Edini sloTenski dnevnik v Zedinjenih državah. Velja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov:- GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. | The only Slovenian dažl^ In the United States s« Issued every day except iji Sundays and Holidays s* TSLBTON FTMAMNM: 4687 CORTLANDT. Entered as Becond-Class Matter, September 11, 1903, ait the Post Office at Hew York, H. Y„ wider the Act of Oongrsss of March 8, 1879. TELEFON PISAJLNE: 4S87 GOETLAHD* NO. 256. — STEV. 256. NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 31, 1914. — SOBOTA, 31. OKTOBRA, 1914. VOLUME XXH. LETNIK ttti TURKI OBSTRELJUJEJO RUSKA PRISTANIŠČA. VOJNO RAZPOLOŽENJE SE JE POLASTILO CELEGA ORIJENTA. Rusija bo najbrž ostala proti Turčiji ? defenzivi, ker preti Angliji v Egiptu velika nevarnost - Belgijci so spustili vodo v Yser prekop in nemške čete so se morale umakniti iz poplavljenega ozemlja. - Ostri naskoki Nemcev na angleške pozicije na obeh bregovih La Bassee prekopa so ostali po zatrdilu Francozov brez vsakega uspeha. - Italija in Grška bosta zasedli Albanijo do konca vojne, nakar se bo odločalo o usodi dežele. Rusi in Turki London, Anglija, 30. oktobra. Ituski poslanik v Carigradu je Eahteval danes od Visoke Porte svoje listine. Ruski konzuli v Tur-•iji .so takoj zapustili dežt-lo, ko .o xa(*•«'!« turške bojne la tudi pšenico in d le belgijske čete sovražne čete, vrste žita. Odredba je postala poda so se umaknile. Preplavljena trebna ysled navzočnosti skoro boljše bi se pa lahko če bi ne'' "^Vdolina reke Yiser. Ko milijona beIgijskih beguncev na nuijae i)i st pa lanko, ce r>i ne so se pričele nemške čete umika- Hn'fln.Ulv^m bilo snega. Sovražnik bo na vsak ti, so bile vrhutega še izpostav-' anusKem- naem zopet poskušal stopiti v ijeng ostremu ognju francoske in ofenzivo. ! belgijske artilerije. . i Včeraj so skušali Nemci vpri-Rusi so baje zopet zavali Črno- zoriti ostre protinaskoke na bel- ^______ Trmrfnr, a oa i . t, iu francoske armadne zbo-jščem v nemški iztočni Afriki po- London, Anglija 30. oktobra.-- re, ko so slednji prodrli severo-! polnoma prekini v sredo je dospela v Bukarešt. iztočno in iztočno od Ypres. Kon- j Rumunsko, brzojavka, da so Ru^i Cem dneva pa so naše čete kljub znova zavzeli glavno mesto Buko-jtem naskokom napredovale ter; vine, Crnoviee. Mesto ni utrjeno,1 vzele Nemcem par postojank, pa je zanje vendarle velikega po- Angleške Čete so naskočile se-1 . . mena. ker vodi skozenj več želez- j verno od La Bassee na več toč- J , a Prav1;. da trpe nem*ke čete zelo pod uplivom mraza in lakote. Izjavlja se, da je vpoklicala Nemčija letnik 1914 ter vse drage, še nevpoklicane rezerve med 17 in 45 letom, skupaj 480.000 mož. Glasom izjav francoskih in švicarskih vojaških izvedencev ni pričakovati nobene velike atake Usoda Albanije. : predložila Nemčija Franciji po- Rim, Italija. 30. oktobra. —: za mir ji ponudila po- Člani diolomatičnega zbora so Sebne koncesije, se označuje od predlagali naj Italija in Gtška strani 'tukajšnjega nemškega ge-skupno j)i*evzameta vzdrževanje pralnega konzulata kot popoluo-reda v Albaniji, dokler se ne no ma neresnično in izmišljeno." koncem vojne »lefinitivno sklepalo giede uadaljne usode te ne- Angleška hospitalna ladija je na-srečne dežele. Vladi obeh držav: sedla na skale, se posvetujeta sedaj glede tega London, Anglija, 30. oktobra, predloga, glasom koj"ga naj bi Hospitalski parnik ^Rohilla" j.-prevala Grška kontrolo nad juž- 1 ličel dajati danes zjutraj signa-nim, Italija pa nad severnim de- !ti Za pomoe, potem ko je nasedel jom pri Yorkshire obali pred Whitby, London, Anglija, 30. oktobra.'skale- ^tirJe mornarji so priporočilo iz Bukarešte na 'Times'.511 pozneje zjutraj na suho, docim pravi: i Je videti ostale na parniku, ka- j "Sest italijanskih bojnih ladij : teremu ni mogoče pomagati. ; leži sedaj v pristanišču AvloniJ "Rohilla" se je nahajala na Nalog, tla izsili izvedbo sklepov Poti lz Queens Ferry v Belgijo, | lendenske konference glede Al- i!h vzarae k,'ov ranjence na i bani je, se bo poverilo Italiji kot francoskem vojnem pozorišču, ko edini nevtralni izmed držav, ki ie ob 4- uri zjutraj ob velikem so podpisale pogodbo. ,viharju nasedla južno od Whithv Sedaj vlada v Albaniji šest raz- lia skale, ličnih vlad. Vladne posle v Ska-j Parnik je imel na krovu strež-dru opravlja lokalna komisija, mee in vei:' zdravnikov. Vse Žen-obsioječa iz mohamedancev in ske- ki s» nahajale na krovu, kristijanov; Avlona stoji istota- je rešilo. Drugih oseb dosedaj ko nod kontrolo lokalne komisi-1,1 bll° mogoče rešiti ter se je je. Meriditi, krščansko pleme v j naf.rosilo druga pristanišča za severni Albaniji, so ustanovili po-^011100'-s-hrio državo; Malisori so ostali i pod staro patriarhalično vlado., Ribiški parnik je zadel na mino. Južni distrikti stoje pod kontro-1 Grimsby, via London, Anglija, lo Grkov in v Draču in v sredini 30- oktobra. — Ribiški parnik dežele pa vlada Essad paša. ,"Koseila" je zadel v četrtek po-Mednarodno komisijo se je skr- poldne ob iztočni obali na mino čilo na štiri člane, ki predstav-1ter tak°j potopil. Kapitana in ljajo '•duha" razbitega evrop- [Prvega krmarja se pogreša, do-skeg koncerta. Kuez iz Wieda bo '^™ se je osem preživelih mož po-svoj kraljevski prestol kaj rad za-sadke izkrcalo v Shields, menjal z mestom v nemškem ge- Cena pšenici narasla. Chicago, m., rjo. okt. — Vsled vojne, ki jo je napovedala Turei-jii Rusiji, je cena pšenici mahoma narasla. Baje se je zvišala cena pri bušljn za 21/U centa. Samomor matere in hčerke. Chicago. 111., 30. okt. — -tSletna Bertha Jasney se je zaprla s svojo lOletuo hčerko v sobo iii odvila plin. Ko so vdrli sosedje v stanovanje, sta bili že mrtvi. V smrt sta šli zaradi tega, ker nista imeli že več tednov nikakega zaslužka. Coloradski premogerovi. Washington, D. C., 30. okt. — Di "zavni department je izdal danes izjavo, ki se glasi: "Vse govorice, da namerava predsednik Wilson zapreti premogorove v stavkarskem okrožju colorad-skem. so neresnične." Potom kratkega poročila ameriškega konzula je bila danes vlada obveščena, da je zveza med angleški m otokom Zanzibar in Dar-es-Salam, nemškim pristani- lena. Vpoklic nemških rezerv. Ženeva, Švica, 30. oktobra. — Danes sem iz Bazela došla brzo- Amerikanci bodo zahtevali odškodnino. Washington, D. C'., 30. okt. —, Namestnik državnega tajnika. ini^klh prog. jkah zelo močne oddelke sovraž- Ijansing, je dobil od ameriškega; jnika. Z ofenzivo so nadaljevale poslanika brzojavko, da je bilo] Ne štejte sovražnikov! j ter zopet osvojile velik del ozem-pri obstreljevanju Odese poško- j London, Anglija. 30. oktobra. - ija, katero so morale preje zapu-dovanih tudi nekaj hLš, ki so last Reuterjevi agenturi poročajo izjstiti. Na več drugih točkah nji- Petrograda: V bojih, ki so se vr-\ hove bojne črte so zavrnili An-šili pred kratkim okoli Przemy-j gleži naskoke Nemcev ter jim štvo, da naj mu takoj naznani ko-jsla' 6t» sporočila dva ruska gene-1 povzročili težke izgube. liko je škode in čegave hiše so|rala poveljniku oblegovalne ar-1 Na drugih delih fronte ni pri-1i^u^^T"^11?!^-.^* poškodovane. Državni depart- i made, da se Rusi ne morejo več šlo do nobene ' " " ' ~ " meut bo vložil pri Visoki Porvi|dol?° vzdržati, češ, da je število'naše strani se sovražnika preveliko. General Di-Srilo ofenzivna oster protest. Vaa Turčija na nogah. London, Anglija, 30. oktobra. Pri zalivu Akabah, dvesto milj južno od Sueškega prekopa so se pojavili močni oddelki turške ka-valerije. Iz brzojavke je nadalje tudi raavidno, da je del turškega brodovja zapustil Črno morje. Demonstracije v Damasku. London. Anglija. 30. oktobra. V Damasku, Azijska Turčija, so se vršile velike demonstracije. Kakor vse kače, bo na Turškem proglašena sveta vojna proti krščanstvu. Prebivalci so posebno jezni na Angleže. Na egipčanski meji se zbirajo velikanske množice« Beduincev. C&ritfrad, Turčija, 30. okt. — gibanja. Skoro mitrijev jima je odgovoril: "Ne; povsod smo napredovali, posebno Štejte sovražnika! Pobijte ga!"|pred gotovimi vasmi med Arras (General Dimitrijev je služil za] in Albert, na višinah desnega kler ne bo končana velika bitka v Flandriji. časa balkanske vojne v bolgarski armadi.) Kaj je videl nemški cesar, ali krvavo norčevanje iz katoliške vere. Petrograd, Rusija. 30. oktobra. V Čenstohovu je priobčil neki nemški list sledečo proklamacijo, ki jo je izdelal nemški cesar: "Poljaki! Gotovo se še spominjate, da so začeli v neki noči zvonovi svetogorskega samostana sami od sebe zvoniti. Vsi verniki so takrat vedeli, da se je zgodil velik čudež. Ta dogodek je tako vplival name, da sem napovedal Rusiji vojno. To sem storil samo zategadelj, Angleški poslanik Mallet je po-'da pridobim Poljski nazaj najsve-1 Visoki Porti pismo, v kate- tejše svetinje in priklopim nji- imeli Turki , hovo zemljo svoji mogočni državi sodSSe i brega reke Aisne ob reki nizdol od Soissons in sempatam ob reki Maas, severno od Yerduna. Aneksi j a Belgije? London, Anglija, 30. oktobra. Poročilo na "Times" iz Berlina preko Kodanja izjavlja, da se je v Berlinu vse pripravilo za javno proklamacijo aneksije Belgije. Tiskovni urad je danes uradnim potom naznanil, Ja je bil imenovan baron Fisher prvim lordom admiralitete na mesto princa Luis Battenberga. ki je moral odstopiti vsled hujskanja gotovih šovinističnih listov. Pod predsedstvom lorda Chey-lesmore se je sestalo danes po dolgem času zopet enkrat vojno Velike konfiskacije. Pariz, Francija, 30. oktobra. Vsled odloka, da se zapleni vse posesti Nemeev in Avstrijcev, so odredila danes sodišča zaplenje-nje gradiča prineesinje Hohenlo-he v bližini Bresta. Glasom cenitve bo prizadetih vsi d odloka kakih 20,000 tvrdk in kakih 100,000 privatnikov. Italijanski ministrski predsednik oboleL Rim, Italija. 30. oktobra. — Bolezen italijanskega ministrskega predsednika Salandre postaja z vsakim dnem resnejša. Telesna temperatura je presegla včasih 100 stopinj Fahrenheita. Kljub temu pa je prisostvoval seji ministrskega sveta, ki se je zbral ▼ neralnem štabu, dasiravno mu je italijanski kralj obljubil, da ga bo podpiral pri njegovih težnjah, da zopet zasede albanski prestol. V Atenah se je objavilo, da so Granata je zadela angleški tor-pedni čoln rušilec. Dover, Anglija, 30. oktobra. — Angleški torpedni čoln rušilec "Falcon" je zadela v sredo popoldne granata iz nekega nem- vse velesile sporočile Grški, da ;kpga topft postavljena na bel_ odobravajo vzroke, ki so napotili Grško, da je zasedla severno Albanijo. Grške čete se je baje sprejelo z navdušenjem. Bžm, Italija, 30. oktobra. gijski obali. Granata je udarila v poveljniški niostič ter ubila poveljnika. poročnika Wautona. Mrtveca in štiri ranjene so včeraj tukaj izkrcali. "Falcon" je Zdravstveno stanje ministrskega dospel v getrtek popoldne v Do- predsednika Salandre se je toll- yer tb belgijski obab potopil neki likah je italijansko poslaništvo niem^1 podmorski coin ko je na-vedno povdarjalo, da ne bo pose-jskoe^1 angleško bojno ladijo iše resnico. Zapisali ste oni dan, sr. urednik. usodne besede: "Slovenci soj se v sedanji vojni izkazali kot na-i od sla biče v. Žalostno." pobijati po — j Pred par leti bi bil glavo stavil.j Ida Slovenci ne bodo streljali naj Srbe in Ruse. Toda rajši so verjeli nadutemu Berelitoldn in mesarju Viljemu. In danes. — tako poročajo najnovejše ves*i — nio-; rajo slovenski z drugimi avstrijskim! vojaki vred prisega" i zvestobo tutli mesarju Viljemu. Mali belgijski, mimogrede omenjeno, katoliški narod pod plemenitim kraljem Albertom si plete neven-j ljive vence slave, naši slovenski i katoliški vojaki pa pomagajo ta hrabri katoliški narod moriti. Saj ste poročali oni dan, g. urednik, da se nahajajo slovenski "Orli" pred Antwerpenoin. Da, Slovenci so se udali, postali so narod sla-bičev. pomagajo moriti nedolžni katoliški belgijski narod v korist hunskih Prasakov, pod vodstvom protestantovskega papeža, mesarja Viljema. Čestitam odkrito slovenski duhovščini v starem kraju, ki se navidez bori za katoliško vero. Ta duhovščina je blagoslavljala avstrijsko roparsko, morilno orožje tedaj, ko mu je blagoslov odrekel sam papež Pij X. Ta duhovščina tuli: "Molimo za našega '•a, da se na iške invazi->aje že zbi-Holandske. ihče ne mi->rizorilo in-Taka inva-aič ne kori-. rno škodo- II< , da . S tem bi do-i, da zapre ho-, v sled česar Nemčija. >bil izirala svo-umevno sarno-bna je bila ta pokazalo, ko e in belgijske >ntwerpena od »topile holand-Iska je morala ;n jih interni- >bilizirala svo- da 1 Ou in *ondonu o landsko. se cesarja." Obenem pa pošilja slo-bi Se dala renske sinove morit katoliške, nest i v tak| zaradi te vojne trpel celi svet. To vojno so pravzaprav izzvali Nenui in zato je treba, da se jih občutno kaznuje. V Kini jih bo Japonska prikrajšala za nekaj zemlje iji druge stvari. Takoj v /.:<"•' tku vojne je dosti nemških ladij prišlo v manilsko luko. kije nevtralna in še sedaj tukaj čakajo. ker je na odprtem morju vse polno različnih vojnih ladij, ki čakajo na plen; Še ameriške la-dije ustavijo, da se prepričajo, če niso nemške pod nevtralno zastavo. Tukajšnja luka je odprta vsem ladijam brez razlike: samo l»ojti.* ladije so izvzete. 1'neleSam jo je dobro pogruntal. ker ni začel mešati blata po Evropi. Pregovor pravi: Kjer se prepirata dva. tretji dobiček ima. To se bo tndi uresničilo. — Zadnjic sem eita! dopis iz Pueblo. Colo., od g. A. J. Terbovca. Dasi nisem žnjiin osebno znan, sem vendar njegove dopise prebiral že več let z velikim veseljem. Ko bi g. Terbovee prišel sem. bi gotovo kaj spisal o tukajšnjih "solnčnih žarkih", ki niso taki kakor v Puebli; nekateri so vroči, drugi rajavi i v mislih imam malajsko pleme), slovenske krasotiee pa ni nobene tukaj. Domačini so dobro izobraženi, le malo število jih je še divjih. 1'pati je, da jih bo civilizacija sčasoma dosegla, ker so razni raziskovalci pridno na delu. — Pozdrav vsem rojakom in čitateljem tega lista. — Joseph M ar el a, vojak, 86th Comp. Milko Vogrin. —o— Novela. — Spisal dr. Stojan. (Nadaljevanje.) "Jaz sem mnogo videl in še več skusil", nadaljuje zdaj grof Ko-narski samozavestno. "Uil sem pod raznimi vladami, ali reči moram. da je ni bilo boljše od sedanje Auerspergove vlade!" "Tako govoriš vedno, bodisi ta Steel t on, Pa. Po $1.00: John ; Potočnik, John Suštaršie. Jožef nistrskih stolih Madjari, kakor (Pintarič in Anton Sto vanjo. (Fr. slavni Andrassy na svojem? Saj Šajn in Matija Delost nabiralca.) je on vzor državnika. In ko bi ne I Munising. Micli. Jožef Celin 75 bil ta sam na Dunaju, kakšna bi centov, že bila njihova madjarska država 1! Taka ošabnost je bila našega Zlogar, Miko Šegina. Martin Gor-Slovenea, dr. Vogrina, ki je bil nik, Janko Čunkar, Martin Težak kakor dandanes že vsak izmed iu Jliko Tomec; po 50č Martin nas tudi politik, skoro s stola' (Jrab, John Beličie. Mihael Der-vzdignila. Ali do dobra prepri-.meš, John Simončič, Frank Si-čan, da je treba v takih razgovo- mončič. Anton Matjašič. 3Iarko rih hladne krvi. obsedi mirno, pri-INemanič, John Antoneič, Jernej čakujoč. kaj Še pride nocoj vse'jereb, Frank Plut. Anton Tomee, na vrsto. _ John Kraševec. Ivana lvraševec. A nikdo ne odgovori več. Gospa j In Jure Marcntič; po 25č: Frank Skenovska. po rodu Čehinja. se j Jnrjevič. Miko Herah, Jožef Sije namreč bala sama protiviti se monič. John Plut mL. Anton Pav-grofu Konarskemu. kajti red je'lovič. Frank Gornik. Miko Rus in bil na njej, (>; Frank Gregorka ^1.00. Great Falls. Mnnt. Frank Ko Sti ema ver je ve vlade naši mladi, j čevar po Joe Koče- ia. često tudi Starejši Slovenci, j var. John Jaklič. Joe Gliha. Joe ako so prišli v društva, kjer sojKeshman. Mary Stovanju, John bili ali edini zastopniki svojega j Lovšin. Frank Hočevar i:i Leo- naroda ali pa le v manjšini? Je-li nard Pfilar (? : Luka DoI.-s on tako zatajil svoj notranji čut 1*1.25; po 50c: .Joe Mlakar. Frank in svoje sveto prepričanje, kakor Jfogel. Mike Vardjan, Matija F-se še med nami dandanes godi.jrih. Jr.e Nemanič. Frank Lausin. ko čestokrat možje, ki se sicer z rharles Lansen, Peter Frkat. An-narodnostjo ponašajo, iz »ime; ton Golob. Jožef Starilia in Ma-|§ kurtoazije v odličnih družbah tija l)'glič: Andrej Kapel 25c po 9 svoje nazore in svojo ljubezen doh(; . joe v.'olf in Joe Šranek. i L. S nagega naroda zatajujejo? — Ne. i;,,les in 3Iatija Frih nabiralca, j j g tega ni storil Vogrin! < >n je bil1 Do sedaj nabranega $620.29. s mož ne le po imenu, temveč tudi j _ m , m, m __^ po značaju. Čutil se je Slovenca v svojem srcu, a ne nosil narodnosti samo na jeziku! On je vedel, da iine "izdajica" nikjer ne ■wi mm irw-JiUMuiZi ^-^fa- > Kr^flEir^ oTn^trif* Tioli. bolečin v fcok:h; nevralgije, krčev, oteklin« okorelost5, v vratu, sklepih in mišicah in enakih nepršlik, zoper kater*? se priporoča mazilo. Cer.a 25 in 50 ccr.i -■v. V vseh lekarnah. SEYERA'S TAB - LAS. Sevsra s MEDICATED SKSN SOAP Sladkorno odvajalo. (S.'~er:>vo Zdravilno Mil.]. Za otroke in odras:®. Za ctrcke in cd'zs'.c. Cena 10 in 25 ccr.tav. Ce <.a 25 cr/r.'. ZASTONJ! ZASTONJ! ZASTONJ! pristoja, tudi v salonu med'damami in plemenitaši ne! Zatorej je Vogrin mirno, a odločno svoje notranje mišljenje izrekel ter govoril navdušeno, tako-le začenši: "Ako je zares vaša želja, gospod «?;•'>!', da vam odkritosrčno povem, kako se mi dopadajo vaša politiška načela, pač prosim, da mi visoka gospoda ne zameri, ako moj duh iu srce druga mnenja in drugačne misli oživljajo." "Le govorite, gospod doktor", navdušuje ga gospa Skenovska. ki je že čutila, tla jej bode iz srca govoril. Tako vzpodbujan je govoril Vogrin dolgo. Sama navdušenost za narodno našo stvar mu je narekovala h e-ede. Dokazoval je pravico enakopravnosti vseh na-j rodov v Avstriji, našteval nedoslednosti naših nasprotnikov, u:i-I vajal dokazov, kako pogubljiva je za nas Slovane politika An-drassvjeva. politika madjarskega or... Tu mu je pa presekal besedo baron Robert, kričeč, da to ni res, naj molči, to je veieizdajstvo, to je — panslavizem ! A drugi so k sreči Roberta zavračali, rekoč, da ali ona stranka na krmilu. Tebi je vlada tu prostost govora ! Zakaj vsaka vlada, ki vodi naš državni j take nav dušenosti in prepričalnih <"oln. najljubša", seže mu hudo-' dokazov ni mogla naša gospoda mušno njegova soproga v besedo. J dostikrat slišati, in raui so torej ki je tudi hotela nocoj, po baronu poslušali našega rojaka, zlasti go-IJobertu Bendi in dr. Vogrinu'spa Skenovska in grofinja Konar-navdušena, uganjati svojo poli-J ska. In Olga — ona je samega tiko. strahu trepetala, videč, kako se "To nič ne dč; zame je pač tajiskri.i° ztlaJ Robertu oči od same vlada najboljša, in to je dovolj! razburjenosti in notranjega srda. Ako bi ne bila, povedal' bi jaz že Vogrinov govor pa je-bil tako svojim prijateljem, ki sede na kr- gladek m poln neovrgljivih doka-milu, odločno svoje mnenje." kakor govor našega poslanca "Zakaj se vam pa dozdeva, Hohenwarta. ki ga je govoril v gospod grof, sedanja vlada jjaj-idržavn0m zbo™ ^ 29- inaJa boljša V vpraša ga radovedno dr.|istega leta proti novi dualističm Vofirrin. javstro-ogrski pogodbi. In Vogri- uove besede so majale tako na Andrassyjeve po- ke nika Tafta. Demokrate .ance se je psovalo na uti upu Losrcrn v obeh strankah teh bigotnih na-sko dljiveev. Izbrulii i naziranja, katero je tis oz] predstavlja takozvana Knownoth-ing struja in ki so se obračali se-daj, pre«l volitvami, proti governs rju države New York, Glynnu, zaftlužijo odločne obsodbe od strani vseh svobodomiselnih me-b t sa no v, naj pripadajo tej ali oni stranki. Razlika v mnenju prav gotovo ne more obstajati glede tega vprašanja, dokler so državljani še prepričani, da je verska prostost* eden glavnih stebrov, na katenih so zgrajene svobodne institucije naše dežele. poslali avstrijski Huni v Galicijo zato, da bi vi bili prvi pomorjeni, da v slučaju poraza ne trpe Nemci, ampak Slovani, predvsem Slovenci s Hrvati, ki so nemškim Hunom najbolj na poti na njihovem maršu proti Vzhodu, Ivan Blatnik. Za vsebino oglasov ni odgovorna ne uredništvo ae apravništvo. ______ LISTNICA UPRAVNlfcTVA. Cen j. naročniki v Chisholm, Minn. — Poštar iz Chisholm, Minn., nas je obvestil, da je pričela tamošnja pošta dostavljati vse poštne pošiljatve potom pis-monoš na dom. Da pa se za more tudi dostavljanje našega lista redno vršiti, prosimo, da nam vsi cen j. naročniki nemudoma naznanijo natančne naslove svojih stanovanj, sicer poŠti ni mogoče našega lista redno dostavljstL* Upravništvo GlaS Naroda. Zatorej, ker imam z njo ena- , , , ' i„,i, +: stebrih vnanje nazore, kako se mora vladati .... , , . . . , ^ i ^ .llitike. kakor lavni govori dr. \ o-v Avstriji. Avstro-osrfska država l„ . . TT J & . k: i i i . i .siijaka in Hermana, naših narod- l>i morala obstajati iz dveh naro-| . . , , • Ai i;, 1111 zastopnikov, nekaj dni prej rodov, to je Nemcev in Madja-i . „ / , .. 1 * it /-e i - v državni zbornici! rov. \ Cislaitaniji naj vladajo . . * Nemci in nemški jezik bodi edini L ^ *? eudJ/ zpvornosti napa, gospod ^ ro;laka; pa ga je ob-edino jezik kovala 01 ga, ki mu je zrla, ko j je govoril, neprestano v oči. ry . . , . . . . v. ! (Pride še). Pri teh besedah pa puhne iz ei- buka gosti oblak dima in koneenoj * še ]iristavi: "In tej krasnej via-j dini misli se drznejo še celo neka-1 teri poslanci protiviti! Ali bi ne; bila tO lepa država? Ali niste vsi ^nških Slovencev za najDednejsc v rabi, tam pri vas baron, le Madjari in madjarski." med bednimi v stari domovini. mojega in viadinega mnenja?" Temu vprašanju nikdo ne od-; govori, a ni ga tudi nikdo v tej! družbi odobraval. Grofinji ni ho-! telo v glavo, zakaj bi delili Nernei. državo in vlado z Madjari, ter o-j meri, da je po njenem mnenju ona Lavrič in Jakob Lavrič. država najlepša, v kateri le en| Oglesby, 111. Frank Luskovič narod vlada in se le eden jezik $1.00. Dosedaj nabranega $562.84. Nadalje so darovali: Forest City, Pa. Po $1.00: Jos. govoru kakor je to na -Angleškem, Francoskem, Italijanskem, Ruskem in na Nemškem. Racine, Wis. John Gad $1.00. Pickens, W. Va. Po $1.00: Matija Delost, Frane Šajn, Ivan DAROVI. Za rojaka John Zupana, R. F. D. 12, l»ox 13, Grove City, Pa., j| so darovali: Dura n go. Colo. John Palčič -"S 1.25: Frank Shry $1.00 : po 5(h-:l Frank intihar. Anton IT -glar. Fr. Švigelj. Frank Mestek in Josi{)l Kenik: t>o 2o< : Frank Junec. Fr. Bj ISalster. (tvorge Koshak. John Al-1< rt. Frank Košir. Angela l»o-ij M'HJohn Rudolf. Mary Bečaj. j, Frank Krašovee. Jakob Jager, j Ignae Gregorič, John Avsenik,' J< lin Sajavec. Martin Veree, Joe Bolite. Pavla Režek, Jakob KnekJ !John Gospodaric. Anton BlatnikJ Jernej Ilrovat in Frank Babic; j Mary Slak 1-"•<■. ( Nabiralkn Mary Shry.) New York City. Gretha Goll-! mayer 50c. Za naslov FRANKA PAJK želi zvedeti njegov nečak (stri"nik); Ludovik M< dvešek, prej notar-; ski uradnik v Rudolfovem, D«j-: lenjsko, sedaj: 01:» \'an Luneu' Road, Johnstown, Pa. (29-30—2-11) Rad bi zvedel, kje se nahaja 1 VAX TOMAŽI C. Doma je iz Ilrušiee. Poročati mu imam nekaj važnega o njegovem bratu Josipu. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega, naj mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Anton Ivani"ie. Perseverance Mine Juneau, Alaska. _ (31-10—3-11 ~ ŽENITNA PONUDBA. Fant. star 2!) let, ki ima dobro stalno službo, se želi poročiti s Slovenko, staro od 18 do let. Ponudbo tiaj se pošlje na : Frank Ilanšek, l!ox 101. Fit z Henry. PaJ Slovensko-Amerikanski ! KOLEDAR! za leto 1915 S prvim novembrom pričnemo razpošiljati naš Koledar za leto 1915 onim, ki so nam že poslali naročnino. Letošnji koledar bo izvanredno zanimiv ter bo vseboval med drugim številnim čtivom tudi znamenito razpravo načelni ka tajne službe Združenih držav, Williama J. Flynna: "ČRNA BOKA IN NJE DELOVANJE", v kateri popisuje pisatelj resnično zgodbo, kako je s svojimi pomočniki zasledoval in konečno u-gonobil zločinsko družbo, ki živi od izsiljevanj, ponarejanj in za-vratnih umorov. Že sama ta po-» vest je vredna male svote. Poleg • tega je še nebroj drugega zani- j mivega, poučnega in zabavnega čtiva. Prepričani smo, da bo le- i tošnji Koledar izvanredno uga jal našim čitateljem. Naročite ga pri: SLOVENIC PUBLISHING CO 82 Cortiandt St, New York City RADI VOJNE fmo nakupili veliko zalego različnih predmetov od neke jr paJje nemške tvrdke. Sklenili >mo, »ia cliiiemo te pr*»dmete ZASTONJ "/. naš mi urami. Kdor kupi toraj orl ra> možko aii šen.sko uro, dobi gori naslikanih s predmetov ZASTONJ. Ti pierimeti .-<»: 1. > Verižica 2.) Privesek ■'<. t Nožič i.) Pero f>.) Britev ti.) Ura-budi!-ka 7.) Prstan ) 2 kaliber revolver (rno :*-•). Ako torej hočete našo 14 Saratov pozlačeno, od tvrrtke za 20 let jam-čeno nro, s svetovnoznanim kolesjem m teh ošem predme tiv kot darilo POVSEM ZASTONJ poleg ure, — jolem izreiite ta oglas ter ga pošljite nam zaeiio z depozitom 25 centov v zn;-.rr.k»n. .k"tem nas zagotovite, da resno želite imeti to uro. Kakor hitro or^imvmo nai-očiio. vam pošljemo uro itv imenovanih 8 predmetov POPOLNOMA ZASTONJ, kadar se vam izroči pošiljate v ter -r.e zadovoljni z uro in darib>m. plačajte ostanei: iT.T1 ter stroike p /šiljatve 2"» cent Ako ne bo-^te zadovoljni, zavrnite pošiljatev in mi vam vrnemo 2"> centov. Omeniti moramo, da bf plačali un:< za i=to uro in predmet^ trikrat toliko, dočim zahtevamo n:i le >"7. Ti-h osem predmetov predstavlja že samoposebi vrednost s7.i;-"'. O-idamo jih pa lahko zato. ker smo kupi;i veliko zalogo in ker žalimo, e'a postane o na5e ure čim bolj znan«1. ZApomn.te ai, da ne bo vojna z Nemčijo vedno trajala. Ne bc=te imeli vedno priiike kot je sedanja ter se ne boste mogli poslužiti tako u-goenega trenutka kot je sedanji. Pi>ix še danes. Naslovite: NEW YORK WATCH CREO. GO., Gerk5aH®\KroDdr& City. Dep. 140. Ill III i III mill IWII ■■■Mill !■■ I—I— i h Redka prilika | za tajnike raznih drusšcv, trgovce in druge pisarje. ^ Za ugodno ceno se dobi nekaj rabi: enih pisalnih strojev raznih izdelkov, pri katerih smo dali nadomestiti slabe dete z dobrimi, in urediti tako, da se na njih za-moi 3 pisati slovensko in angleško. Sedaj so omenjeni pisa.ni stroji dobiti za nizko ceno, po kake v >i ti od $25 do $60. Cena novim je bila ?:';& do $120. Pisati naisdh se priuči v kratkem čas ujkhko vsakdo. Nataneneja pojasnila d;?je Slovcfiic Publishing Company 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Ali tudi baronu Robertu ni bilo Beveie. Jožef Brežie, Anton Cu-grofovo mnenje povšiči. Zakaj bi far in Frank Čeligoj; po 50c: An-n j ego v madjarski narod, ki šteje dre j Franetie, Franc Cokel j, An-same junake in državnike, ne via- ton Turšic, Ivan Lipoid, Jožef dal tudi nad Nemci? Zakaj bi na Molan, Matija Stotnikar, Andrej Dunaju ne sedeli še na dragih mi- Kranjc, Jožef Stovanjo, Anton ROJAKI NAROČAJTE SE NA 1 'GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR i DRŽAVAH ■ ■ ■ ■ ■ i a e r 3 EG t ,. ..' 13B:......"i BE Slovenska unijska TISKARNA Rojaki in društveni tajniki, ali p«, zite, da so vaše tiskovine vedno narejene v unijski tiskarni ? Naša tiskarna je popolno založena z najbolj modernimi črkami, okraski in z vsem tiskarskim materijalom in je največja slov. unij ska tiskarna. NAJNIŽJE CENE ▼sem tiskovinam za vsako društvo, trgovca ali posameznika računamo vedno pri nas. GARANTIRANO feLO da ste zadovoljni s tiskovino in da se izdela natančno, kakor želite. P redno so obrnete drugam, pilite k naa po cene za vsako tiskovine, Id jo potrebujete. Pri nas jo vedno ccnojo. CLEVELANDSKA AMERIKA Najstarejši slovenski dvotednik. 6119 SL Gair Ave., Cleveland, (ftio _ _:_:_.__ _ . ■■■--•_ ______________________________________________________________________________________^____ GLAS NARODA. 31. OKTOBRA, 1914. Naši junaki. Vojna dekoracija k redu železne krone prvega razreda je podeljena generaln pehote Blažu Scheniua, ker je zmagovito vodil v boju svoj armadni zbor. Kakor znano, izhaja rod visokega odlikovanca iz gorjanske župnije pri Bledu, kjer je živel od-likovančev oče Žemva. General je že op«*rovano obiskal ondi živeče svoje sorodnike. Odlikovani Slovenec — rezervni zdravnik. Najvišje priznanje za hrabro in požrtvovovalno obnašanje pred sovražnikom je dobil g. dr. Ivan 31atko; 011 je prvi rezervni zdravnik, ki je dosegel to odlikovanje. katero je drugače rezervirano samo za častnike. Ol»enem je bil brez posebnega odloka imenovan asistenenim zdravnikom. i f Odlikovanja ljubljanskih planincev. Zaradi hrabrega zadržanja pred sovražnikom so bili po artnad-nern poveljstvu odlikovani sledeči vojaki 27. domobranskega p«š-polka: Zlata brabrostna svetinja je podeljena desetniku Aloziju JeSelnik, srebrna hrabrostna svetinja I. razreda je podeljena naredniku Francu Jirak in pešcu Alojziju Novak; srebrna hrabrostna svetinja II. razreda je podeljena štabnemu naredniku Karlu 1'odlogar. narednikoma Francu (iostiša in Steharniku. če-tovodjarn Francu Zup.aneie. Ivanu C'ernin. Jožefu Cargo. Alojziju Fine, Adolfu fiirsig. Fr. .le-zig. Francu Nastran, Francu Er-čulj, Karlu Stopali desetnikom Ivanu Ambrožič. Francu Mlakar. Francu Kterinole, Francu Letnar. Antonu Lakner in Jaže-fu Torkar. poddesetniku Vincen-eu Vertaenik in pešcem Rafaelu Tomšič, Antonu Glogovšek. Francu Rudorovac. trobentaču Ivanu Ciglar. Sorodnik Prešernov na bojišču. Sorodnik pesnika Prešerna poročnik Prešern je 1 »i 1 ranjen na južnem bojišču. V boju s Srbi je skočil predenj stasit srbski nad-poročnik ter zaničljivo zavpil nanj: "Što čeS mali?" V istem hipu j«' poročnik Prešern že potegnil revolver in ustrelil srbskega nadporočnika. Srbsko moštvo je oddalo na poročnika Prešerna strele ter je bil poročnik Prešern ranjen od osmih krogelj. Kljub osmim ranim se je sijajno pretolkel škem. in se sedaj zdravi v Kr Slovenski fantje vjeli Ruse. Vojak 17. pešpolka piše s severnega bojišča: Rečem Vam. tla kranjska kri nikoli ne fali. Ako bi imel kranjski Janez samo po enega Rusa pred seboj, bi ga po stari kranjski navadi kmalu zmlatil. V prvem boju 26. avgusta nad Lvovom je tretji vod 10. stotnije ]7. pešpolka vjel nad 30 Rusov in dve strojni puški. Pogumen vojak iz ljubljanske okolice. Vojak 17. pešpolka Košir iz Viča je na neki patrulji srečal 8 kozakov. Vlegel se je hitro in oddal nanje strel za strelom. Sedem kozakov je ustrelil, z osmim He je pa s pestmi pomeril ter ga tudi premagal. Osem zaplenjenih konj je tudi oddal našim dra-goneem z naročilom, da dva najlepša konja mora dobiti 17. p»»-polk. Kako ku av-od je bil ustreljen vojni rat Rozman. Graški listi pišejo: Dne 30 gusta je bil pri Przemvslu ttnvpnelfikega drobca na nogi težko ranjen bataljonski adjutant 2. bosensko hercegovskega pešpolka nadporočnik Alfred Hu-ber, sin graškega glavnega zastopniku pivovarne g. Harmana Huber. Vojaški kurat garnizij-ske bolnice it. 7 v Gradcu, Valentin Rozman, je bil še skupaj na obvezališču z nad poročni kom Uuberjem ter mu je še podal ja-ho. Na svarilo nadporočnikovo. naj ae vendar oddalji od sovražnikovega ognja, se ni oziral. De-aet minut kasneje, ko je nadporočnik jezdil h kraju, kjer se je nahajala saniteta, je bil vojaški kurat na označenem mestu od irapnela ubit. Zadnje padlega slovenake- "Ilustrirani Glasnik'' priobČu-v avoji 6. številki, ki se zopet po zanimivi vsebini, ali-padlega S. L. S., g. Andreja Beričiča, trgovca na Rakeku. Priobčuje tudi Be-ričičevo pismo, katero je pisal soprogi, poln slutnje, da pade. Ganljivo pismo se glasi: ** . . . Sedaj vidim, da sem zelo blizu skoraj neizogibni smr;i. Kroglje, srapneli, ruski pešci in kozaki so blizu. Zato čutim potrebo, da se poslovim od vseli Vas. . . posebno od svojih otro-čičkov in od Tebe. moj angel varili. moja zvesta, ljubljena in neizrekljivo spoštovana ženska, pre- En naš vojak proti 30 Rusom. I V tem se je zgodilo nekaj ne-'žejo; vsak je tiščal naprej in že-'zlomljeno Pri Oblinu, 8 km zapadno od prijetnega. Z desnega krila so lel prej ko mogoče priti do so- uri, da sem prišel v Grodek, kj_ Krasnika. je 24. avgusta padlo začele grmeti ruske strojne pu- j vražnika. Gromenje topov in ro-1 so me obvezali in na kolodvor od več strelov proti olomuški domo- ške. Trenutek je bil skrajno ne-j potanje strojnih pušk se nam je'peljali. Potem smo se peljali tri branski pehoti. Pešec Feliks Hil- varen. K sreči je trajal malo ča- zdelo kakor bi godba igrala. Vsi dni in tri noči; ko smo dospeli v bert je nato sam udri v vas in sa, ker so vsi streli padali za hr-jveseij smo korakali še cel popol- domovino, sem bil tako slab, o5k vr^el na" movino ■ [prej. <,;i se čim preje ' z roka- Pismo je prišlo na Češko pre- mi" Pom^il x Rnaskok ko Rumunije. Krvavi boji proti Rusom. pa je bil zelo nevaren, kajti oddaljeni smo bili še najmanj 500 korakov od prvih ruskih rovov. Kako sem prišel čez to tlalja-vo, ne vem. — Naredila se mi je tema pred očmi in prišel sem do zavesti šele. ko sem zagledal v Sotrudnik nekega, lista opisu- dobljeni prvi vrsti ruske vojake, je krvave boje proti Rusom sle- nekatere, ki so pometali proč pu- imeli lep razgled proti sovražni-} ku; opazovali smo. kako so gorele vasi. Naštel sem sedem gorečih vasi. Ko je napočil dan, smo z nepopisnim veseljem in najlepšo disciplino, ki so jo slovenski fantje dobro držali, odkorakali v ojrenj. Komaj smo korakali 1000 korakov, so nas že začeli obsipati šrapneli in granate. A kranjski fantje se niso dosti zmenili za to; še z večjim navdušenjem smo tekli naprej. Tedaj so nas začele mnlie obletavati — krogle iz pušk. Sedaj je. bilo treba preti vsem dognati, odkod te muhe lete. Takoj zagledamo pred seboj krite postojanke, v katerih so bili Rusi do glave zakopani. Tekli smo še kakih 200 metrov naprej, ko dobimo salve iz strojnih pušk. ki so bile čisto zakopane v tleh. Hitro smo jim odgovorili iz pušk, nato pa zopet hitimo naprej. Kinalu zagledamo. da se Rusi umičejo. Imeli smo že precej izgub, pomoči od zadaj nobene; komaj se pripravimo k naskoku, nas že obsujejo šrapneli. Ko so malo pojenjali, smo naskočili Ruse z bajoneti. Ko smo prišli do njih. so puške proč pometali in s po vzdignjenimi rokami prosili milosti, a raz jeze ni naši fantje niso bili razpoloženi za prinašanje rali nazaj, ker je Rus pomoč bil. mi smo bili pa že izmučeni, ker se je naš bataljon boril proti trem ruskim polkom. Izgub predno mož eno pripozna. CENIK KNJIG katere ima ▼ zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. deee: Naš bataljon se je nekaj dni po mobilizaciji ustavil kot posadka v Oswiencinu. Mestno Ške in dvignili roke. a druge, ki so bežali, kar so mogli, do prihodnje vrste jarkov. Nabadali liko poguma je treba našim ^ (prebivalci so nas pri odhodu obtain. "da zaplenijo Srhom tako|,Iarov:,Ii z °,)ilico cvetJa' sli«,lka" dragoceno orožje. Pravzaprav bi I r^\clga.ret' \->-ik mož. ki sodeluje pri zaplenit vi. zaslu/.il odlikovanje, vendar se isto večkrat podeli celim stotnijam in bataljonom. Da se primerno uvažujejo tudi zasluge •elih odelkov. so se nstanovile [»reniije v zlatu. Tako je pred Vse vlake kratkim prejel bataljon polka, ki se je bil že gradu slavno izkazal. 50 84. peš-pri Više-zlatov I o 10 kron. Ko se je premija imela razdeliti, je moštvo prosilo, •laj se denar raje porabi za to. prebivalstvo nas je sprejelo z ne- smo in streljali Ruse brez pmlo-navadno prisrčnostjo. Žal nam na! Vendar je treba priznati, da je bilo v resnici zapustiti ta sta-'so nekateri izmed njih drago pro-rodavni sedež Pijastov. katrega tla!i življenje. Neki sovražni stotnik. ranjen v d.*uio riko. spusti sabljo, a z levo strelja z revolverjem in je ranil nekaj naših in akoravno smo mn hoteli priza-nesti. se ni hotel vdati, vsled ceneni tempu odpeljali proti vzho-jsar je bil prehoden z bajonetom du. Kdor se še ni vozil s takozva-nim vojaškim vlaltam. nima pojma, kako se vleče. To počasnost narekujejo sicer varnostni oziri. ali ni nič manj pusto in dolgočasno za potujoče, zlasti v vročih dneh. —.80 $1.00 MOLIT VENIKI: DuSna paša L>u£na paša v usnje vezano Gospod usliai mojo molitev, elegantno vezano $1.40 Ključ nebeških vrat —.50 Marija, vurhinja. v usnje vezano —.80 Marija varliinja elegantno vezano Otroška pobožnost —.23 Kajski Glasovi —.40 Rajski Glasovi v usnje vezano —-SO Skrbi za Dušo v usnje vezano —.70 Skrbi za Oušo elegantno vezano $12u Skrbi za Dušo elegantno vezano z zapono $1.40 Skrbi za Dušo v slonovo koit ve- zano $1.20 Sv. Ura elegantno vezano $1 20 I Sv. T"ra elegantno vezano z zapono $1.40 j Sv. Ura v šegrin vezano z zapono 12.00 Sv. Ura v slonovo kost vezaao Vrtec nebeški POUČNE KNJIGE: lo- Abecedntk nemški .ibeoetlnik slovenski Ahnov nemško-ar.gleSkl tolmaC Angl. slov. in slov. angl. slovar N H posle* l smo mO->Do»a« zdravnik 1'omai'l živinozdravnlk 1 >ri:go h^rilo Hitri raC-unar Katekizem mnll Novi domovinski zakon Odvetniška tarifa iVsmarioa, nagrobnlce Poljedelstvo Popolni r.auk o čebelarstva I*rva nemška vadnica Ročni slovensko-nemški slovar SO na-stni Ili smo se v pripravljene in se v nezaslišuo počas- Ravno ko smo naskočili obrambno rusko črto, sem dobil strel v nogo. Imel sem občutek. Rusi imeli štirikrat več nego mi. Ruski pešei slabo streljajo, sprotno so pa pri nas izv strelci; katerikoli Rus je glavo pokazal. je padel. Bojevali smo se neprenehoma 13 dni. Najhujši boj je bil dne 8. septembra pri Grodeku v bližini livova. Dva dni smo varovali mesto (Irodek, ki je povečini gorelo. Dn 8. septembra zjutraj smo dobili povelje, da primemo sovražnika južno od mesta Grodek in ga zapodimo nazaj. Ko je napočil dan, smo v vojnih vrstah odkorakali naprej. Komaj pridemo kakih 500 korakov od mesta. rišem. Boj za zastavo. čim kovaškim kladivom: omahnem in padem na zemljo. Kljub grozni bolečini slišim krik: — |"IIura!" — naši so osvojili dru-Konečno smo se pripeljali v go sovražno pozicijo. Sendziszow. — Tu je naš polk Šele sedaj se je začela zame da se v Sarajevu postavi spomin- .zapustil zaduhle vozove in začel prava težava. Moja kompanija -ki kamen njihovim padlim tova- se ie pohod proti severu. Prva je »askakovala ruske pozicije, o- ;dobrota je bila. da smo mogli raz- >tal sem sam. Šele ko je bil so-jtegniti otrpnele noge in se od- vražnik pobit, zagledam pri sebi Mahniti v svežem zraku. Šli smo Bilo je pri Šabcu. Zastavonošo hitro, petje se je razlegalo kar enega naših polkov je zadela kro- naprej, a nada, da srečamo skoro u'lja; padel je in z njim zastava.'sovražnika, nam je dajala poga-L'ega v bojnem metežu ni nihče j '"a in budila fantazijo, zapazil. Bitka je divjali naprej.' Vendar pa naš pohod proti me-Terenske razmere in nenadoma ji Kongresovki nikakor ni bil n-losia sovražna ojaeenja so naše goden. Globok pesek je povzro-sprt menile j eal silno oviro pri maršu, vrhu in_ krenile v tega ta grozna vročina ! Toda vsaka reč ima konec, končal se je srečno tudi ta mučni šestdnevni marš. Prekoračili smo kakor da bi me kdo udaril z vro-1 - r , . v ... !so ze zaceli leteti srapneli m gra- nate in padati kakih 100 korakov od nas. Norčevali smo se. češ, poglejte, kako je Rus neumen; več kot 100 šrapnelov in granat je mislil nam poslati, pa ga je goljufalo. Rekel sem tovarišem: — "Fantje, to je ruski "kofeV* Tu-lenje granat j" bil tako, tla se je kar zemlja tresla. 31i smo pa z ne-|kim svetim navdušenjem kora- kaprola. dobrega znanca iz Kra- kali in se pogovarjali med seboj: kova. ki me je hotel spraviti do najbližjega obvezovališča. A ta |"Xo, danes jih sem na levem pa bomo! Bil • te nagnila, da so >e iz njihove postojanke. Grof Lonyay je bil v tem l»oju ranjen v koleno. Log. ia stopili na smo se nadejali Hraber dragonki nadporočnik. Nadporočnika 5. dragonskega mariborskega polka Gilberta in der Maor von Frevfelt je di-vizijsko poveljstvo s 15 jezdeci poslalo poizvedovat v Robrko in Zborow; pr\*i kraj leži 30, drugi pa 90 km vzhodno od Lvova. V Zborowu je pustil nadporočnik svoje dragonee dobro krite, sam je pa odjezdil naprej skozi ruske predstraŽe do sovražnikovega tabora. Tu je dognal čete vseh vrst. Ko se je vračal, ga je sovražnik opazil in začel preganjati z ognjem in mečem. A nadporočnik je imel srečo. Kroglje ga niso zadele, sablje so fia poškodovale samo čelado. Neranjen je prišel skozi predstraže in prinesel divizijskemu poveljstvu dragocena obvestila. Dva dni na to ffa je krogi j a zadela v stegno in ga težko ranila. Predložen je v odlikovanje. ' IIIMIIII..... j ki je bil pred nekim gozdom v tla ; zakopan. Ker pa na tako daljavo še nismo mogli streljati na tako j skritega sovražnika, smo morali fiti vedno in vedno zopet naprej, j Ko smo prišli na 500 m, smo pri-: celi streljati. V tem hipu dobimo 0 : iz bližnjega gozda hud ogenj iz Bitka pri Gologarcu in Grodeku. strojnih pušk. ki nam je veliko vsak cas sovražnika. To nas je. ,, j škode napravil. Držali smo se na poživilo, dobri dovtipi so se po-! j tem mestu kaki 2 uri; naprej ni- smo kakor na' Vojak 17. pešpolka je takole smo mogli, ker nismo dobili po-opisal boje, katerih se je sam u- „10ei. Imel sem na levi strani dve V sohoto ponoči oči 21. na 22. delezil: krdeli in sem večkrat zakričal, avgusta smo prišli v vas Zakli-i Tri dni smo korakali po tej pu- naj hitro streljajo, a nihče me ni kow. in tam je sprejel naš polk Galiciji, preden smo prišli do več slišal. Samo enega korporala "krst ognja" " ** ' ™ " se je na ognjem ko šrapnelov nami, ali na čudovit način nam na katerega se je prijemal prah. niso napravili mnogo škode. Od- da se je skorja po obrazu naredi-krito priznam, da me je obšel ne- la, ki sem jo sproti luščil. Xesrefnica Nezgoda na Palavanu O jetiki 1'asjeglavcl Pavliha Petrosini, znani N*. Y. detektiv Pod turškim jarmom Poroka po pomoti Pota ljubezni 110 zvezkov Potovanje v Liliput Poslednji Mohikanec Požiga lec Pred nevihto Prihajač Pregovori, prilike, reki Pri Vrbčevem Grogi Princ Evgen Savojakl Prst božji PunCika Repoštev Revolucija na Portugalskem t Ribičev sin - ] Robinzon Ruska Japonska vojna • 4 i*. Sad greha Sanje v podobah Sita, mala ilinriostanka Skozi Širno Indijo Skrivnosti srca S prestola na morlflC« Stanley v Afriki Stezosledec StraAna mreta Kv. Sveta Genoveva Sveta noO Sveta Notburga Srerolovec Stoletna pratfka Strah na Sokolakem graftu, 101 zv. Strelec Šaljivi Jaka SUri povesti Tegethof —.40 —.25 —.25 —.SO —.40 —.50 -.50 —.40 — 40 —15 — 20 —.40 $l.f>0 —.5» noo —.35 —.50 Schimpffov liemSko-slovenski slovar $1.20 : TA. -.-j Pchimpffov sloven.-nemški »lovar $1.20 J™ .E^LS^lSf™ Sadjereja v pogovorih —.25 | T,soC 5n Je,lna noC Slovar slov.-nemški Janežlf-Bar- tel). nova izdaja $2.50 > Slovar n^m^ko-slovenskl (Janežšč- Bartel) nova izdaja $2.501 Slovensko-cngleška, slovnica $1 00 ! Slovenska slovnica $1.25 Slovenska pesmarica, I. in II. ive- 7.ek. vsaki po Srednji katekizem —.30 - _„ Trtna t'fi in trtore.la —.40;,, 'na n Umna živinoreja 1'mni kmetovalec Veliki katekizem .—.40 ^ VoSfilni listi —.20 Tiun IJng I Timotej in Filemon < Tri povest! grofa Tolstoja j Trije rodovi | Uporniki ! V delu reSitev j V gorskem zakotja „ j Vrtomirov prstan i Veliki trgovec Kalkanu 12 rvezkor ^ Žalost In veselje _r ' 1 Zadnji srof celjski Za kruhom Zaroka o polnoč —.50 vezano, po Za tuje grehe Zhirka znamenitih poveatl Zlate Jagode Zgodbe sv. pisma Zirovnik, narodne pesmi. 1. 2, in 3. zvezek vsak! ^ —— j Zmaj iz Uosn« j Življenjepis Simona Gregorčiča ZABAVNE IN RAZNE DRUGE J K^sTrlT™-Cueta-KNJIGE: —.20 —.15 11.00 —.25 —.26 —.20 — 60 $5.50 —.29 —.20 —.20 —.20 —.30 — 26 —.25 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —15 —.40 — «0 —.60 —.15 —.20 --25 —.60 —.20 —.20 —.25 —.00 —.20 —.20 —.20 —.20 —.50 $5.00 —.20 —.20 —.20 —.30 $7.00 — 20 —.20 —.40 —.50 —.30 —.20 —.20 —.20 —.20 $1-85 —.45 —.30 —.20 —.15 —.«0 —.30 —.20 —.30 —.50 -II pomagal a streljala korporal padel. mali strah, ko zaslišim nad gla- nogo dve krogli. Vendar sem še dvema mrtvima tovarišema poleg sebe pobral patrone in streljal ie kake pol ure; potem prileti granata, mi prelomi puško čez pol in me zadene v desno nogo v spodnjo narejene m s slamo pokrite.' pftčal. Potem sem se plazil na Nekega jutra gremo skozi rev-vo pok šrapnela. ki je raztrgal vas, ki je štela kakih 40 stena drobne kosce mogočno bukev, ivilk. Hiše so bile nizke, iz ilovi stoječo le nekaj d«*et korakov _ . x________ ^ acr ,ltMill lia pred naso "švarmlinijo". Kmalu/1 o veka ni bilo nobenega, le ka- desno k nekemu kadetu, ki je smo začeli streljati. Sovražnik ka lačna krava in presič je letal imel še par mož; komaj sem sponam ni ostal na dolgu. Ni mo- krog svoje koče. Skozi vas je te- ročil, so nas že zajeli Rusi, ki so goče z besedami označiti tega pe- kla umazana voda, v kateri je bi- komaj prilezli čez kupe svojih klenskega žvižganja, kakršnega nekaj rae in gosi, ki so se ne- mrtvih napravljajo krogle ruskih pušk. prestano drle. Potem smo kora- j Pobral: so nam kar smo ^ Prvem trenutku nismo dobro kali naprej med velikimi njivami imeli; kakdeta in dva 5ea vedeli, kje se • skriva sovražnik. ■ krornp, rja m pozetega ovsa, kije u s seboj En poddesetnik jaz in Ali kmalu smo zapazili erto kap,: bil pripravljen za mlatev, pa so en pešec smo ležali med Rusi Andrej TTofer Avstrijska fkspedicija Avstrijski junaki, broSirano Avstrijski junaki, vezano Baron I^audon Baron Trenk Bele noči____ BeneSka vede2evalk& Berači ca Boj za pravico Eojtek Božični darovi Burska vojska Car in tesar Cerkvi'*«, na skali C i panova osveta Ciganska sirota. 93 zvezkov. Cvetna bor ograj ska Cvetke Cas Je zlato Cez trnje do »reffe T>arhika mala Crnogorka Devica Orleanska Don Ktžot Doma In na tujem IV>l.rota in hvaležnost Dve čudopolne povesti Dve povesti Erazem PredJamski Kvangeliji Evjrtahlja, dobra, h« Fabiola Fra Diavolo George Stephenson, oTe železnic Godfcvski katek»*en» Gorenjska knjižnica: — 20 —.20 [ — 70' —.90 ' —.30 I — 20 —.20 I — 20 , —.20 —.40 —.10 —.15 — 25 j —.30 ! —.15 —.20 1 $5.00 —.40 — 20 1. jev. Proktf ta. 2. zv. Volčji ubijalec. 3. zv. Na poknpaliSČ-u v FrfmIcourtu. 4 zv. Skrivnosti starega Mardochea. 5. In <5. zv. Ugrabljeni grofic. 7. in 8. zv. V kamnolomu. Cera vseh 8 zvezkov, trdno ▼ platno vezano $1.80 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike —.20 2. zv. Maron. krščanski deček —.25 3. zv. Marijina otroka —.25 4. zv. Praški judek —.20 5. zv. Pjetnik morskega roparja —.25 6. zv. Arumugan sin indijskega kneza —.25 7. zv. Sultanovi sužnji —25 8. zv. Tri indijanske poveatl —.30 9. zv. Kraljičin nečak —.20 —.50 10. zv. Zvesti sin —.30 —.20 ' 1J zv. Rdeča in bela vrtnica —30 — 30 ! 12. zv. Korejska brata —.30 —.21» i 13. zv. BcJ in zmaga —.30 —..SO j 14. zv. Prisega huronskega glavarja —.30 —.60 | 15. zv. Angel j sužnjev —.30 _ 20 i 1C. zv. Zlatokopi —.30 17. zv. Prvič med Indijanci —.30 18. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —.30 19. zv. Mlada mornarja —.10 —.20 —.20 —.50 —.20 — 35 — 25 —.20 TALIJA: ZBIRKA GLEDALIŠKIH IGER. in tedaj smo začeli tako silno ga Ijo.dje pustili in zbežali. ure v najhujšem ognju. Opa- streljati, da nismo stedil. ne | Zelo utrujeni, laeni m zejm smo zoval sem> v kakšnem neredu so smodnika, ne svinca. Nasi cast-; iorakali dalje; vsakemu se je Kusi gli j Častnika sploh ^ , Z .<31°brT glava.P°uvesa> nobeden m izpre-' nobenega niso imelL J bi. zgledom.'S kukali so preiskovaU govoril besede. Krt>g 2. ure po- H tako, da bi mi kmalu še torni-teren in nam kazali eilje. Ko je poldne smo imeli kratek počitek stro ^^ Imel sem ^ kon. stotnik K zapazil n^okoj v ob kraju ceste, da je sla artilen- ■ zerv not£ katere so ^ kar svarralunji , se je dvignil s ja naprej. Naenkrat zaslišimo . tal, šel naprej v toči krogel in gromenje topov in ropotanje SUr0Ve p°jedh- Ml tr^e smo osU~ dejal: "Fantje, dobro merite! strojnih pušk. Začeli smo vriska- h na b°jnem nobene pomo- Glejte, hodim, a nobena krogla ti in peti in v hipu smo pozabili či od nikoder. Noč se je delala, me ne tadenel" na težo tornistre, na lakoto in Ogenj je malo pojenjal. Vzel sem 1. zv. n..h,n.mnva povest —.15 3 zv. Tzpokorjena romar i ca — 15 4. zv. Orajski lovec —.IS 5. zv. Ki:kfk*y stan — 15 zv. Pm.irtno pri Kranju —.75 Oozdovnik. 2. rvezka —.so Grizelda --10 Greh In smeh — TTildegarda —.2" Hlapec Jernej — CD Hfrlanda _.2« Bubad, pripm-edke. 1. In II. zvezek po -.20, Ilustrirani vodnik po Gorenjskem — ?0 1 Izdajavec — 35 i Islandski ribič $1 00 Izlet v Carigrad —.20 Izdajalca domovine —.20 Ivan Resnicoljub —.20 Tzanami, mala Japonka —.20 Izidor, pobožni kmet —.20 Jama nad DobruSo — 20 Jaromil —.20 Jetnikovl otroci —.50 Kapitan Marijat $1.00 Kraljevič in bera C —.15 Krištof Kol um bo — 20 Krvna osveta —.15 Knez črni Jurij —.20 Krvava noč v Ljubljani —.40 Le ban, sto beril — 20 Ljubezen n maščevanje, 102 zvez. $5.00 Maksimiljan —.20 Marjetica —.50 Marija hči polk ova —.25 Materina žrtev —.50 Mati, socljalen roman 11.00 Mir božji —.70 Mirko PoSteenJakortS —.20 Mlad samotar —15 Mlinarjev Janes —.40 Mrtvi gosta č —.20 Na različnih potih —.20 Na valovih Južnega morja —.15 Narodne pri povesti. I., n.. ITI. ln IV. zvezek, vsaki po —.20 Na divjem za padu —.50 Na bojiSču —.35 Na Indijskih otokih —.20 Najdenček —.20 Na Jutrovem —.35 Na preriji —.20 Naseljeni«! —.20 Nedolžnost preganjana ln poveliča- na —.20; Brat sokol Cigani Dobro dožl! I>oktor Hribar Dve taSči idr-alna taJWa Medved snubač N> kliči vraga Nemški ne znajo P..t do srca Pri puS« a vnlku I»rvi pJes Putifarka Raztresenca Revček Andrejček R^kovnjači. narodna Igra Stanarina V medenih dneh —.25 —.40 — 20 —.20 —.20 —.20 — JO —.30 —.20 —.50 —.20 —.20 —.20 —.30 —.40 —.40 — 20 —.20 RAZGLEDNICE: Xew3.-orfike, s cvetlicami, humorl-stir-ne, božične, novoletne In veli konof nt po komad —.01 ducat po —.25 Narodna noSnja in mesta Ljubljane, ducat po —.20 HumoriKtifne razglednice z motivi Rlovenuklh narodnih pesmi: 1 ducat po —.30 Z sslikami mesta New Torka po —.25 Razne svete podobe, ducat po —.30 Album mest New Torka s krasni- mi slikami, mali veliki Ave Marija —.21 —.70 —.11 ZEMLJEVIDI: Avstro-Ogrske, mali • —.10 Avstro-Ogrske, vezan —.50 Kranjske dežele, mali —.10 Združenih držav, mail —.10 veliki —.2« Evrope, vezan —.50 Gorenjske z noro bohinjsko In trško železnico —.31 Celega sveta —.25 Balkanskih držav —.11 Zemljevidi: New Tork, Colorado, TUlnoia, Kansas. Montana, Ohio, Pennsylvania. Minnesota. Wisconsin, Wyoming In West Virginia, Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi t gotovini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah Poštnina jr pri ndt cenah is vratunsaai (5£ Jogsslofanska Rit«!, iedntita - 1 B Inkorporirao* dc« 24. januarja 1901 v državi ftfixmaaot*. ▼ ELY, MINNESOTA. •ULVNX URADNIKI: Predsednik: 7. A, GERM, 507 Cherry Way or bo* 17 Brad dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BAL ANT, 112 Sterling Ave, Bar berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, ICjijL Blagsjnik: JOHN GOTTŽE, Box 105, Ely, Minn. Eaopnlk: LOUIS KASTE LIC, Box 583, Salida, Colo. VEHOVNIZDRAVNIK: Dr. 1CA2LTIN J. IVEC, »00 N. Chicago St., Joliet, El. Jf AD20RNIKI: MIKE ZTTNTCH, 421—7th St., Calumet, Mick. PETER ŠPIIHAR, 422 N. 4th Si, Kansas City. Kana JOHN VOGRICH, 444-^-6th St., La Salle, El. J CRN ATTŠEC, 6413 Mftta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽLŠNIK, Box 133, Bnrdine, Pa. POROTNIKI: 1"RAN .TTSTTN, 1708 E. 23tn St., Lorain. O. JOSEPH PISIJLAR, 308—6th St., Rock Springa, Wyo. GREGOR PORE NT A. Box 7«1, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOX: J02EF MERTEL, od druStva Str. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, Tex oci, od društva št v. 2., Ely, Minn. JOHN KOVA« II, Box 363, oJ društva štv. 114., Ely, Minn Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poii jatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe >a na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se nebode nraio Draitveno glasilo: "GLAS NARODA Osebna svoboda. Louis H. Huniptfrifag! XX. "Najmočnejši- vseh argumentov proti vmešavanju javnosti v strogo privatne zadeve", pravi John Stuart Mill v svojem slavnem traktatu glede prostosti, <;je ta, du ako se vmešava, da se vmešava na napačen način in na napačnem mestu, /ilede vprašanj socijalne morale, obveznosti napram drugim, onih javnega mnenja, to je pretežne veČine, je sicer dostikrat na napačni poti, a še večkrat na pravi."' To napačno vmešavanje v individualno prostost, je opaziti v argumentih prohibieijonistov, ki pravijo, da bi se morali ljudje vzdržati zavživauja opojnih pijač, da dajo s tem vzgled onim, ki nagibajo k ekscesom. Ta argument se je doprineslo pred krat-f kim v 4'Cosmopolitan Magazine" j in sicer s sledečimi besedami: 4 Ni lepo reči, da so oni. ki so žrtve nezmernosti, slabi in da bi se morali sramovati, da niso močnejši. Dolžnost močnih je. da podpirajo slabo. Noben možakar ni bil oni. ki je rekel pred toliko Stoletji: "Ali sem jaz varuh svojega brata?" Svojemu bratu, ki je slab in ki nima nobene odporne sile, sem dolžan, da mu vsilim zavest dolžnosti popolne, abstinence. Moja dolžnost pa je nadalje, da mu dam dober vzgled s ono morskega prešička. V isti meri pa je blazno žrtvovati tisoč življenj, da se reši eno. Vsled tega je tudi neumno zahtevati od večine, da se vzdrži vsakega uživanja le z namenom, da se reši nekatere. A še to, da se namreč reši, je vrlo problematično. Sistematično zatiranje nagonov bi dovedlo do abnormalnosti ki bi prizadele milijone ljudi, ter povzročile zla, neskončno večja kot pa je to, da se mala manjšina mlaja pijači v ekscesu. Iz boja slovenskih lovcev v Galiciji. "Neue Freie Presse" poroča o boju slovenskih lovcev sledeče: Naš bataljon je ležal v neki mali vasici in je imel še s drugimi tremi pešpolki nalogo, premočne oddelke proti nam korakajočih Rusov zadržati. Dobil sem nalog «*a grem z 90 lovci do določenega gozdnega roba in da opazujem od naših konjeniških straž ravnokar naznanjene kozake. Ležali smo dobro skriti v gozdu, ko naenkrat izstopi iz sosednjega gozda neki kozak. pazljivo ogleduje o-koli sebe, nato pleti čez polje, ki se ji* razprostiralo med našim in sosednjim gozdom in nato mirno obstane pod nekim gozdom v naši bližini. Njemu je sledil drugi, nato tretji in ko niso nič sunilji-veg zapazili, se pokaže skoro oddelek kozakov, ki je štel okoli 30 Kako so rešili 1200 lovskih ranjencev. N. i travnik piše v brnskem fe": S šestimi rojaki sem se nastanil v lvovski kadetni šoli. ki je bila izpremenjena v bolnišnico. Krasni zračni prostori in obilo preskrbljen'- ohveie in druge potrebščine so jamčile /a u-apeštio delovanje. Bolnišnica s"j»-v naglici uredila o priliki lutk pri Krasnika iu Lvovu; izprva smo imeli le dva oskrbovanca; 2 ranjena Rusa. Nenadoma s«1 je pa položaj Spremenil! Proti osmi uri zjutraj je dospel kakor gorski hudournik velik transport ranjencev, ki nas i«- noč in dan držal na nogah. Y hipu je bilo zasedenih vseh 12olnik v tretjem nadstropju. ki j*- imel pljučnico; s povzdignjenimi rokami me je pr?v ! si L da j?a vzamemo s«*hoj. Zavili j M • M ' * •• {lift smo ga v odej*- m prenyl i na voz. Jioln R a no rešitev. Bila je črna noč. I)Ir-i jala sva v prvo nadstropja in iz j !*>! nične blagajne vzela z*-lo vi- i sok znest-k. nato ai črno temo p rot ako nama je kaka kmetica ponudila črnega kruha. Vlaki iz Lvo-va so bili vsi gosto natlačeni; u-bogi ljudje so morali cele brez-1 •■le ne noči prebiti na hodnikih. tem, da izvajam sam abstinenco.H mo/- Ako bi se sledilo tej doktrini I ? največjo težavo sem zadrže-z ozirom na vse življenjske poja- i™.1 Z*™3-6 mostvo> da mso ve. bi se s tem zatrlo vsako in- lU konj p°l1 njmu; moral som so strogo držati povelja, da ne izdani našega prodiranja in da iz- Podrobnosti i i bitke Lvovu. ri "Grazer Volksblattu" poroča .o s severnega bojišča: Kraji se verovzhodno od Lvova so skoraj čisto opustoš. ni. Preživljali smo se večinoma s sadjem, rabami in kokoši, ki so ie okoli skakale;. pe-k!i >a;o jih na ražnjih. 31 i nismo ved'-ii, čemu smo morali iti nazaj in zapustiti Lvov: zdaj nam • to jasno. Naše postojanke ni--<> bile ugodne. Artilerijski ogenj se n-mn-i- zaradi valovitega, z L'"xdi zarašeen« '_ra ozemlja ni mo-.—f*1 razviti, sovražnik je pa v senčnih gozdih lahko skrito na-]>;n;;«l. liusi -o mojstri v zakopali ju, vidijo s.' le njih čepiee. Njih upava s turistovsko vrečo, spre-j dve taški za patmw in ozein-1. i primerna obleka, izborna. Iz pušk streljajo 4000. korakov da-kroglje so znatno daljše kot - spre Hj podolgasto pooj-s :• ne. težje kot naše. a manjše 1 lost;. Artilerija na-o osobito po številu prekaša. Po izdaji in k« r p rt j premerijo daljavo, so / naše postojanke natančno • nane. tako da že jih prvi streli natančno zadenejo. A nedosegljiva je hrabrost naših dividualnost ter bi sledil takemu stanju propad in smrt. Da se vzdrži nekoga od tatvine, bi ne smel pridobiti ali imeti nikdo nobenega posestva ali imetja. Da se prepreči požrešnost, ki je vir veliko večjega zla kot pa pijača, bi ne smel nihče jesti. Poleg te redukcije do absurdnosti leži kardinal na zmota v trditvi. da je abstinenca dolžnost, katero nam nalaga opazovanje naših sovrstnikov. Malo razmišljanja bo pokazalo, da bi delo-; vanje v tej smeri ne le propadlo ter ostalo brez moralno zapeljivih rezultatov, temveč da bi pro-duciralo direktno nemoralne tendence. Ako je kaka oseba fizično slaba ter se mora raditega vzdržati gotovih fizičnih dejanj kot je gimnastika ali drugi športi izvan hiše, ali se morajo potem tudi njegovi bratje in sestre vzdržati W'h iger? Ako bi bilo to tako. bi slabič našel malo razliko s stali-š-'a uživanja fizične moči med njegovim lastnini stanjem in o-nim zdrave, močne osebe. Nasprotno pa podžge slabiča pogled na atletične predstave in vzbudi se v njem želja, da postane tudi on tako močan. Pri poduku v atletiki je najbolje efektiven stimulus vzgled učitelja samega, ki pokaže, kdaj da zna. Ako tega Jie stori, ter se le omeji na nadzorstvo. potem je tudi zanimanje od strani učencev manjše ali pa popolnoma prestane. Kadar okreva kako dete od bo- vojakov. v]jj i izvrstni strelci za »s ne jo czni. mu prav nič ne koristi, ako M1BBC|U iz 1*3 m0rtCela j samokresom v Voki 1Ke razdalje š- čepice. Našli kl J« predpisana ^! ga stotnika O eele kun - padlih Rusov. Xa. j ^^»valescenta. Nasprotno . - . . I podžge dete pogled na pa zdrave kroglje so nevarnejše, kakor ii- • , - . ^ k . Ki navadno gladko prode- ft"* ^ Yz]™dl ™ 7 11 Rane se navadno v osmih K,' ^ Cimpreje tako .... KOt f isk \ ki navadno gladko prod« rejo. ~ du-h toliko zacelijo, da hodi lahko mož okrog, tu« i i ."i- je. na nevarnih mestih zadet. Mrtvih je bilo naših e malo. Nevarne so le od so ostali. Ti motivi so morda manj uspešni pri odraslih kot pri otrocih, a princip je isti. In dočim so rapnelov. Zna- ""»J spesni pri popolnoma nor-j malnih ljudeh, z navadno moral- vetn, odkod ])rihajajo Rusi. Cez n«-ka.j časa j«- kozaška pa trnja odšla ; poshil sem hitro bataljonu poročilo. Nismo dogo čakali spopada in sicer s četami, ki so bile precej močnejše od naših. Ali samo po številu. Posrečilo se nam. je, hvala junaštvu in zaničevanju smrti našega moštva, sovražnika zadržati in mu zadati velike izgube. Z neprimernim junaštvom so šli ljudje našega bataljona, večji del Slovenci, proti sovražniku. —-Kljub utrujenosti našega moštva, so naši vedno na novo s silnim junaštvom in odločnostjo naskako-vali sovražnika. ■ Pri našem korakanju je prišel k nam neki kmet in se ponudil za vodnika. Mi smo to ponudbo odbili, nakar je stekel v gozd in pri tein upil nam nekaj nerazumljivega in pokazoval z roko na nas. Dosti smo videli; dva dobro po-merjena strela sta preprečila njegovo izdajstvo. Kako upravičena je bila ta hitra sodba, to smo spoznali, ko smo se približali. Previdno preiskovanje gozda nam je pokazalo, da so v njem skriti Rusi in če bi jih mi ne odkrili in pregnali, bi nam prišli za hrbet. Omenil sem, da je bil vsak posamezen mož pravi junak. To pa ne velja samo za aktivno moštvo, ampak tudi za častniške sluge, ki so bili največ sami rezervisti. Ko smo ležali v nekem jarku, je dobil moj sluga puško, da se bori kako je rekel "za kratek čas?' z nami. Sluga našega stotnika, j močan mož iz Predarlske. je šel s zraven svoje-v bojno erto, da ga varuje. Naša konjenica je do skrajnosti drzna in gre na svojih poizvedovanjih daleč v sovražnikovo ozemlje. Večkrat se je zgodilo, da so posamezni dra-gonei ali honvedni huzarji pričeli boj z kozaškimi stražami, jih zapodili v beg in zasledovali. tnrc rane. za:!ain no j?, da smo potisnili Ruse pro , I LuMirni in Ilolmu in jim en ar-1 no.f.lIo? .so Povsem naravno moč-madni ; bor popolnoma uničili. ne^sl pri osebah- katerim se želi Vzeli smo jim IGO topov in ves P°inafa.t.L Ti ^»^je stoje namreč tren. |Ka stopinji moralnosti ter Rusi so pa južno od Lvova pro- ~ radit.^a približujejo otrokom ti „::««:„ veliko slabejšmi silam if T hudem ,Z daT- |prodrli. Kolomeja je ,*>drta. Ru.,n« P^lih dob. si bodo J.:i zdaj vgriznili v veli ! ela stvar torej na po- lko bolj trd or**h. Če jih koneen- čuta proporcije ali B!io napadamo, ker so naše .se- ^^^anja vrednosti. Altraizeir.. postojanke veliko ugodne j-1 f0*"3** iti zasledujejo uaert, da bi mer vz^,ed ki se je vrgel oli^nn, V/ raiiu' p'r 'l P^i Karate, a to bi bdo ^3 ^ ^ tigrove mladiče ter asi Ukoj prazn.> , - G« so naši \ ™ « piti svojo lasti* kn. da tovarišem m»rla misliti i« last- navajeni, kakor ~ ^ ™™ » ____I sprotnega kar trdijo Indijcu ki pravijo, da je to vzgled največje Kaznovana bahavost. moralnosti. Vsi tigri na svetu ni- , , , , o , . . _ . . ^ V*^1 ^vU<*nja enega Bude. Pa bezala sko- N;ara koketka: "Kaj. A i ■se ho- P„m*anjganje čuta proporeije in » <.ro,lkn in hi- -te pust,t, fotografirata To ni relativne vrednosti *a dovede do _LV *mrt»infv»rnfstl¥jrino. J a/ ^ v.-dno pustm slika-j ekseesa v aHniizmn ter obrne ti. Že z triindvajsetim letom mo- ; najvišjo moralnost v, ravno naje starosti me je slikal nek umet- sprotno- Plemenito je liskirati jjjjj lastno življenje, da se resi dru- Dama: *'To rada vrjamem. Saj takrat še ni bilo fotografov I" Grodku sva dla do zidnjega vlaka, ki naju je v dveh iu pol dneva pripeljal v Przemysl. Vso pot sva se bedno preživljala z milimi darovi: v žepih sva nosila ve-a sva bila vesela, go človeško življenje. Bedasto in raditega nemoralno pa je riski-rati Človeško življenje, da se reši Za zdrav počutek je prvi pogoj dobra prebava. Dobra prebava pa zahteva zdravo slast. Severov iŽelodčn grenčec (Severa s Stomach Bitters) je prebavna tonika za vsakogar. Vsakdo bi ga moral včesih uživati kot krepealno in slast pov-speŠevalno sredstvo. VztL^eval bo vaš prebavni ustroj v redu in preprečil njegove nerednostL Je Izborilo zdravilo zoper zapeko, neprebavo. slabo prebavo, ponavljajočo se mrzlieo in se visoko priporoma okrevaneem. starim in slabotnim ljudem. »Rabite "azdaj ter ae vzdržujte * zdravju! Cena 50 centov in $1.00 v lekarnah zAi od nas. \V. F. Severa Co., Cedar Rapid«, Iowa. — - ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH. Porušeni Dinant. Neki nemški poročevalec piše: V bogati verigi čudovitih mest ob Maas je bil najsvetlejši in najlepši dragulj — Dinant. Kakor star nakit je ležalo mesto na bregovih reke. Na desnem bregu cerkev, kakor vlita v visoko belo skalo. Sen zgodnje gotike. Tn zdi se, kakor da bi skalna pokrajina sanjala isti sen. Kajti črte katedrale in črte gore se zlivajo skupaj v blaženi harmoniji. Dvigajo se više in više in na vrhu nosijo kamenito zobčasto krono — staro trdnjavo. Nad vso trpko lepoto se je že pred mesecem dni razdivjala strahotna vojna vihra. Francozi so dospeli v mesto 20. avgusta. 23. avgusta proti 9. uri dopoldne so od jugovzhoda prišle nemške čete, da pri Dinantu prekoračijo Maaso. Francozi so se z desnega brega umaknili na levi breg; za-sabo so razstrelili široki kameni-ti most in se razvrstili na višinah na levem bregu. Na desnem bregu, visoko na gorah, se je Dostavila nemška artilerija, tla krije sestop svojih Čet. In na obeh straneh se je razvil uničujoč ogenj. Za cerkvijo vodi 408 kamenitih stopnjie s trdnjave v mesto. Po tej poti so-krenili nemški vojaki. Ko so v skupinah dospeli v mesto, so se meščani pridružili boju. Meščanska straža se je v slepi drznosti postavila proti prvim nemškim četam in streljala. Iz vseli hiš so prebivalci podpirali to otročje streljanje. In tako so si naše čete delale pot. Z onstran Maase so francoski topovi bruhali svoj uničujoč ogenj. Iz ulic in skritih kotov so pokale puške di-naičnih meščanov. Granate so u-darjale ob hiše, ki so se z ropotom podirale v prah. Ob enem so sikale nad mestom nemške granate in na levem bregu zdrobile vse, kar so dosegle. Začelo je goreti. Tiste, ki so jih zasačili, ko so streljali na nemške vojake, so postavili k zidu In jih ustrelili. Cerkev je gorela. Z grozovitim ropotom so padli zvonovi iz zvonika. Peli so še med padcem. In nad vso to strahoto in vsem tem bojem so topovi z gora tulili svojo bojno esem. Ko je legal mrak, so Francozi zapustili svojo postojanko na levem bregu in se umaknili^ v naglem begu. Sedaj so začele nemške čete delati most. Med delom so žvižgale iz hiš na levem bregu reke izdaj-ske krogle. Tedaj so prve nemške Čete na pontonih prekoračile Maaso in zavarovale breg. Ponoči je Žilavo in razi j učen o prebivalstvo poizkusilo nov napad. Podpirali so jih francoski vojaki, ki so se skrivali v posameznih hišah. Boj je bil krateii. 42 krivcev, ki so se udeležili tega nočnega napada, so 24. avgusta zjutraj ustrelili.. Njihov grob leži v vrtu neke vile. Krog in krog po-hojene cvetlične gredice, na sredi pa velika sveža gomila. Slabo zasuta, kajti iz rahle zemlje prodira žgoč smrad po gnilobi. Ko je solnce zopet dokončalo svoj tek. je ležal čez naraščajočo Maaso dovršen most. Silne vojaške čete so se vsule čezenj in odšle dalje po cesti onstran reke, sovražniku nasproti. Toda Dinan-ta, cvetočega mesta ni bilo več. Od 8000 prebivalcev jih je v teh strašnih dneh pobegnilo 6000 z onim malim, kar so v divji naglici niotrli vzeti seboj. Le 2000 ljudi še menda domuje v razvalinah. Župnik je v poštenem ogorčenju našel trde besede za svoje f a rane. Ni mogel razumeti njih slepote, s katero so se postavili proti železni vojni sili. Od vseh his v mestu so morda tri poslopja ostala cela. Morda tud i šest. Francoska artilerija je opravila glavno delo. kajti njej nasproti je ležal desni breg. Čemur je artilerija prizanesla, je kasneje uničil kaznujoči ogenj. Bogate, slikovitp v gorah leže vile. leže sesute sredi skrbno negovanih vrtov. Samo po ireli vrtovih je danes spoznati, da je sredi njih krasote morala stati vila. V bogati verigi mest ob MaaK je bil Dinant pač najkrasnejii dragulj. Sedaj leži na tleh kakor pohojen biser. _____ POZOR, ROJAKI! Jaz imam v zalogi modelira e podobe jaslice; 3 podobe 60e. V zalogi imam tudi enopredalne uiožke in ženske denarnice 80^, z imenom pa 90č. Priporočam se tudi za vezanje vsakovrstnih knjig. ALOIS GREGORIN, slovenski knjigovez, 13 Delta Place, Glpndale, N. Y. (25—10 lx ▼ ti ^ __!_^ i__ 3EE e: Za smeh m kratek čas. 3E FON OSNA. * - ' - ; t ^ ' • -.C ' - v ^ ^. tm;' - l-i * m* - - - Rs® sr ^ \i k .. '^v* § pili J m wM i^sft^ ' ..i,- IvCJT — Vi ne veste, kako zmi pisati moj mali. Zadnjič je pisal so-rodnikom pismo, katerega so poslali na pošti v Ameriko. BANKIRJI MED SEBOJ. v ...... ... % -•, -v Jo l ** s ■ ? '.vjjSB 7 -i i£m šfegU, "i- S«. •••• Af^ . j-'.-'" -! •v' mtt. N — Kaj pi raviš k n: iši morn nrici ? — Nekaj posebnega . Ce bi l ila mo rnari' a r,k<-ij-ka družba, bi takoj kupil par akel i. Jasen migljaj. • '*V t. ■ni ožini", odvrne modi- Žena nek< ga gledališke rav- stinja. • v i r v dvomu. Že natrija je obi skala svoj o modi- pred ve te Iiii sem jo poslala z stinjo, da jo p o vpraša r: idi služ- k Vam, pa mi š" do da- k in je. ki je si užila pri ■modisti- nes ni ■ i-iiiV.a n- b nega denar- nji, pa je hot*- la vstopiti v služ- ja." * bo pri ravnate je vi ženi. — "AH je r ridna in i ed.oljub- Izgovor. na?'' vpraša lama. Žena (luožu. ki pride ob -5. uri "O. v tem s« m žnjo pr av zado- lomov : "No, Tone, ali voljna.*' Že V -nd; iv prideš domov?*' — <:J.- i: t Idi pošt. v, a ?" na- Mož: "Da, ljuba Mica, mi ni daljuje da;;.a. bilo nič več \šeč!" NADLEŽEN PRODAJALEC. — Nikar me vendar ne nadlegujte. Saj sera Vam že desetkrat rekel, da ničesar ne. kupim. — Ali hočete mogoče knjigo, v kateri je popisano, kako se človek iznebi nadležnega gosta 7 Stane samo dvajset centov. ' Kil GLAS NABOPA, 31. OKTOBRA, 1914. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. ljanske obitelji. Umrl je dne 29. Prašičja kupčija v Novem me- s,*Ptt rnbra- 8** K najhuj- u je bila na zadnji sejmiei .dne »pcpadov pri Sabeu in Mitro-oktobra živahna. Pra.^t je bila vxoi- Pokojnik je bil v Ljubljani »Ina Loka. Voz pri vozu v gosti splošno m priljubljen. Sode-iječi. Ps tudi kupeev je bilo ve- loval & Pri raznih narodnih dru-i a ko da n«' j'- precej prodalo.: Stvih- Post-bno vnet >n navdušen na j,- bila pa nizka. Osem te- !>a ->e bil za "Glasbeno Matico", n >it a i** p rase ta so se dobila katere aktivno sodelujoč član je li po 2» K par! Ljudje po at.- bil dol*° vrsto let- Številni nje-nr jskem polju imajo letos' SOVI prijatelji in razna narodna .1 tor-,, malo krompirja, malo J društva bodo pokojnika težko poroštva. in premine, prireje na Hrašah ukradel hlapcu Poljšaku. Obsojen je bil na lOmeseeno ječo. iko l>ras< tUi pa dosti. Zato jih morajo oddajati tudi za nizko eeno. Tudi po drugih krajih se je pridelalo letos manj krompirja in koren-stva, vsled česar se je bati, da bo trpela prašičjareja. Cena goveje živine se je ml zadnji' dvignila. Na zadnji sejmiei •"». oktobra se je prignalo zelo veliko živine in lepili volov. Prišlo je tudi dosti kupeev iz domačih krajev, tako da je bila kupčija precej živahna. Kupovali so st voli po vin. do 1 K za kilo živ« teže. Na novomeški postaji se je naložilo ta dan 7 vagonov volov. I pati je, da bo cena tudi naprej dobra. Cena žita se je od zadnje poti aopet vzdignila, tako da znaša za 1»H> ki* pšenice že :16 do 38 K. Podražila se je pa tudi pri rži, ječmenu in ovsu. Najbolj pa pri krušnem žitu. Lahko se trdi, da je «-ena pšenice za dve tretini svoje prejšnje cene, odkar je pričela vojna, kajti poskočila je od 24 K celo na ;i8 K. Pri vsem tem pa manjka blaga, manjka zlasti pše-nice, tako da jo težko dobe mlinarji in peki in da utegne v kratkem zmanjkovati moke in kruha, če se te razmere ne obrnejo lift bolje. Res je, da vojna veliko moke potrebuje, ali res je tudi to, da delajo pretirane cene veliki žitni trgovci s tem, da tiščijo žito v svojih bogatili zalogah in da pričakujejo še ugodnejših časov za svoja dobičkanosna podjetja. Zalo je pa zadnji čas, da se za žito meja odpre, da s«1 carina na žito odpravi in da se na ta način premaga škodljive judovske špekulante. Potrebno je pa tudi to, da se postavno določijo tiste cene, 11 • d e č i * vrste: Jamski les, ročaji za puške, železniški pragi, les za telegraf. Kdor hoče eksportirati lesno oglje, mora dobiti speeieLno dovoljenje od c. kr. finančnega ministrstva. Nova slovenska slovnica. V zalogi šolskih knjig na Dunaju je izšla nova učna knjiga: "Rrinar Josip, Slovenska slovnica za obče ljudske šole." Padel je na severnem bojišču poročnik Rihard Bežek iz znane narodne Bežkove rodbine v Ljubljani. Za padlim žaluje mati, vdova davčnega ofieijala. Padel jo v boju pri Lublinu Ljubljančan stotnik pri krakovskem domobranskem polku Jur-man, zet generala Supančiča. Umrl j« na. južnem bojišču po težki bolezni v bolniei v Dolnji Tuzli c. in kr. poročnik v rezervi Accetto iz znane ljub- grešali. Z bojišča se je vrnil Alfonz Mencinger, ki je znan zlasti v ljubljanskih športnih krogih. Ranjen je bil v bitki pri Lvovu v meča. Nato je obolel na griži. Ležal je v bolnicah v Przemyslu in v Olomueu. Sedaj ima šestteden-ski dopust, da okreva. Mencinger se je boril kot rezervni narednik pri 27. p&hotnem polku. Ranjen in v ruskem vjetništvu je Rudolf Gross. Četovodja 17. pehotnega polka, 6. stotnije, siri Adolfa MiUlerja. vratarja južnega kolodvora v Ljubljani. Ranjen in v jet je bil 26. avgusta. Očetu je pisal, da se nahaja v mestu Kursk. V ruskem vjetništvu je in ni ranjen, kakor je bilo posneti iz uradnega izkaza, ljubljanski mestni učitelj Jeretina. Kakor poroča iz nekega kraja, je popolnoma zdrav. Vojaški zaslužni križec z vojaško dekoracijo je podeljen majorju pešpolka štev. 27 Rudolfu Schwarzu in poročniku pešpolka št. 27 Miroslavu Pouriju. Imenovanje. Za nadporočnika avditorja pri vojaškem sodišču v S in ju je imenovan rezervni poročnik dr. Ivan Modic, okrajni sodnik in sodni predstojnik na Brdu. Grofica Auersperg umrla. Z Jesenic na Dolenjskem poročajo, da je na kriškem gradu umrla grofica Auersp erg. Umrl je v Ljubljani Ivan Ku-šar, uradnik Vzajemnega in podpornega društva. Umrla sta v Spodnji Šiški: Martin Bevc, mesar in posestnik. 'Jospica Marija Mitteregger; raj-nica je bila članica in vneta od-bornica raznih narodnih društev, dokler je ni došla kruta bolezen, kateri je morala v najlepši mladosti podleči. Umrl je v Razdrtem pri Postojni Viktor Garzarolli pl. Thurn-lack. Umrl je na Viru pri Domžalah Josip Stupiea, posestnik, trgovec in občinski svetnik, v visoki sta-losti 71 let. Umrli je bil oče ljubljanskega uglednega trgovca z že-leznino Frana Stupiea. Nagle smrti je prominul na Gradu v Ljubljani internirani 30-letni Moric Egger, rodom iz Gradca. nazadnje stanujoč v Trstu. Nezgcdi. Delavec Anton Ver-linšek i/. Kamnika je na progi Ljubljana—Zidani most postavljal brzojavni drog, kateri mu je omahnil in padel na hrbet ter ga tako poškodoval, da je moral iskati zdravniške pomoči. — Ko-bijev delavec Jožef Godlar je pa na Karolinški zemlji v Ljubljani i/, čolna izkladal tramove, pri čemur mu je eden padel na nogo in tako poškodoval, da je moral v deželno bolnišnico. Pcročil se je Ilenrik Drassal. c. kr. evidenčni eleve v Litiji, z go-spico Angelo Prezelj v Litiji. Iz ljudskošolske službe. C. kr. deželni šolski svet je dopustil k brezplačni šolski praksi na pej-razrednici v Novem mestu učiteljico Marijo Lončar. Izpred deželnega sodišča. Zaradi razžaljenja veličanstva se je moral zagovarjati Jožef Kotnik, 29 let star delavec iz Rožne doline. Ko se je razgovarjal pred žago zakonskih Dakolj na Dovjem," je v pričo teh dveh zagrešil raz-žaljenje veličanstva. Obdolženec trdi, da je bil takrat tako pijan, da sploh ni vedel, kaj je govoril. •Temu zagovoru pa zaslišane priče oporekajo. Sodišče ga je obsodilo na 14 mesecev težke ječe. — Ni se mu izplačalo! 'Filip Hočevar iz Loža je šele 17 let star, a ga že rarzi delo in se najraje potepa. Blizu Godoviča je postavil Janez figale kapelico, pri kateri se je nahajal nabiralnik. Tega je skušal Hočevar odpreti, pa ga je Fr. Peternel odpodil. Sicer bi bil fant slabo opravil, kajti v nabiralniku se je nahajalo samo 1 K 2 v. Ko ga je orožnik aretiral, mu je Hočevar rekel, da se piše Alojzij Poljšak in mu pokazal na to ime izdano delavsko knjižico, v kateri so bile potvorjene rojstne letnice 1875 v 1897. Kakor se je dognalo, je obdolženec to knjižico v ŠTAJERSKO. Padla sta na bojišču Hugon Stark, rezervni poročnik pešpolka št. 17 in učitelj v deželni glu-honemniei v Gradcu, ter Er^in Potočnik, rezervni kadetni narednik, sin profesorja Potočnika na celjski gimnaziji. Težko ranjen je bil na severnem bojišča poveljnik 31. lovskega bataljona v Brucku na Muri, podpolkovnik pl. Hospodarz. Zadele so ga 4 šrapnelske kroglje, ena mu je šla skozi pljuča. Odlikovan za. hrabrost. Martin Zmavc, okrajno orožniški poveljnik za obmejna kraja Čajniee-Go-ražda v Bosni, je bil odlikovan s srebrno svetinjo L razreda za hrabrost (obramba Oajniče dne 8. avgusta ). Odlikovani je štajerski Slovenec, brat ljubljanskega profesorja dr. Jakobu Žmavca ter ima že tri srebrni in en zlati križec za zasluge. 14,000 ruskih vjetnikov pride v Knitteld. Zgradili bodo zanje posebne barake. Umrl je v Celju kapucinski provincial P. Edvard Bervar. TOletnico je cbhajal v Gradcu profesor na ondotni obrtni šoli arhitekt Adolf Wagner, ki je svoje dni služboval pri ljubljanskem mestnem magistratu ter zgradil mestno klavnico in cerkev Jezusovega Srca. Pcduk na mariborskih mestnih in meščanskih šolah se je pričel dne 15. oktobra. Imenovanje. Za postajenačelni-ka v Zidanem mostu je imenovan Gustav Motka, dosedaj postaje-načelnik na Opčini. Nov "kmečki strah"? "Salz-burger Volksblattu" se poroča iz Gasteinske doline: Govori se, da je zopet nastopil neki ''kmečki strah", ki se klati po Rathausber-Napfeldski planini. Kmetu Ivanu Sienser iz Pussarnitze je raztrgal tri ovce. Najbrže gre za podivjale pse. Različnim posestnikom se je pogubilo več ovac, katerih ne morejo najti. Z nežem sunil je neki premogar iz Nemčije pri plesu v gostilni pri "Zlati luknji" v Hrastniku Jožefa Janko viča, tovarniškega delavca, ter ga nevarno poškodoval. Storilec bo dobil za to svoje plačilo. Izpred deželncbrambnega sodišča v Gradcu. Izpuščeni so bili nadalje še naslednji: dr. Fr. Ro-sina (ki je hudo zbolel), dr. Vladi mir Srnec, uradnik Kejžar in tajnik J. Svet iz Maribora, ter v Gradcu zaprti Rušani. in sicer: kaplan Ivan lie. nadučitelj J. Lasbacher in hčerka, Alojzij Gla-ser in gospa Lingelj, učitelj Lieh-teinvalner in gospa, učitelj D. Lesjak, učitelj J. Stani, J. Pogačnik in gospa Beeela. Smrtna ebsedba izjemnega sodišča v Celju. Dne 7. oktobra se je vršila pred celjskim izjeipnim sodiščem (nadomestilo porotnega sodišča za čas vojne) obravnava proti 22 let staremu kmečkemu fantu Martinu Radiču iz Dovške-ga pri Rajhenburgu. V hiši Radi-čevi že dolgo vrsto let ni bilo miru, ker je gospodar rad pil in potem v pijanosti doma hudo razgrajal. Mati je morala s svojimi Š otroci pogosto iskati zavetja pred pijanim možem pri sosedih. Ko je pa sin 3tartin dorasel, se je spuščal vza mater z očetom v prepir; še 14. junija t. 1. sta se oče in sin v Zupančeri gostilni v Rajhenburgu stepla, pri čemur je sin očeta udaril s pivovo steklenico po glavi. Dne 19. julija sta peljala stari Radič in eden izmed sinov pivo in vino k žegnanju v Sremič. Vrnila sta se praznim vozom zvečer; stari Radič je pijan spal na vozu. Doma ga niso zbudili, temveč ga pustili spati na vozu, ki so ga porinili pod kozolec. Kmalu nato je šla žena z manjšimi otroci v hiši spat, sin Martin je pa šel na kozolec. Ponoči je slišala žena ropot pred hišo, in ker je mislila, da gre mož nad njo, je zbežala z otroci k sosedu Martiniju. Ko se je zjutraj vrnila, je našla moža doma z razbito lobanjo in nezavestnega; v takem stanju je tudi 22. julija umrl. Sumili so najprej ženo, da je v zvezi z nekim Cepinom ta zločin zakrivila; potem pa je" padel sum na sina Martina, ki je končno tudi priznal, da je spečemu o-četu s kamnom razbil lobanjo in ga tako zavratno smrtno ranil. — Ob 5. popoldne se je razglasila obsodba, po kateri je Martin Radič obsojen na smrt na vešalih. Fant je bil doslej le enkrat kaznovan zaradi nekega prestopka in mu je tudi občina izdala lepo spričevalo v vedenju. Pazite na ničvredne pona-redbe ter zahtevajte odločno pristni Richter-jev Pain-Expei-ler z Anchor varstveno znamko kot je naslikana tukaj. 25 in 50 centov v lekarnah in naravnost od F. AD. RICHTER &C0., 74-SO w»*fci«jton St., New York, N. Y. Podpora za ameriški Rdeči križ. Department za delo države New York nam je poshil dopis, v katerem nas prosi, naj pomagamo nabirati prispevke za a meri-« •ski Rdeči križ. Dopis ima sledeče besedilo: Državni department države New fork sprejema prispevke od 10 centov do enega dolarja od vseh priseljencev in tujerodcev, ki žele pomoči ranjenim med njihovimi rojaki v stari domovini. Nabrani denar se bo poslalo pomožnemu skladu ameriškega Rdečega križa v svrho razdelitve v deželi darovalca, in sicer s posredovanjem Rdečega križa do-tiene dežele in na način, da se bo vsako deželo obravnavalo zase. Pošiljajte prispevke na sledeči naslov: Mrs. Marian K. ( lark, Bureau of Industry and Immigration, 95 Madison Ave., New York City. (20-10 Gx v 2 d) Pouk v angleščini. Rojakom naznanjamo da smo sklenili zopet poučevati angrI«££i»o potom dopisovanj*. Od leta lUuTdo 1912 wno imeli a«d 45i> rojakov, ki so se učili angleško potem naie metode. Učite se iz posebnih tiskanih zvezkov. Pojasnila zastonj. Pišite 5E DANES nm: Slovenska Korespondenca* Sola 6119 St. Clair Ave., Cleveland, 0. NOVO! NOVO! "SVETOVNA VOJNA". Popis pričetka sedanje vojne s 33 lepimi slikami in velikim zemljevidom Avstro-Ogrske. Cisti dobiček te izdaje se bode oddal ''Podpornemu društvu vdov in sirot'' padlih slovenskih mož v sedanji vojni. Rojaki, pomagajte dobri stvari! Cena zvezka 25c. Naroča se pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145. Rt., New York, N. Y. _(30-10—29-11) Iščem svojega brata JANEZA ZADNIKAR, Doma je iz Olšev-ka, fara Št. Jurij pri Kranju, Gorenjsko. V Združenih državah biva že 8 let in sem cul, da se nahaja v Chicagi, 111. Prosim cenjene rojake, ako je kateremu znan njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se mi pa sam oglasi, ker mu imam nekaj sporočati od njegovih starišev iz domovine. — Joseph Zadni-kar, 1441 E. 39. St., N. E., Cleveland, O. (29-31—10) OPOMIN. Opominja se vse zunanje člane društva sv. Barbare št. 35 in društva Avstrija štev. 5 v Ralphton, Pa., da redno pošiljajo svoje mesečne prispevke, ker le tem potom so deležni dobrot v slučaju bolezni. Vsak član dobro ve, koliko je vredno društvo, ako je bolan ali poškodovan, zatorej' spol-nujte svoje dolžnosti napram društvu. Vsak član naj tudi pazi. ako mu poteče potni list, da ga da obnoviti, da ni kakih sitnosti brez potrebe v slučaju bolezni. — Vse denarne pošiljatve naj se pošiljajo na blagajnika in pismene na tajnika. S sobratskim pozdravom Joseph Setinšek, tajnik društva sv. Barbare št. 35 in društva Avstrija št. 5, R O. Dox 124, Ralphton, Pa. IŠČEM DEKLO za pomoč v kuhinji. Katero naj se takoj oglasi. Plača od $15 do $20 na mesec. John Susman, Box 31, Portland Mills, Pa. (29-31—10) Elk Co. HARMONIK* KKtoat kaJkortoefcaif rat* tadcteSM* t- popravljam po najnižjih cenah, & del< trpežno ln zanesljivo. V popra.ro tatu 'ljtvo vsakdo po&'.Je. ker »em te oad ) et tukaj v tem postu in sedaj v trro rr&njske kakor vs« druse h*rm Edna Ave.. Cleveland. Ohio. (:il-10—3-11) NAZNANILO, Cenjenim rojakom v državah Pennsylvania in West Ya. naznanjamo, da jih ho obiskal naš pot nik Mr. OTTO PEZDEfc, kateri je pooblaščen pobirati ročnino za "Glas Naroda" in m davati pravoveljavna potrdila ld ^a rojakom toplo priporočamo S spoštovanjem Upravništvo G Up Naro^s. VAŽNO NAZNANlLo JHF" Vsi potniki, kateri io na. meravali potovati v staro - domovino ta teden ali nameravajo pot o vari r prihodnje, naj ostanejo na svojih mestih, ker so vse paro-W8F' brodne družbe prekinile xa W nedoločen čas s prometom. Kadar se zopet razmere pr»-! ŠSSST- arugacijo, bodimo pravo-! Mf časno poročali na teze me itn. Tvrdka Frank !*kr«r j jc najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. ' 'KRACKEP.JEV" brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in ae prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb m zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar a1 i gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači TROPINJEVEC in SLIVOVKO, kuhana v naši lastni distillery. Poštna naročila se točno itvržvrjejo Prva Slovenska veletrgovina. The Ohio Brandy Distilling Go, 6102-04, sr. CL4IR AVE.. CLEVELAND, 0. Kadarkoli nimate uspeha, ne delajte odgovorno za to vašo usodo. Skušajte najti vzrok in presenečeni boste, ko boste videli, kako cesto je bila vaša lastna krivda. Ako je možno, odstranite vedno vzrok ter se ga izognite v bodoče. Ako ni kaj v redu glede vašega zdravja posebno pa glede vaših prebavnih organov ter ste bili razočarani pri vseh sredstvih, poskusite TRINER-JEVO xif grešno vino ki vam bo gotovo pomagalo. To je uspešno sredstvo pri neredu v prebavi, ker izčisti prvič natančno notranje organe stem, da izžene vse ostanke iz njih ter jih nato ojaei, da so zmožni izvrševati potrebne funkcije brez vsake pc-moči. To moderno sredstvo ima prijetno grenak okus ter deluje hitro in uspešno. • Rabiti ga morate, kadar nimate teka, kadar vas muči zaprtje ali njega posledice, kadar čutite bolečine v spodnjem životu ali kadar trpite na kaki bolezni, ki je v zvezi z zaprtjem. V vseli lekarnah. JOSEPH TRINER, Manufacturing: Chemist, 333-1339 SO. ASHLAND AVE., CHICAGO, »1. Ne pozabite, da učinkuje Triner-jev obliž zelo dobro pri revmatizmu, nc-vralgičnih bolečinah, okorelosti mišic in sklepov, pri oteklinah in praskah. - TIUNEROVO hoJkeviko 'WwWd ^JOSEPH TRINtR SA»M»na Ave., CHiQkCO^iy, M M M M M M ►< H f f f f ff f f t f t f T f Doli ž orožjem! SOODBA tTVTJBNJJL Spisala Berta pL Suttner. — Za "Glas Naroda" priredil J. T. v, M N h M h N ►< ►< h 20 (Nadaljevanje). Friderik je pred svojim odhodom brzojavil tudi teti Mariji, ki je že nekaj ur pozneje dospela v Olomuc. Jaz sem bila še nezavestna. Več tednov sem visela med življenjem in smrtjo. Otrok je bil takoj po porodu umrl. Duševna bol. ki jo je bil povzročil Friderikov odhod je nastopila ravno v istem času, ko sera najbolj potre-bavala moči, da bi prenesla telesne bolečine. Ije malo je manjkalo, da nisem umrla. Frideriku je bil moral zdravnik še isti dan sporočiti, da je otrok umrl in da se nahajam v smrtni nevarnosti. Tudi on je večkrat pisal, toda pisem mi niso izročili. Bledlo se mi je, nikogar nisem poznala. Neke čudne vrste delirium je bil. Malo sem se spominjala, s pametnimi besedami pa nisem mogla povedati, kaj se je dogajalo z menoj. Spominjam se. da sem v istem času zamenjevala vojno in svojo potrtost. Zdelo se mi je, da grmijo okoli mene topovi, čutila sem zbodljaje bajonetov--- bili so zdravnikovi inštrumenti---vsi ti pojmi so se mi mešali v glavi. Vedela sem. tla je bil mož odšel, pa sem ga vseeno videla poleg sebe v postavi pokojnega Arna. doeim je stal Friderik pri postelji oblečen v obleko strežajke. Vsi trije smo čakali, da nas bo uničila bomba, da ho zamogel priti na svet otrok, ki je poklican za vladarja Danske iu Slezvig-Holštajnske. Prepričana sem bila, da se nahaja na svetu človek, kateri bi s svojo mogočno besedo lahko odvrnil vse moje gorje in gorje eelega človeštva. Padla bi predenj na kolena in pa začela prositi:---Pomagaj! — — — V imenu usmiljenja, pravičnosti... v imenu božjem... pomagaj!... Doli z orožjem! Proč z orožjem... za vse večne čase! ____ S tem klieom na ustnicah sem se nekega dne zavedla. Teta Marija in oče sta stala pri postelji. — Da, da, otrok moj. je rekel slednji in se sklonil k meni. — --Proč z orožjem!___• Jaz sem toraj Marta Tilling, katere novorojeno dete je umrlo. katere mož je. v vojno... Kedaj je šel? Tega nisem več vedela. Prvo moje vprašanje se je glasilo: — Ali še živi? Ali je dospelo kako pisrao? Brzojavka? Kmalo sem imela polno naročje pisem in brzojavk, katere so dospele za časa moje bolezni. Vpraševal je o mojem zdravstvenem stanju in prosil za hitri odgovor. Sprva mi niso hoteli dovoliti, da bi brala pisma. Rekli so mi, da bi me preveč razburila in da moram imeti še nekaj časa mir. Povedali so mi, da je Friderik dosedaj še nepoškodovan, da je bil večkrat v boju in da bo vojna kmalo končana. Sovražnik se nahaja samo še v Alsen. Ko ga naši od tam preženejo, se bodo vrnili « stavo ovenčani domov. To mi je pripovedoval oče, teta mi je pa opisovala bolezen. Od onega dne, ko sem rodila in ko je odšel moj Friderik, je bilo preteklo že več tedov. Prišel je oče in Friderik je skoraj vsak dan pisal. Zdravnik je bil poklical očeta s pripombo, da naj pride, ee me hoče še enkrat videti. Frideriku so eelo zadevo kolikor mogoče prikrivali. — Bog ve, če še živi? — sem vzdihnila. — Nikar se ne pregreši, Marta. Ljubi Bog in vsi svetniki Te niso zategadelj rešili, da bi ti potem naklonili še večjo nesrečo. Tudi Tvoj mož bo ostal pri življenju, ker sem zanj ravnotako vroče molila kakor zate. Vrjemi mi... še celo škapulir sem mu poslala... Da, da, nikar ne kimaj z glavo... Škodovati pa vseeno ne more. V koliko slučajih je že pomagalo!... Če bi ne prosila Tvoje patrone, svete Marte. bi... — Jaz sem pa — se je oglasil oče — pisal na Dunaj po zdravnika Brauna; on Te je rešil. k Naslednji dan so mi dovolili prebrati vsa pisma. V njih so bila večinoma le kr.itka poročila.--— Danes smo začeli prodirati... Pišite mi na ta naslov... Kako se počuti Marta. Na ko-vcrti nekega daljšega pisma je bila pripomba: — Marti ga smete izročiti šele takrat, ko bo čisto zdrava. Pismo se je glasilo: Moje v>,e! Kdo ve, če boš brala kedaj to pismo? Zadnjič mi je sporočil zdravnik: Pacijentinja ima hudo mrzlico. Njeno stanje je nevarno. ' Nevarno?" Ali ni zapisal te fcesede, ker ni hotel zapisati, da je brezupno? Ce Ti bo~ do dali kedaj to pismo, boš vedela, da si izven vsake nevarnosti. Ti ne veš, kako mi je bilo pri srcu na predvečer bitke... Moja oboževana žena umira... Po meni steguje roke... Niti z Bogom si nisva rekla... In otrok, katerega sem se tako veselil, je mrtev... Mene pa že jutri lahko zadene kroglja... Ce bi vedel, da si mrtva, bi mi bila kroglja najljubša... v nasprotnem slučaju pa ne... nikdar ne! Pridigarji in poveljniki pravijo, da je "sladko umreti za domovino", toda zdi se mi, da se nobeden ne navdušuje za to sladkost. O, če bi vedel, da Te bom našel živo, Če se bom vrnil zdrav in nepoškodovan domov! Danes smo se vprvič spopadli s sovražnikom. Dosedaj nas je vodila pot skozi osvojeno ozemlje, iz katerega so se bili Danci že umaknili. Povsod same razvaline, poteptana polja, kupi orožja in tornister, od granat razora-na zemlja, luže krvi, konjska trupla, velikanski grobovi. . — To je pokrajina, po kateri prodiramo naprej v drugo pokrajino, da bomo tisto tako izpremenili, d& bo tej podobna. ---Danes smo začeli. Pozicija je v naših rokah ... Za nami gori vas, katero so bili k sreči že prej zapustili prebivalci... V nekem hlevu so v naglici pustili konja.. . Slišal sem prhati ubogo žival.. . Ali veš, kaj sem storil?... Namesto, da bi podrl par Dancev, sem planil k hlevu... Za vsako ceno sem ga hotel rešiti. Prepozno je bilo: že je gorela slama pod njegovimi nogami, plamen je začel lizati jasli in njegovo grivo... Pomeril sem in sprožil. Krogla ga je zadela sredi čela, komaj slišno je zastokal in omahnil v ogenj. Nato pa takoj nazaj v boj, v smodnikov dim, med pokanje pušk in topov iu obupno kričanje... Vse okoli mene, pa bodisi prijatelja ali sovražnika, se je lotila vojna pijanost, samo jaz sem še o- stal trezen---- Dancev nisem sovražil... Počemu? Kaj so mi storili dobri vojaki, ki so mahali po naših. Izpolnjevali so svojo dolžnost in ničesar drugega... Nate sem mislil, Marta... samo nate... Videl sem Te na smrtni postelji in želel, da bi me zadela kroglja. Semterja se je pa po« veti 1 žarek upanja: Ce živi t... Ce se vrnem zdrav domov?___ Po. dveurnem klanju je sovražnik pobegnil. Nismo ga zasledovali, ker smo imeli dovolj drugega dela. Par sto korakov od goreče v^i je stala pristava, katere še ni bil dosegel požar. Tja smo prenesli ranjence in prenočili Za pokop mrtvih je bil določen naslednji dan. Med ^ ro veliko tudi takih, ki imajo samo hude krče, -________________ slijo sanitejci da so mrtvi. Med razvalinami hiš je gotovo tudi več ranjencev, do katerih ne moremo___Polagoma bodo izkrvaveli... Oni, ki so med razvalinami nepoškodovani, bodo umrli lakote... Naša pot pa---hura! ---pelje naprej v veselo vojno... V prihodnji bitki si bosta skorajgotovo stala nasproti dva močna armadna zbora. Na tisoče in tisoče mrtvih oziroma ranjenih bo... Prve vrste bodo topovi kar po-medli... To je imenitna naprava... Še boljše bi bilo, če bi imela armada take topove, da bi se dalo z enim samim strelom uničiti sovražnika... Potemtakem bi niti vojne ne bilo treba... Potem bi ne igrala več sila glavne ulo-ge---- Sam ne vem, zakaj Ti vse to pišem. Kot pravi vojak, bi moral hvaliti vojno in junaške čine naših vojakov... Zakaj ne? Zato. ker hrepenim po resnici. V tej uri, ko že mogoče umiraš, moram povedati ono, kar mi leži na srcu. Naj mislijo stotisoči drugače kot mislim jaz, povedati Ti moram prej, predno me zadene kroglja. Ce bi si upal vsak, ki čuti z menoj razglasiti svoje misli, kako grozen protest bi se divgnil k nebu!... Vsi navdušeni bojni klici, vse grmenje topov, bi bilo prekričano z zmagoslavnim klicem: — Napovejmo vojno vojni! Ob polštirih zjutraj Do tukaj sem Ti pisal včeraj ponoči. Ležal sem na slamnici in za par ur zatisnil oči. Po preteku pol ure bomo začeli prodirati. Vse je že na nogah, vse se pripravlja na pot. 1'bogi vojaki! Malo počitka so imeli po krvavem delu. premalo so okrepčani za današnje klanje... Malo prej sem si ogledal provizorični lazaret, kateri bo ostal tukaj... Med ranjenci sem jih videl nekaj, s katerimi bi rad ravno tako napravil, kot z onim konjem... krogljo bi jim pognal v glavo... Enemu izmed njih je odstrelje-na cela spodnja čeljust... Drugi zopet... toda dovolj... Ne morem pomagati... nikdo jim ne more pomagati razen smrti... Smrt, zakaj se obotavljaš... Onega, kdor jo kliče, ne sliši. Seveda, ker ima drugod dovolj dela... Najprej obišče take, ki si žele skorajšnjega ozdravljenja, ki jo prosijo: — Prizanesi mi! Konj je osedlan--— Končati moram.--- (Zdravstvu j. Marta.... zdravstvu j, če si še živa! Kje je moj prijatelj FRANKI IŠČEM SLUŽBO KROJAČA. MAJCEN ? Doma je iz Cerkni- Jaz sem dobro izučen v izdelo-ce pri Št. Rupertu na Dolenj-I vanju najfinejših del v krojaški skem. Nahaja se v Chicagu ali stroki in tudi veščak v čiščenju pa nekje v Minnesoti. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi, bom zelo hvaležen. — Tone.Troha, P. O. Box 65, Baggalev, Pa. oblek. Zato želim tudi tukaj v tej stroki nadalje delati. Za vse podrobnosti pišite na: Emil Habijanovič, P. O. Box 54, Widen, W. Va. (29-31—10) Najmodernejša TISKARNA 99 GLAS NARODA1 izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenah. Delo okasao. Izvršuje prerode ▼ fafe jezike. Unijako organiziran*. Posebnost m društvena pravfla, okrožnice, paaleti, ceniki itd. Vsa naročila pošljite na: Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y, Izšla je pftts kafofti "TOJIKA VA BAUEAVW1 Tale* vsestranska žalj« &ara$ U obo več iztiaov ta kajig* Cm mirna »taj. rojakom aa iw* iftffO« Knjiga Vojska aa Balkana' sestoji is 13 posameznih sciitko^ odsevajočih skupaj na večja» formatu 192 strani. Dalo je e premij eno ■ 25S »lilcami, tikaj r i« ss "piaa balkanskih držav is aajvanejiih spopadov med so vra&aiki. Befeitkom je pri del j«» tudi več j i slovnuki c«aalj«tri* hslkssikih držav. Posamezas i rezke je dobili t IS«, vseh 13 seiitkov skopaj p* stsss a poitmimo vrti Sl.Sf. Na rofca se pri: Blevsalt mblisUa* 81 Cortlandt St.. New York Gtn PRIPOROČILO. Bojakom v Steelton, Pa., In okoliši naznanjamo, da j« 1iT. M. PAPlO. 118 Frederick St., Steelton, Pa., nas zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list "Gla» Naroda*' in izda vati pra-voveljavna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo Glas Naroda. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB. DRŽAVAH. -»—9—m—•—t—9—m—tr i_ Podplata! je izn ajdi teli najnBpeSnaj -le tinkture oa ■▼•ta AJtoen-tinktar* la da in raožMm. kateri Jo rabijo, mstejo v tastih tednih les je popolnoma, ae bodo Izpadali ln aa bodo mlvelL mete nafeml ▼ Ssstih tednih brsds in Brke, ki na bodo ixpada le In ne bodo poetale »Ive. O teku 9 dni popolnoma ocdrmrim revmatičen, koetiboi, tr-i sanje po rokah, nošah in hrbtenici. Bane. opekH-: ne. bale. tare. kraste in korja očasn. brada Tie*, potenje do«, sebtina itd. odstranila v treh dneh. Moja zdravila so registrirana ▼ Washington o. znamenje, da «o Sbta in najbolj espeana. Piilts takoj po eenlk! PoSljem ct zastonj. JAKOB WAHČIČ, 1093 E. 64th St. Cleveland, O. N. B. Osama. ki M rabili »500. dja zdravila teas Ameriki in Amerikanci. Po znižani ceni! r I ? * Amerika in AmerikancL i t »plaarBav.lJ.^l. Trunk Je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je ve-zana ^platno in za spomin jako prilicna. Založnik je imel veliko stro&kov in ae mu nikakor n Izplačala, zato je cena *ni«tna. da m vsaj deloma Dokri-jejo veliki stroški. Dobiti je pri:' A Slovenic Publishing Company, ' 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. f i i i i * » » » «»» & NAJBOLJŠA ® ojsknjočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh yelesil. Obsega 11 raznih zemljevidov. na 20tih straneh in vsaka stran je 10} pri palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obsega, devet raznih remljcvidoT na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov.) Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg|površine, katero zavzemaj ojposamezne države. Pošljite 25c. alijpa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortland t Street, New York, N. Y. (Francoska parobrodna družba.) Direktna črta do .Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane* Poftal psnikf sal. AjraovENcs- »LA SAVOEE"^ aa iruuLoiutAIHC* -LA PRAI»C£« «»dr«Tij*ka M^TAvilaka »sMra rijdu MoTitlri'vijaltb Szprasvg pazniki "Giicago", "La Tomraine", "R©chambgaa"m "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK •omar Pwtrt ffkasabrottgli Building, Peitai paralkS adyiajsja vs&a* tk sr*4*Ji fe prist**!torrflfe •9 V«* BO JAKI, NAROCAJTB SB NA 41 GLASI NARODA". NAJ nČJI m NAJCENEJŠI DNJ5VNIX Denar mečete proč! sko ae podpirate Brejega rojake. Pri meni dobit« izvrstno domače vins g«lon po 75 c. in ▼•£. Pri odjema veC kot 10 gaiou d*.jem popust, ter se posebno priporočam slavnitt ■loTesskim druitvam ob priliki kake veselice, tudi onim sa svatbe. V zalogi imam izvrstne domače klobase ln vsakovrstno grocerijsko blago, katerega ljubi nal narod. Pošiljam denar na vm strani sveta in parobrodne listke za vse proge. Zastopam "Glas Naroda", prodajam in kupujem avstrijski denar. 8 tvrako Frank Bakaer sem ▼ trgovski ivezi. Upravljam vse -v notarski posel spadajoCe dela, ker javni notar. (Notary Public.) i $ PRANK 1301 W. 22mi Stmt, JLRJOVEC Ckicata, a PHONE 246 Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Frank Petkovšek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKEJT STREET WAUKBQAN, ILrU. PRODAJA fina vina, izvrstno smotke, patentirana zdravila. PRODAJA vozne listke vseh prekomor-skih črt. POŠILJA denar t stari kroj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJA vae v notarski posel spadajoča dela. "GLAS NARODA" JB EDINI SLOVENSKI DNBTNU M sdb. drž. .naroČite se nan ji ujiij__ - •