299. številka.
Ljubljani   sredo 31 decembra.
VL leto, 1873.
SLOVENSKI
Uhaja i
mesoj I ?o!t?. 10 kr.   Za pošiljanje na gospode noitelJ6 na ljudskih šoUb
■  , po t»e«tl itr^a
■topne petil-vn«-.) 6 i?. *e o* oananilo *nkr*t tjf?k.j S k-, č.- m dvakr-u Is 4 kr. *e ie rl- Mi retifcmt ttok*. Viakokrat. Se plača Itampel) za 30 kr. UopHi naj 39 tavol« flrsnktratL — Rokopisi M os vračajo. —< Oridnlitvo Je » LJtjbJpmi ba oelovUri eesd v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". v >  iT g ",w- katero lis  .»* bjarovoajo ^ vvnčnise   rt- kl8T-> uit}«   .« n-.r . a^m'r.^tmlltvm* reč«. 1* v r Narodu! niaVami* v Tavčarjevi bJII
--... «... „TBQU<q. „«M/r.wwtJMO .i-. u.ir,vr0 p,, ^fn^jii^,    ...     (pV        prajimuui   z« cvatrc-aj araaa letele M oem
ta rttri leta 4 golu. — 2a LJubljana brei pošiljanja na dos» m ee!o icto 13 poi.i.. aj (etri ! ta 3 golu. 30 it.-., m «.u tnes dom ie jRiuM 10 krajo, za ues^c, 30 kr. ta »Wt leta. — Za tuia »ieiol« as celo letp 23 roUL, ».a pol leta 10 go!:». — Za In za uijake raji znižana cena in steftti Za Liniiljaae aa č>,t*:. kU 2 ffold. 50 kr.. po peti) pr-jeinan za četrt leta 3 fold. -
I   pa paitl ^.i ■ jbujfc.i   za ^vatro-a^araka dszeta m oeiu iclo i6 goiu., m poi .o'.- 8 gold.,
o!d. 10 kr.   Ža pošiljanje na ■de ndltetje na ljudskih šolab Za oznanila bo plačuje od oetirv
Na starega leta dan.
In tako smo preborili zopet eno leto, šesto leto obstanka našega lista, ter prvo leto izhajanja njegovega kot prvi slovenski dnevnik. Preborili, pravimo. Kajti, ko smo se svojega dela lotili, nijsmo si zakrivali teškoč, vedeli stno, da prevzemamo veliko delo in veliko skrb, vedeli smo, da no bodemo hodili po gladki stezi. Zato smemo s koncem zadovoljni biti in smo, kajti vse zavire, naravne in uuieteljno nam od raznih protivnikov prizadevane smo premagali, materijalno in duševno so nas v našem delu vrlo podpirali prijatelji naših idej in našega dela. Zato jim hvala v imenu domovinske stvari.
V prvem listu tega leta, ki denes slovo od nas jemlje, smo izrekali iskreno in pošteno željo, da bi nas dovelo do „prave sloge, one sloge, ki spoštuje tudi drugo mnenje, ali celo Čisto protivnost v onih rečeh, ki ne zadevajo narodnega vprašanja,1' v katerem moramo vsi složni biti. Žalibog, da nam pretečeno leto te sloge nij prineslo. Nego imeli smo oster boj celo v domačem taborji. Mi smo v duši preverjeni, da ga nijsmo mi zakrivili. Mi ga nijsmo iskali. Boj se nam je vsilil, orožje se nam je v roko potisnilo in ako nijsmo hoteli s pozoriŠča odstopiti ih na milost in nemilost s svojimi nazori vred udati se, morali smo dvoboj pre-
vzeti. Udati se nijsmo smeli, ne hoteli, in izšli smo iz boja nezmagaui, utrjeni.
Glede občne politike avstrijske ne moremo pretečenega leta med ona šteti, katera bi bila našemu narodu douesla pridobitev. Narobe, v šolskih rečeh, najvažnejih v narodnem življenji, okrušeni smo za nekoliko pravice, in osobje, ki je v nadzorstva- po stavljeno, nij nam prijateljsko. — Isto tako jo v uradih ostala dozdanja germanizacija.
Glavni dogodek pak je prenaredba volilnega reda v državni zbor. Krepko smo se upirali, neustrašeno smo protestirali, vso svojo dolžnost smo storili, dokler mjso bile direktne volitve uvedene. V tem nijsmo imeli vspelia. Direktne volitve so postavne postale, — zdaj imamo gledati, kako i/, njih korist za svoj uarod vlečemo. Mogočo, da bodo ali so že našo taktiko v politiki spremenile, našega cilja nam ne mog6 izpred oči vzeti, naše ljubezni do domovine nam ne mog6 iz srca iztrgati.
Pri volitvah v državni zbor smo letos pridobili štiri mesta, katerih prej v dižav-nem zastopstvu nijsmo imeli, namreč dva v slovenskem Štajerskem, v tržaški okolici in v Istri. Izgubili smo po mestih in trgih vslcd Še nedozorelih razmer, katero izgubo pa nikakor nemarno za trajno.
Ako se ozremo izven domovine, najprej med brate Slovane, vidimo mnogo napredka.   Naši najbližnji  sosedje Hrvatje
so v tem letu prišli do zmage; na krmilu njih vlade so pošteni narodnjaki, ljubitelji svojega roda, ki bodo mnogo storili za srečnejšo bodočnost svojega in tako tudi našega uaroda, ter bodo tem bolj se utrditi mogli, ker njih rojeni sovražniki Magjari vidno slabe in so posebno v denarne državne zadrege do grla utopljeni. — Srbija napreduje v vsem iu se vrlo pripravlja na svoj nalog, državno zcdiuiti južno slovanstvo ob Balkanu. — Še bolj se krepi ln raste velika slovanska Rusija.
Nemci v Avstriji se nijso niti to leto naučili pravični biti, oni v Nemčiji pak imajo prebavljati francoski plen in izvojevati domačo vojsko s svojimi katoličani, ki se upirajo novemu uravnanju cerkveno državnih razmer. Poleg tega pak se je Nemčija vedno pripravljala na drug velik boj, ki jej ne odide.
Med drugimi evropskimi državami - so imeli pretečeno leto Fran cos k a in Spanj-ska velik in zanimiv boj, ki s koncem tega leta nij še končan. Republika, vzor vladne oblike naj plemenitejšim duhovom, bori se v teh deželah za svoj obstanek. Zdaj žalibog, v obeh deželah Šanse republikanstva slabo stoje, reakcija prodira, — kaj bode konec, kako se tn iu tam stvari razvijo, o tem nas bode učilo prihodnje leto.
Mfttek.
Dva blaga Kranjca.
Pri vseh tistih narodih, ki so vsled neugodne geografične lege, vsled- zgodovinskih nezgod, vsled svojega malega števila, vsled nzrokov, izvirajočih iz narodne vere in na rodnega značaja,  v svoji  kulturi zaostali za drugimi, veČimi, srečnejšimi narodi, opazujemo v sedanjem času trdno voljo in go rečo željo, da bi v naglih korakih pobirali stopinje za svojimi v znaustvu, umetnosti, obituosti, kupčiji, poljedelstvu vrlo napredujočimi sosedi.   Da bi svoj namen lože in preje dosegli, pošiljajo na državne stro-ško mlade, talentirano ljudi  po inozemskih velikih šolah iu akademijah,   od  koder se izučcui in. izkušeni mladi  možje vračajo v svojo domov iuo, gder jim je po tem naloga, plemenite kulturne pridobitve tujih narodov cepiti na mludike svojega sicer neomikanega, a ne spridenega naroda. Rusija pošilja vsako leto cela krdela mladih ućeujakov na Nemško, v Avstrijo, v Italijo, na Fraucosko. Mladi Srbi na državne stroške študirajo na Duuaji, v Berolinu, Heidelbergu , Parizu, Brusselu. Hrvatska deželna  vlada daje talentiranim mladim možem visoke stipendije, da se mo-
rejo omikati po nemških velikih šolah. Dalmacija radodarna podpira svoje sinov« obeh narodnostij.   Prav tako delajo tudi Magjari, Romuni in avstrijski Rusi.   Celo mogočna Nemčija nij skopa, kedar jej je podpirati nadeje polne nemške umetnike v Italiji. Le mi Slovenci se v tem ozirn ne moremo posebno hvaliti. Vlada za naše umetnike, pisa telje, univerzitatne studente ne stori ničesa ; dež. zastopi za take stvari nemajo razuma; radodarni so samo takrat, kedar jim je pod pirati kmetijske   in   živinozdravniške šole; umetnikom privoljujejo po 200, gozdarskim iu kmetijskim učencem, paglavcem, ki so po 2, 3 realke z veliko silo dovršili, po 250 ali celo 300 gld. na let<».   Mecenati so'   i nas redkejši nego belo vrane. Srečni bi bili, da so nam vsakih 50 let  eden  prikaže. Res imamo Kranjci mnogo štipendij, .toda majhne so in večji del omejene na srednje šole. Hvalevredno izjeme so le ustanove ljub. hrani niče in tržaškega velikega  kupca K a! istra; posebnega spomina iu najveće' polivale pa je vredna  velika ustauova preblagoga Luke K nalila.
Luka K u alfi je bil, kukor pravijo, v brezniški fari na Gorenjskem doma; rojen je tedaj v tistem kraji kakor naš Č7op, naš Prešeren.   V poznejših  letih  je   bil fajmošter
v Grossmssbach« na spodnjem Avstrijskem.
Akopram duhoven, ki je živel ob veliki katoliški reakciji zoper drngoverce, vendar svojega imetja nij zapustil „mrtvi roki." V svoji oporoki je namreč 16. junija 1671. določil, da se mora iz njegovega premoženja osnovati stipendija za 4 kranjske mladeniče, ki študirajo na dunajski visoki šoli. V ta namen je zapustil: 1. na Dunaji v notranjem mestu hišo št. 807. (zdaj Jakober-gasse št. 10);*) 2. posestvo v Grinzingu nad Dunajem; zadnja lastnija se je po testator-jevi volji za 4000 gld. in 50 tolarjev po njegovi smrti prodala in za ta denar so se obligacije nakupile. Superiutiindent te ustanove mora po ustanovnem pismu biti „ein Doetor der kraineriseben Nation" — (ex facultate ju r idi ca.)
Prvi oskrbnik je bil Jurij Bohiuec (Wohiuiz), doktor filozofije iu prava, uuiver-situtui prt iesor, dunajske škofije kons. svet-nik „und auno 1G7G. eiuer lobl. uralten vvie-nerisehen Universitat Rector M a g ni fini s-. — V začetku je vsaka štireb stipeudij zuašala po 50 gld. na leto. Prvi je stipen-
») Knaffl jo to hišo kupil 3.  marcija 1G(>7. Dal o zanjo 4OO0 gl. in poleg tega plačal So 100 zlatov - „likofa.u
Politični razgled.
HotTflanJ« eležele.
F LJ-ublJanA 30. decembra.
/>j:«rH» zbor bo imel malo časa, ker se delegacije uže v aprila snidejo. Med deli ima državni zbor konfesijonelnc postave, reformo davka, železniške in akcijska postave, kazenski in civilni proces in navadna opravila. Brikone bo veliko dela ncstnrjencga ostalo, kakor navadno.
Raspor med Cehi% iz katerega so si centralisti toliko žetve obetali , bode sreT-no minul. M^dočoška stranka je slogi primala nekoliko žrtev.
Firm tsl.r novine se veselo imenovanja Jovana Živkoviča za načelnika deželne administracije ter mil pripisujejo posebno veseiu i v posredovanji.
Rti.*• i v centralni Aziji nemajo sreče. Pred kratkim imo poročali n vspehih Angležev v Afganistanu iu Badakšanu. Zopet je nastala vojska v majhni , a ini»uitui želi na gornjem Ok.su, ki so Baleh zeve, ki se zna s tem končati, da pade dežela enako Badakšaiiu pod afgansko vlado, ki jo pod angleškim vpljivom. Kaullmann jo hotel skleniti dobre pogodbe z Atalikom Gazo, kažgarskim kanom, in ta jo uže v Pctoiburg poslal poslanstvo , ki je ob svojem času dalo dosta govoriti. Med tcin jo prišla kivanska vojska, in pogajanje z Atalikom je zastalo. Ta slučaj si jo Angleška dobro vedela ukoristiti, in je prepodila ruski vpljiv iz Kažgara. Tako piše ruska „Brža."
Mlitsn ti tisku zbornica jo z veliko večino sklenila, da bode državni kazenski zakonik  spremenila,   da  se zlorabi jenje po rotuikov enkrat neba. Za agenta v Berlinu je izvoljen doidanji minister dčl , Crezulcscu.
Iz šiptttiijt' dohajajo za republiko žalostmi novice; cel sever jo karlističen.
Fi'ctn<*c*ki narodni zbornici je komisija trideseterih v sporazumljcnji z vlado predložila volilno reformo. Princip splošne pravce do glasovanja se nema dotikati, pač pa se misli na u pel janje volitve v dveh stopinjah, ki h«) delavce od pravice glasovanja pri prvotnih volitvah izključila, in izrekel Be bo pogoj, da ima vsak prvotni volilec najmanje 25 let star biti, dve ali tri leta v kaki občini stanovati in v kak davkarski register zapihan biti. Pozneje so bo odpravila volitev po libt h in departemeutih; to so Mac-Maho-novi vladi zdi dovoljno sredstvo, da so ra-dikalei iz municipalnih kolegij preženo. Od 44.000 zastopstev je namreč 20.000 gambe-
tističnih. To „moraliziranje" splošne gla«n-valne pravice je dobro izmišljeno, pa koristilo sedanjim francoskim mogotcem ne bode, ako se upelje.
Dopisi.
|K *ii?iil«k4k «lolil»4k 20. dec. flzv. dop.] V občini Velika pirešica je bila 16, doc. volitev občinskega odbora , kateri ima 19 odbornikov in 0 namestovalcev. Volitev se je z veliko napetostjo vršila, kajti gornjih t. j. IVniklanov j« prilfo 60, spodnjih t. j. Galičanov s Smarčani in Zavčani 98 na volišče. Prvi so prišli z namenom, zadnje popolno vreči, a vendar je na strani (Jali-Čanov i> odbornikov voljenih, tako, da je ravna delitev. Da je trebalo edinosti, to se je hitro zapazilo, ker od Poniklanov nij nijeden spodnjih gla«a dobil; a tako se jo tudi odvrnilo. Ko bi ne bilo učitelja zraven, podrli bi bili zgornji spodnje. Vrlo se je tudi obnašal Janez Tržan, govorč in delaje za slogo pri oddatvi glasov.
Galičani! Veliko vas jc še, da imate kar tiče občinske zadeve, polhovo spanje, premalo se brigato za občinske reči. Pravice, katero so vam dane, se nočete posluževati ne izvrševati. Kaj pomagajo nekatere jasne glave, če jih je premalo in je več temnih, katero so še ne zavedajo. Učitelj jo pri vsaki priliki može nagovarjal se obilno volitve udeležiti, ali veliko jih je bilo svoji obljubi nezvestih. Zgodilo se je t >rej, da so spodnji v 2. razredu zavoljo pomanjkanja cnoga samega volilca S odboruiko izg ibili, iu b; bili tako lohko v večini.
IX |M't<'l'*l4<' žii|»aill.f e na
Pivki 26. dec. [Izv. dop.] Dno 18. t. m. so se vršilo tukaj že toliko časa težko pričakovano novo volitve v občinski odbor. Prenovil se je ves odbor in so prišli vanj skoraj *ami izobraženi in pisanja zmožni možje, tako da od tega odbora pričakujemo boljšega delovanja, nego smo ga imeli od dozdanjega. Za nadžupana je bil izvoljen enoglasno skozi in skozi pošten narodnjak, gospod Janez Spilar, trgovec in posestnik v Senpetru, za svetovalca sta bila tudi izvoljena dva poštena narodnjaka, namreč Jože Povh, posestnik
v Nemški vasi in Janez Šabec, trgovec in posestnik v Selci.
C. k. okrajni glavar je sicer volilce nagovarjal, da bi vendar prišel stari župan vsaj v odbor zategadelj, ker je Že v teb rečeh „ na vajen", in to se tudi zgodi. Ne moremo pa si vendar kaj, da ne bi grajali nespodobno obnašanje restavraterja G. K. proti volilocm j on je namreč volilce s tem za norci imr»fi hotel, da jun je silil nečega b-rača, češ, saj bo ta zadosti dober za št. P, To je neotesano.
Iz H»»it*i|t* 26. dec. [Izvirni dop.] Izročili smo d- *>; truplo dr. Župančiča materi zemlji. Rojak in dobro za domovino zaslužen mož je vreden, da ,.Slov. Narod" v svojih predalih mali prostorček odmeri za kratek popi« njegovega pogreba. — Okolo 2. popoldne je bila Sehullerstrassc, v kateri |c umrlega hiša, polna ljndi, največ moškega spola, med katerimi so posebno velikobrojno zastopani advokati, celo dunajski župan dr, Felder in študentje, med katerimi slovenski vscučeliš'niki skoraj polnoštevilni. Rakev je -.-žala na pogrebnem vozu 1. razreda „En-treprise", okinčnna z belimi trakovi, podarjenimi od doktorskega kolegija, od sirot in vdov itd. in rdečo knjigo. Ob dveh se odpelje voz, spredi dva jahača s svctilnicarai, za njimi in pred mrtvaškim vozom slovensko dijaštvo, za vozom sorodniki in dolga vrsta đrnilh l.judij. Pot gre v štcfunsko cerkev. Cerkveni obrodi se pred veliko množico ljudij vrše, iz kora se čuje „misererc" in ,,dics irae". Že je vse končano in že smo mislili slišati Ccgnar-Jenkov, „Blagor mu ki so spočije", ker sklenolo so je prav resno med slovenskimi pevci dve pesni v crkvi prt!, ko 7!a6n<lcui<*m vMimo, - da nij bilo iz toga nič. Zakaj, — to neugodnost drugič. Rakev se dene zopet na voz in v dolgi rajdi spremljajočih črnih vozov gre vožnja na pokopališče v Wahr*ngu. Že je dobrotnik kranjskega ubozega Studentstva v jami in očenaši izmoljeu, ko zadoni Riharjeva slovenska „Jamica". 12 pevcev seje s fijakari pripeljalo in čast slov. dijaštva vsaj v nekoliko rešilo. Kaj lepo pa žalostno bilo je slišati starega dr. Hanltla govoriti nadgrobnico, trepeta-
dijo užival Kuafllov strijčnik Andrej M a-tevžek in sicer do svoje smrti; za drugega je še Knaffl sam imenoval petošolca Jurija A. J. Hohinca, sina prvega supei intendenta.
Denar se je po časi nabiral, hiša je od leta do leta nesla veče obresti, za to se je primemo tudi število štipendij pomnožilo in njih letna svota povišala. Marsikateri siromašni kranjski dijak si je v preteklih 200 letih s tem denarjem sušil svojo grenke solze, marsikateremu so bile Kuafilove stipendije lestvica, po kateri je vzplezal do visoke česti in slavnoga imena. Kar nepričakovano pa se je Knaffl iva ustanova povzdignila od tistega časa, ko jej je bil za superintendenta odbran plemeniti mož , Čigar telo so 26. t. m. na Dunaji na vviihringskem mirodvoru izročili materi zemlji in ki zaradi svoje vestnosti, po žit val m Bi i in prav očetovske skrbi za usta novo poleg Knaffia Bamega zasluži, da Be ga z največim spoštovanjem spominjamo.
Ta vrla duša je dr. Fr din and Župančič.
Župančič (Snppantschitscb), Ljubljančan, rojen 12. novembra 1806. je študiral na Reci, v Ljubljani, na Dunaj i, gder se je seznanil
sfe slavnim orientalistom Hammer-Purgstallom. L. 1843. je dobil advokatijo na Dunaji. Mej svojimi kolegi je bil tako spoštovan, da so ga od 1. 1855—1866 volili za predsednika spodnjeavstrijske advokatske komore. Cesar ga je poslavil z redom železne krono III. vrste. Bil je mož, ki se je posebno rad udeleževal dobrodelnih društev in zavodov, katere je sč svojo pridnostjo, sč svojim obširnim juri-dičnim znanjem in s6 svojo znano nesebičnostjo na vso moč podpiral.
2. marcija 1855. je univ. konsistorij Župančiča Knafflovi ustanovi imenoval za superintendenta. Župančič, razumen mož, kmalu vidi, da je gospodarstvo zanemarjeno in posebno hiša v slabem stanu. Precej uredi oskrbovanje in gospodarstvo Knafflove hiše, ki jo, komaj v Župančičevih rokah, Bkoro 1000 gld. obrestij na leto več nesla. Ko je Ž. gospodarstvo prevzel, je bilo namreč 19 štipendij po 120 gld., on pa takoj osnuje 23 štipendij po 159 gld.! A s tem vrli mož še nij bil zadovoljen.
Izvrstnemu juristu se je zdelo, da si nniv. konsistorij prisvaja prevelike pravice do KnafTlove ustanove ter da jo hoče pola
goma domačinom iz rok izviti ter gonc-alizovati. Preštudira osnovno pismo ter uloži pritožbo pri iniuisterstvu, ki jo je z odpisom od 12. sept. 1856. odobrilo ter na podlagi osnovnega pisma i superintendenstvo i vživanje Knalflovih štipendij za vso čase likiMiijcciii potrdilo.
S tem pak podvzetoi vrli Ž. še nij bil zadovoljen. Knafflova hiša je imela dva dela, ki mej sobo j nijsta bila zvezana; bila je tudi uže tako stara, da so se stanovanja za malo najemšcino oddajala. Po mnogih potih se 1. 1858. Župančiču dovoli, da sme vso hišo znotraj podreti in prenoviti. Proračun je bil določen na 36.000 gold. Ž. začne podirati in zidati. Na enkrat mu mi-nisterstvo delo ustavi. Začeli so namreč bastije podirati, mesto razširjati in lepšati. Z. je bil v največ i zadregi. Hiša je bila v razvalinah in podi finali. Mnogi so mu svetovali, da naj razvaline proda komisiji za lepšanje in razširjanje dnnajskega mesta.
Ž. tej komisiji res36d° prostora proda, a po tem kar predrzno od juridičnega društva za penzijo vdov in sirot", kateremu je bil on duša, proti 7°/0 vzame 80.000 (1!) gl.
jočim, ginljivim glasom na robu groba, blizu tako-le: ,,Podali smo materinemu naročju trnplo moža, ki je bil kras človeške družbe. Bil je dober oče svoji rodbini, živel zadovoljen v krogu svojcev, bil skrben oče ubogim, ker tam, kjer jc bilo pomagati tem, pomagal je svojim talentom, organiziral fond za sirote in vdove, osiguril mu trdno stalo, da jo sirotinstvu pošteno odmogjeno, organiziral iu pošteno oskrbljeval Knaiflovo študcn-tovsko štipendije. Bil je predsednik naše advokatne komoro in njemu gro zaslugo, da se je ta institut iz zmedenosti spravil v red. Bil je mož, ki je vedno stal na braniku zoper krivico in zraven brezsebičen, neiskajoč odlikovanj, katera so se mu bor. tega napela na prsa, bil je r.vnjki vitez železna krono itd. Zapusti nas v svojem OH. letu, in kakor jo bil nekdaj trden, slahol je zadnja leti, kar je pač storiia žalost, zadana mu po smrti eno hčere, katero jc toliko ljubil. Bodi mu zemljica rahla!" — Se smo postajali iu na ušesa nategavnli, ali mesto ša ene slovenske peeinl slišali le zamolklo topotanje grud, padajočih na rakev« — Zapuščali smo mirodvor.
— (Dr. Razlag) ne bode nikakor mandata položil kot deželni poslanec in to ne vsled posvetovanja in sklepa odličnih mož naše stranke. Uzroke smo jasuo povedali v včerajšnjem uvodnem članku. —
— (Volitev deželnega poslanca na Notranjskem) namestit umrlega Korena, bode že 8. januarja 1874.
— (Ljubljanska hranilnica) je imola 2S>. t. m. občni zbor, v katerem ho bili izvoljeni sledeči fuukcijonarji: V. Zelnik, predsednik, A. Drčo, namestnik. Kuratorji: Malic, advokat dr. Župan, J. C. Majcr, F. Ks. S6van; ravnatelji: Stedrv, Blliger, Hudournik, dr. Schrev, J. Lukman , Redange, Mllhlciseu, Seernaun.
— (Ljubljanski magistrat.) jc pri predvčerajšnji seji, zvečer, imenoval necega Hiingthalerja za kasi rja, dr. lludca za sekre-
na posodo, tor na ostalem prostoru sezida lepo hišo v štiri nadstropja. Zidanje ga je stalo 136.123 gold. in Knaffiova hiša je imela 1. 1862. celo f>7.5fll frol«l. dolga. A to Ž. nij 08trašilo. Hiša je bila namreč po njegovem trudu do 1. 1875. davkov oproščena j po tem je dobro premislil, da poslopje, ležečo skoro poleg „Park-Uinga" mora dajati dobre obresti; znal je tudi jako varčno gospodariti. In res, precej 1. 18G2. je biša dajala 15.5(55 gold. najemnine. Te obresti so rastle od leta do leta, kolikor se je Dunaj lepšal in veličal; z njimi je Ž. nekaj dolg plačeval, nekaj pa denar nalagal. Zato, in ker je imela ustanova še 32.0oO gl. v obligacijah, je Ž. tudi število štipendij pomnožil, poleg tega pa vso stvar tako uravnal, da se do 1. 1890 ves dolg do zadnjega krajcarja poplača. Ko je bil 1. 1855. Ž. za superintendenta izvoljen, je bilo 19-štipendij po 120 gold.; ko je Ž. 24. dec. 1873. umrl, je 3« štipendij po *<MO golcl. In smelo trdim, da črez 30 let ne bode kranjskega Slovenca na dunajski nniverzitati, ki ne bi užival KnafViove ustanove. Kako hvaležen mora biti kranjsko-slovcnski narod vrlemu Župančiču!
tarja in Mibaliča (od dež. odbora) za pisarniškega vodja. — Hiingtbaler ne zna — pravijo — niti besedice slovenske. Čudno, ker ima vendar kasir z občinstvom opraviti, katero nikakor nij vezano, s kasirjem govoriti nemško, mnogo jo pa tacih, ki nemški ne znajo. (i. Gutman, bivši ljubljanski župan in dež. poslanec , dozdaj prvi mr tu: svetovalec, jo bil v tej seji penzijoniran, kar mu menda ne hode po volji. — G. Je ras je zdaj prvi, g. Perona drugi magistratui svetovalec.
— (Dolge počitnice.) Iz prav verjetnega vira smo izvedeli, da so ljubljanske šole niti 7. januarja ne bodo odprle, ampak aaradl koz se bodo počitnice še za en mesec, ali vsaj tohko časa podaljšale, da epidemija poneha« Tako je previdno dež. vlada ukazala, a ne profesorji, o katerih jc oni dan znani ■i Ini kaplan v „Vaterlandu" —- „kljunU". „dass sic sich ini Fnustchen lachen". Tegfl dopisnika prosimo, da naj obišče tisto S profesorje, ki za kozami bolni doma leže, da bodo videl, — kako se v pest smejajo.
— (Hrvatje o Slovencih.) Z n .slo vom „slovenska žurnalistika godine 1873" je prinesel sobotni list hrvatskega „Obzora" listek, v katerem našteva dvajset časopisov, katere Slovenci zdaj že imamo, pocenil « d edinega slovenskega dnevnika „Slovenskoga Naroda*' do Majeriovega „Slavjaua". Hrvatski list priznava, da smo v nekaterem obsfrn glede novinarstva Sloveuci med Jugoslovani prvi: da vlada pri nas nema nobenega slovenskega lista, ker se dozdaj še nij nihče izmed slovenskih pisateljev našel, ki bi bil svoje pero vladi prodal. H koncu rObzor" pravi: „Narod, koji toliko radi na žurnalistikom polj o, ueni"/i: nikada propasti. IVusi/.am. kojega parola bijaše prijo vojne godino 1870 „vom fels zum meere" t. j. od Alpa do sjevernoga mora, razširio je nakon vojne ovu svoju parolu u „vom meer zum mecre" t. j. od sjevernoga mora do Adrije. Izvedenju ove parole stoje na putu naša braća Slovenci kao stražnici Adrije proti navaljivanju germanskoga življa. Veo su počeli Niemci most gladiti od Drave do Adrije preko Slovenije, pri-
Dobro vem, zadnji čas je bil Župančič čuden mož. Mnogokrat so mu jo očitalo, da na protekcijo preveč gleda. Pa kaj, če je enemu storil krivico, saj jih jo in jih bode sto osrečil. Iu za to menda vendar ne bomo vrlega moža kamenali?! Tudi za naše narodno živenje nij imel razuma. Zgodaj je šel od doma, na tujem je živel in na tujem delal za Kranjce, ki so se mu ua enkrat v Slovence spremenili. Naših domačih razmer nij poznal. Kraujce je ljubil čez vse, Slovence manje. Gdo si upa zoper njega kamen vzdigniti? Saj smo sploh mladi Slovenci zadnja leta na Dunaji Živeli čudno živenje. V poštenem društvu so se nas ogibali kot gobovih jezuitov. Doma se je širilo mračnjaštvo, na Dunaji so naši poslanci železnice kupovali in prodajali. Zastonj smo so trkali na prsi rekoč: „Tudi mi smo pošteni, za napredek in omiko vneti ljudje!" Nijso nam verjeli. Kaj čuda tedaj, če je vrli Ž. marsikedaj vzdihnil, da stari Kranjci, kakor njegov „prijatelj Prcširen", so bili druge korenine ljudje nego smo „mi". Teško je bilo zadnja leta ž njim občevati tudi za tega delj, ker je slabo slišal in tudi sicer telesno oslabel.   A do svojega zadnjega trenutka je
tiskajući svom silom na utamanjenje slovenske narodnosti. Da se taj most nesagradi, jest takodjer v našem i to uprav životnom interesu. Slovenci su danas naša vojna Krajina proti germanstvu. Kao što naši Krajišnici sa puškom u ruci braniše našu domovinu i Čitav europski zapad proti turskomu barbarstvu, isto tako brane danas naša braća Slovenci s perom v ruci slavenski jug proti poplavi germaustva. Slava njim!
— (Plačo štajerskih učiteljev) bodo vBled sklepa štajerskega deželnega zbora (naše poročilo 0 tem nij bilo popolno) s 1. majem 1874. take-le: V Gradci 000 gold., v i bčinah 1. razreda 800 gold., 2. razrada 700 gold., 8. razreda 600 gold., 4. razreda 550 £nld. Enako plačo imajo tudi Učiteljice. Začasni učitelji brez spričala spo-
obnosti dobivali bodo le remunaraeijo od 60—70% pločo aatrdnih učiteljev. (Sedanji začasni nSitelji pa ostanejo pri sedaniih dohodkih, dokler sr v tej začasni službi). Pod-UČit< lji brel spričala sposobnosti dobivajo 80 o remnneraoije od učiteljske plače. Kedar pa to spiičalo zadobe, postanejo koj definitivni s plačo 80% učit. plače. Sedanje ( pravilne dokladc nadufiiteljem bodo ostale taiste: v Gradci iu v srenjah 1. in 2. razreda po 100 gold., v srenjah 8. in 4. raz-I »da po 50 gold. Petletne dokladc z 10°/o r dne plače so nespremenjene, ravno tako stanovanje za naduoitelje. To plačo so vsaj nekoliko primerne imonitnemu stanu učitclj-
U i i in sedanji veliki draginji. Nasledek povišanje plač na Štajerskem pa bode, da se bodo nSitelji iz so tednih dežel, iz Kranjskega in Koroškega, pa morebiti tudi iz Primorskega na Štajersko preseljevali. Pa vsaj bode najviša plača v imenovanih deželah enaka najniži na Štajerskem.
— (Plače koroških učiteljev) bodo v prihodnje po raznih razredih občin zuasale po 400, 500 iu 600 gold., na meščanskih šolah po 600 in 700 gold. Vsak voditelj šole ima 30 gld. opravilne doklade od razreda. Petletne doklade ostanejo. Nad-učitelji imajo prosto stanovanje. Učiteljice dobivajo SOučiteljske plače.   Razen tega
ua vso moč skrbel za to, da bi kranjsko-slo-venskim dijakom na Dunaji zboljšal materiji !n • stanje. Njegova soproga jo dejala, da jc vstajal in spat hodil z mislijo, kako bi Knafllovo ustanovo tako osnoval, da bi nobeden kranjskih studentov na Dunaji ne — stradal.
Veli krat sem na Dunaji o belem dnevu
iu v pozni noči, z veselim srcem in s potrto dušo hodil mimo Knafllovo hiše in vselej sem se Knaffla in Župančiča s posebnim spoštovanjem ipomlnjal. In tudi daleč od Dunaja v solnčui Goiici smo prijatelji preteklo leto (sprožili misel, da bi se zahvalua adresa, podpisana od vseh tistih kranjskih sinov, ki so kedaj uživali Knaftlovo ustanovo, poslala blagemu Župančiču. Ta ideja „vou des Gcdankens Rlusso augcki;iukeltu je sicer zaspala, posebno, ker je edeu prijateljev kmalu potem obolel. Toliko veča se mi je zdela zdaj dolžnost, da so Župančičevega plodonosnoga delovanja hvaležen spominjam. Večen bodi spomin vrlima, blagima možema Knafflu i Župančiču!
V Ljubljani 30. dec. 1873.
Paulufl.
je deželni zbor dovolil 10.000 gld. za remu neracije   učiteljem;   vsaki učiteljici pripade GO gld. od tega.
— (Plače goriških učiteljev; namerava deželni zbt v Go. ci tako u-dauoviti, kakoršne ho na Kranjskem, namreč 400, 500 in 600 gld. Nadučitelji na 8 in večrazr d ni h šolah dobivali bodo po 10(J v obćiuali 1. in 2. raz. iu po 50 gold. (v občinah .'J. raz.) opravilno doklade. — K-bona dežela na jugu Avstrije ne bode t<ocj tako dobro plav-Čevala Bvojih učiteljev, kakor Štajerska. Kranjsko, Koroško, Goriške iu Iutrija so si enako glede radodarnosti do učiteljev, dasi-ravno bi Koroški deželui ubOT i/med vseh najraje pomagal v veči meri.
— (Mož), ki bi pri dobrem zdravji in stanji rad živ pod zemljo šel, živi v Jelša-nah v Istri. Postavil jo uauiroč A. 3. na on dotnem mirodvoru svojima otrokoma Feliksu in Knoiliju v spomin ljubezni kamen na grob, pri tej priliki pa tudi — sam sebe nij pozabil , da mora umreti, iu postavi si velik kamen na mirodvor z naslovom: „Pobtavil je A. S. rojen v Jelša no 1881, umrl L. 18 . . . na ..." Njegova naredba služi mimo bodečemu ljudstvu v smeli.
— (Iz Kodika) uam piše g. fiozebnal, c. kr. gozdar: V „Slovenskom Narodu" od 25. grudna t. 1. štev. 2(J9 je nek dopis iz Rodika zarad pogozdovanja Krasa, sadjereje in sviloreje razglašen in moj priimek podpisan. Podpisani tega dopisa nij poslal ! Nekdo je moj podpis zlorabil.
Spričevalo *t. ISJM.
Muhač, 20. decembra 1871.
Tri im s, .v som Vašo slavno/.nano .bVvalc scičre" užnal in po tem od večletne zlate žilo ozdravel, ter sem to izvrstno sredstvo enemu svojih prijateljev v ralio pripojil. Prosim torej, da blagovolile takoj poslati 1 tuntno Škatlico za mojega prijatelja pod" mojim Vam že znanim napisom po postnem pod\ zetji.
/ vsem spoštovanjem
.Jož. 1* lir i o stavitolj. TečncjJi  kot. uu^r   prihrani Kevalesciure pri idraSčenih in pri otrocia 5 o J. rat svojo MM za zdravila.
V plehastih i-n^icat* po pol funta 1 gold. .50 kr., l funt '2 gold. BO kr., 9 ranta 4 gold. f>0 kr., 5 mn-tvv 10 Kold.. ltt funtov jo gold., 2-1 funtov M gohl.,
— Revalesciere-ttiscuiten v pniicah a S gold. 60 kr. in 4 gold. 50 kr. — lUvalesdere Chocolatee v pralni in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 60 kr., M tas 9 gold 50 kr., 48 tas 4 gobi. 50 kr., v prahu za 120 ta' tO gold., M 2SH ma 80 gold., — is 571 tas 86 gold
— prodaje i Barrjr de iiarrv £ Coni p. na i»u-
uujl, WwllllM«ili^HHMe št   8,  v  IJubljanl Kd.
M a lir, v <uri*«l«i hratjo O be r a n z m o y r, v lua-brnku Diechtl & Frank, v Olovci P. Birn-bacher, v Lon«l Ludvi* Milli- r, v Mariboru F. Koletnik & M. Morič, v tterunu J. U Stockhausen, kakor v vseh mestih pri dobrih lc-karjih in Bpecer.JMkih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiSa na vso kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
1'OHlllllO.
Vprašanje do si. mestnega magistrata
v Ljubljani. V torek 3. t. m. je bilo treba v bolnišnico odnesti mojo kršenco, ki je zbolela na kozah. Prinesli so nosilo z rotovža, v katerem je ležala slamnica, a vsa s krvjo onesnažena. Bog zna, koliko Časa je bila že tako omadeževana. Gnusilo se nam je vsem, ki smo bili poleg, in čudili smo se, da si. magistrat nema toliko obzira do davkoplačevalcev, da bi dal krvave sla mu i ce, na katerih se nosijo mrtvi ali ranjeni, vsaj oprati, ali pa pripravki toliko slamnic, da bi se izmenjale.  Upam, da bo to zadostilo, da se tej tndi v zdravstvenem obziru zavrgljivi nemarnosti v okom pride.
Janez Tomec, po domače Kamenčan hišni posestnik in mesar, v Ljubljani.
Opomenica.
Konkiirzi : V Trstu mesto deželno sod nij-skopa svetovalca VII. reda. 400 gld. aktiv, pri klade, v 14 dneh pri predsedništvu delilne sodnije v Trstu. — Mesto arijiinkta pri okrajni sodniji v Korniinn. IX. reda, v 14 dneh pri predsedništvu okrožno sod-nije v (o»rici. — Na državni zgornji realki v Ljubljani dve učni mesti, eno za italijanski, eno za slovenski in nemški jezik, po tOOU g'd., 54.00 gld. aktiv, in 200 gold. petletne priklade, do konec januarja 1874 pri deželnem Šolskem svetu za Kranjsko.
Umrli v IJtal»U*tni
od 23. doc. do 2.5. dec. Jožefa Pod krajsek, opravniska hči, 6 1., na vnetji možganske kožo. — Marija Šcbat, zeualjaska vdova, 1., na pljučni bolezni. — Ant. Alicc, do-lavee, GO I., na pljučni vodenici. — Marg. MartinČič, prebivalka, 68 I., na pljučnem raku. — Alojz Keber, čevljar, 33 I., na mrtudu. — G. Ivana Detter, rojena Bradač, 30 1., na sušici. — Marija Stular, delavska hči, 8 1., na kozčh.
Tujci.
29. decembra:
Bvroim:   Bruck iz Salzburga.
Prt Kleja-ntu: Manhart iz Bistrice. — pl. GtJgenOia! Iz štajerskega. — Gospa Schiuitzbausun iz Gorice. — Ciller iz Dolenjskega. — Koscbier iz Lašč. — Gospa Peklar, lllasnik iz Hrastnika.
Pri Molita s Bonina iz Kočevja. — Pischu iz Brna. — Polscho z družino iz Delnic. — Hudenig, Pukenmaier iz Dunaja.
Dunajska borza 30. decembra i Izvirno telografiono porodu., i Enotni drl. dolg v bankovcih .   69 gl«l 30 kr. Enotni dri. dolg v srebru    .   .   74   ,   — . 1860 dri. posojilo   .   ...     103   .   75 , Akcije narodne banke   .   .   1006   . —
Kreditne akcije......'236   , —
London.........112   . 90
Napol..........9   .    4 .
0. k. oekini.......—   . —
Srebro . 1C6    . 75
Poslano.
Vse
bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov.
Revalesciere du Barry
v Mjvntlttnu.
Izvrstna zdravilna hrana Rev alesciero du Barry odstrani vse bolezni; namreč bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pijačah, jetrah, žlezah, na aliznici, v dušnjaku, v mehurji in na ledvicah, tuherkole, sušici., naduho, kašelj, neprebavljiv ost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, mcdlico in bljevanje krvi  tudi  ob časni noseč« sti , scalno sil«),
otožnost, sojenje, revmatisem, protJn, bledico. — Izpisek iz 75.000 »pričeval o ozdravljenji, ki so vsem lekom kljubovale.
Spričevalo št. 7.1.621.
Na Dunaji, i. februarja 1871.
Neskončna hvaležnost do ^'as mi daje povod, Vam te vrstice pisati. Hil sem skozi Štiri uieaeco od strašno naduhe trpinčen; nikdo mi tuj mogel olajšanja dati, dokler nij sem na svet prijatelja Vale izvrstne Bevaleselera vzel, ki meje od tog« zlega temeljito oz<lravila. Feliks baron pl. darov.
Spričevalo št. C5.715.
Pariš, 11. aprila 186G. Moj gospodi Moja hči, ki je izredno trpela, nij mogla prenavljati niti spati; nespečnost, Bluhust in nervozna razburjenost jo je prevladovala. Ona se nahaja celo dobro po čokoladi Kovalesciere, ki jo je popolnem ozdravila, ima dober tek, dobro probavljivost pomirjene živce, zdravo spanje in trdno meso ter je zopet dobro volje.
H. de .M o ntl on is.
lzdatelj
Razpis.
V ptujskem šolskem okraji bo izpraznjene podučiteljske službe na dvoraz rednih šolah pri nv. Marku, a v. Marjeti, v mvnt Vidu, v \HriiilM>ri>ii. Cirkovclh in pri nv. lfarbari v ll.-t-lozali.
Plača iznaša na prvih treh šolah 240 gld. in 60 gld. osobne pri klade, v Cirkovcih iu pri sv. Barbari 240 gld., 60 gld. iz deželne in 100 gld. iz kraju.-ga s. sv eta blagajuice.
Stanovanje je povsod pro»to. V Vurui-bergu ima podučitelj razen plače 3L0 gld. 5e njivo, vrt in gosp< dansko poslopje v brezplačni rabi, pri sv. Barbari pa tudi zast« nj kurjavo.
Knako ho oddajete dve podučite)JKki službi pri teliki \<il<lji iu mv, Ifli-Klavžu v oriiuišl < in ti. okraji, piva s plačo 240 gld., 00 gld. iz deželuc ni 50 *:ld. iz okrajue š. denarnico k« t osobno pnklado, druga pa z 240 gld. plače in 00 gld. osobne doklade. PjTOSto Htauovauje na obeh. Omenja se, da se bodo s 1. majem 1874 plače povišale.
Nemškega in slovenskega jezika zmožni proHilci naj Bvoja pravilno « bložeua prosila do konca meseca januarja 1874 položijo pri dotičnih kraju^rT^ 1Kb4oyalstvih.
V PtujJ^^tJfel^bra 1873. ^/klSfekN OPredsednik:
(343-1)   I!* [ lOgiAautvettcr.
in za uredništvo odgovoren: Ivan Semenj <
Pravi
W i 1 h o 1 m o v
antiartiitiuii autiroviinititni
c a j za feiščenje krvi.
i (Mi krv /.oper profili iu iTvinatizem)
jo kot
zimsko zdravljenje
edina gtttVe
l privoljenj.-iti 'u. k. ilvi.rn« pi-P    orni' Viili'il
1.1 • ■ 11 . na Oniiiiji ►  7. dec. lHf.8.
/drav iliio krv
ker je «»d prvih m-di-cinskih avtoritet
„Evrope"
(■istrče sredstvo.
"   Vil«d Ni. v..i
Najviijcuu po v.-l.M /opi-r ]>on 4} rt'jcitjo / > varo- ^ 4h Vlllio. Otlllaj 4h i - buhtm ISTI. i ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
J
W
z najboljim Oipehom upntrcbljevan«) bilo.
Ta čaj čisti celi organizem; preišče, kakor nobeno drugo sredstvo, dele celega trupla in odvrne i/, njega po notranjem upotrebljavan)] vse nečiste za bolezen nabrano uči; tudi Jo učinek gotovo nstrajajofi.
Temeljito ozdravljenje protina, rev-mati/ma, otročjih žil iu /asiaranih, trdovratnih bolezni, vedno gnojeiln sc ran, kakor vseh Ipulajev pri spolidh hole/aiih in po koži, mozolov po telesu ali po licu, lisajev, sifilitič-iuli ran.
I*on4'1»iio ugoden iiN]»eli je imel ta čaj pri zagnjotenji jeter in vranice, enako pri ziati žili, zlatanci, silnom Dolenji po čut-nicah. kitah in udih, potem pri tikanji v želodcu, vetrovih, zaporu, seavnib nadlogah, močenji, umskem oslabljenji, toku pri ženah itd.
ltolezui, kakor bramorji, žlezni otok, ozdravijo naglo in temeljito, ako sc pije čaj nepremdiljivo, kajti on je hladeče sredstvo, ki rautopl in žene scavuieo. Celi kup spričeval, prlpoznavalnih in pohvalnih pisem, ki se terjano zastonj dt.posiljajo,. spnČtijejo resničnost zgorej uvajenih razlogov.
V dokaz rečenega navedemo tukaj vrsto priznavalnih pisem:
Gospodu Franc \V i 1 h o 1 m u , lokarju v Netinkirehen ! Bottusani, v Moldavi, 525. marca lrH73.
Dvakrat sum že dal od tretjo roke Vašega slovitega >Vilhelmovega antiartritičnega an lire vin atič nega čaja za čiščenju krvi prineBti in ker jo ta pri mojih prijateljih jako ugoden uspeh imel, obračam se aodaj naravnost do Vas s prošnjo, da mi takoj pošljete deset zavitkov, za katere sledi znesek 10 gld. v prilogi.   S spoštovanjem udani
Ludvik |>l- Milijhl,
(33f>—3) c. k. avst. oger. vicekonzul.
Gospodu Franc VV i 1 h o 1 m u , lekarju v Ncunkirchen t
llollenstein, 31. marca 1873.
Sprejmite mojo najtoplejšo in prisrčnejšo zahvalo za naglo poslanje Vašega vVilhelmo-voga antiartritičnega atiiirevmatičnega čaja za čiščenje krvi.
Jaz sem ga večjidel sam porabil, nekaj tudi svojim prijateljem in znancem dal.
Vsi tisti, ki rabijo Vaš Vilhelmov atitiar-tritični antirevmatični čaj za čiščenje krvi, so me prosili in mi naročili, naj Vam njih izboljšanje naznanim, in Vam najlepšo hvalo izrečem. Posebno pri meni kaže uživanje Vašega čaja veseli uspeh; moja protinska bolezen je kljubovala do sedaj vsakemu zdravljenju skozi blizu 28 let, po vednem uživanji 8 zavitkov Vašega Vilhelmovega antiartritičnega ant i rev matično ga čaja Za čiščenje krvi je moja bolezen izginila.
Ker vidim, da bi bilo zdaj dobro in zdravilno uživati daljo Vaš Vilhelmov antiartrični antirevmatični čaj za čiščenje krvi, prosim uljudno poslati mi zopet dvanajst zavitkov Vilhelmovega antiartritičneg«antiruvmatičnega čaja za čišćenje krvi, za katerega znesek priden eni. Z vsem spoštovanjem hvaležni
Jan. I n t crlcu I ncr. posestnik.
Gosp. Franc Wilhelm, lekar v Ncunkirchen 1 M. Schdnberg, f). maja 1873. Prosim Vas, pošljite mi zopet blag«o oljno po poštnem povzetji 52 docenta zavitkov Vašega izvrstnega \Vnhclmovi ga antiartritičnega antirevmatičnega čaja za čit-čenjo krvi. S posebnim spoštovan jem Vašij blagorodnosti udani J. pl. FrOlilUli, obeist v pentlji.
Svarimo pred poiiurejaiijem in sleparijo.
Pravi Nilheluiov aniiartritiči.i antirevmatični čaj za čbč.njo krvi no dobiva le iz prvo mednarodne fabiikaeij«^ \\ilheliuuvcga aniinr-tiitičiiCga antirevmatičnega čaja za čiščenje krvi v Neiinkirehcn pri Dunaji ali v mojih p«) časnikih navedenih zalogah,
Eavltelci v h obrokov m. «t«-ij«-n. po predpisu zdravnika pripravljen, s podukom v različnih jezieih 1 g.u., poseb« j ica kolek m zavoj  IU kr.
Na ugodnost p. n občinstva so pravi ttilheliuov anliartritičui aiilirevinatieiii čaj za čiščenje krvi tudi dobiva: v »M a r i b o r u pii Alois Utiamlestu ; v Cel j i Itaunibaclrsvi lekarni, Itausckerjevi lekarni, pri Kari Kri '.perju ; v Loncu na Š.aj. pri L. MUllerju, lek.; v 11 o z i r i i pri Tribučn; v V a r a ž d i n u pri dr. A. Ha 11erj n, lek.; v Slov. G r a d c i pri J. Kalligaritschu, lek.
Lutttnma in usk „NaroOne tiskarne4*.