1 Leto XIII. Ištev. 68 TELEFONi UREDNIŠTVA 25.67 UPRAVE 28■ 67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, četrtek 25. marca 1939 A> t NAROČNINA NA MESECt Prejeman • opravi ali po poiti 10.— din. dostavljen o* dom 12.— din. tujina 25. — din Cena 1 din 1*— I Garancije za varnost Zaoiski Kralj Karol II. Anglija in Francija podpisali pogodbo o nedotakljivosti Holandije, Belgiie in Švice — Garancija o nedotakljivosti mei držav južnovzhodne in vzhodne Evrope bo podpisana .naknadno — Priključitev sov e ske Rusi e — Pred londonsko konferenco — Razmerje med Angliio in Nemčijo LONDON, 24. marca. Predvčerajšnja konferenca med francoskim zunanjim ministrom Bonnetom Hi angleškim zunanjim ministrom Ha!ifaxom je bila po dobljenih zanesljivih informacijah izredno važna in odločilnega pomena za ves bodoči razvoj. Francija je po svojem zunanjem ministru izjayila, da je pripravljena skupaj z Anglijo takoj nastopiti z vso oboroženo silo, da zavarujeta sedanje posestno stanje v vzhodni Evropi. O nedotakljivosti mej Holandije, Belgije in Švice Je dogovor med Anglijo in Francijo že podpisan, dogovor o nedotakljivosti mej držav južnovzhodne in vzhodne Evrope bo pa podpisan v kratkem. Včeraj je odgovorila tudi sovjetska Rusija na angleški poziv glede kolektivne izjave demokratskih držav proti nasilju. Sovjetska vlada je angleški predlog v celoti sprejela. Pričakuje se zato, da se snide že prihodnji teden v Londonu konferenca demokratičnih velesil. Konferenca bo v prvi vrsti vojaškega značaja in šele nato političnega. Delegate bodo spremljali vojaški strokovnjaki z vsemi potrebnim! po-oblastiH. CHAMBERLAINOV A IZJAVA. LONDON, 24. marca. Chamberlain je podal včeraj v parlamentu izjavo v imenu vlade, v kateri je dejal, da je angleška vlada že ponovno izrazila mnenje, da je cilj Nemčije zagospodariti nad Evropo ali celo iti še dalje. Ako se bo izkazalo, da je to mnenje točno, bodo ta dejanja izzvala odpor ne samo angleške vlade, ampak tudi odpor vlad vseh narodov, ki cenijo svobodo in eodvisnost. Za enkrat še ne more poročati o rezultatih naporov za sodelovanje z vladami drugih narodov. Anglija nikakor nima namena, ovirati Nemčiji njeno trgovino, bo pa proti vsaki drugi akciji. Angleška vlada se zato ne bo strašila ustvariti blok vseh miroljubnih držav, čeprav z različnimi notranjimi režimi, katerega edini namen bi bil upreti se stremljenjem nadaljnjega prisvajanja tujih ozemelj. Proti temu se bomo postavili nasproti z vso silo in bomo vsak nov poizkus v kali zatrli. GLASOVI FRANCOSKEGA TISKA. PARIZ, 24. marca. Današnji jutrnji tisk posveča glavno pozornost snovanju mirovne fronte in podpisu nemško-slova-ške in nemško-romunske pogodbe. »Fl-garo« se vprašuje, ali bo blok Franclje, Anglije in drugih držav zadosti močna bariera proti nemškemu prodiranju. Do-čim je Rusija že dala svoj pristanek, je zahtevala Poljska z ozirom na svoj izredno težaven položaj angleško-franco-ska vojaška jamstva. To Je bil tudi glavni predmet razpravlianja predvčerajšnje konference med Chamberlainom, lordom nallfax°m in Bonnetom v Londonu. Toda medtem je bila Romunija prisiljena, podpisati nemško-romunski trgovinski ših dogodkih porušeni. Duh Monakovega je uničen in uničena je do konca tudi vera, ki so jo v Londonu še do zadnjega Imeli v možnost vendarle uspešnega kon- NEUGODNOSTI IN UGODNOSTI. To je odvisno v veliki meri od zagotovila Amerike, v kakšni in kolikšni meri bo mogla in hotela preskrbovati Veliko Britanijo in Francijo z bojnim materialom, in od tega, ali bo mogoče skleniti s sovjetsko Rusijo tako zvezo, kakršno sl Velika Britanija želi. V dobro štejejo pa v Londonu to, da je Nemčija požrla že več kakor more prebaviti in da so sedaj v njeni sami notranjosti elementi, ki bi mogli dopomoči do njenega uničenja. Zato se tu naglaša, da je napravil Hitler vključitvijo češke in osem milijonov Čehov usodno napako. Razen tega je s tem kompromitiral narodno homogenost Nemčije, svoje lastno načelo o samoodločbi narodov in uničil po vsem svetu zadnje i simpatije. ROMUNSKI PETROLEJ. Snega sporazuma. Celo prejšnji največji *'iUb v3e,m "“P™'«?™ zatrdilom pa zagovorniki tega sporazuma naglašajo j ,naj0 v "u ! s Ja Italija sedaj, da je mir, kakršnega sl zamišlja o f* V£g%"- “adh2.arske™ totalitarne države, nemog!«. Angleški'U-‘^em^.da b. smele sH niso že od leta t914. pisali o Nem-1 nJ?” &te predirat, čez Madžarsko na čiji tako, kakor pišejo sedaj. Razmerje ‘ ^h“d: ^a.ke}!a J?®?* P° an‘ med Londonom in Berlinom je zašlo Jv!glešk,h informac'iah »“d« Madžarska sa- skrajno napet položaj. Po poklicu angleškega veleposlanika iz Berlina, prekinitvi angleško-nemških trgovinskih pogajanj ter blokiranju čeških kreditov In zlatih zalog v Angliji, nadaljnjem prizadevanju češkoslovaškega poslaništva In ostrih izjavah posameznih angleških državnikov obstaja med Nemčijo in Anglijo zelo kritično stanje. VOJAŠKA PRIPRAVLJENOST. Uradna Anglija, ki je kazala še pred štirinajstimi dnevi toliko optimizma, je spremenila svoje mišljenje za sto odstotkov in preučuje sedaj z mrzlično vztrajnostjo vse možnosti, kako bi se zaustavilo nadaljnje nemško prodiranje na vzhod. Anglija je prepričana, da ograža to prodiranje njene življenjske interese. To je prepričanje vseh političnih skupin in v tem oziru nima vlada proti sebi niti najmanjše opozicije. Nasprotno, opozicija sama je še bolj radikalna. Anglija je bila že v septembru lani psihološko pripravljena na vojno, toda za njo še ni bila vojaško pripravljena. Toda v teh poslednjih mesecih je angleško oboroževanje ogromno napredovalo In angleške tovarne za oborožitev delajo noč in dan v ogromnem obsegu. Toda okupacija Češke je dala Nemčiji zopet velike količine ;.... : , . . ? ..1 JB oaiH nemciji zopei veime količine hlln nminore .h , orožja In mogočne tovarne, tako da je s bilo podpore, ali vsaj ne pravočasne * zapada. »1, Oeuvre« podčrtuje, da le nem-ško-romunska trgovska pogodba brez primere v zgodovini. Nemčija dobi z njo praktično vso kontrolo nad romunsko trgovino, gospodarstvom, Industrijo, tlnan-cami in, kar je glavno, nad vojaškim oboroževanjem. 80% bančnega poslovanja bo pod kontrolo Nemčije. In vse to se je zgodilo dva dni pred prihodom angleške trgovinske misije. »L' Epocque« urglra. naj se vendar nemudoma sklene blok miroljubnih velesil, kajti le v tem primeru se bo popo!qpma omajano zaupanje ma-Iiii držav utegnilo vrniti. »Petlt Parislen« zahteva od zahodnih velesil takojšnja vojaška jamstva, kar bo edino lahko razčistilo kompliciranost vzhodne obrambe. Ako na.i vzhodne države ohranijo neod-vlfnost, so potrebni takojšnji ukrepi. PORUŠENI MOSTOVI. LONDON, 24. marca. Mostovi med Veliko Britanijo in Nemčijo so po najnovej- tem zopet pred Anglijo. Kljub temu se pa zdi, da je Chamberlain pripravljen porušiti med Anglijo in Nemčijo mostove. ma ne bi dala. Zaradi tega vsaj za enkrat še ni neposredne nevarnosti,, da bi Nemčija zasedla romunska petrolejska polja. Prav posest teh romunskih petrolejskih izvirkov pa smatrajo v Angliji za svoje življenjsko vprašanje in bi bili pripravljeni tvegati vse, da Nemčiji preprečijo njihovo posest. Samo tako je mogoče razumeti, da so pripravljeni garantirati Romuniji celo nedotakljivost njenih meja. Samo v primeru, ako bi Nemčija dobila te izvirke, bi se njen strateški položaj nevarno okrepiL POTREBA SOVJETSKE RUSIJE. V primeru, ako bi Nemčija svojevoljno skušala priti čez Madžarsko v Romunijo, bi Anglija bila prisiljena aktivno poseči vmes, a prav za ta moment potrebuje nujno pomoč sovjetske Rusije. Zato se angleška diplomacija zadnje dni toliko trudi, da bi pritegnila Rusijo trdno k angleško-francoski zvezi. V Londonu so prepričani, da bi se spočetka tudi Romunija lahko uspešno postavila v bran, če V zvezi z zadnjimi srednjeevropskimi dogodki je stopila v ospredje zanimanja zlasti tudi naša soseda Romunija. Najprej je veljalo to zanimanje . nemškim gospodarskim zahtevam, nato dogodkom v Karpatski Ukrajini in nazadnje obnovljeni madžarski propagandi za revizijo transilvanske meje. Obenem je bil pa stavljen s strani sovjetske Rusije še predlog, naj bi se nameravana konferenca demokratičnih velesil in držav sklicala v romunski prestolnici Bukarešti. Romunija ie zaradi nastalega mednarodnega položaja poslala čete na zahodno mejo, v Londonu je pa bila uvedena -akcija za angleško zagotovitev nedotakljivosti Romunije. V ospredju vseh teh dogodkov je stal Nj. Vel. kralj Karol II., ki sam vodi usodo svoje države. Nj. Vel. kralj Karol II. ie bil rojen IS. oktobra 1. 1893. kot sin kralja Ferdinanda I. in kraljice Marije, staršev Nj. Vel. naše kraljice-mate-re Marije, katere brat je. Prestol Romunije je zasedel 1. 1930. Lani je vzel sam v svoje roke vodstvo notranje in zunanjepolitične usode svoje kraljevine. Kje Je C!emenceau? »Kje je Clemenceau? Kje je sedanji Clemenceau?« se vprašuje de Kerillis v »Epoque«. »Morda Daladier? Pomislite: Daladier! Vprašajte sami sebe, gospod Daladier: ali ste človek, sposoben upreti se tej veliki nevarnosti? Ne! Sedanji dogodki so vas prerasli m pregazili!« Ke-rilHs je mnenja, da se takšen človek v vsem današnjem parlamentu ne more najti in dostavlja: »V ostalem, aii je parlament vsa Francija? Razmišljajmo o generalih, o državljanih, ugodno ali neugodno, samo ne govorite o Daladieru, da je on edina in poslednja nada!« Nemčija prva Industrijska država S priključkom Češke in Moravske je dobila Nemčija izrazito industrijsko ozemlje. Dva in pol milijona ljudi se bavi tod z industrijo, tako da živi danes v Veliki prej, vsaj na prehodnih grebenih 18-7 ™HUonov ljudi od industrije, in. Primpr svpinvvni. Zedinjene države i Transilvanskih Alp. Primer svetovne vojne, ko je Nemčija mogla zlomiti odpor Romunije s tem, da je Transilvanske Alpe obšla in napadla Romunijo iz Bolgarije, se sedaj ne bi mogel ponoviti, ker je strnjenost Balkana zagotovljena. Po vsem tem je treba računati s položajem, kakršen je, in opustiti vsak optimizem. Taka je sodba o položaju v Angliji. Podlaga za novo' Evropo »GIORNALE DiTALIA« PRAVI, DA SO NAJNOVEJŠI DOGODKI ŠELE ODPRLI POT ZA DOKONČNO REORGNAZACIJO EVROPE RIM, 24. inarca. Pod naslovom »Nepre- magljiva os« piše »Giornale d’Italia«, da so demokracije, boljševiška internacionala, brezdomovinci in Židje poizkusili s snovanjem protinentške fronte omajati os Rim-Berlin. Odgovoril jim je veliki faši- ’ stični svet nedvoumno. Os je politično dejstvo, ki se z zunanjimi dogodki ne da omajati. Najnovejši dogodki niso! vodili do porušenja, ampak do vzpostavitve po versailleski mirovni pogodbi .uničenega ravnotežja Evrope: Sedaj šele stojimo pred zaključkom svetovne vojne, ki bo lahko miren ali bojevit, kakor se bodo pač odločile boljševizmu naklonjene demokracije: za samomor ali ne. šele popolno uničenje Versaillesa je omogočilo, da se bo Evropa lahko organ:zira!a na upoštevanju življenskih interesov njenih narodov. To je cilj osi in obeh velikih vodij, ki čuvata nad usddo Evrope in evropskih narodov. Italija in Nemčija ste. trdno odločeni, po tej poti dalje preoblikovati Evropo, pa naj »enotna fronta« seže že po kakršnih koli sredstvih, da bi ju ovi-rala. imajo 13.4, Anglija 10.4, Francija 7.6, Italija 4.9 milijonov industrijskih delavcev. Nemčija je tedaj v pogledu delovne industrijske sile daleč pred najmočnejšimi državami sveta. Jugoslavija fn mednarodna situacija V zvezi z mednarodnim stanjem paše »Hrvatski dnevnik« v uvodniku med drugim naslednje: »Sedanji napeti mednarodni položaj proži vodji Italije izredno priliko, da odigra na važnem delu južnovzhodne Evrope veličastno vlogo tako v interesu Italije kakor miru v Evropi. Ne dvomimo, da bi Mussolini te vloge ne hotel sprejeti in tako odvrnil od Evrope najtragičnejši spor, ki si ga moremo zamisliti. Interesi Italije v južnovzhodni Evropi so ogromni, na njihovem rešava-nju mora sodelovati. Nemčija je za ta del Evrope postavila zahteve, ki jih je fran-cosko-angleški blok odbil. Te zahteve zadevajo v veliki meri ob interese Italije, zato slednja mora izpregovoriti. Preko problema južnovzhodne Evrope lahko pride do sporazuma ali pa tudi do spopada med evropskimi velesilami« M a r I b o r, 24. marca. 2atfnjih štirinajst dni je bilo kaj burnin v svetovni politiki. Demokratske države so bile postavljene pred izvršeno dejstvo, ki ga še niso priznale. Do zadnjega časa so gledali predvsem v Angliji, pa tudi v Franciji, na dogodke v srednji Evropi s stališča, ki ga je vedno zastopal Adolt Hitler: priznali so upravičenost nemških teženj, ki so izvirale iz narodnostnega načela. Zahodni demokraciji sta pristali na Monako vo v želji, da bo v Evropi mir, in obenem izjavili, da bosta pomagali novi Cesko-SIovaški, da bo po septembrski operacij-i začela živeti novo življenje. Konservativni krogi v obeh demokratskih državah so se postavili na to stališče predvsem zaradi ob vsaki priliki ponavljanih zagotovil Adolfa Hitlerja, da Nemčija tujih narodnosti sploh noče, ker pomeni po doktrini narodnega socializma vsaka tuja narodnost nevarnost za rasno čistost nemškega naroda. Zaradi teh svečanih obljub nemškega kancelarja se je svet lani v jeseni oddahnil ter so splošno govorili, da se je izvršila definitivna ureditev vseh spornih vprašanj v srednji Evropi in končna likvidacija nevarnega vojnega stanja. Najnovejši dogodki pa so pokazali, da le definitivne ureditve stanja v srednji Evropi lani še ni bilo. Dočim vidimo na eni strani odločnost in hitro akcijo, opažamo na drugi počasnost in neodločnost. V francoskem parlamentu je Daladier sicer dobil pooblastila, s katerimi mu je omogočeno preko noči postaviti življenje Francozov na vojno osnovo, videli smo pa, da je ta pooblastila dobil z ne preveč prepričevalno večino, katkršna je n. pr. bila v senatu. V Bourbonski palači je duh strankarstva še vedno močnejši od duha narodne koncentracije vseli Francozov. V Angliji so opazili po Chamberlaino-vem jiovoru v Birminghamu, da se je neverjetno povišalo število prostovoljcev v vojski. To 5e ni veliko, če pomislimo, da bodo šele v bBžnjem času začeli v spodnji zbornici razpravljati o obvezni vojaški shižbi. Kako daleč je od razpravljanja v parlamentih pa do dejanj, vemo vsi. Najvažnejši dogodek zadnjih dni je bil obisk predsednika francoske republike, Alberta Lebruna v Londonu. Obisk je bil sicer že zdavnaj prej določen, vendar po čudnih okoliščinah v dobo, ki je zelo, zelo podobna obisku predsednika francoske republike Raymonda Poincareja 1. 1914. pri ruskem carju. Takrat je Poincarč komaj še imel čas, da je prišel domov. — Kmalu nato je izbruhnila svetovna vojna. Lebrunov obisk v Londonu je bil mogočna manifestacija skupnih teženj demokratskih velesil. Važnejši od te zunanje manifestacije pa so bili razgovori med uradnimi predstavniki obeh držav. Pri teh razgovoril so verjetno natančno določili tudi ves načrt za eventualno vojaško akcijo, ki bi jo obe demokraciji začeli takoj, če bi bili napadeni. Tej akciji so se pridružile tudi severnoameriške Združene države in Rusija. Tako je danes blok zahodnoevropskih demokracij razširjen tudi na daljni zahod in vzhod, kar bo rodilo gotovo dovolj posledic za raz-čiščenje motne situacije v Evropi. Dogodki zadnj-h dni so prinesli veliko žalosti in vznemirjenosti po vsej Evrooi. Ob takih trenutkUi začne delovati ljudsika fantazlia z neverjetno naglico, in celo resni ljudje nasedajo pogosto naravnost blaznim govoricam, ki jih podtalni rovarji kaj radi spuščajo ob takih prilikah. Taki spletkarji bi radi kalili vodo dobrih in celo prijateljskih odnošajev naše države z ostalimi evropskimi državami. Te dni smo GrtaM v »Politiki« in - Hrvat-skem dnevniku« svarila pred podobnimi spletkam, ki jim je najboljši odgovor samozavest in ljubezen vseh sinov naše zemlje do skupne države. To le naiboHše zagotovilo varne ta nedotakljive bodočnosti. Naš narod bo ohranil mirno kri in se »e bo pustil zavajati v nepremišljena delanja po tujih spletkah. Življenjska usoda nam je v zgodovini odmerila prostor, katerega prirodne osnove nam že same po sebi nalagajo dolžnost, da s preudarkom in hladnim razumevanjem sledimo zakolom narave Rr. Madžarski vpad na Slovaško Madžaiska vojska je pričela prodirati na vzhodno Slovaško — Boji med Slovaki in Madžari — Slovaški ultimat — Položaj v Bratislavi BERLIN, 24. marca. V času, ko se je v Berlinu dokončno sklepala pogodba o razmerju med Slovaško in Nemško, so včeraj madžarske čete nenadoma na treh mestih vdrle na Slovaško, in sicer s strani Karpatske Ukrajine. Oddelki Hlinkove garde in slovaški vojaki so se postavili Madžarom v bran in razvili so se boji, ki še niso končani. Slovaška vlada je nemudoma zaprosila za pomoč v Berlinu. Iz Berlina je bilo naročeno, naj slovaška vlada takoj protestira v Budimpešti. Nota slovaške vlade je zelo ostra in ultimativnega značaja. Slovaška vlada zahteva, da se madžarske čete takoj umaknejo s slovaškega ozemlja. V diplomatskih krogih se ne taji, da bi mogel ta dogodek povzročiti nove, zelo resne zaplet-Ijaje. Slovaška sama ni sposobna za obrambo in bo zato morala poklicati na pomoč nemško vojsko. BERLIN, 24. marca. Po zadnjih vesteh iz Slovaške se zdi, da je vpad Madžarov na Slovaško mnogo bolj resna zadeva, kakor se je sprva mislilo. Slovaška vlada se ni zadovoljila z madžarskim odgovorom na svojo noto, v katerem pravi grof C8aky, da gre za nesporazum, da vzhodna slovaška meja še ni določena in da bo uvedel preiskavo. BRATISLAVA, 24. marca. Madžarske Čete, ki so vdrle na vzhodno Slovaško, so zasedle nekaj slovaških krajev in prekoračile v smeri od Užhoroda za 27 km slovaško-ukrajinsko mejo. Tu so zasedla mesto Mihalovce. Druga kolona je predrla čez Pavlovce. Slovaki so se postavili v bran in Madžare zadržali, a ne pregnali Tudi v Bratislavi so v teku nagle priprave za obrambo. Nad mestom krožijo slovaška letala in nemški bombniki. Sreča Wa$ čaka! Novo žrebanje drž. razredne loterije že 14. aprila! Nabavite srečke pri »VIRU SREČ Eter industrijskih surovin, kakor tudi rudnin, zlasti boksita za aluminij, baikra in mangana. Dalje bo ustanovljena posebna romunsko-nemška družba za dvig petrolejske produkcije. Vse te pridelke in proizvode bo Romunija dobavljala v prvi vrsti Nemčiji. V romunskih pristaniščih bodo imele nemške paroplovne družbe velike olajšave. Pogodba velja za 5 let, a z romunske, strani se naglaša, da Nemčija s tem. ni dobila nobenega trgovinskega monopola in bodo-tudi druge države lahko deležne, podobnih koristi. V tem smislu je podal izjavo tudi romunski zunanji minister Gafencu. .. . M‘rovna pogajanja v Burgosu RIM, 24. marca. Po poročilih iz Rima je včeraj prispel v Burgos odposlanec madridskega obrambnega odbora, da ponudi burgoški vladi mirno predajo Madrida. Razgovor odposlanca s predstavniki nacionalistične vlade je trajal pozno noč. Vendar ni mogoče dobiti točnega potrdila te vesti. Hudsonov obisk v Moskvi MOSKVA,. 24. mairca. Angleški minister S. R. Hudson je prispel včeraj sem na štiridnevno bivanje. Hudson je po bivšem zunanjem ministru Edenu prvi angleški minister, ki je obiskal sovjetsko Rusijo. Hudson ie bil včeraj opoldne gost sovjetskega zunanjega ministra Livmo-va, zvečer je pa bil ‘pri slavnostni predstavi v operi. Danes opo!dne priredi angleško veleposlaništvo slavnostno kosilo ha čast gostu, katerega se udeleže tudi vodilne sovjetske osebnosti. NEMČIJA ZA ITALIJO. BERLIN, 24. marca. »Frankfurter Zei-tung« je objavila včeraj oster članek, ki v celoti podpira italijanske zahteve nasproti Franciji. V primeru vojne, pravi Ust, bo stala Nemčija brezpogojno na strani Italije. DEMANTI BELGIJE. BRUSELJ, 24. marca. Belgijska vlada zanikuje vse vesti, da bi se pogajala z Nemčijo o odstopiivi Eupen-Malinedyja Nemčiji, Csaky,eva iz.ava o Romuniji BUDIMPEŠTA, 24. marca. Madžarski zunanji minister Csaky je podal včeraj zunanjepolitičnemu odboru magnatske zbornice zunanjepolitično izjavo. Dočlm je bilo stališče Jugoslavije zadnje kritične tedne korektno, je dejal, tega žal ne more trditi o Romuniji. Ko je madžarska vpoklicala nekaj letnikov, da zasede Karpatsko Ukrajino, jc naenkrat odgovorila Romunija z vojaškimi ukrepi na romun-sj^"madžarski meji. Čeprav je dal Romuniji izrecna zagotovila, da Madžarska na-pram Romuniji nima nikakega osvajalnega namena, je Romunija odgovorila s poostrenimi vojaškimi ukrepi. Res je sicer, da so se madžarske čete gibale tudi Ob romunski meji, vendar so bila ta premikanja le manevrskega značaja. Madžarska je sicer opozorila Romunijo, da bi vsak napad na obmejne straže pomenil vojno, to tembolj, ker le Madžarska odklonila zahtevo Romunije po izročitvi 20 obmejnih romunskih vasi. Dokler Romunija ne bo odposlala svolih čet domov, se Madžarska ne misli z njo pogajati. Nemško-slovažka potodba BERLIN, 24. marca. Včeraj je bila med Nemčijo in Slovaško podpisana pogodba o medsebojnem razmerju obeh držav. Pogodba ee glasi: 1. nemškt rajh prevzema zaščito nad politično neodvisnostjo in nad nedotakljivostjo slovaškega ozemlja. 2. Zaradi izvedbe te zaščite ima nemška vojska vedno p-avico graditi in zasesti vojaške ustanove v pasa med zahodno mejo Slovaške in vzhodnim pobočjem Malih Karpatov, Belih Karpatov in gorovja Javornik. Slovaška vlada bo stavila na razpolago nemški vojski potrebno ozemlje. Slovaška vlada pristaja na to, da nemške čete na Slovaškem prejemajo iz Nemčije pošiljke življenjskih potrebščin brez plačila carine. V omenjanem pasu izvršuje nemška vojska pravice vojaških oblasti. Nemški podaniki, ki na podlagi zasebne pogodbe delajo na Slovaškem p,i graditvi vojaških ustanov, spadajo pod nemško jurisdikcljo. 3. Slovaška vlada bo organizirala svojo vojsko v tesnem soglasju z nemško vojsko. 4. Slovaška vlada bo vodila zunanjo politiko tesno povezano z zunanjo politiko Velike Nemčije. 5, Ta pogodba stopi v veljavo takoj in velja za 25 let. Pred potekom pogodbe bosta obe vladi razpravljali o morebitnem njenem podaljšanju. Otvoritev raistave trie šk ih umetnikov v Mariboru Ob II. uri dopoldne je pisatelj dr. Mak-so Žnuderl v stolpu mariborskega gradu otvoril slikarsko in kiparsko razstavo tržaških umetnikov gg. Avgusta Černigoja in Ugo C a r a j a. Pozdravil je oba navzoča umetnika, ki sta prišl.i obogatit s svojimi umetninami našo ustvarjajočo umetnost. Podčrtal je moč plastike kiparja Caraja in lahkotnost izvedbe slik slikarja Černigoja. H koncu jc nagovoril italijanskega kiparja tudi v italijanskem jeziku. Pozdravil ju je v imenu Umetniškega kluba ter se zahvalil vsem: javnim delavcem m navzoči oblasti, da se je razstave udeležila. Razstavljena.dela so napravila na navzoče močan 'vtis. . Borza, Čutih, 24. marca. Devize: Beograd 10, Pariz 11.76K, Ne\vyork 444^, London 20.81, Milan 23.37 Berlin 177.871/« Sofija 5.40, Bukarešta 3.37, Budimpešta 37.25. Vremenska napoved. Notffne bistvene spremembe sedanjega nestalnega vremena. Krajevne padavine. Za spoznanje topleje. SmuiarMka porotlla („Patnik“, Maribor, 24. marca) Peca: sneži, 40 cm pršiča na stari podlagi 00 cm, smuka odlična. — Mozirska koča: —8, sončno, 65 cm osrenjenega snega., a severnih pobočjih pršič, smuka odlična. — Kocbckov dom na KoroSicl: —12, sončno, 200 cm pršiča, smjjka odlična. Koncentracija od spodaj navzgor! Videti je, da se Slovenci še vedno ne zavedamo, v kakšnih časih živimo. Medtem ko je podeželje v obupu prepuščeno samo sebi prestolnica in srce Slovenije, ta naša bela Ljubljana, trdovratno spi in molči. Iz Beograda pa prihajajo veliki in pompozni govori slovenskih političnih predstavnikov, ki spadajo največ v preteklost in ki samo dokazujejo, da današnjega razpoloženja ljudstva, zlasti na mejah, uihče ne pozna ali poznati noče. V političnih vrhovih naroda še vedno prevladuje strankarski egoizem. Namesto času primernih energičnih dejanj smo primorani, gledati mlatenje zastarele strankarske slame. Zaman se zbira v težkih časih vsa akademska mladina, zaman podeželska mladina, zaman preveva vse slovensko ljudstvo ena sama misel: Le vkup, uboga gmajna! Prav tako je danes kakor je bik) ob razpadu Avstrije, ko je bilo treba sila dolgo časa pomirjevati, prigovarjati, svetovati in prositi, da so vodilni krogi Slovencev ustanovili narodni svet. Namesto da bi pravočasno stopili skupaj, smo odlašali In z medsebojnimi rekriminacijami hi nagajanji zapravljali čas, in se šele tedaj sestali, ko je bik) že skoraj prepozno. Prevrat uas je našel na vseh koncih in krajih docela nepripravljene in nezrele. Da ni bilo tako, bi lahko postala usoda slovenskega naroda drugačna kakor pa je. Voditelji so se čez noč znašli v brezupni situaciji, ko jim je vse šlo čez glavo. Ker nJ bilo jasnih pogledov naprej, nobenega začrtanega programa in nobene prave organizacije, je vsakdo delal na svojo pest, kakor je pač vedel in znal, četudi z najboljšim namenom in najbolišo voljo. Nezavedni ljudje so ob pomanjkanju organizacije in discipline, ki sta za vsako akcijo zrelega In udarnega naroda neobhodno potrebni, večinoma mislili, da je z narodno koncentracijo in svobodo nastopila zlata doba, ko se je treba na vse pretege zalivati in veseljačiti, ne pa delati: obstoječe varovati in ustvarjati. Manj idealni ljudje so celo smatrali, da je tedaj prišel čas za uničevanje ali prisvajanje tujih dobrin. Ko ni bilo več zunanjega sovražnika, se le bilo treba tresti pred svojim! ljudmi V Bohinju so tedaj domači vandali uničili sami sebi dragoceno vzpenjačo na Komno ter razdejali pod Bogatinom celo | kolonijo moderno opremljenih hiš, kjer bi se lahko pozneje — tudi v blagor samih vandalov — na veliko razvil naš tujski promet. Ta primer vandalizma ni edinstven in ogromne škode na narodnem premoženju ter na narodni morali so bile povzročene. Le malokdo se je zavedal,' da je tedaj prišel morda največji zgodovinski trenutek slovenskega naroda, ko bi bilo treba, da bi sleherni konstruktlv-1 no sodeloval, In večinoma le poedincem, njihovi odločnosti in požrtvovalnosti, se Imamo prav za prav zahvaliti, da nas ni že takrat vse skupai vrag vzel. Nikakor nočemo današnjega položaja primerjati z onim ob prevratu. Vendar pa tudi danes po vsej Evropi, če že ne po vsem svetu, kličejo: SOS! ter vse-; povsod pozivalo na koncentracijo vseh svojih narodnih sil. Slovenci smo že mnogokaj zamudil) in veliko dragocene-' ga časa prespali ali pa zapravili z med-' sebojnim strankarskim klanjem. Pri nas še ni medsebojnega pomlrjenja, ni so-j glasja in ni narodnega edlnstva, ki daje drugim narodom moč in samozavest iq va+ski narod Ima ne le enotno voljo za* cijo. Poglejmo samo naše sosede brate Hrvate. Tam |e ves narod že leta koncentriran In pripravljen na vse. Pod njegovim vodstvom ie zbrano vse, pa naj bo, kmet, delavec ali meščan, na! bo to katoliki duhovnik ali svobodomislec. Hr-vatski narod ima nele enotno voljo za življenjsko borbo, marveč tudi do podrobnosti izvedeno enotno organizacijo, ki ve, ka) hoče. Pri nas Slovencih vlada nepojmljiva nezavednost in nerazumljivo pomanjkanje odgovornosti za skupne življenjske interese slovenskega naroda. Že na lansko Jurjevo sem opozoril slovensko ra* Ado f Ribnikar zumništvo v posebni okrožnici ua silno nevarni položaj Slovencev In pozival na osnovanje narodne koalicije. Od lanskega avgusta dalje »Večernik« z vseh mogočih stališč utemeljuje potrebo takojšnjega obračuna s preteklostjo ter obračuna s strankarskim divjaštvom, pozivajoč h koncentraciji vseh narodnih sil. Vse bob od zgoraj navzdol, tedaj je treba to bodo dogodki sami pokopafl. Ne tako, bratje! V življenju narodov pridejo trenutki, ko se je treba otresti vseh pomislekov, vseh ozirov in ko je treba, da stopi na plan sleherni, ki se zaveda dolžnosti do svojega naroda! Če ne gre in če ne more priti koncentracija od navzgor navzdol, tedaj je treba to koncentracijo izvesti od spodaj navzgor! Akademska mladina, ki se je koncentrirala ne glede na politično ali svetovnonazorsko prepričanje, je pokazala pravo pot in njej naj sledi zdaj tudi mladina na podeželju. Na delo za narodno koncentracijo od vasi do vasi, od mesta do mesta! Nič več se zanašati na vrhove, nič več nanje čakati! Od spodaj navzgor naj bruhne silovita moč, ki bo voljna in sposobna, prevzeti odgovornost in delo v zgodovinskih dneh, ki čakajo naš narod. Ustanovimo narodne Dr. Ervin Mejak, Gornji grad Z ozirom na zadnje mednarodne dogodke in težak svetovno političen položaj se naj v Sloveniji takoj poživi in po-jači narodno-obrambno delo in pritegnejo k temu delu vse široke plasti naroda. V namen, da se to delo vrši v vsej narodni slogi in po enotnih vidikih, se naj nemudoma ustanovijo v vsej Sloveniji krajevi, okrajni »n pokrajinski narodni odbori. Narodni odbori imajo nalogo, širiti in krepiti narodno in državno zavest ter narodno slogo med narodom, nuditi podpore potrebnim rojakom, posebno v obmejnih krajih, vso moralno in materialno pomoč, nastopiti zoper vsak pojav, ki bi škodoval naši državni enotnosti (skupnosti) ter sploh podvzeti vse ukrepe, ki utegnejo koristiti naši državni skupnosti v narodni državi Jugoslaviji. Narodne odbore sestavljajo delegati na-rodno-kulturnih organizacij in sicer: krajevni narodni odbori se ustanovijo v vseh krajih, kjer obstajata vsaj dve taki organizaciji, okrajni narodni odbori se ustanovijo na sedežih okrajnih načelstev, pokrajinska naroda odbora pa v Ljubljani in Mariboru. Krajevne narodne odbore sestavljata do dva delegata 'označenih organizacij, okrajne narodne odbore po en delegat odbore! krajevnih narodnih odborov dotičnega okraja, pokrajinski narodni odbor pa po en delegat vsakega okrajnega narodnega odbora. Okrožni narodni odbori in pokrajinska narodna odbora imajo svojo eksekutivo. Krajevni, okrajni in pokrajinska narodna odbora si izvolijo z večino glasov svoje funkcionarje. V primeru enakosti glasov odloča žreb. Pokrajinski narodni odbor v Ljubljani obsega vse kraje nekdanje ljubljanske i oblasti, pokrajinski narodni odbor v Ma-1 riboru pa vse okraje nekdanje maribor- j ske oblasti. Pokrajinska narodna odbora v Ljubija- I ni in v Mariboru se sestajata od časa do časa na skupnih sejah, ki naj zasedajo menjate v Ljubljani in Mariboru. Oba narodna odbora imata skupno eksekutivo. Da zamorejo narodni odbori izpolniti svojo nalogo, prirejajo sestanke, posvete, zbore in narodne tabore ter denarne zbirke. Podrobnejše določbe o organiziranju in poslovanju narodnih odborov bo določal poslovnik, sestavljen na skupni seji obeli pokrajinskih narodnih odborov. Pristopimo nujno k organiziranju narodnih odborov, ki bodo gotovo tudi pripomogli h koncentraciji vseh narodn;h sil v Sloveniji. Za slovenski narodni Ramuh Na kraju svetovne vojne smo Slovenci trdno upali, da se naše narodno vprašanje bliža dokončni rešitvi. Kakor neizkušeni otroci smo verovali, da se odnošaji med narodi uravnavajo po idealih* Mislili smo, da se velike države bore za svobodo in enakost in ne za novo razdelitev svetovnih tržišč in kolonij. Konec vojne smo bili Slovenci politično popolnoma nepripravljeni. Nismo poznali sil, ki so odločali o naši usodi. Naši razgledi so bili premajhni in zato tudi nismo znali pravilno usmeriti svojega političnega dela. Manjkalo nam je torej jasnega in trdnega, na znanstvenih dognanjih temelječega programa, po katerem bi uravnavali svoje delo. Posledica je bila, da je postala naša zemlja objekt mednarodne politike, slovensko narodno vprašanje pa sen optimistov. Po vojni je bilo pričakovati, da bodo Slovenci, ki so pripadli Jugoslaviji, uredili svoje narodno vprašanje. Toda, vsa slovenska politika se je vrtela okoli ugibanj, katera politična stranka bo prišla na oblast Najboljše politične sile slovenskega naroda so se iztrošile v tej borbi. Oni, ki so vodili slovensko politiko, so skozi dvajset let plavali v oportunističnih vodah, podpirali centralizem in pobirali drobtinice za svojo stranko. Na rešitev slovenskega vprašanja pri tem ni bilo časa misliti. Posledice takšne politike so bile za Slovenijo vseskozi negativne. Gospodarski strokovnjak dr. J. Lavrič smatra, da je Slovenija po 1. 1918. nabrala blizu milijardo din državnih dohodkov na leto. Od te vsote se je potrošilo v Sloveniji samo program 1500 milijonov din letno. To so sadovi ; centralizma, ki jih ni mogoče zagovarjati, j Jasno je, da v takšnih prilikah ni bilo | časa za reševanje višjih narodnih intere-! sov. Srbi, Hrvati in Slovenci so skozi dvajset let živeli v krizi, ki je ni bilo mogoče prikriti. Vodilni funkcijonarji države so zdaj priznali, da kriza obstoji In da jo je treba rešiti. Pa tudi med ljudmi je želja za bratski sporazum med jugoslovanskimi narodi - zelo iskrena in splošna. Toda pri reševanju tega vprašanja ne smemo pozabiti na eno: ni sporazuma, kjer ni svobodne volje, kjer ni dovoljeno vsaki pogajajoči se stranki, da jasno In javno pove svoje težave in težnje. Z drugimi besedami: pogoj vsakega sporazuma j je svoboda tiska in govora. Le v takih razmerah bo mogoče pamet* no in pravično urediti Jugoslavijo in sestaviti slovenski narodni program, ki bo 'izraz želja in potreb najširših ljudskih plasti, ne pa interesov nekaterih vrhov slovenske družbe. Program, ki bo znanstveno utemeljen in bi bo dal slovenski politiki načelne smernice v odnošajih do Hrvatov, Srbov in sosedov. Tak program nam je nujno potreben, živimo v dobi silne politične razgibanosti. Potreba po slovenskem programu je zdaj večja kot kdaj koli prej. Toda roko na srce: ali imamo jasne poglede in trdne cilje? Ali vemo, kaj hočemo? Da bi nas odločilni trenutki ne našli nepripravljenih in nepoučenih, kakor že tolikokrat v zgodovini! Potrebe naše bodočnosti Vladimir Kreft, Sv. Po svetovni vojni je gospodarski razvoj L 1930. večino naroda precej zadovoljil. Po letu 1930. je občutna gospodarska stiska prizadela vse stanove, najbolj pa delovno ljudstvo. Javne dajatve so postajale vedno večje, cene kmetskim pridelkom so padale, delavcu se je zmanjševala mezda, uradniku plača. Razpoke *v narodnem in državnem gospodarstvu so povzročale veUko škodo. Po . Jurij ob Stavnici krizi je uapočllo delno olajšanje. Vendar se je bati novih pretresllajev, ki ne bi ostali brez kvarnih posledic. Z uspešnim razvojem gospodarskih prilik po svetovni vojni se je razgibalo tudi javno življenje, predvsem politično. Demokratična ureditev je dovoljevala najširšo svobodo Izživljanja v večini držav. Toda, kmalu so se pojavile ponekod nov® miselnosti, ki so na svoj način preuredil« javno življenje in upravljanje države. V kolikor je boljša ureditev države po demokratičnih načelih od ureditve po totalitarnem sistemu in obratno, bo pokazala bodočnost. V gospodarski stiski pri nas bi si lahko z ozirom na agrarni značaj države prihranili marsikatero bridko uro. Centrali-stično-demokratična ureditev države do 1. 1929. ni mogla zadovoljiti Hrvatov, ne Slovencev. Zaradi izravnave nasprotij in prilagoditve gospodarskih prilik po načelu enakopravnosti in pravilnega sorazmerja po letu 1929. uvedeni diktatorski režimi tudi niso prinesli uspehov. Kakor je prva politična doba demokratične ureditve države pokazala politično nezrelost in izkušnjo, da mora imeti tudi vsako politično delo svoje meje, prav tako je doba diktatorskih režimov dokazala, da zahteva koristno in uspešno delo drugačen način uprave in postopkov z javnim življenjem. Tako se je poživilo hfvatsko vprašanje, zaradi katerega je bila tudi potrebna izprememba v decembru lanskega leta. Nastop zadnje jugoslovanske vlade je podčrtal dejstva preteklosti in bo skušal zgraditi novo zgradbo, v kateri bodo imeli vsi trije narodi enako udobnost. Cas dozoreva, zmerom bolj se kažejo jasni obrisi treznega gledanja na bodoče življenje, ki mora ovreči vsako razkrajajočo misel naše državne skupnosti. Pri tem ni treba več rekriminacij ob-dolževanj in naštevanja neštevilnih grehov, v kolikor ni to zaradi razjasritve položaja še vedno nuino potrebno. Preteklost je še tako sveža, da so si lahko preudarni ljudje za vso dobo dvajsetih let ustvarili jasno sliko in sodbo. Pri urejanju naših notranjih prilik ne smemo pozabit] na dejstva: vsak državljan ima pravico do življenja, dela, plačila in besede. Življenje mu mora nuditi trajen zaslužek, da ne bo dan za dnem prisiljen misliti ua nesigurno bodočnost, da ne bo pri marljivem delu izpostavljen preganjanju, modernemu tlačanstvu in izkoriščanju in da bo za svoje delo pravično plačan. Čut socialnosti mora biti pri vseh enako razvit: tako pri delovnem sloju, kakor pri delodajalcih. Poskrbeti moramo, da bo v bodočnosti politično strankarsko življenje stroj, ki bo služil hitrejšemu in koristnemu razvoju gospodarskih, kulturnih in socialnih prilik v državi. Strpnost in spoštovanje ter močnost sodelovanja nazorsko različnih ljudi morajo biti glavna gesla bodočega političnega življenja. Prenehati se mora s preganjanji zaradi prepričanja, svoboda stvarne in pozitivne javne kritike mora biti vsakomur zajamčena. Sprijazniti se moramo z mislijo, ki trdi, da je tudi opozicija, v kateri koli ustanovi sposobna dajati stvarne nasvete in popravke v predloženih načrtih. Angleški parlamentarizem naj nam bo za vzor! Naznačena pot bo prinesla slovenskemu j like in vzgoja je napravila naše ljudi tak- županu. V novih občinah se razmere tudi v tem pravcu počasi zboljšujejo. Proti novemu občinskemu zakonu ni bilo posebnih odporov. Razumljivo je, da nove reforme niso bili veseli vsi tisti mnogoštevilni župani, katerim je prišla z novim stanjem smrtna ura, ki jim je najbrž za vedno odnesla županski stolček in čast. Posebno po kresni noči 1. 1935. so se tudi v časnikih začuli .glasovi, da je treba vse zakone spremeniti in tudi na občinskem poprišču postaviti vse v prejšnji stan. Sedaj so taki glasovi popolnoma utihnili. Lahko trdimo, da se je ljudstvo novi organizaciji občin že privadila in samo vidi, da je v primeri s starim stanjem znaten napredek. Glede samoupravne zavesti lahko rečemo, da se je ta v primerjavi s stanjem pod starimi občinami, pri županih in odbornikih sedaj še znižala, le pri ostalih občanih se je za malenkost dvignila. Slovenci se ne moremo pohvaliti, da bi bili politično posebno izšolan narod in naši- ljudje nimajo v sebi samoupravnega duha. Mislijo, da se je vse ustanovilo od zgoraj, tudi občine. Prepričani so, da je vse možno doseči in vladati z dekreti, da so poklicani le eni, da vladajo, a drugi da poslušajo. Stoletne pri- narodu v jugoslovanski državi to, kar si vsak državljan želi: trajno in smotrno urejeno narodno in državno življenje, ki se bo vedno z uspehom borilo proti nastopajočim gospodarskim stiskam, in proti vsem sovražnikom naše narodne in državne samobitnosti. Kmetske občine - slovenska samoupravna zavest Bogomir Kostanjevec Se manj kot v izvrševanju poslov iz lastnega delokroga pa so bile stare ob- šne, da celo tam, kjer so živo prizadeti in kjer bi si lahko pomagati, ne ukrenejo ničesar. Ni razveseljivo dejstvo, da med narodom skoraj ni nobenega zanimanja za seje občinskega odbora. Celo pri proračunski debati ni poslušalcev. Skoraj se ne zgodi, da bi kak občan uporabil svojo pravico in stavil pismene pripombe k razgrnjenemu občinskemu proračunu. Na podlagi takih ugotovitev pač lahko rečemo. da je naše ljudstvo v tem pravcu potrebno še mnogo vzgoje. Pri malo kočljivejšem vprašanju, ki spada v izključno pristojnost in rešitev občine, odborniki dostikrat ne vedo. kaj bi storili, da se ne zamerijo višjim oblastvom. Celo protizakonitim in krivičnim aktom se naši odbori ne vedo in ne upajo upreti. Slepo jih izvrše in‘tudi občani po skromnem kimanju z glavo rečejo, da že mora tako biti in stvar teče naprej. Do kake mere naše ljudstvo v samoupravah resnično izraža svojo voljo, je razvidno tudi iz ugotovitve, da se je posrečilo tako vsem režimom izvojevati v treh četrtinah slovenskih občin sijajno zmago. Naše ljudstvo je treba vzgojiti tako, da se bo dodobra zavedlo, da je ono ustvarilo občine in da jih vzdržuje z lastnim denarjem. Napotiti pa ga ie tudi treba, da bo za občinske stvari kazalo več interesa, in da ne bo slepo zaupalo onim, ki so si ob času volitev sicer s tujimi pripomočki in z izvrstno taktiko pridobili njihove glasove. Zakon o občinah pa je treba v duhu samoupravnih tendenc reformirati, vendar krajevni obseg občine naj se ne iz-preminja. Leta 1933. je bil objavljen zaikon o kmetskih občinah, ki je za naše podeželje pomenil veliko reformo. Ljudstvo je bilo skraja nezaupljivo ter imelo mnogo pomislekov. Do 1. 1933. je skoraj vsaka večja vas bila samostojna občina. Nesporno je, da se je v starih občinah mogla ljudska samouprava svobodneje izživljati kot v današnjih. Znano je tudi, da so tedanji župani in odborniki bili izvoljeni na podlagi mnogo bolj demokratičnega vplivnega reda kot je sedanji. V glavnem lahko rečemo, da stari tip malih občin ni več odgovarjal novim razmeram in ni bil zmožen, izvrševati poslov in nalog, katere nujno spadajo v delokrog modernih občin. Premajhen obseg, finančna nesposobnost, pomanjkanje smisla za javno gospodarstvo in kolektivne koristi ter nekvalificirano vodstvo, to so glavni vzroki, da naše stare občine nalog novega časa niso zmogle. Čeprav so stari občinski odbori poslovali v dobrih časih, vendar si je le malo slovenskih občin postavilo viden spomenik s tem, dd je zgradilo v prid vsem občanom kakšno javno ali občekoristno zgfadbo, cesto ali kupilo potrebne gospodarske stroje, ustanovilo zadruge in podobno. Kronika svetovno politik© Ta teden smo doživeli v mednarodni predsednik francoske republike Lebrun, politiki burne dogodke, ki jih je po svoji z njim je pa prispel tudi zunanji minister usodnosti mogoče primerjati samo z oni- Bonnet, Id se je takoj sestal z angleškim mi v lanskem septembru. ! zunanjim ministrom HaIifaxom. ' Razen V nedeljo se je razčistilo vprašanje no-! ^ga so se pričela angleško-francoska vo-vega položaja češke, Slovaške in Karpat- ] jaška pogajanja. Akcija za sklicanje kon-ske Ukrajine. Prva je postala kot del. ference demokratičnih držav se je nada-Nemčije avtonomno pro.tektoratno ozem- ljevala. Proti dogodkom v srednji Evropi Ije; druga je sicer ohranila svojo samo- (je. nastala ostra reakcija na zahodu, po- čine sposobne, vršiti posle iz prenesenega stojnost, je pa prišla pod nemško politič- ^ sebno v Angliji, Franciji in Ameriki. Boj prepuščena! za gospodarski vpliv v Romuniji se je na- delokroga, bodisi od s trajni vojaških ali (no zaščito; tretja je bila pa civilnih oblastev. Zaradi pomanjkanja 1 Madžarom, ki so jo zasedli. pisarniških poslov veščih oseb je bila 1 ni izvršila mirno, ker - so se Ukrajinci | patske Ukrajine dr. Vološin je prispel čez Zasedba se ! daljeval. Bivši ministrski predsednik Kar- administracija slaba. | dolgo junaško upirali, a so nazadnje le V tem oziru je danes pač velik napre- podlegli sili. V Španiji se dek. Stare občine je dejansko vodil in Miajevi vladi likvidirati odločeval o vseh stvareh le župan, ka-, vstajo. V Aziji se je poostril spor med Romunijo v Beograd. V Londonu sta kralj je posrečilo! Jurij VI. in Lebrun izmenjala pomembni komunistično zdravici. Japonci in Rusi zaradi ribolova. V ponedeljek je sestavil bivši prezident ,ČSR dr. Beneš v Ameriki provizorično teremu so sicer sedeli ob strani odborniki s prikimal n o funkcijo. Že po tradioiji je bil izvoljen za župana najbogatejši vaščan, ki je imel_ dosti j emigrantsko vlado, ki so jo USA že prižemi je, lepe konje in mnogo vina. Še da- (znale, in napovedal nov boj Čehov nes se nekateri možje trkajo na prsi po- (svobodo. Anglija, Francija, Rusija udarjajoč, da sp biii nad dvajset let žu- pani. Kakor znano, so se v prejšnjih časih vršile občinske seje kar na županovem domu. Vse seje so bile tajne. Prava debata se je začela šele, ko ie na mizo priromalo že nekoliko litrov vina. Pretresale pa so se bolj privatne stvari, tako o bikih plemenjakih itd. Po večini se občani sploh niso zanimali, o čem so občinski možje modrovali. Za občinski proračun in kolektivne gospodarske koristi se občani v starih občinah niso brigali. Prešinjalo jih je »ne-omajno« zaupanje do župana. Skratka sa- zvezi, moupravna zavest je bila razvita le pri I v torek je prišel znavajo zasedbe češke. Anglija in Francija sta obenem preklicali monakovski sporazum in po Monakovem sklenjeni prijateljski pogodbi z Nemčijo. Rusija je stavila predlog za sklicanje konference demokratičnih držav zaradi skupnega nastopa proti Nemčiji. Romunija je zaradi položaja nasproti Madžarski poslala na zahodne meje del svoje vojske. V Ankari je bil ob priliki bolgarskega ministrskega predsednika Kjoseivanova znova sprožen predlog za pristop Bolgarije k Balkanski v London na obisk Kultura Koncert Poljanec-Bajde-Klasinc življenja, imanentne tej skladbi. Zato jc pa pokazal v »Pesmi ljubezni« vso bogastvo Sukove glasbe in svojega lastnega notranjega življenja, ki ga v prejšnjih Spored: Sonatina op. 100 za violino m kjavir, napisana v klasičnem duhu, ni eno najinvencioznejših del Dvorakovega genija. (Vsakemu geniju se lahko zgodi, da mu zmanjka invencije). španska sim- (letih pri njem nismo imeli prilike opaziti fonija op. 21 za violino in klavir od La-: s svojo interpretacijo, zlasti z intenzivnim loja, delo poliio invencije in žgočega tem- J »espressivom« kantilen je docela pokril peramenta, je bila najzanimivejša skladba nedostatke obdelave, ki se kažejo poseb-sporeda. V drugem delu smo pa slišali tri no v siromaštvu velikega dela klavirskega kabinetne skladbe iz literature za violon- parta. Brez dvoma je dal z interpretacijo čelo in klavir: Marcello — sonata I., Gla-r j te priljubljene Sukove skladbe vrhunec zunov — Chant du Menestrel op. 71 in umetniškega užitka, ki smo ga bili delež-Cui —• Scherzando op. 36. Sledila je Su- 1 ni ta večer. V Paganinijevi sonati pa je kova »Pesem ljubezni« v Kocianovi, ne- 1 zopet prišel do izraza virtuozni genre v koliko šablonski obdelavi za violino in adekvatni meri. Taras Poljanec je poka-klavir in Paganinijeva sonata XII. v E- zaj na tem koncertu, da se odmika od molu za violino in klavir, na efekt prera- 1 svojega prejšnjega bolj ali manj akadem-čunan produkt, tipičen za ustvarjanje te- 1 skega sloga igre. Ni pa še našel nove, ga legendarnega virtuoza. t svoji osebnosti primerne sinteze. Rekel Izvedba in izvajalci: Dvorakovi sona- bi, da je sredi antiteze svojega razvoja, tini Taras Poljanec ni znal dati življenja. Od tod tu in tam nemir v levi roki in v Pri Laloju se je sijajno razvnel, čeprav ni. godalu, kar gre izključno na račun te dosegel popolnoma one stopnje žgočega I notranje transformacije, ne pa na- račun tehnike, kar je dovolj jasno dokazal v Pa-ganiniju, ki ne zahteva notranje napetosti. Vsekakor ta razvoj kaže, da se bo razvil Taras Poljanec v močno osebnost med našimi reproduktivnimi glasbeniki. Oton Bajde je dal izvrstno reprodukcijo, tako kot tehnik kakor kot interpre-tator. Precizna tehnika leve roke in precizna intonacija vzbujata enako pozornost kakor prožnost desi^e roke. Znanje tega izvrstnega čelista pa bi zaslužilo boljši instrument, škoda, da nam ni nudil interpretacije kake skladbe večjega formata. Dr. Roman Klasinc je svojo nalogo koi spremljevalec' izvrstno rešil. Zlasti velj'a to za spremljavo violinskih skladb, za katero ni imei dovolj časa skupnega dela s solistom. Svetovali bi edino nekoliko manj uporabe pedala pri spremljanju godalnih instrumentov, zlasti pri skladbah v klasicističnem slogu (Dvorak!) Večer bi bil še lepši, če občinstvo ne bi stalno prekinjalo kontinuitete skladb s ploskanjem med stavki! Upauno, da si bo tudi mariborsko občinstvo dalo dopovedati, dn to prekinjanje zelo moti tako in-ternrefatorja - kakor poslušalca. L. N. V sredo je Litva ugodila nemškemu ultimatu in pristala na odcepitev Klajpe-de, v katero so popoldne vkorakale nemške čete. Zaradi madžarske propagande za revizijo, zbiranja madžarskih čet na meji in nemških gospodarskih zahtev ie Romunija izvršila delno mobilizacijo in poslala del čet na zahodne meje. Pa tudi Slovaki so dvignili protest proti madžarskim težnjam po vrnitvi Slovaške k Madžarski. V Londonu so se nadaljevala posvetovanja za skupno akcijo proti totalitarnim državam, a še brez rezultata. Japonci so pričeli novo ofenzivo proti Kitajcem. General Franco je odbil madridski predlog za sporazumni častni mir. V četrtek je bila izvršena priključitev Klajpede k Nemčiji. Zjutraj je prispel v zasedeno mesto Adolf Hitler na krovu križarke »Deutschland«. V, Londonu so se nadaljevala posvetovanja v zvezi z obiskom francoskega prezidenta Lebruna. Sklenjeno je bilo pričeti veliko obrambno akcijo proti nadaljnjim nameram totalitarnih držav. Romuniji je bila zagotovljena pomoč. Položaj Slovaške še ni bil razjasnjen. Anglija je pričela obrambno akcijo tudi v Prednji Aziji in Afriki. C »Ah, mtlostiva, ali ne bi dali rajši klobuk na glavo — tako ne vidim prav ničesar !<. Domači zapiski Proračun v senatu sprojot Na včerajšnji seji senata je v načel-ni razpravi govoril samo finančni minister Djordjevič, ki je podal obširno zgodovino aktov in psihološko analizo stališča lirvatskega naroda nasproti državi in njeni notranjepolitični ureditvi. Sledilo je načelno glasovanje, v odsotnosti poslancev JNS je bilo oddanih za proračun 50 glasov. Za podrobno razpravo se ni priglasil noben govornik, pri računskem predlogu notranjega ministrstva pa je predsednik vlade izjavil med drugim naslednje: „Polrebno je, da se vse tisto, kar smo rekli, tudi uresniči. Resno in pošteno je treba preiti k dejanjem. Vlada želi ustvarili potrebno ozračje, v katerem se bo moči porazgovo-riti. Včeraj sem izdal akt, ki bo nedvomno pripomogel k ustvaritvi takšnega ozračja. Predložil sem kr. namestništvu amnestijo, ki bo pomilostila 170.000 prestopkov v naši državi, v glavnem prestopkov med volitvami iii po volitvah, vse ilo 5. februarja. Od teh 170.000 prestopkov, kolikor jih je bilo včeraj amnesllranih, se jih mnogo nanaša na savsko banovino. Gospodje! Mislim, da smo vsi patrioti, nacionalisti, ki ljubimo to državo in da nam je vsem interes, da bodi naša domovina močna, čvrsta in napredna. In močna bo, če bo vladala socialna pravičnost in če bomo vsi složni.“ V končnem glasovanju je oddalo 45 senatorjev svoj glas za proračun, proti ni glasoval nihče. Kdaj bo padla odločitev ..Ilrvatsko narodno vodstvo z dr. Mačkom na čelu stoji odločno na zaključkih hrvatskega nar. zastopstva. Pot je določena, zato je naravno, da spremlja dr. Maček in vse vodstvo razvoj dogodkov z veliko pozornostjo. Ni se treba prenagliti v sklepih. Odkar obstaja hrvatski narod, se zunanji svet nikoli ni tako zanimal zanj, kakor danes. Treba je vedeli, da se ne brigajo za hrvatski narod zaradi naših pravic ali simpatij do nas. V svetu veljamo le toliko, kolikor smo složni, močni in pripravljeni, vsak čas braniti svoje interese. Dogodki v svetu se razvijajo naglo, v nekaj dneh bo situacija jasna. Vodstvo hrvatskega naroda,“ zaključuje »Hrvatski dnevnik«, „bo izneslo svoje odloke, vsi pa bodimo mirni, potrpežljivi, oprezni in pripravljeni ter se ne prepuščajmo občutkom, temveč razumu." Propast CSR in Hrvati ..Češki narod je med vsemi Slovani politično najzrelejši, kulturno in gospodarsko naj naprednejši,“ piše znani politik dr. Ii. Križman v Varaždinskih Novostih'1. „Njegova vzorna nacionalna organizacija, in veliki di-plomaiski napori v svetovni vojni so omogočili vstajenje češke državne samostojnosti ter osvobojenje Slovakov in Podkarpalskih Rusov. Kakor vsaka mlada država je imela tudi CSR svoje ležkoče, politične probleme, ki bi jih rešila, da ni poslala zanjo mednarodna politika usodna. Da se Slovaki in Podkarpalski Rusi z republiko niso mogli uživeli, je bilo staro prokletstvo slovanskih narodov. Praški centralizem in slovaški separatizem sta bila v usodni vzročni vezi.« Prometna zaposlitev naših most Med kraji izven nekaterih jadranskih pristanišč sta Maribor in Jesenice glede prebivalstva, zaposlenega v prometu, daleč pred drugimi. Od celotnega števila prebivalcev so imela najbolj prometna mesta Jugoslavije naslednje odstotke ljudi, zaposlenih v tej važni gospodarski Panogi: Bakar 22.9, Sušak 18.7, Maribor l '*7, Jesenice 17.7, Zemun 13.7, Niš 12.S, Slav. Brod 12.7, Skoplje 12.1, Ljubljana 11.9, Dubrovnik 10.1, Split 9.1, Novi Sad 8.2, Sarajevo 8.0, Beograd 7.8, Zagreb 7.8. Subotica 6.9, Celje 5.4. Mesta ob prirodnih iztočiščih zaledja na morje, na posameznih železniških kri-žiščih, posebno še v bližini mej, kakor je to v primeru Maribora in Jesenic, imajo prvenstveno vlogo v prometni politiki Jugoslavije. Movice Meddruštveni sestanek v Murski Soboti 27. marca ob pol 8. uri zvečer bo v go- strtni Benkič sestanek zastopnikov vseh soboških društev. Namen sestanka je izvolitev eksekutive Meddruštvenega na-rodno-obrambnega odbora, proučitev in dopolnitev že sprejetega programa ter izdelava delovnega programa do julija. Vsa društva so pozvana, da pošljejo na sestanek svojega opolnomočenega zastopnika prouče zapisnik prvega sestanka «« CROATIA Vf zavarovalna zadruga Ustanovljena leta 1884. po občini svob. in kralj, glavnega mesta Zagreba, je najstarejša domača zavarovalnica z izvrstnimi temelji. Doslej je izplačala razne odškodnine in zavarovane glavnice nad letrt milijarde dinarjev in je s tem nadomestila, oziroma ohranila toliko vrednost narodnega premoženja. ..CROATIA" zavarovalna zadruga , , prevzame vse vrste življenjskih in elementarnih zavarovanj. Obrnite se na GLAVNO ZASTOPSTVO »CROATIE« v Mariboru, Cankarjeva ulica št. 6. Učiteljsko zborovanje v Soboti Učiteljsko društvo za srez Murska So- in poudarjala prizadevanje in trud orga- bota je imelo 18. t. m. zborovanje v soboškem Sokolskem domu. Zborovanje je bilo zvezano s proslavo 20-letnice smrti Ivana Cankarja. Predaval je g. prof. Janko L iška o Cankarju kot borcu za pravice malega človeka in malega naroda. Iz Cankarjevih del (Hlapci, Hlapec Jernej, Martin Kačur) je recitiral g. učitelj Zmago Kraš n a. Podal je tudi nekaj primer iz svojih doživetij, kako je Cankar radi tega, ker je bil član malega naroda, v svetu nerazumevan. Predsednik g. Evgen A n t a n e r se je spomnil v svojem uvodnem govoru tragedije češkega naroda in izrazil upanje na boljšo slovansko bodočnost. Drugi del zborovanja je obravnaval stanovska vprašanja učiteljstva. Situacijsko poročilo je podala podpredsednica g. Leopoldrna Kos nizacije za izboljšanje učiteljskega položaja. Pokazala je na uspehe, ki jih bo deležno učiteljstvo po novem finančnem zakonu. Najbolj razveseljivo dejstvo je, da je odpravljen delni celibat učiteljic. Tudi glede napredovanj se obeta izboljšanje. O organizaciji Rdečega križa je poročal g. Starman iz Ljubljane. Diskutiralo se je tudi o gospodinjskih in kmetijskih tečajih, katere je obljubilo finansirati ministrstvo prosvete v obmejnih krajih. Sklenilo se je, da se bo društvo udeležilo proslave 70-letnice obstoja ptujskega učiteljskega društva. Glavni poudarek prizadevanj učiteljske organizacije bo v tekočem letu na gmotnem izboljšanju. V tem smislu je bila sprejeta tudi posebna resolucija. V skrbi za Kozjak VSAJ ZAČETA CESTNA DELA NAJ SE NADALJUJEJO, DA BO OMOGO CEN SKROMEN TUJSKI PROMET ki naj bi se zvezala s cesto Bresternica Kozjak je v prometnem oziru zelo zanemarjen. Zato je treba temu vprašanju posvetiti mnogo več pažnje, kakor pa doslej. 2e pred več kot petimi leti je bilo sklenjeno, da se bo zgradila k Sv. Vrba-nu avtomobilska cesta. Cestna dela so se že pričela, toda ostak) je samo pri začetku. Kljub temu, da bi bila nova cesta izrednega tujskoprometnega in tudi gospodarsikega pomena, je nadaljevanje cestnih del skoraj zaspalo. Za to cesto so si prizadevali zlasti Kamničani, ki so tudi dosegli pričetek gradnje. V načrtu je cesta Maribor—Sv. Vrban—Sv. Križ, Sv. Križ—Pesniška dolina. Ta cesta se že 12 let gradi, pa so komaj pri 4. kilometru. Kozjak mora doseči pri tujskopromet-nih činiteljih več razumevanja m več pomoči. Toliko lepih razglednih točk je na njem, pa zanje nihče ne ve. Treba bo za naš Kozjak več propagande, ki bo rešila Kobance malodušja in jim ponovno vrnila veselje do dela. Zato pa so potrebne dobre zveze. Merodajni naj se pobrigajo, da se bodo vsaj že započeta dela nadaljevala. Tujski promet v Ribnici na Pohorju Ribnica na Pohorju je ena najvažnejših letoviščarskih točk v Dravski dolini. Površni opazovalec domačih razmer bi bil prepričan, da tujski promet v tem kraju stalno narašča. Zanimivo pa je, da je baš narobe. Doči-m je bil leta 1937. v Ribnici na Pohorju 901 tujec, med njimi 851 Jugoslovan, je lani obiskalo Ribnico samo 578 gostov. Tujski promet je v enem letu padel za skoraj 36%. Zanimivo je tudi dejstvo, da ni padlo število tujih gostov, nego domačih. Če iščemo vzroke za nazadovanje tujskega prometa, moramo priznati, da so ti v Ribnici sami. Kraj je vse premalo oskrbljen za tujski promet. Samo v enem gostinskem obratu dobi letoviščar hrano in drugo, kar pač potrebuje, gostinskih obratov pa je v Ribnici na Pohorju pet. Vsi lokali imajo pogoje za tujski promet in je treba le malo dobre volje gostilničarjev, pa se bo tujski promet zopet poživil in bo bilanca zopet aktivna. Tujsko prometno društvo bo letos nadaljevalo z gradnjo kopališča v Ribnici, kar bo gotovo privabilo tujce, ki so sicer radi prihajali v prijazen pohorski kraj. I»ivan)e v Vuzenici Te dni je bil na društveni tabli Sokolskega društva v Vuzenici, ki je na križišču banovinske ceste Vuzenica—Muta. ponoči razobešen čuden križ v velikosti 10Xio cm. Orožnik Borivoje Djurič je pričel s preiskavo, ki je bila uspešna. Kmalu se mu je posrečilo aretirati izzivalca v osebah Ferdinanda H. in Ivana P. Oba storilca bosta občutno kaznovana. Klotno podgane v Mislinju V Mislinju in okolici je že dalje časa strašila tatinska tolpa, ki je vlamljala v kleti in kradla vino. Mnogim posestnikom so tatovi ukradli po več sto litrov vina in jabolčnika. Orožniki iz Mislinja so uvedli strogo preiskavo. Podnarednik Jezdič je z orožnikom Vaupotičem tatove te dni izsledil m aretiral. Po zaslišanju so bila vlomilci izročeni sodišču. Zenska konkurenca gasilcem Gasilska četa v Borovu je napravila zanimiv sklep. Odločila se je namreč, da bo v svoje vrste sprejemala tudi ženske. Kot prva žena je stopi>la v gasilsko četo gospodična Zora švarčeva iz Borova, ki bo organzirala ženski odsek gasilske čete. Baje je v Borovu za žensko gasilsko četo veliko zanimanje. Gasilke bodo uniformirane kakor moški. o Krajevna protltuberkulozna liga na Vurberku ima občni zbor v nedeljo, 26. marca t. 1., ob pol 11. uri v župnijskem domu na Vurberku. o Kolesar povozil otrok^. Ko se je včeraj popoldne peljal s kolesom Ivan Lah, posestnik od Sv. Lenarta, mu je nasproti priletel 6-letni fant. Kolesar, ki je vozil precej naglo, je v zadnjem momentu kolo zaokrenil, toda bilo je že prepozno. Tudi otrok je skočil v isto stran in prišel pod kolo. Dobil je nevarne poškodbe po vsem telesu. Fant ima strta rebra. Prepeljali so ga v bolnišnico. o Divje race in čaplje ob Savi. Ljudje že več dni opazujejo velike jate divjih rac.in čapelj, ki se pode ob Savi v ljubljanski okolici. o O devizni politiki so razpravljali na zadnji seji Zveze industrijcev v Ljubljani. Sklenili so, da bodo dobavljali surovine za našo industrijo na kompenzacijski podlagi iz držav, v katerih smo doslej plačevali z devizami. o Prekmurski teden. Priprave za »Prekmurski teden« so v polnem teku. Prihajajo že številne prijave razstavljal-cev. Generalna direkcija državnih železnic je dovolila obiskovalcem »Prekmurskega tedna« od 16. do 28. junija polovično voznino. o Prvi požar po vojni na Brezjah. Na Brezjah so imeli te dni prvi požar v povojnih letih. Zgorel je škedenj posestnika Jauharja, ki ima precejšnjo škodo. o Oproščen obtožbe. Pred okrožnim sodiščem se je vršila razprava proti svo-ječasnemu občinskemu delovodji Rolandu Letonji v Selnici ob l5ravi. Obtožnica ga je dolžila, kakor smo že poročali, da bi poneverjal oziroma zadrževal prejeti denar, vendar se pa sodišče ni moglo o tem prepričati ter je Letonjo oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov sleherne krivde. Celje c Dramlje pri Celju. Podružnica Kmetijske družbe priredi v soboto in nedeljo 25. m 26. t. m. v Mlakarjevih gostilniških prostorih razstavo vin, združeno z vinskim sejmom. To je že tretja vinska razstava, ki uživa med okoliškim prebivalstvom sloves in bo tudi tokrat privabila številne interesente. c. Predvojni žargon. Neki preddelavec je iskal po neki tovarni pomagača in je govoril po nemško, da išče „lodl-na“. Delavci so morali k lemu molčali c. Administrativni lečaj priredi za začetniške lajnike celjska gasilska župa. c. Trije vlaki čeških beguncev so peljali včeraj skozi Celje. Med meščani je bilo zanje mnogo zanimanja in sočustvovanja. c. Dve zaključni tekmi. V nedeljo bosta dve zaključni podzvezni prvenstveni tekmi. SK Celje se bo pomerilo s SK Olimpom ob 16*15 na Glaziji, SK Atletiki s SK Amalerjem pri Skalni kleti ob 15'30. Ptul p Utopljenca so izvlekli iz Drave pri Slovenji vasi. Na podlagi dokumentov, ki jih je imel pri sebi, so ugotovili, da je 21 letni krojaški pomočnik Knap Avgust iz Slovenjgradca. Prepeljali so ga v mrtvašnico mestnega pokopališča. p Mestno poglavarstvo razglaša, da naj se vsi oni obvezniki in lastniki živine ter motornih vozil, ki se v nedeljo 19. 3. iz kakršnega koli vzroka niso udeležili vojaškega razporeda, javijo na magistratu pri tajniku. p Iz bolnišnice. Sem so prepeljali Ogrizek Marijo, 38-letno pos. iz Zgor. Hajdine. Pri padcu s kolesa si je zlomila nogo in Steklas Terezijo, 40-letno delavko pri Vindiš iz Leskovca. Pri gradnji M je tram poškodoval roko. n Eksplozija v trgovini orožja in streliva. V glavni sarajevski ulici je nastal v trgovini orožja in streliva Milivoja Kostiča požar, ki je povzročil strahovito eksplozijo. Cela trgovina in vsa zaloga je postala žrtev požara. Škodo cenijo na pol milijona din. n Štiriletni otrok ubil očeta. V okolici Sanskega Mosta je 28-letni poljedelec To-dor Bukomir naučil svojega Štiriletnega sina Tomico ravnati s samokresom. To je postalo zanj usodno. Ko se je po večurnem delu oče vlegel. se mu je približal sinček in ustrelil nanj iz samokresa. Krogla je moža zadela v prsi in ga ubila. n Kolonizacija ciganov. Občina v Križevcih na Hrvatskem je pričela reševati vprašanje kolonizacije ciganov, ki pasta-ja vedno bolj pereče. Občina je sestavila obširen načrt, ki ga mora odobriti Še banovina. Zdravnik: Kako ste spali po mojih zdravilih? Bolnik: Nič! Zdravnik (začudeno): Kako to? Bolnik: Igral sem karte vso noč... Maribor V boju proti jetiki Sinoči je bil pri »Orlu« 18. občni zbor Protituberkulozne lige v Mariboru. Otvo-ril in vodil ga je predsednik san. svetnik g. dr. J u r e č Is o. Protituberkulozni teden, ki ga je organizirala liga, je lepo uspel. V Mariboru bi se morala zgraditi protituberkulozna bolnišnica, kar je iznesla lanska protituberkulozna anketa. Zadeva glede bolnišnice sc že obravnava. Liga bo vplivala na merodajnih mestih, kakor je lani že vplival primarij dr. R a d-š e 1, da bo prišlo vprašanje protituberkulozne bolnišnice v Mariboru na dnevni red. Ker je bilo dosti povpraševanj po podporah, je liga ustanovila poseben odsek za podeljevanje podpor. V doglednem času bo morala nabaviti rentgen aparat itd. Prav posebno pa se je preds. zahvalil vsem, ki so lansko leto pripomogli, da je protituberkulozni teden lepo uspel, skavtom, delavstvu, uradom, in- dustrijcem, časopisju itd. Delavstvo je razumelo pomen protituberkuloznega tedna ter ga zelo lepo podprlo. Liga je prispevala 5584 din za ferialno kolonijo na morju, kamor je poslala bolne otroke. Vodja azilnega sklada ravnatelj g. Alojz Stenovecje poročal, da ima fond din 390.645 čistega premoženja. Po poročilu tajnika g. M. R a u t e r j a in blagajnika urednika g. Uda K as perja, je brl ponovno izvoljen stari odbor. Po volitvah se je razvila debata, na kateri se je vseskozi poudarjalo, da mora dobiti Maribor kmalu urejeno bolnišnico za jetične. Potrebno je pač, da dobi Maribor, kjer je močno razvita industrija, kmalu protituberkulozni azil. Liga bo delala na tem, da se v bolnišnici, kj se gradi, napravi, posebni oddelek za jetično bolne. O pravnem položaju naše žene V Delavski zbornici je predaval g. dr ' njen pa je ostal njen pravni položaj, gle-Vito Kraighero pravnem položaju na- | de soodločanja v javnih zadevah in vose žene. Žena je v pravu, ki velja pri; livne pravice. Napačno je torej, če so se- nas, zatirani in zapostavljeni spol. Zadnje ne velja samo za južne predele naše države, ampak tudi za Slovenijo ter Dalmacijo, kjer veljajo še stari avstrijski zakoni. Ti so bili uzakonjeni s cesarskim patentom 1811. ter so v mnogočem zboljšali takratni položaj žene; brli so celo ugodnejši od francoskega Code civile. ki le nastal nekaj let popre je. Takratno pravo je bilo slika družbenih razmer, kakor so vladale 4pri nas v začetku 19. stoletja, ko je izključno mož vzdrževal družino ter se javno udejstvoval, dočim mu je žena gospodinjila in rodila otroke. Zato je razumljivo, da je tudi zakon, ki do- Dospsli klobuki najnovejših fason, športne kape, srajce, kravate, pižame itd. v veliki izbrri. Modna trgovina Avgust Hedžet, Maribor, Aleksandrova 9. k>ča ženin pravni položaj, temu odgovarjajoč. Od takrat pa do danes pa so se razmere temeljito izpremenile. Žena je stopila v produkcijski sistem družbe ter postala v njej kvantitativno velevažen či-nitelj. Žena je dobila dostop v poklice in javne službe. Tako je postala na eni strani važen gospodarski činitelj, neizpreme- stavljalci načrta novega zakonika za Jugoslavijo, enostavno prepisali stari av-strijsiki zakonik, ki je nastal pred dobrim stoletjem. V tej zvezi bi omenili uredbo o nezakonskih materah po zak. o vojski in mornarici, kjer se prepoveduje častniku katerega koli čina poročiti nezakonsko mater svojega otroka. Tudi uradnica, ki postane nezakonska mati,..nima pravice do doklad za otroka. Tem razmeram nasproti je predavatelj prikazal pravni položaj žene v državah, ki so po vojni osvojile popolno načelo enakopravnosti žene z možem (Skandinavske države, deloma Romunija, Ceho-slovaška in Rusija). Norveški zakon poudarja, da imata roditelja do nezakonskega otroka iste dolžnosti kakor do zakonskega. Le skupen nastop vseh ženskih dru- mlad svoja stanovska zborovanja, ki so nad vse poučna in zanimiva. Letos bodo imeli običajno spomladansko zborovanje 26. marca ob 10. uri dopoldne v prostorih Gambrinove restavracije v Mariboru. Na dnevnem redu so zelo važna stanovska vprašanja. m Opozorilo policije zaradi prometa. Z ozirom na vrsto prometnih nesreč, ki se dogajajo v Mariboru, opozarja pred-slojništvo mestne policije, da morajo vsa motorna vozila voziti po mestu z zmanjšano brzino. Posebno previdno morajo voziti na križiščih, na ovinkih in na mostu, kjer. morajo brzino še bolj zmanjšati. Na naštetih mestih jc prehitevanje prepovedano. Na križiščih imajo prednost vozila, ki prihajajo z desne strani: • Policija opozarja kolesarje, da morajo Čez most voziti drug za drugim in ne smejo prehitevali. Vsi prestopki se bodo najstrožje kaznovali. m /a podporo prosil in kradel. V čevljarsko delavnico Marjete Rabuza na Bet-navski cesti je prišel neki brezposelni čevljarski pomočnik m prosil podpore. Ko jo je dobil, je nelivaležnež odnesel nove ženske čevlje. m Poročili so se v Mariboru: Forstnerič Alojz, pošni uslužbenec, in Mlakar Marjeta, šivilja; Breznik Leopold ,tov. delavec, in Postružnik Frančiška, tkalka; Ploj Jakob, skladiščnik drž. žel., in Lulnik Marija, kuharica; Šeško Malija, zvaničnik držav, žel., in Pauman Marija, gospodinja; Ladislav Karel, mizarski pomočnik, inSter-nad Rozalija. m Predavanje o alkoholizmu. Danes ob 20 uri predava v Zadružni banki tajnik ljubljanske sekcije'Unije za zaščito dece g. Vojko Jagodič o alkoholizmu kot našem največjeni socialnem -zlu z ozirom na razširjenost alkoholizma med slovensko mladino. m žalna seja odbora Ljudske univerze. Sinoči je bila ob 18. uri žalna seja celotne-nega odbora. Ljudske 'univerze za pokojnim prelatom dr. Kovačičem. Predsednik inž.. Kukovec se jc. v toplih besedah spominjal zasluženega -pokojnika za njegove zasluge od ustanovitve Ljudske univerze ter kot njenega svoječasnega predsednika. m Zdravniško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč , od sobote, 25. t. ni., ob 12. uri do nedelje, dne 215. t. m. do 24. ure OUZD zdravnik dr. Velker Hugon, Maribor, Koroška cesta 10/L, ponoči Pobreška cesta 2. Damsko perilo, nogavice, rokavice, bluze, spomladanske novosti prinašamo v veliki izbiri. Modna trgovina Avgust Hedžet, Maribor, Aleksandrova 9. štev, bo mogel vplivati na sestavljalce zakonika, da bodo upoštevali upravičene težnje žen. Obisk kmetske zadružne mladine Danes dopoldne jc prispela v Maribor ekskurzija učencev I. in II. letnika zadružne šole iz Ljubljane. Ekskurzije, ki jo vodi tajnik Zveze loven-skih zadrug g. I)olfe Saucr, se udeležuje 22 kmetskih fantov, učencev zadružne šole. Tekom dopoldneva si je skupina zadružne mladine ogledala nekatere mariborske ustanove, med drugim tudi nanovo preurejeni mariborski muzej. Iz Maribora so se odpeljali mladi zadružniki še tekom dopoldneva v Ruše na ogled tamošnje tvornice umetnih gnojil; od lam pa v Falo, od koder se proti večeru vrnejo v Maribor. kjer si bodo jutri ogledali Vi- narsko in sadjarsko šolo ter nekatere tovarne. Na svojem obisku bodo šli tudi v Svečino, kjer jc urejeno banovinsko kmetsko veleposestvo. Mladim zadružnikom, pionirjem bodočega gospodarskega in socialnega dela na slovenskem podeželju, želimo, da‘na svojem obisku bistro spoznajo razmere slovenske • severne meje, da bodo v svojem kasnejšem življenju in delovanju vedeli ceniti pomen in vrednost obmejne pokrajine, ki čuva slovensko zemljo in kulturo, ter da bodo tudi sami s svojim delom pripomogli k čim večji trdnosti in napredku tega kosa slovenske zemlje. Tovarna čokolade »Mirim" znatno poveča svoj obrat Vesti, da tovarna preneha z obratovanjem, so neresnične. Izdelki tovarne Mirim« slovijo kot prvi v državi in že sedaj izdela tovarna cca 2000 kg čokolado dnevno, kar je najboljši dokaz njenih dobrih izdelkov. V zadnjem času je nabavila najmodernejše nove stroje, da svojo produkcijo znatno dvigne. Vodstvo je v rokah dosedanjih lastnikov gospoda Antona in Eme Desnica. 6 letna deklica živa zgorela . PrebivaJci vuhreške okolice s sočustvovanjem razpravljajo o strahoviti nesreči, ki se je zgodila v Vuhreški grabi. Žrtev nesreče je postala 6-letna deklica Marija Naratova. Njeni starši so pred dnevi odšli v Nemčijo. Doma sta ostali samo ll-letna Ivanka in 6-letna Micka. Ko je bila mala Micka nekaj minut sama v sobi, se je preveč približala štedilniku. Vnela se' ji je oblekca in deklica je bila hipoma v plamenih. Zgrudila se je in se v sa’n!h mukah zvijala. Takrat se je vrnila njena starejša sestra, ki je svojo nesrečno sestrico odnesla nazaj v sobo in jo položila na posteljo. Strgala je z' nje ostanke zgorele obleke. Dekličino telo je bila ena sama rana. Marica je kmalu izdihnila. Nesrečna sestra je odhitela v vas po pomoč. Medtem pa so prišli ljudje, ki so postali pozorni na dim, ki je uhajal iz Naratovega stanovanja. Odprli so stanovanje in našli na postelji golo mrtvo deklico. STANOVSKO ZBOROVANJE ZAKŠ Absolventje kmetijstoh šol iz okolice Maribora že več let prirejajo vsako po- * Društvo Dijaška kuhinja v Mariboru bo imelo v ponedeljek, 27. marca, ob 17. v Dijaškem domu občni zbor. Na spi so volitve novega odbora. * 'A litra vroče vode in 1 Maggi-Jeva 'locka za govejo juho da takoj 1 krožnik čiste, redilne, zelo okusne goveje juhe. Prihranek časa in truda v pripravljanju je Vaš dobiček, spoštovana gospodinja! Zato ne sme biti Vaša kuhinja nikdar brez Maggi-jevih kock za govejo juho! Cena Maggi-jevih kock za govejo juho je znižana: 1 kocka velja odslej 1 dinar. * Redna letna skupščina podružnice Jugoslovanskega iuring kluba v Mariboru bo v torek. 11. aprila, ob 20. uri v lovski sobi hotela »Orel« z običajnim dnevnim redom. Udeležba za članstvo obvezna, prijatelji turinga iskreno vabljeni! — Uprava. * Opozorilo prebivalstvu. V Siko nedeljo posluje pod okriljem društva »Šola in dom« v knjižnici Pedagoške centrale Koroščeva ul. (Državno učiteljišče) od 10. do 12. ure dopoldne vzgojna svetovalnica. ki nudi po strokovnjakih pomoč pri onih otrocih, kojih vzgoja je iz ka-koršnega koli vzroka težavna. — Društvo »Šola in dom« v Mariboru. * Okazijski briljanti pri M. Ilgerjev siii. draguljar. Gosposka 15. Prodaja tudi rn obroke brez povišanja cene. Nočna lekarniška služba (od sobote dalje!).: Dvorna lekarna pri sv. Arehu. Glavni trg 20, tel. 20—05; Magdalenska lekarna. Kralja Petra trg 3. tel. 22-70, Otroški vozički vseh vrst v vel ki izbiri pri OBNOV *«■**, F. NOVAK, Jurčičeva ulica 6 i V Mariboru je umrla ga. Ana Jug v častitljivi starosti 92 let. Pogreb bo v nedeljo ob 15, na.Pobrežju. N. p. v m.! 1. Lutkovni oder Sokola I. V nedeljo krasna igrica »Martin Krpan«, žrebanje živejra zaička in še\drue:e stvari! Opo- Vffno Grajski kino. Danes veseli zabavni film z našega prekrasnega Jadrana Mala admiralka. Traudl Stark. Ta film je posnet s sodelovanjem naše mornariče in broda: »Orao« s pristaniščem v Dubrovniku. Tednik prinaša med drugim tudi nogometno tekmo v Berlinu: Nemčija : Jugoslavija. Kino Esplanade. Največji športni do-godek, filmsko retnek delo ^Olimpiada1. Višek tehnike in režije. Kino Union. Do ponedeljka „štirjy junaki". Zelo senzacionalna napeta vsebina in izborna igra. Film v nemšUem jeziku * Zvočni kino Pobrežje 24, 25. in 26. marca pretresljivi film ..Poslednje po lovanje sv. Margarete". Prinašamo vedno v najnovejših vzorcih kValitetrio blago, nizke cene, velika izbira. Modna trgovina Avgust Hedžet, Maribor, Aleksandrova 9. zarjamo deco, da je to predzadnja prireditev! m Lutkovno gledališče Sokola Maribor matice vprizori v soboto 25. in v nedeljo 36. t. m. ob J5. uri igro: »Zdravnik, smrt in vrag«. Po predstavi predvajamo film. m Pobrežje. V soboto, 25. L ra., ob 20. zvečer gostujejo v Sokolskem domu mariborski igralci - v zabavni veseloigri - ,,Pe* sera s ceste", i Samomor na Meljskem hribu. Včeraj so na Meljskem hribu našli ustreljenega 29-letnega čevljarskega pomočnika Franca Trilca. Imel je prestreljeno sence. Kaj je gnalo moža v prostovoljno smrt, ni znano. m S sodišča. Sodniški pripravnik dr. Milan Trampuš je od okrožnega sodišča Mariboru premeščen k okrajnemu sodišču v Ormožu. m Mrlič v stranišču. Ko je neki; stanovalec v Cankarjevi ulici 14 na Pobrežju hotel stopiti v stranišče, se je hudo prestrašil, ko je opazil tujo. ž&nsko, ki je bila mrtva. Orožniki, ki so bili o dogodku obveščeni, so ugotovili, da je mrtva ženska 54-letna Marija Brus s Pobrežja. Ženi je najbrže postalo slabo pa se je zatekla v najbližjo hišo, kjer jo je na stranišču zadela kap. * Tombola v V. okraju. Opozarjamo že danes na veliko tombolo, ki bo 7. maja pri Sokolu I. na letnem telovadišču v Koseskega ulici! * Del. godba tov. Ehrlich ima svoj redni občni zbor v nedeljo, 26. III., ob 9. uri dopoldne v tovarniški predilnici. * fiišnl posestniki! Udeležite se vsi — člani in nečlani društva — rednega občnega zbora, ki se vrši v soboto, 25. III. 1939, ob 9. uri predpoldne v pritlični dvorani hotela »Orel«. * Soboto in nedeljo v gostilni Merdaus koncert Mariborsko gledališče Petek: Zaprto. Sobota ob 15.: »Matura«. Znižane cene. Ob 20.: »Prodana nevesta«; Znižane cene. Nedelja ob 15.: »Prodana nevesta«. Znižane cene. Ob 20.: »Na ledeni plošči«. Znižane cene. Ponedeljek. Zaprto. Torek: »Aida« red A. Gostovanje Mitrovičevo m gdč. Majdiče ve. Konec tedna v mariborskem gledališču. Ker sta tokrat dva praznika, se vpri-zorijo štiri predstave— in to vse štrri po znižanih c.nah. V soboto, na Marijin praznik popoldne letos najbolj uspeli dramski komad »Matura«, v soboto zvečer — pa tudi v nedeljo popoldne — (zlasti za okoličane) najpopularnejša češka komična opera »Prodana nevesta«. V nedeljo zvečer pa izvrstna komedija »Na ledeni plošči«. Radio Sobota, 25. marca Ljubljana: 9 Napovedi, 10.45 Plošče, tl Koncert godbe 40. triglavskega polka, 12.30 Koncert opernih spevov, 14 Otroška ura. 17 Kmetijska ura, 17,30 Domač koncert RO, 20.30 Vesel večer s Fredom Plemičem. — Beograd: 12 Operetni odlomki, 1240 Koncert RO, 17.40 Zabavni koncert. 18.30 Zelje poslušalcev, 22.15 Godba za ples. — Sofija: 13.25 Lahka godba, 17 Godba za S les, 20.55 Vesela godba. — Milano: 21 pera „Dekle iz zapada". —• Hamburg: 20.10 Opereta „Vesela vdova". — Radio Pariz (1648): 21i30 Prenos iz opere. — Varšava: 15.30 Zabavni koncert, 21 Salonski orkester. Borzna poročila Devize. Ljubljana. Amsterdam2342.20 -2380.20, Berlin 1772.32-1790.08, Bruselj 742.75—754.75, Curili 995—1005, London 200.80—210, Nov York 4398-1458, Pariz 110.70—119, Trst 232.45—235.55. Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 461—403, 4% sev. agrarji 62.50 d.} 0 % belg. obv. 89.75-90.50, 6% dalm. agrarji 90 bi., 7% stab. pos. 97—98.50. 7 »/o Seligman 99 d„ 7% Blair 91.50-93, 7% inv. pos. 100-102. 8<70 Blair 98. Del-niče: Trbovlje 185—195, Jadranska pl. 350 d. Prekmurje Vzajemno narodno delo prekmurske mladine Težak položaj, v katerem se obenem z drugimi malimi narodi nahaja tudi naš narod, poraja v vseh njegovih slojih zavest skupnosti. Kljub raznim nerazumevanjem in omahovanjem vstajajo organizacije, katerih namen je zbrati vse Slovence ne oziraje se na verske, politične ali svetovno nazorske razlike v skupnem delu za narodno obrambo. Kot posledica današnjega položaja v svetu in pri nas se je tudi v Prekmurju rodilo prepričanje, da je nujno potrebno načrtno in organizirano narodno-obrambno delo vseh. Njegova realizacija je Meddruštveni narod-no-obrambni odbor. Pri tem razveseljivem dejstvu pa zija v narodni slogi vseh Slovencev v Prekmurju še vedno zelo škodljiva vrzel. To vrzel predstavljajo odnosi med prekmursko mladino. Posebno velja to za odnose med prek. inteligenčno mladino. Prekmurska mladina se danes v glavnem deli na dve skupine, ki sta že leta druga od druge strogo ločeni in med katerima ni prišlo ves ta čas do nikakega sodelovanja. O vzrokih, ki so privedli pred leti do preloma v katoliških mladinskih vrstah ih ki so še zaostrili' že obstoječo razdvojenost v vrstah prekm. mladine, smo tudr v »Večerniku« že pisali. Ne da bi se spuščali / razpsflvljanje, kaj je privedlo do sedanjega stanja v mladinskih vrstah in kj#. leži več krivde za prekinitev vseh stikov med mladino obeh skupin, hočemo poudariti samo sledeče: Tudi v Prekmurju obstaja med mladino razlika v gledanju na razna verska, svetOvno-nazorska in politična vprašanja. Pri tem pa ta mladina vedno poudarja svojo narodno zavest in jo je manifestirala že večkrat na tej ali na oni strani. Kljub temu do sedaj med njo tudi v kakih splošnonarodnih akcijah ni bilo sodelovanja. Današnji čas potrebo po sodelovanju nujno narekuje. Ustvaril je tako sodelovanje med starejšimi v Meddruštvenem NOO. Tu so tudi predstavniki mladine, ki pa so tu samo po pozivu starejših in ni med mladinskimi organizacijami še vedno neposredni! stikov. Pri vseh narodih, ki so se borili za svoje pravice in boljšo bodočnost, je bila mladina v prvih vrstah. Tako je bilo tudi v slovenski preteklosti. Ali bo danes, ko razmere narekujejo skupno delo in ko se mu odzivajo starejši, med prekmursko mladino drugače? Mladina, ki je vzrasla v svobodnih razmerah in bUa v prvi vrsti deležna blagodati slovenske kulture, je dolžna tudi v prvih vrstah braniti, kar je naše ljudstvo v novih razmerah doseglo. Posebno velja to za inteligenčno mladino, ki so ji nove prilike omogočile dostop na visoke šole in ki prihaja danes v službe in javno življenje. Naj so vzroki, ki so privedli do preloma v njenih vrstah, še tako važni, zahteve današnjega časa za sporazum in skupno delo so danes mnogo važnejše. Najnaprednejša bo danes ona skupina, ki bo prva pokazala, da gre preko nevšečnosti, ki jih je druga prizadejala in ki bo najdelavnejša pri skupnem delu. Tudi v Prekmurju bo morala mladina izvesti nekaj nalog, ki jih starejši ne morejo. Zato naj se po zgledu ljubljanske akademske mladine tudi v Prekmurju združijo vse organizacije, kjer se danes prekmurska mladina zbira. Sodelujejo naj pri skupnem delu z MNOO. Za svoje področje pa naj izdelajo skupen in sporazumen delovni program. Dasi ni vsa mladina organizirana, bo vendar ostala sledila zgledu in delu organizirane. V poštev pridejo: Klub prekmurskih akademikov, SKAD »Zavednost«, Sokol, Fantovski odseki in dekliški krožki, Društva kmetskih fantov in deklet in po svojem značaju tudi revija »Mladi Prekmurec«. Na navedenih organizacijah, ki predstavljajo razne smeri v prekmurski mladi generaciji, leži danes naloga, da najdejo čimprej možnost za skupno organizirano delo in da po njih tudi prekmurska mlad;na stopi v prve vrste borcev za boljšo bodočnost Prekmurja in vsega naroda, Kmetska mladina na Goričkem Dopis Potrebe časa silijo tudi kmetsko mladino k samostojnemu delu. čuti potrebo po izobrazbi, spoznava težak položaj kmetskega stanu in hoče izboljšanja vsakdanjih razmer. Počasi prihaja ta duh tudi v Prekmurje. Porajajo se vaška društva, kjer tvori mladina najaktivnejši del članstva. Ustanavljajo pa se že tudi neodvisne mladinske organizacije. Tako je tudi v najsiro-mašnejšem delu Prekmurja, na Goričkem. Goričko se more po socialni strukturi primerjati na Slovenskem samo s Halozami, Slov .goricami in Belo Krajino. Pretežni del prebivalstva tvorijo mali kmetje. Temu odgovarjajoče so tu tudi prosvetne in higienske prilike in zato je pomen krnet-sko-izobraževalnih društev tem večji. Prav tako kot po izobrazbi, pa čuti mladina tudi potrebo po razvedrilu. Zlasti so ji priljubljene igre. Tako je kmetska mladina na Goričkem v letošnji zimski dobi priredila celo vrsto iger. Društvo KFD v Gornjih Petrovcih je priredilo »Ba-rico«, vzgojno igro iz domačega okolja. Kmetski nadaljevalni šoli v Zenavljah in Ziutrai tlast« SARGOV !JramMJtpu-cr bfama brnfa udo,.. Najprej je čutila hrapavost na notranji strani ,zob, potem so se začeli zobje majati in na koncu - taka grda praznina! To se lahko pripeti vsem, ki niso se nič ukrenili proti nevarnemu zobnemu kamnu. Uporabljajte zato vedno Sargov Kalodont! Ta izvrstna zobna' pasta, z učinkovitim sul-foricin oleatom, razkraja polagoma, vendar zanesljivo, zobni kamen in prepreči njegovo ponovno tvorjenje. Samo če so Vaši zobje brez zobnega kamna, bodo ostali vedno trdni in zdravi! Proti zobnemu kamnu KALODONT Stanjevcih sta igrali »Miklovo Zalo« in »Micki je treba moža«. Tudi v nedeljo, 12. t. m., je kmetska mladina iz Sulinec in Lucove priredila zelo lepo uspelo predstavo z godbenimi in pevskimi nastopi ter z igro »Trije vaški svetniki«. Vedno bolj se udomačujejo v Prekmurju tudi take narodne pesmi, ki doslej še niso bile znane. Tudi domače narečje se prilagaja književni slovenščini. Take prireditve so najboljša pot za vzgajanje prekmurskega ljudstva v slovenskem narodnem duhu. Posebna zasluga za lepo uspelo prireditev gre gospej Amaliji Kaučič in gdč. Faniki Domiter, učiteljicama v šulincih, ki sta z veliko skrbjo pripravili igro, petje in godbo. Med igralci jih je mnogo, ki bodo mogli uspešno pomagati pri nadaljnjem razvoju našega kmetskega odra. Ta oder bo za našo narodno vzgojo, ob primernem delu učiteljstva med narodom, velikega pomena. Kot slišimo, bo kmetska mladina iz Lucove in šulincev začeto delo nadaljevala. Ustanavlja se Društvo kmetskih fantov in deklet. Tako prodira novo življenje tudi v naj- severnejše prekmurske vasi. To ni zgolj želja po zabavi, temveč tudi hrepenenje po znanju in spoznavanju. Za uspešen razvoj tega gibanja je nujno potreben primeren prostor za knjižnico, čitalnico in dramske prireditve. Prireditve po gostilniških prostorih in majhnih šolskih učilnicah ne morejo imeti popolnega učinka. Zato postaja aktualna potreba po kmetskem domu v Gor. Petrovcih, ki bi nudil okoliškim kmetsko-mladinskim društvom primerno zavetišče. Bit bi tako žarišče kmetske prosvete na Goričkem. Mladina to potrebo najbolj čuti in jo bo ob podpori vse javnosti gotovo uresničila. B. M. Zbornik o Prekmurju. V zvezi s »Prekmurskim tednom« bo poleg raznih časni-ških izdaj izšel tudi večji zbornik v Prek murju. Zbornik bo obsegal najrazličnejše kulturne, gospodarske, umetnostne, socialne itd. probleme in bodo pri njem sodelovali razni strokovnjaki o posameznih vprašanjih. Izšel bo z gmotno podporo banske uprave. Oče Fran Trdko Bil je mrzel jesenski dan, ko se je Anton Gorički odpravil v mesto. Pot je bila dolga, blatna, povrhu pa je narahlo začelo deževati, da se je blato svetilo kot srebro. Vlažen veter, ki mu je prepihal tanki francoski površnik, se je zaganjal v visoke topole in kakor stekel pes tulil nekje pod oblaki. Pospeš” je korak da bi se razgibal, vendar nu misU niso dale miru, da se ne bi zdaj pa zdaj ustavil in prisluhnil samemu sebi. Že leto dni je minulo, odkar ni videl svojega sina. Pred tremi leti ga je poslal v mesto za natakarja. Sedaj, ko se je vrnil iz Francije, pa ga je želel videti. Pa tudi pisal mu je že medtem in ga prosil naj ga obišče. No, in sedaj se je napotil k njemu. Zbiral je svoje misli, skušal je gledati samega sebe, kako bo objel svojega sina, s katero besedo ga bo nagovoril, da bo sin vesel in zadovoljen. Majhno podeželsko mesto je čepelo v dolini, obrnjeno proti jugu. Visoki topoli, nekaj visokih hiš je zijalo iz goste megle, ki se je pravkar valila preko ravni. Daleč iz zelenja se je dvigal stolp pod oblake. Anton Gorički je obstal in kakor da bi se prebudil iz globokih sanj, si 3e z rokavom obrisal oči. Veter je po malem nehal in na zapadu se je nebo začelo rdečiti Priroda je bila pusta, zavita v nizko meglo. Z visokih akacij so odletavale jate vran in posedale po njivah. Zbal se je večera, zato je začel hiteti. Preveliki škornji so se mu pogrezati v blato, da ga je bnoj oblival po čelu. V mestu so že gorele luči, ko se je Gorički ustavil pred »Veliko kavarno«. Ljudje so tekali po mokrem asfaltu in ventilator je enakomerno šumel v steni kavarne. Globoko se je oddahnil in s težko roko je prijel za kljuko kavarniških vrat. Vrata so se odprla in Anton Gorički je z radovednimi očmi vstopil. Nasproti mu je pritekla živahna natakarica, ga premerila od pet do glave in se mu dobrodušno nasmehnila. Ali je Štefan doma? Pišta? Da. Pišta! Odbežala je skozi druga vrata in se takoj nato vrnila s Šiefgjiom. Štefan se je ustavil in ga nekaj trenutkov gledal. Nato mu je z veselim obrazom stoprl naproti. »Oče!« Objel ga je, ga stisnil k sebi, da so Antonu Goričkemu privrele solze. Od veselja ni mogel spregovoriti. Skušal je dvigniti roke, da bi ga tudi on objel, a so mu nemočne obležale na njegovih prsih. »Če bi vedel, da pridete danes. In drugače?« »Že gre, že gre, moj sin!« Očeta je ganilo vse tb. Srce se mu je omehčalo, čutil se je olajšanega, hkrati neskončno srečnega. S solzami v očeh je gledal svojega sina. Leto dni ga že ni videl! Kakor vitko drevo je bil, svež, poln življenja. Če ne bi vedel, da ga je on poslal sem v to kavarno, bi dvomil, da je to on. O, samo da ga spet vidi, samo da je že človek. »Pojdite z menoj, oče! Trudni ste, kaj ne?« se je spomnil sin. Odvedel ga je k okrogli mizi, kjer sta se v^edla. Pritekla je natakarica in Štefan je naročil večerjo in vino. »O, zakaj pa to?« se je branil Gorički. »Večerjo sera prinesel s seboj!« Antona je to vznemirilo. Čemu večerjo, čemu vina, ko je vse to prinesel s seboj? Koliko ga bo vse to stalo! Saj ni prišel sem zato, da bi tukaj pil in zapravljal. Toda ker sin tako hoče, pa naj bo. Morda bi mu celo zameril, če bi ugovarjal. Postarali ste se v svetu,« ga je prekinil sin, kot da ga sploh ni slišal. »Eh. sani Bog ve, koliko sem pretrpel. Tu pa tam in vsepovsod. Za kruh, za tisti kruh, ki nam tako manjka, moj sin.« Vzdihnil je in kakor da bi mu v glavo prišla neka posebna misel je nadaljeval: »Pa tudi za tebe... Treba je, da se v življenju porineš naprej. Živim, živim pa za tebe!« Kakor otroku so se mu ustnice razširile in izpod vek mu je kanila debela solza. Sin se je nasmehnil, čeprav bi se najrajši razjokal in mu natočH v kozarec. »Na vaše zdravje!« Trčila sta in pila. Nekaj časa sta molče zrla drug v drugega. Oče je kadil iz pipe, jo prižigal, sin pa je gledal v dim, ki se je v kolobarjih dvigal in izginjal pod stropom. Skoraj se ga ni upal gledati v oči; bilo mu je, kakor da bi se bal razgovora, ki bi mu omehčal srce. Oče se je rahlo pomirjen oddahnil, izpil kozarec vina in potišano dejal: »Rabiš kaj denarja?« »Čemu? Hvala. Imam. Mnogo imam.« Štefan se je vznemiril. Potem je nadaljeval: »Ne bo vam trebalo več delati. Ostali boste doma. Vi niste več za to. oče!« »Kako misliš doma?« ga je vprašujoče' pogledal, kakor da ga ne bi slišal. »No, doma! Mislim tako, da vam ne bo trebalo več v tujino. Jaz vam bom že pošiljal toliko, da boste lahko-živeli!« »Da bom lahko živel?« Nekoliko se je zamislil in potlej nadaljeval: »In kako boš ti živel?« »Ne skrbite za to, oče! Bo že nekako.« Molčala sta. Bilo je že pozno v noč in stari je pil vedno hitreje. Oči so mu gorele, vino mu je čedalje vedno bolj stopalo v glavo. Kako je dober, ta Štefan, si je misli}. Nagnil je glavo k njegovemu obrazu, ga objel okoli vratu, ir« s solzami v očeh ie komaj slišno zašepetal: »Moj sin!« Naša vas Vasi svobodno kulturno življenje! Kulturna osamosvojitev vasi je nujna; nujna, zlasti še danes, ko v nekaterih predelih Slovenije že prodira iia podeželje v obliki civilizacije plitka meščanska kultura. Doba. ko je slovenska vas živela svoje lastno kulturno življenje in dajala narodu kulturne vrednote, je že daleč za nami; vendar srkamo še danes s samozavestjo kulturne sadove te dobe. Ponosno prepevamo in poslušamo narodne pesmi, proizvod te dobe! Z mimo vestjo lahko postavim trditev, da je slovenska narodna pesem za marsikaterega Slovenca — vir, iz katerega črpa moči za svojo narodno zavednost. Koliko je Slovencev, ki se morajo zahvaliti narodni pesmi, da se danes ne samo prištevajo k našemu narodu, ampak, da so njegovi odločni poborniki. Prišla so leta. ko slovenska vas ni živela samostojno kulturno življenje, ker so ji ga zadušili. Vrednost narodnih pesmi pa se je čestokrat omalovaževala. Medtem ko se je narodna pesem pozabljala, so se slavile pesmi, ki so bile ljudstvu tuje in njih pesniki sq danes pozabljeni. Prišli so ljudje, ki so spoznali vrednost narodne pesmi in io skušali postaviti na mesto, ki ji pripada, vendar svojega namena radi nerazumevanega ;zo-braženstva niso mogli doseči. Izobraževalno delo. ki se je pričelo na vasi začetkom tega stoletja, ni odgovarjalo njenim kulturnim potrebam. Zato je to delo ostalo brez vidnih uspehov, kar se najbolj opaža prav danes. Kajti kulturno delo, ki nima svojih korenin v ljudstvu samem 'in ni prikrojeno njegovim potrebam, ne more uspevati. In izobraževalno delo, ki ga je dalo v svojem začetki tc stoletje, je tako! Mesto, da bi dvigalo ljudsko dušo, ki je še po naravi polna nadarjenosti in zdravja, ji je skušalo vsiliti njej tujo miselnost. Razumljivo je. da se ljudska duša v takih okoliščinah ni mogla razvijati in živeti svojega lastnega kulturnega življenja. Polagoma ie pričela sprejemati pod pezo razmer vsiljeno ji tujo miselnost in kulturo! Da ni danes naša vas na višji kulturni stopnji, je krivda omenjenega izobraževalnega dela. Po svetovni vojni se je pričela slovenska vas polagoma prebujati. Spoznala je. da je resnična kultura le v njej sami. To spoznanje je rodilo med mladim rodom na vasi kmetsko mladinsko gibanje, ki skuša danes v kulturnem življenju vasi postati osišče. okrog katerega se bo razvijalo vse kulturno delo podeželja. V njegovih vrstah dorašča rod ki bo sposoben in dovolj močan, da dvigne liudsko kultitro tako visoko, da bo vas živela kulturno življenje, ki bo odgovarjalo njenim kulturnim potrebam in da bo zopet sposobna, proizvajati kulturne vrednote, ki bodo njej in vsemu našemu narodu v korist. Za to delo pa je potrebna svoboda. Kajti le sproščena ljudska duša. ki je prosta vseh vplivov, more ustvarjati vrednote. ki bodo res odsev vseh zakladov ! ljudske duše. ki leže danes globoko zakopani. Danes pa slovenska vas ne uživa kulturne svobode. Izvestni krogi si lastijo monopol vsega kulturnega življenja na vasi. Če hočemo, da bo slovensko kmetsko ljudstvo dvignilo svoje zakopane kulturne vrednote, tedaj mora b.ti svobodno. Le svobodni razvoj kulturnega življenja bo omogočil kmetskemu ljudstvu proizvajanje vrednot, ki bodo slovensko kulturo resnično obogatele. To pa ie želja vseh iskrenih prijateljev slovenske in vaške kulture; zato se bodo borili za svobodno kulturno življenje vasi! Josip Udavi č. Koliko je bilo v ljudeh želje, da bi slišali dobro in pametno besedo o tem. česar jim primanjkuje, namreč boljših zdravstvenih razmer, naj prikaže naslednjih nekaj vrstic. Starejša ženska, ki so se ji poznala v licih leta garanja, je »pribežala« sredi predavanja vsa zadihana. Da si oddahne je sedla na tla. Ob koncu predavanja je stopila k zdravnici, češ: »Gospa, ne zamerite. da sem bila pozna. Ali za stvar sem kasno izvedela, pa imam celo uro hoda do sem. Tako fest ste predavali, da bi vas še kar poslušala. Nobenega predavanja ne bom odslej zamudila!« In res. žena je prišla vsakikrat. Enako zanimiv je drug primer. Neka kmetica je hitela k predavanju in je spotoma zagledala sosedo, ki je grabila v gozdu listje. Po ob:čajnem pozdravu in vprašanju »kam greš?«, je žonska v gozdu izvedela za tečaj; pustila je vse delo in jo mahnila, kakršna je bila, s sosedo k predavanju. Takšnih sličic bi lahko nanizal človek nešteto. Ljudje so prihajali v »ljudsko univerzo« po dve uri daleč! Gnala jih je želja po spoznanju tega. za kar so prikrajšani, ko žive od zore do mraka v stalnem napornem delu, ko životarijo v hišah z malimi okenei; vlažnimi stenami in s pomanjkljivo opremo in ko ne morejo priti kljub pridnosti do dobrin, ki bi jim ustvarile boljše življenje. Zato hiti;o naši kmetski ljudje iz svojih bednih, skromnih in mračnih razmer k izviru žive, zdrave besede, ki naj jim da misli o pravem, boljšem življenju že na tem svetu, ki ga trdo in resnično občutijo, za katerega vedo. Zato naj ne bo zaman klic: Našim kmetskim ljudem je potrebno spoznanje, da -so mogoče boljše zdravstvene razmere od sedanjih, kajti šele potem se bodo mogli zavestno vključiti v vrste borcev za prerojeno zdravo vas! Zato »na deželo« čim več tečajev, za katere morajo biti sredstva, saj plačuje ljudstvo dovolj davkov! Otroka na vasi Je treba zaščititi Zadnja leta je izšlo mnogo statistik, priča, na kako nizki in primitivni stop-studij in izčrpnih člankov o položaju in'nji smo še pri nas. kar se tiče skrbstva razmerah na naši vasi, šole so izvedle 1 otrok. Ali miloščina naj bo v taki ali taki anketo o življenju otrok na vasi te; o obliki, miloščina je vedno ponižanje za prilikah, v katerih otrok dorašča Te sta- otroka. Otrok ni kriv, da je 113 svetu, da tistike, ki so malokdaj rožnate, kličejo, da bo treba kmalu pristopiti k reševanju težke problematike, ki jo nakazujejo. Eden izmed teh problemov je vsekakor zaščita otroka ha vasi in v industrijskem kraju. Statistično je dokazano, da živi v naši državi 4,500.000 otrok, ki bi rabili popolno ali delno pomoč, da bi se mogli normalno razvijati. Če se je ukrenilo kaj za zaščito otrok v mestih in v industrijskih krajih, se za zaščito otrok na vasi. Kmetsko ljudstvo si želi znanja o zdravstvu TO JE POKAZAL TEČAJ V JURŠINCIH, KJER SO LJUDJE TRUMOMA OBISKOVALI PREDAVANJA Ni dolgo od tega, ko je priredila Krajevna protituberkulozna liga v Juršincih pri Ptuju s pomočjo Higienskega zavoda iz Ljubljane zdravstveni tečaj, ki je trajal cel teden. Vrstila so se predavanja, ki so obravnavala vprašanje ženske higiene, spolnih bolezni in tuberkuloze. Tekel je tudi filmski trak, ki je obravnavano snov še nazorno prikazal. Poleg tega je bila vprizorjena igra. ki je prinesla toliko, da je bila krita polovica režijskih stroškov tega tečaja. Značilno, na kakšen živi v družbi: otrok ne bi smel nikoli čutiti, da je od drugih odvisen. Miloščina posameznika do posameznika po navadi vedno vpliva težko na otrokovo diršev-host, ki mora »miloščino« sprejemati in s~ zanjo zahvaljevati. Korak naprej je, ko se družba oziroma država zaveda, da je skrb za otroke njena dolžnost. Prvo povojno leto so bile pri nas izdane odredbe o skrbstvu otrok in 1919. je bilo v proračunu za zaščito otrok 12.000.000 din. Ali ta postavka je kjer živijo tri četrtine vsega našega prebi od leta do leta kopnela, dokler ni docela ^ačin se morajo zbirati v naših skromnih razmerah sredstva za tako važne tečaje! Ljudje so se odzvali klicu tistih, ki so imeli dober namen. Skozi sedem dni je bila. pa naj je bilo to dopoldne, popoldne ali zvečer, velika šolska soba nabito polna vernih poslušalcev, ki so stisnjeni stali, sedli po klopeh in po tleh ter z zanimanjem vztrajali po tri ure in še več. Po 400 do 500 se jih je nagnetlo v tesen prostor, ki je bil premajhen, tako da so morali biti poslušalci celo na hodniku. valstva. ni napravilo do danes še ničesar. 70% družin na vasi ne zasluži toliko, da bi se lahko družinski člani ter tudi otroci normalno razvijali. Treba bo torej najti možnosti, da se zaščiti otrok, kar se pravi, da se mu pomaga, ter iti še korak dalje: treba bo dvigniti splošni nivo življenja in ustvariti prilike, da bo vsaka družina lahko normalno skrbela za svojo deco. Zadnje pogoje je seveda nemogoče takoj ustvariti, treba- je misliti stvarno in napraviti za otroka, kolikor se največ v danili razmerah more. Prva oblika skrbi za nezadostno preskrbljene otroke je miloščina; poedinec ali skupina ljudi daruje nekaj za otroka, ki je v sili. To prvotno obliko skrbstva za otroke najdemo še danes na vasi, ko kmetica dd težakinji pogačo, da jo nese otrokom v bajti itd., ter nam obenem skopnela in dokler se ni zadeva prepustila privatnim društvom (Prav tu leži jedro onih ostudnih afer. ki so jih zadnje čase odkrili v Beogradu, ko so posamezniki kovali kapital na račun siromašnih otrok. Take afere bodo rodile vedno izkrivljene razmere, v katerih živi družba.) Država je tu v prvi vrsti poklicana, da napravi načrt, po katerem bo zaščitila otroke; predvsem se bo pa morala pri načrtu in izvedbi načrta ozreti na našo vas. kjer se danes na tisoče otrok ne more razvijati tako normalno, kakor bi se, če bi imeli dovolj življenjskih sredstev na razpolago. Istočasno se mora država zavedati, da bo edino zdrav in normalno razvit rod zainogel ustvariti močno državo: končno bo pa morala država skrbeti tudi za to, da bo odstranila vzroke socialne bede. VACLAV PROKtfPEK: 13 Zenu in Leta 1930. je šla torej v Zapotoku že- 1 tev prvikrat vzporedno z oranjem str-! nišč. Dvojno delo se je tu križalo, lahko si videl gospodarja, ki je oral, ko je žito še stalo v kozolcih. V drugi polovici avgusta je bila zapotoška pokrajina najlepša. Imela je trojno barvo. Tisto spremenljivo, s kakršno se lahko postavi samo zorana zemlja, zlato, v kateri se je smejal dozorevajoči oves, in gorčično zeleno barvo krompirjevih njiv. Jasna zelenina lok pa je vse naokoli senčila. Mlada otava je spominjala na jesen. Premnogo radosti je prinesla mlatilnica zapotoškim voznikom. Predvsem Lach-manu, mlademu Podboršku, Petelinu četrtemu vozniku Janu Smržu. Vsi ti so imeli dvovprego. Njim pa so se zdaj priključili tudi vozniki z eno vprego. Na kaj so se tako pripravljali, ko so komaj položili koso? Zakaj vpregajo, ko so pravkar zorali strnišča? Ah, niso pozabili na svojo obvezo do Gornika! Ce naj izpolnijo vse, za kar so se zavezali, morajo voziti z vetrom kakor na tekmovanju. Tudi Marija se je vesejila, da bo lahko vodila gospodarstvo sama. Hotela je dokazati, da se ne boji dela niti skrbi in da ni zaman Martinova žena. Takoj po žetvi so zapoioški lahko (Roman dvoine ljubezni) vpregli vozove, spremenjene za prevažanje peska. In v prevažanje so se spustili z veliko vnemo. Zdaj so res lahko peljali dvakrat na dan in tudi naložili četrt metra več peska. Tudi izkušanja je dobra učiteljica — in lastne napake. Vozili so. Dvanajst parov konj je šlo štirikrat na dan skozi Zapotok. Dvanajst težkih vozov je škripalo po- cestah, in čez dvajset zapotoških konj je rezgetalo pri povratku domov. Rezgetalo? Ne, ne, Martin bi nikoli ne nazval njihovih klicev rezgetanje. Preje jok ali tožba. V njihovih klicih je bilo preveč žalosti. Za-potočani niso hoteli videti te spremembe, ki je po tako kratkem času začela obhajati njihove konje. Kdor pa rnoTe gledati v konjske oči, kdor lahko vidi vso vzvišenost lepote in moči, ki veje iz konjskega telesa, ta je moral opaziti usihanje zapotoških konj. Martin je bil prvi. Vedel je, da ostajajo Vramki in Rjavki vse poti iz kamnoloma do vasi v nogah. Razžalostil se je nad sklanjanjem njunih glav, videl je, da jima griva ne plapola kakor je plapolala nekoč. Bil je mogoče prvi, ki ni imel niti trohice veselja s temi vožnjami. Koliko1 krat je hotel že nehati — in vendar ne preneha pogodbo z Gornikom. Dolgovi so ga svarili brez besed. Vozil je torej, vozil ka- J kor ostali. Samo mesto v vrsti si je zamenjal. Zdaj ni več takoj za Lachmanom, kakor je vozil doslej, temveč zadnji. Ko so bili že vsi na cesti, je Martin šele za-1 pregal. Ali pa je hptel biti mogoče dalj s svojo ženo? Že davno je prenehal držati bič v ro-, kah in pokati z njim, da je odmevalo po globelih. Otopel je za vse in malo se je veselil pridelka. Tudi nakladal ni na voz več kakor pred žetvijo in nenadoma se je zgodilo, da je edini iz Zapotoka ostal popoldne doma, izgovarjajoč se sosedom z važnim delom. Vranka in Rjavka se odpočijeta. si je dejal sam pri sebi in s temi besedami je tolažil Marijo. Cesta od Zapotoka do kamnoloma se je že pobelila od poizgubljenega peska. Vlekla se je čista in dolga, med dolinami se je vila kakor bela nit. V bližnji sosedni vasi jc bil letos požar. Orožniki že od pomladi zaman iščejo požigalca. In vendar je bilo gotovo, da je bil ogenj podtaknjen. Saj je začelo, goreti na vseh štirih straneh. V zgodnjem jutru je bilo, ko se je vasica nad gozdom pravkar prebujala. Samo žalostno pogorišče je ležalo na mestu kmetske domačije, obrobljeno z ogorelimi drevesi in ožganimi krošnjami, V katerih se je že zdaj v avgustu menila naseliti jesen in oktober. Vsa vas se je spominjala nesreče, vsakdo se je moral spominjati na ogorele neme obraze Ali bi'mogel pustbti-V Pred očmi je imel 1 poslušati znova obupano tuljenje živali, slutečih smiH, Globoko v človeško pamet se j‘e vrila ta- žla noč. Toda žalovati in spominjati sc ni bilo dovolj. Komaj se je tramovje dokadilo in ohladilo, so že pripravljali nove stavbe. Edini, ki se je mogoče veselil te nesreče, je bil tujec Gornik. Tedaj so se mu zhčele svetiti oči, naenkrat so se mu spremenile v dva plamena. To so lahko najboljše videli Zapoto-čani. Začel se je pogajati z njimi, da bi na povratku v kamnolom vozili opeko v pogorelo vas. Poudarjal jim je vse ugodnosti svoje ponudbe. Cernu naj bi vozili s praznimLvozovi, ko že tako gredo skozi pogorele Vokšice? Zaslužek se jim poveča; on, Jožef Gornik, ki je prodal opeko za graditev novih hiš z dovozom prav na mesto, vendar ne bo varčeval pri revnih kočarjih. Plačal bo —- in dobro bo plačal. In odlične konje imate,, kdo v tem kraju bi se mogel meriti z njihovimi konji? Tako je končal Gornik svojo ponudbo* Rečeno storjeno. Zapotočani so v drugo podpisali pogodbo z Gornikom. Kmalu so se prepričali, da ni bilo vse tako, kakor jim je opisoval: niso mogli nakladati toliko naenkrat kakor je bil dejal, temveč samo približno polovico tol:ko. Tedaj tudi ne bodo zaslužili toliko kakor je rekel, temveč polovico tega. Tud’ ne pojde brez dela. kakor je obljubljal Gornik. Sami so morali nalagati opeko in sami raztovarjati. (Nadaljevanje v soboionedeljski šiev.) Zanimivosti Bežen pregled nemirne zgodovine Evrope — Grmade žrtev za krvavi slap Niagare Evropa? Majhen privesek, pastorka Sredi splošne zmede je vstal Napoleon, Azije, je vstopila v zgodovino skoro 3000 marširal skoro dvajset let z armadami let kasneje, ko so narodi njene mačehe, zvestih po Evropi. Dokler ga ni zmagala ruska zima in pripravila po porazu pri Lipskem in Waterlooju zanj oddih na Sv. Azje, že živeli kulturno samobitnost. Trojanski konj, slavni grški zakonoda- jalci, junaški Leonidas, pa Sokrates s.Heleni, časi, ko je nosil korporal mar-svojo večno živo Ksantipo! In vojne, boji šalsko palico v tornistru, so minili... na kopnem in morju — to so bile porodne izkušnje grške zgodovine, s katerimi se je Evropa že v detinski dobi igračkala... In Rimljani? Nič boljše! šle so armade na sever, zapad in vhod, zemlje jim nikoli ni bilo dovolj. Padale so maziljene glave, umirali cezarji pod noži morilcev. Propadel je imperij, krono svetega rimskega cesarstva so si nasajali na glavo germanski osvajači in se prepirali s papeži. Zemlja se je obljudila, postajalo je tesneje, kri je tekla v potokih, ko so se po temnih stoletjih pojavili Turki. Kosovo! Carigrad, Siget, Mohač, Dunaj! Devica Orleanska je rešila zadevo med sprtima sosedoma ob Kanalu, odkril je Kolumb Ameriko. Šli so pogumni morjeplovci v svet, a Evropa je krvavela dalje. In se cepila na čudovite drobce, kjer so se,vgnezdili vsemogočni dinasti. Uprli so se kmetje, za staro pravdo so na-lakn li Matiji Gubcu razbeljeno krono na glavo. Šel je Hus na grmado, prišli so jezuiti in- v protireformaciji osrečili svet... Evropa se je šopirila, njena moč in samozavest je rasla. Pastorka je potlačila inačeho, Azijo, zmerom več njene zemlje je vključila v svojo oblast. Spet je šla Evropa kakor stara Grčija na morje, njena deca se je tepla med seboj. Povsod je rekla kri. Privoščila si je tridesetletno vojno in cel rožni venec bitk. Vmes so padale kronane glave, od nežne Marije Stuart do sultanovih palač v Carigradu se je v deželah nizala tragedija za tragedijo. »Država sem jaz!« je v tistih lepih časih dejal francoski kralj Ludovik XIV.. Vojna in spet vojne, za nasledstveno pravo dinastij so krvaveli deset in deset-tisoči. Na vzhodu se je dramila Rusija, slovanski bran:k na Balkanu in v Podonavju je branil zapad pred obiskom divjih Turkov. Menjavale so se na prestolih »Marije Terezije« in ljubile, mnogo ljubile... Sedli so vladarji k mizi in za hvaležnost rešitve Dunaja pred azijskimi sovragi trikrat porazdelili poljsko zemljo, domovino kralja Sobieskega________ Evropa, ta konglomerat narodov in državic se je režala in zmerom bolj kazala zobe. Zunaj v svetu je rasla njena moč, morje je vabilo obalne narode na druge celine. Iz kolonij je prihajalo bogastvo v domovino, Evropa je postajala prešerna, Toda nekega dne je v Parizu izpregovo-' rila ulica, val demokracije, svobode in bratstva je zajel široke množice. Deca Evrope je postajala neposlušna, revolucija je požrla lastne očete, z žlahtno kraljico vred so morali pod sekiro . . . Toda mir je bil le nekaj časa na ogledih. Pariz je spet spregovoril, zviti lisjak Metternich je moral bežati z Dunaja, svet je vsaj malo prišel do sape. Skoro nato so znova grmeli topovi, plamen nemira so vrgli diplomati tudi na Balkan. Nagnilo se je 19. stoletje h kraju, stara, pa zmerom bolj podjetna Evropa je zagospodarila dvema tretjinama sveta . . . Svetovna vojna! Nad štiri leta se je tresel svet, ena in petdeset mesecev in devet dni so grmeli topovi na tisoče kilometrov dolgih frontah.-Krvave poljane so ugrabile življenje 12,990.570 borcem, med njimi je bilo 8 milijonov mladeničev v najlepši dobi življenja. Zlata mladina, kje si bila tr, ko je padlo na frontah vsako minuto šest mož, milijone žena in mater je zaman čakalo na svoje drage. Potoki krvi padlih mož hi napolnili 52.000 in3, 52 milijonov litrov prelite krvi bi ves dan izpolnilo ogromni vodopad Niagare... Sedemdeset milijonov mož je bilo pod orožjem, 20 milijonov vojakov je bilo ranjenih, med temi je ostalo polovico invalidov ... Da, Evropa! Zemlja sto in stoterih vojn pa bitk v zgodovini svojega razvoja. In ko je prišel »mir«, si je Evropa delila svet. Znižanje cene jeve MAG Gl Kocke za qovejo juho stanejo sedaj samo Din.l- po Komadu. Vkrojila je nove zemljevide, zbrisala z njega stare matrone države in zarezala meje novim, svobodnim državam. Svobodnim ... Smej se, bajazzo, ne, smej se, Evropa! Tvoje meje so kakor regratovo seme v poznopoletnem vetru. Tvoj obraz jo uganka, ki ji je težko najti rešitve. Uganka o največji, potopljeni celini sveta Zemlja Majo, ki se je pred ( milijoni let pogreznila na dno Tihega oceana O Atlantidi, pogreznjeni zemlji na za-padni obali Afrike, se je potočilo v znanstvenem svetu že mnogo črnila. Več jasnosti so razkrila raziskavanja o potopljeni zemlji Majo na dnu Tihega oceana, ki jo je odkril občutljivi globinomer ameriškega znanstvenika. Pod gladino Tihega oceana leži doslej neznana, pogreznjena celina. Ogromna planota na oceanskem dnu je skoro dvakrat večja od Amerike. Vrhunci potopljene oeMne so višji od Mount Everesta in štrle iznad morja pod imenom Havajskih otokov. Znanstveniki trdijo, da je bila ta zemlja v devonski dobi, pred 26 milijoni leti, preden so nastale ribe, pa do terciarne dobe, pred 6 milijoni let.-, ko so se jeli razvijati -prvi sesalci, še kopna celina. Ameriški kapetan Majo je preiskal globino Tihega oceana daleč proč od običajnih prekomorskih linij. Na podlagi točnih merjenj je nastal relief, ki potrjuje domnevo, da se je ta zemlja v davnini res. pogreznila. V znanstvene svrhe so oceanografska merjenja neprecenljive vrednosti. Neprestano ritmično valovanje morja, od Novega Zelanda do južne Kalifornije, neenakomerno dviganje valov za časa klime je znanstvena uganka. Potresomerne postaje na samotnih otokih beležijo vsako vznemirjenost morja. Opazovanja so dokazala, da ima oceansko dno velik vpliv na temperaturo in strujenje površja. Dno Tihega oceana se smatra za najstarejše in sega nazaj v postanek sveta. Našli so usedline mangana in Ali je mogoče oživljati mrtve? IŠČE SVETOPISEMSKEGA USPEHI AMERIŠKEGA ZDRAVNIKA, KI ZDAJ LAZARJA Znani ameriški zdravnik dr. Robert Komisoh se že več let bavi s poskusi oživljanja mrtvili. Po uspelih poizkusih na živalih je zaprosil za dovoljenje, da bi smel obuditi k življenju obešence. Z umetnim dihanjem in injekcijo neke tekočine zdrami zdravnik krvni obtok. Ker so pa srčni utripi v tem primeru zelo močni in bi jrh živ organizem ne prenesel, je treba k življenju obujenega za dobo dveh tednov narkotizirati. S transfuzijo krvi se močan pritisk ožilja končno ublaži. Zdravniku se je posrečilo, da je na ta način, tudi brez transfuzije, obudil k življenju pse, ki so bili že 5—6 minut mrtvi. Prepričan je, da more oživiti vsakogar, ki ni več kakor 15 minut mrtev. Po tem času prično namreč razpadati mozgovne celice. Neki 70-letni starec se je ponudil za tvegan poizkus, toda zdravnik ga je moral zavrniti. V cerkvenih krogih so njegovi poizkusi naleteli na odpor. Pravijo, da bi kvečjemu lahko privolili, če bi zdravnik obujal mrtvece, ki so najmanj že tri dni v grobu, kakor je to bilo s svetopisemskim Lazarjem ... Pravniki so v glavnem mnenja, da bi oživljene, na smrt obsojene obešence, morali pomilostiti, guvernerji pa zdravnikove ponudbe odklanjajo. Žena drugemu možu: Ne ve&. kako mi je žal, da mi je prvi mož umrl. Drugi mož: Verujem ti! Meni tudi... Pustolovščine odvetnika - kralja Indijancev Južna Amerika, kjer skoro ne mine leto brez revolucj, je bila že v prvi dobi kolonizacije prizorišče romantičnih dogodkov. Ko so Španci prodirali v Peru in čile, so se hrabri Araukanci umaknili na jug. Po krvavih spopadih je žilavi indijan ski rod ohranil v goratem zaledju Valctf-vije svobodo do 19. stoletja. Dežela je bila razdeljena na več okrožij, katerim so vladali poglavarji. Ti so razpolagali s plemeni, le oni sami so smeli prodajati zemljo, toda izključno Indijancem. Iz svoje srede so poglavarji volili vrhovnega vodjo »tokv:ja«. V vojnem času je poglavar razpolagal z vojsko 6000 hrabrih mož. Takšna uprava dežele je trajala do 1. 1860, ko je , Arauk?.ni?a čez noč postala ustavna kraljevina po francoskem vzorcu. Po Južni Ameriki je tedaj potval francoski odvetnik Anto ne Tonniens iz Pe-rigneuxa. Naključje je hotelo, da je neznatni odvetnik na mah postal slaven. Več mesecev je b val med lnd:janci, se se je njihovega jezika, se poročil s stasi-I pomoči, so se to Ind'janko in si tako pridobi! zaupanje razmere. Novi domačinov. Klnalu nato je izbruhnila vojna. Vojni svet je izvolil Tonniensa za vrhovnega tokvija. Ta je imenoval min’strstvo, v katerem sta bila poleg domačinov še dva Francoza. Dal je deželi ustavo, sklicana skupščina Indijancev je proglasila odvetnika Tonniensa za kralja. Kral-Avrelij I. Antonij — je prejel vse pravice in dolžnosti' ter proglasil enakopravnost vseh stanov. Araukanci so bili navdušeni. Visoko v Andih je prodrla francoska civilizacija, že se je zdelo da bo »Nova Francija« izpodrinila špansko kolonizacijsko oblast v či-leju. Španci so izdali vsem guvernerjem vzdolž meje ukaz, naj ujamejo kralja. Guverner v Nacinrentu je Avrelija v neki zasedi zajel in ga zaprl. Zdravniški kolegij je kralja Araukancev proglasil za norca, Španci so ga izročili francoskemu Araukanci vrnili v stare poglavar je napovedal kozmičnega prahu, ki je padal na zemljo v najstarših časih razvoja naše zemlje. Potopljeni svet Majo je poln podolžnih dolin, po katerih so nekdaj tekli veletoki. Delujoči ognjeniki pod morjem bruhajo še danes žgočo lavo na dan in stvar jajo nove otoke. V zapadnem delu potopljene celine se vlečejo od severa na jug venci planin, katerih podaljšek so otoki Južnega morja. Kopna zemlja nima nikjer tako globokih zasek in tako visokih gora, kot so one na dnu Tihega oceana. Vzhodno od Filipinov je 10.800 m globok prepad in če bi vanj pogreznili na j višjo goro sveta, bi njen vrh ostal še 1916 m pod morsko gladino. Oceanografsko raziskovanje se sedaj nadaljuje in človek bo prodrl v skrivnosti daljnih tragedij postanka naše zemlje. Za smeh in dobro voljo Čevljar Matevže in žena Neža sta se zmerom propirala. Odločila sta se, da sc ločita in stopila k župniku. S čim vama morem postreči? Velečastiti! Prosil bi vas za ločitev! Tako ne more več iti dalje. In kaj pravite vi, Neža na to? Tudi jaz, velečastiti, vas prosim isto. Župnik razmišlja in de: Vesta kaj? Razloga za ločitev tu ni. ker sc v vsem izvrstno razumeta. Eden hoče to, kar želi drugi... Le pojdita v božjem imenu. »Natakar, vaš kruh je trd kakor kumen. Prinesite kladivo, da ga razbijem. Gost pri sosedni mizi: -->Nc trudite se* gospod. Tu imate žemljo, ki vam lahko nadomesti kladivo.« Peter: Zdi se mi. gospod doktor, da imate zelo rad svoje prijatelje. Zdravnik: Po čem sodite tako? Peter: Po tem, ker jih ne zdravite... Gospa novi kuharici: Veste, pri‘meni ne trpim ljubčkov. Kuharica: To je pa lepo! Moja urejšnja gospodinja jih je imela kar tri. seznanil z njihov mi običaji, dokler ga ni-(konzulatu, ki ga je poslal v Evropo. so Cilenška oblastva izgnala. Zatekel se . Medtem ko je Tonniens pri evropskih je na jug k upornim Araukancem. Naučil j vladah, ,, posebno Napoleonu HI., prosi-l Špancem vojno, toda Čilenci so bili topot srečnejši. L. 1870 so morali Indijanc skleniti mir in izročiti orožje, španski gu verner je bil že na potu v Araukanijo, ko se je nenadoma spet pojavi francoski odvetnik, izgnani kralj. V Argentinijl je Avrelrj I. Antonij stopil na kopno, najel čete kovbojev in ž njimi prejezdil visoke Ande. Araukanci so ga z navdušenjem sprejeli, ga proglasili znova za kralja in se postavili Špancem v bran. Brez odpora je kralj spet vzpostavil francoske zakone, vnela se je nova vojna in šele čez leto dni se je Špancem posrečilo hrabre Indijance ukrotiti. Pregnani kralj — odvetnik je pobegnil. V Marseillu je 1. 1872 z indijanskimi zakladi stopil na suho, protestiral je prot' nasilju Špancev in proglasil mesto za sedež araukanskega vladarja. Obdajal se je z vitezi, izdajal poseben araukansk' list, dokler ga ni 1. 1878 odvedla smrt tja, od koder mn ni bilo treba več pobegniti. Citateljem in prijateljem! Svet je nemiren, dogodki si slede s filmsko naglico. Vsak državljan, ki kaj da na svojo bodočnost, mora biti v stalnem stiku z dogajanjem po svetu. Zato je treba, da imajo- ljudje točen pregled o dnevnih novicah doma in na tujem. Za ceno 10 din na mesec dobite lahko po pošti najcenejšl dnevnik »V e-černik«, za i2 din'mesečno vam ga raznašalec dostavi na dom. Komur zadostujejo sobotno-nedeljske številke našega Hsta, plača le 4 din na mesec. No pozabite! Samolzobrazba je ve-levažna stvar pri vsakem, količkaj dovzetnem človeku! »Večer ni k« vam nudi zanimivo čtivo iz najrazličnejših panog javnega življenja. Ceneje ne morete priti do vsakdanje duševne hrane! Citajte naš dnevnik, prepričajte se o njegovih nepristranskih smernicah in priporočajte ga povsod. Če še niste, vstopite tudi vi med naše zmerom številnejše naročnike. Pošllite upravi dopisnico in »V e č e r n i k« bo postal vaš vsakdanji, nepogrešljiv znanec in svetovalec. Zensttfcofjfefc Negovanje hrbta BLIŽAMO SE POMLADI. ŽE SEDAJ PRIČNITE PRIPRAVLJATI NA KOPALNO SEZONO Kadar koli se pokaže ženska v javnosti, si tole: vedno jo spremlja želja, da bi bila lepa in da bi ugajala. Vitko telo in lepa, č>sta polt so sanje vsake Evine hčerke. Najbolj pridejo te odlike oziroma njih pomanjkanje v poštev v kopališču, kjer je ženska najbolj izpostavljena kritičnim očem. Da pa bo kritika ugodna, nikar ne misli samo na to, kakšno kopalno obleko si boš nabavila za letošnjo sezono, ampak prični tudi samo sebe negovati in pripravljati. V današnjih kopalnih oblekah pride hrbet zelo do veljave. Toda le lep hrbet vpliva ugodno. Gotov si že dostikrat opazila v kopališču, da ima kakšna ženska prav mozoljast hrbet. To je navadno posledica slabokrvnosti. To je treba do začetka kopalne sezone odpraviti. Mozolje odpraviš s sončenjem, snago in rednim odvajanjem, čim začne pripekati prvo pomladansko sonce, izkoristi vsak trenutek in se doma sonči. Razen tega poizku- SVOJE TELO Vsako jutro si hrbet dobro namili z žveplenim milom, ga oplahni z vročo, nato še z mrzlo vodo. Nato si hrbet s frotirko dobro otri, nakar ga namaži z alkoholom, kateremu si primešala nekoliko kafre. Zvečer vse to zopet ponovi, samo da ga po otiranju ne smeš namazati z alkoholom, temveč z limonovim sokom, ki vleče znojnice skupaj. Nato lezi v posteljo. Zlasti pa pazi na redno odvajanje. Jej kolikor mogoče zelenjave in surovega sadja, ki jako dobro vpliva na kri, a tudi urejuje prebavo, če pa iz gotovih vzrokov ne moreš uživati takšne hrane, potem jemlji lahko odvajalno sredstvo in opravi dnevno vsaj dveuren izprehod. V treh ali štirih tednih bodo mozolji izginili in z veseljem boš pričakovala dan, ko bosta zrak in voda dovolj topla za prvo kopanje. bi potem dajale barvo in kvarile obleke. ( Bolje je, da jih nosimo kar obledele. Ma- j deže odstranimo z bencinom. Če posta-i nejo pri tem trde, jih navlečimo na roke in namažimo z vazelino. Nato jih slečemo in eden dan sušimo, naJcar jih z usnjeno ali platneno krpo dobro zbrišemo in rokavice bodo izgledale kakor nove. Pralne usnjene rokavice peremo v per-silu Peremo jih nataknjene na roke. Ko so dobro izplaknjene. jih namažemo s par kapljicami glicerina ali olja. Nato jih še enkrat splaknemo in obesimo. Preden se posuše. jih zdrgnemo, da ostanejo prožne. Svilenih belih rokavic ne smemo prati v vroči vodi, ker porumene. Ko nosiš svilene rokavice, vtakni v konce prstov nekoliko vate, sicer prikukajo nohti takoj na dan. Eleanor Povvell (MGM). Šminkanje ni iznajdba naše dobe OBRVI SI JE PULILA JAPONKA ŽE PRF-D DAVNIM ČASOM — BARVANJE ZOB Barvanje lica ali šminkanje ni iznajd-Iie paifla že v davnem času, zato smo lah- ba kuhumega zapada, kako: si mogoče marsikatera izmed nas misli. Že pred ti-sočletj' si je barvala lice Japonka, toda z mnogo popolnejšimi sredstvi, nego jih imamo v to svrho na razpolago dandanes. Japonka je uporabljala za šminkanje rastlinske barve, katerh pridobivanje in sestavljanje je za nas še danes tajna. Barvanje in negovanje lica je bil pri Japonkah od nekdaj poseben kult, ki so ga do danes ohranile. Od pan it«, veka ima japonska žena za negovanje lica, vratu in rok neko posebno belo rasxl;nsko mast. Kako jo izdelujejo, to je njiho.va skrivnost. Že itak nežno kožo so že od nekdaj pos-pavale z riževo moko. Tudi puljenje obrvi ni naša Iznajdba; kar bo gotovo presenetilo marsikatero zastopnicci nežnega spola. Japonka s; jih ko že nekdaj občudovali mene tanke obrvi, ki so se v značilnem 'oku japonskih obrvi vile nad mandljem podobnimi očmi Rdečilo za ustnice je prav tako iznajdba male Japonke, samo da se je njihovo rdečilo že nekdaj razlikoval on našega. Nobena jed ali pijača ni odstranila barve v kratkem času, kakor se to dogaja nam. ki se bojimo dotakniti čaše ? namazanimi ustnicami. Japonka namreč tudi za ustno rdečilo uporablja neko rastlinsko barvo, ne pa mast kakor mi. A še nekaj so počele, in počno deloma še danes Japonke — to io barvanje zob s črno barvo. Tega pa na srečo mi ms mo posneli, ker pač ni po našem okusu. A'i pa morda še borno? Dvomim sicer. tcdc izključeno ni. V sopari pregrete jedi Jed. ki ostane, daj v porcelanast lonček, pok rij in postavi na hladno. Ko jo bočeš pregreti, vzemi večji lonec, napolni jra dva do tri prste visoko z vedo, poleži trsko vanj, na trsko postavi odkriti porcelanasti louček z jedjo. Ce bi trske ne bilo, bi se poškodovala oba lonca. Postavi na štedilnik in pusti vreti pol ure; če je večja količina na tri četrt uxe. Lonec mora biti dobro pokrit, da sopara ne uhaja iz njega. Pokrovka se mora ujemati natanko z loncem. Ko je jed pregreta, vzami porcelanasti lonček iz lonca, pri tem pazi* da se ue opariš s soparo, zato je bolje, da počakaš 1 minulo, da se sopara pri odkritem loncu izgubi. Jed serviraj kar v porcelanastem lončku. Če je gosta jo pa zvrni na krožnik, da obdrži obliko in dai vročo na mizo. Na ta način pregreta jedila so zdrava, tečna in slastna. Najboljše se segreje rižoto, žganci, praženi krompir in polenta. Nadalje vsa mesna jedila v omaki in brez omake, skoraj vse močnate jedi, posebno zavitki in š‘ruklji, rižev in zdrobov narastek, še celo palačinke. Sirovi štruklji, če so fino pripravljeni, so v sopari nregreti izborni. Kruhove in češpljeve cmoke, žličnike- vodne cmoke, široke in krompirjeve rezance ter vsa jedila, ki še kuhajo na vodi, najbolje pre-greješ, če jih streseš v manjšo kozneo in za-liješ z vodo, v kateri so se kuhali. Kadar jih hočeš pregreti, jih samo dobro prevri in ravnaj dalje kakor s sveže kuhanimi. Če so pa te jedi že zabeljene, in ostanejo, jih je seveda škoda nanovo zalivati z vodo, zato postopaj ž njimi kakor v začetku povedano: Spravi jih v porcelanastem lončku na hlad; za večerjo postavi ta lonček v krop, ga pokrij s še večjo posodo in pogrej, kakor opisano. Pravilno ravnanje z rokavicami Dobre rokavice so drage, a čim dražje so, tem bolj so občutljive. Kakovosti rokavic primerno mora tudi biti naše ravnanje. z njimi. Predvsem si ne kupuj pretesnih rokavic. Kmalu bodo popokali šivi, pogledali iz njih nohti ali pa se bodo rokavice grdo raztegnile ter postale podobne copati. Posebno moramo paziti, da so dovolj velike bele volnene rokavice, ker se že pri prvem pranju uskočijo. Glace-rokavice oblačimo tako, da jih najprej potegnemo .čez srednje prste, nazadnje šele čez palec. Če jih nategujemo, je nevarnost, da počijo. Kljub dobremu ravnanju pa postanejo včasih rokavice trde in jih težko oblačimo. To preprečimo, če jih znotraj potresemo s smukcem in dobro zdrgnemo, tako da se smukcev prah vleže v usnje, če to večkrat ponovimo, ostanejo Kuhtaja Ocvrt tcl?čji jezik. Svež telečji jezik skuhamo, olupimo in počakamo, da se dobro odcedi, nakar ga narežemo na prst debele rezine, ki jih pomočimo najprej v razžvrkljano jajce, nato pa še v presejane drobtine. Rezine ocvremo potem na vroči masti. Kuhana govedina, nadevana. Zelo mehko, sočno kuhano govedino vzamemo iz juhe eno uro prej, preden jo serviramo, jo ob strani prerežemo in nadevamo. Nadev za 1 kg govedine: 5 sardel, pol čebule in žlico zelenega peteršilja dobro sesekljamo, primešamo žlico surovega masla in La nadev Nato skuhamo v trdo ' namažemo v meso. Nato sKunai rokavice dolgo lepe. — Temne roka , trj jp, |)n,uačimo z. dvema sarde- rade obledijo. Barvanje z različnimi pri- jaina vred in pr Lijemo skodelico smeta-pomočki ni priporočljivo, ker še stro- (ne. Nadevano meso denemo v pekačo, kovnjak jih težko pobarva tako, da ne ga polijemo s pretlačenimi jajci in sarde- lami, potresemo po vrhu z drobti lami m obložimo z narezanimi koreninami jušne zelenjave in pol čebule ter 10 dkg na kocke zrezane slanine. To denemo v vročo pečico in pečemo dobro uro, da dobi meso skorjo. Kisi n zelje z jabolki- 1 kg zelja zalijemo z vodo, denemo povrh eno celo olupljeno čebulo in Iri na štiri dele razrezana olupljena jabolka, pridenemo 50 gr masti in ščepec sladkorja, pa ga počasi kuhamo, dokler ni mehko. Nato vzamemo čebulo spet iz zelja, pomešamo vanj razkuhana jabolka, dodamo,. če hočemo, malo popra. in kumine in ga zgostimo z enim nastrgarim surovim krompirjem. Ta prikuha se dobro poda zlasti k pečenicam. Vaniljni rogljički. Vzamemo 10 dkg surovega masla. 1 rumenjak, 1 zavitek va-niljnega sladkorja, 15 dkg moke, 3 dkg poparjenih. olupljenih' in zmletih mandeljnov ter 1 žličko ruma. Iz tega naredimo na hitro testo, in to, če la mogoče, v mrzli kuhinji, ker moramo sicer, če postane surovo maslo mehko, vzeti več moke, Iz testa naredimo potem podolgovat svaljek in ga narežemo na majhne koščke iz kaleri'1 napravimo majhne, okrogle rogljičke. ki jih spečemo v vroči pečici. Ko so rogljiči i pečeni, jih vzamemo s pekače n povaljamo v zmletem vaniiljnem sladkorju. Ti rogl iiki so zelo okusni in se. dclgo časa držijo. Praktični nasveti Meso, ki ni dovolj obležano, a ga moraš takoj uporabljati, odrgni s prerezano limono; 10 minut prej preden ga rabiš, pa ga s pomočjo. čopiča ali kurjih psres namaži po vsej površini z dobrim oljeni. Gumijeve obročke kompotnih kozarcev ohranimo mehke in trpežne, ako jih namažemo prav malo z glicerinom, pomešanim z vodo in jih spravljamo posamezne med pele čistega papirja. Tudi snežke, galoše in druge gumijaste stvari lepo osna-žimo z glecerinom m vodo Cvetlične lončke, ki se jih je' preko zime prijela na zunanji hi deloma tudi na notranji strani plesen, moramo s ščetko in lugom osl.ro odrgniti, preden jih zopet uporabljamo. Lahko jih na zunanji strani na lahno poslikamo s kako barvo, nikakor pa jijh ne-smemo lakirati. La- nikakor pa jih ,ne smemo lakirati. La- ki je cvetličnim koreninam nujno potreben. Lepila za porcelan. Zmešaj tekoč arabski gumi iu žgani mavec v kašo, namaži z njo crepiuje porcelana, stisni in poveži ter pusti, da se dobro posuši. MALI LORD DZEF 1. Ameriška pisateljica frances Barbour je napisala zanimivo zgodbo, ki jo je Mlinska družba Metro-Gold-wyn-Mayer posnela v film z naslovom »Lord Jeli«. V tem Ulmu nastopata tudi znana mladinska igralca Freddl Bartbolomevv In Mickey Rovney. Vso zgodbo s prizori iz tega filma bomo prinašali v vssM r^HsUl številki »Ubiti me boš moral, če me hočeš spraviti nazaj« Dečki so žc blizu mesta, ko Terry opazi, da je Geoifrey izginil. Eden izmed dečkov mu pove, kod je Geoffrey pobegnil. Terry hiti za njim, ga dohiti in nastane borba, v kateri Terry zmaga in prisili Geofireya, da se vrne. 1 v' »Na ladjo pošiljamo samo odličnjake« Terry se je zaradi tega zakasnil, in ko skuša priti v dom skozi okno, ga opazi neki nadzornik. Terry ne izda Cieoffreya, zato ga Briggs kaznuje in mu vzame čast prednika. Razen tega mu pravi, da zdaj ne bo vkrcan na »Kraljico Marijo«. »Ne pokaži se mi več pred oči...« Terry je žalosten, ker je izgubil predniiko čast. Ko najde Geoffreya na samem, mu pravi, naj mu nc prihaja več blizu. Za Geofireya je bil to težak udarec, kor je na tihem ljubil Terryja. Ko so gojenci izvedeli, da je Terry zaradi Geoiireya mnogo utrpel, ga bojkotirajo. v Mariboru dne 24. ITI 1939. Šah Turnir za prvenstvo Jugoslavije r»ASI JE TI RMR PRRD VRATI, SE VEDNO XI ZNANA DEFINITIVA USTA UDELEŽENCEV. Kot znano, bo pričel 1. apri’.a v Za-^ivbu turnir /.a naslov prvaka Jugosla\ije Dasi jo tun ir prod vrati, še vedno ni *nana defii i lvna lista udeležencev. V listih so so. .‘iier že pojavila nekatera imena Udil'žencey, vendar se ta imena nanašajo večidel le na tako zvano ,,spodnjo polovico li;U*. Pogreša pa se definitivna udeležba vodili.i'.i mojstrov naše države; tako je, kot beremo, Se vedno nejasnu udchžba vel .mojstra Pirca i i dr. .Milana Vidmarja, ki na turr.i*ju za lak nailiv nikakor ne bi smel r manjkati. Ker se v na:i državi že več I.'l mučno vleče vprašanje državnega prvaka in najbcljšega šahovskega mojstra, hi Lil j iia vsak način prav, da se temu vprašanju pride do konca, i 1 sicer tako, da po;.l.'j ne bo več nejasnosti, l i bi jih morij v mučni atmosferi reševali Jug. šah. savez in ] i bi imela, kot je bil to že večkrat slučaj, dolgovezen polemičen odmev v Časopisju. I)a bo radovedna jugoslovanska šahovska javnost končno prišla tudi glede vprašanja našega prvaka do ! jasnosti, je potrebno, da se turrirja udeležijo v: i naši mojstri, predvsem pa oni, ki so ji že v mednarodni areni priborili sloves in ki v domačih krogih veljajo za naše najboljše šahovske mojstre. Zato naj ne bo turnir v Zagrebu pcio\ijarski, ampak tak, da bo ob udeležbi vseh naii.i mojstrov v plemeni.i borbi dal prvaka Jugoslavije, brez vseh komentarjev, opravičevanj, poleiri!c in rekriminacij. To — in r.iž. več — je vroča želja jugoslovanske šahovske javnosti! Po nekaterih verzijah se bodo turnirja udeležili: Broder, Furlani, dr. Kalabar, Konig, Kosi--, Schreiber, Tomovič, Milan Vidmar ml. i i Sava Vukovič. V „Munche-ner Neueste Nachrichten" pa beremo že kar defiri.ivno listo z naslednjimi udeleženci: Kostič, Vasja I i.T, dr. Milan Vidmar, dr. Trifuno\i.\ Schreiber, Broder, Tomovič, Vukovič (Sava cli Vladimir1/), Vidmar ml., dr. Astcloš, Konig, Nedeljkovo, I^ešnik, Rabar, Subarič in Tekavčič’ Pravni svetovalec ..Veternika* Mednarodni turnir v Parizu V 7. kolu je porazil dr. Tartako\ver Cu-Kennana, Matvejev Prinsa in Rossolimo Toučeviča. Švicar Grob je remiziral proti Orbahu. Ostale partije so bile prekinjene. Dovršenih je bilo tudi več partij, ki so bile prekinjene iz prejšnjih kol. Stanje po 7. Uoln: Matvejev 5 l/2 (1), Rossolimo 4‘/i (2)> Tarlakower 4 (1)“ Cu-kerman 3'/s. Grob in MonossOn 3 (1), Prins 21/„ Znosko-Borovsky 2 (3), Touče-vič 1 Va (3X Honlinger 1 (5), Baratz 1 (4), Halbersladt 1 (3), Orbach V® (4), Romi 7« (3), gdč. Silans 0 (2). Mednarodni turnir v Rigi FRANCOSKA OTVORITEV (3. kolo v Kerne ri) Beli: Bogoljubov Crni: Petrov 1. £4, e6 2■ d-1. d5 .J. Sc3- dxe4 4. Sxe4. Sbd7 5 SI3, Le7 6. LdS, Sf6 7. Sxf6+, Lxf6 8. fl—0, c5 9. c3!< cxd4 10. cxd4. 0—41 11. De2, Da5 12. Lf4, Db5 (izguba časa in prazna poteza. boljSe ni bilo Sb6 in nato Sd5!) 13. Taci Sb6 14. Lea. Lxe5 15. dxe5, Sd5 16. Le4!, Ld7 17. Lxd5. exd5 (Bogoljubov si je pridobil z nekaj odličnimi potezami očitno prednost) IS. De3. Tfe8 19. Tiel, Lgl 20. Sd4, Tac8 21. b3. Ld7 22. Txc8, Txc8 23. Db3, Dg6 24. Dxd5 Lxh3 25. Dxb7, Td8 26. Se2. Lg4 27. Sg3, h5 28. Dxa7, h4 29. De7, Td2 30. Dxh4. Txb2 31. Dd8+, Kh7 32. a4. Ta2 33. aa, Dc2 34. Dd4, Le6 (črni se je dokajdobro znašel v nevarni poziciji, tako da zmaga belemu ni lahka) 35. Tal. Txal+ 36* Dxal, Lc8 37. a6?? (Jed-va si je Bogoljubov ustvarii najlepše izglede za zmago, že je storil napako, ki ga velja ves irud: z brezskrbno po‘ezo daje črnemu priliko za rešitev. Petrov napako seveda temeljito izrabi in taktično prisili belega k remiju). Dc6 38. a7, Lb7 39. 13. Db6+ 40. Kfl, La6-r 41. Se2, Dxa7 42. Kol- BKaj toljko vpiješ, človek božji?« ga je vprašal neki časnik. Kmet mu ni ničesar odgovoril, le naprej je klical: »Poglejte, čudež, čudež!« Nazadnje Je tudi kralj slišal ,to klicanje. Ko so mu prignali kmeta, ga je vprašal, zakaj vpije. »Kaj ne bi, veličanstvo*« .se je odrezal kmet, »posejal sem žito. zrasli so pa Švicarji. AH ni to čudež?« Kralj se je nasmehnil in povrnil kmetu škodo. Za mlade znanstvenike 13. vprašanje. • Večkrat beretei da čoln. ki je ;tes-> ob jadmicii ne more od nje.; da ga velika jadrnica kratkomalo privlačuje nase. Kako hi- si to razložili? Ali se opaža isti pojav tudi pri parnikih? Odgovor na 12. vprašanje. Zvoki so tresljaji zraka, torej valovanje. Nizki zvoki imajo mak) tresljajev v sekundi ter imajo zategadelj zelo dolge valove. Ko pride val do kake razpoke, nastane Ioni. Lom je tem močnejši, čini manjša je razpokii-na glede'na dolžino vala! Tudi ulfce so take razpoke, zaradi katerih se z ozi-rom na njihovo velikost naifflasnejc slišijo dolgi, nizki glasovi bobna. Pri vsem tem je pa še absorbcija zrdkn za nizke zvoke manjša kakor za viš-ie. SmeSnica Dijak in gimnazijski sluga sta se pogovarjala o nedavno umrlem profesorju: Dijak: Škoda zanj! Bil je dober. profesor; obvladal je tri žive in dva mrtva jezika. Sluga: Poglejte! Mrtvi jeziki mu bodo zdaj presneto pomagali na onem svetu. Križanka Vodoravno: 1. žensko ime ati notranje prepričanje; 5. slovanski blagovestnik; 6. človek; 7. večno mesto; 8. del kolesa; 10, razr bojiiik. Navpično: 1. ne-določni števnik; 2. ozračje; 3. bo-dikasta rastlina; 4. prvj človek;_ 5. gonilna priprava; 9. pomožni glagol. Okvir r Navpično in vo--jdoravno: l. giba-Jnje araka.; •2. dan v tednu;-3.‘vezana ""[beseda;: 4: litni -*čas. Rešitev križanke Vodoravno: L okop; 5. drevo; sir;7. en; 9. to; 10. vi tele; 12. olvka. Navpično: 1. ro; 2. l$'es;; 3.,ovitek; 4: rporoka; 5. drevo; 3.r Nil: 11. ti. h * Ms|i 4 1 3 8 ' »Večernih:« s:a mladino l»«o 1 Maribor, 2S. marca 1939 ............................................ limon Slav. 1) iiiiiiiiiiumiii Rtiltt« magičnega kvadrata Jurček In sreča D r a go H. Car. Naš Jurček takole Je sklenil nekoč, da treba bo samo v svet mu oditi. Iztakniti srečo In potlej doma do smrti se z n!o veseliti. Sl vzel je denarja, jestvin ter odšel veselo po cesti le beli, po poti sl pesmi prelepe Je pel o daljni, bogati deželi. Prehodil Je mesta, vasi In gore, pretaknil Je vsako grmovje, a našel ni sreče v svetu nikjer, nazadnje se vrnil domov je. A mamici pa ie povedal doma. da sreče nikjer ni v tujini, da srečo vsak človek le v sebi ima in njej on vladar Je edini. " -V 'S^=s*>G5 " : 1' Otrok išče delo Milan Pogorevc. 1 : Pomladnega dne je pritekel majhen deček ves zasolzen in premražen pre-ko ceste m- se ustavil pred veliko tovarno; Plaho se je zazrl v dimnike. ki so štrleli proti nebu. a nazadnje,le,pozvonil. Vrata je odprl. stari-Kav,čuvaj z-belo brado, ga pogledal ter ga nazadnje nekam usmiljeno vprašal: »Kaj bi rad?« Otrok ga je potihoma vprašal, če bi lahko govoril z ravnateljem. >Z • ravnateljem? Kaj se ti pa sa- nja?! Nemogoče!« »Zaradi očeta bi ga prosil, da bi mu dali delo.« Čuvaj je zmajal z glavo, nazadnje pa odšel in se vrnil s papirjem. Potisnil mu ga je skozi ograjo m rekel: »Zapiši, kaj hočeš!« Deček je napisal. Čuvaj se je nekam dobrohotno nasmehnil in odšel z lističem. Fantu je začelo srce burno utripati. Pred deseto tovarno je že stal m prosjačil za delo. Čuvaj se je kmalu vrnil; deček je vprašujoče zrl na listič v njegovi roki. Ko ga je prebral, se je .nasmeh* nil. Na lističu so bile napisane velike besede: Tvoj oče lahko začne jutri z delom. Deček ni nič več čutil spomladanskega mraza; stekel je proti domu in mislil na očeta ter . bratce in sestrice,-ki-bodo znova imeli vsakdan1 kruh. / o c \ v r,' . Moj Belko , I el k a Meško., ' V svojem četrtem letu sem.dobiK. od tete belega kozlička. 'Tvoj je. Jelka!« je dejala: teta, a jaz' nisem vedela, kaj naj napravim od ve§elja. Potlej sem rekla, da /ga bo tr.eba krstiti ter razmišljala, kakšno ime bi mij dala. Ogledovala.sem ga in s,0, nazadnje odločila za Belka. »Belko boš. kozliček!« sem mu po-šepetala v uho. Shaw je hud na Hollywood Bernhard Shaw, nevzgojeni, toda ljubeznivi zasmchovalec, se zdaj jezi na liudi v Hol-Iy\voodu. Tamošnja »Akademija za filmsko umetnost in znanost« mu je namreč podelila mgrado za filmski rokopis »Py.e:maliona« v obliki neke sohe. To pa je Sliavva spravilo-v strašno jezo. »Če sem ponosen na to?« je ob neki priliki dejal novinarjem. »Žalitev je to znme! V Holly\voodu so dejali, da je moj »Pygmalion« — »najboljši rokopis sveta«. Kako morejo tako govoriti o nekem delu. ki le že dvajset let poosebljen uspeh?! Zdi se mi. da so tisti v Holly\voodu zdaj sploh prvikrat slišali o meni! Najbrž mislijo, da sem kak 24 leten mlad možž!« — Kdor vsaj malo pozna miselnost Hollywooda — vsaj od daleč — bo spoznal, da ima častitljivi mr. Shaw prav. Hollywood si od časa do časa privošči še vse drugačne hudobnosti in stvari, ki pričajo o njegovi ignoranci... Tamstvenost živalskih instinktov ZANIAHV IN POUČEN KULTURNI FILM »UFE« IZ ŽIVLJENJA V PRIRODI Y najnovejšem kuturnem filmu je zbrala »Ufa« trideset zanimivih prizorov iz živalskega sveta. Delo prikazuje filmane poizkuse proučavanja prirojenih instinktov živalic in odkriva ponekod njih neverjetno razvit spomin. Skozi niti za las široko odprtino steklene cevke se n. pr. plazi s prostim očesom neviden črviček. Sprva se zvija na vse načine, drugič ie po prestanih izkušnjah že spretnejši. Naelektrizirali so zemljo in spustili nanjo glisto. Deževnik se je vselej, ko je hotel zlezti v prst, stresel. Stokrat je poskusil, končno je uvidel zapreko in odnehal. Z ogljikovo kislino so pokvarili vodo. Vodne bolhe so silile na sveži zrak, na površje. Ko so pa pritrdili na dnu posode električne žarnice, je svetloba zmotila bolhe, da so silile tja in poginile. Raku so zamenjali ravnotežne kamenčke z železnimi opiljki. Nad vodo so postavili močan magnet, ki je potočnega samotarja prevrgel na hrbet. Sprva presenečeni rak se je tudi temu privadil. Poizkusi z žabami in morskimi Prašički so pokazali, da imajo živalce zelo dober spomin. V steklenem labirintu, v kakršnem bi se človek gotovo izgubil, je bela miška igraje našla pot do skrite hrane. Kako pride opica do banane, obešene zgoraj na žici, ie nadaljnji, zanimiv prizor iz poučne zbirke filma, ki povede človeka v poznavanje živalskega razuma. Ganohoferjev »Kralj planik" v fiimu V najlepšem delu Alp. 2000 m visoko, filma odprava »Ufe« nov trak po romanu Gangho- ferja »Kralj planik«. Režijo in odpravo vodi Pavel Ostermayr, ki je doslej pomagal glavnemu režiserju l' lmske družbe. Mladi režiser je velik prijatelj gora in sc mu je s tem izpolnila goreča želja. Nadeja se, da bo zapreke, ki jih stavi visoko v gore prestavljeno delo Ganghofer jevega romana, častno rešil. Dolgoletne izkušnje v *zavodu za kopiranje .in striženje filmov so bile dobra šola zame. Krajšanje filmov s škarjami je pač zadnja od, treh velikih instanc: manuskripta. režije in operaciie s škarjami, je zaključil Ostermayr svoj intervju, ko ga je poročevalec zasačil pri delu v planinah. Usoda Valentinovih partnerjev »Šejkov sin«, ki je nadaljevanje nekoč slavnega in uspešnega filma »Šejk«, je na novo predelan zvočni film znane tvrdke »Artcjne-ma Associates«. Zanimive so usode glavnih predstaviteljev teh posnetkov, ki iih je prvikrat osvetlila luč projektorja pred 12. leti. Valentinova partnerka Vilma Banky, ki je igrala vloge plesalke Jasmine, ni bila sposobna, preiti k zvočnemu filmu zaradi svojega tujega naglasa v govoru. Kar^ Dane, ki igra v tem filmu komično vlogo, je podlegel neki srčni bolezni. Agnes Ayres, ki je igrala mater mladega šejkovega sina. ni igrala že 10 let. Edini Montagu Lowe je prestal vse krize in igra še naprej. V minuli sezoni ie igral v sedmeril filmih, od katerih se je posebno pro slavil v filmu »Življenje Emila Zole«. f. Švica snuje filmsko proizvodnjo. V Švici, ki doslej ni izdelovala lastnih filmov, so končali z zadnjimi pripravami za zgraditev prvih velikih filmskih ateljejev. Postavili bodo dva velika in dva majhna studia na severnem bregu jezera Moos v Bernskih Alpah. Pri gradbi bo udeležen po večini tuji kapital in za vodstvo ateljejev ie Švica že pridobila vodilne evropske strokovnjake. Ateljeji bodo delali najmanj 200 dni letno. f Novo filmsko Igralko je odkrila UFA. Imenuje se Iva Vanja in je Bolgarka. Dekle je še zelo mlado in nenavadno lepo. V prejšnjih letih se je v najodličnejši bolgarski družbi proslavila kot odlična jahalka. Na konjskih dirkah je dobila več prvih nagrad. Daruite za azilni sklad PTLI Filatelija Mati in otrok na znamkah Pisemska znamka ni nikoli služila izključno le svojemu poštnemu namenu, temveč je bila skoro vedno propagandnega ali spominskega značaja. Danes izrabljajo pošte vsak mogoč dogodek za izdajo novih znamk, ki predstavljajo danes že kar majhne mojstrovine drobne grafične umetnosti. Motivi slik so najrazličnejši: krajine, zgodovina, osebnosti itd. Motiv „mali in otrok" pa se pojavlja razmeroma poredko. Avstrija je bila prva država, ki je (1. 1935) izdala tako znamko. Leta 1937 je izdala tudi Ceško-Slo-vaška vrsto znamk s tem motivom, ki prikazuje nežne scene po plastiki „Uspavan-ka“ Stanislava Sucharde. Resnično počastitev matere pomenijo znamke Združenih držav ,ki so izdale 1. Križanka št. 26 12 3 4 5 6 / I II III IV V VI VII VIII IX X XI i IR m B as m m B m b 0 m n m ' 0 0 m. L m AV^V\VVV^VYYVYVYWVWVYVWYVVVYYYYVVVYYVWVVVVVVVVYYWVVYYYVVVVVVVVVYVVVV\VYk 'WAV.VWWWW.V1 Besede pomenijo: Vodoravno: I. angel; II. avto; III. grška črka; okrajšava za „in signo"; IV. grška črka; ime srbskega politika; V. ameriški znak odobravanja; angleška kolonija; VI. kroj; VII. beseda pri maši; žensko ime; VIII. ime umrlega filmskega igralca; nebeška hrana; IX. beneško kopališče; ploskovna mera; X. reka v Italiji; XI. kraj na Primorskem. Navpično: 1. rastlinsko zelenilo; 2. pripadnik neke vere; 3. ima vsak človek; kraj v Bosni; 4. letovišče ob jezeru istega imena; okrajšava za vrsto denarja; 5. oseba iz Kozakovega „Sentpetra“, rastlina; 6. zaimek; Chateaubriandov roman; stara pijača; 7. enota; žensko ime; 8. znan virtuoz; Mojzesov brat. .V■ .■\VVV A'VYW\ A^/WVVWWVWVVVVWV\^V\VVVWVV^WyV»^lVVVVVVVyVVVNWVVVV\VVVVV>^\VVV*AAWVVV\AVV\WAV»AVvVVW 1938 spominsko znamko materi, ki je v Ameriki rodila prvega belega otroka (I. . 1587). Ta znamka je poslala v Ameriki silno priljubljena. Z motivom matere in otroka je izdala znamke tudi Mexico. Nemčija je izdala za časa ljudskega glasovanja v Posaarju znamko s podobo matere (Nemčija), ki objema vrnivšega se otroka (Saarsko področje). J Osnutek je napravila neka žena. Tudi Francija je izdala 1. 1937 dobrodelno znamko v prid „Socie(e de prophytaxie sanitaire et^ normale", ki se ukvarja z rasnopoli-tičnimi vprašanji in predstavlja mater (Francijo), ki objema svojega otroka. Simbolično predstavljajo Mater božjo tudi nekatere znamke z Marijo. Znane so madžarske znamke z Madonno iz inflacijskih let. Tudi pozneje je izdala Madžarska več znamk z motivi Kristusove matere. Priljubljenost tega moliva izvira od tod, ker je Marija zaščitnica madžarske države. Znamke z Madonno je izdala tudi kneževina Liechtenstein leta 1920 ob priliki 80. rojstnega dne kneza Johanna. z Zanimivost za filateliste in ljubitelje umetnosti. Francoska pošla je izdala znamko, spominjajočo na stoletnico rojstva velikega francoskega slikarja Paula Cczanna, na čigar dela se opira velik del sodobnega umetniškega ustvarjanja. Na znamki je reproduciran _ Cezannov lastni portret z ozadnjem tipično provencalske pokrajine in gore Victoirc, ki se tolikokrat ponavlja na podobah lega provencalskcga samotarja. Nadalje je na znamki letnica njegovega rojstva m smrti ter inicialki RF z risbo slikarske palete, preko katere je faksimile slavnega Cezannovega podpisa. z Mednarodna razstava znamk, ki so jo pripravljali za letos v Berlinu, je preložena na I. 1942. z Francija je izdala novo spominsko znamko z dodatkom za nacionalni spomenik civilnim žrtvam v Lilleu. Ob steni stoji mladenič s stisnjenimi pestmi, pričakujoč razsodbo in smrten strel. z Norveška je začela izdajali posebne turistične znamke. z Ob priliki splovitve »Clemenceauja", nove francoske oklopljcne križarke, je izdala pošta posebno znamko. n Dijak napadel v šoli profesorico. Zaradi slabe ocene je v gimnaziji v Petrinji med poukom napadel neki dijak profesorico Marijo Krcivoj in ji porinil nož v hrbet. Po dejanju je dijak pobegnil iz razreda. Kmalu sva se z Belkom tako razumela, da nisva mogla nikamor več drug brez drugega. Še ponoči sem sanjarila o svojem Belku. Ali Belko kakor da ni razumel vse inoje velike ljubezni. Nič kaj ni bil hvaležen za vse tisočere malenkosti, ki sem jih storila zanj. Iz dneva v dan mi je nagajal. Prav nič ni pomagalo, da sem se toliko in toliko trudila, da ga spametujem. Ko sem se nekega dne napotila k dedeku, je šel kajpada tudi Belko zraven. Okrog vratu sem mu zapela jermen z vrvico. Skraja se je malo upiral, nazadnje pa se je vdal; edino z glavo je neprestano otresal na levo in desno. Vsakemu je pač hotel pokazati svoje rožičke, na katere je bil nad vse ponosen. Skraja je šel* ob meni, kakor je treba,, iznenada pa je zbezljal, kakor če bi ga osa pičila. Skočil je, me vrgel po tleh in zbežal po travniku in v žitno polje. Ko sem vstala ter se ozrla za njim, ga nisem več videla; Banja Luka — srce vrbaske; banovine S ha v ko From. Ko je odšla karavana preko mosta čez Vrbas, sem krenil proti čar-šiji, na trg. V mestu je izredno dosti čevljarjev, ki razstavljajo tu svoje izdelke. Barantajo in barantajo prav tako kakor pri nas, le da z večjim truščem in vpitjem. Iz vsega tega trušča se slišijo samo posamezni klici kolporterjev m prodajalcev jestvin: le v dalji sem opazila svetlo in premikajočo se črto. Pognala sem se za beguncem, ali Belkove noge so bile hitrejše. Nazadnje je Belko izginil v bližnji gozd. Od jeze sem zajokala m odšla domov. Nisem ga več videla, nikoli več. Nekaj časa sem celo žalovala za njim, ali ta žalost je bila kmalu pozabljena; kajti dobila sem drugega kozlička. Pomenki z mladino Janko Tanič. Prav, da si se spomnil na severne brate v teh dneh. Pozdravljen! — Jelka Meško. Piši krajše stvari in na eno stran. Oboje velja tudi za ostale sotrudnike. Ne izgubljaj se v neiskrenem opisovanju narave, ampak povej vedno to, kar se je zgodilo. Tako boš pri pripovedovanju stvarnejša. — F, Fišer, ml. Oglasi se za velikonočno številko! Bodi pozdravljen! gledal sem vitek minaret džamije Ferhadije. Pred molilnico stoji omrežen studenec, kjer si muslimani pri vstopu v džamijo umijejo obraze, roke in noge. Pri vhodu v džamijd sem obstal ter pokukal skozi špranjo. Čuvar džamije je sedel s prekrižanimi nogami pri kupu molilnih copat, katere si nataknejo molilci ob vstopu v svetišče ter glasno prebiral molek z velikimi lesenimi kroglicami. V molilnico nisem mogel, ker sem nevernik in ker nisem imel ključka, ki odpre vsaka vrata razen nebeških, se pravi denarja — bakšiša. Elektron, mezotron... »neutreto" Še do nedavnega se je mladina v šoli učila, da je materija sestavljena iz dveh različnih elementarnih delov — iz elektronov in protonov, ki sestavljajo atome. Elektroni so negativno naelektreni deli, ki se sučejo okrog pozitivnega jedra ali protona, ki je dosti težji od njih. Novi poskusi in nove teorije pa so odkrile celo vrsto novih elementarnih delov materije: neutrone, pozitrone, neutrine in mezotrone, kar vse kaže, da je materija dosti bolj zapletena, kakor se je mislilo. NeutrOn je težak -kakor proton, a je električno nevtralen. Pozitron je del teže elektrona, a je pozitivno naelektren, neutrin ima pa težo elektrona m je električno nevtralen. Predlanskim pa je bil odkrit mezotron; zadnji je po teži med elektronom in protonom ter je lahko ali pozitivno ali negativno naelektren. Pred nedavnim pa so ameriški fiziki »He, očka, dobar dan,« sem pozdravil, »tudžinac sam. Molim te, kaži mi, što bi ogledao u vašome gradu?« Smehljaj je prešel preko razora-nega lica. Starec je vzel pipo iz ust. »E, pa da, brate! Več si bio u parku?« »Bio sam.« »A u banovih’ dvorih?« Odkimal sem. »E, brate, hodi tatmo! E, pa i u sokolski dom! Treča ulica levo!« (Se bo nadaljevalo.) Temperatura čebele se izpreminja. Pri 5.5° C zračne temperature znaša telesna temperatura čebele 10.2° C, pri 52° C zračne temperature pa znaša temperatura čebele 46° C. odkrili še neki novi elementarni del, »neutreto«, ki je brez električnega naboja. sesas Neka] o knjigah Najstarejša knjiga na. svetu se nahaja v pariški narodni knjižnici. Svet jo pozna pod imenom »Prisse Papy-rus«, a našli so jo v Egiptu; napisana je bila 3360 let pred Kr. r. * Največja knjiga je Anatomski atlas v knjižnici industrijske šole na Dunaju. Atlas je visok 1 m 90 cm in širok 90 cm. Natiskan je bil 1823. , * Najmanjša knjiga je dolga 10 mm in široka 6 mm. Vsebuje Galilejev dopis, ki je bil tiskan 1887. v Padovi. * Najtežja knjiga je zgodovina Itake, ki jo je izdal neki habsburški vojvoda. Težka je 68 kg. * Najdebelejša knjiga je kitajski slovar, ki je znan pod imenom »Ju-tsu-tši-tšeng«. Slovar se sestoji iz 5020 zvezkov, ki imajo skupno 853.400 strani. Tiskan je bil na cesarjev ukaz v XVII. stoletju. « Najdražja knjiga na svetu bo pa Gutenbergova biblija, ki je bila pred nekaj leti prodana za 300.000 mark. sssts Prvi stratosfeml polet. Angleža Glaisher in Coxwel sta že 1862. poletela v Angliji v stratosfero; balon ju je dvignil do višine 8500 metrov. Kdaj nas varuje zid pred kroglo? Zid iz opeke mora biti najmanj 40 cm debel, da nas varuje pred kroglo iz puške. Koliko vode izpuhti na hektarju gozda? Na hektarju bukovega gozda izhlapi vsak dan 20.000 litrov vode. Magnetski tečaj se neprestano seli. »Obzooor! Hrvatski dnevnik! — Precte, tri za dinar!« Prešel sem moderni del mesta. V starem delu mesta so se palače umaknile siromašnejšim hiškam. Za-I Vrbas je bil zaradi dežja v prejšnjih dneh umazan in kalen. Na mostu sem skorajda trčil v postavnega I očanca. K spomeniku kralja Zedinitelja v Mariboru NEKOLIKO STROKOVNE RAZPRAVE O MATERIALU ZA SPOMENIK. Pri spomeniku pokojnemu kralju Aleksandru sta predvidena tudi dva 30 m visoka stebra iz podpeškega apnenca. Podpečan lomijo v Podpeci na južnem obrobju Ljubljanskega barja jz od Ljubljane. Ta sivi, v poliranem stanju običajno prav temno-sivi apnenec s svetlimi progami ter lisami, ki predstavljajo povsem pre-kristalizirane ostanke različnih organizmov kakor školjk, polžev, koraljev in drugih, je na Kranjskem že stoletja v rabi kot gradbeni, pa tudi okrasni material. Celo v starem veku so ga lomili že Rimljani, kakor je to razvidno iz različnih izkopanin, ki so shranjene v ljubljanskem muzeju. Vendar si bo marsikateri lokalni patriot stavil vprašanje, ali nima okolica Maribora sama kamne, ki bi prišli v poštev za izdelavo teh stebrov. Glavno ozemlje, ki zalaga Štajersko s kamnenim materialom, je nedvomno Pohorje. Saj je glavni masiv tega pogorja sestavljen iz znanega sivega .pohorskega granita" kakor imenujejo kamnoseki in gradbeniki vrsto tam nastopajoče magmatične kamnine, ki pa jo znanstveniki prištevajo h kremenovim dioritom — tonalitom. Tonalit predstavlja odličen material in ga uporabljajo v prvi vrsti v gradbene svrhe. Saj je edina kamnina Slovenije, iz katere je mogoče lomiti cestne kocke. Uporablja pa se še za nešteto drugih del, pri katerih obstaja zahteva po čini večji trdnosti in vremenostalnosti, kar najdemo oboje združeno le pri mag-matičnih kamninah. Vendar je ravno ta trdnost kamnine in trdota njenih sestavin vzrok, da je njegova obdelava zvezana z velikimi stroški. Saj zahteva pri brušenju in poliranju ne le tršega materiala, temveč tudi več časa. Seveda je tudi obstojnost potem znatno večja. Svojčas, ko ni bilo še odgovarjajočih strojev, pri nas trdni kamneni material v gradbene in zlasti okrasne svrhe sploh ni prišel v poštev. Toda Štajerska žal ne razpolaga s tako i%z-novrstnim okrasnim materialom kakor Kranjska, ki ima nešteto eno- ali večbarvnih apnencev, ki spadajo kot vse usedline k mehkim, za obdelavo jako pripravnim kamninam. Kakšen material so uporabljali takrat pri nas? Odgovor na to vprašanje nam dajejo različni spomeniki, ki jih srečamo' v Mariboru in drugih mestih in trgih Štajerske. , Najdemo tu skoro izključno le dvojni material, in sicer v prvi vrsti lita vec, redkeje pohorski marmor. Iz slednjega je na pr. izdelan tudi Orfejev spomenik v Ptuju, čigar dimenzije 5x173 — 0‘45 m odgovarjajo sestavljene vsekakor našim zahtevam. 2e stoletja stoji ta povsem beli kamen na prostem, v srednjem veku so ga uporabljali kot sramotilni kamen („Pranger“). Ker je pri tem v zgornjih delih skulptura še sedaj ohranjena, priča to dejstvo o izredni vremenostalnosti pohorskih marmorjev. Sicer pa so različne srednjeveške plošče iz lega materiala vzidane v naše cerkve, kakor v Mariboru, Ptuju, Framu itd. Pohorski marmor so lomili v različnih krajih: v Planici, pri Šmartnem, v Zrečah, v Sv. Vidu nad Vitanjem itd. Zal so kamnolomi sedaj v takem stanju, da komadov zahtevane; velikosti ne morejo dati. V ostalem pa nastopa marmor sploh v razmeroma ozkih slojih ter je bil vedno najbolje uporabljiv za raznovrstne plošče. Kar se tiče litavca, moramo ugotoviti, da ima nešteto Marijinih spomenikov na Štajerskem, ki so napravljeni vsi po več ali manj podobni zamisli, različno visoke stebre iz tega nekoliko rumenkastega, jako poroznega in na ostankih drobnih organizmov bogatega apnenca. Tudi ti spomeniki stojijo že stoletja na prostem in ne le v obliki priprostih stebrov, temveč umetniško izdelanih kipov. Torej se je tudi litavec obnesel napram vremenskim vplivom. Vendar se nahajajo glavni kamnolomi, ki so preskrbeli Štajersko s tem materialom, sedaj v Nemčiji v Aflenzu pri Lipnici (Leibnitz). Naši domači kamnolomi pri Sv. Barbari v Slov. goricah ali v Dupleku ob Dravi so bili le lokalnega pomena ter so dajali samo kamne za gradbene svrhe (pri Dupleku za regulacijo Drave). Veliki kamnolomi v li-tavcu različne kakovosti pa se nahajajo v Vinici južno od Ormoža ter zalagajo predvsem Hrvatsko. Končno naj še omenim p e š č e n j a-k e iz kamnolomov okoli Ptujske gore. Izdelki iz njega so isto tako zelo razširjeni, toda v glavnem le kot gradbeni material ali za podstavke pri spomenikih. Kamen je motno sive barve z zelenkastim ali nasprotno rjavkastim odtenkom ter ga enako kakor normalni litavec ni mogoče polirati. Tako vidimo, da razen dragocenega pohorskega tonalita v naj bližji okolici Maribora res za enkrat nimamo okrasnega materiala, ki bi prišel v poštev za omenjeni spomenik in je povsem naravno, da se poslužimo že preizkušenega podpečana. Dr. Lclm. Anica: Povej mi, Milka, kako se piše prijazni gospod, ki je bil snoči pri tebi. Milka: Žalibog, res ne vem. Nisem ga vprašala po imenu. Vem samo to, da ima na spodnjih hlačali monogram B. P.__________________ Soori Nedeljski spored športnikov V CELJSKI IN LJUBLJANSKI SKUPINI SE BO V NEDELJO ODLOČILO. KDO BO ZASEDEL PRVA MESTA. — ŽELEZNIČAR :CŠK V MARIBORU. — ROKOBORBE ZA PRVENSTVO DRAVSKE BANOVINE. — OSTALI SPORED. MARIBORSKE PRIREDITVE. Športni spored preko sobote in nedelje bodo otvorili rokoborci, ki bodo v prireditvi SSK Maratona v soboto ob 20. tekmovali v dvorani Zadružne gospodar-ke banke za prvenstvo dravske banovine. V nedeljo bo ob 15.30 na stadionu prvenstvena nog. tekma Železničar—CS Ki s predigro subjuniorjev ob 14.30. ODLOČILNE TEKME V CELJSKI IN LJUBLJANSKI SKUPINI Dočim bo gornja tekma le prestižnega pomena, ker so prva tri mesta že definitivno oddana, bodo odločilne tekme v celjski in ljubljanski skupini. V Celju bo na igrišču Atletikov dvojni spored: Celje— Olimp ter Atletik—Amater. Dvojni spored in važnost tekem bosta privabila rekordno število občinstva. V ljubljanski skupini so na sporedu prv. tekme Reka—Mars, Kranj —Hermes, Jadran—Svoboda in Kovinar— Bratstvo. Bratstvo, Kranj, Hermes in Reku so le za točko drug od drugegša ter si lahko vsi osvojijo katero izmed prvih treh mest. PRIJATELJSKI TEKMI NA PODEŽELJU Dve prijateljski tekmi bosta v Murski Soboti in Čakovcu. Mura bo imela v gostih PSK Dravo, v Čakovcu pa bo Gradjanski pomeril svoje moči z mariborskim Rapi-dom. B1LJARDISTI V LJUBLJANI Mariborski biljardui klub bo gostoval v soboto in nedeljo z moštvom 8 igralcev v Ljubljani, kjer bo odigral v na novo otvorjeni biljardnici kavarno „Zvezda“’ re-vanžno medmestno tekmo z zastopniki Ljubljanskega biljardnega kluba. Prva tekma v Mariboru se je končala s tesno zmago Mariborčanov 3 :2. s Poverjeništvo SOLNP-a v Mariboru (službeno). Prijateljski tekmi Mura—Dx*ava in Gradjanski—Rapid bosta sodila ss. g. Turk. in sod. kand. g. Selanac. Sodniki za mariborske tekme bodo določeni na plenarnem sestanku drevi ob 20. pri Zamorcu. — Poverjenik. s SK železničar bo organiziral po dogovoru z lastnikom kina „Esplanade‘- posebno predstavo športnega filma „01im-piada“ za svoje člane in simpatizerje pri jako znižanih cenah. Predstava bo v nedeljo ob 10. Rezervirajte vstopnice. Gosti dobrodošli. s Seniorsko prvenstvo savske banovine v rokoborbi si je osvojil v Zagrebu SK Croatia z 22 točkami pred kluboma Her-kules in Policijski. s V igri gospodov v dvoje v Bordigheri sta naša igralca izgubila v finalu proti nemškemu paru Hcnkel-Menzel s 6 :3, 3 :6, 2 :6, 6 :2, 6 :3. s Pcljaki so v Varšavi premagali Nemce v basketbalu v razmerju 50 :10 (26 : 4). s Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu bo v letu 1940 v Parizu. s V znanem sporu med našo in Bolgarsko nogometno zvezo je bil določen za arbitra Italijan Mauro, podpredsednik FIFE. Proti njegovi odločitvi ne bo mogoč več priziv. s Angleži predlagajo izprcniembo v nogometnih pravilih, tako da bi se poleg 11-rn uvedel kazenski udarec z 14 in 16 m, cnajstka bi se pa uporabljala samo kot nadomestilo za po krivdi nasprotnika neregularno izgubljene šanse za dosego gola. s Kanadsko hokejsko moštvo „TraiI Smoke City“ je'izgubilo svojo prvo tekmo, odkar je na kontinentu, in sicer proti Kanadčanom ,ki igrajo v angleških klubih, v razmerju 4:1. s Portugalsko ministrstvo, ld mu je podrejen šport v državi, je zabranilo reprezentančno tekmo proti švedski z motivacijo, da bodo po porazu v tekmi s Švico 2:4 zabranjene vse mednarodne tekme, dokler se forma domačih ne bo izboljšala, tako da bodo lahko častno zastopali portugalski spori. -ud foiq o tsuisj >pir|SBy of jo\j •„nidmno” s V tradirirnalni cestni dirki Milano— San Remo je* izmed 138 tekmovalcev zmagal italijanski vozač Barlali, ki je za 281.5 km dolgo progo rabil 7 :33 :36. s Hecht bo v kratkem odpotoval v Ameriko. Medpotoma se bo ustavil v Angliji, nato pa bo odpotoval v New York, kjer 1)0 na vabilo Ameriške teniške zveze sodeloval na teniškem turnirju v okviru svetovne razstave. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V uulib oelaelb stanc vsaka beseda 60 oar: oairaanlsu orlstolblna ta (e oglase ie din 6.—. Draibc oreklld dooisovania In tenltovaniskl oglasi dlo I.— oo besedi. NaltnanBI znesek ta te oglase (c din 10.— Debelo tiskane besede se raSunalo dvoino Oglasni davek za enkratno oblavo znala din 2.—. Znesek za male oglase se olačulc takol orl naročilu oziroma ca la vposlatl v olsmn skopal r naročilom ali na oo ooltnl položnici na čekovni račun It. 11.409 Za vse oismene odgovore glede mallb oglasov sc mora priložiti znamka za 3 din Rasno NAKUP IN ZAMENJAVA zlata, ur verižic, prstanov in zobovja. M. Ilgerjev sin, Maribor, Gosposka 15. 387 VSAKI OSEBI — družini — nudi stalni zaslužek »Mara« Maribor, Orožnova 6; Celje. Slomškov trg 1. Pletilnica — Razpoši-Ijalnica. 1803 DAMSKE TORBICE denarnice, aktovke, kovčegi. Velika izbira, nizke cene. pri M. Šterbal. 2360 Kdor vo ceniti kvaliteto, voli ROBAUS-SUHOR in ROBAUS-ZDRA VILNI PREPEČENEC Pazite na znamko Robaus. 1908 POSTELJNE ODEJE res močne, prešite, izgotov-jeno posteljno perilo, pernice zglavnike, madracc, ouh, perje. inleti. Najboljše pri A. Štuhec, specialna trgovina za izdelovanje posteljnih odej. — Stolna ulica 5. 2274 Čitait e „ Večernik“ ZA TEŽKA DELA MOČNA VINA dobite najcenejše nri Senici, Taitenbachova. 2377 OTVORITEV NOVE GOSTILNE! Vljudno sporočani ccnj. občinstvu, da sem prevzela staro znano gostilno »Wolizet-tel« v Krčevini. O tvori ev bo na praznik, dne 25. marca tl. Potrudila se bom, svojim gostom postreči s pristnim domačim vinom ter s toplimi in mrzlimi jedili. Za obilen obisk se priporoča Burja Otilija. 241» ELAINE HAMILTON 64 ZEEEJSJl DETEKTIVSKI ROMAN Z zelenini in zlatim zmajem, takšnem, kakršen je bil na mehki svili kožuha gospe Selcottove! Devetindvajseto poglavje. Priznanje gospe Selcottove. Zarja zmage se je razpršila z Reynold-sovegtj lica, ko je gledal na živo barvo tega uvezenega emblema na kožuhu in na obraze okrog sebe zbranih ljudi. Hipoma se je zavedel, da je v trditvi gospe Selcottove nekaj preveč pripravljen nega in zadovoljno izgovorjenega in namenoma poudarjenega, kakor da bi moglo biti resnično. Danes dopoldne ste imeli mučen razgovor s svojim očetom,« se je obrnil k Lejli Selcottovi. »Pustimo podrobnosti! Mi hočete povedati, ali bi utegnilo imeti to kakršen koli odnos k tej tragediji?« Lejla je odgovorila mirno in brez obotavljanja. Ne, inšpektor, to je bila čisto , osebna stvar in se je tikala izključno samo njegove mr/nje do enega izmed mojih prijateljev,- je pojasnjevala. »In njegove za- hteve, naj prekinem to prijateljstvo. Ker sem čutila, da je njegova želja nespametna in neutemeljena, sem odklonila.« »Hvala,« je odgovoril Reynolds. »Gospod Ingram, ko ste šli danes zvečer na vrt, ali ste videli iti nekoga v knjižnico potem, ko ni bilo tam več gostov, in preden je prišel tja gospod Richard?« »— Nisem videl,« je odgovoril Ingram. Toda bil je kratek odmor med trenutkom, ko je dvignil glavo, da bi odgovoril, in prvič odprl usta, in med njegovimi besedami. Njegov pogled se je v tem odmoru ustavil na nekom izmed navzočih. »Na vrtu je zelo veliko dravja in grmičja, je nadaljeval igralec nekoliko hitreje, kakor je bilo treba. »Izprehajal sem se na stranski poti, od koder se ne vidi na okno knjižnice. To vas seveda ne bo zanimalo, ampak jaz sem delal vse mogoče, da bi prisilil svoj izgubljeni glas k povratku.« »Okno je bilo na stežaj odprto,« je rekel Reynolds trdo. »In bil je miren in tih večer. Ali ste slišali glasove ali klic na pomoč, ko je bil gospod Richard v i knjižnici?« Ingram je zmajal z glavo. »Sploh ničesar. Ko bi bil slišal gospoda Richarda klicati na pomoč, bi bil gotovo takoj skočil tja, inšpektor,« je rekel nekoliko užaljen. »Preden vas je gospodična Bumetto-va vse pozvala, naj zapustite knjižnico, ali je kdo izmed vas opazil, ali je svetila tudi svetilka na pisalni mizi ali samo glavna svetilka?« Norrington je nagrbančil čelo in mislil. »Mislim, da ne. Kaj menite, Mans-(ield? Bili ste tam sami in ste čitali, ko smo tja prišli.« Mansfield se je sarkastično zasmejal. »Inšpektor že ve za to obdolžujočo okolnost, Norrington. — Svetilka na mizi ni gorela. Jaz sem res odvil stikalo, hoteč nekaj prečitati, toda najbrže je bila odklopljena od glavnega voda, ker se ni razsvetlila. Zato sem čital samo pri glavni luči.« »Čisto gotovo ni svetila, ko sem bil tam jaz!« je izjavil Ingram. »Kako dolgo ste bili tam sami, gospod Mansfield?« je vpraša! *Reynol ds. »Pet do deset minut — morda malo več,« se je spominjal Mansfield. »Ker nisem vedel, da bom poklican na odgovor za svoje gibanje, nisem pazil na čas.« BHPso trenutki, ko je ReVnokl* obžaloval, da mu njegov stan ne dovoljuje, da bi dal odgovor, ki bi ga bil želel. Tole je bil že en tak trenutek. Stisnil je zobe, nato pa opozoril advokata. »Gospod Mansfield, vzdržujem se odgovora v istem tonu, ker zahteva to moja dolžnost in ne zato, ker z veseljem trpim vaše vedenje k meni. Mislim, da mi ne morete očitati nepotrebne radovednosti.« Mansfieldov obraz se je čudovito iz-premenil. »Zaslužil sem to, inšpektor!« je rekel. »Obžalujem.« Opravičba je bila tako nepričakovana, da je Reynoldsa popolnoma razbro-žila. Pogledal je Mansfielda, kakor da vidi nekaj posebnega. Niso ga oslepili Mansfieldo vi ^odgovori glede osumljen ja tega moža, toda njegova opravičba ie speljala razpravo na lažji temelj. Obrnivši se h gospe Selcottovi, je Rey-nolds hipoma izmenjal predmet. »Zvečer, ko je bil umorjen Karel Ar-deen, ste šli mimo stanovanja gospoda In grama kmalu po osmi uri m ste stali v ozki ulici, dokler se ni odpeljal s svojim slugo v gledališče?« Iz ust enega izmed treh rnož za Rey-noldsom se je začulo pritajeno mrmranje nezadovoljstva, a inšpektor ni mogel i.w»»k>čiti, kdo je bil to. »Da«, je rekla jasno gospa SeJoottova. .Stran 14. »V e č e r n i k« V Mariboru dne 24. III. 193£ Potrt globoke žalosti naznanjam .vsem sorfljcliiikom, prijateljem i cem ,da je danes, 24. marca 1939, ob 5. uri zjutraj v 92. letu starosti preminula moja ’dobra mati, gospa Ana Jug, roi. Mozetič Pogreb blagopokojnc bo v nedeljo, dne 26. marca 1939, ob mrtvašnice na mestno pokopališče. Sv. maša zadušnica s . magdalenski cerkvi v ponedeljek, ob 1/j7. uri zjutraj. MARIBOR. 24. marcu 1939 Inž. JUG Avgust, 15. uri - bo brala , STAVBENE PARCELE s stoječim lesom blizu Tek-sa, Tezno, tudi na obroke produ Jauk Anton- Limbuš 14._____________________2397 STAVBIŠČE v Tomšičevem drevoredu na prodaj. Naslov v upravi. 2399 GOSTILNA SLAVEC najemnica Stojnšek Laura, samo 3 min. hoie iz Maribora. avtomobilska cesta. . najlepši izletniški kraj. najboljša prstrežba iz kuhinje :in kleti, nizke cene. Telefon 20-98. 2393 DAME . ■ Moderne frizure, trajni kodri. barvanje las v- vseh niansah. tudi za moške točna in hitra postrežba. Cene zmerne. Paradiš. frizerski salon. Koroška c. 7. . 2395 ŠPERANE SPALNICE kavkaški oreh. imitirane, moderna. prvovrstna . izdelava in kuhinjske opreme imam že gotove na zalogi. Priporočam se za cenj. naročila tudi ob praznikih. »Efka«, Frančiškan ska 12. prodajalna >Efka«, Trgovski dom. 2481 VDOVA S POKOJNINO brez o'rok- stara 43 let, ima hišico, želi z- upokoencem skupno, gospodinjstvo. Ponudbe na upravo pod »Skupno gospodinjstvo«.. 2447 V naiem HIŠA NA PRODAJ Gor. Radvanje, Hostejeva ul. Vpraša se za Gracej. Cena din 16.000.' 880 m9. 2407 PARCELE NA PRODAJ Tezno, Sp. Dobrava. Vprašati pri hišniku. Gosposvetska cesta 23, Maribor. 2438 Slanovame SOBO IN KUHINJO išče mirna obrtnica. Raab, brivski salon. Koroška 7. 2394 STANOVANJE oddam 1. maja. 2 sobi. kuhinja, kopalnica, z vsemi pritiklinami. In ena meblirana SOBA se takoj odda. Poizve se Krahlja Petra trg 4/III. 2402 Novo VEČSTANOVANJSKO HIŠO ali vilo in vinogradno posestvo kupim brez posredovalca. Ponudbe na Acnes Gregorec, Einspielerjeva 2. Maribor. 2449 STAVBIŠČA poceni, tudi na obroke, proda Pobrežje, Sokolska 23. 2462 2-DRUŽINSKA HIŠA z vrtom, stanovama po 3 sobe s pritiklinami, se proda. Ob bregu 30. 2482 ŽAGE. POZOR! TRGOVINO Z Na prodaj 1 Lancova loko- na deželi, ki ima mesečni mobila 35—45, PS. 1 polno-1 promet 20—30.000 din. vza-jarmenik, 1 tovorni avto po meni v najem. Dopise pod zelo ugodni ceni. Naslov v »Takoj-- na oglasni oddelek upravi »Večernika«. 23961 »Večernika«. 2251 HIŠO MEŠ. BLAG. | enonadstropno. 21x13-'m veliko z enonadstropnim dvoriščnim poslopjem. 21X8 m, pripravno tudi za'obrt ali malo industrijo, prodam. Maribor. Taborska 7. 2476 V NOVI ZGRADBI na Teznem se oddaio krasna, moderna stanovania in lepi poslovni prostori. Blizu tezenskega kolodvora, pri avtobusni postaji ob glavni cesti. Stanovanja s krasnim raz gledom, sonce, zrak, kopalnice, elektr luč. Vprašati Tezno, Ptujska c. 40. 2403 GOSPA ALI GOSPODIČNA dobi lepo stanovanje pri vdovi. Vetrinjska ul. 30/1. nadstr. 2428 SOBO IN KUHINJO oddam. Studenci. Jurčičeva ul. 93. 2494 Kupim 2—3 družinsko NOVO HIŠICO Naslov v upravi. 2461 KUPIM HIŠO novo, donosno, vredno do 650.000 din v Mariboru ali Celju. Ponudbe pod »Rentabil no« na upravo »V-ečernika«. 2463 Kupujem 1—2 DRUŽINSKO HIŠO z vrtom. Pismene ponudbe na upravo »Večernika« pod "Hiša«; - • 2495 ZIDAJTE POCENI! Nosilce, betonsko . železo, ograje- cevd- .vsakovrstno okovje dobite zelo poceni, rabljeno, ali vendar dobro ohranjeno pri tvrdki Justin Gustinčič. Maribor. Tatten-bachova ul. 14 in na podružnici, ogal Ptujske-Tržaške ceste. 2409 HALO! HALO! Če hočete dobro kapljico piti morate v gos.ilno Triglav-Voller priti: za dober prigrizek je tudi priskrblieno. Vsak praznik in nedeljo koncert. Se priporoča gostilničarka Šteinberger. 2416 DALMATINSKA GOSTILNA pri »Modrič«, Taborska 20. Od danes naprej se toči prvo vrstno dingač vino in vse vrste pris-nih dalmatinskih vin Cenj. gostom se priporoča lastnik Nikola Skelin. 2429 ARBORIN neodendrin. mixdrin, Schell-biljobran. žveplenoapnena brozga, tobačni izvleček, oddaja Kmetijska družba. Melje 12. 1697 ZA VELIKO NOČ avtoizle.i v Gorico, Trst, Idrijo in Benetke, od 15. do 18. aprila izlet na Milanski velesejem. Izlete organizira izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica. tel. 22-50. 2487 KLOBUKE vseh vrst. doma izdelane, proti dežju impregnirane, kakor tudi čepice po konku; renčnih cenah dobite le pri Babcšek Vladko, klobučar-stvo, Maribor. Vetrinjska ulica 5. Vsa popravila se sprej-r jemajo pod garancijo za 10— ( 25 din. 2472 Kdor se še ni sam prepričal o moji ŽLAHTNI KAPLJICI naj ob priliki poskusi in sam oceni, kje se dobro vino pije, da glava ne boli in se sladko spi. Prešernova klet« v Gosposki ul. 2475 Zaloga nogavic in pletenin »MARA«. OROŽNOVA 6 Sprejema naročila po meri. 2433 VLAŽNE PROSTORE zidove in fasade izolira strokovnjaško in po solidnih cenah specialno podjetje za izolacijo ter gradnjo ledertic in hladilnih naprav. Avtor, stavbena trvdka Marko Štuhec, Ivanjkovci pri Ormožu. 2445 BUČNO OLJE dobro in svežo, nudi Tovarna olja, Maribor. Taborska ulica. 2469 NAJNOVEJŠE OVRATNE RUTE najmodernejši usnjeni pasovi, rokavice iz semiša, kombine-že, svilene nogavice, modrčki najdovršenejše oblike (tudi po meri) so dospeli v veliki izbiri pri »Luna«. Maribor, samo Glavni trg 24. 2478 TRGOVINO PREVZAMEM ali spotim kot družabnik : din 40.000 ali vzamem lokal na prometni ces^i, za vodstvo »moškega perila«. Ponudbe na upravo *Večernika« pod »Sigurna eksistenca«. 2488 Stevitke u* usfeelu gmote! i Bezjakove razredne srečke so zadele samo lasu sledeče dobitka: zadnjem din 2.008.000’-dln 1.002.000' din 301.000-— din 200.C001— din 100.000-— din 1C0.0C0- -din 100.000- -din 100.000 -din 100.000- - srečka štev. 68.326 srečka itev. 59.971 srečka štev. 83.526 srečka Stev. 34.210 srečka Stev. 88.192 srečka Štev. 86.831 srečka štev. 7.336 srečka štev. 77.664 srečka štev. 4.648 in mnogo dobitkov po 80.000, 60.000, dinarjev itd. Kmalu se prične 50.000, 40.000, 35.000, 30.000 uat/a kaia dtz. tm&edue iatmie! Kdor še nima srečke, se naj nemudoma in zaupljivo obrne na našo hišo sreče in pooblaščeno glavno kolekturo državne razredne loterije JlatuMi gostot/. Bčzi&k v Mariboru, Gosposka ul. 25. tel. 20-97 Cela srečka stane din 200.—, polovica din 100.—, četrtinka din 50.—, ■i KOLJE za sadila drevesa in vinograd prodaja Gnilšek, Razlagova 25. 2312 SEMENSKI KROMPIR in krompir za jed, vrste onei- dovec, ki je priznana najboljša vrsta, se proda po ugodnih cenah v vsaki količini. Naročila sprejema gostilna Wilson. Maribor. Aleksandro va cesta 53.____________2344 Prodam MIZARSKI SKOBELNIK (Hobelbank). Vprašati Bajec, Me*elkova 7. 2368 DOBRA IDOCA GOSTILNA na prometnem kraju se radi družinskih razmer odda. Ponudbe na upravo pod »Kapital 2{l«. 2387 Kr PIANINO krasen glas, poceni na prodaj. Jugospedit. AJeksandro-va 51 23?8 Zelo lep, moderen PIANINO se proda na mesečne obroke po din 300.—. F. Bodner. Tyr ševa 6. 2406 Prodam MOŠKI IN ŽENSKI BICIKL Betnavska 136. __ , 2420 ŠIVALNI STROJ prodam za 700 din. Studenci Jurčičeva 20. 2423 PRODAM Kanarčka pevca samca, gra-moion s ploščami in line italijanske gosli. Ogledati od 11—12 ure. Kerda. Pobrežje, Nasipna 23. 2441 GOSTILNA PRI LOVCU Frankopanova ul. (Lahajner). V soboto in nedelio koncert. Sortirana vina. 2476 MIZARSKO PODJETJE IRŠIČ IVAN Mlinska 21, sprejema naročila za stavbe po lastnih ali danih arhitektonskih načrtih. Zaloga stanovanjskih oprem. Solidna izdelava, nizke cene. 2460 »GRIČ« Oset, avtocesta končno izgotovljena. 2479 Sprejmem DVA GOSPODA na stanovanje in hrano. Taborska 9, I. nads^opje. 2455 SPREJMEM ABONENTE na dobro in tečno hrano, kosilo 7.—, večerja 5.— din. Se priporoča restavraciia Narodni dom. 2477 dtažesiM Mapa za Mm zadnie novosti te sezone prinaša Tekstilana BOdefeldt MODERNE MAKO-POMLADANSKE BLUZE pristno barvane, čedne, ele-Kantne in cenene se izdelujejo tudi po meri pri »Luna«, Maribor, samo Glavni trg 24/ 2484 REKRUTI! Vso opremo dobite v trgovini A. FRANKO vogal Frankopanove-Valva-zorjeve ulice. 2480 GOSPOD SE SPREJME na stanovanje in hrano. Aleksandrova 17, I. nadstr. levo. 2468 SPREJMEM GOSPODA v vso oskrbo. Smetanova ul. 51-1, vrata 3. 2492 a A A A A A A A Za praznike boste rabili gotovo raznovrstnega MESA zato sem si priskrbel večjo zalogo raznega mesa po zelo znižanih cenah. ŠERBEC MAKS. mesar v Studencih. 2504 MALA KMETIJA 4 orali zeinlišča, sadonos-nik. travnifc. njive, tudi posebno za deliti z domačijo, naprodaj. Pekre 5. 2379 NOVOZGRADBA 2 sobi, kuhinja, vrt, Pobrežje 28.000.— KRASNA VILA pri parku. 5 sob. kopalnica, vrt, 250.000.—. TRGOVSKA HIŠA centrum. radi družinskih razmer zelo poceni. — Gozdno POSESTVO 70 oralov, smreke i in Jelke, 56.000. Izredna prilika. VINOGRADNO POSESTVO 15 oralov, pri mestu 90.000.~-. Posredovalnica »RAPID«. Go sposka 28. 2473 DVE OSEBI se srejemeta na dobro hrano. Maistrova 14/11. dom. 2453 Bto$a aa kostume iuptasie v solidnih kakovostih prinaša Tekstllana BUdefeldt 4-SOBNO STANOVANJE s kopalnico v I. nadstr.. suho se odda s 1. aprilom. »Villa Tavčar«. Vprašati Kopališka ulica 11. 3413 V novi zgradbi se oddajo krasna, moderna STANOVANJA in lepi poslovni lokali, blizu tezenskega kolodvora pri avtobusni postaji, ob glavni cesti. Vprašati Tezno, Ptujska cesta 40. 2133 V dvonadstropni hiši se takoj odda VELIKA KUHINJA IN SOBA z vodovodom in elektriko. Gosposvetska 44. Pobrežje. 2440 STANOVANJE opremljeno, z dvema postelja ma, v bližini Glavnega trga s posebnim chodom in uporabo kopalnice se išče za ta- koj ali 15. april. Cenj. ponudbe pod »Trgovec« na uptavo Globok, lep OTROŠKI VOZIČEK prodam poceni. Laudanček, Prečna 9, Studenci. 2422 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK dobrem stanju. Kalohova št. 23, Studenci, Lešnik. 2451 Prodam dobro ohranjen ŠPORTNI VOZIČEK Ogledati pri Gustinčiču, Tat-tenbachova. 2456 NA PRODAJ! Hiša. veliki vrt za dve parceli, skupaj 1400 ma. Radvanj ska 35._______________ 2458 V TRSTU prodam za dinarje ali zamenjam za protivrednost v Sloveniji dobrodonosne manjše hiše. Dopise na podružnico »Večernika«. Celje, pod »Eventualno RM«. 2486 ŠIRITE »VEČERNIK«! GOSPOD SE SPREJME na stanovanje. Splavarska 6. 2464 Gostilna Moscha, Stolna ulica 8 vladno naznanja vsem svojim cenjen, gostom in znancem, da toči v svojih modernih, na novo urejenih lokalih izvrstna štajerska vina ter Vam solidne postreže z dobrim 'Tscheligllevim pivom, kakor tudi s toplo in mrzlo kuhinjo. Vljudno S« priporočal 3483 I. M. M«CBa. Posest LEPE PARCELE na Teznem blizu kolodvora naprodaj. Vprašati Ptujska ce Sta 87. 2390 STAVBIŠČA v najepšem delu mariborske periferije, tudi proti vložnim knjigam. Pojasnila v gostilni Ktemnl. RadY*nj«*Co r .!226f> PRODAM HIŠO Zg. Radvanju na obroke. Hostejeva 73. Karl Weis. Cena 13.000 din. 2500 m’ zemlje. .2435 VILO Z VRTOM za sočivje Sv. Križ pri Rog. Slatini ugodno proda .Ivan Rojs, Ormož. ____________2485 POSESTVO ca. 30—50 oralov, v bližini Maribora kupim. Ponudbe na upravo »Večerpika« pod >Bli ■žlna Maribora«. 2500; Prodam novo MOŠKO KOLO ua kraj Magdalenske, 2466lijeva ul. 12. Lovša. Preg- 1/oCueuo Ju sviteua Ma$a zm oblak« v najnovejših vzorcih in barvah prinaša Tekstllana Bildeteldt Oddam takoj SOBO IN KUHINJO Nasipna 58, Pobrežie. 2493 ODDAM STANOVANJE 2 sobi in kuhinja. Pobrežje. Vpraša se Tattenbachova 17. dvorišče. 2421 MOŠKO KOLO dobro ohranjeno, prodam Poceni. Kamniška 2. pritličje. 2496 • _______‘ NOVO HARMONIKO liibljanske tvrdke, prodam. Naslov v upravi lista. 2490 j v vi DVOKOLESA POSOJILNICA NARODNI DOM V MARIBORU ■ 1 P. .<» <1 DOM I i l. z. e. i. I TELEFON 91.08 | Deležna glavnica nad 600.000 din, lastne rezerve 11 milionov din, hranilne vlojre 56 milijonov din. Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po 3—5°/.. Daje posojila na vknjižbo in na menice pod najugodnejšimi pogoji. Na stareiif slovenski denarni zavod v Mariboru - Vse hranilne vloge so proste in se lzplaču'ejo neomejeno! Modna razstava na'lep£ih plaščev in oblek v novomodnh barvah Veletrgovina »Trgovski dom ms Maribor, Aleksandrova cesta 25 Najceneje in najbolje kupite... vse vrste spomladnskega blaga, kakor tudi veliko izbiro moških srajc, damskih 9 m moškiii nogavic, po zelo znižanih ce- nah dobite v trgovini FERENČAK & ŠETINC MARIBOR, ALEKSANDROVA C. zraven želez. Pinter & Lenard. 30. PiRKETE HRASTOVE, BUKOVE ter JAVORJEVE v vseh merah nudi in polaga po stiokovno izvežoanih polagalcih REMEC-Co.. KAMNIK-OUPLSCA Mario or. Ptilainova uUia!! Sobo odda IŠČEM DRUŽABNIKA za vpeljano manufakturno SOBA se odda boljšemu gospodu Pri parku. Poseben vhod. Koroščeva 5. 2355 na eksistenca. Ponudbe na upravo »Večera.« pod »Lahki začetek«. 2414 SPREJMEM VAJENKO Salon Danica, Frančiškanska 21. 2424 Takoj se odda LEPA PRAZNA SOBA in ena mala. Naslov v upravi. 2369 STUDENČARJA dobrega in sigurnega, samostojnega delavca sprejme takoj studenčni mojster Lešnik, Studenci, Radvanjska c. 6. 2425 VELIKA LEPA SOBA Pri glavnsm trgu. pripravna za pisarno, se odda. Vprašati v upravi lista. 2376 Lepo. veliko PRAZNO SOBO (kopalnica), ‘udi za pisarno ali slično, takoj oddam. Naslov v upravi. 2412 PREDMET katerega kupec je vsaka oseba. za istega iščem razpečevalce za Maribor in okolico. Potrebno 30—60 din za blago Javite se od 12—14 ure. Naslov v upravi. 2436 Lepo. sončno OPREMLJENA SOBICA s separatnim vhodom se odda z oskrbo ali brez. Magdalen-ska 44. 2430 VAJENCA sprejme mehanična delavnica Marjan Komel. Tezno. 2442 OPREMLJEN KABINET se odda poceni s hrano ali brez. Vpraša se Kettejeva 23. 2431 DRUŽABNIKA s 15—20.000 din išče zagrebško brezkonkurenčno podjetje z velikim zaslužkom. Ponudbe pod »Velik razmah«. 2444 Lepa MEBLIRANA SOBA se takoj odda. Ob železnici 8, vrata 9. 2443 IŠČEM KUHARICO in ponedeljsko natakarico. Vprašati od ponedeljka naprej v gostilni Man.ner, Radvanje. 2452 SOBA z dvema posteljama se odda s hrano ali brez. Vojašniška ul. 5, Polenšak. 2448 BOLJŠI DELAVEC se sprejme na posteljo. Loška ul. 5-1. vrata 7. 2497 Službo lile SOBA v posebnim vhodom se odda. Cve" lična ulica 23. S I. aprilom. 2454 OPREMLJENA SOBA -se odda. Marijina 10/11., vrata 6. 2457 IŠČEM SLUŽBO ŠOFERJA ali pisarniško pomoč proti nižji plači. Naslov v upravi. 2401 Posojilo OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom so odda. Meljska cesta 43. 2467 lokal STALNI ZASLUŽEK in hrano tistemu, ki mi posodi 4000—5000 din proti mesečnemu odplačilu. »Trgovina«. 2446 Znania želi PISARNIŠKE PROSTORE (ena ali dve sobi) v najstrož-jem centru iščem. More biti tudi skupaj s stanovanj3m 4 sob s komforom in posebnim vhodom za eno sobo. Ponudbe pod »Stalen«, 2392 Službo dobi LOČENEC star 40 let, dobro situiran, Ž3li znanja z neodvisno žensko radi razvedrila. Neanonimne dopise po možnosti s sliko, ki se vrne, poslati na upravo pod »Razvedrilo«. — Tajnost strogo zajamčena. 2400 Sprejme se SLIKARSKI VAJENEC Ivan Sušnik. Zg. Radvanje 75 p. Maribor. 2404 Za prodajo malinovca na trgu k vozu rabim SPRETNO MOČ najbolje upokojenca. Koroška c. 1. 2405 GOSPOD plemenitega značaja, želi spozna i samostojno ženo v svrho skupnega gospodinjstva Ponudbe do ponedeljka na upravo Pod šifro »Arhitekt«. 2389 IŠČEM KROJAČA ali šiviljo za fantovsko konfekcijo. Naslov v upravi. 2417 Edini, kateri Se ni vedel, da se ie nKA\fALIK povečal, je bil „Frtauikov Custl“ In zakaj ne. ker ta tepec tio-benih časopisov na čita. temveč samo Piše in brblja. Sed-^i ve tudi on in s tem vsi, da dobi'e pri »Kavalirju* najboljšo kavo, čaj. čokoladne specialitete in sploh vse špe serijske predmete. 2471 Mati je mislila, da je Aničina obleka bela ... dokler je ni primerjala z Bertino Radion belo obleko! Da (i tudi drugi ljudje vidijo ta razloček? To bi bilo zelo neprijetno! Saj se vendar tudi ona ni bala truda pri pranju. Ne, uspeh pranja je odvisen od pralnega sredstva. Če perete z Radionom bo Vaše perilo brezhibno in bleščeče čisto, ker Radion odstrani vso nesnago. Pri kuhanju v učinkoviti pa vendar blagi raztopini Radiona se namreč tvori kisik, ki skupaj s peno mila struji skozi tkanino in odpravi temeljito tudi zadnjo sled nesnage. Perilo bo popolnoma in brez primere belo — Radion belo. Schichtov RADION Ni čistejše beline od Radion beline KARO ČEVLJI za pomlad ▼ in poletja Bogata izbira - zmerne cene Izdelovanje likerjev, m m g g _ Rum, konjak, slivovka, brinjevec, dezertnih vin in sirupov, I 9IIA# droženka in kiekovača. žganjarna euliVI/ id IIQlr G« Specialiteta: Grentak in vetmut. MARIBOR - Gosposka ulica 9 -- Telelon 25-80 na debeloi na dkcbnoi RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Centrala: MARIBOR Najbolj varna naložba dnirjz. kor Jamil mm »lof pri til hrani Im Icl Dravska Banovina » celim strojim premožen/cm m a »so svojo davčno močjo — — H r a m 11 m 11 a Im vrša J e asm a danamo stroko spadajočo posle to i no in k u I a n t n o nasproti pošta, pr Južnoštajerska hranilnica Podružnica: CELJE Stavbeni les, deske late, krajniki vseh vrst in dimenzij pri Električni žagi Kari IVesI k Spodnje Hoče 31 — Maribor. Cankarjeva 2. / 2490 m. OS PETER KoSarski mojster VojainiSka ulica 7 Izdelujem razne pekovske na-hrbtne in tekstilne košare. Prevzamem vsa natočila in popravila M. VISER Maribor. Kopališka ul. 17 SDecialist za motorna kolesa, vrši vsa tozadevna popravila vestno in najceneje Spomnite se CMD I Kolesa različnih znamk proda poceni in na mesečne obroke d din 100'- mehanik DRAKSLER Vetrinjska ulica U POHIŠTVO izdelke naših najboljših mojstrov, v veliki izbiri kupite najugodneje v zalogi pohištva združenih mizarjev 2282 Maribor. Vetrinjska ni. 22 Cement Apno Betonsko železo Trsje ter ves gradbeni material po najnižjih cenah vedno pri iter & Lenari Maribor iM&Mi ,pasov na novo dospeli pri Maulžtuiu Gjteta" Lahki in trpežni MARIBOR, GOSPOSKA ULICA SO A A Sreča jLmk— ha* muha SETA VLOŽEK ut ^ * n°9e, čevlje Prvovrstno kosovno apno porabno tudi zlasti v kemične svrhe dobavljajo v vagonskih pošiljkah apnenice Ant. Birolfa v Kresnicah Cene konkurenčne 1300 Pisarna Ant. Birolla, Ljubljana, Dalmatinova 10 Mi ne silimo k nakupu! Veselilo nas bo, ako Vam smemo pokazati naše na/mo derne/še vzorce blaga za Domladanske obleke MANUFAKTURA 3. ROŽA3 Maribor, Aleksandrova 16 Najcenejše in najboljše usnje in čevljarske potrebščine dobite v USNJARNI KOSI VIKTOR MARIBOR, KRALJA PETRA T R G 9 v lastnem stanovanju . . . s krasno spalnico, katero kupite dobro in p o c e ni pri 7UOlU UCoufuib Maribor. Mejna 6 tffi»V* ^ releton 23-19 Pomladanske novosti za obleke, kostume in plašče za dame in gospode, novo dospele. — Svoboden ogled SREČKO PIHLAR, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 5. 2290 Delavni prostor, primeren za manjšo obrt (lahko tudi svetla suha klet), predpogoj vodovod in elektrika, iščemo v mestu na levem bregu Drave. Ponudbe na upr. lista pod “Nujno,, Mali zaslužek — Velik promet Prodaja trboveljskega premoga na drobno postavljeno na dom 100 kg kosovca . . din 42*— 50 kg kosovca . . „ 22*— 100 kg kockovca . „ 39*— 50 kg kockovca . „ 20*— premog se dostavlja v plombiranih vrečah čiste težine po 50 kg, napitnina je zaračunana, znak: rdeč-kocke moder-kosi. S. Tičar, Jezdarska 19, Tel. 27-15 v lastni novi palači na og*u Izd la In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se nc frača jo. — Uredništvo in uprava: Maribor« Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.