cena 10 dinarjev številka 22 (726)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
titovo velenje, 7. junija 1984
RL Velenje
60 let jamske reševalne službe
Danes si sodobnega rudarstva, posebno v premogovnikih, gotovo ne moremo zamisliti brez dobro organizirane reševalne službe. Premogovniki morajo nenehno povečevati odkope, pogoj za uspešno proizvodnjo pa je seveda varno delo.
Prav tej nalogi v velenjskem rudniku lignita namenjajo že vseskozi kar največjo pozornost, kar potrjuje tudi to, da nlihova jamska reševalna sluzoa siavi letos 60-letni-co.
Jubilej bodo proslavili v soboto, 9. junija. Program praznovanja bodo razdelili na dva dela. Najprej bo tako imenovani strokovni del. Po alarmu v jutrahjih urah bo stekla akcija reševanja, v kateri bodo sodelovale vse reševalne ekipe rudnikov Slovenije in Hrvaške. Med to akcijo bodo reševalci pokazali, kako so usposobljeni za posredovanje v morebitnih nesrečah. Po končanem strokovnem delu — vaji — se bodo reševalci ob 11. uri zbrali v klnodvoranl in analizirali to ..reševalno" vajo. Nato bodo s krajšo slovesnostjo proslavili 60-letnico jamske reševalne službe, ogledali si bodo film o reševalni akciji v Rudniku v primeru požara, po proslavi v klnodvoranl pa se bodo vsi zbrali na športnem in družabnem srečanju v Šoštanju.
Šentilj
Tradicionalno
srečanje
aktivistov
Občinska odbora ZZB NOV Velenje in Slovenj Gradec sta te dni skupaj z OK SZDL obeh občin povabila nekdanje aktiviste Saleško-mislinjskega okrožja na tradicionalno tovariško srečanje, ki bo v nedeljo, 24. junija, s pričetkom ob 10. uri v Šentilju v velenjski občini. Poleg aktivistov so nanj povabili tudi borce III. bataljona VDV in VOS.
Med srečanjem bodo na obnovljenem domu krajanov odkrili ploščo v spomin in zahvalo prebivalcem Šentilja za njihovo množično in zavzeto delovanje v času NOB, za poimoč, ki sojo nudili partizanom in njim.
Člani okrožnega odbora vabijo na to že sedmo srečanje tudi tiste aktiviste, ki morda pisnega vabila niso prejeli in pričakujejo, da bo v Šentilj tega dne prišlo tudi veliko mladih.
Bazeni vabijo
" ...
, ,
V '
■ ■■:•
7*
: ,
i »
. * '
■jmm
Sv.
/ flt
Končno je sonce le posijalo tako, da so v Šoštanju že lahko odprli bazen. Kopalno sezono so otvorili v soboto s trim plavanjem. Prava poletna vročina pa je pripomogla, da je bilo tudi v nedeljo na bazenu veliko kopalcev.
Začetek tega tedna je bil spet deževen, zato upamo, da bodo z začetkom koledarskega poletja takšni prizori pogostejši.
Dobrodošli invalidi iz vse Slovenije
Prizadevno Društvo invalidov Velenje, s sedežem v Titovem Velenju, šteje 2960 članov. Že vrsto let ga uspešno vodi Lojzka Zaleznik. To društvo je dobilo ob petnajstletnici Zveze društev invalidov Slovence najvišje priznanje zveze in hkrati zaupanje, da organizira razstavo o življenju in delu pokojnega Staneta Lavriča, ki je bil dolgoletni predsednik republiške zveze. Kot udeleženec NOB in slavnega pohoda XIV. divizije, je bU tudi velik prijatelj vseh slovenskih invalidov, še posebno rad pa je prihajal med delovne invalide Šaleške doline.
Prav zato ni naključje, da je izredno prizadeven aktiv Delovnih invalidov Gorenja, ki ga vodi neumorni Jože Angeli, odločil, da pripravi razstavo in tako pokaže vsem invalidom in mladimi vsaj delček tistega, kar je odlikovalo življenje partizana in humanista Staneta Lavriča.
Ob razstavi so pripravili tudi brošuro, v kateri so želeli prikazati vse o življenju in delu tega moža. Njegovo življenje in delo pa je bilo tako burno in obsežno, da portreta STANETA Lavriča enostavno ni bilo mogoče narisati, kot je v zanimivem opisu Stanetovega portreta, zapisal Janez Pušnik.
Otvoritev razstave bo v nedeljo, 10. junija, ob 10. uri v
Osnovni šoli Antona Aškerca v Titovem Velenju. Istega dne pa bodo invalidi iz vse Slovenije posvetili spominu Staneta Lavriča, moža, ki je bil zaslužen tudi i za razvoj in razmah rekreativne in športne dejavnosti med invalidi naše domovine, prireditev rekreativnega značaja. To bo prvi avtorally ekip in društev invalidov iz vse Slovenije, ki naj bi postal tradicionalen.
Služil bo tovariškemu zbliževanju vseh invalidov in pokazal kako znajo tudi invalidi skrbeti za vzgojo in varnost v cestnem prometu. Vsi udeleženci bodo ob zmerni, prijetni in zanimivi vožnji spoznali vse pomembne kraje iz naše zgodovine NOB.
Poklonili se bodo spominu heroja Karla Destovnika — Kajuha in vsem padlim na Graški gori. Preiskusili bodo tudi svoje rekreativne in športne sposobnosti v streljanju, pikadu. kegljanju, in spretnostni vožnji. Popoldne pa bo tovariško srečanje vseh udeležencev na TreBeli-škem.
Prizadevnim organizatorjem vse čestitke! Vsem udeležencem pa iskrena dobrodošlica, da bi se v našem mestu prijetno počutili in s svojo udeležbo dali priznanje vsem tistim, ki so omogočili izvedbo te spominske prireditve!
-trih
Seja delavskega sveta sozda Gorenje
Imenovali vršilce dolžnosti poslovodnega odbora
Predelovalna industrija in z njo tudi celoten sistem Gorenja se je znašla v izredno težavnem položaju, saj mora v ceni izdelkov pokriti vse slabosti, od neustrezne organizacije do nizke storilnosti v celotni reproverigi, predvsem pa v bazični industriji, kjer je ena od nesmiselnosti tudi skromna izkorišča-nost razpoložljivih zmogljivosti. Vendar pa, kot je poudaril predsednik začasnega kolektivnega poslovodnega odbora sozda Gorenje Herman Rigelnik na ponedeljkovi seji sozda Gorenje, nadaljnje zidanje cen ni več možno, saj so končni izdelki marsikaterega od proizvodov Gorenja že tako dragi, da lahko postane njihova prodaja ob sedanjem padanju standarda že vprašljiva. Zato je potrebno še naprej povečevati produktivnost dela, zmanjševati materialne stroške in vplivati na dobavitelje, da bodo tudi sami, v svojih delovnih okoljih storili isto.
Herman Rigelnik je poudaril, da so delavci Gorenia v zadnjem letu vložili izredne napore in požrtvovalnost, da bi premagali težave, ki so prizadele ta kolektiv in da pravzaprav ni kolektiva, v Jugoslaviji, ki bi se znašel v takšnem položaju,
a bi se s takšno odločnostjo in delovno vnemo lotil odpravljanja pomanjkljivosti.
Leto dni je sicer premalo, da bi se lahko zatrdno pokazale pravilnosti vseh odločitev, pa vendar je očitno, da je izbrana pot prava in da odrekanja niso bila zaman. Naraščanje produktivnosti, posodobitev proizvodnje, znanje in izvoz sp tisti temelji, ki jim je začasni poslovodni odbor dal poseben poudarek, novo vrednoto, temelji na katerih bo sedaj grajena obnova Gorenja. Sprejeti in družbeno verificirani sanacijski programi predstavljajo realno osnovo za postopni izhod iz krize. Ob njihovem doslednem izvajanju pa naj bi v prihodnje ne bilo več izgub iz tekočega poslovanja. Vendar bodo bremena preteklosti še naprej pomembneje vplivala na tekočo reproduktivno sposobnost temeljnih organizacij, saj bo potrebno vračati visoke obresti za sanacijske kredite.
Na seji delavskega sveta sozda so spregovorili tudi o projektu obnove Gorenja, ki bo konkretneje opredelil temeljne cilje nadaljnjega razvoja. Seveda pa bi bilo nesmiselno pričakovati, da bo
Mladi raziskovalci za razvoj Velenja
Morda tudi do zveznih priznanj
V	sodelovanju z delovnimi organizacijami in skupnostmi naše občine sta občinska raziskovalna skupnost in izvršni svet skupščine občine Velenje v mesecu januarju objavila razpis ,,Mladi raziskovalci za razvoj Velenja". Na tem razpisu so lahko sodelovali vsi občani, Id še niso dopolnili 27 let starosti in niso bili registrirani raziskovalci. Prijavili so se lahko na naloge, Id so jih predložile organizacije združenega dela in druge institucije v občini, lahko pa so prijavili tudi tehnične in druge inovacije, referate, seminarske in diplomske ter raziskovalne naloge po lastni presoji, vendar v navedenih tematskih področjih, izjemoma pa tudi z drugih področij.
V	razpisnem roku je prispelo 28 prijav. Od tega je bilo 11 prijav z naslovi nalog, ki so jih predložile organizacije združenega dela
. druge institucije, 17 prijav
pa so predložili udeležena razpisa sami.
Javna predstavitev teh nalog mladih raziskovalcev bo med 15. in 20. junijem in takrat bo podana tudi ocena kakovosti opravljenih del. Ze sedaj lahko trdimo, da je večina med njimi izredno uspelih. Prejšnji petek so bile namreč na 18. srečanju mladih raziskovalcev v okviru eibania ..znanost mladini" predstavljene in ocenjene naloge mladih raziskovalnih področij Slovenije. Skupno je bilo na srečanju na 10 raziskovalnih področij predstavljenih več kot 80 nalog, od tega 12 iz občine Velenje. (6 iz etnologije, 2 iz zgodovine, 1 iz geografije, 1 iz kemije, 1 iz računalništva in i iz slovenskega jezika s književnostjo, medtem, ko na področjih arheologije, fizike in umetnostne zgodovine naši mladi raziskovalci niso sodelovali).
Od 61 nalog na področjih, na
katerih so sodelovali mladi raziskovalci iz naše občine, je bilo nagrajenih in s tem uvrščenih, na zvezno tekmovanje 18 nalog, od tega kar 4 iz občine Velenje: 2 iz etnologije in po ena iz kemije in geografije. Organizirana akcija ,,mladi raziskovalci za razvoj Velenja" je torej dala pomembne rezultate tudi v republiškem merilu, čeprav se je zares pričela šele februarja letos.
Povejmo še, da celotna akcija ni usmerjena le na področje izdelave ^raziskovalnih nalog, ampak poteka tudi delo v sekcijah, v katerih načrtno vzgajajo mlade raziskovalce. Vključujejo se učenci sedmih in osmih razredov, dijaki srednjih šol in študentje. V sekcijah deluje več kot sto učencev.
V prihodnji številki Našega časa pa bomo spregovorili tudi o nagrajencih, njihovih nalogah in mentorjih.	B. Z.
prinesel čarobno formulo za odpravo težav, saj je ta le v produktivnejšem in kakovostnejšem delu.
Ker je v mesecu maju potekel ukrep družbenega varstva v sozdu, in ker se na razpis za nov poslovodni organ ni prijavil noben kandidat, so na tej seji delavskega sveta imenovali v. d. predsednika
poslovodnega organa in v. d. podpredsednike poslovodnega organa sozda Gorenje. Najodgovornejšo funkcijo v sozdu bo še naprej opravljal Herman Rigelnik, magister ekonomskih znanosti, podpredsedniki pa bodo Anton Hojnik, Peter Kodelat Andrej Kržič, Jože Zagožen, Jože Stanič in Gabrijela Jelen.	B. Z.
Ob rob tednu solidarnosti
V prejšnji številki Našega časa smo pisali o tednu solidarnosti za pomoč ljudem ob elementarnih nesrečah, ki je letos potekal od 1. do 7. junija.
Med drugim smo zapisali tudi to, da je utrjevanje in razvijanje socialistične solidarnosti stalna ter prednostna naloga vseh družbenih sil. Z razvijanjem te zagotavljamo sebi, vsem narodom in narodnostim osnovno socialno varnost ter pomoč v primeru elementarnih nesreč. Prav tako si ustvarjamo boljše življenjske pogoje.
leden solidarnosti smo v naši republiki začeli z zbiranjem oblačil, rabljene obutve, posteljnine in pohištva. Name te humanitarne akcije, ki jo organizirajo organizacije Rdečega križa, je zbrati kar največ takega materiala za pomoč rb raznih naravnih nesrečah, socialno šibkim in mladim družinam ter posameznikom. V naši občini je potreba po tovrstnem materialu zelo velika, zlasti primanjkuje oblačil za predšolske otroke. Žal, pa svoje solidarnosti občani velenjske občine v letošnji zbiralni akciji niso izkazali. »Letošnja zbiralna akcija ni najbolje uspela. Občani so darovali zelo malo rabljenih oblačil, obutve in posteljnine, skladišče, ki bi moralo biti vedno polno, pa je skoraj prazno.«
Zbrali smo le okoli 800 kilogramov, od tega je še precej neuporabnega. To je za našo občino, v kateri živi veliko mladih družin, veliko premalo. Mnogo bolje kot v Titovem Velenju so se izkazali krajani krajevnih skupnosti Šoštanj, Gaberke in Šmartno ob Paki. Kljub vsemu se vsem darovalcem za njihovo humanost zahvaljujemo,« je poudarila sekretarka
občinskega odbora Rdečega križa Velenje Darinka Herman.
Solidarnost postaja v naši družbi vse bolj stvar delovnih ljudi in občanov. Napredek vseh oblik solidarnosti med ljudmi je mogoče doseči le, če sodelujemo v akcijah vsi kjerkoli živimo in delamo. Zato bi bilo prav, da še enkrat pobrskate po omarah in gotovo boste našli še oblačila, obutev, posteljnino ali kos pohištva, ki ga ne uporabljate več in vam je samo v napoto. Darujte ga Rdečemu križu. Vsakega, še tako majhnega paketa, bo občinski odbor Rdečega križa zelo vesel. Če pa že ne morete sami pripeljati darovanih oblačil, obutve, posteljnine na občinski odbor, pa hranite paket do podobne zbiralne akcije, ki bo v jeseni.
KS Edvarda Kardelja
12.
junij -
krajevni
praznik
12. junija praznuje krajevna skupnost Edvarda Kardelja svoj krajevni praznik. Tudi v počastitev letošnjega praznika bodo pripravili v krajevni skupnosti vrsto prireditev, športnih srečanj, očiščevalnih akcij itd. Tako bodo v soboto dopoldne, s pričetkom ob 9. uri organizirali vsi hišni sveti akcije čiščenja svojega okolja, ob 11. uri se bodo pričela športna srečanja, popoldne ob 18. uri se bodo krajani pomerili tudi v šahu, taborniki pa bodo pripravili ob 19. uri še srečanje krajanov. Veselo bo v krajevni skupnosti tudi v nedeljo, ko bo nastopila na Kardeljevem trgu ob 9. url folklorna skupina iz Prljedora, ob 10. uri pa bo nogometni turnir. V ponedeljek 11. junija bo nastopil ob 18. uri na Kardeljevem trgu pevski zbor Kajuh, v torek 12. junija, torej na dan praznika, pa bo ob 18. url v prostorih krajevne skupnosti svečana seja na kateri bodo med drugim podelili priznanja krajevne skupnosti, po seji pa bo na Kardeljevem trgu kulturna prireditev. Nastopili bodo tamburaši, godba ter učenci osnovne šole.
Atletski klub Velenje
Doslej največji
Konec tedna je bilo v Novi Gorici tekmovanje za atletski pokal Slovenije. Atleti velenjskega kluba so dosegli svoj doslej vsekakor največji uspeh, saj so presenetljivo, vendar prepričljivo osvojili prvo mesto. Drugi so bili
uspeh
nama
Veleblagovnica Titovo Velenje
lanski zmagovalci, atleti celjskega Kladivarja. Pri moških je bil torej vrstni reci naslednji: 1. Velenje 368 točk, 2. Kladivar 283, 3. Olimpija 262, 4. Gorica 208, 5. ŽAK Ljubljana 113 itd.
Se najboljše uvrstitve velenjskih atletov: 1.500 m: 1. Živko 3:45,9, 3. Popetru 3:46.1: 4 x 100 m: 3. Velenje 43,5: daljava: 2. Režek.722: krogla: 1. Vuk 15.20; 800 m: 2. Zivko 1:52,2, 3. Popetru 1:52,7; 3.000 m zapreke: 2. Anič ?:02.7; hoja 10 km: 2. Makovšek 51:59.5: disk: 1. Vuk 46,62.
Lep uspeh so dosegle tudi ve-enjske mladinke v Celju kjer je silo finalno tekmovanje za atletiki pokal za mladinke. Osvojile so namreč 4. mesto.
Izvršni svet Sob Velenje
Vrsta pomembnih zadev
Predstavniki občinske konference ZSMS Velenje so pripravili gradivo o družbeno ekonomskem in družbenopolitičnem položaju mladih v občini Velenje. O predloženem gradivu so na zadnji seji spregovorili tudi člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje. Menili so, da je gradivo dovolj celovito in da zajema vse temeljne probleme mladih. Podprli so vse teze. kijih zajema gradivo, menili pa so, da bi ga bilo treba dopolniti v smislu, daje mladina neločljivo povezana z življenjem občine, da zaseda pomembne položaje in se tako neposredno vključuje v vsa dogajanja.
Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo o delu Postaje milice Titovo Velenje. O tem smo v našem času že pisali. Ugotavljali so, da prihaja v občini Velenje na tem področju do razkoraka med možnostmi in potrebami, pa vendar so ugotovili, daje Postaja milice Titovo Velenje vpeta v družbeno politično življenje občine Velenje. Več bi bilo treba narediti na področju preventive, vendar so sredstva v te namene močno omejena, saj je ta Postaja milice trenutno kadrovsko zasedena le šestdesetodstotno. Prav zato so pozvali večje delovne organizacije v občini, da združijo sredstva za nakup kadrovskih stanovanj za miličnike, dali pa so tudi pobudo, da se nemudoma imenuje gradbeni odbor za razrešitev prostorskih težav Postaje milice Titovo Velenje.
Na zadnji seji so člani izvršnega sveta namenili vso pozornost tudi problematiki drobnega gospodarstva v občini. Obravnavali so gradivo, ki gaje pripravila skupna komisija izvršnih svetov občin Velenje in Mozirje ter gospodarske zbornice. V gradivu ugotavljajo in opozarjajo na vse tiste pomanjkljivosti, ki negativno vplivajo na uspešen razvoj tega področja gospodarstva in jih je potrebno nemudoma odpraviti. Člani izvršnega sveta so soglašali s
predloženimi usmeritvami komisije in ob tem še posebej poudarili, daje treba doseči pri zagotavljanju materialne osnove več selektivnosti, saj je nesprejemljivo, da obravnavamo pod enakimi kriteriji storitvene in druge dejavnosti.
Po novem zakonu morajo biti stanovalci organizirani v stanovanjskih skupnostih. V občini naj bi ustanovili 135 skupnosti stanovalcev, doslej pa je bilo ustanovljenih 126. Skupnosti niso ustanovljene predvsem v starejših stanovanjskih hišah, kjer najpogosteje hišni sveti niso aktivni. Po novem zakonu upravljajo s stanovanjskimi hišami izključno skupnosti stanovalcev, ki pooblastijo ustrezno delovno organizacijo za vzdrževalna dela, pobiranje stanarin in podobno. Člani izvršnega sveta so pozvali vse krajevne konference SZDL, da pospešijo ustanovitev skupnosti stanovalcev, v vseh tistih okoljih, kjer njihovo delo še ni zaživelo, saj bo sicer družbeni pravobranilec samoupravljanja prisiljen imenovati »prisilno upravo«. O tej problematiki bodo spregovorili na delavskem svetu tudi delavci stanovanjskega podjetja DOM, ki kot pooblaščena delovna organizacija vzdržujejo stanovanjske hiše v občini, prav tako pa naj spregovorijo tudi o pobiranju stanarin in v primerih, ko je stanovalci ne plačujejo, ukrepali v skladu z zakonom. Ta namreč jasno opredeljuje, da je potrebno stanarino redno plačevati. Če je stanovalec ne plačuje redno, je potrebno obvestiti o tem lastnika stanovanja, ta pa lahko, če nosilci stanovanjske pravice kljub opozorilu svojih obveznosti ne poravnajo odpove stanovanjsko pravico. Prav gotovo je nesmiselno in nesprejemljivo, da postavljamo neplačevanje stanarine kot problem na različne organe, če imamo zakonsko opredeljeno, kako je treba ukrepati v teh primerih.
M. Z.
Občinski svet ZSS Velenje
Delo službe za pravno pomoč
Pri občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije Velenje deluje tudi služba za pravno pomoč, ki daje pravne in druge nasvete,
sestavlja vloge, zahteve, pritožbe in predloge sodiščem združenega dela. Čeprav naj bi ta služba nudila pomoč samo pri zadevah, ki izvirajo
Titovo Velenje
Odlikovanje za Albina Amona
Med krajšo slovesnostjo je prejšnji teden predsednik skupščine občine Velenje Janez Basle podelil Albinu Amonu red dela z zlatim vencem, s katerim ga je odlikovalo predsedstvo SFRJ, za njegove posebne zasluge in dosežene uspehe pri delu.
Albin Amon je od leta 1976 do upokojitve, konec leta 1982, opravljal dolžnosti družbenega
pravobranilca samoupravljanja v občini Velenje. Ob tem svojem zelo zahtevnem vsestranskem ter odgovornem delu je opravljal vseskozi tudi vrsto pomembnih dolžnosti. Z upokojitvijo pa te svoje vsestranske dejavnosti ni končal, ampak se še naprej prizadevno vključuje v delo društev in organov v krajevni skupnosti Desni breg Titovo Velenje in širši družbenopolitični skupnosti.
S slovesne podelitve odlikovanja Albinu Anionu so se udeležili tudi predstavniki republiškega in občinskega družbenega pravobranilstva, sodišča in tožilstva iz Titovega Velenja, družbenopolitičnih organizacij, izvršnega sveta skupščine občine Velenje
iz delovnih razmerij, pa pogosto pomaga tudi v drugiji primerih. Pri tem zadnjem predvsem svetuje, pojasnjuje ali pa napoti osebo, ki išče pa moč, ustreznim organom. V takšnih primerih pa ne sestavlja tožb in predlogov sodiščem.
Lani je pri službi iskalo pomoč osemindevedeset strank, največkrat zaradi prenehanja delovnega razmerja, disciplinskih postopkov in ukrepov, ocenitev, stanovanjskih zadev, razporeditev in premestitev delavcev, izplačil osebnih dohodkov, zaposlitve, sklenitve delovnih razmerij — tudi pogodb o delu —, negativnih ocen poskusnega dela, poškodb pri delu, priznanj bolniškega staleža, različnih odškodnin, najmanj med vsemi primeri pa je bilo sporov zaradi priznanj invalidnosti in en sam primer za priznanje pravice do lažjega dela.
Ta služba je pomagala ljudem tudi na drugih področjih, ne samo pri zadevah, ki izvirajo iz delovnih razmerij: spodbijanje očetovstva, plačevanje preživnine, priznanja delovne dobe za nazaj, izročilno-darilna pogodba, ločitev, prometne nesreče, odvzem potnega lista, pogodba o preživljanju, poskus posilstva, komunalni prispevek, gradnja, razveza, oporoka, otroški dodatek in še bi lahko naštevali.
Največ delavcev, ki se za pomoč obrne na to službo je iz Rudnika lignita Velenje, sledi mu Vegrad,
TGO Gorenje, Termoelektrarna Šoštanj, Tovarna usnja, Dom za varstvo odraslih, pa še HPH, RŠC, Veplas, med njimi pa so tudi nezaposleni in upokojenci.
Iz poročila službe za pravno pomoč pri občinskem svetu ZSS Velenje je razvidno, da se je v lanskem letu občutno zmanjšalo število sporov zaradi priznanja bolniškega staleža, da pa so v porastu disciplinski ukrepi prenehanja delovnega razmerja, kar kaže na večjo stopnjo odgovornosti do izpolnjevanja delovnih dolžnosti. Precej je še vedno sporov zaradi ocenitve del in nalog ter prerazporeditev delavcev. Vzrok za to bi verjetno lahko iskali v tem, da v prejšnjih letih takšnih ukrepov skorajda ni bilo in da je prevladovala miselnost, da je delovno mesto stalno.
Služba pravne pomoči pri OSZSS Velenje je v svojem poročilu tudi ugotovila, da je že skoraj pravilo, da delavci, ki iščejo pravno pomoč niso seznanjeni z obveznostmi in pravicami, ki so zapisani v samoupravnih aktih njihovih temeljnih organizacij. Večkrat delavci tudi sami pravijo, da do teh aktov ne morejo priti, ali pa se jim pokaže le tisti del, ki je v njihovo škodo. Odveč pa je poudarjati, da bi morali biti vsi delavci dobro obveščeni z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki izvirajo iz dela in so zapisani v samoupravnih aktih, saj so ta določila obvezujoča tudi za organe, ki odločajo o varstvu pravic delavcev.
In še nekaj: ta služba uradno posluje samo enkrat v tednu po dve uri, ne odkloni pa pomoči tudi zunaj tako določenega časa.
mkp
Muta
11. srečanje mladih delavcev
Tradicionalno srečanje mladih delavcev Gorenja, letošnje bo že enajsto, bo 23. junija na Muti, organizator pa je koordinacijski svet ZSMS Tovarne poljedelskega orodja, kmetijskih strojev in livarskih izdelkov Gorenje Muta.
Delo skupin delegatov v zborih republiške skupščine
Premalo sodelovanja z delegacijami
V občini Velenje je sedež skupine delegatov, ki delegira delegate v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije z gospodarskega področja za občini Mozirje in Velenje. Poleg nje pa deluje še skupina delegatov, ki delegira delegata v zbor občin.
Delo obeh skupin delegatov v tretjem mandatu delegatske skupščine ugodno ocenjujejo, saj so delegati poglobljeno obravnavali predložena gradiva in se trudili, da na sejah zborov republiške skupščine posredu-
subjektivne sile, samoupravna in izvršilna telesa, poslovodni, vodstveni, strokovni in občinski upravni organi.
DELEGATI OSTAJAJO OSAMLJENI
Vendar pa delegati obeh skupin delegatov vedno opo-zatjajo, da dobivajo premalo pomoči. Pri obravnavi gradiv in predlogih zakonskih predpisov, ki jih sprejema republiška skupščina, bi morali s skupinama delegatov tvorno sodelovati.
jejo v razpravah čimbolj kon-strukturne prispevke. Tako so delegati iz občine Velenje in Mozirje na 34. zasedanjih zbora združenega dela slovenske republiške skupščine razpravljali in predlagali pripombe na 40 točk dnevnega reda. Delegati v zboru občin pa so se prav tako aktivno vključevali v uresničevanje gospodarske stabilizacije, izvajanje planskih nalog, zakonskih predpisov s področja socialne politike, uprav za družbene prihodke, preobrazbe pravosodnega sistema, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, dogovora g usklajevanju davčnega sistema in izvajanje zakonov ter resolucij. V zboru občin so predložili 30 pripomb in stališč.
Pri delu se srečujejo z mnogimi težavami. Predvsem skušajo v svoje delo vključiti vse ustvarjalne družbene sile, saj so za uveljavitev samoupravljanja odgovormi vsi delovni ljudje in občani, zlasti pa organizirane
tako s strokovno pomočjo, kot tudi s predlaganjem mnenj in stališč občinski upravni organi, strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti, strokovni in drugi organi v združenem delu, predvsem pa izvršna sveta skupščin občin Velenje in Mozirje ter Savinjsko šaleška gospodarska zbornica. Z njihovim sodelovanjem bi se lahko delegati v republiški skupščini bolj verificirano odločali. Res je, da skupščina občine Velenje uvršča nekatere pomembnejše točke iz delovnega programa skupščine SRS v svoj program.
Vendar delegati menijo, da bi se morali zbori občinske skupščine bolj neposredno uveljaviti kot konferenca delegacij in oblikovati stališča do najpomembnejših vprašanj, ki so na dnevnem redu republiške skupščine.
Zlasti delegacija za zbor združenega dela pogreša takšen način dela. Zdaj večinoma iz-
hajajo stališča, kijih predlagajo delegati na sejah zborov v Ljubljani le iz skupine delegatov, s tenj, pa delegacija ne more povsem uveljaviti interesov združenega dela in obeh občin.
PREVEČ ADMINISTRATIVNIH POSEGOV
Delegati v republiški skupščini se pri delegatskem odločanju vse pogosteje srečujejo s prakso mnogih administrativnih posegov. Na ta način v zaostrenih gospodarskih in družbenih razmerah zožujemo možnosti neposrednega vpliva delovnih ljudi in občanov na družbene odločitve. Čeprav je v nekaterih primerih razumljiva nujnost sprejemanja predpisov po hitrem postopku, pa seje v takšnih posegih treba nasloniti na samoupravno organizirane delovne ljudi in delegatski sistem. Če kdajkoli, potem je zdaj potrebno okrepiti zaupanje v delovne ljudi. Delegati iz našega
območja so v zboru občin in zboru združenega dela na to večkrat opozorili.
MARLJIVO IN USTVARJALNO SODELOVANJE VEČINE DELEGATOV
Delegati svojo delegatsko funkcijo opravljajo zraven rednega dela. Težave imajo predvsem tisti delegati, katerih osebni dohodek zavisi od njihove delovne uspešnosti. To pa zaradi tega, ker se v rednem delovnem času stežka posvetujejo in pridobivajo stališča od nosilcev gospodarskih, družbenih in političnih ustvarjalcev,-
Aktivnost delegatov otežkoča še zamujena dostava pismenega gradiva za seje zborov skupščine SR Slovenije, saj ga dobivajo postopno in tudi vedno ni popolno. Delegati večkrat negodujejo, da jim je v njihovih delovnih sredinah otežkočeno opravljanje delegatske funkcije.
Objavljen statut občine
V	občinskem uradnem ves-tniku je objavljen Statut občine Velenje. S statutom delovni ljudje in občani zagotavljamo, da bo občina Velenje zasnovana na samoupravljanju in bo delovala kot temeljna samoupravna družbenopolitična skupnost. To pa daje možnost, da se delovni ljudje in občani že v tozdih in skupnostih ustvatjalno vključujemo v samoupravni sistem.
V	novem statutu občine so določbe o družbenoekonomski ureditvi, skupščinskem sistemu
ter organiziranju in delovanju skupščine občine, funkciji, sestavi in razmerjih izvršnega sveta, občinskih upravnih organih, občinskih družbenih svetih, varstvu samoupravnih pravic, družbene lastnine in zakonitosti, ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, obveščanju delovnih ljudi in občanov, javnosti dela, odgovornosti nosilcev samoupravnih, javnih in drugih funkcij ter o sodelovanju občine Velenje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi.
PREMALO SODELOVANJA Z DELEGACIJAMI
Navzlic vsemu pa večina članov obeh skupin delegatov marljivo delajo in prihajajo na seje ter ustvarjalno sodelujejo. Nekaj izjem je vendarle. Na 36. sejah skupine delegatov v zboru združenega delaje bila udeležba delegatov naslednja: Peter Jaklič je bil navzoč 31-krat, Janez Erhart in Branko Berlot 27-krat, Stane Divjak in Jože Skornšek 26-krat, Jožica Vratanar 25, Viktor Kovač in Jože Zaluber-šek 22. Branko Kralj 21, Ivan Ribič 19, Ivan Gašparič 17 (do 27. seje). Drago Ribič 17, Miloš Ljubojevič 14 (do 26. seje), Franc Miklavc 13, Andrej Na-raločnik 11 (do 17. seje), Rafael Kopušar 11, Jože Mutec 10. Rafko Semprimožnik 8 in Stanislav Rakun 3-krat(do 16. seje). Seje pa se nikoli nista udeležila Ivanka Tajnik, delegirana iz delegacije skupnih služb SOZ-DA REK in Jože Punčuh iz občine Mozirje. Pred iztekom mandatne dobe je prenehalo članstvo v skupini delegatov Ivanu Gašpariču, Milošu Lju-bojeviču, Andreju Naraločniku in Stanislavu Rakunu. Namesto Rakuna je zbor združenega dela Skupščine občine Mozirje izvolil Nika Hudoklina.
V skupini delegatov za zbor občin pa je na 36. sejah bila naslednja udeležba: Leopoldina Lukič je bila navzoča 29-krat, Franjo Korun in Tone Šeliga 2<£krat, Peter Habjan 21, Marcel Medved 20, Janko Ževart 18, Josip Čurčič 19, Kristian Hrastel 17, Andrej Centrih 14, t2-kratpa so se sej udeležili Jože Brinov-šek. Škorjanc Koren Martina in Drago Blagus, Kateremu je prenehal mandat.
Na Muti bo v okviru srečanja programska konferenca koordinacijskega sveta ZSMS Gorenje, na kateri bo okrog 200 mladih spregovorilo o njihovem dosedanjem deležu pri sanaciji Gorenja in o nalogah, ki jih v tej zvezi še čakajo. Najboljšim mladim delavcem-samoupravljalcem iz vseh delovnih organizacij pa bodo podelili posebna priznanja.
Občina Velenje
Seminar za organizatorje kulturne dejavnosti
Izobraževalni center in Služba za rekreativno in kulturno dejavnost iz Gorenja TGO ter Komisija za kulturo pri občinskem svetu ZSS Velenje, bosta 8. in 9. junija v hotelu Vesna v Topolšici pripravila seminar za organizatorje kulturne dejavnosti v organizacijah združenega dela.
Cilj tega seminarja je, da organizatorji kulturne dejavnosti pridobijo znanje in izmenjajo izkušnje, se med seboj bolje spoznajo in utrdijo tovariške in delovne vezi.
Posebna številka Hotenj
V petek, 1. junija, je bila v navzočnosti skoraj vseh, ki se v tem trenutku bolj ali manj aktivno ukvarjajo z literaturo, predstavljena posebna številka literarnega glasila Hotenja. V njej je izbrana poezija Borisa Kumra. Knjiga pa nosi naslov Zora.
Ta knjiga je plod petletnega dela Odbora za literaturo, ki deluje pri ZKO Velenje. Letos bosta prvič izšli dve številki Hotenj, Prva, posebna, kije že izšla stane 150 dinarjev, druga, 5. redna številka pa naj bi predvidoma izšla jeseni.
Sodelavci pri odboru za literaturo upajo, da bodo vsako leto dobili na razpis toliko literarnih prispevkov, da bodo s tiskanjem dveh številk Hotenj lahko nadaljevali. To sploh ne bi smel biti problem, saj živi v velenjski občini več kot štirideset ljudi, ki radi in dobro pišejo, poleg tega pa se v Hotenjih redno pojavljajo tudi pisci iz širšega slovenskega prostora.
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa
izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mu-gerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Pla-ninc (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-317,850-316.
Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 10 dinarjev. Letna naročnina za
individualne naročnike je 432 din (mesečna je 360 din) za inozemstvo 900 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in oprema: ČGP Večer. Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov .
7. junija	A 1 itovo Velenje		IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ	i	las ca;	S * stran 3
Lesna Šoštanj
Kljub težavam dosegajo zadovoljive rezultate
Pred leti smo poznali šoštanjsko Lesno kot organizacijo združenega dela, kjer so se srečevali s številnimi težavami, ki so se odražale v zelo slabih poslovnih rezultatih. Težav tudi danes v tem kolektivu ne manjka, pa vendar dosegajo zadnja štiri leta zadovoljive poslovne rezultate.
Sedaj so v tem delovnem kolektivu organizirani kot sektor tozda Gradnje Vegrada Velenje. V obratih žaga in mizarstvo imajo okoli 100 zaposlenih. Poleg tega, da izdelujejo mizarske izdelke za potrebe gradbene operative matične delovne organizacije, zelo uspešno sodelujejo s Smreko iz Gornjega Grada za katero izdelujejo montažne elemente za vidende, za Liko iz Vrnike izdelujejo masivne podboje, za EKO pa vrtljiva okna in stopnice. Posredno so s temi programi vključeni tudi v izvoz.
Letno predelajo v tem sektorju okoli osem tisoč kubičnih metrov hlodovine in še okoli tisoč
kubičnih metrov žaganega lesa, ki ga nabavljajo izven občine, medtem ko jim hlodovino zagotavljata tozd Jelka in temeljna organizacija kooperantov iz Šoštanja. Ravno dobava lesa jim predstavlja zelo veliko težavo, saj so morali na primer v prvih mesecih letošnjega leta proizvodnjo v obratu žaga prekiniti, zaradi pomanjkanja lesne surovine, potem pa so zaradi tega nastopile težave v obratu mizarstvo v mesecih marec in april.
Kasneje so začeli dobivati večje količine lesa, tako da so organizirali delo v obratu žaga v več izmenah, vendar pa zmogljivosti sušilnice niso takšne, da bi lahko ves žagan les pravočasno posušili, časa za naravno sušenje pa seveda ni.
Veliko težav jim povzročajo tudi neustrezni delovni prostori ter zastarela tehnologija. Delavci dosegajo takšne poslovne rezultate, da lahko del sredstev izločajo tudi
Zaradi lege na področju ugrezanja so vsa vlaganja močno omejena.
za izboljšanje tega, vendar pa najpogosteje naletijo na težave, saj so njihovi poslovni prostori na področju ugrezanja, zato so vsa vlaganja močno omejena. Kljub vsemu pa so v zadnjem času nekaj naredili tudi na tem področju. Obnovili so najnujnejšo strojno opremo, še letos pa bodo adaptirali tudi pomožne poslovne prostore, pripravljajo pa tudi programe za dozidavo obrata žaga ter za zunanjo ureditev in ureditev skla-
dišča za obrat žaga. Seveda bi bilo najustrezneje, če bi poslovne prostore prestavili na novo lokacijo. Elaborat o tem so sicer že pripravili, vendar žal tega v trenutnem gospodarskem stanju ne bodo mogli uresničiti.
Težav v šoštanjski Lesni tako tudi danes ne manjka, vendar pa so vseeno dokazali, da je mogoče z dobrim delom doseči tudi s slabšo tehnologijo zadovoljive rezultate.
Vekos - tozd Komunalna oskrba
Še enkrat: Povezati zimsko službo
Pred nedavnim je bila v Titovem Velenju seja skupnosti za ceste občine Velenje. O tem smo pisali tudi v Našem času pod naslovom »Povezati zimsko službo«. Na članek, točneje na razpravo in ugotovitve, so imeli velenjski komunalci nekaj pripomb, oziroma se ne strinjajo z vsem. kar je bilo rečeno na sej i. Da bi problematiko osvetlili s te plati, smo se obrnili na delovno organizacijo Vekos — tozd Komunalna oskrba, kjer sta nam direktor tozda Viktor Podgoršek in vodja enote Vzdrževanje cest. Julijan Slemenšek povedala naslednje:
Viktor Podgoršek: »Menim, daje že ustanovitev samoupravne cestne skupnosti velik nesmisel. To smo poudarjali že na začetku ustanavljanja te skupnosti. Kotv večini drugih občin, bi lahko tudi v naši ustanovili komunalno — cestno skupnost, ker so na področju cest enaki problemi , pa tudi del sredstev za vzdrževanje cest se pridobiva iz istega vira. Trdim tudi, da se neupravičeno in nekontrolirano bohoti administracija na delovni skupnosti sis materialne proizvodnje in da uporabniki največkrat ne vedo, na kateri skupnosti naj rešujejo svoje probleme.
Vročo kri in nezadovoljstvo občanov — delegatov povzroča tudi neinformiranost. Menim, daje delovna skupnost sis materialnega gospodarstva bila ustanovljena z eno osnovnih nalog — to je koordiniranje delegatskega sistema med uporabniki
in izvajalci. Žal temu ni tako. Vse večja ie težnja, da v tej skupnosti izvajajo tehnično-strokovna dela, delegatski sistem pa šepa. Tako na primer naša delovna organizacija sploh ne dobiva gradiva za skupščine samoupravne cestne skupnosti in zato tudi nimamo pregleda nad vsebino delovanja te skupnosti in tudi na možnosti za dajanje odgovorov na tehtna vprašanja delegatov v tej skupnosti.«
Julijan Slemenšek: »Strokovne službe DO Vekos, tozd Komunalna oskrba in Cestnega podjetja Celje so izdelale skupni predlog delitve in vzdrževanja cest tako, da ne bi bilo potrebno »dviganje plugov«, kot omenja članek, vendar naš predlog, kije bil 9. 12. 1982 poslan na Komite za planiranje. gospodarstvo in varstvo okolja, žal ni spregledal belega dne.
Za izboljšanje zimske službe smo se sestali predstavniki izvajalskih delovnih organizacij. Cestnega podjetja Celje in tozda Komunalna oskrba in se 25. 10. 1982 dogovorili, da tozd Komunalna oskrba opravlja zimsko službo še nadalje od 1.1.1983 do 15.4. 1983. Tudi za čas od 15.11. 1983 do 15. 4. 1984je bil pripravljen dogovor med Cestnim podjetjem Celje — tozd Vzdrževanje cest in Vekosom — tozd Komunalna oskrba. Cestno podjetje Celje predhodno dogovorjenih pogojev o vzdrževanju zimske službe ni sprejelo, še več. odpovedalo je tudi začasno naročilnico!
Kljub temu pa smo tudi v tej zimi pomagali reševati problematiko zimske službe Cestnemu podjetju Celje z našo mehanizacijo, čeprav moram reči, da smo tudi velenjski komunalci bili v tej zimi izredno obremenjeni, tudi po 36 ur v eni akciji. Za primer naj navedem, da ima Vekos z bolnišnico in hotelom v Topolšici sklenjen dogovor o opravljanju zimske službe. Lahko bi na meji mesta Šoštanj dvignili plug, pa so Vekosovi šoferji vendarle splužili tudi cesto od Šoštanja do Topolšice, čeprav jo vzdržuje Cestno podjetje Celje. Kljub omenjenemu pa komunalci nikoli nismo govorili o nagajanju«
P. S.: Prepričani smo, daje prav in za delegatsko obveščanje več kot nujno, da določeno problematiko osvetlimo z vseh strani, zlasti s strani prizadetih. Vse to je možno le z neposrednim dialogom. Drugo pa sevedaje, če nekdo ni vabljen na delegatsko dogovaijanje, oziroma ne dobi gradiva in vabila za sejo. kolje bil to primer na zadnji seji skupnosti za ceste. Zanjo torej velenjski komunalci niso dobili vabila in gradiva, vprašanje kako bomo dejavnost izboljšali, posodobili in bolj kakovostno opravljali, pa je seveda pomembno. To velja tudi za zimsko službo, za vzdrževanje cest in podobno.
B. Mugerle
Poslovna skupnost Farmin
Uspešno predstavili nekatere novosti
Novosadski sejem je največji sejem s področja kmetijstva pri nas. Vsako leto na njem razstavljajo domače in tudi tuje delovne organizacije, ki se kakorkoli uk-varjajo s kmetijstvom svoje novosti, od novih strojev, do sodobnejše opreme in podobno. Ena od razstavljavcev sodobnih dosežkov s področja pridelovanja hrane je opreme je bila tudi velenjska poslovna skupnost Farmin.
Na 51 mednarodnem kmetijskem sejmu se je skupnost predstavila s kompletnim programom svojih članic. Posebno pozornost so te namenile novostim s področja perutninarstva in kunčjereje.
Predstavljena noviteta s področja perutninarstva je predvsem sistem hranjenja, pri katerem z elektronskim doziranjem krme kmetovalci dosežejo enakoli količino hrane istočasno v vsakem krmilniku. To je še posebej pomembno na farmah jatičnega in dedovskega jata, kjer je takšno hranjenje nujno. Poslovna skupnost Farmin je v prvi polovici letošnjega leta uresničila tudi dva posla, in sicer v Tuniziji in Libiji, kjer je opremila farme kokoši nesnic jedilnih jajc in farme za vzgojo nesnic. Na letošnjem novosadskem sejmu je prikazala predvsem kletke iz tega programa, ki se po svoji kakovosti in namembnosti enakovredno kosajo z vsako uvoženo in zelo drago opremo. Po besedah vodje Marketinga Vilija Skoka, je posebno zanimanje pritegnila kletka za kokoši nesnice jedilnih jajc zmogljivosti 20 oziroma 40 kokoši, ki je najprimernejša za tako imenovano hobi rejo. Zasebni kmetovalci, zadruge kooperantov in kmetijske zadruge
pa so precej povpraševale po poleg že znanih inkubatorjev zmogljivosti 16800 in 33600 kokošjih jajc po novih, manjših, katerih zmogljivost je od 30 do 800 jajc.
Na področju kunčjereje je poslovna skupnost Farmin iz Titovega Velenja znova dokazala, da je na tem področju trenutno med vodilnimi organizacijami, saj je od sedanjih 7000 samic kuncev, kolikor jih je v Jugoslaviji, kar 6500 v farminovi opremi. ,,Plod domačega raziskovalnega dela vseh članic poslovne skupnosti je kombiniran sistem ventilacije in gretja. V poletnih mesecih služi kot ventilator, v zimskem času pa ga lahko kmetovalci uporabljajo za ogrevanje farm. To je novost na našem tržišču, ki je prav tako pritegnila precej pozornosti obiskovalcev na letošnjem novosadskem sejmu."
Novosti seveda ni manjkalo še s področja prašičereje. Članice poslovne skupnosti Farmin so razstavile nove ograde za svinje in hranjenje s pnevmatskimi in vakuumskimi dozatorji. Pri programu goved pa so posebno skrb namenile izmolziščem in sistemu proste reje govedi. Novosti, ki so jo predstavile članice skupnosti na sejmu, so tudi industrijske klavnice za kunce in mini klavnice zmogljivosti 400 kuncev na uro, namenjene pa so predvsem kooperantom.
Poslovna skupnost Farmin si je z razstavljenimi številnimi novostmi na letošnjem mednarodnem sejmu v Novem Sadu še utrdila ugled. V času sejma so opravili predstavniki te skupnosti preko 100 poslovnih razgovorov z že znanimi njihovimi sodelavci ter tudi z nekaterimi novimi delovnimi organizacijami s področja kmetijstva.
Članice poslovne skupnosti Farmin iz Titovega Velenja so uspešno predstavile mnoge novosti s področja pridelovanja hrane in opreme
Tozd Stavbno pohištvo
Hudo pomanjkanje lesa
Izredno neugodne vremenske razmere v letošnji zimi niso vplivale le na poslovanje nazarskih gozdarjev, posredno so jo hudo zagodle tudi lesni industriji. Tako so se v temeljni organizaciji Stavbeno pohištvo v Lesni industriji Gorenje-Glin Nazarje otepali z velikimi težavami. V prvih mesecih letošnjega leta jim je močno primanjkovalo lesne surovine, zlasti suhega žaganega lesa. Proizvodnja stavbnega pohištva je bila zelo otežkočena, težave pa so seveda občutili vsi delavci te temeljne organizacije.
V drugi polovici maja-se je stanje sicer nekoliko izboljšalo. Uspeli so si zagotoviti nekaj zalog suhega žaganega lesa in proizvodnja bo v bodoče bistveno boljša, kot doslej. Kljub temu menijo, da bodo do konca leta zelo težko nadoknadili sedanji izpad proizvodnje. Seveda niso vrgli puške v koruzo in so sprejeli vrsto ukrepov, da bi načrte vendarle uresničili. Med drugim ne bodo opravili načrtovanega letnega remonta in bodo delali neprekinjeno. Prav tako bodo delali vse proste sobote, v delo pa se že vključujejo tudi režijski delavci delovne skupnosti skupnih služb in temeljne organizacije.
3. junij - dan gradbincev
Delavci gradbeno industrijskega podjetja Vegrad iz Titovega Velenja so slovesno proslavili 3. julij — dan gradbincev.
Tako so pripravili v petek v počastitev tega dne razstavo likovnikov, pesnikov in literarnih ustvarjalcev svojih delavcev. Ob tej priložnosti so pripravili tudi krajšo slovesnost, ra razstavo pa si je še mogoče ogledati v upravnih prostorih Vegrada na Prešernovi 9. Po otvoritvi razstave so organizirali problemsko konferenco skupaj s predstavniki drugih gradbenih delovnih organizacij naše občine o
problematiki organiziranja kulturnih dejavnosti. Popoldne pa so se zbrali športniki Vegrada ter športniki drugih gradbenih delovnih organizacij in še nekateri drugi na igrišču pred osnovno šolo Antona Aškerca. Pomerili so se v streljanju z zračno puško, odbojki, šahu in malem nogometu.
V počastitev 3. junija dneva gradbincev pa je bilo organizirano še proizvodno tekmovanje na gradbišču STC v Ljubljani. Ekipa Vegrada med 13. ekipami na sedmo mesto, kar je dokaj dober uspeh, saj se ekipa ne tekmovanje ni posebej pripravljala.
Razstavo likovnih in literarnih del si je mogoče ogledati v upravnih prostorih Vegrada na Prešernovi 9
Končujejo popravila
IMHliliJMT
V šoštanjskih termoelektrarnah bodo v mesecu juniju končali še zadnjega od štirih remontov, na posameznih blokih. Od 20. marca so opravili že remonte na blokih I., II. in III., sedaj pa so se lotili še bloka V. V tem bloku moči 345 megavatov bodo opravili remont turbine.
Memorial Franca Leskoška-Luke
Delovno srečanje slovenskih kovinarjev
V Kamniku in Domžalah je bilo od 24. do 26. maja letos že 8. delovno srečanje slovenskih kovinarjev letos prvič za Memorial Franca Leskoška-Luke. To srečanje je pomenilo finale vseh tekmovanj na katerih je sodelovalo blizu 15 tisoč delavcev iz vse Slovenije. Na finale jih je prišlo čez tristo, med njimi tudi Velenjčani.
Največ uspeha, tudi sreče, kot je sam rekel, je imel Zdenko Pumat, ki je med TV mehaniki zasedel 1. mesto. Zaposlen je v Gorenju Promet-Servis, v tozdu Servis in maloprodaja. Sodelovanje na republiškem srečanju si je priboril že na občinskem tekmovanju, kjer pa ni zmagal, ampak osvojil drugo mesto. ,,Tega tekmovanja sem se udeležil letos že drugi. Lani sem se tako na občinskem kot na republiškem tekmovanju uvrstil na drugo mesto. Lahko pa rečem, da je občinsko tekmovanje precej težje kot republiško, saj je v naši občini veliko res dobrih TV mehanikov, zato je že tukaj velika konkurenca. V praktičnem delu tekmovanja smo popravljali TV sprejemik Gorenje, ki je bil letos barvni. Najprej smo morali odkriti tri napake in jih potem seveda tudi odpravili. Komisija je ocenjevala kvaliteto opravljenega dela in čas v katerem si vse to storil. Seveda
Zdenko Pumat — dobra uvrstitev že drugič zapored.
pa so o uvrstitvi odločale tudi točke, ki si jih je vsak tekmovalec nabral tudi v teoretičnem delu. Odgovarjali smo na vprašanja iz samoupravljanja in varstva pri delu," nam je povedal Zdenko Purnat.
Zdenko je v Gorenju zaposlen že devet let. Najprej, takoj po končani šoli,si je nabiral izkušnje v TV hali, šele potem je začel delati v delavnicah. Ko smo ga vprašali, če je naslova vesel nam je odgovoril: ,,Vesel sem zlasti tega, da je tudi tokrat ostal naslov v naši delavnici, kjer je zaposlenih sedem delavcev. Lani je bil na tem tekmovanju prvi kolega."
Dobre uvrstitve TV mehanikov na tem tekmovanju. Srečko Ostruh je zasedel 3. mesto, Danilo Čas iz tozda Elektronike pa 5., v konkurenci najboljših dokazuje, da so v Gorenju zaposleni strokovnjaki, ki jim vsekakor lahko zaupamo v popravilo vsak televizor.
Tekmovanja pa so se udeležili tudi drugi in prav tako dosegli dobre rezultate. Med varilci z MAG postopkom je Jože Časar iz delovne organizacije ESO tozd Strojni obrati osvojil 7. mesto, Jože Verdnik iz tistega tozda je med varilci REO zasedel 11. mesto, Alojz Terglav iz Gorenja-Raziskave in razvoj, se je med kovinostrugarji uvrstil na 11. mesto, dobro pa se je odrezal tudi Mladen Grubešič iz TEŠ — tozd Vzdrževanje pri varjenju s T1G postopkom.
Na tem tekmovanju so sodelovali tudi kovinorezkalec Viktor Parfant, strojni ključavničar Silvo Plevnik in brusilec Ciril lesnjak. Čeprav njihove uvi^titve niso bile takšne kot so pričakovali, pa jim bo to tekmovanje spodbuda za še zav-zetejše delo. Izkušnje, ki so si jih pridobili pa velika pomoč na prihodnjih tekmovanjih. Je že tako, da sreča kdaj pa kdaj tudi obrne hrbet.
mkp
Rudarski šolski center Velenje
Z novo obliko tudi do nove vsebine
Z Zakonom o usmerjenem izobraževanju je bila dana pravna podlaga za uresničevanje enega temeljnih izhodišč reforme usmerjenega izobraževanja, namreč, da postane to izobraževanje skupna skrlT šol in organizacij združenega dela, ki kadre potrebujejo.
»Menim«, pravi direktor Centra srednjih šol Drago Šulek, »da
je reforma prav na tem področju zaostrila nekatere probleme, ki so bili sicer prisotni že prej, a smojim posvečali manj pozornosti. Sprejeti novi vzgojno-izobraževalni programi so namreč prezahtevni za večino učencev. Zato tudi z najboljšimi učenci »zahtevnih usmeritev« v predvidenem času, ob danem številu predmetov ter skupni tedenski obremenitvi, učne snovi ni mogoče zadovoljivo predelati, kaj šele, da bi učencem pomagali urediti znanje, ga utrditi in smiselno povezati ter s tem zagotoviti njegovo trajnost.«
Možnosti za uveljavljanje aktivne vloge učencev v učnem procesu so poleg tega glede na obseg učne snovi minimalne. Vprašanje pa je tudi, kako so z nekim neurejenim, površinskim in površnim znanjem lahko zadovoljni v združenem delu.
Naslednji problem je izvajanje proizvodnega dela in delovne prakse, ki jo je reforma dodelila organizacijam združenega dela praviloma materialne proizvodnje. V začetku je bila zagnanost za to sestavino izobraževalnega procesa zelo velika, ko pa se iz leta v leto število učencev, ki jim je potrebno zagotoviti začasna delovna mesta veča, se povečujejo tudi problemi za ustrezno izvajanje te proizvodne prakse. Še vedno tudi ni razščiščeno temeljno vprašanje, ali je mogoče zagotovi* učencem delo s katerim bodo prispevali k dohodku v organizaciji združenega dela, kjer oprav-" ijo prakso.
Nova zakonodajaje uvedla tudi pripravništvo v katerem naj bi absolvente vseh šol po končanem izobraževanju usposobili za konkretna dela in naloge. Organizacije združenega dela pa nanj niso pripravljene in možnost, da opravijo pripravniški staž veijet-no ni zagotovljena niti vsem štipendistom. Problem bo nastal že letošnje leto, ko bodo iz šol prišli učenci, ki so opravili triletne izobraževalne smeri.
Poleg teh obstaja še eno vprašanje, ki ga nikakor nebi smeli prezreti. Usposabljanje učiteljev za izvajanje novih učnih načrtov je bilo namreč mnogo preskromno. Nekajletno zaostajanje rasti dohodka družbenih dejavnosti za rastjo dohodka v gospodarstvu pa Je spravilo učitelje tudi v neena-! kopraven ekonomski položaj in so zato za ustvaijalno delo vedno mnaj motivirani.
Izobrazbeni pogoji so zlasti za učitelje strokovnih predmetov v
popolnem neskladju z vrednotenjem njihovega dela. Učitelj rudarskih strokovnih predmetov mora biti na primer diplomirani inženir rudarstva, ki sije dodatno pridobil pedagoško andragoško izobrazbo. Njegov osebni dohodek paje po merilih izobraževalne skupnosti trenutno nekaj nad 20 tisoč dinarji. Če se šola ukvarja tudi z nepedagoškimi načini pridobivanja prihodka, mu lahko zagotovi osebni dohodek največ v višini 30 tisoč dinarjev, za delo enake ali podobne zahtevnosti v gospodarstvu pa bi tak strokovnjak prejemal osebni dohodek, ki je vsaj 1,5 krat večji.
Vse te dileme in pomanjkljivosti so na Centru srednjih šol skušali upoštevati pri pripravah na novo šolsko leto, saj se zavedajo, da je družba tako razpeta med nasprotujoče si želje po ohranitvi doseženega in neizogibne stabilizacijske ukrepe, da premišljenih dolgoročnih sistemskih ukrepov ni moč pričakovati. Zato so se priprav lotili temeljiteje kot kdajkoli poprej ter postavili povsem nova izhodišča, nove operativne cilje.
»Želimo predvsem,« pravi Drago Šulek, »spremeniti način dela in sicer tako, da si bomo prizadevali, da učencem zagotovimo čimvečjo globino znanja ter da bomo skrbeli za vrednote, ki jih ob prevelikem obsegu učne snovi nujno potiskamo na stranski tir. To so vrednote, ki so povezane z odnosom do dela, zato se bomo
na vse možne načine borili proti špekulandstvu, kampanjskemu učenju, izostankom od pouka in vsem drugim pojavom, ki učencem omogočajo, da s slabim delom dosegajo pozitivne rezultate. Sposobnejše učence bomo z oblikami dodatnega kreativnega dela spodbujali ter jim omogočili napredovanje, poglabljanje in spoznavanje posebnosti in specifičnosti. Ob skrčitvi obsega učne snovi bo manj slabih učencev, zato bomo več časa lahko namenili tistim, ki dosegajo boljše in nadpovprečne rezultate. V prizadevanja za razvijanje njihovih sposobni sodi tudi letošnja akcija Mladi raziskovalci za razvoj Velenja.«
Kvaliteten premik je bil ob pripravah na novo šolsko leto dosežen tudi z nekaterimi ozd naše občine, zlasti z Rudnikom lignita Velenje. Pred dnevi je bil namreč na Centru srednjih šol opravljen posvet o izhodiščih usmerjenega izobraževanja, na katerem je bilo dogovorjeno, daje potrebno v vzgojno izobraževalni proces vključiti strokovnjake, ki delajo v neposredni proizvodnji. Ti ne bodo honorarni sodelavci ampak bodo polovico svoje delovne obveznosti opravili v šoli. Tako bodo učenci bolje seznanjeni s sodobnimi usmeritvami v razvoju in tehnologiji stroke, možna bo večja motivacija in s tem povezana delovna vzgoja učencev, učitelj pa bo za razvojno in organizacijo združenega dela
lahko pritegnil najustreznejše učence. Takšna zaposlitev bo omogočala tudi trajno vsebinsko vez med šolo in organizacijo združenega dela. Seveda so pri tašnem izobraževanju možne tudi nekatere slabosti, ki pa nikakor ne presegajo pozitivnih učinkov.
»Ker smo spoznali, da bomo te zahtevne naloge lahko uresničili, če bomo organizacijsko trdneje povezani, smo se odločili za reorganizacijo Centra, katere rezultat bo združitev vseh šolskih tozd v enovito delovno organizacijo. Ugotovili smo namreč, da lahko prednosti velikega šolskega sistema izkoristimo le, če smo tesneje povezani in ob tem v največji možni meri omilimo tudi pedagoške slabosti, ki jih tak sistem ima. Tako organizirani bomo lahko več časa in energije posvetili pedagoškim strokovnim in vzgoj nim vprašan j em. Tako bo zagotovljeno enotno in strokovno pedagoško vodenje vseh predmetnih področij, odpravljeno bo zapiranje posameznih usmeritev, učencem omogočen enak izobraževalni standard, racionalizirano pa bo tudi opravljanje administrativno tehničnih in finančno računovodskih opravil.« Seveda je temeljni cilj predvidene reorganizacije dvig in izenačenje kvalitete vzgojno izobraževalnega dela v vseh usmeritvah. Enovita delovna organizacija pa bo to, kot ugotavljajo na Centru srednjih šol tudi omogočila.
B. Z.
Občinski odbor Rdečega križa
Zdravstvena komisija vestno izpolnjuje naloge
Na zadqji trodnevni krvodajalski akciji, ki je bila v Šoštanju in Titovem Velenju zadnje dni meseca aprila, je veliko občanov naše občine darovalo kri, pri pregledu krvi pa zelo malo odklonov. Kot je povedala predstavnica Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane, je to znak dobre organizirane zdravstvene službe. Gotovo ima levji delež pri tem tudi zdravstvena komisija pri Občinskem odboru Rdečega križa Velenje.
Je poleg komisije za krvodajalstvo med najmarljivejšimi. Njen delovni program je zelo pester in bogat. Njena glavna naloga je zdravstveno prosvetljevanje in vzgoja mladih ter odraslih občanov po šolah in krajevnih skupnostih. Veliko vlogo pa ima tudi v akciji Nič nas ne sme presenetiti.
Načrtovane naloge člani komisije vestno uresničujejo in usposabljajo občane v tečajih prve pomoči za voznike motornih vozil, mladina in odrasli pa se urijo še na 20 ali 80 urnih tečajih. Po uspešno opravljenih preizkusih znanja tečajnik dobi naziv pomožnega
bolničarja ali bolničarke. Zelo zanimiva za občane so zlasti zdravstvena predavanja, kot so obolenja srca in ožilja, zvišan krvni pritisk, revmatična obolenja, starostniki pa radi prisluhnejo predavanjem o najpogostejših boleznih te starostne kategorije. Vsako leto zdravstvena komisija organizira občinsko tekmovanje ekip prve medicinske pomoči civilne zaščite. Nekatere aktivnosti pa člani te komisije izvajajo še v tednu boja proti kajenju, mesecu boja proti alkoholizmu in narkomaniji.
Delovni program komisije je razdeljen na dva dela, in sicer spomladanski del, letošnje naloge tega dela so člani že uresničili, preostale pa nameravajo v jeseni.
Nega na domu je v delovnem načrtu zdravstvene komisije pri občinskem odboru Rdečega križa Velenje poglavje zase. Kljub prizadevanjem stvari še niso krenile z začetne točke. Kot poudarjajo člani sedemčlanske komisije, so temu področju še vedno namenili premaio pozornosti in jih v prihodnje čaka pri negi na domu mnogo dela.
Krajevna konferenca ZRVS Šalek Gorica
Poverjeniki za večjo aktivnost
Krajevna konferenca zveze rezervnih vojaških starešin Šalek—Gorica šteje trenutno 170 članov. Od tega jih je 123 članov zveze komunistov, včlanjene pa so tudi tri tovarišice, ki delujejo predvsem na področju splošnega ljudskega odpora. Delo krajevne konference temelji na štirih komisijah, idejno-politični in strokovno — izobraževalni, za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito ter druge družbene aktivnosti, za kadrovske in splošne zadeve ter za informativno in propagandno dejavnost.
Za to krajevno konferenco lahko brez pretiravanja zapišemo, da je ena najbolj delavnih in uspešnih v občini Velenje. Z dosedanjim delom so dokazali, da si tako mesto tudi zaslužijo. Kljub temu so člani na nedavni konferenci objektivno in dokaj kritično ocenili svoje dosedanje delo. Zlasti so poudarili, da se v organizirane aktivnosti vključuje premalo članov, po bežni oceni nekaj manj kot polovica. Res pa je tudi, da je večina rezervnih starešin aktivno vključena v delo drugih družbenopolitičnih organizacij. Seveda pa ta ugotovitev ne opravičuje dejstva, da se člani ne bi
,,Premalo je zanimanja za strokovno literaturo", poudaija predsednik KK ZRVS Salek — Gorica, Jože Prislan
mogli bolj aktivno vključevati v delo lastne organizacije. Premalo je tudi zanimanja za lastno izobraževanje in za strokovno literaturo, ki je za to področje ne manjka. Zato bo morala organizacija v bodoče storiti več, da bodo starešine čimbolj usposobljene za nudenje oboroženega odpora ob morebitni potrebi.
,,Naša krajevna konferenca izredno dobro in plodno sodeluje z osnovno šolo Bratov Mravljakov, tamkajšnjemu obrambnemu krožku smo tudi mentorji. Sodelujemo tudi z vsemi družbenopolitičnimi organizacija-mi v kraju in z občinskimi dejavniki. Vključujemo se v delo, zlasti pi smo aktivni na področju obrambnega načrtovanja. Poleg nalog občinske konference v letošnjem letu načrtujemo še naslednje: pohod po mejah krajevne skupnosti s taktičnimi vajami, sodelovali bomo na raznih tekmovanjih v občini in izven nje ter na proslavi ob dnevu oboroženih sil. Novost je v tem, da bomo po zaselkih naše krajevne skupnosti imenovali poverjenike naše organizacije, katerih naloga bo sprotno obveščanje in povezovanje članstva, s tem pa spodbujanje večje aktivnosti tistih članov, ki so sedaj manj aktivni. Poudarjam, da letošnji delovni načrt ni preveč obširen. Razlog je povsem preprost, radi bi namreč vse načrtovane naloge zanesljivo, predvsem pa uspešno in kakovostno uresničili," je sklenil svoje misli predsednik krajevne konference ZRVS Salek Gorica Jože Prislan. B. Mugerle
Izplačevanje osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela z nepokrito izgubo in neporavnanimi obveznostmi
V	zadnjem f asu je vsakodnevna tema pogovorov, razmišljanj in novic v sredstvih javnega obveščanja vprašanje višine osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki so svoje poslovanje v letu 1983 zaključile z nekrito izgubo oziroma v tistih organizacijah, ki rle morejo tekoče poravnavati vseh svojih obveznosti.
Zakonodaja na tem področju je dokaj zapletena, zato bom poizkusil na kratko in v poljudni obliki opisati, za kaj gre.
Zakon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 41/80. ... 28/83) med drugim določa, da temeljna organizacija, kije izkazala v zaključnem računu nekrito izgubo pri svojem poslovanju, izplačuje po predložitvi zaključnega računa — od 1. marca dalje — do pokritja izgube akontacije osebnih dohodkov v skladu z republiškim zakonom.
V	SR Sloveniji ureja izplačilo osebnih dohodkov v primeru izgube zakon o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo (Uradni list SRS, št. 7/82 in 15/84). Ta zakon omejuje izplačila osebnih dohodkov v času od 1. marca do 31. maja do višine poprečnih osebnih dohodkov, izplačanih na delavca v zadnjem četrtletju prejšnje-
ga leta. Kolikor izguba ni pokrita do I. junija, mora temeljna organizacija izplačevati osebne dohodke v višini zajamčenih osebnih dohodkov, katerih obseg znaša 80% v predhodnem četrtletju poprečno mesečno izplačanih sredstev za osebne dohodke. Tako zmanjšana sredstva za osebne dohodke se delijo po določbah samoupravnih splošnih aktov, vendar neto osebni dohodek za poln delovni čas ne sme biti nižji od zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca.
Po odloku izvršnega sveta skupščine SR Slovenije znaša ta znesek 12.200 din (Uradni list SRS. št. 16 z dne 30. 5. 1984).
Praktični primer: v organizaciji, kjer so izplačevali visoke osebne dohodke in najnižji ni znašal manj kot 15.250 din. bi ob sorazmernem zmanjšanju osebnih dohodkov za 20 % le ta ne padel pod 12.200 din — v takšnem primeru bi lahko obdržali dosedanja merila samoupravnih splošnih aktov; v organizacijah z nižjimi osebnimi dohodki pa bi 20 %-no znižanje osebnih dohodkov vsem delavcem pri nekaterih povzročilo padec osebnih dohodkov pod 12.200 din in bo potrebno spremeniti — zožiti — razmerja pri delitvi osebnih dohodkov.
Posebni zakon o zajamčenem osebnem dohodku je razen SR Slovenije sprejela še SR Bosna in Hercegovina,
druge republike in pokrajini pa so določbe o zajamčenem osebnem dohodku vnesle v zakone o delovnih razmerjih. Predvidevam, da določbe o zajamčenih osebnih dohodkih niso imele neposredne zveze z ukrepi v primeru izgub, kot jih predvideva zakon o sanaciji, zato je zvezna skupščina sprejela zakon o začasni prepovedi razpolaganja ' z delom družbenih sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov v letu 1984, ki je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ, št. 20 z dne 20.4. 1984. Ta zakon omejuje rast osebnih dohodkov do 30. septembra 1984 v organizacijah združenega dela, ki so v zaključnem računu za leto 1983 izkazale nekrito izgubo. Po 30. septembru 1984 se omejitev nadaljuje v primeru krite izgube tudi ob izkazani izgubi v periodičnem obračunu za obdobje januar — september 1984.
Organizacije, na katere se omejitev nanaša, lahko v obdobju od 1. marca do 31. decembra 1984 povečajo izplačilo akontacij čistih osebnih dohodkov nad poprečnimi izplačanimi čistimi osebnimi dohodki v letu 1983 za 50 % rasti osebnih dohodkov v družbenem sektoiju posamezne republike oz. avtonomne pokrajine. Rast osebnih dohodkov se računa za obdobje od 1. 10. 1983 do zadnjega dne v predhodnem trimesečju 1984 v primerjavi z istftn obdobjem preteklega leta.
Služba družbenega knjigovodstvaje ugotovila, da znaša rast izplačanih akontacij čistih osebnih dohodkov v družbenem sektorju SR Slovenije za obdobje od 1. 10 1983 do 31. 3. 1984 v "primerjavi z obdobjem od 1. 10. 1982 do 31.3.198343,4 % —v organizacijah z izgubo torej lahko znaša rast čistih osebnih dohodkov do nove ugotovitve rasti osebnih dohodkov (I. 10. 1983 do 30. 6. 1984 v primerjavi z enakim obdobjem leto nazaj) 21,7 %.
Določba obravnavanega zakona, ki utegne povzročiti največ težav, je zahteva, da organizacije, ki zapadejo omejitvi, uskladijo izplačila akontacij čistih osebnih dohodkov z izplačilom akontacij osebnih dohodkov za meseca maj in junij 1984. Organizacije, ki so pri izplačilu za marec in april prekoračile dovoljeno rast 21,7 %, bodo torej morale pri izplačilih za maj in junij znižati višino osebnih dohodkov.
Ob vsem navedenem velja posebej poudariti, da moramo v SR Sloveniji izvajati oba zakona: republiškega o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v OZD z izgubo, ki po usmeritvah izhaja iz zveznega zakona o sanaciji kot tudi novi zvezni intervencijski zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov. Organizacije združenega dela morajo zato predložiti
službi družbenega knjigovodstva ob izplačilu osebnih dohodkov izračun dovoljene višine akontacije čistih osebnih dohodkov po obeh zakonih — izplačati pa osebne dohodke v nižji višini (morda nazorna primerjava: oče dovoli otroku izhod do 20. ure, mati do 19. ure — otrok mora biti torej doma ob 19. uri).
Omejitev osebnih dohodkov po zveznem zakonu se ne nanaša na organizacije, ki spadajo v elektrogospodarstvo, premogovništvo, zdravstveno varstvo, družbeno varstvo otrok in mladine, socialno varstvo in še nekatere dejavnosti, ki pa jih ni na tukajšnjem območju
Omejitev rasti osebnih dohodkov bo včasuod 1. julijado 31. decembra 1984 veljala tudi za organizacije združenega dela, ki niso poravnale zapadlih obveznosti iz naslova prometa blaga in storitev ali iz naslova investicij, zanje pa tudi niso zavarovale plačila na način, predpisan v zakonu o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. Poravnane morajo biti tudi zapadle obveznosti do bank in drugih upnikov iz vseh naslovov.
Organizacije združenega dela bodo morale ob izplačilu osebnih dohodkov predložiti službi družbenega knjigovodstva izjavo o poravnanih oz. neporavnanih zapadlih obveznostih. V primeru neporavnanih obveznosti
bodo lahko uporabniki družbenih sredstev povečali poprečne čiste osebne dohodke na delavca za 50* rasti izplačanih akontacij čistih osebnih dohodkov v družbenem sektorju* letu 1984 za območje republike v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta. Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji je ugotovila in objavila tudi ta podatek — izplačani osebni dohodki v obdobju od i. januarja do 31. marca 1984 so se povečali v primerjavi z enakim obdobjem leU 1983 za 47,1 %. Organizacije z neporavnanimi obveznostmi bodo torej lahko po 1. juliju 1984 izplačevale osebne dohodke v višini poprečnih osebnih dohodkov leta 1983, povečanih za 23.55 %.
Podobno kot v primeru nekrite izgube, ne velja omejitev osebnih dohodkov ob neporavnanih obveznostih do bank in drugih upnikov za iste panoge, ki sem jih predhodno naStel, vendar tudi ti ne smejo imeti neporavnanih obveznosti po zakonu o zavarovanju plačil.
Upam, da sem uspel nekoliko razjasniti vsebino predpisov, ki urejajo' področje osebnih dohodkov v času vedno pogostejših izgub v gospodarjenju in ob posledicah, ki jih povzroča vse večja nelikvidnost. Članku sera želel dati čim večjo uporabno vrednost, zato sem ob pojmu osebnih dohodkov uporabljal opredelitve po za-1 konih, čeprav kdo ocenjuje, da bi bili lahko izraze krajšal.
Jakob GroSl E
7. junija 1984 ★ Titovo Velenje____ iz občine mozirje __iiaS CSS * stran 5
Občinski komite Zveze komunistov Mozirje
Savinjski gaj
Bistvo razbremenitve gospodarstva je boljše delo
Člani občinskega komiteja zveze komunistv Mozirje so na nedavni seji osrednjo pozornost namenili gospodarjenju v mozirski občini v prvih letošnjih mesecih, razpravo o tem pa so združili z nalogami in možnostmi na področju razbremenjevanja gospodarstva. Veliko so razpravljali zlasti o tem, v kolikšni meri so komunisti znotraj vseh subjektivnih sil uspeli uveljaviti miselnost, ki je potrebna za dosledno uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije.
Predvsem so Člani komiteja poudarili, da je treba dokončno opraviti z miselnostjo, da lahko v posameznih delovnih organizacijah odpravijo lastne slabosti zgolj s cenovno politiko, raznimi kupoprodajnimi odnosi in podobno. Vse preveč namreč iščejo razloge za svoje slabosti izven svoje delovne organizacije, izven občine, v sistemskih ukrepih. Premalo pozornosti namenjajo razmeram v svojem delovnem okolju in lastnim vzrokom za težave. Komunisti so ob tem ugotovili, da se takšna
miselnost vendarle spreminja, počasi in vztrajno.
Vse več je namreč delovnih organizacij kjer so tehtno ocenili razmere in sprejeli ukrepe za zmanjšanje negativnih zunanjih vplivov, hkrati pa izoblikovali tudi ukrepe za čimvečji izkoristek notranjih rezerv in zmogljivosti. Pravilnost takšne poti namreč dokazujejo nekatere delovne organizacije, ki so na tej podlagi lani in v začetku letošnjega leta tudi v primerjavi z regijo in republiko dosegle nadpovprečne rezultate. Nekateri dosežki so resnično bolj trenutnega značaja, drugi pa dejansko zagotavljajo dolgoročno uspešnost.
Člani občinskega komiteja ZKS Mozirje so posebej poudarili, da je tudi med komunisti vse preveč dvomov v že sprejete naloge, usmeritve in sklepe. Tudi to je posledica miselnosti in ravnanja v preteklih letih, kar je zelo težko odpraviti. Enotna ocena je, da so te usmeritve dobre. Dokaz zato so tiste delovne organizacije, ki jih uresničujejo in svojo uspešnost pri
tem sproti preverjajo, dosegajo pa seveda zelo dobre poslovne rezultate. Posledica tega je tudi deistvo. da se je gospodarstvo mozirske občine z lanskimi dosežki krepko povzpelo z repa regijske uspešnosti in se približalo vrhu. Zlasti tri delovne organizacije 'imajo dolgoročno zagotovljeno uspešno poslovanje. To so Kovinarstvo na Ljubnem ob Savinji, Elkroj in Gorenje — Mali gospodinjski aparati.
K uspešnosti je vsekakor veliko pripomoglo tudi bolj dosledno uresničevanje kadrovske oolitike Povsod kjer so sprejeli korajžrie kadrovske rešitve, sprejeli mlade kadre, ki so neobremenjeni s stajimi navadami in odnosi, so dosegli pomembne uspehe. Dosledno uresničevanje sprejete kadrovske politike je torej prava pot in na njej velja vztrajati. Pri tem je značilno tudi dejstvo, da so danes najbolj uspešne prav tiste delovne organizacije, ki so v preteklosti poslovale v težkih pogojih in se otepale s težavami. Mnogo težje se namreč v sedanjih "zaostrenih razmerah znajdejo tiste delovne organizacije, ki so se v preteklosti zaradi ugodnih razmer na
Krajevna skupnost Nazarje
trgu obnašale lagodno. Ob tem je treba povedati tudi to, da so v mozirski občini uspeli odpraviti trajne vire izgub, slabo poslovanje v nekateirh primerih v začetku letošnjega leta pa je večinoma posledica neugodnih vremenskih in sezonskih razmer. Nekoliko več, tudi sistemskih težav, je v gradbeništvu, gostinstvu in trgovini na drobno.
Člani komiteja so obenem z razpravo o gospodarskih razmerah obravnavali tudi problematiko razbremenjevanja gospodarstva. Strinjali so se s predlogi izvršnega sveta, ob tem pa posebej poudarili, da temelj vseh ukrepov ne smejo biti samo restriktivni ukrepi, razna zmanjševanja, ki so trenutna modna muha, udarniško delo in podobno. Jasno je, da to niso normalne razmere in v njih ne bomo dolgo zdržali. Osnova vseh ukrepov za razbremenitev gospodarstva mora biti izkoristek vseh notranjih rezerv in zmogljivosti, samo z uresničitvijo te naloge se lahko delovne organizacije oborožijo proti negativnim zunanjim vplivom. Bitko je torej treba usmeriti v boljše delo in proizvodnjo, v iskanje novih možnosti pridobivanja dohodka, v izvoz in podobno. Na osnovi konkretnih primerov iz mozirske občine so člani komiteja tudi ugotovili, da se tudi brez velikih vlaganj in brez
dragega uvoza tuje tehnologije lahko zagotovijo nove proizvodne usmeritve, boljši dohodek in podobno.
Za negospodarske naložbe so ugotovili, da v naslednjih letih v Gornji Savinjski dolini ne načrtujejo nobenih luksuznih naložb. Te so omejene na obnovo cest, gradnjo stanovanj, telefonske priključke, ki seveda obremenjujejo žep vsakega naročnika, na nekaj izboljšav v zdravstvu in šolstvu ter na ostale drobnarije. Ne glede na to bodo v občini pripravili prednostni vrstni red negospodarskih naložb, letošnje načrte pa bodo na tem področju zmanjšali za četrtino.
Končni dogovor je bil, da novih sklepov in usmeritev v mozirski občini ne rabijo, nujno je samo uresničevati že sprejete in to uresničevanje sproti preverjati. Člani komiteja so se tudi dogovorili, da ne bodo le zahtevali in učili, ampak bodo sami v vseh svojih delovnih okoljih in v delovnih organizacijah za katere so zadolženi pospešujejo in spodbujajo akcijo za izkoriščanje notranjih rezerv, o svojem delu pa bodo sproti in z vso odgovornostjo poročali komiteju. Takšen način dela seveda mora biti zgled in obveza tudi za vse ostale, saj nikomur ne sme biti prav malo mar kako'bomo uresničili program gospodarske stabilizacije in prebrodili nakopičene težave.
Vse bolj pestra ponudba
Za mnoge je Savinjski gaj najlepši v pomladanskih mesecih, ko se v njem bohotijo desettisoči tulipanov, resnici na ljubo pa je treba povedati, da mu mikavnosti ne manjka tudi v ostalih mesecih. Lepota tulipanov v teh dneh sicer že mineva, gaj pa je vseeno več kot vreden obiska. Tulipane in ostalo pomladansko cvetje že zamenjujejo poletne cvetlice, seveda pa o trajnem cvetju in drugih zanimivostih v gaju — parku slovenskih vrtnarjev — ne kaže izgubljati besed, kakor jih izgubljamo zaradi pomanjkljive gostinske ponudbe.
Velja pa povedati, da se ponudba v gaju in okoli njega vendarle krepi. Nove organizacijske oblike pri upravljanju s Savinjskim gajem torej že kažejo obetaven napredek. Med drugim velja oceniti, da sta pred vhodom v park mozirski vrtnar in izdelovalec vseh vrst cokel pred kratkim uredila lično skupno prodajalno, ki lahko zadosti še tako različnim potrebam in okusom.
V gaju poleg tega v tem obdobju postavljajo prelepo staro kaščo, ki bo še popestrila zbirko narodopisnih značilnosti Gornja Saviftjske doline na tem prostoru. Omembe vredna je tudi razstava ptičev, ki so jo v gaju uredili člani društev za varstvo in vzgojo ptic pevk »Kalin« iz Mozirja. Tudi sicer o vrednosti obiska v Savinjskem gaju ne kaže razpravljati. Sprehod med cvetjem in zelenjem, ob pomirjujočem šumenju Savinje in njenega pritoka ter ob navdušujočih zvokih žvrgolenja številnih ptic, je resnično doživetje za vse. ki znajo ceniti lepoto in bogastvo narave.
Zagotoviti enakovredne pogoje
V	krajevni skupnosti Nazarje so v preteklosti veliko postorili in si v znatni meri izboljšali pogoje za vsakodnevno delo in življenje. Osnova vseh dejavnosti je bila solidarnost vseh prebivalcev in tako bo tudi v prihodnje. Med temeljne usmeritve sodi tudi zagotavljanje enakovrednih osnovnih komunalnih potreb na območju celotne krajevne skupnosti. Prepričani so namreč, da bodo z uspešno uresničitvijo te naloge, spodbudili tudi večjo aktivnost laajanov na vseh drugih področjih.
V	lanskem letu so najprej kadrovsko okrepili vse organe krajevne skupnosti, kar je bil pomemben prispevek k razvejani in uspešni dejavnosti. Zavzeto uresničujejo referendumske naloge, prizidek k zdravstvenemu domu prav tako že stoji, posodabljajo krajevne ceste, urejajo cestno — prometne oznake, pridobili so tudi 45 novih telefonskih pri-
' ključkov, pripravljajo se na ureditev novega pokopališča in na toplifikacijo v Nazarjah, s skupnimi močmi so ob novem letu pogostili in obdarili starejše krajane, pa še bi lahko naštevali njihove uspehe in načrte. Poudariti tudi velja, da se močno krepi tudi društvena dejavnost.
boto v nazarslcem gasilskem domu odprli lovsko razstavo, pa tudi sicer lovci v okviru 2. dneva savinjskih lovcev pripravljajo vrsto zanimivih prireditev.
Prihodnjo soboto bo v delavskem domu slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti Nazarje, ta dan pa bodo 60 — letnico uspešnega delovanja proslavili tudi člani gasilskeea društva Nazarje in noao ob tej priložnosti med drugim izročili namenu tudi nov sodoben gasilski avto. V nedeljo 24. junija bodo 60 — letnico slavili tudi prizadevni člani gasilskega društva Gorica. Pripravljajo veliko slovesnost, fta kateri bodo med drugim sodelovali tudi člani pobratenega društva iz Zvezne republike Nemčije. Slavje ob prazniku krajevne skupnosti Nazarje bodo sklenili 4. julija, ko bodo na priložnostni slovesnosti počastili tudi 40 — letnico ustanovitve prvega štajerskega bataljona VDV v Potoku. Jasno je, da so to le najpomembnejše prireditve, saj se bodo v slavje tvorno vključili tudi taborniki, športniki in drugi.
Lovska družina Dreta
Prednost vzgoji mladih
V načrtno gospodarjenje z gozdovi, ohranjanje njihove raznolike lepote in v zagotavljanje čistega okolja se aktivno vključujejo tudi lovci. To seveda velja tudi za člane lovske družine Dreta iz Nazarij, ki skrbijo za lovišča na površini 5.191 hektarjev Črete in drugih področij ' slikovite doline ob Dreti.
Družino so ustanovili že leta 1946 na Trnovcu, prvih 25 članov pa so sestavljali domačini, ki jim je lovstvo pomenilo sestavni del življenja. Lovišče takratne družine ,,Gorica" je bilo veliko manjše, kot je danes. Ze leto kasneje se je lovišče bistveno povečalo, saj so 'lovci prevzeli v upravljanje precejšen del lovišča takratne državne
gozdne uprave. Nekaj so pridobili tudi takrat, ko je prenehala obstajati lovska družina v Bočni ter kasneje, ko je bilo ukinjeno državno lovišče Menina. Ze leta 1947 je družina tudi dobila današnje ime.
Vsa leta doslej so lovci seveda sodelovali pri skupnih naporih za ohranjanje lepe narave in njenih lepot, v največji meri pa razumljivo skrbeli za lovišče, postavljanje in vzdrževanje vseh lovskih naprav v njem, krmili diviad in »•"« sicer vzorno skrbeli za stalez v lovišču, v zadnjih letih pa so veliko pozornosti namenili zlasti vzreji čistokrvnih lovskih psov. Za lažje nadzorovaje lovišča so na Golih vrtačah zgradili lep lovski dom in pri tem opravili 3000 prostovoljnih
Trudijo se seveda, da bi vsi krajani zasukali rokave, saj vedo, da bodo le tako uresničili naloge, ki so jih sprejeli po samoupravni poti, in si tako ustvarili lepši jutrišnji dan. Jasno tudi je, da krepijo in dopolnjujejo delegatski sistem, v kar največji meri pa bi radi utrdili povezavo med organi krajevne skupnosti in prebivalci na vsem njenem območju. Lani so sklenili tudi. da bodo vsako leto 12. junija slavili praznik svoje krajevne skupnosti. Tako za letos pripravljajo vrsto najrazličnejših prireditev s katerimi bodo obeležili praznovanje. V slavje se bodo vključili številni krajevni dejavniki, prireditve pa se bodo vrstile do začetkajulija. V slavje se bodo najprej vključili člani lovske družine Dreta, ki bodo že to so-
Na svoj dom na Golih vrtačah so Člani LD Dreta lahko resnično ponosni.
delovnih ur, prav tako prostovoljno pa so obnovili lovski bivak v Strojniku. Jasno tudi je, da je družina vsa leta svojega obstoja aktivno sodelovala tudi pri najrazličnejših akcijah širšega družbenega pomena.
Pomembna naloga čaka člane lovske družine Dreta v nasledriiih Jneh. Nazarski lovci so namreč letos organizatorji 2. dne savinjskih lovcev, s to prireditvijo pa se bodo vključili v slavje ob prazniku svoje krajevne skupnosti. Že v soboto 9. junija bodo v nazarskem gasilskem domu odprli lovsko razstavo, popoldne pa bo v delavskem domu slavnostna seja izvršnega se-ta skupščine občine Mozirje, na kateri bodo najzaslužnejšim lovcem podelili priznanja. Zatem si bodo udeleženci lahko ogledali nekaj lovskih filmov.
V nedeljo dopoldne bodo na svojem strelišču na Pobrežjih pripravili strelsko tekmovanje za pokal krajevne skupnosti, popoldne pa bodo v Nazarjah razvili prapor zveze lovskih družin Celje. V 2. dan savinjskih lovcev želijo vključiti tudi ostale prebivalce in predvsem mladino. Zavedajo se namreč, da bodo le z načrtno vzgojo in delom lahko nadaljevali lovsko izročilo in krepili pravilen odnos do narave in njenih lepot. Zato bodo v torek pripravili šolski dan, na katerem si bodo osnovnošolci ogledali razstavo, lovci pa jim pripravljajo tudi posebna predavanja. Zanimivosti v Nazarjah torej ne bo manjkalo.
Ponudba cvetja in najrazličnejših cokel je bogata
GD Grušovlje
Nov dom je velika pridobitev za Grušovlje
Malo članov uspehi
Slovensko gasilstvo se pripravlja na osrednji dogodek leta, to je kongres v Mariboru, člani gasilskih društev pa medtem s posebno vnemo skrbijo za usposabljanje svojih enot za čimboljše taktične, operativne in športne dosežke. Tudi v Grušovljah v Gornji Savinjski dolini so proslavili pomembno delovno zmago. Zgradili so nov gasilski dom in ob skorajšnji 60-letnici ustanovitve, praznovanje bo prihodnje leto, je to pravi podvig za malo, a pomembno društvo.
- veliki
Prvi dom so zgradili leta 1925 in »ga ob 40-letnici obnovili, vseeno pa je postal premajhen in dotrajan. Zato so skupno s krajani in pomočjo delovnih organizacij zgradili novo in sodobno zgradbo s funkcionalnimi prostori, ki bodo služili krajanom tudi za druge družbene namene. Ob otvoritvi doma so pripravili prijetno svečanost, na kateri so zaslužnim članom podelili visoka republiška in občinska odlikovanja.
Jože Miklavc
Marija Polko
Ljubezen do pisanih niti
Na obisku pri kmetici Mariji Požin
„Rada imam zemljo, z ljubeznijo jo obdelujem"
Dobrega in skrbnega gospodarja spoznaš po urejenem dvorišču, pravi star pregovor. In res je tako. Nov, velik in sodobet^hlev, urejena okolica še ne tako stare hiše, stroji in razni traktorski priključki na ,enem mestu smo opazili najprej, ko smo se v soboto zjutraj s fotoaparatom in beležnico odpravili na obisk k Požinovim.
Le nekaj metrov stran od centra šmartnega ob Paki, na manjšem hribčku, leži domačija Požinovih. šmarčani jih bolje poznajo pod domačim imenom, Bovhovi. Gospodarica Marija je zunaj dobro opravila pri živini, sin Franci si je pripravljal kosilnico za košnjo, oče Martin se je mudil nekje na dvorišču— čeprav je bila.ura že pol devetih, še vedno ni zajtrkoval — hči Martina in mati pa sta se ,,motovilili" v kuhinji. Ob našem obisku pri Požinovih je bilo resnično vse živahno. „Včeraj smo silirali travo, danes bomo kosili za seno.. Kot kaže, bo še nekaj lepega vremena. Izkoristiti moramo vsako uro, če hočemo posušiti. Komaj opravimo eno delo, že nas čaka drugo. Tako je pač na kmetih," je pričela pogovor gospodarica Marija.
Požinovi so eni večjih kmetov v šmartnem ob Paki, pa ne po velikosti kmetije, ampak po proizvodnji. Ukvarjajo se z živinorejo, več kot 35 let pa gojijo zeleno zlato. Osem hektarjev je velika njihova kmetija, od tega je S hektarjev polj. Nekaj zemlje pa imajo v najemu od zadružne enote Lastna proizvodnja." Hmeljski nasad je star več kot 20 let, zato ga vsako leto kr-
čimo in obnavljamo. Najprej smo gojili golding, nato auroro, sedaj znova golding. Hmelj se danes še najbolj izplača. To so čiste devize za družbo. Čeprav nekateri menijo, da od hmelja ni velikega ,,profita"
Marija Požin
se motijo. Samo ni najbolje to, da kmet ne dobi plačanega v devizah. Koliko vloženega truda in prelitega znoja potrebuje negovan nasad in da je letina dobra vemo le tisti, ki hmelj pridelujemo. Pri nas ga kljub strojem »še vedno obrezujemo in odkopavamo na roke. V starem nasadu, pa tudi v ml: dem, strojno obdelovanje^« najboljše," je modrovala naša sogovornica. Doslej so imeli Bovhovi kar dobre letine. Kako tudi ne, saj so pri hiši
sami pridni, ki imajo radi zemljo in jo z ljubeznijo obdelujejo. Seveda je dobra letina odvisna še od marsičesa. ,,Kakšno leto je ves trud zaman. Takrat je zelo hudo." Delo v hmeljišču se začne že kar sredi meseca marca, konča pa se šele takrat, ko je hmelj posušen in spravljen v bale. Po besedah gospodarice Marije je najslabše delo v hemljišču prvo ,,štrajfanje". Kako pa kaže letos s hmeljem, saj je bilo do sedaj le malo sončnih dni? ,,Ni še prehudo. Če bo sedaj lepo in sončno, bo rastlina ,,nadoknadila" zamujeno."
Leta 1982 so Bovhovi zgradili nov hlev, v katerem je danes kar lepa čreda, 14 repov; nekaj je plemenskih telic, kakšen pitanec, naiveč pa je v njem krav molznic. ,,Se dobro, da sem pred dvema letoma poslušala tovariša Lempla, ki me je kar naprej spodbujal h gradnji. Sedaj si gotovo tako velike naložbe ne bi mogli več privoščiti, saj so obrestne mere precej poskočile. Moram povedati, da nam je Era, tok Kmetijstvo Šoštanj, katerega kooperanti smo že veliko let, šla zelo na roko."
Marija je skromna. Ne hvali se rada, čeprav bi se lahko. Pravi, da se ljudje tako radi preveč norčujejo. Ko smo Marijo vprašali, kakšno je danes življenje na kmetih, saj so marsikje pridne roke zamenjali stroji, se ni ničkaj pohvalila: ,,Je precej bolje, vendar še čutim, da "smo kmečke žene zapostavljene. Družba je končno spoznala, da smo ji kmetje prav tako
potrebni. Naše pridelke prodajamo zelo poceni. Reprodukcijski material je zelo drag, včasih ga je še težko dobiti. Delo kmetov je mnogo premalo ovrednoteno in cenjeno. Zelo hudo mi je, ko slišim, kaj boš šel pomagat kmetav-zarjem, rajši delaj kaj bolj pametnega. Le kako bi bilo, če bi vsi mislili tako, delali v tovarnah ali v pisarnah. Od česa bi živeli in kaj bi jedli?" Pet hektarjev njiv ni malo, prav tako jih obdelovati ni enostavno. Delovne sile seveda ni.
,,Gotovo sama ne bi zmogla vsega, če mi ne bi pomagali mož, po službi pa še hči in sin ter sorodniki. Nikogar ne prosim, da bi mi delal zastonj, prav rada pošteno plačam," je potarnala Marija.
Se o marsičem bi lahko klepetali in spregovorili kakšno besedo o tem in onem. Toda, nismo ji smeli „krasti" časa, saj jo je ta dan čakalo še veliko dela. Pa še sončno je bilo po dolgem času. Za pridne ljudi je tako in tako vsak dan prekratek, čeprav se začne že prej kot ob šestih zjutraj in konča pozno zvečer; naj bo to nedelja, praznik ali navaden delavnik. Počitka je na kmetih, kjer so njive skrbno obdelane, živina v hlevu rejena, presneto malo. Je pa toliko večje zadovoljstvo v jeseni, ko so polne kašče, shrambe in kleti.
Kakšni pa so Marijini načrti za prihodnje? ,,Nič drugega si ne želim, kot to, da bi bili zdravi in da bi bil mir na svetu. Če bo tega dovolj, bomo vsemu kos."
Človek, ki zna vrednotiti ročno delo z volno, ki občuduje izdelke izvezene s temi tankimi, pisanimi nitmi, ve tudi to, kako lepo se dajo v platno z izurjenimi prsti splesti prekrasni motivi.
Marija Polko se že vrsto let ukvarja s tovrstnim pletenjem. Stene v stanovanjih v Ranah pri Šoštanju so skoraj prepolne! Od
Na slovesnost ob zaključku bralne značke je prišla tudi pisateljica in pesnica Saša Vegri. Povedala nam je nekaj dogodkov iz otroških let. Rodila se ie_v Beoe-raau. Njen oče je imel tam tudi svojo trgovino. V šolo je začela hoditi med vojno. Kadar je pozno prišla domov, je vedno splezala na češnjo, ker se je zelo bala očeta. Ko paje zvečer prišla doljo je oče pošteno našeškal.
velikih gobelinov z motivi tihožitja, uokvirjenih v dragocene okvire, do širokih tapiserij in slik, uvezenih s pisanimi nitmi z bodenjem igle — ničesar ne manjka! Vsak kot zapolni z vase vstavljeno rožo spleten makrame, police so prekrite z volnenimi izdelki žive barve, na mizi je prt, širok in poln ozkih črt ter uvezenih drobnih rož. Blazina na kavču, kakšen cekar v predalu, oblačila — vse to je narejeno doma. In kaj pravi sama o sebi?
,,Tapiserije in gobelini mi pomenijo veliko, ker ti tovrstno delo vzame res veliko časa. Vsak je pač za nekaj. Med motivi imam najraje tihožitja, poljsko cvetje in živalske upodobitve, veliko pa je odvisno od tega kakšen material sploh dobiš."
Marija Polko ima 62 let. Kljub temu, da ji vid že nekoliko peša, ima še veliko načrtov. Pravi, da gobelinov in tapiserij ne prodaja, ker so ji preveč dragi, nekaj pa mora ostati tudi v dokaz naslednjim rodovom, da je to ljubiteljsko delo lepo in neprecenljivo. Zaže-limo ji veliko sreče!	' L S.
Napisala je dve zbirki: Mama pravi, da v očkovi glavi in To niso pesmi za otroke. Napisala je tudi zgodbo Jure kvak kvak. Sedaj je zaposlena v Ljubljanski knjižnici.
V našem razredu smo dobili vsi bralno značko. Mene knjige zelo zanimajo.
Drago Skutnik 8. a OŠ Štirinajste divizije
Srečanje s Sašo Vegri
Srečanje nekdanjih internirancev
»Nikoli več teh grozot..."
Karel Jug
Stiski rok, veseli objemi, besede, vprašanja: »Kako si? Si še živ? Si zdrav? Kje si?« Takšen je bil začetek srečanja nekdanjih internirancev v taborišču Mathausen s celjskega območja, v soboto dopoldne v Titovem Velenju.
Na celjskem območju živi danes še sedemdeset nekdanjih političnih zapornikov, ki so preživeli nečloveška grozodejstva v tem zloglasnem taborišču. Na srečanje v Titovo Velenje jih je prišlo dvain-trideset. Dva od njih sta na srečanje poslala pismi s sporočilom, tla se zaradi bolezni tega snidenja ne moreta udeležiti. Vsem je bilo žal. Vsi, ki so prišli pa so prijazni pismi vrnili in jima zaželeli, da čim prej
► \ ' Vlado Miklavc
ozdravita, nanju pa so se podpisali vsi udeleženci tega srečanja.
Zbrali so se v Delavskem klubu, kjer jim je prisrčno dobrodošlico zaželela Vida Klemenčič, Predsednica komisij e za bivše politične zapornike, internirance in izgnance pri občinskem odboru ZZB NOV Velenje.
»Ne smemo dovoliti, da bi se še kdaj ponovili časi, ko človek ni bil človek, ampak številka. Nihče se ne spominja rad glasno tega, toda opominjati moramo, da se bodo razni Druschkeji spomnili da žive priče ne bodo nikdar pozabile — Mathausen ni bila podarjena milost,« je v pozdravnem govoru poudarila Vida Klemenčič. Spo-
Dušan Špindler
mini vseh so v tem trenutku gotovo obudili čas, ki so ga preživ-jali za zidom in žico Mauthausna fn drugih taborišč, ki so se razrastli okoli kot seme plevela. Spominjali so se težkih in slavnih dni naše NOB in gotovo so v sebi kot že ničkolikokrat prej ponovili besede, da se tisti časi ne smejo nikoli več ponoviti.
Udeležence srečanja je pozdravila tudi delegatka republiške komisije Anka Čeplak.
Vsi so nato odšli na Titovo trg in položili venca k Titovemu spomeniku in k spomeniku Onemele puške.
V Domu borcev in mladine jih je predsednik občinskega odbora ZZB NOV Velenje — občinski odbor je bil skupaj z delovno organizacijo Rudnik lignita Velenje pokrovitelj tega srečanja — Nestl Zgank, spregovoril o hitrem povojnem razvoju Titovega Velenja, člani Rudarskega okteta pa so jim zapeli nekaj pesmi. Ogledali so si tudi film o obiskih tovariša Tita v središču Šaleške doline in njegovo spominsko sobo. Nato so jih popeljali še v Topolšico, popoldne pa so se zbrali v restavraciji Jezero, kjer jim je predstavnik rudnika spregovoril o delu rudarjev.
Kaj so udeleženci tega srečanja, seveda ne vsi, povedali o njem in o težkih časih, ki so jih preživeli v taboriščih, takrat, ko je pošast fašizma divjala po Evropi?
Franc Štefančič
Franc Steblovnik
Za spomin še skupen posnetek
Meb udeleženci tega srečanja je bil tudi Karel Jug iz Celja. V Titovem Velenju je bil že pred tremi leti, ko je občinski odbor ZZB priredil ob 40-letnici srečanje prvih političnih internirancev v Mauthausnu. V Taborišču smrti je bil skoraj tri leta, od jeseni 1942 pa vse do osvoboditve. Domov je prišel šele junija s prvimi transporti.
»Čeprav smo očuvali svoje življenje pod vsemi grozodejstvi pa si človek takrat ni upal domov, ker je bilo po gozdovih še polno skupin, ki so uničevala življenja naših rodoljubov«.
»Sodelujem v občinskem odboru ZZB v Celju v komisiji za politične internirance. Zelo sem zadovoljen, da se u resničuje medobčinsko sodelovanje političnih ujetnikov, internirancev in da je velenjska občina prevzela »pa-tronat« nad taboriščem Maut-hausnom. Zato čestitam Velenj-čanom, da smo sedaj, po skoraj štiridesetih letih osvoboditve tukaj zbrani, čeprav smo iz ožje celjske regije. Zelo vesel pa bi bil, če bi tudi glavni odbor zveze borcev organiziral srečanje, saj vsi prihajamo v leta. Želim si, da bi prišli tudi iz Prekmutja, Gorenjske in drugih delov Slovenije, in da bi. ne samo obujali spomine temveč se pogovorili tudi o tem kaj smo po osvoboditvi naredili, kako smo preživljali čas v svobodi, ki smo jo vsi tako težko pričakali 5. maja 1945, ko je bilo to taborišče osvobojeno.
Iz Mozirja je prišel Vlado Miklavc. Sam je dejal, daje prišel na to srečanje z neko posebno nervozo, ki iz človeka ne more.
ampak se vanj vleže. Že vsak pogovor, še posebno pa takšno srečanje kot je bilo v soboto v Titovem Velenju od mnogih zahteva čisto posebno moč. »Vseeno paje to zame sreča. Sreča v tem, da se tu srečam s svojimi sotrpini, ki mi niso bili samo prijatelji in tovariši, ampak bratje po krvi. To trpljenje, ki ga komajda more človeški organizem prestati, nas je tako povezalo, da so še danes te vezi izredno tesne,« nam je povedal tovariš Miklavc, kije na srečanju videl obraze, kijih prej desetletja ni. Povedal je, da so se zadnjikrat srečali na Ljubelju in še enkrat prej, ko so pripravili izlet v Mathausen. Udeležilo se gaje več kot tisoč ljudi. »Toje bilo za mene tudi eno od najtežjih dogodkov«, se spominja, »kajti zavest je ranjena, in če preveč sežeš vanjo, reagira.«
Dušan Špindlar je prišel na srečanje iz Maribora. »Že leta 1981 so nas skupaj poklicali Ve-lenjčani, odlični organizatoiji, internirance iz Mathausena iz leta 1941, 1942. To je bil transport dvesto enainpetdesetih, prvi in zadnji tako velik transport. Po šestih mesecih nas je ostalo 118 živih. Od teh nas je pred tremi leti prišlo v Titovo Velenje le še okoli 60. To srečanje je bilo nepozabno. Po tolikih letih smo se srečali ljudje, ki se skoraj nismo več poznali. Takrat so bili to mladi obrazi, sedaj pa že stari in izmučeni še iz taborišča. Nekateri so imeli posledice, ki se jih niso mogli nikoli znebiti.« Ko je prišel v soboto v Titovo Velenje je ugotavljal, da so nekateri že umrli, zato »je treba posebno pozdraviti, da si Velenjčani prizadevajo pripraviti
čim več takih srečanj. Se posebno razveseljivo je, da prihajajo z njimi tudi mlajši in slišijo o tem, kaj seje vse dogajalo, koliko je moral človek prestati.«
Skozi grozodejstva Mathausna, Dachaua in Linza ie šel Franc Štefančič s Polzele, ki je bil v Titovem Velenju prvič na takšnem srečanju. Nanj je prišel skupaj s Francem Steblovnikom iz Šmartnega ob Paki. Franc Steblovnik ie bil poročen samo dve uri manj kot tri dni
Že leta 1942 so gapripeljah v Celjski pisker, potem pa se je njegova težka pot nadaljevala. Bori, Mathausen, leta 1943 Mariborski zapori, pa spet Celje, zatem v taborišče Froinlaiten. Žena mu-je umrla v taborišču Auchwitz. Iz tega zakona se mu je rodil sin, za katerega dolgo ni vedel kje je. Ko ga je prvič videl, je bil star že tri leta. Našel gaje v Regensburgu. V Auchvvitzu mu je umrla tudi mama. Svoje sinove in dve ženi je peljal gledat kje vse je bil njihov oče in mož in kje je umrla njegova prva žena in mati. »Nikoli več teh grozot...«
Vsak, prav vsak od udeležencev tega prisrčnega srečanja bi lahko povedal svojo zgodbo, svoje življenje, ki mu gaje trpljenje vrisalo v obraz. Vsak od teh dvaintride-setih, bi lahko pripovedoval, nihče pa ne bi mogel skriti želje »Nikoli več ...« In solz, tudi teh ne. Prehud je spomin na čas, tako kot je dejala Vida Klemenčič, ko so SS-ovci kar s puškinimi kopiti »poučili« novince, naj ne gledajo nazaj v svobodo.
mkp, vos
Parkiranje avtomobilov - del naše kulture
Vsakodnevno lahko vidimo, kako nekateri vozniki nepravilno parkirajo svoje avtomobile. Pri tem ne spoštujejo cestno prometnih predpisov, velikokrat pa tudi z nepravilnim parkiranjem uničujejo že tako majhne zelene površine.
Občinski inšpektorat — komunalno cestno prometna inšpekcija je pričela ustrezno ukrepati proti vsem tistim avtomobilistom, ki parkirajo avtomobile na zelenicah in drugih površinah, ki niso namenjene za javni promet. Lastniki nepravilno parkiranih avtomobilov so pričeli dobivati obvestila o prekršku s sliko in plačilnim nalogom za 550 dinarjev. Mandatna kazen po odloku je 500 dinaijev, 50 dinarjev pa so stroški slike in manipulativni stroški.
Če tudi to ne bo zaleglo, bomo nepravilno parkirane avtomobile odpeljali, kar bo za lastnika avtomobila občutno dražje.
Vse voznike pozivamo, da ne parkirajo svojih vozil tako, kot ga je voznik na sliki. Prispevajte tudi vozniki svoj delež, da bo naše mesto čisto, lepo in urejeno.
Komunalno cestno prometna inšpekcija
Ne parkirajte svojih vozil tako kot ga je voznik na sliki
letanje do Rinhe
Poletje je tu, iščimo motive
Gradbenikom ne smrdi
Prebivalce stanovanjskega bloka na Kardeljevem trgu, zlasti tiste v prvem nadstropju nad pizzerijo, tare nadvse neprijetna nadloga — smrdljiva voda. Terasa pod njimi namreč ima zbirni kanal za vodo. Vprašanje seveda je, kam naj voda odteče, ker ni odtočnega kanala. Ker ga ni, se voda nabira in stanovalcem povzroča neprijeten smrad. Stanovalci zatrjujejo, da stoječa voda smrdi že od lanskega novembra, ob tem pa se sprašujejo kaj bo šele v poletnih mesecih. Na to ,,gradbeno napako" se stanovalci zelo hudujejo )n kot smo se sami prepričali zelo upravičeno.
Vse za
sekundarne
surovine
Pogin postrvi v Lepeni
V kletnih prostorih pod samopostrežno trgovino Standard, povrh vsega niso niti osvetljeni, je toliko najrazličnejše navlake, predvsem papirja, da človek ne bi verjel, če se ne bi sam prepričal. To seveda ni samo malomarnost tistih, ki so odpadke vrgli kar v kletne prostore, kamor nikakor ne sodijo, ampak tudi velika nevarnost za požar. Vprašanje torej je, kdo je odgovoren za čistočo v kletnih prostorih. Kaže, da nihče, saj po nekaterih podatkih navlaka ,,olepšuje" kletne prostore že kar celo leto.
SADIZEM? Golobi so okras — zanimivost skoraj vsakega mesta. V zadnjem času pa smo slišali, da se nekateri otroci izživljajo nad njimi s tem, da jih ujamejo, jim zvežejo noge ter jih spustijo. Se huje, dogaja se celo to, da jim režejo noge. Je bil tudi ta golobček posnet pred domom kulture na Titovem trgu žrtev otroškega sadizma?
ŽILA ODVODNICA
POSNEMANJA VREDNE »iE8N06TJ
NASLOV
Janko Ravnik
DAUSA DOBA Z E-MELOSKE' SA STAREGA VEKA
MOR4KI SJfc r^c 5 50 RAMI
rimJK
PRIPOMOČKI
PLESEN NA VINSKI
trt i (tat.;
Ju SOSiOH
armada
pristanlsčc
KRATICA AVTOMOB
CEZ . IN STRN
MANJŠE NASELJE
SI-dimne
ESIpdAN l0S(«orus)
ROŽEMlNA
OBDELANO POLJE
JAPONSKI SAMOMOR
DOMAČE MOŽ. ime
drugo ime za pad
AMPER.
HEM.SK1AD. INJIRISINT
Uarnar..
•JL/NI0K
IMtZ
vin&ka trta na 06r0dju iz letev
E 190.1-
BLUES
PREDHODNIH TELEKSA
avtomob. oznaka nem.mest/ eoten
Rudolf Humjev
atrijska
hlilca
znižana mota
TRI ZA PO REDNEd
KEABKEPE
NIZEK ŽEN 6LAS
nordijsko moško ime
VZHOD
(madri.)
zelen ira SUIJ
SERGE3
Čeprav že nekaj časa nenehno govorimo in pišemo o skrbi, ki jo moramo namenjati varstvu okolja, kaže, da so nekateri gluhi na takšna opozorila. Nov dokaz za to je sobotni pogin rib v Lepeni, ki izvira izpod Ljubele. V nedeljo zjutraj so namreč nekateri člani ribiške družine Titovo Velenje opazili v gojitvenem potoku Lepena pogin rib. Škoda je seveda izredno vel ika, saj je po ocenah ribičev poginilo najmanj 400 postrvi v velikosti od 12 do 21 cm.
Vsaki dve leti ribi« vložijo ribii zarod v ta potok. Tako so lani vložili suuu ribjega zaroda, prihodnje leto pa bi te postrvi vložili v reko Pako.
V nedeljo seveda ribiči še niso mogli povedati, vzroka pogina postrvi. To bo nokazal preeled rib. Dejali so le, da je Nivo oonavijal strugo i^epene, in da so na škrgah rib opazili ostanke cementa in blata. Ribiči pa se tudi sprašujejo, zakaj jih Nivo iz Celja predhodno ni seznanil, da bo opravljal ta dela, saj bi to, kot so dejali, moral storiti v vsakem primeru. (VOS)
Iščemo
najstarejšo
fotografijo
Tokrat objavljamo še eno. lahko bi rekli svetovno znamenitost v manjšem merilu z Marovške graščine pri Šoštanju — Eifflov stolp. Že zadnjič smo zapisali, daje graščina menjala veliko lastnikov. Leta 1898 gaje kupil Gustav Eder in si dal poleg veličastnih stopnic narediti še manjšo kopijo Eifflovega stolpa, ki je stal na levi strani ob vznožju stopnic. Ob tem velja omeniti, da slavo znameniti stolp v Parizu, ki so ga postavili -a takratno svetovno razstavo, letos že častitljivi 95-letni jubilej. Ker se je Gustav Eder zaradi gradnje stopnic, pa morda tudi zaradi stolpa, kije bil iz železne konstrukcije, veijetno zelo zadolžil, je leta 1902 grad moral prodati. Leta 1921 je graščino kupil Josip Plemelj, katerega hčerka Lidija, ki je poročena z našim znanim olimpijcem Leonom Štukljem, se še
dobro sDominja tega stolpa. Družina Plemelj je leta 1925 grad prodala takratnemu lastniku tovarne usnja Šoštanj Francu VVoschnaggu, ki je grad popolnoma obnovil, Eifflov stolp paje veijetno zaradi dotrajanosti, moral podreti.
Kot zanimivost naj napišemo še to, daje v grajskem parku in v okoliškem gozdu društvo za vzgojo in varstvo ptic pevk iz Titovega Velenja pred leti uredilo drugi ptičji rezervat v Sloveniji.
V. K.
I Ribe, ki so jih odnesli na analizo
Seshivll
"! 1 narisal.
LoM
Zdrvi. mclui, OferMv <M Slo^OM jO
NASELJE.
KRAJAM
IZ
MOZIRJA
LJU&KOV.
žensko
IME
PRIPADNIKI PILOZ SOLE v ELEI
DUBROVNIK
po v celju
MLEČNI izdelek
8. stran ★ flBS C3S
STRAN MLADIH
Titovo Velenje -k
7. junija
„ 24. srečanje »bratstvo in enotnost"
Pionirji COŠ Veljka Vlahoviča smo zastopali slovenske pionirje na XXIV. srečanju »Bratstva in enotnosti« v Prizrenu in Lando-vici na Kosovem.
Veseli in polni pričakovanj, s klobuki, ki nam jih je za to pot podaril Modni salon, smo se v nedeljo, 13. maja, na železniški postaji poslovili od staršev in se odpeljali na dolgo pot.
Vožnja je trajala polnih dvajset ur. V Prizrenu so nas prisrčno sprejeli naši gostitelji, pionirji osnovne šole 17. november, ene izmed sedmih osnovnih šol v Pri1-zrenu. Po prisrčnem sprejemu na šoli in pogostitvi smo odšli vsak s svojim gostiteljem domov. Po-
poldan smo si ogledali risanje na asfalt in karavlo »Veljko Vlahovič« na jugoslovanski-albanski meji. Graničarji so nam pokazali spretnosti svojih psov, mi pa smo se jim oddolžili tako, da smo imeli zanje krajši kulturni program. Med vojaki je bil tudi neki Slovenec. Ko je zaslišal slovensko pesem, so se mu v očeh zasvetile solze.
Skozi Prizren teče rečica Bistrica, njena okolica in obrežje pa sta urejena in pripravljena za kulturne prireditve. Ta večer seje šumenje vode zlivalo s pesmimi in plesi vseh jugoslovanskih narodov. Prijeten večer smo zaključili Slovenci s Prešernovo Zdravljico.
Naslednji dan, 15. maja, je bila velika proslava pri spomeniku padlima borcema v Landovici. Ob tem obeležju smo se zbrale vse republiške delegacije pionirjev, učenci prizrenskih osnovnih šol, družbenopolitični delavci SAP Kosovo in drugi. Srečen sem, ker sem lahko skupaj z dvema pionirkama iz drugih republik, v imenu vseh delegacij pionirjev položil venec k spomeniku.
Popoldne smo si organizirano ogledali Prizren. Med drugim so
in?
nas očarale džamije s svojimi vitkimi in visoki minareti, katerih je v Prizrenu petintrideset. Ogledali smo si tudi dobro ohranjeno cerkev, ki joje že v 14. stoletju zgradil kralj Milutin. Staro turško kopališče. kije preurejeno v arheološki muzej, nas je prevzelo s svojo zunanjostjo, starinami in arheološkimi najdbami iz okolice Pri-zrena. V muzeju revolucije smo videli veliko pričevanj o borbi, trpljenju injunaštvu prizrenskega ljudstva med NOB.
Zvečer smo se skupaj z našimi gostitelji in drugimi pionirji sprehodili po glavnih ulicah Prizrena. Veselo smo klepetali, kot da smo že stari znanci in vsi iste narodnosti.
Zadnje jutro smo se z avtobusi odpeljali na Šar planino. Mimo nas se je menjavala čudovita pokrajina. Pripeljali smo se do velikega hotela Narcis v Brezovici. Nad nami je v jutranjem soncu žarel še ves zasnežen in poledenel vrh Šar planine. Ob povratku smo se ustavili v majhni vasici, kjer smo si ogledali najstarejšo šolo, ki je lani praznovala 150-letnico.
Popoldne je prišel trenutek, ko smo se morali posloviti od naših gostiteljev in njihovih staršev, ki so tri dni prijazno skrbeli za nas in nas z veliko pozornostjo gostili. Na železniški postaji smo skupaj z gostitelji zapeli nekaj pesmi. Vsi vprek smo govorili, se poslavljali, objemali. Oster pisk vlaka je naznanil odhod. Dvignili smo roke, si pomahali v pozdrav in si obljubili, da si bomo dopisovali. V naših očeh so se zalesketale solze. V naših bo še dolgo živel spomin na lepo srečanje. Vsi si želimo še kdaj srečati s svojimi prijatelji.
Matjaž Černovšek, 7. a
COS Veljka Vlahoviča Titovo Velenje
Bralna značka
Dobila sem bralno značko. Bila sem zelo vesela. Značka je lepa. Dala mi jo je Saša Vegri, ki piše pesmi. Brala nam je svoje pesmi ter nam pripovedovala o svojem življenju. Bilo je zanimivo.
Jadranka Radič 2. r.
OŠ Štirinajste divizije
14. marca smo na naši šoli podeljevali Kajuhovo bralno značko. V našem razredu smo dobili bronasto bralno značko vsi učenci. Knjige za bralno značko smo brali od oktobra do marca. Zgodbice in pesmice smo morali potem pripovedovati in o njih pisati in risati. Imam lep zvezek v katerega sem si pisala podatke o prebranih knjigah. Rada berem.
Brala bom tudi knjige, ki niso za bralno značko. Najraje berem pesmi, ker jih tudi rada recitiram, zato sem tudi članica recitator-skega krožka na šoli.
Manuela Rojnik 3. a OŠ Štirinajste divizije
Obiskala nas je pesnica Saša Vegri. Pripovedovala nam je, kako piše svoje pesmi. Najprej napiše pesem na list papirja. Pri tem ji pomaga hčerka. Potem te pesmi natipka. Nato jih dajo v tiskarno. Tu jih natisnejo. Sodelujejo tudi ilustratorji. Potem gredo te zbirke pesmi v knjigarne.
Po končani razlagi nam je razdelila bralne značke in priznanja.
Jože Pintar 5. a OŠ Štirinajste divizije
Saša Vegri
Naša gostja na letošnji proslavi bralne značke je bila pesnica in pisateljica Saša Vegri — Albina Vodopivec.
Za otroke in učitelje je bila prijetno presenečenje. Predstavila se nam je na svojstven način. Duhovito in šaljivo je znala otrokom pripovedovati o svojem življenju in delu, vmes pa je dodala še nekaj resnic iz svojih življenjskih spoznanj, ki so bile dober pouk otrokom pa tudi odraslim. Prebrala nam je tudi nekaj pesmi iz nove zbirke To niso Desmi za otroke. Spoznali smo, da pesnica globoko občuti z otroki in ima posluh za stvari, ki prav v današnjem času pritiskajo na otroka in
ga delajo nesrečnega. Nanje opozarja starše v omenjeni pesniški zbirki. Pesnica Saša Vegri živi v Ljubljani in dela v pionirski knjižnici Oton Zupančič. Za otroke je izdala dve pesniški zbirki (Mama pravi, da v očkovi glavi in To niso pesmi za otroke), za odrasle pa je napisala štiri pesniške zbirke (Mesečni konj, Na-plavljeni plen, Zajtrkujem v urejenem naročju in Kontelacije.
Proslava bralne značke je bila za otroke in učitelje ter goste lepo doživetje zaradi osebnosti kakršna je Saša Vegri, ki izžareva človeško toplino, saj dobro pozna življenje in svet v katerem živimo.
Irena Kragelj
Obrambni dan
Imeli smo c' rambni dan. Zbrali smo se na avtobusni postaji, kjer smo počakali učence iz Škal. Potem smo šli peš v Titovo Velenje. Ko smo prišli na železniško postajo, smo si kupili vozovnice za v Šmartno ob Paki. Potem smo opazovali vlake. Toda nismo dolgo zdržali na mestu. Začeli smo se lovili. Tovarišica nas je opozorila, naj bomo mirni. Bili smo, toda ne za dolgo. Kmalu nato je pripeljal vlak. Posedli smo, nato je pnSet sprevodnik. Morali smo mu pokazati vozovnico. Ta jo je preluknjal in nam jo vrnil. Potovali smo skozi Pesje, Družmirje, Šoštanj, Paško vas ter prišli do Šmartnega ob Paki. Od tam smo se napotili do Letonjeve domačije. Pot ie bila asfaltirana, toda strma. Večkrat smo povprašali kod vodi pot. Kmalu smo prišli do
spomenika, kjer so padle prve žrtve Prvega štajerskega bataljona. Čez nekaj časa smo prispeli do Letonjeve domačije. Na spominski plošči je pisalo, da sta se tu rodila Jože Letonja — Kmet in Vlado Letonja — Mirko. Nato smo posedli po travi in začeli malicati. Potem smo se začeli igrati vojake. Ko smo odšli domov, so nam nekateri fantje naredili zasedo, mi pa smo se branili. Čez nekaj časa smo se na križišču zbrali ter odšli na železniško postajo. Tam smo si kupili vozovnico ter počakali na vlak. Ko je prišel, smo imeli nekateri smolo, ker smo morali iti v vagon za kadilce. Ko smo izstopili, smo se napotili domov. Takšen je bil naš obrambni dan.
Andrej Tajnš"k, 3. r. OŠ Škale
Ognjenka Čovič OŠ Bratov Mravljakov — Tihožitje
Prvi kulturni dan naše šole
Na razpotju smo. Na razpotju dveh velikih cest. Ena se končuje, druga se šele začenja.
A vendar bi raje stal na začetku prve, s katero se končuje otroštvo, tisto brezskrbno, pravo otroštvo.
Vojko Šinigoj, 8. a
Osem težkih, vendar lepih let se izteka. Čudovitih brezskrbnih dni, ko smo sedeli s sošolci v prijetnem klepetu ali pa smo se obmetavali s kredami in mokro gobo. Na nas je leglo nekaj mučnega. Vse nas je strah, strah pred novim, pred vsem, kar nas še čaka. Skrili smo se za smeh. Smeh je orožje, s katerim bomo premagali vse težave in skrbi.
Mateja Smrekar, 8. a
Bliža se dan, ko si bomo posled-njič segli v roke. In osnovna šola bo ostala za nami kot lep spomin. Kaj pa mlade ljubezni? Se bodo tudi te razdrle kot prepereli zidovi? Najbrž ne, če so dovolj trdne. Trdna prijateljstva se bodo nadaljevala.
Tatjana Ograjenšek, 8. a
Večkrat premišljujem, ali je res nekaj starih knjig in zvezkov vse, kar je ostalo po dolgih in hkrati kar prekratkih osem let. Ne, ni! Mnogo več je skritega za stenami in podobami.
Irena Voga, 8. b
Slovo. Vedno smo govorili: ,,Komaj čakam, da končam šolo!"
A sedaj je prišlo. Počasi, kljub temu še vedno prehitro. Biti smo prijatelji in tudi sovražniki. A bolj prijatelji, le da tega nismo hoteli priznati, saj bi s tem omajali otroško trmo. Danes razmišljam, ali se tudi oni bojijo slovpsa, ali tudi njih stiska pri srcu. Ne vem.
Marinka Hrnčič, 8. c
Kdo ve, kaj bom počel čez dve, pet, deset let? Bom trgal hlače na fakulteti, v pisarni ali za tekočim trakom? Bom imel stanovanje, službo ali bom kot podnajemnik za revno sobo plačeval mnogo denarja? Vse je odvisno od mene, krojača usode. Simon Kovač, 8. b Vsi o. š. Antona Aškerca Titovo Velenje
Moja pot v šolo
Promet je vedno gostejši, zato moramo biti pešci na cesti zelo previdni. Ze v šoli nas učitelji učijo prometnih predpisov.
Na poti v šolo moram najprej prečkati cesto. Pogledam v obe smeri, šele nato stečem čez cesto. Včasih moram čakati tudi pri
železniškem prehodu. Ko neha utripati rdeča luč in se odprejo zapornice, lahko nadaljujem svojo pot. Vse do šole hodim po stezi za pešce.
Polona Slokan, 1. a.
Oš bratov Letonje Šmartno ob Paki
Srečanje z Branko Jurco
V sredo, 23. maja ob 17. uri smo se v velenjski knjižnici zbrali učenci osnovnih šol iz Titovega Velenja. Pomerili smo se v poznavanju del Branke Jurca. Iz vsake šole je tekmovalo 12 učencev. Razvrstili smo se v tri skupine. Prvo so sestavljal: učenci prvih, drugih in tretjih razredov, drugo četrtih, petih in šestih, tretjo pa učenci sedmih in osmih razredov.
Tekmovanje je potekalo v veselem vzdušju in razpoloženju. Za vsak pravilni odgovor smo dobili dve liziki. Zataknilo se je pri na-
ši skupini, ker nismo vedele odgovora. Namesto nas je odgovorila Branka Jurca in si tako prislužila liziko. Dobrosrčno jo je prepustila nam.
Ob koncu prireditve nam je pisateljica zanimivo pripovedovala o svojem delu in svoje pripoved obarvala s šalami. Tako se je večer končal v veselem razpoloženju. Še posebno veseli pa smo bili tekmovalci, ki smo za svoje znanje dobili knjžne nagrade.
Meta Šile in Irena Setinšek, 7. b OŠ Antona Aškerca
Na razpotju smo
Novinarji — osmošolci so obiskali kulturne dejavnosti razrednih skupnosti in zabeležili naslednje.
Kultura je zrcalo človeka, zato se mormo že mladi naučiti kulture, ki nas bo spremljala vse življenje. Letos smo na naši šoli uvedli kulturni dan. Vsi učenci naše šole so sodelovali v raznih kulturnih dejavnostih.
Slovenci so se že včasih zavedali, da se lahko kot samostojen narod na zemljevidu obdrži le kulturno zaveden in trden rod. Zato se je naš narod kljub zatiranju in potujčevanju ohranil na majhnem koščku zemljevida. V težkih časih med NOB so množice zavednih ljudi v boju za svobodo izbojevale narodno samostojnost in osvobodile našo domovino. V teh težkih časih je bila kultura nekakšna sila, ki je pomagala narodu premagovati vrsto težav. Le redkokateri drug narod se lahko pohvali s tako bogato kulturno preteklostjo, kot jo imamo mi. Med NOB smo poleg revolucije v krvavem boju izbojevali tudi kulturni boj. ki ga naše narod-, nostne manjšine bojujejo še da-
Zato se moramo daneS"zahvaliti borcem, ki o nam priborili kulturno svobodo. A to storimo po svoje: beremo knjige, obiskujemo kulturne dejavnosti, sodelujemo na kulturnih prireditvah, obiskujemo krožke ...
Na naš kulturni dan smo se trudili, da smo sodelovali v različnih kulturnih dejavnostih in s tem prispevali h kulturni podobi našega življenja. Po vsej šoli je bilo živahno. Iz ene učilnice so se slišali zvoki glasbe, v drugi je bilo vse tiho. kajti učenci so se zatopili v risanje in pisanje spominov. Tudi v naši učilnici je bilo živo. Opisovali smo dogajanja po šoli in sestavili šolsko glasilo. Del razreda se je odpravil po razredih, da opiše delo in vzdušje. Ko so gradivo prinesli, se je za nas začelo pravi delo. Pretipkano in napisano besedilo smo razmnožievali in liste spenjali v glasilo. Ko smo svojo delo opravili, smo bili zadovoljni, saj je bilo glasilo izčrpno in hitro izdano.
Gordana Miletič, 8. b OŠ Gustava Šiliha Titovo Velenje
Kviz o Kajuhu
Kot vsi učenci na naši šoli so se tudi učenci petih razredov pripravljali, da bi čim bolje izvedli prvi kulturni dan. Namenili so ga partizanskemu pesniku, ki je padel pri Zlebniku, Karlu-Destovniku-Kaju-hu. Vsak oddelek se je razdelil na štiri skupine, ki so dobile določene naloge. Pripravljali so se na kviz o Kajuhu, na pamet so se naučili njegove pesmi, pisali so pesmi in spise ter likovno upodabljali Kajuhove pesmi. Kmalu so bile priprave končane in tovarišice so odpeljale učence v skupen razred, kjer so najprej uredili razred z likovnimi deli, nalo pa izvedli kviz o Karlu Destov-niku-Kajuhu, ki ni imel tekmovalne vsebine, ampak le preverjanje, kaj učenci znajo o našem pesniku roja-
ku. Vsaka skupina je dobila pet vprašanj, ki jih je ocenjevala tričlanska komisija, sestavljena iz učcncev. Vse to so popestrili z recitacijami in branjem spisov. Zadovoljni so bili s prvim delom svojega programa. Potem so odšli na pokopališče Podkraj, kjer so položili cvetje na grob pesnika in borca naše revolucije Karla Destov-nika-Kajuha. Po prihodu v Titovo Velenje so odšli na podelitev Kajuhove bralne značke.
V tem pestrem kulturnem dnevu so se učenci naučili veliko novega in poučnega o našem pesniku revolucije in narodnem heroju.
Tomaž Kostanišek, OŠ Gustava šiliha Titovo Velenje
Vse seje dobro izteklo
Avto, stvar, brez katere bi mnogi težko živeli. Zelo smo se že razvadili in nikamor več ne moremo peš, pa naj bo še tako blizu.
Za volanom
Ko greš po cesti in opazuješ drveče . avtomobile, opaziš, da nekateri vozniki vozijo s preveliko hitrostjo, da nekateri ne upoštevajo prometnih znakov in tako ali drugače ovirajo promet. Vsak ve, da s kršenjem prometnih predpisov postavlja svoje in hkrati tujčevo življenje na kocko.
Sem še mlad in ne smem še sedeti na voznikovem sedežu, vendar si že predstavljam kako bo, ko bom polnoleten in bom lahko vozil avto.
Najprej se bom naučil teorijo, brez katere ne moreš postati dober voznik, šele, ko bom doj?ro obvladal vsa prometna pravila, bom lahko sedel za krmilo in začel praktično vožnjo. Po končanem preizkusu se bom podal na cesto, kjer moraš vedno paziti nase in na vse udeležence v prometu. Na začetku bom gotovo vozil počasi. Ko pa bom že nekoliko starejši voznik, bom počasi dodajal plin. Seveda bom vseskozi moral biti zelo previden, da ne bom oviral drugih vozil in da bom pazil na varnost.
Za krmilo sme le tisti, ki je v še tako neprijetnem trenutku sposoben pametno obrniti svojega železnega konjička. Nikoli nisi sam na cesti. Skrbimo, da bo vsak udeleženec v prometu varen na
cestl!	Jernej Pečnik, 7. r
OŠ bratov Letonje Šmartno ob Paki
Jože Iršič, OŠ Štirinajste divizije — Fotogram
Med potjo v šolo rada opazujem avtomobile, ki hrumeč divjajo mimo nas šolarjev in mnogokrat se jim za las izognemo. V zadnjem času primanjkuje bonov, ni denarja za gorivo, zato je promet nekoliko redkejši. Nikoli pa ni goriva tako malo, da bi varno prišla v šolo.
Ni še tako dolgo, ko sem skupaj s prijatelji šli domov. O skupni poti domov smo se zmenili že v šoli. Kosttiosenakosili, sem odšla v kolesarnico, kjer me je čakalo kolo. Ostali so počasi stopicali proti domu. Dohitela sem jih. Takoj so me obsuli s torbami. Vsem sem hotela ustreči, a žal, kolo ni bilo tako veliko. Torbe sem lahko peljala le trem. Pričeli smo se pogovarjati. Iz naših ust so besede kar vrele. V mislih smo bili že na travniku, kjer smo igrali nogomet. Pozabili smo, da smo še vedno na cesti. In tedaj . .. Zaslišali smo hrup avtomobila in cviljenje zavor. Prijatelji so skočili s ceste, jaz pa s kolesom nisem mogla nikamor. Voznik, ves rdeč v obraz, je stopil iz avtomobila, pogledal, če je z mano vse v redu. Koje videl, da mi nič ne manjka, meje oštel. Rekel mije: »Imeli ste srečo, a drugič je zaradi takšne neprevidnosti tudi žrtev.« Odšel je. mi pa smo nekaj časa brez besed gledali v tla. Nato je vzel vsak svojo trobo in odšli smo brez besed proti domu.
To je bil za vse nas velik opomin. Nikoli več ne bomo ovirali prometa, saj je lahko v nevarnosti naše življenje.
Barbara Zupane. 7. a OŠ bratov Letonje Šmartno ob Paki
7. junija 1984
★ Titovo Velenje
OD TU IN TAM
nas cas*stran_9
KS Edvarda Kardelja
Likovni natečaj
Družbeno politične organizacije krajevne skupnosti Edvarda Kardelja so pred nedavnim na seji sprejele sklep, da je treba sive betonske siene v krajevni skupnosti popestriti z likovnimi deli otrok. Otroci naj bi risali na beton pod strokovnim vodstvom likovnih pedagogov krajevne skupnosti in
osnovnih šol velenjske občine.
Poleg tega, da želijo s to akcijo izlepšati izgled krajevne skupnosti, upajo, da bodo na ta način prispevali veliko k temu, da bodo otroci bolj čuvali svoje okolje, da bodo znali ceniti lepoto in urejenost.
V krajevni skupnosti Edvarda
Kardelja so tako odprli javno razpravo o tem kaj menijo krajani o poslikanju svoje krajevne skupnosti. Vsi tisti, ki menijo, da to ni umestno, naj predložijo svoj ugovor z utemeljitvijo hišnemu svetu.
Svet krajevne skupnosti, krajevna konferenca SZDL ter društvo prijateljev mladine te krajevne skupnosti pa so že razpisali likovni natečaj za poslikavo sivih betonskih sten in ograj v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja. V natečaju lahko sodelujejo ust-
varjalci vseh starosti. Predlagajo, da bi risali motive iz življenja narave (rastlinstvo, živalstvo), kmečko delo in življenje, stari običaji, dogodki iz NOB, svobode itd. Slikarske osnutke sprejema komisija pri društvu prijateljev mladine v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja, Stantetova 12, do konca meseca junija.
Posebna komisija bo izmed poslanih predlogov izbrala ustrezne osnutke, prve skupine otrok pa naj bi poslikale ograje v mesecu septembru in oktobru.
Čakajo ie še lepo vreme
Tako kot kmetje imajo tudi zaposleni v Erini zadružni enoti Lastna proizvodnja in Kooperacija polne roke dela. Dolga zima in muhasto vreme sta kmetovalcem pošteno zagodla.
V zadružni enoti Lastna proizvodnja v Šmartnem ob Paki so delavci že opravili spomladanska dela v hmeljiščih, obrezovanje in prvo čiščenje. Letos so hmeljske površine povečali za dva hektarja
Občinska gasilska zveza
Množična udeležba
Preteklo nedeljo so mladinske desetine občinske gasilske zveze Velenje z velikim uspehom opravile tekmovanje za občinsko prvenstvo v šmartnem ob Paki, to nedeljo pa so se najboljše desetine iz
vse občin«. Fomerile na štadionu ob jezeru. Tekmovali so veterani, člani, mladinci in članice dveh starostnih kategorij. Skupaj je nastopilo kar 36 desetin, od tega veliko članic, kar je še posebej razveselji-
Gasilke Šalek a
Šmartno ob Paki
Tekmovali so mladi gasilci
Preteklo lepo sobotno popoldne so se mladi člani gasilskih društev iz Šaleške doline preživeli na nogometnem igrišču pri osnovni šoli v Šmartnem ob Paki. Pionirji, pionirke, mladinci, mladinke se na tem prostoru niiso znašli povsem ,,slučajno", ampak so se zbrali na občinskem tekmovanju pionirskih in mladinskih desetin. Kot že nekaj let zapored, je to tekmovanje pripravila občinska gasilska zveza Vtlenje, gostitelji pa so bili gasilci iz Smartnega ob Paki.
Bilo je resnično zelo veselo in živahno. Kako tudi ne, saj je bil prejšnji dan dan mladosti, na tekmovanju pa se je zbralo kar 34 desetin. Pionirji, pionirke, mladinci, mladinke, skratka tekmovalci so prišli skoraj iz vseh gasilskih društev velenjske občine. Na igrišču, ob njem, na tribunah se je ,.gnetlo" kar 340 mladih. Kaj so počeli, kako so opravljali zadane naloge so ocenjevali in seveda spremljali poleg sodnikov iz vrst gasilcev še mentorji posameznih desetin.
In kakšni so bili ob koncu občinskega tekmovanja rezultati? Med pionirkami A so z vedrovko in hidrantom najspretneje ravnale mlade članice gasilskega društva iz Šoštanja. Zbrale so 260,5 točke. Lokovičanke so bile v tej skupini druge s 234 točkami, le točko in pol manj so ob koncu imele pionirke A gasilskega društva iz Skal.
Mladi tekmovalci gasilskega društva iz Titovega Velenja so se najbolje ,.odrezali" pri pionirjih A. ;Soštanjčani so bili z 239 točkami drugi, na tretje mesto pa so se uvrstili tekmovalci iz Gaberk. Zbrali so 230,5 točke.
Največ gasilskih desetin je nastopilo v skupini pionirji B. Od 400 možnih točk so jih člani druge gasilske desetine iz Gaberk osvojili 251, na drugem mestu so z 249 točkami ,,pristali" tekmovalci industrijskega gasilskega društva Rek, prva ekipa pionirjev B iz Titovega Velenja pa je bila tretja. Imela je le dve točki manj kot drugouvrščena desetina.
Pionirke B gasilskega društva Šalek so v tej skupini zmagale. Imele so 223 točk, 218 so jih zbrale pionirke Škal, tretje pa so bile tekmovalke iz Lokovice s 195 točkami.
Pri mladinkah je bila udeležba najskromnejša. Nastopile so le gasilke iz Bevu. Od 600 možnih točk so jih zbrale 443,20.
Med mladinci je nastopilo osem desetin. Zmagali so Lokovičani s 479,5 točke, 467,5 točke so osvoiili tekmovalci industrijskega gasilskega društva tuS Šoštanj, na tretje mesto pa so se uvrstili gostitelji letošnjega občinskega tekmovanja pionirjev, pionirk, mladincev in mladink, desetina iz Smartnega ob Paki. Zbrala je 461 točk.
Jg^ 'j ''
»Siii
Med tekmovanjem
vo. Tekmovali so v trodelnem napadu in štafetnem teku na sedem ovir, članice na pet, veterani pa v vajah raznoterosti in s hidrantom.
Tekmovanja so se udeležila vsa gasilska društva, dvanajst prostovoljnih in dve industrijski. V lepem vremenu je tekmovanje spremljalo veliko gledalcev, navijačev in drugih članov, ki so skupaj pripravili pravi gasilski praznik. Takšni so pač gasilci, organizirani in praktični. Tekmovanje je dokazalo visoko strokovno pripravljenost, izurjenost in telesno kon-dicijo. Sis za varstvo pred požari je podelil tri pokale za množično udeležbo gasilskim društvom iz Gaberk, Velenja in Šentilja.
Rezultati: ženske — nad 25 let: 1. Bevče; do 25 let: 1. Šalek, 2. Šentilj II, 3. Šentilj I; moški — veterani: 1. šalek, 2. Gaberke, 3. TUŠ Šoštanj; nad 30 let: 1. Titovo Velenje I, 2. Bevče, 3. Šoštanj I; do 30 let: 1. Titovo Velenje, 2. Šmartno ob Paki, 3. REK I.
Jože Miklavc foto: L. Ojsteršek
Delavci zaposleni pri samostojnih obrtnikih
Za delavce zaposlene pri samostojnih obrtnikih v občini Velenje pripravlja občinski sindikalni svet seminar o problematiki delavnih razmerij delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih. Seminar bo v torek, 12. junija ob 17. uri v sejni sobi občinskega sindikalnega sveta (stavba sodišča, IV. nadstropje, soba 51).
Seminar bodo vodili predstavniki Sodišča združenega dela iz Celja.
Osnovna organizacija sindikata zaposlenih pri samostojnih obrtnikih prireja 23. junija strokovno ekskurzijo v Prekmurje. Udeleženci bodo obiskali znanega lončaija in si ogledali kulturno zgodovinske znamenitosti Prekmurja.
Člani sindikata se za izlet lahko prijavijo na Občinskem svetu ZSS Velenje, do 20. junija.
Komite za planiranje
Lokacija za novo klasirnico
Na eni od zadnjih sej Komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja pri Skupščini občine Velenje, so največ pozornosti namenili obravnavi lokacijskega dovoljenja za novo klasirnico Rudnika lignita, stala naj bi v Pes-ju, in to predvsem z vidika zaščite lega kraja in bližnje okolice.
Ker bo nova klasirnica in deponija premoga vplivala na podobo Pesja, je seveda prav, da se že prej proučijo vse spremembe, ki se bodo
po izgradnji in oživitvi objekta pojavile v tem delu Titovega Velenja. Zato je osnovno vprašanje, koliko več bo v Pesju prahu in hrupa. Investitor bo seveda opravil vse potrebno za omilitev teh emisij. Klasirnica, ki je srce rudnika bo zaprta, zgrajena iz masivnih zidov, ki bodo preprečevali hrup. Prav tako zaprti bodo tudi tekoči trakovi, tako da tudi prahu ne bi smelo biti dosti več v ozračju. Povečan hrup pričakujejo samo ob premikanju tovornih vagonov, toda tudi ,,voz-
in jih nasadili z auroro. Na 8 hektarjih raste silažna koruza. V nasadu jabolk pa so poleg spomladanskega obrezovanja drevja opravili zimsko škrobljenje proti cvetožerju, prvim okužbam po skrlupu in jabolčni plesni. V tem času imajo delavci Erine zadružne enote Lastna proizvodnja polne roke dela s siliranjem trave. Nekaj malega se ukvarjajo tudi z živinorejo, in sicer s prirejo pitancev. Teh imajo trenutno 65." Vegetacija je letos nekoliko pozna. Kljub majhnemu številu zaposlenih smo v Lastni proizvodnji uspeli še pravočasno narediti vsa spomladanska dela na polju, travnikih in hmeljiščih. Na pomoč so nam priskočile domače gospodinje. Sedaj čakamo le še na lepo vreme, pa bo letina obilna in takšna, kot smo načrtovali," je povedal vodja zadružne enote Lastna proizvodnja v šmartnem ob Paki Ivo Rakun. Med drugim je povedal še to, da so z umetnimi gnojili dobro založeni, prav tako z zaščitnimi sredstvi in ostalim reprodukcijskim materialom.
V zadružni enoti Kooperacija pa v tem času namenjajo vso skrb pravilnemu dognojevanju in škropljenju pšenice, varovanju hmeljišč pred škodljivci in raznimi boleznimi. Po začrtanem pregramu pa ,,teče" tudi brojlerska in mlečna proizvodnja. V zadružni enoti so se zaradi pomanjkanja krmil in osnovne krme dobro nskrbeli tudi s koruzo.
ni red" bodo lahko uredili tako, da krajanov ne bo preveč motilo. Prav zato je komite tudi sprejel sklep, da se lokacijsko dovoljenje izda, da pa se dopolni z zahtevo, da mora investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja predložiti mnenje ustrezne republiške ustanove glede preprečevanja hrupa, prahu in vonia. Meritve pa so že naročene.
Izvršilni odbor Samoupravne stavbne zemljiške skupnosti občine Velenje razpisuje na podlagi 34. člena Zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS, št. 7/77) ter na podlagi Odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. vestnik občine Velenje, št. 5/80) ter Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. vestnik občine Velenje, št. 4/82)
JAVNI NATEČAJ
ZA ODDAJO STAVBNIH PARCEL ZA GRADNJO STANOVANJSKIH HIŠ V ZAZIDALNEM OKOLIŠU ŠMARTNO OB PAKI
1. Za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v soseski Šmartno ob
Paki:
—	gradbena parcela št. 3 v izmeri 678 m2
—	gradbena parcela št. 4 v izmeri 564 m2
—	gradbena parcela št. 5 v izmeri 913 m2
POGOJI NATEČAJA:
1.	Stroški za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča znašajo 461.629,00 dinarjev ter jih morajo in1 estitorji poravnati v roku 30 dni po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča na račun št. 52800-662-33033 — Samoupravna stavbna zemljiška skupnost občine Velenje, sicer se zaračunajo 25 % zamudne obresti.
V zgoraj navedenih stroških je zajeta možnost priključkov na sekundarne komunalne naprave in sicer:
—	električno omrežje (nizkonapetostno električno kabelsko napajalno omrežje z rezervnim zavitkom električnega kabla, ki je položen v zemljo cca 5 m od predvidenega objekta — mesto je označeno z obarvanim količkom),
—	vodovodno in kanalizacijsko omrežje (zgrajeno je sekundarno vodovodno in kanalizacijsko omrežje),
—	cestno omrežje (.zgrajena je cesta v asfaltni izvedbi po projektu C-289, ZUV — april 1982, z javno razsvetljavo),
—	teiefon (položen telefonski kabel do razdelilnega stebrička, od tega stebrička pa do svojih objektov si morajo investitorji telefon urediti sami),
—	dokončno se bodo stroški za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča poračunali v dodatku k pogodbi o oddaji stavbnega zemljišča takoj po zgraditvi vseh navedenih komunalnih naprav ter se bo morebitna razlika doplačala oziroma investitorjem vrnila.
2.	Odškodninazaoddano pravico uporabe stavbnegazemljišča znaša 60,00 din za m* zemljišča ter se mora poravnati v roku 8 dni po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo, sicer se prav tako zaračunajo 25 % zarr.udne obresti.
V tej odškodnini je že zajeto plačilo prometnega davka, stroški odmere stavbnega zemljišča ter zemljiškoknjižnega prepisa Uspeli ponudniki morajo podpisati pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo najkasneje v 3 dneh po prejemu obvestila, sicer se smatra, da so od nameravane gradnje odstopili, zaradi česar jim zapade varščina v korist Samoupravne stavbne zemljiške skupnosti občine Velenje.
3.	Varščina za udeležbo na javnem natečaju znaša 10.000,00 dinarjev ter jo morajo ponudniki poravnati na račun št. 52800-662-33033 — Samoupravna stavbna zemljiška skupnost občine Velenje, Šaleška 19/a, Titovo Velenje z oznako, da je varščina.
Varščina se uspelemu ponudniku vračuna v ceno stavbnega zemljišča, neuspelemu pa se vrne brez obresti. V primeru, da uspeli ponudnik brez upravičenega razloga odstopi od nameravane gradnje, mu varščina zapade v korist upravljalca zemljišča. Z eno vplačano varščino lahko interesenti navedejo v ponudbi tri gradbene parcele, na katerih želijo graditi.
Dokazilo o vplačani varščini (odrezek) morajo interesenti poslati skupaj z vsemi ostalimi dokazili v zaprti kuverti.
Tudi vsa ostala plačila v zvezi z javnim natečajem oziroma oddajo parcel se opravijo na zgoraj navedeni račun.
4.	V primeru, daje več interesentov za eno gradbeno parcelo, se smatra, daje ugodnejši ponudnik, kdor poleg splošnih razpisnih pogojev v največji meri izpolnjuje še stanovanjske, delovne, socialne, posebne in ostale pogoje.
Uradnem
Za vrednotenje teh pogojev veljajo merila, objavljenav vestniku SO Velenje, št. 4/82.
Izpolnjevanje teh pogojev ugotavlja razpisna komisija na podlagi ustreznih dokazil, ki jih morajo ponudniki predložiti v zaprti pisni ponudbi.
5.	Uspeli ponudniki morajo pričeti z gradnjo na oddanem stavbnem zemljišču najkasneje vroku 6 mesecev ter končati gradnjo vtreh letih po podpisu pogodbe o oddaji stavbnegazemljišča, sicer se smatra, da so od nameravane gradnje odstopili. Samoupravna stavbna zemljiška skupnost občine Velenje lahko v takem primeru pogodbo enostransko razveljavi, vsled česar uspelemu ponudniku zapade varščina v korist SSZS, pravico uporabe stavbnega zemljišča pa pridobi ponovno SSZS.
To velja tudi v primeru, če se investitorji ne pridržujejo tudi ostalih razpisnih pogojev natečaja.
6.	Vse stroške v zvezi z gradnjo na oddanih stavbnih parcelah, investitorske stroške (sprememba namembnosti zemljišča, soglasja, prispevki za soglasja, lokacijsko in gradbeno dovoljenje, sanacija stavbnegazemljišča, poravnava zemljišča, hišni priključki ter stroški razpisa javnega natečaja, itd.) nosijo investitorji sami.
Ponudbe morajo interesenti poslati najkasneje do 22. 6.1984 na naslov SAMOUPRAVNA STAVBNA ZEMLJIŠKA SKUPNOST OBČINE VELENJE, Titovo Velenje, Šaleška 19/a, z oznako JAVNI NATEČAJ.
U izboru uspelih ponudnikov bo razpisna komisija obvestila vse interesente v roku 15 dni po izvedbi natečaja.
Vse intormacije v zvezi z oddajo stavbnega zemljišča z javnim natečajem lahko dobijo interesenti pri Samoupravni stavbni zemljiški skupnosti občine Velenje, Titovo Velenje, Šaleška 19/a, ali na telefonu št. 851-517,852-410.
Titovo Velenje, dne 30. 5. 1984
Izvršilni odbor SSZS občine Velenje
10. stran
OD TU IN TAM
Titovo Velenje -k
7. junija 1984
Srečanje šolskih folklornih skupin
Veselje in sproščenost z grenkobo vsrcu
Čeprav to ni bilo ravno za dan mladosti, bi lahko kljub temu z mirno vestjo rekli, daje bilo to v okviru tega praznovanja, za mlade, med mladimi. No, moram priznati, da smo tudi starejši uživali med to kuštravo razigranostjo. med tisto nič zrežirano in plehko veselostjo. ki se tolikokrat pojavlja med starejšimi. Vse je bilo tako domače, tako mladostno, da smo tudi tisti, ne več mladi del občinstva, nehote prestopili nezačrtane meje v svet mladosti in brezskrbnosti. Se posebno toplo ti postane pri srcu ko veš, da mladi delajo to radi, neprisiljeno. Ko veš. daje vsak trud nagrajen s krepkim aplavzom in nenazadnje, ko veš. daje to delo poplačano s toplimi in hvaležnimi pogledi otrok. Takrat veš. da vse tiste ure trdega dela niso bile zaman.
Pravzaprav še sploh nisem omenit za kaj gre. Torej: gre za prvo srečanje šolskih folklornih skupin iz Titovega Velenja. Res je, da bi lahko to že takoj na začetku napisal, vendar se mi je zdelo bolj pripravno in nisem si mogel kaj, da ne bi pisal najprej o vzdušju ter o občutkih, ki so nas takrat prevzemali. Če sem že napisal kaj je bilo, pa naj še napišem kdo so bili ti naši mladi na-debudneži. ki so nam prikazali res enkraten in nepozaben program. V Titovem Velenju imamo šest osnovnih šol in otroci štirih so začeli v začetku letošnjega šolskega lela z vajami pod vodstvom mentorjev. Pa so sedli skupaj za »okroglo« mizo, malo podeba-tirali in ugotovili, da znajo njihovi varovanci že toliko, da se lahko predstavijo občinstvu. Naslov tega. kar.so se
dogovorili za to okroglo mizo, pa že veste.
Program je bil res zanimiv in pester, predvsem pa vreden ogleda, čeprav bi po obisku lahko ugotavljali drugače. Pa o vsem tem pozneje.
Vrnimo se k programu. Ker vsi vemo, daje najtežje prebiti začetni led, so se najprej predstavili gostitelji, učenci osnovne šole Mihe Pintarja Toleda. Njihov mentor Drago Ostruh je povedal, daje bil na začetku obisk rekorden, saj je prihajalo na vaje več kot 70 učencev. Potem se je število nekoliko zmanjšalo, a jih je še vedno veliko. Imajo pa to srečo, daje njihov plesni učitelji muzikant, tako da se jim ni treba bati za glasbeno spremljavo. Na tem srečanju so nam učenci predstavili splet belokranjskih plesov.
Druga je nastopila skupina učencev osnovne šole Gustava Šiliha, ki jo vodi mentorica Manica Flis. Njihova skupina šteje dvajset plesalcev, starih sedem do deset let. V svojem programu so nam zapeli in zaplesali otroške ra-jalne igre, takšne kot smo jih tudi v mladih letih radi igrali.
Bil sem na osnovni šoli Antona Aškerca, kjer so imeli mladi folkloristi generalko. Po vaji so mi povedali, da najraje plešejo, ne boste verjeli — polko in valček Te mlade folkloriste vodi Alenka Majhen. Tudi ti so se predstavili z belokranjskimi plesi, ki si iih ie mentorica s.itna zamislila.
Na) povem se 10. tla so vsi trije mentorji aktivni člani Šale.ške - folklorne skupien »Koleda« iz Titovega Velenja.
Kol zadnji, pa ne po kakovosti, so se predstavili učenci osnovne šole Veljka Vlahoviča. kijih vodi tovarišica Katica Zebec. zaigrali in zapeli so Igre z otroškega igrišča ter Pastirce pri plesu in kresu. Ze pred tem nastopom so se predstavili občinstvu, največ pa jim seveda pomeni snemanje za televizijo, ko so se za dan mladosti predstavili jugoslovanski gledalcem delček utripa življenja mladih iz Titovega Velenja.
Po nastopu vseh štirih skupin pa smo člani Kolede zaplesali Gorenjske plese in moram reči. da so nas mladi kar požirali z očmi. Zato smo za konec zarajali polko in otrokom so oči žarele od zadovoljstva. Program je uspel, vsi smo bili zadovoljni in bilo bi vse lepo in prav, če . . .
Pa kar po vrsti. Vabila so bila napisana in razposlana. Vabljeni so bili ravnatelji osnovnih šol. mentorji kulturno umetniških društev, učiteljski zbori iz osnovnih šol, zveza društev prijateljev mladine.
Pa smo mladi plesali kar sami sebi. Res je. da je bil to tudi namen tega srečanja — namreč, da si otroci med seboj predstavijo plese. Ampak, kje so bili povabljeni? Jih ta stvar ne zanima? Ali pa se jim morda ni zdelo vredno, da bi prišli gledat »samo« otroke? Je to "potem res kulturno vzgajanje naše mladine, če se ne zanimamo zanjo, če nas ne briga njihovo napredovanje, ki je plod starejših? Vsaj bil naj bi! Pa je (emu res vedno tako? Potem se pa čudimo. kje sploh so mladi. Se pravi — veselje in sproščenost z grenkobo v srcu . . .	Vili Grabner
Obiščimo pot Štirinajste divizije
25. maja letos so slovenski borci in planinci ob spominski proslavi na Graški gori, slovesno otvorili planinsko pot XIV. divizije. To pot so osnovala že leta 1958 planinska društva iz okraja Celje, prvič pa jo je markiralo PD Celje. Ob štiridesetletnici prihoda štirinajste na štajersko jo je obnovilo 15 planinskih društev ob poti. Ta društva jo bodo vzdrževala tudi v prihodnje.
Osnovni namen poti XIV. divizije je, da planincem in vsem ljubiteljem narave približa predele od Sotle do Raduhe, vključno s Kozjansko-PIaninskim področjem, ob tem pa obudi spomin na legendarni pohod divizije na Stajersico,
v začetku leta 1944.
Na poti do Sedlarjevega ob Sotli pa do Rastk pri Ljubnem v Gornji Savinjski dolini je trideset kontrolnih točk. Vrstni red obiska je poljuben, pot tudi časovno ni omejena. Najvišje se pot vzpne na Komen (1695 m). Po poti XIV. divizija lahko udeleženci hodijo v katerem koli letnem času, seveda ustrezno opremljeni. Če so razmere normalne, lahko pot prehodite v šestih dneh. Pot je označena z osnovno slovensko markacijo, na razpotjih in križiščih z drugimi potmi pa je dodana še oznaka XIV. Ob poti je več gostišč in obektov, kjer lahko popotniki tudi prenoče: Bohor, Lisca, Svetina,
Paski Kozjak, Razbor, Sleme, Smrekovec.
S pomočjo PZS sta že izšla tudi vodnik po planinski poti XIV. divizije, v katerem je 65 strani teksta in 19 kart, ter dnevnik. Vodnik in dnevnik lahko kupite pri odboru za pot XIV. divizije pri PD Celje, Stanetova 18. Vodnik stane 150 dinarjev, dnevnik pa 30 dinarjev. Vodnik so pripravili: Bojan škrk, Milan Guček, Božo Jordan, Adi Vrečar, Gustav Grobelnik, sodelovalo pa je tudi 19 planincev iz PD ob poti. Zemljevide pa je pripravil Geodetski zavod SRS — kartografski oddelek.
Nasvidenje na poti!
Miroslav Zolnir
PISMA BRALCEV
Slike so bile razstavljene zato, da b vsakega mimoidočega spomnile na to da v mestu živi in da je vsak posa meznik odgovoren za lep izgled mesta
Urejeno okolico in hiter razvoj mesta znajo v današnjih časih ceniti le
Naj Titovo Velenje ne postane velik koš za smeti
tisti, ki so tudi sami z udarniškim delom prispevali k njegovi izgradnji.
Pobite luči v centru Titovega Velenja, pohojene zelenice, potrgano cvetje, prava raždrtija na trim stezi, raztreseni papirčki po vsem mestu, plastične vrečke, »okrašeno« obrežje reke
Pake, popackane fasade, uničene tele-lonske celice .., so le majčken delček in resen opomin za vse nas. To so zgovorno »povedale« tudi razstavljene fotografije. Je mar res tega kriva ne-vzgojena mladina?
Nada Koblar
Vinska gora
Povabili najstarejše krajane
V Vinski gori že nekaj let zapored nadvse delavni aktivisti, člani Rdečega križa, pripravijo lep sprejem za njihove najstarejše krajane. Letos so v kulturnem programu nastopili pevci moškega pevskega zbora iz tamkajšnjega kulturnega društva ter pevke Društva upokojencev Titovo Velenje, recitatorji ter dramska in folklorna sekcija iz njihove osnovne šole.
Na srečanje so povabili kar 108
krajanov, starih nad 70 let. Med najstarejšimi sta bila Štefan Sešelj in Roza Drev. oba kmeta in oba stara 89 let. Trdo delo na zemlji, na svežem zraku, domača hrana in pijača pa so poroki, da bosta dočakala še veliko let, kijih sedaj še dobro skrivata. Po malem pa' opravljata še vedno lažja kmetijska dela.
Krajane Vinske gore, predvsem srednjo generacijo, pa skrbi to, da
je veliko kmetij brez naslednikov, zemlja propada, mladina pa si išče srečo in višji standard v velikih mestih in celo v tujini.
Neumorni odborniki rdečega križa so se za srečanje pripravili izredno domače in toplo. Letos so organizirali tudi krvodajalsko akcijo. Krije v Žalcu darovalo 56 krajanov, sedaj pa pripravljajo izlet v neznano.
L. O.
Srečanje starejših občanov
9150 PLIBERK, TELEFON (O 42 35) 21 94
POZDRAVLJENI, SOSEDJE1 Za vas smo zgradili novo prodajalno, ki smo jo preimenovali
iz „SUPERMARKETA BLAŽEJ" v
Pliberk - Avstrija, telefon: 99434235-2194
bložgj f enter
NUDIMO VAM PO UGODNIH CENAH:
T L) K. kasete 3 109,80 A Sch -88,— A Sch
Stereo kasetar prej 699 A Sch — sedaj samo 399 A Sch
kom. prej sedaj samo
520323
Champion svečke 99,80 A Sch — 59,80 A Sch
4 kom. prej sedaj samo
PHILIPS ossoao ossoao
OBOOD
onaoB aoaan
®»rt
W
Philips elektronski računainik prej 159,80 A Sch - sedaj samo 99,80 A Sch
Camping garnitura (5 delna — ena zložljiva miza in štirje zložljivi stoli) prej 698 A Sch sedaj samo 498 A Sch
Šincel toplovodne števce in TV žarnice imamo vedno na zalogi.
S tem kuponom dobite v t>ic [gj ^fintSf
eno žensko elektionsko uro za samo 400 dinarjev
CN? KONSUM
telefon: 99434235 - 2085
Pliberk Avstrija se je preselil v novi blOŽgl fgfllgf
kjer vam nudi različno blago po ugodnih cenah, kot na primer:
Splendor riž 1 kg prej 14,90 A Sch — sedaj samo 9,90 A Sch Rama 500 gr prej 19,80 A Sch - sedaj samo 17,90 A Sch Bendsdorp čokolada 300 gr prej 24,90 A Sch - sedaj samo 17,90 A Sch Shamtu lak za lase 300 gr prej 29,80 A Sch - sedaj samo 19,90 A Sch EDO - hlačne nogavice prej 19,00 A Sch - sedaj samo 9,90 A Sch
S tem kuponom dobite ori p^J
KONSUM
I bložgj cSfljgf
ALVORADO KAVO VViener 1 kg za samo 550 dinarjev
Vse cene veljajo do 20. junija 1984. V fV^jK< jkHA^B ugodna menjava dinarja.
bložgj rgnter
in v
Vse cene veljajo do 20. junija 1984. V ugodna menjava dinarja.
4%? KONSUM
bidžgj f enter
ZA NAKUP
SE PRIPOROČA rvVl^lil^B blOŽgj CgOSžf
Pliberk.
7. junija 1984
* Titovo Velenje
MALI OGLAS!
PRODAM izvenkrmni motor chrysler 25 in kupim merkury 35. Mesarec. Vrnjačke Banje 6, Titovo Velenje.
UGODNO PRODAM glasbeni center na daljinsko upravljanje; tel. 850-030 int. 229. KOKOŠI, rjave, lepo operjene in v odlični nesnosti, prodajamo vsak dan od 12—19 ure v Rojah pri Šempetru. V zadnjem mesecu so krmljene samo z žitom in so zato odlične za zakol ali za na-daljno rejo.
PRODAM PROJEKTOR SAN-KYO IN PLINSKO NAPRAVO za osebni avto. Informacije po telefonu 851-098 popoldan. PRODAM KAVČ, 2 FOTELJA IN TABURE. Steinbacher, tel. 850-768 popoldne. UGODNO PRODAM papigo »NIMFO«. Informacije po tele-, fonu 852-087.
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas * Stran 11
KUPIM RABLJENO CISTERNO za kurilno olje prostornine od 1000 do 5000 litrov. Ponudbe pošljite na uredništvo Našega Časa, Foitova 10, Titovo Velenje, pod šifro »TAKOJŠNJE PLAČILO«
DISCO - NAJNOVEJŠO GLASBO kvalitetno posneto na kasetah MACEL XL II. S — 60 program STUDIO — 54 USA. Glasba je nadvse primerna za diskoteke (Mix). Interesentom pošljem program s ponudbo. Ivo Kekec. Gornji Grad 222, 63342 Gornji Grad, tel. 842-000 int. 15 — dopoldan.
PRODAM ŠIVALNI STROJ — Danica elektronik in uokvirjen gobelin Predica veličine 85 x 60 cm. Šifra: ugodno in poceni.
PRODAM OSEBNI AVTO AUDI 100 LS, starejši tip in Z 750 letnik 1973 v voznem stanju. Informacije tel. 850-883 vsak dan od 8—15. ure.
PRODAM REZERVNE DELE za Z 101 in Lado> ter kupim jadro za surf. Tel. 850-5939 — popoldan. PRODAM REZERVNE DELE za Lado 1200 Avdija Sulejmano-vič. Vrnjačke Banje 3, Titovo Velenje.
BREZHIBEN MENJALNIK IN DRUGE DELE ZA AMI OZIROMA DIANO PRODAM. Informacije po telefonu 063 850948. FANT, STAR 39 LET s hišo in službo, bi rad spoznal dekle staro do 31 let. Ponudbe pošljite na uredništvo Našega Časa, Foitova 10, Titovo Velenje, pod šifro »NE BO TI ŽAL«.
SPREJMEM TAKOJ V REDNO DELOVNO RAZMERJE kvalificirano frizersko pomočnico. Osebni dohodek po dogovoru. Prijave sprejemam pismeno ali osebno na naslov MOJCA FIS-TRIČ, ŽENSKO FRIZERSTVO, Mozirje 20. 63330 MOZIRJE. PRODAM NOV ČOLN LAHOR 2S IN NOVE LAMELNE ZAVESE 9 m. Ogled vsak dan od 19. do 21. ure. Ivanka Matič, Kardeljev trg 2 (P 4), Titovo Velenje. PRODAM FIAT 125 P LETNIK 78. neregistriran, v voznem stanju, po ugodni ceni. Tel. 851 140 od 6. do 14. ure.
DEŽURSTVA
DEŽURNI ZDRAVNIK^ V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
ČETRTEK. 7. junija, dnevni dr. Koren, nočni dr. Preme
PETEK, 8. junija, dnevni dr. Kralj, nočni dr. Žičkar
SOBOTA, 9. junija, glavni dežurni dr. Zupančič, notranji dežurni dr. Marolt
NEDELJA. 10. junija, glavni dežurni dr. Župančič, notranji de*urni dr. Marolt
PONEDELJEK, 11. junija, dnevni dr. Pustovrh, nočni dr. Lešnik
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ:
ČETRTEK, 7. junija, dr. Dov-šak
Od 8. junija do 10. junija dr. Menih
PONEDELJEK. 11. junija, dr. Lazar
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
9. junija in 10. junija dr. Viktorija Meh, Veljka Vlahoviča 49, Titovo Velenje
-
-
pri Izletniku Celje, tozd Turistična agenoija-Titovo Velenje, kjer vam nudijo postro izbiro Jadranu.
Izbirate lahko med hotelsko namestitvijo, apartmaji ali zasebnimi sobami, ob jezerih, v gorah in v toplicah. Izletnik organizira tudi;
z avtobusi za sindikalno skupine in tole po
domovini in tujini
— rent a
vseh vrsti
Posebno ugoden ,e 10-dnevni aranžma v hotelskem naselju Zagon - Nov, Vinodolski. Cena na osebo za 10 dni znaša 13.250 dinariev. Otroci do 10. leta starosti imajo 10 % popusta, organiziran je tudi prevoz.
Vabimo vas tudi na enodnevni izlet v Lipico - Trst. Odhod 16. junija izpred avtobusne postaje v Titovem Velenju.
mm®
terme topolšica
Dan v Topolšici
PREŽIVITE NEDELJSKO POPOLDNE NA VRTU HOTELA VESNA!
Ob prijetni glasbi vam bomo ponudili kvalitetne jedi z žara.
Vabimo vas tudi na plavanje v športni bazen, v savno ter na sprehode v prijetno okolico, svidenje v Topolšici.
DEŽURNI VETERINAR ŠOŠTANJ:
Od 8.junijado 15.junija, Franc Blatnik, dipl. veterinar, Prešernova 22 E, Titovo Velenje, tel. 852-253
KINO • KINO • KINO
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 7. 6. ob 18. in 20. uri: NAJVEČJA KRAJA BANKE — angleški, kriminalka. V. gl. vi.: Richard Jordan.
Petek, 8. 6. ob 10. uri: LETEČA BAN DA — hongkonški, karate. Sobota in nedelja, 9., 10. 6. ob 18. in 20. uri: POHITI. ZABAVA SE ZAČENJA — nemški, komedija. V gl. vi.: NENA — SVETOVNI GLASBENI HIT LETOŠNJEGA LETA!
Ponedeljek, 11. 6. ob 18. in 20. uri: TO JE ELVIS PRESLEY — ameriški, biografija. V. gl. vi.: Elvis Preslev.
Torek, 12. 6. ob 18. in 20. uri: NEUNIČLJIVI MINI MORIŠ — ameriški, avanturistični. Sreda in četrtek. 13.. 14. 6. ob 18. in 20. uri: SKRIVNOST PRO-KEJNOVEGA DOKUMENTA
—	ameriški, avanturistični.
KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek. 7. 6. ob 20. uri: LETEČA BAN DA — hongkonški, karate.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 9. 6. ob 20. uri: VSE NAJBOLJŠE ZA MOJ ROJSTNI DAN — kanadski, grozljivka. Nedelja, 10. 6. ob 18. in 20. uri: LETEČA BANDA — hongkonški, karate.
Ponedeljek, 11. 6. ob 20. uri: POHITI. ZABAVA SE ZAČENJA
—	nemški, komedija. V gl. vi.: NENA!!!
Sreda, 13. 6. ob 20. uri: NEUNIČLJIVI MINI MOR1S -
ameriški, avanturistični.
KINO DOLIČ
Petek. 8.6. ob 20. uri: NAJVEČJA KRAJA BANKE — angleški, kriminalka.
Torek, 12. 6. ob 20. uri: LETEČA BANDA — hongkonški. karate.
KINO BRASLOVČE
Nedelja. 10. 6. ob 19. uri: VSE NAJBOLJŠEZA MOJ ROJSTNI DAN — kanadski, grozljivka.
GIBANJEP.
DO MODNI SALON
Koroška 37/a
Komisija za medsebojna razmerja
objavlja prosta dela in naloge
ŠOFERJA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
—	končana šola za voznike motornih vozil C kategorije
—	odslužen vojaški rok
—	moralno-politična neoporečnost
Kandidati naj svoje vloge z dokazili pošljejo kadrovski službi DO Modni salon v 8. dneh po objavi oglasa. Rok obvestila o izbiri: 30 dni.
KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK
Sreda, 13. 6. ob 20. tiri: MODRA STRELA — ameriški, akcijski. V gl. vi.: Roy Scheider (FEST '84!
KINO ŠEMPETER
Četrtek, 7.6. ob 20. uri: PORKVS — ameriški, komedija.
ROJSTVA:
Rodilo se je: 22 dečkov in 29 deklic
POROKI:
Franc Zacirkovnik, roj. 1959, prodajalec iz Gavc in Jožica Ku-gonič, roj. 1963, krojačica iz Velikega vrha.
Jože Juvan, roj. 1960, delavec iz Gaberk in Sonja Korošec, roj. 1959, prodajalka iz Podkraja pri Velenju.
SMRTI:
Osman Ibriševič, rudar iz Titovega Velenja, Prešernova 16, roj. 1941.
Anton Pavič. delavec iz Titovega Velenja, Kardeljev trg 3, roj. 1963.
Anton Galof, avtoprevoznik iz Titovega Velenja, Kraigherjeva 1 roj. 1947.
Antonija Vodopivec, upokojenka iz Titovega Velenja, ul. 3. julija 12, roj. 1909.
Rudnik Karel Ludovik, upokojenec iz Titovega Velenja, Koroška 37, roj. 1925.
Marija Lepko, upokojenka iz Plešivca št. 7, roj. 1895.
TITOVO VELENJE
POROKE:
Boris Pungartnik, roj. 1963, strugar iz Šoštanja in Gordana Prpič, roj. 1962, vzgojiteljica iz Titovega Velenja.
Milan Keček, roj. 1959, ekonomist iz Dravograda in Renata Uršnik, roj. 1962, predmetna učiteljica iz Vuzenice.
Slavko Majerič, roj. 1957, rudar iz Titovega Velenja in Renata Višček, roj. 1964, teh. risarka iz Titovega Velenja.
Boris Flego. roj. 1960, monter ogrev. naprav iz Titovega Velenja in Breda Gomilšek, roj. 1963, vzgojiteljica iz Titovega Velenja.
Tomislav Pejič, roj. 1961, rudar iz Ljubljane in Nada Mišic, roj.
1961,	prodajalka iz Ljubljane. BorisPolak, roj. 1955, strugar iz
Škal in Zvonka Mravljak, roj.
1962,	ekonomist iz Škal.
Program prireditev
V	razstavnem prostoru knjižnice v Titovem Velenju je do 20. junija odprta
razstava o življenju in delu dr. Josipa Vošnjaka. Za organizirane skupinske obiske je organizirano vodstvo po razstavi.
V	soboto, 9. junija, ob 20.00, bo v domu kulture v Titovem Velenju koncert MESTNEGA PIHALNEGA ORKESTRA IZ ESSLINGENA. ki ga vodi Ludwig Hartmann. Vstopnina 80 din.
V	petek, 15. junija, ob 20.00. bo v domu kulture v Titovem Velenju nastopila Akademska folklorna skupina »FRANCE MAROLT«. v okviru prazničnih dni slovenske folklore.
V	soboto, 16. junija, ob 20.00, bo v domu kulture v Titovem Velenju koncert MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA CONKORDIA iz Esslingena. Vstopnina 80 din.
V	petek, 22. junija, od 19.30, bodo v razstavnih prostorih knjižnice v Titovem Velenju 'odprli razstavo RUDARSKE LIKOVNE KOLONIJE. Razstava bo odprta do 10. julija.
V	petek, 29. junija, ob 20.00, bo v domu kulture v Titovem Velenju koncert RUDARSKEGA OKTETA, LJUTOMERSKEGA OKTERA in OKTETA TOSAME iz Domžal. Vstopnine ne bo!
Rudar: Železničar 2:0(1:0)
Ob zelo vročem vremenu se je na igrišču ob jezeru zbralo le kakšnih 150 gledalcev, ki so vifieli zanesljivo zmago domačih nogometašev. V izredni vročini je bilo seveda zelo naporno igrati, zato zlasti v prvem polčasu nogometaši obeh ekip niso pokazali veliko. Reči pa je treba, da so Velenjčani igrali zelo koristno. Samo dvakrat so v prvem delu igre. če izvzamemo nevaren strel Kaligara v 41. minuti, ko je le za nekaj centimetrov zgrešil mrežo, streljali naravnost na "ol. V 26. minuti je nevaren strel Buškoviča gostujoči vratar branil, v 33. minuti pa seje žoga znašla v njegovi mreži. Gostje so nepravilno zaustavili enega od domačih napadalcev. prosti strel povsem na levi strani je izvedel Buškovič. poslal rezano žogo pred Zelezničarjeva vrata, kjer se je dobro odkril Čelič in dosegel zadetek. V drugem polčasu, ko se je nekoliko ohladilo, je bila igra živahnejša, gostje so takoj na začetku za-pretili z dvema nevarnima udarcema, vendar se je obakrat izkazal zelo dobri domači vratar Verboten (v 54. in 55. minuti), v 65. minuti pa so imeli gostje stoodstotno priložnost, saj je bil njihov srednji napadalec sam pred domačim vratarjem, ki pa je znova odlično posredoval. V 69. minuti je po lepi akciji, v kateri je sodelovalo več Rudarjevih igralcev, Jalušič dosegel s približno 17
mčtrov neubranljiv zadetek in postavil končni izid srečanja.
Do konca prvenstva v slovenski nogometni ligi sta še dve koli. V nedeljo bodo nogometaši Rudarja znova gostitelji, saj se bodo na igrišču ob jezeru sestali z Muro. Tekma se bo začela ob 17. uri.
Šoštanj
Koncert
pevskega
zbora
Svoboda
Pevski zbor Svoboda iz Šoštanja, ki ga vodi Anica Verd-nik, je 26; maja priredil koncert v spomin na pokojno dolgoletno pevko tega zbora, Katjo Vačovnik. Ves izkupiček od prodanih vstopnic so namenili za obnovo porodnišnice v Slovenj Gradcu.
Ko dobrave se mrače, k meni spo glasovi tihi, kakor tožbe tajni vzdihi src, ki v žalosti žive
(J. Murn)
ZAHVALA
Strti ob izgubi naše ljubljene
Helence Marovt
težko najdemo besede, ki bi izrazile hvaležnost vsem, ki ste se kakorkoli poklonili njenemu spominu, nam pa nesebično pomagali in nas tolažili.
Hvala vsem!
Letuš, 25. maja 1984
Mama Marijana, oče Tone in brat Herman
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, starega ata, dedka in brata
Rudija Kovača
iz Titovega Velenja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, številnim prijateljem in znancem, ki ste mu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: hčerke Anica, Marija Jožica in Heda ter sin Ivo
i
ZAHVALA
^ •• Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi dragega moža, brata in strica
Karlija Rudnika
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano
cvetje in številno spremstvo.
Iskrena zahvala velja godbi TEŠ, pevcem društva upokojencev, govornikom SO Velenje, KS Stara vas in TE Šoštanj ter duhovniku za opravljen obred.
Posebno zahvalo izrekamo njegovim sodelavcem TEŠ — tozd Vzdrževanje za častno
stražo in izredno pozornost.
Žalujoča žena Marica in ostalo sorodstvo
GU GU NAJBOLJŠI, ŠANK ROČK PETI
Ansambel GU GU, pa tudi banane
Finale Pop delavnice — prireditve, ki postaja nekakšna zamenjava za slovensko popevko, je bilo prejšnji teden v Rdeči dvorani v Titovem Velenju. Veliko obiskovalcev mladih in starih, seveda je bilo prvih več, vseh skupaj pa blizu 3000, je slišalo 16 izvajalcev. Nekatere so segle poslušalcem do srca
in jih sedaj morda 2e pridno požvižgavajo, druge upamo, ({a je teh malo, pa bo odnesel veter. Najboljše so izbirale lokalne radijske postaje, pa strokovna komisija in občinstvo v dvorani. Poslušalci ob radijskih sprejemnikih oziroma žirije, so bile najbolj navdušene nad ansamblom GU GU in Želim si na
Jamajko. Gledalci v dvorani pa so svoje točke dali domači skupini Sank ročk. V skupnem seštevku je zmagal ansambel GU GU, drugo nagrado je dobil F+ s pesmijo Ali še luč gori, tretjo Čudežna polja in peto Šank ročk s pesmijo Ljubi me.
B888%888£!

Šmartno: Burja 27:23.20:31
Burja
slovenski prvak
Po zmagi v Slovenski rokometni ligi vzhod so rokome-tašice Šmartnega odigrale dve srečanji z rokometašicami Buije iz Škofij, zmagovalke zahodne skupine, za naslov republiških prvakinj.
V prvi tekmi, v petek zvečer v Šmartnem ob Paki so domače igralke po boljši igri v drugem polčasu zmagale z rezultatom 27:23. Vendar je bila ta razlika premajhna, saj so v nedeljo zvečer v Škofijah domače igralke prikazale veliko boljšo igro in dobile drugo tekmo kar z rezultatom 31:20.
Posnetek s prve tekme v Šmartnem ob Paki
(S. V.)
Odlična uvrstitev rokometašev Šoštanja
(S. V.)
Osvojili tretje mesto
V zadnjem prvenstvenem kolu v medrepubliški ligi so rokometaši Šoštanja gostovali v Varaždinu. Srečanje z domačim Varteksom so izgubili nepričakovano visoko (31:21). V prvem delu so gostje igrali zelo dobro, saj je bil rezultat ves čas izenačen, ob polčasu pa so imeli gostitelji le zadetek prednosti (13:12). Prve minute nadaljevanja je bila igra še enakovredna, Šoš-tanjčani so izenačili na 14:14, ko pa sta morala z igrišča zaradi poškodb Puc in Plaskan. so si igralci Varteksa priigrali veliko razliko. Dodati je še treba, daje Šoštanj na pot odšel brez Vrečarja in Medveda. Ob vsem tem je vsekakor nesprejemljiva odločitev rokometne zveze Slovenije, kije očitno pozabila, da do sobote prvenstvo v medrepubliški ligi še ni bilo končano in na isti dan določila djttum poltinalnega turnirja za mladince. Igralci Šoštanja Puc, Plaskan, Oevirk in Frankovičso morali zato v soboto odigrati kar tri tekme.
Balinanje
Zagrizeni boji
V nedeljo je balinarski klub Vegrad pripravil 5. tradicionalni balinarski
turnir četvork. Udeležilo se gaje osem ekip iz vse Slovenije. Po celodnevnem zagrizenem boju je prehodni pokal osvojila ekipa balinarskega kluba Veriga iz Lesc, drugi so bili Velenjčani (matični klub), tretji pa balinarji Partizana Trbovlje. Tekmovanje je bilo izvrstno pripravljeno, vsi tekmovalci pa so obljubili, da se bodo tekmovanja še udeležili in tako vsako leto na svoj način obeležili dan gradbincev.
Marjan Mulič
Igramo, kjerkoli nas povabijo
it
it
Ansambel Šik v zadnjem času zelo pogosto srečujemo, saj se zdi, da skorajda ni večje družabno-zabavne prireditve, ki je ne bi
„pokrivali". Nismo pa jih doslej še srečali na straneh našega tednika. No, to smo storili danes oziroma v nedeljo, ko smo jih zmotili
ŠIK in samo ŠIK
(s. v.)
med njihovo naporno celodnevno vajo. Sikovci so namreč v sredo odpotovali na večdnevno gostovanje v Zvezno republiko Nemčijo, zato so zadnje sobote in nedelje vadili kar od jutra do večera.
,,Šik igra", mislim, da se nisem zmotil, je začel sprehod po njihovem igranju kitarist Mišo Melan-šek, ,,že 13. leto", šikovci imajo vaje pri njem, v posebnem prostoru, ki ga je Mišo Melanšek primerno uredil tako, da poleg za vaje, ta ,,studio" uporabljajo tudi za občasna snemanja.
,,Prej so bili v ansamblu drugi člani. Igrali so bolj narodno ■zabavno glasbo. Zadnja leta pa smo se malo preusmerili in tudi številčno okrepili. Sedem nas je. Morda se res komu včasih zdi, da je nas malo preveč, vendar zaradi dobre glasbe, upam, da lahko rečem, kolikor toliko dobre glasbe, ki jo izvajamo. Je pač članov malo več, pa tudi zvok je tako boljši."
Nihče od sedanjih članov ni pri tem ansamblu vseh 13 let. Darko Flis, ki igra klarinet, saksofon, flauto igra v ansamblu najdlje, po letih igranja si sledijo Slavko Dobelšek (bobni), Dušan Krajnc (klaviatura, harmonika), Mišo Melanšek (kitara) Toni Miklavc (bas kitara) Vili Cimperc (bariton, pozavna), nazadnje pa se je priključil ansamblu trobentar, Jože Ošep. Skladbe in aranžmaje piše v glavnem Dušan Krajnc, ki je hkrati tudi tehnični vodja ansambla.
,,Sedaj ste poznani po treh črkah — ŠIK."
,,Včasih je bilo to ime zelo dolgo — Šaleški instrumentalni kvintet. No, pogosto so nam zamenjavali z drugimi ansambli. Tudi, ker so se nenehno menjavali člani ansambla. Danes nas tudi ni več samo pet. Čuden kvintet bi bili s sedmimi člani. Zato smo se odloči-
li, da bomo postali ŠIK in samo ŠIK."
,,V zadnjem času veliko igrate, vabijo vas na vse strani, torej ste resnično ŠIK in vas ljudje radi
poslušajo."
,,Ja, . . ., upam, da je res tako."
Ansambel Šik je že prejšnja leta gostoval v tujini, v glavnem v Švici in Zvezni republiki Nemčiji. Te dni igrajo v okolici Nilrnberga in Erlangena. Igrajo v tamkajšnjem zabaviščnem centru, ki ga na dan obišče tudi do 120 tisoč ljudi. To pa ne bo edino gostovanje tega ansambla v tem letu. V začetku julija bodo gostovali v Avstriji, septembra znova nekaj dni v Nemčiji, za november načrtujejo turnejo po Švici. V tej državi so nastopali že prejšnja leta. V glavnem so igrali za naša slovenska društva. Prvič so jih povabili pred štirimi leti, nato vsako leto, lani so bili z njimi tudi šmarški gledališčniki.
,,Seveda nastopamo tudi doma, kjerkoli nas povabijo. Ze po tradiciji vsakega 1. julija v Gaberkah, reden gost smo na kmečkih igrah na Vranskem, igrali bomo letos tudi v Prekmurju, Mariboru — skratka, za celotno sezono smo vse sobote in nedelje ,,razprodani". Pogodbe podpisujemo že za oktober."
,,Kako usklajujete delo, vaje, nastope?"
,,Težko, ampak gre, če je volja. Nekoliko težav vendarle imamo, ker smo člani med sabo precej oddaljeni, eden se vozi celo iz Maribora. Vsi smo zaposleni in vadimo takrat, ko smo prosti. To pa so v glavnem nedelje. Človeku pač ni težko, če je ljubezen do glasbe .. . Zato je za nas tudi lepa nagrada, če so ljudje zadovoljni in nas radi poslušajo."
(prvenstveno in dve na mladinskem turnirju), kar je za mladince gotovo bilo prenaporno. Preutrujenost je verjetno botrovala poškodbam Plas-kana in Puca.
Kljub porazu pa so Šoštanjčani osvojili iretje mesto, karje doslej, icotje dejal trener Miro Požun, njihov največji uspeh.
Šoštanj: Slatinšek. Frankovič 1, Puc 5. Ramšak 3, Potočnik 6, Samardžič 1, Pleško, Plaskan 2. Javornik 2. Cigoj 1, Oc/irk. V ajdi.
Prvo mesto je osvojila ekipa Istra — turista 42. drugo Moslavina 31, tretje Šoštanj 24, četrti Split 23, peta Lipa 22.
Šah
Vegrad prvak
Šahisti velenjske občine so pred nedavnim končali tekmovanje v letošnji občinski šahovski ligi. Na tekmovanju je nastopilo 14 moških in 3 ženske ekipe, zelo dobro pa ga je pripravilo Šaleško šahovsko društvo.
Prvaki za letošnje leto so postali šahisti Vegrada, ki so zbrali 79,5 točke. Rek Velenje 78 točk, ekipa šahistov Gorenja je zbrala 77,5 točke, gostilna Grudnik 63.5, šahisti Rek DO Eso 59, Center srednjih šol 57,5 točke, prav toliko točk so zbrali šahisti Topolšice. Na osmo mesto so se z 46 točkami uvrstili šahisti RŠC—Eko Velenje, ekipa Viza je bila s 45,5 točke deveta, invalidi Velenja pa s 42 točkami deseti. Na zadnja tri mesta so se uvrstili šahisti tovarne usnja Šoštanj, zbrali so 35,5 točke, ekipa TVD Partizan Vinska gora 29,5 točke, šahisti Vekosa pa so bili z 215 točke trinajsti.
Med ženskami so zmagale predstavnice Gorenja pred šahistkami Vinske gore in osnovne šole Biba Roeck iz Šoštanja.
Vse ekipe so prejele diplomo, najuspešnejši tekmovalci na posameznih ploščah pa praktične nagrade. Na prvi plošči je zmagal Franc Stropnik (RŠC 7. 2. plošča Milan Goršek, Gorenje, 3. Boris Brešar, Rek, 4. Ernest Speh, Gorenje. 5. Franc Vedenik, Rek, 6. Radiša Rajkovič, prav tako Rek, 7. Gregor Rupnik. gostilna Grudnik, 8. plošča Drago Zgonjanin, Vegrad.
B. B
Mladinci Šoštanja izgubili
V Ljubljani je bil konec tedna pol-finalni turnir za prvaka mladinskih rokometnih lig Slovenije. V odločilnem srečanju so se mladinci Šoštanja sestali s sovrstniki Kolinske Slovana iz Ljubljane. V rednem deluje bilo srečanje neodločeno 13:13, v streljanju sedemmetrovk p4 so bili mladinci Slovana boljši in se uvrstili v finale. Končni izid tekme je bil 17:15.
Elektra: Garant
90:73 (38:38)
Domača ekipa sije priborila zmago z odlično igro v drugem delu srečanja, ko so vsi igralci Elektre dobro zaigrali tako vnapadu kot tudi v obrambi. Zelo seje izkazal Janič.
Koše za Elektro so dosegli: Janič 36. Sevšek 19. Lipnik 11. Rotovnik 9. Dumbuya 6, Brešar 5 in Pečovnik 4.
Šentjur: Elektra 33:129 (23:68)
Mladi košarkarji Elektre iz Šoštanja so se v srečanju proti ekipi Šentjuija znova izkazali. Na gostovanju so premagali domače ekipo kar z rezultatom 129:33.
Za Elektro so bili uspešni: Janič 37, Rotovnik 31. Lipnik 16, Sevšek 16, Vovk in Pečovnik 8, Brešar 7, Dum-buva 6.
V nedeljo, 10. junija ob 10. uri pa bo v telovadnici solidarnosti v Šoštanju košarkarško srečanje med ekipama Elektre in celjsk Libele. Ti dve kadetski ekipi sta tudi edina kandidata za osvojitev prvega mesta.
J. B.
Brez sprememb
Po sedmi etapi mednarodne kolesarske dirke po Avstriji še naprej vodi Švicar Maurer, od jugoslovanskih reprezentantov pa je najboljši Bulič na 7. mestu. Včeraj j; zmagal Avstrijec Popp (kolesaiji so vozili od Sdlla do Eugendorfa, 126 km), v času zmagovalca pa je pripeljala na cilj velika skupina, v kateri so bili tudi vsi Jugoslovani.
Skupna uvrstitev: 1. Maurer 19:16,45, 2. Krasnov (SZ) zaostanek 1,31, 3. Burda (ČSSR 1,59 . .. 7. Bulič 3,18, 8. Cuderman 3,30, 16. Čerin 6.51, 27. Pavlič 11,20, 30. Ropret 12,05, 31. Lampič 13,42.
Ekipna uvrstitev: 1. SZ 57:52,09, „2. Jugoslavija zaostanek 1,49, 3. Poljska 3,10 itd.
Mladinke Velenja v finalu
V polfinalni tekmi mladinske lige so mlade rokometašice Velenja premagale mladinke Astre-Jadran, rezultat 13:7 (10:4) in se tako uvrstile v republiški finale. Zadetke za Velenje so dosegle: Budjinski 5, Kričej 4, Misaljevič 2, Felie in Rednak po 1. Na tem turnirju bi morale sodelovati tudi mladinke Lisce iz Senovega, vendar niso prišle v Titovo Velenje.
— .... . ■ ; , - , ** ^ V PONEDELJEK NA VELENJSKI TRŽNICI
Pod 100 dinarjev - nič
Osnovna ugotovitev do katere smo prišli, ko smo se v ponedeljek sprehodili med stojnicami na velenjski tržnici je ta, da so cene v primerjavi s preteklim tednom nižje. Čebule ne prodajajo več po 240 dinarjev za kilogram, temveč je potrebno zanjo odšteti »samo« še 110 ali 120 dinarjev.
Sicer pa poglejmo najprej zelenjavo: kumare prodajajo po 150 dinarjev kilogram, če ne pogledate dobro pri katerem prodajalcu jih boste kupili lahko odštejete zanje tudi 180 dinarjev, cvetača je po 150 dinarjev, paradižnik velja 300 dinarjev, prodajajo tudi papriko po 350 dinarjev, cena solati se giblje
od 100 pa do 140 dinarjev, odvisno od kvalitete in vrste, letošnji krompirje po 80 dinarjev — slabši in po 180 dinarjev — ta je najdražji, ni pa rečeno, da tudi najboljši. Prodajajo ga še po 150 dinajrev.
Sadje: jagode so bile ta teden po 200 dinarjev za kilogram, češnje po 150 ali 180 dinarjev, jabolke po 120 dinarjev, limone 200 dinarjev, hruške po 150 dinarjev, suhe slive po 120 dinarjev in orehi po 300 dinarjev.
Če ste pregledali te cene, potem ste tudi sami morali ugotoviti, a pod 100 dinarjev na trgu ne dobite ničesar več. Vsaj ta teden ne.