389
—   Hise od papirja. V Sarinovski v Podoliji na Ruskem so te dni postavili Liso, narejeno od papirja. Hiša, katera ima 16 sob in potrebne postranske prostore, je bila izdelana v Novem Yorku ter velja 80 000 rubljev. Tudi pohištvo je vse od papirja. Inžener, kateri je hišo postavil, je izjavil da je hiša od stisnjenega papirja trpežnejša kakor železna hiša ter veliko cenejša, kakor vsaka druga.
—   Pametni Amerikanci. V nekaterih severoameriških državah se je za5eIo veliko gibanje na to, da bi se prepovedalo ljudem, ki imajo kake napake, stopiti v zakon. Parlamentu države Pensilvanija je bil predložen naSrt zakona, po katerem smejo stopiti v zakon samo taki pari, ki dokažejo, da niso bolni na sifilitičnih boleznih, za epilepiso, jetiko itd. Država Texa8 je že sklenila tak zakon, po katerem je tudi pijancem in pijankam prepovedan zakonski stan, a slediti mu hoče več druzih držav.
—   Židovsko premoženje. „Žid Jona Konigswarter" je priiel na Dunaj 1. 1852 z 42.000 gld,; njegov sin baron Eonigswarter pa ima že nad sto milijonov premoženja. Poljski i\d „Eeitzes" je prišel okoli 1. 1860 iz Gralicije na Dunaj. Danes Ima nad 200 milijonov. Žid David „Guttman" je nekdaj krošnjaril in prodajal žveplenke, danes ima tudi on svojih 100 milijonov! Tu sem, na svoje patrone se eno malo oaite, sodrugi, ne pa na male „kapitaliste" in „farje"!
—  Delavsko statitični urad. V nedeljo se je vršila pod    predsedstvom     trgovinskega     ministra  osnovalna    seja
' svetovalstva, pridodeljenega   delavsko statistiškemu   i;radu.    V
        Novice.
seji so bili navzočni zastopniki ministerstev za notr^nj^ stvari, poljedelstvo, finance, železnico in trgovino Minister je pov-danal, da ' je v tem svetu redoma ^družil nasprotstva, ker le tako, ako se razgovore inej sabo odkrito, lojalno, stvarno in resno, morajo w polagoma zgubiti nezaupnost in straneffci nazori.' Na to so se zahvaliti ministru za ustanovitev tega sveta: v imenu industrijalcev član dunajske trgovinske zboN niče Adler, V'imenu deliavcev Huber in v imenu'znanstva profesor Pbilippovich.              iž^iv^i-
—   Medved V letovišču. Navadno hoče se gospoda, ki hodi po zimi na lov na medvede, po leti zabavati v tihi gorski priredi, toda, kakor javljajo iz letovišča Viragvolgy, odločili 80 se sedaj tudi medvedje, da se malo pozabavajo v letovišču. Pred neksg dnevi je namreč dobila tamošnja gospoda povsem novega gosta. Od nekod se je priklatil medved, ki je prouzročil veliko strahu gostom in vsej okolici. Iz necega hleva je ukradel dve najlepši kravi, kateri je raztrgal tekom svojega bivanja v letovišču ter se ž njima pogostil.
—   Razstava južnoštajerskih sadjarjev v Celji* Razstava sadja, katero je priredila „Kmetijska zadruga" v v Žalcu dne 18., 19 in 20 septembra t. 1. v Celji se je nepričakovano dobro obnesla. To je nam tembolj povdarjati, ker je bil čas za prireditev razstave jako kratek, tako kratek namreč, da se niti ni povsod prav vedelo, se-li razstava priredi aii ne. Tudi agitacije za razstavo skoraj ni bilo nobene. Da se je pa vkljub temu to podjetje tako posrečilo, to nam je pa gotovo vesel dokaz, da so se naši sadjar! dovolj prebudili in da so se začeh za umno sadjarstvo prav močno zanimati. Oglasilo se je okoli 120 razstavljavcev iz vseh spodnještajer-skih okrajev, kateri so v petih velikih sobah „Nar. doma" svoje sadne pridelke na ogled izpostavili. Ti pridelki so pa bili res tako lepi in krasni, da so obiskovalce razstave kar očarali in marsikateri je dejal, da bi ne bil nikdar mislil, da zori pri nas tako žlahtno in izborno lepo sadje.
Obiskovalcev pa je bilo zlasti prvi dan toliko, da so bili vsi prostori prenapoljeni. Pa tudi drugi in tretji dan je bila udeležba nepričakovano velika. Vsak pa se je kar zavzel ko je zagledal prekrasno sadje, katero se je tukaj izpostavilo. Pri toj razstavi se je pa tudi vsak lahko prepričal, kako ugodna je naša zemlja in naše obnebje umnemu sadjarstvu in kako neizmerni so zakladi, ki so v tej stroki kmetijstva založeni. Zato pa tudi prav goreče in odkritosrčno želimo, da bi naše ljudstvo po tej tako lepi in krasni razstavi za umno sadjarstvo še bolj vzpodbudilo in ogrelo, in da bi zanaprej še s tem večjo vstrajnostjo in gorečnostjo vzdigovalo predrago-cene zaklade, katere je stvarnik v našo zemljo založil.
—   Anarhističen atentat V Bruselju se je te dni neki anarhist vtihotapil v hišo večkratnega milijonaija Benjamina Crombez-a in nanj ustrelil iz revolverja. Na srečo ga ni zadel Stari mož se je tako prestrašil napada, da je napadalec utegnil zbežati.
—  Anarhist Lucheni. V Geuevi se hitro nadaljuje preiskava proti Luchehiju. Mnenje, da je bil atentat na cesarico delo mednarodnega anarhizma, se ni potrdilo. Lucheni je pripadal — to potrjuje on sam — malemu arnarhistčnemu klubu, kateri je zapiski na svojo zastavo propagando čina. Pogosto 80 imeli svoje seje. Tudi Lucheni je pri teh sejah cesto poprijel za besedo !n ko se je nekoč spri s svojimi tovariši, je dejal, da izvede junaško delo in umori katerosibodi visoko stoječo osebo. Princ Henrik d' Orleaus se je s svojim odhodom iz Geneve umaknil morilnemu orožju Luchenijevemu in vsled tega je princu namenjena strašna usoda zadela cesarico Elizabeto Lucheni taji, da ima sokrivcev in jemlje vso krivdo našo. Tako pripoveduje tudi, da je on sam napravil leseni ročaj na pilo, s katero je cesarico zabodel, dasi je dokazano, da ga je napravil eden njegovih tovarišev, ki je že
390
aaprt rvSuiarii. Sed^^j.na^zoruiejp mnogo bolj strogo tuje delavce ,t, Š^ici,,]^ ^kor so jih Wdiorovali poprej. V Genevi dela Jia ra^i^il]/ stavbah do 15000 Italijanov. Zaprli so več oseb, ki 80 na sumu, da so sokrivci Luchenijevi, toda doslej brezuspešno. V stapovanju, kjer je stanoval Lucheni, je bila hišna Pl^iskava, kjer pa se razen necih anarhističnih spisov ni našlo .nUie^ar posebnega. Lucheni je plačeval za stanovanje in za hrano po P/g frankov na dan. Z Luchenijem je bilo na hrani še 7 italijanskih delavcev, katere so zaprli, da se izkaie, ni li kateri izmed njih Luchenijev sokrivec.
—  Maščevanje prevaržinega dekleta. Fran Molnar, orožnik na Ogerskem,   imel je več let Ijubavno zvezo z lepim dekletom iz dobre hiše,   Elo   Arkosi.    Njemu na ljubo je zapustilo   dekle   svoje   stariie,   ki   so   se   upirali njeni zvezi z Molnarjem,   teir   odšlo   v Hidalmas, kjer je služboval Molnar. ^am je stopila v' službo kot natakarica v neki gostilni.   Toda gostilničar ji je v kratkem odpovedal službo, a ker orožnik ni mogel   dekleta   vzdrževati,   jo   je pregovoril, da je Sla v Ko-lošvar, a on jej je obljubil, da hoče med tem časom poskrbeti. da   dobi   kako boljšo službo, v kateri mu bo možno,  vzeti jo za ženo.    Dekle ga je poslušalo.    Iz Kološara je Ela Arkos. pisala orožniku mnogo pisem, na katera pa ni dobila odgovorai Na to je šla v Hidalmas,   toda   Molnar   ni hotel ničesar več slišati o njej.    Necega večera ga je prevarano dekle počakalo pred hišo in ga vstrelila, potem pa vrgla revolvar v stran in zaklicala : Ljudje, pridite, ustrelila sem psa. Molnar je mrtev, dekle so zaprli.