TEHNIKE IN KV GASILCE
za opravljanje del in nalog v požarno preventivni službi v DO in pri sprejemu in odpravi letal
2. BALANSER LETAL
za opravljanje del in nalog izdelovanje dokumentov obremenitve letal, sprejemanje in oddajanje dokumentov z letal in na letala, kontrola oskrbe letal na letališki ploščadi itd. Družboslovna ali naravoslovna usmeritev, V. st. zahtevnosti
Novim sodelavcem nudimo možnost stimulativnega nagrajevanja, strokovnega uvajanja, izpopolnjevanja in utrjevanja znanja v tej stroki.
Če želite bolje spoznati letališče in letalski promet ter če sodite, da bi s svojim znanjem in izkušnjami pripomogli k ustvarjalnemu delu DO in imate ustrezno izobrazbo, pošljite svoje ponudbe na DO AERODROM LJUBLJANA, Kadrovska služba, 64210 Brnik, v 10 dneh po objavi.
Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ, n.soI.o., TOZD Maloprodaja Kranj, n.sol.o.
na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge
PRODAJALEC (tehnične smeri)
pogoji: SI — smer prodajalec tehnične smeri, poskusno delo 60 dni
Pisne prijave sprejema kadrovska služba DO Živila Kranj, Naklo, Cesta na Okroglo 3, 8 dni po objavi.
3
DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ
vpisuje kandidate v:
- TEČAJ STROJEPISJA (začetni in nadaljevalni)
- TEČAJ TEHNIŠKEGA RISANJA
- TEČAJ SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA
prijave sprejemamo do 10.2.1988.
podrobnejše informacije dobite osebno ali po telefonu 27-481 vsak dan razen sobote od 8. do 15. ure.
9
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ
TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO, TRANSPORT
IN MEHANIZACIJA KRANJ n.sol.o.
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
OBRAČUNAVANJE GOZDNE MEHANIZACIJE IN MEHANIČNE DELAVNICE
Pogoji: srednja ekonomska šola, 1 leto delovnih izkušenj
Delovno razmerje se sklene za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu).
Kandidati naj pisne vloge z dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj n.sol.o. TOZD Gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Kranj n.sol.o., i Cesta Staneta Žagarja 53, 04000 Kranj
lta kletno počutje v vasem domu vam prodajalna MERKUR v GLOBUSU nudi veliko Izbiro j!%t" naslsdnllh proizvajalcev: SIJAJ HRASTNIK, EMI POLJĆANE, DEKOR ZABOK In ADRI-KOMERC KOPER
SBNA UGODNOST NAKUPA JE OBROČNA PRODAJA
KS ČIRĆE KRANJ
Prodamo več vrst zemeljskih telefonskih kablov različnih dolžin in zemeljskih spojk.
Informacije KS ČIRČE KRANJ, telefon 35-612 ali torek in četrtek od 16 - 18 ure v Domu KS Čirče
(S)
OBLAČILA NOVOST P.o. iitZlC
vabi k sodelovanju
TEKSTILNO KONFEKCIJSKE TEHNIKE
za opravljanj«' zahtevnejših oprav.I v proizvodnem procesu in v pripravi proizvodnje.
Pisne prijave naslovite na naslov Oblačila Novost Tržič, Trg svobode 33.
Za vse dodatne informacije nas pokličite na telefon 064/50-387. referenta za splošne in kadrovske zadeve.
TO KOS
T R 2
DELAVSKI SVET TOKOS TRŽIČ
razpisuje prosta dela in naloge:
VODENJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA
Pogoji: visoka izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali višja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih. Znanje tujega jezika, zaželena je nemščina. Poleg navedenih morajo kandidati izpolnjevati še druge, z družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike v občini Tržič, predpisane pogoje.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: TOKOS Tržič, Cankarjeva 9, 64290 Tržič.
Na podlagi 177. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) izdajajo uprave za družbene prihodke občin
JESENICE, KRANJ, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ
POZIV
k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov
za leto 1987 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1988 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1988.
Napoved za odmero davkov morajo vložiti: Za leto 1987
1. Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti in zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnosti, ki s predpisi niso prepovedane, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1987;
2. Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1987;
3. Zavezanci davka od dohodka iz avtorskih pravic, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1987;
4. Zavezanci davka od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic, o dohodkih doseženih v letu 1987. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem ter dohodki od podnajemnin, dohodki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek presega.....dinarjev;
5. Zavezanci davka od skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1987. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupni čisti dohodek v letu 1987 presega 8,114.436 dinarjev.
Napoved vložijo:
— zavezanci iz I. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
— Zavezanci iz 2. in 3. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča, na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
— zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče;
— zavezanci iz 5. točke pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju so imeli v letu 1987. najdalj stalno prebivališče. '
Za leto 1988
1. Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1988;
2. Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1988.
Napoved vložijo:
— zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
zavezanci iz 2. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski Člani.
Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri upravi za družbene prihodjke občine. Pozivamo zavezance, da napovedi vlož8ijo v roku določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10% oziroma najmanj 1.000 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 20% oziroma najmanj 2.000 dinarjev.
OBČINE
Uprave za družbene prihodke
JESENICE, KRANJ, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ
(mmmmmiGLAS m stran
OGLASI, OBVESTILA
GORENJSKI ZDRAVSTVENI CENTER GORENJSKA LEKARNA p.o. KRANJ Kranj, Gosposvetska 12
Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo 4 let:
ORGANIZIRANJE IN VODENJE DELA V LEKARNI JESENICE
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima VII/1 zahtevnostno stopnjo VIP farmacije - dipl. ing. farmacije,
— opravljen strokovni izpit
— najmanj 5 let delovnih izkušenj.
Prijave z dokazih o izpolnjevanju pogojev razpisa naj kandidati pošljejo v zaprti kuverti v roku 15 dni na naslov: GZC, Gorenjska lekarna Kranj, 64000 Kranj, Gosposvetska 12 — za razpisno komisijo.
O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Tovarna obutve PEKO
TRŽIČ
objavlja na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja dela in naloge v finančno računovodskem sektorju
VODENJE KNJIGOVODSTVA IN OBRAČUNA ZA TOZD KOMERCIALA IN DSSS
Pogoji za sprejem: ekonomist in 3 leta delovnih izkušenj na področju finančnega poslovanja posebne zahteve:
— samostojnost pri delu
— natančnost
— sposobnost sodelovanja
— sposobnost logičnega mišljenja
— računska sposobnost
— tromesečno poskusno delo
v elektronsko računskem sektorju
RAZVIJANJE IN VZDRŽEVANJE PODATKOVNIH STRUKTUR
Pogoji za sprejem:
dipl. inženir računalništva, dipl. elektroin-ženir in 4 leta delovnih izkušenj na področju računalništva
znanje enega programskega jezika aktivno znanje angleškega jezika poznavanje sistemske programske opreme in podatkovnih struktur poznavanje izgradnje podatkovnih struktur
Posebne zahteve:
— iniciativnost
— kreativnost
— natančnost
— tromesečno poskusno delo
RAZVIJANJE IN VZDRŽEVANJE OPERACIJSKIH SISTEMOV
Pogoji za sprejem: dipl. inženir računalništva, dipl. elektroin-ženir, znanje enega programskega jezika, aktivno znanje angleškega jezika, poznavanje programske opreme
Posebne zahteve:
— iniciativnost
— kreativnost
— natančnost
— trimesečno poskusno delo TOZD izdelava orodij ORODJARNA
objavlja na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja dela in naloge
MONTIRANJE IN VZDRŽEVANJE ELEKTRONSKIH NAPRAV
za določen čas
Pogoji za sprejem: elektrotehnik - šibki tok in 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih, preizkus znanja iz VPD
Posebne zahteve:
— sposobnost sodelovanja
— ročna spretnost
— natančnost
— vid na blizu
— mehanična spretnost
— dvomesečno poskusno delo
Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazih o izpolnjevan|u zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Tovarna obutve Peko Tržič. Ste Marie aux Mineš 5.
OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE o.o. Delovna skupnost skupnih služb «4000 KRANJ, Gosposvetska c. 9
OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, no, TOZD Zdravstveni dom Kranj, komisija za delovna ruzmerja objavlja pro sta dela in naloge za določen čas (sezono) za počitniški dom v Piranu
1. UPRAVNIKA
2. KUHARICO
POMOČNICO V KUHINJI     2 delavki
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še na slednji pogoj
pod 1 srednješolsko izobrazbo ustrezne smeri in vozniški izpit
B kategorije pod I KV kuharica pod I osnovna šola.
Delo v počitniškem domu se opravlja v času od mesecu juniju do septembra
Kandidati naj prijave t dokazili o izpolnjevanju pogojev po.š Ijejo v 8 dneh po objavi na naslov Osnovno zdruvstvo Gorenj ske o.o, DSSS, Gosposvetska c I     kadrovska služba. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku roka za sprejemanje prijav
MERKUR trgovina in storitve, n.sol.o. KRANJ, Koroška c. 1
objavlja prosta dela in naloge v DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB, Kranj, Koroška c. 1
1. VODJA PODATKOVNE BAZE
2. VODJA SLUŽBE IZTERJAVE
Pogoji:
pod 1) visoka strokovna izobrazba VII. stopnje ekonomske, organizacijske ali računalniške smeri, 3 ali 5 let delovnih izkušenj na IBM računalniku, opravljeni IBM tečaji, sposobnost vodenja delovne skupine, trimesečno poskusno delo
pod 2) visoka strokovna izobrazba VII. stopnje pravne smeri, 3 do 5 let delovnih izkušenj, opravljen pravosodni izpit, trimesečno poskusno delo.
V TOZD ZUNANJA TRGOVINA, n.sub.o. Gregorčičeva 8, KRANJ
1. ZAHTEVNA KOMERCIALNO TEHNIČNA DELA v poslovni enoti drobnega gospodarstva
Pogoji: visoka ali višja izobrazba VII. ali VI. stopnje elektro smeri, 3 do 5 let delovnih izkušenj, aktivno znanje tujega jezika, trimesečno poskusno delo.
Z vsemi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Kandidati naj ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: MERKUR trgovina in storitve, n.sol.o., Kranj, Kadrovsko — socialna služba, Koroška c. 1.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa na samoupravnem organu.
ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽIČ, p.o.
Komisija za delovna razmerja Združene lesne industrije Tržič objavlja prosta dela in naloge:
1. Opravila ARHITEKTA ZA NOTRANJO OPREMO
Pogoji: da je dipl. ing. arhitekture
da ima 4 — 5 let delovnih izkušenj
čas uvajanja 3 mesece
delo se združuje za določen čas.
Interesenti naj pošljejo vloge z dokazili v roku 8 dni po objavi na naslov: Združena lesna industrija Tržič, Ste Marie aux Mineš 9, Komisija za delovna razmerja DO.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 15 dni po obravnavi na komisiji za delovna razmerja DO.
ELAN
TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA p.o Begunje št. 1, BEGUNJE NA GORENJSKEM
na osnovi !) člena Pravilnika o delovnih razmerjih, Pravilnik o notranji organizaciji m seznamu del m delovnih nalog in sklepa komisije za delovna razmerja IX) EI.AN objavljamo prosta dela m naloge
1. DELOVODJA II v programu smuči
2. MANJ ZAHTEVNA MIZARSKA DELA v programi, plastike
Pogoji:
Pod tč i v stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja tehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj nu enakih ah podobnih dohh m trimesečno poskusno delo
Pod tč. 2 IV. stopni i srednjega usmerjenega izobraževanja, .mor lasai širokega prolila, oz. poklicna sola za KV mizarja, do 1 leta delovnih izkušenj pri splošnih dolih in trimesečno poskusno delo.
Pisne prijave z ustreznimi dokazih o izobrazbi sprejema ka drovska služba II \N to\ u na športnega orodja, Begunje na (lorenisketn, fl dni po objavi
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 45 dni po preteku ob
jave.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST ŠKOFJA LOKA
OBJAVLJA
po sklepu 5 seje zboru uporubnikov skupščine Samoupravne skupnosti Skofju Loka z dne 17 dec. 1087 naslednje
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
RAZPISA za DODELITEV POSOJIL DELAVCEM IN DRUŽBENOPRA V NIM OSEBAM IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV VZAJEMNOSTI (Gorenjski glas / dne 13/2-1*17)
1 Razpisna   vsota   za   nakup   stanovanj   se   od prvotnih ■280 000 000 din poveča na 400 000 000 din
2 Dajanje informacij m sprejemanje vlog za kreditiranje mi kupa stanovanj opravlja I JI THG Kranj, PE Skofju I .oku stanovanjski oddelek, od 1  do 15 februarja IMHH, in sicer vsak dan razen sobote od H do 12 ure, ob sredah od 8. do 10 ure.
3 Vsi ostuh pogoji razpisa ostanejo nespremenjeni.
ALPETOUR
64220 Škofja loka
Titov trg 4/b
SOZD Alpetour Škofja Loka razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD REMONT KRANJ dela in naloge:
TEHNIČNEGA VODJE TOZD
Poleg pogojev, predpisanih v 511. čl. ZZD in pogojev iz druž" benega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja izobrazba strojne smeri,
— 3 ali 5 let ustreznih delovnih izkušenj,
— zaželjena predizobrazba avtomehanske stroke.
Za opravljanje razpisanih del in nalog bo izbrani kandidat imenovan za 4 leta, z možnostjo ponovnega kandidiranja.
Pisne ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa v časopisu na naslov: SOZD Alpetour, kadrovski sektor Škofja loka, Titov trg 4/b z oznako - za razpis.
Delavski svet se bo o izbiri kandidata odločil v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri.
OSNOVNA SOLA PETER KAVClC ŠKOFJA LOKA
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge
PREDM. UČITELJA FIZIKE IN MATEMATIKE, za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na p°* rudniškem dopustu).
Pogoji: dokončana PA -  fizika, matematika. Nastop dela 11.4.1988.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija za delovna razmerja v OŠ Peter Kavčič Škofja Loka v roku 15
dni od objave razpisa.
Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v roku 15 dni po preteku razpisa.
-1
ISKRA
Iskra Elektromotorji,p.o. 64228 ŽELEZNIKI, Otoki 21
Smo delovna organizacija, ki se je potrdila na | zahtevnem tujem trgu. Naša dolgoročna usmeritev je v smeri profesionalizacije iz področja elek-tromotornih pogonov in elementov fleksibilne 0V'."t\ tomatizacije.
Za usmeritev jasno zastavljenih ciljev potrebuje-mo mlade, ambiciozne sodelavce za raziskave in, razvoj sodobno zastavljenih mikroračunalniških krmilij za električne stroje.
i. Za dela in naloge v iskri elektromotob-,11 železniki razpisujemo:
1. projektant (2 izvajalca)
Pogoji:a) diplomirani inženir elektrotehnik6, smer industrijska elektrotehnika (lahko začetnik) ali inženir elektrotehnike, srnef industrijska elektrotehnika in 3 leta delovnih izkušenj
b) diplomirani inženir elektrotehnike, smer računalništvo in informatika (lahko začel ni k) ali inženir elektrotehnike, srnef računalništvo in informatika in 3 leta delovnih izklušenj
2. samostojni konstrukter (1 i/vajalec)
Pogoji:— visoka   strokovna   izobrazba strojn« smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali
— višja strokovna izobrazba strojne smeri in 4 leta delovnih izkušenj
Dela m naloge pod točko 1. in 2. se opravljajo v razvojnem sektorju.
3. snažilka v proizvodnji
Pogoji:    osnovnošolska izobrazba. Delo je dvoiZ' mensko.
ii. Za dela in naloge v de Retečc razpisujem**:
i. vodja OPERATIVNEGA razvoja
Pogoji: diplomirani strojni inženir m    leta delOv' tuli i/kuseuj alt
— diplomiram inženir elektrotehnike tn ' leta delovnih izkušenj
i, snažilka upravnih prostorov
Pogoji:    osnovnošolska izobrazba
I ,ahko se oglasih« tudi po telefonu: pod točk,, 1 1104/00 441 kadrovska služba pod loeko II. 084/111 801 kadrovska -.It./ha
Dogovorih se homo /.a razgovor, na katerem mo, upamo, uskladili naša m vasa pričakovanj*"
I >< lovno razmerje bomo sklenili za nedoločen clX> s trimesečnim poskusnim delom.
Kundidate vabimo, da pošljejo pisni' prijave ka/.ili o izobrazbi v 8 dneh po objavi na našlo ISKRA Elektromotorji Železniki, Otoki 21.
te
< »bvestila n i.lni i hotno poslali v .'{<> dneh od P(>1 ka roka zu vložitev prijav. .
Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled, n.sol.o. TOZD Pozamenterija Bled
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
i. Šivanje Stiket - 1 delavka
Pogoji: osnovna šola, trimesečno poskusno delo
Kandidati naj prijave pošljejo v roku 8 dni od dneva objave na naslov: Vezenine Bled, kadrovsko splošni sektor, Bled, Kajuhova 1.
živali
MALI OGLASI
tel.:27 960 jeita J1AI6
jparalMtrojI
^odno" prodam mesec star STOLP *nsai, dvojni kasetar, daljinsko vode n'e- equlai ser. deklariran. Tel.: 33 798
______990
^°dam barvni TELEVIZOR iskra pano T8,T,a montreal ultra. Pavle Černe, '°[nšičeva 20 , Kranj, tel: 23-250, °9ied možen vsak dan od 10. do 18
991
Ure
^°dam nov C-04 II s kasetofonom, jo W"coma in floppy, tudi posamezno ^_27_-568, po 14. uri_992
ST>dam univerzalni ostro-brusilm , ROJ z vso opremo za brušenje rez-™ln,h in oblnih   nožev Tel.: 57-036,
998
53P0ldan_
^°dam šivalni STROJ ruža B elektro Jc bagat Cena po dogovoru. Begič, ^[jH-ok a 20, Škofja Loka 1000
podani tračno ŽAGO za razrez hlodo ;l!^Tel 83-840_1001
^odam pletilni STROJ passat Tel :
5*5_ 1019
J^dam črnobelo TV za 6 SM Tel :
g«_ _1035
Oodno prodam cirkular ŽAGO z elek Rotorjem. Ka)fež, tel : 21 672 1038
STi?arn ma'° rabljen pomivalni V^OJ gorenie PMS 103 Kranj, C St
gjj^ia23, tel 23 291_1048
^°dam črnobeh TV jasna Tel  24 313 1056
Ugodno prodam SIMCO 1000 GLS, letnik 1976. Terenska 4, Jesenice, tel.: 83-840_1043
Prodam tri rabljene zimske GUME za R 4. Srednja vas 39, Šenčur 1049
Ugodno prodam FIAT 126, star dve leti, 25.000 km Tel. 22 463 1053
Prodam MOTOR z menjalnikom in ko-lesa za Z 125 P. Tel 67-101_1055
razno prodam
Prodam NAKLADALEC hlevskega gnoja Riko, zadnji. Luže 30, Šenčur
Poceni prodam moško, žensko in otroško konfekcijo. Naslov v oglasnem oddelku 1007
Prodam STARINE (II. svetovna vojna -medalje) in razno. Uršič Miro, Ljubljanska c. 6, Kranj, tel.: 22221, int. 2784_J013
Prodam gabrova DRVA- 9 kub. Kolarič Alojz, Sp. Besnica 79/b 1014
Prodam starejši pralni STROJ, sesalec, peč na trda goriva, trajnožarečo peč in ponv kolo Tel : 26-628 1017
GOSTINCI! Prvovrstno dolenjsko ŽGANJE-sadjevec, vam po naročilu vsaj 25 litrov dostavim na dom. Tel.: (068) 89-175_1024
Ugodno prodam 100 kvad. m. POBJO NA. semenski krompir igor, Z 101 po delih in mot orno kolo sprint tomos elektronik Milan Zavd, Pšenična poli ca 12 1028
Prodam PRAŠIČA za zakol, krmljen z domačo krmo, krompir za seme igor in rezi Sp Bitnje 20, Žabnica 1029 Prodam 2 kub m smrekovih desk in barvni TV Tel : 80-248_1030
Ugodno prodam uvožena otroška VO ZICKA globok in športni Tel 60 205
1033
jtadbenl mat. jjfiggSg
s*<ta° 120 x 120' izolir in 60 k9 b«10" 75 •?« *e'e*a - palic, prodam Tel ^i91 987
®,0nsko ŽELEZO fi 6 in 10 prodam 30 us«otkov ceneje in POROLIT 8 Roz j-^^anc , Triglavska 16/a. Bled 997
BRakT0 Drodam nove velike SNEGO *NE Naslov v oglasnem oddelku
1054
Na relaciji Soriška planina Škofja Lo ka so v torek s kombija SK Alpetoru padle o troške smuči elan comlex L, dolžine 160 cm s tvrolio 470 Najditelja prosim naj se oglasi na tel 62 190
1027
kupim
Suhe hrastove in češnjeve deske in
plohe kupim Tel 39 301_1004
DIANO. potrebno popravila ali kiiram bolirano kupim Tel   77 316, popoldan
1022
zaposlitve
^<lla
IjT^dam FORD ESCORT 1,3, letnik <?3 T„|„(()r, /4 /j«,
IlJ -—
L<Xlem Al F A ROMEO ALF SUD J"** 82 Tel   25 959
--_
U1. lotmk 1978. prodam Tel.: 70-016
)S___769
>«m diesel motor MORIŠ 1500 z« i fl *«mbi. primaran tudi za montažo lu'uHi avto   Franc Hlabčar, Golnik
L?>am
Z 101. letnik 1977 Tel an
t>lrt8"' metalno rjavo R 4, udarjeno v war,|| konac, motor dobar Suljano ,> P|« nm,i »>:) 988
37 279, <IHI>
»n NSU 1200, letnik 1971. registri ^Vv*° (,ecembra *■ 8°° 000 in motor ^rw^."' '"tjistririifi 'I'1 <iv(just,i m tj       Koželj. Zalo« 80. Cerklje, tel
V ?br
fcjj'n GUME 166 13 in priključek za JC;,,(' ' A ,Mtom »• LADO Milan IKg^ul 4 oktobra, Cerfclja 999
'«h*r» karambolirano Z 760,
n obnovljen	o Z	101, letnik 19/H
SM Tel 39	Ml	_993
" PRIKOLK	O /	a osebni avto
1'M |in 1	»utki	irni_994
prodnm /	101	letnik I!)// vo
•registriran	Tal	24 578, po 15
		
Za prodajo otroškega programa na te renu Slovenije, honorarno zaposlimo resne interesente Zaželjen prevoz Šifra LEKSIKON A Ž_ 41 b
Potrebujemo dva honorarna sodelav ca z lastnim prevozom in prostimi vi kendi. Sifr a: KMEČKI GLAS 669
Založba MLADINSKA KNJIGA vabi k sodelovanju HONORARNE ZASTOP NIKE za prodaio najbolj iskanih kn|i<j n,i sioviMiskem tribUu [ATI asi ENCI KLOPEDIJE, PRIROČNIKI ) Delo je organizirano, poteka ob vikendih m prostem času po možnosti z lastnim prevozom   Šifra NAJBOLJŠI POGO
JI PROVIZIJA_877
<*e sto vajnni dol« na terenu potem se odločite za samostojno prodajo nove ga artikla Tel: 46-072_979
Honorarno delo1 Pridobivanje novih naročnikov l/plačila takoj, zaslužek 100 SM Tel 26 307_ 1002
Spreimom delo n.i domu  Tel   79 039
_1006
V redno delovno razmerje sprnjmomo takoj KV stroj ključavničarja z najmanj 10 let prakse OD po dogovoru šifra DOBRO PLAČILO_1010
Sj>ro|mom delo n.i domu v popoldan
skem času (lepljenje, sestavljanja ah šivanje)  Tel   46 122, int 355, dopol
dan_1040
Nudim struženje na m.inisi stružnici
šifra DELO_1047
Iščem osebo ki 1111,1 smisel /a organi
zacijo Plačilo po dogovoru šifra ME NK,III 1050
Prodam brejo KRAVO tik pred telitvi-jo. Cerklje, C. Toneta Fajfarja 35 995
JARKICE rjave, stare dva meseca prodam. Zgoša 47/a, Begunje 1032
iianovanja
Mlad par želi najeti manjše opremljeno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici z a dobo dveh let. Tel.: 28-532, popoldan 1008
Prodam KRAVO po Smokuč 23, Žirovnica
izbiri.
Meterc, 1042
Družina 24-820
najame stanovanje
Tel.: 1009
Prodam visoko brejo TELICO frizijko iz A kontrole. Praprotna polica 24, Cerklje^__1044
Prodam manjše in večje PRAŠIČKE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka
iian.oprema
Nudim popravilo in čiščenje plinskih, električnih štedilnikov ter bojlerjev.
Tel   75-251_1015
Prodam kuppersbusch štedilnik, pomivalno korito za vgradnjo. Franc Kavčič, C   na Rupo 43, Kranj-Kokrica, tel.:
24-335 _1016
Prodam PEČ grosuplje hrast de lux SV na trda goriva, novo. Potočnik Peter,
Sv. D uh 74, Škofja Loka_1020
Ugodno prodam rabljeno kuhinjo orhi-deja in štedilnik. Tel: 64-030 1041
Poceni prodam kuppersbusch in električni štedilnik gorenje. Tel.: 26-685 ._1051
Poceni prodam skoraj novo POHIŠTVO za manjšo dnevno ali kabinet in termoakumulac ijsko PEČ 3 KW. Tel.:
22-463 _1052
Prodam ŠTEDILNIK (2plin, 2 elek)-plin nerabljen, in MIZO. Tel.: 21-053, od 15. do 18. ure_1057
Ugodno prodam: 3 leta staro spalnico renesansa, 3 leta staro kuhinjo orhideja bela, dnevno sobo (kotna sedežna garnitura z mizico in omare) in 3 leta stare termoakumulacijske peči 2,5 kW Naslov: Dulič, Tavčarjeva 7, Kranj tel : (064)27-913_
Komfortno STANOVANJE 100 kvad. m. na Planini pri Kranju prodam za gotovino. Tel. : (061) 611-580_1023
Iskra Telematika vzame v najem opremljeno garsonjero, eno ali dvosobno stanovanj e v Kranju. 1031
Zamenjam lastniško garsonjero za dvosobno ali večje stanovanje. Tel.: 28-412_1037
Prodam dvo in polsobno komfortno STANOVANJE 72 kvad. m v Kranju, za gotovino. Tončka Dežmana 2, tel.: 39-732 1046
OBVE1TIIA
IZOLIRAM CEVI centralne kurjave z volno, pločevino. Tel.: (061) 216-673
112
ROLETE: lesene, plastične in aluminijaste polnjene s polivretanom, žaluzije vseh vrst, večja popravila rolet in žalu-zij, zapiranje balkonov z roletami naročite SPILERJEVIM, Gradnikova 9, Radovljica, tel.: (064) 75-610 573
OSTALO
Absolvent likovne akademije išče delovni prostor z vodo in elektriko, lahko manjši, posebna svetloba ni pogoj Šifra: KLET ALI PRITLIČJE 1003
GARAŽO v Kranju oddam Tel : 74-876
1025
ZAHVALA
V 34. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi sin in brat
MATEVŽ KORITNIK
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in nekdanjim sodelavcem za darovano cvetje, denarno in ostalo pomoč ter izraze sožalja. Iskreno zahvalo izrekamo g. kaplanu za lepo opravljeni obred.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 20. letu starosti zapustil delavec našega kolektiva
BOŠTJAN BURGAR
izmensko vodenje oddelka priprave tkanin za tisk
Od vestnega sodelavca smo se poslovili v sredo, dne 20. januarja 1988 ob 15. uri na pokopališču v Predosljah. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Delovni kolektiv in Sindikalna organizacija TEKSTILINDUS Kranj
Kranj, 20. januarja 1988
ZAHVAIJV
Ob smrti drage teto
MARIJE ŠMAJC
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, /nun cetn, dr. Heleharju in sestri Anici. I Ivala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Zahvala pevcem za zapete žalost inke in g. /.upniku za obred in poslovilne besede.
ŽALUJOČI VSI NJENI
'I   Mi /»»9
letnik KM)',
BMVV 320, letnik 197/ Mnl«, "•vn 4 tel   (H 290
1011
R -t po delih Tel 66-630 1012
V *"i Ž 101, letnik 1976. karamboli %'dnji dal Kos, Trg svoboda 11, fc^___1018
V *"< R .1 letnik 1981 i Iglnd pojmi Vjd 18 do 18 ura Tavčarjeva 4,
BH___1021
Vjjrt ivto ( ITROI N (iS -.t,.r- lin Nrv   ' ohranien v voznem stanju in £a)7** d ala menjalnik, sprednjo si
gume s platišči • t< 1 Vidovu' 2/b, Kranj_1028
v&Vj/" A*'N II  st.n eno loto n, pol p,,
■p Ceni čarman Cankarjeva 8, y^ 1034 tSrr,' Uu<,,,n" P'oilam v račun upo Ni u rn*njs« vozilo
t. ■"■njie vozno Hilda Miki* ^•Hul ,ek 42/a 1039
V SPOMIN
llila ]c nu la ima, velik snet/ m mm:, Ii pa dnii/i oče sa m c si pustil nas
27. januarju bo minilo leto, odkur nas jo zapustil nas mož in oče
LOVRO SODNIK
Ne moremo se sprijazniti s kruto resnico, da te ni več med nami Se vedno vidimo tvoj nasmejani obraz, slišimo tvoj j;las m čakamo, du se vrneš, vendar so to le sanje in želje tvoitt) n.ijbližnjih, ki te pogrešajo K lire te polje, ki si ga obdeloval s tako ljubeznijo, a priklu ulo ne bo nikoli vit, ( Klali so nam le sledovi tvojih pridnih rok V našem do mu so velika pra/nma, /alosl in bolečimi, ki ne bodo nikdar minile Tvoja dobrota pa In, ostala v naših srcih  Hvala vsem, ki ste ga mudi radi m se j;a spominjate
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, sestre in stare mame
FRANČIŠKE ČERMELJ
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja in podarjeno cvetje. Posebna zahvala dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje, družini Smrtnik za nesebično pomoč, Tončki Vodnik za poslovilne besede ob odprtem grobu in ZZB Zlato polje ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJENI
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in boleči izgubi dragega fanta, očeta, sina in brata
ERSADA MUHELJICA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, posebno pa Iskri Kibernetiki in njegovim sodelavcem, ki so nam pomagali, z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: Irena s hčerko Jasmino, hči Urša, mama, sestri in ostali sorodniki
Kako je žalostno in tiho vse, po licu solze nam polže, ko se spominjamo na tisti čas, ko si ti živela še za nas.
Minevata zdaj leti dve,
ko smo poslednjič segli si v roke,
predraga mama hvala ti,
naj lučka večna ti gori.
V SPOMIN
ct
23. januarja je minilo dve leti, odkar nas je zapustila naša nadvse draga in dobra mama
ANA KLINAR
roj. Razingar, iz Podhoma
Vsem, ki se je spominjate, prisrčna hvala. NJENI
V SPOMIN
24. januarja je minilo leto, odkar si nas zapustil dragi mož, oče, sin, brat in stric
JOŽE SAJOVIC
Hvaležni smo ti za vse, kar si storil za nas. Čas ni zmanjšal naših bolečin, pogrešamo te! Hvala vsem, ki prižigate sveče in obiskujete njegov prerani grob.
VSI NJEGOVI
Predoslje, 24. januarja 1988
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata
JOŽETA CVEKA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Hvala dr. Robiču za dolgoletno zdravljenje in dr. Zamanovi za hitro pomoč. Najlepša hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, praporščakom, govorniku ZB Tržič za poslovilne besede, DO Alpetour tozd Remont, kolektivu Lepenke in vsem tistim, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI
Ketnje, 21. januarja 1988
Bohinjska Bistrica bo letos dobila telefonsko centralo
Konec vrtenja v prazno?
Bohinjska Bistrica, 22. januarja — Razvojna resolucija radovljiške občine (pravzaprav njen osnutek) med drugim obljublja, da bo Bohinjska Bistrica letos končno dobila težko pričakovano avtomatsko telefonsko centralo. Ker resolucija ni zakon in se tudi sicer pri nas več pogovarjamo o njenem snovanju kot uresničevanju, so hoteli iz prve roke izvedeti, ali ima načrt stvarne temelje ali ne. Vrteli smo telefonsko številčnico in vrteli — in se prepričali o tem, na kar že več let opozarjajo Bohinjci: »Dopoldne doživljamo pravi telefonski infarkt — težko je telefonirati iz Bohinja, prav tako v Bohinj.«
No, zvezo smo le vzpostavili in tajnica krajevne skupnsoti
Stanka Zupan nam je povedala, da bodo poštarji namestili centralo v prostor, ki je pripravljen že od predlani, do sredine leta, do konca leta pa naj bi jo usposobili za delovanje. Denar bodo zagotovili samoupravna interesna skupnost za PTT promet, organi s področja ljudske obrambe in bohinjske organizacije združenega dela. V krajevni skupnosti, kjer je zdaj le okrog 160 priključkov, želja po telefonu (izraženih v anketi) okrog tristo, vseh gospodinjstev pa več kot devetstvo, razmišljajo, da bi za napeljavo telefonskega omrežja razpisali krajevni samoprispevek, računajo pa tudi na udarniško delo in na pomoč od drugod. Omrežje naj bi začeli širiti še le-
C. Z.
tos.
Začasna rešitev za kranjski led
Drsanje med počitnicami
Kranj, 21. januarja -V torek so na skupnem sestanku predstavnikov Poslovno - prireditvenega centra Gorenjski sejem in telesnokulturne skupnosti Kranj začasno rešili sedanji problem kranjskega umetnega drsališča. Od prvotnih 16 milijonov dinarjev bo skupnost zdaj prispevala še dodatnih 20 milijonov dinarjev za obratovanje. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje razlike do 140 milijonov dinarjev, ki jih bo moral pokriti kolektiv PPC Gorenjski sejem ali pa bo razumevanje morda pokazalo in prispevalo nekaj k obratovalnim stroškom kranjsko združeno delo.
V zadnjih petih letih se je vsakoletni izračun za obratovanje drsališča prav na ta način nekako izšel, čeprav je Gorenjski sejem vedno prispeval glavni delež k stroškom. Tako je s sedanjim dogovorom letošnja drsalna sezona rešena. Vendar takšna rešitev ne more veljati za naprej. Kranj je sicer zdaj nekaj pridobil na času, a se bo do jeseni moral odločiti, kako bo z drsališčem v prihodnje. Direktor PPC Gorenjski sejem Franci Ekar je povedal, da je sedanji odnos do kolektiva Gorenjskega sejma nevzdržen. » Delež našega kolektiva k drsališču bi lahko primerjal s 500-članskim kolektivom, ki financira celotno Gorenjsko.«
Za »rešitev« drsalne sezone med počitnicami in tudi po njih pa v tem trenutku vseeno velja poudariti razumevanje in pripravljenost telesnokulturne skupnosti. Tako bo zdaj 14 dni (vsak dan od ponedeljka do petka) med 10. in 12. uro in med 14. in 16. uro drsanje na kranjskem drsališču brezpla-
Ćn° A. Zalar
Kam sodijo prašiči
Dobro urejene farme ne motijo okolja
Kranj, 15. januarja Na Gorenjskem, predvsem v /.gor -njesavski dolini, je bilo zadnje čase kar precej razpravljanja 0 tem, kam sodijo prašiči im male prašičje farme. Ure/ kakršnegakoli namena, da bi ponovno začeli polemiko o Klinai jevi farmi, lahko odgovorimo, du prašiči (načelno) sodijo v Plav-ški rovt kajpak ob tlolotenih omejitvah in pogojih, ki jih je pri gradnji in urejanju takšne farme treba upoštevati. Dokaz za to so farme na obrobju Kranju in v kranjski obeini, nekatere dobesedno sredi stunovanjskih naselij, ki pa ne motijo okolice in ne predstavljajo ekološke nevarnosti, ker so tehnološko in tudi sicer narejene tako, kot zahtevaj«* predpisi in stroka. Ne vse od prve do zadnje, večina pa.
In kateri so ti pogoji in omejitve' V GorOnjfkJ kmetijski za drugi, kjer je /e OkrOj 25 organiziranih prašičerejcev in med njimi deset takšnih, ki redijo tudi plemenske svinje, so se odločili za tak .»•n koncept, j)o katerem je prašičereja lahko le dopolnilna dejav nost govedoreji, poljedelstvu ali gozdarstvu, nikakor pa ne edina m glavna Prvi pogoj za prašičerejo je stuvba - hlev s taktno tehnologijo, ki je ekološko čista in ne zahteva veliko ročnega dela Drugi je gnojim na jama, ki ne pušča smradu in je tako velika, da je v njej prostora za več kot polovico letnih količin gnojevke. Tretji po goj je zemlja Normativi kažejo, da |>ri letni zreji lf>M prašičev (fiO v eni izmeni) nastane okrog »0 kubičnih metrov gnojevke I >.i bi jo raztrosili in koristno porabili, sta potrebna najmanj dva hektara kemtijske zemlje. Četrti pogoj je dobro prezračevanje Prašičerejci iz Oorenjske kmetijske zadruge uporabljalo podobne naprave kot v družbeni farmi v Ihunu, v glavnem kanalske ventilatorje, ki dovajajo svež zrak in odvajajo smrad   skozi zračnike in 11 j 11 n > s * • |>ie rej dolge podaljške   Ce prezračev anje dobro deluje m |c tudi snet vse narejeno tako, kot je treba, potem se na dvoi išču, pred hlevom, ne čuti, da so pri hiši prašiči,« je dejal Matjaž. Meglic, pospeševalec za prašičerejo v (iorenjski kmetijski zadrugi
Kes je, du se prašiči med krmljenjem v /burijo (cvdijo), vendar to ne more biti razlog, da bi zagnali vik In krik ob vsaki mali pra šičji farmi. Nasprotno: kranjska preskrbovulnu skupnost celo spodbuja organizirano rejo prašičev / nevračljivim denarjem m s premijami vse to z namenom, da bi izboljšala samooski bo s pra sičjim mesom in da bi bolje izrabili naravne možnosti. V začetku osemdesetih let so v kranjski občini odkiij)ili o k nuj 200 prašičev, lani I «00, leta 1990 pa naj bi )ih že vet kol pet tisoč
C. Zaplotnik
Ob dnevu pedagoških delavcev kranjske občine
Priznanja deseterici najboljših
Kranj, 22. januarja — Zadnji šolski dan pred zimskimi počitnicami so za svoj praznik izbrali pedagoški delavci kranjske občine. Zvečer so se zbrali v dvorani Telematike na Laborah in brez nevoščljivosti pokazali na najboljše v svojih vrstah. Posebno kvalitetno noto je k svečanosti pridal povabljenec Ciril Zlobec, ki je govoril o slovenski samobitnosti in predlogih za novo ustavo.
»Predlogi za spremembo ustave se boleče dotikajo tudi področja izobraževanja. Poskus skupnih programskih jeder je propadel, zdaj se podobna vsebina vrača skozi ustavo,« je med drugim dejal Ciril Zlobe. »Celotna struktura šolstva v Jugoslaviji naj bi bila izenačena, da bi ljudje svobodneje prehajali iz enega okolja v drugo. Sliši se lepo, pomeni pa, da bi bil v Jugoslaviji samo en, večinski jezik, medtem ko bi slovenski (in makedonski in albanski) postal zgolj regionalen, za domačo rabo in bi se postopno umaknil iz javnosti. To pa je negacija vsega, kar smo si priborili med vojno. Predlog prihaja v času, ko je kriza in so mnogi prepričani, da bi oblast v enih, zveznih rokah, lahko rešila vrsto problemov. Takšna razmišljanja spodbuja tudi mednarodni denarni fond, katerega države članice imajo enotno, večinsko upravo in jezik. Za nas, Slovence, bi bila to civilizacijska, kulturna in vsakršna katastrofa, zato moramo vztrajati; smo narod, ki sam odloča o vprašanjih svoje usode, brez pritiskov in izsiljevlanj pa o vprašanjih, ki so skupnega pomena.«
Priznanja je prejelo deset pedagoških delavcev.
Mira Avsec, profesorica slovenskega, ruskega in latinsekga jezika v srednji šoli pedagoške, računalniške in naravoslovno - matematične usmeritve v .Kranju, katere obseg in kakovost znanja dokazujejo že vrsto let njeni učenci na tek-"movanjih v znanju teh treh jezikov in kot študenti višjih in visokih
šol. Profesorica Avščeva je tudi soavtorica učbenikov in drugih učnih pripomočkov. Veliko uspešnega dela je vložila v interesne dejavnosti učencev, predvsem v fakultativno učenje tujih jezikov in dramski krožek.
Stane Košnik, profesor geografije v srednji šoli elektrotehniške in kovinsko predelovalne usmeritve Iskra v Kranju, kjer poučuje geografijo, samoupravljanje s temelji marksizma in tudi zgodovino. Pouk samoupravljanja s temelji marksizma je zasnoval kritično, razmišljajoče in futuristi-čno.
V*ra Znidaršič, predmetna učiteljica ste-I^P^^^^B       H    nografije strojepi-
H    ■„  Wt sja v srednji šoli eko-
nomske in družboslo-9Hk |H      H v kra
Wm-~ nju z uporabo najso-
^^»K    dobnejših pedagoških metod, učnih sredstev \    ter izkušnjami dosega I* uspehe, ki jih učenke
dokazujejo tudi /. viso kimi uvrstitvami na vsakoletnem republiškem tekmovanju iz strojepisja in stenografije.
Priznanja za dobro delo so dobili še: Marjeta Lapanja, učiteljica razrednega pouka in dolgoletna pomočnica ravnatelja v celodnevni osnovni šoli .Josipa Broza-Tita v Predosljah; Matjaž Miklavčič, predmetni učitelj zgodovine in zemljepisa v osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju; Antonija VVeiss, profesorica zgodovine in zemljepisa ter zadnje pol leta pedagoški vodja v osnovni šoli Bratstvo in enotnost na Planini; Tatjana Turel, učiteljica kemije in biologije v osnovni šoli Simona Jenka v Kra-
Da ne bi bilo zamere...
Poleg najvišjih republiških Zagarjevih nagrad, ki jih dobijo le redki pedagoški delavci, najboljši med najboljšimi, kot imamo navado reči, v vseh gorenjskih občinah p°" deljujejo še občinska priznanja. Dan pedagoških ali prosvetnih delavcev je velik cehovski praznik, na katerem v vsej svoji vel*" čini in družbeni pomembnosti zažari lik dobrega učitelja. Naj sveti, naj bo zgled vse"1 drugim v cehu, javnosti, ki pogosto vsevprek in na pamet kritizira, pa naj pove, da so še učitelji, ki delajo dobro, zavzeto, ki so kos reformam reform, ki se stalno učijo, jj* popolnjujejo, so demokratični v odnosu do učencev in staršev, ki učencem dajo veliko znanja in življenjskih vrednot, jim zbudijo vedoželjnost ...
V štirih gorenjskih občinah učiteljski ceh nagrajuje svoje najboljše; pošteno, brez očitne zavisti izbere tiste, ki se poznajo P° svojem delu in uspešnih učencih. Ne zmotijo se, kajti domači kritiki so najstrožji.
Tako v štirih občinah. V škofjeloški so ubrali "sindikalno" noto. Da ne bi bilo z8' mere, nagrajujejo kar počez vse, ki odhaja' jo v pokoj. Uravnilovke je več kot preveč ze pri nagrajevanju, kjer je dober učitelj ize-načen s povprečnim ali slabim. Vsaj pri dajanju moralnega priznanja bi morala veljati merila kakovosti; kajti če pohvale ne zrnO' rejo v "domačih" vrstah, s kakšno pravico j° potem smejo terjati od javnsoti?
H. Jelovčan
nju; Marija Fortuna, ortopedagoginja v os"1 vni šoli Helene Puhar v Kranju; Mihaela R* ko, vodja vrtca Čebelica v Kranju ter Zden" Ažbe, vzgojiteljica v vrtcih.
Foto: G. Sin'*
Glasov telefon
smo naslovili na*o
poćitniiko akcijo Naj za vse tiste, ki ste prezrli petkovo ^ vilko in vam je vse* zvok skupine Agropop, zapišemo P° 0 MM danes, v torek 26. januarja, bo od 17. do 18. uredništvu gostovala priljubljena Serbi - Barbara S*r ^ odgovarjala na vasa vprašanja. Ob nagradah vas vaB""^ delovanju na telefonskih številkah 21 -860 in 21 -83!»
v B
Raziskava o onesnaženosti zraka na Trati je med drugim pokazala:_
V senci Termike so vedrile druge tovarne
Skofju I oka, 20. januarja Iločani so končno dobili prvo študijo o onesnaženosti zraka na Trati, ki ne obravnava samo žveplo-vega dioksida, dima in prašnih delcev, ampak tudi izpušne koncentrati je dušikovih oksidov, polurne koncentracije žveplovega dioksida, koncentracije žveplovodiku, organskih spojin ter se po sebej prašnih delcev in fenola ter formaldehida.
Meritve, ki so jih. žal, samo na enem merilnem mestu, izbranem skupaj s krajani Trate, od konta leta HW« m lani opravile tri poo blaščenc slovenske strokovne m štitucije, so pokazale, da onesnaženost zraku ni večja kot dovoljujejo naši predpisi. Kes j)a je, du so nase najvišje meje tudi po purkrat ohlapnejše kot v  razvitih zahodnih državah. Vprašanje je tudi, ali hodu rezultati meritev s Trate ta ko   ugodni' tudi po skorajšnjem sprejetju novega republiškega za kuna o vurstvu zruku.
Raziskava je pokazala, da so koncentracije žveplovodiku na Trati približno desetkrat manjše od dovoljenih, koncentracije praš nili delcev enkrat večje otl dovo Ijenih, kotu filtracije fenola petkrat manjše, koncentracija for maldehida |e v dveh primerih ma lenkostno presegla dovoljeno, medtem ku freon, aromatski m ahlatski ogljikovodiki tet nasičeni in policikhčni aromatski Ogljlko vodiki niso preseženi.
\'e da bi hoteli zagovarjati Ter nuko, je prav raziskava razkrila, du so se v njem senci skrivale tudi druge tovarne, predvsem .lelovicu, ( hadis m LTII Med trdimi delci so bili namreč najdeni tudi težki parafini m lesna vlakna Zato |c loški izvrsni ^vet zadolžil gorenj sko ekologmjo pri /uvodu za soci alno medu nio m higieno v Kranju tel sanitarnega inš|>ektorju, du ugolovitu količino škodljivih izpuhov v tovarnah tei sprožita izdela vo sanacijskih programov, podob no kot ga prav /daj zaključujejo v Termiki.
Študijo o onesnaženosti zraka na Trati je denarno podprla občin s k a raziskovalna skupnost Dobro bi bilo, (e bi prevzela še kakšno podobno breme, kot prvo, morda študijo 0 vplivu različnih škodlji vih snovi na zdruvje ljudi. Ze v kratkem pa prihaja na izvršni svet raziskava o obolevnosti otrok.
11 .lelovčan
Skofju Lokft, 22. januarja - Najstarejši med škofjeloškim1 .vrtci, ki te dni pruznuje 40-letnico socialistične vzgoje • Skofji I.oki, je vrtec Čebelica /gradili so ga pred petindvujs*" tirni leti in je bil prvi, namensko grajen vrtet v škofjeloški ob; čini. Zato so v petek malčki iz vrtca na Novem svetu pripravili prisrčni i prireditev
Foto: G. Sinik
Letošnji program vodno gospodarskih dejavnosti sprejet
Narasle vode odkrivajo pravo sliko
Ki naj. '2.% januarja »Kot izvajalci vodnogospodarskega pro-grama, in s stanjem kakršno je na tem podi o« ju na (ioi enjskem, smo zelo nezadovoljni. Smo namreč v glavnem gasilci, saj je denarja najmanj enkrat premalo. Prava slika pa se pokaže ob viso kili vodah. Človek se zgrozi, kaj vse priteče v Kranjsko jezero « je v petek, na skupštini Območne vodne skupnosti za Gorenjsko, v
razpravi ugotavljal direktor Vodnogospodarskega podjetja Kranj ko je le ta sprejela program vodnogospodarskih del na dolenjskem za letošnje leto.
Skupščina je program za letos sprejela, podlaga zanj |>a so bile usmeritve,  sj>rc|ctc do leta li»W0. Kakšen je ta program, |>u se nuj bolje pove ugotovitev, tla sla oba izvajalca (Vodnogospodarsko |)od |etje Kranj, Podjetje za urejanje hudournikov), predložilu potrebe, ki so precej vetje otl možnosti ozi nuna denai |.i  < Hi tem |>.i |f naj bolj pomembno to, da sta oba i/, vajalca predlagala piuv/.upruv !<• tisto, kur bi bilo najbolj nujno
Denarja za gospodarjenje . go renjskinu vodami |e torej tudi le
tos premalo. Pokritih bo nekako ,11 odstotkov predlaganih (nujnih) potreb   Tako bo na prunei za v.u stvo kakovosti  površinskih vodit ii,i vol|o toliko denarja kol lam in enak kot lam (oziroma po enakih merilih) bo tudi delež < ibmoene vodne skupnosti i>■ i sofinancira nju čistilnih n.i|)i.iv  in kolektor lev   I/ programa tako imenovane ga zelenega planu oziiomu hidromc hoim ijsklli del pu se bodo letos nadaljevala delu na odvodnjuvu nju hidromelioracijskega sistema Tenetiše na Parovniti m pritokih,
ti.i desnem bregu Sore pod Sk<W Loko m n.i \llaki pod Kudovljt^j l'o |)cšev .oni  bodo potekala tlela  na   rcgului iji  Zubnu c l1'1'
BttnJtm. „
Ob sprejetem programu na denai i ie mi >/in ist i pu si i I"'1 ^ legati se  najbolj  zaskrbljen1 n stanjem  votla, kakršno je uli' n.i i .oreiijskem   Nespoi na J*' . mret   ugotovitev, tla se k.ik<>% ^ vod.i slubsu, morda se nujin"'^ J Soi i   V Ki.tup.ki gori so. mei , odplake (količinsko) Že v<j|
otl dotok,i vode In meti. •m, marsikje na Gorenjskem. 1 , ^ vode do polovice polnijo '"'l' ima (ioienjska polovico m«nJ uf, ini j .i /.i tovrstne posege od i"' * tenli področij na jugovzhod^ delu Slovenije   Zato najmanj ir
|c, velja upruvičenu zahtev« g.itov n.i skupščini v |>ctek v «* nju. du moramo biti nu MH drot ju v Sloveniji enotni
POTROŠNIŠKO POSOJILO
ZA OKNA, VRATA, POLKNA „-
PLAČILO V 6 - OBROKIH OBRESTI SAMO 20%
IZREDNA PRILOŽNOST   TO JE 18 JELOVICA