_2_________2________"KM« HE «USU SVOBODNO, SE HE MORE BORITI ZA SVOBOMn
Chicago, 111., 24. januarja 1908. SSZSSŠzr- Leto VII.
‘OD BOJA DO ZMAGE”!
Štev. 4.
“Entered as Second-Class Matter July 8,’03 at tbe Post Office at Chicago. Ill, under Act of March 3 1879
RESNICI NA LJUBO.
Piše Amicus.
(Razburjeni duhovi se ne umevajo med seboj, ker se stvar n« razimo tri va z nepristranskega stališča, ker v svoji razburjenosti šplolh tega niso zmožni. Stvar j« dokaj važna in vredna, da se tudi mi pečamo z njo, «osebno' s “Vprašanjem na Slovensko Javnost.’'’
Vsi radovedlneži stoje na stališču sedaj n osti in niti jednemu, bo-“disi ehicaškemu ali clevelamdske-rnu radovednežu ne pride na misel, da cela trdnjava ni .bila sezidana v času bojev razburjenih duhov. Zato pa oni radovedneži, s injudtion v žepar ne morejo trditi, da se dela kako nasprotstvo od strani “Glas Svobode’.’ in uverjen sem, da to' mi Ibo potrdil vsakdo, ki količkaj pozna zgodovino tega lista ali Jednote,
Kdo drugi pa je ustanovil Jed-nclto, kot ožji somišljeniki “Glas Svobode?” Ali ni mari ravno. ‘Gl. Svob.” največ pripomogel do tako lepega' naraščaja in uspevanja te naše Jednote ? Ali so .se mogoče drugi listi za Jedmolto potegovali ? Ne in stokrat ne! Ravno oni list, ki si sedaj poje slavo in glorijo: “Ta krasna stavba je naše delo” ji je pred časom največ škodil i. delal na njen pogin. Tenrpora mutantur!
Ne vem, če bi 'bilo še v eksistenci to ali ono društvo, ki stoji danes pod okrilji S. N. P. Jednote, ako bi ne bilo sedaj tako od lastnih, somišljenikov neopravičeno napadanega lista ‘Glas Svobode’. Kdor je pa doslej tako nevSKraše-iio deloval ta tudi poslej ne more pljuvati v lastno skledo, dasi so nekateri tega neopravičenega mnenja'.
“Glas Svobode” je vedln-o delo-% al za korist Jednote in upamo, dia .bo tudi na tem stališču ostal v prihodnje. Za to je pa tudi, ako ravnq površno kritiziral Jednoti-fto lastno glasilo, neustrašeno pokazal novemu odboru kje je zgrešil pravo pot.
Pet let je deloval “ Glas Svobode” mied ameriškimi Slovenci, pet let se. je vstrajno' bojeval proti zakletim sovražnikom slovenskega delavstva, pet let je odbijal ljute napade gotovih krogov in ves ta trud', ves hoj je seveda na mah pozabljen, češ, sedaj smo mi tukaj in nihče dlrugi.
V dobi boja, ko so prvi pionirji narodne prosvete prižigali luč spoznanja medi ameriškimi .Slovenci, takrat se ni nihče oglasil iz med radovednežev, da. bi prijel .za delo in pomagal orati ledino na pusti kameniti poljani in so raje k' večjem zabavljali po saloo. nib; to je bilo) vse. kar so storili. In v tej dobi začetnega dela se je porodilo zdravo dete, ki je oprto ob mevistrašenega bojevnika rastlo in se vidnoi razvijalo do danešnje moči! za dlobrobit slovenskega življa. Kje pa. so bili radovedneži takrat? Zaman si jih iskal z lučjo pri beli svitlobi.
To raj komu gre zahvala, da i-mamo mi najboljšo! slovensko Jedno to v Ameriki?
Z mirnim srcem lahiko rečemo: Od rojstva preganjani “Glas Svobodi”!
“Glas Svobode” in sotrudniki ustanovitve Jednote lahko z vsim ponosom rečejo : “Ta krasna stavba je naše delo!’1’, vendar pa tega bahanja še do sedaj od' strani teh krogov nismo slišali, ker dobro poznajo rek: “Lastna hvala smrdi.” —
Proti “Glas Svobode” se je vedno spletkah), ako ne od političnih sovražnikov pa od lastnih zaslepljenih somišljenikov. — Sedaj pa pridejo napadi od nedolžnih radovednežev, lci doslej še ne poznajo boja z fanatičnim nasprot nikom, ki ne vedo in niso nikdar poskusili, kaj' se pravi iz nič kaj narediti.
Jedna točka je, katera jih kaže prave, nedozorodele fantine, na kojo se sklicujejo, da bi izvali o-gorčenje Jednotnih članov na-pram “Glas 'Svobode”, da bi jo kamenali kakotr sv. Štefana, in ta točka je zagovor Klobučarjev.
Vsak list, kateri hoče, da j© dosleden in zvest svojim načelom mora dovoliti, da, se prizadeti, lastni somišljenik tudi lahko zagovarja in s tem' pripomore, da pride vedno le čista resnica na dan.
“Da se resnica prav spozna treba je čuti dva zvona”, tako pravi stari slovenski pregovor, ki je popolnoma resničen. Sodnik sodi na podlagi izpovedi obeh strank, tožnika in toženca, ker le potom zaslišanja obeh strank more zajeti golo resnico.
Ravno, v tem slučaji je Klobučarjev zaigovor dobrodošel; še le iz njega smo spoznali, zakaj se gr©. Saj vendar do tedaj nismo vedeli zakaj on ne .odda blagajne, dokler ni prišel njegov zagovor v “Glas Svobode” na dan. Sedaj smo) ¡še le spoznali, da je njegov izgovor ničev, ter da takorekoč le iz gole trdovratnosti še nadalje klubuj.e novemu odboru. Vsi Jed-notni elani naj bodo “ Glas Svobode” hvaležni, da so s tem od klu-bovalea samega spoznali njegovo baje neutemeljeno stališče, katerega bode še-le zakon potrdil ali ovrgel. Če :bi ne prišel ta zagovor na dam, še dandanes ne bi člani vedeli kaj je v ©eli stvari. 1
Tora j, vi nepremišljenci spoznajte nespristransko vaše nepravo stališče napram “Gl. Svob,” ter bodite listu hvaležni, da deluje za dobro sitviar, doslej kakor poprej.
Le tako ako sliši vsak dva zvona, mu jie mogoče ustvariti svoje prepričanje in ravno prepričanje je sveta stvar, ki jo moramo vedno hraniti in spoštovati Ne mislite, dia se prepričanje da utepsti z bunkami ali krampom, o ne, dragi somišljeniki, prepričanje si mora vsak sam ustvariti. Kdor tega re more ali noče ometi, tisti dela prepir i,z goltovih ozirov, ter s tem slabi moč lastne stranke.
Kar se pa tiče:	socijialisncen
ali socijalen, moramo mi, Cleve-laneani kar previdno molčati, raz. mere so pri nas take, da če gotove radovedneže vprašaš, če je socijalist ali socijal (isto velja tudi za ebieagarje in druge) se bede čutil razžaljenega; osobito pa v pričo svojih najbližjih ho vse drugo kot socijalist. Vprašam Vas, kedo pa pri nas ali vas zastopa socijalizam, kje pa ima svoje zavetje? Naše razmere so mi bolj znane kot vaše in' dobro, vem in radovedneži tudi vedo, da, koi bi k nam prišel soeijalizem v podobi člove-ka-velikana, hitro hi letelo vkup klerikalno, socijalno in soeijali-stično, da hi ga zvezalo ter peljalo pred' “Njega Milost” na Supe-rior ulici in Eri vogal, da bi iz tega velikana izgnal, soeijalizem. Pri tej paradi bi vsi prapori in zastave in bandera plapolali v hlad-(Dalje mi 8. strani.)
Razgled po svetu.
Črnogorska zarota. Sodišče-, ki bo sodilo o zarotnikih proti knezu Nikoli je že sestavljeno. Iz vsakega sodnega okraja pride en sodnik, S tem se hoče javnost preslepiti o nepristranosti.
Nemški guverner iz Afrike, Horn, je bil zaradi usmrtitve zamorca Čedu obsojen na odstavlje-* nje od urada in na — 900 mark globe. Disciplinarna komora jie izpmemenila kazen odstavl-jenja v — premeščenje in je znižala globo na 300 mark! Obtožen je bil Horn zaradi sledečega dogodka: Zamorec Cedu je bil v Afriki zaradi tatvine obsojen na pretep in na več let ječe. Ko je bila sodba že izrečena, ga je dal Horn privezati k drevesu, kjer je ostal 24 ur brea jedi in pijače. Ne-kolikokrat ga je dal odvezati in peljati na ono mesto, kjer je baje zakopal ukradeni denar. Ker pa denarja' niso našli, so ga zopet privezali. Vsled tega mučenja je zamorec umrl. On je torej zaradi tatvine pretrpel smrt, njegov mučitelj pa plača za usmrtitev 300 mark in premestijo ga, pa je konec. Temu se pravi enakost pred zakonom. In tako se nosi “kulturo” in “krščanstvo” med divjake !
Na češkem vlada veliko razburjenje radi razsodbe ihebskega o-krožnega sodišča, da' češčina pri sodišču Jahimovn ni v “deželi navadni jezik.” Češki listi napadajo vehementno predsednika praškega1 nadsodilšča Wasselyja, ki je odkrito nastopil proti češkim zahtevam' ter se baje izrazil, da se riadsodišee neče posegati v delokrog okrajnega sodišča v Ja-himovu. Vsi češki listi so edini v temi, da morajo češki ministri takoj demi si emirati, ako ne r.eši vlada v najkrajšem času jezikovnega vprašanja v okolišu bebske-ga sodišča ugodno za Čehe.
Dne 29. t. m. nastala bo irska kriza v anglezkem parlamentu. Konservativski, delavski in soci-jalistieni elemeniti.se bodejo boje» vali radi važnih vprašanj radikalne .reforme. Nemirov radi ženske občne volilne pravice se bojijo raz ni krogi. Kralj bo: sam. prisostvoval zborovanju. Socijalisti bodejo pred vsem zahtevali ustanovitev osem urnega dlelavnika po vseh rovih in izboljšanje bednega stanja delavcev in sirot po večjih mestih.
Rojaki, Slovenci v Chicagi se opozarjajo, da sodrug Lewis, jeden najboljših socialističnih go. vomikov v Chicagi, predava vsako nedeljo dopoludne ob 11 uri tečno v Garrick gledališču. Nje gevi govori so zanimivi in vsakdo ga lahko razume. Vstopnina je prosta.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	$ 10.30 ................ 50	kron,
za	$ 20.40 ............... 100	kron
za	$ 40.80 ............... 200	kron,
za	$ 101.75 ............... 500	kron,
za	$ 203.50 .............. 1000	kron,
za	$1016.00 .............. 5000	kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hraniini urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske no Domestic Postai Money Order alipa New York Draft.
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich St., New York 6104 St. Clair Ave., N.E..	Cleveland, Ohio
KRIZA IN DELO.
“ Milj oni đelvceV pohajajo' po ulicah, “tako povzamemo iz raiz-iiih žumalou. Na drugi strani zopet vidimo, da so nekatere tovarne. plavži, topilnice, pramogo-kopi i;n rudokopi začeli s delom in da hočejo kapitalisti krizo pogaziti, vendar pa iz delavskega stališča in ralznih poročil o znižanju plač sodimo, da kriiza se bode poostrila ini ne pogazila; pričetek krize- iz leta 1893 je podbben tej.
Kapitalistični razred skuša nadaljevati in pričeti s produkcijo, med' tern. ko isto znižujejo v eeni s zniževanjem delavske plače, z drugimi besedami, kapitalisti hočejo ugoinobiti krizo na stroške delavcev.
Če se to zgodi prišlo bo do skrajnosti in nemirov in bo. radi dveh vzrokov. V prvi vrsti vsako Znižanje plače naravne znižu-. je kupovalna sredstva delavátva in tako ib o mogla priti industrh jelna kriza, 'kako smo že občutili v letu 1893. V drugi vrsti pa delavci se morajo radi svoje lastne, kakor tudi njih družine iu državne koristi postaviti v bran proti vsakemu poskusu znižanja plač.
Odpuščanje delavcev.
i— Rova Gabim Creek in Paint Oreek' v Miami, W. Ya. sta ustavila delo 10 tisoč premo'garjev je prizadelih.
—	Lasna, trgovina v državi Washington je demoralizirana. Tisoče delavcev izmed 100.000 gozdarjev je brez dela,
—	'Southern železnica v Washington, D. G. je odslovila 150 u-radniikov in pisarjevi.
—	Utah Consolidated Smelter Co. v Salt Lake City, je prenehala s delom že 1. jan. Delavske moči v rovih hodlejo tudi znižane iu 6000 delavcev bo postavljenih na ulico.
—	Izdelovalniea cevi v Middle-
town, Pa,, je prenehala s delom; 800 mož je prizadetih.; Car skop dela:	same četrtino navadne-
ga časa in je od 600 delavcev vse razvem sto: odslovila. Mestece štie-je 8000 prebivalcev.
—	2000 japonskih delavcev je brez dela v Sattle in čez 15 tisoč drugih' delavcev. 10 odstotkov dkužb, rovov iu toviarn operira, drugo vse počiva.
—	Tovarne American Sheet & Tin Plate Go. v Vamdergrift, Sal ts bnrg, Leeehburg, Hvde Park in Avenue, Pa. so bile zaprte od štiri do sedem tednov. Y Yander-griítl je samo po ©sem do 13 to» vam izmed! 37 delalo. Sprvim jan. je družba znižala plačo za 15—20 odstotkov.
Shodi in obhodi.
Brezposelni, delavci se pridlno udeležuje shodov in obhodov. Neumna policija, in šefi hočejo n* vse pretege preprečiti shode in obhode mirnih ' brezposelnih' ¡delavcev. Te so pokazali pri velikem shodu v Chicagu, 111. dne 17. t. m.
Včenajjšni vejlikanslki obchlcd, katerega se je nameravalo odele-'žiti najmanj 160.000 'brezposelnih delavcev je mestna:	polieajska
a đ'm i nistracija( preprečila.
Čigave so' ebicaške ulice? Občinstva ali (admirala) Shippi-ja.
Strajkarji v Mariom, Ind. so na tihem uprizorili, velikanski obhod z razvitimi prapori na. katerih so bili razni napisi, kakor na pr. “We walk” (Mi hodimo) itd;. Policija je bila presenečena.
Y St. Louis, Mo., je dne 15. t.
m.	korakalo tisoče brezposelnih
delavcev pred župana s zahtevo, da jim' preskrbi dela.
Štrajki.
V	Goldfieid, Nev.; Mumeie in Mariom, Ind.; Wilkeson, Wash.; Denver, Colo. so še vedno na obzorju ; o teh' štra jkih smo že več-krat poročali. Delavci stran od tam.
'Brierliy Empl. agencija na 366 So. State Str., v Chicagi nabira dlelavce v Chicagi, da jih pošilja v Denver, Colo., kot stavkokaze«.
Foraker in Taft.
ISenator Foraker jie javno izjavil, da 'bodejo, prijatelji Tafta kom trolirali republikansko državno konvencijo. Iz zanesljivih virov došla vest, zatrjuje, da Foraker ne ho več' kandidatiral za senatorja,
Petelinov rep.
Roosevelt se je premislil.. Zvezne čete ostanejo še v Goldfieldu. Prisotnost' nepotrebne milice' v Muncie, Ind., so še le uvideli sedaj. 1'2' stotnij im jedna baterija vojaštva je bilo na licu mesta že od 4. t. m. do 18tega, skup 15 dnij kar je stalo državo najmanj $30.» 637.50 brez prevoza in poškodbe vozov, obleke, kuriva itd.
Kdo zdržuje vojaštvo iu kedo bo plačal teh 30 tisoč dolarjev?— Delavec!
“Zakaj ljubim rudeči prapor?”
Gospa Rose Parker Stokes soproga sodruga J. Phelps Stolkes je 'povedala zakaj ljubi rudeči prapor bolj kot “stars .and stri-pes.”	jk i
“Mi ljubimo rudeči prapor med tem. ko samo spoštujemo a-meriško zastavo; rudeči prapor socijalizma je svetovna zastava, nje barva pomeeja navadno rude-čo kri, 'ki se preliva po žilah vsfe-ga človečamstva.”
Gospa 'Stokes je že veliko storila za soeijalistiično propagando.
Petsto žen.
Geoi. A. Wit'zhoff, mistieričem človek, ki se je, poročil s 500 ženami, od katerih so nekatere, rodlom Chioagarke, je ujet v Bristol, Angleško.
Witzhoff je dobil žene s premo, ženjenu potom anomc v časnikih, poročil se1 ž njimi, pobral denar in izginil s denarjem.
Y	začetku' si je delal življenje s zoboizdravništvom v Detroit. Mick, ker pa ni imel licenca za to stroko mm je vlada stopila na noge. in podal se je v bigamijo. Povprečno dve ženski je opeharil vsak teden.
NARODNA KONVENCIJA
Osrednji odbor narodu© (maci-jonalme) socialistične stranke v Z jed-, državah je odločil, dia se vrši narodna konvencija v mesecu maja t. 1.
¡Dan v miesecu- še ni določen. Konvenciji bode prisostvovalo najmanj 200 delegatov iz raznih držav, ravno tolifcoi ali pa še več bede drugih obiskovalcev, ki se zanimajo za delo te velepomembne konvencije. 1
Soeijalisitičmo' središče velika Chicago, je mesto, kjer se bo konvencija vršila.
Natančnejše podatke priobčimo, ko' hitro se določi še1 dan konvencije.
Rojak Fr. Stonic, do sedaj nadzornik pri Kolačku je na željo ljudstva prostovoljno odlstopil od te službe in sprejel mesto zastopnika, da tem lažje ugodi Slov. občinstvu. Kedar pridete v prodajalno! vprašajte samo po rojaku Stoniču.
Na devinski skali.
Zgodovinska povest. Peti del.
(Nadaljevanje.)
xm.
“Poglej' mie in vedel boš dovolj.”
Strme je zrl Kotmolj« zdaj na Znlejko, zdaj na vrata sosedine sobe, kjer je spal Rajmondo.
“‘Ker nisem mogla Rajmonda zastrupiti, sem ga prevarila. Sedem mesecev sem že njegova suž-nja, a ni se me mogel dlotakniti. Zdaj sem ga opojila.”
'“Tako ljiubiš Jurija,” se je čudil Komolja.
“Ljtuibim ga tako, da sem se vdala naj ostudoiejšeimn človeku, samo dia1 ga rešim. ’ ’
Vinjeni Rajmondo se je v spanju začel preobračati pe svoji postelji Zulejikia je pohitela k njemu in Komolja1 je stopil k stopnicami, ki so vodile v Jurjevo ječo in 'začel odpirati' vrata.
V	tem je Hasan planil pokonci. Hitro je vzel vrč in je sltopil v Jurjevo' sobo.
“Milostivi gospodi •— končno sem vendlar dlolbil nekaj vode. ’ ’
V	svojem srcu pa je mislil: Ce je Zulejika žrtovala svojo ljubezen za maščevanje, žrtvujem jaz svojemu maščevanju svojo zvestobo.
Med' tem se je že pojavil pri vratih Komolja. Z zamolklim v-sklikom, prihajajočim iz dlna dta-še, jle došleou pozdravil Juri.
“Moj brat, mio j ljubi brat!” To je Ibiilo vse, kar je rekel Juri — poltem pa je objel Komoljo in ga pritisnil na svoje srce. V nemem objemu sta se držala nekaj časa — potem jle Komolja izročil Juriju dragoceni meč, ki ga je bil prinesel seboj.
“Ahi, moj meč,” je veselo rekel Juri, moj mieč je moj ponos, moja sreča in mojai prihodnjost; moj meč mi "je 'kvest, kaikor rti, Komolja, moj ljubi brat.”
Pokril se jle zjbaretom in podal Hemi plašč.
'“Giottov sem! Kmalu te pozdravim zopet krasna zemlja, kmalu te zopet vildim skala devinska! Svoboda. — bodi pozdravljena!”
Le še nekaj' korakov in svoboda je bila pridobljena. Že je prišel Juri po stopnicah' v Rajmondovo sobo. Še stopnice doli do podaemlsike jame in dosežena, je svobodta, dloeežetmai sreča, doseženo vse, po čemer je zdiaj hrepenelo srce devinskega vladarja.
“Pojidi, Juri, požuri se,” je lahko zaklical Komolja, ki je že stal na stopnicah v nižje nadstropje, med) ttem kio) je Juri še vedno stal pri1 vratih v Rajmondovi sobi.
“Ne — morem.” Težko sopeč je dihnil1 Jutri te besede in glasneje dOstlavil: “Ne vem — tako sem slab — kakor še nikdar v svojem 'življenju.”
“To je od razburjenja,” je merila Homa. Pristopila je k svojemu soprogu in ga prijela' za roko. Ta1 roka je bila mrzla in o-nemogla.
“Pomagajte! — Juri umira”, je obupno! vzkliknila1 Hema. Stegnila je roke, da bi zadržala Jur-ja — a: bila je preslaba; Juri je omahnil iu padel na tla.
Komolja je planil k Jurju; položil mu je roko na srce in čutil, da komaj še1 bije. Na pragu sosedine sohe sei je prikazala Zulej-ka. IVildievši Jur ja. na tleh je zatrepetala', potem je stopila bližje in poljubila) Jurju roko. Mimo mu je vzela izza pasa bodalo in šla nazaj v sobo, kjer je ležal Rajmondo. Nihče se ni zmenil za bolestni vzklik, ki. se', je slišal eelz nekaj1 trlemotfcov iz sosedne sobe, nihče se ni ozrl, ko je ko j nato nekaj iteafbo padlo na tla. . .
Še st« Komolja in Hema nekoliko) upala, dla spravita Jurja iz stolpa, češ, morda mu je še pomaL g ati. A kb je poskušal Komolja vzeti Jurja na roko se je oglasil Hasan.
“Ne trudi se,” je dejal suženj, “devinski vladar je- zastrupljen.”
Špm v stolpu je prebudil stražo. Vojak je začel trkati na vrata im Micati Rajmonda naj odpre.
“Umiram' — brat moj,’’' je šepete! Juri. “Reši sebe, da me maščuješ. ”
Komolja je posadil Jurja na stol Videi je jasno, da bratil ne more več .pomagati. Juri je pregibal ustne, a Komolja se je mo-Tal nagniti k njemu, da ga je razumel.
“Čuvaj' Hemo, moj brat in bodi oče mojemu' otroku, ki ga nosi pod1 srcem.”
Po tebi besedah je Juri izdihnil.
Vojaki so spodaj razbijali po velikih vratih, hoteč jih s silo odpreti. Bi! je skrajni čas za' beg.
Komolja je vzel Hemo za roko in poklical Znlejko. Ker ¡ae ni odzvala, je posvetil v sosedno solo. LežaJLa je n« tleh z bodalom v srcu. *
Komolja) je srečno utekel s Hemo. Nekaj arenotkov pozneje, ko je izginil v podjemsko jamo, so straže vlomile vrata im pridrvele v Rajmondovo stanovanje.
Našli so tam tri mrliče, Rajmonda:, Zulejko in Jurja Devinskega med trupli pe je plesal z-
fclaizmoii Hasan,
* * *
.Minilai so leta. Na devinski skali je bila končana 'slavnost-, s katero se jč poveličal dan, ko je mladi gospodar vzel sam krmila y rokie, ki sta je doslej vodila njegova mati in njegov stric.
V veliki dvorani, s katere Se je vidlelo na; morje, je stal mladi gos. podlar piri ciknu im je nepremično zrl čez zelezno vodovje.
“Kaj delaš tu, moj sin — na dan svoje slavnosti pa si otožen 1 ’ ’
“Nisem otožen, mati. Mirno in dobro mi je .pri srcu. .Moje oko jc le iskalo večnega sovražnika mojega rodu in mojega naroda onkraj morja; dokler bo stal 0-glej, dotlej nam ne zasije solne e sreče.”
'Siva gospa je naslonila svojo glavo nia sinovo ramo.
“Devin je dlanes fevd oglejskega patri jarha — tako je cesar odločil. ’ ’
“Fevdi oglejskega patrijarha, ki je zopet služabniki duhovskoga imperatorja v Rimu. Ali mati — jaiz se ne uklonim ne cesarju in ne papežu. Maščevati hočem, očeta in se bojevati za svobodo svojega rodu, dtolkler bo mogla moj« roka držati očetov meč.”
Moč™ je šumelo večno morje in butalo ob' dlevinsko skalo. V svitu zahajajočega soleča so se svetlikali obrisi oglejskih stolpov. Tedaj je mladi Juri Devinski dvignil pesti in ž njo slovesno zaero-rii zastopniku večnega sovražnika ljudiske Sreče in svobode.
Konec
Listu v podporo.
Pavel Mahkovec je nabral $1.15 listu v podpora ni sicer od sledečih: J. Intihar, ker je raco zaklal 10 c.; Paul Mahkovec, ker je raco bril 15 e.; Anton Špik, ker je na sredi hiše sedel, ko smo raeo jedi 10 e.; F. Štempihar, zato ker se v Manorshaft samo po 2 dni na teden dela 15 e.; S. Rozina, ker se je dal pod nosom pobriti 10 c.; A. Intihar zato ker je na treh kraljev dan na hrbtu nabit sodček nosil 25 o.; France Intihar, zato ker je naj mlajši v druščini 10 c1.; J. Mahkovec, ko je v prazen kozarec gledal 10 e.; Jos. Slapšak zato, ker je prekasno prišel in nič pil in nič race jedlel 10 c. To svoto prejeli in jo vpisali kot prispevek in pomoč za novo tiskarno Glas Svobode. Hvala.
Ricman 25 c., da bi takega gospoda imeli, ki. bi delal v tovarni 25 e.; zato ker je B. cerkveni kolektor 25 c.; ker nisem šel k maši in mizo delam, da bom Gl. Sv. na nji pisal 25 e.; ker jie kos zletel v itemui gozd 12 e.; Svoto prejeli— J. Podpečan 50 c.; Neimenovan $5; J. Kaus 25 c.; Fr. Plazzotta 25 c.; J. Suhodolnik 35 c. in S.
Jereb' 25 e.
Cenjeno uredništvo Glas Svobodic. V prilogi vam pošiljam in sicer 3 dolarje z« naročnino na list in 50 e. listu1 v podporo' skupa j toraj 3.50. Ant. Praznik iz Pitts-burga me je prosil, da to zanj napišem. S pozdravom M. Stefančič.
Takih listov z naročnino vred dobimo vsak teden na stotine in ko bi hoteli vse priobčiti pod “A-gitatorieen del” kakor to namreč dela naš sosed' bi morali list najmanj za tri strani povečati. To je dokaz, da smo socijalni in ne pre-piralni in da delavci ljubijo delavski list Glas Svobode.
Starček—socijalist aretiran.
Sodrug P. Callahan, star veteran izza civilne vojne, stanujoč v Los Angeles je bil aretiran, ker je prodajal v Central Parku Appeal to Reason in Chicago Daily Sceia-•list.
Policist je ravnal s Starčkom kruto in ga celo pobil na tla ter ga na to aretiral.
ISodrugi, kaj pravite vi na to? Ali ni to moralična zaušnica za vesoljni proletarijat?
Protestirajmo proti takemu kru tim ravnanju ošabnih redarjev napram časti vrednim sivim starčkom!
Gospa E. Crowe iz Evansville, lud. je porodila deklico, ki je tehtala 3 kile in prinesla na svet polno vrsto belih zobčkov.
Otrok je popolnoma zdrav.
“Heji, Jože zakaj si pa odstopil od društva sv. Roka?” “Veš kaj, oni dan so bli pri men’ g’spud fajmoštr pa so se fajn na vleki’ nazadnje so mi pa marelo odnesi’.
“Saj vendar ni padalo zadnje dnove?”
“Vidiš, to je pa teku. Gaspud so se ga fajn nažehtal in so se tal’, da ne b’ jih dež, če b’ pa-dau še od zunaj zmoču. Zatu sem pa odstopu.”
SVARILO!
Delavci stran od Goldfield, Nev. Tam jle štrajk. Bosi so odtrgali delavcem $1.00 na dan. Samo skabi in gajyevci delajo pod varstvom nabitih pušk. Unijski možje zahtevajo, da se jim plača po sklenjeni mezdni lestvici. Bosi tega nočejo storiti. Varujte se agentov, ki nabirajo delavce za Nevado so-sebno Goldfield.
Unija bo izdala oficijelno naznanilo kadar se stvar poravna med delavci in bosi.
“Glas Svobode” se bori za svobodo, toraj za .te, naroči se nanj in pridi v naše vrste.
Rojak1, kateremu si včeraj dal “Glas Svobode”, da je črtal, je danes pripravljen naročiti se ¡nanj. Pojdi ki njemu in prepričaj se. —■
Dnevni kurz. — 100 krom pošljem v stara domovino za $20.40 am. veljave, pri tem je poštnina že vštet«. J. J. Pollalk, 534 W. 18. Str., Chicago.
Josip Zalokar priporoča rojakom v Clevelandu svojo dobro in vedno preskrbljeno! gostilno na 899 Edison Rdi. N. E., kjer toči vedno sveže pivo in likerje.
Unijske smodke in prost prigrizek.
Nadalje priporoča svoja fina vina, domačega izdelka in sicer:
rudeče galon 50c. .. rumeno galon 55c. belo galon 60c.
Proti predplačilu ali poštnem povzetju pošljam ta vina na vse kralje sev. Amerike.
Za dobro postrežbo in pristnost vina jamči
JOSIP ZALOKAR
gostilničar
S99 Edison Road, N. E.
CLEVELAND, OHIO
'Naši zastopniki in sicer: Fran Budina1 potuje po Kansas, Martin Šlebir po Minnesoti in sodriig Ludvig M«yer po diršavi Ohio, so opravičeni pobirati naročnino za Glas Svobode im dlrugo.
Rojakom jih najtopleje priporoča1	Upravništvo.
KDO ZNA, kje je Marija Gornik rojena1 Kramarich prej stanujoč« v Mount Pleasant, West Moreland Co., Penna. Njen naslov bi rad dobil A. Kramarich, 62 Fairmont ave., Newark, N. J.
“Glas Svobode” ni edini slovenski časopis v Ameriki. Če čitaš druge, čitaj tudi “Glas Svobode. ’ ’
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. CANAL 7641

WISCONSIN
& it it
it
Í' ;LO
a it *
it it it it *
*
Si it lir ib
PHONE 4ia
Ox	Et_
%
m
m
tu-
rn
*
m
Dvorana za društvene seje in veselice. Popotniki dobro došli. Postrežba s stanovanjem in hrano.
24;Union
KENOSHA,
Street.
m m m «a * * *
«s-
wise. *
t
MATIJA K1RAR
GOSTILNIČAR
v Kenosha, Wis.f 432 Middle S
Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke.
TELEFON ŠTEV. 777
min snu vožm
. TioliUin	Ir.aiu nk ritim kkP.TTI
Valetin Potisek
----- GOSTILNIČAR ----
1235—IstSt.,	La^Salle, IH.
Se priporoča rojakom za obilen obisk. Postrežba točna in izborna
ROJAKOM.
Potujočim in tukaj bivajočim, priporočam svoj lepo urejeni
=—SALO ON	=1
Kjer točim vedno sveže pivo, rzaz-na fina vina in likerje. Postrežba točna, Za obilen poset se c. rojakom priporoča
CUNARD LINE
Dva največja parnika na svetu Carmania in Caronia odpiujejo in sicer prvi dne 16. januarjo in Co. ronie lS.februaija. Dopevša v A-drijansko morje se ustavita v Madeira, Gibraltar. Gonovi. Neaplju, Alexandriji in Reki. Dragi moder ni parniki s dvema vijakoma odplujejo:
••CARPATHIA”	9.	aprila
“SLAVONIA” 12 mar. in 30 aprila “PANNONIA”	26.	marca
“ULTONIA”	16.	aprila
Za natančneje poizvedbe obrnite se na
CUNARD STEAMSHIP COMPANY LTD.
Frank Blatnik, lastnik
230 S. Union Ave. PUEBLO, COLO.
ALOIS PAVLOVIČ
prva brvatsko-slovensk a TRGOVINA S OBUĆO Za gospe, gospode in deco. Popravila
623 So. Center ave., Chicago, 111.
TOM. KTTLICA
UNIJSKI TESARSKI MOJSTER
1294 Trumbull Ave,, Chicago.
Sprejema vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najnižji ceni, in se priporoča za obilna naročila.
TELEFON CALUMET 1678
Najfinejše fotografije
izdeluje vendar-le samo
P. Schneider
FOTOGRAF
2222 State St., Chicago.
Cene zmerne—postrežba hitra.
F. G. WHITING, ravnatelj.
67 Dearborn Str.	Chicago
John 0. Hruby
TRGOVEC
s pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd.
d
♦*»«**
Peči inriDgerji (wringers) se hitro in dobio popravijs
589-591 CentreJAvenue
Chicago, 111.
Te zebe? Omisli Bi deber površnik ali zimsko obleko, katero ti naredi hitro in po ceni
Victor Volk & Co.
izkušen krojač
838 IstSt., La Salle, 111.
TEL. 646 R I
Trgovina z železnino, pečini, preprogami in z v-sem pohištvom
Dobro blago po nizki ceni pri
V. Kobzina-tu
580-582 Blue Island Avenue CHICAGO, ILL.
POZOR ROJAKI!
Slika predstavlja ura s zlatom pretegnjeno (Gold filled.) in z dvojnim pokrovom. Size 16
JAMCI SE ZA 20 LET.
Ura ima kolesje najboljših ameri-kanskih izdelekov (Elgin, Waltham ali Springfield) ter ima 15 kamnov
Cena je sedaj samo
«$13.00—
Za obilno naročbo se priporočam spoštovanjem
Jacob Stonich,
72 E. Madison St.
Chicago, 111.
Rusija na prao novega leta.
(Slov. Narod.)
grad, izvoljeni odi ljudstva same-
Ko j« 'bil sedanji ear Miklavž
II.	pred leti v Parizu, da s prezi-dentom francoske republike slovesno potrdi politično dvozvezo, predstavljeni sol mu bili tudi nekateri poslanci francoskega parlamenta. In car je pod vplivom svobodnega pariškega ozračja seveda napravil sila prijazen obraz in rekel, da ga zelo veseli, ko vidi pred seboj “zastopnike narodove vodje.*’ Takia lepa fraza se kaj čudno glasi iz ust okostenelega avtokrata! Pa izgovorjena je bila in Miklavžu samemu je talko ugajala, da si je nemara mislil: ‘ ‘ Zakaj pa si ne bi sam privoščil doma takih “zastopnikov narodove volje!? Toda uresničenje tihe Miklavževe želje se je moglo izvršiti šele, ko je zaoril na razvalinah portarturške ¡trdnjave, ki so jo sramotno izdali ničvredni Stesse-ljni, japonski ‘banzaj!’ in ko je pri Tsušimi uničil japonski admiral Togol rusko brodovje. Ruski absolutizem je bil premagan. Hrabri japonski vojaki so na suhem in na morju krvavo maščevali vse tiste neštete žrtve ruskega dvorskega tiranstva, ki je preganjalo de smrti vsakogar, ki se je kdaj boril za. večjo svobodo političnega in socialnega življenja1 na Ruskem1. Najboljši ruski pesniki in pisatelji so bili mučeniki svobode. Sibirski rudokopi in sibirske ječe so nam priče tistega groznega trpljenja, ki so ga prenašali najboljši ruski molžje samo zato, ker niso hoteli obožavati ruskega despotizma, nego so se mu upirali ter širili svoje svobodomiselne ideje med mase. “Naša domovina ni domovina1, nego ječa.!’” je pisal rajni pesnik Vjeličko.
Pa so prišli tem ruskim pionirjem za' svobodo na pomoč mongolski, budldhistični Japonci — črez noč je padel absolutistični pravoslavni malik v prah,.
Zgodovina, “nuntia veritatis et magistra vitae” uči, da še nikoli nobeden avtokrat ni dal prostovoljno iz rok vajeti, nego, da so ga morale prisiliti k temu zunanje razmere, največkrat porazi na: bojišču.
In po sramottnem porazu ruske armade, ki so je vodili v boj nesposobni in brezznačajni generali, je uvidel ruski narod, kakšna do mozga kosti gnila svojat so tisti ljudje, ki ga “vladajo”. Iz revolucije, ki je pretresala Rusijo vsled' poraza na. 'bojišču, si Miklavž II. ni vedel drugače pomagati, kakor da je razglasil s ki-
ga, so hoteli posnemati dobre manire zapadnih parlamentov, pa so kritizirali takozvano vlado samo! Kolika predrznost! Ljudstvo se drzne kritizirati uradnike, ki jih je imenoval sam maziljeni car! Torej ti zastopniki ljudstva kritizirajo takonekoč tudi carja samega ! In med1 temi poslanci sedijo v tlavriški palači odlični ljudje: profesorji srednjih šol iu ccLo vseučilišč, učenjaki, ki imajo evropski glas, plemiči, knezi, duhov, vibi. — In vsi ti ljudje so v principu v opoziciji proti vladi, proti režimu, ki je pripravil domovino na rob propada! “Ne boš!” je rekel Miklavž II. in pognal parlament iz svoje ta vriske palače. In vsi dvorski lakaji so mu ploskali ter zapeli unisono: “Bože carja hrani!” — Absolutizem je bil rešen,.
Toda prva diuma se ni udala kar tako! Ti možje so smatrali svojo misijo za resno in niso hoteli igrati komedije!
Pod prtdsedlstvom vrlega Mu-romeev.a so se zbrali na finski zemlji v Viborgu ter od tam izdali manifest na svoje volilce, da je vlada zavratno zadavila dumo ter zamašila ruskemu narodu usta, da ne more zahtevati svojih pravic. Ves svet je ploskal vrlim ruskim poslancem, ki so se pokazali može.
'Drugače pa je sodil o svoji prvi dumi Miklavž II. Ukazal je posaditi jih na zatožno klop. In te dlni, ko zboruje že tretja duma, ki je komaj še senca prve, obsojeni so bili poštenjaki prve dume koit navadni zločinci v trimesečno ječo — samo zato, ker so1 hoteli biti pravi ruski moderni poslanci, zagovorniki ljudskih pravic, ne pa marijonete dvorske kamarile!
In ta obsodba se je izvršila tedaj, ko se jie v Petrogradu vršil proces proti ničvrednim ruskim generalom, ki so izdajali domovino ob t ihem oceanu!
Veliko škandalov smo že izvedeli v novejšem času iz Rusije, tedafobsodba članov prve dume je naj večji škandal!
Oficialna Rusija danes ni opravičena, da bi zastopala Slovane pred kulturnim svetom, ruska svobodomiselna inteligencija, ki st pogumno botri za svobodo, pa je brez moči. Na vsakega ruskega naprednjaka pride tam po Stio “pravih ruskih ljudi”, to je tistih sužnjih eksistenc, ki podkupljeni cd vlade, morijo naprednjake in svobodomiselne in jih1 ovajajo policiji !
1Í3 Calumet, fllMcb.
Tukajšne društvo sv. Jožefa št.
1.	S. H. Z. je praznovalo na novega Leta dlan svojo pet iu dvajset letnico Slavnost jiei bila velika. Ob 9 uri v jutro začela so vsa slovenska in hrvaška kat. društva korakati z dvema godbama na čela po ulicah in potem v slov. cerkev, Popoludine se je pričel koncert Slovenski pevski ¿bor “Phoenix” in hrvaški pevski zbor ‘Gorska Vila’ sta pela. Igra “Eno uro doktor se je dobro obnesla potem soi sledili traizni govorniki, dobri im slabi, im za tem ,pa ples, katetri se je 'Zatvnšil še le po>zno v jutro.
Poleg vsega tega sijaja, pa je sijala tukli klerikalna omika nekaterih! žagriižeineev im to je treba, da se objavi.
Društvo sv. Jožefa je poslalo vsimi društvom svoja povabila, tudi našega društva “Bratska Sloga ” št. 62 S. N. P. J. niso pozabili pdvaibdlti k udeležbi sijajnega praznovanja 25 letnice.
Predsednik našega društva je takoj siMiioal izvajnred ; » sejo, pri kateri je članom naznanil im pokazali prej omenjana povabilo, na katerem jle bila slika sv. Jožefa Udje so enoglasno sklenili, da se udeležimo te njihove slavnosti ter skupno korakamo.
Takoj pot maši seji naznanimo pripravijalrn emu odboru, da se uL deležimo njihove slavnosti.
Ali naši nasprotniki !že izza časa usfanovitne našega društva tudi sedaj niso mirovali, delovali so tajno in odvrgli naše društvo iz programa) ali bolje rečemo, ga niso hoteli dati v program, in to le radi tega, kler so se bali, da ne bi odpadlniki (tako mas nazivi j a-jo) pokazili celo parado in' slavnost. I
Ko se je to zvedelo so nek alt ¡eri naših članov takoj pričeli s poizvedovanjem. Prišli so na sled našega slavnega “burgermajstra’ in predsednika. Jožefovega druš-
tva.
To je bilo nekaj divnega za poslušati, ta. diva cepca kako sta zlagala breme zdaj z jedlnega zdaj na diruizega, ali ker so pa naši poizvedovale! imeli dokaze v rokah sta morala .priznati,, pa še 'kako lepo! Predsednik pa' misleč, da je kak vladar pa vendar na zadnje izpove: “Jaz sem predsednik, ki sem to Sklenil, namreč vas povabil im potem ovrgel.’'’
To je izgovoril grozno neotesano in se pokazal v pravi luči. No mi mu ne zamerimo, ker ga poznamo le toliko se1 čudimo, da je na zadnje le priznal, da je v začetku1, ko smo' ga spraševali lagal in hotel' po krščansko svoje breme na popolnoma nedolžne zvaliti.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........30.000 HP
La Savoie...........22.000 HP
La Lorraine.........22.000 HP
La Touraine.........15.000 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
Pavl Sarič, agent na 110—17. cesta, St. Louis, Missour.
Slovenci pozor! §
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge ^ važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove I®“ ==•■■ =po=	“Vgft
najnovejši modi in nizki ceni.
JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave.
blizo 18. nlice Chicago, 111.
£jemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svom, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Simonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND ATE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
slim obrazom — konstitucijo. In sešel se je post bot cliiscrimina re-romi prvi ruski parlament in vsa Evropa se je z naj večjo napetostjo ozirala, v Petrograd, kako se bo razvijala ruska “duma”. In z r.ajveejimi veseljem smo se ozirali tja gori vsi zapadni Slovani, ker smo upali, da stopi zdaj Rusija v vrsto “zapadnih1” držav, kjer i-ma državljan vendar nekaj govo-riti. Upali srno, da je za zmerom odzvonilo absolutizmu in da bode tudi ruski brat sam dajal sebi primerne zakone. — Toda motili smo se! Še bolj' pa se je zmotil Miklavž II., pol božji volji in po nevednosti Rusov, Poljakov. Tartarov, Gruizinov, Čerbesov, Čevašev, Če-čeneev, Turmenov, Armencev in bogsigavedi kakšnih narodov še samodržec ‘ vse ja Rossiji’. Car je mislil, da je parlament le nekak zbor dvornih lakajev, same nekaka četa opri cinikov, ki nima drugega posla kakor da “bije s čelom” pred njegovim' tronom, da prepeva tisto lepo “Bože carja hrani!”, da mn sestavlja udanost-ne izjave, vottira civilno listo in kar je še več takih koristnih staroruskih šeg. Pa Miklavž H. je kmalu uvidel, kakšnega vraga je poklical v lepo tavriško palačo! Ti možje, ki so priromali iiz vse obširne Rusije v blazirani Fetro-
Mi zavedni Slovani spremljamo z na j večjo simpatijo junaško borbo ruskih svobodomišljenikov, želimo, da priborijo konstitucijo in vržejo absolutizem ob tla, pomilujemo žrtve dvorskega despotizma in upamo, dla vzide tudi ruskemu narcldu solnce svobode.
Šele potem utegnejo Rusi misliti naj to', da bodo reprezentirali Slovanstvo pred svetom. Ti dogodki so pa tudi silne važnosti za na,s zapadne Slovane.
Ogromna. Rusija bi bila vsem drugim 'Slovanom lahko močna moralna opora — druge opore ne potrebujemo — v hudem boju za obstanek. Toda takšna Rusija, kakršna se nam kaže v sedanjih političnih škandalih, absolutistična Rusija, je 'za mas brez vrednosti.
Ruske razmere nas učijo, da je pri vsakem narodu prvo: prosveta, ljudska, izobrazba, kajti analfabeti (po najmovejši statistiki je na Ruskem nad sto milijonov analfabetov ali 80% ljudi, ki ne znajo ne citati ne pisati. Glej “ Slovanski Frehled” november, str. 67.) ne potrebujejo takšnega zapadnoga luksusa, kakršen je — parlament. Prosvetljeno ljudstvo pa si svoje pravice vzame .samo in ne čaka, da bi mu jih kak poteptat “podaril”.
Stenjka Razin.
Omenjamo pa naj še, da za to je bil postavljen pripravljalni odbor obstoječ iz 14 mož, kateri edini so imeli pravico povabiti ali odkloniti društva k udeležbi slavnosti.
RadOvedlni sirno1, kaj bi ta diva Janeza storila, ako bi Pa nesrečo druga društva podrejena S. N. P.
J.	iz drugih krajev prišla, da se udeležijo. njihove', slavnosti. Z njimi bi se zgodilo ravno isto kakor z nami.
In to isd zapomnimo za prihodnjič !
Rečemo pa, da iti 'hinavci ne bodejo našega dlmštva uničili in če 'bolj se vanj zadirajo tem' lepše cvete in napredtuje.
Rojaki zavedajte se in pristopajte k 'S. N. P. Jednoti ki je najboljša slovenska jedlnota v A-ireriki. In kadar volite svoje u-'radlmiike, volite takte osebe, ki bodejo ‘znali vsaj čitati častitke.
Pozdravljamo bralte po šimi A-merifki im Tebi Glas Svobode pa želimo zmago v boju za pravico in svobodo.
Drluštvo ‘‘Bratska Sloga”
§t. 62 S. N. P. J.
Delavec naj' čita delavski list, kapitalisti kapitaiistovskega. ‘Gl. Sv.’ je delavski list
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri
1®“ NAS -©a
Yasumpaur,
na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111.
ATLAS BREWING C0.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
MAGNET j GRANAT $
LAGER
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
“Glas Svobode”
[The voice of Liberty]
WEEKLY‘
Published by The Gl. Svobode Co 666 Blue Island Ave. Chicago, 111
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement.
Frvi svobodomiselni list za slovenski narod v Amerik
“Glas Svobode” Izida vsaki petek
a velja za AMERIKO:
ca celo leto ............HAO
ca pol leta .......... 7Bc
ZA EVROPO:
ca celo leto .........kron 10
ca pol leta ..........kron 6
Naslov za dopise in pošiljatve je G-las Svobode Co.
665 Bine Island A. Chicago, III,
Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg- NOVEGA tudi STARI naslov.
Pogin “Glas Svoibodle” je vaš manever.
* * *
? In boe sign o vine e s (V tem
znamenju/ zmagaš.)
# * #
“Business — karte” — lepo doni!
# * #
Glad) je najboljši učitelj. Ta
kriza delavca uči, da spoznava.
* * *
)—?— naslednik kralja Theo-dor-a I.
* * *
Vaš list je odiprl marsikomu oči — najbolj* pa ustanoviteljem lista.
* * *
Krave pasti je greh po nazorih nekalterifhj socialistov klep(et)ati pa ni. —
* # *
Lisjaku diši kuretina in po ne-rođ'nesti je vtaknil svoj nos v
kvas slabosti. —
• # *
Zdaj imamo industrij alni despotizem), glejmo, da* za tem pride
industrijalna demokracija!
# * *
Umrli “Delavec” in “Svoboda’ prosita maščevanje nad Jožetom. Zakaj ? — Ne vprašajte zakaj!
# # ■*
“Izviren dopis”’ je še v Clevelandu. 10 dolarjev imamo več — sosedi manj. — Joj, to skeli! # * *
Tune tuna/ fres a g»,tur, paries enm’ prosima ardet. (Tedaj se gre za t-vojo stvar, ko bližnja streha gori.)
# * #
Sosed je zaradi Jožeta Zavrtnika med stoterimi slovenskimi delavci v Golden Gate City — ostal ptujkia. —
*	*	m
Jugoslovanska delavska Piskov-na družba že piska, kakor burja po Krasu1. — Smola je smola, ki kvasi.......
•	# *
Država Malho sedaj žaluje za $200,000, katere je zgubila radi konspiracije družbe lastnikov pre moigokopov.
m *	#
Gospod Jobin Petrič — Pisma prijatelju (?) v 'S. . P. so dokaz zakaj se je vaš list porodil —
Saj se poznamo'!
# * *
Družba lastnikov premogoko-pov je tako daleč opustila vse na-claljno čestitanje Pettibonu glede njegove oprostitve.
* * #
Urednik’ “Glas Svobode” vam je sam povedal, da ni socijalist. Kedaj? — Mogoče takrat, ko ste
•ga ciganih za popust. —
* *	*
Mogoče bi se dalo iz P. Drofenik ove oporokte povzeti važnejši podatki *o Izgodovini Sosedovega
Pepčka v starem kraju.
# #	*
Jože	Za.vertniku	se	gre	za	pr-
venstvo. Iz ščipali.e je napravil bombe, ki pa niso tako nevarne kot je baje Pelttifoonova zmes.
* *	*
Jože	Zavertnik	stori pa	uslugo
čitateljem njegovega izuma, če se
podpiše s svojim imenom in se ne skriva za) hrbti, in imeni drugih
sodrugov. ,w: •
* * *
Bojna ladja “Main” je povzročila Špansko-Amerikansko vojno — kdo ve kako ameriško vojno bo povzročilo Bob Evansvo bronov je? —
* * #
Bill Taft povzdiguje svoj predsedniški prapor ne oziraje se na “strica Jožeta” (Cannon) For-akerja in Hughes-a, ki preziraj 5
njegovo debelost.
* * #
V	Gary, Ind., so policaji ubili par avstrijskih podložnikov. Avstrijsko poslaništvo ima že celo zadevo v preiskavi. Videli bi
radi kaj1 bo iz tega ?
# # #
Žlemiberger svetuje “Glas Sv. Co.” naj se pridruži Jugoslovanski delavski Piskovni družbi. Mi še ne piskamo1! Zakaj se pa ne
bi ona nam pridružila ?!
# # *
Kedar srečaš ebieaškega policaja ga pozdravi: “How you do Mr. Adiniiral’1’ (Kako se imate g. Admiral.) Za to čast se imajo zahvaliti novim admiralskim kapam * # #
Harry Orchard se bode proglasil kanrlirlla tom za gnvematnria drž. Idaho na republikainskem tiketu. Orchard' upa, da ulovi glasove vseh udov v Ananijovem klubu.
* * *
Angleški “lengveč” je dovolj rič, kaj? iSevedla, duševna mizerija cvete tudi v predalih vašega lista. Naprej popravite svoje ptujke in potem jih iščite po “Gl. Svobodi.” —
* * *
V	mestu Boston, kjer so se nekoč patrijoti zbirali da se bi je j oz a sveto principe neodvisnosti in svobode, se sedaj zbirajo brezposelni delavci, da protestirajo proti smrti gladu.
* * *
Jože je podoben generalu Stoes-sel-u. Izza kulis in obzidja Port Arturja meče svoje bombe in pošilja svoje podložne, da napada-jo sovražnikai. 'Stoessel je kapituliral in tako bo tudi Jože.
# # *
Jože Zavrtnik, vodja socialistov ” starem kraju, briljanten govornik za republikansko stranko v Cleveland, Ohio in zopet ‘poglavar’ edinih socijalistov v Chicagu Zmes, zmesi, zmesi, zmes, pri zmesi, z zmesjo.
* * *
Čas je, da država Idaho poišče prave morilce (bivšega governa-torja Stieunenberga.
Natančna in popolna preiskava konspiratorjev, ki so skusili pribiti zločin na uradnike “Zapadne Premogarsk’e Zveze”, bo razkrila
s krvjo pokrite Kajne.
* * *
Kedlar se obsodi delavca, takrai kapitalistovsko časopisje poišče najstrožje izraze pri opisovanju njegovega zločina — Kedar se pa zapletle kriminalni kapitalist v nevarno omrežje, takrat z obžalovanjem in simpatijo šepnejo:
Too bad that this is always thus. * * *
Preskrbimo tudi prevode iz angleškega, nemškega itdl v slovenščino in naobratno. — Proletarian owned and published every Tuesdaj by South ec. — Kdo je pa lastnik lista drugih šest dni v tednu? Angleški “lengveč” je rič, kaj?! ISamo,, če ga znate
pravilno rabiti!
# * #
Stavka, v, Muncie Lnd. še ni končana — vojaštvo .odide morda samo do Marion. Ma .
(V državnem’ arzenalu v Kock; Island, 111., se dela noč in dan. Vlada se baje pripravlja za even-tuelno vojsko, pomisli pa ne, da je treba ljudi in ne samo orožja za tak slučaj.
* # •
John D. je bil obsojen na 29. in pol milj ona dolarjev globe. John K. je bil spoznan krivim prestopka 54 točk (bančnega zakona — do sedaj še n 'sta op og-
nila svojih vratov, in skušala' zadostiti zakonu. — Equality before the law je za revže in ne bogatine, ti se’ izvzeti.
* * *
Črna preteklost nekaterih “letečih zmajev’'’ k sovarskega kluba, klub “netopirjev in mračnjakov” je nekaterim somišljenikom predobro znana, radi tega se jim hočejo prikupiti, makar: itudi s tem, da k one sklede, v katero so včeraj pluvali, danes s tekom zajemajo.
Dioiber tek gospoda!
* * *
Jugoslovanski socijalistični klub št. 4, v La Salle, 111., opozarjamo na štt 19 njihovega glasila, da si ogleda dopis k Roslyn, Wash. — Primite se za nos! Urednik glasila ni za to odgovoren in kaj ta-cega se vedlno lahko pripeti pri hitrem ulaganju črk; drugič bodite malo bolj p.revidni kedar izdelujete resolucije, po navodilu Jožeta, ki meče bombe na Blue Island Ave.
# * *
Slavnega gospoda zapisnikarja S. N. P. J. Fran Mravlja, opozarjamo na poštni zakon sosebuo’ takrat kedar piše taka zanimiva-pisma in jih pošilja po pošti. Mi mu ne želimo nič slabega in nas popolnoma; nič ne vznemirja, če nam piše vsak dan eno ali pa. pet takih pisem. Vendar oprezni morati biti, ker sicer ge zna zgoditi, dai bodete morali soseda za odvetniški svet vprašali i.
Mi vas samo obžalujemo, da se pustite kot možak Jožetu za n . .-vodliti in mu kimate.
* « *
John Petrič se ponaša na slovenski socijalistični klub v Chicagu. — Kedo ga je pa ustanovil da ste tako ponosni nanj? Ste ga. morda vi John Petrič ali Jože Zavrtnik?
(Skubic, Petcbe, Medica, Konda so organizirali ta klub in potem ste še le vi, ko je Jože Zavrtnik izigral svojo vlogo v Clevelandu, prišel sem1, vstopil v klub in deloval na) to; da klub odstopi od stranke in raje dotični znesek, ki bi sicer moral priti socijalistični stranki obrUe za izdajanje bra-šurie itdl. med tem ko so Konda in drugi proti temu ugovarjali, videč vaše sebične namene in so radi tega tudi izstopili iz kluba.
Kaj ste pa storili s svoto; ki bi šla baje za; brošurilee? Izdali ste jedno knjižico “Naša bogastva”, kaitere je spisal Dr. Slane v Novem Mestu. In kje ste vsebino Vi dobili?
* # *
Zavrtnik pri svojem klubu izraža; zopet svoje ogorčenje proti “Glas Svobode” in zakaj? Radi tega., ker je “Glas Svobode” prisilil njihov klub pristopiti k stranki. “Mastni” dohodki za stranko in zelo pičli za ' Zveze” mu ne gre v glavo.
To boli Zavrtnika in radi tega it napovedlal “bojkoit1” proti “Gl. Svclbbdč”, češ, ta enkrat uničen,, potem bo.’et.i zopet carnal brezbrižno in živa duša mi ne bo kalila miru.
Za to se, je pa zmotil. Mi se malo ali pa popolnoma nič ne z-m eni mo za njegove resolucije, mi mu bodemo strgali krinko raz obraza in g a' postavili vsemu slov. svetu v pravi luči. —
Dokazov in sredstev imamo dovolj in' kolikor bolj bo rogovilil, toliko bolj ga bodemo pilili.
Mi vem», da drugi so v njegovih mrežah in jih obžalujemo, vemo pa in to itudi drugi vedo, da Jože, odkar je že v Ameriki dela samo zdražbo in išče oibrestka, katerega btO’ pa kaj. kmalu skupil, samo pride naj s pravo barvo na dan. —
* # *
Da, vsaka nadaljna polemika je odveč, z vami ni vredno polemizirati ampak udlariti se vas mora s kiolom.
# * •
Če klepetavost in lastna hvala ■ naj deti pravo mesto pri demokratski narodni konvenciji, potem bodle Bryan ulovil nominacijo.
FR. SAKSER CO.
109 Greenwich St. NEW YORK
PODRUŽNICA
6104 St. Clair Ave. N.E. Cleveland, O.
Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v staro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodajo parobrodnih listkov po najnižji ceni.
Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi.
Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho.
Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko
109 Greenwich Street,
in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostoru, predno seda pregovoriti, da komu vroča denar v mnenju, da ima opraviti z nami.
Rojaki Slovenci!
NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
s
Novih
50.000
iztisov.
se zastou j razdeli med
Slovence.
’’ZDRAVJE”
Katero je izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod.
The
GOLLINS N. Y. MEDIGAL INSTITUTE
Ta knjiga je naj zanesljivejši svetovalec za
moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bodete razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko citate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar.
Zatoraj trojalci, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov:
THE
COLLINS r. N. MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. Sir.
íílt,
H v
n,- T.


rti tsnancdr*
I Poročila iz delavskih naselbin. !
4*	4*
% 4* 4» 4*4*4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* ^4* 4* 4* 4* 4* 4» 4* 4* 4*4*5?
Moyie, B. C., 15. januarja.
Cenjeno uredništvo delavskega lista “Glas SV obučile”. Prosim, da priobčiitc teh par vrstic pod “Poročili iz Delavskih Krogov”.
Zadnjič seru Vam poslal dopis o tukajšnem štrajku in sedaj vam naznanjam', da1 štrajk se je po 4 dnevni bitki med delavci in bosi končal sicer ne preveč zadovoljno za delavca. Kar smo priborili prvega junija 1907 to smo sedaj zopet zgubili. Podati smo se morali zaradi slabih časov vendar se nismo po d vezali, da to znižanje tako ostane. Pogodba se glasi samo1 za nedoločen čas, ker nameravamo takoj ko se na boljše obrne zahtevati večjo plačo.
Isto se je zgodilo v Bondriji di-strikituL
Nikakor pa ne svetujem' rojakom, da pridejo sem dela iskati, ker je tu preveliko številoi delavcev brez dela.
Pozdrav na vse zavedne delavce !	M. P.
MuLberry, Kas., 20. jan.
“Glas Svobode” sprejmi priloženi dolar in pol in prihajaj eno leto vsak teden na moj dom.. Ko to leto poteče1, se bom1 zopet domislil svoje diolžnosti, ker vem, da Ti si do sedaj še najboljši slov. delavski list v Ameriki.
Verni, da Te bo zanimalo, če ti povem kako gre z delom v Mul-berriju. Se ve, da nič preveselega nimam poročati, ker delavske razmere so z vsakim dnem slabše in vse kaže, da ¡ta' preklicana kriza tudi našo državo Kansas potiplje.
¡Rojakom ¡ne svetujem, Ida bi sem šli ali da bi ne prišli, ker se-dajne razmere so nekako na tehtnici in se ne ve kako se bodejo o/-brnile. S socialističnem pozdra-voml	F. Deskovitz.
Pueblo, Colo., 19. jan.
Dragi rojaki ! Tukajšno sloven-skoHameriško časopisje je obelodanilo sledeče:
Franc Josip I. avstrijski cesar itd. itd. pomiloščuje vse one, ki so se odtegnili vojaški suknji. To se pa razume, samo take, ki niso prišli k naborni stavi ob svojem času. Vsem tistim pa, ki so pobegnili odi armade ali mornarice pa se pomiloščenje ne šteje v milost. ’ ’
Toraj rojaki, kdor hoče biti cesarjeve milosti deležen naj piše na avstrijsko-ogrski konzulat za .pojasnila in potem vloži prošnjo za pomiloščenje. P cmi luščeni bodete prav gotovo (?) in če to dosežete in se kedaj brez strahu povrnete v ljubljeni rojstni kraj spomnite se tudi nas, ki še .trpimo v pregnanstvu in prosite, da se tudi nas pomilosti.
Naše pomiloščenje pa naj bi bilo sledeče:
1.	Da1 na, bi župniki po raznih farah poleg svojih mastnih dohodkov še beroi od! kmetov pobira-
li;
2.	Da. bi država malo bolj skrbela/ za delavski stan in kmeta1.
3.	Da bi.se kmetom1 podpora dala .ali vsaj davki znižali.
4.	Da bi se vojaška služba znižala, ker kmetu primanjkuje delavskih moči.
5.	Da bi se vsaj polovico nepotrebnih uradnikov, katere krrrei zdiržuje s davki, odstranilo, ker ti nepotrebni uradniki so kmetu v škodo in ne korist.
Če vam to prcšnjo1 v avstro— ogrski državi uslišijo, bodemo prišli skoraj vsi podaniki domov in približno 50 miljonov trpečega ljudfetva bode1 izdna srca klicalo: “Živijo naš odrešenik Fran Josip
I.	na m no gaj a leta !
Pozdrav vsem zavednim delavcem, Tebi “Glas Svobode” pa kličem: “Kasti in uči trpina!”
Kukčov Karl.
Lloydell, Pa., 18. jan. Prosimo, da se nam v našem
*
priljubljenem listu “Glas Svob.” dovoli mial kotiček, da naznanimo našim bratom po širni Ameriki o napredku našega društva.
Ne dolgo tega, ko smo ®e par mož zbrali in ustanovili podporno društvo “Simon Gregorčič”, št. 60 S. N. Pi J. To naše društvo vidno napreduje. Pri vsaki seji se pomnoži število članov in zakaj? Mi ne poznamo pri tem društvu nobene meje med vero in svobodo. Vsak je dobro došel in ga sprejmeno za brata potem, naj bo ¡Slovak ali Horvat.	s
Seveda zlikovcev je tudi obilo. Sem in tja kak takov človek kapne iz druge naselbine v našo in vtakne svoj jezik po nepotrebnem v novi ali stari odbor S. N. P. J., da se nekoliko razburimo. P,a to nič ne de, mi smo možje in imamo dovolj, lastne skušne in radi tega se hitro potolažimo. —
Bratski pozdrav vsiim članom S. N. P. J., “Glas. Svobode” pa obilo naročnikov.
Anton Poje1, predlsed.; M. Volčjak, I. tajnik; M. Debeoc, reditelj. Ivan Suhdolnik zapisnikar.
Moon Run, Pa., 20. jan,.
Uredništvo “Gl. Svob.” Velikokrat čitam v preljubi jene m nam listu1 o1 raznih naselbinah in tamošnjih razmerah Slovenskih delavcev.
Tudi od naše slov. naselbine se naj kaj! sliši. Tukaj je blibližno 35 slovenskih družin. Vsi delamo v premogo kopih in smo slabo organizirani. Sosebno naši Slovenci se zelomalo zmenijo za dobra društva. in organizacijo'. Tu imamo nekako unijo in smo skoraj vsi udje iste ali tako smo nemarni da še k’ sejam ne hodimo in če uradniki, kaj nepovoljnega store potem pa' vsi stiskamo pesti v žepu ir. se jezimo nad njimi, pomislimo pa ne, da- je naša. lastna krivda.
Tukajšni premogokopi so last Pittslburg Coal družbe, kateri se moramo zahvalit,da na:s na tak lep način trpinči in šiba pri vsaki priliki. Delamo1 po osem uir na dan in družba; plačuje po 48 c. od stota. Premog, ki presega debelost navadne pesti gre na tehtnico, za katerega dobimo plačo, za drobiš (sladk) pa družba delavcem niti centa ne plača, vkljub temu, da ona lep d'enar zanj dobi.
Premog je 6 čevljev visok in v sredini tega se nahaja ‘satan’, katerega marsikateri izmerja na prečudne načine. Nad premogom jo en čevelj debel mehek kamen, katerega, moramo zastonj dol rušiti in potem pet korakov nazaj nositi. Zaslužek je grozno slab. Dolar in pol do 2 in pol na dan in to je računano za1 dober šift: delamo pa le tedaj, kedar se gospodom zljulbi.
Želeč rojakom in listu Gl. Sv. obilo uspeha, ostajam Vaš s soc. pozdravom
J. Gregorčič'.
Thermopolis, 15 jan. 1908.
Cenjeno uredništvo1 “Glas Svobode.” Dovoli mi malo prostora v priljubljenem mi listu “Glas Svobode. ”
Iz naše naselbine se malo kaj čuje in še sedaj se ne bi oglasil, ako, si ne bi štel v dolžnost, da naznanim rojakom tukajšne delav ske razmere in drugo.
Slovenci še za ta premogokop po imenu Gebo Coal Mine ne znajo, kar1 je za nje tudi bolje. Že parkrati sem se namenil, da bi v “Glas Svobode” sporočil v bližini potujočim rojakom, da se tu1 o-glasijo, p« vendar dobro da tega koraka nisem storil, to pa ne iz nevošljivosti ali zavisti, ampak ker nisem bil zagotovljen kako dolgo to tako ostane. Do sedaj delalo se je še vsaki dan izvzem-ši Labor day. Plača ¡tudi ni bila preši alba po1 $3.50 do 3.75 na dan in delalo1 nas je do okoli 140 pre-mogarjev. Večina so črno-gor-
sci drugi so razne evropejske narodnosti in jaz sam sem Slovenec. Kraj ni priljubljen in to zaradi vedle, katero dobivamo po železnici, toraj' si lahko mislite kako slaba, je s cisto pijačo.
Pa pustimo to za drugič. Omenim naj drugo kar se je v kratkem1 zgodilo. Pired kakim mesecem ustanovili srno svojo lokalno unijo, katera je priklopljena k United' Mine Workers of America,, ž veseljem je bilo gledati može, ko so vsi z na va dušenje m pristopili k uniji in se zavedali svojih delavskih pravic. Ali to veselje ni dolgo trajalo. Že 3. it. m. nas je nekaj precej občutljivega iznenadilo1. Družba nam je dala tri dni počiitnie, ko smo se vrnili dne 7. t. m. na eelo nas je, vse izvžemši 30 najboljših mož odpustila, in to baje radi “slack of business” Tudli plačo je dobro pristrigla in sicer iz $4.00 na 3.75 na 3.40 in iz 3.50 na 3.00
iNikakor ne svetujem rojakom, da bi prišli sedaj sem dela iskati ir. kakor ‘hitro se razmere zboljšajo ¡bom v “Glas Svobode” ali “Proletarcu” sporočil.
Kar se tiče cene živil je pa groza. Samci morajo po en dolar na dan plačevati za hrano in stanovanje.
Ker sem ravno1 pri pisavi ne morem' si kaj, da ne spregovorim besede na “Vprašanje na slovensko javnost.” (Izviren dopis Radovednežev v Clevelandu.) Prepričan sem, da bi lahko ita odgovor prej dobili, vendar pa bolje kasneje kakor nikoli. _ Naša pošta je tukaj želo počasna in zaradi tega tai zamuda. 'Vprašal bi jih pa rad kakio1 morajo ali si trpajo staviti vprašanje na eelo slo. vensko javnost. Jaz nepristranski Vam pa povem ne morebiti v-sem Proletarcem ampak samo vam radovednežem, da niste samo radovedneži ampak zdražbarji v naj večji meri. Da ste takovi Vam ne zamerim in če ste Cleveland-čani, piote-m vas lahko1 sodim, da »te svojo predrznost podedovali po gg. Hribarju in Keržetu. Zato pa imamo zelo dobra zdra vi lat n v Thermopolis namreč toplice. Zdravniki pripcročujiejio' kopel v teh vročih vrelcih -za trganje, potem naj ho že kakenšmo hoče, nič ne de, če vas trga po kosteh ali možganih. Moje mnenje je tako, dla ko bi tisti Radovedneži par takih kepelj vzeli, da bi vplivalo tudi na njihove možgane, sosebno če so razburjeni, radi takovih malenkosti.
Nadalje naj še omenim, da jaz sem Proletarcev in Glas Svobode naročnik in da mi je cela zadeva dobro1 mana in to, tem bolj, ker čitam obai lista in razumem čtivo iceniti brez Radovednežev; tudi naj omenim, da med tisoč in tisoč Slovenskimi delavci je dovolj prostora še za taka dva lista.
Na ‘‘Ščipalice se mi ne zdi vredno odgovarjati ker so zasebne in otročje.
Pripomniti moram, da s takim vprašanjem se ne agitira za list ampak izgublja .se naročnina; jaz sam sem celi dan odločeval ali naj pošljem dlodatni dolar ‘za naročnino n,a Proletarca kot tednik ali ne. To zadostuj od moje strani. Veselilo1 me pa bode, če v prihodnji številki najdem Radovedneže podpisane s polnim in pravim imenom, ker vse mogoče je,, da se kedaj v življesju srečamo. Zelo šolani ljudje ste in. zatega del.j mie ni treba, nič vpraševati kaj še o vas mislim, ker bojim' se da me spravite s svojo, zdražbari-jo v zadrego, če pa- kedaj sem pridete bom: imel čast: Vam toplice pokazati.
Obilo1 vspeha želim “Glas Svobode” kakor tudi “Proletarcu” opozarjam pa vaju na nemški pregovor:	“Der Gescbeitere gibt
naeh”, in prinesita mi rajše na dotičnom prostoru, ki ga imata sedaj1 za mejsebojni boj. razkritja o kake črni hali.
iS iskrenim pozdravom'.
A.	Budna.
-tg.lGL-4t>
“BAN
JELAČIČ”
‘TRIGLAV’
Zdravilna Grenka ^
Vinska \ . SW WF' Zelodeć,,a Tonika	^	Grenčica
Svoji k svojemu! Kupujte naše blago!
1648 West 22nd Street, Chicago, 111.
Rodovitna zemljišča v državi Michigan Ogemaw County po $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15 naprej aker.
Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerike
Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanja denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi
John J. Pollak,
534z W. 18th St., Chicago, 111.
Pozor!
Slovenci.
Pozor!
“Salon” z MODERNIM KEGLJIŠČEM
Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijače— najboljše in najfinejše unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča
Martin Potokar, 564 S, Centre Ave. Chicago, lil.
Podpirajte tvrdke, katere oglašujejo v “Glas Svobode”.
Tri najboljša zimska zdravila.
Improved Laxative Quinine Tablets
ozdravijo prehlajenje v glavi v 12. urah. Prvi da vzemite jeden prašek vsako uro, dokler jih deset porabite, in potem po en prašek trikrat na dan za 2 ali 3 dni. Za hud glavobol vzemite 4 praške in ponovite za jeeno ure če potrebno.
Cena 25c.
Hermanekov balzam za kašelj
je najboljše zdravilo za kašelj, davico, sušico in hripo. Cena 25c iu 50c
Hermauek-ovo, električno olje,
je najboljše zdravilo za bolna prsa. križ zobobol glav6bol, tr ganje po ušesih, bol v kosteh, zvitje itd. Cena 25c in 50c
Izdeluje in prodaja
J. C. HERMANEK,
LEKARNAR
585 Centre Ave.	Chicago, 111.
^I CAÇ O SLRhiDfl
ROJAKI ČITATELJI
Pri meni dobite pohištvo, razno kuhinjsko oprav.o, porcelanasto in stekleno posodo; podobe, svetilke, žimnice in divane.Z eno besedo kar se pohištva tiče vse; od začetne črke. A do končnice Z. Proti plačilu ali na o-broke.
Dobro blago po najnižji ceni. Edina polska, in sploh največja zaloga pohištva na severozapodni strani mesta.
21 let v tej trgovini.
Prepričajte se.
BAZNO IN DRUGO.
“Izvzemši gospoda župana”.
Na An laškem nimajo pravega državljanskega zakonika kakor pri ostalilb evropskih narodih, temne imajo v vsaki grofiji še vedno veljavo stare določbe, ki so danes naravnost smešne. V mestu Ap-plegato (grofija Warwiek) eksistira od: pamtiveka zakon, ki določa: “Župan je povsod nad vsemi ostalimi meščani.” Zaradi tega mora vsakdo paziti tndi v govoru, da se ne postavlja nad županovo osebo. Ako reče kdo: ‘ ‘ Imam najlepšo hišo, najlepšo ženo, najlepšega psa” itd. mora takoj pristaviti “izvzemši gospoda župana”. Prišel pa je v mestece tujec, ki mu ni hila znana ta postava.
V gostilni sto mu dobro postregli, tako d'a je zadovoljen rekel krčmarju: “Danes sem gotovo v celem mestu najbolje obedoval.” Gostilničar je v svetem strahu brž pristavil: ‘ ‘ izvzemši seveda gospoda župana.” Tujec pa je kategorično odgovoril: “Nihče ni izvzet.” Zaradi tega je bil tujec obtožen in zaradi razžaljen j a župana obsojen v globo 200 mark. Ko je globo plačal, je rekel zaničljivo napram sodniku: “Danes sem pač največji tepec v vašem mestu —- izvzemši gospoda župana seveda.” In sodnik mu ni mogel nič, ker je zadostil postavi.
“Divjega moža” so našli v občini Hildenberg na Francoskem. Imel je dolge lase, dolgo brado, dolge nohte, bil je ves zamazan m govoriti ni znal, le neke čudne glasove je spuščal iz sebe. Mislijo, da ' je s kake ponesrečene ladij e.
Obešenčeva pojedina. V prejšnjih časih so prirejali na smrti obsojenemu pred smrtjo posebno pojedino, ki so se je udeležili razum obsojenca tudi krvnik in njegovi pomočniki ter duhovnik. Obsojenec najbrže ni imel posebnega apetita, zato pa so drugi tembolj pridno jedli in pili. Obed je moralo priskrbiti mesto, kjer so koga obesili. S posebnim apetitom so jedli in pili v Frankfurtu dne 21. februarja 1787 ob 6. uri zjutraj. Iz jedilnega lista je razvidno, da so pojedli krvnik s pomočnikom, par magistralnih oseb, duhovnik in na smrt obsojeni grešnik: kotel grahove juhe, prikuhe, tri funte pečenih klobas, deset funtov govejega mesa, šest funtov pečenih rib, 12 funtov telečje pečenke in 30 mlečnih kruhkov. Koliko so popili, ni povedano. Posebno rahločuten udeležnec je med obedom predlagal, naj se pojedina nadaljuje po končanem o-bešenjra, češ, da obsojenec zre tako srepo predse da pokvari s tem veselo razpoloženje, in tudi nima pred1 9. uro zjutraj potrebnega apetita- Njegov je bil odklonjen in morali1 so pojesti in popiti celo zalogo, preden so šli na morišče. Srečni stari časi, ki so rodili tako krepke — živete.
Menih ne more biti dedič. Pred dunajskim prizivnim sodiščem se je vršila te dni sledeča obravna-' a:	Benediktinski pater Alfonz
Schaeher si je lastil zapuščino po svoji materi, ki je zapustila 1000 K v vrednostnih papirjih. Državni erar pa patru ni hotel pre-\pusiti|ti' zapuščine, ičeg, da je iz vstopom v samostan napravil obljubo večnega uboštva. Pater je vložil tožbo ter se skliceval, da je župnik izven; samostana ter ima samostojno gospodarstvo. Prva in draga instanca sta izrekli, da mora patra najprej papež odvezati obljube večnega uboš-i'.va, potem šele dobi svojih 1000
K.
Lekarnarjeva latinščina. Star, suh možiček je prišel v lekarno ter zahteval jelenove, jazbečeve, ježeve, komarjeve in usmrčenega človeka masti. “Vsako posebej!” je pristavil pomembno, skoraj ne-zaupno. Lekarnar je naložil šti-m ri prvoi imenovane predmete v malih škatljiciah na mizo, zaradi človeške masti pa je naročil svojemu pomočniku: “Prinesite iiz kleti Adeps suillus (t. j, svinjska mast). Med tem je vprašal kmet lekarnarja:	“Ali je mast od
obešenega?” — “Ne, je zabodenega,” je bil odgovor. “Kaj je vendar zakrivil ubogi Aleks Vi-ius?” je vprašal nadalje kmet. To vprašanje je spravilo starega lekarnarja, ki je bil vedno tankovesten in resnicoljuben, v največ j o zadrego: Brisal si je naočnike ter se parkrat popraskal, potem pa rekel tajimstveno: “Veste, mož, to je pravzaprav službena tajnost. Tod'a vam le povem: Zabodeni je vtikal svoj nos v vsak dr. . . .in1 — naslednje besede je povedal kmetu z ozirom na prisotne osebe povsem tiho na uho — “in je bil sploh celo življenje prava svinja!” Kmet je pomežiknil in pritrjevalno prikimal ter odšel s svojimi petimi sortami masti.
IZ STARE DOMOVINE
in jugoslovanskih pokrajin
Krvavi poboj v cerkvi. V vaški cerkvi blizu Zagreba so se stepli na novega leta dan pobožni verniki1. Kmetje so razbijali cerkvene klopi in jih metali jeden v dražega in potem ven skoz okna. Tudi vojaki so se vdeležili pretepa in močili svoje bajonete s verno brvjo. Po dolgem boju se je vendar posrečilo orožnikom napraviti mir. Cerkev je sedaj zaprta in jo ¡bo treba na novo blagosloviti.
Tajne volitve v občinske vstope se uvedejo na Štajerskim. Tozadevni zakon je že razglašen in nastopijo v veljave tekom dveh mesecev.
Jubilej polka št. 87 v Pulju je slavil na novo leto 25 letnico svojega obstanka. Polk je čisto slovenski Formiral se je 1. jun. 1883 iz po enega bataljona polkov št. 7, 27 in 47 ter iz lovskega bataljona št!. 35.
Volitve v goriški dteželni zbor bodo 2 marca za splošno kurijo, 4. marca za kmečke občine, 6 marca za mesta1, trge in trgovsfco-obrtno zbornico, 7. marca pa za veleposestvo.
Snega je na Gorenskem 12cm
na debelo na Notranjskem 8 in na Dolenskem Som. V kamniških planinah in triglavskem pogorju pa ga je en meter na visoko.
V Vačah se je prva tatvina v novem letu zgodila že 1. januarja takoj po 12. uri ponoči Ukradeno je bilo gostidničarki Frančiški Dobraveevi iz dimnika.svinj-sko stegno in klobase v vrednosti 20 K. Orožniki so že rano v jutro izsledili in prijeli tatu.
“Slovenski Narod”, liberalen dnevnik, ki izhaja v Ljubljani je obhajal na novo leto štirideset letnico svojega obstanka.
Tržaška burja je zopet v svojem elementu in divja z vso silovitostjo v približni hitrosti 90 km. na uro. Škode je napravila veliko a os ebn o potnikom. V Ljubljani jo ittudi počutijo in živo srebro je palo zelo nizko.
Novo društvo. Vlada je potrdila pravilu “Društva odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko.”
Štedenje v slovenskih deželah.
Iz statističnih podatkov, koliko' de ! nar ja je bilo leta 1900 in koliko leta 1905 v avstrijskih bralnicah, je razvidno, da sta bila na prvem mestu Tirolska in Predarlska, k-jer se je zvišal povprečni imetek posameznega vložnika od leta 19-00 do 1905 za 341 K, od katerih odpada 162 K, na leto 1905. Na drugem mestu je Kranjsko s poviškom 204 K, potem .sledi Primorsko' s poviškom 191 K.Štajer-sko s 185 K, Nižja Avstrija s 181 K, Šlezija s 178 K, Gornja Avstrija1 s 176 Ki Koroško s 163 K itd. Dalmacija pa kaže na'zadek za 182 K. Te številke so k’aj poučne. 'Znameniti povišek povprečnega- Tirolskem in Pred a riškem je v očitni zvezi s povzdige prometa s tujci v teh alpskih de’ iželah, dočim izhaja povišek na Koroškem in Primorskem brez dvoma od zgradnje alpskih železnic, ki je odprla velik pritok denarja v ti kromov ini. Na zadek v Dalmaciji izraža neugoden gospodarski polbžaj tega dela Avstrije.
STOPITE V VRSTO!
Pre-INVENTORY RAZPRODAJA
Ne zamudite te prilike nabaviti si raznega blaga po zelo nizkih cenah... Predno inven-torij moramo razprodati kar največ blaga nam je mogoče. Požurite se, ker čas ki smo ga dovolili za to prodaj se bliža koncu. Pridite takoj!. .Sevam tudi splača!
Posebno nizke cene t vsakem oddelku prodajalne
fr
Volneni sweaters za dečke, velika izb er barve, navadna vrednost $1.25 za ............'......
79c
Čižme za gospe, s šnoreami, vici kid in patent usuje, dobri podplati in dobro usnje, velikost 3-8, navadne vrednosti $2.00 sedaj po
98c
Moško volnena, siva spodnja oble. ka, srajce z dvojnatim oprsnikom in hrbtom, hlače dobro izdelane, $1.25 kakovost, kos.......
79c
Obleke za mladeniče, dobro site m najnovejše mode, lepi vzorci, od 14-20 let, v vrednosti $7.00 sedaj dobite za...............
$3.79
laber moških, črnih, fedora klobukov, lepi novi vizorci, vsi navadne velikosti vrednosti do $200 dobite sedaj po...............
$1.29
Edina un^jška prodajalna na jugo zapadni strani.
Zaprto vsako nedeljo celi dan.
Kadar prideš v prodajalno povprašaj po zastopniku Frank Slonich
n-
Zenska spodna obleka, fino zasta, flisovana obleka, prava vrednost Boc kos -.........
39c
Velika izber otročjih kap, iiz medvedje kože, žameta in svile, bele in druge barve, vse velikosti v vrednosti do $2.00, jih dolbite sedaj po ........................
79c
Zimski svrhmiki za otroke, ostanek cele izberi, v vrednosti do
8.00,	v velikosti 8-14 let, za... .
$1.59
Beljene rjuhe, za postelje, 72x90 palcev, najboljše 75c vrste, sedaj samo ...........i
35c
Čipkaste zavese, vzorci, velika izber vzorcev in mrež, v vrednosti
59. dobite po.............
22c
Fini beli šafcon (lawn), ki se navadno prodaja po 15c yd.
734c
559.	561,563 am565 B /SLAND AVE.
V zalogi imam vsakovrstne domače in importirane likere, katere prodajam na debelo in drobno.
ZinaHja naročila se spremejo.
M. Sikyta,
trgovec s raznimi domači mi vini in likerji.
582 S. Centre Ave. Chicago, 111.
Slovanska brivnica.
610	S. Centre Ave., Chicago.
Za obilen obisk se priporoča
JOHN HORVAT, lastnsk.

Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
*
i
V sem bratskim društvam priporočam tudi moje dvorane za društvene seje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudske veselice.
Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek.
Potujoči rojaki yedno dobro došli!
Priporočam se vsem v obilen poset.
Frank Mladič,
587 S. Centre Aye.
Chicago, lil.
Emil Bachman,
580 S. Centre Avd., Chicago.
g.! Lil ir
580!, E. BACHMAN. 1580
Izdeluje društvene znake, gumbe, zastave in druge potrebšečine.
MED NAMA!
Ako hočeš imeti dobro fotografijo, pridi k meni.
Jaz se bavim s tem poslom že 25 let in moj delokrog seje med tem časom zelo razširil. To pove dovolj. Pridi k meni in bodi prepričan, da ti izdelam po zmerni cene fino sliko v najbolj1! izdelovalnici fotografij, kar jih je na zapadni strani (West Side) mesta.
^Izkušen fotografa
391—393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAGO, I LL.
ESTABLISH 1883	PHONE CANAL 287
Severova domaća zdravila se najbolj znana kof čista, vspešna in zanesljiva
U*v
pneumonia« Croup. OM««« **»*»• _
pRjCE &0_CEr?T*
A	ft»p>r*!*r
¡L
33L	«-m«****
d#** luno*. #**
Oslovski
Te nevarne in mučne boleni o-trak nie delaj o materam nobenih skobi in stnaura, če iimajjo vedimo pri rokah
Severov Balzam za Pljuča.
Ta balzam miri kašelj in za diaivi-co dlaijatte bolniku od 10—30 kap-lic. dokler me odneha.
čitajte kaj praivi Kandl Brezny iz Oollinsville, Okla. o tem zdravilu.
Severov Balzam za pljuča je najzanesljivejše zdravilo. Isto je ozdravilo kašelj mojega fanta, ko je zavzel istega samo parkrat. Prej je kašljal cele tri mesece in kupovali smo razna zdravila, pa brez uspeha. Vaš balzam mu je pomagal in radi tega ga priporo, čam vsakomur, ki ga ta bolezen
muci.
Severov balzam za pljuča se prodava 'za 25c in 50c steklenica.
Košu bolezni z sičiste krti,
O uspehu Severovega krioistiloa za kožne bolezni naj priobčimo sledeče pismo g. M. Kozic iz Wilmington Del, Isto se glasi:
“Moj prijatelj je bil prizadet s grdo kožno boleznjo, svetoval mu sem V aš Kričistilec in ozdravil j e popolnoma On želi,dare Vam zahvalim za dobroto ka tero je vše zdravilo nj"mu štor k)”
Cena $1.00
Pomoč trpečim ženam.
Najboljšo toniko za trpeče žene dobiti s Severov življenskim balzamom,ki regulira naravne funkcije,pre novi život in eneržijo katero navadno ženske slabosti pokvarijo. Isti daje dober tek in okus. Cena 75c.
Pošljite po knjižico •‘Ženske bolezni” — Brezplačno.
Takojšno
Pomoč.
za nervozne, belne in nevralgične glavobole so Severovi Praški za glavobol in nevralgjjo Isti so jamčeni glede čistosti in najhitreje pomagajo za glavobol ali nevralgijo in so najbolj znano zdravilo na svetu. Cena 25c
Na prodaj v vseh
lekarnah.
Severov slovenske Almanac zastonj.
Bslezni na sbistih in jetreh.
Obisti in jetra čistilni v človeškem telesu, Če se ta zapacajo potem se smrtonosni u-ric acid Baza j razlije, kar povzroči bolezni na obistih in jetrih. Čisti te orgaje s Se-verovim lekom za o-bisti in jetra, in kma lu bodete videli vs-peh tega leka. Cena 75c in $1.25 “
Zdranniški
nasvet
zastonj,
Poštnim potom lahko vlagate denar.
Da zamoremo vslužiti tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. Vi lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej.
278
Pišite po navodila na
SOUTH CHICAGO SATOS BAUS
—92nd Street
Chicago, III.
MOČNO BLAGO.
Najbrže, da ste videli že kako oznanilo in si predstavljali, kako po ceni se blago dobi. Ali se spominjate, kako slabe blago ste dobili in si sami sebi rekli:	“Nikoli več tam niče-
sar ne kupim”. Večina nas ima tako skušnjo, inče je vi niste imeli, štejte se srečnim. Mnogokrat vidite take predmete oznamovane in tako lepo popisane, da se vam priljubijo in si jih hočete nabaviti Grete in si jih ogledate in najdete, da niso niti polovice one vrednosti ali kakovosti kakor opisano, To je glavni vzrok, damine navajamo naših cen po o-glasih. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega predmeta je za polovico znižana. Mi tega ne storimo, kajti vsakdo vč, da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli eksistirati. Naša trgovina obstoji vže 15 do 20 let in to dokazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in si oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letne spodnje obleke itd.
Pridite in oglejte si naše vzorce za možke obleke.
NOVO SLOVENSKO GOSTILNO JE OTVORIL
Frank Hudale
na
611 So. Centre Avenue Chicago.
Slovencem in drugim bratom ¡Slovanom se toplo priporočam i za obilem obisk
S spoštovanjem
Frank Hudale
Dobra unij ska gostilna, kjer se dobi mrzel in gorak prigrizek.
POD VODSTVOM
Jos. J. Stastny,
na 650 Blue Isiand Ave., Chicago
Velika dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte ženitbe in domače zabave TEL. 1023 CANAL
Kasparjeva držav-na banka.
623 Blue Isiand k. Chicago, III.
plačuje od vlog 1. jan, pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30_dec, po 3 odstotke obresti.
Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte).
Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police.
Razmotrivanje prisege
Opazoval in zapisal Viljem K.
Brunscbmid.
Vsaki porotnik in vsaka priča opomine se na osmo zapovedi božjo, Idla bi se pomagalo dlržaivi prelomim peto zapoved, ki preipove-d uje uboji!
Ni li ta prepoved' božja, ali če je tuldí človeška, ravno tako veljavna za državo kot za posameznika? Nobeno zakouodajstvo ni opravičeno vzako-niitd jemanja člo-veŠkielgia /živijienja, morjenja sožitij, in tudi če bi soidnijska postava to velevala. Državni pravd-nik zahteva, dla1 se naj umor izvrši in sodba porota, klanjajoč se njega želji, izreče obsodbo na smlrt. i
Človek naj bi se nikdar na kaznoval ¡s Smtjitjo. 'Smrtna (kazen je zaklon izvirajoč še iz grozovitih časov trinožtva in divjaštva. Umor je maščevanje in ne kazen. Kazen naj' bi zboljšala človeka,
a.	ne ga umorila. Državno dejanje toraji tu ni' reformatično, marveč smntomiosnioi, mo ritno,
Modbijan Plato je djal: “Kdor se kaznuje, če se kazen pravilno izvrši, niajlbi se potom kazni zboljšal. prenovil, tako, da bi krivec pridlobil s klaeniijioi navod k fcre-poslttoem življenju; in le najhujšim hudodelcem naj bi se odozeia prostost im svoboda v vzgled ostalem' človečanstvui, ki bi radi bo-¿ečmostli predi budo (kaznijo svoje življenje zboljšalo/’
Ali umori dhžava človeka zaito, da pokaže drugim dbžavljanom s tem' vzgledomi, da se sme .moriti? Postava naj bi dala ljuldistvu dober vzgledi, ona naj bi bila ljudstvu) v kiobist, naj bi mu bila draga ; kakor hitro pa postava sama kaznuje s hudodelstvom, kakor hitro sama umori in vbijé hreabramlbnega človeka, poi-stauie ona strašna,gujiusna, in z-datno zmanjša grozo in stnahovi-tost, ki jo je dovršil hudodelnik.
Ljudi je mnogo, ki žele odstranitev smrtne 'kazni; mnogo jih je, ki iso doživeli odpravo tega grdega državnega čina.
Švica, Nizozemsko, Rumuinisko, Pontlugateko', Belgija in Italija so evropske države, ki so odpravile smrtno kažem; tudi države naše ljudbvladie kot Michigan, Rhode Island, Wisconsin in Maine lahka i/Jhajajioi Ibreizi nje.	Governorji
države Kansas mečejo ..podpisati smrtnihi obsodb, in ljudje, obsojeni 'v Smirrt. .ostanejo zaprti z.a življenje. Djal sem, da je smrtna kazen ostanek iz 'barbarskih časov, vendar so se je mekatemiki „ako privadili, da se njim ne zdi grozna., da njim ni nič posebnega, če prereže državni krvnik nit morilčevega življenja. Žalibog pa, živimo v deželi, ki .se v dvajsetem stoletju po Kristusu ne sramuje imeti' človeški zakon1, iki zahteva kaznovati s smrtjo tudi izdajstvo, pomiairejlauje denarja 'in vrednostnih listin, ropanja in vlomov. Združenih drža.v vlade Virginija,
I.ouiisijama, Missouri, Delaware, North in South. Carolina sme 'kaznovati tudi take prestopke z us-mrtenjem hudodlelea; da, celo država New York namiguje, da -se naj izdajalec usmrti. Sreča le da se malo k>edo ozira na to gnj-uisno postavo, in se ne kaznuje taktih človeških, podlosti s smrtjo; .razum v izvanrednih slučaj ih In potem., zakaj se mora morilcu prikrajšati1 življenje1.
Smirltmai kazen, naj se tudi zato odpravi, ker z njo ni mogoče hu-dodlelstva vmora popolnoma odpraviti. Po zapiskih so v državah 'kjer ste kaznujejo morilci s smbtuo fcaiznijo vmori gostejši, kot v onih krajih kjer se ‘jih kaznuje' z zaporom za življenje. A-iko je vrnor storjen namenoma, je storjen vsikdlar ¡po prej izdelanem. načrtu, s kojim skusi morilec preskrbeti, da bi zakril Vsako slutnjo, ki hi metala: luč uboja manij — on si je svest, uhega, svesti da ne bo obidblžen. Smrtno kazen ne deva. tak človek' nikdar v svoj, grdi nlačrt. Če se pa v-mor ¡povzroči iz strasti ali v srdi-
ti j ezi se nikdo ne ameni za nes-le.dfce, naj že bodo ti kakor šmi koli.
SmlrthiaJ kazen1 je nereforma-teičnai;; ona ne '¿boljša niti krivica, niti dragih ljudi, in edino ta vzrok je dovolj, dia se odpravi.
A še diraigi vzrok 'je. Vesten človek jemlje v poštev tudi slabosti1 inl napake človečamstva sploh. Ozira se na nezanesljive, mordla lažnjive izpovedbe prič. On se ozira nai to, da se nepravilna smrtna obsodba, kakor hitro tlovršema, ne da nikdlar več. popraviti z obujo ornorjemega bitja. Že mdisell ta je strašna. Koliko bolj sltrašno pai je slišati, da je država vmorila človeka, ki je bil, kakor se je, žal prepozno, dognalo — nedolžen, nekriv.
Vrnor je hudodelstvo storjeno po posamezniku.. Smrtna bazen ,),• hnidodelstvo izvršeno po državi.	(Konec.)
JAVNA ZAHVALA.
Slavni director Collins N. Y. Medical Instituta!
Prejela sem Vaše pisano in zdra. ■vila, katera so mi v tem kratkem času izdatno pomagala ter me o-zdra.vila. Zahvaljujem se Vam in tudi Vas bodem, priporočala mojim prijateljem naj se na Vas o-biačajo, ber ste edini zdranik, kateri v resnici zamore pomagati. — Se Vam še enkrat zahvaljujem ter ostanem hvaležna dk> groba. Marija Major
16 Seeley Str., Little Palls, N. Y.
Delavci na prostem
izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zareumatizmom in neuralgijo, ako rabijo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain* Expeller,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 Ä let.
/Th V vseh lekarnah, 25 ^ I ^in 50 centov, ali pa pri v|r izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & C0.,
215 Pearl St.,	New York.
Slo vensko. Amerik anski
KOLEDAR
za leto 1908
je dobiti po 30 ct. poštnine prosto
Koledar je zelo zanimiv ter ima. obilo slik.
Dobitigaje pri
Frank Sakser Co.,
109 Greenwich St., New York,.
6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio.	(50-7)
VACLAV DONAT
izdeluje neopojne pijače, so-dovico in mineralno vodo.
5/6 W. 19. St. Tel, Canal 0296
NAZDAR!!! -
=SALOON=
Kosicek Brata
590 S. Geatre Ave.	Chicago.
ANON LINHARD & SON
— Pogrebnika —
Kočije za dobiti za vse priložniti. 471 W. 19th Street Chicago, Ul.
, MATIJA ERKLAVEC.
Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo starih vse po. zmerno nizkih cenah.
624 South Centre Avenue. CHICAGO
H3 flDobavpfc, flIMcb.
'Preteklo je že dalj «asa, kar se nisem oglasil v našem delavskem listu “Glas Svobode’Tudi ¡tukaj napreduje življenje Slovencev; zavedamo se, da nismo vstvarjeni za sužnje celo svoje življenje ampak imalmo pravica do boljšega življenja ravno tako kakor naši ■zatiralci —kapitalisti.
Zadnje finančne krize, katera je vladala skoro po vsej Ameriki, tokaj ravno nismo tako občutili kakor drugod, ako ravno je bila in je še v nekaterih žepih huda ¡kriza.
¡Nekateri zatrjujejo in po mojem prepričanju je tudi resnično, da je ta kriza le umetno narejen denarni polomi, od katerega imajo dobiček le mdljadarji ,ala: Rockefeller, 'M}cirgan: ,Andrew, Oarne-gie, Harriman in drugi taki lopovi, kateri: se zmenijo za. ubogo delavsko faro ravno toliko kot za počen greš. Kaj je njim mar, če miljoni delavcev tavajo po ulicah s praznim želodcem za kruhom — kaj njim' mar za delavca — trpina, samo da je njim 'zadoščeno.
IKako dolgo bode še to trajalo? Kako dolgo 'bodo miljoni proletarcev prenašali udarce kapitalističnega biča? Kako dolgo 'bode desetorica oderuhov izrabljala iu preganjala delavsko maso?
' Dani se! Število svobodomislecih delavcev, soeijalistov se množi . dan na dan in pride čas, ko bo
•	gospodaril delavec in ne bode več i višjih krogov!
•	Kakor povsod, tako so tudi ¡tu ' priščipnili delavcem še to boro 1 .plačo, ki so jo do sedlaj dobivali.
: Do sedaj- so nami odtrgali 5 cen-, tov na dolar in' govori se, da družba še ni s tem' zadovoljna. Vpraša
•	se pa ne delavca je-li on s takim . početjem zadovoljen ali ne. Pra-' vijo, da temu je vzrok padec cene ; bakru na boirzi . . .
i	IZ delom gre še precej dobro, se ve, da je treba trdo delati za ta
•	ulbogi kruhek. Človek je v vedni nevarnosti za. svoje življenje; ozirati se maraš na vse strani, da ti
, ne prileti od kod kamen na glavo. . Vse to pa za: ubogih pa dolarjev, in še od teh ti bi radi odtegnili, če bi mogli, vsaj polovico.
Ljudstvo se peha v boju za obstanek, ne misli pa, da bi se vzdignilo. in iztrebilo iz svoje srede razne pijavke, ki sesajo delavsko kri. Dokler se bodemo dali vladati, bodemo ostali sužnji potem naj bo krmilu vlade kdor hoče.
Toraj kedlar pridejo volitve, storimo svojo delavsko dolžnost, nikar ne volilmo1 zopetstrahopetca na vladnega konja, ki se- hi dal vladati raznim trustom.
Tu nas je še precej lepo število Slovencev, svebodomiseleev, ki smo vsi naročeni nia. dobro časopisje in čitamo, dobre knjige, pa tudi poznamo zabavo, posebno sedaj ta blaženi predpustni čas, ki bo marsikaterega zmotil, da si bo zakonski jarem na vrat nalaku'1 Pa nič ne de, vsaj vsi vemo. da : Ljubezen je bila,
Ljubezen še bo.
Ko mene in Tebe Nia svetu ne bo.
. Ribniški ISvobodomiisliec.
750,000	mrtvih.
Zdravniški časnik prinaša vest, da je tekom1 civilne vojne 210,000 mož palo na bojišču zraven tegapa omenja, da vsaka štiri 'leta 750-000 ljudij umre samo na tuberkulozi. Če pomislimo, da to bolezen lahko preprečimo potem nikakor ne moremo razumeti, da so ljudje tako mata marni. Razni časniki mnogokrat opominjajo lju di in čitatelje, da se sušice lahko obvarujemo ali jo ozdravimo v nje početku, čei si ohranimo prebavne organe vedno močne. Bolezen' se vkorenini samo pri oslabelih sistemihi, in radi tega 'zopet opozarjamo občinstvo, da takoj prično rabiti' Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ko hitro o* pazijio, dia nimajo istega ukusa in iste moči kot navadno. To vino je naravna tonika in dela močno zdravo kri, isto deluje nar
ravnost na želodec in čreva, listo vas okrepi, napravi živahne in obvaruje pred vsako boleznijo.
Dobiva se v lekarnah in pri izdelovalcu Josipu Triner — 616— 662 'So. Ashland Ave., Chicago, IU
Nadaljevanje iz 1. Strani.
nem vetriču na čast-.. .
Čez leto dni ibi pa videli to procesijo fotografirano v koledarju “'Slovenskih deklet brezmadežnega spočetja/’ Saj se poznamo !
Ako 'hočemo delati v resnici za napredek moramo postaviti vse osebne mržnjie na stran; kakor tudi pozabiti to blaženo nezmotljivost, ki jc nekatemikom vedbo na jeziku, namreč usodepolni: ‘Jaz’, in imeti pred seboj občni blagor ne samo na koncu jezika pač pa tudi v dejanju.
Kako pride Vaš denar
najvarneje v stari kroj?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorfcu in pošilja denar varno, točno in zanesljivo na določeni kraj.
Ako potujete v stari kraj ali želite koga svojih sorodnikov ali prijateljev vzeti v Ameriko, potem kupite vozni listek istotako pri Mohor Mladiču. On Vam presrkbi dobro ip hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
617 So. Center Ave., Chicago, 111.
Rojaki, kam bodete šli na starost?
“Na kmetijo!” odgovor popolnoma kratek in velikega pomena. Izvrstne priložnosti se Vam sedaj nudijo za nabavo lepih posestev v južnem delu države Missouri. Na prodaj imam lep svet obdelan in neobdelan, kakor si kateri želi in 'koliokr hoče. 40, 80, 160 ali pa še več akrov v jednem ali več kosih pod zelo ugodnimi pogoji. Sedaj je čas, da kupite zemljišče dokler so cene primerno nizke, kajti cena zemljšiča raste s slehernim dnem. 18 Slovencem spo-sloval sem kupčijo prelepih farm v Missouriju. In zakaj bi ne Vam? Večina teh kupcev ima že prepise in lastninsko pravico od Title in Trust Co. ali pa od bank potrjene.
Tekom prihodnjih deset leti j se bode štela naselbina v južnem Missouriju jedinim največjim slovenskim naselbinam v Ameriki in svet bode desetkrano, da celo stokratno podražal.
Naložite toraj svoj krvavo zaslužen denar v gotovo in varno zemljišče.
Še nekaj! Slovenci, Pozor!
Na mnoga vprašanja in zahtevanja rojakov, kje bi se dobilo fino sadno drevje, trt j e in semena v obče, obrnil sem se na Washington, D. C., od kod pa sem dobil nasvet, da naj se obrnem na sledeče tvrdke in sicer: Stark Bros. jedna največjih drevesnic na svetu, potem - Herman’s Grape Nursery in American Seed Co. Čast imam zastopati gori omenjene tvrdke in vsa tozadevna naročila so dobrodošla.
V zalogi dobite vse vrste dreves od visokosti po 5—7 čevljev in v vrednosti od 12—55 etov.
Trtje cepljeno (sadike s koreninami) za ceno od $2.50—$9 100 komadov. Razna semena, kakor: “Rex” zelje, glave težke po 15 do 25 funtov, vse vrste tobak, 50 vrst fižola, avstrijska koloraba, 6—15 funtov težka debela repa, vse vrste sočivja in vrtnega semena. Pišite za pojasnila in cenike. Trgovcem posebno nizke cene dovoljene.
Na vsak način obrnite se zaupno na spodaj podpisanega.
P. GRAM
576 W. 21st St., Chicago, 111. Zastopnik zemljišč v juž. Missouri Stark Bros., največje drevesnice sveta
Hermann’s Grape Nursery in American Seed Co.
Importiran tobak iz stare domovine. V zalogi ima po 7, 8, 13 in 17 kr., kakor sport, sultan in damske cigarete. J. vOKOUN, 559 W. 18th St.
Potrebujete premog, drva ali se mogočete želite seliti tedaj se zglasite pri MARTTN-U LYMAN,
617 So. Center ave., Chicago, 111. Tel. št. Canal 915
Edward Pauch
----- gostilničar -
663 Blue Island Avenue CHICAGO.
KOTAS BRATA
LASTNIKA GOSTILNE IN RESTAVRACIJE
na 535 Blue Island Ave., Chicago.
Priporočava svoje dvorane za shode, veselice itd. Vsako nedeljo popoldan izborni koncert. Vstopnina prosta.	TEL. CANAL 2017
PAZITE NA TA PROSTOR!
Ta prostor se hrani za EDWARD R1MSA,
606 Centre*’Avenue, Chicago, Illinois. Isti je lekarnar in izdelovalec raznih želedečnih in lečivih zdravil, vin in tonik
Rojaki Slovenci, čitajte ta oglas v prihodnje za svojo korist..............
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405
Inv 17 JEWELED
RAILROAD WATCH
Patentiran navijalnik; za možke aliženske I8k SOLID GOLD filled z lepo okrašenim dvojnim okrovom, derži vedno ¡orektni čas. primerne lelavcem na železnicah. JAMČENA ZA 20 let. Za prihodnjih 60 dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troške, n a pregled, in ako ni, kot __	se tu reprezetira NE
PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko plačaš $35.00 za ravno takšno uro ako 30 kupiš od domačega zlatarja. Posebno dobro I4k pozlačeno verižico in privezek darujemo z v>ako uro,
EXCELSIOR WATCH CO., 505 CENTRAL BANK BLDG., CHICAGO, ILL!
Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli!
KRITIČNI MOMENT.
Kadar kak član družine zboli, takrat mora biti odločitev hitra; razven v slučajih ne-prebavnosti, ali ne slasti do jedil, in da se počutite slabe, kar ne štejemo kritičnim momentom, in to tudi vemo.
Vsako najmanjšo hrano redno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstranjujejo vsako nevarnost od telesa. Kadarkoli se vam torej preti, da
»OflBPH TBIXEB’S

Er
jMClftTEREI»
Trinerjevo zdravilno grenko vino,
je najpripravnejše zdravilo za take bolezni, s katerimi se hitro in zamesljivo ozdravi. Izvrtrno učinkuje na želo-dečne živce in pospešuje aktivno vse organe, tako. da vsako najmanjšo hrano redno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstranjujejo vsako nevarnost od telesa. Kadarkoli se vam torej pripeti, da
nimate slasti do jedil, se počutite utrujene,
imate teški glavobol,
nemorate mirno spati,
ali da ste bledi je
čas, da upotrebujeteTrinerjevo zdravilno grenko vino, ker le ono edino spravi vse prebavi jenje zopet v pravi red. Dela, kri čisto, obraz lep, telo močno in žiVo mižljenje.
RABITE G-A V VSIH POTREBAH.
NA PRODAJ V LEKARNAH in PRI IZDELO VATEL JU
Jože Triner
799 So. Ashland Ave.,
CHICAGO, ILLINOIS.
Trinerjeva Brinjevec in Slivovka so nepresegljive pijače. U pr aša j te trgovce po njih.