299. številka. Ljubljani sredo 31 decembra. VL leto, 1873. SLOVENSKI Uhaja i mesoj I ?o!t?. 10 kr. Za pošiljanje na gospode noitelJ6 na ljudskih šoUb ■ , po t»e«tl itr^a ■topne petil-vn«-.) 6 i?. *e o* oananilo *nkr*t tjf?k.j S k-, č.- m dvakr-u Is 4 kr. *e ie rl- Mi retifcmt ttok*. Viakokrat. Se plača Itampel) za 30 kr. UopHi naj 39 tavol« flrsnktratL — Rokopisi M os vračajo. —< Oridnlitvo Je » LJtjbJpmi ba oelovUri eesd v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". v > iT g ",w- katero lis .»* bjarovoajo ^ vvnčnise rt- kl8T-> uit}« .« n-.r . a^m'r.^tmlltvm* reč«. 1* v r Narodu! niaVami* v Tavčarjevi bJII --... «... „TBQU,t*:. kU 2 ffold. 50 kr.. po peti) pr-jeinan za četrt leta 3 fold. - I pa paitl ^.i ■ jbujfc.i za ^vatro-a^araka dszeta m oeiu iclo i6 goiu., m poi .o'.- 8 gold., o!d. 10 kr. Ža pošiljanje na ■de ndltetje na ljudskih šolab Za oznanila bo plačuje od oetirv Na starega leta dan. In tako smo preborili zopet eno leto, šesto leto obstanka našega lista, ter prvo leto izhajanja njegovega kot prvi slovenski dnevnik. Preborili, pravimo. Kajti, ko smo se svojega dela lotili, nijsmo si zakrivali teškoč, vedeli stno, da prevzemamo veliko delo in veliko skrb, vedeli smo, da no bodemo hodili po gladki stezi. Zato smemo s koncem zadovoljni biti in smo, kajti vse zavire, naravne in uuieteljno nam od raznih protivnikov prizadevane smo premagali, materijalno in duševno so nas v našem delu vrlo podpirali prijatelji naših idej in našega dela. Zato jim hvala v imenu domovinske stvari. V prvem listu tega leta, ki denes slovo od nas jemlje, smo izrekali iskreno in pošteno željo, da bi nas dovelo do „prave sloge, one sloge, ki spoštuje tudi drugo mnenje, ali celo Čisto protivnost v onih rečeh, ki ne zadevajo narodnega vprašanja,1' v katerem moramo vsi složni biti. Žalibog, da nam pretečeno leto te sloge nij prineslo. Nego imeli smo oster boj celo v domačem taborji. Mi smo v duši preverjeni, da ga nijsmo mi zakrivili. Mi ga nijsmo iskali. Boj se nam je vsilil, orožje se nam je v roko potisnilo in ako nijsmo hoteli s pozoriŠča odstopiti ih na milost in nemilost s svojimi nazori vred udati se, morali smo dvoboj pre- vzeti. Udati se nijsmo smeli, ne hoteli, in izšli smo iz boja nezmagaui, utrjeni. Glede občne politike avstrijske ne moremo pretečenega leta med ona šteti, katera bi bila našemu narodu douesla pridobitev. Narobe, v šolskih rečeh, najvažnejih v narodnem življenji, okrušeni smo za nekoliko pravice, in osobje, ki je v nadzorstva- po stavljeno, nij nam prijateljsko. — Isto tako jo v uradih ostala dozdanja germanizacija. Glavni dogodek pak je prenaredba volilnega reda v državni zbor. Krepko smo se upirali, neustrašeno smo protestirali, vso svojo dolžnost smo storili, dokler mjso bile direktne volitve uvedene. V tem nijsmo imeli vspelia. Direktne volitve so postavne postale, — zdaj imamo gledati, kako i/, njih korist za svoj uarod vlečemo. Mogočo, da bodo ali so že našo taktiko v politiki spremenile, našega cilja nam ne mog6 izpred oči vzeti, naše ljubezni do domovine nam ne mog6 iz srca iztrgati. Pri volitvah v državni zbor smo letos pridobili štiri mesta, katerih prej v dižav-nem zastopstvu nijsmo imeli, namreč dva v slovenskem Štajerskem, v tržaški okolici in v Istri. Izgubili smo po mestih in trgih vslcd Še nedozorelih razmer, katero izgubo pa nikakor nemarno za trajno. Ako se ozremo izven domovine, najprej med brate Slovane, vidimo mnogo napredka. Naši najbližnji sosedje Hrvatje so v tem letu prišli do zmage; na krmilu njih vlade so pošteni narodnjaki, ljubitelji svojega roda, ki bodo mnogo storili za srečnejšo bodočnost svojega in tako tudi našega uaroda, ter bodo tem bolj se utrditi mogli, ker njih rojeni sovražniki Magjari vidno slabe in so posebno v denarne državne zadrege do grla utopljeni. — Srbija napreduje v vsem iu se vrlo pripravlja na svoj nalog, državno zcdiuiti južno slovanstvo ob Balkanu. — Še bolj se krepi ln raste velika slovanska Rusija. Nemci v Avstriji se nijso niti to leto naučili pravični biti, oni v Nemčiji pak imajo prebavljati francoski plen in izvojevati domačo vojsko s svojimi katoličani, ki se upirajo novemu uravnanju cerkveno državnih razmer. Poleg tega pak se je Nemčija vedno pripravljala na drug velik boj, ki jej ne odide. Med drugimi evropskimi državami - so imeli pretečeno leto Fran cos k a in Spanj-ska velik in zanimiv boj, ki s koncem tega leta nij še končan. Republika, vzor vladne oblike naj plemenitejšim duhovom, bori se v teh deželah za svoj obstanek. Zdaj žalibog, v obeh deželah Šanse republikanstva slabo stoje, reakcija prodira, — kaj bode konec, kako se tn iu tam stvari razvijo, o tem nas bode učilo prihodnje leto. Mfttek. Dva blaga Kranjca. Pri vseh tistih narodih, ki so vsled neugodne geografične lege, vsled- zgodovinskih nezgod, vsled svojega malega števila, vsled nzrokov, izvirajočih iz narodne vere in na rodnega značaja, v svoji kulturi zaostali za drugimi, veČimi, srečnejšimi narodi, opazujemo v sedanjem času trdno voljo in go rečo željo, da bi v naglih korakih pobirali stopinje za svojimi v znaustvu, umetnosti, obituosti, kupčiji, poljedelstvu vrlo napredujočimi sosedi. Da bi svoj namen lože in preje dosegli, pošiljajo na državne stro-ško mlade, talentirano ljudi po inozemskih velikih šolah iu akademijah, od koder se izučcui in. izkušeni mladi možje vračajo v svojo domov iuo, gder jim je po tem naloga, plemenite kulturne pridobitve tujih narodov cepiti na mludike svojega sicer neomikanega, a ne spridenega naroda. Rusija pošilja vsako leto cela krdela mladih ućeujakov na Nemško, v Avstrijo, v Italijo, na Fraucosko. Mladi Srbi na državne stroške študirajo na Duuaji, v Berolinu, Heidelbergu , Parizu, Brusselu. Hrvatska deželna vlada daje talentiranim mladim možem visoke stipendije, da se mo- rejo omikati po nemških velikih šolah. Dalmacija radodarna podpira svoje sinov« obeh narodnostij. Prav tako delajo tudi Magjari, Romuni in avstrijski Rusi. Celo mogočna Nemčija nij skopa, kedar jej je podpirati nadeje polne nemške umetnike v Italiji. Le mi Slovenci se v tem ozirn ne moremo posebno hvaliti. Vlada za naše umetnike, pisa telje, univerzitatne studente ne stori ničesa ; dež. zastopi za take stvari nemajo razuma; radodarni so samo takrat, kedar jim je pod pirati kmetijske in živinozdravniške šole; umetnikom privoljujejo po 200, gozdarskim iu kmetijskim učencem, paglavcem, ki so po 2, 3 realke z veliko silo dovršili, po 250 ali celo 300 gld. na let<». Mecenati so' i nas redkejši nego belo vrane. Srečni bi bili, da so nam vsakih 50 let eden prikaže. Res imamo Kranjci mnogo štipendij, .toda majhne so in večji del omejene na srednje šole. Hvalevredno izjeme so le ustanove ljub. hrani niče in tržaškega velikega kupca K a! istra; posebnega spomina iu najveće' polivale pa je vredna velika ustauova preblagoga Luke K nalila. Luka K u alfi je bil, kukor pravijo, v brezniški fari na Gorenjskem doma; rojen je tedaj v tistem kraji kakor naš Č7op, naš Prešeren. V poznejših letih je bil fajmošter v Grossmssbach« na spodnjem Avstrijskem. Akopram duhoven, ki je živel ob veliki katoliški reakciji zoper drngoverce, vendar svojega imetja nij zapustil „mrtvi roki." V svoji oporoki je namreč 16. junija 1671. določil, da se mora iz njegovega premoženja osnovati stipendija za 4 kranjske mladeniče, ki študirajo na dunajski visoki šoli. V ta namen je zapustil: 1. na Dunaji v notranjem mestu hišo št. 807. (zdaj Jakober-gasse št. 10);*) 2. posestvo v Grinzingu nad Dunajem; zadnja lastnija se je po testator-jevi volji za 4000 gld. in 50 tolarjev po njegovi smrti prodala in za ta denar so se obligacije nakupile. Superiutiindent te ustanove mora po ustanovnem pismu biti „ein Doetor der kraineriseben Nation" — (ex facultate ju r idi ca.) Prvi oskrbnik je bil Jurij Bohiuec (Wohiuiz), doktor filozofije iu prava, uuiver-situtui prt iesor, dunajske škofije kons. svet-nik „und auno 1G7G. eiuer lobl. uralten vvie-nerisehen Universitat Rector M a g ni fini s-. — V začetku je vsaka štireb stipeudij zuašala po 50 gld. na leto. Prvi je stipen- ») Knaffl jo to hišo kupil 3. marcija 1G(>7. Dal o zanjo 4OO0 gl. in poleg tega plačal So 100 zlatov - „likofa.u Politični razgled. HotTflanJ« eležele. F LJ-ublJanA 30. decembra. />j:«rH» zbor bo imel malo časa, ker se delegacije uže v aprila snidejo. Med deli ima državni zbor konfesijonelnc postave, reformo davka, železniške in akcijska postave, kazenski in civilni proces in navadna opravila. Brikone bo veliko dela ncstnrjencga ostalo, kakor navadno. Raspor med Cehi% iz katerega so si centralisti toliko žetve obetali , bode sreT-no minul. M^dočoška stranka je slogi primala nekoliko žrtev. Firm tsl.r novine se veselo imenovanja Jovana Živkoviča za načelnika deželne administracije ter mil pripisujejo posebno veseiu i v posredovanji. Rti.*• i v centralni Aziji nemajo sreče. Pred kratkim imo poročali n vspehih Angležev v Afganistanu iu Badakšanu. Zopet je nastala vojska v majhni , a ini»uitui želi na gornjem Ok.su, ki so Baleh zeve, ki se zna s tem končati, da pade dežela enako Badakšaiiu pod afgansko vlado, ki jo pod angleškim vpljivom. Kaullmann jo hotel skleniti dobre pogodbe z Atalikom Gazo, kažgarskim kanom, in ta jo uže v Pctoiburg poslal poslanstvo , ki je ob svojem času dalo dosta govoriti. Med tcin jo prišla kivanska vojska, in pogajanje z Atalikom je zastalo. Ta slučaj si jo Angleška dobro vedela ukoristiti, in je prepodila ruski vpljiv iz Kažgara. Tako piše ruska „Brža." Mlitsn ti tisku zbornica jo z veliko večino sklenila, da bode državni kazenski zakonik spremenila, da se zlorabi jenje po rotuikov enkrat neba. Za agenta v Berlinu je izvoljen doidanji minister dčl , Crezulcscu. Iz šiptttiijt' dohajajo za republiko žalostmi novice; cel sever jo karlističen. Fi'ctn<*c*ki narodni zbornici je komisija trideseterih v sporazumljcnji z vlado predložila volilno reformo. Princip splošne pravce do glasovanja se nema dotikati, pač pa se misli na u pel janje volitve v dveh stopinjah, ki h«) delavce od pravice glasovanja pri prvotnih volitvah izključila, in izrekel Be bo pogoj, da ima vsak prvotni volilec najmanje 25 let star biti, dve ali tri leta v kaki občini stanovati in v kak davkarski register zapihan biti. Pozneje so bo odpravila volitev po libt h in departemeutih; to so Mac-Maho-novi vladi zdi dovoljno sredstvo, da so ra-dikalei iz municipalnih kolegij preženo. Od 44.000 zastopstev je namreč 20.000 gambe- tističnih. To „moraliziranje" splošne gla«n-valne pravice je dobro izmišljeno, pa koristilo sedanjim francoskim mogotcem ne bode, ako se upelje. Dopisi. |K *ii?iil«k4k «lolil»4k 20. dec. flzv. dop.] V občini Velika pirešica je bila 16, doc. volitev občinskega odbora , kateri ima 19 odbornikov in 0 namestovalcev. Volitev se je z veliko napetostjo vršila, kajti gornjih t. j. IVniklanov j« prilfo 60, spodnjih t. j. Galičanov s Smarčani in Zavčani 98 na volišče. Prvi so prišli z namenom, zadnje popolno vreči, a vendar je na strani (Jali-Čanov i> odbornikov voljenih, tako, da je ravna delitev. Da je trebalo edinosti, to se je hitro zapazilo, ker od Poniklanov nij nijeden spodnjih gla«a dobil; a tako se jo tudi odvrnilo. Ko bi ne bilo učitelja zraven, podrli bi bili zgornji spodnje. Vrlo se je tudi obnašal Janez Tržan, govorč in delaje za slogo pri oddatvi glasov. Galičani! Veliko vas jc še, da imate kar tiče občinske zadeve, polhovo spanje, premalo se brigato za občinske reči. Pravice, katero so vam dane, se nočete posluževati ne izvrševati. Kaj pomagajo nekatere jasne glave, če jih je premalo in je več temnih, katero so še ne zavedajo. Učitelj jo pri vsaki priliki može nagovarjal se obilno volitve udeležiti, ali veliko jih je bilo svoji obljubi nezvestih. Zgodilo se je t >rej, da so spodnji v 2. razredu zavoljo pomanjkanja cnoga samega volilca S odboruiko izg ibili, iu b; bili tako lohko v večini. IX |M't<'l'*l4<' žii|»aill.f e na Pivki 26. dec. [Izv. dop.] Dno 18. t. m. so se vršilo tukaj že toliko časa težko pričakovano novo volitve v občinski odbor. Prenovil se je ves odbor in so prišli vanj skoraj *ami izobraženi in pisanja zmožni možje, tako da od tega odbora pričakujemo boljšega delovanja, nego smo ga imeli od dozdanjega. Za nadžupana je bil izvoljen enoglasno skozi in skozi pošten narodnjak, gospod Janez Spilar, trgovec in posestnik v Senpetru, za svetovalca sta bila tudi izvoljena dva poštena narodnjaka, namreč Jože Povh, posestnik v Nemški vasi in Janez Šabec, trgovec in posestnik v Selci. C. k. okrajni glavar je sicer volilce nagovarjal, da bi vendar prišel stari župan vsaj v odbor zategadelj, ker je Že v teb rečeh „ na vajen", in to se tudi zgodi. Ne moremo pa si vendar kaj, da ne bi grajali nespodobno obnašanje restavraterja G. K. proti volilocm j on je namreč volilce s tem za norci imr»fi hotel, da jun je silil nečega b-rača, češ, saj bo ta zadosti dober za št. P, To je neotesano. Iz H»»it*i|t* 26. dec. [Izvirni dop.] Izročili smo d- *>; truplo dr. Župančiča materi zemlji. Rojak in dobro za domovino zaslužen mož je vreden, da ,.Slov. Narod" v svojih predalih mali prostorček odmeri za kratek popi« njegovega pogreba. — Okolo 2. popoldne je bila Sehullerstrassc, v kateri |c umrlega hiša, polna ljndi, največ moškega spola, med katerimi so posebno velikobrojno zastopani advokati, celo dunajski župan dr, Felder in študentje, med katerimi slovenski vscučeliš'niki skoraj polnoštevilni. Rakev je -.-žala na pogrebnem vozu 1. razreda „En-treprise", okinčnna z belimi trakovi, podarjenimi od doktorskega kolegija, od sirot in vdov itd. in rdečo knjigo. Ob dveh se odpelje voz, spredi dva jahača s svctilnicarai, za njimi in pred mrtvaškim vozom slovensko dijaštvo, za vozom sorodniki in dolga vrsta đrnilh l.judij. Pot gre v štcfunsko cerkev. Cerkveni obrodi se pred veliko množico ljudij vrše, iz kora se čuje „misererc" in ,,dics irae". Že je vse končano in že smo mislili slišati Ccgnar-Jenkov, „Blagor mu ki so spočije", ker sklenolo so je prav resno med slovenskimi pevci dve pesni v crkvi prt!, ko 7!a6n. t. m. občni zbor, v katerem ho bili izvoljeni sledeči fuukcijonarji: V. Zelnik, predsednik, A. Drčo, namestnik. Kuratorji: Malic, advokat dr. Župan, J. C. Majcr, F. Ks. S6van; ravnatelji: Stedrv, Blliger, Hudournik, dr. Schrev, J. Lukman , Redange, Mllhlciseu, Seernaun. — (Ljubljanski magistrat.) jc pri predvčerajšnji seji, zvečer, imenoval necega Hiingthalerja za kasi rja, dr. lludca za sekre- na posodo, tor na ostalem prostoru sezida lepo hišo v štiri nadstropja. Zidanje ga je stalo 136.123 gold. in Knaffiova hiša je imela 1. 1862. celo f>7.5fll frol«l. dolga. A to Ž. nij 08trašilo. Hiša je bila namreč po njegovem trudu do 1. 1875. davkov oproščena j po tem je dobro premislil, da poslopje, ležečo skoro poleg „Park-Uinga" mora dajati dobre obresti; znal je tudi jako varčno gospodariti. In res, precej 1. 18G2. je biša dajala 15.5(55 gold. najemnine. Te obresti so rastle od leta do leta, kolikor se je Dunaj lepšal in veličal; z njimi je Ž. nekaj dolg plačeval, nekaj pa denar nalagal. Zato, in ker je imela ustanova še 32.0oO gl. v obligacijah, je Ž. tudi število štipendij pomnožil, poleg tega pa vso stvar tako uravnal, da se do 1. 1890 ves dolg do zadnjega krajcarja poplača. Ko je bil 1. 1855. Ž. za superintendenta izvoljen, je bilo 19-štipendij po 120 gold.; ko je Ž. 24. dec. 1873. umrl, je 3« štipendij po *0 kr., 5 mn-tvv 10 Kold.. ltt funtov jo gold., 2-1 funtov M gohl., — Revalesciere-ttiscuiten v pniicah a S gold. 60 kr. in 4 gold. 50 kr. — lUvalesdere Chocolatee v pralni in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 60 kr., M tas 9 gold 50 kr., 48 tas 4 gobi. 50 kr., v prahu za 120 ta' tO gold., M 2SH ma 80 gold., — is 571 tas 86 gold — prodaje i Barrjr de iiarrv £ Coni p. na i»u- uujl, WwllllM«ili^HHMe št 8, v IJubljanl Kd. M a lir, v ri>ii. Cirkovclh in pri nv. lfarbari v ll.-t-lozali. Plača iznaša na prvih treh šolah 240 gld. in 60 gld. osobne pri klade, v Cirkovcih iu pri sv. Barbari 240 gld., 60 gld. iz deželne in 100 gld. iz kraju.-ga s. sv eta blagajuice. Stanovanje je povsod pro»to. V Vurui-bergu ima podučitelj razen plače 3L0 gld. 5e njivo, vrt in gosp< dansko poslopje v brezplačni rabi, pri sv. Barbari pa tudi zast« nj kurjavo. Knako ho oddajete dve podučite)JKki službi pri teliki \on 4} rt'jcitjo / > varo- ^ 4h Vlllio. Otlllaj 4h i - buhtm ISTI. i ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ J W z najboljim Oipehom upntrcbljevan«) bilo. Ta čaj čisti celi organizem; preišče, kakor nobeno drugo sredstvo, dele celega trupla in odvrne i/, njega po notranjem upotrebljavan)] vse nečiste za bolezen nabrano uči; tudi Jo učinek gotovo nstrajajofi. Temeljito ozdravljenje protina, rev-mati/ma, otročjih žil iu /asiaranih, trdovratnih bolezni, vedno gnojeiln sc ran, kakor vseh Ipulajev pri spolidh hole/aiih in po koži, mozolov po telesu ali po licu, lisajev, sifilitič-iuli ran. I*on4'1»iio ugoden iiN]»eli je imel ta čaj pri zagnjotenji jeter in vranice, enako pri ziati žili, zlatanci, silnom Dolenji po čut-nicah. kitah in udih, potem pri tikanji v želodcu, vetrovih, zaporu, seavnib nadlogah, močenji, umskem oslabljenji, toku pri ženah itd. ltolezui, kakor bramorji, žlezni otok, ozdravijo naglo in temeljito, ako sc pije čaj nepremdiljivo, kajti on je hladeče sredstvo, ki rautopl in žene scavuieo. Celi kup spričeval, prlpoznavalnih in pohvalnih pisem, ki se terjano zastonj dt.posiljajo,. spnČtijejo resničnost zgorej uvajenih razlogov. V dokaz rečenega navedemo tukaj vrsto priznavalnih pisem: Gospodu Franc \V i 1 h o 1 m u , lokarju v Netinkirehen ! Bottusani, v Moldavi, 525. marca lrH73. Dvakrat sum že dal od tretjo roke Vašega slovitega >Vilhelmovega antiartritičnega an lire vin atič nega čaja za čiščenju krvi prineBti in ker jo ta pri mojih prijateljih jako ugoden uspeh imel, obračam se aodaj naravnost do Vas s prošnjo, da mi takoj pošljete deset zavitkov, za katere sledi znesek 10 gld. v prilogi. S spoštovanjem udani Ludvik |>l- Milijhl, (33f>—3) c. k. avst. oger. vicekonzul. Gospodu Franc VV i 1 h o 1 m u , lekarju v Ncunkirchen t llollenstein, 31. marca 1873. Sprejmite mojo najtoplejšo in prisrčnejšo zahvalo za naglo poslanje Vašega vVilhelmo-voga antiartritičnega atiiirevmatičnega čaja za čiščenje krvi. Jaz sem ga večjidel sam porabil, nekaj tudi svojim prijateljem in znancem dal. Vsi tisti, ki rabijo Vaš Vilhelmov atitiar-tritični antirevmatični čaj za čiščenje krvi, so me prosili in mi naročili, naj Vam njih izboljšanje naznanim, in Vam najlepšo hvalo izrečem. Posebno pri meni kaže uživanje Vašega čaja veseli uspeh; moja protinska bolezen je kljubovala do sedaj vsakemu zdravljenju skozi blizu 28 let, po vednem uživanji 8 zavitkov Vašega Vilhelmovega antiartritičnega ant i rev matično ga čaja Za čiščenje krvi je moja bolezen izginila. Ker vidim, da bi bilo zdaj dobro in zdravilno uživati daljo Vaš Vilhelmov antiartrični antirevmatični čaj za čiščenje krvi, prosim uljudno poslati mi zopet dvanajst zavitkov Vilhelmovega antiartritičneg«antiruvmatičnega čaja za čišćenje krvi, za katerega znesek priden eni. Z vsem spoštovanjem hvaležni Jan. I n t crlcu I ncr. posestnik. Gosp. Franc Wilhelm, lekar v Ncunkirchen 1 M. Schdnberg, f). maja 1873. Prosim Vas, pošljite mi zopet blag«o oljno po poštnem povzetji 52 docenta zavitkov Vašega izvrstnega \Vnhclmovi ga antiartritičnega antirevmatičnega čaja za čit-čenjo krvi. S posebnim spoštovan jem Vašij blagorodnosti udani J. pl. FrOlilUli, obeist v pentlji. Svarimo pred poiiurejaiijem in sleparijo. Pravi Nilheluiov aniiartritiči.i antirevmatični čaj za čbč.njo krvi no dobiva le iz prvo mednarodne fabiikaeij«^ \\ilheliuuvcga aniinr-tiitičiiCga antirevmatičnega čaja za čiščenje krvi v Neiinkirehcn pri Dunaji ali v mojih p«) časnikih navedenih zalogah, Eavltelci v h obrokov m. «t«-ij«-n. po predpisu zdravnika pripravljen, s podukom v različnih jezieih 1 g.u., poseb« j ica kolek m zavoj IU kr. Na ugodnost p. n občinstva so pravi ttilheliuov anliartritičui aiilirevinatieiii čaj za čiščenje krvi tudi dobiva: v »M a r i b o r u pii Alois Utiamlestu ; v Cel j i Itaunibaclrsvi lekarni, Itausckerjevi lekarni, pri Kari Kri '.perju ; v Loncu na Š.aj. pri L. MUllerju, lek.; v 11 o z i r i i pri Tribučn; v V a r a ž d i n u pri dr. A. Ha 11erj n, lek.; v Slov. G r a d c i pri J. Kalligaritschu, lek. Lutttnma in usk „NaroOne tiskarne4*.