Izhaja vsak petek. ■ ■
Uredništvo:
Kopitarjeva nlica štev. 6.
Harcinina znala:
celoletna .... K 4 —
polnletna.......Z'—
četrtletna...... 1 —
Posamezna štev. .. 010
i AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE. I
SL 41.
V Ljubljani, dne 9. oktobra 1914.
Leto VII.
Vojni dogodki
od 29. septembra do 6. oktobra 1914.
Z južnega bojišča se uradno poroča 4. t. m., da so naše čete popolnoma porazile dve črnogorski brigadi, ki sta bili vdrli v Bosno pod poveljstvom generalov Vukoviča in Rajeviča. Boji so trajali dva dni. Črnogorci so tako bežali proti Foči in čez mejo, da so popustili ves vsoj tren in velike zaloge, katere so bili naplenil po Bosni. Več naših vojakov, ki so bili v službi kot predstraže, so naši našli strahovito razmesarjene. — Na eni severnih postojank je pol našega bataljona ujelo cel srbski bataljon.
Na severnem bojišču so se naše Čete zadnje tri tedne do dobra odpočile po prestanih bojih in naporih. Nanovo so jih preskrbeli z vsem potrebnim in ojačili s svežim močmi. Vrhu tega so k naši severni armadi pritisnili sedaj Nemci, tako da imajo sedaj Husi opraviti z združenimi avstrijskimi in nemškimi močmi. Na cesarjev god so zavezniki začeli prodirati proti Rusom ter jih vrgli od Opatowa in Kli-montowa nazaj proti Visli. Manjši boji, v katerih so bili Rusi poraženi, so se pa že nekaj dni preje vršili pri Prze-niyslu in Bieczu. — Oni ruski oddelki, ki so pred kratkim udrli čez Karpate na Ogrsko, so bili na prelazih Uszok in 'S'orony popolnoma poraženi. Le pri Korösrnezö so se morale naše maloštevilne obmejne čete začasno umakniti Pred rusko premočjo. Nato so oblasti in prebivalstvo zapustile Marmaros-Sziget, kamor so 5. t. m. dopoldne prišli Rusi. Naše armadno poveljstvo je že vse potrebno ukrenilo, da se Rusi tudi na tej točki poženo nazaj čez Karpate.
Na nemško-ruskem bojišču je general Hindenburg v dvadnevni bitki (1. in 2. oktobra)pri Suwalkiju popolnoma porazil štiri ruske armadne zbore, vjel 3000 neranjenih Rusov in zaplenil 30 topov in mnogo drugih vojnih Potrebščin. Boji se nadaljujejo na celi Vzhodnopruski meji, padca trdnjave Ssowiec je vsak hip pričakovati.
Na nemško-francoskem bojišču se k°ji z malimi presledki vrše naprej in Naprej, ne da bi se zmaga odločilno na-Shila na eno ali drugo stran. Levo fran-^°sko krilo se zadnje dni zopet umika, "eliki boji se vrše vokolici mesta Arras, Severno od Pariza. V Argonih (med Heimsom in Verdunom) Nemci stalno napredujejo. Odločitve na francoskem bojišču še ni pričakovati, apč pa se že bliža konec v Beligiji. Nemci so zavzeli
Optimizem.
Te nove znanstvene pridobitve so postavile medicino na eksaktno podlago naravoslovja in s tem spremenile tudi socialno stališče zdravniškega stanu. Prej je bila medicina neka fantastična veda, v kateri je odločevala spekulativna in sugestivna sposobnost posameznika; medicina je bila last izvoljencev ljudstva, ki se je k njim zatekla kakor k čarovnikom; v medicini je Vladala zvijačnost šarlatanov, ki so ?bali slepiti in imponirati. Dandanes le medicina veda, splošna last, popol-borna neodvisna od posamezne osebnosti; vs izdravniki morajo izvršiti iste studije in izkušnje, vsi zdravniki so vsled tega na isti višini sposobnosti in travniškega znanja.
Tudi sicer se je temeljito predrugačilo moderno zdravoslovno nazira-bje; glavna naloga zdravnikov je postala profilaksa, pisanje receptov je stopilo v ozadje. Vsaka bolezen se d& tbraniti in ozdraviti, če se vzrok bolezni o pravem času zatre in če se bol-bik pravočasno predstavi zdravniku. Preprečiti bolezen z zatiranjem znanih Vzrokov (bakterijologija in higijena) in ?zdraviti bolezen v prvem začetku, to le profilaksa. Ali dandanes ravnajo bolniki kakor tisti gospodar, ki mu je kcela hiša goreti. Ni se mogel odločiti,
zadnji teden mesti Mecheln (severno cd Bruslja) in Mjoll (vzhodno od Ant-werpna) ter obstreljujejo mesto Alost (severozahodno od Bruslja). A ne samo to, marveč je tudi Antwerpen že malone v nemških rokah, kajti padlo je pod nemškim topovi že pet fortov in vse vmesne utrdbe, tako da imajo Nemci odprto pot za napad na notranji pas utrdb in na mesto samo. Vendar pa bo za to trdnjavo najbrže teklo še dokaj krvi, ker ise Belgijci pripravljajo, da branijo mesto do zadnje kaplje krvi in grade že v mestu samem barikade.
Turčija je z minami zaprla Dardanele, ker so angleške bojne ladje križarile pred vhodom, lovile trgovske ladje sovražnih držav in omejevale svobodno gibanje turških vojnih ladij. Tripelententa zahteva, da se Dardanele zopet odpro.
Anglija je odstavila egiptovskega kediva (podkralja) in uvedlo vojaško regentstvo. S tem je kršila turško su-vereniteto nad Egiptom. Tako se množe nasprotja med Turčijo in trojnim sporazumom.
Italija je izjavila glede albanskega pomorskega mesta Valone, da je je smatrati za nekak Gibraltar v Jadranskem morju, do katerega si svojih pravic ne bo dala kratiti.
Rum unij a je ponovno zagotovila svojo nevtralnost.
Kolero so begunci in vojaki s severa zanesli tudi na Kranjsko, in sicer se je pojavilo po en Slučaj v Idriji in Litiji. Poskrbljeno je, da se bolezen ne razširi.
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
VLJUDNA (PROŠNJA.
V Ljubljani in okolici se nahaja precejšnjno število brezposelnih mož-kih in ženskih delavcev, ki imajo skrbeti poleg sebe tudi za družine. Pri najboljši volij ti ljudje ne morejo dobiti dela. Vsled tega prosimo vsa delavska društva in druge organizacije, kakor tudi posameznike, da skušajo v okrajih poizvedeti ali bi se dobilo kaj dela in naznanijo to čimpreje Jugosl. Strokovni Zvezi v Ljubljani, (Ljudski dom.) Istotako se obračamo do raznih podjetij, ki bi slučajno rabila delavce, da se obrnejo do označene zveze.
DRAGINJA V LJUBLJANI.
Na ljubljanskem trgu za živila je nastala grozna draginja. Najpotrebnejša živila kakor krompir, fižol, ješprenj,
da bi poklical gasilce:	morda pa se
ogenj vendar še ustavi. Toliko časa je čakal in se tolažil, da mu je hiša pogorela do tal. Tako pride bolnik navadno k zdravniku, ko je že vse izgubljeno in zamujeno z izgovorom, da ni čutil nobenih bolečin in zato omalovažil bolezen. Tu je treba ljudstvo poučiti, da se začenjajo najnevarnejše bolezni (rak, jetika, živčne bolezni) zavratno brez vsake bolečine in posebnega občutka, samo zdravniška preiskava jih more dognati v tem stadiju in jih tudi ozdraviti, ko še niso razdejale in zastrupile telesa.
Razborit čitalec poreče: »Potem pa nam ne preostane nič drugega nego da se damo vsakih par mesecev redno preiskati od zdravnika, ki pozna bolezen v začetku, oziroma pove, kateri del telesa je najslabši — Ahilova peta — in v katerem bi se utegnila v kratkem izcimiti bolezen. Tako začne zdraviti v začetku, oziroma nam pove, kako nam je živeti, da ne izpostavimo Ahilove pete.« Čitalec ima čisto prav, zdrav človek si mora dati redno preiskati celo telo, kakor nosi kazat redno zobe zobarju. Kdo razume logiko, ki pripisuje zobem večjo važnost nego drugim vitalnim delom telesa (srce, pljuča, želodec, jetra, obisti)?
Drug čitalec me zavrne:	»Kdo bi to
zmogel? Redno preiskavati celo družino? Bilo bi komaj, da bi ves zaslužek
kaša in druge take reči ni za preplačati. Ljudje, ki prodajajo živila se naravnost norca delajo iz kupovalcev. Letina letos ni najobilnejša in vendar so cene živilom visoko pretirane. Kako bodo revnejši ljudje v mestu živeli? Tu je treba znatne pomoči od merodajnih faktorjev. Poročila iz drugih mest ne vejo ničesar o kakem pretiravanju cen živilom kakršne so v Ljubljani. Na Dunaju so se oblasti takoj resno postavile podraževanju živil. Posledice so zelo dobre. Prosimo v tem oziru tudi mi pomoči!
Z GOSPODARSKEGA TORIŠČA.
Izdan je bil minuli teden novi moratorij, ki se pač v vsakem oziru ne more odobravati. Seveda se mora želeti, da se gospodarske razmere prej ali slej urede in da se zopet popolnoma uveljavijo redne denarne razmere, a to bo mogoče šele, kadar bodo dolžniki sploh zmožni, da bodo svoje plačilne obveznosti izoplnili. Tako daleč zdaj še nismo in novi moratorij se na to tudi ozira.
Določa se namreč, da se moratorij še za dva meseca podaljša, a da se mora vsaj četrtina 1. avgusta 1914. zapadlih dolgov, vsaj pa 100 kron, od 14. oktobra naprej plačati. Določilo je umevno in pametno, kjer gre za za razmerje za kupčije med bankami in trgovci, ker se je medtem trgovcem že gotovo posrečilo, da so od 1. avgusta nadalje toliko blaga izpečali in zbrali toliko denarja, da lahko zadoste, kar moratorij določa. Tu ne bodo nova določila ovi-ralno vplivala.
Stvari so pa drugačne, kjer gre za osebne kredite in za take gospodarske organizacije, ki se naslanjajo na kupčijo na obroke. Taki dolžniki so postavljeni nenadoma in takoj pred možnost, da naj se pripravijo in plačajo zapadle obroke, ki najbrže manj kakor 100 K znašajo. Mali plačniki bodo v sedanjih razmerah te vsote težko skupaj spravili, kakor veliki dolžniki četrtino svojih zaostalih vplačil. Umestno bi torej bilo, če bi se bilo med malimi in velikimi dolžniki razločevalo.
Odkar se vojskujemo, se je žito in moka podražila. Sedaj se dela na to, da bi se cene znižale. Vodstva več gospodarskih organizacij so na vlado vložili spomenice, v katerih opozarjajo kao strašno in neupravičeno, da so poskočile cene najvažnješih živil. S statističnim podatki se dokaže, da so cene živil le zato tako visoke, ker jih življenski oderuhi zadržujejo. Obenem
znosil v lekarno in zdravniku.« Tudi ta čitalec ima prav; te splošne, redne in tako potrebne preiskave bodo mogoče samo takrat, ko se podržavijo lekarne in zdravniški stan. Podržavljenje lekarn in zdravnikov spada v okvir najvažnejše socialne reforme. Uspešna profilaksa pa je mogača nadalje samo z dejanskim in umnim sodelovanjem občinstva; profilaksa zahteva torej populariziranje medicinske vede z literaturo in s prirejanjem rednih tečajev in predavanj.
Popularizacija medicine razkuži pred vsem ozračje najhujšega bacila — pesimizma, ki je otrova! vso moderno literaturo. Javno moram tu očitati našim urednikom, da dajejo pesimizmu preveč potuhe. Čemu to bingljanje in čivkanje mladih, nezrelih ljudi o solzah, spominih, bolečinah, ki niso mogli še ničesar doživeti, ko niso še ničesar storili za človeštvo? Gojitev te pesimistične lirike in novelistike samo ovira razvoj tiste eksaktne vede, naravoslovja, ki je oblagodarilo narode z optimizmom, močjo in bogastvom. ,Pe-simistično leposlovje rodi nezdravo resignacijo in pase v senci polegajočo, o sebi sami vzdihujočo lenobo; naravoslovje budi čilega duha dela in upanja. Neumorno, neprestano delo je ustvarilo ves moderen napredek; živahni duh dela razliva čez živlenje optimizem kakor spomladno solnce svoje žarke, pod
se tudi nastopa za to, da naj bi se carine na žito odpravile, kar tudi zdaj avstrijski agrarci odobravajo. V sedanjem času bi se to zelo poznalo.
Izključeno ni, da se po nemškem vzorcu določijo cene žitu in moki v celi državi.
Stanje ženskega gibanja.
Žensko gibanje se nikakor ne more prezreti. Ženske se povsod krepko gibajo in zato je že težavno, da se more imeti o njem pregled. Neobhodno pa morajo pred vsem naše delavke vsaj površno znati, kako da ženska na svetu stoji.
7.	svetovni kongres za žensko volilno pravico
je zboroval, kratko smo ga že omenjali, od 16. do 21. junija v Budimpešti. Vodila ga je predsednica svetovne zveze Mrs. Chiapmann-Catt. (Zastopanih je bilo na njem 26 dežela. Iz Evrope niso bile zastopane Španska, Grška in Luksemburg. Vtis kongresa, do 3000 zastopnic, je bil veličasten. Bilo je pač res precej teatra, ampak vtis je bil le velik. Uvedla ga je pastorca. (protestantski duhovnik, ženski) Annie Shaw v nedeljo zjutraj v protestantski cerkvi s pridigo. Z vnetimi besedami je oznanjevala evangelij nove dobe z novimi ideali. Ženske so zrastle. Država in Cerkev naj se na to ozirate. Znano je namreč, da ženske v prostestantskih občinah že dolgo zahtevajo zase in so deloma v Ameriki že dosgle pravico, da smejo službo pastorja izvršavat.
Smer kongresa je bila v Budimpešti svobodomiselna, a kljub temu ga je svobodomisleno časopisje napadalo. Celo predsednica je v svojem sklepnem govoru naglašala, da se kongres ni tako sijajno zaključil, kakor druga leta.
Glavni sklepi v Budimpešti.
Soglasno so v Budimpešti sklenili sledeče rezolucije;
1.	Ker je svetovna zveza po svojih pravilih prisiljena, da zastopa strogo nevtralno stališče nasproti vsem političnim in taktičnim vprašnjem; zato tudi ne more pritrditi ni ugovarjati nasilnemu boju .(Mislilo se je na angleške sufragete). 2. Ker radi političnih nemirov, vstaj in revolucij še niso nikdar smatrali moško volilno pravico za nepotrebno, protestiramo, ker se radi načina boja po manjšini odreka ženskam vseka sveta volilna pravica.
katerimi zemlja brsti in kali, cvete in zeleni, prepeva in se raduje.
Pri vsem optimizmu pa ne smemo nikoli pozabiti, da se razvija znanstvo počasi in da so mu stavljene vsled te časovne odvisnosti gotove meje. Ars longa, vita brevis! Na en strani se kaže radi tega človeška nestrpnost, ki zahteva od vede že za jutri odgovora na najgloblja vprašanja. Ker to ni mogoče, pa Roussean in Tolstoj odrekata vedi vsako veljavo. Ali to je samo nestrpnost otroka, ki ne more pričakati praznika, da obleče novo obleko. Na drugi strani pa tisti, ki nočejo videti mej, proglašajo znanstvo za vsemogočno. Prepoveduje se nepretržen napredek, živa veriga, koje zadnji in najvišji člen bodi človek, dasi sploh še ni dokazano, dali eksistira v naravi tendenca neskončnega in nepretržnega progresa? Človek ni zadnje na zemlji ustvarjeno bitje, za njim je prišlo še mnogo drugih in nižjih. Tako je na priliko izpričano, da se je razvila neka uš (pediculus vestimenti) za človekom, ker ne more drugače živeti nega v človeški obleki; tako dobi Nietzschejev nadčlovek nakrat prav čudno obliko: parturiunt montes, nascitur ridiculus — pediculus. Tako je dalje znano, da je botaničar in učitelj mutacije, Hugo de Vries, 15 let gojil oenotera lamarc-kiana in dobil brez prehodov skokoma 12 različnih vrst. Na eni strani obču-
I
IV. shod delegatov katoliških ženskih društev.
Kmalu po mednarodnem shodu v Budimpešti je zboroval v Londonu IV. shod delegatov mednarodne federacije katoliških ženskih društev. (Union internationale des Ligues catholiques fe-minnes).
Za predsednico shodu je bila po apostolj ski stolici določena grofica Marija Wodzicka v Krakovu. Seveda je katoliška ženska organizacija še v povojih, a upati je pri dobrem vodstvu na uspehe. Urad Mednarodne unije katoliških ženskih zvez posluje v Krakovu. Dozdaj je ustanovil 4 študijske komisije; ki ima vsaka predsednico in devet članic.
1.	Komisija: Varstvo deklic, predsed. baronica Montenach v Frei-burgu (Švica); vodstvo sekcije: Boj proti prostituciji je prevzela grofica G. Walterskirchen na Dunaju.
2.	komisija: Časopisje, predsednica vicomtesse de Velard v Parizu.
3.	komisija: Vzgoja, predsednica gospica Schmitz v Aachenu s pod-odelkom: Skrb za študentke pod vodstvom miss Fletcher v Londonu.
4.	komisija: Varstvo delavk, pod vodstvom mme. Leroy-Liberge v Parizu.
Prihodnji shod delegatinj se namerava izvesti 1. 1915. Predsedstvo tvorijo poleg predsednice grofice Marije Wodzika v Krakovu podpredsednica mrs. Hopel (London), tajnica gospa Strazewsky (Krakov), blagajničarka miss Streeter (London), odbornice: vicomtesse de Velard (Pariz), miss Fletcher (London), markize de Chasteler (Bruselj), grofica Walterskirchen (Dunaj). Značilno je, ker v predsedstvu Italija in Nemčija niste zastopane.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
KAJ PRIPOVEDUJE OBRTNI NADZORNIK.
Iz poročila o obisku tobačne tvornice v Fürstenfeldu posnemamo, da so tudi tu več zdravstvenih izprememb izvedli. Uvedla se je nova vizitacijska dvorana, napravila se nova tla, izboljšale so se zračilne priprave in premen-jala so se okna. Upamo, da izgine iz poročila za leto 1914. sledeče besedilo: Glede na kopelji, na kar se že več let opozarja, se ni še nič izpremenilo. Obolelo je tudi v tej tvornici 49 oseb na jetiki, med njimi so 4 umrle. Celo vrsto pomanjkljivosti beleži obrtni nadzornik v svojem poročilu o tobačni tvornici v Celovcu.
V Ljubljani se poroča, da so se zgradila nova stranišča in v več oddelkih obnovila slaba tla.
XXX
Opoldanski odmor se je letos v ljubljanski tobačni tvornici tako kakor poleti izvedel in znaša poldrugo uro tudi pozimi. Delavstvo z novo uvedbo ni zadovoljno in želi, da bi znašal pozimi opoldanski odmor kakor prejšnja leta samo eno uro, zvečer naj bi se pa zato prej končalo delo. Delavci in delavke z nekaterimi izjemami ne stanujejo blizu. Pozimi se jim zvečer tudi tiste pol tire pozna, ki jo morajo v hujši temi hoditi. V mrzli zimi tudi delavstvo, ki blizu ne stanuje, ne ve, kam da naj gre; ali naj se potika po gostilnah?
dujemo prirodno harmonijo orhideje in gotovih os (cerceris), na drugi nas pa takoj razočara disharmonija pri človeku, kakor dane bi bil rojen na tem svetu za ta svet. Govoril bom svoječas-no obširnejše o tem zanimivem poglavju, ki bo tem zanimivejše, ker je bil pisatelj sam nekdaj navdušen darvinist.
Človek hoče urediti svoje življenje, a znanstvo mu ne more odgovoriti ali pa odgovarja kot nemški kemičar in filozof energije Ostwtald, da ljubezen do bližnjega ne obsega vsega človeštva, ampak oklepa samo lastni, ožji narod. Take besede nimajo nobenega posla z znanstvom in so samo v stanu, kompromitirati in diskreditirati celo znanstvo. Čisto, iz eksperimentov se razvijajoče znanstvo odklanja vse politične in etične tendence, tako čisto znanstvo tudi nikoli ne more nasprotovati veri. Čisto znanstvo je pomnožilo samo materijalno kulturo, a tendencijozno je etična načela celo omajajlo (boj za obstanek, naravni izbor jačjega). Pravi optimizem torej ne pretirava, je skromen, zato tem simpatičnojši; pravi optimizem prepušča odgovor o začetku in koncu zato poklicanemu krščanstvu, katero oznanja s praznkom Vstaje-n j a zmago nad trohnobo smrti, zmago nad pesinizmom n izvan e.
Splošno delavstvo želi, da naj glede na opoldanski odmor ostane tako, kakor je bilo prejšnja leta.
Državni in dež. poslanec Franc Fuchs padel na severnem bojišču.
Krščansko socijalni poslanec iz Gornje Avstrije, ki je zastopal volilne okraje Ottenscheim, Urfahr in Leon-felen je umrl na ruskem bojišču junaške smrti. Bil je četovodja pri črnovoj-niškem oddelku. Po stanu je bil delavec, in dasi je zastopal po ogromni večini kmetsko prebivalstvo, je stal odločno na straži za delavske koristi. Z njim je izgubilo delavstvo toplega zagovornika. Posebno tobačno delavstvo mu je bilo pri srcu. Bil je zelo priden in živahen mož. Kot član raznih parlamentarnih odsekov se je sej redno udeleževal. Bil je član tudi soc. zavarovalnega odseka in je iskreno želel, da se posebno za delavstvo tako potrebno starostno in onemoglostno zavarovanje čimpreje udejstvi. Krščansko socijalna stranka je izgubila z njim zanesljivega in zvestega pristaša.
Blag mu bodi spomin!
Pozor na kolero!
Od zdravstvenega oddelka c. kr. deželne vlade prejeli smo naslednje poročilo: Med Poljaki begunci, ki so prišli na Kranjsko, sta se bakteriologično dognala dva slučaja azijske kolere, in sicer eden v Idriji in eden v Litiji. Oba bolnika sta se takoj zanesljivo izolirala ter so se odredile vse potrebne varnostne naprave. V splošno vednost naj služi, da je kolera od osebe do osebe le malo nalezljiva, če gledamo na potrebno snažnost rok in če si roke pred vsakokratnim zauživanjem hrane skrbno operemo. Pač pa se kolera lahko razširi po vodi, po surovem sadju in sočivju in po surovem mleku. V prizadetih in ogroženih krajih naj torej nikdo ne zauživa teh hranil v surovem stanju. Vodo pa uživajmo le prekuhano, če nam ni na razpolago zanesljivo zdrav vodovod. Občinstvo se dalje opozarja, da naj si ob nastopu driske in želodčnih slabosti (bljuvanja) takoj preskrbi zdravniško pomoč in da naj vsak sumljivi slučaj takoj naznani oblasti. Even-tuelni novi slučaji obolenja za kolero, ki bi se pojavil na Kranjskem, se bodo takoj objavili po dnevnikih.«
V deželni bolnišnici v Ljubljani sta dva kolere sumljiva slučaja in en slučaj smrkavosti. V poslednjem slučaju je vojak od smrkavega konja nalezel bolezen.
Z Dunaja se poroča: Sanitetni oddelek notranjega ministrstva uradno poroča: 3. oktobra so konstatirali po en slučaj azijatske kolere v Litiji in Idriji, nadalje po en slučaj v Brodcih na Moravskem in v Bjelicu v Šleziji. Razven v Brodcih gre tu povsod za osebe, ki so došle iz Galicije. Nadalje so
3.	oktobra konstatirali v Grybowu v Galiciji dva slučaja kolere med vojaštvom.
KAKO SE VARUJEMO KOLERE.
Fizikat ljubljanskega magistrata razglaša:
Kolero provzročajo bacili, ki se nahajajo v črevesnih in želodčnih izločilih za kolero obolelih in pa okrevajočih. Ta izločila kaj lahko okužijo vodo (n. pr. vodnjakov in rek) ter različna jedila, ki potem razširjajo kolero. Obolimo pa tudi, če pridemo v dotiko s perilom, obleko in drugimi predmeti, ki so jih rabili za kolero oboleli.
Razširjanje kolere je torej povsem podobno onemu legarja ali tifusa. Ker se pa kolera malo hitreje loti človeka in ker je tudi nje pretek naglejši, zavladal je svoj čas poseben strah pred njo. Ali kakor se je moderna asanacija mest izkazala kot uspešna proti logarju, tako je za trdno pričakovati, da bodo moderne higijenske naprave v stanu, hitro omejiti in zatreti kolero. In res se s previdnim in prevdarnim postopanjem lahko ubranimo te bolezni.
Kaj nam je torej storiti, če bi se pojavil kak slučaj kolere?
1.	Gledati nam je predvsem na to, da ne pride nikdo v dotiko z bolnikom in njegovo rodbino, nasprotno naj vsakdo pazi in skrbi, da ostane stanovanje bolnika zaprto in zastraženo, dokler ne pridejo na lice mesta uradni zdravniki, katerih odredbam se je brezpogojno pokoriti.
2.	Vsakdo naj pije in uporablja v vse druge namene, n. pr. za umivanje, kopanje, čiščenje kuhinjske posode itd. le vodo iz mestnega vodovoda.
3.	Vsakdo naj uživa jedila le kuhana. Za časa epidemije se nam je posebno varovati sadja, zelenjave, surovega mleka in masla ter svežega sira, ker taka surova jedila najlažje prenašajo kolero. Ker pa za časa epidemije tudi navadna želodčna in črevesna obolenja
pospešujejo okužbo, bodimo v obče zmerni.
4.	Posebno varnost je polagati na telesno snago! Bočili kolere morejo priti v usta, da se razvije bolezen. Umivajmo si torej srbno roke, osobito si jih pred vsako jedjo in po vsakokratni uporabi stranišča, bodisi javnega ali privatnega, temeljito očistimo z milom in vodo in če možno še s kakim razkužilom, na pr. z 2% lizolovo ali lizoformovo razto-plino. Skrbimo pa tudi za snago v hiši in stanovanju, osobito glejmo, da so stranišča in greznice v redu.
5.	V stanovanje, v katerem se je pojavil kak slučaj kolere, ne sme nikdo, dokler se uradno zastraženje ne opusti.
6.	Istotako se ne smemo dotikati perila, obleke in drugih predmetov, ki jih je uporabljal bolnik, ali jih razpošiljati in prodajati, dokler se niso uradno temeljito razkužili.
7.	V hišah, v katerih se je pojavil kak slučaj kolere, paziti je na vse mogoče načine prenosa. Kot taki pridejo osobito v poštev predmeti, ki se jih vsakdo dotika, n. pr. kljuke vrat, držaji stopnjic itd. Te je treba opetovano oprati z 2% lizolovo raztoplino, roke pa vsakokrat očistiti in razkužiti, če so prišle v okuženi hiši v dotiko s takim predmetom.
8.	Ker se s previdnostjo, zmernostjo in telesno snago ubranimo kolere, je odločno odsvetovati, da bi kdo iz strahu pred kolero odpotoval. Saj ne ve, v kakšne razmere pride drugod, doma pa se po danih navodilih mnogo lažje ubrani kolere, kakor pa v tujini ali na potovanju.
XXX
Ob tej priliki naj povem, kar ni je neka stara Ljubljančanka pripovedovala, kaj da je pred tolikimi in tolikimi desetletji doživela. Pripomnim, da moja popolnoma verodostojna priča ni med tistimi, ki so jim znani poznejši Kochovi poizkusi o kolernem bacilu. Pripoveduje:
Bila sem takrat še mlado, zelo mlado dekle. Moji starši so bili lastniki neke zelo znane, prav dobro obiska-vane gostilne v Ljubljani. Ta gostilna še sedaj obstoji. Prišla je kolera. Kar cepali so ljudje v Ljubljani. Tudi v naši hiši sta na koleri dva posla umrla. Bili smo seveda vsi prestrašeni. K nam so hodili v gostilno zdravniki iz bližnje bolnišnice. Mojemu očetu so, ko sp bili nekoč dobre volje, takole rekli:
»Vi se bojite kolere. Kakor smo se prepričali, se je možno kolere obraniti. Preiskavah smo mrliče in dognali, da mora kolero neka drobna živalica povzročati. Poizkušali smo jo usmrtiti, a vsa sredstva so ostala brezuspešna, le v pravem, pristnem brinjevcu so kolero povzročajoče živalice crknile. Eden ali dva štamperla brinjevca, ampak pristen mora biti, na dan prepreči kolero.« Naš oče si je res preskrbel pravi brinjevec in od takrat v naši hiši ni nihče za kolero umrl.
Pozor!
Vojska, kuga in lakota so sestre, ki človeštvo zelo rade obiskujejo po vrsti, kakor so imenovane. Tudi v sedanji vojski je nevarnost raznih bolezni velika. Treba je povsodi največje pazno-sti in previdnosti, da se slučajno zane-šena kužna bolest ne razširi. V naši državi se je pripetilo nekaj slučajev kolere, ki se je zanesla iz severnega bojišča. Zato naj bodo ljudje povsodi paz-ni in naj skrbe posebno za snago. Vsak slučaj ali tudi sum take bolezni, naj se takoj prijavi županstvu ali kaki drugi gosposki, ki bo ukrenila potrebno da se bolezen ne razpase. Najbolje varstvo je stroga pažnja v tem oziru. Vsaka lah-komiseljnost se hudo maščuje. Odredbe gosposke natančno izpolnjevati. Zakon o preprečenju kužnih bolezni je strog, in ga je treba v celoti vpoštevati, da se obvarujemo nesrečne bolezni. To-raj pozor!
Sveta - pa krvava vojska.
»Sveta vojska« pa krvava vojska! Ti dve ne gresta dobro skupaj. Krvava je hujša od svete in jo porine vstran; krvavi vojski se mora umakniti vse. »Inter arma silet musae,« so rekli stari Rimci; po naše bi se to reklo: Pred rožljanjem orožja umolkne vse drugo. — Kakor vse kulturne in gospodarske naprave je tudi naša protialkoholna akcija dobila z vojsko hud udarec; njeno delovanje je, če ne ustavljeno, pa vsaj hudo oteženo. Našega tajnika Puharja so tudi vtaknili v vojaško suknjo, in s tem je naša pisarna zgubila dušo. Vendar se pa obračajte nanjo vseeno; preskrbljeno je že, da se naš voz ne bo ustavil, četudi malo bolj počasi teče.
Vodstvo »Svete vojske« je v času mobilizacije in vojske storilo svojo dolžnost. Opozarjalo je po listih vojaš-tvoktreznosti ; kazalo na zgled v Nemčiji, kjer cesar sam zahteva od svojih vojakov treznost, oziroma popolno zdržnost. — Izdalo je velik lepak »Vojaki — treznost!« in ga dalo v 300 izvodih nabiti po ljubljanskih ulicah. — Posredovali je pri deželni vladi, naj bi se v tem času zaprle ljubljanske žganjarne, kjer so se vojaki upija-njali; in naj bi se v času vojske gostilne bolj zgodaj zapirale. V prvi zadevi se ni zgodilo nič; naša vlada ima polno ozirov na vse strani in nič tiste odločnosti kakor n. pr. ravno v Nemčiji. V drugi zadevi pa se je doseglo to, da se morajo gostilne po Ljubljani zapirati ob 10. zvečer, kavarne pa o polnoči, to je dve uri prej kakor navadno. Seveda imajo pijanci še vedno dosti priložnosti upijaniti se! — Vodstvo »Svete vojske« je dalje svarilo občinstvo, naj ne daje vojakom alkoholnih pijač, in v dolžnost si šteje pohvalno omeniti, da deželni odbor kranjski, ki je naklonil veliko vsoto z apogoščenje odhajajočih vojakov, ni dovolil nobenega vinarja za alkoholne pijače. — Končno je objavilo po listih sledeči opomin in poziv, namenjen ljudem za časa vojske, ki so ostali doma, in je natisnjen tudi tukaj.
ZA ČASA VOJSKE — TREZNOST!
Ne kuhati žganja! Sadje sušiti!
Slovenci! Rojaki! V dnevih drvave vojske naj vsepovsod med nami vlada sveta treznost! Resni čas vojske je posebno neprimeren za razveseljevanje in zarpavljanje. Za razveseljevanje ni povoda, ko je povsod toliko žalosti; istotako ne za zapravljanje, ko preti po mnogih krajih pomanjkanje in draginja, če ne celo lakota. Na vseh straneh je dosti kričečih potreb; in kdor ima preveč denarja, naj pomaga siromakom, ranjencem, vdovam in sirotam. Pivski izgredi bi bili v času vojske dvakrat obsodbe vredni.
Po krščanskem naziranju se smatra vojska po pravici za šibo božjo, ki ima namen, odvrniti ljudstvo od greha, poželjivosti, razuzdanosti in ga obrniti na pot pokore, samozataje, skromnosti, rednega življenja. Ni dvoma, da ima ravno pijančevanje velik delež pri splošni razuzdanosti našega časa. To je zakrivilo nešteto grehov in izzivalo jezo božjo. Zato je treba, da potolažimo razsrjenega Boga s tem, da z zmernostjo in zdržnostjo izravnamo to, kar smo zagrešili z nezmernostjo.
Posebno naj se domovina naša odpove nesrečnemu žganju, ki jo uničuje. In sicer žganju v vsaki obliki! Ravno nastopa jesen in ljudje bodo imeli veliko sadja. V nič manj kot v 13.000 kotlih se je samo na Kranjskem pretvarjal ta dar božji, sadje v strupeno žganje-Tega nesmiselnega, potratnega, pregrešnega gospodarstva mora biti konec! Nikdar pa ni bilo bolj optrebno, sadje rabiti bolj pametno in koristno, kakor sedaj v času vojske. Ne ve se, kako dolgo bo vojska trajala in če ne bo nastalo pomanjkanje živil. V teh časih zdrava živila, kakor je sadje, pretvarjati v strup, je vnebovpijoča neumnost. Vrniti se moramo k prejšnji boljši uporabi sadja! Ljudje naj sadje suše! To jim pri-digujemo že nekaj časa. A letos se mora to v resnici začeti. Žal, da so sušilnice nove vrste pri nas tako malo poznane in razširjene. Za letos si morajo ljudje poimagati kakor pač znajo. V kratkem pa se mora začeti vpeljavati nov moderni način sušenja.
Opozarjamo, da letos ne bo sliv Iz Srbije in najbrž tudi ne iz Bosne in Slavonije, da bi se moglo zadostiti potrebam zahodne in severne Avstrije, kaj šele Nemčije! Ljudje naj torej suše slive in češplje doma! Zalegle jim bodo za jed in lahko jih bodo tudi prodali-Suh denar spravlja, kdor skrbno in pridno suši slive in češplje. Poklicani faktorji, kakor c. kr. kmetijska družba, uredništvo »Slovenskega sadjarja« in drugi naj bi sušenje sadja kar najbolj mogoče pospeševali. Morda bi mog^ tudi visoki deželni odbor to stvar kaj podpirati?
Povsod in ob vseh rpilikah naj hi se letos posebno ljudje svarili pred pretvarjanjem sadja v alkohol in naj se jim priporoča sušenje sadja.
Sicer pa ne samo žganja, ampak vsake vrste čezmernega pijančevanja bodi v teh resnih časih konec! Če že sicer, naj velja opsebno zdaj vsako pre' obilno popivanje za sramotno! .
Gotovo je čas vojske, dasi našo a ' cijo samo ovira, najprimernejši Čas, ^ se praktično goji trezno s
najvišji meri. Ljudje se moraju
omejiti na najpotrebnejše. Vsa po mora odpasti! Plesi in druge P000/5“ zabave morajo biti popolnoma zan

njene! Kričanje po gostilnah in ponočno razgrajanje mora utihniti; sploh vsako ponočevanje popolnoma ponehati! Kdor bi zdaj ponoči okoli norel, zasluži, da bi ga metlo domu napodili. Če je za kaj, naj gre na vojsko; če ni za rabo, naj pa gre domii za peč!
Sadje se mora pametno in koristno rabiti — 4e za Strup, ampak za živež in za prodVjo. — Ravnokar pa slišimo, da brezvestni ljudje, ki prekuhavajo sadje v alkohol, že lazijo okoli kmetov in prav za nizko ceno kupujejo od njih sadje. Vse prijatelje ljudstva, posebno duhovnike in učitelje po deželi prosimo naj sverč ljudi pred takimi brezvestnimi prekupci, pa tudi pred tem, da bi sami sadje naapčno obračali. Tudi za »mošt« letos ni treba sadja prežati, ko se ne ve, če ne bo še jesti zmanjkalo.
Vsaka senčna stran ima tudi svojo solnčno. Prizadevajmo si, da veliko zlo, kakršno je vojska, obrnemo kar moč v dobro sploh, in tudi to, da bo poleg vnanjega sovražnika premagan tudi notranji — alkoholizem!
Razlika.
Na Francoskem je prišel v neko vojno bolnišnico kjer so ležali ranjeni nemški ujetniki, nek »civilni« gospod in je, ko je zagledal ranjene nemške vojake zaklical: »To so zverine katere je treba postrelit«i. Priprost vojak, strežnik ranjencev pa mu je hladnokrvno odgovoril; »To so ranjenci, ranjenci so Pa ljudje.« Ta hladnokrven odgovor človekoljubnega vojaka pa nam priča, da sta blaženost srca in napihnjena ošabnost daleč narazen in da je med ojima velika razlika.
2 lastnimi močmi.
Skrb za vajence. Radi splošne mobilizacije je ustavljenih veliko podjetij. Veliko vajencev se zato obrti ne more naprej učiti in so brez stanovanja, hrane in nadzorstva. Na Dunaju je zato komisija za preskrbo vajencev sklenila, da poskrbi za vajence.
Krvoses kapitalizem.
Zločinsko samoljubje Angležev o-
svetljuje dejstvo, da Angleži zaposlujejo v tvorničah nič manj kakor 577.321 otrok, ki še niso niti 14 let stari. Do 60.000 otrok dela v starosti 13 do 14 let z dovoljenjem tvorniške postave cel dan. V predilnicah delajo po 10, v drugih tvomicah po 10% ur na dan. V angleških tvomicah dela 34.533 dvanajst let starih otrok vsak dan po 614 ur. V angleških rudnikih dela 4824 šele 13 let starih otrok; v manjših delovršbah ^ela še 164.520 otrok od 12 leta naprej; ?a Irskem pa smejo otroke izrabljati Ze od enajstega leta naprej. 304.000 šolski dolžnosti podvrženih otrok (pod 12. dela po šolskem pouku v raznih
delovršbah. Takih razmer, kakršne obstajajo v Angliji, ni nikjer drugod na svetu.
Okno v svet.
Slovenski duhovnik padel na bojišču. Dne 24. avgusta je padel v vojski v Golgori blizu Lvova c. kr. vojni kurat Valentin Rozman. Hitel je težko ranjenemu vojaku na pomoč; da mu podeli sv. odvezo in sv. poslednje olje; nenadoma ga zadene krogla v srce nenadoma ga zadene krogla v srce, da je na mestu obležal. Rusi kljub razobeše-ni zastavi Rdečega križa niso prizanesli obvezovališču in streljali vsekrižem. — Pokojni kurat je bil rojen 1. 1871. v brezniški župniji na Gorenjskem. Posvečen je bil v mašnika kot redovnik kapucinskega poklica; pozneje je vstopil kot vojni duhovnik v vojaško službo, kjer je prav dobro deloval. Znal je več jezikov, bil je odličen pridigar ter splošno priljubljen. Pred vojsko je oskrboval par mescev duhovno pastirstvo v vojaški bolnici v Ljubljani. N. v. m. p.!
Dragocen dar. Šenthipolitski škof dr. Rössler je podaril svoj škofovski prstan in dragoceno škofovsko verižico s križcem — Rdečemu križu v pomoč ranjencem. Škof nosi sedaj prstan in verižico iz malovredne kovine.
Kronanje sv. očeta se je izvršilo zaradi vojnih razmer, v katerih živimo, bolj zasebno, brez posebnih slovesnosti, in sicer v nedeljo, 6. septembra. Navzočih je bilo 53 kardinalov in 57 drugih cerkvenih dostojanstvenikov. — Ljubljanski gospod knezoškof je v imenu cele škofije brzojavil novemu papežu sledečo udanostno izjavo: »Škof ljubljanski se skupno z duhovščino in vernim ljudstvom zahvaljuje božji Previdnosti za novega papeža; kot namestniku Kristusovemu mu obljubi popolno odkritosrčno pokorščino in vsestransko udanost; za njegovo zdravje in za srečno vladanje Cerkve mu po Devici Mariji od Srca Jezusovega prosi prav obilne pomoči božje in prosi apostolskega blagoslova za vso škofijo.« Došel je odgovor: »Sveti oče so radi sprejeli čestitke sinovske udanosti in od celega srca blagoslove Vas, duhovnike in ljudstvo Vaše škofije. Kardinal Ferrata.« — V imenu kranjske dežele je izrazil udanost in zvestobo novemu papežu deželni glavar dr. Šušteršič.
Svetovna vojska in — Rim. f Papež Pij X. je storil vse, da bi preprečil ogenj; posredoval je, dasi je bilo malo upanja, da bi se polegli viharji. V Rimu so opravljali razne pobožnosti za mir; duhovnikom je bilo zaukazano, da morajo ves čas bojnega stanja pri sv. maši opravljati tudi molitev »pro pace« (za mir). Veliko duhovnikov je ob izbruhu vojske zapustilo Rim, ker so se podali na bojišča. Gojence velikega zavoda »Germanicum« so Italijani pozdravljajo spremljali na kolodvor. Posebno veliko je duhovnikov, ki so uvrščeni v
francosko armado ; samo iz pariške škofije je med vojaki 427 duhovnikov. — Francosko prebivalstvo izpočetka Nemcem ni bilo sovražno, šele potom časopisja, ki je napravilo bojno razpoloženje, se je zasejalo mednje nasprotstvo proti Nemčiji in Avstriji. Duhovski krogi, ki malo globlje mislijo, morajo pač spoznati, da bo zmaga avstrijske in nemške armade v korist katoliški Cerkvi na Francoskem. Toda tako mišljenje je redko; domovinska ljubezen je tudi pri francoskih duhovnikih zmagala kljub temu, da so od francoske fra-masonske vlade prejemali leta in leta batine.
Kako so zvedeli na morju o napovedi vojne. Iz Mehike došli vojni poročevalec »Corriere della Sera« Luigi Barzini piše: Poročilo, da je izbruhnila strašna vojska, se je isto uro zvedelo na ladjah na vseh moi'jih. Postaje brezžičnih brzojavov so ena drugi poročale strašno novico. Poldhim je priče, Glace zaliv je odgovoril in New York je poročilo naznanil naj oddaljenejšim postajam, Buenos-Aires in Kap sta je čula, Aden, Honkong, Yokohama so posredovale naprej pet usodnih besedi. Le pet besedi: »Nemčija je Rusiji vojsko napovedala.« V 20 minutah je ta alarm, kakor da bi ga nesli čarobni duhovi, prepotoval svet. Na nezmerni puščavi morja ga je čulo na stotine ladij — in stresle so se. Nobeno poročilo, da se bliža vihar, ni pognalo toliko ladij v beg. Bila je noč na Atlantskem oceanu. »Alfonze«, s katerim sem se peljal, je peljal iz Mehike v Santander. Ko hodimo po krovu, vidimo skozi malo razsvetljeno okno radiotelegrafista, Marconi smo mu rekli, na krovu, s telefonsko čepico na glavi, ko je poslušal govoreče br-branje aparata. Kaj novega? Nič posebnega. Angleško-amerikanske slavnosti v Londonu v proslavo nekega dogodka. Nogometna tekma v New Yorku, odlikovanje podkralja v Kanao ... Tu Marconi poskoči in strmi na zadnje besede ki jih je mehanično zapisal. Kaj se je zgodilo? ga vprašujemo osupnjeni, ker je bil tudi on osupnjen. Vojska v Evropi! in prečital je tistih pet besed, ki naznanjajo, da je izbruhnila vojska med Nemčijo in Rusijo. Velel nam je molčati, da more naprej poslušati in pisati. Nič več ni prišlo. Ta nenadni globok molk je vplival na nas, kakor da bi bilo nekaj strašnega padlo na zemljo in da je prenehalo vse življenje med narodi. Svet ni več govoril, poslušal je. Svet ni več govoril, poslušal je. In zdaj prične tudi na morju groza. Brezžični brzojav je ižporočil le še ladjam namenjene ukaze v nemščini, francoščini in v angleščini. »S polnim parom v naj bližje nevtralno pristanišče!« Dvanajsto-rica takih povelj je švigala po zraku. Iskala je ladje na morju, kakor išče pastir izgubljeno ovco. Ladjam, ki naj bi bile odpeljale, je bilo odkazano, da se ne ganejo iz pristanišč. Najvitalnejše ladjine proge so bile prekinjene, pomorska trgovina je bila z eni mudarcem uničena. Slutili smo v tej grozi in v tem
strahu, kaj da je svetovna vojska. Vsak trenutek se lahko vojne ladje vseh narodov odpravijo plenit. Okolu poldneva zagledamo v daljami 10 do 12 milj pred nami križarici. »Alfonzo XIII.« je hitel razviti veliko špansko gala-zastavo in je imenoval svoje ime. Odgovoril je, preden so ga vprašali. Tudi on se je bal. Oceani so zapuščeni. Prostor je tu le še za ladje, ki štrle topove, ki jih ščitijo oklepi in pa za nevtralne ladje. Teh je pa tako malo!
Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Jože Gostinčar. — Tisk Kat. Tiskarne.
Me nil Mom m gasilo
,Našo Moč‘.
Za tkalnico v Ročinj (Ronchi) rabi se več izurjenih
■
Oglasi se sprejemajo v ljubljan. predilnici.
$ogat* zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
F Mprfnl uobijhhh
I . MUCI JU1 Mestni trg 18.
Troovina z modnim in drobnim manom.
Tolika Izbor vezenin, čipk, rokavlo, nogavlo, otroške obleke In perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, sukanca Itd.
Jredtiskanje in vezenje monogramov vsakovrstnih drugih risb.
Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov
Mnogokrat odlikovana.
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
— 236 —
poravnati z drugimi pripravnimi ukrepi, odpomoči s tem, da se primerno zvišajo prispevki ali znižajo dajatve, ali da se končno združita oba ukrepa.
§ 115 s.
Rezervni zaklad blagajnic se sme nalagati samo:
1.	v tuzemskih vrednostnih papirjih, v katerih se sme nalagati varovansko premoženje;
,	2- v c. kr. poštni hranilnici ali v hranilnici, ki je urejena po
hramlničllein regulatu.
Rlagajničiio premoženje, ki presega rezervni zaklad, se more tndi nalagati:
3.	v tuzemskih, pupilarno varnih hipotekah;
7‘“a tuzemskih zemljiščih, ki dajejo obresti, v tem primera pa zemljišča ne smejo biti obremenjena nad tretjino cenilne vrednosti.
§ 115 t.
Blagajniško poslovanje je pod nadzorstvom obrtnega oblastva. To oblastvo je upravičeno kadarkoli pogledati v vse blagajnične knjige in račune in pregledovati (škontrovati) blagajnice; obrtno oblastvo ima dolžnost, natančno nadzorovati, da . se blagajnica ravna po pravilih. Pri dotičnih uradnih poslih se nadzorstvo poslužuj strokovnih organov, katere oznameni politično deželno oblastvo.
Trgovski minister ima pravico, odpustiti blagajnično načelstvo in začasno izročiti poslovanje in zastopstvo blagajnice upravitelju do volitve novega blagajničnega načelništva, in, ako treba, tudi razpustiti blagajnico.
Razpnstna odredba ima uspeh, da se neha prisilno zavarovanje.
§ 115 n.
Sklep zadruge, da naj se odpravi prisilno zavarovanje, ima, ako za to zadrugo obstoji posebna blagajnica, uspeh, da se razpasti blagajnica, v vseh dragih primerih pa je posledica tega sklepa, da se izključijo člani iz skupne blagajnice. Takim članom pa se more dovoliti, da smejo še nadalje prostovoljno ostati zava-rovani.
§. 115 v.
Prehodna določila.
Bolniške in podporne blagajnice za mojstre, ki ob času, ko ta zakon dobi veljavo* že obstajajo kakor nredbe za prisilno zavarova-
— 233 —
dolžni zavarovati se, dokler pri omenjeni zadrugi obstoja prisilno zavarovanje.
§ 115 e.
Dolžnost zavarovanja neha z izgubo članstva v zadrngi. Takim osebam pa se more dovoliti, da prostovoljno nadalje ostanejo zavarovank
§ 115 f.
Sredstva, ki so potrebna za izpolnjevanje zavarovalnih dajatev, je pripraviti s tem, da člani redno in vnaprej plačujejo primerne prispevke.
Ta sredstva se ne smejo uporabljati za druge namene.
Zaostali prispevki članov se morejo izterjati upravnim potom,
§ 115 g.
Članu je takoj odtegniti dajatev, ako jo uživa po krivici. Zneske, katere je protipostavno prejel, mora vrniti ne glede na kazensko preganjanje. Povračilo po krivici prejete dajatve se more tudi izterjati tako, da se poviša prispevek do dvojnega zneska.
Za izterjatev tega povračila velja določilo § 115. f, odstavek 3.
§ 115 h.
Prisilno zavarovanje bodo izvrševale posebne blagajnice, ki se ustanove v ta namen.
Praviloma naj ustanovi vsaka zadruga po eno tako blagajnico. Lahko se pa tudi po več zadrug, ki so sklenile soglasne zavarovalne dolžnosti, z državnim odobrenjem združi zaradi ustanovitve ene skupne blagajnice.
Za odobrenje je poklicano politično deželno oblastvo. Ako gre za zadruge istega političnega okraja ali več političnih okrajev iste kronovine, daje odobrenje politično deželno oblastvo te dežele, sicer pa politično deželno oblastvo, v čigar ozemlja imej blagajnica svoj sedež.
Z istimi pogoji je zadrugam dovoljeno pristopiti tndi k blagajnici, ki že obstoji.
§ 1151.
V § 115 h omenjene blagajnice smejo v svojem imenu pridobivati pravice in zavezovati se, na sodišču tožiti in tožene biti.
Njihova redna podsodnost je pri stvarno pristojnem sodišča, v čigar okraja ima blagajnica svoj sedež.
Poslovanje z imetjem in uprava sta neodvisna od poslovanja in uprave zadrug samih in drugih naprav, ki morda obstoje pri njih.
“7/ Nk 7/....... S.V '	y/~~\.V	..
Solidno izdelane
dežnike m solnčnike
priporoča
po najnižjih cenah
L Mikusch. ÄÄ
~7/ W //"' ~\V /f \\	\\	~7r x\
LekarDa„Prikroni“Mr.Pli.ll.Boliinc
Ljubljana, Bimska cesta štev. 24.
Priporočajo se sledeCa zdravila:
Balzam proti želodCnlm bolečinam, steklenica sov.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčn' krč, steklenica 50 v.
Posipalni praSek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v.
Bibje olje, steklenica 1 krono In 2 kroni.
Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v.
„Sladin11 za otroke, škatla 60 v.
Tinktura za želodec, odvajalno In želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotcev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono.
Zeleznato vino, steklenica 2 kroni so v In 4 krone 80 v.
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova nlica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Hovosti v konfekciji za dame.
D
Pozor, slovenska delavska društva 1
Kupujte svoje potrebščine pri znani In priporočljivi domači manufakturni trgovini
Janho Česnik
|Pri Cešnlku) LJUBLJHIIH
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
Sladnl fal-zaitrkl
Vpil 50% prihranka in okusen zajtrk, lužina! dose-nn ! žejo oni. ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo
moke za otroke, so otroške Doiezm manj nevarne. je za polovico cenejši. Dr. pl. Tmköczyjev sladni čaj ima ime Sladin in |MnX 1 je vedno bolj priljubljen. Povsod >/4 kg zavoj 60 vin. lullt I Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Tmköczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le-7fllvnnlnl kame Tmköczy: Schönbrunnerstrasse štev. 109, bUiaVJI»! josefstadterstrasseštev.JiB, Radetzkypiatz štev. 4. V Gradcu: Sackstrasse štev. 4.
Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe.
Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Trnköczyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.
Svoji k svojim I
H. LUKIČ
Ljubljana, Pred Škofijo št. 19.
Konfekcijska trgovina
za dame, gospode, dečke in deklice se najtopleje priporoča.
sAce~
Varstvena znamka.
Tovarna čevljev v Tržiča. Gorenjsko.
Najmodernejše podjetje monarhije. Otvoril sem lastno prodajalno
it ni
Breü Itei. 20 (Coim hiša).
y
n
iruc.
^------------NK----^	^	^
5
JL & E. SISABEISME, Mostoi trg
Velika zaloga manufaktumega blaga, različno sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — Penino blago, cefirji, kambriki, balisti v bogati izbiri. Različno platno in sifoni v vseh kakovostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilie. Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta.
Priznano nizke cene!
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse » vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: 5" srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi £ pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira g ,, v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh š / velikostih za otroke. - Predpasniki najnovej-ših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in ; klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- ; finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti 1 žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. ;
Vedno sveže blago I	^ L;

MLXülSIH “
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
voznih koles in šivalnih strojev
= za rodbino in obrt. =
f
HalholiSa, naisimirneiSa pril'ka za Sledenje!
Ljudsko Posojilnice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, ? lastni li, nasproti hotela „Union“ za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
31 O 4
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih IGO kron čistih
obresti 4’75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.

— 234 —
Za vse svoje zaveznosti jamči blagajnica upnikom samo s svojim premoženjem.
§ 115 k.
Za vsako blagajnico je ustanoviti pravila. Za ta pravila, ki se prvikrat določijo s sklepom zadruge, oziroma zadrug, kakor tudi za vsako izpremembo pravil, je potrebno odobrenje političnega deželnega oblastva, ki je za to poklicano po § 115 h.
Ta pravila morajo zlasti obsegati:
1.	ime, namen in sedež blagajnice;
2.	določila o članstvu;
3.	višino zneskov, katere naj člani prispevajo blagajnici;
4.	pogoje, vrsto in obseg zavarovalnih dajatev;
5.	določila o sestavi, imenovanju, sklepčnosti, sklepanju in področju načelništva in nadzorovalnega odbora, o trajanju njihove službe in o nadomeščanju odpadlih članov;
6.	določila o sestavi, sklicevanju, sklepčnosti, sklepanja in področju občnega zbora in o pravici glasovanja na njem;
7.	določila o zastopanju blagajnice na zunaj in o oblikah pra-vnoobveznih dejanj in objav;
8.	določila o poravnavi sporov iz blanajničnega razmerja;
9.	določila o prostovoljnem nadaljevanju zavarovanj (§§ 115 e in n), eventualno
10.	število, način volitve in poslovno dobo odposlancev za zbor odposlanceo (§ 115 o).
§ 115.L
Blagajnico upravljata načelništvo in občni zbor.
Kakor blagajnično načelništvo posluje, ako obstoji blagajna za eno samo zadrugo in ako občni zbor ne nastavi nosebnih upraviteljev, zadružno načelništvo in kakor občni zbor zadružni zbor.
Ako so pri blagajnici zavarovani člani več zadrug (§ 115 h, odstavek 2), določajo pravila blagajnice posebej kako üb j bosta sestavljena načelništvo in občni zbor.
§ 115 m.
Načelništvo vodi vse poslovanje in zastopa blagajnico, kolikor ni za to poklican občni zbor.
Člani načelništva opravljajo svojo službo kakor častno službo, troški v gotovini pa se jim morajo povrniti, tudi se jim lahko dovoli za dela, ki zahtevajo večji trud, primerna nagrada.
— 235 —
§ 115 n.
Za nadzorovanje blagajničnega poslovanja se postavi nadzorovalni odbor. Člani tega odbora ne smejo biti obenem člani načelništva.
§ 115 0.
Občni zbor sestoji iz članov z glasovalno pravico ali iz odposlancev, ki se volijo izmed članov z glasovalno pravico.
Občni zbor mora sestojati iz odposlancev, ako ima blagajnica več nega 500 članov.
Poslovna doba odposlancev ne sme trajati dalje nego tri leta.
Število odposlanceo mora biti vsaj trikrat toliko kakor število članov načelništva.
§ 115 P.
Občni zbor se mora sestati najmanj enkrat na leto.
Občnemu zboru je vsekakor pridržano:
1.	sklepanje o letnem poročilu načelništva in njegovi odvezi;
2.	sklepanje o morebitnih izrpemembah pravil;
3.	sklepanje o tem, ali in v kakih zneskih naj se dovoljujejo članom načelništva nagrade za določena dela (§ 115m);
4.	sklepanje o pogojih razveze;
5.	sistemizovanje plačanega pomožnega osebja.
§ 115 q.
Blagajnice morajo vsako leto sestaviti računski zaključek, se-stoječ iz poslovnega računa in iz imovinskega izkaza, nadalje izkaze o premembah v zavarovanju in o nastalih zavarovalnih primerih. Te izkaze je predložiti nadzornemu oblastva vsako leto do 31. dne marca.
Trgovinski minister ima pravico izdati posebne predpise o teh izkazih.
Za blagajniško leto velja koledarsko leto.
§ 115 r.
Blagajnice naj nabero rezervni zaklad v zneska dvojnega povprečnega letnega izdatka zadnjih petih računskih let, in ako bi se bil ta zaklad znižal pod oznamenjeno višino, naj ga zapet dopolnijo do tega zneska. Dokler rezervni zaklad nima te višine, se deneta za vsako računsko leto najmanj dve desetini članarine na stran.
Ako se iz petih zaporednih računskih zaključkov pokaže, da dohodki ne zadostujejo za izpolnitev prevzetih obveznosti in za nabiranje rezervnega zaklada, treba je temu, ako se nerazmerje ne da