228. številka Ljubljana, v petek 5. oktobra. XVI. leto, 1883 Inhaja vsak dan ivc^fcr, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za HM leto 16 gld., za pol lctajjn gld., za Četrt leta 4 gld., sh joden mesce 1 gld. 40 kr. — Za .'jjubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četri leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaia. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po R kr. če se dvakrat, m po 4, kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. -- Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Ljubljani v Prana Kolmana hiši „Gledaliska itolbft". D pravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. v«e administrativue stvari. 0 važnosti narodne noše v povspese-vanje domo- in rodoljubja. Boj, koji bije naša narodna noša s tujo „modo", je neka vrsta naše borbe s sovražnim elementom. Kamorkoli se ozremo po miiej domovini, skoro povsod najdemo domačo nošo potisneno v stran; na njenem mestu pa se šopiri prevzetna tujka. Da reči smemo, da smo na malokaterej bojnej črti tako obnemogli kot na tej. Da je temu glavni uzrok naša malobrojnost, utegne marsikdo trditi; a jaz menim, da to ni povsem resnično, ampak da je te naše nemoči kriva le napačna misel, po katerej bi bila narodna noša neka svrha, dočim je prav za prav le pripomoček, s kojim se naj uspešnejše budi domo- in r o d o 1 j u bj e m e j prostim narodom. Skušnja uči, da se z opuščenjem starodavnih domačih šeg in z njihovo zameno z novimi, večinoma tujimi „modami" in navadami zanese neki oku;; in nagnenje, ki polagoma kali ljubezen do domačije in očetnjave, drobi duh jedinstva v posamezna mišljenja in želje, ugonoblja priprostost potreb za ži-venje ter gladi pot mebkužnosti, nasladnosti in spa-čenosti. K domačim šegam in običajem spada tudi narodna noša. Tudi tu se s časom pojavlja želja, ločiti se od vsega, kar posvečuje starost in navado, veže družine in ljudstva; vzbuja se nagnenje po-vspeševati prevzetno domišljavost po emancipaciji. Ta želja pokazuje se posebno na deželi. Le potrudimo se h kakej veselici na kmete, in videli bodemo mladino v oblekah, različnih od priproste, naravne in običajne domače noše — v oblačilih, oponašajo-čih mehkužno nmodow meščanov, v prav rezkem in zoprnem kontrastu z živenjem okolico, v katerej je ta mladina vzrastla, in z usodo, za katero je vzgojena. LISTEK. Prva ljubezen. (Povest J. C. Turgenjeva, posl. Ivan P.) XVI. (Dalje.) — Prosim, knežna — jecljal je Malevski in ves je pobledel . . . — Knežna ima prav — vzkliknil je Bjelo-vzorov in tudi ustal. — Za Boga svetega, da nesem nič takega pričakoval — nadaljeval je Malevski; v mojih besedah, zdi se mi, tudi ni bilo nič tako hudega . . . Jaz nesem nameraval žaliti vas . . . Odpustite mi. Zinajida ga je pogledala s hladnim pogledom. — Pa ostanite, je rekla in zaničljivo mahnila z roko. — Midva z gospodom Voidemarom sva se zastonj razjezila. Vi radi pikate — na zdravje! — Odpustite mi — ponovil je še jedenkrat Malevski; a jaz, ko sem se spomnil Zinajidinega dviganja, mislil sem zopet, da bi prava kraljica ne mogla \/. večjo dostojnostjo pokazati duri kakemu nesramnežu. Ker se tedaj ne da tajiti pogubonosen upliv, koji tako lehkomišljena piememba v obliki starega z novim prouzročuje na običaje kakor ua narodno čutstvo in ljubezen do domovine, je vsaeega rodoljuba sveta dolžnost po VB p eia vati ohranitev in raza irj on ost narodne noše, k čemur so narodne veselice posebno primerne. Razume se, da je ta dolžnost tem večja, ako se tiče odprave „mod" in oblek, ki spodkopujejo mej narodom nravno dostojnost ter presegajo meje skromnih in stanu primernih stroškov. M U—j. Srednja in ljudska šola, slovenski profesorji in ljudski učitelji. (Dalje.) Ako hočeta roditelja, da postane njijen novorojenec jedenkrat vrl Človek, dober ud občinstva, morata ga že zgodaj vzgojevati, t. j. premišljeno uplivati na njegove moči in zmožnosti, da mu jeden krat bode možno doseči pravi namen človeštva. Vzgoja ima človeka spremljat* skozi vse življenje, če prav ima za vsako človekovo starost svojo posebno obliko. Tudi učiti — pravijo — mora se človek od rojstva do smrti. Prav dobro; saj uk in vzgoja sta pojma, ki se ne dasta lofiiti. Vzgoje si brez pouka ne moremo misliti, in vsak dober pouk tudi zajedno vzgojuje. Kriva je tedaj misel, da otroka pri njego vem ustopu v srednjo šole ni treba veo vzgojevati. To se glasi tako, kakor bi hotel kdo trditi, da se mu ni treba na srednjih šolah več učiti. In jasno je, da se imamo vedno in vedno kaj novega učiti, pa tudi vedno boljši postajati, kar se dan danes tako rado iz vida izpušča. Vzgoja ima tedaj namen človeka zboljševati. Človek naravno pokvarjen in zanemarjen ne zasluži naslova omikanca. Tak človek je le polovično omikan. Polovična omikanost i nam pa more tako malo dopadati kot polovična Iju- lgra se ni dolgo nadaljevala po tem dogodku, vsem je bilo težko, ne toliko radi tega dogodka, kakor radi nekega nejasnega in težkega čuvstva. Nikdo ni govoril o tem čuvstvu, pa vender vsak je je občutil ue le v sebi, temveč tudi v svojem sosedu. Majdauov nam je prečital svoje pesni in Malevski jih je bvalil s pretiranim navdušenjem. „Kako t;e hoče dober pokazati", zašepetal je Lušin. Kmalu smo se razšli. Zinajida se je utopila v premišljevanja; kneginja poslala je povedati, da jo boli glava; Nirmacki je tožiJ, da ga trga po udih. Jaz jako dolgo nesem zaspa), vznemirjevalo me je Ziuajidino pripovedovanje. Ali ni s tem cikala na koga, vprašal sem samega sebe; in na koga bi bila V In če je to kako cikanje, kako bi se upala . . . Ne, ne more biti — šepetal sem in ulegel se zdaj na jedno, zdaj na drugo vroče lice . . . Spomnil sem se, kak živ je bil obraz Zinajide, ko je pripovedovala . . . domislil sem se klica, ki se je izvil Lušinu na Neskučnem vrtu in nagle premene njenega obnašanja proti meni. — Ubijal Hem si glavo z ugankami. Kdo je on V Te besede plavale so vedno pred mojimi očmi, zapisane v mraku — bilo je, kakor bi bil nizek, grozeč oblak visel nad menoj — čutil sem njegovo davljenje — in čakal sem, da bežen, Da, celo ljubši nam je blag, naraven neomi-kanec kot intelektualno omikan divjak. Zato smemo — moramo terjati od naših šol, tako srednjih kot ljudskih, ki neso druzega kot nadaljevanje in spo-polnovanje domačega pouka in vzgoje, da nam mladino vsestransko izobražujejo, da skrbe za njeno estetično in m orali č no omiko prav tako kot za njeno intelektualno izobraženost. Ljudske šole naloga je, vzbuditi v otroku duševne zmožnosti, oživiti vedoželjnost ter postaviti znanju nekak temelj; duh bistriti, značaj j e-k le ni ti je pa stvar srednje šole. In da pri pada najvažnejši del pouka in vzgoje baš srednjej šoli, kaže že postava, ki jej dovoljuje več časa trajajoč upliv na mladino, katera je tudi v onih letih nasproti učiteljevim besedam mnogo upogljivejaa in vzprejemljivejša. Zaradi tega je pa odgovornost sređuje šole uepopisljiva, a žal da tudi nerazumljiva. Nerazumljiva, ker denašnjt svet ne razume uli neče razumeti, da prava omika ne obstoji le v obilici znanosti) o z i rom tehničnih izvedeno s ti j. Vednost je moč, a ne taka, da bi mogla že sama ob sebi človeka obvarovati nenaravnostij in zlo-činstev, blažiti mu srce, utrditi mu voljo. Pač je res, da se nekaterim predmetom srednjih šol ne more odrekati ugoden upliv na značaj in srce gojen-čevo, če je zna učitelj dobro uporabiti; pa vzlic temu je ta upliv prepičel, da bi mogel n. pr. nadomestovati učiteljevo osobnost in druge njegove lastnosti, ki so neohodno potrebne, ako nečemo, da je srednja šola samo učil išče, ampak tudi vzgoje v a 1 i š č e. Pa saj vzgojevati imajo pravico le stariši — mi poreče kdo. Vrlo dobro! Po tem bi se pa tudi j ljudska šola ne smela baviti z vzgojo. In vender jej zakon to ostro ukazuje ter veleva, da mora v spo. trešči. K marsičemu, kar sem videli pri knegitiji, sem se privadil poslednji čas; nered, lojene sveče, zlomljeni noži in vilice, mračni Vonitati, strgana biSioa, čudne navade kneginje same — vse to me ni več osupnilo. Ali k temu, kar sem slutil v Zinajidi — se privaditi nesem mogel . . . Pustolovka je — rekla je jedenkrat njena mati. Pustolovka — ona, moj malik, moja sreča! To nazvanje me je peklo, skušal sem se ga znebiti, bil sem nejevoljen — in kaj bi jaz vsega ne storil, in kaj bi jaz vsega ne dal, ko bi bil oni srečni pri vodometu! Kri je vrela in šumelu po meni. nVrt — vodomet" . . . mislil sem. .. „Pojdi na vrt". Hitro sem se oblekel in splazil se iz hiše. Noč je bila temna, z neba pihljal je tih hlad, iz vrta sem prihajal je koprečev duh. Obšel sem vse drevorede, lahki ropot mojih korakov me ni vznemirjal, ne bodril; obstal sem, čakal sem in poslušal, kako mi je bilo srce — silno in hitro. Nazadnje približal sem se zagraji in oprl sem se na tenko žrd. Najedenkrat se je — ali se mi je pa le tako zdelo — nekaj korakov od mene prikazala ženska podoba . . . Bistro sem gledal v temo — pritajil sem svoje dihanje. Kaj je to V Ali se slišijo koraki, ali je pa le bitje mojega srca ? „Kdo je tukaj V" zajecljal sem, da se je jedva sli- razumi jen ji s star i.m vzgojati mladino k rednosti, točnosti, čistosti, uljudnosti, spodobnosti, hvaležnosti, sramožljivosti v vedetiji, besedi in dejanji, k resnicoljubnosti, k strogej pokorščini in vstrajuej pridnosti. In če se to terja od ljudske šole, ki ima stariše v pomoč vedno pri rokah, koliko več še le od srednje šole, koje mladina živi v ogrotnnej većini ločena od 8tanšev, izručena tako imenovanim ngospodarjem41 ali „gospodiujatna, ki mislijo, da neso od starišev druge odgovornosti in dolžnosti prevzeli, kakor svojega rejenca dobro pasti ter sem pa tja poskrbeti, da ne prinese iz Sole kake „dvojke'. Da p.i imajo kot namestniki starišev tudi za dušni blagor, za moralno vzgojo svojih gojencev skrbeti, je sarbuo varovati vsake raztresenosti, vsake priložnosti, ki bi je znala zavirati ne-le v šolskem napredKU, ampak tudi škodovati njihovej nravnosti: o tem se većim „gospo-darjev" še sanja ne! Da, najdejo se celo mej njimi taki barantači, kateri svoje gojence indirektuo k slabemu napeljujejo, da bi se jim le bolj prikupili ter si je zagotovili za prihodnje leto. In stariši, kateri bo kot najnai uvuejši odgojitelji sami pomanjkljivi v izpolnovanji svojih dolžnostij, so prene marni, da bi se prej natančneje prepričali, na kukem glasu glede verskega mišljenja, nravnega poklicu in vestnosti je osoba, katerej izročajo, kar jim ie najdražjega: lastnega neizkušenega otroka. In tako je verjetno, da se domača vzgoja mladine v starosti, ki je za razvitek značaja odločilna, s pičlimi izjemami po polnem zanemarja. Č5un manj so pa naravni domači vzgojitelji svojej nalogi kos, tem večja je dolžnost šole v okom priti tej uevaruej pomanjkljivosti ter mladini v vzgoji podeliti, česar jej domača hisa ni privoščila. To se terja od ljudske šole, prav to veže tudi srednjo šolo. — A žal, da nase srednje šole v pedagogi ene m o žiru daleč zaostajajo za iidak-tičuimi uspehi, in da ta nedostatck šolske obiastuije celo podpirajo. Drugače si ne moremo razlagati slučaja, d a s e u a univerzi p e d a g o-gično s p os o bije nje profesorskih pripravnikov ter dotični p is me u izpitni izdelek prav pičlo u v a ž u j e. — Kdo se bode pri takih razmerah čudil, ako ogromna večina naših profesor j e V VSO svojo dušno moč in p a z 111 v o s t le na to obrača, da doseže v šoli kolikor mogoče dober poučen uspeh in k večjemu še spodobno površno zadržanje in r e d V (Konec prih.) Deželni zbor kranjski.' (Vll.seja dne 3. oktobra.) iKouec.) Poročilo ventilacijskega odseka o volitvi deželnih poslancev veleposestva in odseka za volilno reformo o prenaredbi deželnega volilnega reda od stavijo se na predlog posl-.nca Svetca z dnevneg.i reda. Poslanec Kersnik poroča o volitvi poslanca g. Dev a sledeče : Verifikacijski odsek je volitev v volilnem okraji kmetskih občin Črnomelj-Metlika, izročeuo mu v pretres vsled sklepa 25. t. m., natanko preiskal ter je danes v prijetnem položaji, naslednje poročati. Vsi imeniki volilcev in volitveni akt, vse je postavno urejeno, ter ni iz istih razvideti, da bi se nn bilo v kakem oziru po določilih deželnega volilnega reda ravnalo. Vse že v poročilu dež. odbora navedene uloge in pritožbe sučejo se okoli namišljene nezakonitosti, da je c. kr. okrajno glavarstvo Črnomeljsko razpiralo na Vinici dvakratno volitev volilnih mož, katera se je tudi v istini dvakrat vršila, in sicer prvikrat 26. maja t. I., drugikrat pa 7. junija t. 1. in da so volitelji (volilni možje), voljeni 7. junija t. 1., izvrševali svoj mandat pri volitvi deželnega poslanca 9. junija t. 1. Deželni volilni red zahteva v 30. §., da naj občinski predstojnik občane, kateri imajo pravico voliti, povabi k volitvi. Samo ob sebi je umevno, da se tako povabilo ne vrši samo s tem, d* občinski ali okrajni Fluga pred cerkvo oznanja dan volitve, nego to se more zgoditi le po uročenji posebnega v ta namen sestavljenega povabila, ali pi, in sicer samo tam, koder je to krajevna navada, tudi po oklicanji. V celem volilnem okraji kmetskih občin Črnomelj-Metlika oznanile so se volitve voldnih mož po krajevni navadi z oklicem pred cerkvami. Na Vinici je bili prva volitev volilnih mož odločena na 26. maja t 1., in je bila, kakor potrjuje županstvo, 24. maja 1.1. isti dan pri cerkvi na Vinici in v Preloki naznanjena, ter se je res vršila 26. maja t i. in se je je udelež lo 22 volilcev. Doti'-ni, po občinskem slugi Ivanu Maliču izvršeni oklic j>a je bil tako nejasen, da ga, kakor potrjuje županstvo na Vinici iu dotimi sluga sam v zapisniku 4. junija t. 1., nihče ni razumel. Zato se je občinsko predstojništvo Viniško obrnilo samo do c. kr. okrajnega glavarstva s prošnjo, da se razpiše nova volitev. To se je zgodilo, in te nove volitve udeležilo se je 7. maja t. 1. izmej 299 volilcev, katerim so bila sedaj vsem osebna povabila uročena. kakor se je odsek iz volilnega akta prepričal, ogromno število 106. Jeden bil je poklican brzojavno, in se je tudi volitve udeležil. Konstatirano je v volilnih zapisnikih, da volitev 26. maja t. 1. ni bila zakonito ozninjeua, in konšta-tirano, da je k volitvi 7. junija t. 1. vsak voliiec prejel osobno povabilo. V tem jasnem položaji stavi veritikacijski odsek sklicevaje se na obširno in nepristransko poročilo deželnega odbora v prilogi 25. predlog: Slavni deželni zbor naj sklene: Volitev g. Ed. Dev-a kot poslanca kmetskih občin volilnega okraja Črnomelj Metliškega se potrdi. Volitev se brez razgovora odobri z veliko večino. Poslane Dev poroča v imenu finančnega odseka o nekaterih oddelkih poročila o delovanji deželnega odbora, o izterjevanji iz zaklada za zemljiško odvezo privatnim strankam posojenih svot in o poročilu, da se 1. 1873 pogojno ustanovljeno mesto druzega uradnika pri zemljiško-o i veznih komisijah ni popolnilo. Zbor vzame poročilo na znanje, isto tako tudi poročilo finančnega odseka o zgradbi mostu Če/. Kolpo pri Vinici. Poslanec dr. Vošnjak poroča o prošnji vodje Slapske šole g. Iliharda Dolenca in pristava Andreja Lenarčiča za remuneracijo, ker sta poučevala v nadaljevalnem kursu učitelje, m sicer g. Dolenec dve leti, g. Lenarčič pa jedno leto. Poučevanje vršilo se je mej počitnicami, tako da niti vodja niti pristav nesta imela počitnic. Dovoli se vodji gosp. Dolencu za dve leti 60 gld., pristavu g. Lenarčič-u pa 30 gld. V imenu finančnega odseka nasvetuje gosp. Kersnik, da se dovoli za podporo ubogim učencem na podgimnaziji v Kočevji 100 gld., podpornemu društvu dijakov v Novem Mestu pa 200 gld. podpore Potem se sej: sklene. Prihodnja seja je v soboto 6. t. m. Politični razgled. Notranja dežele, V Ljubljani 5 oktobra. Klub lirvatsk.Hi državnih poslancev sklenil je s 24 proti 6 glasom vzprejeti predlog Miš karo viri'v, da se po obravnavi vprašanja o grbih zopet udeleže zborovanj. Na to je poslanec Mi halo vi č izjavil, da odloži svoj mandat in njemu bo-deta baje sledila še dva hrvatska poslanca. — Kraljevi komisar baron Ramberg je odredil zaradi velike bede po Zagorji nekaj nadložnih stavb po županstvih Krapina, Zlatar in Varaždin. Vsega vkup se je za to odmerilo 47,000 gld., večjidel za ceste. Županstvom so se denarji že nakazali ter jim naročilo, da se imajo dela tafco; poprijeti ter mezdo takoj izplačevati. — „Pozor" obrnil se je v sredo s člankom „ Videant consules" zopet do hrvatskih državnih poslancev, s katerim jim predočuje obupan je ljudstva, videčega pred seboj materijalen propad, razjarjenjt; trgovcev in obrtuikov, nezadovoljnost meščanov zaradi utesnenja osobne in vsake druge svobode, mišljenje inteligencije, razžaljene v domoljubnih njenih čutih, katera v Magjarih ne more spoznavati providencijalno ljudstvo, po Bogu postavljeno v to, da Hrvatom vedno zapoveduje. Pozoru ne zadostuje, da se ustanovi samo poprejšnje stališče, nego zahteva z revizijo nagodbe konečno rešitev hrvatsko-ogerskega vprašanja. „Ako naši poslauci neso prišli do spoznanja, da se s krparijo današnje stališče Hrvatske nasproti Oger-skej ne da zboljšati, nego da je neogibno treba revizije ustave, onda bi bilo za blagor našega ljudstva in za unijo boljše, da odstopijo od političnega torišča." šalu. Kaj je zopet V Ali ni tihi smeh V ali samo šumenje listja V ... ali je to vzdihi j aj prav blizu mojega ušesa ? . . . Nekdo je tukaj, ponovil sem še bolj tiho. Potegnila je lahka sapa; na nebu zasvetil se je ognjen pas: utrnila se je zvezda. „Zin;;jidaV" hotel sem zakl'C.ti, pa glas mi je zamrl na ustnih. Iu na mah bilo je vse tiho okrog, kakor je često okoli polunoči . . . Celo kobilice nehale so cvrčati po drevji — samo oknice je nekje zarožljalo. Stal sem precej dolgo, potem sem se pa vrnil v sobo iu ulegel v ohlajeno postelj. Čutil sem čudno razburjenost: kakor bi bil šel na kako snidenje — in ostal sam ter šel mimo sreče. XVII. Drugi dan videl sem Zinajido samo mimogrede: odpeljali ste se nekam s kueginjo z izvoščikom. Zato sem pa videl Lušina, ki me je jedva pozdravil, in Malevskega. Mladi grof se mi je globoko priklonil in prijazno je govoril z menoj. Izmej vseh obiska-teljev kneginjine hiše umel si je samo on pridobiti ustop v našo hišo in priljubiti se materi. Oče ga ni mogel videti in se je proti njemu neuljudno, skoraj razžaljivo obnašal. — A. monsieur le page — ogovoril me je Malevski. — Jako sem vesel, da sem vas srečal. Kaj dela vaša lepa kraljica? Njegov bistri in lepi obraz bil mi je zopern ta trenutek — in on me je tako zaničljivo gledal, da mu jaz še odgovoriti nesem hotel. — Ali se še vedno jezite V nadaljeval je. — Zaman! Kajti jaz nesem vas imenoval za pažeta, a pažeti morajo biti vedno pri svojih kraljicah. Pa ne zamerite, da vas opomnim, da vi slabo opravljate svojo službo. — Kako? — Pažeti se ne smejo ločiti od svojih zapo-vedovalk; pažeti morajo vedeti, kaj one delajo, morajo gledati za njimi — pristavil je z bolj tihim glasom — po dnevi in po noči. — Kaj hočete reči? — Kaj hočem reči? Jaz mislim, da sem se dovelj jasno izjavil. Po dnevi — in po noči. Po dnevi je že še, po dnevi je svetlo in vse živo; po noči — pride rada beda. Jaz vam svetujem, ne spite cele noči in pazite z vsemi močmi. Zapomnite — na vtu, po noči, pri vodometu, — tam je treba s tražit i. Še hvaležni mi boste za to. Malevski se je zasmejal in obrnil mi je hrbet. On gotovo ni dajal posebnega pomena temu, kar je govoril; on je bil velik mistitikator, bahal se je, kako ume slepiti ljudi na maskeradah, k čemur je mnogo pripomogla ta, skoraj nevidna lažnjivost, ki je prešinjevala vse njegovo bitje ... On me je hotel le malo dražiti, mislil sem, pa vsaka njegova beseda razlila se je kakor strup po vseh mojih žilah. Kri mi je šinila v glavo. A, tako! rekel sem sam pri sebi, dobro. Morda so včerajšnje moje slutnje le bile resnične, morda me ni zaman vleklo nekaj na vrt! Kako bi to moglo biti, vsklikuil sem glasno in udaril sem se s pestjo po prsih, dasi prav za prav tudi nesem vedej, zakaj bi ne bilo. — Sam Malevski prišel bode na vrt, mislil sem si (on se je morda sam izdal, bil je dovelj nesramen za to), — ali kdo drugi — (naša ograja bila je nizka, vsak je lahko zlezel čez njo) — pa ne bo dobro temu, ki mi pride v roke! Pokazal bom vsemu svetu in tudi njej, izdaj alki (in res sem jo imenoval izda-jalko), da se znam maščevati. Vrnil sem se v svojo bodo, vzel iz svoje pisalne mize nedavno kupljeni angleški nož, poskusil sem njegovo rez, nagubančil obrvi in s hladno ter Czaiigo-lflttgjari, katere je magjarski šovinizem pred neka) meseci z jako zapeljivimi obljubami izvabil iz njihovih bukovinskih naselbin, nudeč jim na ogerskih tleh zemljišča in vsega v oztb'lji, našli so v svoji domovini strašansko prevaro. Res, da so jim odkazali mnogo puste poplavljene zemlje ter jih z začetka podpirali z živežem, a navdušenje za nje je kmalu izpuhtelo in zdaj se nahajajo v jako žalostnem položaji. Ne imajoč grad;va za stavbo Bta-novališč, ne žita za posestev, ne živeža, pripravljajo se kar v tolpah na povratek v svoja prejšnja bivališča v Bukovino, kjer jih pa zopet pričakuje strašna beda. Mnogo jih je pobrala na magjarski zemlji lakota in epidemične bolezni. Ob jednem se nam bode ob tej priliki zopet odkrila gnj;loba magjarske uprave, ker bode skoro gotovo ta zadeva v parlamentu prišla v razgovor. Poslanec Dezider Gromon, kije bil po Nagy-ji imenovan kraljevim komisarjem, našel je Czango-Magjare že v obupljivem položaji; in ko bi hotel objaviti prave uzroke teh žalostnih razmer moral bi odkriti mnogo nepravlnostij, katere so pa parlamentu, kakor tudi fiuančnemu in komunikacijskemu ministerstvu povsem znaue. Jeden podjetnikov, ki je imel v tej zadevi opraviti, žuga, da bode, ako se priredi preiskava, prijavil konkurs, in potem bode sodišče prisiljeno iz njegovih knjig konstatovati, na kak način so upostavljene nekatere svoti. Govori se že več tednov, da je bila vsa ta agitacija za repa-triiranje bukovmskih C/angov napeljana in izvedena za to, da se jednemu podjetniku obrežnih nasipov privedd dobri in ceneni delavci ko so ga bili zapustili najeti Italijani. Tis/a je baje Gromon u svetoval, da naj po svojej najboljši vesti napravi poročilo o vseh dogodkih in tako smemo pričakovati, da se bode vsa stvar kmalu razjasnila 8trmečemu svetu. V predhodnej seji srbske skupščine se je v sredo objavila nova lista ministrov. Na to je ustopil ministrov prvomeatnik Kristić z nemim pozdra naprej vodil le administracijo v strogo ekonomičnej smeri, ne da bi se umešaval v voia^ko organizacijo, ter naj bode odgovoren komori. Vrhovno poveljstvo mel bode po ustavi knez, komur se prid uži generalski štab. — Zanimivo je vedeti, k»ko se bode nasproti temu sklepu vedel Jonin, bode-li zadovoljen, da s temi uveti vzprejme ruski general L^-sovoj vojno ministerstvo. Doslej J o n i n se ni obiskal nobenega novih bolgarskih ministrov in tudi ne predsednika državnega sovetn, pač p i Karavelova; prišedšega iz vzhodne Rumelije, kar se je v Sredci jako opažalo. Aikgleslta vlada bori se v izvajanji nameravanih reforem v Egiptu z velikimi težkočami; pred vsem pa jej primanjkuje potrebnega denarja Sir Evely Bar in g, novi angleški zastopnik v Ka-jiri, toži, da je egiptski državni zaklad sedaj obremenjen z velikimi izdatki. Vojna v Sudanu in po-sadna vojska požro veliuansk^ svote in vrhu tega se imajo še izplačevati odškodnine za ugonobljen tuj imetek v Aleksandriji. Misel na konečno aneksijo Egipta po Angležih ah pa ustanovitev trajnega britanskega protektorata imenuje Baring brezumno; tako politiko da bode on po močeh odbijal. Na druge j strani pa ničesar ne basne, ako se vedno terja skončatek reforem. Nemogoče je, vse ob jednem strniti. Egiptska vlada da stori vse, kar je v njenej moči, ter se vede zelo lojalno, a preteklo bode mnogo mnogo časa in izdalo se dokaj denarja, predno se bodo migle dopolniti in v život spraviti nameravane reforme. govih ustanov. Vprašam tedaj Italijane: Ste li imeli katerikrat jednacega biskupa, kateri bi bil za vas toliko storil, kakor je blagi Dobrila za svoj uarod ? Da, imeli ste ga, res pobožnega prednika Dobri-lovega, ki je vas zelo ljubil, Slovane pa sovražil. Toda od vsega, kar je storil, mi je le toliko znano, da se je pri nekej priliki izrazil: „Slovanski jezik je za — svinjeu. No, gospoda italijanska, bodete Slovane, posebno hrvatske in slovenske duhovnike še grdili in napadali? Mar hočete, da vam „ister-ski pohajkovalec4 še kaj druzega pove, kar pa vam gotovo ne bode uSečV — Morda se z vrlo (?) „L' Istria" še kedaj srečava . . . Naveličal Bem se vašega zraka iu z željo, da bi urednik irredentov-skega lista bolj logično m»slil, — jemlje, pa ne od irredeutovcev, ampak od istrskih Slovanov, borečih se za svobodo naroda, slovo ter jim kliče: „Ne udajmo se! Na svidenje!44 Isterski p o h a j k o v a 1 e c. Dopisi, f z Pulja 3. oktobra. [Izv. dop.J Tu v Istri imamo inedentovski list, podoben štajerskemu „Kinet-skemu prijatelju", katerega so L»honi v Poreču prod jednim letom ustanovili. Ta list, — nL" Istria" se imenuje, — razpošilja se po vsej Istri, tudi v najmanjše hrvatske vasi — brezplačno. S tem menijo vom — PreČitano poročilo verifikacijska odseka kon-1 Lahoni istrske Slovane poitalijaočiti, kar se bo pa še le tedaj zgodilo, kadar se bo Jadransko morje posušilo. — Se ve da je vsaka številka omenjenega lista polna psovk in obrekovanja na Hrvate. Tako je tudi napala tri narodne duhovnike, kateri so Btatuje dogodivše se nepostavnosti pri volitvah ter priporoča osnovati preiskovalne komisijo. Poročilo imenuje osemnajst volitev nepravilne ter zahteva, da se dotičniki do določbe konstituirane skupščine nema jo udeleževati zborovanj. Pri volitvi pr e d se d- n i št v a zmagalo je šest radikalnih kandidatov z „L' Istrio", oziroma njenega urednika radi razža-veČino 72 do 89 glasov, dočim je najboljši uapred ljenja časti tožili. Stvar 1e prišla pred porotno sodnik dobil 51 glasov. -— V včerajšnji otvori l ne j m> y Royinji To la pomi8lite ^spod urednik, kaj seji skupščine precital se je kraljevi ukaz. b ... _ . ... , . katerim se imenujeta predsednika skupščine, 8e zeod'! Porotnlkl — VHl zagrizeni Lahoni - so z na to pa ukaz, ministru prvomestniku otvoriti skup> fičino. Takoj za tem pa je sledil drugi ukaz, s katerim se skupščina zak 1 j u č u j e. — Novi premier srbski, Nikola Kristić, doma je iz Sriema; služil je v tridesetoih letih v Petrovaradinskem krajiškem polku, ob času kneza Miloša pa je prišel na Srbsko, služil ondu v juridičnem in upravnem oddelku, ter bil dolgo let policijski načelnik v Belemgradu. Ko je nastopil knez Mihajl prestol, prevzel je Kristić ministerstvo notranjih stvarij v kabinetu J. Garašani-novem, ter bil po njega odstopu 1. 1867. načelnik kabineta. Po umoru kneževem pa je stopil v pokoj ter do lanskega leta, ko ga je kralj Milan poklical v senat, ni opravljal nobene služoe. Po svojem političnem mišljenji spada Kristić k strogo konserva-tivnej stranki. Holgrarsku sobranje je sklenilo agende vojnega ministerstva deliti v strogo vojaške in ekonomične zadeve. Vojni minister naj bodo za- zbrano odločnostjo potisnil sem ga v žep, kakor bi take stvari za me ne bile več nove, kakor bi ne bilo prvokrat. Srce se je v meni zlobno vzdigovalo in otrpnilo; do pozne noči hodil sem po sobi gori in doli z nagubančenimi obrvmi in stisnenimi ustni, stiskal sem z roko v žepu ogreti nož in pripravljal se na nekaj strašnega. Ta nova čuvstva so se me tako polastila in me tako veselila, da prav za prav nesem več mislil na Zinajido. Vedno mi je hodil na misel — „Aleko, molodoj cigan,K — „kuda krasavec molodoj? — Leži!" a potem: „ti ves obrizgan krovju! ... O, što ti »delal? . . . Ni-čego!" S kakim strašnim smehom pouovil sem ta ničego. Očeta ni bilo doma, mati, katera je bila nekaj časa na skrivnem jako razdražena, opazila je pri večerji moj mračen vid in vprašala me je: kaj 8e tako držiš kakor miš v kaši? Z* odgovor sem se jttz samo zaničljivo nasmejal in mislil sem si: ko bi ti vedela ! Ura je odbila jeduajst, odšel sem v svojo sobo, pa nesem se slekel, čakal sem do polunoči: nazadnje odbila je ura dvanajst. Čas je, mrmral sem skozi zobe, zapel se do vrha, zasukal rokave in podal se na vrt. (Dalje prih.) 11 proti i glasu obtoženca nekrivega spoznali in — duhovniki morajo vse sodnijske stroška plačati, akoravno je bilo dokazano, da je nL' Istria" ne resnico pisala — vender ni nič pomagalo ! . . . Zdaj se še le zaganja ta „buteljJ v narodnjake, — osobito narodne duhovne. Zadnja številka od 29. sept. prinaša z debelimi črkami natisnen jirav duhovit (?) članek z naslovom : nI nostri processi". Mej drugim tudi piše: „Neir Istria nostra abbiamo due qualit& di preti: provinciali e forastieri. Non diremo che tutti i primi sieno aquile per dottrina e anacoreti per costumi; mentre i secondi s; distinguano per suprema iguoranza e per comportamento scor-retto . . .* Tako tedaj znajo naobražeui (?) irre-tovci napadati. Dve vrsti duhovnikov pozna „L'Istria" : domačine — Lahone, in tujce — Hrvate iu Slovence. Italijanski duhovni, jako omikani iu vestni (!), slovanski pa največji pignorantjeu. Najbolj mirnemu človeku mora kri zavreti, kadar kaj jednacega bere. Lahi, strašni nevedneži, ne umejoči druzega jezika, kakor laškega (pa kuko!), Be pozd'gujejo v deveta uebesa; a Slovani pa nič ne vedo ter so največji 1 . . . . Kaj ne, to je iredentovska omika. (?) Kaj tacega se poštenemu človeku gujusi. Nečem laških privržencev napadati, a toliko moram vender v obrambo narodnih redovnikov reči, da Lahoni-duhovni ne morejo drugje služiti, k*kor po zagrizenih lahon-skih mestih iu trgih, kajti za druge kraje so nezmožni, ker ne znajo nobenega slovanskega jezika. A nasprotno Hrvati in Slovenci govore razen materinega jezika tudi po dva ali tri tuje jezike, in po tem takem morejo povsod služiti. Preverjen sem, da Lahi ne premorejo niti jed nega duhovnika, ki bi bil sposoben za biskupa Poreško-Puljskega, ker nobeden ne ume hrvatskega jezika. Vem, da jih to boli! Pa kaj hočete? Resnica je, da imate same nevedneže ... Mi Slovani tudi dobro vemo, da Lahe jezi, če se spominjajo na pokojnega biškupa Dobrilo, koji jih je v svojej oporoki popolnem iz-bacnil, namreč, oni nemajo nobenega prava do nje- Domace stvari. — (Dnevni red) VIII. seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 6. oktobra 1. 1883. ob 10 uri dopoludne. 1. Branje zapisnika 7. seje deželnega zbora dne 3. oktobra 1883. 2. Naznanila zborničnega predsedstva, ii. Poročilo verilikaci)skega odseka o volitvi deželnih poslancev veleposestva. (Priloga 21.) 4. Poročilo odseka za volilno reformo o pieuaredbi deželnega volilnega reda. (Priloga 29.) 5. Poročilo finančnega odseka o računskem sklepu uorišno stavbenega zaklada za l. 1882. (Priloga 27.) in dotični predlog manjine. G. Poročilo finančnega odseka o proračunu zemljiško-odvezuega zaklada za 1. 1884. (Priloga 30.) 7. Poročilo finančnega odseka o deželnih liiralničnih ustanovah. (Priloga 32.) 8. Ustuo poročilo upravnega odseka o tem, da bi zavarovalne družbe zoper ogenj pripomngale k stroškom za požarne namene. (Priloga IG.) 9. Ustna poročilo finančnega odseka o peticijah: a) in b) Glasbene Matice za podporo; c) Glasbene Matice za prostor v reduti; d) či|»karske šole v Gorjah za podporo; e) Karoliue Hočevar za pokojnino; f) Ane Adamičeve za miloščino. 10. Ustna poročila upravnega odseka o peticijah: a) občine Trzin zarad uravnave potoka Pešata; b) občin Prem, Smerje, Celje i. dr. za prenaredbo §§. 73. in 75. občinskega reda; c) okrajnega cestnega odbora Krškega za uvrštenje Krško-Kostanjeviške okrajne ceste mej državne ceste, oziroma za podporo; d) posestnikov iz Kačne, Slivnice in Št. Jurija zarad uravnave potoka Siee; e) ribičev iz Krakovskega in Trnovskega predmestja v Ljubljani za podporo. — (Iz Se le) se nam piše v 30. dan sept.: V nedeljo 23. dan t. m. bila je pri nas redka slovesnost. Naš občeljubljeni župnik gosp. V i n ce n c ij Maver praznoval je 25 letnico, odkar je župnik v Selcih. Vsa tara udeležila se je slavnosti iu naša cerkev je malokdaj tako polna ko takrat. Ob !>. uri poklonila se je šolska mladina z učiteljem g. župniku, deklica izroči s primernim nagovorom šopek svežih cvetlic. Potem pokloni se župan ter izroči diplomo častnega občanstva, a furmani poklonili so g. župniku lep srebem in pozlačen pokal v spomin. Gg. duhovni, bivši kaplani v Selcih, izročili so mu lepo izdelan srebern križ. Potem se je vršila slav-nost v cerkvi, katera je bila od zvunaj z mlaji, venci in slavoloki okrašena. Zvečer bila je serenada iu umeteljni ogenj in streljanje. Vse je kazalo, kako priljubljen je naš gospod župnik Maver. — (Nesreča.) Včeraj dopoludne pal je tesar Tine Babuik vu'go „Dramežek" raz streho gosp. Plautz-ove hiše v Spodnjej Šiški. Zlomil si je jedno roko, poškodoval se ua glavi in pretresel možjane, poškodoval se sploh tako silno, da je, akoravno je g. Plautz menil, da ni nič hudega, takoj popoiudne dušo izdihnil. — (Slov. Bistričanje) si že dolgo prizadevajo, da bi se sedanja vojašnica razširila tolikanj, da bi imeli vedno cel polk konjice. Sedaj prifila je konečna odločba — ministerstvo se ne strinja z dotično prošnjo. — (Premembe v Lavantinski škofiji.) G. Rakoše postal je župnik v Bučah, g. Val. Kranje kaplan v Žetalah, g. I. Wolf pa kaplan v Lučah. — (Razpisana je služba) nadučitelja ob jednein šolskega vodje na dvorazrednici v Vinici. Placa 50O gobi., službena doklada r>0 gold. in stanovanje. l'roSnje do 25. t. m. na okr. šolski svet v Črnomlji. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Celje 4. oktobra, Danes odpustili so iz tukajšnjega zapora osobe, ki so zaradi znane trtno-ušne afere v kazenskej preiskavi. JBerolia 4. oktobra. „Kreuz-Zeitung" piše: Na Dunajskem dvoru opazujejo se uplivi za. Hrvatsko. Nasprotniki dualizma so za to, da se država razdeli na troje. Da se upogne magjarska hegemonija, naj se osnuje Velika Hrvatska z Rosno in Hercegovino. Pariz T), oktobra. „Figaro" in „Gaulois" zagotovljata, da je španjski poslanik izročil Ferry-ju in Challemel-u noto, v katerej se naštevajo pritožne španjske vlade, se zahteva kaznovanje prouzročiteljev manifestacij v 29.dan septembra ter terja primerno zadostitev za za-sramovanje, Challemel in Ferry sta te zahteve jako ugodno vzprejela. Madrid F>. oktobra. Kralj in kraljica obiskala sta opero. Burne ovacije. Slovansko pevsko društvo na Dunaji. P. n. slovanskim pevcem na Dunaji in prijateljem slovanskega petja v obče! Zpev » k vlasti laska, Vsech Slovaniiv paska! Slovansko pevsko društvo na Dunaji pričelo je s 1. oktobrom t. I. svojega obstanka tri in dvajseto letol Svojej zadaci, namreč: skrbno gojiti slovansko petje, v javnosti dostojno zastopati veliki in mogočni živelj slovanski, podpirati in širiti vzvišeno misel slovanske vzajemnosti v središči države avstrijske, — zadostovalo je naše društvo vedno popolnem. Koj pričetkom svojega marljivega, neumornega, na vse strani plodunosnega delovanja posrećilo se mu je priboriti si jedno prvih mest mej n a ji zbor nej širni Dunajskimi pevskimi društvi. Vsled umetniških svojih produkcij pridobilo si je nt»še društvo najboljše ime, ki si ga je tudi ohranilo do danes! Najboljši dokaz temu so mnogoštevilne koncertne besede, ki jih je društvo priredilo in ki so se vseobče priljubile, tako, da so umetniki svetovne slave, kakor n. pr.: Brodskv, D a vi 80 Drei-schock, Laub, Lešeticki, Ondfiček, Ru b in ste in i. dr. vedno radi sodelovali. Priča temu so tudi mnogoštevilne sl.ivnosti drugih društev, pri katerih je naše društvo sodelovalo. Govoie pa tudi glasno za slavo našega društva neopisljivi triumfi, s katerimi je bilo vzprejeto o raznih priliku h, tako n. pr. pri zborih slovanskih pevskih društev v Pragi, Brnu, Prerovi itd. Naše društvo slovi v širnej Avstriji, a t ud i izven njenih mej. Za dobro ime našega društva priča celo nasprotna kritika, ki je, akoravno često pristranska, vender priznala umetniško vrednost javnih naŠib produkcij, kazala na vrlino slovanskih pesnij ter umetniških genijev slovanskih! Narodno petje bilo je od nekdaj naj-j ač e sredstvo za probujenje, razširjenje, u krepi je nje narodnega mišljenja in ži-venja: tim jače naj torej doni slovansko pttje ob Donavi in budi srca vseh v metropoli avst.rijskej in drugod živečih Slovanov k novim vzvišenim domo-rodnim činom! Podpisani odbor dovoljuje si nujno prositi vse na Dunaji bivajoče pevce raznih slovanskih narod-nostij, kakor tudi prijatelje slovanskega petja in napredka i drugod, da se prav mnogoštevilno upisu-jejo v naše društvo za sodelujoče elane, za podpornike in ustanovnike. Vsak, ki čuti in biva na Du naji kot Slovan, naj smatra za sveto domorodno dolžnost, pristopiti k našemu društvu, da more ono i na dalje razvijati se ter izvrševati v vsakem oziru važne in težke zada če! In zaoii naj vnovič in mogočno iz stotine navdušenih grl slovanska pesen ob Donavi! Starodavno nafe društvo uaj pomlajeno pribori si zopet z združenimi močmi novih lavorov! Na zdar! OdTsor slovanskega pevskega društva na Dunaji. Opomnja: Društvene vaje so vpak petek zvečer ob 7. uri počenši I. Salvatorgasse 12, kjer se sprejemljejo tudi novi sodelujoči udje. Podporniki in ustanovniki naj se blagovole oglašati ustno ali pismeno v društveni pisarni I. Briiunerstrase G, pri društvenem predsedniku g. dru. J. Lenoch-u. Tam mogo se poizvedeti razne natančnosti, a tudi pismeno dajejo se razjasnila. Slavna uredništva slovenskih časo pisov so ulj ud ji o na p rosen a, da blagovole prijazno ponatisniti ta poziv. OIočutlI zloor pevskega društva Ljubljanske Čitalnice '' "^>y3f bode v »oboto 6. t. m. zvečer ob 8. uri v stekViu-in sal-mit ćitiiliiično restavracije SPORED: 1. Porodilo odstopi vsega odbora. 2. Volitev predsednika. 3. Volitev odbora. 4. Posameznosti. V Ljubljani, v 4. dan oktobra 1883. Odbor. Meteorologiftiio poročilo. a n Čas opazovanja Stanje Tempe rat ura Vetrovi Nebo Mokrimi v 1 mm. 17. zjutraj j 725170 mm 2. pop. i 72840mm it>. zvečer| 72(3*32 mm + 18'2°C si. /.ah si. j z. + 12 O" C si. szh Srednja temperatura -f- 11*3°, za 1*8° pod nornialom 7-7 d. jas. obl. obl. dežja. due 5. oktobra t. i. (Izvirno telegrafi 5no poroAtl Papirna renta.......... Srebrna renta .... . . /Jata renta........ . . 5°/o marčna renta......... Akcijo narodne bank« . ... Kreditne akeije .... . . London . ..... . , Napol. . ......... C. kr. cekini . . . ... Nemške marke ... 4°/u državne srečke iz I. 1854 250 gld. Državno srečke iz 1. 18(34. 100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta G°/0...... 78 gld. 50 h< 79 , — 99 92 841 291 119 70 90 „ papirna renta o"/0..... °°/o štajerske zemljišč, odvez, ohlig. . . Dunava reg. srečko 50/0 . . 100 gld. Zi-mlj. obč. avstr. 4*/.% Blati zast. listi . Prior, oolig. Elizabetino zapad, železnice Pri-ir. oblig. Ferdinandove sev. železnico Kreditne srečke......100 gld. liudolfove srečke .... 10 n Akcije anglo avstr. banko . 120 „ Trummway-druSt. volj. 170 gld. a. v. 58 120 167 99 11!» 87 8(3 104 114 118 103 106 UiH 18 108 227 80 90 50«/, 66 70 25 70 (30 40 10 50 25 10 50 25 75 80 A. Casagrande v Ajdovščini zaBtopa c. kr. pri-tili^irano prcjiiino in ponuja izvrsten lp oiabaa ' "i,8-1) za -»i rili u (i in liinii. rujav in beljen, rudeč in moder; potem ptftvolo in \«»io po ni/k i h cenah. Kovacnica, katera stoji poleg velike ceste na Sup- u pod Siiiuri jrm. daje se precej v nitjem. (»pomniti je, da daleč na okrog ni kovačnice. — Pojasnila daje ;%na Mazili. (627—3) v š m arij i pod Ljubljano. St. 13.721. (635—3) 8. Mestni magistrat naznanja, da so proračuni za 1884. leto, in sicer oni: 8) mestne blagajnice, b) ustanovne zaklade, c) ljudsko-šolske zaklade, d) zaklade meščanske bolnice in e) mestne uhožne zaklade v smislu §. G5. provizornega občinskega reda za Ljubljansko mesto od 27. »c»|i£c»ml»ra do 11. oktobra t. I. v magistratnem ekspeditu razpoloženi za javno pregledovanje in da lebko vsak svoje dotične opazke v zapisnik vzprejeti da. Mestni magistrat v Ljubljani, v 27. dan septembra 1883. Župan : (J ra sse 11 i. T7" n.aae:rrx se daje s 1. januvtirlcm I »»si. blizu Mokronogu ležeč, v dobrem stanji se nabajajoč mlin z žago (641—8) vred. — Natančneje pove graščinsko oskrbništvo v Mokronogu. St. G001. Natečaj. (642—2) Služba Bekundarija je izpraznjena v deželnej bolnici v Ljubljani z letno remonoracijo 400 gld. in posebno nagrado 150 gld. za opravljanje službe na blazničnem oddelku, potem s prostim stanovanjem, z odškodnino za kurjavo 35 gld. in za svečavo 7 gld. 20 kr., in se bode na dobo 2 let oddala, ki se pa utegne po dveletnem zadovolilnem službovanji potem še dvakrat na jedno leto podaljšati. Prosilci za to službo naj ulože svoje prošnje z dokazilom, da so doktorji zdravništva, ali da so medicinsko fakulteto dovršili, in ako so že kje službovali, potem o znanji slovenskega ali kacega druzega slovanskega narečja do 15, oktobra i***:*, pri vodstvu deželnih dobrodelnih naprav v Ljubljani. Natnnčneja pojasnila daje vodstvo bolnice v Ljubljani. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 28. septembra 1883. Deželni glavar: Thurn. Št. 14.386. Razglas. (643—3) V smislu §. G. postave z dne 23. maja 1873. (Št. 121 drž. zakona) se javno naznanja, da je prvotni imenik porotnikov za 1884. leto od cliic1 1. do oktobra t. I. v magistratnem ekspeditu razpoložen, da ga vsakdo pregleda in v tem času svoje dotične ugovore pismeno ali pa na zapisnik poda, ali pa s m ?a-se uzroke pove, vsled katerih je porotniske službe oproščen. Po §. 4. imenovane postave so službe porotnikov prosti: 1. Tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vsegdar; 2. udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja; 3. osebe, ki neso v dejanski službi, pa so podvržene vojnej dolžnosti za ta eas, ki so poklicane k vojaskej si u/bi; 4. osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in rnnoeelmki in tako tudi lekarji (apotekarji), ako uradni ali občinski načelnik za nie potrdi, da jih ni moči utrpeti, za sledeče leto; 5. vsak, kdor je prejetemu poklicu v jednem porotnem razdobji kot glavni ali name^tni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po pratiki. Mestni Magistrat v Ljubljani, dne 28. septembra 1883. Župan: Grasselli. Izdatelj iu odgovorni urednik Makso Armič. V „NARODNI TISKARNI" v JLJu.l>J\jraui je izšel in se dobiva Titn/nijna roman: 2nTO"V. Preložil .1/. Malovrh. Mi. S", 32 pol. Cena 70 kr. rfi\\ znižam* ceno se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. liihiv. — Životopisje, spisal liajč li<>i. — Prešern, Prešerin ali Preširen, Bpisal /V. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal ./. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal