Slev 101. v LfoMjanT. v Celrlek dne 4. m^io 1922. Leio L. f Naročnina - za državo SHS: m oelo leto naprej Din. 120*— >a pol leta „ .. „ 60-— u četrt lata m .. „ 30-— I« en mesec „ .. „ 10'— za inozemstvo: oelole no . .... Din. 2 «•—. nie-ečno . . . , . „ 18-— = Sobotna izdaja: = t Jugoslaviji. . . Din. 15 — V inozemstvu ... „ 35'— Posadido Stev. 75 par. fl ^-i—rr^r.*"^ "i r 'ŠH lisi L M A W s Ceno lns«ratom:~3 Enostolpna paorka «»ta niau ogla«! po K tu K G —, veliki oglasi nad b min n. šine po K 8 —, podana uC po K 12 —. Pri večjem naročilu papustt. Izhaja vsak dan Izvzemat ponedeljka in dneva uo prnz» nlkn ob 5. ari zjutraj. Moaečna prllorja: Vestnlk 5KSZ, Poštnina plačona v aoloviiii. __ __ Uredništvo je y Kopitarjevi nllol Stev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ae sprejemajo. Dredn. telet. štv. 50, apravn. štv. 328. Političen list za slovenski narol Uprava je v Kopitarjevi ul. 8. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 050 za naročnino tn št. 34H za oglase zsgreb 9.011, s-irajev. 7S63, praške in dnnaj. 24.797 na renca v V dneh od 24. do 28. aprila so se vršile v Genovi seje vodilnega komiteja Mednarodne zadružne konfederacije, ki je bila pretečeno leto ustanovljena na kongresu krščanskih zadrugarjev v Ziirichu. Konfederacija si je še tekom priprav za genovsko konferenco izkušala izposlo-vati dovoljenje za udeležbo delegacije na konferenci enako z delegacijami držav. Vendar taka delegacija konfederaciji ni bila dovoljena enako kakor ni bila dopuščena delegacija londonske zadružne ali-anse. (Ta aliansa je mednarodno udruže-nje zadrug, ki ima socialističen značaj, dočim so v konfederaciji organizirane zadružne zveze in enote, ki priznavajo za temelj svojega delovanja kršč. načela). Ker ni uspela z zahtevo posebne delegacije, je Mednarodna konfederacija podobno kakor londonska aliansa z ozirom na vse točke konferenčnega programa svoje želje in predloge formulirala v poseben memorandum, ki obsega enajst točk in ki ga prinašamo na dragem mestu v nekoliko 6krajšani obliki. Finančni minister Bertone je predstavil vodilni komite konfederacije in zastopnike mednarodnih delavnih, gospodarskih in strokovnih organizacij 27. aprila predsedniku konference, ministrskemu predsedniku De Facta. Ta je delegacijo zelo \\ubeznjivo sprejel, zaslišal njene želje in obljubil, da predloži memorandum v razgovor in pretres gospodarski komisiji konference. Vodilni komite so pri tem spremljali in s svojo prisotnostjo podpirali memorandum konfederacije bivši franc. minister Albert Thomas, prezident mednarodnega delovnega urada v Ženevi, prof. Ricci kot zastopnik mednarodnega gospodarskega urada v Rimu, Dom. Russo, podpredsednik mednarodne konfederacije poljedelskih sindikatov v Parizu, Mr. Pavels, zastopnik sindikatov v belgijski delegaciji. Mednarodna zadružna konfederacija sama, zastopana po vodilnem komiteju, pa predstavlja danes velike zadružne organizacije 17 držav v Evropi in v Ameriki in po 11 korespondentih zopet ravno toliko drugih zadružnih organizacij v drugih državah, tako da predstavlja njen memorandum s socialnega in gospodarskega stališča mogočen glas širokih mas velikih in malih narodov. Ta glas zahteva zlasti v gospodarskih odnošajih med narodi kooperacijo, sotrudništvo v smislu bratstva in vzajemne krščanske ljubezni, kakor nas uči evangelij, ker vidi blagostanje in gospodarsko prospevanje le v solidariteti interesov med raznimi sloji družbe in med narodi, ne pa v konkurenčnem boju. Memorandum konfederacije opira svoje želje in predloge na osnovne temelje krščanskega zadružništva z vidika, da gre zadružništvo, presojano z gospodarskega stališča, zlasti za tem, da odstrani nasprot-stvo med konsumenti in proizvajalci in izloči stopnjema med obojimi posredujočo špekulacijo s pomočjo sporazumne ureditve razdelitve in proizvodstva blaga. Nasproti današnjemu položaju, pri katerem je kapital ločen od dela in proiz-vodstvo blaga ločeno od mase konsumen-tov, stremi zadružništvo za tem, da v svojem področju zopet združi kapital in delo, proizvoditelja in konsumenta in uveljavi ta sistem tudi preko državnih mej na mednarodnem, svetovnem trgu. Kot tako je zadružništvo najbolj sposobno, da izvršuje stopnjema gmotno in moralno povzdigo delavskih slojev; s tem pa je tudi zadružništvo najvažnejši Činitelj pri gospodarski obnovi držav in pri stabiliziranju trajnega miru med njimi. Konfederacija je predložila svoje želje v spoznanju, da bodo kot izraz mnenja milijonskih svojih pristašev dali genovski konferenci dragocen material za dosego ciljev, ki si jih je stavila konferenca, in v nadi, da jih bo konferenca kot mnenja širokih slojev številnih narodov znala tudi primerno vpoštevati. Za izteoSJšanJe Rclgrad, 3. maja. (Izv.) Ob priliki razprave o proračunu ministrstva za vere v finančnem odboru se je oglasil k besedi član Jugoslovanskega kluba posl. Pušenjak in v svojem govoru opozoril na nedostatke tega proračuna, v kolikor se tiče katoliške cerkve. Povdaril je, cla je sekcija finančnega odbora za proučevanje tega proračuna svoječasno sklenila, da se postavke, ki govorijo o katoliški cerkvi, predelajo. Minister za vere je pozneje predložil predelan proračun. Ker pa se s finančnim ministrom nista mogla sporazumeti, so bile seje finančnega odbora preložene. Posl. Pušenjak je plediral za to, da se sedaj predlog ministra za vere sprejme, obenem pa tudi sklene, da se prejemki duhovnikov izenačijo. Govor poslanca Pušenjaka je bil zelo učinkovit. V trpkih besedah je očrial položaj katoliške duhovščine, ki kljub naravnost neznosnim razmeram izvršuje svoje svete dolžnosti, dasiravno z velikim samozatajevanjem in požrtvovalnostjo. — Finančni odbor je končno sprejel predlog in obenem sklenil, da se naj minister za vere glede izenačenja plač duhovnikov sporazume s finančnim ministrom. Belgrad, 3. maja. (Izv.) Danes popoldne je imel finančni odbor sejo. Poslanec dr. Dulibič (Jugoslovanski klub) je protestiral proti temu, da je bil proračun ministrstva za vere stavljen na dnevni red, dasi je bilo nemogoče, da se finančni minister, ki je odsoten in minister za vere sporazumeta. Po njegovem mnenju je vprašanje večje dotacije za potrebščine katoliške cerkve rešeno že v proračunskih dvanajstinah za maj in junij, ker se že tamkaj nahajajo deli tega kredita. Zahteva, da se po-gsjanja odgodijo. — Zastopnik finančnega ministra dr. Voja Marinkovič je izjavil, da predležečih predlogov ne more definitivno sprejeti, ker mora počakati na končno odločitev finančnega ministra dr. Kumanu-dija. Izjavil pa je, da se s tem strinja, da se proračun ministrstva za vere vzame v pretres, vendar s pridržkom, da finančni min^ter naknadno odobri sprejete sklepe. — V tem smislu so se nadaljevale razprave. Sprejeti so bili vsi predlogi, iz-vzemši one, ki se nanašajo na zahtevo, naj se izplača večja vsota za poravnavo dolgov, ki so se morali napraviti za katoliške kulturne ustanove. Ti dolgovi so se storili zaradi tega, ker so bile dosedanje postavke v proračunu premajhne. Določilo se je, naj se v finančni zakon vstavi posebna določba, po kateri naj se dovoli izplačilo teh kreditov. Belgrad, 3. maja. (Izv.) Na sinečnji seji ministrskega sveta je vlada razpravljala o 100 milijonskem posojilu. Ministrski svet je sklenil, da se ponudba glede tega posojila sprejme z rezervo, da se počaka, dokler se vrne finančni minister dr. Kumanudi. Po tej ponudbi bi dobila naša vlada 30 milijonov dolarjev v gotovem denarju, za 70 milijonov pa bi morala kupiti materiala. Vlada sme ta material kupiti v Evropi, če bi bil ameriški material za 5 procentov dražji od onega v Evropi. Ministr. sve je nadalje sklenil, da se tekom treh mesecev izvrši likvidacija »Direkcije plena«. Vojni minister je končno poročal o / škodi, ki jo je povzročila eksplozija v Bi-tolju. Belgrad, 3. maja. (Izv.) Ministrski svet je razpravljal o posojilu, ki naj se najame v Ameriki. Vlada je sprejela najugodnejšo ponudbo, in sicer ono severo-ameriških bark Morganove skupine. Pogajanja s to skupino so se vršila v Wa-chigtonu potom našega tamošnjega poslanika dr. Slavka Grujiča. V vladnih krogih zatrjujejo, da so se pogajanja zaključila in da ta bančni sindikat ostane pri dani besedi, dokler se finančni minister dr. Kumanudi ne povrne iz Genove v Belgrad. ministrstva za šum s in rude. Belgrad, 3. maja. (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora, na kateri se je razpravljalo o proračunu ministrstva za šume in rude, je govoril tudi dr. Dulibič, član Jugoslovanskega kluba, ki je med ostalim izvajal, da je proračun tega ministrstva popolnoma zgrešen, kajti v njem se po večini predvidevajo samo izdatki za osebne potrebe, dočim je za materielne izdatke kaj malo postavk. Govornik je končno ožigosal ministra za šume in rude, ki smatra izsuševanje močvirij, regulacije rek in napeljave vodovodov za tako ne-važno zadevo, da je postavke za te vele-važne kulturne naprave komaj omenil v svojem proračunu. Vatikan in Rim, 3. maja. (Izv.) Nasproti vsem vestem, ki jih širijo gotovi krogi, češ, da je stopil Vatikan v politične stike s sovjetsko Rusijo, se iz Vatikana objavlja, da za sedaj še niso povsem točne. Sv. stolica nima glede političnih stikov z Rusijo nobenega interesa, pač pa ie odposlala v sovjetsko Rusijo tri delegacije, ki jih tvorijo izključno sami duhovniki, da uvede delovanje akcij za pomoč gladnim. Ta korak Sv. stolice je popolnoma v duhu papeža Benedikta XV., ki se je vedno in povsod zavzemal za bedno in trpeče ljudstvo. Pariz, 3. maja. (Izv.) Iz Rima poročajo današnji jutranji listi, da se tekom prihodnjih dni poda čičerin v Rim, kjer bo sprejet od sv. očeta in tudi od njegovega tajnika Gasparija v posebni avdijenci. — (Obe brzojavki potrjujeta naše tozadevne informacije, ki smo jih objavili že pred enim tednom.) Pariz, 3. maja. (Izv.) Kakor poročajo listi iz Rima, se namerava zglasiti predsednik ruske delegacije čičerin pri vatikanskem zastopniku kardinalu Gaspariju. Ruski delegat namerava z njim urediti vprašanje med pravoslavnimi in katoliki na Ruskem, OKOLI VOLILNEGA ZAKONA. Belgrad, 3. maja. (Izvirno.) Danes popoldne se je vršila seja pododbora zakonodajnega odbora za proučavanje volilnega zakona. Pododbor je površno razpravljal o vseh členih tega zakona. Jutri se vrši plenarna seja zakonodajnega odbora, na kateri se bo razpravljalo o volilnem zakonu. POVRATEK V DOMOVINO. Belgrad, 3. maja. (Izvirno.) Belgrajska vlada je sklenila odpoklicati iz Genove vse naše eksperte razen treh. JUGOSLAVIJA IN BOLGARIJA. Belgrad, 3. maja. (Izv.) Grški listi poročajo, da je bolgarski poslanik v Rimu posetil našega delegata v Santi Margheriti. V imenu vlade g. Stambolijskega je hotel začeti pogajanja o pridruženju Bolgarije k mali antanti. Predsednik naše delegacije je ta poizkus baje odbil. (Je že verjetno.) DAVIDOVIČ NA AGITACIJI. Belgrad, 3. maja. (Izv.) Načelnik demokratske stranke Ljuba Davidovič nadaljuje v petek svoje agitacijsko potovanje. Ta dan poseti Sarajevo, kjer bo stopil v stik z demokratsko stranko v Sarajevem, kakor je to storil v Ljubljani in Zagrebu. ODLOŽITEV AVSTRIJSKIH PLAČIL. Belgrad, 3. maja. (Izvirno.) V Genovi se že par dni vrše pogajanja med finančnim ministrom dr. Kuinanudijem in avstrijsko delegacijo glede odložitve repa-racijskih plačil na 25 let. ZNIŽANJE DELAVSKIH MEZD NA ČEŠKEM. Praga, 3. maja. (Izv.) V vseh praških tovarnah kovinarske industrije se jutri objavi sklep podjetnikov, da stopi z jutraj-šnjim dnem v veljavo 10 % znižanje delavskih mezd. To znižanje je v skladu s posredovalnim predlogom ministra za socialno politiko Hahermanom. K temu koraku podjetnikov pripominja >Pravo Lidu«, da pomeni napad na delavske pravice in da bo izzval odločno mezdno gibanje. Nasprotno pozivajo narodnosocialistiuii listi delavstvo, da »e ne prenagli. Bvanajstme in vlada. (Govor posl. Josipa Škoberneta v narodni skupščini 27. aprila.) (Konec.) Samostojni in vojaštvo. Splošno nezadovoljstvo v naši državi je zašlo tudi v vojašnice in to z žalostjo konštatiram; temu je krivo to, ker se z našimi vojaki ravna nepravično, ker našim vojakom zamerijo, če izvedo za njihovo versko in politično prepričanje. (Velik nemir. — Ivan Urek: »Vi ste krivi, da se vojaki streljajo, ker jih hujskate.« — Klici iz vrst Jugoslovanskega kluba: »Kdo huj-ska? Mi jih branimo, Vi jih pa izdajate.«) Grajati moram tudi to, da ne dobivajo vsi vojaki hrane v enaki meri. Tako n. pr. nimajo vojaki pri prvem bataljonu bitolj-skega artilerijskega puka v Prilepu nič zajtrka. (Nemir in medklici.) Take razmere, če se enemu da, drugemu pa ne, povzročajo nezadovoljstvo; takega ravnanjaf se moramo varovati. Mi moramo skrbeti za to, da izgine iz vojaštva nezadovoljstvo in utrdi med njimi ljubezen do domovine. Nikoli še ni bilo tako velike razlike med onimi, ki kaj imajo, in onimi, ki nimajo ničesar. Proletariat se bori z vso silo za svoj obstanek. Čudno pri vsem tem je pa to, da se vlada ne postavi na stran sla-1 bih, ampak na stran močnejših; slabejše pa prepušča njihovi usodi. 0 bedi in zaslugah naše duhovščine. Posebno še moram omeniti en stan, za katerega se vlada toliko zmeni ali še manj kakor najodurnejša mačeha za tuje dete; mislim namreč na katoliški duhovniški stan. Dobro vem, da Vi ta stan mrzi-te, pa po krivici. Ako bom glede bede tega stanu izpregovoril kakšno besedo, sem prepričan, da bo neprijetno zadela ob Vaša ušesa. Jaz čisto dobro razumevam, da Vi ta stan mrzite zaradi tega, ker ste krivo podučeni.' Vi ne poznate vzrokov, zakaj Slovenci svoje katoliške duhovnike bolj cenijo kakor drugi. Ko slovenski narod še ni imel nobenih šol, takrat je bil duhovnik; prvi, ki je začel zbirati Slovensko mladino v tako zvanih nedeljskih šolah, tam naše mladeniče podučeval v branju, pisanju in, vsem potrebnem. Potem so te šole razširili v navadne ljudske šole, v njih so poučevali in spisovali učne knjige. Prav temu stanu se imamo mi v prvi vrsti zahvaliti da imamo Slovenci tako lepo število pismenih ljudi, kakor jih imamo. Pa ne samo v ljudskih šolah, tudi v srednjih šolah so se duhovniki posebno odlikovali. Gimnazijo v Novem mestu, ki je ena najstarejših, so vedno vodili frančiškani s prav dobrim uspehom in iz te učilnice je izšlo lepo število naših inte-ligentov duhovskega in svetnega stanu. Gimnazijo v Kamniku, gimnazijo v Št. Vidu nad Ljubljano vodijo duhovniki. Posebno glede gimnazije v St. Vidu nad Ljubljano se je sam šolski nadzornik We-ster izrazil, da je ta srednja šola še danes ena najboljših v Sloveniji. (Po=lanec Kušar: »Pa se mora pošteno plačati, da ga tam sprejmejo!« — Poslanci Jugoslovanskega kluba odgovarjajo: »Da, pošteno je tam in tako poceni, da celo liberalci dajejo tja svoje otroke.«) Naša dijaška semenišča so nam dala kaj lepo število kulturnih delavcev in inteligence duhovskega in svetnega stanu. Milo mi je, da vidim v tem domu tudi nekdanje učence katoliškega dijaškega semenišča, ki so sedaj deloma v naši, deloma v nasprotni stranki, pa so dosegli čast ministra v naši državi. Na literarnem polju nam je duhovski stan dal veliko število delavcev. Naj omenim n. pr. Vodnika, Slomška, Gregorčiča, Meška, Medveda, Škrabca, Kreka in druge. (Poslanec Mrmolja: »Kaj ste pa delali z Gregorčičem?«) Slovenski duhovniki so koristno delovali v vseh panogah, posebno pa v kulturnem življenju. Za časa svetovno vojno menda ni bilo niti enega slovenskega duhovnika, ki bi ne bil zapisan pri oblasti, da je politično sumljiv. (Ugovori pri poslancih Samostojne kmetske stranke: ;>Suj ni resi«) Pri vsakem je bilo zapisano »po-litisch verdiichtig«, da je državi nevaren, da je srbofil itd. TI ljudje so morali takrat trpeti in so jih vlačili po ječah. Vprašam Vas, kdo ima največ zaslug za majniško deklaracijo in kdo jo je predložil? Kdo je pomagal nabirati na stotisoče podpisov za majniško deklaracijo? Katoliški duhovnik je bil, tisti duhovnik, ki hodi danes okoli oblečen v staro, obrnjeno obleko, ker nima sredstev, da bi si kupil novo. Poglejmo, kako plačo imajo duhovniki! Duhovnik matričar vodi velevažne posle matrike. O pomenu matrik mi ni treba govoriti. Brez njih ni mogoča evidenca vojaštva in drugega prebivalstva, v vsaki stvari se je treba poslužiti matrike. Toda duhovnik, ki vodi matrike, dobi za to na leto 2 dinarja 50 par plače. Upokojeni duhovnik ima dnevno 75 par pokojnine. Gospodje, Vi vedno naglašate, da smo vsi enakopravni, da se v naši državi pravično vlada. Zato pa apeliram na Vašo pravičnost: dajte slovenskemu duhovniku vsaj toliko, kolikor daste pravoslavnim! Mislim, da je slovenski duhovnik najmanj toliko vreden in toliko izobražen kakor pravoslavni. (Nemir v središču.) Jaz sem prepričan, da se ta vladni sistem ne bo še predrugačil, da bo vlada 5 temi dvanajstinami, katere ji hočete sedaj odobriti, gospodarila prav tako, kakor je gospodarila do sedaj. Jaz ne morem imeti zaupanja do te vlade in tudi moji vo-lilei ga nimajo. Zato moram glasovati proti predloženim dvanajstinam. Na volitve! Gospodje! Na volitve! Dajte nam volitve in umaknite se drugim, ker Vi nimate volje in ne kažete zmožnosti, da bi napravili red v tej državi! (Odobravanje in ploskanje na desnici.) Pojasnilo k »ohjektivno-sti« g. pokr. namestnika Hribarja! Da se vidi, koliko je vredno pojasnilo g. pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja v »Slovencu« z dne 30. aprila t. 1. z ozirom na imenovanja članov okrajnih šolskih svetov, češ da je hotel ščititi manjšine, kaže drastično slučaj okrajnega šolskega sveta v Litiji. V celem okraju tvori obsolutno % večino SLS, potem pride SKS, zatem socialno-komunistična, potem NSS in lo neznaten odstotek tvori JDS. Pri volitvi občin v okrajni šolski svet je v Višnjigori dobila prav vse glasove SLS. Pripoznamo pa, da je v Litiji bilo izmed 76 svetovalcev največ 10 iz drugih strank, v Višnji gori pa je med 86 svetovalci 15 pripadlo SKS. V odstotkih bi morala imeti SLS najmanj 65 odstotkov, SKS 15, socialno-komunistična 10, NSS 6 in JDS 4 odstotke. Kako pa je v resnici? SLS ima v okrajnem šolskem svetu Litija 33 odstotkov, JDS pa 66 odstotkov, vse druge stranke pa nič! Od JDS so sledeči: okrajni šolski nadzornik Bezeljak, zastopnika učiteljstva Andoljšek in Zaje, namestniko-va imenovanca Slane in Šefman ter glavar. Od SLS so dekan in izvoljenca občin Le-binger ter Erjavec. Ne-le, da ni dobila nobena izmed drugih strank »sorazmernega zastopstva«, g. namestnik je že itak močno JDS s 4 odstotkov spravil na 66 odstotkov. Da pa ne bo kdo rekel, da sta gg. Slane in Šefman samostojna kmeta, kon-statiramo da sta bila vedno JDS in tudi po poklicu nista kmeta. Kako se g. namestnik ozira na »ljudske želje«, naj nadalje pojasni še sledeči slučaj: Ko je bil v okrajni šolski svet izvoljen v okraju Višnja gora pristaš SLS, so rekli svetovalci, naj pride tudi samostojen kmet v okrajni šolski svet. Napravila se je vloga s 57 podpisi svetovalcev, med njimi 18 županov na ime g. namestnika Hribarja, da imenuje samostojnega kmeta Ignacija Omahna iz Stranj v okrajni šolski svet, o katerem je splošno znano, da je agitiral in pripada SKS. Toda kaj se briga g. pokrajinski namestnik za želje ljudstva, kaj za »sorazmerno zastopstvo«! »On« prvič imenuje JD-esarja, lekarnarja in trgovca Šefmana, drugič nima niti toliko takta, da bi dal mali odgovor na pismo 57 županov in svetovalcev. Konstatiramo ie, da se ni nikdar nikoli govorilo z pristašem SKS Omahnom, da bi morda on potem v okrajnem šolskem svetu glasoval z SLS, kar mora sam potrditi. Kako pa je to, g. namestnik, da ste popolnoma prezrli socialiste in NSS v okraju Litija, ki vendar tvorijo veliko znatnejšo manjšino kot pa JDS? Potem se pa še drznete sklicevati na sorazmerje strank. Če tako govorite o zastarelem šolskem zakonu in večinskem volilnem sistemu, potem je istotako krivična volitev dveh zastopnikov učiteljstva, ker v našem okraju tvori med učiteljstvom SLS tako znatno manjšino, da bi po proporcu tudi moralo dobiti en mandat. Slovenska javnost naj zdaj sodi o objektivnosti kraljevega namestnika Ivana Hribarja! VAGONI IZ NEMČIJE. Belgrad, 3. maja. (Izv.) Iz Nemčije je na poti 1200 vagonov, ki nam jih dobavi Nemčija na račun vojne odškodnine. Da so morejo ti vagoni spraviti v našo državo, je prometni minister Stanič odredil, da se vseh 15 lokomotiv, ki so bile popravljene na Madžarskem, pošlje v Zagreb, kjer bodo prevzele te vagone in jih odpeljale dalje v notranjost države. ČEŠKI ?AET.'\MENT. Praga, 3. maja. (Izv.) Češki parlament se sestane 5. maja, ko se vrne v Prago tudi ministrski predsednik dr. Beneš. V tukajšnjih političnih krogih se govori, da bo dr. Beneš že na prvi seji podal izčrpno poročilo o dosedanjem delovanju in rezultatih genovske konference. EKSPLOZIJA V PREMOGOVNIKU. Bukarešta, 3. maja. (Izv.) V premogovniku Lupeni na Sedmograškem je nastala eksplozija, ki jo je povzročila strela. Od 160 delavcev, ki so bili v premogovniku, jih je 82 ubitih, 6 težko, 6 pa lahko ranjenih. Vlada je odposlala vojaštvo, da pomaga pri reševanju. Delavni minister je odpotoval v Lupeni. URADNIŠKO GIBANJE V AVSTRIJI. Dunaj, 3. maja. (Izv.) Državni uradniki vseh kategorij so pričeli odločno gibanje za zboljšanje svojega gmotnega stanja. Gibanje je enotno, ne glede na strankarsko pripadnost ter se ga udeležuje nad 200.000 uradnikov. Ker se vprašanje ne more rešiti brez zveznega kanclerja dr. Schobra, ga je vlada nujno prosila, da se vrne iz Genove. NADVOJVODA FRIDERIK NA DUNAJU. Dnnaj, 3. maja. (Izv.) Danes se je pripeljal na Dunaj bivša nadvojvoda Friderik pod imenom grof Friderik. Potuje v Raab. Konferenca v Genovi. VPRAŠANJE NEMŠKIH REPARACIJ. London, 3. maja. (Izv.) Diplomatski korespondent lista »Daily News< javlja iz Genove: Angleški ministrski predsednik Lloyd George se je posvetoval s francoskimi zastopniki glede reparacij, katerih višina se ceni na 110 milijard. Nemčija se nahaja v silno težavnem položaju, ker tre-notoma ne more plačati obnovitvenih vsot, katere zahtevajo od nje zavezniške sile. BARTHOU - POINCARE - LL0YD GEORGE. Pariz, 3. maja. (Izv.) V tukajšnjih krogih se splošno govori, da je sporazum med Poincarejem in Barthou-jem skoraj izključen in da se vsled tega Barthou ne bo več vrnil v Genovo. Berlin, 3. maja. (Izv.) Dopisnik berlinskega lista »Lokal—Anzeiger« poroča iz Genove, da se poda Lloyd George v Nizzo, kjer ostane več dni in se najbrže sestane s Poincar6jem. Slovenščina pri sodiščih. Trst, 2. maja 1922. Umik vlade. — Izdajalec Perlšič. Ravno sem bil pomočil pero v černilnlk, da napišem črnoobrobljen članek o 1. maju, dnevu, ko je imel stopiti v veljavo zlo — in slaboglasni odlok, storjen protipostavno od tržaških sodnikov, na čelu jim nekdanji Slovan Perišič, s katerim se s tem dnevom ukinja slovenski jezik na tržaškem sodišču in prepoveduje vsaka njegova raba, ko je došla vest, da je odlok ukinjen in suspendiran. Dr. Wilfan poroča v »Edinosti«, da se je prepričal na merodajnem mestu, da ostane glede jezikovne rabe pri sodnijah do zakonite nove ureditve vse pri starem. Ta uspeh ne pripisujemo uvidevnosti italijanskih oblasti, ker to ne poznajo — ko gre za naše pravice. — nobene pravičnosti in nobenih dolžnosti napram nam, zasužnjenim Slovanom, kar so že neštevilno-krat dokazale dasi je Salata, vodja centralnega urada za osvobojene dežele sam priznaval, da so tržaški sodniki prekoračili svoj delokrog in napravili ta sklep o »nepravem času«. Za uspeh se imamo zahvaliti le našemu narodu, ki je vstal kot en mož proti tej krivici in neumornemu ter energičnemu nastopu naših poslancev v Rimu, zlasti dr. Wilfana in pa strahu, ki je prevzel Salato, da ne bi začeli Slovani mešati v Genovi italijanske štrene, ki se sedaj še tako lepo in gladko odmotava. Italijanska vlada pričakuje namreč od Genove silno veliko za svoj prestiž in ugled, zato se pa ogiba vsega, kar bi ji utegnilo tozadevno škodovati. — Radovedni smo sedaj, kaj bo s Perišičevo kolajno. Ta predsednik višjega deželnega sodišča, sin boke kotorske, vitez Franc Jožefovega reda velik Avstrijec in Slovan, ki se ima za svojo karijero zahvaliti samo bivšim slov. poslancem kakor dr. Ribafu, on ki je nekdaj bodril slovenske odvetnike, naj vztrajajo v boju proti »Katzelmaherjem« za dosego slovenske porote v Trstu, je hotel ovekovečiti ta črni I, maj, ko je imel stopiti v veljavi protislovenski odlok, noseč njegov podpis, s kovanjem posebne spominske svetinje, ki naj se izroči tudi kralju in ki naj priča še poznim rodovom njegov izdajalski čin. Kaj bo sedaj s to kolajno? Pravijo, da je ekscelenca, ki je upal, da postane ob tej priliki italijanski »Komendatore«, zadnje čase, zlasti odkar je zvedel, da je njegov dični odlok suspendiran, zelo nervozen. V pravni, pošteni državi, bi bil tak mož, ki se je tako blamiral in se pokazal tak značaj, nemogoč, v lepi Italiji so pa najbolj nemogoče stvari ne le mogoče, ampak v navadi! — Vprašanje rabe našega jezika je prišlo sedaj sicer na legalno pot, ker je vlada predložila vso stvar deželni komisiji, ki bo stvar pretresala in predložila, podrobne predloge, a vendar tudi od te komisije ne pričakujemo pravičnih predlogov, ker je nasprotna vsemu kar je slovensko in ker tudi vladni merodajni krogi nimajo namena, dajati nam, ampak jemati in kratiti naše pravice. Toda naš narod bo čuval svoje jezikovne pravice z ono žilavostjo, ki mu je od nekdaj lastna. Čim krivičnejša in nasilnejša bo italijanska vlada proti nam, tem slabše zanjo., Slovenci znamo trpeti in vztrajatil--- Polita* 4* Za anticentralističen blok. Današnja »Narodna Politika« prinaša zanimiv uvodnik, v katerem se zavzema za to, naj bi se vse stranke, ki stoje na avtonomi-stičnem načelu, združile, da bi tako tvorile protiutež proti onim strankam, ki zagovarjajo absolutni centralizem ali pa fe- dar je plima, valovi tok na pokrajino med Lofodi in Moskoem z derečo hitrino, toda z bučanjem njegove silne oseke proti morju se dado jedva primerjati najglasnejši in najstrašnejši slapovi — hrup se čuje več milj daleč in krnice ali požiralniki so silno obširni in globoki: če pride ladja v njih privlačnost, jo neizbežno pogoltnejo in potegnejo na dno ter tam razdrobe na koso ob pečinah, in kadar voda izpusti razbitine, jih zažene zopet kvišku. Toda ti premori nastopajo zgolj'ob premeni bibavice in ob mirnem času se prej ko v eni uri njih silovitost obnavlja stopnjevito. Kadar je dereČina najbolj lomastna ter jo še pospešuje nevihta, je opasno približati se ji na eno norveško miljo. Čolne, jahte in ladje je potegnilo s seboj, ker se niso čuvale, preden so dospelo v njih območje. Takisto se je dostikrat primerilo, da so kiti prišli struji preblizu in jih je prevladala njena moč, in potem se ne da popisati njih tuljenje in rjovenje v brezuspešnih bojih, da bi se izbavili. Nekoč je poskušal medved preplavati od Lofodov do Moskoe-ja: tok ga je zagrabil in zanašal nizdol, dočim je on rikal in ručal tako strašno, da so ga slišali noter ^a bregu. Velika borova debla in jelke, ki jih je popadla derečina, 6e vzpno znova, zlomljene in tolikanj razkuz-mane, kakor da so jih obrastle ščetine. To deralizem. List predlaga, naj bi se zdru.j žili poslanci iz Slovenije, Bosne in IlerJ cegovine ter Dalmacije. Na ta način bi ty poslanci tvorili blok, ter bi brez njihovega privoljenja parlament nikakor ne mogeu sprejeti večjih in važnejših odločitev. j . + Slovesen manifest na prebivalstvi mariborske oblasti je izdal novoizvoljeni izvrševalni odbor demokratske stranke zl mariborsko oblast. Mariborske oblasti Bil cer še ni, ampak demokratski odbor je žel V tem manifestu proglašajo mariborski demokratje na slovesen način, »naj J »okviru« jugoslovanske d rž avl slovenski kraji živijo in nai predujejo po slovenskih obil čajih, kjer žive Slovenci.« Taki stoji v mariborskem »Taboru« debelo til skano, ne v ljubljanskem »Avtonomistutl Iz tega dela izjave sledi, da ga gotovo n| pisal dr. Kukovec! Slovenci naj žive pl slovenskih običajih! Kje je pa jugoslovanl stvo? Pa menda ni »Tabor« šel med »okvil raše« ali pa objavil pomotoma kakšnegi klerikalnega manifesta? To bi se dalo sklel pati tudi iz one točke manifesta, kjer »nai poveduje borbo zaslepljevanju množic« To borbo so vodili doslej vedno »klerikall ci«, sedaj pa beremo tako vojno napove« v demokratskem »Taboru«. Toda ne, »klel rikalen« manifest to le ne bo; na nekem drugem mestu trdi namreč, »da je največ! ja, to je klerikalna stranka, danes v žalosti nem razsulu«. Zakaj, tega »Tabor« ne pol ve. Mogoče zato, ker še nima posebnega izvršilnega odbora za mariborsko oblasti Trditev, »da bo klerikalna stranka bitki izgubila«, tudi diši po demokratskem rel ceptu, ki ga pogrevajo demokratje od Trii glava do Soluna že nad 30 let v sladkeJ pričakovanju da bi sami dobili enkrat vsaj eno bitko. Toda bitke dobivati je veliki umetnost, ampak »Tabor« jo je pogruntall zahteva namreč, »da mora biti iz oblastni« skupščin izključena že vnaprej vsaka strani karska politika.« Seveda, potem mora iti brez boja! To so čisto posebne vrste del mokrati, oni v Mariboru, kajti ljubljanski ne bi bili nikdar za take neverjetnosti vneti. Kaj bi počel n. pr. bojeviti in razbol riti Dolfe Ribnikar, če ne bi bilo »kleril kalcev«? Demokratski Mariborčani so očil vidno mnogo krotkejši, ali pa so bojazljivi ci, ki se niti na svoje »koncentrirane silea prav nič več ne zanašajo. To se da sklepal ti iz milih tožba nad nepokorščino narod J nih socialistov in trmoglavo upornostjo saJ mostojnežev, ki se ne dajo koncentrirati ^ demokratski limonadi. To tarnanje za izl gubljenimi sinovi dokazuje, da je slovesni manifest res pristno — demokratski. Jon in stok na vseh koncih in krajih in to sa imenuje »manifest« na junaško mariborsko! oblast, v kateri raste ljutomerčan in pe krčan... + Razdelitev države in kraljev pod' pis. Razni listi, zlasti hrvatski, ponovno javljajo, da je bila uredba o razdelitvi dr žave na oblasti res predložena kralju na podpis, a kralj je ni hotel podpisati. To je razvidno iz tega, ker stoje v uredbi besede: »Ova uredba stupa na snagu, kad je kralj podpiše, a obveznu silu dobija, kad se obnaroduje u »Službenim novinama«, Vlada je dala uredbo že mnogo prej v tisk, predno je kralj odpotoval, iz česar sledi, da je vlada z vso gotovostjo računala s podpisom kraljevim. Iz navedenih besed uredbe pa sklepa »Slobodna Tribuna«, da je uredba neveljavna, kajti sicer bi moralo stati v uredbi, da je veljavna tudi takrat, če jo podpiše ministrski svet v zastopstvu kralja. + Brez laži ne gre, kadarkoli se spomni »Slov. Narod« na katoliške škofe v Jugoslaviji. Svojemu posnetku poročila o škofovski konferenci v Zagrebu je dodal to-le že parkrat pogrevano in ravnotoli-kokrat ovrženo laž: »Po prevratu so škol- kaže jasno, da so tla polna ostrih kleči, med katerimi jih suče semtertja. Ta tok se ravna po morskem odtoku in pritoku — voda je namreč vsakih šest ur enako globoka in enako plitva. Leta 1645., ob ranem jutru druge nedelje pred pustom, je besnelo s takim hruščem in truščem, da je celo kamenje od hiš na primorju padalo v dno.« Glede vodne globočine nisem mogel uvideti, kako je bilo možno ugotoviti jo ob neposredni bližini vrtuljke. »Štirideset sežnjev« se mora ozirati edino na tiste delo preliva, ki so med obalo in Moskoem ali Lofodi. Globina v sredini Moskoestro-ma mora biti neizmerno večja; in gotovo ni dobili za to dejstvo boljega dokaza nego, da od strani pogledamo v cmrkovo brezno, kakor se to lahko zgodi z najvišje helseggenske čeri. Zroč s tega vrhunca n« spodaj grmeči Flegeton, si nisem mogel kaj, da se ne bi nasmehnil nad preprostostjo, s kakršno čestiti Jonas Ramus beleži kot neverjetno stvar dogodbo s kiti in medvedom; zakaj to se mi je pokazalo zares samo ob sebi umevno, da bi največja redovna ladja na svetu, prišedši v področje ono smrtonosne nateze, mogla tako malo upirati se ji kakor pero silnemu viharju ter da bi morala v resnici nenadoma izginiti. Allan Edgar Poef V Maelsfromu. !z angleščino prevel Anton D e b e 1 j a k. (Dalje.) Še nekoliko minut, pa je nastopila v prizoru druga korenita prememba. Splošna površina je postajala malce glajša in kolobarji so ginili eden za drugim, medtem ko so se prikazovale čudovite penaste proge tam, koder jih ni bilo videti poprej. Naposled so se te črte razvile na veliko obsežnost, stopile v slik, potegnile vase krožeče gibanje ponehujočih vrtincev ter se zdele, da tvorijo kal drugim večjim. Urno zelo urno — je to nastopilo jasno in določno v krogu več kot eno miljo v premeru. Vrtinčev rob je bil označen s širokim pasom iskrive pene; a nobena mrvica ni spolzela v žrelo groznega lijaka, čigar notrina je bila, kolikor je moglo objeti oko, gladka, svetla in vranječma stena vode, nagnjena proti obzorju v kotu kakih petinštirideset stopinj, brzela omotično okoli in okoli z vrvečim in drevečim premikanjem ter po-liljala v veter strahovit zvok, napol krik, napol tuljenje, kakršnega nikdar ne izpušča mogočni Niagarin sopftt v svojem smrtnem boju proti Nebu. Gora je trepetala vse do korena in kleč je šklepetala. Vrgel sem se na štiri ter se oprijemal pičlega zelišča v čezmerni živčni razburjenosti. »To,« sem dejal navsezadnje možan-eu — »to ne m o r e biti nič drugega ko veliki vrtinec Maelstrom.« »Tako mu pravijo včasih,« jo dodal. Mi Norvežani ga nazivljemo Moskoe-strom, po otoku Moskoe v sredini.« Navadne povesti o tem vrtincu me niso čisto nič pripravile na to, kar sem videl. Jonas Ramus, ki je morda najbolj natančen od vseh, ne more podati najmedlejše-ga pojma niti o veličasti niti o grozoti prizora — niti o divje omamnem občutku n o-v o s t i, ki preseneti opazovalca. Nisem gotov, s katerega zrelišča ga je rečeni pisatelj ogledoval, niti ob katerem času; vendar to se ni moglo zgoditi s Helseggno-vega vrha, tudi ne med viharjem. Navzlic temu je v njegovem opisu par mest, ki naj jih navedem zbog njih podrobnosti, dasi učinkujejo izredno šibko v primeri z mogočnim prizorom. »Med Lofodi in Moskoejem,« pravi, »je voda globoka 35 dc 40 sežnjev; ali na drugi plati, pioti Veru (Vurrghu), globo-čina pojema tako, da ne dovoljuje ugodnega prehoda ladji brez nevarnosti; večkrat se ladja raztrešči na pragovih, kar se dogaja ravno ob najtišjem vremenu. Ka- je zahtevali slov. bogoslužje, dobili pa so iz Rima — dolg nos«. Ker je bila ta »Narodova« laž že svoj čas demontirana, ne bomo dementija ponavljali in razlagali, da se slovansko bogoslužje ni uvedlo ne morda radi odpora Rima, ampak da so škofje sami vsled razpoloženja ljudstva to misel tokrat opustili. Tudi ne bomo razlagali, kdo da je to razpoloženje v ljudstvu ustvaril — vladinovci bi se sicer sami prijeli za uše-hoteli smo samo pribiti, da se je sa »Slov. Narod« zlagal. zopet izračunano — r^vtee. — Obupen klic nižjih državnih uslužbencev: Zločin je zagrešil naš finančni minister z njegovo famozno naredbo z dne 7. in 24. aprila 1922. Potom zakona z dne 28. februarja 1922 so se zednačile draginjske in rodbinske doklade vseh državnih uslužbencev za celo državo. S tem smo pridobili pri nas vsaj toliko, da smo dobili to, kar so naši kolegi v Srbiji že popreje imeli. O tem, da bi kdo mislil na nakup najpotrebnejše obleke od tega poviška seveda ni niti govora, a kdor je skromen, je vsaj to za najpotrebnejšo hrano zadostovalo. Toda čujte in strmite, z zgornjo naredbo, katera je izšla baje brzojavnim potom, je kršil ta zakon naš finančni minister s tem, da je rodbinske in draginjske doklade vseh nižjih državnih uslužbencev maksimiral, to se pravi tako skrčil, da bodo morali nekateri državni uslužbenci, to so namreč taki z večjo družino ravno polovico za mesec maj že nakazanih rodbinskih doklad državi vrniti. Obup se mora polastiti vsakega družinskega očeta, kateri je tako nesrečen v sedanjem času, da ima več nepreskrbljenih otrok, ker prizadeti so namreč s to famozno naredbo samo uslužbenci z več kakor enim otrokom. Vprašamo splošno javnost, ali je to demokratsko, ali je to sploh človeško, da se nad 30 tisoč družin že itak 5ez glavo zadolženega nižjega uradništva pahne še v večjo bedo in pomanjkanje? Ob 12 uri kličemo vse naše gospode poslance na pomoč. Zahtevajte takojšnje ukinjenje famozne naredbe, zastavite ves svoj upliv in izvajajte konsekvence; — kajti tako ne gre in more iti več naprej, če vlada sama samovoljno krši zakone, kateri bi morali biti vsakemu sveti; kakšen vtis more to napraviti pri uradništvu in ljudstvu, naj sodi javnost. — Prvi maj — državni praznik? Bel-grajski listi javljajo, da nameravajo opo-zicijonalni in nekateri vladni poslanci staviti v parlamentu predlog, da se proglasi prvi maj za državni praznik. — »Tihe nade« goji »Slov. Narod« v današnjem uvodniku, da bode uradništvo za kraljevo poroko dobilo svojo službeno pragmatiko. — Kakor se vidi, humoristi — hvala Bogu — še niso izumrli! — Brezvestno demokratsko poročanje. V Cerkljah pri Krškem se je 30. m. m. dogodil žalosten slučaj, da sta se stepla dva fanta, Jurešič in Jamnik in je slednji Jurešiču zadal z nožem rano, vsled katere je ta na mestu umrl. Na glavi je pa bil ranjen tudi Jamnik. Pripoveduje se, da je Jurešič prvi potegnil nož, nakar da je Jamnik skočil po nož in zabodel Jurešiča. Sicer bo pa zadevo preiskalo sodišče in ugotovilo, kako se je ta žalostni dogodek izvršil. Temu žalostnemu dogodku, ki dokazuje, koliko surovosti je še v mladini, je demokratsko časopisje skušalo dati politično obiležje, ker je bil Jurešič — Sokol. Po načelu »de mortuis nil nisi bene« (o mrtvih govori samo dobro) ne bomo razglabljali, kakšen je bil »Sokol« Jurešič, pribiti pa moramo, da Jamnik ni »Orel« in nikdar ni bil in sta si to včerajšnje »Jutro« in današnji »Slov. Narod« kratko-malo izmislila, to se pravi, da sta se nesramno zlagala, da bi iz pretepaške afere s smrtnim izidom, v katero je bil zapleten en Sokol, napravila politično afero. To je nesramnost iste vrste, kakor si jo je dovolil pred časom »Kmetijski list«, ki je nekega svojega mladega dopisnika na Štajerskem in glavnega agitatorja Samostojne kmetijske stranke označil za klerikalnega agitatorja, ko so temu prišli na sled večji tatvini. Zdi se, da je demokratsko časopisje namenoma krstilo Jamnika za »Orla« zgolj raditega, ker je bil Jurešič »Sokol« in ni nič novega, da so med »Sokoli« po deželi ponekod izraziti pretepači in postaja demokrate vendarle malo sram, da se njihova podeželska avantgarda tako rada pretepa. Tržič. Prvi maj se je praznoval skoro po vseh tovarnah. Člani Jugoslovanske strokovne zveze so praznovali i tem, da so imeli ob 9. uri dopoldne sv. mašo in po mali shod. Socialisti, seveda vsi rdeči in z rdečimi zastavami, pa so priredili pohod po trgu ter peli svojo pesem. — Sestanek obrtnikov, ki ga je priredila Obrtna zveza za Tržič in okolico v nedeljo, dne 30. aprila t. 1., je bil prav dobro obiskan. Predsednik zveze I. Papov je otvoril sestanek s pozdravom na vse obrtnike in navzoče, poudarjal težnje obrtnega itanu, krivično odmerjanje davkov itd. Dalje je poročal govornik Iz Ljubljane, ki je podal v sploinem načrt, kako naj »i obrtniki pomagajo do za- željenega cilja. Priporočal je, naj se vsi brez izjeme združijo v to zvezo, katera deluje in bo delovala v prospeh vseh. Poročal je tudi g. Rebolj iz Kranja, kako bi se zopet vpeljali stari cehi, kakor so jih imeli nekdaj glede vajencev in pomočnikov, o bolniških blagajnah ln obrtnih šolah. G. Jožef Sitar je predlagal resolucijo: Obrtniki, zbrani na obrtnem sestanku dne 30. aprila t. 1., odločno protestiramo proti tukajšnjim stavbenikom, kakor je n. pr. Wagner, po rodu Nemec, in vsi njegovi inženerji, ki zapostavljajo vse tukajšnje domače stavbene mojstre, mizarje, kleparje, zidarje, ključavničarje, tesarje itd. Tukajšnji obrtniki čakajo na milost in nemilost na kaka manjša naročila ali popravila. Pri odmeri davka pa vidijo samo domače, ne pa onih, ki prevzemajo milijonska podjetja, — Ukinjen železniški promet. V Vojvodini so na mnogih mestih morali ukiniti železniški promet zaradi silnih povodnij. — »Automobilna prometna d. d. v Ljubljani« naznanja cenjenemu občinstvu, da se postajališče automobilov za progo Ljubljana—Celje od dne 7. maja ne nahaja več pri postajališču >Pri belem volu« v Celju, temveč ~ri hotelu »K Zamorcu« (Skoberne). Vožnjo v mesto smo morali prekiniti radi preozke pasaže v Gosposki ulici. 1690 — Tatrine. Posestniku Francu Kodelju v Podsmreki je bilo ukradeno 4000 kron. — Frane Kržišnik z Jeličnega vrha je ukradel Matiju Jurca kolo, vredno 6000 kron. Zahteve posojilnic pri graškem Verbandu. Posojilnice rajfajznovke, ki so bile včlanjene pri gra?ki Zvezi gospodarskih zadrug. Gosp. dr. Jurtela je v eni številki >Nove Dobe t pozival, da se imejitelji terjatev pri bivšem poštnem hranilnem uradu na Dunaju, sedaj pridružijo akciji, ki so jo sprožili Ogri. Tudi posojilnice rajfajznovke. ki so bile članice graške Zveze, imajo še svoje naložbe v Gradcu. Te naložbe je navedena Zveza ponudila dne 14. septembra 1919 svojim bivšim članicam v izplačilo z dostavkom, da do 20. septembra 1919 naznanijo banko, na katero naj pošlje denar (ne-žigosane bankovce). Seveda teh ni bilo mogoče sprejeti, ker je finančno ministrstvo v Belgradu dne 28. decembra 1918 prepovedalo vsak uvoz bankovcev avstro-ogrskega izvora. Celjska Zadružna Zveza je v imenu svojih članic naznanila v Gradec, da je prenos bankovcev prepovedan. Od tistega časa ni Verhand več pisal kdaj in kako hoče izplačati naložbo naših posojilnic. Stvar se vleče do danes. Vsled izgube obresti od tistih v Gradcu ostalih naložb so prišle vse te posojilnico v nevarnost, da propadejo, ker so vsled tega pasivne. .Turisti pravijo, da je nastal položaj teh posojilnic vsled višje silo — vis maior. Torej nI nihče od posojilničnih upraviteljev kriv, če so prišle v opasen ooložaj. Vprašanje pa nastane in to je najvažnejše pri eeli stvari, kdo bode trpel škodo, ki je vsled odpadlih obres« in valutne razlike nastala. Če se dožene, da Verband vsled prepovedi naše vlade ni mogel v mesecu septembru 1. 1919 naših naložb izplačati, ker takrat še razlike v valuti ni bilo opažaU, tedaj je jasno, da zadene krivda naša vlado. Zato bi bila tudi njena sveta dolžnost, da nastalo krivico poravna, bodisi z brezobrestnim dolgotrajnim posojilom ali s podporo. Kajti člani prizadetih posojilnic se bodo branili z vsemr sredstvi, iz svojega žepa plačati tako velike izgube, ki so naštele vslrd višje sile. Ali naj vlagatelji trpijo škodo, če so v dobrem zaupanju v bližnjih posojilnicah naložili svoje prihranke. Poslanci vseh strank imajo tukaj poseči vmes ln zadružništvo pred katastrofo obraniti in članstvo kakor vlagatelje ščititi pred izgubo. Pomisliti je treba, da v bližini propadle posojilnice za pol stoletja in še dalje ne bo nobena zadruga več mogla nastati, ker se bodo ljudje bali. Ce se tem potom stvar ne more poravnati, bo še sodnija morala odločilno besedo izreči. Treba bi bilo, da se delegatje teh posojilnic nemudoma zberejo. Najpriprnvnejše mesto bi bilo Celje, in sicer 7. maja v kolodvorski restavraciji. Katera posojilnica se udeleži sestanka, naj to blagovoli naznaniti Posojilnici v Žetalah pri Rogatcu. lj Ljudski oder. V nedeljo, 7. maja fgra Ljudski oder v Ljudskem domu ob 8. zvečer Gogoljevo komedijo »Ženitev.« Igra je polna zdravega humorja, zato prijatelji lepe zabave vabljeni! — Predpro-daja vstopnic na dan predstave od 9—12 dopoldne in popoldne od 3 dalje do začetka predstave v pisarni Ljudskega odra, Ljudski dom, I. nadstr. lj »Ljubljana«. Drevi ob pol devetih mešani zbor. lj »Revizor«. Prosveta Krakovo— Trnovo vprizori v nedeljo 7. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Kolezijska ul. 1 (poleg cerkve) komedijo v 5. dejanjih »Revizor«. Spisal N. V. Gomolj. Vstopnice se dobivajo od danes naprej v trafiki na Krakovskem nasipu. Prijatelji dobre igre, dobrodošli! li Vaia orkestralnega društva Glasbene Matice se ta teden ne vrši v četrtek 4. t. m. temveč v petek 5 t. m. Vsi člani naj se ie tfotovo udeleže, ker se nrične codroben študij za koncert, ki bo 22, t. m, lj Redni občni ibor »Slovenskega Rdečega križa« bo 11. maja 1922 ob 5. uri popoldne na magistratu. — Po § 11. društvenih pravil je občni zbor sklepčen ob navzočnosti najmanj 30 članov. lj Zveza šoferjev vabi na redni mesečni sestanek, kateri se vrši dne 8. maja v gostilni Kodela, Rimska cesta 11, ob 8. uri zvečer. Važno! — Odbor. lj Krščansko žensko društvo ima danes popoldne ob B. uri izredno sejo. lj Zdravstveni itkas. Od 28. do 29. aprila je umrlo v Ljubljani 16 moških in 11 ženskih, skupni VI oseb, od teh Je bile 14 tujcev. Umrli m: Ž vsled žlvljenske slabosti, 8 vsled jetike, 1 vsled pljučnice, 1 vsled škrlatiee, 1 vsled zastrupljene rane, 2 vsled raznih nalezljivih bolezni, 1 vsled srčne hibe, 2 vsled raka, 1 vsled smrtne poškodbe in 8 vsled raznih naravnih smrlnih vzrokov. V tem času se je rodilo 16 ženskih in samo 4 moških, skupaj 20 otrok; med njimi so bili 3 mrtvo-rojenčki. Od nalezljivih bolezni so bili prijavljeni 8 slučaji legarja, 2 škrlatiee in 2 daviee. lj Izgubil je nekdo na cesti od Medvod do SlSke tržno torbico, v kateri so bile popolnoma nove hlače in robec. Poštenega najditelja prosimo, naj vse odda v hiralnici sv. Jožefa na Vidov-danski cesti. lj Izgubit je nekdo v soboto, dne 29. t. m. od 11. do 12. ure zvečer v kavarni Krapeš, škofja ulica 4 bankovce po 400 kron, skupno 1600 kron. Najditelj se naproša, da odda istotam pri blagajni proti 400 K nagrade. BORZA. Curih, 8. maja. (Izv.) Berlin 1.71, Nev ,crk 516, London 22.90, Pariz 47.10, Milan 27.325, Praga 10.025, Budimpešta 0.66, Zagreb 1.825, Varšava 0.13, Dunaj 0.0625, avstr. krone 0.0675. Berlin, 3. maja. (Izv.) Dunaj 3.655, Budimpešta 37.55, Praga 599.25, Pariz 2756.55, London 1350.80, Newyork 804.11. Praga, 3. maja. (Izv.) Dunaj 0.52, Bcrllri 16.85, Rim 273.50, avstrijske krone 0.60, italijanske lire 273.50, Budimpešta 6.275, Pariz 471.50. London 227.50, Newyork 51.50, Curih 907. Dunaj, 8. maja. (Izv.) Zagreb 28.47—28.53, Berlin 26.95—27.05, Budimpešta 10.345—10.405, London 36.425-36.475, Milan 4Sfi.20-436.80, New-york 8206.50-8218.50, Pariz 751.50-752.50, Praga 159.90—160.10, Sofija 59.70-59.80, Curih 1583.75 -1591.25. Valuto. Dolarji 8156.50-8168.50, nemške marke 27.20—27.80, angl. funti 36.375—36.425, franc. franki 751-752, ital. lire 418.70-414.30, dinarji 113.78—114.02, romunski leji 56.96—57.08, švicarski franki 1556.50-1558.50. Zagreh 8. maja. (Izvirno.) Devize. Berlin 23.50-24, Bukarešta 0-51.25, Milan 350-367, London 290—805, Newyork 67—68, Pariz 600—612, Praga 180—137, Ženeva 1350—1375, Dunaj 0855—0.875, Budimpešta 9—9,50. Valute. Ameriški dolarji 66—63.25, angleški funti 0—300, napo leondori 218—0. Belgrad, 3. maja. (Izvirno.) Devize. London 289.50—290.50, Pariz 594—595, Newyork 65.25— 65,75, Ženeva 1250-1275, Milan 350-353, Praga 129.50-130, Berlin 23.75—24, Dunaj 0.85-0.87, Bukarešta 0—50.60, Budimpešta 9.20—9.50. Valute. Čekoslov. krone 126—129, romunski leji 0—53, mažarske krone 9—0. g Občni zbor Zadružne Gospodarske banke. Dne 18. maja 1922 ob 11. uri se vrši občni zbor Zadružne Gospodarske banke v srebrni dvorani hotela Union v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1921 in predložitev bilance z dne 31. decembra 1921. 2. Poročilo nadzorstvenega sveta. 3. Odobritev bilance za 1. 1921 in sklepanje o razdelitvi čistega dobička ter razrešnici upravnemu svetu. 4. Sklepanje o zvišanju delniške glavnice na K 48 miljonov in o pogojih izdaje novih delnic. 5. Sprememba pravil. 6. Volitev nadzorstvenega sveta. 7. Slučajnosti. Občnega zbora se smejo udeležiti oni delničarji, ki so položili osem dni pred zborovanjem vsaj pet delnic pri Zadružni gospodarski banki v Ljubljani, pri njenih podružnicah v Dja-lcovem, Mariboru, Sarajevu, Somboru, Splitu, Šibeniku, pri Sveopči zanatlijski banki v Zagrebu ali njeni podružnici v Karlovcu ali pri Gospodarski banki v Novem Sadu. Na občnem zboru daje vsakih pet delnic po en glas. g Davek na poslovni promet. Finančna delegacija objavlja: Iz okolnosti, da se zakon o tem davku po davčnih oblasteh v celoti še ne izvaja, sklepajo nekateri davkoplačevalci, da se sploh ne izvede. Po informacijah finančne delegacije gre le za zakasnitev iz tehničnih razlogov, pričakovati pa je, da bo popolna izvršitev sledila še tekom tega meseca. Da se davkoplačevalci, posebno oni, ki so po omenjenem zakonu zavezani o prometu voditi knjige, izognejo kazenskim posledicam, se opozarjajo, naj v okvirju zakona zadoste svoji dolžnosti. S Uradniška obednica in tržno nadzorstvo pred sodiščem. V uradniški obednici v Mariboru že izpočetka ni bilo pravega reda. Ko je dr. Irgolič izročil gospodarstvo novi upravi, je postalo še slabše. Vladal je absolutizem odbora, ki je skrbel, da ni imel povoda za pritožbe, dočim je nezadovoljnost članov skrčila število 200 na 50, Dr. Irgolič je zapustil dolg na mesu v znesku 12.000 K, kateri se je šele pred kratkim izterjal potom rubežni. Vlada, ki prej ni hotela rešiti obednice s par tisoč kronami podpore, je zdaj, ko je terjatev narasti* od 12 000 na 17.000 K, takoj nakazala 20.000 K, ne radi obednice kot take, ampak ker jo je odbor vladi naslikal kot demokratsko institucijo, katero hočejo »klerikalci« z rubežnijo uničiti. Obednica dobiva meso od Filipiča. Spričo večnih pritožb o slabem mesu in nezadostnih porcijah se je odbor šele sredi februarja letos odločil, da se prepriča, koliko in kakšno meso dobiva. Dne 16. februarja so kupili 37.50 kg mesa. Zdelo se jim je preveč kosti. Javili to tržnemu nadzorstvu. Toda to tržno nadzorstvo jc že od pričetka afere Hin-terlechner, tedaj skoro leto dni, brez pravega nadzorstva. Ker gospodar obednice ni dobil v uradu nadzornikovega namestnika, je zadevo prevzel tržni revizor Strle. Ta jc po tehtanju našel od 37.50 kg 10.25 kg kosti, 5 50 kg hrbtišča in samo 21.75 kg mesa. Kakšno meso je to bilo, na to se vsi vkup niso spoznali. Sličen rezultat »o našli dne 28. februarja. Zadevo so ovadili iodilču. Ker ttkonodaplec o pobijanju draginje ni poskrbel za točnejšo razrešite«! ovadenih slučajev, je šla cela zadeva svojo za navadne slučaje predpisano birokratsko pot in se je šele 28. aprila ustavila pri prvi glavni razpravi. Tu se jc razkrila vsa mizerija pomanjkanja reorganizacije tržnega nadzorstva. Sodišču se namreč ni zdelo dovolj 10.50 kg samih kosti pri nakupu 37 kg, nego je hotelo vedeti, koliko največ sme mesar dodati kosti k mesu« Na to vprašanje tržno nadzorstvo ni moglo dati točnega izvedeniškega odgovora, ga tudi ni moglo dati, ker kakor rečeno vsi vkup niso: znali, kakšno meso je bilo pravzaprav. V preiskavi je funkcionar tržnega nadzorstva izja* vil, da sme biti le 20% kosti. Pri razpravi pa' se je od te številke premaknil na višjo, za slučaj, da je bilo to prvovrstno meso, tedaj da sme mesar h kostem v mesu dodati še 209$ posebej kosti. To je bilo seveda prav obtoženemu Filipoviču, ki je trdil, da ima pri menzi itak že čez 50.000 K zgube, ker ji daje »prvo-< vrstno« meso (katerega v Mariboru že več mesecev sploh ni) in ki je izračunal, da je v tem slučaju najmanj za 4 kg še premalo dodal kosti Značilno za mariborske razmere je tudi, da je proti obeclnici nastopal zopet dr. Irgolič. ki je po svojem koncipijentu zastopal obtože* nega mesarja. Sodišče je razpravo preložilor da zasliši še takratnega slugo o kakovosti me* sa. To pričo ;'e obednica kmalu po tem dogod« ku odslovila, baje ker je priči znano, kdo je| obednico okrajšal dnevno po 2 kg mesa in kdo' je ni račun ostalih članov dobival boljšo hrano v obednici. Cerkven! vestnik. c Nori nuncij /a Belgrad. Dosedanji nuncij v Belgradu msgr Cherubini je prosil te dni v avdienci pri papežu, naj ga razreši službe v Belgradu. Pij XI. je usli-šal prošnjo. Msgr. Cherubini ostano v Rimu in bo šel zopet v službo pri kaki kon-> gregaciji, odkoder je bil prišel v Belgrad. Za nuncija v Belgradu je imenovan msgr. Pelegrinetti. Tega je vzel kot bivšega bogoslovnega profesorja nekje v Italiji s se« boj sedanji papež Pij XI. kot nuncij v Varšavi za avditorja, kjer sta bila 4. leta skupaj. Msgr Pelegrinetti velja kot jako učen in spreten diplomat. c Pij XI. in Rasi. Pij XI. bo izdal \ kratkem potne liste za kongregacijo božje besede, ki bo nesla papeževe darove za gladne Ruse. Potne liste bodo vidirali ruski delegati v Genovi. Ta kongregacija (ia Steyla) je razširjena zlasti v Argentiniji in misli tudi v Rusiji ustanoviti naselbine za povzdigo zdravja, blagostanja in produkcije. Tudi jezuiti in lazaristi so sv. Očetu izjavili, da so na razpolago, ako jih potrebuje za Rusijo. Beda v Rusiji je nepopisna. Vsa velika podjetja stojijo, nekatere železnice ne vozijo, polje se ne obdeluje, ker je vojaštvo in ljudstvo že pojedlo živino za delo. Presneta. pr »čas«, 4. zvezek je danes izleL Razposlal se bo po možnosti še ia teden. O vsebini, ki je po novih sotrudnikih zelo zanimiva, prinesemo kratko poročilo čim-preje. pr IV. komorni večer kvartela »Zika« sa vrši v sredo 10. maia ob 8, uri zvečer in ne, kakor prvotno noročano v nopdeliek 8. t. m. Izvajajo sledeče točke: 1. Dvorak: Kvartet v Es-duru op. 51: Allefiro ma non tronoo. Dum-ka. Andante con moto, Romanca, Andante con moto. Finale, Alletfro assai. — 2. al Bo-rodine: »Noctumo« iz D-dur kvarteta; b) Gla-sounow: »Sche—o« iz Suite OD- 30. — 3. Schu-bert: Kvartet v D-molu fSmrt in devoika.l; Alletfro, Andante con moto. Scherzo. Alletfro molto, Presto. — Koncert se vrši v dvorani Filharmonične družbe, vstopnice so v tired-prodaii od netka 5. t. m. dalie v pisarni Glas-bene Matice._ fK) Dijaški vsstnik. d Akademska kongregacija ima jutri ob 8 uro skupno sv. obhajilo v Marija-nišču. Orlovski vestnik. Blagoslovitev odsekovega prapora Šentpeterskega Orla. Skored: V soboto dne 13. maja: Ob pol 10 zvečer: Podoknica kumici gospe Slavici Cvenkel. (Salezijanska godba.) V nedeljo dne 14. maja: Ob pol 9 dopoldne: Odhod izpred Ljudskega doma v župno cerkev sv. Petra, kjer bo ob 9 dopoldne: Slavnostni cerkveni govor (univ. prof. dr. Rožman), nato blagoslovitev novega prapora (župnik Janko Petrič) in slovesna slovenska sv. maša. — Sodelujeta cerkveni zbor in orkester Dravske divizije. — Po sv. maši: Obhod po mestu z razvitim praporom pred Ljudski dom. Ob 8 zvečer (ob pogrnjenih mizah): Telovadni večer v Ljudskem domu. Med odmori svira orkester Dravske divizije. Šaljiva pošta, srečo-Iov. — Pri proslavi sodelujeta Salez. godba in orkester Dravske divizije. Pred ogledalom more vsak opažati vsak dan, kako Izgleda mlajšo In lepše, s ko rabi lekarja Fellerja nad 25 let priljubljena in priznana sredstva za lepoto: Fellerjevn pomada >Elsat za liee, Fellerjevn >Elsa< Tumoehina pomada za rast las (2 lončka ene vrste teh poniad skupno s poštnino 80 K), Fellerjevo »Elsa< lilijno mlečno milo, najboljše milo, 4 kosi poštnine prosto 120 K. Evgen v. ■•Iler, Stubiea donja, Elsa trg 184. Hrvaško. 8824 Kopališče * PIŠTANY * Čehoslov. ZttttAVfl: Trganje, revmo, Ischias Itcf. — Sezona je žo v polnem teku. Izvrstna brzovozoa zveza. - Thermia Palače kopališni hotel je zgrajen nad izvin. — tirancl hotel R-ya5 v zdraviliškem parku. Zdravil, gostie iz države SHS dobijo za izravnanjo vi.lute snatrse popuste. — Pojautiiia tudi za domaČe zdravljenje z orig. zdrov. glino „Pi. Qua" daje: Tourist Office, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6 in zdrav, ravnateljstvo Pištany. — Dalje Medjunarodna banka d. d. Zagreb. Nikoličevu ui. 7, ki preskrbi tudi denarna nakazila, Čeke in kreditna pisma. Več sprejme oprava »Slovenca« samostojna moč (stalno mesto) se sprsjme pri stavbni tvrdki IVAN O UR (NT, Ljubljana, Grubarjevo nabrežje 8. BSCKSIZSHHEBaRISiBRglBBBaBKBBSE m nli m SlSllfii« IGSKRSSfKZSSaiieaiEaBSBaBBBBBBR Za župniščo Vrbovec kraj Križevca na Hrvatskem iščemo starejšo, izkušeno ^KUHARICO^ ki se razume na dela na vrtu, pri mlekarstvu in perutnini ter zna opravljati tudi druga sobna opravila. Priglase sprejema upravništvo »SLOVENCA« pod št. 1670. IŠČETA SE za trajno akordno delo. — Ponudbe poslati pod: TRAMI i 0/1686 na upravo Slovenca. [SLO VENCA« pod šifro: »KUHARICA 1683«. išče se vešč organist. Nastop in plača po dogovoru. Dober violinist bi imel posebno lepo bodočnost. — Župski urod Osijek dolnji grad. Slavonija. 2 kleparska vajenca sc sprejmeta. — Remžgar & Smerkol, splošno kleparstvo, Ljubljana, Sv. Flo-riiana ulica štev. 13. 1671 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš dobri soprog, oziroma oče, brat, stric in svak, gospod .g. podobar in posestnik v torek, dne 2. maja ob 4. uri popoldne po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 55. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb preblagega pokojnika se vrši v četrtek, dne 4. nitja oh 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Grubarjevo nabrežje št. 18, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. Jakoba. V Ljubljani, dne 3. maja 1922. Fani Gotzl, soproga. Aleksander, Franc, Miroslav, Martina Silva, otroci. Kari in Adolf Gotzl, brata. Pavla Suhadolnik roj. Gotzl in Viktorija Pristovšek roj. Gotzl, sestri. Franc Suhadolnik in Franc Pristovšek, svaka. Marija in Mici Gotzl, svakinji. Stanko Pristovšek, Marinka Pristovšek in Viki Gotzl, nečak in nečakinji. o stanje v le; prosto vagon in večje množine v gozdu kupi J. POGAČNIK, Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 1,1. POSREDOVALCI SE DOBRO PLAČAJO! Katran karbolinej lesni cemcnt stresna ?epenka. Stukatorno trstje, apno, gips, portland- in romancement, opeka, traverze, betonsko železje, samotna opeka in moka. wOrad!vow trgovačko društvo, Zagreb, Bogovičeva 3. Tele!. 5-55. Brzojavl: GRADIVO. Ljudska posojilnica v Ljubljani, r. z. i u. z., Miklošičeva cesta štev. 6 vabi na redni občni zbor ki se vrši due 22. maja 1922 ob 4. uri popoldne* v posvetovalnici lastnega doma. Dnevni red: 1. Citnnje zapisnika o zadnjem občnem /.boru. — 2. Poročilo načelstva. — 3. Poročilo nadzorstva. — 4. Sklepanje o potrditvi računa. — 5. Sklepanje o porabi dobička. — 6. Čitanje revizijskega poročila. — 7. Dopolnilna volitev uačelstva. — 8. Volitev padzorstva. — 9. Slučajnosti. V Ljubljani, dne 4. maja 1922. NAČELSTVO. * V slučaju, da bi bil občni zbor nesklepčen, se vrši v smislu § 33. pravil čez pol ure na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, kateri sklepa brezpogojno. 1682 NAJVEČJA IZBIRA razliiih piMin, Mile nogavic in rokavic pri tvrdki A & E SKABERNE LJUBLJANA, MESTNI TRG št. 10. Prostovolj javna dražba pohištva, obleke itd. so vrši dne 6. maja oh 9. uri dopoldne pri g. T. Dobršek, Ljubljana, Pot v Rožno dolino, Vila Pire. ' 1669 Kupim dobro L"f&7 (Tragscliier). Po-ohranjen »Ut nudbe na g. Emila Avguština,. Sp. Šiška, Jernejeva ccsta 231. DOMAČA TOVARNA ISCE oliiiJkia. za Jugoslavijo, ki prevzame v galanterijsko stroko spadajoče predmete. Odgovor pod: »TAKOJ 1653« na upravo Slovenca. Kdor hoče pričeti katerokoli obrt ali trgovino v brezkonkurenčneni kraju, izve naslov pri tvrdki DRAGO BESELJAK & DRUG LJUBLJANA, Sodna ulica št. 5. KUPIM ZMEDENE IN REZANE £ ŽENSKE LASE £ samo v večji količini in dobro blago. J, Vacek :: Praga Cenj. ponudbe z navedbo količine in cene prosim pošljile vsaj do 15. maja na naslov: i Strmeli :: Ljubljana Pod Trančo št. 1. v lepem mestccu Slovenije, s sadnim vrtom, z ali brez pohištva, se proda, "fl Dobava drv je od meščanske korporacije z&sigurana. Vpraša se pod: »Letovišč < na Anonč. zav. Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica št. 5. 1684 SVETLO - KOPIRNE ODTISE (PAVZE) STAVBNIH, STROJNIH I. DR. NAČRTOV, POZITIVNE IN NEGATIVNE, V POLJUBNI VELIKOSTI IN NAKLADI KLISEJE ZA ENO- ALI VEČBARVNI TISK, V POLJUBNIH OBLIKAH, ZA VSE VRSTE TISKA OD PREPROSTE DO NAJFINEJŠE FOTO-LITOGRAFSKA DELA PO NAJMODERNEJŠEM NAČINU, IZVRŠUJE V KRATKEM ČASU IN PO ZMERNIH CENAH JUGOSLOVANSKA TISKARNA LJUBLJANA Oblekce za birmanke in prvoobhajanke navadne otroško in kmečke oblekce v vseh velikostih, promenadne in športne bluze najnovejših krojev, predpasnike, žensko in moško perilo priporoča vsled lastnega izdelka po jako nizkih cenah tvrdka , in I. Goričar (»Pri Ivanki«) Ljubljana SV. PETRA CESTA št. 29. «37 tn m EKSPORT. v EKSPORT. 11 B Veletrgovina haloških vin. m m m Vinko Sfcoklas, Sv. Andraž v Halozah, želez, postaja Ptu| priporoča svojo bogato zalogo namiznega, kakor sortiranega vina, iz haloških in ljutomerskih goric, posebno pa garantirano pristna ma-šna vina. Solidna dobava po ugodnih cenah. V sredini vinogradov. — Cene brezkonkurenčne. Smrekove, hrastove, bukove, brstove, lipove, jesenove, mecesnove hlode kLp cenah* PARNA ŽAGA KERŠ1Č Ljubljana - Spodnja šiška :: Telefon št. 180 Lepo veliko skladišče je takoj oddati. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1656. S3SaHI!IHBS3RBHIBEIfflSiHBaHBII m m Kovina za tečaje i (fiagermetall) ■ znamka „GLOBE". ^ Souperior- CIS° 1 v originalnih zabojih po 50 ki- logramov na debelo pri ^ Brača Rosenfeld g Siibollca. — Telefon 123. r Zahtevajte ponudbe I 5 R a a H a a laiBBKtflBBBHBaBnBBiaSBfie D*- PRODA SE -»C 1-nadstropna zidana hiša z gostilniško koncesijo in trgovino ter nekaj zemljišča ob okraj, cesti Jurklošter Laško-Rim. Toplice. Naslov pove uprav ništvo »Slovenca« pod štev. 1680. iištrin Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne avtomobile tovarne Walter Marting. Hidravlične stiskalnice za montiranje gum. obročev v centrali, Rimska cesta 5t.2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago deset tovornih avtomobilov. Centrala: LJUBLJANA, Bimska cesta 2. Podružnice: LJUBLJANA, Dunajska cesta 23, tel. St. 470. MARIBOR, Jurčičeva ul. 9, tel. St. 133. BEOGRAD, Knez Mihajlova ulica St. 3. Ako še niste, pošljite naročnino! Josip i^eškudla, Jahlonč nad Orlicam 86, Cehoslovaika. Tovarna cerkvenih paramentov, raznovrstnih zastav in cerkvenega orodja. — Priporoča se prečastlti duhovščini za dobavo vseh v to stroko spadajofiih predmetov kakor: naašne plašče, ptuviale, dalmatlke, cerkvene in društvene zastave, kelihe, monstranee, svečnike itd,, sohe, križeva pota v poljubni izvršitvi in cent. — Soltdnost tvrdke jamčijo nebrojna pohvalna pisma iu 110 letni obstoj firme. Vsi cerkveni predmeti bo carina prosti. — Na vsa vprašanja takoj odgovori ali predloži vzorce J. NESKUDLA, LJubljana, hotel ..Tratnik". jugoslovanska Union - banka preje Mariborska eskomptna banka ustanovimo Z \m t Beograd, Gornja (Radgona, (Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Velikovec expo&itura v Skofjilokt Akcijski kapital Oi 30, ooo. ooo (Rezerve (K 10,000.000 Jtvršufe vse bančne posle najkulantneje. w* Izdaja konzorcij »Slovenca«, Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,