GRADNJA STANOVANJ V NEKATERIH RAZVITIH DRŽAVAH
Gradnja stan&ztanj se po soetu čedalje bolj industrializira. Trije graditveni sistemi so postali osnooni:
modernizirani >traclicionalnit sisiem, d katerem opravljajo gradbeni proces na samem gradbišču;
polmontažni sistem. o kaierem so tradicionalni postopki združeni z uporabo prefabriciranih elemenioo iz indusirije in popoini montažni nistem.
V  druž.beueui planu razvoja našega go-spodarstva v razdobju od leta 1957 do 1961 računamo   z   zgraditvijo   približuo   200.000 stanovanj  v .nestih in iudu&trijskih krajih. Zgraditev  tolikšnega   števila  .stanovanj   je mijna,   da  bi   preprečili   zniževaiiije   stano-vanjskili   pogojev   mestnili   prebivalcev   in da  bi   ustvarili   pogoje   za   izboljšanje  teh razmer.   Takega  obsega  stanovanjske' gra: ditve pa ne unjie-mo doseči samo s starim načinotn grajenja.
V  številnih državah so v graditvi stano-vanf   zelo   napivdovali.    Njihove    izkušnje nam lahko zelo olajšajo delo pri pospeše-venju napredka našega gradbeništva.
Mehanizacija proizvodnje gradbenega materiala
Kratek vpogled nam bo pokazal, kaj je~ bilo storjenega v stanovanjikem gradtbc-ništvu po svetu. kakšiu so rezultati tega napredka, s tem samiiu pa tudi. kakšne rezultate bi dalo hitrejše in bolj smelo p<>-speševanje stanovanjskega gradbeništva pri nas.
V številnih državah so dosegl.i predvsem pomemben 'napredek v in-dnstriji gradbe-nega materiala. Mdianizarali so proizvod-njo in povecali izbiro. uvedli proizvodnjo prefabrikatov oziroma montažnih delov in prvin. zatnrnjali sedanje niateriale s cenejšimi in ]>o]} gcspodarskimi itd.
Kakšni so rezultat; teb spreint-nib, laliko vidimo sarno iz nekatfrih primerjav. V Ju-goslaviji izdflujemo 5O"/o opeke ročno. 40 odstotkov delno melianizirano. samo 8°/i -pa mchanizirano. Proizvodnja traja saino 7 do S mesecev na leto. izdflam« pa 48 opek na prebivrilca, v Bclgiji, .na Danskem in v Zahodni Nemčip pa 200 do 300 opek (podatki iz poročila Zvezne fjradbene zbor-mce >Proi7.v<xl.rai in organizncijsko t**1i-n:čni pogoji za gradTijo stanovanj;). Ali na prinier naša proizvodnja apnn. v kateri je samo 30%> del mehaniziranih, /naša 29 k^ ne prebivalca na lelo, niedtem ko znaša v Franciji 156, v Zahodni Nemt.iji pa 222 ksr.
Se večji naprcdek so doseerli v izvajanju sisfema srra^litve stanovani. Od treh siste-mov, ki sm<i jili prej navedli ii|x>rabljajo v bolj razvitih državah pretožno polmontaž-ni sistem.
Popolni tnontažni sistem le ni prevladal. Popolna montaža ne zavzema poniombnej-šeg^a mesta v aradnji s-tanovanj niti v državah. v katcrih se je montaža stanovanj najbolj  razvila  in jo najbolj široko izva-
jajo. V Ameriki so na pri-raer leia 1950 sa-mu 4 'Vo skupnega šievila stanovanj zgra-dili po sisfiiim popolne montaže, v Angliji pa  piav  tako nekaj  pod 4°/o.         ,
Montažni graditveni sistem
Rezultati montažnega gratMtvenega si-stema so nedvomno pozitivni. Razum« se, da omogoča proizv<xluja monta/.nih prv.ia nepretrga.no proizvodnjo ne fflede na vre-nifiiske razmore in druge pojroje, iiaduljc uporabo mehanizacijc. v znatni meri pa tndi avlomatizacija. Tak« omogoča nion-tažno grajenje pomembno skiajšanje časa, ki je potreben za zgruditcv stnnovanj. Na-gradbiSru stanovanjskili monta/.nih hiš v Zlinu lui Če.škoslovaškem traja na primtT proizvodnja panclov (tcžkih prviji) 6 tetl-nov, niontaža 5 nudstropno kiše s 40 dvo-sobnimi in trisobnijni stanovanji nad do-grajeno kletjo se opravi v ugodnili raz-F'mera]i v 12 delovnih dneh, vsa dela |>ri 'graditvi (gradnja kleti na tradicionalni nu-čin, montaža iiadstropij in zaključna dela) pa irajajo 2 do 5 mesece.
Montažni graditvcni sistpm pa omogofa razou tejra znatno povečanjc d<'k>vne sto-rilnosti, posebno pa znižanje porabe ma-. teriala in drlovne sile. Po študiji nemške akademije za gratibenistvo v vzhodnem Berlrnu do-sežemo z uporabo monlažnega sistema gradnje stanovanj z velikimi in težkimi prvinami na prinier znižanje |>o-rabe delovne sile za približno 60°/o in zni-žanje |x>rabi' materiala za približno 5Oo/o. Ali še fii zanimiv fKnlatok v zvezi z za-poslitvijo dolovne silc pri niontažnem ^ra-ditvcnem sistemu: pri graditvi (v scriji) 10 narlstropnih panelskih Iiiš na SvetNkem je b:!o zaposlonili saino 30 dehivcev. in to 14 na gradbišču. 16 pa v delavniei. Zgradili so povprečno po eno padstropje s 5 stanova-
nji  vsakih  14  dni oziioma  en delavec  je zgradil povprečno 4 stunovanju na let«.
V na.ši dr/.avi gradimo sorazmerno če-daljc hiircje asi)ovn<» stariovanjsko kon-s"trnkcijo. T<>, kar zavlačuje' gradnjo staiio-vanj, ki pri nas traja tudi po dve leti in več, jc naš« nezadostna i'n primittlivna grudlx!iia obrt. Veftino del v naSi gradbeni obrti opravljaino ročno, br<'z tthnike, ali zek> primitivno leliniiko in je zato dogo-tavljanje stanovanj zelo počasno, jfraditev pa draga.
Mehanizacija obrtnih del
V  številnih evropskih dr/.avah so precej naprt-dovali v mchaujzaciji gradbeno obrt-nih  del.  Prednosli  mehaniziranega  izvrše-varija gradbeno obrtnih dcl so ncdvomne. Glede   na   jst>U>   raznovrstno   mchanizacijo na   tem' ikhIpočjh   pa   ni   mogoče   podati kaksncga   pregioda jnozoinsikili  izkušenj t šlcvilkah.
V  ta -namen  nam luhko shiži anketa, ki so jo nedavno izvedli v 27 grndlK-no obrt-«.ili  podjeijih   v  Boo-gradu.  Anketa  je  po-kazala,  da  je  mogože  z  uporal>o sodobne mchanizac.ije   pri   ključavničarsko   klepar-skih delih skrajšati  čas  izdclave  za  5O°/o, strojno pripravljanje ma]te pri fasaderskih dolili jc za  približno dvakrat liitrejše, ce-n«jše   |>a  za  približuo  73 °/o od  sedanjega ročnega pripravljanja; pri torasfrskih delLh. bj  posj>ešili  delo  za  3,5--krat,  če bi  maso pnipravljali strojno, teptali  pa jo z vibra-torji;   pri polaganju, strganju aii  lošCenju parketa    bi    labko    učinek   pov.ečali   za 10->krat, če bi ložčenje in strg-anjc oprav-Ijali slrojno; pri instalacijskili dulih bi se povečal  učinek  pri belonu,  če bi .'uix>iab-ljali električna in pnevinatičiia kladiva  za IMigljubljanje kanalov, za 8 do 12-krat \po vroti betoua), utiuek v izdolavi opf.čiiih ii-dov pa za  10 do 12-krat v skladu z vrsto opi-ke  in  vezivnoga  matcriala.  Če  jih  po-glcdumo v celoti so rezultati ankote poka-zali,   da   bi   se   lahiko   z   uv<h]Ijo   sodobne opremc   in   inelianizacije   orodja   zinoglji-vost znalno povečala, v ne.kuterih primerih tudi za približno 7O°/o.
Na podKx"ju _grad-ben.i.štva prapisujemo poiiR-mbno vlogo tipizaciji in slandardiia-o.iji prvin za gradnjo slanovanj. V kakšni meri bi lnlo potrobno (ipizirati stanovanj-»ko graditt-v in izvcstj. staiukirdizacijo prvi.n, o tem so različna slališi^, ki &o od-visna od gledanja na slanovanje, njegav nanien, stanovanjski standard in vrste dru-gih prviai, ki so povezane z uporabljanjem stanovanja. V vsakem primeru pa so v bolj razvitih državah napravili precfj več kakor pri nas, in to je vplivalo na naglico ip  učinkovitost stanovanjske graditve.
Naloga, ki jo je postavil perspektiviii plan aa področju graditve stauovaiij, zave-zuje vse pristojnf činitelje, jKKsebno pa lo-kalue orgaiie, da hitreje in bolj smelo spre-ininjujo gradl)eništvo v smeri njegove in-chistrializacije. Obstoj izkušenj v drugih državah je pomembna ugodna okoliščina, kj jo je treba vsestransko izkoristiti po na-sih rnožnostih in potrcbah.
Ljubinka N. Pjanić