D,rektQrNT&RCd_o_aJože_Cer^^ ŠT. 28    -    LETO XLVII     -     CELJE, 15. 7. ^93      -      CENA HO SIT    Glovni in odgovorni urednik NT^nko^^jdJ
Na Laščanijadi
Ni boga in
ne hudiča
Denamalizacija škriplje na vseh koncih. Stran 7.
Oprane roke
■ BonovipravMkpomo&lmlečnovojno?
TentatednanasUaniS.
IZ VSEBINE:
Vroča tema
čudna prodaja motela v Šen^uiju. Stran 9.
Šport
Najstnica iz Velenja zabqa gole. Stran 17.
Banke
Direktor Ljudske banke Rihard Vide:
"tz province v glavno mesto."
Nezamolčane misli
o usodi cestnega križa in o Sloveniji-turističnem butiku.
Stran 10.
Glasba^
MMS 'Pogrešam te in Črne oči.
Pop design'Hop čez lužo.
Strani24,25.
Miss Celja 93
Predstavljamo prve kandidatke. Ne odlašajte s prijavami. Stran 30.
Strbunki, Hyde park in
tista neresna zadeva
^^miimKmncemovsemMostriinpriljub^^^
2
Ali država ve kam?
v petek se je iztekel rok, ki
ga je določila država čmogra-
diteljem in jim tako »dobro-
hotno« omogočila, da s prijavo
črne gradnje pristojni občinski
službi in s plačilom depozita,
morebiti le-to legalizirajo.
V Celju so v zakonsko dolo-
čenem roku prejeli 162 vlog
čmograditeljev, od tega jih je
bilo 106 popolnih, torej s pla-
čanim depozitom, 29 je bilo
takšnih, ko čmograditelji niso
plačali depozita, od teh pa še
dve z delno plačanim depozi-
tom, dve vlogi pa so prejeli po
preteku zakonsko določenega
roka. In kaj zdaj? Na občini
v Celju do torka še niso prejeli
novih navodil iz Ministrstva
za okolje in prostor, republi-
ška vlada pa je državnemu
zboru že predlagala podaljša-
nje tega roka za tri mesece,
socialno šibkejšim pa naj bi
omogočih plačati depozit
v dveh obrokih. O tem bo do-
končno odločal državni zbor
na julijski seji.
Javnost in strokovni krogi
so v primeru črnih gradenj
razdvojeni, očitno pa je, da bo-
do črne gradnje hit letošnjega
poletja. Bodo plesale le eno
poletje?
Vane Gošnik, predsednik
Zelenih Slovenije in Peter
Rezman, član Sveta, sta v po-
nedeljek v javnost lansirala
odprto pismo, v katerem za
množični pojav črnih gradenj
v Sloveniji dolžita državo. Za-
to, pišeta, je uredba, ki jo je
sedaj sprejela država, nera-
zumljiva, nerazumna in globo-
ko nemoralna. Ocenjujeta, da
je glede na odziv čmogradite-
ljev že sedaj mogoče trditi, da
tudi novi zakon ne bo dosegel
cilja. Kratko pa bodo potegnili
zopet tisti državljani, ki spo-
štujejo red in so se v skladu
z zakonom sami prijavili.
Zato od državnega zbora in
pristojnega ministrstva zahte-
vata, naj se pripravi in sprej-
me ustrezna sistemska zako-
nodaja za področje urejanja
prostora, takoj naj se sprejme-
jo in pripravijo takšne spre-
membe veljavnega zakona, ki
bo predpisal in omogočil spre-
jem manjkajočih prostorskih
izvedbenih aktov do konca le-
ta, legalizacijo črnih gradenj
pod enakimi pogoji kot so jih
izpolnjevali tisti investitorji,
ki so gradili legalno in niso
plačali depozita ter zahtevata
vračanje depozita tistim čmo-
graditeljem, ki so sami prijavi-
li nedovoljene posege v pro-
stor. Obenem zahtevata sank-
cioniranje početja državnih
organov, ki niso poskrbeli za
pravočasen sprejem manjkajo-
čih prostorskih dokumentov in
so s tem dejansko tiho vzpod-
bujali čmograditeljstvo.
Te dni je skupina strokov-
njakov iz najrazličnejših po-
dročij v družboslovni reviji
Teorija in praksa objavila vr-
sto člankov na temo črnih gra-
denj. Med njimi dr. Andrej Po-
gačnik piše: »Tam, kjer se
končajo črne gradnje, tam se,
vsaj v urbanističnem smislu,
konča afroazijski svet in prič-
ne Evropa.« Če želimo postati
del civilizirane Evrope, piše,
moramo storiti prve boleče ko-
rake, takoj vzpostaviti red in
v nekaj letih urediti tudi zate-
čeno stanje za nazaj. In še:
»Samo z drastičnim ukrepa-
njem in drakonskimi kaznimi
bomo uvedli v prostoru red in
izkoreninili nelegalno grad-
njo. Meje civilizirane Evrope
se bodo s Karavank premakni-
le na zemljepisne meje Balka-
na.« Ali država sedaj res ve
kako in kam dalje?
NATAŠA GERKEŠ
Vrste pred
občinsko pisarno
Konec minulega tedna, ko se
je iztekal rok za vložitev zah-
tevka za odlog prisilne izvrš-
be, je bila na žalski občini ob-
čini precejšnja gneča. Do mi-
nule srede so zabeležili pri-
bližno 60 vlog čmograditeljev,
v naslednjih dveh dneh pa še
dodatnih 40 vlog.
Depozit je v žalski občini ta-
ko vplačalo približno 100 ob-
čanov, v sekretariatu za ureja-
nje prostora in varstvo okolja
pa ocenjujejo, da je to kljub
vsemu še vedno samo 10 od-
stotkov tistih, ki so brez dovo-
ljenja pK)segali v prostor. Na
vprašanje, kaj se bo dogajalo
po izteku roka za odlog izvrš-
be, pa v občini natančnega od-
govora ne vedo. V naslednjih
dneh pričakujejo navodila
Jazbinškovega ministrstva.
Vsi tisti, ki so vplačaU depozit,
si namreč s plačilom še niso
zagotovili legalizacije črnih
gradenj, še manj jasni so na-
daljni postopki pri vseh tistih,
ki sploh niso vložili zahtevka.
S tem bi se moral ukvarjati
urbanistični inšpektor, ki pa
ga v žalski občini zaenkrat ni-
majo. Dosedanji urbanistični
inšpektor je namreč prevzel
drugo delovno mesto v občin-
ski upravi. IB
Krediti
demografsko
ogroženim
v žalski občini se je na
natečaj za dodelitev sred-
stev za spodbujanje raz-
voja demografsko ogro-
ženih območij prijavilo
14 upravičencev, kredit
pa so v občini odobrili
devetim upravičencem.
Med teh 9 upravičencev
so razdelili milijon 900 ti-
soč tolarjev, denar pa je
namenjen investicijam
s področja kmetijske de-
javnosti. Vse kmetije so-
dijo med gorske oziroma
višinske, kredite pa bodo
vračali 10 let in z dvelet-
nim moratorijem.
IB
Strategija
socialdemokratov
Na lokalne vollt¥e z mnogimi, samo s komunisti ne
Delovnemu predsedniku
Rudiju Petanu se je druga seja
sveta socialdemokratske
stranke (SDSS) v petek v Slo-
venskih Konjicah zdela zgodo-
vinska, ker je bila prva izven
Ljubljane. Predsedniku stran-
ke Janezu Janši pa zato, ker je
prav dan pred tem Drnovško-
va vlada poslala v skupščinski
postopek zakon o lokalnih vo-
litvah.
Prav strategiji stranke do
letošnje jeseni in nato do lo-
kalnih volitev, ki naj bi bUe
najkasneje v letu dni, je bil
posvečen večji del pozornosti
več kot šestdesetih članov sve-
ta iz vse Slovenije. Po Janši-
nem mnenju bodo izidi lokal-
nih volitev dolgorečneje raz-
delili politični vpliv v Sloveni-
ji, saj bodo imeli zmagovalci
z lokalnih volitev tudi več
možnosti na naslednjih držav-
nih volitvah. Lokalnim voli-
tvam in pripravam nanje so
prilagodili tudi kratkoročno
strategijo socialdemokratov.
Kot ključne naloge so dolo-
čili organizacijsko, kadrovsko
in vsebinsko krepitev stranke
in odprtost za združitev
z manjšimi strankami podob-
nih programskih usmeritev.
Združevali ali sklepali vsaj
predvolilne koalicije bi se tako
z demokrati, zelenimi in soci-
alisti, kar pa za uspeh na voli-
tvah morda ne bo dovolj, zato
bodo »odprti do predvolilne
koalicije z močnejšimi stran-
kami, ki bi že pred naslednjimi
volitvami morala izoblikovati
jasen gospodarski, socialni in
politični program razvoja Slo-
venije.«
Janša je že pred časom čla-
nom stranke pisal pismo, v ka-
terem jih poziva predvsem
k novačenju članstva, pred-
sedstvo stranke pa je članom
sveta v petek razdelilo pismo,
v katerem med drugim ponov-
no potrjuje, da mu gre najbolj
v nos Združena lista socialnih
demokratov, kjer »verjetno gre
zgolj za neprepoznavnost ko-
mimistov pod tem imenom.«
To utrjuje domneve, da se so-
cialdemokrati niti pred lokal-
nimi volitvami ne bodo pri-
pravljeni pogovarjati o vsaj
začasnih koalicijah z združeno
listo.
BRANE PIANO
IViinistrstvo podpira EKO
Po osveščanju k poslovni plati
v ponedeljek je bil v Ljub-
ljani zaključni sestanek orga-
nizacijskega odbora celjsk^a
sejma EKO 93, ki so ga pripra-
vili v začetku aprila. Glavni
pokrovitelj je bilo Ministrstvo
za okolje in prostor, udeležil
pa se ga je tudi predsednik or-
ganizacijskega odbora, mini-
ster za okolje in prostor, Miha
Jazbinšek, s sodelavcema Jer-
nejem Stritihom (državnim se-
kretarjem) in Jasno Slokan.
Glede na nove zakonske usme-
ritve so želeli Celjani izvedeti,
ali se lahko Ministrstvo še
vnaprej za\'zema v tej obliki in
pri tem pa dobili zeleno luč.
Predstavnika Celjskega sej-
ma, direktor, mag. Franc Pan-
gerl in Breda Obrez-Preskar,
vodja projekta, sta podala re-
zultate aprilskega sejma, ki je
bil v javnosti dobro sprejet, pri
tem pa je pomembna tudi stro-
kovna pomoč Ministrstva. Po
anketi med razstavljalci so
ugotovili, da se bo dobra polo-
vica vrnila. Predstavila sta tu-
di podrobnejšo zasnovo EKO
sejma za prihodnji dve leti ter
veliko, zaenkrat zlasti moral-
no podporo celjske občinske
skupščine.
»Za Celje, ki se predstavlja
za knežje in sejemsko mesto,
ima ekološki sejem posebni
pomen,« je opozoril podpred-
sednik celjske vlade, Budi Vi-
detič. Mesto je v svojem
vzhodnem delu doživelo eko-
loško katastrofo, sejem pa pri-
pomore tudi k osveščanju.
Staro industrijsko mesto se
srečuje z izjemnimi ekološkimi
težavami, kar se odraža
v zdravju občanov, v gozdovih
ter celo na kulturnih spomeni-
kih. Mesto v težki gospodarski
krizi pričakuje seveda tudi po-
moč Republike. Za Celjane pa
je sejem tudi nekakšen parad-
ni konj.« Celjani so se ministr-
stvu zahvalili tudi za sejemsko
sodelovanje po finančni pla-
ti.»V prihodnje lahko sejem
pričakuje dober uspeh,« je me-
nil tudi Srečko Krese iz Go-
spodarske zbornice, član orga-
nizacijskega odbora.
Tako celjski kot sorodni
ljubljanski ekološki sejem sta
se začela zaradi osveščeveinja,
zdaj pa oboji vse bolj razmi-
šljajo tudi o poslovni plati. To
je povedal minister Jazbinšek,
ki je opozoril na dejstvo, da je
ekologija novo in posebno
obetavno gospodarsko po-
dročje, kar že zahteva potrebo
po novem poslovnem združe-
nju Gospodarske zbornice.
Vsebina prihodnjega sejma naj
bi zato temeljila predvsem na
tem, česar ni v okviru javnih
služb, je menil.
Na sestanku so se dogovorili
za sestanek predstavnikov
Celjskega in Ljubljanskega
sejma in to zaradi njunega
vsebinskega razvoja. Srečali
naj bi se še ta mesec, na se-
stanku pa bo sodeloval tudi
minister Miha Jcizbinšek. Ta je
posebej podprl zamisel širše
mednarodne promocije obeh
sejmov, ki bi bil v znamenju
»države gosta«. V ponedeljek
so se posebej ogrevali za pova-
bilo zvezni državi ZDA, Mary-
landu (njeni predstavniki so
nedavno obiskali Slovenijo tu-
di z ekološko ekipo) pa tudi
Japonski.
Po sestanku se je minister
zadržal s predstavniki Celja
v daljšem pogovoru.
BRANE JERANKO
Srečanje turističnili društev
Turistično društvo Dobrna
je v soboto, 10. julija, organizi-
ralo 1. srečanje TD Celja, Do-
brne, Frankolova, Nove Cerk-
ve, Vojnika, Velenja, Vinske
gore in Vitanja.
TD so svoje dejavnosti pred-
stavila na stojnicah in v pet-
najstminutnem zabavnem
programu. Okoliške kmetije so
pripravile prodajno razstavo
kmečkih jedi, značilnih za te
kraje, npr. razne potice, štrud-
le, kekse ipd. Ekipe TD so se
pomerile v družabnih igrah,
nastopila je domača folklorna
skupina in mažoretke iz Lju-
bečne.
Prireditev je bila letos prvič,
vendar naj bi postala tradici-
onalna in se selila iz kraja
v kraj. Finančno je priskočila
na pomoč tudi občina in pa
zdravilišče Dobrna. Ta prire-
ditev najavlja turistični teden
v začetku avgusta, ki ga bo
zaključila Noč pod kostanji.
TANJA SLEMENJAK
Foto: EDO EINSPIELER
»Hrvaška ne
prosi«
LJUBLJANA, 14. julija
(Slovenec) - Hrvaški pre-
mier Nikica Valentič je na
novinarski konferenci
v zvezi s sklepom sloven-
skega parlamenta o umiku
sporazuma o prijateljstvu
s Hrvaško dejal, da Hrva-
ška doslej še nikogar ni
prosila za prijateljstvo in
tudi Slovenije ne bo. Napo-
vedal je, da bodo poostrili
zahteve do Ljubljanske
banke, vprašanje meja pa
bodo reševali z največjo
mero korektnosti, tudi
s pomočjo mednarodne ar-
bitraže, če bo to potrebno.
Brez sporazuma
s Hrvaško
LJUBLJANA, 12. julija
(Delo) - Na seji odbora za
mednarodne odnose držav-
nega zbora je slovenska
vlada umaknila pobudo za
sklenitev sporaziuna o pri-
jateljstvu in sodelovanju
med Slovenijo in Hrvaško,
odbor pa je podprl pobudo
za sklenitev sporazumov
o trgovinsko-gospodarskih
odnosih, ureditvi premo-
ženjskopravnih razmerij in
zaposlovanju, medtem ko
so morali odločanje o po-
budi za sklenitev plačilne-
ga sporazuma odložiti, ker
ni bilo predstavnika finač-
nega ministrstva.
Do 200 dolariev do
konca tedna
LJUBLJANA, 12. julija
(Delo) - Čeprav je vlada na
petkovi seji sprejela ured-
bo, s katero spreminja
aprila »uzakonjeni« uvoz
blaga za široko porabo
brez plačila carine, če
vrednost kupljenega blaga
ne presega 200 dolarjev,
bodo slovenski državljani
vsaj še do konca tega tedna
lahko uvažali po doslej ve-
ljavnem predpisu. Ker je
bila najbolj sveža številka
uradnega lista natisnjena
in odposlana naročnikom
v petek, v njej pa še ni ob-
javljena petkova odločitev
vlade, torej še velja stara
uredba za neocarinjeni
uvoz do 200 dolarjev vred-
nosti.
Vlada pomaga
LJUBLJANA, 13. julija
(Republika) - Slovenska
vlada se je odločila, da bo
izdala obveznice tudi po-
djetjem, ki imajo svoje ter-
jatve do Kube, Iraka, An-
gole in Zvezne direkcije za
promet in rezerve izdelkov
posebnega pomena, čeprav
niso pridobila vseh potrdil,
ki jih zahteva Banka Slo-
venije.
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica       odgovornega
urednika:   Milena   Brečko-
Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Irena Baša, Tatjjina Cvirn,
Janja Intihar, Brane Jeran-
ko, Edo Einspieler, Edi Mas-
nec, Urška Selišnik, Ivana
Stamejčič, Željko Zule. Teh-
nični urednik: Franjo Boga-
di. Oblikovanje: Minja Baja-
gič. Tajnica uredništva: Moj-
ca Marot.
Naslov uredništva: Trg
V. kongresa 3 a, Celje. Tele-
fon: (063) 29-431, fax
441-032.
Št. 28 - 15. julij 1993
3
Žunter kontra Božič
MozirsMm zaraham nI ¥iaeU konca, tlobl¥aJo pa uanelše obrise
Znane obtožbe v mozirski občini na
račun predsednika izvršnega sveta in ne-
katerih poslancev trenutno mirujejo, saj
vsi čakajo na uradne zapisnike Službe
družbenega knjigovodstva, ki preučuje
poslovanje občinskega IS, Javnega po-
djetja Komunala, poslovanje Zdravstve-
nih zavodov in firme Božič... Poslovanje
Zdravstvenih zavodov je pregledal tudi
občinski sekretariat za občo upravo in
družbene dejavnosti.
Tako so na zadnjem zasedanju občin-
skega izvršnega sveta in mozirske
skupščne spregovorili o enem izmed teh
zapisnikov SDK, ki »neuradno kroži« po
mozirski občini. Na zasedanju so največ
pozornosti namenili ugotovitvam občin-
skega sekretariata za občo upravo in
družbene dejavnosti, ki je v poslovanju
zdravstvenih zavodov v mozirski občini
odkril vrsto nepravilnosti. Te so nžistaja-
le pri odkupu službenih avtomobilov, pri
odpovedovanju štipendij, plačilu mrliško
pregledne službe,... Prav tako so ugoto-
vili nepravilnosti v pogodbi^ed_zayo-
dom in Antonom Žunterjem, ki je v Lu-
čah pridobil koncesijo za opravljanje za-
sebne zdravniške prakse. Nepravilnosti
so nastale predvsem pri najemanju
zdravstvenih prostorov ambulante v Lu-
čah, kar po razlagi spada v pristojnost
oziroma pJod vpliv občinskega IS. V IS so
se zato odločili, da naj sekretariat po-
drobneje pregleda delo Zdravstvenega
zavoda in pripravi temeljito analizo.
Anton Žunter je z zavodom sklenil dve
pogodbi, in sicer o naujemnjmju prosto-
rov in poslovno pogodbo. Na zasedanju
občinske skupčine je predsednik IS Al-
fred Božič citiral nekatera določila iz
poslovne pogodbe. »Pri pridobivanju
koncesije je imel besedo občinski IS, po
končani pridobitvi pa so njegove pristoj-
nosti izčrpane,« je razlagal Anton Žun-
ter. »Za najem prostorov moram skleniti
pogodbo z Zdravstvenim zavodom. Usta-
novitelj sicer lahko o tem razpravlja, ni-
kogar pa se ne tiče pogodba med mano in
Zdravstvenim zavodom, ki temelji na po-
slovnih odnosih in ne more biti predmet
razprave v skupščini.«
Anton Žvmter je na osnovi zapisnika
SDK, ki je pregledala poslovanje Zdrav-
stvenih zavodov, naslovil pismena vpra-
šanja na občinski IS, njegovega predsed-
nika ter poslance in politične stranke
v mozirski skupščini. Tako je iz zapisni-
ka SDK razvidno, da je Alfred Božič
prelival proračimska sredsva, da je po-
djetje Božič jemalo akontacije za oprav-
ljanje storitev... »Kdaj bo predsednik
Božič držal besedo in sam odstopil, kot je
obljubil, če bodo nepravilnosti dokaza-
ne?«, se je vprašal Žunter. Poleg tega je
opozoril poslance, da morajo preučiti za-
pisnike SDK, da se ne bodo kasneje izgo-
varjali, da niso o njih nič vedeli. Na zad-
njo izjavo so burno reagirali nekateri po-
slanci, saj doslej niso ničesar vedeli o ob-
stoju zapisnika, niti jim ni bil dostavljen,
da bi ga lahko preučili. Anton Žvmter je
na vsa vprašanja zahteval pismen odgo-
vor, torej bodo podrobneje o tem sprego-
vorili na naslednjem zasedanju mozirske
skupščine. URŠKA SEUŠNIK
Kljub kopici skiepov brez župana
MozIrJanI so se prvič sestali kot en zbor
v ponedeljek so se sestali
poslanci v mozirski skupščini,
ki so prvič sklepali kot en
zbor. Dokončali so večkrat
prekinjeno 23. sejo in pospra-
vili tudi 24. skupno zasedanje.
Najpomembneje je, da mo-
zirska občina tudi po pone-
deljkovem zasedanju še vedno
ostaja brez župana, saj skup-
činski zbor ni bil dvotretjinsko
sklepčen. Manjkali so 4 po-
slanci, novi imeni za župana
pa sta Dominik Miklavc in
Bajko Pintar.
Sicer so poslanci sprejeli za
tretjino nižjo vrednost točke
za izračun nadomestila za
uporabo stavbnih zemljišč za
lansko leto. O vrednosti točke
v letošnjem letu bodo razprav-
ljali kasneje, saj mora najprej
novi upravni odbor Sklada
stavbnih zemljišč preučiti po-
krite in nepokrite poslovne
prostore ter pripraviti podro-
ben program dela.
O nadaljnjem obstoju am-
bulante v Solčavi se poslanci
niso dogovorili, saj nobeden
od dveh predlogov ni dobil za-
dostne podpore. Po ekonom-
skih in strokovnih kazalcih
naj bi ambulanto ukinili, s či-
mer so se strinjali tudi krajani,
če bi jim ostali prostori in
oprema. Vendar pa je predsed-
nik IS menil, da bi kazalo z za-
piranjem solčavske ambulante
počakati, saj bo zdravnik
v kraju potreben. Poslanci so
menili, da bi bilo potrebno
opremo in prostore dati KS
v najem, ne pa v last. Zato niso
sprejeli nobenega sklepa, tako
da bodo o zapiranju ambulan-
te v Solčavi razpravljali na eni
izmed prihodnjih sej. Na po-
nedeljkovem zasedanju so po-
slanci v mozirski skupščini
sprejeli še zazidalni načrt za
podjetje MGA, ustanovili Jav-
ni vzgojnoizobraževalni zavod
Glasbena šola Nazarje ter po-
stavili kopico vprašanj na ra-
čvm avtobusne postaje v Mo-
zirju.
URŠKA SELIŠNIK
BOSANSKE VOJNE VIHRE
Očarljivost bosanske vojne
Piše: Slaven Bosnič
v politiki se zveze ne vzpo-
stavljajo zaradi naklonjenosti,
temveč zaradi interesov. To je
lekcija, ki se je danes v Bosni
in Hercegovini šele učijo, zdi
pa se, da trde muslimanske in
hrvaške glave ta elementarni
postulat zelo težko razumejo.
Lahko bi seveda rekli: bosan-
ske zadeve.
Vendar se Hrvati in Musli-
mani v srednji Bosni še naprej
koljejo, ali, kot bi rekli
v športnem žargonu, iniciativo
ima še zmeraj muslimanska
stran. Iz »herceg-bosenskega«,
torej hrvaškega centra, še na-
prej prihajajo dramatična po-
ročila, ki jim ponavadi sledijo
vesti o »taktičnem imiiku in
utrjevanju na novih, čvrstih li-
nijah«. Takšnih in podobnih
fraz, ki prikrito govorijo o voj-
nih porazih, smo navajeni iz
vseh vojnih štabov, vendar je
danes težko kogarkoli preva-
rati s takšnimi retoričnimi ek-
sibicijami. Vojna v Bosni in
Hercegovini se odvija na črti
Busovača - Vitez - Novi Trav-
nik in če Muslimanom uspe
zavzeti vsa tri mesta, bo spor
s Hrvati končan, sledil pa bo
končni obračun med vojskama
Bosne in Hercegovine in Srbi-
je. To je, seveda, samo ena iz-
med mogočih variant nadalje-
vanja vojne v Bosni.
Politične igre in diplomat-
ska pametovanja se torej na-
daljujejo. V zbirko bosanskih
absurdov pa sodi tudi dejstvo,
se je predsedstvo Bosne in
Hercegovine, tokrat sicer brez
^ije Izetbegoviča, zopet se-
stalo v Zagrebu, ne glede na
to, da so Muslimani in Hrvati
v vojni. To je tako, kot da bi se
londonska vlada med drugo
svetovno vojno sestala v Hit-
lerjevem Berlinu. Kar pa si je
težko zamisliti, ali ne? V bo-
sanskem primeru pa je vse mo-
goče, vključno s sestankom
predsedstva v »napol prijatelj-
ski« državi Hrvaški. Pa tudi
očarljivost bosanske vojne je
ravno v absurdih in najbolj
nemogočih situacijah.
Tokijski sestanek sedmih
industrijsko najbolj razvitih
držav je pokazal, da se še na-
prej vztraja pri razdeUtvi
krivde, in da se srbski in hrva-
ški del pri umoru Bosne in
Hercegovine čededje bolj ize-
načujeta. Torej nekakšna po-
vsem nova vrsta »uravnilov-
ke«. Položaj Hrvaške je več kot
delikaten: krediti, ki so jih iz-
vlekli zaradi srbske agresije,
so se prehitro stopili, malo pa
je verjetno, da se bo Hrvatom
uspelo otresti bremena udelež-
be pri razbitju Bosne in Herce-
govine. Sicer pa kaznovanje
Hrvatov za Muslimane ne po-
meni nikakršne zadovoljitve.
Bosanci potrebujejo Hrvaško
iz nmogih razlogov, zato je ob-
novitev hrvaško-muslimanske
zveze edini način, da se uprejo
srbskemu agresorju. Vendar
drži, kar smo rekli že na začet-
ku, da v Bosni zelo težko razu-
mejo, da je v politiki za skle-
panje zvez pomemben interes
in ne naklonjenost.
Svojevrstni talci hrvaško-
muslimanskega spopada pa so
vsekakor tudi bosanski begun-
ci, ki so trenutno na Hrva-
škem. Trde struje Hrvaške de-
mokratske stranke so namreč
od časa do časa povsem odkri-
to podpirale možnost, da se
bosanski begunci izkoristijo
kot sredstvo izsiljevanja, ven-
dar so se bolj trezni hrvaški
politiki zavedali, da bi mani-
puliranje z bosanskimi begun-
ci Hrvaško pripeljalo v še bolj
neprijeten položaj. Poleg tega
pa se je zdelo, da svet komaj
čaka na kakšno napačno pote-
zo hrvaških oblasti, da bi po-
tem tudi formalno proglasil
sankcije in tudi Hrvaško izoli-
ral podobno kot Srbijo.
V srbsko-hrvaško-musli-
manskem spopadu danes no-
bena stran ne more zatrditi, da
je z vojno karkoli pridobila.
Srbi so sicer res osvojili naj-
večji del bosanskega teritorija,
se pa zato zdaj ukvarjajo
s problemom, kako osvojeni
teritorij obdržati. Radovan
Karadžič se tega zaveda in je
zato pripravljen na določena
popuščanja. Poleg tega se mu
zelo mudi, da bi čimprej kon-
čal vojno, predvsem zato, ker
ima trenutno še položaj, v ka-
terem lahko diktira pogoje.
Vojna evforija je že davno mi-
mo, tudi nacionalna histerija
je že preteklost, pa tudi v Bos-
ni in Hercegovini se ne vojsku-
jejo več tako navdušeno kot
pred pol leta. Vojno je precej
lažje začeti kot pa končati, to
v Bosni in Hercegovini zdaj
zelo dobro vedo. Zato bo tudi
maček, ki bo sledil bosanskim
orgijam, dolg in boleč. Država
je razrušena, mrtvi se prešte-
vajo v stotisočih, pa tudi z mr-
tve točke se ni nič premaknilo.
Vladavina nacionalnih
strank se bo v Bosni in Herce-
govini končala tako, kot je bilo
mogoče predpostaviti, s štet-
jem mrtvih.
Gneča na občini
Te dni se na občinskem Se-
kretariatu za notranje zadeve
v Celju srečujejo z izjemno ve-
likim številom tistih občanov,
ki si do 25. junija letos še niso
uredili slovenskih potnih li-
stov.
Na sekretariatu dobivajo
vsak dan okoli 300 vlog, včasih
tudi do 500, na dan pa zmorejo
izdati le 150 potnih listov, pa
čeprav so delavkam zato de-
lovni čas podaljšali od 6. do
21. ure. Na sekretariatu ne
morejo zagotavljati zakonsko
določene čakalne dobe, ki kot
zgornjo mejo navaja štirinajst
dni. Podobno je tudi drugod
po Sloveniji, pravi občinski
sekretar za notranje zadeve
Niko Pirtošek, le da imajo Ce-
ljani privilegij, saj celjski Ce-
tis, ki tiska potne liste dan in
noč, kar 500 knjižic dnevno
dostavi Celju. Skupno jih v 24
urah natisnejo dva tisoč.
Na sekretariatu za notranje
zadeve zato prosijo vse obča-
ne, ki te dni ne potrebujejo
potnega lista, naj nanj nekoli-
ko počakajo, da bi se izognili
veliki gneči. Obenem Niko
Pirtošek že sedaj opozarja, da
se bo podobna gneča ponovila
ob spremembi naslovov v do-
kumentih, potem ko bodo
spremenjena imena nekaterih
celjskih ulic objavljena
v uradnem listu. Niko Pirtošek
svetuje, naj si občani ne ureja-
jo spremembe ulic v dokumen-
tih na vrat na nos, temveč naj
nekoliko počakajo. Podobna
gneča pa bo tudi prihodnje le-
to ob tem času, ker bo 25. jimi-
ja 1994 potekla veljava vsem
v SFRJ izdanim vozniškim do-
kumentom. Torej prometnim
in vozniškim dovoljenjem ter
starim jugoslovanskim regi-
strskim tablicam. Zato Niko
Pirtošek občane že sedaj opo-
zarja, naj si ob registraciji vo-
zil hkrati priskrbijo nove do-
kumente, da bi se tako izognili
nepotrebni gneči prihodnje
leto. N. G.
Tudi bogati imajo
probleme
Najbogatejše oziroma
industrijsko najbolj razvite
države sveta, G-7, kot jih
kratko imenujejo, so prete-
kli teden prišle v Tokio
z velikimi delovnimi načr-
ti. Bruseljski sestanek le-
tošnjega februarja, ki so se
ga udeležili finančni mini-
stri in guvernerji central-
nih bank Združenih držav
Amerike, Kanade, Franci-
je, Nemčije, Italije, Velike
Britjuiije in Japonske na-
mreč ni prinesel željenih
rezultatov. Dogovori za
skupno akcijo o globalni
strategiji za splošno sve-
tovno gospodarsko rast so
čakali na iznajditelja ča-
robne formule, ki naj bi se
morda komu porodila
v prestolnici industrijsko
najrazvitejše države sveta.
Pričakovanja planeta, ki
ga najeda revščina, brezpo-
selnost, recesija in katere-
ga oči so bile minulo sredo
in četrtek uprte v deželo
vzhajajočega sonca so veli-
kanska in za vse se težko
najde rešitev. Sedem držav,
ki jih sicer največkrat
predstavljajo kot klub bo-
gatih, ima nemalo težav ne
le z globalno svetovno go-
spodarsko politiko, ampak
v prvi vrsti same s seboj.
Clintonova Amerika tre-
nutno sicer lahko govori
o najvišji ekonomski rasti,
čeprav si je ameriški pred-
sednik kot osrednjo nalogo
svojega mandata postavil
ozdravitev ameriškega go-
spodarstva. Na drugem
koncu sveta preživlja Ja-
ponska svojo največjo rece-
sijo po drugi svetovni voj-
ni. Druge dišave, predvsem
tiste, ki so vključene
v Evropsko skupnost pa ni-
so dosti na boljšem, saj je
ES že pred časom sporoči-
la, da potrebuje poseben
oživitveni program za svoje
gospodarstvo. Sedmerica
ima zato največ težav pred-
vsem z uskladitvijo različ-
nih pogledov na pospeše-
vanje gospodarske rasti.
Japonski predstavniki so
tokijsko srečanje izkoristili
tudi za predstavitev svoje-
ga programa za pomoč ne-
razvitim državam tretjega
sveta, ki so po mnenju ja-
ponskih predstavnikov po
razpadu Sovjetske zveze in
padcu komunizma
v Vzhodni Evropi izgubile
pozornost razvitega sveta.
Vendar je to področje kljub
nap>orom Japoncev ostalo
v senci problemov, ki jih
imajo bogati sami s sabo in
med seboj. Napovedujočo
inflacijo bodo denimo lah-
ko zatrli le na račim rev-
nih, torej z zapiranjem vrat
pred tretjih svetom, ki
ostaja nedvomno največji
poraženec    nesposobnosti
razvitih, da se dogovorijo
o pravilih svobodne trgovi-
ne. Toda tudi reveži imajo
svoje orožje, ki grozi z ek-
spanzijo. Politične krize,
lakota in brezposelnost so
v zadnjih nekaj letih pod-
vojile število beguncev, ki
trkajo na vrata in če se bo-
do razmere slabšale jih na
koncu ne bo ustavila nobe-
na restriktivna policijska
politika.
Osrednji osebnosti tokij-
skega vrha sta bila prav
gotovo ameriški predsed-
nik Clinton in japonski
premier Kiiči Mijazava.
Prva naloga ameriškega
impresarija na daljnem
vzhodu je bila zmanjšanje
ogromnega trgovinskega
primanjkljaja ZDA z Ja-
ponsko. Po nekaterih po-
datkih je namreč samo
v obdobju leta 1992-93
znašal ceUh 46 milijard do-
larjev. Japonci kljub ne-
ugodnem položaju svojega
premiera spričo notranje-
politične krize, ki pretresa
državo, niso popustili. Da
bi se izognili maščevanju,
s katerim ob japonski tr-
moglavosti grozi Washing-
ton, so v Tokiu predlagali,
da bi lahko Američani
v prihodnosti merili odpi-
ranje japonskega trga. Ja-
ponska namreč s svojim
presežkom narodnega do-
hodka preprečuje dva mili-
jona novih delovnih mest
po vsem svetu.
Prav brezposelnost pa je
tista boleča točka, Id bo
v prihodnje najbolj spod-
našala vlade v Evropi in
ZDA. Senco grožnje last-
nega obstoja je bilo tako na
Japonskem čutiti bolj kot
kdaj koli prej. Kanadska
udeleženka srečanja, pred-
sednica vlade Kim Camp-
bell je imela verjetno ves
čas v mislih novembrske
volitve, japonski premier
bo na enaki preizkušnji že
ta mesec, britanski premier
Major je ves čas trepetal
pod težkim bremenom do
sedaj najhujše britanske
gospodarske krize, Mitte-
randova edina skrb pa je
bila, da bi preprečili svojo
osamelost na zadnji \mx-
gvajski rundi za obnovo
sporazuma GATT, ki ureja
svetovne trgovinske odno-
se. Skrbi bogatih pred
skrbmi revežev torej, ki bo-
do morali zaenkrat še po-
čakati.
Piše: Erika Eepovž
Skansen ]e premaio znan
Skansen v Rogatcu, ki služi
predstavitvi vzhodnoštajerske
kmetije, je slovenska poseb-
nost. Obsoteljski Muzej na
prostem ima pravo »konku-
renco« le še v solinarskih Se-
čovljah, po državi pa je še ne-
kaj manj uspešnih prizade-
vanj. Rogaška zanimivost pa je
premalo znana, zato priprav-
lja celjski Muzej novejše zgo-
dovine prvo Muzejsko poletno
delavnico.
Z delavnico bodo začeli pri-
hodnjo soboto, trajala pa bo
do 25. julija. Vodila jo bo Ta-
nja Roženberger iz celjskega
Muzeja, ki pričakuje 28 udele-
žencev: strokovnjake, študen-
te (predvsem bodoče etnologe)
in celjske srednješolce. Razi-
skovalci se bodo na terenu, lo-
tili najrazličnejših tem: gospo-
darskih, vinogradništva, pre-
hrane, obrti, trgovine in sploš-
ne krajevne zgodovine. Zbra-
no bi potem uporabili za širi-
tev turistične ponudbe roga-
škega Muzeja na prostem. To
je tudi glavni cilj te delavnice.
Raziskovalci bodo ves čas
bivali v prostorih bližnje os-
novne šole, glavnemu organi-
zatorju. Muzeju novejše zgo-
dovine, pa je s sponzorstvom
največ pomagala turistična
agencija Orel. Med delavnico
bo sodeloval iniciator skanse-
na, Icrajevno Društvo za uredi-
tev Muzeja na prostem,
s Francem Žerdonerjem, in
celjski Zavod za varstvo na-
ravne in kulturne dediščine.
BRANE JERANKO
Št. 28 - 15. julij 1993

Nižie cene
mobitelov
Slovenski ponudnik mo-
bilnih telefonov Mobitel
d.d. je 7. julija znatno zni-
žal cene vsem modelom
mobilnih telefonov. V pov-
prečju so se vsi modeli mo-
bilnUi telefonov pocenili do
približno 70 tisoč tolarjev,
s čimer postajajo dostopni
najširšemu krogu uporab-
nikov. Kupcem ponujajo
dodatno še možnost obroč-
nega odplačevanja, v do-
brem letu dni pa je družba
Mobitel prodala blizu 5 ti-
soč aparatov.
m
Ni razlogov za optimizem
Gospodarstvo na Celjskem še ne kaže rožnate podobe
Sodeč po zbranih podatkih območne
gospodarske zbornice, so trendi gospo-
darske aktivnosti na Celjskem še vedno
negativni. Si pa v zbornici precej obetajo
ob dejstvu, da je Celje na križišču pred-
videnih razvojnih osi, predvsem cestnih
povezav in tranzita v smeri Koper — Mad-
žarska ter proti sosednji Hrvaški.
Proizvodnja v primerjavi z republiški-
mi podatki letos upada še nekoliko hitre-
je. Manjša je približno za 10 odstotkov,
medtem ko je v Sloveniji nižja za 7,2
odstotka. V štirih mesecih je območno
gospodarstvo izvozilo za 170 milijonov
dolarjev blaga, kar je za 13 odstotkov
manj kot v enakem lanskem obdobju,
a še vedno bolje kot na ravni republike,
kjer je izvoz manjši za 16 odstotkov.
Uvoz na Celjskem je z 122 milijoni dolar-
jev manjši za 12 odstotkov. Na območje
nekdanje Jugoslavije pa je območno go-
spodarstvo izvozilo petino vsega blaga,
namenjenega izvozu.
Likvidnost ostaja eden najbolj perečih
problemov podjetij na našem območju.
Lani je bilo nad pet dni blokiranih 135
podjetij, maja letos pa že 218. Med temi
je bUo godnih za stečaj 129 podjetij ozi-
roma 60 odstotkov, dve tretjini teh po-
djetij pa ne zaposluje nobenega delavca.
Čeprav še vedno velja moratorij na vla-
ganje prijav za uvedbo stečajnega po-
stopka, lahko SDK vloži prijavo za stečaj
za zasebna podjetja brez zaposlenih.
Celjska SDK je v zadnjih mesecih pred-
lagala stečaj za 63 takšnih primerov, ki
pa se rešujejo počasi, predvsem zaradi
nizkih kapitalskih vložkov in pomanjka-
nja sredstev za poravnavo. IB
Po podatkih območne zbornice je po-
trebno na Celjskem oziroma v šestih ob-
činah, ki jih pokriva zbornica, opraviti
revizije lastninjenja v 52 podjetjih.
V Sloveniji je takšnih podjetij 1064.
Za center za razvoj
Se konjiškemu gospodarstvu obetalo bolišl časi
v Zrečah so se v sredo sesta-
li konjiški gospodarstveniki in
sprejeli pobudo za ustanovitev
centra za razvoj v občini Slo-
venske Konjice, s čimer bi pri-
spevali k zaustavitvi propada-
nja konjiškega gospodarstva
in mu omogočili nov zagon.
Analize gospodarske proiz-
vodnje kažejo padec proizvod-
nje in večanje nazaposlenosti,
zlasti med rnladimi, zato se je
med gospodarstveniki rodila
ideja za ustanovitev centra, ki
bi skrbel za razvoj. Idejni vo-
dja in eden od pobudnikov,
mag. Martin Grum, je prikazal
glavne naloge centra. Ta naj bi
se ukvarjal s posredovanjem
pri prodaji in nakupih vred-
nostnih papirjev, zbiral infor-
macije o priložnostih za nove
programe in tržišča doma in
v tujini, pridobival finančna
sredstva, ustanavljal nova in
preoblikoval že obstoječa po-
djetja, ki so zašla v krizo, or-
ganiziral izobraževanje, zlasti
mlajših kadrov, pripravljal
programe in podjetniške načr-
te ter sodeloval pri upravlja-
nju podjetij. Na začetku bi de-
loval kot družba z omejeno od-
govornostjo, po enem letu pa
bi se preoblikoval v delniško
družbo. Minimalni ustanovni
delež je 1000 DEM. Družabni-
ki naj bi bili politično neobre-
menjeni in brez lastnih podjet-
niških interesov. Povezoval bi
se tudi z organizacijami doma
in v tujini, npr. z Gospodarsko
zbornico v Grazu in Svetoval-
no izobraževalnim centrom
Slovenske Konjice.
Direktor SIC-a, Franc Šelih,
je povedal, da se zelo zanimajo
za povezavo s centrom. Veliko
že sami delajo na razvoju, sam
pa je tudi eden od pobudnikov
ideje za ustanovite tega cen-
tra. SIC ima veliko obratnega
kapitala, programe, že usta-
novljene dnižbe - do sedaj so
ustanovili že 92 družb -in tržne
informacije. Vključeni so tudi
v prodajo in preoblikovanje
družb, za sodelovanje pa se
dogovarjajo tudi z Ljubljan-
sko banko. Izdajajo tudi časo-
pis za zdomske klube po vsem
svetu Lastovka in tako omogo-
čajo tudi sodelovanje zdomcev
pri svojih programih. Zavze-
majo se za povezovanje centra
v sklad, ki bi odkupoval vred-
nostne papirje občanov in tako
omogočal, da ostane denar
v občini. Povezani so z inštitu-
tom za del v Grazu in podob-
nimi organizacijami na Če-
škem. S svojimi programi in
dejavnostmi bi omogočili lažji
začetek delovanja centra.
Martin Grum je sprožil tudi
pobudo za natečaj za pridobi-
vanje interesentov in se zavzel
za začetek delovanja v sep-
tembru.
TANJA SLEMENJAK
Likvidnostne težave
celislte Komunaie
Cellska vlada bo priskočila na pomoč,
vendar šele po treznem razmisleku
Po podatkih o poslovanju
javnega podjetja Komunala
Celje je le-to v prvih štirih me-
secih letos ustvarilo izgubo
v višini milijon in pol tolarjev.
Izg^ubo so ustvarile vse poslov-
ne enote, razen Plinarne. Izgu-
bo naj bi zakrivila restriktivna
politika cen, ki jo vodi sloven-
ska vlada, zato so se člani celj-
ske vlade na zadnji seji načel-
no odločili pomagati Komu-
nali.
Delo JP Komimala Celje na-
meravata celjska občinska
skupščina in vlada v prihodnje
nadzorovati, zato od podjetja
zahtevata tudi poročilo o delu
v posameznih enotah. Na zad-
nji seji celjske vlade so tako
zadolžili Komimalo, da reali-
zira nujne investicijske nalož-
be v komimalno gospodarstvo
za letos. Te naj bi zagotovile
normalno oskrbo s toploto, na-
daljnje odlaganje komimalnih
odpadkov ter nadaljevanje po-
litike občine za varstvo zraka
s pospešeno plinifikacijo in,
zmanjšanje nitratov v pitni
vodi z dokončanjem izgradnje
industrijskega vodovoda.
Ker naj bi se naložbe pričele
izvrševati nemudoma, je Izvrš-
ni svet zadolžil JP Komunala
Celje, da zagotovi ustrezno
vsoto sredstev. Kot je razvidno
iz poročila JP Komunala Celje,
namerava le-ta to storiti z na-
jetjem premostitvenega kredi-
ta. Komunala krivi za izgubo
predvsem nedoseganje cen ko-
munalnih storitev, ki so v Ce-
lju, kot je znano, med najnižji-
mi v Sloveniji. Zahtevek za
ustrezen dvig cen so sicer že
posredovali ustreznemu repu-
bliškemu organu, vendar je
malo upanja, da bi dobili pozi-
tiven odgovor. Zato se je celj-
ska vlada odločila, da podjetju
pomaga z garancijo za vračilo
sredstev za največ 45 milijo-
nov tolarjev, če samo ne bi mo-
glo poravnati svojih obvez-
nosti.
Ker pa so člani celjske vlade
zaradi izkušenj iz preteklosti
nekoliko nezaupljivi do razpo-
rejanja sredstev v tem podjet-
ju, so sprejeli še dodaten sklep,
da je treba porabo sredstev
strogo nadzorovati in v prime-
ru, ko bi Komimala dejansko
potrebovala omenjeno garan-
cijo, prej ponovno proučiti, če-
mu so bila porabljena sredstva
namenjena.
N.G.
Žiro račun
žiro račun je splošno znan
finančni instrument, ki ga
uporabljajo podjetniki, obrt-
niki, advokati in vsi drugi, ki
prejemajo plačila za svoje delo
in storitve od drugih pravnih
in fizičnih oseb. Žiro račim je
obenem tudi instrument kon-
trole, saj se lahko davčni orga-
ni vedno prepričajo, kolikšni
so bili prilivi sredstev na posa-
meznem račimu in ali je davč-
ni zavezanec pravilno prijavil
svoje dohodke.
Seveda pa država ne obdav-
čuje samo dohodkov obrtni-
kov, podjetnikov in drugih re-
gistriranih pravnih oseb. Ob-
davčiti je potrebno tudi vse ti-
ste posameznike, ki opravljajo
razne usluge, storitve in pro-
dajo podjetjem, javnim služ-
bam, državnim organom in
drugim ter za to prejemajo
plačilo. S prejetjem plačila na-
mreč avtomatsko postanemo
davčni zavezanci.
Zaradi vsega tega je Vlada
Republike   Slovenije   izdala
Uredbo o pogojih, pod kateri-
mi so zvezanci za dohodnino
dolžni odpreti žiro račun. To-
rej na kratko! Žiro račun mo-
rajo odpreti tisti davčni zave-
zanci, ki prejmejo v posamez-
nem koledarskem letu prejem-
ke, kateri presegajo 45 tisoč
tolarjev. Kazen za neupošte-
vanje tega določila se giblje
med 25 tisoč do 200 tisoč to-
larjev. Vsak davčni zavezanec
lahko ima samo en žiro račun.
Pri banki, kjer žiro račun od-
pre, mu dajo v podpis izjavo,
da nima odprtega žiro računa
pri njeni podružnici ali kakšni
drugi finančni organizaciji.
Kdor se zlaže, mu ob odkritju
seveda sledi kazen. Tudi ta se
giblje med 25 tisoč in 200 tisoč
tolarji. Pa še to si zapomnimo.
Žiro račun za prej navedene
namene lahko odpremo samo
pri bankah v Sloveniji. Banke
pa so dolžne obveščati pristoj-
ni davčni organ o stanju na
vašem žiro računu.
JANKO KOŠTOMAJ
Prodor na Češico
v velenjskem M Clubu
bodo v kratkem podpisali
pogodbo za izvoz izdelkov
na Češko. Na tem tržišču so
Velenjčani prodajali izdel-
ke že pred osmimi leti in
zaslužili letno po 8 milijo-
nov dolarjev. Tudi sicer
imajo v podjetju v tem času
izredno veliko naročil iz
tujine, zato nameravajo
uresničiti projekt dela na
domu. Delavke, ki bodo to
želele, bodo v popoldan-
skem času lahko doma ši-
vale za podjetje in si s tem
izboljšale zaslužek. Poleg
tega nameravajo v M Clubu
v kratkem urediti še novo
likalnico, naložba je vred-
na 300 tisoč nemških mark,
v njej pa bo zaposlenih 25
delavcev.
Predstavitev
v Gornji Radgoni
Slovenski podjetniki,
obrtniki in inovatorji bodo
na letošnjem sejmu v Gor-
nji Radgoni lahko brez-
plačno predstavili svoje
nove izdelke. Sejem bo od
21. do 29. avgusta, udele-
ženci pa si s promocijo iz-
delkov na tem sejmu lahko
pridobijo pravico za raz-
stavljanje na mednarod-
nem obrtnem sejmu v Celju
ter drugih mednarodnih
sejmih. Podrobnejše infor-
macije so na voljo v območ-
ni gospodarski zbornici
Celje.
Gorenje izobražuje
menedžerje
Pred kratkim je zaklju-'
čila Poslovodno šolo Gore-
nja že tretja skupina mla-
dih menedžerjev, skupno je
Gk)renjevo lastno poslo-
vodno šolo za usposablja-
nje vodilnih kadrov doslej
končalo 38 slušateljev. Po-
slovodna šola je začela
z delom pred dvema leto-
ma. Izobraževanje je orga-
nizirano v štirih modulih,
kjer se slušatelji seznanijo
s strategijo Gorenja, kako-
vostjo izdelkov, storitev in
poslovanja, notranjim po-
djetništvom in trženjem.
Slušatelji druge in tretje
skupine so izdelovaU tudi
posebne naloge, gre za sve-
tovalne projekte, namenje-
ne boljšemu poslovanju po-
djetij. V prihodnje želijo
absolventi Poslovodne šole
sodelovati še v učnih de-
lavnicah, kjer bi pridobi-
vali znanja s področja pro-
dajnega marketinga, infor-
macijskih sistemov, lastni-
njenja, obvladovanja kriz-
nih situacij in psihologije
vodenja. Za slušatelje tret-
je skupine Poslovodne šole
so tokrat pripravili še stro-
kovno ekskurzijo y Gorenje
Vertriebes v Munchen,
Bosch-Siemens in Quelle,
na posebni slovesnosti pa
je absolventom podelil
priznanja predsednik od-
bora za gospodarjenje v dr-
žavnem zboru Feri Horvat.
III. osnovna šola
Celje
razpisuje prosto delovno
mesto
učitelja v OPB
- za določen čas s polnim
delovnim časom;
željena kombinacija pouče-
vanja predmeta Etika in druž-
ba ali razredni pouk.
Pričetek dela 1. 9. 1993
Kandidati naj pošljejo vloge
z dokazili o izpolnjevanju
z zakonom določenih pogo-
jev v 8 dneh po objavi razpi-
sa. O izbiri bodo obveščeni
v 30 dneh po objavi razpisa.
PO ČEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 14. 7. 1993
Št. 28 - 15. julij 1993
5
Klub i
Carieristov
V nazarskem podjetju
Elkroj so v maju na tržiš-
če plasirali tri tisoč hlač
nove blagovne znamke
Carier, ki so jih kupci do-
besedno razgrabili.
Skupaj z novo blagov-
no zmanko so v Elkroj u
uvedli tudi osebno na-
slavljanje na potrošnika
s pomočjo anketnega li-
stiča, akcijo pa so poime-
novali Klub Carieristov.
Potrošnik lahko najde
hlače Carier na izbranih
prodajnih mestih, ozna-
čenih s prodajnimi otoč-
ki. Vsakim hlačam je pri-
ložen anketni lisitič, ku-
pec pa z izpolnitvijo listi-
ča postane član Kluba
Carieristov. S tem je
vključen v razne nagrad-
ne igre, modne revije in
ostale prireditve pod
okriljem blagovne znam-
ke Carier. V Elkroj u še
niso popolnoma zaključi-
li nove blagovne znamke,
saj nameravajo hlače Ca-
rier dopolniti z modno
usklajenimi artikli.   US
Iz province v glavno mesto
torej čimboljši pokritosti Slo-
venije z nu-ežo naših poslo-
valnic«
Slovenci ne zaupamo tuj-
cem. Gospodu Videtu ta neza-
upljivost ni tuja. »Večkrat se
postavljajo takšna vprašanja,
toda treba je biti realen. Bivša
Štajerska banka in tudi Ljud-
ska banka s dokapitalizacijo je
marginalna postavka v sloven-
skem bančništvu. V celotni
bančni vsoti Slovenije imamo
0,3 odstoten delež. Tudi če po-
gledamo razvoj drugih tujih
bank v Sloveniji - več kot 1,5
odstotka v naslednjih treh le-
tih ne bomo dosegli. Tisto, kar
ponujamo, je hiter plačilni
promet s tujino, svetovanje,
internacionalne povezave in
iskanje partnerjev v tujini.«
Kaj pa strah, da bodo tujci
kapital vozili v tujino, name-
sto da bi ga plasirali v sloven-
skem prostoru? Vide zatrjuje:
»Ta strah je po naši zakonoda-
ji deloma upravičen, ker je tre-
ba držati visok devizni mini-
mum v tujini. Toda Ljudska
banka bo sveži denar plasirala
na slovenskem področju, kar
dokazujemo s kreditiranjem
novih in že obstoječih podjetij
ter obrtnikov.«
Gk)spod Vide vse to razlaga
v brezhibni slovenščini. Rojen
je bil v Ljubljani, pri sedmih
letih se je s starši preselil
v Graz, tam študiral, potem pa
nadaljeval študij na Dimaju.
Specializiral se je za vodenje
podjetij, revizije in davčne op-
timizacije ter si pridobil magi-
sterski naslov. Službeno pot je
začel v trgovskem podjetju in
nadaljeval kariero v bančni-
štvu. V Volksbanken Dunaj je
bil odgovoren za kreditiranje,
bonitetne preverbe in splošno
ekonomijo. S prevzemom di-
rektorskega mesta v Ljudski
banki preživlja teden na poti
med Ljubljano, Celjem in Du-
najem, kjer zaenkrat še vedno
ostaja družina. Dokler ne naj-
dejo stanovanja, potem bo tudi
družina prišla v Slovenijo.
Lepo mnenje ima gospod Vi-
de o naši in pravzaprav tudi
njegovi deželi. »Človek, ki
zadnja leta živi in dela tukaj.
sploh ne dojema več realnega
razvoja, ki ga je Slovenija do-
segla. To začutiš ob obisku tu-
jih partnerjev, ki so začudeni
nad napredkom v zadnjih
dveh letih. Se pa gospodarstvo
ne razvije čez noč, tudi pasove
bo najbrž še treba zategniti.
Slovenija živi na preveliki no-
gi, če gledamo njeno produk-
tivnost. Ima pa vse možnosti,
da se v petih do desetih letih
razvije v sodobno evropsko dr-
žavo. Zahodna Evropa ne bo-
mo nikoli, postati del central-
ne Evrope pa je dokaj realna
filozofija.«
Tudi mesto ob Savinji se je
direktorju Ljudske banke pri-
ljubilo. Zlasti stari del mesta,
nad prometno gnečo in parkir-
nimi prostori se sploh ne pri-
tožuje. »Če samo pomislim,
kako krožim po Ljubljani in
iščem prostor...« Zakaj je
ravno Celje izbrano za sedež
Ljudske banke - odgovor bo
Štajercem zagotovo všeč: »Fi-
lozofija Ljudske banke je mal-
ce drugačna kot filozofija dru-
gih tujih bank. Naš sedež je in
bo ostal v Celju. Podružnica
v Ljubljani je podružnica
v klasičnem smislu, imela bo
eno centralno funkcijo, to bo
mednarodni plačilni promet in
to zaradi tehničnih razlogov.
Smo prva banka, ki gre iz pro-
vince v glavno mesto. Ljublja-
na je za nas zanimivo tržišče,
ni pa edino. Menim, da mora
biti gospodarstvo neke države
v ravnovesju. Ni zdravo, da se
vse koncentrira v glavnem me-
stu, Slovenija je premajhna,
da bi to lahko zdržala. Zato je
treba razmišljati o večih sre-
diščih, nekakšnem trikotniku
okoli Ljubljane. Poslušati sa-
mo eno mnenje - to se še nikoli
ni obneslo.« IRENA BAŠA
Foto: EDO EINSPIELER
PONUDBA !lN POVPRAŠEVANJE
Ponudba
- Madžarsko podjetje Agro-
Himgarija iz Budimpešte nudi
živa goveda za vzrejo, zakol in
predelavo (1. kategorija do 100
kg, 2.ktg. do 300 kg, 3.ktg. do
600 kg). Nudijo tudi sveže za-
mrznjeno meso goved (polovi-
ce, četrtine...). Informacije:
tel. in fax 9936/1166-0419
(Mrs. Antoni).
- Britanska firma Internati-
onal Trade Services - Yew Tree
Cottage nudi svoje storitve pri
uvozu in izvozu blaga v Veliko
Britanijo. Informacije: fax
9944/749-347-133 (Peter Sin-
gleton).
- Italijansko podjetje Souli-
ficio CPM nudi opetnike, pete,
podplate iz usnja in ostale dele
čevljev (tudi s kovinskimi do-
datki). Nudijo še stroje za ši-
vanje čevljev. Informacije:
9939/0381-939-605 in fax
9939/0381-939-606 (Attilio
Melis).
-Italijansko podjetje Com-
mercialHydraulics - podružni-
ca mednarodne grupacije
Commercial Intertech - Young
Storm Ohio za Know How in
inovacije   nudi   hidravlične
komponente za industrijo, po-
hištvo, kmetijstvo idr. Sodelu-
jejo s firmami Fiat, Krupp
Zettel Meyer, Ford, Benati,
Hitachi in drugimi. Informaci-
je: tel. in fax 9939/045-6767-
250 (Giovanni Benedetti).
- FrancoskopodjetjeCabinet
Vojnovic nudi storitve na po-
dročju raziskav trga, iskanja
in vzpostavljanja kontaktov
s francoskimi partnerji ter
svetovanje in vodenje projek-
tov. Informacije: tel. 9933/
146-603-450 in fax 9933/140-
910-192.
- Francosko podjetje Enter-
prises Audemard želi investi-
rati v peskokope in sodelovati
z gradbenimi podjetji ali ce-
mentarnami. Predstavitveni
katalogi so na voljo pri GZS.
Informacije: tel. 9933/932-
911-129 in fax 9933/932-911-
139 (FVanz Krainer).
Povpraševanje:
- Nemško podjetje A-S
GmbH išče partnerje - zastop-
nike za prodajo Softwera za
avtomatizacijo proizvodnje.
Informacije: tel. 9949/072-
213-914-03 in fax 9949/072-
213-914-10 (Steffen Schmidt).
- Britanska firma Niče Ha-
stery Company išče proizva-
jalce nogavic v Sloveniji za
uvoz v Veliko Britanijo. Infor-
macije: tel. in fax 9944/533-
892-948 (John Matharu).
Informacije:
— Slovaško ministrstvo je po-
sredovalo ponudbe slovaških
podjetij za direktno investira-
nje tujih partnerjev. Podrob-
nejše informacije so na voljo
v informacijski pisarni CIS
GZS in na vseh območnih
zbornicah GZS. Informacije:
tel. 061/150-122 in fax 061/.
219-536.
Salon za lepoto
Pretekli teden je Era Koplas
^ Velenju odprla največji pro-
dajno razstavni prostor z de-
•'orativnimi izdelki. Salon na
tristo kvadratnih metrih so
poimenovali Dekor, namenjen
pa je aranžerjem in tistim, ki
skrbijo za lepo ureditev javnih
prostorov.
»Raziskava tržišča je poka-
zala, da morajo slovenski
aranžerji vrsto izdelkov, ki jih
potrebujejo pri vsakodnevnem
delu, kupovati v tujini. Zato
smo se odločili, da se poveže-
mo z vodilnimi evropskimi
proizvajalci dekorativnih ma-
terialov in uredimo salon. Ta-
ko bo na enem mestu možno
kupiti papiranto in svileno
cvetje, blago, lutke, svetila pa
tudi posebne aranžerske de-
lovne pripomočke,« je ob otvo-
ritvi Dekorja povedal direktor
Ere Koplas Štefan Oštir.
V Dekorju nameravajo
v prihodnje uvesti tudi sodo-
ben način kataloške prodaje,
saj so prepričani, da je marsi-
katera slovenska trgovska hiša
potrebna temeljite prenove.
JK
NOVO NA BORZI
Vrste naročil na
IJubiJansicI borzi
Po poslovniku in uzancah
Ljubljanske borze je možno
uporabljati dvanajst vrst na-
ročil za nakup oz. prodajo VP.
Znano je, da pravne ali fizične
osebe direktno ne morejo so-
delovati na borznem sestanku.
Na borzi lahko trgujejo samo
pooblaščeni borzni posredni-
ki, ki so zaposleni v podjetju,
ki ima plačan sedež na borzi.
Zaradi široke palete naročil, je
možno ugoditi skoraj vsaki že-
lji stranke, seveda, če je le-ta
znotraj limitov, ki so na borzi.
Pri limitu mislim na ceno in
količino določenega VP. Za
vse investitorje je zelo po-
membno, da poznajo vrste na-
ročil - vsaj glavna. Preko njih
in borznega posrednika si bo-
do zagotovili najbolj ugoden
nakup oziroma prodaja VP.
Naročila, ki se pri nas naj-
večkrat uporabljajo:
- dnevno tržno naročilo; iz-
vršeno mora biti po najugod-
nejšem tečaju po presoji borz-
nega p>osrednika na borznem
sestanku določenega dne,
- dnevno limitirano (omeje-
no) naročilo; pri prodaji se te-
čaj omeji navzdol, pri nakupu
navzgor,
- terminska naročila: ome-
jitev rok in cena.
- »vse ali nič« naročilo; in-
vestitor želi prodati ali kupiti
točno določeno naročilo; na-
ročnik prodaja in kupuje VP.
Vrednostni papir se kupi, če se
prej proda drug VP, - vred-
nostno naročilo; izvrši se na-
kup oz. prodaja določenih VP
v določeni vrednosti.
Dne 13. 7. 1993 je bilo na
borzi prometa za 5 mio DEM.
Po prometu in številu transak-
cij je razvidno, da je investi-
torjev v VP zelo veliko, še po-
sebej se ogrevajo za delnice.
Ljubljanska borza trenutno
postaja vse bolj borza delnic.
Na področju obveznic je kot
ponavadi bilo največ prometa
z republiškima obveznicama.
Z obveznico republike Slove-
nije 1 za 1,5 mio DEM, a za to
obveznico kar velikim padcem
(1,7% točke). Z RSL 2 je bilo
za 915.000 DEM prometa ob
rahlem porastu cen.
Na trgu delnic je bilo največ
prometa z delnicami Proban-
ke. Tečaj je glede na ponedelj-
kov porastel za 2.545 SIT in
tako presegel 30.000 SIT za
delnico. Prometa je bilo za 1,8
mio DEM. Prav tako je bilo
veliko prometa z prednostnimi
delnicami KB Triglav (400.000
DEM), delnicami SKB banke,
delnicami delniške družbe Ni-
ka. Vsi tečaji so porasli.
Na koncu bi opozoril inve-
stitorja (predvsem investitorje
v delnice), da je pravi donos le
realizirani donos.
Piše Bojan Gradišnik
POROČAJO BROKERJI-
Splošne banke Celje d.d.
Umrl Je Ivan
Maček-Matija
LJUBLJANA, 13. julija
(Večer) - V soboto je v Ljub-
ljani umrl Ivan Maček-Ma-
tija, nedvomno najbolj mi-
stična osebnost povojne
slovenske zgodovine, siva
eminenca republiškega vr-
ha, ki je tudi po imiiku iz
uradnih funkcij konec šest-
desetih let vse do nedavne-
ga pomembno vlekel pred-
vsem niti slovenske ka-
drovske politike. Ključ za
pojasnjevanje Mačkove
vloge je bila njegova oz-
novska preteklost. Že med
vojno je postal njen načel-
nik za Slovenijo, zatem no-
tranji minister in konec šti-
ridesetih let minister za
gradnje.
2e 127.896
brezposelnih
LJUBLJANA, 14. julija
(Dnevnik) - Slovenija se
s 14-odstotno brezposel-
nostjo za Španci uvršča
v sam neslavni evropski
vrh. Po najnovejših podat-
kih je brez zaposlitve že
127.896 ljudi, dobrih 2000
več kot maja. Republiški
zavod za zaposlovanje se
otepa s hudimi finančnimi
težavami, saj primanjkljaj
presega 8 milijard tolarjev.
Pribežališče
azilantov
z Zahoda?
LJUBLJANA, 13. julija
(Slovenec) - Predstavniki
ministrstva za delo, druži-
no in socialne zadeve so se
udeležili konference mini-
strov za socialne zadeve
v Bratislavi. V ospredju so
bile predvsem razprave
o možnostih za vrnitev azi-
lantov, ki trenutno bivajo
v zahodnoevropskih drža-
vah. Predlogi večine za-
hodnoevropskih držav so
bili za Slovenijo nespre-
jemljivi, saj bi ta tako po-
stala pribežališče za azi-
lante.
Peki in mlinarji
pri svojem
LJUBLJANA, 13. julija
(Delo) - V slovenskih žit-
nopredelovalniah organi-
zacijah vztrajajo pri cenah
moke in kruha, ki so po po-
dražitvi v jimiju v povpreč-
ju za 12 odstotkov višje od
tistih, ki so veljale do 1.
jimija, in tistih, ki jih je
pripravljena priznati vla-
da. Čeprav so po sprejetju
vladne uredbe, po kateri je
treba vrniti cene na prej-
šnjo raven, tržni inšpektor-
ji že nekajkrat obiskali ži-
tarje v podjetjih in prijavili
sodniku za prekrške, se
v žitnopredelovalnih orga-
nizacijah ne dajo.
Potem, ko se je dunajska
Volksbanken odločila za do-
kapitalizacijo v bivši Štajerski
banki obrti in podjetništva, je
mesto ob Savinji dobilo novo
bančno hišo, Ljudsko banko
d.d. Celje. Za generalnega di-
rektorja je bil izbran magister
Rihard Vide.
Na pogovor je prišel ob do-
govorjeni uri. Urejen gospod
v obleki in kravati. Pričakova-
la sem zadržanega bančnika,
a v pogovoru prijetno presene-
ti. Nevsiljivo prijazen je, nje-
govi odgovori so kratki, nič ne
ovinkari, temveč niza dejstva.
Najprej o bančni hiši. »Ljud-
ska banka sodi v skupino
Volksbanken iz Avstrije. Ideja
ljudskih bank izhaja iz 19. sto-
letja, danes so prisotne v celot-
ni centralni Evropi, predvsem
na Češkem, Slovaškem,
v Madžarski, Sloveniji in na
Hrvaškem. Bivša Štajerska
banka je imela tri svoja mesta
v Celju, Šentjurju in Črnom-
lju. Naš naslednji korak je bil
pridobitev polne licence, torej
poslovanje s tujino, posledica
tega pa podružnica v Ljublja-
ni. Strateški razvoj Ljudske
banke temelji na regionalosti.
Št. 28 - 15. julij 1993
6
Politika si ie oprala roice
Bo novi pravilnik povzročil vojno med mlekarnami In rejci?
»v Sloveniji smo si res dolgo
časa prizadevali za novi pra-
vilnik o kakovosti mleka, se pa
bojim, kako bodo zapisana do-
ločila na papirju zaživela
v praksi.« Tako razmišlja ob
uveljavitvi novih kriterijev, ki
so začeli julija veljati po slo-
venskih in tudi v celjski mle-
karni, predsednik mlekarske
zadruge Marjan Ribič.
Novi pravilnik o kakovosti
mleka smo v Sloveniji dočaka-
li po štiriletnih pripravah.
Kriteriji so ostrejši, predvsem
za mikrobiološko kakovost,
pri končnem izkupičku pa naj
bi odločale tudi beljakovine.
Mleko se glede na skupno šte-
vilo mikroorganizmov po no-
vem razvršča v naslednje ka-
kovostne razrede: E (ekstra
kakovostni razred, do 50.000
mo/ml in doplačilo 15 odstot-
kov), 1. kakovostni razred (od
50.001 do 100.000 mo/ml, do-
plačilo 10 odstotkov), 2. kako-
vostni razred (od 100.001 do
300.000 mo/ml, doplačilo 5 od-
stotkov), 3. kakovostni razred
(od 300.001 do 800.000 mo/ml,
doplačila ni) ter 4. kakovostni
razred (od 800.001 do
3.000,000 mo/ml in do 30 od-
stotkov odbitka za slabo kako-
vost).
Novost, ki jo prinaša novi
pravilnik, je tudi plačevanje
mleka glede na vsebnost belja-
kovin, odvisno od teh beljako-
vin se lahko izhodiščna cena
poviša za 7 odstotkov. Po-
membno je še to, da se v 4. ka-
kovostni razred, kjer je dolo-
čen 30 odstotni odbitek od os-
novne cene, razvršča tudi mle-
ko, ki neposredno po molži ni
ohlajeno na manj kot 8 stopinj
Celzija ali je takoj po molži
oddano v zbiralnico in tam ni
ohlajeno na manj kot 6 stopinj
Celzija.
Zastarela oprema
Marjan Ribič pravi, da ga
posebej ne skrbi uveljavljanje
pravilriika pri tistih rejcih, ki
so vključeni v mlekarsko za-
drugo. Na njihovem seznamu
je zaenkrat samo 12 članov,
v glavnem so to večji rejci, ki
mesečno oddajo skupno 95 do
100 tisoč litrov mleka v samo-
stojne zbiralnice. Mleko pri
teh rejcih oziroma mikroorga-
nizme v mleku kontrolirajo
dva do trikrat na mesec, pri
večini so v mleku ugotovili do
100 tisoč mikroorganizmov
v irulilitru, osem do desetkrat
na mesec jim kontrolirajo še
vsebnost beljakovin, maščob
in suhe snovi. »V mlekarski
zadrugi nas skrbi predvsem to,
ker imamo v primerjavi s sve-
tom precej slabši genetski po-
tencial, marsikaj je odvisno
tudi od posameznih pasem.
Znano je, da imajo živali svet-
lo lisaste in sivo rjave pasme
nekoliko več, črno bele pasme
pa manj beljakovin v mleku.
VeUko bolj bo treba paziti na
prehrano živali, od katere je
precej odvisna vsebnost belja-
kovin, tolšče in suhe snovi.
Nadalje se sprašujemo, ali bo
mlekarna sploh fizično zmogla
vse predpisane kontrole? Ima-
mo predpise, kakršne pozna
Zahodna Evropa, v mlekarnah
pa zastarelo opremo. Naše
mlekarne delajo z milkoskani,
svet pa uporablja sodobne
aparature, imenovane bakto-
skani. Zato bi se morali naj-
prej dogovoriti za nakup po-
trebne opreme. Razen tega bi
morala kontrole izvajati nev-
tralna institucija, kot imajo to
organizirano v Avstriji, ne pa
da so kontrole v rokah mle-
karn. Ne trdim, da svojega de-
la ne opravljajo pošteno, zago-
tovo pa bi bilo manj sumni-
čenj.«
Za pameten dogovor
Direktor Celeie Zdravko
Počivalšek meni, da se bodo
rejci sicer prilagodili novim
zahtevam, vendar pa izvajanje
pravilnika prinaša s sabo vrsto
problemov. Že po starem in
tudi novem pravilniku je treba
mikroorganizme preštevati pri
tistih rejcih, ki oddajo na leto
15 tisoč litrov mleka, lahko pa
tudi pri vseh drugih z manjši-
mi količinami, če se tako do-
govorita mlekarna in proizva-
jalec, oziroma če kontrole zah-
tevajo rejci. Pa smo spet pri
zastareli opremi. »Približno
4 tisoč rejcev je na odkupnem
območju naše mlekarne in če
bi hoteli kontrolirati vse, bi
morali v našem labaratoriju
zaposliti dvakrat več ljudi,
takšnega stroška pa mlekarna
ne prenese. Nakup baktoskana
stane 300 tisoč nemških mark,
pričakujem, da bo ministrstvo
za kmetijstvo pomagalo pri
nakupu treh ali štirih naprav.
Prizadevamo si, da bi eno na-
pravo dobili v celjskem Zavo-
du za živinorejo in veterinar-
stvo, ki bi potem opravljal
kontrole za celotno celjsko ob-
močje. Manj težav pa v mle-
karni pričakujem pri ugotav-
ljanju beljakovin.«
Zdravko Počivalšek je pre-
pričan, da si je politika z no-
vim pravilnikom lepo oprala
roke. »Zagovarjam boljšo kva-
liteto mleka, toda vlada je po
kmečkem štrajku ljudem ob-
ljubila višje cene, po drugi
strani pa mlekarnam s pravil-
nikom naložila zniževanje cen
do 30 odstotkov, tako da bodo
nekateri dobili manj kot so do-
bili prej. Pametneje bi bilo, če
bi bila osnovna cena 20 tolar-
jev, pa bi ljudje na račun kva-
litete lahko dobili 28 tolarjev,
ne pa da je odkupna cena 28
tolarjev, zaradi slabše kvalite-
te pa bodo cene šle navzdol.
Kljub temu se bomo z zadru-
gami poskušali dogovoriti in
se izogniti sporom.«
Ali bo do teh sporov res pri-
hajalo, se bo pokazalo v krat-
kem, ko bodo rejci prejeli pla-
čilo po novem pravilniku. Po
tistem sodeč, kar sta povedala
sogovornika, pa se kaj lahko
sklepa, kdo bo potegnil krajši
konec. IRENA BAŠA
Je zmagal razum
ali direiftiva?
Na zadnjem zasedanju celj-
ske občinske skupščine so po-
slanci v dobri uri obdelali vseh
deset točk pred tednom dni
prekinjene 34. seje. Razprave
k točkam dnevnega reda so bi-
le kratke in umne. Sejo pa bi
lahko ocenili za vzorno.
Poslanci so presenetili tudi
pri soglasju k imenovanju Vla-
dimirja Novaka za ravnatelja
osnovne šole Štore. Pričakova-
ti je bilo podoben zaplet kot
pred tednom dni pri dajanju
soglasja Antoniji Mešel za rav-
nateljico osnovne šole Frana
Roša. Toda, kdo bi vedel zakaj,
so poslanci tokrat mnenje
strokovnih institucij, ki so
Vladimirju Novaku izrekle po-
zitivno mnenje. Nihče od po-
slancev ni bil proti soglasju
Vladimirju Novaku, 25 jih je
bilo za, 17 pa vzdržanih.
Predsednik komisije za ime-
novanja in kadrovske zadeve,
Borut Alujevič, je pred glaso-
vanjem postavil le eno vpraša-
nje, zares vredno razmisleka.
Zakaj se na razpise za ravna-
telje prijavlja le en kandidat,
ali največ dva, in zakaj med
njimi ni mladih? Odgovor ni
potrebno iskati na politični
ravni, temveč v fičnikih, ki jih
država namenja izobraževanju
in s tem šolstvu. Zato danes ni
biti privilegij ravnatelj, ki mo-
ra državi, ki mu skopo odmer-
ja sredstva, po drugi strani za-
gotavljati dobre, če ne najbolj-
še rezultate. Podobno je seve-
da v družbenih dejavnostih
nasploh.
Skratka, v primeru soglasja
Vladimirju Novaku so poslan-
ci ohranili trezno glavo. Zakaj,
pa vedo le oni sami. Težko je
verjeti, da so tisti, ki so napo-
vedovali boj proti Vladimirju
Novaku, v tednu dni spreme-
nili mišljenje. Verjetneje je, da
jim je bilo tako ukazano zara-
di reakcij ob gonji na meji
okusa proti Tončki Mešel. Sli-
šati je tudi, da je bil s celjskimi
poslanci nezadovoljen mini-
ster za šolstvo Slavko Gaber
zato... Sicer pa. Ozadje v tem
primeru ni pomembno. Po-
memben je izid in dejstvo, da
tokrat politika vendarle ni
premagala stroke.
NATAŠA GERKEŠ
Bodo arhiteifturne ovire odpravljene?
Celjska vlada ugodno ocenila program Javnega dela o odpravljanju arhliekturnih
ovir
Maja je potekel rok za delo
skupini trinajstih brezposel-
nih, ki se je leto dni ukvarjala
v okviru programa javnih del
z evidentiranjem in izdelavo
teoretičnih rešitev za odstra-
njevanje arhitekturnih ovir na
javnih površinah in objektih
v Celju.
Svoje delo je skupina v oce-
no predložila celjski vladi. Ta
ga je ocenila za uspešnega in
pokazala interes, da skupina
z delom nadaljuje do konca le-
ta 1993 in podobne rešitve pri-
pravi še za krajevne skupnosti
izven mestnega središča.
Zavod za planiranje in iz-
gradnjo Celje ter občinski se-
kretariat za urejanje prostora
in varstvo okolja je menil, da
je projekt izdelan strokovno
korektno. Izsledke in projekt-
ne rešitve pa strokovna služba
za komunalno gospodarstvo že
uporablja pri načrtovanju jav-
nih površin v Celju.
Celjska vlada je sprejela
predlog Zavoda za planiranje
in izgradnjo, da se s predlaga-,
nimi rešitvami seznanijo last-
niki in upravljalci objektov in
javnih površin ter da jih upo-
števajo pri nadaljnih posegih
v prostor. Po zakonu so na-
mreč lastniki javnih objektov
dolžni kriti stroške odpravlja-
nja arhitekturnih ovir sami, po
drugi strani pa zakon narekuje
tudi načrtovalcem in nenazad-
nje inšpektorjem, da objekt ne
bi smel obratovati vse dotlej,
dokler ni ta ovira odstranjena.
Žal je zakon v primeru arhi-
tekturnih ovir v Sloveniji po-
gosto kršen, kršitelji pa nekaz-
novani.
Tomaž Jeglič iz ZPI je na
zadnjem zasedanju celjske
vlade predlagal, da lahko za
vzor vsem služi kar Skupščina
občine Celje sama. S primemo
preureditivjo »izložb«, ki na
ogled postavijo občinske
uslužbence, ki poslujejo z ob-
čani, v vhodna vrata, bi na-
mreč krepko priskočili na po-
moč invalidom, priklenjenim
na voziček, ki jim je sedaj sa-
mostojen dostop do okenc one-
mogočen.
Na seji celjske vlade je bilo
slišati pobudo, da bi skupina
svoje delo nadaljevala, in bi
program javnega dela odprav-
ljanja arhitekturnih ovir
opravljali do konca leta. Za to
bi potrebovali nekaj prora-
čunskih sredstev, ki pa ob
sprejemanju proračuna niso
bila načrtovana. Pričakovati
je, da bo celjska vlada to za-
drego ustrezno rešila. Doslej je
bilo v projekt vloženih nekaj
več kot 5 milijonov tolarjev, če
bi skupina delo podaljšala do
konca leta, bi potrebovali še
dodatnih milijon in pol to-
larjev. N. G.
Kje Je denar za čistilno napravo?
rairo so se v petek vprašali poslanci celjske občinske skupščine
Poslanci celjske občinske skupščine so
na zadnjem predjesenskim zasedanjem
sprejeli osnutek odloka o lokacijskem
načrtu za zgraditev centralne čistilne na-
prave Celja s primarnim odvodnikom za
tranzit odpadne vode ter za zgraditev
brvi čez Savinjo v Tremerjah in Košnici.
Vprašali pa so se tudi, kje je denar za
čistilno napravo, ki ga že dobro desetlet-
je zbiramo Celjani ob plačilu komunal-
nih stroškov.
Območje centralne čistilne naprave
Celja bo na levem bregu Savinje pod
Rifengozdom, okoli štiri kilometre od so-
točja Voglajne in Savinje. Ureditveno
območje je namenjeno izgradnji central-
ne čistilne naprave, vključuje pa še re-
konstrukcijo podvoza Tremarje, dela že
potekajo, ter izgradnjo brvi v Košnici in
Tremerjah. Tako naj bi prebivalci Rifen-
gozda končno dobili dohod do avtobus-
nega postajališča ob magistralni cesti,
omenjeni naselji pa bi končno postali
povezani.
Na zadnjem zasedanju celjske občin-
ske skupščine je poslanec Franc Lemut iz
KS Pod gradom dejal, da se je Celje
s tem, ko je čistilno napravo lociralo
v Tremerje, želelo znebiti le-te. Krajani
omenjene krajevne skupnosti pa so so-
glasje, da se čistilna naprava postavi
v Tremarjah, dali pod pogojem, da dobijo
omenjena mostova. Sedaj se bojijo, da bi
ob zaključku del investitorju zmanjkalo
denarja za izpolnitev obljube občanom,
zato je zahteval, da mosta zgradijo pred
čistilno napravo. Franci ju Lemutu se je
večina poslancev v razmišljanju pridru-
žila.
Janez Lampret, poslanec družbenopo-
litičnega zbora, pa je opozoril, da mora
biti centralna čistilna naprava, ko bo do-
grajena, dovolj velikih zmogljivosti, da
se ne bi ponovil primer čistilne naprave
v Škof j i vasi. Obenem je opozoril, da
izgradnja centralne čistilne naprave ne
sme biti uspavalo za največje onesneže-
valce, ki bodo tudi v prihodnje morali
poskrbeti za lastne čistilne naprave.
Poslanci so na pobudo Mira Gradiča
od pristojnih tudi zahtevali, da jim do
jeseni pripravijo natančen pregled pora-
be sredstev, namensko zbiranih za iz-
gradnjo omenjene čistilne naprave. Le-ta
namreč Celjani odvajajo že dobro deset-
letje ob plačilu komunalnih stroškov,
med poslanci pa obstaja dvom v namen-
sko porabo teh sredstev.
N. G.
Mozirjani o denarju
Zadnja seja mozirskega iz-
vršnega sveta* je bila name-
njena predvsem financam,
saj je republika v občinski
proračun namenila dodatnih
18 milijonov tolarjev. Večino
teh sredstev so v občinskem
izvešnem svetu že razporedi-
li, o približno tretjini denar-
ja, 5,3 milijonih SIT, pa so
odločali v skupščinskem
zboru krajevnih skupnosti.
Občinski IS je ZKS pred-
lagal, naj sredstva enako-
merno razdelijo v posamezne
KS, ali pa jih namenijo za
demografsko ogrožena ob-
močja, realizacijo dveh zače-
tih investicij v Gornjem Gra-
du in delno za delo posamez-
nih krajevnih skupnosti.
V ZKS so sprejeli drugi
predlog izvršnega sveta, po
katerem bodo dokončali vo-
dovod in kanalizacijo v Gor-
njem Gradu, preostala sred-
stva pa namenili za razvoj
demografsko ogroženih po-
dročij in za delo KS.
Ostalih 13 milijonov SIT,
ki jih je prispevala republika
v mozirski proračun, so raz-
delili na demografsko ogro-
žena področja, turizem in na
tekočo rezervo občine. Poleg
tega so na zadnjem zaseda-
nju občinskega IS sprejeli
sklep, da bodo sami financi-
rali eno vrtino, ki bi pokaza-
la kakovost termalne vode
v Okonini, saj Republika le-
tos ne bo financirala nobe-
nih geoloških raziskav.
Poleg teh republiških
sredstev so na zadnji seji IS
Mozirje razpravljali še o sa-
niranju vodotoka v Podvo-
lovljeku. Za dela so namenili
22 milijonov SIT. Sredstva
bo prispevala še Republiška
uprava za ceste, ki je za as-
faltiranje ceste v Podvolov-
Ijek obljubila 10-15 milijo-
nov SIT. Ta sredstva bodo
uporabili za sanacijo brežin.
Skupna vsota pomeni, da je-
seni brežine Lučnice in cesta
v Podvolovljek ob poplavah
ne bodo več ogrožene. Hkrati
so na Republiški upravi za
ceste opozorili, da so to zad-
nja sredstva, ki so jih name-
nili za sanacijo po poplavah-
Poslej bo denar prispevalo
Ministrstvo za varstvo oko-
lja in urejanje prostora. US
Št. 28 - 15. julij 1993
7
Ni boga in ne hudiča
Oenaclonallzaclla škriplle na večIh koncih
v starih časih smo se v šoli
učili o nacionalizaciji premo-
ženja ... Sedaj govorimo o de-
nacionalizaciji, popravljanju
^vic, dostikrat pa je zraven
slišati še, da denacionalizacija
povzroča veliko novih krivic.
CJotovo je jasno, da brez te-
žav pri tako zahtevnem pro-
jektu ne gre. Tu so posredi ču-
stva tako ali drugače prizade-
tih ljudi, ki so imeli nekdaj
lastnino in jim je danes vrnje-
na v katastrofalnem stanju.
Prizadeti so tudi tisti, ki se ne
strinjajo z vračanjem. Skoraj
vsak, ki je udeležen v tej igri,
se najbrž lahko tako ali druga-
če počuti ogoljufanega. Pone-
kod so sicer zadeve jasne, ne-
redko se tudi dogaja, da dobi-
vajo ljudje premoženje nazaj
brez težav. (Ne razmišljamo
o »fovšiji« sosedov in znancev,
seveda). Nemalokrat pa se do-
gaja, da denacionalizacija
povzroča precej hude krvi,
spore, družinske prepire in
razna nerazumevanja. Za
nmogo teh sporov so krivi lju-
dje in njihova narava, mnogo
pa je takšnih, ki so jih povzro-
čile različne denacionalizacij-
ske komisije s svojim delom.
V Celju se že nekaj časa vle-
če problem neučinkovitosti
občinskih služb, ki so zadolže-
ne za denacionalizacijo. Nek-
danji lastniki premoženja so
delo posameznih komisij ra-
zlično ocenjevali, najbolj pa so
bili nezadovoljni tisti, ki so
pričakovali vračilo stanovanj-
skih in poslovnih hiš, stano-
vanj, poslovnih prostorov in
stavbnih zemljišč. O tem pro-
blemu je že v začetku leta raz-
pravljal občinski izvršni svet.
Pri zapletih z vračanjem
premoženja ne gre pozabiti, da
ni ustreznih podzakonskih ak-
tov in navodil za izvajanje za-
kona, neurejena so vprašanja
odškodninskega sklada in fi-
nanciranja postopkov denaci-
onalizacije. Zlasti slednje, po-
udarjajo,v skoraj vseh pristoj-
nih občinskih službah, je po-
stalo pereč problem. Rok za
prijavo so namreč podaljšali,
v občinskih proračimih pa za
delo niso namenili sredstev.
Plačilo stroškov ni urejeno niti
v zakonu o denacionalizaciji
niti v zakonu o splošnih
upravnih postopkih. V Celju
so že napovedovali, da se lah-
ko denacionalizacijski postop-
ki vlečejo več let.
Pa vendar je treba tudi pri
denacionalizacijskih postop-
kih pokazati najbrž obilo do-
bre volje in manevrske spret-
nosti. Poglejmo primer »neu-
spešne denacionalizacije«, ki
je povzročila veliko prahu in
jeze. Poudarjam vnaprej, da
smo primer osvetlili le z ene
strani, s strani rsizlaščenca, ki
se počuti ogoljufanega. Zakaj
le ena stran, bomo pripisali na
koncu.
Je solasbiištvo
nepomembno?
Trgovino Jarh na Cesti na
Dobrovo 1 v Celju so naciona-
lizirali leta 1959. Takrat je bi-
lo vpisanih več solastnikov.
Upravljanje in lastništvo so
prevzeli upravni organi celj-
ske občine. Ker so na občini
ugotovili, da gre za ustrezne
zemljiške površine, dejanska
površina je 68 kvadratnih me-
trov in ne 70, je na predlog
vseh solastnikov občina razve-
ljavila nacionalizacijsko od-
ločbo. Pristojni občinski or-
gan, sekretariat za varstvo
okolja in urejanje prostora, je
s tem prevzel odgovornost, da
vsem lastnikom vrne premože-
nje. Nacionaliziran objekt so
med prvimi v celjski občini vr-
nili leta 1991. Brez težav torej,
vendar se tu zgodba zaplete.
Storijo je opisal eden izmed
solastnikov, Jožef Jarh, ki je
tudi najbolj nezadovoljen.
»Občinski organ je omogočil
v fizičnem smislu vrnitev pre-
moženja le enemu lastniku.
Brez soglasja so namreč na ob-
čini dali ključe trgovine bratu
Albertu Jarhu starejšemu.
Njegovemu sinu, Albertu Jar-
hu mlajšemu, so potem brez
težav izdali obrtno dovoljenje
za opravljanje trgovinske de-
javnosti. Tudi to je bilo brez
mojega soglasja, kot tudi upo-
rabljanje imena trgovine.
Končno sem bil v vseh doku-
mentih vpisan kot solastnik,
sedaj pa sem izvisel.«
To so dejstva, ki najbolj mo-
tijo Jožefa Jarha. Poleg tega
ima prizadeti nekdanji solast-
nik še kopico papirjev, s kate-
rimi potrjuje svoje izjave: da je
brat, Albert Jarh starejši, ne-
pooblaščen podpisal doku-
ment najemne pogodbe v ime-
nu vseh solastnikov, kar siccr
že kar precej časa obravnava
tudi Temeljno sodišče v Celju
kot primer ponarejanja listin.
Obravnava je bila 19. maja le-
tos, JK) besedah Jožefa Jarha
trenutno vse stoji.
»Kot nekje stojijo vse moje
pritožbe in pisma, zahtevam
pa le nekaj odgovorov. Od no-
vembra 1991 stvari niso ureje-
ne. Torej že leto in pol neneh-
no urgiram, se pritožujem,
vendar ni nič ukrenjeno. Proti
bratu, oziroma sedaj nečaku,
nimam nič, njiju ne krivim.
I*roblem so občinski organi.
Zakaj preprosto ne priznajo
svojih napak in jih ne odpravi-
jo? Dejstvo je, da je bila trgo-
vina v času, ko je bila naciona-
lizirana, v lasti občine. Torej je
po zakonu občina odgovorna
za pravilno speljavo postop-
ka,« je menil Jarh. »Občinski
problem je, kako so se zmenili
z bratom, kako je samo on do-
bil ključe od trgovine. Res sem
bil obveščen o vračanju pre-
moženja. Vendar sem dokonč-
no dejstvo opazil slučajno, ko
sem se peljal mimo trgovine.
Takrat sem v prostoru opazil
svojega nečaka. So mogoče vr-
nili ključe mojemu bratu samo
zato, ker je bil občinski usluž-
benec in je torej imel drugačne
možnosti? Ne vem, to je stvar
pristojnih občinskih organov,
naj raziščejo, odpravijo napa-
ke, čemur pa se na občini, niilo
rečeno, izogibajo. Strvari so
kristalno čiste. Nekdo naj bi
bil odgovoren za nastalo sta-
nje in škodo,« pravi Jožef Jarh.
Jožef Jarh je sicer svoj delež
solastništva v tem času že od-
prodal. »Iz obupa, da ne bi iz-
gubil premoženja, z ozirom na
nedejavnost občinskih orga-
nov in odgovornega javnega
tožilstva, sem sklenil kupo-
prodajno pogodbo z Albertom
Jarhom rnlajšim o obročnem
odplačevanju. Tako bo vsaj
nekaj mojega premoženja po-
vrnjeno, saj težko preživljam
štiričlansko družino. Od sodiš-
ča upravičeno pričakujem, da
spozna Alberta Jarha starejše-
ga za krivega ter da vrne celo-
ten postopek denacionalizira-
nega premoženja na stanje
2.12.1992 in razveljvi kupo-
prodajno pogodbo, saj je bila
le-ta izsiljena na osnovi njego-
ve zasedbe zgoraj omenjenih
prostorov,« je zapisal Jožef
Jarh v izjavi za Temeljno so-
dišče, ko so obravnavali pona-
rejanje listin, s strani Alberta
Jarha starejšega.
Poleg teh dejstev je Jarh še
povedal, da na občini nikakor
ni mogel najti odgovornih, da
ima občutek, da se izmikajo,
da se nihče noče z njim pogo-
voriti ...
Občina bo icasneje
pojasniia
Kdo ima prav, nas v tem tre-
nutku niti ne zanima. Trditve
Jožefa Jarha smo začeli pre-
verjati na občini in kaj hitro
obupali. Dejstvo je, da so sicer
vsi takoj vedeli, v čem so teža-
ve Jožefa Jarha, vendar so nas
preusmerjali k drugim odgo-
vornim. Po mnogih neuspešnih
telefonskih klicih in pogovorih
smo se prikopali do Toneta
Bukovca, ki je vodil sporni po-
stojsek denacionalizacije. Bu-
kovec je povedal, da laldco sta-
nje popolnoma osvetli, vendar
mora najprej povprašati za
dovoljenje za pogovor. Torej
smo poklicali še enkrat in iz-
vedeli, da je Damjan Vrečko,
ki bi moral odobriti pogovor,
na dopustu. »Prepuščam vam
presojo, kako se lotite stvari,
nato pa bomo tudi mi povedali
svoje razlage,« je še rekel Tone
Bukovec.
Torej tudi prav. Pa se lotimo
tega problema tako. Prepriča-
ni pa smo, da bi imeli tu(M dru-
gi razlaščenci s Celjskega mar-
sikaj povedati. Oziroma, kot je
rekel Jožef Jarh: »Jaz takole
sitnarim, pišem in se oglašam,
pa nič ne pomaga. Kar zgro-
zim se, ko pomislim, koliko ra-
zlaščenih je popolnoma tiho.
Ali zaradi nekdanjih krivic ali
zaradi nepoznavanja zakonov
in pravic. Želim si, da se dru-
gim to ne bi dogajalo.«
URŠKA SELIŠNIK
Foto: EDO EINSPIELER
Kot primer boljših postopkov pri denacionalizaciji smo name-
ravali navesti Joštov mlin v Medlogu. Za Joštov mlin, znan
celjski zgodovinski pomnik, so odločbo o denacionalizaciji že
izdali. Joštovi so živeli v hiši poleg mlina, torej bi se lahko
upravičeno veselili vračila premoženja. »Križi so s tem. Mlin je
prehajal iz rok v roke, nazadnje je bil v lasti muzeja. Fti
vračanju so zahtevali, da na mlinu ohranimo tablo. Vendar je bil
naš mlin zgrajen z lastnimi rokami Melhiorja Jošta, želeli bi, da
se njemu vrne premoženje. To so hude osebne stvari, ki niso
nepomembne. Mlin je obratoval še nekaj časa po nacionalizaciji,
ustavili so ga šele, ko so se pojavila podjetja. Od takrat pa ni
bilo ne boga ne hudiča, mlin je ena sama zapuščenost. Groza te
je, ko ga pogledaš. Pa kljub temu in kljub svojim visokim letom
je Melhior pripravljen mlin oživiti, vendar nimamo sredstev za
to. Torej smo z denacionalizacijo dobili še en kup skrbi,« je
zaključila Darinka Jošt. _
Zazidalni načrt Gorice
šentjurska vlada se je odločila za mesec dni javno razgrniti
dopolnitve zazidalnega načrta Gorice pri Slivnici, v tem času pa
bo tudi javna obravnava.
Zazidalni načrt iz leta 1989 bodo dopolnili na predlog kra-
jevne skupnosti, kajti dosedanji onemogoča razvoj obrti in
p>odjetništva. Tako v občinskem Zavodu za urejanje naselij ne
morejo ustreči občanom, ki želijo pridobiti lokacijsko doku-
mentacijo za poslovne prostore v svojih stanovanjskih stavbah.
S predvidenimi dopolnitvami naj bi to spremenili, opravljali pa
bi lahko storitvene dejavnosti in trgovino (oboje v omejenem
obsegu), dobili pa bi tudi prostore za društvene dejavnosti. Na
dopolnitve zazidalnega načrta težko čaka več občanov.
BJ
Rebalans za ilelo KS \
V petek so se zbrali poslanci mozirskega zbora krajevnih
skupnosti in se pogovarjali o delu in življenju KS po neuspelem
referendumu za uvedbo samoprispevka.
Poslanci v ZKS so se najprej opredelili o 5,3 milijona tolarjev, 1
ki jih je občinski izvršni svet namenil za KS. Poslanci so menili,
da bi bila delitev teh sredstev po posameznih KS neustrezna, saj:
z njimi ne bi mogli realizirati nič konkretnega. Tako pa se bodo
dokončali že začeti projekti, to je vodovod in kanalizacija
v Gornjem Gradu.
Poleg tega pa so poslanci v ZKS sprejeli sklep, da bodo
občinski skupščini predlagali rebalans proračuna. Z rebalan-
som naj bi znotraj proračvma poiskali dodatna sredstva za delo
krajevnih skupnosti. V ta namen so ustanovili 5-člansko komi-
sijo, ki bo pripravila ustrezne rešitve in fKKiala predlog reba-
lansa proračima na naslednjem zasedanju občinske skupščine.
US
Poiitične
icadrovsiie
zamenjave na TVS
LJUBLJANA, 14. julija
(Delo) - Urednika notra-
njepolitičnih in gospodar-
skih oddaj slovenske naci-
onalne televizije Vladimir-
ja Voduška so na sestanku
uredniškega kolegija za-
menjali z Rosvito Pesek.
Na novinarski konferenci
je Vodušek povedal, da je
bila njegova največja na-
paka, ko je na povabilo od-
govornega urednika infor-
mativno-političnega pro-
grama Lada Ambrožiča
sprejel uredniško funkcijo,
ne da bi bil bolj seznanjen
z notranjim delovanjem
slovenske televizije. Vodu-
šek je še dejal, da so med
razlogi za njegovo zame-
njavo premajhna lojalnost
odgovornemu uredniku in-
formativnega programa
Ladu Ambrožuču in to, da
je bil preveč moteč za ne-
katere vodilne politične
stranke.
Turizmu gre na
boije
PORTOROŽ - Čeprav je
slovenski turizem z lanski-
mi petimi milijoni nočitev
še daleč od rekordnega obi-
ska iz leta 1986, je sloven-
skemu gospodarstvu prine-
sel toliko deviz, kolikor je
znašal lanskoletni presežek
v plačilni bilanci naše dr-
žave. Slovenski turizem se
počasi dviga iz krize, v ka-
tero je bil pahnjen ob osa-
mosvojitvi. V prvih p>etih
mesecih letošnjega leta se
je število tujih turistov po-
večalo za 44 odstotkov, de-
vizni prilev pa naj bi se od
lanskUi 670 milijonov po-
večal na milijardo ameri-
ških dolarjev. S celovito
strategijo razvoja turizma,
o kateri so razpravljali na
seji odbora za gospodarske
dejavnosti, pa bi se dalo iz-
tržiti še veliko več. Zlasti
pri usposabljanju kadrov je
po mnenju ministra za go-
spodarske dejavnosti Mak-
sa Tajnikarja mogoče za
majhen denar narediti ve-
liko.
Dva šampiona za
naši vini
LJUBLJANA, 11. julija
(Delo) - Na mednarodnem
ocenjevanju vin, ki je pred
tradicionalnim vinskim
sejmom v Ljubljani, je
v konkurenci belih suhih
vin p>ostal slovenski Š£unpi-
on chardonnay iz kleti Sil-
vija in Dušana Kristančiča
iz Medane v Goriških br-
dih, v konkurenci penečih
suhih nearomatičnih vin pa
je enako priznanje dobila
zlata radgonska penina iz
kleti Radgonskih goric. Na
ocenjevanju, ki sodi med
najstrožja na svetu, je so-
delovalo 1100 vzorcev, oce-
njevalo pa jih je 28 enolo-
gov iz vseh celin.
Št. 28 - 15. julij 1993
8i
V Livarni nasprotujejo prodaji
Stavkovni odbor štorske Livarne je v torek ponovno
zahteval takojšnje izplačilo plač za mesec maj vključno
z boni za prehrano, obenem pa terjajo izplačilo plač za
junij in izplačilo regresa za letni dopust.
Člani stavkovnega odbora poleg izplačila plač ponovno
terjajo dokončno razrešitev problematike Livarne in to na
način, s katerim bi ohranili podjetje ter delovna mesta.
•Odločno nasprotujejo prodaji obrata hidravlike za nepri-
merno ceno, saj po ocenah stavkovnega odbora ta objekt
potrebujejo za barvanje in skladiščenje odlitkov. Nadalje
stavkovni odbor izreka kritiko direktorju koncema Slo-
venskih železarn, ker se kljub vabilu ni udeležil seje stav-
kovnega odbora. Tistim zaposlenim delavcem, ki imajo
možnost predčasnega odhoda v pokoj, je po oceni stavkov-
nega odbora treba dati ustrezen čas za dokončno odločitev
in jim obrazložiti vse zakonske predpise. Če vodstvo ne bo
sprejelo ugodnih rešitev za zaposlene, stavkovni odbor
napoveduje nove ukrepe. Razmere v Livarni so podrob-
neje obravnavali spet včeraj, stavkovni odbor je zahteval,
da se pogovora udeleži tudi programski direktor Boris
Marolt.
m
Dve resnici o eni družbi
Aero In Aero Copv vztrajata vsak pri svojem
Do zaključka redakcije med
Aerom in Aerom Copy ni bilo
doseženega sporazuma okrog
izplačila regresa. Spor se vleče
že skoraj dva tedna. Aero ozi-
roma Upravni odbor družbe je
- sprva vztrajal, da se regres iz-
plača v vseh družbah in matič-
nem podjetju enako: polovico
v bonih in polovico v gotovini.
Stavkovni odbor je potem,
ko je dvakrat podaljšal rok za
izplačilo, ponudil še eno mož-
nost: da se preostanek regresa
(prvo polovico so namreč de-
lavci že prejeli) izplača polovi-
co v bonih in polovico v goto-
vini in to do konca julija. Vod-
stvo Aera oziroma Upravni
odbor trdi, da slaba likvid-
nostna situacija v Aero Copy
tega ne dovoljuje, pač pa bi
regres na tak način lahko iz-
plačali konec avgusta. Na to
pa v Aero Copy ne pristanejo.
Stavkovni odbor oziroma sin-
dikat Pergam trdi, da bodo
lahko le ob izplačilu regresa
delavce prepričali, da bodo
prišli na delo tudi konec tedna
in prihodnji teden, ko bi mora-
li začeti kolektivni dopust.
Številna naročila pa jih silijo
k delu. Po njihovem mnenju
dober poldrugi milijon tolar-
jev, kolikor ga potrebujejo za
izplačilo regresa, ne bi smel
biti problematičen, čeprav
priznavajo, da imajo samo do
Tovarne celuloze in papirja
Goričani v Medvodah 700 ti-
soč DEM neplačanih zapadlih
obveznosti.  Toda  na  drugi
strani naj bi bili kupci Aeru
Copy prav toliko dolžni.
Upravni odbor je sicer spre-
jel vse ostale zahteve Aera Co-
py: tako tiste, ki terjajo fi-
nančno samostojnost in ta-
kojšnjo ukinitev osmih pod-
pisnikov v Aem za družbin ži-
ro račim, kot zahteve po last-
ninjenju Aera Copy znotraj
družbe in ne znotraj sistema
Aero, ter omejeno medsebojno
zadolževanje. Ugodili so tudi
zahtevi, da Zvone Hudej zapu-
sti Aero Copy. Začasno so ga
prezaposlili v matičnem po-
djetju. Čeravno je torej videti,
da sta okrog zahtev po finanč-
ni samostojnosti, ki so po trdi-
tvah sindikata Pergam bistve-
nega pomena, obe strani dose-
gli sporazum, je vendarle čuti-
ti v Aero Copy precejšnje ne-
zaupanje, da se lahko kljub
obljubam vse skupaj izjalovi,
saj se o tem pogajajo že okro-
glo leto dni.
Predsednik sindikata Per-
gam Dušan Rebolj je celo izra-
zil svun, da gre za poskuse
zmanjšanja vrednosti družbe
ali jo v končni fazi celo spravi-
ti v stečaj. V Aem so povedali,
da v tem trenutku ne more biti
govora o stečaju.
Prava resnica o Aero Copy
ima tudi po treh urah pogovo-
rov s predstavniki obeh strani,
ki sta vsaka zase pripravili ti-
skovno konferenco, torej še
vedno dva popolnoma različna
obraza.
NADA KUMER
V nedeijo o samoprispevicu
v nedeljo, 18. julija, se bo-
do krajani KS Ponikva odlo-
čali o krajevnem samopri-
spevku. Kot je povedal pred-
sednik sveta KS Ponikva,
Ivan Jelen, se je vodstvo KS
odločilo za ta korak zaradi
potreb, želja in hotenja kra-
janov v KS. Tudi na zborih
krajanov je bila zamisel pod-
prta. Iz sredstev, v petih le-
tih bi jih zbrali približno 20
milijonov tolarjev, bi sofi-
nancirali izgradnjo vodovo-
da, večnamenskega doma ter
vzdrževah in obnavljali
ceste.
Prispevna stopnja bi bila
1,5 odstotka mesečnih neto
osebnih dohodkov delavcev,
pokojnin upokojencev, kata-
strskega dohodka, ter 2 od-
stotka od avtorskih pravic,
patentov in tehničnih izbolj-
šav. Po tej stopnji bi samo-
prispevek plačevali tudi ti-
sti, ki imajo pavšalno odme-
ro davka. Krajani, ki preje-
majo invalidnine, varstvene
dodatke in nižje osebne do-
hodke kot znaša 30 odstot-
kov povprečnega osebnega
dohodka v Sloveniji, upoko-
jenci, ki ne dosegajo najnižje
pokojnine, odmerjene za
polno delovno dobo, samo-
prispevka ne bi plačevali.
Glede na potrebe, ki so
v KS dokaj velike, v vodstvu
upajo, da bodo njihovi so-
krajani glasovali za samo-
prispevek ter s tem pokazali
pr^vo mero solidarnosti in
zaupanja v vodstvo.
Ivan Jelen, predsednik
sveta KS Ponikva: »V kra-
jevni skupnosti bo kmalu de-
vetsto prebivalcev. Imamo še
27 kilometrov makadamskih
cest, ki bi jih radi v nasled-
njih desetih letih asfaltirali.
Želimo, da bi imeli vsi so-
krajani zdravo pitno vodo,
da bi bil v vsaki hiši telefon,
radi bi imeli kabelski anten-
ski sistem in plinsko ogreva-
nje. Poleg tega si želimo ose-
mletno šolo, da otrokom ne
bi bilo treba hoditi drugam.
Radi bi zmanjšali nezaposle-
nost ter zagotovili boljše av-
tobvisne zveze.« T. TAVČAR
Zbor
motoristov old
timerjev
Konec tedna bo mozir-
ska občina polna motori-
stov old timerjev, ki se bo-
do v Nazarjah in Logarski
dolini zbrali pod geslom Iš-
čemo najstarešji motor na
Slovenskem.
Motoristi bodo v soboto,
17.julija dopoldne krenili
iz Ljubljane in Maribora,
ob 13. uri pa se bodo zbrali
pred gradom Vrbovec
v Nazarjah. Nato se bodo
skupaj odpeljali v Logar-
sko dolino, kjer se bodo
v nedeljo, 18. julija ob 9.30
pomerili v spretnostni vož-
nji. Popoldne bodo pred
gradom Vrbovec razglasili
najstarejši motor ter pode-
lili pokale.
U.S.
Graditi zaupanje
Dr. Marjan Berginc - novi Hlrektor ZD
Slovenske Konjice
Konjiška občinska skupš-
čina je na svoji zadnji seji za
novega direktorja potrdila
dr. Marjana Berginca, petin-
tridesetietnega zdravnika, ki
je prišel v Slovenske Konjice
iz Laškega.
Tukaj dela že nekaj let in
dobro pozna organiziranost
zdravstva v občini. V svojem
programu se zavzema za
strokovno delo, zato na prvo
mesto postavlja nujnost spe-
cializacij. Dve že potekata,
in sicer ena v splošni medici-
ni, druga v pediatriji, pri-
pravlja pa se še nekaj novih.
Vendar pa za uspešno stro-
kovno delo ne zadošča samo
visoka strokovna usposob-
ljenost, ampak je nujno po-
trebna tudi dobra opremlje-
nost. Trenutno je največji
problem nezadostno oprem-
ljen laboratorij, kar pa bo
moral rešiti tudi ustanovi-
telj.
V zadnjem času pa ljudi
najbolj zanima vprašanje iz-
bire osebnega zdravnika, za
katerega se je odločilo že 60
odstotkov pacientov. Tukaj
so uvedene posebne varoval-
ke in strah ljudi, da bodo
v primeru odsotnosti izbra-
nega zdravnika ostali brez
pomoči, je neutemeljen.
Vsak zdravnik ima namreč
tudi nadomestnega zdravni-
ka, ki v času njegove odsot-
nosti sprejema njegove paci-
ente, poleg tega pa se lahko
obrnejo tudi na urgentnega
zdravnika, ki je posebej do-
ločen za hišne obiske in nuj-
ne primere.
»Konflikti naj se ne bi
obravnavali v sredstvih jav-
nega obveščanja vse dotlej,
dokler ni dokazana zdravni-
kova krivda,« poudarja dr-
. Berginc. Pacient, ki je sam
izgubil zaupanje v zdravni-
ka, namreč nima pravice ru-
šiti to zaupanje še drugim
pacientom.
Dr. Berginc upa, da mu bo
uspelo uresničiti zastavljene
načrte, vendar bo pri tem
potreboval pomoč občine pa
tudi pacientov.
J. H.
Konjišifi bazen je odprt
Kljub negotovi usodi ko-
njiškega bazena tik pred ko-
palno sezono, je bazen v za-
četku meseca le zaživel.
Zasluga za to gre mlademu
podjetniku, Aleksandru Fin-
ku, ki je v želji, da naredi
nekaj za svoj kraj in omogoči
mladim kopanje v bazenu,
kjer je tudi sam rad zaplaval,
prispeval materialna sred-
stva ter obilo entuziazma.
Že v prvih dneh svojega
delovanja je bazen privabil
obiskovalce ne samo iz Ko-
njic, ampak tudi iz širše celj-
ske regije. Čeprav je bila vo-
da še hladna, jih to ni motilo.
Obiskovalce vseh starosti pa
privlači predvsem urejena
okolica bazena in možnost
umika v senco v najhujši
sončni pripeki.
Bazenu pa se obetajo še
lepši časi. Že v tem mesecu
bo pričel delovati tobogan.
V neposredni okolici bazena
pa že iščejo nove izvire vode.
Za prihodnje leto pa načrtu-
je novi upravljalec bazena
tudi ogrevanje vode s po-
močjo kolektorjev.
J. H.
V znamenju lioncesij
šentjurska vlada je pred kratkim razpi-
sala kar dve koncesiji: za izgradnjo in
upravljanje mestnega plinovoda ter za
upravljalca nove tržnice. V obeh primerih
se je zapletlo.
Za naložbo v plinovod so konec maja
objavili javni natečaj v Uradnem listu, nato
pa prejeli dva odgovora. Gre za ponudbi
Slovenskih plinovodov, podjetja v večinski
italijanski lasti, ter italijanskega F.I.C.I. di
F. Fathi. Ker pa so Šentjurčani morali po
zakonu izbirati vsaj med tremi ponudniki,
razpis ponavljajo. Med tem se je zakonoda-
ja spremenila ter zahteve po vsaj treh po-
nudnikih ni več. Prejšnji teden so za objavo
v Uradnem listu poslali nov razpis, pri tem
pa so morali v bistvu spremeniti le datimie.
Po sklepu občinske vlade bodo nove po-
nudbe odpirali 12. avgusta.
Pred dnevi so odprli tudi prijave ponud-
nikov, ki jih zanima koncesija za upravlja-
nje javnega dela tržnice, razpis pa je bil
objavljen v Uradnem listu. PrijavUi so se:
zasebni obrtnik Martin Amon, ki je tudi
med kupci lokalov, domače Javno komu-
nalno podjetje ter Stanservis Šentjur. Ko-
misija, ki so jo sestavljali Brigita Jelene,
Andreja Preložnik in Radovan Peček, je
ugotovila, da sta Amonova in Stanserviso-
va ponudba nepopolni, na zadnji seji ob-
činske vlade pa so ocenili, da tudi ponudba
Komunale ne ustreza razpisnim pogojem.
Vlada se je zato odločila, da bo ponudnike
povabila na pogovor, na svoji prihodnji seji
pa nato izbrala koncesionarja. Omenili so
tudi možnost ustanovitve javnega podjetja
Tržnica.
Šentjurski vladi se namreč s tržnico mu-
di, saj bodo v teh dneh gradbena dela zak-
ljučena. BRANE JERANKO

Zasuli ste nas s fotografijami iz družin-
skega albuma, malo pa dobimo kvalitetnih
»akcijskih« izdelkov. Počitnice so tisti čas,
ko lahko prijetno izkoristite s koristnim. Le
nekoliko se je potrebno potruditi, morda
spremeniti kot fotografiranja, počakati
ugoden trenutek in ... klik. Morda bo lepa
nagrada prav vaša. Avtor fotografije, ki jo
objavljamo ta teden, pa je Vlado Marot iz
Laškega.
Št. 28 - 15. julij 1993
9
Čudna prodala motela?
ŠenUursko ¥laao čutil Merxovo ravnanje - Zaposleni so razburleni
Celjsko podjetje Mene Go-
stinstvo in turizem d.o.o. je
pred dnevi pripravilo javno
dražbo, na kateri so prodali
šentjurski motel Merx. Izklic-
na cena je bila 650 tisoč DEM,
za nakup sta se zanimali dve
podjetji, šentjurska »by pass«
firma Jurij (iz bivšega Kmetij-
skega kombinata) in šmarska
Jelša, uspela pa je Jelša.
Osrednji šentjurski gostinski
objekt je dobila za 781 tisoč
DEM.
Pretekli teden so se zaradi
prodaje najprej razburili de-
lavci motela, za njimi pa še
člani šentjurske vlade na redni
seji.
Pismo Agenciji
Tik pred četrtkovo redno se-
jo šentjurske vlade so predsed-
nika Ladislava Grdino obiska-
li delavci iz motela. Predsed-
nik je nato na seji povedal, da
občine o prodaji motela, ki je
v celoti družbena lastnina, ni-
so obvestili. Motel še ni bil
olastninjen, zato velja za naj-
višji upravni organ delavski
svet, ki pa se o tem ni izrekel.
Občino pa je najbolj razburilo
dejstvo, da je funkcionalno
zemljišče motela lastninsko in
zemljiškoknjižno sporno.
»Motel niti ni lastnik vsega
zemljišča, delni lastniki smo
mi, o prodaji pa nas ni nihče
obvestil,« je povedal Grdina.
»Družbena lastnina se prodaja
brez soglasja lastnika,« so bili
ogorčeni člani vlade. Tega, ali
je Agencija Republike Slove-
nije za prestnikturiranje in
privatizacijo dala k prodaji
soglasje, še niso vedeli, kljub
vsemu pa so se odločili, da jo
o svoji prizadetosti obvestijo
pisno.
V časopisnem razpisu javne
dražbe je bilo zapisano, da bo
kupna pogodba o prodaji mo-
tela stopila v veljavo takoj, ko
Agencija da svoje soglasje. Na
dražbi (ta je bila v direktorjevi
pisarni) so lahko sodelovale le
družbene pravne osebe, za os-
novo pa je služila cenitev stro-
kovnjaka Breznika, ki jo je
opravil oktobra lani. Med raz-
pisnimi pogoji je bila tudi ob-
veza kupca, da bo zaposlil vse
delavce šentjurske poslovne
enote. Ti so bili navedeni na
seznamu, ki si ga je morebitni
kupec lahko ogledal pri direk-
torju podjetja Dragu Horvatu.
Vse naštete pogoje so zapi-
sali v časopisni objavi javne
dražbe, ki jo je razpisal uprav-
ni odbor celjskega podjetja.
Temu predseduje Tanja Re-
goršek, pravnica.
Razburjenje v moteiu
Grdina je delavce povprašal
tudi to, zakaj prihajajo šele po
končani dražbi, pa so poveda-
li, da so pričakovali, da bo mo-
tel kupil šentjurski Jurij, po
njihovem opažanju dober go-
spodar.
Od Jelše, šmarskega družbe-
nega podjetja, pričakujejo
manj. Ko smo povprašali ku-
pca, direktorja Jelše Marjana
Babica, je povedal, da so se
pisno obvezali prevzeti tudi 24
delavcev iz motela. Na vpraša-
nje, ali kaj ve o občinskem so-
lastništvu zemljišča, pa je od-
govoril, da ne.
V petek je bilo med delavci
šentjurskega motela napeto
vzdiišje, saj so zahtevali od-
stop dolgoletne voditeljice
motela Marjane Novak, krivijo
jo slabega vodenja. Direktor
Merxovega Gostinstva in tu-
rizma Drago Horvat je bil tega
dne na dopustu, zato podatkov
iz prve roke ni bilo mogoče
dobiti. V vodstvu pa so pove-
dali, da nameravajo s prodajo
motela rešiti usodo 85 zaposle-
nih in rastočo izgubo, denar od
prodaje pa namrevajo naložiti
še v prenovo svojih celjskih
objektov, na primer hotela
Mene.
Nerazpoloženje zaposlenih
v motelu se je končalo tako, da
so izrekli nezaupnico vodji
motela Novakovi ter vodji
strežbe Rajku Vrečku. Kot so
povedali delavci, vodstvo su-
mijo nečednih poslov. Na se-
stanku je bil prisoten tudi celj-
ski sindikalist Lado Kaluža, iz
vodstva Merxovega Gostin-
stva pa ni bilo nikogar. Delav-
ci so povedali, da so do obeh
predpostavljenih izgubili še
zadnje zaupanje, moti pa jih
tudi, ker jih niso obveščali.
Tako so o dogajanju izvedeli
največ od svojih, motelskih
gostov.
Za nezaupnico pa so odlo-
čilni slabi poslovni rezultati,
kar je privedlo tudi do prodaje
motela. V bližnji prihodnosti,
potem ko bo dokončan šent-
jurski tržni center, naj bi se
središče krajevnega življenja
pomaknilo v ta del mesta, zato
ocenjujejo prodajo za nera-
ziunno, čudno dejanje.
Z omenjenima nezaupnica-
ma pa zgodbe o motelu Merx
najbrž ni konec...
BRANE JERANKO
Se počasi daleč pride?
Načelnik celjske železniške postaje MIha Štor ohljuhlja, tla
bo obnova postaje kmalu končana
Celjani so več kot le nave-
ličani zidarskega ogrodja
okrog železniške postaje, ki
že štiri leta kazi naše mesto.
Če se lahko zanesemo na be-.
sede Mihe Štora, načelnika
postaje, pa bodo obnovo
končali do konca leta.
S prodajo svoje zgradbe
v Novi vasi si nameravajo
celjski železničarji zagotovi-
ti prepotreben denar za ob-
novo postaje. Prav tako mi-
slijo zamenjati podjetje, ki bi
naj postajo obnovilo; name-
sto Gradisa bi vskočil Re-
mont, ki je dosti cenejši. Ta-
ko bi 65 milijonov tolarjev
moralo pokriti vse stroške,
ki bi jih še imeli s postajo.
Obnoviti morajo še pročelje
in uvesti mislijo računalni-
ško opremljene potniške bla-
gajne.
Sicer dvomijo v obljublje-
ni rok stotih dni, a so prepri-
čani, da bodo z obnovo kon-
čali do konca leta. Odprli so
že prednji vhod, a vsega hu-
dega vajeni ljudje še vedno
pridno delajo ovinke ob des-
nem robu postaje. Kaže to-
rej, da se bo po štirih letih
nekaj vendarle zganilo in da
bo Celje le dobilo postajno-
poslopje, ki bo mestu v po-
nos in ne v sramoto!
GREGOR STAMEJČIČ
Foto: EDO EINSPIELER
AMZ Celje pod novo taktirko
Na občnem zboru Avto moto zveze Celje, ki ima kar pet
tisoč članov, so obravnavali trenutno problematiko in
izvolili nov upravni odbor in komisije. Predsednik je
postal Jože Zimšek.
Še vedno se na AMZS močno trudijo, da bi pomagali
članom. Nudijo jim razne bonitete, od pomoči na cestah,
do raznih popustov (pri kasko zavarovanju, pri pranju,...)
in preventivne dejavnosti na šolah. V avgustu pa zveza
v Ljubečni pripravlja tudi državno prvenstvo v kartingu.
Vodstvo zveze skrbi tudi vse večje število prometnih
nesreč, ki so se zgodile na naših cestah v zadnjih nekaj
tednih, zato nameravajo preventivno dejavnost še okre-
piti.
Na Komelj
Komelj je hribovje med Pli-
berkom in avstrijsko-sloven-
sko mejo. Na tem območju je
nacistična soldateska obkolila
Apovnikov dom, pobila 12
borcev Domnove čete, padlo
pa je tudi mnogo domačinov.
Med njimi je bil tudi Ciril Šor-
li imenovan Domen iz Lobnika
nad Železno Kaplo.
Zveza koroških partizanov
je v spomin na komeljsko tra-
gedijo odkrila lep spomenik,
na katerem je napis v sloven-
skem in nemškem jeziku:
»Slava dvanajstim partizanom
padlim       pri       Apovniku
12.10.1944.« V noči 31. okto-
bra 1976 je bil zločinsko raz-
streljen, nato so ga obnovili.
Leta 1980 so prvič organizi-
rali pohod k spomeniku, ki se
je z leti razvil v najmnožičnejši
pohod. Z našega območja so se
pohoda prvi udeležili Zalčani,
pozneje pa so se jim pridružili
še Vojničani, ki so nekajkrat
nastopili tudi s svojim pev-
skim zborom. Letos se bo na
pohodu predstavil tudi NT-RC
in Godba rudarjev in kerami-
kov iz Liboj.
XrV. pohod bo 18. julija
1993.
»Obtožbe so neresnične«
Magister Alojz Flllpančič zavrača Pllkove očitke
v zadnji številki Novega tednika je
celjski podjetnik Edi Pilko očital sveto-
valcu Alojzu Filipančiču vrsto nepravil-
nosti, med drugim tudi zaračunavanje
svetovalnih ur, ki jih po Pilkovih bese-
dah ni bilo. Kaj pa o tem pravi svetovalec
sam?
Magister Alojz Filipančič se z razvo-
jem in spodbujanjem pospeševanja po-
djetništva na širšem celjskem in velenj-
skem območju ukvarja drugo leto. V tem
času si je pridobil licenco svetovalca za
podjetništvo, ima sklenjeno petletno po-
godbo z ministrstvom za delo ter malo
gospodarstvo za pomoč in vključevanje
pri razvoju malega gospodarstva. Obe-
nem ima sklenjene pogodbe z enotama
Zavoda za zaposlovanje v Celju in Vele-
nju. Povedal je, da je v celotni celjski
regiji vključen v podjetniške delavnice,
individualna svetovanja, pripravo po-
slovnih načrtov in njihovo izvedbo. Ima
status samostojnega svetovalca, deluje
kot zasebni obrtnik, obenem je soustano-
vitelj in direktor Inkubatorja za razvoj
podjetništva Invel v Velenju.
»V svojem dveletnem delu z velikim
številom podjetnikov,« dodaja Filipan-
čič, »nismo imeli bistvenih pripomb, do-
bivali pa smo številne pohvale.« Našteva
tudi vrsto uspešnih projektov: Invel je
skupaj s podjetjema Vising iz Mozirja,
Irs iz Šentjurja ter Lesarstvom Selišnik
s strani ministrstva za gospodarske de-
javnosti izbran za pomoč pri sanaciji
Glina, z več projekti v Šmarju kandidi-
rajo za sredstva, namenjena za razvoj
demografsko ogroženih območij, z na-
slednjim projektom kandidirajo za sred-
stva nemške banke. Da z gospodom Fili-
pančičem nimajo nobenih slabih izku-
šenj, je v pisni izjavi zagotavil tudi se-
kretar sekretariata za gospodarstvo pri
skupščini občine Šmarje pri Jelšah Mar-
jan Drofenik.
'»Pilico Je bU pri nas vsaj
peticrat«
v zvezi z obtožbami Eda Pilka je Fili-
pančič pojasnil, da so februarja in delno
marca zanj opravljali vrsto stvari. »V za-
četku februarja sem za Pilka in njegovo
ženo dobil napotnico, da opravimo sve-
tovanje za pripravo poslovnega načrta,
šlo je tudi za novo registiranje podjetja
in marketinško svetovanje. Podjetnik je
ves čas govoril, da je inovator in da je
izdelal posebno napravo z imenom SOS,
ki bi lahko nadomestila varnostni trikot-
nik. Prosil me je za pomoč pri iskanju
izdelovalcev orodij, projekt smo tržno
ocenili in svetovali tudi zaščito inovacije.
Pilko trdi, da sva se pogovarjala samo
enkrat, mi imamo obiske evidentirane
vsaj petkrat. To lahko potrdijo priče, saj
delamo v skupini. Poleg tega imamo zu-
nanje sodelavce, z našo napotnico smo ga
napotili k odvetniku, ki je v celoti poskr-
bel za registracijo podjetja, statut družbe
in pogodbe za honorarne delavce.«
O poslovnem načrtu pa svetovalec pra-
vi: »Pilko trdi, da je sam napisal poslovni
načrt, v resnici je bila to stran in pol
podatkov, pa še ti niso bili popolni. Mi
smo potem pripravili delovni osnutek in
zatem poslovni načrt na 32 straneh, na-
črt je bil uspešno predstavljen na podjet-
niškem forumu.«
V podrobnem spisku vsega, kar so
opravili za Pilka, FUipančič navaja še
finančno-knjigovodsko, poslovno in
marketinško svetovanje, kar vse skupaj
znaša 1400 nemških mark. »Če bi dosled-
no zaračunavali vsako storitev, bi bil
znesek lahko še višji. Če sem kaj zakrivil,
sem pripravljen prevzeti odgovornost.
Da pa mi nekdo povzroči takšno krivico
— to pa je silno boleče, da o oškodovanju
mojega ugleda niti ne govorim. Čudim se,
da podjetnik po petih mesecih od konča-
nega dela zdaj reagira na takšen način,
nikoli prej pa ni imel pripomb niti pri
nas niti na Zavodu za zaposlovanje. Ne-
nazadnje, če se ni strinjal z našim delom,
bi lahko tudi prekinil sodelovanje z na-
mi. Doslej še nihče ni prekinil sodelova-
nja, temveč smo mi prekinili sodelovanje
v desetih primerih. Drugo leto že delam
v Šmarju, če bi tako slabo delal, bi naj-
brž že zdavnaj prekinili pogodbo. Po na-
svete prihajajo k meni ljudje, ki so samo-
plačniki, nobenih stroškov jim ne krije
zavod. Nekateri pa bi najraje videli, da
bi tistih 2 tisoč mark dobili na roko in da
sploh ne bi bilo treba ničesar narediti.
Na srečo pa je večina naših svetovancev
že izvršila samozaposlitev in odpirajo
nova delovna mesta, kar je gotovo naj-
boljši dokaz našega korektnega dela.«
IRENA BAŠA
Št. 28 - 15. julij 1993
10
Slovenija - turistični butiic
O usodi slovenskega cestnega križa na večeru nezamolčanih misli v Zrečah
v Termah Zreče je bil v četr-
tek že tretji večer nezamolča-
nih misli. Na njem so Igor
Umek, minister za promet in
zveze, Anton Roječ, župan me-
sta Celje, Herbert Šefer, gene-
ralni direktor Radenske, Du-
šan Bencik, generalni direktor
zdravilišča Atomske Toplice
in Lado Prah, svetovalec vlade
Republike Slovenije, govorili
o usodi slovenskega cestnega
križa in strategiji razvoja cest-
nega omrežja.
Igor Umek je podal rezulta-
te telefonske ankete, ki je po-
kazala, da približno 70 odstot-
kov vprašanih podpira grad-
njo novih cest. Vlada je zato
sprejela predlog programa za
izgradnjo cestnega omrežja
v Sloveniji in se odločila za tri
strategije njegovega uresniče-
vanja. Prva je institucionalna,
kjer gre za preučevanje nači-
nov gradnje in spremembo
ustreznih zakonov. Ravno pri
slednjem pa se zatika, saj je
zakon o cestah šele v pripravi,
njegovo sprejetje pa ovirajo še
zakoni o ureditvi lokalne sa-
mouprave.
Druga strategija je finanč-
na. Za uresničitev programa je
potrebna milijarda dolarjev,
česar pa Slovenija sama ne
more zagotoviti, zato so v teku
pogajanja z Evropsko banko
za razvoj in Evropsko investi-
cijsko banko, z Evropsko
skupnostjo pa je že podpisan
finančni protokol. Za to pa naj
bi namenili tudi del bencin-
skega tolarja. Pridobiti pa ie
potrebno tudi domače intere-
sente. Ustanovljena naj bi bila
tudi družba, ki bi pridobivala
finančna sredstva in razpiso-
vala obveznice.
Tretja strategija pa je pro-
jektna in naj bi uskladila trase
in izdelala dokumentacijo.
Herbert Šefer je menil, da je
gospodarstvo življenjsko od-
visno od urejenosti cest, saj le-
ta povečuje konkurenčnost
proizvodov v tujini in pretok
tako tovornega kot tudi turi-
stičnega prometa, kar je za
Radensko še posebnega pome-
na. Predlagal je tudi novo tra-
so Maribor-Lenart-Radgona-
Murska Sobota-Lendava, ki bi
povezala vse centre na vzhodu,
medtem ko jih cesta Bistrica-
Ptuj-Ormož-Lendava ne bi.
.Ajiton Boječ je zahteval pre-
usmeritev pozornosti na iz-
gradnjo ceste od severnega Ja-
drana do Panonske nižine.
Zmotno je govoriti o cestnem
križu, moralo bi se preiti na
filozofijo cestnega obroča.
Predlagal je tudi nekatere iz-
boljšave tras. Tako naj bi Slo-
venika potekala v smeri Bla-
govica-Vodice, kar bi pomeni-
lo 2 km krajšo pot s Štajerske
na Primorsko, gradnjo po
ugodnejšem terenu in prihra-
nek denarja. Povezati bi bilo
potrebno vzhodni del Sloveni-
je, kar bi se bolje doseglo s tra-
so Dramlje-Brežice ne pa Ma-
ribor-Macelj.
Lado Prah je povedal, da je
za odsek Arja vas-Vransko že
izdelana dokumentacija in od-
sek naj bi začeli graditi pri-
hodnje leto. Do takrat pa se je
treba dokončno odločiti
o vladnem programu. Vlada se
je tudi opredelila za betonske
ceste, katerih izgradnja je si-
cer 20 odstotkov dražja od as-
falta, vendar pa je njihovo
vzdrževanje cenejše.
Slovenija bi s tem predstav-
ljala najugodnejšo povezavo
z Južno Evropo, hkrati pa naj
bi postala turistični butik. Če
bo vladni program sprejet in
zbrana vsa finančna sredstva,
bomo prve odseke cest začeli
graditi že prihodnje leto.
TANJA SLEMENJAK
Foto: EDO EINSPIELER
Jutro ob icresu
Knjiga Ivana SIvca ob 4^00'letnlcl zmage nad Turki
Jutro ob kresu je dvajseta
knjiga pisatelja Ivana Sivca.
Ima zgodovinsko ozadje in
nam odkriva svetel trenutek iz
davnine, ki je bil po krivici
pozabljen. To je bilo veliko
slovensko jutro ob simbolič-
nem kresnem dnevu.
Avtor je napisal značilno
zgodbo v žanru kmečkih pove-
sti, katerega glavni predstav-
nik je, vse bolj pa v dela vpleta
zgodovinsko izhodišče.
Leta 1593 smo Slovenci spa-
dali pod Avstrijo in bili v treh
njenih notranjih deželah. Iz-
virna povest se opira na zgo-
dovinsko resnico in dejstva.
Pred pisanjem je pisatelj ob-
delal raziskave in analize zgo-
dovinske bitke pri Sisku, po-
govarjal se je z zgodovinarji in
proučeval zapisane dokumen-
te 16. stoletja v slovenskem ar-
hivu, pregledoval rodovnike in
prebiral narodne pesmi, ki so
nastajale med ljudstvom.
Strokovne podatke je Sivec
uporabil za ozadje literarnega
dela, v pomoč pa sta mu bili
knjigi zgodovinarja dr. Vaška
Simonitija i Filozofske fakul-
tete v Ljubljani: Turki so v de-
želi že in Vojaška organizacija
na Slovenskem v 16. stoletju.
Vključil je tudi etnološki vi-
dik, predstavil je življenje Slo-
vencev tistega časa, njihove
življenjske navade in običaje,
turške vpade in obrambo pred
njimi, odnose med graščakom
in kmetom, njihovo hrano in
obleko.
Ozadje zgodbe Jutro ob kre-
su je velika bitka pri Sisku,
v kateri je slovenska vojska
premagala desetkrat močnejšo
turško vojsko in s tem zadala
Turkom odločilni udarec. Ta
bitka je bila izjemnega pome-
na, kajti po padcu trdnjave
v Bihaču je bil Sisak zadnja
trdnjava pred prodorom Tur-
kov v kranjske dežele in na-
prej v Evropo. Hkrati je bila to
na nek način tudi verska voj-
na, šlo je za ohranitev verske-
ga vpliva in ravnotežja med
kristjani ter muslimani. Po-
membno vlogo sta pri obrambi
opravila Andrej Turjačan, vr-
hovni poveljnik kranjskih,
štajerskih in koroških čet, ter
Adam Ravbar, stotnik kranj-
ske konjenice in vojaški na-
jemnik gradu Krumperk.
Takrat je štiri tisoč kranj-
skih, štajerskih in koroških
vojakov z udarno enoto kranj-
ske konjenice pod vodstvom
Adama Ravbarja premagalo
40.000 glavo turško vojsko in
tako rešilo Evropo pred usod-
nim turškim napadom. V knji-
gi so opisani dramatični tre-
nutki bitke ter hrabrost, po-
končnost in odločnost vo-
jakov.
Jutro ob kresu je viteška po-
vest o ljubezni med Elizabeto,
hčerko znamenitega sloven-
skega viteza Adama Ravbarja,
in njegovim konjarjem Karlom
Juričem.
Na gradu Krumperk se je
grajska hči Elizabeta Ravbar
nesmrtno zaljubila v svojega
konjarja Karla Juriča. Bila sta
iz dveh različnih družbenih
razredov ~ plemičev in podlož-
nikov, kar ni bilo dovoljeno.
Ljubezenska zgodba doživi li-
terarni zaplet, kajti Karlo je za
svoje plemenito dejanje - graj-
sko hčer, svojo veliko ljube-
zen, reši iz ribnika - poplačan
tako, da ga vržejo v ječo. Lju-
bezen na preizkušnji pa se še
bolj utrdi. Razkrije se očetov
skrivnostni greh, ki je ležal
nad gradom, in čeprav si sin
Adam prizadeva popraviti kri-
vico, vendar ostajajo trdne
meje ' plemiškega ponosa.
Končno nekoliko popusti in
pred sojenjem imiakne obtož-
bo, a si na tiho le želi, da bi se
znebil konjarja, najprej v na-
ročenem napadu razbojnikov,
potem v bitki s Tvu-ki, saj neso-
jenega zeta pošlje kot suličarja
v prve bojne vrste.
Napeta zgodba se potem, ko
že vsi mislijo, da je Karlo Jurič
umrl v spopadu, srečno raz-
plete. Adam Ravbar drži dano
besedo in še isto jesen, leta
1593, se poročita Elizabeta
Ravbar, grajska hči, in Karlo
Jurič, konjar.
Knjiga, ki je izšla pri ČZP
Kmečki glas v Ljubljani, je na
nek način paralela našemu ča-
su, vojni za Slovenijo pred
dvema letoma.
Zgodba je razdeljena na
dvanajst poglavij in obsega
230 strani, avtor pa jo je poo-
svetil svoji mami.
DRAGO PAPLER
Ferlaničeva
v Trstu
v tržaškem razstavišču Art
light hali, v središču mesta, je
na ogled enomesečna razstava
slikarke iz Rogaške Slatine,
Eme Ferjanič-Fric. Ustvarjal-
ka, ki uporablja različne teh-
nike, se tam predstavlja tudi
z novejšimi deli, letos pa je že
razstavljala v Tržiču, na Ptuju,
v Čateških Toplicah in v Ljub-
ljani. Doslej se je večkrat
predstavila tudi na tujem. Er-
na Ferjanič-Fric je sicer zapo-
slena kot kustosinja muzeja
stare grafike v Rogaški Sla-
tini.
BJ
Nekajurni izleti
»Slovensko gledališče je
kvalitetno zato, ker nimate
v Sloveniji nobenega medna-
rodnega gledališkega festiva-
la«, mi je v Milanu, na medna-
rodnem festivalu gledališča,
plesa in glasbe, ki sta se ga ob
koncu junija udeležila tudi
Slovensko mladinsko gledališ-
če in SNG Drama Maribor, de-
jal Salva tore Albertini, režiser
iz Rima, ko sem mu potožil, da
milanski festival res ni bogve
kako zelo prida, da pa je vsaj
nekaj, v Sloveniji pa še tega
nekaj nimamo. Da imamo
Borštnikovo, da imamo Dneve
komedije, da imamo skratka
nacionalne preglede enoletne
produkcije, nimamo pa orga-
nizirane festivalske dejavno-
sti, ki bi posegala po medna-
rodnih projektih in omogočala
srečanje s sočasno evropsko in
svetovno produkcijo. Franco
Rossi, kritik iz Palerma, ki je
sedel za isto mizo, se je ob tem
zgrozil in vprašal: »od kod
vam potem take predstave, če
nimate priložnosti, da bi se
seznanili s predstavami, ki so
nastale izven vaše države?«
Ni kaj! Oba sogovornika
imata po svoje in delno prav.
Slovenci nimamo svojega
mednarodnega gledališkega
festivala in smo se prisiljeni
udinjati raznoraznim selek-
torjem, ki sestavljajo progra-
me mednarodnih gledaliških
manifestacij. In smo nekako
zato postavljeni v vlogo tiste-
ga, ki mora za preboj na tuje
tržišče dati nekaj več kot tisti,
ki se kot domačini predstav-
ljajo na mednarodnih festiva-
lih. Morda je to odločilno. Od-
govorna drugo vprašanje pa je
nemara še bolj preprost; slo-
venski gledališčniki in vsi ti-
sti, ki se z gledališčem tako ali
drugače ukvarjamo, nismo ve-
zani le na predstave, ki k nam
prihajajo, ampak smo si dobro
predstavo    pripravljeni    iti
ogledat tudi recimo v Belgijo.
Na krajši izlet za nekaj uric. In
v tem je naša moč; da se ne
obremenjujemo s svojo majh-
nostjo, da jo znamo izkorišča-
ti. Small is beautifuU! In obe-
nem močno.
Milanski festival je to le po-
trdil. Italijanski režiserji, kri-
tiki, igralci... se na primer
pritožujejo, da si njihove pred-
stave ogleda približno od pet-
sto do sedemsto ljudi, hkrati
pa taisti režiserji, kritiki,
igralci... ne izkoriščajo pri-
ložnosti, ki se jim ponujajo. Da
v njihovi državi, ki tudi ni bo-
gve kako velika, ne obiščejo
gostujočih predstav. Pina Ba-
usch, ki bi — stavim — uspela
vsaj dvakrat napolniti srednjo
dvorano Cankarjevega doma
v Ljubljani, je recimo v Benet-
kah nastopala pred napol
prazno dvorano, ki sprejme
največ tristo gledalcev, pred-
stavo Glas nizozemskega Stu-
dia Hinderik so morali zaradi
premalo prodanih vstopnic
oziroma zaradi nezanimanja
celo odpovedati, Freyer Teater
iz Hamburga, ki je te dni pred
nabito polno dvorano gostoval
v Zagrebu, si je ogledalo nič
več kot 40 gledalcev; in to
v dvamilijonskem Milanu.
Potem je torej jasno! Ne gre
za to, da Slovenci nimamo
mednarodnega festivala, da so
naše predstave tako dobre, gre
preprosto za to, da smo pri-
pravljeni gledati tuje predsta-
ve na tujih odrih. In se tam
učiti. In se z njimi spuščati
v boj.
Piše: Tadej Čater
Wayneov svet, ZDA, 1992
Režija: Penelope Spheeris; Igrajo: Mike Myers, Dana Car-
vey. Rob Lowe, Tia Carrere, Brian Doyle-Murray in drugi.
Izvajalci glasbe: Queen, Black Sabbath, Jimi Hendrik,
Alice Cooper, Eric Clapton in drugi.
Wayne Campbell in nje-
gov pomočnik Garth sta
žurerja iz Aurore v Illino-
isu, ki v poznih večernih
urah iz Wayneove kleti
preko kabelske televizije
prenašata svojo oddajo.
Njune zabavne zgode in
nezgode, priljubljeni ko-
madi, punce in žuri, ki se-
stavljajo vsakodnevno Odi-
sej o Wayneovega in Gart-
hovega odraščanja v sever-
noameriškem predmestju,
zdaj prihajajo tudi na veli-
ko platno.
Wayne in Garth, prava
metalca in totalna žurerja,
sta lika, ki sta nastopala že
v oddaji Saturday Night
Live. V svoji oddaji govori-
ta o vsem, kar jima pride
na misel; ponavadi je to he-
avy metal in rock'n'roll,
pozdravi lepim puncam in
čuda tehnike, kakršno je
njim pripomoček za stri-
ženje.
Benjamin Oliver, televi-
zijski vodja, vidi v oddaji
dober komercialni potenci-
al. Toda - bo priložnost za
velik uspeh na televiziji
pomenila propad oddaje?
Konec Wayneovega in
Garthovega prijateljstva?
Dvojica se bo s temi nepri-
jetnostmi spopadla nadvse
odgovorno in zrelo in pre-
tehtala velika filozofska
vprašanja, ki jih prinaša
tako krut potek dogodkov
- kje pa!
Izvršni producent Ho-
ward Koch Jr. se spominja,
kako sta Mike Myers in
Dana Carvey s svojim pa-
rodiranjem metalskih žu-
rerjev zabavala milijone
v oddaji Saturday Night
Live: »Wayne in Garth se
ne pustita zmesti s skrbmi,
ki jih imajo njimi vrstniki
o družbi, politiki in pri-
hodnosti. To je dvojica, ki
zabava domišljijo najstni-
kov - za starše pa je prava
nočna mora.«
Mike Myers pa se spomi-
nja začetkov: »Spraševali
smo se, kakšen naj bo film
o Waynu. No, fant bo srečal
punco, a kakšno punco?
Metalko, pevko! In s svojo
oddajo »Wayne's World« si
bo hotel služiti denar. Nje-
govo delo, njegova punca
- to bo film o Wayneovih
sanjah.« Povdarja, da Wa-
yne ni nikakršen anarhist,
le do zabave mu je.
Režiserka P. Spheeris
opisuje protagonista Wa-
yna in Gartha kot »metal-
ca, katerih edini življenjski
cilj je žur s prijatelji. Zaba-
vata se, pa čeprav nimata
pravega vzroka za to.«
K filmu jo je med drugim
pritegnila nepredvidljivost
zgodbe: presenečenja so na
vsakem koraku!
LETNI KINO
(PREDSTAVE OB 21.30)
V ZNAMENJU
USPEŠNIC
LETOŠNJEGA
POLETJA:
16. do 20. 7. PRVINSKI NA-
GON erotični thriller
23. do 29. 7. TELESNI
STRAŽAR ljubezenski thriller
30. do 2. 8. NAPIHNJENCI
komedija
&
21. in 22. 7. PREDPREMI-
ERA: SRAMOTA režiserja
Louisa Mallea!
Št. 28 - 15. julij 1993
11
Dekorativnost barvnega stekla
Do 23. julija bo v Razstavnem salonu
zadravilišča v Rogaški Slatini razstavljal
X^dislav Dravinac, ki se ukvarja z izde-
lovanjem različnih uporabnih predmetov
iz stekla.
Njegovi izdelki, med katerimi najdemo
ogledala, svetila, okna, se uvrščajo na
področje umetne obrti. Le-ta je bila ved-
no neke vrste sopotnica klasični likovni
umetnosti in pravzaprav neenako obrav-
navana v primerjavi z njo, a vendarle
njen vitalni sestavni del. Imenovana tudi
uporabna umetnost je usmerjena pred-
vsem v izdelovanje raznih dekorativnih
predmetov, ki so namenjeni tudi za
stvarno uporabo in ne zgolj občudova-
nju, kot npr. slika. Umetna obrt je bila
najbolj razširjena v predindustrijski do-
bi, nato so serijski izdelki s svojo kvalite-
to in nizko ceno skorajda povsem izrinili
predmete ročne izdelave, ki so ravno za-
radi svoje redkosti in imikatnosti danes
visoko cenjeni.
Ladislav Dravinac za svoje izdelke
uporablja predvsem barvno steklo, čigar
kose med sabo povezuje s svinčenimi tra-
kovi. Osnutke prvotno izdela na kartonu,
nakar like pretvori v zastekljene kompo-
zicije. Tehnologija, ki jo uporablja Dra-
vinac, je stara že stoletja, zelo popularna
je bila v srednjem veku, svoj vrh pa je
doživela v času gotike, ko so izdelovaU
barvna okna, t. i. vitraje, s pomočjo kate-
rih so v sakralnih stavbah ustvarili po-
sebno svetlobo in mistično atmosfero.
Oblike in motivi, ki prevladujejo na
Dravinčevih izdelkih, so dekorativne na-
rave, najpogosteje se pojavlja stilizirano
cvetje, ki ga je mogoče v neskončnem
številu variacij vedno znova na drugačen
način prikazati ter ob tem razviti inven-
tivnost, v čemer dosega Dravinac v svo-
jih kombinacijah prav zanimive rezul-
tate.
BORIS GORUPIČ
Foto: EDO EINSPIELER
Gala in srednji vek
v redni zbirki Bios, ki jo iz-
daja Cankarjeva založba, sta
izšli dve novi knjigi. Prva je
poljuden opis Evrope v sred-
njem veku, druga pa je bio-
grafska in obravnava življen-
sko sopotnico znamenitega sli-
karja Salvadorja Dalija.
Srednjeveška Evropa je na-
slov dela angleškega zgodovi-
narja Maurica Keena, v kateri
obravnava poglavitne dogod-
ke, ki so se zvrstili v tem tiso-
čletju, pa čeprav Keen začne
svoj prikaz šele z 9. stoletjem.
V središču njegovega zanima-
nja so veliki premiki tega časa
v zahodni Evropi, torej razne
dinastične vezi, pomembne
osebnosti, odločujoči vojaški
spopadi, vloga cerkve, global-
ni gospodarski razvoj, skratka
vrsta razUčnih dejavnikov, ki
so, povezani med sabo, vpliva-
li na podobo srednjega veka, te
zgodovinske tvorbe, iz katere
se je razvila poznejša moder-
nejša družbena ureditev.
Tim McGirk je napisal do-
kumentarno biografijo Gala,
Dalijeva pregrešna muza. Že-
na enega najbolj razvpitih in
kontroverznih slikarjev naše-
ga časa, Španca Salvadorja
Dalija, ni svojega življenja
preživela nič manj burno kot
njen mož. Spoznala sta se
v krogu pariških nadrealistov,
v okolju, ki je bUo takrat
v vunetnosti najbolj prodorno
in čigar ideje so aktualne še
danes. Povsem jasno je, da Ga-
la še zdaleč ne bi imela takšne-
ga pomena, če ne bi z Dali jem
preživela petdeset let. Seveda
pa se postavljajo mnoga hipo-
tetična vprašanja o tem, koli-
ko je ravno ona stimulirala
njegovo slikarstvo, ki ga je
ustvarjal v enormnih količi-
nah, ob tem pa tudi svoje živ-
ljenje spreminjal v niz happe-
ningov - umetniških dogodkov.
McGirk poskuša o tem dati tu-
di nekaj pojasnil. Ob prebira-
nju knjige o Gali pa bodo na
svoj račun prišli tudi ljubitelji
tračev, saj je v njej poleg stva-
ri, ki se dotikajo sveta umet-
nosti, opisanih še cela vrsta pi-
kantnih avantur Gale in ljudi
iz njene bližine, kar daje bio-
grafiji značaj lahkotnosti, tudi
senzacionalnosti, a morda je
ravno to tista atmosfera, ki je
bila Gali najbližja.
BORIS GORUPIČ
Plesni troboj itaiije,
Avstrije in Siovenije
v Kristalni dvorani v Roga-
ški slatini je bil v petek zvečer
ekipni plesni troboj v latin-
skoameriških in standardnih
plesih.
Na prireditvi, ki je spadala
v sklop prireditev Rogaško
glasbeno poletje 93 in sta jo
letos v razširjeni obliki pripra-
vila velenjski plesni klub Ur-
ška in zdravilišče Rogaška, se
je v plesnih veščinah pomerilo
šest parov iz treh držav: Itali-
je, Avstrije in Slovenije. Ekipo
vsake države sta sestavljala
dva plesna para, en par za
standardne in en par za latin-
skoameriške plese.
Slovenijo sta zastopala tre-
nutno najboljši slovenski ples-
ni par Andrej Škufca in Kata-
rina Venturini iz ljubljanskega
plesnega centra Fredi ter Peter
Uplaznik in Lea Sunarič iz
plesnega kluba Urška iz Ve-
lenja.
Andrej Škufca in Katarina
Venturini plešeta skupaj že
tretje leto. Letos sta na držav-
nem prvenstvu med člani
v kombinaciji standardnih in
latinskoameriških plesov pre-
pričljivo zasedla prvo mesto,
njun največji uspeh, ki je
hkrati tudi največji uspeh slo-
venskih plesalcev na medna-
rodnih tekmovanjih, pa je
osvojitev  šestega  mesta  na
evropskem amaterskem pr-
venstvu v Muenstru v Nemčiji
in ravno tako šesto mesto na
odprtem prvenstvu v Blackpo-
olu v Angliji v konkurenci do
20 let.
Po uradnem začetku, pred-
stavitvi plesalcev s promenado
po dvorani in simbolično me-
njavo zastavic, se je z angle-
škim valčkom začel tekmoval-
ni del. Po oceni sodnika, Kla-
usa Petra Brunbauerja, se je
najbolje izkazala slovenska
ekipa in osvojila prvo mesto,
na drugo mesto se je uvrstila
Italija, na tretje pa Avstrija.
ANDREJA BASLE
Dogodke, ki jim znanost ni-
kakor ne pride do konca, razi-
skuje tudi Paul Le Mat, le da
ima on nekaj več sreče, pred-
vsem zaradi svojih superiomih
sposobnosti. Angažira ga mla-
da ženska, katero ponoči stra-
šijo »Nočni kriki« (Distribut,
Mirna) in ko se Paul požene za
duhovi, odkrije še vrsto nepri-
jetnih podrobnosti.
Vroče sončno poletje, kakrš-
nega pravkar doživljamo je
kot nalašč za raznovrstne lah-
kotne avanturice. To je v glavo
kanilo tudi Marku Griffithsu,
ki je posnel »Kruta telesa 2«
(Andromeda, U). Vse se odvi-
ja na otoku Rodosu, kjer se
mladeniči in mladenke trudijo
uro in pol z nekoliko utrujajo-
čimi šalami.
»Rdeči boogie ali kaj ti je
deklica« (Andromeda, Lj) je
režiral Karpo Godina še v sta-
rih časih. Film obuja spomine
na prva povojna leta, ko je vi-
zija komunizma še nekako ve-
ljala in vlivala optimizem med
množice, pri čemer je sodelo-
vala tudi skupina potujočih
glasbenikov, ^den zanimivej-
ših filmov na to temo.
Seks sezone, umor sezone,
film sezone, pač ne more biti
nobeden drug kot »Prvinski
nagon« (Mladina film, Lj).
Sharon Stone ostaja tudi na
malem ekranu povsem dostoj-
no zapeljiva, vse ostalo pa je že
tako znano.
»Peklenska postaja« (Video
marketing, Lj) gradi zgodbo
na zastrupljenem odnosu med
dvema zakoncema, ki vodi
v norost ali zločin. Farrah
Fawcett se odloči za slednje,
nakar skozi njene oči v flash
backu pogledamo za kaj je
sploh šlo pri vsej stvari. Ne
razkošna a vendarle dovolj
prepričljiva drama.
Michael Pare se poda na
Bližnji vzhod, da reši svojega
brata dvojčka, sicer ameriške-
ga oficirja iz krempljev neu-
smiljenih teroristov. V tem de-
lu sveta ni vse tako enostavno,
a »Morilske ulice« (Rok, Vele-
nje) ne posegajo v ozadje, tem-
več nizajo akcijske prizore
s primemo dinamiko.
»Fievel gre na zahod« (Rok,
Velenje) je eden izmed tistih
risanih filmov, pod katere se je
podpisal znameniti Steven
Spielberg. V glavni vlogi je
miško Fievel, ki pade med raz-
bojnike velikega kalibra, a ker
tudi sam ni iz palca prisesan,
ugane njihove namere ter jim
jo dobro zagode.
BORIS GORUPIČ
PRIREDITVE
Na Velenjskem gradu bo jutri, v petek in v soboto ob 20.30 gost
šansonjer Iztok Mlakar.
V Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo danes,
v četrtek ob 20.30 koncert Mariborskega okteta, pod vodstvom
umetniškega vodje Mitje Reichenberga. Jutri, v petek prav tako
ob 20.30 pa bo koncert opernih arij in duetov, ki jih bodo
iz\'ajali sopranistka Olga Gracelj, tenorist Jure Kušar, basist
Franc Javomik in pianist Igor Švara.
V galeriji Gorenje servisa v Velenju si lahko do 23. julija ogle-
date razstavo slik akademskega slikarja Nikolaja Beera.
V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini je do 5. septem-
bra na ogled razstava del z mednarodnega grafičnega bienala.
Predstavlja se 17 italijanskih grafikov.
V knjižnici Šentjur je odprta razstava Likovnih del osnovnošol-
cev, članov Likovne delavnice, pod vodstvom Mihele Jezemik,
ki si jo lahko ogledate do torka, 20. julija.
V razstavnih prostorih Alposa v Šentjurju si lahko do konca
julija ogledate likovna dela EmUa Tomaža-Thomasa.
V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina razstavlja
izdelke iz tiffany stekla Ladislav Dravinek iz Poljčan.
V galeriji v Velenju bo do druge polovice julija odprta razstava
fotografij Lojzeta Ojsterška.
V hotelu Dobrna se s svojimi grafikami in akvareli predstavlja
Irena Guček. Razstava je na ogled do 9. avgusta.
V hotelu Merx je do konca julija na ogled razstava del Alice
Javšnik.
V Likovnem salonu v Celju bo do 24. julija na ogled razstava
kiparskih del Dragice Čadež.
V razstavnem salonu Gorenja Servis v Velenju do 23. julija
razstavlja akademski slikar Nikolaj Beer.
V galeriji Kompas razstavlja svoja dela, predvsem olja Božidar
Ščurek.
V Osrednji knjižnici v Celju je do konca avgusta na ogled
razstava Gornji Grad na starih fotografijah. Razstavo so pripra-
vili Janez Mavric, Tatjana Kač in Branko Goropevšek.
V Domu upokojencev v Laškem razstavlja likovna dela Alica
Javšnik, ki si jih lahko ogledate do sobote, 17. julija.
V Savinovem razstavnem salonu v Žalcu bodo jutri, v petek ob
20. uri odprli razstavo likovnih del ljubiteljskih likovnikov,
povezanih v sekcijo Svobode Polzela. Uvodno besedo bo podala
Marlen Premšak - Sever, nastopil pa bo tudi Oktet Adoramus.
Razstava bo na ogled do 30. julija.
V upravi stavbi Etola v Škofji vasi si lahko do 26. julija ogledate
samostojno razstavo likovnih del - plastik Vlada Geršaka.
V Laškem bodo v okrivu prireditve Pivo cvetje jutri, v petek ob
17. uri odprli razstave: cvetja v avli kulturnega doma in parku,
gob in ptic v osnovni šoli Dušan Poženel, ročnih del invalidov
v Domu upokojencev in dobrot kmečkih kuhinj v kleti »trške
kašče« na Aškerčevem trgu.
V razstavišču Laški dvorec je na ogled razstava 90 let čebelar-
stva v Laškem in okolici.
Celje: Union od 15.7. ob 18.30 in 20.30 uri Wayneov svet - ameri-
ški film; Mali Union do 19.7. ob 19. uri Igralec - ameriški film,
20.in21.7. obl9.uri Prvingski nagon - ameriški film; Metropol
do 19.7. ob 18.30 in 20.30 Univerzalni vojak - ameriški film, od
20.7. ob 18.30 in 20.30 Driblerja pod košem - ameriški film.
V letnem kinu bodo 15.7. ob 21.30 zavrteli ameriški film - Reka
poje mi, od 16. do 20.7. ob 21.30 ameriški film - Prvinslci nagon
in21.7. ob21.30 predpremiera ameriškega filma Sramota.
Kino Vojnik 16. 7. ob 21.30 Ljubezenski stroj - ameriški fUm.
Kino Žalec 16. in 18.7. Oddaljena obzorja - ameriški film.
V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni si lahko jutri, v petek
ob 20. uri ogledate nastop folklorne skupine iz Kompol nad
Štorami.
V celjskem Atriju bo jutri, v petek ob 20.30 tretji večer Triptiha.
Predstavili se bodo: Plesni teater Igen Studia za ples Celje, Vita«
Mavric - Ruič in Tatjana Dremelj. ^ i
Na Tomšičevem trgu v Celju bo v soboto ob 10. uri dopoldan-;
155. zadnja uprizoritev koreografije Igorja Jelena in v izvedbi
plesne skupine Igen Studia za ples Celje z naslovom Potovanje
v modro.
V Gornjem gradu bodo do nedelje, 18. julija potekale prireditve
ob Gomjegrajskem preizniku. Odprli bodo dve razstavi: ob 100-
letnici planinstva in razstavo del likovne kolonije, predstavili
bodo pisatelja A. Videčnika in pesnika E. Mavrica, zabavali
z ansamblom Zlatorog in Alpski vagabundi...
Pred prodajnim centrom Gala trade poteka vsako soboto Jane-
zov sejem.
V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v torek ob 20.30 večer
hrvaške folklore v izvedbi folklorne skupine Varteks iz Varaž-
dina.
Na Planini pri Sevnici na parkirnem prostoru tovarne Tajfun,
bo v soboto ob 20.30 premiera gledališkega dela Domen, avtorja
Josipa Jurčiča. Igro bo uprizorila skupina Gasilskega društva iz
Planine ob 100-letnici gasilstva. V primeru slabega vremena, se
predstava na prostem prestavi za en dan.
Št. 28 - 15. julij 1993
12
Praznik
siovensicili
šoferjev in
avtomehanilcov
Slovenski šoferji in avto-
mehaniki imajo svoj praz-
nik 13. julija. Letos ga bodo
praznovali skozi cel mesec
julij na društvenih in regij-
skih proslavah ter na 3. dr-
žavnem srečanju šoferjev,
avtomehanikov in vseh de-
lavcev v prometu, ki bo
31. julija na Rogli.
Tako je bila 10. julija
proslava celjske regije
v Rogaški Slatini, dolenj-
ske regije v Brežicah in ko-
roške v Podvleki. 17. julija
bo proslava ptujske regije
v Slovenski Bistrici, 18. ju-
lija pa proslava gorenjske
regije v Ribnem pri Bledu.
Zveza združenj šoferjev
in avtomehanikov Republi-
ke Slovenije je stanovska
organizacija poklicnih šo-
ferjev ir avtomehanikov
ter vseh delavcev v prome-
tu. Združujejo več kot 12
tisoč članov, ki so organizi-
rani v 63 združenjih sirom
po Sloveniji. Skozi sedem-
desetletni obstoj in delova-
nje so združenja delovala
na področju strokovnega
usposabljanja šoferjev in
avtomehanikov, najpo-
membnejše pa je njihovo
delo na področju varnosti
cestnega prometa. Njihov
razvoj je vseskozi sprem-
ljalo prostovoljno delo čla-
nov. Združenja v Celju in
Žalcu so bila pobudniki in
investitorji edinih avtopo-
ligonov v Sloveniji, ki
predstavljajo modeme in
vame objekte za vzgojo bo-
dočih šoferjev.
T. S.
Srečno, ženin in nevesta
o letošnjem poročnem paru na kmečki ohceti ¥ Laškem
v nedeljo dopoldne, ko bo
v okviru Piva in cvetja na spo-
redu tradicionalna kmečka
ohcet po stari šegi, se bosta
vzela dvaindvajsetletna An-
gelca Stare in Ferdo Sipek,
oba kmetovalca iz Rečice pri
Laškem.
Angelca je iz kmečke druži-
ne, vajena trdega dela na zem-
lji in v hlevu z desetimi glava-
mi goveje živine. Pri štirih le-
tih je izgubila očeta, pri se-
demnajstih še mamo. Štiri de-
kleta so potem morala prevzeti
vso delo in odgovomost na
kmetiji. Postala je tudi članica
folklorne skupine iz Rečice in
tam spoznala svojega Ferda.
Ferdo je bil iz sosednje vasi, iz
nekmečke družine, mizar po
poklicu. Pa se je pred slabima
dvema letoma, takrat ko je že
vedel, da bo Angelca njegova
življenjska družica, preselil
k njej in tudi on postal kmet.
Moška roka je bila v družini
s samimi ženskami še kako do-
brodošla. Z Angelco sta začela
posodabljati kmetijo, načrto-
vati, nekaj zemlje sta vzela še
v najem, da lahko preživita
čredo, uredila sta okolico no-
vega skupnega doma, nakupi-
la nekaj mehanizacije, da
kmetija ni zaostajala za
časom.
S poročnimi oblačili nista
imela skrbi, saj bosta oblečena
v nošo, ki jo je priskrbel orga-
nizator. Pa tudi sicer jima je
ves obred po starem dobro
poznan. Na kmečkih ohcetih
sta doslej nič kolikokrat sode-
lovala kot dmžica in svat, to-
krat pa bosta onadva glavna.
Otrok, ki si jih oba želita, bo
pri hiši toliko, kot bo to dovo-
ljeval življenjski standard,
pravita. Na vprašanje, kdo bo
odslej glava dmžine, pa pravi-
ta: »Če sva si pri delu enaka,
bova tudi odločala o vsem oba
skupaj.« Medeni tedni? O tem
ni govora, na kmetih je v tem
času preveč dela... Pa srečno,
ženin in nevesta!
MARJELA AGREŽ
Foto: EDO EINSPIELER
Snemanje teievizijsicega fiima
¥ečlno bodo posneli ¥ Rogaški Slatini
v Kristalni dvorani Zdravi-
lišča Rogaška Slatina so v ne-
deljo začeli s snemanjem nove-
ga slovenskega televizijskega
filma. Gre za film z delovnim
naslovom Obraz s pajčolanom,
ki ga režira Tugo Stiglic. Ta je
tudi avtor scenarija, nastalega
po noveli Pokojnik, ki jo je na-
pisal Milan Pugelj.
Na nedeljskem snemanju
plesa v maskah je nastopilo
približno stodvajset statistov
iz Obsotelja, celjske ter mari-
borske okolice, delali pa so do
pozmh večernih ur. Snemanje
v Rogaški Slatini bo potekalo
do konca tega tedna (med dru-
gim bodo posneli tudi poročni
prizor), nato pa odidejo fil-
marji še na Bled. S snemanjem
bi zaključili 2. avgusta, slo-
venski televizij ci pa so pove-
dali, da bo na malem ekranu
proti koncu leta.
F*ugljeva novela Pokojnik
obravnava odnos med žensko
in moškim, nenavadni ljube-
zenski trikotnik iz časa med
obema svetovnima vojnama.
V glavnih vlogah nastopajo
Nataša Raljan, Robert Val ti in
Borut Veselko.
Pri vsem skupaj gre za tele-
vizijski projekt ekranizacij
slovenskih novel. Letos so pos-
neli že Očeta Vincenca smrt
Petra Božiča, ter Mrtvi so svo-
bodni Žarka Petana, pa tudi
Vaškega učitelja Janija Virka.
Do konca leta nameravajo
ekranizirati še tri novele mla-
dih slovenskih avtorjev, ki so,
vsaj po finančni plati, med
zahtevnejšimi.
BRANE JERANKO
Omrtvičena tržnica
Kot kaže, tržnica že davno ni več tisto, kar je nekoč bila - središče mestnega življenja namreč.
Sicer je še vedno polna vseh mogočih in nemogočih ljudi, a ji manjka tisto »nekaj«. Ljudje so tam
večinoma le zaradi prenizkih pokojnin in poskušajo s prodajo rastlinic iz lastnega vrta kaj
zaslužiti, čeprav vsi pravijo, da je zaslužek dokaj pičel. Trenutno prodajajo na primer borovnice,
solato, peso, korenje in podobno. Sezonsko sadje in zelenjavo torej. Po le-tej se tako ali tako
ravna vse življenje na tržnici. Posel pa še vedno zelo lepo cvete »uvoženim« prodajalcem
z uvoženim sadjem. Vsak se pač ne zna organizirati in tako nekateri preživijo, drugi propadejo.
A že v Kabareju je rečeno »Money makes the world goes round«, ali v prostem prevodu »Denar je
sveta vladar«. Žalostno. q S., Foto: EDO EINSPIELER
SanitarcI imaio
zbornico
Slovenski sanitarni tehniki
.in inženirji so pred dnevi usta-
novili svojo zbornico. Na se-
stanku v Maribom so za pred-
sednico izvolili Jasmino Tata-
rovac-Šušteršič, sprejeli pa so
tudi zbornični statut in skupš-
činski poslovnik. V okviru
zbornice si bodo predvsem
prizadevali za napredek in
ugled stroke ter varovanje in-
teresov članov.
Pomembna letošnja prido-
bitev je tudi možnost visoko-
šolskega izobraževanja sani-
tarnih inženirjev.
IVANKA TURNŠEK
Cesta v Gozdnilcu
v nedeljo, 18. julija, bodo
v KS Griže, kjer so letos uredi-
li že veliko cest in pločnikov,
odprli asfaltirano cesto Mati-
jevec-Razpotje v Gozdniku,
v dolžini 859 metrov. Predra-
čunska vrednost opravljenih
del je 4.200,150 tolarjev. Veli-
ko so prispevali tudi krajani
sami, ki so opravili skupaj 479
delovnih ur, kar znaša 143.700
tolarjev. Pred otvoritvijo, ki
bo v nedeljo ob 11. uri, bo ob
9. uri tudi strelsko tekmova-
nje, ki ga pripravlja LD Griže.
Popoldne pa bodo popestrili
Savinjski muzikantje.
S. M.
Krvodajalsica
alccija na Brezah
Občinska organizacija Rde-
čega križa Laško in krajevna
organizacija Rdečega križa
Breze organizirata danes, v če-
trtek, IS.juHja, tretjo redno
krvodajalsko akcijo v občini
Laško. Akcija bo v prostorih
osnovne šole Breze v času od
7. do 10. ure.
Vse, ki se čutite zdrave in
imate čut za pomoč sočloveku
v stiski, prosijo, da darujete
kri.
M. MAROT
V spomin
Jože Teodorovič
v torek popoldan smo se
v številnem spremstvu na
celjskem mestnem pokopa-
lišču poslovili od prijatelja
Jožeta Teodoroviča.
V Aškerčevi ulici v Celju že
dolgo ni več njegove čev-
ljarske delavnice. Tam je
veliko let sprejemal v goste
številne znance. Tam so se
zbirali planinci, načrtovali
in se pogovarjali o izletih.
Naš Jože je s svojo umirje-
nostjo, preudarno besedo,z
zbranostjo in z zdravim
humorjem pregnal prene-
katero zadrego. Precej pla-
nincev je bilo dosti mlajših
od njega, pa so ga imeli za
Ata.
Že v mladosti in kasneje,
ko se je izučil za čevljarja,
je rad zahajal v bližnje hri-
be nad Prožinsko vasjo. Ko
je dopolnil 50 let, si je moč-
no zaželel, da bi prišel na
Triglav. Njega in njegovo
ženo sta pospremila dva
mladinca, kot že velikokrat
na druge gore. Jože je ljubil
gore. Zahajal je na težke
ture, se sprehajal po sredo
in nizkogorju in vedno po-
udarjal, da je treba na izle-
tu uživati. Videl je rože,
divje skale in zasanjan
opazoval zahod ali zoro.
Bil je na Mont Blancu, Ma-
terhornu, Grossglocknerju,
v Dolomitih itd. Bil je na
pohodih na Tromejo, Stol,
Tišje, popotoval po E-6.
Rad je zahajal na Kopitnik,
kamor je šel z ženo tudi na
zadnji izlet. Kaj bi še na-
števali. Povsod smo bili ra- ■
di z njim in on z nami.       i
Že skoraj tri leta ni več j
zahajal v gore. Lani jeseni \
je Jože obležal in kljub i
skrbni negi žene Marije se I
je 2. julija letos v 77. letu i
starosti njegovo življenje '
izteklo.
V torek so se solze slove-
sa pomešale z deževnimi
kapljami. Dež pa ni odpla-
knil spominov na mnoge
lepe, srečne, a včasih tudi
odločujoče trenutke. Vsi, ki
smo ga imeli za Ata in pri-
jatelja, pa tudi tisti, ki so
ga poznali le kot dobrega
čevljarja, se ga bomo spo-
minjali z željo, da bi mu
bili vsaj malo podobni, vsaj
malo tako dobri in pravič-
ni. Hvaležni smo mu za vse,
kar smo se od njega naučili,
spoznali in z njim doživeli.
Nič več ga ne bo med nami,
a ostal bo vedno v lepem
spominu vsem, ki smo ga
imeli radi.
FANIKA WIEGELE
Teater za gurmane
Minuli teden smo v Celju
dobili novo gostišče, gostišče,
ki naj bi ga že dolgo čakali.
Gre za restavracijo Teater, ki
jo najdete v kletnih prostorih
nove stavbe SDK.
Okusno opremljena resta-
vracija nudi pester jedilnik, na
katerem boste našli precej
francoskih jedi, izvrstnih vin,
za sladkosnede pa pester izbor
slaščic. Delovni čas je nekaj
posebnega. Restavracija vrata
odpre ob 10. uri dopoldne, za-
pre pa jih šele ob treh zjutraj.
Ker je prostor majhen, vzdušje
intimno, za prijetno vzdušje
pa skrbi tudi mehak jazz, ki
prihaja tiho iz zvočnikov,
v Teatru priporočajo, da si za
zvečer zagotovite rezervacijo.
In cene, boste vprašali? Neko-
liko višje so kot v običajnih
restavracijah, toda tudi po-
nudba Teatra je zato nekaj po-
sebnega, zatrjuje mlad kolek-
tiv, ki je prepričan, da je resta-
vracija Teater tista, ki smo jO
Celjani že dolgo čakali. S pe-
stro in kvalitetno ponudbo
hrane in pijače, z dolgim odpi-
ralnim časom, dobro postrež-
bo in nenazadnje za ljudi, ki
dajo kaj nase.
EPP
Teater je minulo sredo odprl celjski župan Anton Roječ.
Št. 28 - 15. julij 1993
13
Začela se je gasilska olimpiada
v ponedeljek se je v Berlinu začela
10. članska in 9. mladinska gasilska
olimpiada, na kateri po zadnjih po-
datkih sodeluje 23 evropskih držav
s preko 200 desetinami v treh različ-
nih panogah.
Prvič je med nastopajočimi tudi re-
prezentanca Slovenije, ki jo predstav-
lja kar močno zastopstvo štirinajstih
desetin, saj je gasilstvo v naši državi
močno razvejano in ima dolgoletno
tradicijo. Nciše ekipe so v Berlin odpo-
tovale v soboto zvečer, prve dni po
otvoritvi pa bodo tako kot ostale izra-
bile za trening in privajanje na nova
tekmovalna orodja, ki se v mnogočem
razlikujejo od domače opreme, s kate-
ro so vadili.
Med štirinajstimi ekipami so tudi
štiri s celjskega območja: tri članske
- Slovenske Konjice, Škofja vas in
Prožinska vas ter mladinska z Dobr-
ne. Prav ta je tudi prva startala in
sicer v sredo ob 17. uri. Mladinci Do-
brne so dobili startno številko 1 med
32 enotami. Ali bo srečna? Drugi na-
stop bodo imeli danes (15. julija) ob
13.20. Danes startajo tudi članske eki-
pe (156 enot) in sicer po naslednjem
umiku: 13.27 Prožinska vas, 14.15
Škofja vas in 14.39 Slovenske Konji-
ce. Ob tem nastopa še 16 športnih
ekip, kjer pa Slovenija nima svojega
predstavnika.
Vodja slovenske reprezentance je
poveljnik GZS Tone Sentočnik,
v mladinski konkurenci pa bo med
dvema slovenskima sodnikoma tudi
Vinko Sentočnik iz Škofje vasi.
Pred odhodom v Berlin so povedali:
'Štefan Pohajač,predsednik GD Do-
bma in mentor mladinske ekipe: »To
ekipo smo oblikovali osem let in so šle
skozi njo tri generacije. Smo tudi dr-
žavni prvaki in želimo to upravičiti na
največjem nastopu, gasilski olim-
piadi.«
Ivan Stojan, predsednik GD Pro-
žinska vas: »Nekaj dni pred odhodom
nas je doletela nesreča, saj smo morali
zamenjati vodjo ekipe. Kljub temu
upam, da so nam priprave na Rogli
koristile in da smo spremembo dobro
nadomestili in da ne bo imela večjih
posledic v Berlinu. Hvala vsem v kra-
ju, ki so nam omogočili nastop.«
Drago Kasesnik, podpoveljnik GD
Škofja vas: »Pripravljali smo se leto
dni in če bo malo sreče, lahko računa-
mo na solidno uvrstitev med najbolj-
šimi.«
Tone Sentočnik, vodja reprezentan-
ce: »V Berlinu ne bomo samo tekmo-
vali, ampak se bomo tudi drugače
predstavUi. Tako pripravljamo >slo-
venski večer<, da bodo bolje spoznali
nas, slovenske gasilce, kot tudi samo-
stojno Slovenijo.« ,
To bo verjetno zadnja gasilska
olimpiada, ki je skupna za člane in
mladince. Med kandidati za olimpi-
ado čez štiri leta pa sta Danska in
Anglija, ki letos sploh prvič sodeluje
z eno samo enoto.
TONE VRABL
REKLI SO
Ivan Leber, predsednik Ga-
silskega društva Matke: »Lah-
ko rečem, da. smo gasilci v na-
šem kraju nosilec kulturnega
in tudi športnega življenja.
V soboto in nedeljo bomo
praznovali 60-letnico gasil-
skega društva. V soboto se bo-
do po paradi najboljše gasilske
desetine veteranov in veterank
pomerile med dmgim v vaji
s hidrantom. Po končanem
tekmovanju in rjizglasitvi re-
zultatov ter podelitvi pokalov
in priznanj ter državnih gasil-
skih odlikovanj bo zabava.
Nedeljski del praznovanja
pa je posvečen kulturnemu de-
lu. Že osemnajstič bomo pri-
pravili srečanje harmonikar-
jev, ki je obenem tudi izbirno
za Zlato harmoniko Ljubečna
93, obenem pa bomo na tem
srečanju izbrali tudi najbolj-
šega harmonikarja Savinjslce
doline. Teden pred tem sreča-
njem je že prijavljenih 15 har-
monikarjev iz raznih krajev
Savinjske doline. Obe priredi-
tvi, taiko sobotna in nedeljska,
bosta na prireditvenem pro-
stem.« T. T.
Braslovški gasilci v Avstriji
Moška desetina gasilskega dmštva Braslovče je pred dnevi gostovala na velikem gasilskem
tekmovanju v Waidhofnu v Spodnji Avstriji. Poleg Braslovčanov so iz Slovenije nastopili še
gasilci iz Tepanja. Skupaj je nastopilo več tisoč desetin, ki so tekmovale dva dni. Braslovški
gasilci (na sliki) so se odlično odrezali, saj so osvojili srebrno in bronasto značko. Udeležbo na
tekmovanju so jim omogočili KS Braslovče, OGZ Žalec, Kobula Braslovče, Vizura Celje, Elektro-
l^ptalaterstvo Ivane in dmgi. rj, -javČAR
Gasilci bodo igrali Domna
Gasilci na Planini pri Sevni-
ci (trenutno je 130 članov, od
tega 40 operativcev) bodo juli-
ja praznovali 100-letnico ob-
stoja.
Za to priložnost pripravljajo
več prireditev, prva pa bo že
v soboto, 17. julija, ko bodo ob
20.30 na dvorišču Tajfima
uprizorili dramatizirano delo
Josipa Jurčiča Domen. Zaigra-
h bodo sami gasilci, o tej in
dmgih prireditvah ob jubileju,
pa pripoveduje poveljnik dru-
štva Rihard Stopinšek:
»Nastopa 25 igralcev gasil-
cev, delo pa režira upokojeni
ravnatelj Ferdo Žagar. V pri-
mem slabega vremena bo pre-
miera v nedeljo ob isti uri na
istem mestu. Z ostalimi prire-
ditvami pa bomo zaradi gasil-
ske olimpiade v Berlinu nada-
ljevali čez teden dni, 24. julija.
Opoldne bomo sprejeli goste,
ki se bodo udeležili naše pro-
slave, ob 13. uri pa se bo začelo
tradicionalno tekmovanje enot
po programu CTTF za pokal
Planine. Ob 14. uri bo v pro-
storih osnovne šole otvoritev
zanimive razstave ob 100-let-
nici gasilstva na Planini. Gre
za raziskovalno nalogo, ki so
jo maja letos opravili učenci
domače osnovne šole, pri zbi-
ranju gradiva in prevozih pa
smo jim pomagali člani dru-
štva. Ob naši predstavitvi je
predstavljen tudi nastanek in
razvoj slovenskega gasilstva.
Ob 16.30 bo zbor za parado, ki
se bo začela ob 17. uri. Takrat
bomo prevzeU tudi novo gasil-
sko vozilo, za katerega je naj-
več sredstev prispevala Kovi-
notehna. Razglasili bomo re-
zultate tekmovanja in nadalje-
vali ter končali z zabavo, kjer
bo igral ansambel Šaleški
fantje. Ob jubileju bo izšla tu-
di brošuro s prikazom našega
dela.«
Lep jubilej gasilcev na Pla-
nini bi samo društvo težko iz-
vedlo, če ne bi bilo botrov, kot
so KS Planina, IS občine Šent-
jur, Občinska gasilska zveza.
Zavarovalna skupnost Tri-
glav, Jurmes, Tajfim, Alpos,
Tilia, Oreh in še mnogo manj-
ših, prav tako dragocenih do-
brotnikov. Mnogi pa so se od-
ločili ZA prispevekl v traku ali
žebljičku, ki bo krasil nov pra-
por, ki ga bodo planinski ga-
silski dobili ob 100-letnici.
TONE VRABL
Živahno na Resevni
V petek se je na Resevni nad
Šentjurjem začela prva polet-
na gasilska šola. Trajala je do
nedelje, na njej pa se je 60
mladih gasilcev seznanilo
s preventivnimi ukrepi za pre-
prečevanje požarov ter z delo-
vanjem in organiziranostjo ga-
silskega društva.
Mladi gasilci so opravili tu-
di mini tečaj prve pomoči in
izvedli očiščevalno akcijo. Kot
je povedal vodja gasilske šole,
Janez Kukovič, je šola poteka-
la pod strokovnim vodstvom
mentorjev, dobro pa je bilo po-
skrbljeno tudi za varnost in
zdravstveno zaščito. Namen
šole je bilo protipožarno in
ekološko osveščanje ter prido-
bivanje novih članov, kar jim
je tudi v celoti uspelo. Gasil-
sko šolo so letos organizirali
prvič, nameravajo pa jo tudi
v prihodnje, saj je zanjo bilo že
letos veliko interesa. Posebna
zahvala pa velja staršem in
pokroviteljem, ki so tudi fi-
nančno omogočili šolo. V ne-
deljo so izvedli tudi taktično
vajo, na kateri so mladi poka-
zali znanje, ki so si ga pridobi-
li v šoli. Na končni slovesnosti
so vsem udeležencem p>odelili
diplome za uspešno delo.
In kaj menijo o šoli mladi
gasilci?
Matej: »Član gasilskega
dmštva sem dva meseca. Pri-
šel sem, da se zabavam, tek-
mujem in izvem kaj novega.«
Sabina: »Članica sem že eno
leto. Takšna šola se mi zdi za-
nimiva, najboljša pa so tekmo-
vanja.«
Nataša: »Vaje imamo enkrat
na teden in tu si pridobimo
veliko izkušenj. V šolo grem,
ker mi je všeč v naravi in ker
rada tekmujem.«
TANJA SLEMENJAK
Tekma žanjic in
koscev v Senovici
V počastitev Tedna upoko-
jencev občine Šmarje so v Se-
novici pri Šmarju v soboto pri-
redili tekmovanje žanjic in
koscev, starih nad 60 let.
Društvo upokojencev Šmar-
je je eno večjih, saj ima nad
1000 članov, letos pa praznuje
že 43. obletnico svojega obsto-
ja. »Naloga društva je skrb za
stare in socialno ogrožene
upokojence, še posebej zato,
ker imamo več kot 100 članov
starejših od 80 let, 5 pa jih je
starejših od 92 let,« je poveda-
la tajnica društva upokojencev
Šmarje Ivanka Vehovar.
Dan je bil vroč, vendar pa se
je okrog žitnega polja in trav-
nika, osrednjih tekmovališč
prireditve pod idilično Fajso-
vo kmetijo, zbrala velika mno-
žica ljudi, ki so prišli spodbu-
jat tekmovalke in tekmovalce
ali pa samo pogledat, kako se
je nekoč želo in kosilo. »Obisk
je večji, kot smo pričakovžili,
veseli pa nas tudi, da se je pri-
reditve udeležilo veliko mla-
dih ljudi; kaže, da jih ti, pone-
kod že skoraj izumrli običaji
žetve in košnje še vedno zani-
majo,« je bila vesela Ivanka
Vehovar.
Pričele so žanjice. Kar 13 se
jih je pomerilo, katera bo naj-
hitreje, najbolj čisto in enako-
memo požela svoj del njive.
Zaslišal se je pisk piščalke in
že so se z vso močjo lotile dela,
publika pa jih je vzpodbujala.
Sledilo je nierjenje moči med
kosci. Z močnimi zamahi in
odločno so rezali visoko travo
in ko je bilo delo opravljeno,
oziroma ko se je tekmovanje
končalo, sta gospodar in go-
spodarica Fajsove kmetije ža-
njice in kosce pogostila z mali-
co, čisto tako, kot je bilo to
nekdaj, ko se je še želo in kosi-
lo na roke.
Po opravljenem tekmoval-
nem delu so si žanjice in kosci
lahko malce odpočili in se tudi
nasmejali ob nastopu folklor-
ne skupine z Dolge gore, ki je
prikazala nekaj štajerskih ple-
sov in »tolčenje orehov malo
dmgače«.
Prisotne je pozdravil tajnik
Zveze upokojencev Slovenije
Franc Sotler, po besedah
predsednice Društva upoko-
jencev Šmarje Trezike Kosec
»važno je sodelovati, ne pa
zmagati,« pa je sledila še raz-
glasitev zmagovalcev. Med ža-
njicami se je najbolje odrezala
Štefka Marš, ki je povedala, da
zanje že od svojega dvanajste-
ga leta naprej, in to vsako leto.
Med kosci pa je bil najboljši
Jože Rajgl iz Kozjega, ki je bil
hkrati tudi najstarejši udele-
ženec tekmovanja.
ANDREJA BASLE
Gasilski - večnamenski dom
Lani so ob krajevnem prazniku na Ponikvi v žalski občini
položili temeljni kamen za izgradnjo gasilskega - večnamen-
skega doma.
Po letu dni je dom prejšnji teden dobil zaželjeno streho in je
tako zgrajen do tretje gradbene faze. Po besedah predsednika
režijskega odbora za gradnjo doma, Milana Banovška, so opra-
vili že več tisoč udarniških ur. Prejšnji teden celo več sto ur, na
katerih je sodelovalo tudi po štirideset in več krajanov naen-
krat. Račtmajo, da bo krajevni samoprispevek izglasovan, saj je
del sredstev po programu namenjen tudi za izgradnjo gasilskega
dela večnamenskega doma. Menijo, da bi morali občina in
občinska gasilska zveza prispevati več. Na sliki: S sobotne
akcije pri pokrivanju doma. T. TAVČAR
Št. 28 - 15. julij 1993
14
Slovenci smo
veselični narod
Skoraj povsod po sloven-
skih krajih, in tako tudi na
Celjskem, turistični delavci
te dni intenzivno pripravlja-
jo razne prireditve. Tako
ohranjajo tradicijo, pred-
stavljajo svoj kraj in pope-
strijo turistične aranžmaje.
Vse v želji za zabavo in do-
bro počutje turistov.
Žal pa se zatika pri turi-
stih, saj teh na Celjskem (s
častnimi izjemami zdravi-
lišč) preprosto ni. Enodnevni
obiskovalci so, na primer, po
celodnevnem ogledu kraja
preutrujeni, da bi zvečer ob-
čudovali še kulturni pro-
gram, predvsem pa prispe-
vali nekaj tolarjev za izbolj-
šanje finančnega položaja
turističnih društev. Tako
ostajajo obiskovalci teh pri-
reditev več ali manj le doma-
čini. Ti pa svoj kraj z vso
širno okolico že poznajo, to-
rej so odveč razni ogledi.
Bolj ali manj (na žalost je
prej dfugo) poznajo tudi vsa
tradicionalna opravila neke-
ga kraja,tako odpadejo tudi
razne razstave. Tako je orga-
nizatorjem odveč vse tisto,
kar se trudijo strpati v koš,
ki ga večinoma imenujejo
»etnografija in kultura«.
V praksi se je pokazalo, da
je na vseh pripravljenih raz-
stavah manj obiskovalcev
kot pa tistih, ki vložijo v pri-
pravo razstave resnično
ogromno napora. Med kul-
turnim programom, ki je po-
vezan tudi s precejšnjimi
stroški, se večina obiskoval-
cev dolgočasi. Zdrami jih le
glasba za ples in seveda če-
vapčiči. Tako vsa prizadeva-
nja organizatorjev zvodeni-
jo, kultura je pozabljena,
vsaka še tako tradicionalna
prireditev bi se lahko spre-
menila v navadno veselico.
Za organizatorje bi bilo to
bistveno manj naporno, obi-
skovalci bi bili najbrž bolj
zadovoljni, prireditev pa bi
bila povezana tudi z manjši-
mi stroški ...Pa kultura, na
katero prisegamo? Očitno je
niti ne potrebujemo, saj
z lahkoto shajamo tudi brez
nje. Tako čevapčiči in »mu-
zika« izničijo mesece traja-
joče priprave in načrtovanja
turističnih delavcev. Vendar
so tudi ti lahko zadovoljni,
samo če pokrijejo stroške.
Drugo leto pa bomo o kulturi
še enkrat razmislili.
URŠKA SELIŠNIK
Polcaži, Icaj
znaš v Dobju
Prosvetno društvo Dobje
pri Planini pripravlja v ne-
deljo, 25. julija, 21. tradici-
onalno prireditev Pokaži,
kaj znaš. Po prireditvi bo
zabava s plesom ob zvokih
ansambla Toneta Hervola.
Za vse tiste, ki bi na prire-
ditvi radi pokžizali svoje
pevske, igralske ali kakrš-
ne koli druge zanimive, ne-
navadne, skupinske ali po-
samezne sposobnosti, a se
še niso prijavili, je še čas, in
sicer sprejemajo prijave do
20.julija.
A.B.
Invalid na Gr. Glockner
Pred slabim letom smo v Novem tedniku pisali o Mirku
Lebarju, invalidu brez nog, ki je postal alpinist. Lani se je Mirko
odpravil na Ojstrico in na Triglav, kar je bil njegov največji
podvig do sedaj. Uspelo mu je in po dveh dneh hoje po rokah je
prišel do Aljaževega stolpa.
Letos pa se je odločil, da bo poskusil osvojiti kar vrh
Gr. Glocknerja. Na Gr. Glockner se bo Mirko odpravil s še
štirimi alpinisti, za svoj podvig pa še vedno išče sponzorje. Če
vas to zanima, pokličite na Agencijo za tržne komunikacije Novi
trg d. o. o. (tel. 063/29-125). N.-M. S.
Foto: E. EINSPIELER
Rdeči križ le še vedno dežurni dobrotnik
Pred kratkim je slovenski
Rdeči križ prejel iz ZDA po-
moč za begunce in ostale so-
cialno ogrožene družine in
posameznike. Več o tej po-
moči nam je povedal Ludvik
Mastnak, sekretar območne-
ga odbora RK Celje.
»V Celju je trenutno nekaj
čez tisoč beguncev, od tega
nekako šesto brez statusa.
Vsi prejemajo pomoč RK Ce-
lje, ki jo ta dobiva iz sloven-
skega RK. Ta pa prejema po-
moč iz drugih dežel, pred-
vsem iz Avstrije in pa od po-
bratenih mest, pa tudi od po-
sameznikov in skupin. Zad-
nja večja pošiljka je prišla iz
ZDA in sicer olje, moka,
sladkor in soja. Slednja pri
begvmcih ni ravno popular-
na, pač pa so zelo navdušeni
nad moko, še posebej, če je
takšna kot ta, ki smo jo dobi-
li zdaj, saj je obogatena z vi-
tamini. Vsa pomoč, ki jo RK
Slovenije prejme, je nato
razdeljena na mesečne pake-
te, ki so povsod enaki. Te na-
to dobijo družine, ki imajo
pri sebi begunce, ali pa kar
begunci. To je odvisno od so-
cialnega položaja in materi-
alne zmožnosti družine.
•Vedno več pa je tudi slo-
venskih družin, ki nimajo
dovolj sredstev za normalno
preživetje in tako tudi ti pre-
jemajo pomoč RK. Vse več
pa je strahu, da bo pomoč
usahnila, saj so iz Ljubljane
javili, da imajo le še za kak
teden zalog.«
GREGOR STAMEJČIČ
Foto: EDO EINSPIELER
Sekretar RK Celje Ludvik Mastnak pomaga pri delitvi pomoči beguncem.
Kdaj novi telefoni?
ŠenUurčanI pripravliaio veliko naložbo
šentjurska občina še vedno
občuti posledice zaradi nekoč
nepodpisanega samoupravne-
ga sporazuma, ko je izpadla iz
vseh telefonskih planov. Seda-
nja občinska vlada skuša to
popraviti s pogodbo o izgrad-
nji avtomatskih telefonskih
central, ki jo namerava v pri-
hodnjih dneh skleniti s celj-
skim PTT podjetjem. Gre za
rezultat triletnega prizade-
vanja.
Za podpis omenjene pogod-
be so že dali privolitev na se-
stanku predstavnikov krajev-
nih skupnosti - bodočih občin
ter na sestanku šentjurske vla-
de pretekli teden. Ta je hotela
še soglasje občinske skupšči-
ne, ki naj bi zasedala včeraj
popoldan, po zaključku redak-
cije.
Vrednost naložbe v posodo-
bitev šentjurske telefonije
znaša 3.940.000 DEM v tolar-
ski protivrednosti, za ta denar
pa bi zgradili avtomatske tele-
fonske centrale, medkrajevne
povezave, potrebne prostore in
napajalne naprave. Besedilo
pogodbe so priložili gradivu
zadnje seje občinske vlade.
Tako naj bi prihodnje leto
dobili nove telefone na območ-
ju Dramelj, Grobelnega, Po-
nikve ter Kalobja, leta 1995 pa
še v Gorici pri Slivnici, na
Dobjem, Planini ter v Loki pri
Žusmu. Bodoči naročniki naj
bi plačali 3500 DEM, za to
vsoto pa dobili dovod do hiše.
BRANE JERANKO
Najlepša so leta ljubezni
Ivan in Angela Cen iz Po-
lul sta pred kratkim prazno-
vala zlato poroko. Poročila
sta se med vojno in v tistih
časih jima ni bilo ravno lepo.
Ampak, ljubezen premaga
vse...
Ivan je vozil avtobus. An-
gela, ki je sicer iz avstrijske
Radgone, pa je delala v šem-
peterskem vrtcu. Spoznala
sta se, se zaljubila, poročila.
Še med vojno je morala An-
gela zaradi bolezni pustiti
delo in od takrat je doma go-
spodinjila in, kot pravi Ivan,
»držala vse štiri vogale pri
hiši. Jaz sem vozil, šele
osemdesetega sem šel v po-
koj, ona pa je bila gospodar;
tudi hišo je postavila.«
Po vojni je Ivan vozil turi-
stični avtobus. »Prevozil sem
vse sosednje države, pa tudi
dlje sem bil.« Ivan je vse do
leta '82 z manjšimi presledki
sodeloval tudi v pihalnem
orkestru. Dobil je zlato Gal-
lusovo odličje. Med vsem
priznanji, ki jih je dobil kot
šofer, pa je najbolj ponosen
na priznanje »Vzorni
voznik«.
In kdaj sta Angela in Ivan
preživljala najlepše obdobje
njunega skupnega življenja?
»Leta '64,« povesta enoglas-
no, »ko sva se vselila v novo
hišo!« Vedno pa jima seveda
ni bilo lepo. Prva hči je umr-
la. »Tudi med vojno je bilo
hudo,« se spominja Angela.
»Dopusta je bilo malo, Ivana
so med vožnjo dvakrat ujeli
in nikoli nisem vedela, kdaj
se bo vrnil.«
»Sicer pa so bili najlepši
časi, ko sva bila sveže za-
ljubljena,« pripoveduje Ivan.
»Morje sva videla le enkrat
ali dvakrat. Ampak, ko sva
bila midva mlada, ni bilo ta-
ko kot danes, ko hočejo mla-
di graščine. Midva sva začela
iz nič in vse, kar sva ustvari-
la, sva ustvarila skupaj.«
»Takrat si nisva predstav-
ljala, da bova dočakala zlato
poroko. Sploh pa mlad člo-
vek ne načrtuje tako daleč
naprej. Nikoli ne računa na
to, da lahko tudi umre. Sicer
pa, dokler imaš načrte, še
gre. Le cilj si moraš postavi-
ti,« meni Angela.
In kaj Angela in Ivan dela-
ta sedaj, »na stara leta«, po
tem, ko sta skupaj preživela
pol stoletja? »Pomagat hodi-
va nečakinji, delava okoli hi-
še, nabirava gobe... Kakš-
nega težjega dela pa nimava
več. Veliko pa se ukvarjava
tudi z najinim vnukom Ro-
bertom, ki ga imava zelo ra-
da. Sploh pa je bila zlata po-
roka na njegovo željo. In se-
daj nama sploh ni žal, da sva
jo praznovala.«
N.-M. SEDLAR
V Gornjem
Gradu šport in
kultura
V Gornjem Gradu, idi-
ličnem mestu ob Dreti, te
dni praznujejo svoj praz-
nik. Pripravili so veliko
kulturnih in športnih pri-
reditev, osrednji dan
24. gornjegrajskega prazni-
ka pa bo v nedeljo, 18. juli-
ja, ko bodo predstavili sta-
ra kmečka in rokodelska
opravila.
Sicer se prireditve
v Gornjem Gradu vrstijo že
od pretekle sobote, danes,
v četrtek pa bodo pripravili
športno plezanje v Gradiš-
ču in odprli razstavo ob
110-letnici planinstva. Ju-
tri, v petek, 16. julija, bodo
vsem obiskovalcem pred-
stavili dela z likovne kolo-
nije, zvečer pa se obeta za-
nimiv kulturni večer, ki so
ga organizatorji naslovili
Od rojstva do smrti. Na
kulturnem večeru bodo
predstavili pisatelja Anto-
na Videčnika in pesnika
Edija Mavrica. Prireditev
bodo spremljali vaški fant-
je s svojimi vasovalskimi
pesmimi. Za soboto pri-
pravljajo v Gornjem Gradu
rokometni turnir, nedeljo
pa bodo najprej razgibali
gorski kolesarji s turo po
obronkih Menine. Nastopi-
li bodo še lokostrelci in pa-
dalci, nato pa organizatorji
vabijo na popoldansko pri-
reditev V petek in svetek.
Kot že rečeno, se bodo
predstavljali stari rokodel-
ci in obrtniki iz celotne
mozirske občine. Nedeljsko
popoldne bodo v Gornjem
Gradu popestriU še državni
prvaki v akrobatskem
rocknroUu, za zabavo bodo
poskrbeli amaterski plesal-
ci, poleg tega pa bodo pri-
pravili še čebelarsko tek-
movanje.
US
Planinski izlet v Švico
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi vse ljubitelje planin na :
izlet v Švico, kjer se boste v štirih dneh povzpeli na Monte Roso. i
Odhod bo v soboto, 31. julija, ob 01. uri zjutraj z Glazije. Izlet ■
bo trajal do 4. avgusta. Prijave in dodatne informacije dobite na i
telefonu 35-359.
M. MAROT
Št. 28 - 15. julij 1993
15
št. 28 - 15. julij 1993
16
Kolajna z arhivskim kopjem
Slovensko zastopstvo se je
z n. poletnih evropskih olim-
pijskih dnevov mladih v Val-
kenswaardu na Nizozemskem
vrnilo s petimi kolajnami. Sre-
brni sta osvojila atletinja Bri-
gita Langerholc in plavalec
Borut Poje, bronasti pa judoist
Aljaž Rogelj, plavalec Jure
Melon in metalka kopje Eliza-
beta Randjelovič iz Rimskih
Toplic.
Navihana 16-letna dijakinja
Gimnazije Celje trenira met
kopja šele leto in pol, poprej
pa se je ukvarjala s plavanjem,
rokometom in plesom. Na svo-
je velike zmožnosti je prvič
opozorila lanskega septembra
v Novem Mestu, ko je z metom
44,82 metrov postavila nov pi-
onirski rekord Slovenije. Od
takrat gre njena športna pot
strmo navzgor, zadnji dokaz
pa je osebni rekord 46,22 me-
trov na Nizozemskem, ki je za-
dostoval za bronasto kolajno.
»Skozi vso leto sem se pri-
pravljala za nastop na evrop-
skih olimpijskih dnevih mla-
dih in moja želja je bila izbolj-
šava osebnega rekorda. Ko
sem se pred začetkom tekme
ogrevala, je k meni stopil tre-
ner neke sotekmovalke, ki ni
mogel verjeti, da bom nastopi-
la s starim in nekoliko težjim
»ruskim« kopjem. Napovedal
je, da ne bom vrgla niti 40 me-
trov. Po četrti seriji, ko sem
dosegla daljino 46,22 metra,
mi je prvi čestital. Naposled je
»rusko« kopje kot zanimivost
ostalo na Nizozemskem,« je po
vrnitvi pripovedovala dobitni-
ca bronaste kolajne, ki tako
nadaljuje serijo uspehov celj-
ske šole ženskega meta kopja.
Mlada atletinja si v poldru-
gem letu seveda še ni nabrala
dovolj izkušenj. »Tremo sem
tudi tokrat krotila s pomočjo
belega pUšastega zajčka in
»plonk« listka, ki mi ga je pred
odhodom pripravil oče. Napi-
sal mi je nekaj osnovnih kora-
kov, ki so najvažnejši pri me-
tanju kopja. Ko mi je bilo naj-
bolj hudo, sem pogledala li-
stek in trema je izginila,« je
Elizabeta spregovorila tudi
o svojih stalnih spremljevalcih
na atletskih tekmovanjih.
Slovensko reprezentanco je
na Nizozemskem sestavljalo
85 športnikov, vseh nastopajo-
čih pa je bilo 2700 iz 42 držav.
F*rave male olimpijske igre.
»Ne, niso bile male, žunpak kar
prave olimpijske igre. Tekmo-
vanja so se začela z otvoritve-
no slovesnostjo, nabito p>olne-
mu stadionu smo se predstavi-
li tekmovalci s slavnostnim
mimohodom, bivali smo
v olimpijski vasi in niti olim-
pijski ogenj ni manjkal. Bilo je
res zanimivo in vrnila sem se
polna novih izkušenj in s kopi-
co novih prijateljev.«
Na Nizozemskem je nsisto-
pilo še nekaj športnikov s Celj-
skega. Najbolj številno je bilo
atletsko zastopstvo. Velenj-
čanka Steblovnikova je bila
peta v teku na 800 metrov s ča-
som 2:09,16, njena*" someščan-
ka Koča pa štirinajsta v metu
krogle z izidom 12,46 m.
V skoku v višino je Valantova
iz Celja s 170 cm zasedla
9. mesto, Konjičanka Matulo-
va pa se je uvrstila v poLfinala
teka na 100 (čas 12,40, drugi
nastop pa je zamudila) in 200
metrov (časa 25,37 in 25,67).
Plavalka Roševa je bila osma
na 100 metrov delfin z oseb-
nim rekordom 1:09,02, Kolčan
pa prav tako osmi s štafeto
4 X 100 metrov in v malem fina-
lu tekmovanja posameznikov.
BERNARDA STOJAN
Foto: EDO EINSPIELER
Bronasta Elizabeta Randjelovič (levo) in finalistkinja skoka
v višino Anja Valant.
Tenis
Državno prvenstvo
Maribor - moški: Furlan
(Celje) izpadel v 2. kolu, Apš-
ner, Topčič, Dovšak (vsi ŠTK
Velenje), Doberšek (Celje) in
Bračun (Žalec) izpadli v 1. ko-
lu; dvojice: Furlan (Ce)-Topčič
(ŠTK) izpadla v četrtfinalu,
Senica-Bračun (oba Žalec) iz-
padla v osmini-finala; ženske:
Lorger, Podbregar, Glujič in
Freitag (vse Celje) izpadle
v l.kolu.
Prvenstvo Celja
Vrstni red po spomladan-
skem delu: moški - I. liga: Kli-
ma B, KUma A 10, Cinkarna,
Nivo 8, Pink šport. Štore 6,
Alpos, Cetis 4; D. liga: STŠ 14,
Kovinotehna 10, Ljudska ban-
ka 8, Gradi, SDK, Cinkarna 6,
Šport Billy 4, LB 0; m. liga:
Oris 12, Žična, STŠ, IB Grafi-
ka, LB 8, Kovinotehna B 6,
Kovinotehna C 3, Cetis 1;
IV. liga: Komunala, KGM,
Trim 10, Video Sova, Dobrajc
8, Sint, Kotu 4, MJTG 1; V.U-
ga: Match Point 12, Haritrans,
Emo 10, BC 8, PTT 6, Izletnik,
Euroturs 4, Gradiš 0; ženske:
mi 14, Štore 10, STŠ, Bolnica
8, Triglav 6, Sugros, Cinkarna
4, LB 2.
Vaterpolo
Slovenska liga
4. kolo: Kranj-Neptun 9:7
(3:3, 1:2, 3:1, 2:1); strelci: Gla-
van 4, Planinšek, Škerl, Ošljak
1; 5. kolo: Neptun prost; 6. ko-
lo: Triglav-Neptim 26:2 (7.1,
7:0, 7:1, 5:0); strelca: Zupane
in Ošljak po 1. Vrstni red: Tri-
glav 12, Koper 10, Ilirija,
Kranj 3, Neptun 0.
Streljanje
Državno prvenstvo
Ljubljana - MK orožje: člani
- pištola proste izbire: 8. Veter-
nik 526, 9. Klančnik (oba M)
523, 10. Sajevic (DP) 523;
ekipno: 3. Mrož, 4. Dušan Po-
ženel; standardna pištola: 2.
Vetemik 560, 7. Tkalec (oba
M) 546, 8. Lavrinc (DP) 539;
ekipno: 3. Mrož 1601, 5. Dušan
Poženel 1584; hitrostrelna pi-
štola: 5. Lavrinc (DP) 491; čla-
nice - standardna pištola: 3.
Maček 539, 4. Kostevc 553, 5.
Kufner (vse DP) 530; ekipno:
2. Dušan Poženel 554; mladin-
ke - standardna pištola: 2. Ma-
ček (DP) 554._
Letalstvo_
Državno prvenstvo
Ptuj: 1. Pristavec (Lesce)
4907, 6. Mimik (Ce) 3833, 8.
Verdev 3797, 10. Kaš (oba Vel)
3488, 11. Polutnik 3325, 16.
Peperko (oba Ce) 3020.
Mali nogomet
Prvenstvo Celja
Vrstni red po polovici pr-
venstva -1, liga: Penal Zvezdaš
22, Umetniki 18, Klateži, Mi-
roteks. Ščurek, Pelikani 16,
Triglav 15, Skavti 13, Mle-
karčki 12, Marqise 10, Ašker-
čeva 8, Eskimo 6; D.liga: Poli-
cija 19, Zagrad 18, Izletnik,
Sokoli, Medlog 16, Risto 15,
Pingo 14, Telsim 13, Črički 11,
Azzuri 10, Cetis, Škorpioni 9.
Veterani - I. liga: Aškerčeva
13, Azzuri 10, Penal 9, Ara 7,
Kovinotehna, Pikapolonca,
»57« 5, LB 2; O. liga: Kolegi
13, J. naprave 10, Mandragola
9, Meggle 8, Obrtnik, PTT Ce-
lje 5, Sokoli 4, Izletnik 1; mla-
dinci: Šmartno 12, Pentagon,
Gaberje, B. golf 9, Šport Billy
7, Dragstor 4, CSKA, Buldo-
žerji 3.
Piltado_
Elelctronskl dart
Liga Cl: Zreče 19, Kamnica
12, Radizel 11, Poljčane 10,
Topole 5, Poljčane B 3; Liga
C5: Raduha (Luče) 16, Topol-
šica 11, Car (Mozirje) 7, Mohor
(Velenje) 6, Pimat (Letuš) 0.
Trojka
Je bila
prava
Foto-skrivalnica Eda Ein-
spielerja (manjša slika) s tek-
me malega nogometa je bila
trd oreh. Pravilna napoved, da
se žoga skriva za številko dve
se je posrečila le 21 udeležen-
cem igre (skupaj 82). Več kot
polovica jih je stavila na enko,
po odzivu sodeč pa ste se tudi
nagibali k štirici.
Nagrajenci: Petra Žnidar
(5000 tolarjev), Silva Stmad iz
Celja (3000 tolarjev) in Klavdij
Reberšak (2000 tolarjev). Na-
grade bodo dobili po pošti.
Tudi za naslednjo igro je fo-
to-skrivalnica delo Eda Ein-
spielerja. Kupone oddajte naj-
kasneje do vključno sobote,
17. julija (veljaven je poštni
žig) na naslov: Novi tednik,
Trg V. kongresa 3a, 63000 Ce-
lje, s pripisom Golding loto.
Celjani spet na
MŠI
Na 23. mednarodnih šolskih
športnih igrah bo konec tedna
v Darmstadtu nastopilo 21
mestnih ekip iz Evrope, Azije
in Severne Amerike. Slovenijo
bodo v atletiki, plavanju in
odbojki (mešane ekipe) zasto-
pali mladi športniki iz Celja,
Murske Sobote in Raven. MŠI
so bile pr\'ič organizirane
v Celju, ki bo čez dve leti go-
stitelj jubilejnega, 25. sre-
čanja.
Št. 28 - 15. julij 1993
17
ilajstnica zabija gole
yelenlčanka Tanla Oder dvojna reprezentantka - Uspela
v rokometu, nogomet v krvi - Najboljša strelka prvega
prvenstva
Odrova je pred desetimi
dnevi podpisala pogodbo z ro-
kometnim klubom Mariborom
Branikom, ko prvo nogometno
prvenstvo Slovenije še ni bilo
končano. V soboto so nogome-
tašice Škal Velenja odigrale
zaostalo tekmo v Kopru in ligo
osmerice končale kot podpr-
vakinje. Zato ima nemalo za-
slug prav 18-letna Tanja Oder,
ki je v prvem delu za šalo tre-
sla mreže nasprotnic in
29. marca ji je v Mengšu že
v 15. minuti uspel klasični hat-
trick...
»Strel soigralke ni bil na-
tančen, še pravočasno sem žo-
go preusmerila v gol in padla
vanj, tik pred tem pa sem si
zvinila gleženj. Oprijela sem se
mreže, a je bilo že prepozno.
Poškodba je bila prehuda, da
bi lahko sodelovala na dveh
vikend pripravah članske ro-
kometne reprezentance. Devet
nastopov sem zbrala doslej, na
pripravah na Ptuju pred kvali-
fikacijsko tekmo z Madžarsko
pa me je selektor Bašič odslo-
vil, saj je bil ogorčen zaradi
moje »avanture« na travnati
površini. Za mladinsko selek-
cijo pa sem le bila dobra. Na
Dunaju smo sodelovale na
kvalifikacijskem turnirju za
SP, po nesrečnem porazu
v zadnjem kolu z Nizozemsko
pa smo bile le druge, oziroma
nazadnje celo diskvalificirane.
Vodja odprave Babic je v re-
prezentanco vsilil svojo hči, ki
pa je bila prestara, me pa tega
niti nismo vedele,« je pripove-
dovala Tanja.
V rokometu, odkoder te lju-
dje poznajo, sta tvoji repre-
zentančni tekmici Martonova
in Boštjančičeva, v nt^ometu
pa Jih praktično nimaš?!
Ze od malih nog sem igrala
nogomet, saj so me fantje na
dvorišču poleg stanovanjskega
bloka vzeli za sebi enako, kar
je v veliki meri zasluga mojega
starejšega brata. Z njim sva
dostikrat sama hodila na veli-
ko nogometno igrišče in učil
me je varanja, tehnike strelov,
vodenja žoge... Z vrstniki sem
igrala še košarko, hokej na le-
du, ko so zime še dopuščale, da
smo si sami na travnati površi-
ni z vodo pripravili ledeno
ploskev. Na osnovnošolskih
prvenstvih sem metala žogico,
največ okoli 70 metrov.
Uveljavljanje je, vsaj dose-
daj, le bilo bolj preprosto v ro-
kometu. Kako si se sploh zna-
šla v nogometni ekipi?
Pred dvema letoma so se-
stavljali žensko ekipo v malem
nogometu za niz turnirjev
(Apače, Slivnica, Idrija...) in
med treningom rokometa, kjer
se ogrevamo z brcanjem žoge,
so me povabili skupaj z DeU-
čevo in vratarko Lakičevo. La-
ni je bila v Rdeči dvorani ob
nedeljah zimska liga, pred na-
stopi pa sem za dovoljenje red-
no vpraševala trenerja Dobni-
ka. Letos je ljubljanski poslov-
než Lojak organiziral ligaško
tekmovanje v velikem nogo-
metu in obenem naši ekipi pri-
skrbel drese in nogometne
čevlje. Moje imajo številko 39,
vse igralke pa imamo gumija-
ste »krampone«.
In kakšno taktiko uberete
na tekmi?
Sprva nam je uspevalo zelo
enostavno. Ko se je naša vra-
tarka Tratarjeva, ki ima mo-
čan strel, pripravljala na uda-
rec iz našega kazenskega pro-
stora, sem se postavila na sre-
dino igrišča zaradi nevarnosti
nedovoljenega položaja. Če ji
je uspela dolga podaja, sem bi-
la prva pri žogi, enostavno
prehitela obrambne igralke,
ali jih preigrala in zadela
v polno. »Zadaj« stojijo pred-
vsem počasnejše, takšne, ki so
že mamice. Kasneje, ko so tre-
nerji drugih ekip spoznali na-
šo »finto«, sem dobila svojo
spremljevalko.
In prišel je poziv za priprave
nogometne reprezentance.
Upravi RK Maribor Branik
prav gotovo ne bo vseeno?
»Res je. Podpisala sem za
dve leti z odškodnino 12.000
DEM. S soigralko si bova deli-
li stanovanje poleg dvorane na
Taboru, znova bom nadaljeva-
la s šolanjem, tako da moje
ambicije ostajajo v rokometu.
Želim si odhoda v tuji klub in
čimprejšnje vrnitve v roko-
metno reprezentanco, kjer si
nastopanje prav gotovo zaslu-
žim. Je pa res, da bo hrepene-
nje po nogometu ostalo,« je
zaključila s šestnajstimi goli
prva strelka lige in še enkrat
pogledala na steno dnevne so-
be, kjer visi plakat njenega
idola, Dragana Stojkoviča-
Piksija.
DEAN ŠUSTER
V Turčijo in Češico
Opravljena sta bila žreba za evropske pokale v odbojki in
košarki. V pokalu poklanih zmagovalk so odbojkarice Abes
Trada olu proste, v drugem pa bodo 4. in 11. decembra igrale
s turškim predstavnikom Eczacibasijem. Prva tekma bo v Celju,
povratna pa v Carigradu.
V pokalu Ronchettti za košarkarice je Kozmetika Afrodita za
nasprotnika spet dobile ekipo Slavije, a tokrat iz Prage. Prva
tekma bo 29. septembra v Rogaški Slatini, povratna pa čez
teden dni v češki prestolnici.
Jurak dvakrat v finalu B
Na MEP v plavanju se je Goran Jurak (Celje) v Carigradu
v obeh nastopih uvrstil v mali finale. Na 100 metrov kravi je bil
deseti s časom 54,27 (v predtekmovanju 54,07), 200 metrov kravi
pa je zasedel 13. mesto s časom 1:58,16 (v predtekmovanju
1:58:16).
Celjani drugič zapored
Ribiška družina Šempeter je na Presarskem ribniku pripravila tekmovanja v lovu rib s plov-
cem za pokal Savinje. V konkurenci trinajstih ekip je z veliko prednostjo zmagala ekipa Celja
pred Velenjem, Trbovljami, NT&RC in Šempetrom. Med posamezniki je bil najboljši Andrej
Hanjšek iz Celja, sledijo Oštir, Prašnikar, Cotič, Bačič in Bogadi.
Na sliki ekipi Celja in pokrovitelja tekmovanja NT&RC. Stojijo (z leve): Bačič, Bogadi, Povše,
Klančišar, Hajnšek; čepita: Klančišar, ki bo letos zastopal Slovenijo na kadetskem EP v Švici, in
Udovč.
FRANJO BOGADI
Publikum najprej v Odemsee
Nogometaši Publikiuna so v soboto z uvodnim treningom (na sliki) na Skalni kleti začeli
s sezono 1993/94, od ponedeljka pa so na petdnevnih pripravah na Rogli. Za prvo ekipo kandidira
20 igralcev, odstoten pa je poškodovani Pire, ki ima nogo v mavcu. V naslednjih tednih bodo
okolici Celja odigrali vrsto prijateljskih tekem z uglednimi nasprotniki (Naklo, Potrošnik,
Zagreb, Cibalia, Segesta), kajti na štadionu na Skabii kleti so se začela gradbena dela. Na prvih
treningih je bil seveda v središču pozornosti včerajšnji žreb za evropske pokale.
Foto: EDO EINSPIELER
Vransko brez
nogometa?
v finalu nogometnega pr-
venstva občine Žalec je Vran-
sko z golom Lapuha premaga-
lo Tabor z 1:0 in tretjič osvoji-
lo naslov. Pred novo sezono se
je medobčinski ligaš Vransko
znašel v težavah, saj sta odsto-
pila predsednik Vili Brvar in
trener Viki Urankar, v Hme-
zad je odšel najboljši igralec
Lapuh, klub pa je ostal brez
pokrovitelja. Lahko se celo
zgodi, da bo Vransko s član-
skim moštvom izstopilo iz pr-
venstva MNZ Celje.
Svetovne točke
za Jezernikovo
Celjska teniška igralka Tja-
ša Jezemik, ki že več let tek-
muje za ŽTK Maribor, je s tre-
mi zaporednimi uvrstitvami
na satelitski turnir (Murska
Sobota, Maribor, Supetar)
osvojila prve WTA točke in je
na svetovni lestvici okroli
850. mesta. V ponedeljek bo
v Hartbergu nastopila na
evropskem prvenstvu za igral-
ke do 16 let, njen cilj pa je
izboljšava lanske uvrstitve
v osmino-finala.
Nepremagljiva
na EP
Sašo Kragfslj in Branko Per-
šoh sta letos dobila vseR 26
dirk državnega prvenstva
v motokrosu, pred dirkačema
Banex teama pa sta naposled
v soboto in nedeljo prva nasto-
pa na evropskem prvenstvu.
Kragelj bo v razredu do 125
ccm tekmoval v Luksemburgu,
Peršoh v četrtlitrskem na Če-
škem, v obeh konkurencah pa
je prijavljenih po 70 voznikov.
Štirje na atletsko
SP
Na svetovnem prvenstvu
v atletiki bo v Stuttgartu (od
14. do 22. avgusta) nastopilo
osem slovenskih atletov. Med
njimi tudi Miro Kocuvan (400
metrov z ovirami), Renata
Strašek (kopje) in Helena Ja-
vomik (maraton). Kocuvan je
trenutno na pripravah v Mari-
boru, sredozemska prvakinja
Javomikova v Sestrieresu,
Straškova pa ima težave s ko-
molcem in ne bo nastopila na
državnem prvenstvu. Nastop
na SP - vendar septembra
v Bruslju v malem maratonu
— si je zagotovil tudi Stane
Rozman.
Kolesarji so se
razšli
Celjski kolesarji so se urad-
no razšli z letošnjim pokrovi-
teljem New Conceptom, razlo-
gi za prekinitev sodelovanja
pa je neredno izpolnjevanje
obveznosti.
Z novim (starim) imenom
Celje so zmagali na štirietapni
dirki po Madžarski, med posa-
mezniki pa je bil najboljši
(skupno in v točkovanju lete-
čih ciljev) Melanšek. Druge
uvrstitve:   5.   Ugrenovič,   8.
Kranjec, 16. Poljanšek, 18. Te-
kavc, 54. Zaje. Več težav so
imeli na zahtevni enodnevni
etapi po Dolomitih (155 km).
Do cilja sta prišla le Kranjec,
ki je kot najboljši tujec zasedel
12. mesto, Melanšek je bil 15.,
preostala četverica pa je od-
stopila.
Orugollgaša
dobila trenerja
Nogometna drugoligaša
Dravmja in Steklar sta minuli
teden izbrala nova trenerja.
Konjičane bo vodil Stanko Bo-
žičevič (na sUki) iz Nazarij, ki
je bil del spomladanske polse-
zone 1992 na klopi Publikvima,
pri delu z vratarji pa mu bo
pomagal Tine Štancer. Član-
sko moštvo Dravinje je pred
dnevi po vzoru na nekatere
druge klube dobilo tudi lastni-
ka; skrb je prevzel domači za-
sebnik. Trener Steklarja je
Dinko Kvrgič, ki se je pred leti
uveljavil predvsem kot me-
nedžer in trener nekdanjega
jugoslovanskega prvaka v ma-
lem nogometu Kutine.       g
Ste mlad fanf, s končano V.stopnjo izobrazbe, strojne ali
elektro smeri, s prav dobrim ali odličnim uspehom v
zaključnem letniku srednjega šolanja?
NUDIMO VAM MOŽNOST ZAPOSUTVE IN PREKVAUFIKACUE ZA POKUC
GRAFIČNI TEHNIK TISKA IN DODEIAVE.
Za vse podrobnejše informacije se oglasite v Kadrovsko - splošni
službi podjetja CETIS, Celje, Čopova 24, od 9. -15. ure, ali
pokličite po telefonu 31-312.
Z veseljem se bomo pogovorili z vami.
Lahko pa nam tudi pošljete pismene prošnje v osmih dneh
od objave. Povabili vas bomo na razgovor.
Št. 28 - 15. julij 1993
18
• v ponedeljek, 5. julija
popoldne, so poklicali iz
samopostrežnice na Dol-
gem polju. Tam se je pijana
zgaga sprehajala po skla-
dišču in delala zgago in
škodo. Sprehajalec po
skladišču je bil domačin
Vinko Ž.
• V sredo, 7. julija zvečer,
pa je z Babnega poklical
gospod, ki je povedal, da se
je njegovemu mačku v ča-
su, ko je bil zdoma, hudo
godilo. Njegova soseda,
očitno mačja sovražnica, je
njegovo lepotičko metala
ob steno in ji povzročala
hude fizične in psihične
bolečine. Potem se je izve-
delo, da je bila mačja ink-
vizitorka Jožica, le da še ni
povsem jasno, ali Jožica so-
vraži mačke ali pa nemara
le svojega soseda.
• V četrtek ob pol treh po-
noči so poklicali iz celjske-
ga diskača Jungle. Tam je
težil Tarzan Drago in vabil
k pretepu tako dolgo, da je
enega domorodca res mah-
nil po buči in s tem prikli-
cal može v modrem.
• V noči na soboto so za
policijsko posredovanje za-
prosili iz celjske bolnišni-
ce. Tam okoli je požiral de-
dec, ki si je domišljal, da je
njegova zadeva pravi imi-
kat. Noč pa je bila mrzla in
tako pravzaprav ni bilo do-
sti videti. Zato ga je nočni
Apolon kmalu spravil na
toplo in zapustil prizorišče
ter s s tem ognil srečanju
s patruljo.
• V soboto ponoči je na
policijsko postajo pgjsiical
občan iz Valvasorjeve uli-
ce. Povedal je, da je na Ko-
zakovi ulici hišna zabava,
ki v soseščini povzroča ob-
sedno stanje. Patrulja je
potem ugotovila, da le ni
bilo razloga za tako hud
nočni preplah in nemir.
Druščina na Kozakovi je
praznovala rojstni dan, po-
licisti pa so slavljenca ob-
darovali z dobrohotnim
opozorilom, ki je potem tu-
di zaleglo.
M. A.
Agent se le
trudil
Ko je decembra lani zagore-
lo na stanovanjski hiši v Višnji
vasi, kjer začasno stanuje Ma-
rija Š. s svojo družino, je le-ta
hotela pri zavarovalnici Tri-
glav v Celju urediti ta škodni
primer.
Ogled objekta oziroma ško-
de je opravil zavarovalniški
agent Herman, ki je Marijo Š.
opozoril, da se znajo postopki
za povrnitev škode močno za-
vleči, lahko pa se on potrudi in
jih precej skrajša. Ko se je Ma-
rija letos februarja spet oglasi-
la na zavarovalnici Triglav
v Celju, ji je Herman povedal,
da je naredil »ugoden obra-
čun«, vsaka takšna usluga pa
da nekaj stane. Čez čas se je
Herman spet oglasil v Višnji
vasi in takrat mu je Marija
izročila 85 tisočakov. Ko ji je
agent rekel, da je to le nekoli-
ko preveč, mu je Marija izroči-
la polovico te vsote. Pa še ved-
no preveč, saj so agentu stopili
na prste policisti oziroma kri-
minalisti, ki so za osvunljenega
Hermana sestavili kazensko
ovadbo. Osumljen je kaznive-
ga dejanja neupravičenega
sprejemanja daril.
M. A.
V dveh dneh dva umora
y medčloveških odnosih vse več nasilja
Kriminaliteta je v izrednem
vzponu, so žalostne ugotovitve
v času, ko bi bila ta mlada
država, ki se spopada s hudimi
gospodarskimi težavami, rada
tudi socialna, a ji to ne uspeva
prav dobro. Stiske ljudi se ve-
čajo, človeške \Tednote in njih
sistemi se rušijo kot sestav-
ljenke iz kock. Ljudje postaja-
mo v tem predolgem čakanju
nemimi, razdražljivi in si med
sabo vse bolj sovražni.
Ocena, ki je res zelo poeno-
stavljena, dobi svojo konkret-
no podobo v tedenski statistiki
UNZ Celje, ki pravi, da se je
na našem območju v tednu dni
zgodilo: dva tunora, dve kaz-
nivi dejanji hudih telesnih po-
škodb, en rop, en poskus posil-
stva, 24 vlomov, dve veliki ta-
tvini, 40 tatvin, 4 goljufije, dva
odvzema vozil, 7 poškodovanj
tujih stvari itd. Skupaj 124
kaznivih dejanj, ki jih bo
obravnavalo tožilstvo oziroma
sodišče, da so kršitveih javnega
reda in mim ter srhljivih cest-
noprometnih številkah sploh
ne govorimo. Tudi bi ne smeli
prezreti dejstva, da so se v ted-
nu dni zgodili en samomor in
trije poskusi samomora.
Najhujše kaznivo dejanje,
umor, je bil na območju UNZ
Celje v minulem tednu dni kar
dva kratno dejstvo. Prvi vunor
je bil v petek v Trebčah na
Smarskem, dmgi v soboto
v Licenci na Konjiškem. To,
kar pri obeh dejanjih izredno
zaskrbljuje, so motivi, ko se
človek upravičeno vpraša, ko-
liko je danes sploh vredno člo-
veško življenje. Borih 4.500 to-
larjev ali nekaj veder vode iz
vodnjaka?
Do prvega umora je prišlo
v večernem času, ko sta se
pred stanovanjsko hišo
v Trebčah sprla Milan D. (41)
iz Trebč in Jože P., prav tako
iz Trebč. Bližnja soseda sta si
prišla navzkriž potem, ko je
Jože od Milana zahteval vrni-
tev dolga, 4.500 tolarjev. Pre-
pir pred hišo se je potem nada-
ljeval in stopnjeval v hiši ozi-
roma kuhinji in se sprevrgel
v pretep. Jože je med pretepom
Milana večkrat udaril po glavi
s kovinsko berglo, tako da je
le-ta padel po tleh. Na tleh le-
žečega Milana je Jože potem
dvignil in ga posadil za mizo
ter ga še nekajkrat udaril
v berglo po glavi. Udarci so
bili tako močni, da je Milan na
kraju dogodka umrl. Minila je
noč, v zgodnjih jutranjih urah
pa je Jože naročil svojemu
bratu, da o dogodku obvesti
šmarsko policijsko postajo.
Preiskovalni sodnik se po
opravljenem zaslišanju ni od-
ločil za pripor.
Sobotni umor se je zgodil
okoli 20. ure na dvorišču sta-
novanjske hiše v Licenci. Tam
sta se sprla in stepla brata Mi-
lan K. (35) in Marjan K. (30),
oba iz Licence. Spor je povzro-
čila voda, ki jo je za gradnjo
svoje stanovanjske hiše (v bli-
žini) potreboval Marjan in jo
zajemal iz hišnega vodnjaka.
Ko je Milan odstranil vedro
z vitla in odšel k zajčniku, je
Marjan prišel za njim. Tam sta
brata nadaljevala prepir, po-
tem pa je Milan zgrabil za ku-
hinjski nož in Marjana zabo-
del v levo stran prsnega koša.
Hudo poškodovani Marjan je
zbral še toliko moči, da je se-
del v svoje vozilo, brat Milan
pa toliko vesti, da ga je hotel
odpeljati v zdravstveni dom
v Konjice. Žal je bilo prepoz-
no, Milan je umrl že v avtomo-
bilu. Ko je osumljenega Mila-
na K. zaslišal preiskovalni
sodnik, je zanj odredil pripor.
.. mabjela agbež
PROMETNE NfZGODE
V železni steber
v ponedeljek, 5. julija zve-
čer, se je na magistralni cesti,
izven naselja Prožinska vas,
pripetila nezgoda, v kateri je
voznik avtomobila utrpel hude
telesne poškodbe, materialna
škoda pa znaša okoli 650 tisoč
tolarjev.
Ivan Pohajač (34) iz Celja je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Šentjurja proti Celju. V kra-
ju Prožinska vas je v levem
ovinku zapeljal v desno, izven
vozišča na travnato površino
in potem v obcestni jarek ter
nato še na vrtno površino, kjer
je vozilo trčilo v železni steber
in se tam ustavilo. Pri tem je
voznik padel iz avtomobila in
se hudo poškodoval.
Nezgoda v Icrižišču
Na magistralni cesti v Šent-
jurju se je v torek, 6. julija
popoldne, pripetila nezgoda,
v kateri je ena oseba utrpela
hude telesne poškodbe.
Branko Zupane (39) iz Šent-
jurja je vozil osebni avto iz
smeri Sel proti središču Šent-
jurja. Ko je pripeljal do sema-
foriziranega križišča, je zavil
v levo pri zeleni luči. Pri zeleni
luči za pešce pa je takrat po
prehodu prečkala vozišče 71-
letna Terezija Zapušek iz
Škamice. Voznik Zupane je
trčil v peško in jo zbil po vo-
zišču, tako da utrpela hude te-
lesne pKJŠkodbe.
Trčenle na
Gomllsicem
Na magistralni cesti v kraju
Gomilsko se je v torek, 6. julija
popoldne, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana, ena laž-
je, materialna škoda na vozilih
pa znaša približno 550 tisoč
tolarjev.
Uroš Mlakar (24) iz Celja je
vozil osebni avto iz smeri Ka-
ple proti Šentmpertu. Na Go-
milskem ga je v blagem levem
ovinku pričelo zanašati, zape-
ljal je na desno bankino in na-
to na levi pas, kjer je njegovo
vozilo trčilo v osebni avto, ki
ga je iz nasprotne smeri vozil
31-letni Andrej Baloh iz Oj-
striške vasi. Voznik Mlakar je
bil v nezgodi lažje poškodo-
van, hude telesne poškodbe pa
je utrpel voznik Baloh.
MllotorIst brez čeiade
Na magistralni cesti v Ro-
gatcu se je v torek, 6. julija
zvečer, pripetila nezgoda,
v kateri je bil en udeleženec
hudo poškodovan, materialna
škoda pa znaša okoli 100 tisoč
tolarjev.
Bojan Pavlovič (18) iz Loga
je vozil neregistrirano motor-
no kolo po regionalni cesti iz
smeri Rogatca proti magistral-
ni cesti. V križišču s to cesto je
zavijal v levo v trenutku, ko je
iz smeri Dobovca pripeljal 22-
letni voznik osebnega avtomo-
bila. Roman Kosemik iz
Šmarja. V trčenju je hude te-
lesne poškodbe utrpel voznik
motomega kolesa, ki je vozil
brez varnostne čelade.
Podiegei po štirih
dneh
Na parkirišču Kmetijstva
v Latkovi vasi se je v sredo, 7.
julija ob 6. uri zjutraj, pripeti-
la nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poškodo-
vana, a je potem v bolnišnici
preminula.
Aleš Rojnik (25) iz Žalca je
vozil tovorni avtomobil po
parkirišču. Pri tem je z zad-
njim delom vozila zadel pešca,
62-letnega Stjepana Strelca iz
Žalca, ki se je po parkirišču
gibal za tovornim vozilom. Pe-
šec je padel po tleh in obležal
s hudimi poškodbami, je 11.
julija v celjski bolnišnici pod-
legel poškodbam.
Pešec pred avto
Na Tomšičevi cesti v Vele-
nju se je v sredo, 7. julija do-
poldne, pripetila nezgoda,
v kateri je bil hudo telesno po-
škodovan pešec.
Marija Zmič (66) iz Velenja
je vozila osebni avtomobil po
Tomšičevi cesti, ko ji je z des-
nega pločnika nenadoma sto-
pil na vozišče in pred vozilo
64-letni Mehmed Imamovič iz
Velenja in pri trčenju utrpel
hude poškodbe.
ZapeiJai med pešce
Na Titovem trgu v Velenju
se je v sredo 7. julija opoldne,
pripetila nezgoda, v kateri je
bila ena oseba hudo telesno
poškodovana.
Štirinajstletni M.Š. iz Vele-
nja je po Titovem trgu vozil
kolo z motorjem in pri sreče-
vanju s skupino pešcev zape-
ljal mednje ter trčil v otroka,
starega osem let. Odpeljali so
ga v slovenjegraško bolniš-
nico.
TrčIia motorista
Na ulici v Zrečah se je v sre-
do, 7. julija popoldne, pripeti-
la nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poškodo-
vana, ena lažje, materialna
škoda pa znaša okoli 250 tisoč
tolarjev.
Boštjan Skarlovnik (18) iz
Slovenske Bistrice je vozil mo-
torno kolo iz smeri Loške gore
proti Zrečam. V Zrečah je
v križišču s cesto na Roglo za-
vijal v levo v renutku, ko mu je
nasproti pripeljal 2 8-letni
voznik motomega kolesa, Jože
Kotnik iz Stranic. Vozili sta
trčiU, pri čemer je Jože Kotnik
utrpel hude telesne poškodbe,
sopotnik na Kotnikovem vozi-
lu, 24-letni Zlatko Sekol iz
Oplotnice, pa je bil lažje po-
škodovan.
Nenadoma na levo
Na regionalni cesti v Dobr-
teši vasi se je v sredo, 7. julija
popoldne, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
poškodovana, gmotna škoda
pa znaša okoli 50 tisoč to-
larjev.
Nedeljko Butkovič (31) iz
Brega pri Polzeli je vozil oseb-
ni avtomobil iz smeri Polzele
proti Šempetm. V Ločici pri
Polzeli je prehiteval neznani
osebni avtomobil, po konče-
nam prehitevanju in nadaljnji
vožnji pa je dohitel voznika
kolesa z motorjem, 51-letnega
Matijo Polanca iz Založ, ki je
nenadoma zavil na levo stran
ceste. Med voziloma je prišlo
do trčenja, pri čemer je voznik
Polcmec utrpel hude telesne
poškodbe.
Stekla na cesto
Na regionalni cesti v Ločici
pri Polzeli se je v sredo, 7. juli-
ja zvečer, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana, materi-
alna škoda pa znaša okoli 100
tisoč tolarjev.
Zdenko Hriberšek (28)
s Polzele je vozil osebni avto-
mobil iz smeri Polzele proti
Šempetm. V Ločici pa mu je
na cesto pritekla peška, 18-
letna Mateja Florjančič s Pol-
zele, ki jo je vozilo zadelo in je
pri tem utrpela hude telesne
poškodbe.
Tovornjak
v kolesarko
v križišču Čopove ulice in
zahodne magistrale v Celju se
je v četrtek, 8. julija popoldne,
pripetila nezgoda, v kateri je
bila ena oseba hudo poškodo-
vana.
Ivan Kragolnik (32) iz La-
škega je vozil specialno tovor-
no vozilo iz smeri Medloga
proti Čopovi ulici. V semafori-
ziranem križišču magistralke
s Čopovo ulico je utripala m-
mena luč, ker so bile zapornice
na tamkajšnjem železniškem
prehodu spuščene. V tem času
se je iz smeri Čopove ulice pri-
peljal na kolesu otrok N.G. iz
Celja, zaradi česar je voznik
tovomjaka zaviral, vendar je
kljub temu s sprednjim delom
vozila trčil v kolesarko in jo
zbU po cestišču.
Z mopedom v steber
Na lokalni cesti v naselju
Sveti Lovrenc se je v soboto,
10. julija zjutraj, pripetila nez-
goda, v kateri je ena oseba utr-
pela hude telesne poškodbe.
Ivanka Rakun (26) iz Žalca
je vozila kolo z motorjem po
lokalni cesti iz smeri Matk
proti Preboldu. V levem pre-
glednem ovinku je po srečanju
z osebnim vozilom z lahkim
priklopnikom, ki je vozil v na-
sprotni smeri, zapeljala čez
rob vozišča in na travnik, kjer
je trčila v betonski steber.
Trčenle v Gaberkah
Na lokalni cesti v Gaberkah
(Velenje) se je minulo soboto
zvečer pripetila nezgoda, v ka-
teri je bila ena oseba hudo te-
lesno poškodovana.
Jožica Krenkar (30) iz Ple-
šivca je vozila osebni avto po
lokalni cesti iz smeri Šoštanja
proti Velenju. V levem nepre-
glednem ovinku pri gostilni
Pri Janezu ji je iz šoštanjske
smeri po sredini cestišča pri-
peljal voznik kolesa z motor-
jem, 39-letni Rudolf Prosenjak
iz Podgorja. Voznica se je umi-
kala in zavirala, vendar trče-
nja z mopedistom, ki je v nez-
godi- utrpel hude telesne po-
škodbe, ni mogla preprečiti.
Zdrsela s ceste
Na regionalni cesti v Resni-
ku se je v nedeljo, 11. julija ob
dveh ponoči pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana, gmnot-
na škoda pa znaša okoli 150
tisoč tolarjev.
Sonja Horvat (29) iz Sloven-
skih Konjic je vozila osebni
avto iz smeri RTC Rogla proti
Zrečam. Ko je prevozila več
zaporednih ostrih ovinkov, je
v daljšem levem nepreglednem
ovinku zapeljala na desno na-
brežino, kjer je trčila v drevo
in se hudo telesno poškodo-
vala.
M. A.
Nagrade za najboljše vozniiie
Avtobusno podjetje Izletnik
Celje je v sodelovanju z Zava-
rovalnico Triglav podelilo na-
grade in priznanja 95. šofer-
jem avtobusov.
Strokovne službe so zbrale
podatke o 336 voznikih avto-
busov Izletnika Celje in izmed
njih določile 95 nagrajencev,
ki več let niso povzročili nobe-
ne nezgode ali bili udeleženi
v njej. Denarne nagrade so po-
delili 62. nagrajencem, ki že
najmanj tri leta niso povzročili
nezgode ali bUi udeleženi
v njej. Višina dename nagrade
je odvisna od števila prevože-
nih kilometrov. Prvič pa so le-
tos uvedli tudi priznanje
v obliki srebrnega volana za
najmanj pet let brez nezgode
in zlatega volana za najmanj
sedem let brez nezgode. Srebr-
ni volan je prejelo 23 šoferjev,
zlatega pa 10. S podeljevanjem
srebrnih in zlatih volanov na-
meravajo nadaljevati tudi
v prihodnje. Namen tovrstne-
ga nagrajevanja je povečati
zavest voznikov o odgovorno-
sti, s tem pa tudi vamost pot-
nikov. Ponovno se bodo srečali
čez dve leti. Upajo, da bodo
takrat podeUli še večje število
priznanj. Ob stanovskem
prazniku šoferjev, avtomeha-
nikov in vseh delavcev v pro-
metu, 13. juliju, pa želijo vsem
srečno, predvsem pa varno
vožnjo.
TANJA SLEMENJAK
Št. 28 - 15. julij 1993
19
Palček razkrit,
Boštjana na ni
v kriminalistični službi
celjske UNZ so te dni sestavili
kazensko ovadbo zoper osum-
ljenega Boštjana, lastnika tu-
ristične agencije Palček iz
Celja.
Osumljen je, da je storil vr-
sto kaznivih dejanj goljufije,
ko je v letih 1990 in 1991 za
svojo agencijo organiziral tu-
ristična potovanja v Francijo,
Španijo, Nemčijo, Madžarsko
in Nizozemsko in se za realiza-
cijo teh svojih vabljivih »pro-
jektov« povezal z različnimi
prevozniki in agencijami.
Tako je aprila predlani
osumljeni Boštjan sklenil po-
godbo s turistično agencijo
Columbos iz Maribora, po ka-
teri naj bi agencija Palček spe-
ljala pet oziroma sedemdnev-
ne maturantske izlete v Špani-
jo in Nizozemsko. Maturantje
iz Maribora so se prijavljali na
te izlete, agencija Columbos
pa je agenciji Palček sproti na-
kazovala denar za realizacijo
izletov. Prvi trije avtobusi so
avgusta krenili v Španijo,
z maturanti pa je kot vodič
odpotoval tudi Boštjan. Potem
se je ugotovilo, da je osumljeni
Boštjan plačal turistične uslu-
ge v Španiji samo za prvi dan
izleta, že drugi dcin pa je odšel
neznano kam. Tako je turistič-
na agencija Columbos morala
ponovno plačati vse stroške
izletov, čeprav je do agencije
Palček izpolnila vse pogodbe-
ne obveznosti. S tem je bil
lastnik agencije Columbos
oškodovan za okoli 993 tisoč
tolarjev.
Podobno se je zgodilo, ko je
med prvomajskimi prazniki
organiziral izlet v Španijo in
pri koprskem Slavniku najel
tri avtobuse. Pred odhodom je
plačal avans, za razliko do
polne cene, to je okoli 70 tisoč
tolarjev, pa so se pri Slavniku
lahko obrisali pod nosom.
S tovrstnimi »podvigi« je
osumljeni Boštjan začel že
koncem leta 1990, ko je za svo-
jo agencijo pri ptujskem Cer-
tusu naročil avtobuse za ra-
zlične smeri oziroma turistič-
na potovanja v tujino pod fir-
mo Palček. Svojih obveznosti
do Certusa seveda ni poravnal,
z lažnim prikazovanjem de-
janskih okoliščin pa jih je
spravljal v zmoto in jih s tem
oškodoval za okoli 465 tisoč
tolarjev.
Materialni dokazi so zbrani,
ugotovljena je škoda, ki jo je
Palček z goljufijami povzročil
svojim poslovnim partnerjem,
narobe je le to, da nihče ne ve,
kje se Boštjan nahaja oziroma
skriva pred roko pravice.
M. A.
Gorelo
gospodarsko
poslopje
Minuli petek dopoldne je iz-
bruhnil požar na gospodar-
skem poslopju v Zgornji Pri-
stavi pri Slovenskih Konjicah,
ki je last Avgusta Kvasa.
Komisija, ki si je kraj ogle-
dala, je ugotovila, da je požar
izbruhnil zaradi samovžiga se-
na, saj ga je bilo v poslopju kar
šest ton. Zgorelo je celotno
ostrešje in vso seno, poškodo-
van pa je tudi puhalnik za
spravilo sena. Ogenj so ukroti-
li gasUci iz GD Slovenske Ko-
njice, materialna škoda pa
znaša okoli 1 milijon tolarjev.
Kozolec v ognju
v nedeljo dopoldne je zago-
relo na kozolcu, last Venčesla-
va Hribarja, v Marija reki.
Kozolec je ves pogorel in se
podrl v smeri hleva, zaradi če-
sar je pričelo goreti tudi celot-
no ostrešje hleva. Domnevni
vzrok požara je samovžig kr-
me, ki so jo, še vlažno, pred
tednom dni spravili na kozo-
lec. Ogenj je zajel tudi avto-
mobila znamk zastava in hy-
undai, zgorele so cevi puhalni-
ka za seno, 22 ton sena, 8 ku-
bičnih metrov desk in 100
kom. salonitnih plošč. Škoda,
ki so jo ocenili, znaša približno
3 milijone tolarjev.
M. A.
Latvijke iVIarine ni bilo
Sojenje CanJtu In KonstaniJInovu preloženo na Jesen
Na velenjski enoti celjskega
Temeljnega sodišča bi se v to-
rek moralo pričeti sojenje Jo-
žetu Canku in Aleksandru
Konstandinovu, vendar so ga
zaradi odsotnosti zagovorni-
kov obeh obtoženih in oškodo-
vanke, latvijske državljanke
Marine Murič, prestavili na
jesen.
Cank in Konstandinov sta
obdolžena kaznivih dejanj
protipravnega odvzema pro-
stosti, zvodništva in povzroči-
tve lažje telesne poškodbe, kar
jima je pred časom očitala Ma-
rina Murič. Toda Muričeva, ki
je v  Sloveniji  bivala  brez
ustreznih dovoljenj, je medtem
izginila iz ljubljanskega pre-
hodnega doma za tujce, zato ji
sodišče ni moglo vročiti vabila
na obravnavo. Tudi zagovor-
nika obdolženih sta izostanek
opravičila. Eden zaradi dopu-
sta, drugi pa zaradi neodložlji-
vih obveznosti v Torinu. Pred-
sednik tričlanskega senata,
sodnik Darko Repenšek, je ta-
ko lahko le ugotovil, da glavne
obravnave ni mogoče pričeti,
senat pa ni odločal niti o pred-
logu namestnika javnega to-
žilca Jožeta Manfrede, da naj
se javnost izključi z glavne
obravnave. Sojenje naj bi se
tako pričelo po sodnih počitni-
cah, najverjetneje jeseni. Med-
tem pa bodo policisti lahko
iskali Marino Murič, kar jim je
naložilo sodišče. Potem, ko so
obtožena Cank in Kostandi-
nov ter novinarji zapustili
sodno dvorano, je Jože Cank
dosedanje pisanje v sredstvih
javnega obveščanja o tej zade-
vi komentiral z besedami, češ
da so novinarji doslej naredili
že dovolj škode, ki jo bo nekdo
moral plačati, saj naj bi sodbe
pisala sodišča, ne pa novinarji-
B.P.
mini KRIMIČI
Isifal denar
v sredo, 7. julija, je neznani
storilec vlomil v stanovanjsko
hišo, last Ivana Š., v Zgornji
Kostrivnici. Našel je to, kar je
iskal. Odnesel je večjo vsoto
deviz in tolarjev v skupni
vrednosti okoli 145 tisoč to-
larjev.
Kdor drugemu Jamo
Icopije...
Branko iz okolice Laškega
se je v sredo, 7. julija zvečer,
spri z očetom in materjo. V na-
valu jeze in pod vplivom alko-
hola je potem sedel na traktor
in ga pognal z namenom, da
povozi kar oba. Pri tem pa je
med vzvratno vožnjo zapeljal
v jarek in padel pod traktor, ki
mu je zapeljal čez desno nogo.
Ropar
Neznani storilec je minuli
četrtek okoli polnoči presene-
til občana V.Z., ki se je takrat
nahajal na Pohorski ulici v Ce-
lju. Neznanec ga je napadel od
zadaj in ga porinil tako moč-
no, da je V.Ž. padel po tleh. Na
tleh ležečemu je iz hlačnega
žepa potegnil denarnico, v ka-
teri je bilo okoli 20 tisoč tolar-
jev. Po tem dejanju je bežal
v smeri Gtolovca.
Posl(us posilstva
v šentjurski občini je prišlo
minulo soboto do poskusa po-
silstva, ko je neznan moški
v bližini svojega vikenda sre-
čal žensko, ki jo je poznal.
Najprej jo je ogovarjal, ko pa
je zaslutil, da mu zadeva ne bo
uspela tako, kot si je zamislil,
je žensko porinil v svoj avto in
jo začel spolno nadlegovati.
Ko se mu je začela upirati, jo
je hotel obvladati z davlje-
njem, takrat pa je ženska po-
skusila z ukano. Neznanca je
nagovorila, naj jo za hip spusti
iz vozila, ker se namerava
v bližnjem potoku umiti. Na-
silnež je ukani nasedel, žrtev
pa je zbežala in priklicala po-
moč. Osumljenega storilca so
policisti kmalu prijeli na nje-
govem domu.
M.A.
Poginile
mladice
Iz do sedaj še neznanega
vzroka so v potoku Vogla j-
na, na dvokilometrskem
odseku od Šentjurja do va-
si Vrbno, poginile ribe.
Komisija, ki si je območ-
je pogina ogledala, je ugo-
tovila, da so poginile mre-
ne, kleni, ploščici in ribji
drobiž. Ob prisotnosti
šentjurskega kmetijskega
inšpektorja je komisija po-
tem odvzela vzorce vode in
poginulih rib. Šele analiza
vode bo razjasnila, kaj je
bil vzrok pogina. Ribiči RD
Voglajna iz Štor pa ocenju-
jejo, da je poginilo okoli
2 tisoč rib, predvsem mla-
dic. Materialna škoda, ki jo
še ocenjujejo, je velika.
Občina Žalec
razpisuje
prosto delovno mesto
Inšpektorja
za delo za področje varstva pri delu v ot)činskem
inšpektoratu
Pogoji: visoka strokovna izobrazba ustrezne tehnične
smeri, tri leta delovnih izkušenj v stroki ter opravljen
strokovni izpit v skladu s posebnimi predpisi.
Kandidat bo imenovan za štiri leta z možnostjo ponov-
nega imenovanja.
Kandidati morajo biti državljani Republike Slovenije ter
izpolnjevati tudi druge pogoje, določene v 4. členu Zako-
na o delavcih v državnih organih (Uradni list RS št. 15/
90, 5/91, 22/91 in 2/91-1).
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj
kandidati dostavijo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
Kadrovska služba upravnih organov ot)čine Žalec.
Pivovarna Laško
oprana krivde
Koncem leta 1990 so časo-
pisne stolpce naših časnikov
polnile polemike, ki jih je
izzval osvežilni napitek,
imenovan Oren, proizvod Pi-
vovarna Laško.
Po propagandnih akcijah
za to pijačo na radiu in tele-
viziji je namreč pivovarna
Union iz Ljubljane, ki je ta-
krat že prodajala podoben
proizvod z imenom Uni, re-
agirala tako, da se je zadeva
znašla pred sodiščem. Po
skoraj treh letih pa je zdaj
jasno, da Pivovarna Laško ni
storila gospodarskega pre-
stopka.
Na ljubljansko Temeljno
tožilstvo je sredi novembra
leta 1990 prispela prijava
gospodarskega prestopka, ki
so jo sestavili v Ljubljan-
skem Unionu. V tej pivovar-
ni so namreč zatrjevali, da
napitek Oren vsebuje okoli
dva promila alkohola, kot
brezalkoholna pijača pa da
velja le tista, ki vsebuje manj
kot 0,5 promila alkohola.
Sporočilo reklame naj bi bilo
torej sporno in zavajajoče.
Po dobrih dveh letih prav-
danja so v Pivovarni Laško
pred kratkim prejeli Sodbo
v imenu ljudstva Višjega so-
dišča v Ljubljani, ki je zavr-
nilo obtožbo zoper laško pi-
vovarno in odgovorno osebo
Jožeta Sadarja, ker gospo-
darski prestopek, kot se je
v dolgotrajnem sodnem po-
stopku pokazalo, sploh ni bil
storjen.
Pivovarni Laško je bila
s to obtožbo storjena vehka
materialna in moralna ško-
da, saj so o tej aferi poročali
domala vsi slovenski mediji,
ki so bili praviloma bolj »na-
klonjeni« ljubljanskim pivo-
varjem in prav nič obzirni do
laških. Kljub temu pa Pivo-
varna Laško zdaj ne bo zah-
tevala nikakršnega povrači-
la za storjeno škodo. Edino,
kar upravičeno pričakuje, je
to, da se ponovno oglasijo ti-
sti, ki so bili v času afere
najbolj glasni in javnosti
sporočijo resnico oziroma
odločitev ljubljanskega Viš-
jega sodišča.
M. A.
Popravek
v Novem tedniku, ki je iz-
šel 1. julija, smo poročali
o vlomu v teharsko župnišče,
od koder naj bi vlomilec od-
nesel 40 tisoč tolarjev. V res-
nici pa je bilo tako, da je to
vsoto denarja vlomilec uJcra-
del gospodinji v župnišču.
Župnijski urad torej s tem ni
bil oškodovan, zato se priza-
detim za napako opraviču-
jemo.
MARJELA AGREŽ
Št. 28 - 15. julij 1993
strbunki, Hyde
Park in tista
neresna zadeva
že v srednji šoli si je rekel,
da bo novinar. Potem je šolo,
ki proizvaja novinarje, obesil
na klin in postajal novinar. Pri
svojih šestindvajsetih letih,
kolikor jih ima danes, je vešč
tako novinarskega peresa kot
radijskega mikrofona in tele-
vizijske kamere. Takšnih ni
veliko. Danes je šestindvajset-
letni Bojan Krajnc iz Šmartna
v Rožni dolini, ki zdaj že tri
leta živi v Ljubljani, tudi eden
najbolj zaposlenih slovenskih
novinarskih svobodnjakov.
Samotni sprehajalec
z novinarstvom se je prvič
srečal kot srednješolec, gim-
nazijec, ki je bil takrat tudi
uspešen in obetaven športnik.
Pri celjskem atletskem klubu
Kladivar je bil sedem let tekač
na 800, 1000 in 1500 metrov.
Z balkanskih iger v Turčiji je
prinesel dve bronasti medalji.
Vmes je delal razne razisko-
valne naloge, pisal pesmi in
prvič sedel pred mikrofon. To
je bilo pred desetimi leti, ko je
postal član mlade ekipe, ki je
na celjskem radiu ob sredah
popoldne pripravljala mladin-
ske oddaje, v Novem tedniku
pa so se začeli pojavljati nje-
govi prvi prispevki, ki jih je
»lovil« po terenu.
Radijski poslušalci se ga go-
tovo še spomnijo kot samotne-
ga sprehajalca po celjskem
mestnem parku oziroma nje-
gove serije oddaj pod naslo-
vom Sam po parku se spreha-
jam. Z mikrofonom v roki je
drezal v zaljubljene parčke,
zamišljene sprehajalce, poči-
vajoče upokojence, brezdom-
ce... Potem pa so se začeli nje-
govi CE-ji: Studio CE, Rumeni
CE, Vroči CE na Radiu Celje.
Vroč in rumen je Bojan še da-
nes, ko vsak petek popoldne
poldrugo uro sedi v radijskem
studiu in na svoj tipičen način
»vznemirja« regijsko poslušal-
stvo.
Faks na klin
Novinar bom, si je rekel Bo-
jan in se po končani srednji
šoli vpisal na FSPN, zdajšnjo
Fakulteto za družbene vede.
V prvem letniku je bil cesto
opažen na predavanjih in po-
tem na izpitih, potem pa... »V
drugem letniku sem hodil na
faks samo še košarko špilat.
Že v prvem letniku sem začel
delat na Radiu Študent in pi-
sat za Tribuno. To je trajalo
približno pol leta, potem pa
sem se znašel pri Mladini. Tam
pa se je začelo zares. Pisanje
za Mladino je terjalo celega
človeka, zato sem faks zapu-
stil. Obdobje Mladine je traja-
lo leto in pol, od te redakcije
pa sem se poslovil po predlan-
ski vojni... ali kar koli je to že
bilo. Pri Mladini se je tisti čas
čudas^tvari dogajalo, nekaj ča-
sa se )^ nabiralo v meni, pa
sem se v trenutku odločil, da
grem drugam. Jaz se zelo hitro
odločam in prav dolgo ne ob-
stanem nikjer. Zato me res ču-
di, zakaj tako dolgo vztrajam
na celjskem radiu...,» pravi
Bojan.
Slika ima dušo
Ko je dajal slovo Mladini, ga
je nekega dne poklical Andrej
Poznič, takratni urednik tele-
vizijske »postaje« Kanal A. »V
tistem času sem sovražil delo
na televiziji. To gledanje v ka-
mero se mi je zdelo napol eks-
hibicionizem. Ko pa sem spoz-
nal, kaj vse se da s sliko, vide-
om delati, me je zgrabilo. In
me še vedno grabi. Slika je fe-
eling, slika ima dušo. Vse bolj
pa spoznavam, da večina tele-
vizijskih novinarjev slike ne
obvlada. Na Kanalu A sem
imel veliko ustvarjalne svobo-
de. Delal sem vse, kar sem ho-
tel. Najprej pa sem se učil, kot
čisti samouk sem spoznaval to
tehnologijo, vključno z monta-
žo. Številnim reportažam s te-
rena so sledile serije oddaj, na
primer tista z naslovom Kana-
lizator show, ko sem na ljub-
ljanskih ulicah najprej posnel
vprašanja, ki so jih ljudje na-
slavljali na posamezne politi-
ke, potem pa so ti politiki so-
delovali v oddajah kot gostje.
Po pol leta sem imel tega
dost,« se spominja Bojan, ki je
bil tudi avtor zelo odmevne se-
rije z naslovom Lepše polovice
oblasti. V studio je povabil so-
proge naših politikov: gospo
Šešokovo, Plutovo, Bastlovo,
Ocvirkovo. Z gospo Pimatovo
se je serija končala. »Po gosto-
vanju gospe Pimatove v moji
oddaji so se potem vse druge
ustreišile. Oddaja, kakršno sem
jaz napravil z njo, ni bUa ma-
nipulacija s sliko. S skrajša-
njem posnetka in montažo so
televizijski konstrukt naredili
drugi in ga predvajali na >ta
veliki televiziji<. In iz tega raz-
govora z gospo Pimatovo je
ostal le še tisti znameniti >mu-
cek<,« Bojan pojasni to zadevo
in sploh svoje gledanje na te
vrste oddaj: »Te in podobne
oddaje so nastajale iz mojega
videnja politike, ki je ne mo-
rem gledati resno. Potem iz
politike narediš nekakšen
show in pokažeš na tisto njeno
plat, ki bi jo ljudje radi spoz-
nali. Skratka - na politiko gle-
daš in jo prikažeš iz nekega
dmgega zomega kota.«
Hyde Park
Na Radiu Celje je že vrsto
let ena naj boj poslušanih in
odmevnih oddaj Rumeni CE,
v poletnih mesecih pa Vroči
CE. Rad je ob petkih v studiu,
ko prijetno, igrivo, iskrivo in
včasih malce zlobno kramlja
s poslušalci. Rad provocira,
odpira aktualne irf vroče teme.
Ljudje ga imajo radi in se jezi-
jo nanj, tako kot je to sicer
v vsakdanjem življenju. Leta
1989, v oddaji, ki se je takrat
še imenovala Studio CE in je
bila teamsko delo, je ena Boja-
novih zamisli sprožila dokaj
bumo reakcijo javnosti. »Spo-
minjam se, da je bilo to na
praznik dan borca, ko smo
najprej zavrteli pesem Hej,
brigade, takoj za njo pa razv-
pito in takrat nevamo pesem
Lily Marlen. Nekateri so se ob
tem počutili prizadete. Mi pa
smo že takrat na radiu posku-
šali s slovensko spravo in zato
je bil kasneje gospod Kohl
Slovencem tako naklonjen pri
osamosvojitvi,« se Bojan po-
šali.
Njegov stil vodenja teh kon-
taktnih oddaj je »ljudski«,
s poslušalci se pogovarja po
domače, v pogovomem, vsak-
danjem jeziku. »Če z ljudmi
govoriš v knjižni slovenščini,
te ne morejo vzeti za svojega,
ker bi to izgledalo tako, kot da
sem jaz nekje na Marsu, oni pa
tu na Celjskem. Glede ravni
pogovorov s poslušalci pa sem
bil na začetku v dilemi: ali te
dialoge naravnati na polstro-
kovni nivo in pri tem izgubiti
dobršen del poslušalcev ali pa
vso zadevo voditi čim bolj po-
ljudno, z ironično-komično-
satiričnim komimiciranjem in
komentiranjem ter na tak na-
čin širiti krog sodelujočih
v oddaji. Odločitev za slednje
se je pokazala kot pravilna. In
tako je postala oddaja Rumeni
CE nekakšen Hyde Park, kjer
lahko vsi ljudje vse povedo.
Zame je zanimiv politični ba-
rometer v teh oddajah. Ta se
večinoma ujema z rezultati
javnomnenjskih raziskav, ki
jih potem na ista ali zelo po-
dobna anketna vprašanja ob-
javljajo naši časnilu.
V oddaji si lahko privoščim
največ deset telefonskih klicev
na določeno vprašanje, vzorec
časopisnih raziskav pa je ne-
primemo večji, zato me ta ra-
dijski vzorec, ki ni reprezen-
tančen, toliko bolj preseneča
v svoji avtentičnosti. Sploh pa
je radio moj dober in prijeten
partner. V teh nmienih odda-
jah uživam, zlasti takrat, ko
sem prave volje. Tudi če odda-
jo začnem utmjen, nerazpolo-
žen in čemeren, se potem ved-
no v pogovom s poslušalci raz-
vedrim. Je pa to tudi zelo na-
pomo delo, ki ves čas poteka
v živo in terja močno koncen-
tracijo. Na vsakršno vprašanje
moraš biti pripravljen in nanj
takoj reagirati,« pojasnjuje
svoj odnos do dela na Radiu
Celje in sam ne more verjeti,
kako je mogoče, da tako dolgo
vztraja.
Bojan namreč nikjer ne zdr-
ži prav dolgo, vedno ga mami-
jo novi izzivi in s tem nove
priložnosti za dokazovanje,
samopotrjevanje. Tako se je
zgodilo tudi tisto poletje, ko se
je po treh tednih ves zamorjen
vrnil z dopusta in se poslovil
od Kanala A. Poklical ga je
namreč urednik informativne-
ga programa na TV Slovenija
Lado Ambrožič in mu ponudil
delo.
Za TV Tednik - Bojan
Krajnc
»Ambrožič mi je rekel, da
bom lahko delal vse tisto, kar
bom želel,« pojasnjuje to svojo
odločitev in tako ga zdaj vide-
vamo kot rednega soustvarjal-
ca elitnih TV Tednikov in ob-
časnega avtorja ene najzah-
tevnejših tedenskih notranje-
političnih oddaj Utrip. Ko po-
stavlja vzporednice med da-
našnjim dnem in časom, ko je
kot opazovalec in kritik doga-
janj, dejanj posameznikov ter
sprememb v družbi začel, se za
nekaj sekimd zamisli in reče:
»Takrat, pred štirimi, petimi
leti, sem imel, pa na le jaz,
opravka z nasprotniki, ki si jih
lahko spoštoval, danes pa se
novinarji borimo za neko čisto
in zdravo državo zato, ker jo
dobesedno lahko maže vsakdo,
ki ima pet minut časa in je že
na oblasti.«
O mafiji in njenem vrašča-
nju v delovanje te naše družbe
ga vprašam. »Od spodaj nas
obvladujejo mafijci, od zgoraj
pa tisti, ki so na dobri poti, da
to postanejo,« servira odgovor.
Se nameravaš v Tedniku lo-
titi tudi te teme?
Bi, ampak prej mi poišči ne-
koga, ki me bo zaščitil pred
mafijo.
Kakšen je tvoj odnos do šefa
Ambrožiča in obratno?
A misliš, kako se z Ambroži-
čem stekava...? Ja, kar dobro
vrača udarce, čeprav šele štiri
tedne igra tenis. Ko pa igrava
skupaj, igrava v glavnem na
spolzkem terenu. Ko si ogleda
Utrip, ki sem ga pripravil, me
rad ošvrkne, češ da sem spet
naredil preveč A-kanalovski
Utrip. Jaz pa se s to njegovo
oceno ne morem strinjati in
mu povem, da je to čisto moj
Utrip, moj stil... Mislim, da se
bom jeseni vrnil na Kanal A.
Imaš od politikov koga po-
sebej v želodcu?
Ne bom povedal... Kaj ni to
očitno?
Lahko vsaj namigneš?
Nekatere pravijo, da ima le-
pe roke...
Tudi hitre?
Odvisno od tega, kako hitro
si natakne rokavice... In uto-
pil bi me v žlici vode, če bi me
lahko.
Govoriš o Janši?
To si pa ti rekla...
Si za Kučana?
Za to našo državo je veliko
naredil, zdaj pa bi bil že čas in
dobro, da gre v penzijo. Sicer
pa ga cenim kot najboljšega
politika na tej strani Alp, kar
tudi pomeni, da je najbolj zvit
- v dobrem pomenu besede.
Te politika kdaj vrže v de-
presijo?
Depresije so pri meni največ
triminutne, potem pa se zami-
slim, kaj sem poj
minute.
Kakšno glasbo
lik ljubitelj glasb
Vse, razen nai
in Pop Designa
dobnih.
Kaj pa Helena I
Ne maram je,
družbeno škodljiv
ko Dobrič.
In koga potem
To so legende:
slin, Lovšin, Bre
zame tudi največ)
živeči pesnik... f
imel včasih svoj
Shop Lojz... v ši
bici smo posneli j
in jaz sem bil p«
pesniško zbirko s
1990. Ime sem ji
strbunki. To so j
romantične deka
jega kratkega ob(
bil tudi neke vrst
Imaš žensko?
Zdaj ne.
Kakšna bi bila
Morala bi biti i
mix vseh tistih.
Se bojim, da taks
naslednji mesec š
ročil.
Bi morala biti
gojno lepa?
Sem že živel s
šla narazen. Člov
tegne, mora imei
traj sebe, nekaj d
plastike ne mara
Kaj si po horos
Dvojček v po
Ja, ampak zato i
double face. Odi
no povem tisto,
sem brez dlake n
Tako nekako j
vor z Bojanom K
tem ko sva naroč
kega in ko je B
gledal na uro. Za
za Ljubljano ni si
Naslednje jutro j
Ijani čakal Utrip,
treba dokončati.
MAIss Celja II
Tudi izbiranje!
je Bojžmova izvi
Izvima zato, ker i
zgodilo, da bi izb
tiče potekal po ra
vih in v kombina
som. Novim tedi
svoji akciji, ki ti
leto v oddaji Vro
jan povedal: »To;
v več pomenih t
tovrstni izbori č
medijsko v domi
Mene pa je zanii
se dalo iz radia n
zijo, dati vsebini
ne vidi. In sem sil
binacijo radia iil
je tistega, kar si
vidiš na fotograf
bom finalistke d
ski poslušalci in I
sa. In če je kje U
ditev poštena, pol
gotovo.«
Pomembna
Kaj bi Bojan
počel? »Upam, di
kaj dmgega kot i
ko stvari me še'
primer snemanje
nje scenarijev '
glasbe za reklaB
katerih toliko j
sredstva, kot a
ideje. Vedno je i
novo začeti, s<l
preizkušati. In vj
kdaj počel in p
delam z dušo. i
zbolel, če bi v ml'
ne bilo dovolj |
mike.«
Še zadnjič pogi
odhiti proti želd
In kdaj boš ii
Bojan?
Ko ga bom il
takšnega, da b<
sedel vanj.
Seveda, tudi
Krajnc.
marJ'
Foto: EDO i
Št. 28 - 15. julij 1993
20,21
Na Laščaniiadi so se eni
smejaii, eni pa čisto popeniii
Veličasten začetek letošnje prireditve Pivo cvetje v Laškem
če tudi za prireditev Pivo cvetje v Laškem velja, da se po
jutru dan pozna, potem se bodo pokazale za resnične napo-
vedi organizatorjev o doslej najbolj pestrem, najbolj kako-
vostnem, najbolj vročem, najbolj napornem in najbolj
norem tednu, kar jih zna skupaj spraviti ta naš slovenski
turistični prostor. Začetek letošnje, 29. po vrsti, prireditve
Pivo cvetje v Laškem, je namreč takšne napovedi že potrdil.
In - kaj šele bo? - se človek vpraša, ko ima v mislih zlasti
konec tedna z »najbolj noro nočjo«, velikim ognjemetom,
kmečko ohcet j o po stari šegi, veliko parado piva in cvetja
itn.
Naš fotoreporter Edo Einspieler v soboto in nedeljo iskal
in s fotografskim aparatom beležil zanimivosti, ki so se
odvijale na mnogih prizoriščih smeha, zabave, spretnosti in
lepote. Nekaj teh utrinkom vam zdaj ponujamo v fotorepor-
taži.
Še bolj so oči »trpele* takrat, ko so na prizorišče prikorakale,
priskakliale in priplesale brhke, spretne in samozavestne mažo-
retke. Če si kdo misli, da so tiste, ki zabavajo košarkarske
množice v ameriški NBA ligi kaj slabše od teb v Laškem, sei
pošteno moti.
In še ena paša za oči ob pogledu na pisanice, ki se poletele
v sobotno večerno nebo. Lahkotno, tako kot lahko laško, so se
balončki oddaljevali od tal in oznanili, da je to šele prva od
devetih dolgih nepozabnih noči v najbolj penastem in mehurč-
kastem kraju na sončni strani Alp.
Oči množice na sobotnem slavnostnem začetku prireditve so uprte v živopisana padala, še bolj pa v mojstre tovrstnih spretnosti
v zraku. Pristanek pa je bil mehak in natanko tam, kot je bilo predvideno. Temu primeren je bil potem tudi aplavz veščim celjskim
aero korenjakom.
Posebne vrste paša za oči je bil tudi nedeljski prikaz borilnih
športov: juda, karateja, jiu-jitsa in full contacta. Za to atrakcijo
so poskrbeli člani teržkoatletskega kluba iz Celja.
Izmed številnih razstav, ki so v Laškem na ogled v času priredi-
tve, bo marsikoga zanimala tudi izredno bogata razstava v pro-
storih Laškega dvorca, ki prikazuje začetek in 90-letni razvoj
čebelarstva v občini Laško.
Tudi tale je z Laščaniade. Potujoča verižica, sestavljena iz plastičnih zabojnikov, se ni smela stikati. To pa je bila veščina, ki je
v smeh spravljala občinstvo, ki je stiskalo pesti ali pa držalo fige. Kakor za koga. Tekmovalne ekipe so zadevo jemale strašno
resno.
Št. 28 - 15. julij 1993
22

Podjetniki
obtožujejo
svetovalca i.
v zadnji številki Novega
tednika je bil objavljen prispe-
vek z naslovom Podjetniki ob-
tožujejo svetovalca. Demanti-
ram izjave Eda Pilka, ki ga
očitno tarejo določeni proble-
mi, krivce zanje pa išče na ne-
pravem mestu. Zato želim po-
jasniti nekatere stvari.
Gospodu Pilku se je res pri
nas izdeloval Poslovni načrt,
katerega smo mu izdelali
v treh izvodih ustrezno veza-
nega. Gospoda Pilka smo ne-
kajkrat obvestili, da ima Po-
slovni načrt gotov, vendar za-
radi zavzetosti ni mogel ponj,
zato smo oba izvoda dostavili
na Zavod za zaposlovanje, da
ga je le-ta lahko v najkrajšem
času pozval na forum, ki je
eden izmed pogojev za prido-
bivanje nepovratnih sredstev.
Poslovni načrt je bil korektno
izdelan kar kaže dejstvo, da
sta gospod in gospa Pilko do-
bila skupaj 4.600 DEM.
Za vse, kar Gospod Pilko
očita, da je bilo preveč obraču-
nano, obstaja pri nas doku-
mentacija z njegovimi podpisi
ter računi zunanjih sodelav-
cev, ki so vršili storitve zanj,
izstavili račun nam in katere
smo mi korektno plačali.
Z gospodom Pilkom sva se
res srečala pri meni v pisarni,
kjer je iskal gospoda Filipan-
čiča. Povedala sem mu, da je
g. Filipančič zadnje čase red-
keje pri nas in to zaradi eno-
stavnega dejstva, ker ima svo-
jo pisarno (pri nas se, kot je
znano, vodijo tudi poslovne
knjige - o tem kasneje in smo
prostorsko omejeni) in da ga
naj pokliče domov po 21. uri
- takrat ga bo sigurno dobil.
Z gospodom Filipančičem
uspešno sodelujeva že leto dni
(omenjeno število skupno iz-
delanih Poslovnih načrtov in
svetovancev še zdaleč ni pra-
vilno), večina svetovancev je
z našim delom zadovoljna, kar
kaže dejstvo, da kasneje po za-
gonu prinesejo k nam tudi po-
slovne knjige. Lahko rečem,
da so vsi omenjeni podjetniki
glede na kratek čas svojega
poslovanja zelo uspešni in da
ni bojazni, da bi spet postali
brezposelni.
O kakršnihkoli nesoglasjih
med mano in g. Filipančičem
ni govora, še zmeraj skupaj
svetujeva, skupaj predavava
na podjetniških delavnicah,
katere organizator je on - če bi
bila med nama nesoglasja,
dvomim, da bi me g. Filipemčič
vabil kot predavatelja. O ne-
prekinjenem sodelovanju pri-
čajo napotnice, ki se nahajajo
na našem sedežu.
Glede očitanj g. Pilka, da
sem vse fakturirala jaz, da
g. Filipančič ni imel obrti...
- vsa ta navajanja ne držijo.
Pogodbo z Zavodom za zapo-
slovanje sva imela skupno (da-
nes imava vsak svojo, da ne bi
spet komu karkoli padalo
v oči), kdo je fakturiral ni bi-
stveno, bistveno je, da je bilo
zaračunano tisto kar je bilo
opravljeno, da je bil prometni
davek korektno odveden, kar
lahko davčna služba vsak tre-
nutek preveri, koliko pa sem
jaz plačevala g. Filipančiču
(ali vse ali nič) pa smatram, da
so najine poslovne zadeve, ki
so samo najine stvari. Kako
sva z najinim poslovnim odno-
som zadovoljna sva kompe-
tentna izjavljati samo midva.
Če bi se kdaj najino poslovno
sodelovanje prekinilo pa sem
sigurna, da to ne bo zaradi ne-
soglasij med nama.
Kot sem omenila, vsa doku-
mentacija obstaja, možen je
vpogled, za vsa odprta vpraša-
nja pa so vrata moje pisarne
vedno odprta. Sedež moje obr-
ti je na Hudinji, kjer pa nikoli
ni bil sedež g. Filipančiča, kot
izjavlja g. Pilko, g. Filipančič
je bil vedno in vedno bo na
našem sedežu samo dobrodo-
šel zunanji sodelavec, svetova-
lec in prijatelj.
JANJA LIKOVIČ,
Celje
Podjetniki
obtožujejo
svetovalca 11.
Na Republiškem zavodu za
zaposlovanje potekajo progra-
mi aktivne politike zaposlova-
nja, v okviru katerih izvajamo
tudi podprogram usposablja-
nja za samozaposlitev v po-
djetništvu in obrti. Zunanje
sodelavce smo pridobili na os-
novi vabila k sodelovanju, ob-
javljenega v vašem tedniku,
poslovanje z njimi imamo
enotno urejeno na ravni repu-
blike. Posameznik je napoten
v svetovanje z ustrezno napot-
nico, po opravljeni storitvi
svetovalec poda o tem poročilo
in izda račim v skladu z dogo-
vorjenimi tarifami, ki veljajo
po Sloveniji. Obseg storitev je
prilagojen zahtevnosti in kom-
plekstnosti svetovanja pri po-
sameznem kandidatu in od te-
ga je odvisna tudi višina sred-
stev, ki jo zavod daje za
ustrezne postopke pri realiza-
ciji njegove samozaposlitve.
Ocenjujemo, da je v članku
Podjetniki obtožujejo sveto-
valca prišlo do več netočnosti,
kot na primer, da je RZZ
»sprožil široko akcijo, da bi
stvari razčistili in da do se-
stanka ter objave prispevka
sploh ne bi prišlo.« Za predvi-
den članek smo telefonsko
zvedeli zelo pozno, z morebit-
nim sporom prej nismo bili
seznanjeni, novinarka pa ni
želela poslati osnutka na vpo-
gled. »Široka akcija« je bila
v tem, da smo o zadevi povpra-
šali omenjenega svetovalca
mag. Alojza Filipančiča in
g. Pilka, da bi zadeve razčistili
na zavodu, saj gre pri vsem
skupaj za pogodben odnos
med RZZ in zunanjim sveto-
valcem. S tem nismo želeli
preprečiti objave članka.
Frav tako so se trditve, ki jih
je v članku predstavil g. Pilko,
pri pregledu dokimnentacije
izkazale za nične, saj so bile
vse storitve korektno opravlje-
ne in zaračunane v skladu
s pogodbo. Menimo, da je s tr-
ditvami v tem članku povzro-
čena škoda tako omenjenima
svetovalcema kot tudi progra-
mu za podjetništvo, s katerima
skušamo že v tako težkih raz-
merah vzpodbuditi saunozapo-
slovanje in smo doslej v Celju
oziroma na našem območju
dosegli sorazmerno dobre re-
zultate.
REPUBLIŠKI ZAVOD
ZA ZAPOSLOVANJE
OBMOČNA ENOTA
CELJE
Spoštovani!
Ne postavljamo se v vlogo
razsodnika, kdo ima prav
v tem primeru. Svoje je imel
možnost povedati Edo Pilko,
prav tako smo dali priložnost
mag. Alojzu Filipančiču. Niti
vam niti komerkoli drugemu
pa v primeru, ko sprašujemo
za drugo plat medalje, ne poši-
ljamo »osnutkov na vpogled.«
IRENA BAŠA
Odbomiško
vprašanje IS SO
Šentjur 1.
Izvršni svet se nima namena
spuščati v delo skupščine, zato
menimo, da prvi del pisma ni
namenjen njemu ampak
skupščini, zato tega dela ne
bomo komentirali.
Menimo, da tudi vsa vpraša-
nja niso namenjena Izvršnemu
svetu, ker je Izvršni svet organ
skupščine in ne obratno. Niko-
li si v Izvršnem svetu nismo
dovolili kontrolirati dela
skupščine in političnih strank,
zavedamo se, da nismo v vlogi
bivšega občinskega komiteja
ZKS.
Na zastavljeno vprašanje
odgovarjamo:
Do sedaj nismo kršili 3. čle-
na Odloka o proračunu za leto
1993 in ga tudi spoštujemo, se-
veda ga bomo spoštovali tudi
v bodoče.
Izvršni svet izvaja sklepe
skupščine in ni nadzorni organ
političnih strank. Stranke
imajo svoja vodstva, za zako-
nitost delovanja stranke mo-
rajo skrbeti vodstva le-teh.
V kolikor člani strank sumijo
o nezakonitem trošenju stran-
karskega denarja, ima član
stranke dovolj možnosti, da
preko državnih institucij pre-
veri svoje sumničenje.
Skupščina je dne 12.6.1991
na seji obravnavala program
projektov za natečaj na razpis
demografske ogroženosti.
O višini odobrenih sredstev in
projekte je skupščina dobila
obvestilo v pisni obliki dne
16.12.1991.
Za leto 1992 ste dobili pro-
gram za natečaj v gradivu
»Aktualno v občini« za skupš-
činsko sejo dne 24.6.1992. Kaj
je bilo odobreno in koliko, ste
dobili v pisni obliki dne
1.12.1992.
Program za natečaj za leto
1993 je skupščina obravnavala
že 16.12.1992 in je sklenila, da
se vsa sredstva namenja letos
za sofinanciranje telefonskega
omrežja v Šentjurju in končno
telefonske centrale. Sredstva
do tega časa še niso razdelje-
na, zato nam še ni znana višina
teh sredstev za leto 1993.
Programi, katere je Izvršni
svet prijavil na razpis po zako-
nu o demografski ogroženosti,
so vsa leta do sedaj bili obrav-
navani v vseh krajevnih skup-
nostih in z njimi usklajeni,
prav tako so krajevne skupno-
sti sodelovale pri realizaciji le-
teh in nato bUe seznanjene in
odgovorne skupaj z Izvršnim
svetom za porabo teh sredstev.
Občina Šentjur nima tre-
nutno nobenega dolga, sicer
pa bi skupščina morala skle-
pati o najetju posojila, saj je
znano, da nobena banka ne bi
odobrila kredita brez da bi se
zavarovala vsaj s sklepom
skupščine.
Izvršni svet spodbuja zaseb-
no dejavnost na več načinov:
organizirali smo delavnice
za razvoj podjetništva; poma-
gamo posameznikom in po-
djetjem pri pridobivanju čim
ugodnejših kreditnih sredstev;
preko sklada za razvoj malega
gospodarstva pomagamo do
ugodnejših kreditov.
Koliko smo uspešni v dani
situaciji, težko ocenjujemo,
vendar z zadovoljstvom ugo-
tavljamo, da se je v naši občini
povečalo število zaposlenih za
3 odstotke, da je proizvodnja
najmanj padla v celjski regiji
- za 6 odstotkov in da narašča
izvoz, ker je porasel za 72 od-
stotkov.
Vprašanje bi moralo biti na-
slovljeno skupščini, vendar
kolikor nam je znano, pod-
predsednica skupščine g.Sve-
tinova na občini do sedaj ni
prejemala nobenega hono-
rarja.
Menimo, da smo že večkrat
odgovorili na vsa ta vprašanja,
zato se v bodoče na dodatna
vprašanja in komentarje z va-
še strani, g. dr. Zabukošek, ne
mislimo odzivati.«
IS občine Šentjur
predsednik
LADISLAV GRDINA
Nasilje In
politika i.
G. B. Ekselenski, predstav-
nik Mladih Nacionalistov pri
SNS, je prejšnji teden v svo-
jem pismu sicer zelo analitično
obdelal problem povezanosti
sedanje ekonomske krize in
odnosov do Ne-slovencev, be-
guncev in drugih tujcev, ki se
nahajajo pri nas, vendar je pri
tem početju seveda vseskozi
kritiziral sedanjo oblast (beri:
vlado dr. Drnovška). To je se-
veda vse lepo in prav in tudi
logično.
Na tem mestu pa bi g.B. E.
opozoril na njegovo pozablji-
vost, da je ravno SNS pomaga-
la vzpostaviti sedanjo oblast
pod taktirko Z.Jelinčiča, po-
tem pa so sledili znani dogodki
kot reakcija na samopaštvo
Plesalca (beri: Z. J.). Zanimivo
pa je to, da g. Plesalec še vedno
složno podpira vse parlamen-
tarne predloge levih političnih
sil. Zadnja 10. seja Državnega
zbora je to spet evidentno po-
trdila, zatorej bi bilo smotrno,
da »nacionalisti« že enkrat na-
lijejo čistega vina ter se prene-
hajo sprenevedat glede svoje
politične opredelitve. Sloven-
ski politični prostor se še ved-
no strukturira, na obzorju so
nove povezave itd. »Združeni
listi« bi še kako prav prišla
kakšna radikalna okrepitev.
Na koncu me še zanima,
g. B. Ekselenski, ali ste bili de-
ležni kakšnih sankcij iz »cen-
tra«, ker ste tako složno pod-
pirali odločitev celjskih desnih
strank glede imenovanj neka-
terih ravnateljev celjskih OŠ.
To zadnje dejanje je še edino
pravilno glede na Vaše dekla-
rativne opredelitve politične
profiliranosti.
GREGOR URANIČ,
Slovenska nacionalna
desnica Celje
Slovenija na
kritičnem
moralno-
pravnem
razpotju
Bodimo kar direktni: drža-
va, ki se obotavlja ali ne more
niti postopoma posta(ja)ti
pravna država, je v nevarnosti,
da postane slejkoprej sama se-
bi (u)jetnica. Razlogov za tako
trditev je več, a se bomo omeji-
li samo na enega - na vračanje
oropanega premoženja.
Zakon o denacionalizaciji,
sprejet decembra 1991
v Skupščini Slovenije ob pre-
cejšnjem nasprotovanju pred-
stavnikov levega bloka, pome-
ni na poti Slovenije v pravno
in tržno - gospodarsko usmer-
jeno evropsko državo njen po-
memben začetek.
Slovenije je z osamosvojitvi-
jo postala pravna in moralna
naslednica dela bivše Jugosla-
vije, zato mora do svojih dr-
žavljanov prevzemati določe-
ne odgovornosti. Obveznosti,
ki izhajajo iz zakona o denaci-
onalizaciji, pomenijo poprav-
ljanje političnih, moralnih in
materialnih krivic, ki jih je po
letu 1945 storil komimistični
režim nad tistimi, ki so skozi
več generacij ustvarjali sebi in
Sloveniji boljši ekonomski po-
ložaj. Kljub temu, da je
2.6.1993 Državni zbor sprejel
predlog za podaljšanje roka za
vložitev zahtevkov po zakonu
o denacionalizaciji, pa smo
močno zaskrbljeni zaradi po-
javov:
Opažamo, da se beseda »de-
nacionalizacija« pospešeno
umika besedi »divje lastninje-
nje«, ki ga je vse bolj slutiti
oziroma je že kar v polnem za-
mahu.
Denacionalizacija je politič-
no, moralno in ekonomsko
vprašanje in tudi spravno de-
janje, zagotovo pa tudi l.faza
lastninjenja. Zato od naših vo-
dilnih političnih in gospodar-
skih menedžerjev zahtevamo
zavzeto skrb in nadzor nad iz-
vajanjem zakona o denaciona-
lizaciji.
Porazna bilanca vrnjenega
premoženja (12 odstotkov)
v letu in pol, odkar je začel
veljati zakon o denacionaliza-
ciji daje vedeti, da bi bilo po
tej dinamiki ukradeno premo-
ženje vrnjeno v obdobju dese-
tih let. Taka obravnava razlaš-
čencev pomeni pravno izigra-
vanje, ki se predvsem odraža
pri »širokem« in za razlaščen-
ce zelo neugodnem tolmačenju
19. člena zakona o denaciona-
lizaciji, saj je že sam po sebi
dovolj neprecizno fonnuliran.
ZLRP sporoča vsem tistim
državnim in občinskim orga-
nom ter zavezancem, ko so
dolžni poskrbeti za čim hitrej-
šo in dosledno vračanje v vseh
oblikah odvzetega premože-
nja, da bomo razlaščenci
vztrajali pri vrnitvi premože-
nja v naravi in pri nadomestni
nepremičnini za odprodano
lastnino (zemlja, gozdovi, sta-
novanja). Vse vrednostne pa-
pirje pa, ki nimajo jamstva dr-
žave, prepuščamo njej. Zahte-
vamo tudi, da že enkrat prene-
ha velikokrat izražena skrb,
kaj bomo razlaščenci z vrnjeno
lastnino počeli (n.pr. telefon-
ske ankete).
Združenje lastnikov razlaš-
čenega premoženja protestira
v imenu vseh razlaščencev, da
bi vračanje zasebne lastnine,
ki je bila 45 let v tujih rokah,
predstavljalo predmet miloš-
čine ali dobre volje države,
njenih posameznih predstav-
nikov ali občin, njenih uprav-
nih organov oziroma posamez-
nikov, še posebej pa zavezan-
cev, ki najraje ne bi nič vrnili.
Čas je že, da postane pospe-
šeno vračanje odvzetega pre-
moženja dolžnost države do
razlaščencev, saj šele dokonča
raalizacija zakona o denaci-
onalizaciji predstavlja osebno
izkaznico države Slovenije
v mednarodnih institucijah,
katerih članica je postala.
ZLRP.Slovenije
Predsednik
FRANC IZGORŠEK
Sporočilo za
javnost
Predstavniki Narodnega
sveta Koroških Slovencev na
obisku pri vodstvu Združene
liste socialnih demokratov
Slovenije.
Predstavništvo NSKS v se-
stavi dr. Matevž Grilc, pred-
sednik; Andrej Wakounig,
predsednik Enotne liste; dr-
. Pavel Apovnik, podpredsed-
nik; Matej Tolmajer, tajnik
krščanske kulturne zveze in
Franc Wedenig, osrednji taj-
nik NSKS, je danes obiskalo
vodstvo Združene liste social-
nihPdemokratov Slovenije.
V daljšem informativnem
pogovoru z mag. Janezom Ko-
cijančičem, predsednikom
Združene liste in sodelavci, so
rojaki iz Koroške predstavili
poglede NSKS na položaj, or-
ganiziranost in naloge sloven-
ske narodne skupnosti v za-
mejstvu. Še posebej so povda-
rili nujnost zagotavljanja mi-
nimalnega predstavništva Slo-
vencev v Koroškem deželnem
zboru ter potrebo oblikovanja
skupne, četudi pluralistične,
organizacije narodne skupno-
sti na Koroškem.
Predsednik ZL, mag. Janez
Kocijančič je seznanil goste
s položejem, dejavnostmi in
z osnovnimi usmeritvami ZL
v aktualnih slovenskih in
mednarodnih razmerah. Pri
tem je poudaril, da je podpora
legitimnim prizadevanjem slo-
venske skupnosti na koroškem
stalnica v politiki stranke ter
izrazil popolno razumevanje
za zahteve po zajamčenem
predstavništvu slovenske
manjšine v predstavniških te-
lesih dežele Koroške.
Zagotovil je tudi, da se bo
ZL v Državnem zboru in v vla-
di zavzela za večjo in učinko-
vitejšo podporo matice izme-
njavi in sodelovanju s Koro-
škimi Slovenci na področju
šolstva, kulture in znanosti.
Informativna služba
Združene liste
Predlog
Prosimo, da v postopku
sprejemanja Zakona o lokalni
samoupravi zagotovite, da bo
med pristojnostmi lokalnih
skupnosti tudi odločila beseda
teh pri posegih v prostor, zla-
sti z vidika varstva okolja in
čuvanja zemlje, primerna za
kmetijsko rabo. Noben poseg
naj ne bo mogoč brez soglasja
prizadete lokalne skupnosti,
ki svoj interes oziroma stališče
po potrebi izrazi na referendu-
mu. (Za referendum potrebu-
jemo prav tako nov zakon!)
Ne glede na to, da od 29. de-
cembra lani, od rednega obč-
nega zbora SEG, ne delujemo
več kot stranka, si dovoljuje-
mo še predlagati, naj Zakon
o lokalni samoupravi jasno za-
gotovi, da ne bo prinesel novih
obremenitev za podjetja in
davkoplačevalce. V bistvu je
treba le prerazdeliti denar, ki
se sedaj zbira v integralnem
proračunu. (Ker je stalno go-
vor o švicarskem vzoru, to ne
bi smel biti niti najmanjši pro-
blem.)
Za 10 SEG:
KAREL LIPIC
ZAHVALE,
POHVALE
Zahvala
Pivovarni Union
Čutim dolžnost, da se kot
ravnateljica Srednje šole za
gostinstvo in turizem Celje
zahvalim Pivovarni Union iz
Ljubljane, še posebej njenemu
generalnemu direktorju,
g. Mitji Lavriču, za lepo orga-
nizirano strokovno srečanje
ravnateljev, učiteljev strokov-
no teoretičnih predmetov in
praktičnega pouka srednjih
šol za gostinstvo in turizem
R Slovenije in vodilnih delav-
cev Pivovarne Union na Grič-
ku - priljubljeni izletniški toč-
ki Celjanov - v petek, 2. julija
1993.
Bilo nas je okrog 100. Prišli
smo, da organiziramo izme-
njamo izkušnje in mnenja na
strokovnem področju, da se ob
koncu šolskega leta srečamo in
poveselimo. Bilo je lepo.
Pivovarna Union iz Ljublja-
ne že nekaj let zapored dobro
sodeluje z vsemi srednjimi šo-
lami za gostinstvo in turizem
R Slovenije. To sodelovanje se
je še posebej poglobilo v šol-
skem letu 1993/93, ko so se
v Pivovarni Union odločili, da
za vse učiteljske zbore in
učence srednjih šol za gostin-
stvo in turizem organizirajo
strokovne ekskurzije v njihovo
podjetje. V času od februarja
do aprila so nas povabili na
ogled njihove pivovarne. Raz-
kazali so nam vse — od hmelja
do piva; po odlično pripravlje-
nem ogledu, strokovni razlagi
in ogledu pivovarskega muze-
ja, so nas pogostili tudi s kosi-
lom, obdarovali z majhnim
estetskim darilom in naj po-
vem še mimogrede; krili so tu-
di vse stroške avtobusnega
prevoza za učence, naj so bili
ti iz Radenc, Maribora, Celja,
Novega mesta, Zagorja, Izole,
Bleda in Slovenj Gradca. Vse
slovenske šole za gostinstvo in
turizem je Pivovarna Union
opremila s takoimenovanim
»kotičkom Union«, ki obsega
napravo za točenje piva, raz-
novrstne kozarce, vrčke in pr-
te. Tako nam je sedaj pri po-
uku predmeta strežbe tudi
omogočeno, da se učenci kva-
litetno učijo in naučijo pravil-
no točiti in postreči razne vr-
ste piva, kar nam na večini to-
vrstnih šol do sedaj zaradi
preskromne opremljenosti
z učno tehnologijo skoraj ni
bilo mogoče.
Strokovni učitelji predme-
tov strežba, kuharstvo, pre-
hrana in pijače srednjih šol za
gostinstvo in turizem pa so Pi-
vovarni Union posredovali
številne recepte za pripravo
pivskih mešanic in prigrizkov
k pivu. Sodelovanje je tako
postalo vzajemno.
Slovenci se mnogokrat spra-
šujemo: »Kako v Evropo?« Tu-
di z dobro strokovno usposob-
ljenimi gostinsko turističnimi
delavci! Da pa to bodo, si mo-
ramo prizadevati v šolah in
gospodarstvu.
In Pivovarna Union iz Ljub-
ljane je že naredila korak
k temu.
Ravnateljica Srednje
šole za gostinstvo
in turizem Celje
prof. BOŽA ŠKERJANC
Št. 28 - 15. julij 1993
23
št. 28 - 15. julij 1993
24
Pogrešam te in Črne oči
Pet minut pred začetkom fe-
stivala je bilo vzdušje za
odrom popolnoma naelektre-
no. Predvsem zato, ker do zad-
njega trenutka ni bilo jasno,
ali prireditev na osrednjem tr-
gu pred kavarno Loggia v Ko-
pru sploh bo. Organizatorji so
zaskrbljeno zrli v temne obla-
ke, ki so se že ves dan zbirali
nad mestom, tekom dne je ne-
kajkrat prav narahlo škropilo,
vremenske napovedi meteoro-
logov za večer pa so bile nič
kaj obetavne.
Kaj bi prireditelji v primeru
slabega vremenu storili, je bilo
tudi njim samim popolna
uganka. »Dežja ne bo!« je od-
ločno vzkliknil direktor festi-
vala Zlati Klun, ostali sode-
lavci pa so le upali z njim. Ne-
koliko so se najbrž jezili tudi
zato, ker generalke niso pos-
neli že na predvečer festivala,
kot je bilo sprva mišljeno. Si-
cer pa tudi to ni bilo mogoče,
saj je bila v petek zvečer scena
pred Prestorsko palačo, sicer
delo priznanega scenografa fe-
stivala Borisa Benčiča, komaj
napol postavljena.
16. festival Melodij morja in
sonca, ki ga ob izboru za pe-
sem Evrovizije najbrž sprem-
lja najširši krog Slovencev, je
letos prvič gostoval v Kopru.
Poglavitni razlog za to je bil
seveda tudi tokrat finančne
narave. Po nekaterih podatkih
bi naj bile krive določene
strukture piranske občine, ki
bi naj lani zaračunavale ude-
ležencem festivala polne ho-
telske cene, pa še tiiristično
takso povrhu. Drugi viri pa
pravijo, da naj bi piranskim
gospodarstvenikom celo na-
mignili, naj festivala ne pod-
pro. Portorožani se, kakorkoli
že, počutijo vižaljene, festivalu
navkljub pa so v soboto zvečer
pripravili več bolj ali manj
atraktivnih prireditev.
V Kopru so letos predstavili
petnajst največjih slovenskih
poletnih hitov, med njimi se je
šest pevcev oziroma skupin
občinstvu festivala Melodij
morja in sonca predstavilo pr-
vič. Darji Švajger, mladi Mari-
borčanki, ki v Grazu študira
klasično solo in jazzovsko pet-
je, je takoj prvič uspelo očarati
strokovno žirijo s pesmijo Po-
grešam te. Čuki pa so z živah-
nim španskim ritmom Črnih
oči navdušili žirije osmih slo-
venskih radijskih postaj in šti-
rideset naključno izbranih
obiskovalcev festivala.
Prireditelji Radio Koper in
tamkajšnje turistično društvo
so pričakovali kakšnih dvati-
soč gledalcev, na prizorišču so
postavili okrog tisoč dvesto se-
dišč, vendar je bilo občinstva
v Kopru precej manj. Nekoliko
ga je najbrž zagodlo vreme, po
drugi strani pa je bUa kriva
tudi pomankljiva obveščenost
samih Primorcev. Plakati v pi-
ranski občini niso viseli, pa tu-
di v kopenski jih ni bilo prav
na pretek.
Generalni sponzor priredi-
tve je bila zavarovalna hiša
Slovenica, ki je prav vse ude-
ležence festivala brezplačno
zavarovala, pokrovitelj pa je
bila tudi Skupščina občine
Koper. Okvirni predračun pri-
reditve je znašal okroglih 270
tisoč nemških mark, številka
pa bi naj zajemala tudi tako-
imenovane neplačane storitve
in usluge, tako da je dejanska
vsota nekoliko nižja.
Festival Melodij morja in
sonca, tokrat v Kopru, je zak-
ljučen. Kje se bodo predstavile
slovenske popevke prihodnje-
ga poletja, pa zaenkrat še ni
znano. Govori se, naj bi festi-
val romal iz enega obmorskega
mesteca v drugo. S tem bi se
najbrž izognili prepirom okrog
organizacije same. Zaenkrat
pa je jasno le to, da Melodije
morja in sonca tudi prihodnje
leto bodo.
GRETA SENIČ
Foto: DANIEL NOVAKOVIČ
Dai7a Švajger
Čuki
Člani angleške alter-pop za-
sedbe ALL ABOUT EVE so se
po številnih nesporazumih
»končno« le razšli. Bas kitarist
Andy Cousin se je pridružil
The Mission, kitarist Andy
Wilson-Piper se je vrrdl k av-
stralski skupini The Church,
pevka Julianne Regan pa se bo
poleg občasnega sodelovanja
z bendom Levitation, poizku-
sila tudi v solo karieri.
SHOUN RYDEB (ex-Happy
Mondays) je skupaj z pevcem
menchesterskega benda Inta-
stella, Stella Grundyem, pos-
nel komad »Can ¥ou Fly Like
You Mean It«. Single s to
skladbo bo kmalu v trgovinah,
fanta pa sta se pod izdelek
podpisala kot Beauty And The
Beast.
V ponedeljek izide drugi
single z zadnjega albimia »The
Predator« ameriškega rapper-
ja ICEa CUBEa. Na A-strani
singla bo skladba »Check Yo'
Self«, v njej bo precej samplov
s komada »The Message«, ki so
ga pred leti posneli pionirji ra-
pa in hip-hopa Grandmaster
Flash. B-stran bo zapolnjena
z remixom prejšnega Ice Cu-
beovga singla »It wcis A Good
Day«.
BRONSKI BEAT, ena izmed
boljših tehno-pop zasedb iz
sredine osemdesetih, napove-
duje svoj come-back. Origi-
nalni pevec Jimmy Sommer-
wille je sodelovanje zavrnil,
namesto njega bo prepeval
John Foster, ki je že sodeloval
z Bronski Beat. Za začetek bo-
do posneli remix njihovega
največjega hita »Why«, pri za-
ložbi X¥Z pa bo kmalu izšel
njihov album.
Po enoletnem premoru se na
glasbeno sceno spet vrača
BILL DRUMMOND, front-
man skupine KLF, ene izmen
najuspešnejših zasedb z začet-
ka devetdesetih. S starim pri-
jateljem Jimmyem Cautyem
(tudi KLF) sta ustanovila sku-
pino K Foundation, prve pos-
netke te nove tvorbe pa lahko
pričakujemo šele jeseni. BiH
Drummond zadnje čase veliko
prijateljuje z Zodiacom Mind-
warpom, s katerim pišeta knji-
go z naslovom »BiH & Zed's
Excellent Adventure«. V knji-
gi poleg ostalih »resnic« avtor-
ja na veliko razglabljata o El-
visu Presleyu, ki da je bil Bog,
napovedujeta pa tudi skorajš-
no vrnitev Jesusa Kristusa, ki
se bo tokrat reinkemiral kot
Sonic The Hedgehog.
Irski mega-zvezdniki U2 so,
po izrednem uspehu z lanskim
albumom »Achtimg Baby«,
5. jiUija izdali nov album z na-
slovom »Zooropa«. Prvi video-
spot s tega albuma že lahko
gledate na MTV-ju. Režiser
Kevin Godley je svoje delo
opravil odlično in poceni, saj
so spot za skladbo »Nimnb«
posneli v manj kot petih urah.
Kalifornijski funk-punkerji
RED HOT CHILLI PEPPERS
so po neuspešnih avdicijah, na
katerih so iskali zamenjavo za
kitarista, objavili celostranski
oglas v časopisu L. A. Wee-
kley. Oglas je »oblikovala« in
tudi izdelala Clara, štiriletna
hči bas kitarista Flea.
V začetku jeseni lahko pri-
čakujemo izid nove kasete in
CD-ja skupine DON MENTO-
NY BAND, na radijskih valovi
pa lahko že slišite njihov prvi
promocijski posnetek, ki bo iz-
šel na tem albumu. Gre za
skladbo »Mal čez pet«, sodeč
po njej pa nam stari, že skoraj
odpisani mački, ne ponujajo
prav nič novega.
STANE ŠPEGEL
CRAIG PIKE, znani studij-
ski glasbenik in ustanovni
član skupine Thee Hypnotics,
ki je na turnejah spremljala
Iggya Popa, je, star komaj 30
let, umrl zaradi prevelike doze
heroina.
Henček Burkat, posebnež na
področju domače glasbe, ima
svoj ansambel že 27 let. Z Ber-
tijem Rodoškom sta v domačo
glasbo vnesla vrsto novih ele-
mentov, ki so ljudi navdušili,
čeprav so preprosti in marsik-
daj delujejo »hecno«. Zdaj je
popularni Henček ponovno iz-
dal kaseto Ne hiti na Tahiti (ta
teden je že v prodaji), ki jo bo
v živo predstavil na Radiu Ce-
lje v ponedeljek, 19. julija
v oddaji o domači glasbi.
Vse je pripravljeno, da bomo
z avgustom ločili glasovanje in
tudi nagrajevanje za lestvico
domačih melodij, kar je bilo
doslej združeno z lestvico za-
bavnih melodij. Nagrade bodo
podeljevale slovenske založbe,
ki izdajajo kasete. Prva bo na
vrsti novomeška Sraka, ki je
stara pet let. Vsi, ki bodo av-
gusta nagrajeni, bodo dobili
kaseto iz njihovega najnovej-
šega programa.
Glasbena produkcija Sraka
v Novem mestu je pred polet-
nim zatišnjem (beri dopusti in
urejevanjem nove, zasebne ra-
dijske postaje urednika Draga
Vovka) izdala pet kaset in dva
CD-ja. Med domačimi ansam-
bli največ obeta druga kaseta
vse bolj popularnega Sloven-
skega kvinteta.
Ptujski instrumentalni
kvintet, ki obstoja dve leti, je
izdal kaseto Pozdrav prijate-
ljem, katero so posneli v stu-
diu Zlati zvoki v Kisovcu. Na
kaseti je dvanajst skladb. Naj-
več jih je napisal vodja ansam-
bla Marjan Rus, med avtorji
pa so tudi Edvin Fliser, Ivan
Sivec, Silvo Kolarič ter sestri
Suzana in Barbara Potrč.
Praznujmo skupaj je naslov
projekta, ki si ga je ob svoji 30
letnici nastopanja zamislil
vedno iznajdljivi, najbolj vese-
li Štajerc, Alfi Nipič. Ob jubi-
leju ne bo pripravil slavnost-
nega koncerta v kakšni lepi
dvorani, ampak se bo s prija-
telji odpravil na 9-dnevno kri-
žarjenje z luksuzno ladjo
Adriano po Sredozemlju, ki bo
trajalo od 18. do 27. oktobra
1993. Na ladji bo vsak večer
ples z ansamblom Alfija Nipi-
ča in njegovimi muzikanti,
možno bo videti veliko lepega
in novega ter preživeti nekaj
dni v resnično prijetni družbi.
»Naj bo malo drugače,« meni
Alfi in pove še naslov, kje se
lahko tisti, ki bi želeli z njim
potovati, prijavijo. »Organiza-
torja sva jaz in agencija Vene-
tus, ki tudi zbira prijave na
naslov: Slovenska 26, Mari-
bor, tel. (062) 222-557, faks
(062) 222-279.«
TV
Brecljev Coctail
ŠKUCČ-ROPOT, v sodelo-
ivanju z neodvisno distribucijo
NIKA, z navdušenjem sporoča
vesoljnemu slovenstvu, da je
z gbspodom Markom Brecljem
sklenil dogovor o ponatisu le-
gendarnega »Coctaila« plošče,
ki je z besedili M. Breclja in
glasbo mojstra Bojana Adami-
ča, temeljito pretresla sloven-
sko pop sceno sedemdesetih.
Brecelj in Adamič sta s to
ploščo na povsem izjemen in
izviren način upesnila in
uglasbila nelagodje tistega ča-
sa. In kaj pravi Marko Brecelj:
»Coctail sem snemal jeseni
1974 med praznovanji prijate-
ljevanja in slavljenji uspeha,
h kateremu sem nekaj let bo-
lestno (?) stremel. V tistih me-
secih sem z Borisom Beletom
ter njegovimi prijatelji že pri-
pravljal The Buldužer in se na
snemanjih počutil nekoliko
osamljenega; vnema mojih bo-
dočih sodelavcev je bila na-
mreč usmerjena naprej, tudi
mene je vleklo tja, nekoliko
mačehovsko sem odložil na
trak verjetno svoje najboljše,
gotovo pa na slovenskem naj-
bolj priljubljene pesmi v moj-
sterskih Adamičevih preo-
blekah.«
»Coctail« bo v slovenskih tr-
govinah (tistih malo bolj ek-
speditivnih) že ta teden. Pravo
promocijo »v živo« pa gospod
Brecelj napoveduje za začetek
septembra, ko bomo lahko
spet slišali »Alojz valček«,
>Casopis«, »Škandal v Rdečem
baru« in druge klasične šanso-
ne s te plošče, sedaj ponovno
izdane v digitalnem zapisu na
CD plošči.
STANE ŠPEGEL
PRED 5. LETI:
1. IOWEYOUNOTHING....
^Sv^"'............."•■■::::::faVboys*c^^ubbVche?5^
4. TRIBUTE(RIGHTON)"Tu,:oJ.f^J!*^
5. INTHEAIRTONIGHT'88 ^ou^^j^^^^^^
6. DOCTORIN' THE TARDIS thc^L^Pj^^I^f
7. BREAKFASTJNBED THETIMELORDS
8. WILDWORLD        ........................................UB40
9. VOVAGEVOVAGEMAXIPRIEST
10. PUSHrr ...................................DESIRLESS
..........................................SALT&PEPA
PRED 10. LETI:
1. EVERY BREATH YOU TAKE................................POLICE
2 BABVJANE ......................................RODSTEVVART
3. CHINAGIRL....................................... DAVID BOWIE
4. FLASHDANCE.....................................IRENA CARRA
5. IGUESSTHATSVVHVrrCALLITTHEBLUES............ELTONJOHN
6. VVAITINGFORTHETRAIN .....................FLASH AND THE PAIN
7. IVVANNABESTARTINGSOMETHING.............MICHAELJACKSON
8. BADBOVS..............................................WHAM!
9. WHENWEAREYOUNG................................BUCKFIZZ
10. DEADGIVEAWAY...................................SHALAMARA
PRED 15. LETI:
1. YOU'RETHEONETHATIWANT......O.NEVVTON JOHN-J.TRAVaTA
2. SMURFSONG.................................FATHER ABRAHAM
3. MISSYOU .....................................ROaiNGSTONES
4. AIRPORT.........................................THE MOTORS
5. ANNIE'SSONG..................................JAMES GALWAY
6. DAVY'S ON THE ROAD AGAIN........MANFRED MANN'S EARTH BAND
7. MAKINGUPAGAIN............................ GaDIE
8. RIVERSOFBABYLON............................ BONEYM
9. MAN WITH A CHILD IN HIS EYES........................KATE BUSH
10. DANCINGINTHECITV.............................MARSHALHAIN
PRED 20. LETI:
1. SOUEZEE ME PLEASE ME...... *nc
2. VVELCOME HOME....... ....................dcVcdAH^B^
3. RUBBER BULLETS PETERS&LEE
5. SN00PYVERSUST^EREDBAROn::::^^??mT?
6. BORN TO BE WITH YOU.........    ...............DAV??numnf
7. THE GROOVER ...................."^^^ EDMUNDS
8 GIVEMFIOVF     ........................................T. REX
9 UFEONMARS GEORGE HARRISON
iLiJIJSIdletdIEDAVID BOVVIE
........................................WINGS
PRED 25. LETI:
1. BABYCOMEBACK..................................THEEOUALS
2. JUMPING JACK FLASH.......................THE RaUNG STONES
3. SONOFHICKORYHOLLER'STRAMP.....................OCSMITH
4. BLUEEYES......................................DONPATRIDGE
5. IPRETEND......................................DESOCONNOR
6. HURDYGURDYMAN ..................................DONOVAN
7. YOUNGGIRL........................................UNION GAP
8. MY NAME IS JACK................................MANFRED MANN
9. LOVINTHINGS.....................................MARMELADE
10. YESTERDAYHASGONE .....................CUPID'S INSPIRATION
Glasbo iz »ČASOVNEGA STROJA« lahko poslušate v sobot-
nem večernem programu med 19.30 in 21.00 uro.
št. 28 - 15. julij 1993
25
Hop čez lužo ~ Pop design
Ni dvoma, da je priljubljena
skupina Pop design v Sloveniji
dosegla vse, kar se doseči da.
Torej ni nič čudnega, da si je
Tone Košmrlj zabil v glavo, da
bo s vojimi fanti poskusil tudi
v deželi neskončnih možnosti.
Kot običajno sva se najprej
nekajlcrat srečala v radijski in
TV avli, na ZKP Slovenija, na
ulici, v zloglasnem Žitu, si mi-
mogrede ponovila, da se točno
opoldne dobiva v Country
Clubu ter odbrzela vsak po
svojih opravkih. To so tiste
običajne poti vsakega estrad-
nika, ki ima namen uspeti
s svojo glasbo. Brez tega eno-
stavno ne gre.
Pop designovci so štartali
nekako pred sedmimi leti. Do-
slej so izdali prav toliko kaset
in tri laserske plošče. V zad-
njih štirih letih je skupina ob-
šla domala vse festivale in ni-
zala zmago za zmago, celo na
makedonskem festivalu Mak-
fest. Ob prelomu desetletja je
bil Pop design s svojimi uspeš-
nicami reden gost vseh radij-
skih postaj, izdaje so brez izje-
me postale srebrne, zlate ali
platinaste. Skoraj brez resne
konkiu-ence so fantje ves čas
pobirali najvišja priznanja za
priljubljenost v raznih revijah
in časopisih.
Sedaj je na vrsti Amerika.
»Treba je poizkusiti, pa čeprav
je možnost promila od promi-
le,« so bUe prve Tonetove be-
sedew, ko sva se končno v mi-
ru postavUa ob šank. Povedal
je, da ima težave s sponzorji in
da mu še vedno manjka kar
precej denarja, saj talcšen pro-
jekt stane 100 tisoč DEM.
Bandu se bo pridružila tudi
snemalna ekipa slovenske te-
levizije in predstavnik radia.
Pop designu je uspelo navezati
stike z že uveljavljenim produ-
centom, kar je izreden dose-
žek. Skupina bo delno posnela
matrico že doma, v ameriškem
studiu bodo snemali predvsem
vokale. Odhod v obljubljeno
deželo načrtujejo 27. julija, vr-
nili pa naj bi se približno
20. avgusta, če se seveda ne bi
zgodila tista promila od pro-
mile. Kaseto oziroma CD naj
bi izdali v začetku septembra,
ko načrtujejo velik koncert na
ljubljanskem stadionu. Do
konca leta naj bi nato posnet-
ke predstavili- še v vseh večjih
slovenskih dvoranah.
»Pred odhodom bomo sku-
paj s Čudežnimi polji (torej
z »mojo skupino«) na stadionu
v Sodražici priredili velik po-
slovilni koncert. Spektakel bo
25.julija, pripravili pa bomo
toliko ozvočenja, luči, laserjev
in pirotehnike kot pri nas še
nikoli in nikjer ni bilo videno.
Thafs it!,« je Tone končal po-
govor kar v angleščini. To brez
dvoma pomeni, da Pop design
tudi tokrat stvar jemlje pre-
kleto resno. Zaželimo jim torej
vso srečo v deželi neskončnih
možnosti.
SLAVC L. KOVAČIČ
Še nagradno vpraša-
nje, upam da tokrat
ne pretežko: Kako se
po madžarsko reče
kitaristu in bas kita-
ristu?
Pop loto
Pravilnen vrstni red
skladb je napovedal Janez
Tamle, Na zelenici 15, Celje.
Nagrado v vrednosti 5000
SIT mu poklanja trgovina
Petida Music Mania. Za
skladbe, ki jih je tokrat iz-
bral Stane Spegel, glasbeni
urednik Radia Celje, lahko
glasujete v sredo, 21. junija
ob 17:30 na telefonski števil-
ki: (063) 441Č-310 in 441Č-
510. Nagrada, ki jo podarja
sponzor oddaje, trgovina
Promusica iz Zidanškove
ulice, je vredna 2500 SIT.
Kupone pošjite na naslov:
Radio Celje, Trg V. kongresa
3a, Celje.
Nekoč in danes
Prejšnji teden je pač nane-
slo, da sem dvala-at romal
v Maribor, kar je seveda za
bivšega vagabunda piškav za-
logajček, pa vendar. In ko sem
se tam s Pecom pogovarjal
o položaju mladinske kulture,
oziroma pogojih v katerih seje
znašla, mi je pod nos porinil
junijsko številko Katedre,kjer
se s člankom že ničkolUač
žolčno loteva tovrstne proble-
matike. Dosti in kar preveč so-
rodnosti med mariborsko in
celjsko razcapanostjo sem na-
šel v tem sestavku, ki mu seve-
da nimam kaj očitati, saj se
konkretno in razmišljujoče
spopada z pojavom zatiranja
drugačnosti. Tako kot pri njih
smo tudi v Celju že pred osa-
mitveno vojno bili priče očit-
nega preziranja določenega
sloja mladinske kulture, ki je
ponavadi nastopal pod prapo-
ri rock'n 'rolla in se ni menil za
modne trende, ki so diktirali
okus večine. Potem so na le-
gendarnem kongresu v Kr-
škem nekateri liberalni
zsmsč-jevci zaštekali, da bi se
morda le dalo uporabiti te to-
kove drugačnosti in napredka
za promocijo njihovih rastočih
političnih ambicij. In sprostili
so do takrat blokirane mladin-
ske klube, ki so se pač glede na
debelino topouamosti takrat-
nih sekretarjev, znašli pred
očitnim problemom. Privabiti
je bilo namreč treba svežo in
razmišljujočo mladino, ki so jo
do tedaj načrtno in vehement-
no zatirali, potuho pa dajali
nenevarnim plesnim skupini-
cam in nevarnim borilskim
športom, s katerimi so zameg-
ljevali svojo nedejavnost in
nesposobnost. To dolgo ob-
dobje mračnega srednjega ve-
ka je v Celju nosilo takrat pod-
pis narodnega škodljivca Jer-
šina in šele kadrovske spre-
membe so prinesle vidnejši na-
predek. Medtem ko je novi
upravitelj Šega ambiciozno
zastavil program, ki ga je celj-
ska lačna mladež furijozno
sprejela, pa je v ozadju žven-
ketalo in cingljalo, ko je sekre-
tar Paj vsakodnevno barantal
z »družbenimi« sredstvi in jih
pretapljal malo v marke in na-
zaj, pri tem pa kot kakšen Mi-
loševič žugal s partijskim bi-
čem sumljivcem. Pa so se
v glavnem iz golaža zvlekli ce-
li, saj je nenadna »svoboda«
zaslepila ali vsaj utišala kri-
tičnost med mladimi, ki so
z vsemi štirimi izkoristili po-
nujeno. Sledilo je zlato obdob-
je malega pajzla nasproti obeh
pošt, ki ga zaznamujejo gosto-
vanja mnogih domačih in tujih
skupin.
In na moč podobna je bila
usoda večine že tako redkih
mladinskih prostorov v Slove-
niji, ki so svoje čase sluzih kot
zatočišče prezrtim in pred-
stavljali edino gibalo napred-
ka, pa naj je to komu všeč ali
ne. Seveda je nesmiselno od
privatnih interesov pričakova-
ti, da se bodo odpovedali pro-
fitnemu delovanju, to je sedaj
že tudi meni postalo jasno.
Vendar bi morala družba (da-
nes država) poskrbeti da se iz-
gubljeni in podarjeni prostori
ustrezno nadomestijo, ker seje
treba zavedati, da mladina, ki
nima denarja in je tudi ne za-
nima opolzko zapravljanje po
dragih diskotekah, zdolgoča-
seno poseda po dvoriščih pu-
stih betonskih naselij in se ni-
ma pod milim bogom kam da-
ti. In če se ga potem tu in tam
nažrejo, nakar udarita ven nji-
hova   neizživeta   mladostna
energija in bes zaradi zapo-
stavljenosti, ko sesujejo kak-
šen kandelaber ah celo mari-
co, pa se s tem ukvarja pohci-
ja, tisti, ki pa so po moje krivi
za takšno stanje pa se čudijo,
zgražajo in so sploh taglavni,
ko je treba kaJcšnega mulca
poriniti v drek za celo življe-
nje. Mladina se najrajši vzgaja
sama, zato ne smemo pustiti,
da se to dogaja na cesti, saj kot
ugotavlja že Pec v Mariboru se
nam kmalu ne bo treba več
čuditi hordam zatrte mladine,
ki bodo kričale: »Juden raus!«
Povem vam, iz čistega dolgča-
sa in upora, se bodo pustili vo-
diti. In čudilo se bo meščan-
stvo.
Piše Aleš Jošt
Zlate cifre Griže
93
Citrarji so se letos že osmič
zbrali na tradicionalnem sre-
čanju v Grižah. Srečanje nima
tekmovalnega značaja, zaradi
slabega vremena pa je bilo
v domu Svobode v Grižah.
Na treh koncertih se je
predstavilo kar 50 citrarjev iz
vseh koncev Slovenije. V pr-
vem delu so nastopili tisti, ki
se šele uveljavljajo in pri jav- "
nem nastopanju še nimajo ve-
liko izkušenj, v drugem delu
tisti, ki jih s srečanj v Grižah
in z drugih nastopov že pozna-
mo, v tretjem, revijalnem delu
pa najboljši slovenski citrarji
Miha Dovžan, Karli Gradiš-
nik, Cita Galič, Tomaž Plahut-
nik, Miran Kozole, Tanja Zaje,
Alenka Heričko, Rado Kokadj,
Aleksander Prime in drugi.
Obiskovalcev je bilo veliko,
posebno na tretjem delu, vse
pa je riavdušila tudi zelo domi-
selna scena ter iz mahu in dru-
gih naravnih materialov nare-
jen tloris Slovenije.        ,j, ,j,
LESTVICA RADIA CELJE
Tuje zabavne melodije:
1. TWO PRINCES-SPIN DOCTORS (6)
2. I DON T WANNA FIGHT - TINA TURNER (5)
3. EXPRESS - DINA CARROLL (4)
4. SHOCK TO THE SVSTEM - BILLV IDOL (3)
5. FIELDS OF GOLD - STING (2)
6. NOTHINGNESS - LIVING COLOUR (2)
7. THE CRVING GAME - BOY GEORGE (4)
8. WILL VOU BE THERE - MICHAEL JACKSON (1)
9. LIVIN' ON THE EDGE - AEROSMITH (7)
10. COSE DELLA VITA - EROS RAMAZZOTI (1)
DomaČe zabavne melodije:
1. ONA SPI - MIRABELLA (3)
2. POT DOMOV - AVTOMOBILI (8)
3. TIH DEŽEVEN DAN - 1-X BAND (4)
4. JESEN - ORLEK (5)
5. PERNATI PRIJATEU - ILEX (2)
6. VZEMI ME ŠE ENKRAT NOCOJ - DAMJANA (7)
7. AVANTURA - CHATEAU (1)
8. KRKA-ČUKI (2)
9. BELI PRAH - NERON (1)
10. SVETI PETER - TOMAŽ DOMICEU (3)
Narodno-zabavne melodije:
1. NAJLEPŠA LETA - JOŽE SKUBIC IN SLAPOVI (4)
2. PONESI SAVINUA - HMEUARSKIINSTR. KVINTET (6)
3. LASTOVKA - ZORAN ZORKO (5)
4. DAJ Ml SRCE - GAŠPERJI (5)
5. NA PA VRE - ŠTIRJE KOVAČI (3)
6. TJA DALEČ BI ŠEL - ŠALEŠKI FANTJE (2)
7. DIMNIKAR - TRIO STANKA FAJSA (4)
8. PESEM SLOVENSKA NAJ ŽIVI - FANTJE IZPOD ROGLE    (1)
9. FANTIČ MLAD - ANS. VINKA CVERLETA (6)
10. SRCE - ANS. SIMONA LEGNARJA (2)
Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij:
DELICATE - TERENCE TRENT DARBV
BODDY X - NENEH CHERRY
Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij:
NOCOJ - AVIA BAND
POGREŠAM TE - DARJA ŠVAJGER
Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij:
VSEPOVSOD JE VESEUE DOMA - KAMNIŠKI KVINTET
HUDI ČASI - PTUJSKI INSTRUMENTALNI ANSAMBEL
Nagrajenca: Ivan Tamše, Polzela 138
Suzi Rožanc, Brezje ob Slomu 14a,
Ponikva \
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni MelOdijS i
v Cankarjevi ulici v Celju. I
KUPON
lestvica tujih zabavnih melodij.
izvaialec        _
lestvica domačih zat>avnih melodij.
izvajalec_
lestvica narodno-zabavnih melodij.
izvajalec_
ime in priimek:.
naslov:_
Št. 28 - 15. julij 1993
26
Sonce v glavo!
Poletje je. In sonce sije.
In šole ni.
Našteta dejstva so
glavni razlogi, zaradi ka-
terih se nikomur nič ne
ljubi. Tudi meni se ne; da
si ne boste delali kakšnih
iluzij... Ampak, Vrtiljak
je še vedno tukaj. Vrtilja-
ku se še ljubi. Zato me
zelo zanima, zakaj ste
nam kar naenkrat nehali
pisati. Kaj, če bi še kljub
vsemu kaj poslali? Koliko
bi vas to stalo?Ena Santa
Barbara manj. Pa nikar
ne mislite, da boste s tem
kaj izgubili!
NINA M.
Ob morju
Poletje. Ljubila je ta letni
čas. Morje. Beseda, ob kateri ji
je zadrhtelo srce.
Del nje je ostal. Tam,
v majhnem mestecu ob morju.
Tam ga je spoznala. Igral ji je
kitaro in njun smeh se je mešal
s poletnimi vetrovi.
Bila je topla poletna noč.
Morje je tiho švunelo in veter
se je igral z listi v krošnjah
dreves. Ona pa je bila njego-
va... Ljubil je vsak del njene-
ga telesa in ona je ljubila
njega.
Vendar pa... del njega je bil
drugje.
Vedela je, da nikoli ne bo
samo njen. Ona ji ga je jemala,
vendar ji je znova in znova
oproščala. Vedela je namreč,
da je tu brez moči.
Samo ljubila ga je. On pa je
ljubil njo in... kitaro.
ANITA DEBELAK
Ona...
Takrat sem bil še zelo mlad.
Prvič sem se seznanil z njo in
takoj sem jo vzljubil.
Naj jo predstavim. Imela je
božansko dolg vrat, njeno telo
pa je bilo elegantno in lepo
oblikovano. Zlepa si ne morete
predstavljati njene postave!
Oh, kako vroče sem jo ljubil...
Še sam nisem vedel, kdaj priti-
skam ustnice nanjo. Takoj se
mi je prepustila - morda zato,
ker sem bil tudi jaz všeč njej.
Ko sem ves omariiljen ležal ob
njej, sem pijano občudoval
njeno zunanjost. Postajala je
vedno bolj plitka in prozorna.
Pa saj; zunanjost niti ni bila
tako omamna. Morali bi obču-
titi njeno notranjost...
V besu sem jo trdno zgrabil
za njen vitki vrat in jo vrgel ob
steno. Razbila se je.
TO JE BILA MOJA PRVA
STEKLENICA VISKIJA!
I.del
Srečanje z Matjažem
V Piranu je že sijalo polet-
no sonce. Niti prav zbudila
se še nisem, ko sem se spom-
nila, da imamo tisti dan na-
stop. Stekla sem v kopalnico,
se umila in oblekla, nato pa
v kuhinji staknila nekaj za
pod zob. Vzela sem denar in
odšla. Napotila sem se proti
Zadružnemu domu. Nikogar
še ni bilo, zato sem sedla na
stopnice in se zazrla v hišo
moje sošolke Tine. V mislih
sem imela zelo veliko stvari,
ko je k meni kar naenkrat
pristopil nek, takrat še nez-
nan, fant.
»Dobro jutro, a še ni niko-
gar?« Zmedeno sem ga po-
gledala;   »Kako,   prosim?«
Ponovil je vprašanje. »Ne,
nikogar ni. Pogledala sem
ga, on pa je iztegnil roko in
dejal: »Jaz sem Matjaž.« »Me
veseli. Jaz sem pa Kaja.«
»No, lepo,« je rekel in zazde-
lo se mi je, da je tudi njega
začela obhajati rahla rdeči-
ca. »Koga pa čakaš?« »Se-
strično.« »Aha...« sem dah-
nila. »Ja, pa je še ni! se je
z rokami v žepih oziral okoli
in se jezil. »Morda se je kje
zamudila?« sem ugotovila.
»Ja, mogoče.« Nekaj časa
sem še počakala, potem pa
sem ga vprašala, če bo prise-
del. »Bi; noge me že pošteno
bolijo. Hvala.« je dejal Mat-
jaž, medtem ko sem ga skri-
vaj opazovala. Najine oči so
se počasi srečale. Ugotovila
sem, da je lep. Njegove črne
oči, temno rjavi lasje, krepka
postava in nasmejana lica so
mi postajali všeč. Povedal mi
je nekaj o sebi in tudi jaz sem
mu povedala nekaj svojega
»življenjepisa«. Ko sva tako
veselo klepetala, sem kar na-
enkrat zaslišala znani glas:
»Matjaž, oprosti, malo sem
zamudila. Bila je vrsta.« Po-
gledala sem kvišku in ugle-
dala Tino. »To naj bi bila to-
rej tvoja sestrična?« »Ja, a se
poznata?« je vprašala Tina.
»Seveda, že natanko nekaj
minut!« sem nasmejano de-
jala. Matjaž me je samo gle-
dal, Tina pa ga je potrepljala
po ramenu in mu rekla: »To
je moja sošolka Kaja.« »Po-
tem pa bo žur!« je veselo
vzkhknil, nakar smo se za-
smejali in se odločili, da bo-
mo počakah še druge.
I.del
Plesalka je končala svoj
ples in začela peti. Imela je
lep in prikupen, vendar pa
dokaj šibak glas. »Glasne-
je!« so kričali vojaki, »Poj
glasneje!« Ženska se je tru-
dila, toda — ni šlo. Vojaki so
se ji začeh smejati, zato je
utihnila in zajokala. Njen
petletni sin je stal nekaj me-
trov stran. Želel je pomagati
svoji materi, a ni vedel, ka-
ko. Naenkrat se je domislil.
Skočil je na oder in dejal:
»Jaz bom pel za vas!«
Vojaki so gledah otroka
pred seboj in se mu smejali.
Toda eden izmed njih je
predlagal: »Naj poskusi. Po-
slušajmo ga!«
Fantič je zapel pesem
o londonskem uličnem pro-
dajalcu. Medtem ko je pel, je
tudi plesal. Vojakom je bil
njegov nastop všeč. Na oder
so začeli metati denar. Ko je
fant to videl, je prenehal peti
in pričel segati po denarju.
»Poj!« so kričali vojaki.
»Najprej bom pobral denar,
potem pa bom ponovno za-
pel,« jim je odvrnil mali. Vo-
jaki so se smejali in na oder
je deževalo vedno več de-
narja.
To noč sta fantič in njego-
va mama domov (živeli so
v južnem delu Londona) pri-
nesla veliko denarja. Fanto-
va mati se ni nikoli več vrni-
la na oder. Toda on, Charlie
Chaplin, je v prihodnjih letih
postal velika zvezda.
»Teh pa ne bom
nosil!«
Charlie je opazoval rdeče
hlače v maminih rokah. »Slab-
še so kot Sydneyjeva nmiena
majica in vsi fantje v šoli se
temu smejijo.« »Prav imaš,« je
rekel Sydney, njegov starejši
brat. »Toda, ti nimaš nobenih
drugih hlač,« je jokaje dejala
njegova mama. Te sem naredi-
la iz ene mojih starih odrskih
oblek. Delala sem jih celo
noč.« »In zakaj mi hlač ne mo-
reš kupiti v trgovini?« je vpra-
šal Charlie. »Saj veš, zakaj,«
mu je odvrnila. »Ker nimamo
denarja.«
Dnevi, ko je bUa plesalka in
pevka, so minili in družinica
Hannah Chaplin je bila zelo
revna. Hannah se je trudila
s šivanjem in prodajo oblek,
toda pri tem je imela težave,
saj je zelo slabo videla.
»Ne moreš vprašati očeta?«
je vprašal Sydney. »Tvojega
očeta nisem videla že več me-
secev,« mu je odgovrila Han-
nah. »Ves naš denar je zapravil
za žensko, ki zdaj živi
z njim... ona in njeni otroci.
Če denarja ne zapravi zanjo,
ga pa za pijačo.« »Sydney pro-
daja časopis na ulici,« je dejal
Charlie, »jaz pa tega ne morem
delati, saj sem star komaj se-
dem let. Kaj lahko naredim, da
bi zaslužil nekaj denarja?« je
vprašal in se spet zagledal
v rdeče hlače. V njih ni mogel
v šolo. Ugotovil ie, da so to
hlače plesalca. »Že vem!« je
zavpU. »Šel bom na uUco, kjer
bom plesal in pel. Sydney, boš
šel z menoj?« »Seveda,« mu je
odgovoril brat. »In jaz bom
oblekel rumeno majico!«
Bee Gees
Secret Love
When do I cry
This breakin' heart
Just hurts me more
When we're apart
And there are two of us
With our secret love
Sleep pretty baby while you
wait so long
Livin' with a love thafs not just
make belive
Lonely nights I see your
candle glow
And in my mind I trace
Together we can take away
the time and the space \
Baby when you've got a secret love
Every little touch is not enough
Every little moment we're apart     \
is pain to me
Maybe we can find some hideaway '
Everybody knows but who can say i
Secretly Fd follow \
Anywhere to make you happy
Baby when you've got a secret love
Nothin' you can do but rise above
Secretly Fd follow anywhere
To make you happy
When do I cry
This breakin' heart
Just hurts me more
When we're apart
And there are two of us
With our secret love
Baby shen you Ve got a secret love
Nothin'you can do but rise above
Maybe we can find some hideaway
Everybody knows but who can say
Secret you know Fd follow
Anywhere to make you happy
Na osnovi Pravilnika o štipendiranju učencev in
študentov (Ur. I. RS, št. 56/92)
Skupščina občine Žalec
Izvršni svet
63310 ŽALEC
PONOVNO RAZPISUJE
za šolsko leto 1993/94
Štipendije na pedagoški smeri
na VII. stopnji za naslednje študijske smeri:
1. matematika s povezavami
1 štipendija
2. tehnika s povezavami
1 štipendija
Kandidati morajo predložiti:
- prošnjo za dodelitev štipendije
- življenjepis
- potrdilo oziroma zaključno spričevalo o dosedanjem
izobraževanju
- potrdilo o premoženjskem stanju in dohodkih staršev,
oziroma o lastnih dohodkih in dohodkih družine
- izjavo kandidata, da ne prejema štipendije drugod
- potrdilo o vpisu v šolo.
Prijave pošljete na naslov: Skupščina občine Žalec,
Izvršni svet - Komisija za štipendije, Žalec do 31. julija
1993.
Prednost pri izbiri imajo kandidati iz višjih letnikov.
Kandidati bodo obveščeni o izboru do 15. septembra
1993.
SKLADIŠČNO TRANSPORTNI
CENTER d. d. o. CELJE
Kidričeva 36, 63000 CELJE
Na podlagi sklepa direktorja družbe
objavljamo prosto delovno mesto
vodja računovodstva
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še nasled-
nje pogoje:
- višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri
- 3 leta delovnih izkušenj na zahtevnejših delovnih mestih
v računovodstvu.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev bomo sprejemali
8 dni po objavi oglasa.
Št. 28 - 15. julij 1993
27
34. nadaljevanje
Ne smemo pozabiti tudi te-
ga, da so sicer v svetu vse bolj
priljubljena sveža suha vina
z manj alkohola, ki se ujemajo
s sodobnimi prehranskimi na-
vadcuni. Že nekaj časa mojstri
kuhnarike ponujajo za aperi-
tiv penine ali bela suha vina,
in ne močnih žganih pijač, ki
bolje delujejo po jedi kot degi-
stiv.
Nekatera vina se bolje prile-
gajo tudi h krajevnim jedem
ali kuhinji. Vzemimo za pri-
mer Primorsko, Kras: tu pre-
vladuje v kuhinji veter, ki veje
iz italijanske, rekel bi, furlan-
ske smeri. Torej so to testeni-
ne, začimbe so značilne in se
razlikujejo od tistih, ki jih
uporabljajo v kuhinji štajerske
gospodinje. Suho svinjsko me-
so ni prekajeno, torej ni dim-
Ijeno in je drugačnega (pri-
)okusa kot v drugih delih Slo-
venije. K tem jedem res bolj
prijajo suha vina. Zanimiva
pokrajina je Gorenjska, ki res
nima svojih vinogradov in je
od nekdaj vino »uvažala«. Da-
nes je seveda nekoliko drugače
in v gorenjskih domovih in go-
stilnah je danes tudi več šta-
jerskega vina, kot pa ga je bilo
pred leti ali desetletji. Na Go-
renjskem so vedno bolj prevla-
dovala primorska in dolenjska
vina, tudi zaradi trgovskih po-
ti in tokov. Danes, ko so te poti
bolj odprte, vino pa po večini
v steklenicah, pa tudi vinska
in pivska kultura že napredu-
jeta, je drugače.
Gorenjsko sem omenil zara-
di tega, ker je nevtralna. Kajti
če boste vprašali Ljutomerča-
na, katero vino mu je najbolj
pri srcu, vam zagotovo ne bo
prisegal na malvazijo ali na
cviček in enako bi se zgodilo,
če bi ga namenili Primorcu:
hvalil bi svoj refošk in malva-
zijo, Bric rebulo in Belokra-
njec svojo črnino. Zato ker so
vsi »svoja« vina pili že od ma-
lega, vina so bila del okolja in
njegove identitete. Danes se-
veda gredo vsi ti ljudje po sve-
tu, obiskujejo vinske in druge
sejme, se srečujejo, izmenjuje-
jo mnenja, pokušajo druga vi-
na, a v večinoma ostanejo vsak
pri svojem, to je razumljivo.
Zato tudi pravimo, da je z vi-
nom tako kot s kuhinjo: kar je
kdo jedel od malega, to mu je
ostalo, to pozna in tega je va-
jen. Če pa mu je do tega, da bo
spoznal in cenil še kaj druge-
ga, bo to tudi našel.
Vino nas uči
senzibiinosti
K tovrstni kulturi pitja sodi
tudi problematika ponudbe in
strežbe, ki na splošno pri nas
še zelo šepa, so pa že tudi
opazne spremembe. Vidimo jih
recimo v tistih gostinskih lo-
kalih, kjer imajo v službi že
somiljeje, strokovnjake, ki se
ukvarjajo s strežbo vina in
svetujejo kaj, naj bi pili k iz-
branim jedem, kaj za aperitiv
in kaj za degistiv. Takšni loka-
li imajo seveda tudi svojo vin-
sko klet in vinsko karto, kajti
brez nje vam ne morejo ustrez-
no svetovati in vi si kot gost ne
morete na karti ogledati zalo-
ženosti in okusa hiše, kamor
ste prišli po kulinarične
užitke.
Mnogi gostinski lokali pa
tudi gostinski delavci, ki se
premalo zavedajo, da bi mora-
li predvsem biti gostitelji, niso
dovolj pozorni do svojih go-
stov ravno v navezovanju stika
z njimi. Mnogi se preprosto ne
znajo pogovarjati, navezati
stik s svojim gostom; v to sodi
tudi pogovor o tem, kako us-
kladiti, pa tudi spodbuditi ku-
linarične in pivske želje omiz-
ja glede na priložnost, okolje
in razpoloženje.
Zato je prav, če so gosti zah-
tevni, kajti le tako bodo tudi
gostinci čutili odgovornost do
svojega poklica in se bodo za-
vedali tudi njegove lepote.
Enako velja za domače oko-
lje, če povabimo v goste prija-
telje, sorodnike ali znance. Če
se odločimo za to, ne poudar-
jajmo pretirano svoje volje,
temveč diskretno vnašajmo
v dogajanje svoje znanje o har-
moniji pravil, a tudi kompro-
misih, ki iih družba niti opazi-
la ne bo. Če pa se odločimo, da
povabimo dnižbo na degusta-
cijo in pripravimo poseben ve-
čer o spoznavemju vin, se po-
kažimo kot gostitelj, ki se
spozna na kulturo pitja vina,
Id torej svojim gostom v prijet-
nem večeru zna predstaviti del
bogastva slovenskih ali tujih
vin, jim pripraviti lepo doži-
vetje v pokušžmju različnih
sort. Naj bo to večer, kjer teče
beseda, kjer ne pretiravamo
s hrano, ki pa mora biti za
tako priložnost skrbno izbra-
na. Kramljamo predvsem o vi-
nih, ki jih pokušamo, pa tudi
o vsem drugem, kar lahko na-
redi večer prijeten in zabaven.
Pri gostih, ki so prvič na to-
vrstnem obisku ali degustaciji,
boste najprej naleteli na vpra-
šanje, ali ni »mešanje« vin
škodljivo in da po takem po-
četju gotovo boli glava in da
vina, ki so starejša od petih let,
niso več dobra za pitje, torej
niso več užitna.
Od vašega poznavanja vin,
njihovega zaporedja, uglaje-
nosti in duhovitosti bo odvis-
no, kako boste prve nejeverne-
Tomaže brez kdovekakšnih
svaril z dogajanjem samim
prepričali, da ni tako, le da je
treba spoštovati dramaturgijo
pitja in predvsem količino, ter
da moramo, če pijemo, tudi je-
sti. Vse skupaj pa ne sme biti
količinsko pretirano, kajti po-
tem ne bo sozvočja.
F*ri tem početju morate biti
nevsiljivi, bodite pa vztrajni in
natančni, kajti marsikdo Veis
bo kdaj pozneje skušal posne-
mati. Navsezadnje pa ste s tem
dosegli pomemben cilj, ker po
svoje širite kulturo pitja vina.
Ko ponujate dragocene predi-
kate častitljivih letnikov (se
razimfie, da le ob izrednih pri-
ložnostih in v družbi, ki jo res
cenite), ne počenjajte tega
hrupno in hvališavo, kot da ste
edini na svetu, ki ima stekleni-
co arhivskega vina pozne trga-
tve, kajti če boste ponudili
takšni družbi, kakršno sem
prej omenil, bo zelo dobro ve-
dela, kaj ji je ponujeno, in bo
znala to še kako spoštovati.
Ponujeno naj bo korektno in
jasno, da bodo vsi vedeli, za
kakšno vino gre, poudarjam
pa, to naj ne bo storjeno
s pompom in poveličano samo-
zadostnostjo.
Ste kdaj pomislili, kako lepo
se ujemata vino in glasba? Ce
imate v gosteh tako družbo, ki
jo to zanima, poskusite, kako
lepo se podajata drug druge-
mu sauvignon in Vivaldi, in
kako lepo se dopolnjujeta Mo-
zart in sivi pinot. Morda bo
kdo presenečen nad usklaje-
nostjo med Debussyjem in
chardonnayem ali pa med
Monteverdijem pa tudi našim
Gallusom in cabemet sauvig-
nonom... Stvar okusa pač,
predvsem pa razpoloženja.
Za uživanje vina se mi zdi
zelo pomembno ravno razpo-
loženje. Že stari svetopisemski
učenjak Sirah (»glavobol,
grenkost in sramoto pripravi
vino, ki se pije v prepiru in
jezi«) nas opozarja na stanje,
ki je lahko pogubno za pitje
vina in za njegovega pivca.
Mnogi ljudje redno pijejo vi-
no, pa niso alkoholiki. Pijejo
ga namreč ob delu, tako da ne
ogrožajo sebe in dela. Koga
imam v mislih? Predvsem tiste
kmečke ljudi, ki vse življenje
delajo na svoji domačiji in uži-
vajo vino v skladu s počutjem
in najboljšimi navadami. Pije-
jo tako, da jim je vino krepčilo
ob trdem in napornem fizič-
nem delu. Pri tem ga neredko
mešajo z vodo, da mu še
zmanjšajo vpliv alkohola. Vi-
no pijejo ob različnih prilož-
nostih pri domačih delih, kot
so koline, Učkanje in pri polet-
nih sezonskih delih, kot so
košnja, žetev. Vino pijejo
k hrani, da absorbira maščobe.
Veliki trezneži in intelektualci
vse življenje redno uživajo vi-
no - kozarček ali dva na dan.
Nadaljevanje prihodnjič
7. meso je lahko belo in spremem barvo ali pa je bolj ali manj
rumeno in v tem primeru lahko ah pa tudi ne spremeni barve.
Ne greni in ne smrdi.
• meso ima omenjene značilnosti   — skupina f!
• meso nima omenj. značilnosti — začnite znova!
8. meso je lahko belo in spremeni barvo ali pa je bolj ali manj
rumeno in v tem primeru lahko aU pa tudi ne spremeni barve.
Ne greni in ne smrdi.
• meso ima omenjene značilnosti  — skupina g!
• meso smrdi - skupina H!
Tako smo enega ali več gobanov razporedili v ustrezne skupine.
Kaj morate storiti, če gobana niste mogli uvrstiti v nobeno
skupino? Preprosto, začnite znova. Ponovno preverite, če imate
pred sabo res gobana ne pa kakšne polstenke, lupljivke, dedka
ali modrivca. Nato pojdite korak za korakom in vsako vprašanje
pazljivo prečitajte. Nekatera vprašanja so nekakšne skrajšane
definicije, zato so navidezno dvotmrma. Če, na primer, analizira
mo 7. vprašanje, ugotovimo sledeče:
- meso zanesljivo ne greni,
- meso zanesljivo ne smrdi,
- meso je lahko bele barve,
- če je bele barve potem zanesljivo spremeni barvo,
- meso je lahko tudi rumene barve,
- če je rumene barve lahko spremeni barvo,
- če je rumene barve ni nujno da jo spremeni.
Cela vrsta zaključkov se torej skriva v relativno zgoščenem'
vparašanju, zato moramo biti previdni in vse dobro pretehtati.
Gobane smo torej razvrstili v skupine od A do H in lahko
začnemo z določanjem vrst.
Skupina A
v njej je 5 naših najokusnejših in tudi največ nabiranih goba
nov. Ti so:
1. POLETNI GOBAN - BOLETUS AESTIVALIS
2. BREZOV GOBAN - BOLETUS BETULICOLUS
3. JESENSKI GOBAN - BOLETUS EDULIS
4. BOROV GOBAN - BOLETUS PINICOLA
5. ČRNI GOBAN - BOLETUS AEREUS
Za teh pet gobanov je značilno, da imajo vsaj del beta pokrit
z mrežico, da imajo pore v mladosti bele, kasneje pa rumenka-
ste, zelenkaste in v starosti olivno rjave. Pore niso v nobenem
primeru rdečkaste ali drugačnih barv kot so cevke. Meso je belo,
prijetnega okusa in ne spremeni barve. Vonj je prijeten, včasih
tudi malo oster.
Med gobani v skupini A ločujemo dve podskupini, ki ju lahko
ločimo po barvi klobuka. V prvi sta poletni in brezov goban.
Oba rasteta spomladi in poleti, največ v juniju in juliju, lahko
pa ju najdemo že v maju in šele v septembru. Značilna je
ENAKOMERNA in MOTNA SVETLORJAVA barva klobuka.V
drugi podskupini so jesenski, borov in črn goban. Značilno za
njih je, da so temnejših barv (odrasli primerki) ali pa da imajo
TEMNEJŠE TEME klobuka, ROB pa je SVETLEJŠI. Kožica je
vlažna. Ob suhem vremenu je rahlo lepljiva. Jesenski goban
raste jeseni, borov in črn goban pa od zgodnje pomladi do pozne
jeseni, s tem, da je poleti rast močno zaustavljena.
Ljubiteljski gobarji zamenjujejo predvsem jesenskega in
poletne ga ter črnega in borovega gobana. Pri zadnjih se je kar
za oba udomačilo ime »ajdovka«, vendar gre za različni vrsti, ki
se med sabo precej razlikujeta, le v barvi klobuka sta si, na
hitro, podobni.
Sicer pa poglejmo ključ:
1.1. Barva klobuka je svetlorjava, kot bela kava ali lešnik in
enakomerno pokriva cel klobuk. Rob klobuka, pa čeprav čisto
tanek, ni svetlejši.
• na št. 2!
1.2. Klobuk je temneje rjav in s svetlim robom ali pa je temno
bakreno do čokoladno rjav. Kožica je vlažna.
• naši. 3!
2.1. Kožica je motno svetlorjavo obarvana (kot bela kava). Je
suha, rahlo polstena in pokrita z drobnimi zmci kot bi bila
žametna. Barva je na temenu in robu klobuka enaka, torej rob
ni svetlejši. Kožica rada razpoka. Raste pod hrasti, bukvami pa
tudi drugje, vendar nikdar pod brezami. Barva beta je dokaj
slična barvi klobuka. Pore so okrogle.
• Poletni goban!
2.2. Kožica je gladka, lahko celo rahlo vlažna. Nikoli ne razpo
ka. Raste pod brezami. Pore niso okrogle temveč v obliki več-
kotnika. Bel je običajno grbast, oziroma na nekaj mestih odebe-
Ijen.
• Brezov goban!
3.1. Barva kožice je pri mladih primerkih skoraj bela. Kmalu pa
začne rjaveti in sicer od temena proti robu klobuka. Rob klo-i
buka ostane vedno svetlejši, pa čeprav le v tankem pasu. Kožica ■
je vlažna in gladka. Pore so okrogle. Raste največ ob smrekah,
redkeje ob drugih drevesih. -
• Jesenski goban!
3.2. Rob idobuka ni svetlejši. Barva kožice je bakreno do čoko-i
ladno rjava, včasih skoraj črna. •
• na št. 4
4.1. Klobuk je bakreno do kostanjevo rjav, kot mahagoni. V pre- \
rezu je meso tik pod kožico rahlo rdečkasto. Klobuk je visok in \
dokaj naguban. Včasih zasledimo rdečo barvo tudi na površini i
beta, seveda le kot rahel dodatek svetlo rjavi barvi. Raste pod
bori in bukvami, najdemo pa ga tudi pod smrekami.
• Borov goban! i
4.2. Klobuk je pri mladem primerku čmorjav, pri odraslem pa.j
nekoliko svetlejši in lisast. Rdečih odtenkov ni. Klobuk je nizek, \
skoraj sploščen. Pore ostanejo dolgo časa bele. Bet je cimetaste ■
barve.
• Črni goban! ]
DODATEK: \
B. pinicola Vitt. = B. pinophilus Pil. & Dermeck, 3
B. aestivalis Paul ex. Fr. = B. reticulatus Schff.
B. carpinaceus = Gabrov goban - raste pod gabri
B. pinicola var. fuscoruber Bat. = različek Borovega gobana brez ■
mrežice. j
Skupina B
v skupini B imamo 4 gobane in sicer: |
6. KRALJEVI GOBAN - BOLETUS REGIUS
7. LEPI GOBAN - BOLETUS SPECIOSUS ^
8. RUMENI GOBAN - BOLETUS APPENDICULATUS '
9. FECHTNERJEV GOBAN - BOLETUS FECHTNERI
Za to skupino gobanov je značilno da imajo bet pokrit z mre-j
žico, meso je bolj ali manj rumenkasto, pravtako pa so nunen-j
kaste tudi pore. Slična sta si Kraljevi in Lepi goban ter Rumeni:
in Fecht nerjev goban. Oba para ločujemo po barvi klobuka in;
sicer sta Lepi in Kraljevi goban malinasto rdeča, drug par pa;
svetleje ali temneje rjav. Prva dva, med sabo, najlažje ločimo poi
tem, da Lepi goban v klobuku modri, Kraljevi pa ne. Druga dvaj
pa ločimo po tem, da ima Fechtnerjev goban rdeče madeže po|
betu in svetlo sivo (srebmkasto) prevleko po klobuku, česar
Rvuneni goban nima. Sicer pa poglejmo ključ:
5.1. Klobuk je rdeče barve kot malina. i
• na vprašanje 6!
5.2. Klobuk je svetlo do temno rjav, rdečkaste primesi so lahko|
prisotne le po robu klobuka. '
• na vprašanje 7!
Št. 28 - 15. julij 1993
28
št. 28 - 15. julij 1993
29
št. 28 - 15. julij 1993
30
Pokličite In vprašajte ob
četrtkih
Ena od sprememb v naši poletni programski shemi je
tudi ta, da bo oddaja Pokličite in vprašajte odslej ob
četrtkih, med 9. in 10. uro. Za spremembo smo se odločili
predvsem zato, ker ob sredah prihaja do prevelike kon-
centracije telefonskih klicev za oddajo Radio Celje se
skriva, poiščite nas. Majhna sprememba bo tudi pri
Inšpektorju Martinčku: ker smo po satelitu ob 16.15 začeli
z Deutsche Welle novicami iz Kolna, se bo inšpektor
Martinček ob torkih začel ob 16.25.
VROČI CE
Prve tri..
Letošnji izbor za Miss Celja
postaja prava tragikomedija.
Po dveh oddajah Vročega CE
in dveh številkah Novega ted-
nika je slika precej zoprna: tri-
kandidatke v prvem krogu.
Dve sta se prijavili v Vročem
CE (Vesna in Marjana), tretja
(Polona) pa preko prijavnice
v Novem tedniku. Vse tri na-
tanko tako kot dopuščajo pra-
vila. Jana Založnik, na primer,
se je prijavila v oddaji, ni pa
izpolnila oz. prinesla prijavni-
ce. Zato je med kandidatkami
prvega kroga ni. Žal.
V jutrijšnji oddaji bodo po-
slušalci izbirali oz. glasovali
za najlepšo med tremi (spodaj
naslikanimi). V finale se torej
uvrsti le tista, ki bo zbrala naj-
več glasov. Seveda pa bomo
zbirali tudi prijave za nasled-
nji krog predtekmovanja. In
čakali na izpolnjene prijavnice
novih kandidatk. Le pogumno,
kajti julij gre k vragu.
BOJAN K.
Miss Celja 93 - prvi krog
Vesna Runjak iz Pucove
1 v Celju je stara 14 let. Visoka
je 170 cm, težka 35 kg. Ima
črne oči in črne lase. Po horo-
skopu je Tehtnica.
Polona Vodeb iz Vezovja lOa
v Šentjurju je stara 16 let. Vi-
soka je 175 cm in težka 62 kg.
Ima rjave oči in kostanjeve la-
se. Je vodnarka.
Marjana Kolar iz VI. Kozjan-
skega odreda 30 v Šentjurju je
stara 18 let. Po poklicu turi-
stični tehnik. Visoka je 170 cm
in težka 57 kilogramov. Ima
zelene oči in rjavo-rdeče lase.
Rojena je v znamenju Škorpi-
jona.
Nič več brušenja iiamnov
Satelitske novice na RaHlu Celje
S poletno shemo smo na Ra-
diu Celje začeli tudi s satelit-
skim prenosom BBC novic iz
Londona, ki ga pripravlje slo-
vensko uredništvo ene najzna-
meniteiših svetovnih RTV
kompanij. BBC »news« pa so
se v ponedeljek pridružile tudi
Deutsche Welle »nachrihten«,
novice slovenskega uredništva
te radijske postaje iz Rolna.
Za satelitsko predvajanje
novic smo se poleg tega, da bi
naš program preprosto oboga-
tili, odločili tudi zato, da bi
vnesli tudi nekaj »informacij-
ske pluralnosti« v dnevno-in-
formativni program Radia Ce-
lje, ki je bil že dosle sestavljen
iz lastne produkcije (Poročila,
Novice, Kronika, prej tudi go-
spodarske novice, ki jih bomo
jeseni najbrž spet obnovili) in
»nacionalnega paketa«, infor-
mativnih oddaj Radia Sloveni-
ja (Jutranja kronika. Danes do
13h, Dogodki in odmevi. Ra-
dijski dnevnik. Zrcalo dneva).
Čeprav gre za iste dogodke,
je danes poročanje o njih zelo
različno,   svetovne   agencije
lahko povsem drugače vidijo
in komentirajo isto stvar.
V obdobju »železne zavese« je
bilo to še posebej očitno in za-
radi ideoloških razlogov, so
bile radijske postaje, kot so
BBC, Deutsche Welle, Voice of
America, PVance Internati-
onal, ki oddajajo danes tudi
v 40 jezikih sveta, v nekaterih
državah prepovedane. Seveda
je šlo pri tem tudi za propa-
gandne namene zahodnih de-
mokracij, ki so tudi na ta na-
čin poskušale rušiti komimi-
zem. In seveda obratno, komu-
nistične ali pa na primer
islamske in druge različno ide-
ološko, politično in versko ori-
entirane države so na ta način
poskušale rušiti »gnili kapita-
lizem«.
Kajpak radijskih valov ni
mogoče prepovedati, ljudje so
jih pač poslušali na skrivaj,
»pod blazino«, zato pa so jih
oblasti s posebnimi tehničnimi
postopki motile. Ta vojna pro-
ti »radiodifuznim kapitalistič-
nim agentviram« je bila še po-
sebej nazorna na primer
v nekdanji Sovjetski zvezi,
kjer so se še posebej potrudili
in je bilo le redko mogoče na
zadovoljiv način poslušati no-
vice iz sveta in Sovjetske zve-
ze, kot so jih predstavljali Vo-
ice of America, BBC, Deutche
Welle itn, ampak največkrat le
kot brušenje kamnov.
Po padcu komimizma je po-
ložaj seveda povsem drugačen,
ideološki učinki so izgubili na
vrednosti, zato pa radijske po-
staje v globalni komunikacij-
ski vasi predstavljajo svojo
resnico, ki jo utemeljujejo
s profesionalnimi kriteriji (pr-
vi na mestu dogodka, najbolj
verodostojen prikaz itn, seve-
da pa nekatere radijske posta-
je še naprej propagirajo tudi
interese držav, kjer delujejo.
Ker iz programa BBC (ob
18.30) in Deutsche Welle
(16.15) prenašamo samo uvod-
ni svetovni pregled dogodkov,
gre izključno za profesionalne
dimenzije in mnogobarvnost
pogledov na svetovne dogod-
ke: poleg tega je treba tudi po-
udariti, da BBC in Deutche
Welle razpolagata z nmogo
boljšim agencijsko-iriforma-
cijskim servisom kot mi. Seve-
da pa bomo občasno predvaja-
li tudi kakšno drugo zanimivo
oddajo iz njihove ponudbe. Pa
tudi kaj iz naše produkcije se
bo morda kdaj znašlo na uše-
sih slovenskih poslušalcev
v Londonu in Kolnu.
ROBERT GORJANC
• OBLJUBA. Na Radiu Celje
že razmišljamo, kako bomo
naslednje leto proslavili 40-
letnico delovanja. K tako
zgodnjemu razmišljanju so nas
spodbudili tudi kolegi v Šmar-
ju, ki so kot prva slovenska
lokalna radijska postaja tak-
šen jubilej praznovali pred
dnevi. Z osrednjo prireditvijo
se se res iskazali, saj so na
ploščad pred radijem, seveda
tudi po zaslugi Čukov, Štajer-
skih 7, Čudežnikov, Borisa
Kopitarja in drugih, zvabili
domala celo Šmarje in okolico.
Kot druga najstarejša sloven-
ska lokalna radijska postaja se
bomo poskušali vsaj tako po-
truditi kot Šmarčani, to že
lahko obljubimo.
• FESTIVAL. Na nedavnem
srečanju Združenja radijskih
postaj Slovenije, ki je bilo
v Rogaški Slatini, je beseda te-
kla tudi o letošnjem festivalu
na Ptuju, nič pa še o prihod-
njem. Prav zaradi naše 40-let-
nice upamo, da ga bomo dobili
mi. Mitja Umnik, ki je eden
izmed ustanoviteljev Združe-
nja, že nekaj časa vodi kampa-
njo, da bo naslednji Grand
prix res v našem mestu.
• PRVEGA »NE BO«. Eden
od členov v Rogaški Slatini
potrjenega pravilnika tekmo-
vanja Združenja radijskih po-
staj Slovenije je, da se letos na
Ptuju ne bo proglasil skupni
zmagovalec. Začuda temu
predlogu, za katerega bi se naj
najbolj zavzemali na RGL, ni
nihče nasprotoval, tudi »mu-
reki« (Radio Murska Sobota)
ne, ki so zadnji dve leti bili
najboljši. Vseeno pa na osnovi
rezultatov posamičnih katego-
rij ne bo težko ugotoviti, kdo
bo najboljši.
• VSE PO »REGLCIH«. Pred
dnevi smo tudi uradno podpi-
sali pogodbo s podjetjem Od-
dajniki zveze pri RTV Sloveni-
ja, tako da se je poskusno
obratovanje z Boča na frek-
venci 95,1 končalo. V uredni-
štvu je tako nekaj več lagodja,
tega pa seveda nismo posebej
proslavili, saj smo to opravili
že ob začetku poskusnega
obratovanja.
• LOKACIJA. Zadnje tri dne-
ve Piva in cvetja v Laškem bo
na prizorišču tudi naš radio.
Kajpak je bilo treba najprej
poiskati pravo lokacijo za stu-
dio. To smo storili že preteklo
soboto, ko je Nataša Gerkeš
poročala iz začetka prireditve.
Kdo je določil lokacijo se seve-
da ve: tonski tehniki. Na
opombo vodje tehnike Bojana
Pišeka, da morajo zaradi loka-
cije eno uro prej kot bi sicer
običajno naša ekspedicija z re-
portažnim avtom krenila v La-
ško, se je vodja trženja na RC
Franček Pungerčič samo po-
menljivo nasmehnil.
RADIJSKI SPORED
od 15. do 21. julija
RADIO CELJE
Četrtek, 15.7.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje,6.30
Poročilo OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika
(RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obve-
stila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.05 Pokličite in
vprašajte, 10.00 Novice, 10.15 Minute za zdravje, 10.30 Mali O,
11.05 Glasbeni center predstavlja, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica,
13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 13.30 Turistični kažipot, 14.00
Jack Pot, 15.00 Zvočna razglednica, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RaS), 16.15 Deutsche VVelle novice, 17.00 Kronika, osmrt-
nice, 17.30 Disco glasba, 18.30 BBC novice, 19.00 Zaključek spo-
reda.
Petek, 16.7.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja
kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila,
8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 10.00
Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 10.30 Petkove štengce, 12.00
Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 13.30
šport ob koncu tedna, 14.00 Jack Pot, 15.00 Zvočna razglednica,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.15 Deutsche VVelle
novice, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Vroči CE (Bojan Krajnc),
18.30 BBC novice, 19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 17.7.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.45 Horoskop, 7.00 Dmga jutranja kronika (prenos RaS), 7.20
Tečajnica. 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45
Kam danes, 10.00 Novice, 10.15 Študentski sen/is, 12.00 Novice,
12.10 Teen-val, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack
Pot, 14.05 Glasba je življenje, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30
Lestvici zabavnih melodij - LZM, 19.30 Večerni program - o ženski
urejenosti, koktajl želja, časovni stroj, 23.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 18.7.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Ver-
ska oddaja (Luč sveti v temi), 9.00 Horoskop, 9.10 Inšpektor Martin-
ček, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski gost, 12.00 Time out za šport,
12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05
Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 19.7.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga
jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska 8.05
Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes,
9.15 Za lepše okolje, 10.00 Novice, 10.30 Športno dopoldne, 12.00
Novice. 12.10 Tečajnica. 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00
Jack Pot. 15.00 Zvočna razglednica, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RaS), 16.15 Deutsche VVelle novice, 17.00 Kronika, osmrt-
nice, 17.30 Domača glasba (Tone VrabI), 18.30 BBC novice, 19.00
Zaključek sporeda.
Torek, 20.7.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja
kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila,
8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 10.00
Novice, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih
(prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 15.00 Zvočna razglednica, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.15 Deutsche VVelle novice,
16.25 Inšpektor Martinček, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Zimze-
lene melodije. 18.30 BBC Novice, 19.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 21.7.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja
kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila,
8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje. 8.45 Kam danes, 9.00
Radio Celje se skriva, poiščite nas, 10.00 Novice, 10.15 S knjižnega
trga, 10.30 Pokličite in vprašajte, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica,
13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS). 14.00 Jack Pot. 15.00 Zvočna
razglednica. 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS). 16.15
Deutsche vvelle novice. 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pop loto,
18.00 Brane Rončel na Radiu Celje, 18.30 BBC novice, 19.00
Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja od 5.40 do 19.00 od ponedeljka do petka,
ob sobotah do 22.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno
17.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo.
Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Nada Kumer, Vesna Lejič, Mateja
Podjed, Janez Vedenik, Tone Vrabl
Glasbeni urednik: Stane Špegel
Vodja tehnike: Bojan Pišek
Naslov uredništva: Radio Celje, Trg V. kongresa 3a, Celje.
Telefon 29-431. Fax: 441-032
Studio: 441-310, 441-510
Št. 28 - 15. julij 1993
31
DEŽURSTVA TRGOVIN
Celle
Potrošnikova samopostrež-
na trgovina Soča v Stanetovi
14 in diskont na Cankarjevi
1 sta ob sobotah odprta do
17. ure, slednji je odprt tudi ob
nedeljah od 8. do 12. ure. Ob
nedeljah so od Potrošnikovih
trgovin od 7.30 do U.ure od-
prte naslednje prodajalne: ži-
vilski oddelek v blagovnici
Nova vas, marketi na Ljub-
ljanski cesti. Dolgem polju.
Zgornji Hudinji, Vojniku, Što-
rah in na Ostrožnem, samopo-
strežne trgovine v Gaberjah,
Pod gradom, Tmovljah, Te-
harjah, Frankolovem, na Sve-
tini, na Ljubečni, Polulah,
v Šmartnem v Rožni dolini,
Škofji vasi in Novi cerkvi ter
stojnica na celjski tržnici. Ob
nedeljah je odprt tudi kiosk
pri celjski bolnišnici in sicer
od 12. do 15. ure.
Klasje Celje ima odprte pro-
dajalne kruha Štručko, Ado in
Pekarno v Štorah ob sobotah
od 7. do 13. ure, Štručka je od-
prta tudi od nedeljah od 7. do
11. ure, kiosk na Hudinji pa ob
sobotah od 6. do 15. ure.
Dežurna je tudi trgovina
Gala trade na Mariborski 128,
ki je odprta ob sobotah od
7. do 15. ure, ob nedeljah pa od
9. do 12. ure.
Od Centrovih prodajaln so
ob sobotah od 7.30 do 15. ure
odprte samopostrežne trgovi-
ne: Center, Rio, Otok, Voglaj-
na. Logarska, Sedmica, Soli-
darnost in Ložnica. Nakupni
center Lava je odprt od 7. do
15. ure. Samopostrežna trgovi-
na Savica je odprta od 7.30 do
17. ure. Ob nedeljah pa je de-
lovni čas Centrovih prodajaln
naslednji: od 7. do 11. ure je
odprta samopostrežna trgovi-
na Ložnica, Solidarnost od
7.30 do 11. in Otok od 8. do
11.30 ure.
Ob sobotah od 7. do 14. ure
in ob nedeljah od 7. do 11. ure
vam je na voljo celjska tržnica.
Poleg celjske tržnice v Rim-
Ijanki na Savinovi 3 je vsako
soboto od 6. do 13. ure in nede-
ljo, od 7. do 11. ure odprta Pe-
kama in Mesnica Prekoršek iz
Vojnika. V Vojniku pa je nji-
hova Mesnica odprta od 7. do
12. ure. Vsak dan je od 7.3do
23.ure odprta trgovina Drag-
stor na Mariborski 119, mini
market Gaj v Ozki ulici vsak
dan od 8.30 do 22. ure, ob ne-
deljah i^i praznikih od 8. do
22. ure, trgovina Plemič Te-
harje - sobote od 7. do 14. ure,
nedelje od 8. do 11. ure, trgovi-
na Figec Štore - sobote od 7.30
do 20. ure, ob nedeljah od 8. do
12., trgovina Mini shop Jereb
Teharje ob sobotah od 7. do
19. ure, ob nedeljah od 8. do
11. ure, mini market Čebelica
v Novi vasi ob sobotah in ne-
deljah od 8. do 21. ure, Skan
market na Mariborski 181
v Celju ob sobotah od 7. do
22. in ob nedeljah od 8. do
22.ure, odprta pa je tudi trgo-
vina Nadi v Šmarjeti pri Celju
in sicer vsak dan od 8. do
20. ure.
Od 7.30 do 15. ure je ob sobo-
tah odprta tudi Mercatorjeva
trgovina na Hudinji, kupujete
pa lahko tudi v trgovskem po-
djetju Ponudba na Dobojski
cesti v Celju in sicer ob sobo-
tah od 7. do 20. ure, ob nede-
ljah in praznikih pa od 8. do
12. ure.
Laško
Odprti sta trgovini Trgov-
skega podjetja Izbira: samo-
postrežna v Debru in Market
Živila v Rimskih Toplicah in
sicer ob sobotah od 7.30 do
14. ure in ob nedeljah od 7.30
do 11.30 ure. Odprta je trgovi-
na Rogač pri železniški postaji
ob sobotah od 7. do 17. ure in
ob nedeljah od 7. do 12. ure,
Market Zlatorog ob sobotah
od 7. do 15. ure in ob nedeljah
od 7. do 12. ure ter prodajalna
Ježek ob sobotah od  7.do
16. in ob nedeljah od 8. do
12. ure. Na Brezah nad Laškim
je ob sobotah od 7.30 do 13.30
in ob nedeljah od 8. do 11. ure
odprta trgovina z mešanim
blagom Kocman, na Vrhu tr-
govina Deželak ob sobotah od
8.30 do 12. ure, ob nedeljah pa
od 9.doli.ure ter v Rimskih
Toplicah trgovina Marjeta in
sicer ob sobotah od 7. do 19.,
ob nedeljah in praznikih pa od
7. do 12. ure.
Šentlur
Ob sobotah od 7. do 12. ure
in ob nedeljah od 7. do 10.30
ure je odprta Delikatesa
Klanjšek Mesarstva Jurij
v Efenkovi ulici, ob nedeljah
od 8. do 11. ure je odprt živil-
ski oddelek Blagovnice Resev-
na, prodajalne Lipe Šentjur so
ob sobotah odprte od 7.do
12. ure, ob nedeljah pa proda-
jalne v Gorici pri Slivnici, Pre-
vorju in Loki pri Žusmu od
9. do 12. ure, na Planini pri
Sevnici od 8. do 13. ure in na
Ponikvi od 8.30 do 11.30 ure.
Odprta je prodajalna Močnik
v Vrbnem pri Šentjurju v so-
boto od 8. do 17. ure, ob nede-
ljah pa od 8. do 12.30.
Žalec
Trgovska družba Savinjski
magazin Žalec ima ob nede-
ljah od 8. do 12. ure odprte na-
slednje trgovine: blagovnice
Savinjka Žalec, Šempeter,
Polzela in Prebold ter samopo-
strežbe Cankarjeva Žalec,
Vransko, Pirešica, Liboje in
Tabor. Trgovina RR je ob so-
botah in nedeljah odprta non-
stop od 7.do 22. ure, market
Eni ob sobotah od 8. do 17., ob
nedeljah in praznikih pa od
8. do 12. ure, Potrošnikova po-
slovalnica Marelica v Prebol-
du ob nedeljah od 7.30 do
11. ure, Minimarket Špela
v ulici Florjana Pohlina
3 v Žalcu ob sobotah od 7.do
17. ure in ob nedeljah od 8. do
12., prodajalna Gala v Šempe-
tru v Savinjski dolini ob sobo-
tah od 8. do 13. ob nedeljah pa
od 9. do 12. ure. Ob sobotah od
7.30 do 16. in ob nedeljah od
8. do 12. ure je odprta tudi sa-
mopostrežna trgovina in bife
Kmetijske zadruge Petrovče.
Velenje
v tem mesecu je odprta tr-
govina Era - Nežka na Cankar-
jevi 2 in sicer ob sobotah od
7. do 19. ure. Ob nedeljah pa
od 8. do 11. ure. Odprta je tudi
samopostrežna trgovina KK
Ptuj na velenjski tržnici, ki je
ob sobotah odprta od 7. do 14.,
ob nedeljah pa od 8. do 11. lu-e.
Mozirje
Ob sobotah od 7.do 14. ure
in ob nedeljah od 8. do 10. ure
je dežurna Blagovnica Savinja
na Trgu osvobodilne fronte 3.
Slovenske Konjice
v Slovenskih Konjicah sta
odprta Mencov Market ob so-
botah od 7. do 15., ob nedeljah
pa od 8. do 11. ure ter Diskont
Dravinjskega doma ob sobo-
tah od 8. do 13., ob nedeljah pa
od 8. do 11. ure. Isti delovni čas
imata tudi samopostrežni tr-
govini Pohorje v Zrečah in
Dravinja v Ločah pri Sloven-
skih Konjicah. Odprt je tudi
živilski oddelek v blagovnici
Vitanje in sicer ob nedeljah od
7.30 do 11. ure.
Šmarje pri Jelšah
OJj sobotah so vse posloval-
nice Jelše Šmarje odprte do
12. ure, ob nedeljah pa so de-
žurne naslednje: Oskrba
Šmarje od 7.30 do 10.30, Mar-
ket Podčetrtek od 8. do 11. ure
in Atomska vas od 8. do
12. ure. Market Lipa Šmarje je
ob sobotah odprt od 7.do
19. ure, ob nedeljah pa od 8. do
12.. V Rogaški Slatini je vsako
nedeljo od 8. do 11. ure izme-
nično odprt Market Ratanska
vas ali Prehrana, prav tako pa
so odprti gostinski obrati
Grad Rogatec in Hram
v Šmarju pri Jelšah.
DEŽURSTVA
LEKARN
CELJE: Redni delovni čas
Lekarne na Stanetovi ulici
v Celju je od ponedeljka do
petka od 7. do 20. ure, ob sobo-
tah od 7. do 13., od 13. ure da-
lje v soboto, do ponedeljka do
7. ure zjutraj pa je organizira-
no neprekinjeno dežurstvo.
Enako velja tudi za praznike.
ŠENTJUR: Redni delovni
čas lekarne je od 7. do 18. ure,
ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
LAŠKO: Lekarna je odprta
od ponedeljka do petka od
7.30 do 18. ure, ob sobotah od
8. do 12.
MOZIRJE: Redni delovni
čas je od 7. do 19. ure, ob sobo-
tah pa je lekarna odprta od
7. do 12. ure.
ŠMARJE PRI JELŠAH:
Redni delovni čas med tednom
• je od 7.30 do 18.30 ure, ob so-
botah od 7.30 do 13. ure.
SLOVENSKE KONJICE je
med tednom odprta od 7.30 do
13. ure in od 14. do 20., ob so-
botah od 7.30 do 13. ure, ob
nedeljah pa redno dežurstvo
traja od 9. do 12. ure.
VELENJE: Od ponedeljka
do petka je lekarna odprta od
7. do 20. ure, ob sobotah od
7. do 14. ure, ob nedeljah in
praznikih pa imajo organizi-
rano dežurstvo, z enoumo pre-
kinitvijo od 12. do 13. ure.
ŽALEC: Redni delovni čas
med tednom je od 7.30 do
19.30 ure, ob sobotah od 7.30
do 14. ure, vsako nedeljo pa je
lekarna dežurna od 8. do
11. ure.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENIH
DOMOV
ZDRAVSTVENI DOM CE-
LJE: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah,
prav tako imajo organizirano
neprekinjeno 24-umo dežur-
stvo. Dežurna ambulanta dela
ob delavnikih od 13. do 7. ure
naslednjega dne, ob sobotah,
nedeljah in praznikih pa ne-
prekinjeno 24 ur. Zdravnika
za obisk na domu lahko naro-
čite kadarkoli, vendar bodo
nenujni hišni obiski ob delav-
nikih opravljeni po 13. uri.
V primeru življenjske ogro-
ženosti kličite telefonsko šte-
vilko 94, sicer je telefon 441-
142 ali 27-721, za nujne inter-
vence pa 94.
ZDRAVSTVENI DOM MO-
ZIRJE: V Mozirju je organizi-
rano redno ambulantno delo
od 7. do 13. ure, popoldan od
13. do 20. ure pa imata vsak
dan redno delo po dve ambu-
lanti in sicer ob ponedeljkih
Mozirje in Ljubno, v torek Na-
zarje in Gornji Grad, v sredo
Luče in Nazarje, četrtek Mo-
zirje in Nazarje, ob petkih pa
le Mozirje. Telefon v Mozirju
831-421.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠENTJUR: Redni delovni čas
ordinacij med tednom je od
7. do 19. ure, od 19.vu-e dalje
do 7. ure zjutraj pa je organizi-
rano neprekinjeno dežurstvo.
Telefon 741-511.
ZDRAVSTVENI DOM VE-
LENJE: Redno obratovanje
ordinacij je od 7. do 20. ure, od
20. ure do 7. ure zjutraj nasled-
njega dne pa je organizirano
dežurstvo. Telefon 856-711.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠMARJE: Delovni čas med
tednom je čez dan od 7. ure do
21., zatem pa je od 21. ure da-
lje do 7. ure zjutraj organizira-
no nočno dežurstvo. Dežurna
služba je organizirana tudi
v Rogaški Slatini, izmenoma
pa je po tedenskem razporedu
organizirana dežurna služba
tudi v Bistrici ob Sotli, Koz-
jem in Podčetrtku. Telefon
v Šmarju je 821-021.
ZDRAVSTVENI DOM ŽA-
LEC: Redni ambulantni de-
lovni čas je vsak dan od 7.30
do 13.30 ure, neprekinjeno de-
žurstvo pa je organizirano od
15. do 7.30 ure naslednjega
dne. Telefon 711-251.
ZDRAVSTVENI DOM LA-
ŠKO: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah
od 7. do 20. ure, nočno dežur-
stvo je organizirano od 20. do
7. ure zjutraj od ponedeljka do
petka in sicer za vso občino.
Dežurstvo je med vikendom
organizirano tudi od petka od
20. do ponedeljka do 7. ure
zjutraj, vmes je v soboto odpr-
ta redna ordinacija od 7.do
15. ure. Telefon 731-233.
ZDRAVSTVENI DOM
SLOVENSKE KONJICE:
Redna zdravstvena služba je
organizirana od 7. ure zjutraj
do 21., od 21. do 7. ure zjutraj
pa je na voljo redno nočno de-
žurstvo. Telefon 754-522.
VETERINARSKA
DEŽURSTVA
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu-
lanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in
praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure,
sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana
v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od
7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
varne, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure
zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na
veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Redni delovni čas
veterinarjev je od 6. do 14. ure, neprekinjeno dežurstvo za celo
občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežurstvo je tudi
ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon na veterinarski postaji:
714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas
veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure,
redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje,
18. julija bo dežural dr. vet. med. Marjan Lešnik, telefon 831-
219, od 19. julija dalje pa dr. vet. med. Ciril Kralj, telefon 841-
410.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. ure
do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.
Danes, v četrtek, 15. julija dežura dr. vet. med. Gregor Bezenšek,
telefon 741-264. Od petka, 16. julija do nedelje, IS.juUja bo
dežiu-al dr. vet. med. Jože Pangerl, telefon 741-041, od 19. do
22.julija pa ponovno dr. vet. med. Gregor Bezenšek, telefon
741-264.
POROKE
Laško
Poročilo se je 36 parov, od te-
ga: Janez LESIČAR iz Polane in
Marjeta BREČKO iz Lahovega
grabna, Sandi SEVER in Andre-
ja HOČEVAR, oba iz Celja, Božo
GRIČAR in Marta ZALOKAR,
oba iz Laškega, Antun BUŠIČ iz
Radeč in Suzana ŠKOFIC iz Zi-
danega mosta. Drago PFEIFER
iz Tevč in Vera ŠKROBAR iz Ce-
lja, Andrej RATAJ iz Laškega in
SUva VERBOVŠEK iz Ojstrega,
Franc COLLAUTTI in Branka
GAJŠAK, oba iz Radeč, Tomaž
TOPLAK iz Ptuja in Nataša LI-
ČAR iz Lahomnega, Saško
PRAŽNIKAR iz Lahomška in
Katarina GREŠAK iz Zgornje
Rečice, Sašo ŠIKOVEC iz Loga
pri Hrastniku in Mateja GRI-
CAR iz Bmice, Željko CREP iz
Velenja in Irena ULAGA iz La-
škega, Uroš PRIVŠEK iz Celja in
Simona BULE iz Štor, Gregor
STARMAN in Irena POLAJ-
NER, oba iz Kranja, Željko ŠTR-
LIČ in Romana ZUPANEK, oba
iz Celja, Vladimir DRAKSLER
in Urška MRAK, oba iz Trbovelj,
Silver BERIŠAJ in Lidija GO-
LOB, oba iz Laškega, Dušan BA-
BIC in Biserka REP, oba iz Celja,
Avguštin FRELEH in Nada
PERO oba iz Šentjurja, Boris
HRŽICA iz Žalca in Mojca
KENDA iz Celja, Denis SELES
iz Škofje vasi in Anita VIDMAR
iz Celja, Andrej KONČAN in
Ksenija GRUNT, oba iz Celja,
Danilo DEČMAN in Blanka TO-
MAŽIČ, oba iz Medloga pri Ce-
lju, Iztok BASTIČ in Darja
PLANTARIČ, oba iz Trbovelj,
Jurij OCVIRK in Antonija FI-
DERŠEK, oba iz Žalca, Marko
ZEBEC - KOREN in Andreja BI-
NIČ, oba iz Celja, Albin REPŠE
iz Mozirja in Marjanca AMER-
ŠEK iz Krškega, Boris SLANC
iz Kopra in Nevenka DOKIČ iz
Celja ter Tomi STRMAN in
Zdenka MATEK, oba iz Radeč.
mm
Laško
Umrl je Albert PANJEK, 67
let iz Laškega.
Šentjur pri Celju
Umrl je Alojz PAHOLE, 50 let
iz Repnega pri Šentjurju.
Žalec
Umrli so: Pavlina SALOBER,
82 let iz Velike Pirešice, Anton
ŠUMEČNIK, 82 let iz Celja, Ana
BABIC, 80 let iz Migoinic, Aloj-
zija POLAK, 91 let iz Žalca, Ma-
rija ŠTIMNIKER, 90 let iz Ju-
vanj, Julijana DOLINŠEK, 73
let iz Marija Reke, Neža BEVC,
93 let iz Dobriše vasi, Ivana BI-
TENC, 89 let z Zg. Pobrežja, Ma-
rija TURNŠEK, 68 let iz Dobro-
velj, Helena MERNIK, 80 let iz
Šešč pri Preboldu in Drago
OBREZA, 26 let iz Andraža nad
Polzelo.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Antonija NUNČIČ,
61 let iz Brecljevega, Hilda KO-
RES, 36 let iz Loga, Ana SIN-
KOVIČ, 94 let iz Vrenske gorce,
Pavao FILIPČIČ, 60 let iz Roga-
ške Slatine, Ana FEZDERŠEK,
80 let iz Sp. Mestinja, Alojz
GMAJNER, 41 let iz Vojskega in
Jožef PIRŠ, 79 let iz Zdol.
Velenje
Umrli so: Ema NEMEC, 49 let
iz Sedraža, Anton LEPOVD, 75
let iz Savina, Franc AVBER-
ŠEK, 72 let iz Paškega Kozjaka,
Mihael GORJUF, 82 let iz Gro-
belnega, Valter Valentin DEM-
ŠAR, 76 let iz Velenja in Anton
BASTL, 44 let iz Šoštanja.
BORZA DELA
Št. 28 - 15. julij 1993
32
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH'ŽEROVNIK
v preteklih dneh je bilo vre-
me kar primerno za posedanje
doma in morda ste kakšno po-
poldne ali večer segle tudi po
kvački in izdelale nov kos le-
tos še kako priljubljene garde-
robe.
O kvačkanju, ki se je letos
prav zares dokončno umestilo
med največje modne hite, smo
nekaj malega slišali že lani.
Ravno toliko, da so nekatere
že pozimi poskrbele za kakšen
nov telovnik, bluzo ali majčko.
A tudi zdaj ni še prav nič za-
mujenega. Tiste, ki jim kvačka
ne dela preglavic, namreč ve-
do, da gredo veliki luknjičavi
vzorci prav hitro izpod prstov,
zato velja poskusiti. Morda pa
ne bi bilo napak pobrskati tu-
di po kakšni omari, kjer na
podstrešju hranimo oblačila
minulih desetletij... Presene-
čeni boste, koliko letos najmo-
dernejših kosov garderobe bo-
ste odkrili na ta način.
Pa še eno opozorilo — čeprav
je res, da se kvačkana oblačila
najlepše in najbolje prilegajo
na golo, lepo zagorelo kožo,
vseeno ne gre pretiravati. Za-
gorelost je na pogled res prav
privlačna, a po drugi strani
opozorila zdravnikov in dru-
gih strokovnjakov, ki jih
o škodljivosti poletnega sonče-
nja poslušamo letos, tudi niso
za odmet. Kaže, da imajo še
najbolj prav tisti, ki svetujejo
zmernost, konec koncev pa je
tudi res, da se še v tako globo-
ki senci ujame nekaj poletno
zagorele barve. Poleg tega pa
tudi skrbi z »opečenostjo« in
kasnejšim »lupljenjem« kože
odpadejo. To pa je tudi nekaj,
kajne? Uredništvo
Dražijivo kvačkanje
na zagoreli koži
Modni čarodeji vsako sezo-
no marljivo sestavljajo linije,
barve, materiale in vzorce
s prijazno željo, da bi odeli tu-
di manj kreativne v izvirno in
modno opravo.
Ena izmed takšnih domisel-
nih uspešnic, ki jih boste med
konfekcijo prav gotovo brezu-
spešno iskale, je pa prav zara-
di svoje individualnosti tako
privlačna, se imenuje kvač-
kanje.
Če vam kvačka oziroma ve-
rižne, šibične, pa dvakrat ovite
šibične pentlje ne predstavlja-
jo čiste neznanke, se boste
morda tudi ve ogrele za ta hit
sezone, ki je že lani pljusnil
sredi modnega dogajanja kot
ogromen modni val. Pravza-
prav so bile najbolj v ospredju
kvačkane ribiške in pajkove
mreže, letos pa so se jim pri-
družila tudi kvačkana oblačila
s čipkastimi vzorčki naših ba-
bic, prav takšna kot so bila
pred nekaj desetletji v veliki
modni milosti. Seveda je zaže-
Ijeno, da je nitka, ki nas bo
navdihnila z idejo za kvačka-
no bluzo, telovnik ali minima-
lističen poletni top, bombažna
oziroma svilena.
Pa še nekaj - dražijivo, sen-
zualno in romantično kvačka-
nje se v poletnih mesecih naj-
bolje prilega na golo, prijetno
zagorelo kožo!
VLASTA
Anketno nagradno vprašanje meseca julija:
KAKŠNE KOPALKE BOSTE TO POLETJE NAJRAJE NO-
SILE?
a) bikinke,
b) dvodelne v stilu 50. let,
c) enodelne

Poleg testenin in riževih jedi
so pri naših sosedih v čislih
tudi razni cmoki. Tudi ti se
uporabljajo za začetne jedi.
Običajno so narejeni iz pšenič-
ne moke, jajc, krompirja, suro-
vega masla, česna in naribane-
ga sira. Včasih mešanici za
cmoke dodajo še meso, sir in
špinačo. Nekatere kuhamo
v pečici, druge popečemo po
kuhanju v ponvi itd. Cmoki so
lahko polnjeni, lahko jih po-
strežemo v juhi, ali prelijemo
s kakšno omako ali pa jih po-
nudimo k mesu, perutnini ali
zelenjavi.
Oblika cmokov je zelo ra-
zlična in niha od enostavnih
okroglih do podolgovatih ci-
lindrov. Najbolj enostavni so
krompirjevi cmoki, ki so poce-
ni in zelo okusna jed. Najprej
pripravimo krompir, ki ga
skuhamo že prejšnji dan in do-
bro ohladimo. Na desko stre-
semo približno polovico moke
in nanjo pretlačimo kuhane in
olupljene krompirje, začinimo
z večjim ščepom soli in po želji
še z naribanim muškatnim
oreščkom, dobro premesimo in
med mesenjem večkrat z moko
potresemo desko, da se testo
ne lepi več. Testo narežemo na
kose in vsak kos med rokami
zmanemo v dolgo klobaso. Te
klobase poravnamo in jih
z dolgim nožem narežemo na
manjše koščke in jih potrese-
mo z moko.
Vsak cmoček pritisnemo ob
vilice, da se nekoliko splošči in
okrasi. To je pomembno za to,
da se na takšno površino lažje
primejo goste omake in tudi
raztopljeno surovo maslo.
Poleg krompirjevih cmokov
poznajo tudi cmoke iz pšenič-
nega ali koruznega zdroba.
Z dodatkom jajc in nastrgane-
ga sira naredijo testo, iz kate-
rega oblikujejo cmoke. Te naj-
prej skuhajo v obilici vrele vo-
de, nato jih odcedijo in prepe-
čejo v pečici na surovem maslu
in siru.
ŠpInačnI
svaljkl
Potrebujemo: 1000 g špina-
če, 80 g surovega masla, 50
g bele moke, 2 del mleka, 2 jaj-
ci, drobtine, olje za cvrenje,
muškatni orešček, sol in sveže
mleti poper.
Špinačo temeljito operemo
in jo skuhamo v precej majhni
količini slane vode do mehke-
ga. Nato jo odcedimo, iztisne-
mo in sesekljamo. V večji pon-
vi segrejemo 50 g masla, doda-
mo špinačo in nekaj časa duši-
mo in jo še malo posolimo. Od-
stavimo z ognja. Iz preostalega
masla, moke pripravimo beša-
mel in med stalnim mešanjem
dolivamo mleko, solimo, doda-
mo sveže nariban muškatni
orešček in sveže mlet poper in
kuhamo toliko časa, da se be-
šcunel zgosti. Primešamo špi-
načo in vse skupaj stresemo na
krožnik, zravnamo in pustimo,
da se ohladi. Z rokami, potre-
senimi z moko, oblikujemo
ovaljne svaljke, jih pomočimo
v razžvrkljanih jajcih in nato
povaljamo v drobtinah. Ocvre-
mo jih v obilici zelo vročega
olja. Postrežemo vroče, zraven
pa še solato iz rdečega radiča
in kozarec pomarančnega
soka.
Sirovi
cmočki
Potrebujemo: 1/8 litra vode,
30 g surovega masla, 100
g presejane moke, 2 jajci, 100
g na majhne koščke narezane-
ga ementalskega sira, sol in
muškatni orešček.
V vodo damo surovo maslo,
ščepec soli in malo naribanega
muškatnega oreščka. Vse sku-
paj zavremo. Med stalnim me-
šanjem dodamo vso moko in jo
obdelamo kot plajeno testo, se
pravi, da se mora testo ločiti
od posode. Testo damo v poso-
do in ga nekoliko ohladimo in
mu med stalnim mešanjem
vmešamo eno jajce za drugo.
Ko je testo enakomerno, pri-
mešamo še na drobne koščke
narezan sir. Z majhno žličko
zajemamo testo, oblikujemo
v cmočke in jih ocvremo v vro-
či maščobi. Vroče postrežemo
kot samostojno jed z zeleno so-
lato in s kozarcem piva.
Šifra: Vodnarka
V življenju me zanima pred-
vsem ali bom dobila študijsko
prakso v tujini, kakšna bo mo-
ja uspešnost v poklicu, ter ali
se bom s fantom, s katerim sva
skupaj že dve leti, tudi poroči-
la? Vem, da je vprašanj veliko,
vendar prosim za čimprejšnji
odgovor.
rVANA: Zadnja leta si imela
zastoje, sedaj pa se to že spre-
minja na bolje. Že letošnja je-
sen ti bo naklonjena na po-
dročju dela, potovanj, čustev
in tudi denarnih zadev. V živ-
ljenju moraš nasploh bolj pa-
ziti pri trošenju energije, neka
življenjska situacija nenehno
zahteva od tebe veliko energi-
je, čustva ter prijateljstva so
lahko presenetljiva ter zahtev-
na. Pazi tudi nekoliko na
predmete, skrivnosti in zaseb-
nost, še posebej v kontaktih
s popolnimi neznanci; še pose-
bej to velja za drugo polovico
novembra. Po tem terminu pa
ti kaže na boljše, tako da bodo
tvoje želje uresničene. Potova-
nja, kontakti z ljudmi in tudi
finančne zadeve bodo stekle in
se uredile. Sicer nisi napisala,
kaj je partner po horoskopu,
vendar se ti bo v čustvenem
življenju v naslednjih letih
zgodilo veliko dobrega, tako
da tudi poroka pride v poštev.
V poklicnem življenju boš
uspešna, nasploh ti kaže veli-
ko dela z ljudmi, dobra bi bila
tudi v pisanju ali kakšni po-
dobni ustvarjalnosti. V vsem
s čimer se ukvarjaš težiš k širi-
ni in razvoju, k izpopolnjeva-
nju, odgovarjajo ti dinamični
in strastni ljudje, ki vedno te-
žijo k odkrivanju novega. Hu-
mor in sproščenost v naravi ali
z živalmi ti lahko veliko pome-
ni in te pozdravi, zato uvedi
čimveč tega v svoje vsakod-
nevno življenje. Pozna pomlad
ter poletje pa sta obdobji ko je
bolje da počivaš in bolj poskr-
biš za zdravje. Pozna jesen ter
zima in prvi del pomladi, vse
do začetka Bika, pa je zate
ugodno in kreativno obdobje.
V kontaktih z ljudmi, ki so ro-
jeni z znamenju prve dekade
Bika, bodi previdna.
Šifra:
Tasca
Ker ste navedli zgolj svoje
rojstne podatke, vas najbrž za-
nima vse po malem, torej:
IVANA: v zadnjih štirih le-
tih ste doživeli veliko spre-
memb, zvmanjih in tudi notra-
njih - psihičnih. Čeprav ste ro-
jeni v znamenju Škorpijona,
pa v vas vendarle prevladuje
ognjeni tip energije, imate ve-
liko lastnosti strelca in ovna.
Sposobni ste biti tiha voda in
v nekaterih zadevah znate ča-
kati dolgo časa na želj eni re-
zultat, v mnogih situacijah pa
se odločate hitro in tmpulziv-
no, predvsem kadar se zadeve
tičejo vas samih ali v zvezi
s partnerjem. Ste človek, ki že
vse življenje na nek način pre-
seneča druge ljudi okrog sebe.
Ves letošnji julij in avgust pa
bosta za vas ugodna, še pose-
bej na področju čustev. V sep-
tembru pa se izognite hitremu
odločanju in najmanj dvakrat
preverite možnost, ki se vam
bo ponudila. Druga polovica
oktobra pa bo boljša. Nasploh
vam bolj odgovarja poletm m
jesenski del leta, takrat nare-
dite največ in se tudi bolje po-
čutite, pozimi in spomladi pa
ste večkrat utrujeni zato ta čas
ni najbolj ugoden za nove za-
četke. Stalno gibanje in krajše
poti na vas vplivajo ugodno,
zato to stalno počnite. Nekoli-
ko morate paziti v kontaktih
z ljudmi, ki so rojeni v zname-
nju kozoroga. Bolj umirjeni in
stabilni boste po letu 1994,
vendar pa boste tudi zelo ak-
tivni. V naslednjih nekaj letih
vas čaka zelo dobro obdobje,
tudi počutje in zdravje se bo-
sta izboljšala. Lahko načrtuje-
te več pomembnih sprememb
in izboljšav v prihodnosti, kaj-
ti planeti vam bodo naklonjeni
za nove začetke pa tudi za iz-
boljšanja že obstoječih zadev.
KMETIJSKI NASVET
Cena kombajniranja žita
Suša je pospešila dozoreva-
nje ječmena in pšenice. Žetev
se je že pričela, zato mnoge
zanima cena kombajniranja.
Cena se v glavnem oblikuje na
podlagi povpraševanja in po-
nudbe. V prejšnjih letih se je
število kombajnov povečalo,
ponudba je pestra in cene so se
že znižale.
Pri dogovoru za ceno potre-
bujemo izhodiščno ceno. To
izračima Kmetijski inštitut
Slovenije na osnovi stroškov
za kombajn Zmaj 133, kajti ta
tip je pri nas še vedno najbolj
razširjen. Od nakupne cene
kombajna se obračuna amorti-
zacija, ki je v tem primeru 12
odstotna. To pomeni, da bo
lastnik v osmih letih zbral to-
liko denarja, da si lahko naba-
vi nov kombajn. Nato se obra-
čunajo stroški tekočega in in-
vesticijskega vzdrževanja.
Vsebujejo predvsem stroške za
rezervne dele, popravila in
vzdrževanje, znašajo pa 6 od-
stotkov od nabavne vrednosti
kombajna. Predvideno je tudi
obvezno in kasko zavarovanje
za kombajn. Med stroške, ki so
odvisni od števila opravljenih
ur, se prištejejo stroški goriva
in maziva ter poraba dela za
redno vzdrževanje kombajna.
Tako dobljeni ceni kombaj-
niranja, ki jo izračima Kmetij-
ski inštitut, lahko dodamo še
plačo za kombajnista, kajti ve-
čino zanima predvsem cena za
celotno storitev. Plača kom-
bajnista znaša 280 SIT na uro,
kar je enako povprečni neto
plači v gospodarstvu, povečani
za prispevek za pokojninsko
zavarovanj.
Cena žetve se določa soraz-
merno z izkoriščenostjo kom-
bajna v letu. Pri dogovoru
o ceni žetve je pomembna tudi
cena kombajniranja za hektar.
Letos bo pridelek nižji, zato bo
žetev potekala hitreje. Za
kombajniranje enega hektarja
bi letos porabili 2,5 ure.
Kombajnist si lahko pri
končni ceni obračuna še mini-
malni zaslužek (akumulacijo)
- na primer 5 odstotkov
Nižjo ceno žetve se da doseči
s čim boljšo izkoriščenostjo
kombajna. To nam omogoča
tudi organiziranost v strojnih
krožkih. Za primerjavo: stroj-
ni krožek Klas iz Lenarta ima
ceno žetve 11.000 SIT na
hektar.
Cena žetve se torej določi po
dogovoru. Na višino cene vpli-
va še oddaljenost njive, njena
velikost, nagib itd.
DARKO SIMONČIČ,
dipl.ing.kmet.
-Št. 28 - 15. julij 1993
33
Porsche Inter Auto in avtomobili iconcerna VW
Porsche Inter Auto d. o. o. iz
Ljubljane je novi uvoznik in
hkrati zastopnik nemškega
avtomobilskega koncema
Volkswagen Audi v Sloveniji.
Vse doslej je bilo to delo nalo-
ženo TAS Ljubljana. Toda
razmere v Sarajevu oziroma
tovarni TAS, ki je v večinski
lasti koncema VW, so seveda
za resno trgovino povsem ne-
primeme. To se je pokazalo
tudi pri poslovnih rezultatih
TAS Ljubljana. Z novim po-
djetjem naj bi si koncem zago-
tovil ustrezen položaj na slo-
venskem avtomobilskem trgu.
Porsche Inter Auto d.o.o.
račima, da se mu bo letos po-
srečilo prodati do 3.000 avto-
mobilov, kasneje pa naj bi
imel v rokah od 10 do največ
15 odstotkov slovenske avto-
mobilske potice. Zagotavljajo,
da niso nasledniki TAS Ljub-
ljana, in zato tudi ne prevze-
majo nobenih obveznosti. Za-
nimive in obetavne so nekate-
re napovedi. Obljubljajo na-
mreč pestro ponudbo avtomo-
bilov po ugodnih cenah, kajti
sivi uvoz oziroma bližina avto-
mobilske Italije in Avstrije
omogočata dobro primerjavo
in slabo kupčijo, če so razlike
v cenah neugodne. Po drugi
strani naj bi bile cene rezerv-
nih delov približno 15 odstot-
kov pod seKianjo ravnijo, zsme-
sljivo pa bodo nekaj cenejši
tudi avtomobili, ki jih je novi
zastopnik vendarle podedoval
od TAS Ljubljana. Porsche In-
ter Auto d.o.o. naj bi 1.sep-
tembra postal tudi zastopnik
španskega Seata, ki prav tako
spada v koncem VW, poleg te-
ga pa bodo prodajali še avto-
mobile nemške tovame Porsc-
he (ta v Sloveniji nima urad-
nega zastopnika).
Podjetje Porsche Inter Auto
d. o. o. bo avtomobile naročalo
direktno v wolfsburški oziro-
ma ingolstadski tovarni, pro-
dajno oziroma servisno mrežo
pa naj bi pletlo kar 30 trgov-
cev oziroma serviserjev. Po-
membno je tudi njihovo zago-
tovilo, da bodo kateri koli re-
zervni del za avtomobile VW
- Audi zagotovili v pičlih 48
urah. Vse skupaj je zelo obe-
tavno, ali pa je takšna trgovi-
na ustrezna (glede na to, da ne
gre za slovensko podjetje), pa
je že nekaj, kar presega namen
tega pisanja.
iVIazda MX-6 in tovarna v Hofulu
Tako kot dmge japonske avtomobilske tovame, ki se srečujejo z zastojem pri prodaji avtomo-
bilov, krizo občutijo tudi v Mazdi. Kljub temu so pred nedavnim v tovarni v japonskem Hofuju
vendarle izdelali trimilijonto mazdo, v tej tovarni pa doslej skoraj 300 tisoč avtomobilov.
V Hofuju sicer sestavljajo mazdo 626, pa limuzino xedos, kupe MX-6, izjemno uspešni roadster
MX-5, spada pa med najbolj modeme znotraj Mazde. Čeprav prodaja ne gre dobro, so pri Mazdi
objavili, da so veseli odločitve bralcev angleške revije What car Magazine, ki so kupe MX-6
izbrali za kupe leta 93. Če boljšega ni, je tudi to dobro. Na sliki: Mazda MX-6.
Corsa odslej tudi iz nemšlcega Eisenacha
Opel, sestavni del General
Motorsa, je začel v nemškem
Eisenachu izdelovati tudi cor-
so, najmanjši avtomobil, ki
nastaja v tej evropski avtomo-
bilski tovarni. Corso so doslej
izdelovali samo v španski Za-
ragozi, sedaj pa pri Oplu oce-
njujejo, da je prišel čas za in-
tenzivnejšo izdelavo tega letos
predstavljenega avtomobila.
V Eisenachu (nekdanja
Vzhodna Nemčija) nastajajo
tudi astre in ko bo vse tako,
kot mora biti, bodo v tovarni
izdelali v letu dni nekako 135
tisoč oplov oziroma 380 na
dem. Proizvodnja v tem nem-
škem mestu bo po novem tekla
v treh izmenah, tako da bo de-
lalo približno 2.000 delavcev.
Opel oziroma General Motors
Europa je doslej v tovarno
v Eisenachu vložil skoraj iz-
jemno vsoto (več kot milijardo
mark) in očitno donmeva, da
se bo investicija v razmeroma
kratkem času povrnila. Seda-
nje prodajne številke na večini
evropskih trgov tega sicer ne
napovedujejo, vendar priča-
kujejo, da bo trenutne avto-
mobilske recesije kmalu konec
- morda že prihodnje leto. Vse-
kakor sedanji podatki dokazu-
jejo, da gre corsa dobro v pro-
met
Na sliki: opel corsa.
Septembra novi
saab 900
švedski Saab, v bolj ali
manj posrečeni povezavi
z ameriškim General Motor-
som, bo na jesen predstavil
nov avtomobil z oznako 900.
Gre za petvratno kombi limu-
zino, ki bo poskušala srečo
v zgornjem delu srednjega ra-
zreda. Za začetek bo na voljo
z dvema motorjema: dvolitr-
skim štirivaljnikom, ki bo
zmogel največ 136 KM, in še-
stvaljrdkom, ki so si ga sposo-
dili pri -nemškem Oplu (tudi
pri GM)'in razvije največ 170
KM (iz generacije ECOTEC).
V začetku prihodnjega leta se
bo na trgu pojavila tudi karo-
serij ska različica s tremi vrati
in štirivaljnim bencinskim
agregatom (190 KM). Z novim
avtomobilom naj bi bilo po-
slovno in tržno zdravje te
švedske avtomobilske tovame
vsaj nekaj boljše, kajti zadnja
leta gre skoraj vse narobe.
Težave s Icataiizatorli
S pomočjo katalizatorja je
avtomobilska industrija pre-
brodila čase, ki bi lahko bili
zaradi naraščajoče ekološke
zavesti veliko neprijetnejši,
kot so bili. Znano je, da je ka-
talizator le ena izmed možnih
rešitev, vsekakor ne najboljša.
Sedanje ugotovitve nemškega
inštituta TUV to mnenje potr-
jujejo mnenje. Omenjena insti-
tucija je namreč v štirih letih
pregledala 171 avtomobilov,
ki so prevozili več kot 10 tisoč
kilometrov, in ugotovila, da je
izpuh pri vsakem drugem av-
tomobilu ekološko vendarle
problematičen. Do tega naj bi
prišlo zaradi napak pri name-
stitvi keramike v katalizator,
pri čemer so se napake najpo-
gosteje pojavile pri audiju 100
(stari model), renaultu 5, fordu
escortu in še nekaterih drugih
avtomobilih. Za popravilo mo-,
rajo lastniki odšteti 1500
mark, seveda pa katalizatorja
ni -moč popraviti, ampak je
treba starega zamenjati z no-
vim. Spodbudno.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Na sejmu rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju se'
je zbralo blizu 850 avtomobilov, po podatkih organizatorjev pa se jih;
je prodalo 36. med katerimi so ponovno prevladovali srednjera-
zredni. Organizatorji tudi navajajo podatek o prodanih motorjih. Teh
naj bi se prodalo preko 10.
Cene vozil so v nemških markah in so le okvirne.
Št. 28 - 15. julij 1993
34
št. 28 - 15. julij 1993
35
Št. 28 - 15. julij 1993

36
št. 28 - 15. julij 1993
37
št. 28 - 15. julij 1993
38
št. 28 - 15. julij 1993
39
št. 28 - 15. julij 1993
40
Solza na Heleninem obrazu
Ko je Helenca Blagnetova na MMS v Kopru izvedela, da jo
je Bojan Krajnc označil za družbeno škodljivo bitje, je bila
hudo razočarana in žalostna. Da bi se malce pomirila, je
sedla pred ogledalo in vprašala: »Zrcalce, zrcalce na steni,
povej katera najboljša v deželi je tej.« Potem je zadovoljno
vstala in (ne boste verjeli) še isti večer doživela novo razoča-
ranje, imenovano Čuki. |
Človek teatra
v Celju imamo zdaj še en teater. Tokrat gre za gostinski
lokal, imenovan Teater, ki ga je prejšnji teden (s svečanim
prerezanjem traku) odprl sam presvitli gospod župan Celj-
ski. Ta se zadnje čase s teatrom kar precej srečuje in obre-
menjuje. Po maratonskih Dnevih komedije v teatru in teatr-
skih zdrahah v občinskem parlamentu ga je zdaj doletela še
čast, da s svojo prisotnostjo na otvoritvi Teatra osreči še
novega davkoplačevalca, gospoda Tomaža Sorčana. V veliki
kuverti mu je gospod župan izročil obrazce za najrazličnejše
davčne napovedi.
ŠerbI nam grozi!
»Kaj se šopiriš, Conchita! Moji oboževalci bi ti že lahko
povedali, da znam tudi jaz plesati trebušni ples,« je Šerbi
zabrusila plesalki z Brazilije na MMS v Kopru. »Ampak
bistvo je v popku, Šerbi,« je siknila lepa Brazilka, nakar je
Šerbi zaključila ta zakulisni pogovor, rekoč: »Boš videla, ko
mi bo gospod Džirlo poslal čang šlang!... Mi posodiš svoj
kostum?«
Petkova seja je bila naj-
krajša doslej.
Tokrat župan res ni bil nič
kriv; se mu je pač ponesre-
čilo.
Tremarski »pešmost« je
znameniti Tomaž M. Jeglič
opremil s takim »pešgovo-
Tom«, da je Mira Gradiča
resno zaskrbelo, da »brv*
morda (kdo bi le vedel pri
tem Toporišiču?!) sploh ni
več slovenska beseda.
So pa »lepemu Jegliču« bi-
li poslanci vseeno hvaležni,
saj mu je sejo vendarle uspe-
lo nategniti - do malice.
Janez Lampret je o cen-
tralni čistilni napravi govo-
ril s tolikšnim sočutjem do
svinjarije, da bi človek skle-
pal, da kani skoznjo spuščati
tudi nezaželene ravnatelje.
Karel    Grad,    poslanec
Ljudska stranke, je tudi to-
kra t - kotobičajno - zam udil.
Krive so bile tudi tokrat - kot
običajno - krave.
Preden gre na tako skupš-
činsko one, mora namreč po-
molsti krave. Ja, j a, skupšči-
na že počaka, krave pa ne!
Vikija Kranjca že spet ni
bilo.
Baje ima preveč dela z voj-
sko, je pa menda - v čemer se
bistveno razlikuje od novi-
narjev, ki s sej poročajo - tudi
že zdavnaj spoznal, da po-
slanci na sejah pogosto ne
sedijo le zaman, ampak ved-
no tudi zastonj.
Replika, prosim!
čudeži se godijo, čudeži!
Politika žre ravnatelje.
In vendar so vsi živi.
In še vedno v eni in isti
stranki.
STRAN(KA) ŠALJIVCEV
Zajeli smo sapo po napornem srečanju in
že gremo naprej. Zbiramo vice in sigurno
imate tudi vi kakšnega primernega za našo
in vašo stran(ko).
Oče
General pregleduje četo in dobrohotno
potreplja nekega vojaka po ramenu in mu
reče: »No, kako je kaj, moj sin?«
Vojak zažari: »Me veseli, da si se končno
javil, očka. Mama te išče že dvajset let!«
Meči lasje
Mož petdesetih let izve, da je postal prvi-
krat srečni očka. Toda glej zlomJia, on čmo-
las, žena črna kot noč, sinko pa rdečelas kar
se le da. Sumničavi mož se odpravi k zdrav-
niku, da bi mu odkril, kje tiči vzrok te
nenavadne igre usode. Zdravnik ga prične
spraševati: »Ali ljubite ženo, recimo, dva-
krat na teden?«
»To ne,« se je oglasil obotavljajoč.
»Kaj pa enkrat na teden?«
»Tudi ne.«
»No, morda enkrat na mesec?«
»Ne bi rekel«
»Prav gotovo enkrat na leto?«
»To pa to,« je bil končno zadovoljen za-
konski mož.
»Vidite pa smo kar hitro našli vzrok. Vaš
sinček ima rdeče lase, ker je vaše orodje
zarjavelo,« je bil strumen odgovor bistrega
zdravnika.
Enakost
v trgovini z mešanim blagom je šele nekaj
dni zaposlena vajenka. V trgovino pride ku-
pec, ki je neuspešno iskal marelični sok. Čez
čas je le vprašal: »Ali imate marelični sok?«
»Ne,« gladko odvrne vajenka.
Šef jo je opazoval ter ji potem razložil:
»Veš, morala bi reči, da imamo pa zato bre-
skovega, ki je prav tako dober.«
Naslednji dan pride drug kupec in vpra-
ša: »Ali imate toaletni papir?«
»Ne, imamo pa zato >šmirgl< papir, ki je
prav tako dober,« odvrne vajenka.
Zavorna razUaUa
»Kaj je zavorna razdalja?« vpraša pred-
sednik komisije kandidata pri vozniškem
izpitu.
»To je pot, ki jo prevoziš od trenutka, ko
se ustrašiš, do tedaj, ko se zaletiš!«
Zakonska
Mož se prehitro vrne s potovanja in zaloti
ženo z drugim.
»Kdo je ta človek?« zavpije mož.
»Pa res.« pravi žena mimo in se obrne
k moškemu: »Kako vam je sploh ime?«
Sale so prispevali: Viktor ŠKETA iz Žalca,
Peter RORIC iz Celja, Marina MLAKAR iz
Dob j a, Ivanka KRAJNC iz Laškega in Ana
POLŠAK iz Loke pri Žusmu.
Lepe misli
Nekaj misli Alfreda Boži-
ča, opljuvanega mozirskega
izvršnika: »Niti kave še ni-
sem spil na račun občinske
reprezentance«, »Če bom pa-
del zaradi nakupa reševalnih
avtomobilov, bom odšel
s ponosno dvignjeno glavo iz
te skupščine«. Še najboljša
pa je tista, ko obljublja lek-
toriranje pismenega odgovo-
ra, da mu kasneje ne bi mogli
očitati neznanja slovenščine.
Od magistra, kar je Božič po
izobrazbi, bi pa že pričako-
vali pravilno postavljanje
vejic. Saj veste, pred ki, ko,
ker,...
Vročina, tla te kap
Mozirski poslanci so na
zadnji skupščini kar naprej
zatrjevali, da se bliža jesen.
Vročina je res huda stvar, pa
naj bo vremenska ali poli-
tična.
¥en s sekretarji
Sekretar za energetiko Bo-
ris Sovič je na zadnjem po-
svetu v Velenju sam predla-
gal, naj ga odnesejo iz dvora-
ne, če niso zadovoljni z od-
govori. Nihče od prisotnih,
ki so se poglabljali v ener-
getsko problematiko, ni usli-
šal njegove želje. Torej so
Velenjčani zadovoljni
z vsem, kar jim je povedal
sekretar.
NAJ MUZIKANTI POVEDO
Da laže moj gobec?
Franček Vinder iz Vinske gore je požel na srečanju šaljivcev
in muzikantov na Kalobju zelo velik aplavz. Njegov nastop je
bil nekaj posebnega, saj je kratko življenjsko zgodbo povedal
v verzih in del le-te tudi objavljamo. Franček je pred tem tudi
izjavil:
»So me na ohcet prišli prosit, če bi bil komunist.
Pa sem rekel - ne morem, sem že humorist.
No, pa sem zato rad k stranki šaljivcev pristopu,
ker prej nobeni drugi nisem zaupu.
In vam rečem, da zvest ji bom ostal.
Dokler bom pel lahko in igral«
»Jaz vam bom povedal vse po resnic,
vi pa, kakor hočete, al' vzamete za vic. *
Sem raj tu študirat, da postal bi bil far,
pa mi je Mojca djala; >Ne, Franček, nikar.<
Ker sem jo pa ubogu, ker bil sem pač trap,
zato pa postal sem, no, nič druzga kot kmet.
Oh angelček varuh, kje si takrat bil
če takrat bi me obvaru, gospod bi lahk bil
Ne nosu bi gumjastih škomov, ne melbi žulavih rok,
ljudje pa pozdravljal bi me bli, spoštovani gospod.
Že ko gnau sem jo okol oltarja,
me spraševala je, če imam kaj gnarja?
Ja, kje pa naj bi revček ga jaz dobil?
saj veš, da sem šele paurat začel
Pa z zadrugo skleneva pogodbo, da pitam bika,
ker ficke sva nucala, naročena bla je že zibka.
Zadruga nudla nam močna je krmila,
midva pa seveda sva jih kar vzela.
Ko sva pa bika gnala dol na odkup,
naju je skoraj bil porajtu obup.
Ni blo ne ficka, ne gnarja,
le da nam tehnik tak odgovarja:
»Gnar že pol vama dam
prvo črno videt, kulk nam bo ostal.
Še preden se drug bikec je poredil,
prvi se otrok nama je rodil
Koga, koga - ker se pa v tretje prav rad zgodi
se pa še dvakrat enak ponovi. Tobak-tobak-tobak.
Pol pa Mojca zauzdihne:
>0, zdaj pa naredva križ,
pet nas je pa že zadost pr hiš.<
Pa od tega cajta otrok se strašno boji
Pravi, da dokler porodniškega
za kmečke žene ni, najraje kar sama leži
Jaz sem pa upu, da do tega pr nas
bo še enkrat pršlo, pa bal sem se,
da prepozno, Mojci se takrat več luštal ne bo.
pa veste, da bila je tulk fajk,
da uspel ji je štrajk.
Čez nekaj časa pa pravi mi:
»Veš kaj, Franček, zdaj so pa že za kmečke
rešil ta problem, zdaj boš pa žihar
pršu ležat ti k men.«
O, sem rekel »avša ti nora,
a ne bi blo lepš, da stara mama bi ti postala.
Zdaj pa ko zraven stare mame zaspim,
me pa kar ruka, če mal zasmrčim.
Pol mi pa pravjo, član zadruge
pa kooparant, pa tak suh.
Oh, sam da je naš šef tak debeluh.
Ja, ko se b naši štalski biki
tak hitro zredili, bi pa mi krizo
v živinorej sami pokrili
Včasih sem dobu še v klet korenje,
zdaj pa prevzelo mi je vse podjetje Gorenje.
Pravjo da raj delajo šporhete ali skrinje
kot pa da redili domače bi svinje.
Ker svinje mal dela, to strašno smrdi
čeprav pečenka pa kar vsakmu diši
Pol boste pa reki: »Saj je tud res,
vsa ljubezen gre skoz želodec,
pa naj reče kdo, da laže moj gobec«       ^j^j maSNEC
Št. 28 - 15. julij 1993