Poštnina plačana v gotovini i* Abb. postale I gruppo 1^603 "U ILT nevnik Leto XXIX. Št. 253 (8655) TRST, nedelja, 28. oktobra 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnih PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob, vcu pn Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil Je edini fciaimrd partizanski DNEVNIK v «unižnjo^ Evropi. VEDNO BOLJ ODLOČNO!! (Ob današnjem občnem zboru kulturnega društva «Ivan Trinko» v Čedadu) Danes je v Čedadu v dvorani Società operaia, to je na sedežu delavske ustanove za vzajemno pomoč, ki je praznovala predlanskim stoletnico svojega obstoja, peti občni zbor slovenskega kulturnega društva «Ivan Trinko». Kulturno društvo «Ivan Trinko» je bilo u-stanovljeno oktobra 1954, štiri mesece po smrti našega pesnika in narodnega buditelja Ivana Trinka. Želja in namen u-Stanoviteljev je bil, da bi društvo predstavljalo v Beneški Sloveniji vse tisto, kar je predstavljal in poosebljal pesnik I-van Trinko. Zato smo dali društvu častitljivo ime. Po njegovih izročilih, naukih in spodbudah, v njegovem imenu se borimo za to, za kar se je on boril vse svoje življenje: za narodnostne, gospodarske in socialne pravice beneških Slovencev, za širjenje in gojitev ljubezni do svojega materinega jezika, do naše slovenske kulture. Društvo smo ustanovili beneški delavci in kmetje ter nekaj redkih dijakov, ki so takrat študirali na slovenskih šolah v Trstu in Gorici, z jasno poudarjenim načelom, da bo društvo delalo in slonelo na tradicijah narodnoosvobodilnega boja, katerega je bil Ivan Trinko z velikim zadovoljstvom pozdravil in da bo branilo na vseh toriščih pridobitve narodnoosvobodilnega boja. Kulturno društvo «Ivan Trtn-ko» je bilo prvo kulturno društvo v zgodovini beneških Slovencev. Beneški Slovenci se v svoje narodne, gospodarske, socialne in človečanske pravice. Če smo se v najbolj težavnih dneh, v času obupnega položaja zaradi preganjanja, ustra-novanja in nerazumevanja spraševali, če je vredno vztrajati in če bo naša vztrajnost rodila sadove, smo danes zadovoljni da smo vzdržali, ker vidimo, da se nam prestalo trpljenje in ponižanje bogato obrestuje! Danes nismo več sami! Ljudstvo odpira oči in vedno več je pripravljenih boriti se za naše pravice. V Švici je bilo ustanovljeno društvo izseljencev iz Beneške Slovenije, ki je že razširilo svoje delovanje po raznih deželah Evrope in tudi po naših dolinah. V soboto, 3. novembra se bodo zbrali naši izseljenci v Švici na prvem občnem zboru. Njim, ki se borijo za iste pravice in ideale kot mi, gre naš bratski pozdrav v upanju, da bomo v bodoče še bolj tesno sodelovali in se skupaj borili za narodnostni in gospodarski preporod Beneške Slovenije. že vrsto let je društvo «Rečan» pobudnik in organizator zelo zanimivih kulturnih manifestacij. Istoimenski pevski zbor, ki deluje pod pokroviteljstvom društva, je znan že daleč naokrog, v Sloveniji, v Belgiji. Besni napadi šovinističnih krogov ga niso mogli uničiti, člani zbora so še bo1 j strnili svoje vrste. Center za politične in socialne študije «Nedtža» se nam je predstavil v zadnjem času z SL 'ZSSi, 'SŠSL ■£ *•“> - rali so na skopi zemlji od zore do mraka za skromno, če ne revno preživljanj-?. Grunt, cerkev, gostilna, to je bilo njihovo stoletno življenje. Le v cerkvi so poslušali učeno slovensko besedo. V gostilnah so ob nedeljah zapeli nekaj ria-sodniih, ki so jih podedovali iz roda v rod, nato zapet grunt od ponedeljka do nedelje. Takšno je bilo naše kmečko življenje. Nismo imeli svojega kulturnega središča, svojega mesta, kakor na primer primorski Slovenci Trst in Gorico, Kranjci Ljubljano, Korošci. Celovec itd. Najbiižje mesto nam je bilo tuje, kjer nisi mogel kupiti kolesa ampak «bičikle-to», od koder si se lahko peljal s «trenom» in ne z vlakom. Naši predniki niso poznali kulturnih prireditev, ni bilo ihti kulturnih in prosvetnih delavcev. Zato smo se znašli ustanovitelji kulturnega društva «Ivan Trinko» pred težko in zelo odgovorno nalogo, kako vpeljati med beneške Slovence kulturno življenje. Začeli smo Z manjšimi prireditvami, ki so bile slabo o-biskane. To je moreče in mučno vplivalo na nas vse. Potrebnega je bilo mnogo potrpljenja in vztrajnosti. Premišljevali smo kakšni prijemi bi bili bolj koristni in učinkoviti, da bi se približali ljudstvu. Mnogi so gledali na nas z nezaupanjem, češ čemu je potrebno neko slovensko kulturno društvo, & smo lahko živeli brez njega nad tisoč let in ohranili svojo govorico. Ker niso razumeli njegovega namena, jim je bilo društvo tuje. Zato smo se začeli ukvarjati najprej s socialnimi problemi. Ljudem smo začeli opravljati razne socialne usluge. Pisali smo pisma na oblasti, ustanove, urade itd. To naše delovanje je v zadnjem času doseglo velikanski razmah, morali smo ustanoviti celo patronat, ki se danes u-kvarja samo s temi problemi. Nato smo začeli tudi z večjimi prireditvami, kajti dobili smo zaupanje ljudstva. Sedaj se vrstijo ena za drugo. Ljudje so začeli prihajati nanje najprej iz hvaležnosti, ker smo jim rešili kakšno socialno uslugo, nato so prihajali zato, ker so jim bile prireditve všeč. Tako so mnogi prišli prvič v stik s slovensko kulturo, z ubrano zapeto pesmijo pevskih zborov iz Trsta, Gorice pa tudi iz Slovenije. To nam je omogočilo tudi uspešne nastope Slovenskega gledališča iz Trsta. Na prireditvah se ne omejujemo zgolj za kulturne programe. Naši ljudje vedno bolj glasno in odločno zahtevajo krog katerih mu je uspelo zbrati širši krog izobražencev. Nadvse važna pobuda so beneški kulturni dnevi, s katerimi so že uspešno začeli. V zapadnd Benečiji, v Terski dolini, deluje že precej časa Center za kulturna raziskovanja. Tudi ta center je priredil že celo vrsto kulturnih mani festaoii in predavanj, pred kratkim pa je odprl prvi etnografski muzej v Beneški Sloveniji. Zelo važen je obstoj skupine j sile, da bo prišlo do ustanovitve pevskih zborov po raznih naših dolinah. Zato je nujno potrebna pomoč izkušenih rojakov iz Trsta in Gorice. Danes bomo razpravljali na našem občnem zboru o tem in drugem. Pregledali bomo, kaj je bilo napravljenega, kje smo napredovali in kje smo pogrešili, da ni bilo večjega napredka. Sprejeli bomo smernice za bodoče delovanje, toda v prvi vrsti bomo imeli pred očmi še bolj kot doslej sodelovanje z drugimi obstoječimi društvi in skupinami. Prisotni bomo in poskušali pomagati v okviru svojih možnosti vsem tistim, ki se bodo borili za vsestranski preporod naše dežele. Daleč smo še od tega, da bi u-živaii vse tiste pravice, ki nam jih jamči ustava italijanske republike. Za uresničitev teh kličemo v boj vse ljudi dobre volje. Tisti, ki bodo sprejeli našo roko, naš klic, bodo ugotovili, da ne bomo v zadnjih vrstah, kot nismo bili doslej. IZIDOR PREDAN Ohraniti strogo nadzorstvo nad renami! Opazovalce, nadzorujejo izvajanje premirja na sueški fronti sta obiskala ameriška poslanca (prvi z leve) in Steele (drugi z leve), V ozadju izraelski vojaki Ryan 31. oktobra zapade prvo obdobje zamrznitve cen blaga široke potrošnje, ki ga določa zakonski odlok od 24. julija letos. S prvim novembrom se začne drugo obdobje, obdobje strožjega nadzorovanja cen, med katerim bo možna tudi podražitev tistega blaga, za katero bode pristojni državni organi ugotovili, da je povišanje upravičeno. Omenjeni zakonski odlok dovoljuje, da podjetja, ki predelujejo ali proizvajajo blago široke potrošnje (gre za 21 vrst blaga) od 31. oktobra 1973 do 31. julija 1974 lahko zaprosijo medministrski odbor za cene za spremembo cen. Enako možnost imajo tudi trgovska podjetja. Zakonski odlok določa, da mora medministrski odbor za cene odgovoriti najkasneje v 60 dneh. če prizadeta podjetja v tem obdobju ne dobijo nobenega odgovora, pomeni, da lahko povišajo cene za toliko, za kolikor so zaprosila. Po dosedanjih izjavah ministrstva za industrijo bo medministrski odbor za cene zelo strogo proučeval prošnje za fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii illiiiiilillliiiiiu PO VESTEH IZ AMERIŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRSTVA Kmalu prvi sestanek med egiptovskimi in izraelskimi vojaškimi predstavniki? Obravnavali naj bi vprašanje preskrbe egiptovske tretje armade, ki so jo Izraelci obkolili V zadnjih urah ni bilo kršitev premirja - Telavivske čete preprečile prehod skupini vojakov OZN NEW YORK, KAIRO, TEL AVIV, 27. — Glasnik ameriškega ministrstva MacCloskey je sporočil, da sta se Egipt in Izrael, s posredovanjem ZDA, domenila za sestanek svojih vojaških predstavnikov, med katei-iin bi se pogajali o pomoči tretji egiptovski armadi, ki je odrezana od sveta na vzhodnem bregu Sueškega prekopa. O pogajanjih v tem smislu ie bila obveščena tudi SZ. Za sedaj še ni jasno, ali je do izraelsko - egiptovskega sestanka že prišlo, ali pa se bodo pred- zavednih duhovnikov, ki se zbi- ! f,a^n.iIkui obe.h ^a,v srebia,i * Pa- rajo okrog lista «Dom», ki v obrambi narodnostnih interesov sodelujejo z vsemi skupinami. In danes ko sme se zbrali na našem petem občnem zboru, poleg vsega pozitivnega, kar smo navedli, z zadovoljstvom ugotavljamo, da vstopajo v glavni odbor društva novi ljudje, predvsem izobraženci, ki smo jih doslej pogrešali. Ti bodo prinesli v društvo nov e-lan, bodo nosilci svežih idej in še bolj naprednih programov. V kratkem času se bo ustanovila pri nas napredna in zavedna mladinska organizacija, prav tako domača dramska skupina, ki naj bi uprizarjala dela v našem narečju. Snuje se tudi ustanovitev folklorne skupine. Treba bo napeti vse i hodnjih urah. Vest o skorajšnjem srečanju so opazovalci sprejeli z velikim zadovoljstvom, saj gre za prvo tovrstno pobudo v vseh letih, odkar obstaja izraelska država. Upati je, da bo to srečanje le prvo v vrsti arabsko - izraelskih stikov in da se bodo s tem začela pogajanja za trajno in pravične rešitev dolgoletne krize na Bližnjem vzhodu. Glasnik ameriškega zunanjega ministrstva je poročal, da je pobudo za ta sestanek dal Izrael in da je Egipt takoj sprejel izraelski predlog. Egipčani so v prejšnjih dneh obtožili Izraelce, da niso dovolili prehod kolone tovornjakov, ki naj bi pripeljali živeža in vode, se pravi nobenega vojaškega materiala, obkoljeni egiptovski armadi. Kolono naj bi organiziral «Rdeči polmesec», ki odgovarja organizaciji rdečega križa. Po besedah Mac Miiiiiimiiniiiiiiimiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiimmniiiiiimiitiiimmiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii Berlinguer odgovoril na polemike okrog «zgodovinskega kompromisa» Tajnik KPJ pojasnil stališče stranke o vprašanju zavezništva med komunisti, socialisti in katoličani BOLOGNA, 27. — Ob zaključku vsedržavnega zbora komunističnih, študentov v Bologni je tajnik KPI odgovoril na kritike in na polemike, ki so jih vzbudile zadnje izjave komunističnih predstavnikov o takoimenovanem «zgodovinskem kompromisu? š krščansko demokracijo in o vprašanju «51 odstotkov», oziroma o možnosti levičarske alternative v Italiji, ko bi levica prejela na volitvah absolutno večino glasov. Berlinguer je dejal, da je treba odpraviti dvoumnosti, nerazumevanja , in zgrešena tolmačenja, ki so se pojavila v zadnjih časih, ter poudaril, da pomeni «zgodovinski kompromis» samo razvoj teze, ki je izšla iz 13. kongresa KPI, na katerem je bila poudarjena potreba po srečanju med velikimi komponentami italijanskega političnega življenja: komunistično, socialistično in katoliško. Prav zaradi tega pa «kompromis» nikakor ne pomeni dogovora o. oblasti med KPI in KD, ki naj bi puščal ob strani socialiste. Komunisti so namreč venomer poudarjali bistveno vlogo socialistične komponente ter ocenjujejo kot dragoceno in nenadomestljivo vlo- go, ki jo ima PSI, poleg tega pa so venomer zavračali dvovladje z izključitvijo drugih demokratičnih sil s področja oblasti. Treba pa je tudi pojasniti, da KPI govori o srečanju «s katoliškimi množicami», ki jih nikakor ni mogoče istovetiti s KD. KPI se zato nikakor ni odrekla — je še dejal Berlinguer — ostri polemiki s KD, vendar pa namerava pritiskati, da bi znotraj KD osamili in porazili konservativne in reakcionarne težnje in da bi se vedno bolj uveljavila ljudska in antifašistična komponenta večinske stranke. Bistvo politične linije KPI pa je skrb — je poudaril Berlinguer — da bi preprečili razkol države na dva tabora: to se je zgodilo v < Čilu ter je omogočilo fašistični udar. Dogodki v tej državi pa nas učijo, da je treba ustvariti čim širše zavezništvo družbenih in političnih sil za globoko prenovitev države. Tako zavezništvo, ki bi ne pomenilo samo enostavne parlamentarne večine, ampak mnogo več, bi na najbolj učinkoviti način preprečilo reakcionarne pustolovščine ter zajamčilo-obnovitev družbe. Položaj na frontah je bil ves dan popolnoma miren. Mirovne sile OZN so postopoma zasedle položaje med Izraelci in Egipčani na jugu ter med Sirni in Izraelci na severu. Prišlo je tudi do nekaterih nesporazumov, na zahodnem bregu prekopa, kjer so Izraelci za nekaj ur ustavili kolono vojakov OZN, ki so bili namenjeni na fronto. Moral je poseči poveljnik sil svetovne organizacije finski general Siilasvuo, da je deblokiral položaj. V prihodnjih urah predvidevajo še večji dotok mirovnih sil na Bližnji vzhod S tem v zvezi je treba reči. da je izraelska vlada izjavila, da ne bo dovolila dostopa na ozemlje, ki ga | sia, 411 vodi preiskavo o vrsti fa- nadzoruje njena vojska četam tistih držav, ki nimajo diplomatskih odnosov z Izraelom. Na ukaz preiskovalnega sodnika D’Ambrosia Aretiran sodelavec Frede in Venture RIM, 27. — Agenti (lolitičnega urada rimske kvesture so preteklo noč aretirali 44-letnega Antonia Massarija na ukaz milanskega sodnika Gerarda D’Ambro- Closkeya naj bi bil prvi cilj srečanja omogočenje pošiljk vode, hrane in zdravil Egipčanom, ki so v izraelskem obročju. 0 izraelsko - arabskem srečanju. do katerega naj bi prišlo nekaj pred drugo ustavitvijo ognja piše v svoji zadnji številki tudi francoska revija «Le point», ki pravi, da so se takrat srečali nekateri visoki egiptovski. častniki z izraelskim obrambnim ministrom -Dajanom, da bi se do--menili o -prekinitvi ognja. Tednik ugotavlja, da je bilo to prvo tovrstno srečanje v 20 letih. Včeraj je bila tudi tiskovna konferenca izraelskega zunanjega ministra Aha Ebana, ki je izjavil, da se bodo pogajanja z Egiptom kaj kmalu začela, če bo prej prišlo do izmenjave vojaških ujetnikov. Dejal je, da še ne ve, ah se bo pogovorov ude: ležila tudi Sirija. Kar. zadeva sedež pogajanj je po njegovem mnenju Egipt za to, da bi bil v New Yorku, Izrael je bolj naklonjen Ženevi, nima pa nič proti Cipru ali Nairobi ju kot sedežu morebitnih izraelsko - arabskih pogajanj. Vsekakor, je izjavil' Eban, Izrael ne bo pristal na pogovore pod pokroviteljstvom velesil ali posebnega odposlanca OZN Jarringa. Pogovori naj bi potekati v več fazah, ki naj bi bile po Ebanovem mnenju naslednje: Izrael naj bi umaknil svoje čete z zahodnega b"ega • Sueškega prekopa, Egipt pa z vzhodnega: Izrael bi prepustil vzhodni breg prekopa Egipčanom, tako da bi ga lahko odprli za plovbo; domenili naj bj se o novih mejah ter dosegli sporazum po katerem naj bi zagotovili-Izraelu nekatere pravice nad Šarm el Šejkom in končno podpis mirovnega sporazuma. Gre v glavnem za stališče, ki ga je izraelska vlada že večkrat zagovarjala in ki ima vrsto pomanjkljivosti iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimi)HUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiil|||||IMI||imim,„||,m|,l„l„llllimilll„lll||lim||||u||||||||| Iz ameriškega zunanjega mini- Tabornikom RMV ob dvajsetletnici Danes je v Gorici redni letni občni zbor taborniške organizacije Rodu modrega vala. To pa ne bo zgolj obračun enoletnega delovanja, ampak bodo ob tej priložnosti taborniki ocenjevali svoje delo skozi prizmo'20-letnice svojega obstoja. Ta pomemben jubilej ene izmed naših najdrogocenejših organizacij nas še ' posebej razveseljuje, ker je to organizacija, kjer se kujejo naše mladinke in mladinci', ki se nato koristno vključujejo v družbeno življenje naše skupnosti. O tabornikih Rodu modrega vala slišimo ali beremo v glavnem le ob njihovih taborenjih ali priložnostnih udeležbah na športnih manifestacijah. Zato verjetno mnogi ne vedo, da je njihovo delovanje prepredno z drobnimi, a zato nič manj važnimi aktivnostmi, pri katerih sodeluje celotno članstvo skozi vse leto iz tedna v teden in da se s takim kontinuiranim ' delovanjem lahko pohvali le redka organizacija v zamejstvu. Taborniki se v stiku z naravo in v sproščenem in tovariškem okolju, kjer se odkrito spoprijemajo tako z individualnimi človeškimi problemi kot s splošno družbeno realnostjo,* vzgajajo v samozavestne, napredne ljudi. Ko izrekamo čestitke naši članici. Rodu ■ modrega vala,1 ob ' praznovanju njene 20-letnice, izrekamo še posebej priznanje vsem tistim najbolj. aktivnim in vztrajnim tabornikom, ki so ' < imeli in imajo glavno zaslugo za rast in krepitev te mladinske organizacije, ki se je — kot vse ostale — morala z uporno voljo prebijati skozi težke čase. čestitke in priznanja povezujemo s prepričanjem, da bo tako prekaljena organizacija tudi v prihodnje, prav tako in še bolj zavzeto kot doslej, izpolnjevala svoj taborniški program in predstavljala trdno postavko v našem narodnostem življenju v zamejstvu. SKGZ strstvu poročilo, da sta se Izrael in Egipt domenila za srečanje, ki naj bi bilo med visokimi častniki obeh držav in na katerem naj bi razpravljali o možnosti preskrbe tretje egiptovske armade, ki je obkoljena na vzhodnem bregu Sueškega prekopa in I v mestu Suez. Pobudo za to srečanje, ki je prvo po 20 letih, je dal Izrael, posredovale pa so ZDA. Položaj na frontah je bil v teku včerajšnjega dne popolnoma miren. Opazovalci OZN so zasedli vrsto položajev med izraelskimi DANES ■ in egiptovskimi pozicijami. Predvidevajo, da bodo v prihodnjih dneh še nekatere države dale svoje čete na razpolago svetovni organizaciji. Izraelske čete so preprečile koloni mirovnih sil OZN, da bi šle čez ozemlje, ki ga Izrael nadzoruje na zahodnem bregu prekopa. Položaj se je razčistil, ko je posegel pri izraelski vladi poveljnik čet OZN general Siilasvuo. Ker je prenehala nevarnost •-pidemije kolere, odpadejo z jutrišnjim dnem omejitveni predpisi, ki so jih izdale jugoslovanske oblasti, glede prehodov meje z I-talijo. Zato je v prihodnjih dneh pričakovati večji dotok jugoslovanskih izletnikov v Trst. Dijaki slovenske strokovne In obrtiške šole pri Sv. Jakobu v Trstu so včeraj začeli stavkati za nedoločen čas zaradi slabih razmer in neprimernih prostorov ter za ustanovitev dveh dodatnih razredov, kot so obljubili predstavniki šolske oblasti že predlan-. skim. šističnih bombnih atentatov leta 1969. Massari je za sedaj obtožen le «prevratniškega združevanja», menda zaradi svojih vezi z dvema glavnima obtožencema, nacifašistoma Francom Fredo in Giovannijem Venturo. Prav v zvezi s temi vezmi je preiskovalni sodnik D’Ambrosio že pred nekaj meseci zaslišal Massarija. Pred tremi dnevi pa je sodnik prispel v Rim, kjer je po nekaterih preiskavah in pregledih izdal zaporni nalog proti Massariju. Massari se je v rimskih političnih krogih izdajal za skrajnega levičarja: tako je knjigarna, katere lastnik je bil, nosila ime «La Gauche» (levica), sam pa je tudi napisal knjigo o izven-parlamentarcih. Po drugi strani pa je aktivno sodeloval s fašističnimi prevratniškimi centri v Tre-visu in Padovi ter celo skupaj z Venturo vodil založništvo «Enne Esse», ki je od časa do časa objavljalo tudi levičarske tekste, v bistvu pa je služilo za kritje delovanja nacifašistov. Massari je menda sodeloval tudi pri izdaji tako imenovane «rdeče knjižice» o problemih italijanskega sodstva, ki jo je po prepričanju preiskovalcev napisal sam Freda. Vsebina te knjige je bila vsaj na prvi pogled levičarska, vendar pa je sodnik iz Trevisa Stiz kmalu sprevidel, da so bili glavna tarča napadov prav demokratični sodniki, ki so skušali zatreti delovanje prevratniške desnice. Zgovorno je tudi dejstvo, da je knjižico razpečevala «ljudska revolucionarna fronta»: kljub imenu je to bila skrajno desničarska organizacija, povezana z «evropsko revolucionarno fronto», v kateri so se zbirali neonacisti iz vse Zahodne Evrope. Poziv OZN Južni Afriki naj osvobodi političn« jetnike NEW YORK, 27. - Generalna skupščina OZN je pozvala Južno Afriko, naj osvobodi vse politične jetnike,-ki so zaprti zaradi svojega protirasističnega prepričanja. Resolucijo so odobrili s 112 glasovi, proti je seveda glasovala Južna Afrika, Portugalska in Paragvaj pa sta se vzdržala. Resolucija tudi poudarja, da v južnoafriških zaporih nečloveško ravnajo s političnimi jetniki, ki jih pogostoma mučijo. ADIS ABEBA, 27. - Etiopski cesar Haile Selasje je danes odpotoval iz Adis Abebe v Moskvo, kamor je bil povabljen na krajši obisk. Gre za tretji obisk etiopskega cesarja v Sovjetski zvezi, spričo sedanje krize na Bližnjem vzhodu pa je njegovo potovanje toliko bolj zanimivo. povišanje cen, kot je to delaj doslej za velika industrijska podjetja, ki imajo več kot 10 milijard lir letnega promet*. Ministrstvo poudarja, da se bodo držali politike zavračanja prošenj in da bodo dovolili le tista povišanja, katerim se ni mogoče v nobenem primeru izogniti. Spričo tega lahko pričakujemo, da bodo sedanje zamrznjene cene v glavnem o-stale nespremenjene najmanj do konca leta, saj bo katerokoli odobreno povišanje stopilo v veljavo šele po 60 dneh. Nekoliko bolj zapleteno pa je vprašanje cen v prodaji na drobno. Ustrezni zakonski odlok predvideva, da o teh cenah odločajo pokrajinski odbori za cene na osnovi razlik med potrošnimi in proizvajalnimi cenami. Imamo nekaj primerov, ko sedanje prodajne cene na drobno niso v skladu s cenami na debelo in so mali trgovci primorani prodajati določeno blago celo z izgubo. Za to blago bodo trgovske organizacije gotovo zahtevale spremembo cen, tudi če se ne bo povišala proizvajalna cena tega blaga. Vsedržavna zveza trgovcev je že sporočila, da se bodo za ostala živila omejili na zahtevo, da je treba cene na drobno prilagoditi višjim cenam, ki jih bo medministrski odbor z& cene odobril proizvajalnim podjetjem. Ministrstvo za Industrijo pa doslej še ni pojasnilo, kako se bo pravzaprav vlada ravnala v zvezi z odobritvijo ali zavrnitvijo prošenj za povišanje cen. O tem so sedaj v teku posvetovanja med pristojnimi ministrstvi ter prefekturami in pokrajinskimi odbori za cene, da se Simboli zmanjša morebitna podražitev življenjskih stroškov zaradi podražitve blaga Široke potrošnje po zapadlosti zakonskega odloka o zamrznitvi cen. Po ocenah nekaterih funkcionarjev ministrstva za industrijo se bo s 1. novembrom zamrznitev cen spremenila v strogo nadzorstvo, ki bi se moralo Izvajati predvsem pri proizvajalnih cenah in pri cenah uvoženega blaga če bo znala vlada v bodoče tako strogo ravnati, kot je ravnala v zadnjih treh mesecih, bo gotovo vsaj delno preprečila naraščanje cen potrošnega blaga, ki je tako hudo prizadelo delovne ljudi do preteklega juhi a zaradi brezbrižne gospodarsko socialne politike Andreot-tJjeve desničarske vlade. Dosedanji vladni ukrepi proti draginji in inflaciji so blagodejno vplivali na naraščanje življenjskih stroškov in na porast draginjske doklade, ki je d' preteklega avgusta dosegla rekordno višino Razumljivo je torej, da so delavci z zadovoljstvom spreieli te zadnje ukrene. Sedaj pa bo morala vlada strogo nadzorovati cene na debelo zlasti tistega blaga, ki doslej ni bilo pod strogim nadzorstvom. Podatki Zadnjih treh mesecev dokazujejo, da so cene na debelo naraščale, kot da se ne bi prav nič dogajalo Če bo šlo tako naprej, se bodo cene na debelo tako razbohotile, da bo celotni ustroj nadzorstva nad cenami težko zdržal in bodo začele pod tem močnim pritiskom naraščati tudi cene na drobno. Vlada je sedaj morda pred najtežjo preizkušnjo: če bo zdržala pritisk velikih podjetij, ki so ž« vložila na stotine prošenj za zvišanje proizvodnih cen, bo utrdila svoj položaj in ugled med najširšimi množicami ; v nasprotnem primiru bo naletela pri delavdh na odločen odnor. na boi za ohranitev kupne moči plač in meza. Delavci vedo, da se bo niiho-va življeniska raven izbolišala samo pod pogoiem, da se zavre inflacija, dr se v državi ustvarilo popoli za proizvodne naložbe, predvsem na Jugu, kjer se gospodarski socialni položai slabša iz dneva v dan in zavira celotni posoodarsld in socialni nanreriek države. SLAVKO ŠTOKA Leone danes v Belgiji LUKSEMBURG, 27. - Italijanski predsednik Leone, ki nadaljuje uradni obisk v Luksemburgu, se je danes srečal s skupino italijanskih delavcev, ki so zaposleni v tej državi. Jutri bo Leone odpotoval v Belgijo, kjer se bo sestal s kraljem Baudouinom. To bo zadnja etapa predsednikove 1 turneje po Beneluksu. TRŽAŠKI DNEVNIK i!’ NA OSNOVI SKLEPA SVETOVNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE OD PONEDELJKA BODO LAHKO SPET PRIHAJALI JUGOSLOVANSKI TURISTI V Umagu zaključeno zasedanje italijansko-jugoslovanskega odbora o videmskem sporazumu V ponedeljek bodo ukinjene vse o- skem sporazumu, ki je zasedala v . ~ ^ w n /A Tfnli-i/N i« T11 ' TTrwortii ri 1+ 111 rl /-V v* 1 Ì /-» f 11 mejitve prometa med Italijo in Jugoslavijo. ki so jih uvedle jugoslovan-sKe zdravstvene oblasti v zvezi z epidemijo kolere v južni Italiji. Svetovalec Zveznega izvršnega sveta SFRJ dr. Nikola Georgijevski je to povedal dopisniku ljubljanskega «Dela» in dodal, da bo svetovna zdravstvena organizacija čez dva dni razglasila Italijo za zdravo območje, s tem pa bodo tudi avtomatično prenehale vse omejitve. To se bo zgodilo čez dan - dva. Isto vest je potrdil tudi podpredsednik italijanske delegacije na zasedanju mešane komisije o videm- Urnili trgovin od 29.10. do 4.11. Prihodnji teden bo vrsta praznikov, zaradi katerih so sklenili začasno spremeniti urnike trgovin. JUTRI, 29. oktobra: trgovine oblačil, tkanin in raznega blaga bodo lahko odprte tudi dopoldne. Ostale trgovine bodo odprte po običajnem umiku. TOREK, 30, oktobra: vse trgovine bodo odprte po običajnem umiku. SREDA. 31. oktobra: vse trgovine (tudi prodajalne živil) bodo odprte tudi popoldne. Večerna zapora bo lahko pol ure po običajnem umiku. ČETRTEK, 1. novembra: vse trgovine bodo zaprte ves dan, razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13 ure. PETEK, 2. novembra: trgovine ’ bodo odprte po običajnem urniku, zvečer pa lahko zaprejo ob 21. uri. SOBOTA, 3. novembra : vse trgovi ' bodo zaprte, razen mlekarn (odprte od 7. ure do poldne) in cvetličarn (odprte od 8. ure do 13. ure). NEDELJA, 4. novembra: vse trgovine bodo zaprte. Umagu, dr. Guido Gerir., ki je tudi povedal, da bodo omejitve prenehale v ponedeljek. Od ponedeljka dalje lahko torej ponovno pričakujemo naval jugoslovanskih kupcev v Trstu in s tem se bodo tudi oddahnili tržaški trgovci, saj je mnogim v teh dveh mesecih pričela že trda presti. Mnogo se je namreč govorilo o nevarnosti stečajev, o napovedih odpustov, vendar do sedaj še ni prišlo do dramatične situacije, prav zato ker so trgovci in druga podjetja računali, da bodo lahko delno nadoknadili to, kar so izgubili zaradi zapore meje. S prihodom jugoslovanskih kupcev pa se bo seveda ponovno na še bolj resen način postavilo vprašanje mestnega prometa, saj že sedaj ni bilo dovolj parkirišč in je veliko vprašanje, kje bodo lahko jugoslovanski turisti parkirali v mestu ob jugoslovanskem državnem prazniku. Vsekakor mora občina takoj pomisliti na to in urediti vse najnujnejše, da omili vsaj najhujše težave. V Umagu se je včeraj zaključilo sedemnajsto zasedanje italijansko - jugoslovanskega mešanega odbora za izvajanje videmskega sporazuma o maloobmejnem prometu. Komisija je mnogo delala za sestavo novega ZARADI NEVZDRŽNEGA STANJA Protestna stavka dijakov slovenske strokovne šole Zahteva po povečanju števila učilnic in uvedbi petletnega pouka Dijaki slovenske strokovne šole v i moramo se posluževati italijanske Trstu so včeraj proglasili stavko za ; strokovne šole «Galvani». Tudi oe-nedoločen čas, ker je stanje v šoli i kleta nimajo ustrezne šivalnice, /«a . w ... • j__4-. »i. /4;;«.!.;«; c/-» rta r* a vrvni p crn nevzdržno. Vzroke stavke so pojasnili, v naslednjem poročili). : «Slovenska strokovna šola obstaja že štiri leta. Dijaki te šole smo prepričani, da je slovenska javnost premalo obveščena, kaj je pravzaprav naša šola, kakšno stopnjo pripravljenosti nam daje in katere so naše upravičene zahteve, ki so privedle do sedanje stavke. Slovensko strokovno šolo obiskuje 44 dijakov. Tečaj traja tri leta in usposablja fante za specializirane mehanike, dekleta pa za šivilje. Kljub večkratnim obljubam, se mo- petimi strankami leve sredine so prišla v tem tednu tudi vprašanja, ki neposredno zanimajo slovensko narodnostno skupnost. Kot je znano, preverjanje poteka na osnovi sporazuma, ki ga je pet strank leve sredine podpisalo letošnjega januarja in v katerem je navedenih mnogo vprašanj in obvez, ki se neposredno nanašajo na Slovence. Že v tem tednu so na pogajanjih govorili o dvojezičnih napisih, o šolskih vprašanjih, o razlaščanju, poimenovanju ulic in o jusarskih zemljiščih. Socialistično stranko zastopa na pogajanjih tajništvo, v katerem sodelujeta samo dve struji ■ «presenza» in «levica» vendar je I tajništvo stranke za del pogajanj, ki I se neposrjedno nanašajo na sloven- tttfinHniiiiiniiiiMiiiMiiiiiiMiiiuiiiiiiiimMMBMAiiMHiniiniiiimiiiiiimiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiimuniiiiiiMniii* LANSKI TURIZEM V NAŠI DEŽELI Število gostov iz tujine se je lani ponovno skrčilo Število turistov iz Italije pa je naraslo - Hotel-ske sobe poprečno zasedene le 79 dni na leto izpopolnjenega besedila sporazuma, ____________4______________________________________ ki ne bo samo tehnično v redu in ra naša šola spoprijemati s celo vrbo navajal vse veljavne norme, tem-1 sto vprašanj. Primanjkujejo učilni-več bo uvedel tudi razne izboljšave ! ce, saj imamo na ražpolago le šti-glede možnosti industrijskega sodelo- j ri premajhne prostore. Ni delavnice, ______ ______ vanja in zaposlitve. I ki bi ustrezala vajam dijakom, in iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitntiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiifiiiiiiiiiiiuuJiHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii** TA TEDEN V OSPREDJU RAZGOVOR PETIH STRANK Na dnevnem redu preverjanja pereča slovenska vprašanja Slovenska komisija PSI izdelala vrsto predlogov Na dnevni red preverjanja med ska vprašanja, povabilo na razgovo ttirv-tì r>-ì I 1qt7q c r>Q/4 i ric/v hi ir! i i/irlnorTa c Im/onclr orf a •zaefnrv Lirski in devizni priliv od turizma v letu 1972 je vrgel v naši deželi 99,5 milijarde lir in je bil za 6,1 odst. večji od priliva v letu 1971. Večji dohodek ni toliko pripisati povečanemu turističnemu gibanju, kolikor sprotnemu naraščanju cen. Če upoštevamo razmerje med številom italijanskih in številom tujih gostov, pridemo do zaključka, da je znašal devizni priliv od tujega turizma v lanskem letu približno 35 milijard lir. To so nekatere izmed ugotovitev, ki izhajajo iz posebne študije o razvoju domačega in tujega turizma v naši deželi, ki jo je pripravilo deželno odborništvo za turizem, ki ga v novi mandatni dobi vodi odbornik Devetag. Študija, ki jo je te dni izdal tiskovni urad dežele Furlanije - Julijske krajine, obravnava turizem z več vidikov: tako razčlenjuje domače in tuje gibanje, porazdelitev nočitev po pokrajinah, občinah itd., po hotelih in drugih turističnih objektih in po sezonah. Sicer je treba v zvezi s pravkar objavljeno študijo zabeležiti, da se turistični promet v lanskem letu ni razvil v takem razmerju, kakršnega predvideva deželno načrtovanje. Še več: v lanskem letu niso bili doseženi niti uspehi, ki jih je Furlanija - Julijska krajina na tem področju zabeležila v letu 1971. Podrobnejši podatki namreč izkazujejo, da se je število domačih in tujih turistov v lanskem letu povečalo le za 0,5 odst. v primeri z letom 1971 (medtem ko so bili uspehi v letu 1971 znatno boljši kakor y letu 1970), hotelske zmogljivosti pa so bile lani slabše zasedene kakor v letu 1971 (razlika znaša 0,5 odst.), tako da so bile hotelske sobe poprečno zasedene le po 79 dni V letu. Skupno število ležišč na razpolago domačim in tujim turistom v naši deželi se je v lanskem letu povečalo za 3.576 na 131.171 enot. V Furlanijo - Julijsko krajino je lani prispelo 1,309.118 turistov, ki so dali skupno 10,341.565 nočitev. Toda medtem ko se je število gostov iz Italije povečalo — v primeri z letom 1971 — za 3,4 odst. se je število turistov iz tujine nasprotno zmanjšalo za 3,2 odst. Italijanski gostje so dali lani tudi več nočitev kakor leta 1971, in sicer za 41 odst., število nočitev pri tujih turistih pa se je zmanjšalo kar za 6 odst.. Na koncu naj iz omenjene študije povzamemo še nekaj zanimivih statističnih podatkov o obsegu turisi, čnih zmogljivosti v Furlaniji -Julijski krajini in o vplivu turističnih dejavnosti na zaposlenost. Konec lanskega leta je bilo v naši deželi 8.423 turističnih in gostinskih objektov, ki so razpolagali skupno z 49.707 sobami, 131.171 ležišči in 30.300 kopalnicami. Od 0-menjenih 131.171 ležišč, ja 99.040 odpadlo na razne turistične naprave (kampingi, mladinski domovi, itd.) preostalih 41.131 (31 odst.) pa na hotele. Hotelskih in gostinskih obratov je bilo ob istem času v naši deželi 1.050, v njih pa je bilo zaposlenih skupno 9.242 ljudi. re tudi vidnega slovenskega zastopnika. V tej zvezi se je sinoči sestala slovenska komisija PSI, ki je preučila položaj, tudi izdelala vrsto predlogov, ki jih bo predložila tajništvu. Ta teden se bodo pogajanja nadaljevala in bodo na dnevnem redu ponovno slovenska vprašanja. Znani tednik «Il Meridiano» je objavil daljšo vest, ki je tesno povezano s preverjanjem in v kateri navaja razne ustanove, kjer bo treba imenovati, ali zamenjati, predsednika. «Il Meridiano» govori o avtonomni pristaniški ustanovi, industrijskem pristanišču, Delavskih zadrugah, IACP, ECA, ACEGAT, tržaškem skladu in splošni bolnišnici. Znano je, da je med temi pomembnimi ustanovami predsedoval vidni slovenski socialist Delavskim zadrugam in v tej zvezi omenjeni tednik trdi, da bo zapustil to predsedstvo, ter navaja možne kandidate za druga predsedstva, med katerimi pa ni nobenega slovenskega predstavnika. nišče in nekateri izvedenci. Razprava je zajela zlasti vprašanje speciEilizacije tržaške in trži-ške luke ter manjšega pristanišča v Porto Nogam in možnost skupnega upravljanja ustreznega luškega sistema. Strokovnjaki so razpravljali tudi o prekopu, ki naj bi ga zgradili od zaliva Panzane do ustja Soče in za katerega je pripravil po seben načrt ing. Morelli. • Ministrstvo za javno šolstvo je razpisalo natečaj za 40 mest knjigovodje pri krajevnih šolskih uradih v Venetu in v Furlaniji - Julijski krajini. Razprla 1. decembra — Jack Lemmon: «Kotch», igra Walter Matthau. Režiserski prvenec •'meriš! 'a igralca Lemmona. 6., 7., 8. decembra — *»thur Penn: «Mickey Gone», igrata War-ren Beatty in Alexandra Stewart Ameriški film iz eta 1966, ki ga po nastopu na beneškem festiva lu ni bilo več mogoče videti. 13., 14., 15. decembra — Arthur Penn: «Alice’s Restaurant», igra Arlo Guthrie. Film, ki ga je Penn režiral takoj pred «Piccolo grande uomo». 10., IL, 12. januarja — Mario Garriba: «In punto di morte». Garribov prvenec je zanimivo odkritje recentnih Dnevov italijanskega filma v znetkah. Večer bo dopo’nil zabavni Garribov kratki film «Voce del verbo morire». 17., 18., 19. januarja — Manuel Herrera: «Sbarco alla Baia dei Porci», kubanski film, • katerem nastopa Fidel Castro. 24., 25., 26. januarja — Istvan Gaal: «Paesaggio morto», igra Mari Torocsik. TVo enega izmed najboljših madžarskih režiserjev, ki je lani nastopalo v Benetkah. 30., 31. januarja, 1. februarja — Paul Leduc: «Messico in rivolta». Zanimivo odkritje pri nas malo znane mehiške kinematografije na razstavi v Pesaru. Sergij Grmek ca z vso pravico in spoštovanjem do opravljenega dela posveča posebno poglavje. V knjižici so še dragoceni navedki vseh drobnih publicističnih člankov, občasnih prevodov in drugega zadevnega «drobiža» po primorskih revijah, ki pričujejo kaj in v kolikšni meri je vzbudilo pozornost kulturnih posrednikov na našem področju, izpričujejo pa obenem resnost in skrbnost, s katerim se je Debelju-hova lotila zastavljene raziskave. Posebno hvalo pa zasluži mlada znanstvena delavka za kritičen odnos do številnih podatkov in zlasti za to, da je znala kulturna prizadevanja in dogodke povezovati s širšim socialnim, političnim in celo ekonomskim dogajanjem na našem področju v prvih štirih desetletjih' 20. stoletja. Prav tak pristop, ki išče vzročne povezave kulturnim težnjam v širšem zgodovinskem kontekstu, je kvalitetna novost pri obravnavanju odnosov med dvema skupaj bivajočima narodoma, pristop, ki ga niso poznali dosedanji raziskovalci teh stikov, da omenimo samo najpomembnejša — Janko Jež in Martin Jevnikar, je po gotovo, pravici na ljubo povedano, tudi po zaslugi njihovega pionirskega dela Debelju-hova svojo raziskovalno nalogo bolj kopleksno in uspešneje rešila. Tak pristop, ki išče pogoje in vzročnooosledične niti kulture z družbenim dogajanjem, je namreč lahko osnova za novo in bolj plodno delo na tem področju. Kjub povedanemu pa se mi zdi, da je Debeljuhova v svoji razpravi le napol zadostila ambicioznemu naslovu Rapporti culturali... (Kulturni odnosi...) saj je kulturo zreducirala le na literaturo in njeno spremljanje v publicistiki, spregledala pa je žal še druge manifestacije kulturne izmenjave, kjer so bili stiki še celo bolj intenzivni in so verjetno tudi (to bi seveda pokazala le natančna raziskava) včasih ob medsebojnem oplajanju privedli do novih in originalnih sintez. Pri tem mislim na stike in sodelovanje na področju gledališča, likovnih umetnosti — konstruktivizem v Italiii je vezan skoraj izključno na Černigojev krog! — na področju glasbe in celo ljudske prosvete. Seveda bi bila to drugače obsežna in zahtevna naloga, vendar po mojem mnenju prepotrebna In tudi literarni stiki na našem področju niso prav vsi zajeti: menim, ''s bi razprava Debeljuhove morala zajeti tudi objave in sodelovanje italijanskih avtorjev naše dežele s slovenskim in jugoslovanskim prostorom, saj je to sodelovanje potekalo gotovo s posredovanjem tukajšnjih Slovencev. Pa tudi če tega posredništva ne bi bilo bi objave v Zenitu in drugih avantgardističnih revijah le morale biti zajete. Marko Kravos Emmmm DIALOGI ŠT. 10. — Mesečnik za vprašanja kulturnega in javnega življenja, izdaja Zveza kulturnih delavcev v Mariboru, zalaga založba Obzorja. BOREC ŠT. 10 — Revija za zgodovino NOB in ohranjevanje revolucionarnih tradicij. Zanimiv je zlasti prišpdvdt*'Franceta Šušteršiča o zloglasnem fašističnem taborišču na Rabu. širni beneškimi rojaki trdo zasidrana in da je v poslednjem času krepko na pohodu. Predsednik d^ištva «Rečan» Avgust Lauretig, je v uvodnih besedah k brošuri zapisal, da je bil namen prirediteljev tega «senja-ma» dati «pjeucam an vjernim judem naših dolin, nove cerkvene pjesmi», in «zapjet’ tud’ Ijepe stare cerkvene pesmi, ki usi ju-dje Ijeta nazaj so pjel’ po usjeh ejerkvah» ter zaključil z ugotovitvijo, da «tale bukuca novih pjesmi so ’no majhano kulturno dje-lo, za de b’ še lepuo živjela naša cerkvena domaja pjesam». Rino Markič, ki je duša kulturno - prosvetnega delovanja na Ljesah, pa je v brošuri tako predstavil avtorje novih skladb: «Usi tisti k’ so napravli tuole djelo. so zvestuo kupe ložli usak kar je znau. Skor usi autori so domaci judje an so že djelal’ kupe za dva praznika beneške pjesni, na Ljesah, Ijeta 1971 an ’72. Teli so autori novih pjesmi: Franco Cernotta — organist do’ z Kosce. Gode kitaro an lepuo poje. Antonio Fant — Furlan taz Qual-so. Je duhovnik an djela tau Tori-ne za ’no rivisto od muzike Rinaldo Luszach — go ’z Kostnega. Je nesu dvakrat premio na Prazniku beneške pjesmi. Faustino Nazzi — Furlan, famoš-tar zau Briščah. Že vic Ijet ku-ražno djela med nam’. Antonio Qualizza — dobar organist. Taz Srjednjega. Piše Ijepe domacje pjesmi. Antonio Sdraulig — organist na Ljesah. Že ’nih 10 Ijet djela tau Parize. Antonio Specogna — famoštar tau Marsine. Narbuj parpravljen od usje naših. Naslovi objavljenih pesmi (notni zapisi in besedila) pa so: «Mater’ dobrega sveta» (Luszach), «Sveta maša» (besedilo Valentin Birtig, note A. Fant), «Farna cjerkuca» (A. Sdraulig), «Oče večni» (A. Specogna), «Puojdemo u hišo gaspuoda Boga» (F. Cernotta), «In Bog je prišel med nas» (A. Specogna), «Hvala, Jezus» (A. Specogna), «Previe sou-raštva» (besedilo A. Lauretig, note A. Qualizza), «Sprejmi, o Bog» (besedilo Valentin Birtig, note A. Fant), «Se uarnemu veseli, gospod» (besedilo A. Lauretig, note F. Nazzi). Poleg uvodnih besed vsebuje brošura še fotografije petih zborov, ki so nastopili na «senja-mu». Ti zbori so: «Zbor tih mladih», ki je bil sestavljen nalašč za to priložnost in v katerem so zbrani otroci iz raznih beneš- kih dolin, zbor iz Topolovega, dekliški zbor iz Gor. Marsina, mešani zbor iz Sv. Lenarta, domači zbor «Rečan» z Ljes ter duet ob spremljavi na kitaro. Farna cerkev na Ljesah je bila za to priložnost natrpana do zadnjega kotička. Na «senjam» so prihiteli ljubitelji petja tako iz slovenskega, kot tudi iz furlanskega kulturnega prostora in navdušeno sprejemali izvajane pesmi. Razumljivo je, da je med nastopajočimi požel največ aplavzov zbor najmlajših, katerih je bilo okrog 50 iz vseh beneških dolin. Čeprav zaradi njihove razpršenosti ni bilo mogoče, da bi jih skupaj pripravljali, so zapeli ubrano in prijetno. Veliko zaslugo za njihov nastop imajo domači duhovniki, pa seveda tudi starši. Prijetno so presenetili tudi nekateri posamezni pevci in med njimi še posebno Lavra Maršan iz Dol. Marsina in Mila Rutar iz Gor. Brda. :V ' I PJI JIMOj I Ovojnica brošure «Pjejmo usi kupe» Revija «senjam» je potrdila, da so beneški ljudje zmožni z lastnimi močmi kulturno in prosvetno delovati in zadovoljevati elementarno kulturno potrebo naših slovenskih ljudi. To potrdilo je še toliko bolj pomembno, ker priča o rastoči narodni zavesti Benečanov, ki ima dokaze tudi v danes že številnih slovenskih kulturnih združenjih. Prireditev na Ljesah so s svojo prisotnostjo počastili predstavniki vseh teh beneških kulturnih društev, predstavniki krajevnih oblasti in celo papež je prirediteljem poslal svoj pozdrav in blagoslov. Izidor Predan ŠE ENO PRIČEVANJE 0 NOB NA PRIMORSKEM KOSOVELOVA BRIGADA 854 strani obsegajočo čaja, je napisal bivši Pred seboj imamo novo knjigo iz sedaj že dobro znane in cenjene zbirke Knjižnica NOV in POS, zbirke zgodovinskih orisov bojnih poti slovenskih brigad in odredov ter tematskih monografij iz zgodovine narodnoosvobodilne vojne in revolucije. Nova knjiga, ki nosi številko 22, je posvečena 19. slovenski narodnoosvobodilni udarni brigadi Srečka Kosovela, ki je odigrala pomembno vlogo v borbi za osvoboditev Slovenskega primorja. Knjigo je napisal Radosav Isakovič - Rade, ki je bil sam borec brigade (načelnik štaba), iz srbščine pa jo je prevedel Zdravko Klanjšček, Založila sta knjigo odbor Kosovelove brigade in Partizanska knjiga v Ljubljani, ki si je z izdajanjem teh knjig z monografijami o slovenskih brigadah pridobila vse priznanje. Knjigo je opremil stalni opremljevalec teh knjig Vladimir Lakovič, medtem ko je skice izdelal Vladimir štimac. Kot pravi avtor v svojem uvodu je knjigo o Kosovelovi bri- knjigo, ki je predvsem dokumentarnega zna-načelnik štaba brigade Radosav Isakovič ■ Rade gadi začel pripravljati za beograjsko založbo Vojno delo. Ko pa je ta založba morala odstopiti od prvotnih načrtov, je odbor Kosovelove brigade, ki je na več sestankih razpravljal o monografiji, sprejel sklep, naj avtor svoje delo nadaljuje. Tako je leta 1966 začel z delom nadaljevati in po sedemletnih naporih je bilo delo končano. Oblikovanje pričujočega besedila brigadne zgodovine je bilo sad intenzivnega dela treh ljudi, avtorja, njegove žene Isakovič Mire roj. Parkelj in Zdravka Klanjščka, ki je pomagal avtorju s pripombami in nasveti in delo tudi sproti prevajal v slovenščino. Kot pove avtor sam je za delo uporabljal ohranjene izvirne dokumente ter članke, napisane v prvih povojnih letih. Izvirnih dokumentov pa je bilo zlasti za nekatera obdobja izredno malo. kolikor jih je ohranjenih (za čas od maja 1944 do konca vojne) pa ima gradivo vseeno hudo pomanjkljive podatke. Zato je moral iskati gradivo pri ude- ................lini.um.....■■■■■■m.im».■■•■••■......mm...mm.mm..mimi. Lucipeter - postumna izdaja zadnje pesniške zbirke Alojza Gradnika V pesniški zapuščini pokojnega pesnika Alojza Gradnika se je ohranil tipkopis pesniške zbirke z naslovom LUCIPETER. Ne gre samo za poslednjo pesniško zbirko, ki jo je avtor sam pripravljal, omahovaje pri sebi med objavo in neobjavo zbirke, temveč tudi za pesmi, ki pomenijo poslednje pesnikove umetniške stvaritve pred smrtjo. Kot sodi Kajetan Kovič, ki je zdaj to Gradnikovo zbirko pripravil za natis, gre morda šele za gradivo za pesniško zbirko, za še ne do konca dognano gradivo za pesniško zbirko, ki pa je vendar dragoceno za spoznavanje pesnika v njegovi zHnji ustvarjalni fazi. Po tipkopisu v zai uščini ohranjene pesniške zbirke z nenavadnim naslovom I.ucipeter, z majhnimi popravki ločil in ob primerjavi z nekaterimi rokopisn’mi originali, je torej pesnik Kajetan Kovič pri-pr?v ' izdajo pesn:ške zbirke, kateri je n-pisal tehten in zanimiv uvou in katero je prav te dni dala na knjižni trg Državna založba bijvenije. Prvo pobudo za nastanek Lu-cipetra moramo, po ugotovitvah pisca uvoda Kajetana Koviča, iskati v Štrekljevi zbirki narod nih pesmi. Tam je Lucipeter o-značen kot neuslišan ljubimec, kot klatež in vinski bratec, ki svoje pijančevanje pred kraljem Matjažem opravičuje z neusli?sno lubeznijo. Pesmi o Lucipetru so dijo namreč v ciklus pesmi o kralju Matjažu. Na prvi po^'ed se zdi, da Gradnik iz ljudske pesmi poleg imena ni ohranil nič drugega kot junakov medžimur-ski izvor. Vendar pa je Gradnika prevzela Lucipetrova panonska vitalnost, to 'ako je Lucipeter postal neke vrste ljudski šaljivec, muzikant in klatež, ki pa vendar predstavlja povsem novo lif-rarno figuro. Gradnikove pesmi kažeio tega nenavadne^*' človeka na njegovi poti skozi živ Ijenje in predstavljajo zbirko najrazličnejših življenjskih vlog tega junaka na raznih življenjskih postajah. Lucipeter stopa pred bralca kot pastir, klovn, maškara, kot kmet, grobar, hlapec, hribolazec, predvsem pa kot večni popf 'oik, ki bega med domom in tujino ter meditira o živlien in smrti, o naravi, domovini, umetnosti in še drugem. Srečamo ga na polju, na Triglavu, na Turškem, v zverinjaku, na grobu ne znanega ji.naka. na progrebu talcev, na pesnikovem grobu. Lucipetrova usoda je na zunaj razgibana, na znotraj pa prav tako razmišli'!’''*'' Vendar ima ta svojevrstni, v slovenski literaturi doslej več ali manj neznani junak, kot originalni Gradnikov lik, svoj nacionalno reprezentativni znač j. V samem Gradnikovem opusu pa pomeni po sodbi avtorja uvoda Gradnikov poskus prodora, iz samega sebe, prodora ki l'u ni povsem uspel, saj so Gi„d nikove tradicionalne teme zavrle primarni pesnikov koncept prikazati življenjsko pot nekega posebnega slovenskega jum k a in šaljivca. Pesniška zbirka o Lucipetru vsebuje poleg prologa in epiloga triintrideset pesmi, ki so različno dolge, vse pa so napisane v dvo ali štirivrstičnih kiticah z rima mi. pesmi, v katerih se čista pripoved meša s samogovori, nagovori in dvogovori. V posarne znih pesmih naletimo na humoristične in satirične elemente, nekatere se približujejo tudi basnim, spominjajo deloma na poezijo za otroke, nekatere posnemajo narodne oesmi, vse pa vsebinsko, kot rečeno, kažejo življenjsko u-sodo Lucipetra v različnih življenjskih situacijah. Ob imenitnem uvodu Kajetana Koviča dobiva pesniška z^'rka Alojza Gradnika, kot njegovo svojevrstno in poslednje deln. še -vojo posebno vrednost. Sl. Ru. ležencih osvobodilnega boja, pripadnikih brigade in drugih živih pričah, s katerimi je skupaj obnavljal dogodke. Tako je nastajalo besedilo o zgodovini Kosovelove brigade, ki obsega zajetno knjigo 854 strani, v kateri je gotovo zajeto in obdelano vse, kar je o delovanju, o bojih in o ljudeh te brigade ohranjenega in kar naj bi tudi ohranili potomce . Knjiga o Kosovelovi brigadi je seveda urejena in napisana kronološko od nastanka brigade, ki se je rodila ob ljudski vstaji ob razpadu fašistične Italije do zadnjih dni, ko se je brigada kot predhodnica jugoslovanske armade prebila v Trst in se zlasti v Rojanu in na Opčinah borila za osvoboditev mesta V tem časovnem okviru je jxidrobno prikazano vse delovanje bri ’ade, njenih enot in njenih pripadnikov, ki jih je bilo okoli 2800. od teh pa jih je okoli 500 dalo življenje za svobodo. Knjiga Radosava Isakoviča ni zgodovina, ker ji za tak značaj poleg časovne odmaknjenosti manjkajo kritične presoje celotnega gradiva, pa tudi lastne sodbe in analize. Smemo pa reči, da je več kot pa samo kronika neke brigade in da predstavlja oris zgodovine brigade ali pregled dogodkov, preko katerega ne bo mogel nihče, ki bo pisal zgodovino osvobo 'nega boja Slovencev, zlasti pa osvobodilnega boja v Slovenskem primorju, kjer je Kosovelova brigada predvsem delovala. Avtor tega dela o Kosovelovi brigadi je po presoji strokovne recenzije opravil veliko delo in zbral ogromno dokumentarno gradivo, ki ga je tudi skrbno o’ ’ .1 in dobro uporabil v prikazu zgodovine brigade. Čeprav se današr.ji bralec izgublja v podrobnostih, ki ustvarjajo morda manjšo preglednost nad poglavitnimi dogajanji, pa je za tako delo to vendar nujno. Na drugi strani celotno gradivo vendarle daje zaokroženo podobo te partizanske enote, ki je dobro opravila svj'p borbene naloge, čeprav je večkrat utrpela velike izgube in doživela težke preizkušnje. Knjiga se zato zlasti zaradi svoiega obilnega in dragocenega gradiva uvršča med temeljna zgodovinska dela, ki prikazujejo podrobnosti našega boja za svobodo. Sl. Ru. NEW YORK MAGAZINE ZAGOTAVLJA... Pollockovi «Piavi drogovi» naj bi biii plod pijanosti Sliko, za katero so Avstralci plačali m lili ardo 200 mi lij ono v lir, so baje «naslikali» trije ameriški umetniki z nogami in v vinjenem stanju NEW YORK, 27. — še marsikdo se bo verjetno spomnil škandala, ki se je pred desetletjem pripetil v New Yorku. Neki umetnostni kritik je močno pohimlil «abstraktno sliko», ki naj bi jo bil «naslikal» neki osel z repom. Umetnostni kritik ni bil kritik nekega podeželskega lističa, pač pa enega največjih ameriških dnevnikov. Danes lahko objavimo nekaj podobnega, morda še hujšega. Avstralska nacionalna galerija je pred nedavnim kupila sliko slovitega ameriškega slikarja Jacksona Pollocka, za 2 milijona dolarjev, to se pravi za eno milijardo in 200 milijonov lir. Kdor se ukvarja z zgodovino umetnosti, se bo vprašal, kaj naj bi bilo pri tem napak, saj spada Jackson Pol-lock med največja imena ameriške moderne umetnosti in gredo cene njegovih del « do nebes ». Posebno še zato, ker jih je malo, saj je nesrečni umetnik umrl 1956. leta v prometni nesreči, ko je bil star komaj 34 let. New Yorker Magazine je te dni objavil članek, v katerem se zagotavlja, da so Pollockovo sliko «The blue poles», za katero je avstralski muzej dal 1 milijardo 200 milijonov lir, napravili Pollock in dva njegova prijatelja v neki noči, potem ko so se ga pošteno napili. V članku piše, kar je povedal ameriški pisatelj Stanley Fried-man, Pollockov biograf. Tu zvemo, da sta Pollock in njegov prijatelj kipar Tony Smith, potem ko sta se ga pošteno nalezla, raztegnila na pod dolgo platno, začela nanj prazniti tube barve in nato hoditi bosa po platnu. Friedman pripoveduje, kar mu je povedal sam Smith. Smith je bil prišel k Pollocku na Long Island nekega večera, ko mu je bil ta telefoniral, da se namerava ubiti. Brž ko je prispel k Pollocku sta si krepko natočila in ko jima je vino zlezlo v glavo, sta raztegnila dolgo platno po iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimjiii Grassi razsiavlja v občinski galeriji Pietro Grassi spada med tiste tržaške likovnike srednje generacije. ki so najbolj «zvesti samim sebi». V sodobni likovnosti, ko hoče sleherni umetnik biti kar se da samostojen in samosvoj, je Grassi razmeroma kmalu ubral zares svojo pot, tako da na njegovih delih stežka zasledimo izrazitejše tuje vplive. In tej poti je Grassi zvest, le da svoj izrazni način izpopolnjuje, tako da sproti izloča odvečno tipično «črt-nost», ohranja ali celo razširja pa ploskve, ki prihajajo še posebej do izraza v njegovih marinah, ki se na sedanji razstavi zdijo še najboljša izmed vseh 30 olj, kar jih je v soboto zvečer razobesil na ogled v občinski galeriji, kjer je poslednjič razstavljal pred tremi leti, vtem ko je pred dvema letoma priredil manjšo osebno razstavo v galeriji «Mignon» v pasaži Rossoni. Kot smo rekli, se nam najboljše zdijo Grassijeve marine, toda «Zaton v Tržiču» in «Arkade v cerkvi» se nam zdijo prav tako vredne pozornosti, kot menimo, da so zanimive tudi Grassijeve cvetice, vet maniših, vendar vri-jetnih slik, ki jih je razobesil v prvem prostoru galerije. Grassijeva razstava vsekakor zasluži pozornost. tleh in Pollock je bil prvi, ki je začel prazniti tube rdeče barve na platnu. «Nato je izpraznil še tubo oranžne barve. Bila je to 15. tuba» pravi Smith. «Tedaj sem bil na vrsti jaz. In ko sem tako izpraznil nekaj tub, sem čez kupčke barve raztegnil kos papirja in začel po njem hoditi, tako da se je barva ob pritisku nog razlezla v madeže». «Ko je Pollock to videl — piše Friedman — je vzkliknil: Ah, tako ti delaš!» «In pobral je posodo oljnate barve — se nadaljuje opis — in jo zlil na platno. Bila je umazano zelena. In tedaj stia se lotila dela zares. Pollock je uporabljal tudi steklene tube barve in je začel te metati na platno tako, da so se razlile. Vrgel je kakih 10 ali 12 tub, tako da je bilo na platnu veliko barve in stekla. Midva pa sva z bosimi nogami hodila sem in tja in steklo naju je rezalo v podplate, tako da je tekla kri.» Kakor piše Friedman, mu je Smith pravil, da je bila «slika» dokončana šele naslednjega večera, ko je Pollock dobil v goste nekega drugega prijatelja, umetnika Barnetta Newmana. «Ne verujem, da je Jackson nadaljeval z delom tistega večera, ko sva začela sliko delati — zatrjuje Smith —. Toda ne spominjam se točno, kaj se je zgodilo naslednjega večera. Zagotovo pa vem, kar sem pozneje povedal nekemu prijatelju, da je bil namreč Newman tisti, ki je vnesel v sliko «drogove», mislim kose stekla, ki so «vtaknjeni» v kompozicijo, kosi stekla, ki so dali podobi tudi naslov. Gre za «glave drogove», torej za sliko, ki nosi naslov «Plavi drogovi».» BESTSELLERJI Lestvico najuspešnejših knjig s posameznih področij sestav Ija Tržaška knjigarna na osnovi tedenskih ugotovitev o prodaji slovenskih knjig v Trstu in Gorici. DOMAČE LEPOSLOVJE Ivan Minatti KO BONI TIH IN DOBER Izbor iz poezije popularnega sodobnega slovenskega pesnika zajema pesmi iz njegovih dosedanjih zbirk in ciklus (14 pesmi), ki ni bil še o-bjavljen. Spremna študija Mitje Mejaka. Mladinska knjiga. Kondor, str. 88. PREVODI Giovanni Boccaccio DEKAMERON Ponovni r.atis izbora 28 novel dokazuje ne samo uspeh Boccaccia na Slovenskem ampak tudi veljavnost in uglajenost prevoda, ki je delo pok. Andreja Budala. Spremna beseda in opombe Rado Jan. Mladinska knjiga, zbirka Kondor str. 208. ZNANSTVENA DELA Nikola Rot OBČA PSIHOLOGIJA Pregled sodobne psihološke znanosti govori o različnih smereh, metodah in aplikacijah te mlade vede, ki doživlja v današnjih časih svoj največji razvoj. Delo je temeljito a dostopno tudi neprofesionalnemu bralcu. M K str. 300. Veljaven od 28. oktobra do 3. novembra 1973 0 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Še vedno se ne bo rešila zadeva, ki vam dela preglavice. In vendar boste ta teden napravili kak korak naprej, ki vas bo spodbudil za nadaljevanje napornega dela. Tudi v ljubezni bo nekaj narobe in vendar boste zadovoljni. Prehlad. BIK (od 21. 4. do S*" 20. 5.) Vse bo šlo prav, / , , v kolikor boste prav zastavili. V družbo vas V bodo sprejeli z zaupa- njem, ker se boste na delu oziroma v poslih izkazali. Vendar ne izkoriščajte trenutnega položaja. Posrečena bo vaša poteza tudi v ožji družbi. Pazite na prepih. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Tokrat boste vendarle izpeljali delo, ki vam je toliko pri srcu. Naleteli boste na razumevanje pri predstojnikih ali sodelavcih. Zavihajte si pa rokave, kajti sicer ne bo šlo. Obdaja vas družba, ki vas ima rada. Živčni boste. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Razmere bodo I povoljne, vse se bo I ySKTL J prav razvijalo in ven- V *' / dar ne boste zado- voljni. Pričakujte darilo, pismo ali vest, ki vas bo razveselila. Razveselilo vas ho tudi neko prijetno srečanje, ki bi se moglo spremeniti v kaj več. Glavobol. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne boste po-' | vsem zadovoljni kot ne ) boste niti povsem razočarani. Z delnim u-spehom in delnim neuspehom ne more biti drugače. Zato bodite kar se da previdni in prerinite skozi ta teden v upanju, da bo v kratkem boljše. In bo. Nervozni boste. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Brzdajte svoje želje, kajti sicer se boste znašli v težavah. Sicer pa ste zadevo že tako zamotali, da vam ne bo lahko spet na piano. Tudi v ljubezni ste se čudno zapletli, da boste doživeli razočaranje. Dobro fižično počutje. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Pogosto se čutite preveč gotove in to škoduje vašim poslom oziroma delu. Gotovost se spremeni v površnost z ustreznimi posledicami. Ljubljeni osebi bi ne bilo prijetno, če bi ji razkrili prav vse svoje težave. Stopite k zdravniku. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Otresli se boste nekaterih obveznosti, ki si jih nalagate, ne da bi vam to bilo potrebno. Ambicije veljajo le toliko, kolikor moremo zahtevam ustreči. Neka beseda vas bo spravila iz ravno- težja. Ne bodite preveč ljubosumni. Zdravje dobro. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12) Preden se za neko Stvaf obvežete, dobro premislite, kajti dana besada veže. Vaše ideje bedo u*. spele, toda dobiček od tega bodo imeli drugi, ki bodo znali prisloniti svoj piskrček. Nekaj burnih dni v ljubezenskih odnosih. Živčni boste. KOZOROG (cd 21. 12. do 20. 1.) Vsi vaši programi se bodo več ali manj uresničili, s tem pa ni rečeno, da boste ustrezno pridobili, kajti eno so želje, drugo je realna možnost. Nekaj prijetnih trenutkov sredi tedna, če boste prav ravnali. Zdravje dobro. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Marsikaj boste uredili in vaše želje bodo uresničene, če boste sistematični, hkrati pa tudi nekoliko bolj skromni, kajti ni možno doseči vse danes. Tudi v ljubezni ne boste povsem zadovoljeni in vendar boste srečni. Tudi v zdravju. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Nekoliko preveč se ženete in to . gre preko vaših spolov sobnosti, tako da bi mogli doživeti tudi kak neprijeten dogodek. Popustite ali izberite lažjo zaposlitev. Nadaljujte pa po poti čustvenega soglasja. Glede zdravja — previdnost. MALA ENCIKLOPEDIJA SVETA - JUGOSLAVIJE - SLOVENIJE Tri knjige velikega formata je napisalo 200 jugoslovanskih strokovnjakov, posebno skrbno so obdelana gesla s slovenskega področja: skupno preko 40 000 gesel, preko 2.000 strani, 5.000 slik, 63 zemljevidov. Izdaja DZS, naročniška cena 28.000 lir. Izid prve knjige: prve dni novembra 1973, Naročila sprejema TRŽAŠKA KNJIGARNA Ulica sv. Frančiška 20, telefon 61-792 — TRST koristen naslov za opremo vašega doma Pooblaščen prodajalec m ALVARANI Obiščite nas: med velikimi novostmi Salvarani sta prav gotovo kuhinja in spalnica, ki ju iščete. V našem centru za. opremljanje stanovanj boste vedno dobili nasvet' za reševanje problemov vašega doma, plačilne olajšave, brezplačne in brezobvezne načrte. In predračune. - ■*!r' T : **• ‘ '""t..'v ' NEDEUA, 28. OKTOBRA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 11.00 MAŠA 12.00 Nabožna oddaja 12.20 Komični filmi DEDIŠČINA Režija James Parrott, v glavnih vlogah Stan Laurei in Oliver Hardy 12.55 CANZONISSIMA 13.30 DNEVNIK 14.00 Kmetijska oddaja 16.15 Napoved programa 16.30 SLIKANICA PROFESOR BOLTEŽAR 16.40 Veliki komik: BUSTER KEATON Dva kratka filma 17.30 DNEVNIK 17.45 Nogometni rezultati in kronika 18.00 CANZONISSIMA 73 19.20 Ital. nogometno prvenstvo: Registriran polčas nogometne tekme Športne vesti 20.30 DNEVNIK 21.00 NAPOLEON NA SVETI HELENI Napoleon je ime, ki je dalo motivov na pretek za romane, filme itd. Sedaj je na vrsti televizija. Vojvoda Wellington potolče Nepoleona pri Watedooju, in sicer 18. junija 1815. Po porazu se Napoleon umakne na otok Aix, nekoliko severno od Bordeauxa, da bi se tu zbral in sklenil, kam naj se usmeri za pomoč, seveda za politično zavetišče, saj mu ni bilo na celini več obstanka. Brat Giuseppe in ostali najbolj zvesti tovariši mu svetujejo, naj bi se umaknil v Ameriko, ker britanska mornarica še ni zasedla vse obale. Nepoleon pa misli drugače, pravzaprav cinca sem in tja, kar sicer ni v njegovem značaju, toda v tem čas hiti in sleherna pot v svobodo mu je že zaprta. Zato pa se ne vrne v Francijo, pač pa se predstavi angleški mornarici, seveda v jetništvo. Dolgih 20 let je vladal, sedaj pa je postal ujetnik. Čeprav je morda računal, da bodo Angleži drugače ravnali z njim, ga odpeljejo na otok Svete Helene sredi Atlantskega oceana, kajti previdnost je mati modrosti. Z Napoleonom se ni igrati... 22.15 Športna nedelja 23.15 DNEVNIK Vremenska slika DRUGI KANAL 16.00 Neposreden prenos športnega dogodka 18.40 Registriran polčas nogometne tekme 19.20 LEDENA LJUBEZEN 21.00 DNEVNIK 21.20 ADDIO TABARIN Italijanska popevka od 1890 do 1938 Tretje nadaljevanje 22.15 Kdo, kje, kdaj: GIACOMO BALLA Giacomo Balla je italijanski slikar, ki je živel od 1871 do 1958 in je spadal med tako imenovane futuriste. Že v samem začetku tega stoletja se je Balla loteval problemov, ki so še vedno ostali nerešeni. Čeprav ni imel umetniških šol in a-kademij, se je povzpel zelo visoko in razstavljal v vseh večjih centrih. Njegovi motivi so motivi socialnega značaja, druži se s sebi enakimi umetniki in ko spozna Marinettija, se pridruži njegovi skupini in 1910 podpiše tudi znani manifest futuristov. Njegove slike zasledimo danes v največjih muzejih na svetu. 23.05 Program za prihodnji teden PONEDELJEK, 29. OKTOBRA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Monografije: OZN 13.00 OB 13. URI Znanost se je tako razvila, da proučuje vedno nova in nova področja, tudi takšna, ki se poprečnemu človeku zdijo več ali manj nepotrebna. Ena takšnih znanosti naj bi bila tudi etologija, ki govori o — obnašanju živali. Bruno Modugno vodi to oddajo, ki pride na vrsto vsak tretji teden. Tokrat se začne drugi ciklus teh oddaj, ki se bo končal sredi prihodnjega leta. 13.30 DNEVNIK 17.00 Program za najmlajše 17.15 Gospod Prahov prijatelj živali Češkoslovaški film 17.30 DNEVNIK 17.45 Slike iz sveta 18.15 Kralj trinog 18.45 Tedenska knjižna oddaja 19.15 Poliudna znanost ŽIVLJENJE NA IRSKEM 19 45 ŠPORTNI DNEVNIK Ital. kronike, Danes v parlamentu, Vremenska slika 20.3C DNEVNIK 21.00 Gerard Philioe L’ISOLA CHE SCOTTA Film je režiral španski režiser Luis Bunuel, glavne vloge pa v njem igrajo Gerard Philipe, Maria Felix, Jean Servais, Raoul Dantes, Domingo Soler, Roberto Canedo itd. In spet imamo pred seboj film, v katerem igra glavno moško vlogo Philipe. Film nosi naslov v italijanščini «L’isola che scotta», njegov originalni naslov pa je «Le fievre monte a El Pao» in sicer v smislu naslova romana, ki ga je napisal Henry Castillou, po katerem je film tudi napravljen. Gerard Philipe, ki je igral v tolikih filmih in z mnogimi režiserji, se je s slovitim španskim režiserjem srečal le tokrat, v tem filmu. Film so snemali pred 14 leti v Mehiki. Dejansko je bil to njegov zadnji film, kajti še preden se je Gerard Philipe odpravil čez Atlantik, je bil zbolel in v resnici je kmalu za tem tudi podlegel neizprosni bolezni. Že pred odhodom je umetnik kazal izredno utrujenost, ki ni bila le posledica izrednih naporov, pa čeprav je res, da je dobesedno garal, živel razgibano družinsko življenje in bil tudi angažiran v javnem življenju. Nekdo je v zvezi s tem rekel, da je imel Gerard Philipe srečo, ker je bil tako angažiran, da se ni niti zavedel, kako naglo umira. Z Bunuelom je Philipe zelo dobro delal. Ni se zadovoljil s svojo vlogo, pač pa je sledil vsemu dogajanju v pripravah in izvajanju filma. Bunuel je Philipu poveril nalogo Ramona Rasqueza, to se pravi moža, ki se bori med lastno pošteno vestjo, lastnim nagnjenjem pomagati bližnjemu, revnim lju dem, ter zahtevami arivizma, ki ga je družba zahtevala od njega. Ramon sanja o svobodi in napredku prebivalcev majhnega južnoameriškega otoka, kjer je tudi velika jetnišnica V svojih ambicijah prileze do višjega položaja. Postane tajnik guvernerja. Ko pa guvernerja «likvidirajo», ostane oblast v njegovih rokah ter v rokah pokojnikove vdove, ki je postala njegova ljubica. V tem prispe novi guverner, ki je slabši od prejšnjega in s katerim se Ramon v kratkem spre 22.50 Filmsko oremiere 23.00 DNEVNIK Danes v parlamentu, Vremenske razmere in šport DRUGI KANAL 21.00 DNEVNIK 21.20 TV razprave 22.20 Koncert posvečen Richardu Wagnerju TRST A 8.15, 13.15, 14.15 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 4.45 Gambini-jiv kvartet za godala; 11.15 Mladinski; oder «15-letni kapitan»; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Nepozabne melodije; 13.00 Zvočni zapisi; 13.30 Glasba po želljah; 15.45 Glasbila; 16.00 Glasba in šport; 17.00 Dva pisatelja — dve gledanji na svet; 17.40 Nedeljski koncert; 18.25 Pevec in orkester; 18.45 Jazz; 19.30 Zgodovina ital. popevke; 20.00 šport; 20.30 Sedem dni v svetu; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 2.20 Zabavna glasba. TRST 9.10 Nove popevke; 11.35 Tržaški motivi; 12.40 Kronika; 14.00 Na športnih igriščih; 19.30 Deželna kronika. KOPER 6.30, 7.30, 12.30. 14.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Popevke; 8.30 Hyman; 8.45 Nesmrtne melodije; 10.15 Orkester Carlo Baiardi; 10.30 Dogodki in odmevi; 11.15 Koncert na trgu; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Vrtijo se plošče; 14.40 Mini juke box; 16.30 Popevka sledi popevki; 17.00 Sosednji kraji in ljudje; 17.35 Glasba po željah; 18.45 Iz Jugotonovega juke boxa; 19.00 Orkester Negri; 19.15 Nedelja na športnih igriščih; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Parada orkestrov; 21.00 Športna nedelja; 21.15 Operetna glasba; 22.00 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.0, 13.00, 15.00. 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 9.00 Godala; 10.55 Nedeljski ansambel; 11.10 Ponovno v Neaplju; 12.00 Popularne plošče; 14.00 Vrtiljak plošč; 15.30 Nogomet od minute do minute; 16.30 Popoldne z Mino; 17.35 Glasbeni variete; 18.15 Nedeljski koncert; 20.25 «Andata e ritorno»; 21.15 Orkestri lahke glasbe; 21.45 Violina in klavir; 22.15 Turgenjev: Dim (nadaljevanka). II. PROGRAM 7.30. 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevec in ansambel: 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Vesel snored; 12.00 Športna prognoza: 12.33 Pisan spored; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 «Alto gradimento»; 15.00 Preskušajo se diletanti; 15.35 Plošče; 16.30 Šoortna nedelja; 18.00 «Canzonis-sima»; 19.15 Orkestri; 20.10 0-perni svet; 21.00 Operetna glasba; 21.25 Nove ital. pesmi; 22.10 Plošče in skeči. III. PROGRAM 9.05 Gregorjanska pesem; 9.45 Sličice iz Francije; 10.00 Berlinski filharmoniki; 11.30 Skladbe za orgle; 12.20 Odrska in baletna glasba; 13.00 Brahms in Rimski-Korsakov; 14.00 Domače popevke; 14.30 Operetna glasba; 15.30 Radijski oder; 16.45 Lisztove skladbe; 18.55 Kulturni pregled; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost; 20.45 Poezija v svetu; 21.30 Klub poslušalcev. SLOVENIJA 7.00. 8.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 še pomnite, tovariši...; 10.05 Prvi aplavz: 14.05 J. Jerome: Humoreska; 14.30 športno popoldne; 17.05 Nedeljska reportaža: 17.25 Popu- larne operne melodije; 18.00 Bla-goja Ivanov; «Tri bežna sreča-čanja»; 18.35 Melodiie; 19.00 Lahko noč. otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 «V nedeljo zvečer»; TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15. 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba ; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 14.25 Pregled slov. tiska v Italiji; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Glas in orkester; 19.10 Pravna oosvetovalnica; 19.20 Jaz; 20.00 Šnort; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.30 Deželna kro nika; 15.10 Tradicija in folklora; 16.20 Skladbe domačih avtorjev; 19.30 Deželne kronike. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30. 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Popevke; 8.30 Ansambel Page; 8.45 Strani iz albuma; 10.10 Otroški kotiček; 11.15 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 14.10 Plošče; 15.40 Otroški kotiček; 16.40 Parada orkestrov; 17.45 Športni pregled; 18.00 Izložba hitov; 19.00 Od Triglava do Jadrana; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Operna glasba: 21.30 Pisan glasbeni spored; 22.00 Pesem sledi pesmi: 22.35 Veliki interpreti: orglar Karl Richter. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža: 13.20 Hit parade; 14.00 Ital. popevke; 15.10 Spored za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Popoldanski program; 17.55 Nadaljevanka; 18.15 Protagonisti; 18.40 Program za otroke; 19.10 Sindikalno ekonom- ska panorama; 19.30 Plošče; 20.20 «Andata e ritorno» z O. Vanoni; 21.15 Tedenski knjižni pregled; 21.45 Violinski koncert;' 22.50 XX. Stoletje. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19,30 Po ročila; 7.40 Pojeta R. Pareti in A. Bottazzi; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.50 Tristan in Izolda; 10.05 Nove ital. pesmi; 12.40 «Alto gradimento»; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Klasik leta: N. Machia- velli; 15.40 Glasbeno govorni spe red; 17.30 Posebna reportaža: 17.50 Telefonski poffovori ; 20.10 Opravljivca; 21.00 Plošče; 23.40 Jazz. III. PROGRAM 10.00 Corellijeve sonate; 11.40 Baročna glasba; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Glasbeni ansambli; 15.30 Operni motivi; 16.00 Simf. glasba; 17.20 Simf. koncert; 18.15 Lahka glasba; 19.15 Koncert; 20.15 Melodrama v diskote ki; 21.30 M. Bulgakov: «Tekma». SLOVENIJA 7.00. 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pravljice in zgodbe; 9.20 Lahke glasbe; 10.15 Za vsakogar nekaj; 11.15 Z nami na poti; 12.10 Majhni ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Amaterski zbori; 15.40 Iz koncertantne literature; 16.00 «Vrtiljak»; 17.10 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Lahka glasba; 19.00 lahko noč. otroci!; 19.15 Zadovolj ni Kranjci; 20.00 «Ti in opera»; Marjan Marinc; 22.15 Za ljubitelje jazza: 23.05 G. Strniša: Po zabljen vrtiljak; 23.15 Popevke. JUG. TELEVIZIJA OD 28. OKTOBRA DO 3. NOVEMBRA 1973 NEDELJA, 28. oktobra 1973 Skrivnosti morja, barvni film; 9.40 Ptujski festival; 10.10 Kmetijska oddaja; 11.00 Otroci naše šole in Enciklopedija živali; 11.45 Poročila; 11.50 TV kažipot; 14.15 Po domače sredi Ljubljane; 14.50 Prvi aplavz; 15.45 Raznobarvni protest mladih — reportaža z Danske; 16.20 Rokomet: Železničar — Bosna; 17.30 Za konec tedna; 17.50 Modna oddaja; 18.00 Poročila; 18.05 Sinja obala; 19.45 Barvna risanka; 20.00 Dnevnik; 20.40 Iz Libra Marka Uvodiča; 21.35 Zabavno glasbena oddaja; 21.55 Športni pregled; 22.25 Poročila; 22.30 Hokej: Olimpija — Jesenice. Koprska barvna TV 19.45 Serijski risani film; 20.15 Informativna oddaja; 20.30 Celovečerni film : «Pustni torek»; 22.00 Jazz: Ljubljana 73. PONEDELJEK, 29. oktobra 1973 9.10 Odprta univerza: hiberneti-ka; 9.40 Šola; 10.30 Angleščina; 17.15 Škratje iz cvetličnega gozda — lutke; 18.10 Obzornik; 18.25 Enciklopedija živali; 19.00 Mladi za mlade; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.35 Biichner: «Vojček» (drama SNG); 22.00 Kulturne diagonale; 22.45 Poročila. Koprska barvna TV 20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Zabavno glasbena oddaja; 21.20 Oto Kozumel — film. TOREK, 30. oktobra 1973 9.35 in 11.00 Šola; 10.40 Nemščina; 17.50 Andersen; Mati; 18.05 Obzornik; 18.20 Charpien-tier: Te Deum; 18.55 Dosežki medicine: kri - zdravilo; 19.15 Ja- ma nimfe Kalipso; 19.45 Barvna risanka; 20.00 Dnevnik; 20.35 Pogovor; 21.35 Dostojevski; Bratje Karamazovi (zaključna oddaja) ; 22.20 Poročila. Koprska barvna TV 20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Zabavna oddaja; 22.00 Ena žena, ena dežela: Jolanda Balaš. SREDA, 31. oktobra 1973 8.20 in 11.00 Šola; 17.45 Otroci naše šole; 18 00 Risanka; 18.10 Obzornik; 18.25 Športna oddaja; 18.45 Arhitektura in družba: Načrtovanje; 19.20 Kaj hočemo?; 19.45 Kozmetika; 20.00 Dnevnik; 20.25 Propagandna reportaža; 20.40 Film tedna: Andrej Rubljov; 22.10 Poročila; 21.15 Nogomet: Evropa — Južna Amerika. Koprska barvna TV 19.30 Nogomet: Evropa — Južna Amerika; 20.15 Poročila; 21.20 Zabavno glasbena oddaja. ČETRTEK, 1. novembra 1973 16.25 Hodil po zemlji sem naši; 16.45 Moja zemlja: slikar L. Per- ko; 17.00 Koncert ob dnevu OZN; 18.00 Obzornik; 18.15 «Skozi vejevje nebo» — film; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.30 Žive kra-ške skale; 21.15 Ingolič: Mla- dost na stopnicah; 21.15 Lipovšek: Suita; 22.05 Poročila. Koprska barvna TV 20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Ustavna tribuna; 20.05 Strauss in njegov čas; 21.50 Dejanje — film. PETEK, 2. novembra 1973 9.25 Šola; 11.00 Angleščina; 17.50 Veseli tobogan: Petrovci; 18.20 Obzornik; 18.35 Rekreacija: sankanje; 18.45 Za boljši jezik; 19.00 Kratek film; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.40 Ptica iz Al-catraza — film; 23.00 Poročila. Koprska barvna TV 20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Vojna in mir — nadaljevanka: 21.20 Človek s kovčkom — film; 22.10 Stare franc, melodije. SOBOTA, 3. novembra 1973 9.35 in 11.00 Šola; 17.00 Ansambel Jožeta Burnika: 17.30 Nogo met: Vojvodina — Velež; 19.15 Igralec je igralec; 19.45 Barvna risanka; 20.00 Dnevnika; 20.30 Modna oddaja; 20.35 3 X 7 — kviz; 21.25 Propagandna oddaja; 21.30 Skrivnosti morja; 22.30 Starinarja; 23.10 Poročila. Koprska barvna TV 19.45 Zabavno glasbena odda ja; 20.15 Poročila; 20.30 Častni dolg — film; 21.20 Bitka za Anglijo: dokumentarec. rimorsici dnevi SPORT SPORT SPORT 23. oktobra 197$ SESTAVLJEN JE KOLEDAR ZA MOŠKO ODBOJKARSKO C LIGO Jelka naloga za ŠK Kras v prvem delu prvenstva PRIMORSKI NOGOMETAŠI V SLOVENSKIH LIGAH anes derbi Izola-Koper V preteklem kolu zmaga Kopra, Jadrana, Vozil, Adrie in Tolmina V prvih šestih kolih kar štiri gostovanja na tujem Tekmovalna komisija italijanske odbojkarske zveze je izdelala koledar tekmovanja moške C lige. Nas zanima skupina C, v kateri nastopa športni krožek Kras iz zgoniške občine, ki zdaj od zamejskih moških šesterk igra v najvišji ligi in brani čast slovenske odbojke. Letos nastopajo v tej skupini tri nove ekipe, ki so prave neznanke. Namesto Scatole iz Mantove, ki je vključena v drugo skupino, bosta nastopili šesterki iz Ravenne in Cesene, ki sta baje zelo solidni. Pa tudi s finančnega vidika bodo letošnja gostovanja daljša in zato bodo tudi izdatki večji. Krasova še-sterka, o kateri bomo kaj več napisali v prihodnjih dneh, gleda na bližnje prvenstvo z zmernim optimizmom. Nikakor ne moremo trditi, da je bil žreb naklonjen Krasu. V prvih šestih kolih bo kar štirikrat gosto- aimiiuiiriiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia DOMAČI ŠPORT DANES val, in sicer v Trevisu, Ceseni, Padovi in Montecchiu, doma pa bo igral z ekipo Grandi Motori iz Trsta in s Caldinijem iz Gorice, če bodo Krasovi odbojkarji srečno prestali ta ognjeni krst, potem bodo imeli večje možnosti v drugem delu prvenstva, ko bodo v osmih tekmah potovali le v Gorico in Ravenne. Začetek prvenstva je predviden za 10. november, ko bo Kras v gosteh pri gasilcih Dall’Acqua v Trevisu. Koledar moške odbojkarske C lige je sledeč: 1. 10.11.73 - 12.1.74 Tisselli — Caldini, Dall’Acqua — KRAS, Grandi Motori — Libertas Padova, Montecchio — Casadio. 2. 17.11.73 - 19.1.74 Caldini — Montecchio, Libertas Padova — Tisselli, KRAS — Grandi Motori, Casadio — Dall’Acqua. 3. 24.11.73 - 26.1.74 Tisselli — KRAS, Caldini - Libertas Padova, Dall’Acqua — Montec-n—-j: ^ Casadio. chio, Grandi Motori 4. 1.12.73 - 9.2.74 KRAS — Caldini, Casadio — Tisselli, Dall’Acqua — Grandi Motori, Montecchio — Libertas Padova. 5. 8.12.73 - 16.2.74 rizia, ki vidijo v letošnji ekipi uresničenje svojih večletnih upanj. E-kipa namreč je že tri nedelje zaporedno zmagala, dvakrat na tujem in to proti močnim ekipam. Čeprav je razpoloženje zelo visoko, trener Valentinuzzi še vedno trdi, da je letošnji cilj ekipe le srednje mesto na lestvici. Mislimo pa, da tudi on na tihem upa, da bo moštvo doseglo še veliko odličnih rezultatov. Danes se bo Pro Gorizia srečala s Coneglianesejem, ki, vsaj na papirju, bi ne smel delati preglavic goriški ekipi. p. R. SLOVENSKA LIGA Še štiri kola v slovenski in tri kola v zahodni conski ligi bo treba odigrati in na nogometnih prizoriščih bodo spustili zastor. Kljub temu za ljubitelje nogometa še ne bo zmanjkalo vznemirljivih scen in dramatičnih preobratov. Tudi sprememb na lestvici bo še veliko. Obalne Primorce čaka še glavni nogometni dogodek jeseni, namreč veliki spopad med Izolo in Koprom, na katerem pričakujejo vsaj dva tisoč gledalcev. Derbi bo danes ob 14.30 v Izoli, za razliko od preteklih (dveh) let, ko je bila tekma najprej v Kopru in šele spomladi v Izoli. Sodniško trojko, ki bo morala pokazati vse svoje znanje in iiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiI1Iiiii]iiiiiiiiiiiiiililiiiiiii,,ll„,,mill||||||||||rn||| V NEDELJO, 4. NOVEMBRA, V ZGONIKU Drugi POP Krasa v domači občini Po zaključku tekmovanja bo tudi piknik NEDELJA, 28. OKTOBRA 1973 NOGOMET 2. AMATERSKA LICA 14.30 na Proseku Primorje — S. Anna * * * 14.30 v Trstu pri Sv. Alojziju Inter SS — Juventina * * * 14.30 v Bazovici Zarja — Duino 14.30 v Dolini Breg — Stock * * * 14.30 v Križu Vesna — Flaminio 3. AMATERSKA LIGA Tisselli — Dall’Acqua. Caldini — Casadio, Libertas Padova — KRAS, Grandi Motori — Montecchio. 6. 15.12.73 - 23.2.74 Casadio — Libertas Padova, Dall’Acqua — Caldini, Grandi Motori — Tisselli, Montecchio — KRAS. 7. 22.12.73 - 2.3.74 Tisselli — Montecchio, Caldini — Grandi Motori, Libertas Padova — Dall’Acqua, KRAS — Casadio. — bs — nogomet DANES V GORICI NA ROJCAH Pro Gorizia-Coneglianese Danes bo verjetno stadion na Roj-cah nabito poln navijačev Pro Go- Trim odsek športnega krožka Kras iz zgoniške občine, ki je bil ustanovljen pred nekaj meseci, je že tedaj priredil prvi notranji planinsko - orientacijski pohod, ki je v vseh pogledih zelo dobro uspel. Navdušenje sodelujočih je bilo takšno, da so zahtevali še en pohod do konca letošnjega leta. Na POP 13. SŠI je prav Kras prijavil največ tekmovalcev in ekip, kar je jasen odraz velike priljubljenosti te rekreativne dejavnosti med članstvom Krasa. Nepričakovano prvo mesto na pohodu 13. SŠI pa je imelo tako pozitiven odziv v zgoniški občini, da je postala nujna takojšnja organizacija novega pohoda. Tudi drugi pohod trim odseka Krasa, ki bo v nedeljo, 4. novembra, se bo odvijal po zgoniški občini in se ga bodo lahko udeležili le člani Krasa. Ta zadnja omejitev je nujna, ker organizator predvideva velik naval domačinov, katerih število je že na prvem pohodu preseglo 60 udeležencev. Organizator sporoča, da bo pohod težavnejši od prejšnjega, ostale podrobnosti pa bomo objavili v prihodnjih dneh. Zainteresirani člani Krasa naj se čunprej vpišejo za pohod pri vaških poverjenikih, ki jim bodo tudi nudili vse potrebne informacije. Na koncu naj še dodamo, da bo v nedeljo po pohodu v Zgoniku piknik, s pečenimi dobrotami na žaru, vabljeni pa so vsi udeleženci planinsko - orientacijskega pohoda. S to pobudo hoče Kras združiti športni ter rekreativni del manifestacije z družabnostjo. — bs — predvsem ohraniti mirno kri, bodo sestavljali Laban iz Ljubljane (glavni) ter Aleksič in Čonda iz Postojne. Komu pa bodo pripadle točke? Odgovor na to vprašanje bo prav gotovo do konca srečanja nezanesljiv. Po razpletih v devetem kolu loči Koper od vodečega le točka, Izolo pa od zadnjeuvrščene Drave le dve. Koprčani so precej težko premagali Ilirijo, ki je bila posebno v drugem polčasu zelo nevarna. Edini gol, ki ga je zabil Ivetac v 33. minuti, je bil napol avtogol, saj je pri strelu omenjenega igralca spremenil žogi smer srednji branilec gostov. Pri Kopru sta zaradi poškodbe manjkala Morato in Leban. Izola je igrala z Železničarjem po tradiciji: dosegla ni niti častnega zadetka in doživela prepričljiv poraz. Vodeča Slavija je s porazom v Lendavi prepustila prvo mesto zaradi slabše gol-razlike trboveljskemu Rudarju, čeprav se tudi ta ni izkazal, saj je doma samo remiziral z Dravo. Vse to pa je prišlo prav zasledovalcem, ki kar v četverici oblegajo vrh (tretji Železničar, četrta Nafta, peti Slovan in šesti Koper — vsi s točko manj). V današnjem spopadu bodo Koprčani juri-šali na še lepšo uvrstitev, medtem ko bodo Izolani skušali pobegniti z dna lestvice. Seveda pa bo oboje gnalo k čimvečji borbi tudi medsebojno rivalstvo, v katerem se celo prednost Kopra glede na zadnje rezultate razblini v nič. Če pa bo šlo po tradiciji, potem bodo zmagali domačini (to je Izolani), saj so v Kopru doslej obakrat zmagali Koprčani, v Izoli pa obakrat Izolčani. ZAHODNA CONSKA LIGA V osmem kolu zahodne conske lige so primorske enajsterice osvojile vse možne točke. Zaradi dveh primorskih derbijev je bil minimalen izkupiček štiri, maksimalen pa osem točk. Pa pojdimo po redu. NEZAUSTAVLJIVI PRODAN V obeh primorskih derbijih so to pot zmagali domačini. Sežanski Tabor je po polomu s Tržičem še bolj odpovedal in v Dekanih izgubil s 3:0. Sežanci nikakor niso mogli za- 8.30 v Križu Costalunga — Olimpija * * * 14.30 na Padričah Primorec — Sampvito * * * 10.00 v Trstu, stadion «1. maj» Union — Virtus ¥ ¥ * 14 30 v Doberdobu Mladost — Vermegliano * * * 14.30 v Sovodnjah . Sovodnje — libertas Tržič MLADINCI 9.05 v Naselju Sv. Sergija Libertas S. Sergio — Primorje ¥ ¥ ¥ 11.30 v Dolini Breg — CGS * * ¥ 12.30 na Proseku Costalunga — Gaja NARAŠČAJNIKI 11.30 v Trstu, Ul. Flavia Giarizzole — Union * * * 13.00 v Dolini Breg — CGS * * * 10.00 v Moraru Moraro — Juventina MED DVEMA OGNJEMA 13. SŠI 9.00 v Trstu, stadion «1. maj» Prireja Bor ATLETIKA MEMORIAL M. FILEJA 9.00 v Gorici Prireja ŠZ Olympia KOLESARSTVO MEDDRUŠTVENA DIRKA 9.30 v Bol juncu Nastopa tudi Adria SPORT NA ZNAMKAH uoR 1920 — Olimpiada v Bruslju Moderne olimpijske igre — države, ki so jih priredile V naši rubriki smo že omenili znamke, ki jih je Grčija izdala ob priliki prvih olimpijskih iger moderne dobe. Države, ki so priredile naslednje olimpijske igre, dolgo let niso tega dogodka proslavile z znamkami. Na nove znamke z olimpijskimi motivi je bilo treba počakati do leta 1920, ko je bila ta velika športna manifestacija na sporedu v Belgiji. 20. maja tega leta je izšla serija treh znamk: Miron, mitološki metalec diska (5 c.), grška četverovprega (10 c.) ter tekač (15 c.). Vse znamke so prodajali z dodatno takso za 5 c. Ta dobiček je šel v sklad olimpijskega odbora. L. 1951, točneje 5. marca, so znamke, ki še niso bile prodane, pretiskali na enotno vrednost 20 c. Leta 1924 so bile v Parizu na sporedu osme olimpijske igre. Francozi so na vsak način hoteli zbrisati slab vtis, ki so ga pustili leta 1900, ko so bile olimpijske igre iz organizacijskega vidika najslabše. Izšle so štiri znamke. Francoska poštna uprava se je držala dotedanje tradicije: tudi te znamke so namreč povezane z grško mitologijo, čeprav v nekoliko milejši obliki. Na znamkah so prikazani: atlet in stadion (10 c.), alegorija s kipom zmage (25 c.), kip Mila iz Grotona (30 c) ter zmaga: mladenič v sodobni športni opremi. Ta serija, žal, ni bila na visoki umetniški ravni, kar je pa bilo karakteristično za tedanjo francosko filatelijo sploh. Štiri leta kasneje, to je leta 1928, so bile olimpijske igre v Amsterdamu. Nizozemci so pokazali veliko iznajdljivost, saj so bili prvi, ki so se oddaljili od mitoloških figur. 27. marca je izšla serija osmih znamk: 1,50-t-lc. — veslanje: znamka je temno zelene barve. Znamka, ki prikazuje jadranje (5 + 1 c.) je modre barve, zelena je pa znamka, ki prikazuje nogomet (3 + 1 c.). Sabljanju je posvečena znamka lila barve (2+ 1 c.), metalcu uteži pa oranžne (7,50 + 2,50 c.). Na znamki rdeče barve je prikazan tek (10+2 c.), temno modra je pa jahanju posvečena znam- ka (15+2 c.). Zadnja znamka te serije je sive barve in je posvečena boksu (30+3. c,)^ Ta serija ima še danes visoko komercialno vrednost, kar je prav gotovo lepo priznanje za tako originalno idejo in dobro tehnično izvedbo. Združene države so, kar se športnih znamk tiče, dokaj skromno proslavile desete olimpijske igre, ki so bile v Los Angelesu. Na dveh znamkah sta prikazana tekač na startnih blokih (3 c.) ter metalec diska-mitološki kip (5 c.). Čeprav je bilo tiskanih dokaj malo znamk, imajo te danes minimalno komercialno vrednost. Pred drugo svetovno vojno so bile na sporedu še enajste olimpijske i-gre v Berlinu in sicer leta 1936. Nemčija je bila sredi velikega gospodarskega vzpona in vlada je hotela pokazati tudi pri organizaciji iger, česa je veliki Reich zmožen. Vsi športni objekti so bili izdelani z veliko natančnostjo in tudi organizacija iger je bila do takrat najboljša. Nacistični režim je upal, da bodo te igre dokaz premoči bele, posebno pa arijske rase. Toda Hitlerju je ta načrt pokvaril mladi ameriški črnec desse Owens, ki je osvojil kar štiri zlate kolajne. Hitler se je zaradi tega štirikrat umaknil iz olim- 1936 1932: prva se prikažejo na zimski olimpiadi države Amerike namkah Lake olimpijski krogi. Placid, Združene 1928 — Nizozemska se je prvič oddaljila od stereotipnih mitoloških znamk pijskega stadiona, da mu ni bilo treba stisniti roke «podčloveku». Olimpijske igre je hotela primerno proslaviti tudi nemška poštna uprava. Izdala je serijo osmih znamk, ki je stilno dobro uspela. Skrbno so bile izbrane znamke in tudi tisk je bil na visoki tehnični ravni. Prvič so se tokrat na znamkah pokazali tudi olimpijski krogi kot znak olimpijskih iger. Prikazani so razni športni trenutki: atlet, skoki v vodo za ženske, nogometaš, nosilec olimpijske bakle, sabljač, veslača ter jahalec med preskokom ovire. Serija je bila istočasno izdana v dveh blokih po štiri znamke. Zimske olimpijske igre so se začele kasneje kot letne, vendar pa ob svojem rojstvu niso bile deležne posebne pozornosti. Prve zimske i-gre so bile leta 1924 v Chamonixu v Franciji, toda prvo znamko so izdali šele leta 1932. Zimske olimpijske igre so bile tedaj v Lake Placidu v Združenih državah, ki so izdale znamko za 2 c. Ta prikazuje smučarja med smukom. Leta 1936 so bile olimpijske igre v Garmischu v Nemčiji, ki je izdala spri jo treh znamk: drsalec na ledu, skakalec s smučkami ter štiri-sedežni bob. Tudi ta serija je na zavidljivi tehnični ravni. ustaviti najboljšega napadalca Jadrana Prodana, ki je dosegel svoj prvi hat-trick v tem prvenstvu in tako navdušil navijače. Slednji so že željno pričakovali nove zmage in točke, ki jih v prejšnjih tekmah z Vozili in Triglavom ni bilo. ZASKRBLJUJOČE OBNAŠANJE V drugem derbiju je Adria slavila minimalno, vendar zasluženo zmago. Edini gol je padel iz 11-metrovke (v 42. minuti), ki jo je izvedel Jerončič. Sodnik je dosodil najstrožjo kazen potem, ko je Klanjščkov strel že prevaral vratarja Marjanoviča in je eden od branilcev Primorja odbil žogo iz praznih vrat. Bolj kot pri rezultatu se moramo ustaviti in zamisliti ob obnašanju igralcev. Zlasti drugi polčas je namreč spominjal bolj na parado grobosti, kot na nogomet. Ajdovci so skušali na vsak način izenačiti in so igrali zelo grobo, pri tem pa so jim domačini prevečkrat nasedali. Vso svojo nešportnost pa so gostje pokazali po tekmi, saj tako banalnega odhoda neke ekipe v Mirnu ne pomnijo (vsaj v zadnjih letih). VARNA PLOVBA NA VRHU Vozila varno plovejo na vrhu z velikim naskokom, ki se je v tem kolu še povečal. V tem kolu so si Novogoričani tudi priborili najvišjo zmago doslej in to v tekmi, ki jo je marsikdo pričakoval dokaj skeptično. Usnjar je namreč lani v o-beh srečanjih porazil Vozila, ki so se mu tokrat izdatno oddolžila. Goli Lebana, Korparja in Klanjščka (iz 11-metrovke) so bili nosilci visoke zmage. TOLMINCI PRESENETILI Tolmin je bil že od nekdaj moštvo presenečenja. Čeprav je bil še tako nizko na lestvici, je mnogim favoritom zagrenil nedeljo. Tako je pred dvema letoma presenetil poznejšega zmagovalca, Triglav, ko ga je v Kranju porazil z 1:0. Tudi sedaj so jo Tolminci zagodli Triglavu, čeprav jih na lestvici loči od Kranjčanov šest mest in pet točk. Po boljši igri v prvem polčasu in zadetku Lebana v 32. minuti, so Tolminci v drugem polčasu s pomočjo odlične obrambe vratarja Papiča ohranili tesno vodstvo. Nova zmaga je izredno dobrodošla Tolmincem samim in skoraj tako Novogoričanom, ki so sedaj ušli Kranjčanom že za pet točk. Triglav pa je bil s porazom tudi ob drugo mesto, saj ga je prehitela Litija, ki je zmagala v nadvse važni tekmi s Savo v Kranju. Tem ekipam sledi .Jadran na četrtem mestu, AclrltFj^~\?Sma, 'Tabor 1 osmi, ' ^ •. 1 LESTVICAvJ^É£cE^n4 ^ J 7 golov: Klemenčič (Sa-K) 6 golov: Prodan (Jad) 5 golov: Leban (Voz), Kanalec (Tol), Zupančič (Lit), Golič (Tr) 4 goli: Mimica (Tab), Jerončič (Ad), Marušič (Voz), Korpar (Voz), Brinovec (Lit), Leban (Tol), Radi-savljevič (Tr) 3 goli: Furlan (Tab), Kolman, Jovanovič (oba Lit), Svetelj, Arnež (o-ba Tr), Renko (Trž), Prosen (Sa-T) 2 gola: Klanjšček (Voz), Seme (Lit), Mrak (Tr), Z. Furlanič (Jad), Černe, Saksida, Klanjšček (vsi Ad), Kožar, Andolšek (Sa-K), Hladnik (Trž), Ceklin (Tol), Batagelj, Kopa-tin, Blanuša, Kotnik, Begič (vsi Pr), Živic (Tab), Saraš (Us). TABOR — TOLMIN Po dveh kolih, ki sta bili v SNL in ZCNL zaradi nastopov jugoslovanske reprezentance že v soboto, bodo tekme tega kola spet v nedeljo. Pari pa bodo naslednji: Vozila proti Savi iz Kranja, Tabor proti Tolminu, Sava iz Tacna proti Jadranu, Primorje proti Tržiču in Litija proti Adriji. Vozilom bo delil pravico Bolarič iz Ljubljane, Jadranu Šeško, Primorju Tololeski iz Ljubljane, A-driji Vranjek iz Celja, medtem ko bo v Sežani sodil Milan More iz Ljubljane. Večji favoriti so le Vozila in Litija, v ostalih srečanjih pa bo bržkone enakovrednejša igra. B. P. DKU(»E ŠPORTNE VESTI NA OSMI STKANI Domači športni album Letošnje atletsko tekmovanje 13. SŠI je najbolj označevalo slabo vrem* Start moškega teka na 100 m Peter Starc je skakal v višino v slogu «flop» Sodniška komisija letošnjega atletskega tekmovanja pri delu SPECTATOR: MAFIJA | VČERAJ in DANES | Kakih štirideset adjutantov ali zaupnikov Joea Masserie v vodstvih lokalnih band mafije je bilo likvidiranih na podoben način. Z dobro premišljeno in temeljito «operacijo» je izginil celoten vodilni kader. Lusky je potreboval to «tabulo raso», da bi lahko s svojimi ljudmi prevzel mafijo v New Yorku v svoje roke. . Tako se Je začelo novo razdobje v zgodovini ne samo mafije, temveč tudi ameriškega gangsterstva sploh. Ta «druga revolucija», ki jo je organiziral v okviru mafije Lucky Luciano, prinaša neko novost. Tudi prej so bili v bandah, ki so jih vodili Italijani, pretežno Sicilijanci, banditi drugih narodnosti. Toda zdaj jih Lucky uvaja večje število na vodilne položaje. Mafija se je v nekem smislu internacionalizirala tudi v svojem vodstvu, čeprav bodo Italijani ostali na vrhu. Poleg Luckyja Luciana bodo imeli glavno besedo Frank Costello, Vito Gemovese (ki ga danes smatrajo za šefa v Ameriki in o katerem v zadnjem času govorijo v zvezi z novimi preiskavami in razpravami v neki senatni komisiji), dalje Willie Moretti, Alberto Anastasia itd. Toda tu so zdaj tudi Irci Vannde Higgins, Bill Dwyer, pa Owney Madrine ter nekatere druge narodnosti, na primer Pretty Amberg, Lepke Buchalter, Gurrah Shapiro in Gubsy Goldstein. Dejali smo, da alkohol ni bil več aktualen. Lucky je spet začel delati pretežno z mamili, toda vrača se tudi sam, kot tudi ostala mafija, na začetek, na racket, ki bo v nekaj naslednjih letih postal glavna aktivnost. Seveda se bodo poleg tega sčasoma začele razvijati ilegalne stavnice, milijonski posli s tako imenovanimi slotmachines, to je z avtomati za stavo po lokalih, ki bodo v rokah gangsterskih band, pa javne hiše in trgovine z belim blagom, dalje nočni lokali itd. V vsem tem bo igral prav Lucky največjo vlogo in tudi sam osebno bo imel na vseh teh sektorjih tudi svoj največji osebni interes. Malce po umoru Joea Masserie, ki ga seveda niso mogli pripisati Luokyju, je v neki restavraciji, ki je bila takrat v modi, eksplodirala bomba med kosilom. Policija je bila brez moči Komu naj bi to pripisala? Naslednjega dne je k lastniku restavracije prišel neki človek, ki mu je ponudil usluge — bil je to Lucky Luciano. Ce lastnik restavracije želi, da bi se mu takšne neprijetnosti v prihodnje ne dogajale, to je, da bi mu gostje ne bežali pred bombami, če želi, da bi mu donosen posel ne propadel, lahko zadevo uredijo in restavracija bo imela miren obstoj. Kaj pa je lastniku restavracije, ki je razumel, kaj je vse tisto pomenilo, preostalo, kot da je sprejel «sporazum». In seveda ni o tem policiji ničesar rekel. Ni bil edini. Tudi v drugih restavracijah je prišlo do podobnih «incidentov». V številnih ni bila potrebna eksplozija bombe. Odposlanci so prihajali in opozarjali: «Ah ste slišali za bombo, ki je eksplodirala v oni restavraciji? Zagotovo si kaj podobnega ne želite? Zato...» Lucky je na ta način v kratkem času «kontroliral» na stotine restavracij, na stotine drugih lokalov in trgovin v New Yorku, njegove podružnice pa so počenjale isto v Chicagu, Bostonu in drugih mestih. To jt bil veliki razcvet racketa. Vendar, pa je med raznimi bandami, še posebej med tistimi, k1 jih je vodil Lucky, in onih, ki so bile izven njegove pri- stojnosti, prihajalo do spopadov zaradi koristi pa tudi do medsebojnih krvavih obračunov. Po pločniku so pogosto ležala prerešetana trupla. «SINDIKAT SMRTI» Bilo je leta 1934. Nekega dne je Lucky prejel vabilo Johnyja Torrija, ki je povabil močnega Luckyja, naj pride v neki eie ganten hotel v New Yorku, kjer je bil rezerviran apartma za ta sestanek. Tu pa ni bil samo Torrio. Lucky je našel tu še peterico takšnih svojih kolegov. Vse je zelo dobro poznal. To so bili šefi petih najmočnejših band Združenih držav. Torrio je vodil sestanek in predložil idejo, na katero je prišel, medtem ko je čepel v ječi in iz katere se je pred kratkim vrnil ter se znova lotil «posla». «Razmere so mnogo težje in metode zapletenejše kot v času prohibicije in tihotapstva alkohola. Prej se je boj v glavnem vodil s policijo, zdaj pa je prišlo do medsebojnih bojev in iztrebljanja tekmecev. Vsak mesec se desetkajo naše vrste v medsebojnem obračunavanju. To je treba preprečiti. Ustanoviti moramo nekakšen komite. Vse spore, ki nastajajo med nami, naj bi razreševal ta komite, če bo potrebno, bo komite izrekal obsodbe in določal eksekutorje. Ne bo več stihijskih likvidacij, temveč bo naša nova organizacija imela svoje izvrševal-če, ki bodo vse opravi j ah disciplinirano in odločno.» Lucky je sprejel idejo. Če je ne bi sprejel, bi od vsega tega nič ne bilo, ker je v tistem času predstavljal glavno silo kot šef močne mafije. Če bi se mafija ne obvezala, bi takšen komite ne mogel delovati in vse bi bilo več ah manj tako kot prej. Tako je nastal famozni «sindikat smrti», oziroma ustanova, ki so jo poimenovali Murder Incorporation (Družba za umore). Na čelu te organizacije je bil komite, v katerem so bili Lucky Luciano, Frank Costello, Albert Anastasia, Torrio in nekaj drugih. Albert Anastasia je postal neke vrste direktor te ustanove. Da bi lahko uspešno delovala, so ustanovili posebno bando, ki je naloge opravljala po naročilu. Omenjena «ustanova» obstaja še danes. Do 25. oktobra 1957 jo je vodil isti Alberto Anastasia, toda tega dne jo je skupil, prerešetali so ga z brzostrelko medtem ko se je bril v brivnici nekega newyoràkega luksuznega hotela. Murder Ine. se je v teku let ìzpopolnjevala, še posebej je bila važna gangsterska konferenca v Teksas Cityju, na kateri je v korporacijo vstopila še vrsta band. To je bilo leta 1936. Lucky se je leta 1934 prvi poslužil njenih uslug. Muddy Kas off, nek manjši tihotapec mamil in organizator bande je poskušal osvojiti Luckyjev Manhattan. Našli so ga mrtvega v Island Parku. Leto 1936 je bilo za Luckyja zelo nesrečno. Tega leta Je bil sicer na vrhu svoje «slave in moči». V znanem referatu senatne komisije, ki jo je vodil Estes Kefauver, katere namen pa je bil radikalni boj proti gangsterstvu, je rečeno o Luckyju v tem letu naslednje: «Lucky Luciano, pravzaprav Salvatore Lucania, je bila ena izmed «legendarnih» gangsterskih figur tistega časa med dvema vojnama, živel je kot kralj v enem izmed najlepšdh new-yorških hotelov in nenehno je potoval v najluksuznejša ameriška letovišča v družbi lepih žensk. Njegova ilegalna dejavnost je zajemala prostitucijo, racket, alkohol, mamila, špekulacije pri stavah pa tudi delež v zloglasni Družbi za umore. Tedaj ga je Dewey poslal v zapor.» V življenju Luckyja Luciana igra Thomas Dewey, znani republikanski politik in večletni guverner države New York, kandidat za predsednika ZDA leta 1948, veliko vlogo. Zato, ker ga je dal aretirati, ga bo kasneje dal tudi osvoboditi. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK 28. oktobra 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Calasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri 5.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko V VZDUŠJU TERORJA IN REPRESALIJ CAIIANOYE VLADE Na predvečer političnih volitev bombni atentati na Portugalskem V Oportu eksplodirala bomba v zadnjem nadstropju vojaškega poveljstva UZBONA, 27. — Jutri bodo na Portugalskem politične volitve. Izbire za Portugalce sploh ni, ker na volitvah nastopa samo ena politična stranka, se pravi vladna. Opozicija je že pred časom odklonila svoje sodelovanje pri volitvah. Vzdušje na Portugalskem je danes zelo napeto. V glavnem stanu vojaške oblasti v Oportu je eksplodirala tempirana bomba. Do eksplozije je prišlo v zadnjem nadstropju poslopja. Skoda je zelo velika saj je eksplozija, razbila š'oe na poslopju samem ter v bližnjih hišah ter noškodovala tudi tri avtomobile. Na srečo ni bilo ranjencev. Bomba je eksplodirala tri minute potem, ko je predsednik vlade Marcello Caetano začel svoj govor, ki ga .je portugapka televizija posredovala v«ei deželi. Cap-tanov govor je praktično zaključil volilno kampanjo. V svojem govoru je predsednik portugalske vlade zahteval, naj vsi Portugalci pridejo na volitve. Med drugim je dejal, da so jutrišnje volitve zelo pomembne, ker gre za ljudski pristanek politiki, ki jo vodi sedanja vlada. «Portugalski narod, nai pokaže vsemu svetu — je dejal Caetano — da ljudie, ki izvaiajo oblast, govorijo v imenu ljudstva». Nadalie je Caetano dejal, da bo morala imeti nova vD-da trdna pooblastila za izvajanie določene nohtike v kritičnih dneh portugalskega notranieea političnega in družbeneffa življenja ter sploh v vsem svetu. Danes bndn portugalski volivci, ki jih je okoli dva milijona, volili 150 predstavnikov v državnem nar-lamentu. Kot smo dejali, volivci nimajo izbire, saj lahko le sprejmejo. ali pa zavrnejo, edino vladno listo. Pozneje se je zvedelo, da so našli davi zelo močan eksplozivni naboj pri vhodnih vratih vojaškega poveljstva v Lizboni. Topniški izvedenci so dezaktivirali naboj pred eksplozijo. Oblasti trdijo, da sta eksplozija v Oportu in teroristični poskus v Lizboni povezana z eno šemo prevratniško organizacijo, ki skuša onemogočiti jutrišnje volitve. Odgovornost za atentat v Oportu so prevzele nase «revolucionarne brigade», ki trdijo, da se je s tem delanjem začelo ustanav-lian.ie «revolucionarne proletarske stranke». zadnjič prikazala leta 1910. V drugi polovici januarja pa bodo pobrali filme iz sončnega teleskopa. Če bo odiprava «Skylab 3» trajala 85 dni, se bodo vesoljci spustili v morje blizu San Diega v Kaliforniji 3. februarja prihodnjega leta. [SPORT SPORT SPORT KOTALKANJE FINALE 13. SSI V DEVIIDESIIEM UHI STAROSTI UMRL MARŠAL SZ SEM JON BUD JENI Pol zmag za Polet Maršal se je proslavil v bojih proti «belim» generalom MOSKVA, 27. — Danes je v sovjetski prestolnici umrl, v starosti 90 let, maršal Sovjetske zveze Semjon Mihajlovič Budjeni. Budjeni se je rodil leta 1883 v majhni kozaški vasici ob reki j—~ 10. novembra «skylab 3» v vesolju CAPE CANEVERAL (Kennedy), 2T7. — Ameriška vesoljska ustanova NASA je sporočila, da bodo izstrelili vesoljski laboratorij «Skylab 3» 10. novembra. Vest so sporočili potem ko so strokovnjaki ugotovili, da ni prišlo do poškodb rezervoarjev nosilne rakete «sa-tu-n» zaradi nekega incidenta, ki se je pripetil pred1 nekaj dnevi. Domnevajo, da bodo vesoljci Gerald Carr, William Pogue m Edward Gibson ostali v vesolju več kot dva meseca, morda celo 80 dni. S seboj bodo ponesli hrane vsaj za 85 dni. NASA je sporočila, da bo ekipa «Skylaba 3» mogoče opravila pet vesoljskih sprehodov izven laboratorija. Kozmonavti bodo prvič zapustili laboratorij 18. novembra, ko bodo namestili filme v sončni teleskop «Apollo» ter popravili eno od radarskih anten. 26. decembra bodo kozmonavti fotografirali zvezdo repatico «Kohoute», ki se je Don. V vojski carske Rusije je dosegel čin narednika. Leta 1917 je v domači vasi organiziral majhno partizansko skupino, ki se je kmalu spremenila v polk in potem v konjeniško armado. Njegova enota se je potem udeležila vseh odločilnih bojev boljševiške revolucije. Budtjeoija so imeli za «prvo sabljo revolucije» ter zadnjega genija «vojne s konjenico». Skozi 70 let svojega življenja se je stari maršal Sovjetske zveze udeležil štirih vojn ter je pozneje dosegel visoke vojaške in politične položaje. Vsekakor njegove zasluge izvirajo v glavnem iz herojskih dni oktobrske revolucije Budjeni je sodeloval aktivno tudi v drugi svetovni vojni ter se je odlikoval pri vodstvu nekaterih večjih enot sovjetske armade v boju proti nacistom. Ponavljamo pa, da je bila njegova največia zasluga, da je v letih 1918 do 1920 vodil rrrvo konjeniško armado, ki je likvidirala drugega _ za drugim vse «bele» protirevolucionarne generale. V poznejših letih je bil Budjeni namestnik ministra za obrambo. Po vojni je živel v bližini Moskve. Nikoli pa se ni sprijaznil z mislijo. d& bi predstavljal samo simbol slavne preteklosti. Do leta 1967 je še vedno jahal konje. Bil je član in voditelj sterilnih javnih zdru ženj te- se .ie udeleževal najvaž nejših uradnih proslav Sicer pa je napisal že štiri zvezke svojih spominov. V kratkem bo verjetno izšla peta posthumna knjiga. Bud-jeni je bil član prezidiuma vrhovnega sovjeta ter kandidat centralnega kormte'a KP SZ. Ob svoij 90-letnici rojstva je ml že osmič odlikovan z Leninorim Ssmjon Mihajlovič Budjeni redbm. ...................................... ...........................-.........h.............m.,,.,.................................................mu.,.,,.................. SINOČI V SLOVENSKI FILHARMONIJI TRŽAŠKI DNEVNIK S SEJE ZGONIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Ugodno reševanje potreb šol v zgoniški občini Največja pridobitev je šolski avtobus, ki je rešil tudi vprašanje enorazrednic Šola ie že zdavnaj odprla vrata no- nim prispevkom. Poleg tega je u- remu šolskemu letu, vendar se še ni prava z deželnim prispevkom re- povsod polegel odmev težav, ki spremljajo začetek vsakega šolskega leta. Ravnateljstva, občinske uprave, združenja staršev in otroci sami preverjajo uspehe in pomanjkljivosti letošnjih posegov za ureditev neštetih vprašanj na šolskem področju. Šolsko problematiko na svojem področju je na svoji predsinoč-nji seji obširno obravnaval tudi zgoniški občinski svet. Prvo mnenje, ki ga je izzvalo izčrpno poročilo župana Guština o tem vprašanju, je nedvomno ugodno. Občinska uprava je s sodelovanjem šolskih oblasti tudi letos uredila vorašanje celodnevnega pouka. Največja pridobitev je nakup šolskega avtobusa, ki je rešil vprašanje prevoza vseh šoloobveznih otrok v zgoniški občini. S tem je avtomatično rešeno tudi vprašanje enorazrednic osnovne šole v Sale-žu in Zgoniku. Nadvse razveseljiva je tudi vest, ki io je sporočil občinskemu svetu župan, da se bo s 5. novembrom začel celodnevni pouk na nižji srednji šoli «Fr. Levstik» na Proseku. Glede celodnevnega oouka na osnovnih šolah v zgoniški občini je žunan dejal, da so lanskoletne u-godne izkušnje občinsko upravo prepričale, da je vredno nadaljevati s tem poskusnim poukom tudi v bodoče, zaradi česar je tudi za letošnje šolsko leto vložila prošnjo, ki je bila sprejeta. V zgoniški občini obisku ie osnovno šolo 66 otrok. Od teh je 23 julijanskih. Delne težave so nasule ravno glede reševanja italijanske šole. V ta namen je občina poskrbela za namestitev sekcije osnovne šole z italijanskim poukom za enajst otrok v prostorih bivšega bara Hrovatin v Briščikih, ker je zgo-niška šola prenatrpana. Dela so še v teku, vsekakor pa računajo da se bo s 5. novembrom tudi v teh prostorih lahko začel reden pouk. Občutne težave so tud. na področju otroških vrtcev. V Zgoniku o-biskuje otroški vrtec 35 otrok, od katerih je deset italijanskih. Da bi prostore ločili, je občinska uprava že pred letom dni vložila na pristojnem ministrstvu prošnjo za ustanovitev državnega otroškega vrtca v Briščikih z ločenima sekcijama za slovenske in italijanske otroke. Mi nistrstvo je glede tega že poslalo svoj odlok, trenutno pa ni primernih prostorov, zaradi česar je zgoniška občinska uprava zaprosila vladni komisariat za izredno podporo za začasno ureditev prostorov. Glede šolskega avtobusa je župan dejal, da prevozi dnevno 180 kilometrov. Poleg prevažanja 66 osnovnošolskih otrok ter 56 otrok iz otroških vrtcev, prevaža tudi 50 dijakov na nižjo srednjo šolo na Proseku. Stroške pri nakupu avtobusa je občinska uprava delno krila z dežel- šila tudi vprašanje šolskih menz. Šolske kuhinje lahko trenutno pripravijo 77 kosil. V bližnji prihodnosti pa bo občina poskrbela v dogovoru z ravnateljstvom in šolniki za ureditev primernega parka okrog zgoniške šole, kar bi omogočilo, da bi se učenci, zaposleni s celodnevnim poukom, lahko seznanjali z osnovami prirodoslovja. Na predsinočnji seji je občmski svet razpravljal tudi o novem orga-niku občinskih uslužbencev. Zaradi vedno novih potreb, ki nastajajo v občini, bo uprava zaposlila še enega uradnika, enega šoferja za prevažanje šoloobveznih otrok, enega šolskega slugo ter dva delavca. Po novem vladnem odloku pa bodo morali vsi, ki bi želeli biti sprejeti v službo, opraviti izpit in ne bodo zadostovala več samo spričevala. Zaradi tega je uprava pnj'ra-vila nov pravilnik, ki ga je občinski svet sprejel z večino. ekmovanja so se udeležili tudi člani Gaje in Kraškega doma V okviru 13. SŠI je bilo na Opčinah hitrostno kotalkanje, na katerem so dosegli naslednje rezultate. ZAČETNIKI (3 krogi) 1. Purič Klavdij (Kraški dom) 33'’2 2. Škrk Boris (Kraški dom) 34”4 3. Renar Mauro (Polet) ZAČETNICE: 1. Gžgič Tatjana (Gaja) 2. Guštin Kristina (Gaja) 3. Malalan Martina (Polet) 4. Sosič Adrijana (Polet) NARAŠČAJNIKI (5 krogov) 1. Sedmak Andrej (Polet) 2. Purič Klavdij (Kraški dom) 55”9 3. Garavello Mario (Polet) 56’ 8 4. Guštin Franko (Kraški dom) 57”3 NARAŠČAJNICE 1. Grgič Maruška (Gaja) 2. Sosič Monika (Polet) 3. Košuta Jadranka (Polet) 4. Malalan Tatjana (Polet) MLADINCI (10 krogov) 1. Sedmak Pavel (Polet) 2. Sedmak Andrej (Polet) 3. Volpi Ivo (Polet) 4. Filipčič Peter (Polet) MLADINKE 1. Hrovatin Zdenka (Polet) 2. Sosič Morana (Polet) pih, bolj borbeni pa so bili pri lovljenju odbitih žog. V napadu so bili uspešni Žerjal, Bruno Furlan in Siega. b. 1. 35”0 36”0 38"2 38”6 40”6 53”6 55” 2 56”0 58"3 61”0 46"7 47”4 53”3 1’54”6 1’48”7 1’50”0 Marčelo Malalan l nastopom pevskih iliorov jakljiittii ciklus Alpe-Jadran Nastopila sta tudi pevska zbora Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela in Lojze Bratuž iz Gorice OB PRIZADEVANJU DOMAČINOV Tudi v Črnem vrhu smučarska skakalnica Črni vrh nad Idrijo postaja bodisi v poletnem bodisi v zimskem obdobju vedno bolj važen turistični kraj. Letos nameravajo domači fantje pod vodstvom Avgusta Bončine pripraviti zimskim obiskovalcem pravo presenečenje. V nedeljo so namreč žačeli udarniško obnavljati skakalnico, ki je bila zgrajena že leta 1958 in je nehala delovati nekaj let pozneje. Načrt je izdelal pokojni inženir Bloudek, ki je med drugim tudi «oče» dveh skakalnic v Planici. Teren črnovrške skakalnice je tako prikladen za 40-metrsko skakalnico, da je potrebno le nekaj metrov u-metnega naleta. Če bo vreme dovoljevalo (že preteklo soboto je snežilo) in če bodo tudi finančni stroški majhni, bodo domačini že letos poskušali postaviti umetni nalet. Tudi brez tega (tako vsaj črnovrški skakalci zatrjujejo), pa bodo presegli 35 metrov. V bližnji okolici Trsta in Gorice se nahajata dve skakalnici. Na Lokvah in na Logu pod Mangartom. Brez dvoma pa je v Črnem vrhu podnebje zelo primerno za skakanje, L« K. da rane ni povzročil izstrelek, pač pa gre za posledice operacije na črevesju. Kirurgi tržaške bolnišnice so mu celo našli dve plastični cevki, ki sta povezovali žile v notranjosti dupline. Po mnenju preiskovalcev gre za nemškega državljana, po vsej verjetnosti za neuravnovešenca, ki je zbežal, iz bolnišnice in prišel v Trst z vlakom. Preiskovalci menijo, da je mladenič, čigar ime se ni znano, verjetno že bil v našem mestu. Izgubil bo oko, ker je žalil znanca Zaradi žaljivih besed bo verjetno ob vid: to se je včeraj pripetilo 17-letnemu Marcellu Raccarju iz Ul. Stuparich 7. V baru «Spina» v Videmski ulici 10/B se je z 20-letnim znancem Flaviom Vicinijem z Grete 17. Obtožil ga je vrste sramotnih dejanj in Vicini ga je s pestjo udaril po obrazu. Očala, ki jih je Raccar nosil, so se razbila in kos stekla mu je po- Sestanck deželnega vodstva KD s predstavniki SZDL Hrvaške V Opatiji so se včeraj sestali predstavniki deželnega vodstva KD s predstavniki Socialistične zveze delovnega liudstva Hrvaške. Delegacijo KD je vodil deželni tajnik To-nutti, v njej pa so bili odbornik Coloni Del Gobbo, Mayer Grego in Slama, delegacijo SZDL Hrvaške pa je vodil predsednik Ivo Morgan. • Tržaška občina obvešča, da bo bazen Bianchi od 5. novembra dalje ponovno odprt za občinstvo. Z zborovskim nastopom šestih pevskih zborov se je včeraj zvečer v Slovenski jilharmoniji v Ljubljani zaključil ciklus kulturnih prireditev v sklopu meddeželnega srečanja «Alpe - Jadran», katerega pokrovitelji so bile deželi Koroška in Furlanija - Julijska krajina ter SR Slovenija. Organizacijo zborovskega nastopa je imela Zveza kulturno prosvetnih organizacij iz Slovenije. Za Koroško sta nastopila slovenski mešani zbor «Jacobus Gallus» iz Celovca pod vodstvom Jožka Kovačiča in nemški mešam zbor «Singkreis Porcija» iz Spitala, deželo Furlanijo - Julijsko krajino sta zastopala moški pevski zbor «Antonio lllersberg» iz Trsta m mešani zbor «Lojze Bratuž» iz Gorice pod vodstvom Stanka J enei ja. Poleg navedenih zborov sta nastopna tudi akademski pevski zbor «Tone Tomšič» iz Liubljane, ki je za stonai Slovenijo, in moški pevski zbor «Vasilj Mirk» s Proseka-Kontovela. Ob koncu so združeni mešani zbori pod vodstvom Mar- polnoma prerezal levo oko. V bol- ' ka Muniha zapeli skladbo Jacobn-nišnici so si pridržali prognozo, ker sa Gallusa «Muzika». Občinstvo, ki je dokaj težko, da se bo tako globoka rana lahko zacelila. Ranitelja so aretirali zaradi nasilstva in povzročitve poškodb v obtežilnih okolnos-tih. .............................................................m................ je pozorno sledilo izvajanju sporeda, je posamezne zbore nagra dilo s prisrčnim aplavzom. Bruno Rupel V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU Resoluciji svetovalcev KPI o «\ incor» in naraščanju cen Vprašanje v zvezi z zaprtjem občinske menze na Trgu Libertà Podžupan Lonza je včeraj sprejel delegacijo sindikalistov, ki so mu orisali vrsto potreb upokojencev. Med drugim so predlagali podžupa- ...j. ■ - nu, naj bi občinska uprava poskr- laga KPI, naj bi občinski svet i -bela za brezplačno vožnjo v avto- razil odločno nasprotovanje graa- Svetovalska skupina KPI v tržaškem občinskem svetu je pred kratkim vložila dve resoluciji, o katerih bodo razpravljali na eni prihodnjih sej. V prvi resoluciji pred busih za vse upokojence, za boljše socialno skrbstvo na domu in za brezplačni vstop v občinsko gleda lišče «G. Verdi». Podžupan Lonza je zagotovil, da se o prvih dveh točkah že vodijo pogajanja med občinsko in deželno upravo, o zadnji pa bo obvestil vodstvo gledališča samega. «Finski mornar» je verjetno nemški neuravnovešenec Zadeva «finskega mornarja», ki se je zatekel v bolnišnico zaradi rane v trebušni votlini, ki naj bi jo utrpel med plovbo skozi Sueški kanal (ki je sicer zaprt že vrsto let!), se vedno bolj zapleta. Izkazalo se je, nji čistilnice Vincor v Osapski dolini, kjer se je že pričelo načrtno razlaščanje. Čistilnica Vincor bi bila povezana z novo čistilnico v Lu-gugnani pri Portogruaru in bi povzročila veliko škodo Trstu, ki bi tako postalo petrolejsko pristanišče in ne bi bilo več prostora za gradnjo produktivnih industrijskih obratov. Resolucija tud, obvezuje občinski odbor, da se zavzame za to vprašanje. Druga resolucija govori o slabem gospodarskem stanju in o naraščanju življenjskih stroškov ter obvezuje občinski odbor, da uvede politiko racionalizacije distributiv nih dejavnosti, pri čemer mora so delovati s sindikalnimi organizaci jami, zadrugami in združenji trgovcev. Ustanovili naj bi tudi občinski odbor za nadzorstvo nad cenami, ki bi moral izvesti akcijo za maksimiranje cen, zahtevali naj bi podaljšanje zapore najemnin do konca leta 1975 in finančna sredstva na podlagi zakona 865 za zgradnjo ljudskih stanovanj ter priporočili rajonskim konzultam, da bi nadzirale gibanje cen po vsej občini. Komunistični svetovalci Burlo, Guglielmi in Cattaruzzi so naslovili na odbornika za splošne zadeve vprašanje o zapori občinske menze na Trgu Libertà. Menzo so zaprli že septembra in svetovalci vprašujejo župana, ali ni mogoče pripisati zapore razpustitvi ustano ve ENCO, o kateri so sedaj uvedli sodno preiskavo. Svetovalci nagla šajo, da je menza nujno potrebna, saj so v njo redno zahajali revnej ki meščani; predvsem upokojenci, pa tudi mnogo turistov. Ustanovljeno združenje staršev na Opčinah V sredo je bil na osnovni šoli na Opčinah, ob veliki udeležbi staršev, ustanovni občni zbor združenja staršev. Roditeljski sestanek je sklical didaktični ravnatelj Egidij Strnad, ki je imel uvodno besedo. Nato je sestanek potekal po določenem dnevnem redu. V odbor je bilo izvoljeni 11 članov, katerim lahko pristopita še dva zastopnika prijateljev mladine. Izvoljeni so bili sledeči odborniki: Dolfi Vilhelm, Kati Sosič, Avguštin Vidau, Anica Malalan, Mira Purič, Bruno Malalan, Kostanca Filipovič. Saša Gori, Ljuba Košuta, Angelca Malalan, Pavel Sosič. Po volitvah je Dolfi Vilhelm obvestil prisotne o uspešnem posegu staršev pri občinski upravi glede razdelitve največje učilnice dva prostora. Dela bodo izvršena v najkrajšem času. Ob splošnem odobravanju in po kratki debati se je sestanek zaključil. Sklepa dijakov slovenskega učiteljišča Solidarnost s Čilom n vabilo koroškim dijakom V petek so se dijaki slovenskega učiteljišča «A. M. Slomšek» zbrali na prvem letošnjem zborovanju in odobrili resolucijo solidarnosti s čilskim ljudstvom. V njej se zavzemajo za skupno pomoč vse napredne mladine čilskemu ljudstvu, ki ga fašistična vlada generala Pinocheta mori pod težkim jarmom strahovlade. V svoji resoluciji dijaki [»udarjajo še, da se je treba še vedno zavzemati za pomoč čilskim naprednim silam, dokler ne bo ljudstvo lahko spet stopilo na «pot zdrave demokracije». Dijaki slovenskega učiteljišča so tudi sklenili, da bodo povabili koroške slovenske dijake na obisk v Trst, podobno kot so jih lani sami obiskali na Koroškem. Dijaki so sklenili, da bodo organizirali srečanje izven šolskega kroga, ker bi lahko prišlo do težav s šolskimi oblastmi. TELOVADBA NA EVROPSKEM PRVENSTVU L. Turiščeva štirikrat prva LONDON, 27. — Sovjetinja Olga Korbutova je zgubila vse možnosti, da bi osvojila naslov evropske prvakinje na kontinentalnem prvenstvu, ki je v teku v Londonu, ker si je poškodovala gleženj. V vseh štirih nastopih današnjega dne je zmagala njena rojakinja Ljudmila Turiščeva, ki je edino v preskoku konja delila prvo mesto z vzhodno Nemko Mellmanovo. KOŠARKA SABA - Bor 102:72 Bor: Parovel 4, Mazzucca 6, Volk 2, Perko 6, Siega 18, Žerjal 12, Renato Furlan 2, Ciuffi 4, Bruno Furlan 12, Simčič. V okviru priprav za bližnje prvenstvo «Pomlad» so borovci na Greti odigrali prijateljsko trening tekmo proti ekipi SABA. Kljub visokemu porazu so borovci vseeno zadovoljivo opravili svojo nalogo. V obrambi so bili boljši kot v zadnjih nasto- V PRIMORSKI NOGOMETNI LIGI Kljub porazu v Piranu Renč« še vedno vodijo Rezultati: Piran — Renče 3:2 Proleter — Komen 3:2 Vodice — Hrvatini 2:2 Bilje — Pivka 6:0 Vipava — Brda 1:3 Cesta — Branik n.o. Najzanimivejša tekma kola je bila v Piranu, kjer je domačinom uspelo zmagati z najtesnejšim izidom. V prvem delu igre so bili Pirančani boljši. Omeniti velja, da so si oba gola Renčam prislužili po grobi napaki obrambe. V drugem delu sta v igro stopila dva nova igralca pri gostih in od tedaj je bila na igrišču samo ena eki-pa, t.j. Renče. Z goli Rebca in Petejana je Ren-čanom uspelo rezultat izenačiti. V času največje premoči gostov pa so Pirančani dosegli gol. Do konca srečanja so Renčani poskušali rezultat izenačiti, a odlični vratar Pirana je vselej odlično posredoval. Proleter je le z veliko težavo doma premagal borbene goste iz Komna, ki so vodili že z dvema goloma razlike. Postojnčani so se tudi tokrat «odlikovali» z zelo grobo igro. Vodice so tudi tokrat zaigrale zelo dobro. Kot zanimivost naj povemo, da so tekmo na zahtevo Hrvatinov sodili nevtralni sodniki. Bilje so doma visoko premagale slabe Pivčane, ki so že drugič zaporedoma doživeli pravo katastrofo. Vipavi prav tako ne gre in ne gre. Tokrat so jih na domačem terenu premagali novinci v ligi, ekipa Brd. Cesta se ni pojavila na domačem igrišču, kjer bi morala nastopiti proti Braniku. Za sedaj je zmaga prisojena gostom. Uveden pa bo postopek proti Cesti, ki bo verjetno izključena iz primorske lige. Igor Varl OBVESTILA SPDT obvešča, da se vpisovanje za smučarski tečaj sprejema v naslednjih krajih: TRST: Ul. Geppa 9 (urad ZSŠDI) od 8. do 14. ure, tel. 31-119. OPČINE: Alpinska 87 (manu- faktura Sosič) PROSEK: športna trgovina Starc. KRIŽ: ob sredah in sobotah od 15. do 16. ure v Prosvetnem domu, ob priliki telovadnega treninga. * * * SPDT obvešča zainteresirane za tekaški trening, da bo 1. skupni trening na plastičnem smučišču v Nabrežini v četrtek, 1. novembra od 8. do 13. ure. Zbirališče ob bajti na dnu doline. * » » ZSŠDI sporoča, da bodo finalna srečanja v odbojki za člane v torek, 30. t. m. na stadionu «1. maj» v Trstu. Umik posameznih srečanj bo naslednji: ob 20.45: Kras — Bor ob 21.30: Kras — Skavti ob 22.30: Bor — Skavti Vse tri tekme bodo igrali na dva dobljena seta. «■ * • Finalno srečanje 13. SŠI v balinanju bo danes ob 9. uri v Pa-dričah. Nastopile bodo štiri ekipe. * * * Gojenci občinskih rikreatorijev, rojeni v letih 1962, 1963, 1964, 1965, 1966 in 1967, ki bi se radi posvetili plavalnemu šjiortu. se lahko prijavijo na tečaj, ki ga prireja Zvezno središče FIN v pokritem bazenu «Bruno Bianchi». .................................................. NOGOMET V ČETRTEK V GORICI Tekma med amaterji Italije in Jugoslavije Srečanje bodo odigrali v okviru turnirja UEFA Na občinskem nogometnem igrišču na Rojcah v Gorici bo v četrtek, 1. novembra ob 14.30 mednarodna nogometna tekma med Italijo in Jugoslavijo, za kategorijo amaterjev. Tekmovanje bo v sklopu tekem za evropski amaterski pokal (turnir UEFA). Italijanska reprezentanca bo dospela v Gorico jutri, v ponedeljek, in bo prenočevala v hotelu «Alla Transalpina». Pod vodstvom tehničnega vodje Alzanija bodo v torek ob 14.30 igrali prijateljsko tekmo z mladinsko ekipo Pro Gorizie. Jugoslovanska ekipa pa bo prišla v Gorico v sredo, 31. oktobra in jo bodo nastanili v Palače Hotelu. Na pobudo ŠZ Bor in s sodelovanjem domačega prosvetnega društva se je pričela v Barkov Ijah telovadba namenjena mladini Barkovelj, Grete in Rojana. Telovadba je vsak torek in pe tek od 18. do 20. ure. Pod vodstvom Iztoka Furlana vadi že lepo število mladine od dvanajstega leta dalje. Mladina, ki želi vaditi, naj se prijavi ob navedenih dneh (pred pričetkom) v Ulici Ceretto 12. Sodil bo Busuttil z Malte, stranska sodnika bosta Spanghero in Bosi iz Trsta. V Gorici vlada za to tekmo precejšnje zanimanje in prireditelji so prepričani, da bo na igrišču tudi precej občinstva s sosednega jugoslovanskega področja. V 3. AMATERSKI LIGI Test za Mladost in Sovodnjc V drugem kolu 3. amaterske lige (skupina N), ni prišlo do večjih presenečenj. Edini presenečenji sta prišli s strani slovenskih moštev. Doberdobska Mladost si je priborila dragoceno točko na tujem, kar nedvomno dopušča dober up za bodočnost. Negativno so presenetili Sovodenjci, ki so na nepotreben način oddali točko, vendar resnici na ljubo je treba povedati, da so imeli dokajšnjo mero smole. V tretjem kolu bosta gostovali na slovenskih igriščih dve vodeči ekipi. Tako Sovodenjci kot Doberdobci imajo sedaj možnost pokazati, kaj dejansko veljajo. Nedeljski tekmi bosta predstavljali pravi «test», ki bo nudil temeljne ocene tudi za nadaljevanje prvenstva. — Jo — ........................................................................min.............m........... V ZAKLJUČNEM TEKMOVANJU 13. SŠI STRELJANJE Rekord Vojka Kralja: 91 točk Odlični rezultati moških ■ Pri ženskah nepričakovana zmaga Šušteršičeve pred Fučkovo • Vsedržavni kongres kronistov, ki je te dni zasedal v Palermu, je izvolil v državni svet pet tržaških novinarjev in sicer Stojana Spetiča (Primorski dnevnik), Paola Paolettija (agencija Italia), Ranieri ja Ponisa in Willyja Ragusina (Piccolo) ter Tita Manlia Altomareja (Rai). • V petek je tržaški župan Spaccini v Rimu posredoval pri osrednji komisiji za krajevne finance v zvezi z rezanjem proračuna za prihodnje leto. Župana je spremljal odbornil za proračun Del Tutto. V organizaciji PD Slavko Škamperle je bilo v petek zvečer na stadionu «1. maj» finalno strelsko tekmovanje za vsa štiri področja letošnjih 13. SŠI. V tem finalu je imelo pravico do nastopa skupno triinštirideset strelcev in sedem strelk. Žal, smo pogrešali prisotnost goriških strelcev. Za pravi podvig so poskrbeli strelci Poleta z Opčin in PD Slavko Škamperle. Odlična strelca z Opčin Vojko Kralj in žarko Fučka sta dosegla rezultat, kakršnega ni še noben udeleženec dosedanjih iger. Prvi je v desetih strelih dosegel 91 točk in je s tem daleč presegel dosedanji rekord iger. Njegov klubski tovariš Fučka pa je zaostal samo za točko. Openci so vsi izboljšali svoje dosežke iz kvalifikacij. Poletovci so naleteli na dostojne konkurente pri zastopnikih PD Škamperle. Presenetljivi Danilo Pilat je dosegel nič manj kot 85 točk in je osvojil v izredno ■ Ai tn»'....."i - ” "trpF.p mesto Po zaslugi Milka Malalana je pri- padalo Poletu tudi četrto mesto. Pri članicah pa je prišlo do velikega presenečenja Velika favoritinja za končno zmago Liljana Fučka se je morala zadovoljiti z drugim mestom. Prijetno je presenetila v tem finalu Lidija Šušteršič, ki je z 78 točkami premagala svojo najhujšo nasprotnico Fučkovo za celih pet točk. Openi-a je v tem odločilnem nastopu zbrala kar petnajst točk manj kot v prvem nastopu. Vsa o-stala meita n« ko,'A-’i '“-tviri so, z izjemo drugega, pripadala zastopnicam PD Slavko Škamperle. IZIDI Člani: 1. Vojko Kralj (Polet) 91 2. Žarko Fučka (Polet) 90 3. Danilo Pilat (Škamperle) 85 4. Milko Malalan (Polet) 81 5. Lucijan Kovačič (Škamperle) 80 6. Marino Dovgan (Škamperle) 78 7. Egon Malalan (Polet) 75 8. Lojze Abram (Škamperle) 72 9. Paride Sosič (Polet) 70 10. Viktor Sosič (Polet) 11. Karel Furlan (Primorec) 12. Alojz Furlan (Kras) in Darij Žiberna (Škamperle) 14. Josip Hrovatin (Gaja) 15. Igor Malalan (Polet) 16. Marijan Novak in Marijan Šušteršič (oba Škamperle) 18. Marijan Furlamč (Škamperle) 19. Robert Milič (Kras) 20. Avguštin Kalc (Škamperle) 21. Angel Milkovič (Primorec) 22. Ivan Rebula (Kras) 23. Marčelo Dol jak (Kras) Pri članih je bil en strelec skvalificiran. članice: 1. Lidija Šušteršič (Škamperle) 2. Liljana Fučka , (Polet) 3. Nadja Pertot (Škamperle) 4. Marisa Pilat (Škamperle) 5. Sonja Furlanič (Škamperle) 6. Renata Furlanič (Škamperle) Pri članicah je ena tekmovalka odstopila. G. F. 61 59 54 52 47 41 40 dl- 82 81 3 S