m *, 'iTo IT c St.ciair"!; Cleveland,OhioT A KANSKI SLOVENEC BOT BE0YKN8K1 EHT B OTERIKI ®wrtK if» wfs hi Mf»l— rs frwlw *«»■•»» — vi Si MM79) SII4SIOI BCD?. KATOC. DEESVSTVS M AMERIKI IN UKSDNO GESSIHJ DHU2BE SV. DRUŽINE V JDOETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHOKTS i ~ ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. '(Official Organ of four Slovenian Organizational CHICAGI: NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN VLOVKNSXJj LIST V JEDRUŽKKIH DRŽAVAH AMERIŠKIH« ŠTEV. (NO.) 118. CHICAGO, ILL., SREDA, 19. JUNIJA — WEDNESDAY, JUNE 19, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX. Hitler in Mussolini v razgovoru o miru »u II ■ — m Oba diktatorja skupno sklepata o pogojih, ki se imajo staviti Franciji. — Nazijski krogi trdijo, da bo morala biti podaja brezpogojna. — Francija se utegne še pre-• militi. t P - Berlin, Nemčija. — Kake pogoje bo stavil Hitler, da se končajo sovražnosti s Francijo, k čemer je privolila Francija, kot je bilo že včeraj po-ročano, se v ponedeljek še ni moglo vedeti. Kakor se je po tukajšnjem radio poročalo, bosta o tem imela najprej medsebojni razgovor Hitler in Mussolini. Vendar pa so nazijski krogi že v naprej z vso gotovostjo trdili, da bo Franciji stavljen samo eno pogoj, namreč podaja brez vsakih pogojev, ali popolna kapitulacija. To pomeni, da bo morala oddati Francija Nemčiji vse svoje orožje, vse aeroplane in vso H--, morndxico ter, da bo nad- njeno deželo, vsaj, dokler bo trajala vojna, vladal nemški upravitelj. Glasovi iz Francije pa nasprotno trdijo, da taki pogoji ne bodo sprejeti. V tem slučaju bi bil 84 letni Petain prisiljen, resignirati z vlade in oddati vodstvo kakemu drugemu možu, ki bo pripravljen, nadaljevati z vojno, najbrž zopet Reynaudu. A tudi ta vlada bi morala priznati, da je Francija sama izgubljena, ter bi to prepustila Nemčiji, dočim bi se vlada preselila v kako afriško kolonijo, od koder bi ostala z Nemčijo v vojnem stanju. Najvažnejše pa bi bilo to, da bi ta vlada izročila francosko brodovje ne Nemčiji, marveč Angliji. Ker je torej obstojala možnost, da se utegne Francija še premisliti, je nemška armada brez vsakega popuščanja nadaljevala v ponedeljek z ofenzivo. Pri tem se je videlo, da je francoski odpor v resnici že • skoraj docela zlomljen. Nemško napredovanje je postalo še znatno hitrejše ter so na-zijske čete popolnoma obkolile obrambne sile v kotu za Maginotovo linijo, s čimer je tudi ta linija sama padla v roke Nemcem, katero so jo prej na dveh mestih prodrli. Pri tem je do'bila nazijska armada toliko vojnega mate-rijala v roke, da se ga točas-no niti preceniti ne mofe,kakor trdijo razni viri. -o-- NEMCI TRDO PLAČUJEJO ZA VOJNO Berlin, Nemčija. — Tekom zadnjih treh mesecev preteklega leta so Nemci, kakor je pokazalo trgovsko raziskovanje, plačali na davkih nekaj nad dve in pol miljardi dolarjev. Ako se računa nemško prebivalstvo na 80 milijonov, pride tega davka na vsako glavo po i? 126 fla leto. — Nasprotno pa se trdi, da dose danja vojna ni Nemčije še nič občutno prizadela v gospodar- NEMŠKI KONZUL SVARI AMERIKO New Orleans, La. — Tukajšnji nemški konzul, von Spiegel, je podal zadnji petek napram nekemu časnikarju neko izjavo, katera je v ameriških uradnih krogih povzročila znatno ogorčenje, kajti smatrajo jo kot nekako prikrito grožnjo od strani Nemčije. Izrazil se je namreč, da "moja dežela ne bo pozabila Zed. državam, da so te, ko se je ona sama trdo borila za svoje življenje, dajale vso ma^ terijalno pomoč njenim sovražnicam." Nasprotno pa je konzul povdaril, da nima Nemčija nikakih ambicij po ameriških ozemijih. REPUBLIKANSKI SE PRIPRAVLJAJO ZA KONVENCIJO Washington, D. C.t— Narodna konvencija republikanske stranke se bo vršila v mestu Philadelphia, Pa., in se otvori prihodnji torek. Kakor je pričakovati, se bo vršila konvencija "v duhu časa," namreč v duhu, ki veje iz Evrope, ter bo zato težko potekala v soglasju. Tudi ta stranka je namreč razcepljena v dve struji, od katerih zahteva ena, da se Amerika ne sme' vplesti v vojno, dočim obstoja druga iz propagandist v, ki hočejo, naj Amerika "posreduje." Vodstvo stranke zdaj pripravlja platformo, ki ima biti predložena konvenciji. Iz gori omenjenih razlogov pa je razvidno, da je to težavno delo, kajti skoraj nemogoče bo, ubrati tako srednjo pot, ki bi zadovoljila obe struji. Povrhu tega se obeta vroča borba tudi pri izbiranju kandidata za predsednika, kajti za to mesto se bo potegovalo menda okrog pol ducata mož. ŠPANIJA DOBILA "VOJNI PLEN" Madrid, Španija. — Tukajšnje ljudstvo je zadnji petek z velikimi proslavami kazalo veselje nad pridobitvijo Španije, ki bi se lahko nekako imenoval prvi vojni plen v sedanji vojni. Njena armada je namreč zasedla ozemlja Tangier, ki leži na skrajnem seve-roafriškemu koncu, nasproti Gibraltarja. To ozemlje je bilo od konca zadnje vojne u-pravljano od mednarodne ko misije in od leta 1928 je bila ta komisija sestavljena iz An gležev, 'Francozov, jltailijanov in Špancev. Od teh je zdaj edino še Španija,ki ni v vojni. NAZIJI NAPOVEDUJEJO NAPAD NA ANGLIJO Berlin, Nemčija. — Razni nazijski listi namigavanjo na to, da se bo v kratkem otvori 1 zadnji napad, ki ga ima Nemčija še v načrtu, namreč napad na Anglijo. Eden listov je v nedeljo priobčil preko ene cele strani zemljevid Anglije, propagandni minister Goebbels pa je v nekem članku zapisal o Angležih tole: "Njih značaj je mešanica surove lažnjivosti, bigotnega hinavstva, pobožnjaškega svet-ništva — onic so judje mec> arijci. So tiste vrste ljudi, katerim se morajo prej zobje iz-biti, predno moreš pametno govoriti z njimi." AMERIKA NI VARNA, PRA-VI ANGLEŽ London, Anglija. — Tukaj-kajšnji list Daily Express je v uredniškem članku opozoril zadnjo nedeljo Ameriko, naj se ne čuti preveč varne zato, ker jo 3,000 milj Atlantika loči od Evrope, ter, da naj tudi ne polaga važnosti na "mehke besede zagotovila, ki -prihajajo iz Nemčije." Amerika, pravi člankar, naj se uči iz iz-šenj Anglije, ter omenja, da so njeni državljani zdaj v podobnem razpoloženju, kakor je bila Evropa ob času Mona-kovega, namreč v boječem pričakovanju. Potem se je An-gija vdala mirnemu ravnoduš-ju, dokler ni nato sledilo presenečenje in zdaj ponižanje. -o- NEDRŽAVLJANI BODO POD NADZORSTVOM Washington, D. C. — Senat je koncem tedna sprejel podobne odločbe proti nedržav-ljanom, kakor jih je že prej odobrila poslanska zbornica. Po tem sklepu se bodo morali vsi nedržavljani registrirati, vzeli se bodo njih prstni |razvidno, da bodo tej v korist. Angleži pripravljeni za boj do zmage Kljub podaji Francije je Anglija odločena, da bo do skraj-v nosti nadaljevala z vojno. — Zanaša se pri tem na Ameriko, na francosko brodovje in na morski Kanal. KRIZEMJVETA — London, Anglija. — Iz Džibutija je prispelo poročilo, da so prišli tja štirje abesinski poglavarji s svojimi četami, pripravljeni, da sodelujejo s francosko armado pri vojni z Italijani. — Aleksandria, Egipt. — Kakor se trdi, so italijanski aeroplani napadli z bombami dve egiptovski obrežni mesti. Iz tega se utegnejo roditi resne posledice, namreč, da bo Egipt napovedal vojno Italiji. — London, Anglija. — Norveški kralj Haakon je imel v nedeljo zvečer po radio nagovor na norveško prebivalstvo, povdarjajoč zaupanje, da bo njegova dežela zopet zadobi-la neodvisnost. Kralj, kakor znano, je pribežal v Anglijo. Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Amer. Slovencu!" odtiski in v naprej bodo morali prijaviti vsako spremembo naslova. Tudi glede pripustitve novih priseljencev v Zed. države se bo znatno povečala strogost. Kakor se je eden vladnih članov zadnji teden izrazil, se je doslej gledalo pri priseljencu le na to, da ta ne bo škodljiv za Zed. države, a v naprej se bodo pripuščali v deželo le taki, o katerih bo Balkan se odteguje zaveznicama London, Anglija. — Nihče sicer ne zakriva tukaj, da je situacija do skrajnosti temna, vendar pa vlada med angle-škjm ljudstvom še vedno toliko zaupanja, da tudi nihče ne misli na to, da bi sledila Anglija zgledu Francije in se podala. Nasprotno,v vseh krogih, v vladnih, kakor tudi v javnem mnenju, prevladuje odločnost, da ima dežela vztrajati in nadaljevati z vojno do končne zmage. Kapitulacija Francije pomeni, kakor pravijo, sicer velik udarec, toda nikakor pa ni ta udarec odločilen. Nasprotno, nekateri celo trdijo, da bo lahko v naprej borba bolj uspešna, ker se bo vsa pozornost osredotočila na o-brambo Anglije. Pri tem pa Angleži seveda računajo prvič na to, da bodo dobili francosko brodovje, in drugič na pomoč iz Amerike v še večjih množinah kakor doslej. Glede druge točke, namreč ameriške pomoči, so si dokaj sigurni, da se bo uresničila, ne morejo pa se povsem zanesti na to, da bi dobili francosko brodovje, kajti Francija se utegne ukloniti Hitlerju, ako ga bo ta zahteval. Istočasno računajo Angleži tudi na to, da jih bo morski Kanal, ki jih loči od evropske celine, uspešno branil. Dokler namreč nima Nemčija močnega brodovja, s katerim bi lahko prevažala čete in vojni materij al preko vode, 'bo mogla napadati le iz zraka. S tem pa, dasi bo lahko povzročila Angliji veliko škodo, ne bo mogla izsiliti končne odločitve. Anglija si torej ne stavlja sicer nikakih napačnih upov, vendar obupala še ni. —-o- MAGINOT LINIJA — BREZ- skem oziru, češ, da so dobili dovolj zalog v zasedanih državah. Belgrad, Jugoslavija. —Nepričakovani uspehi, ki jih dosega nemška armada na zapadli, so kar vidno izpremeni-li razpoloženje napram Nemčiji v raznih balkanskih drža-v^h. Vidijo pač, da bi ,bil vsak odpor proti mogočni nazijski državi naravnost nesmiseln, in zato skušajo, priti z njo v čim najbolj prijateljske odnošaje. Posebna značilnost za iz-premenjene odnošaje se vidi v tem, ko je dala jugoslovanska vlada zopet izpustiti na svobodo prejšnjega min. predsednika, Milana Stojadinoviča. Kakor znano, je bil ta mož pred več tedni aretiran kot "peto-kolonist" in prijatelj Nemčije ter poslan v internacijo v neko gorsko vas. Izpuščen je bil zdaj, ker jugoslovanska vlada uvidi, da je zmaga Nemčije v tej vojni že kolikor toliko sigurna, in si torej ne mara na-kopavati maščevanja te države s tem, da bi držala v inter- Iz Jugoslavije i Na Cetinju so odkrili spomenik dobrovoljcem iz Amerike, ki so se bojevali v zadnji svetovni vojni za svobodo Ju-. goslavije. — Usodno srečanje na nevarnem križišču. — Smrtna kosa. — Nezgode in drugo. naciji tiste, ki 'so ji naklonjeni. Kakor se trdi, bo Stojadi-novič baje zopet postal celo min. predsednik. Druga država, v kateri se tudi razvidi, da si skuša pridobiti nemško naklonjenost, je Turčija. Dočim bi se bilo od te pričakovalo, da bo šla v vojno proti Nemčiji, ko se je tej pridružila Italija, kar bi bilo v skladu z njenim vojaškim paktom, sklenjenim zadnje leto z Anglijo in Francijo, je pa nasprotno te dni sklenila trgovinsko pogodbo z Nemčijo. Obenem je izginila vsaka sled o kakem načrtu, da bi se šla Turčija bojevat za Anglijo. Nje krogi trdijo, da je Turčija sklenila pakt z zaveznicama Izato, da jo bodo te branile; ker pa te obrambe očividno ni. več pričakovati, tudi pakt več nima nobenega pomena. Tako si Nemčija s svojimi zmagami pridobiva prisilne prijateljice drugo za drugo. POMEMBNO TROŠENJE Znana Maginot linija, katero so Francozi zgradili z velikanskimi žrtvami, je postala zdaj brezpomemben zid iz betona in jekla in pol miljatrde dolarjev, ki je to podvzetje stalo, je docela izgubljenih. Francozi so se čutili za tem mogočnim zidom popolnoma varne, tod$ izkušnje zadnjih tednov so pokazale, da so stalno zgrajene trdnjave, ne glede, kako močne so, preživele svojo uporabnost in, da pride-' jo zdaj v poštev le še "premikajoče se utrdbe," namreč tanki, aeroplani in podobno. Priti pa utegne čas, ko bo tudi to moderno orožje zastarelo in bodo iznajdene sile, o katerih zdaj še nimamo pojma, katere pa zanjo ravno vsled svoje grozovite uničevalnosti napraviti konec vojnam. --o- Spomenik padlim bojevnikom in izjava notranjega ministra Cetinje, 8. junija. — (JK). — To nedeljo je notranji minister g.dr. Stanoje Mihaldžič obhodil Zetsko banovino, pa je bil tudi na Cetinju ob priliki odkritja spomenika dobrovoljcem iz Amerike, ki so 1. 1915. padli pri Sv. Jovanu Medovskem. . G. minister je podal o svojih vtisih izjavo, v kateri pravi poleg drugega tudi tole: "Obšel sem več krajev in mest po Zetski banovini ter se razgovarjal po mestih z več ljudmi vseh slojev in tako tudi s kmeti iz raznih krajev. Na podlagi vsega tega sem prišel do prepričanja, da je narod v teh krajih zaveden, priden in pošten pa padvse rodoljuben in da jasno zre v bodočnost države kot celote. Nisem se pre-varil v svojem pričakovanju, ko sem ob priliki včerajšnjih svečanosti čutil in videl pravo razpoloženje naroda, ki moi*e v resnici biti tudi drugim krajem naše države za zgled. V pomenku s kmeti sem videl, da so to ljudje krepkega značaja. Niti v najrevnejši vasi ni nihče mene prosil za pomoč v denarju, niti se potožil nad zares težkimi razmerami, v katerih živi ta narod. Vsak posamezen človek me je večinoma poprašal o bodočnosti naše države pa o sporazumu z brati Hrvati. In zelo všeč jim je bilo, ko sem jim rekel, da so tudi Hrvatje pripravljeni braniti skupno domovino, nadalje da so sedaj zadovoljni in ravno tako veliki domoljubi kakor bratje Srbi ali Slovenci." — Po svečanosti je g. minister dr. Stlanoje Mihaldžič odpotoval v Dubrov nik, a potem pa se vrnil v Belgrad. -o- Za las ušli smrti Trebnje, 14. maja. — V Trebnjem se odcepi od proge Kari ovac—Ljubljana proga Trebnje—Sevnica. Ta odcep križa takoj pri Trebnjem^ v vasi Kamna gora, državno cesto; malo nižje proti Mirni pa vodi proga še dvakrat preko tudi zelo prometne banovin-ske ceste Trebnje—Mokronog. Vsa tri križišča cest z železniško proge so nezavarovana, prosta in nepregledna. petila na pi-vem križišču železnice z državno cesto huda nesreča. Le za las — odločeval je trenutek — in v kompozicijo večernega šentjanške-ga vlaka bi se bila z vso silo zaletela elegantna zagrebška limuzina, v kateri je bilo sedem ose'b. Tako je bil pa to pot šentjanževec urnejši in je avtomobil križal železniško progo v trenutku, ko se je poslednji voz vlaka tudi že odmaknil s ceste. Le za hipec sta se avtomobil in zadnji vagon rahlo dotaknila in nevarnost je bila mimo. Vlak je drevil v gluho noč naprej, ne da bi kdo v njem vedel, da je malo prej sedem oseb za las ušlo smrti, in da se je teh sedem ljudi ogorčeno izpraševa-lo, kako je mogoče, da križišče tako prometne ceste z isto-tako prometno progo "nije ni-kako zaštiteno, kao što je u H|rvatskoj svugde običaj!" Pa se vprašamo tudi mi, zakaj ni tako. Promet na obeh cestah, po ba-novinski in po državni je velik in iz dneva v dan narašča. Z naraščajočim prometom pa se je bati še večjega števila nesreč. Še nam je od lani v spominu nesrečno srečanje moto ciklista s šentjanskim vlakom: vozača, ki se je peljal z orožnih vaj, je to veljalo živjenje! V spominu nam je tudi še ne Gorelo je Domačijo posestnika Marka Klemenčiča iz Metave pri Sv. Petru niže Maribora je zajel ogenj. Poleg objektov so zgoreli tudi gospodarski stroji, dočim se je posrečilo živino deloma rešiti. Domnevajo, da je ogenj nastal zaradi cigaretnega ogorka, ki ga je najbrže odvrgel berač. Škode je do 20.000 dinarjev. -o—— Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Jožef Cvern, šofer. — V Polju ob Sotli je umri Anton Kovačič, posestnik in dolgoletni cerkveni ključar ter marljiv sodelavec v odboru posojilnice na Bučah in na občini, star 80 let. — V ljubljanski bolnici je umrl Anton Plevel, ključavničarski pomočnik iz Kršič št. 4, občina Mekinje pri Kamniku star 24 let. Nagrada za poštenost V Beogradu je neki zavarovalni uradnik pozabil v tramvaju aktovko in v njej 120.-000 dinarjev. Tramvajski sprevodnik, ki mora s svojo skromno plačo preživljati šestčlansko družino, je na koncu proge pregledal tramvajski voz in našel to veliko svoto, katero je tudi lastnoročno izročil lastniku. Presrečni uradnik Je najditelju izročil tisočak, poleg tega bo pošteni sprevodnik za svojo poštenost prejel še nagrado od občine. — Pa se splača biti pošten! -o- Nove orgle v Cerkljah Velike nove orgle že stoje v cerkljanski cerkvi. Oi*gle so ene izmed največjih v Sloveniji in Jugoslaviji sploh. -o- kaj drugih nesreč, ki na srečo jniso terjale človeških žrtev, j Prireditve, ki so oglašane v Vsak teden en dopis, naj bo« Tudi sinoči,na binkoštni po-j "Am. Slovencu" so vedno geslo vsake naselbine. Inedeljek, bi se bila skoraj pri- uspešne. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 19. junija 1940 Amerikanski Slovenec sprotnih značajih obeh narodov, e) Nato polemizira mož z Germanijo in jo blagohotno prepričuje, da je njen življenski prostor drugod in ne v Kranjski ter ob Adriji. Za Nemčijo bi značila ta pot le nesrečo, ker bi prišla v konflikt z Italijo in Jugoslavijo in znašla bi se ponovno pred latinskim blokom 1. 1914. The first and the Oldest Slovene Newspaper in America* Established 1891 Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891, ' Izhaja TBak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska'! EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 55« Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays, - ! Published by; EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 f) Na naslednjih nekaterih mestih nam je dal mož dobro orožje v roko, ko pravi: "Ali je opravičen slovanski iredentizem Julijske (Krajine) in jugoslovanska aspiraci-ja na posest istrskega obrežja do Soče? Kakor ležijo meje med Jugoslavijo in Italijo danes, da. g) "L. 1918. so bili Slovenci postavljeni pred alternativo, ne da bi se morda tega zavedali! ali združiti se s Srbi, s katerimi niso nikdar živeli in s katerimi niso imeli nikdar in za nič ekonomskih zvez, ali se združiti z Italijani, ki so jih poznali, čeprav preko provociranega in načrtanega sovraštva, s katerim so skupno živeli osem stoletij pomešanimi v karnijsko-julijskem ozemlju, iz katerega so črpali življenje enotnega lastnega pokrajinskega gospodarstva, ki tudi danes s svojima središčima Ljubljano v notranjosti in Trstom ob morju. "Slovenci so se združili s Srjri: Čustvo skupnega po-kolenja z njimi . . . neopravičeno sovraštvo do Italijanov in volja ... francoska, so premotili duh Kranjcev." Naročnina J Za celo leto--------——$ Za pol leta______ Za četrt leta_________________ Za Chicago, Kanado in Evropo Za cfelo leto_______$ Za pol leta __' Za četrt leta___________ Posamezna številka________ Subscription: For one year_________________! For half a year_________ For three months__________ Chicago, Canada and Europe For one year______ For half a year ________ For three months _________ Single copy_____________ Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo »saj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas dk> četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-niitvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, .1925 ftt the post officc ftt Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Ali je Kranjska res italijanska? h) Potem, ko je bila meja potegnjena, se je takoj pokazala gospodarska škoda zanje s svojimi bolečimi posledicami in sedaj mislijo Slovenci provocirati slovanski iredentizem v italijanski Julijski (Krajini) samo, da se združijo z morjem do Soče. Oni čutijo potrebo po zvezi z Ju-lijci in verujejo, da bodo uspeli, ne da bi demobilizirali svoje sovraštvo, spustivši se za hrbtom Srbov v boj proti Italiji. In nato kliče na pomoč proti Slovencem Srbe in Hrvate in tudi nje prepričuje in jim dokazuje, kakšni so njihovi resnični interesi. (Dal;je prih.) Poročilo o knjigi univ. profesorja za gospodarsko-pomor- ske vede, Francesca M. Cianciullia, ki nosi naslov: "CARNIOLA ITALIANA". ffl^^rrrtife*«__ __, 1 •-.. \ (Dalje) Le za italijanske interese vneti možiček se poda na to na gospodarsko polje in vzklika: "Veneto, od Adiže do Kvarnera, tvori nerazdružljiyo ozemlje iz gospodarskega vidika in njegovo prebivalstvo do alpskih vrhov Brenner-ja, Karnijskih alp in Karavank imajo zgodovino, pravo in interese skupne." "Zgodovina tega ozemlja je prav tako italijanska kakor ona Piemonta in Sicilije." a) "V tej pokrajini, ki je severni vzhod Italije, je prebivalstvo italijansko... Skupine Slovencev, ki bivajo v Kranjski so Italijani, ki so obdržali posebno rasno karakteristiko, povzročeno po slovanski poplavi, ki je vdrla v Ilirijo." Se fantazira malomiselni mož: "Tent skupinam slovenskega izvora ni dopustila najprej geografija in za tem zgodovina, da bi se zlili v italijansko gmoto tako, da se v tekočem stoletju še niso zbrisale karakteristične originalne posebnosti rase, ki je bila barbarska. b) "Ne glede na to, predstavljajo Slovenci narodno manjšino, ki je postavljena na meji velike gmote italijanskega naroda." c) "Jezik, ki prevladuje v Venetu je italijanski, tako, da se slovenski, latinski in nemški jezik, ki ga govorijo obrobne skupine, bivajoče v bolj goratem ozemlju, smatrati za isto kakor francoski, ki se govori v nekaterih goratih krajih Piemonta." s V* Mr. Šubelj v Clevelandu Cleveland, O. — Zadnji teden je dospel v Cleveland naš slovenski operni pevec Mr. Anton Šubelj. Samostojni pevski zbor Zarja ga je poklical za pevovodjo;. Mr. Šubelj je ponudbo sprejel in bo ostal tukaj do začetka operne sezjje Metropolitan opere v New; Yorku, kjer bo še nadalje nastopal s svojim, zvonkim baritonom. ROMANJE V LEMONT Cleveland, O. Mnogi čakajo na ta poziv. — Ko smo lansko leto poromali v Lemont, na praznovanje blagoslovitve vogelnega kamna novega kolegija oo. frančiškanov, smo že takrat obljubili, da bomcf prišli tja tudi tedaj, ko bo kolegij blagoslovljen. — Tako nas je zastopnik brat Akurzij- se meseca marca povabil na to slav-nost blagoslovitve, ki se bo vršila dne 14. julija. Cas od takratnega povabila je kaj hitro minil in sedaj imamo do 14. julija le še nekaj tednov in čas nikakor ni predolg, da bi se že ne začeli pripravljati. Med tem časom, od meseca marca namreč, smo poizvedovali glede cen za vožnjo po železnici in dobili odgovor, da se lahko udeležimo omenjenega izleta v Lemont, 111. za ceno še manj kot $7.00 tja in nazaj. Izrecno bo stala vožnja iz Clevelanda do Chicage $6.25 in potem še 55c. Taka cena nam je obljubljena in pri tem bo ostalo, v kolikor moramo do sedaj raz-videti. Mogoče je pa, da bomo pri tem deležni še drugih ugodnosti, namreč, da bo veljavnost voznega listka veljavna za tri dni, to je od petka do ponedeljka, ali od sobote do torka. Natančno o tem bomo še poročali. Za danes je glavno to, da smo omenili ceno in da to vedo tisti, ki se izleta želijo udeležiti. O podobnem izletu je pisala že tudi Mrs. Albina Novak in si- Vesel družinski dogodek Barberton, O. — Vile rojenice so se te dni oglasile pri družini Mr. in Mrs. Joe Ilaim in jim prinesle čvrstega sinčka prvorojenca. Mati in sinček se prav dobro počutita v bolnišnici v Wadworth, O. Srečna mati je hčerka Mr. Matije Za-krajška. — Castitke! Vest iz domovine Cleveland, O. — Mrs. Frances Zupec iz Euclid, O., prej v Barbertonu, je prejela iz starega kraja žalostno vest, da ji je v fari Preserje umrla njena teta Marija Umek, rojena Suhadol-nik v visoki starosti 80 let. V starem kraju zapušča brata, v Warren, O. tudi brata, zgoraj omenjeno nečakinjo v Euclidu, eno v Clevelandu in dve nečakinji v Barbertonu. Edina vera je katoliška, "Ljudstvo Veneta mora po naravi izpolniti posrednika med morjem in Germanijo, njegovim ekonomskim zaledjem ..." i "V tekočem stoletju so se države radikalno spremenile v tem delu Evrope: Avstrija se je priključila Nemčiji in Julijska Krajina k Italiii- » iM A& . &':St . M :hMl Z In Kranjska? " * * c) Z malenkostjo so se aplicirali principi nacionalnosti, da je prevladal, neopravičeno, princip etničnega izvora zato, da se je Kranjska združila z državo S. H. S. Ni se upošteval ekonomski princip, ko je bila Kranjska odrezana od Veneta." Nato dokazuje "plemeniti mož" tudi pripadnost Koroške k Italiji! , ' Tu sledi melanholičen vzdih velikega znanstvenika: "L. 1918 je bila Kranjska po tolikih stoletjih skupnega življenja odrezana od Julijske Krajine, tako, da se je znašel Trst v takšnem položaju, kakor bi se znašla Genova brez Lomhardije in Monferrata!" Torej po mišljenju .tega "plemiča", bi se morala uničiti svoboda enega celega naroda zaradi Trsta; kako mnogo bolj preprosta resnica za vsake normalne možgane je, da naj deli Trst svojo gospodarsko usodo s svojim naravnim zaledjem, Slovenijo. In tu sledi za nas važno priznanje: "In zaradi tega se ne smemo čuditi, da postoji v Julijski Krajini, ob današnji razmejenosti nacionalnih meja, slovanski iredentizem, niti nad jugoslovanskimi aspiracijami zanjo (Julijsko Krajino) in nad morebitno hazardno predrzno nemško intervencijo v Kranjski. d) Njegova znanstvena fantazija naraste na tem mestu do vrhov Himalaje, ko beleži: "Slovenci Kranjske so Italijani, docela enako kakor Piemonteri, Sardi ali Sicili-jani z neko posebnostjo (pomemben je le jezik), ki jih prestavlja za Jugoslovane, upoštevajoč skupno pokolenje." To ugotavlja tisti mož, ki je malo prej ugotovil, da nikjer ni obstojalo med narodi tako sovraštvo, kakor med Slovenci in Italijani, ki ga je pripisal do cela znatno pokojni Avstriji in njeni politiki divide et imperia. "Resnica je, da je to "sovraštvo" ali vsaj nasprotje utemeljeno globoko v na- Piknik So. Chicago, 111. — Tukajšnji "Jugoslav-American Citizen Club" priredi svoj običajni letni piknik v nedeljo 23. junija, na katerega vabi zlasti vse svoje članstvo, kakor tudi rojake in prijatelje. Veseli piknik se bo vršil v dobro znanem Forest Preserve ali Eggers Grove na 114. cesti južno od So. Chicage. Za vsestransko zadovoljnost po-setnikov jamči odbor, ki je pridno na delu, da preskrbi vse potrebno. — Vsi dobrodošli! (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs TARZAN IN OGENJ V THORU www*- oTS't'c&M^SJ'" tri'*V'711 ITJ.MWIJ'IV UNITED FKnlX'rtE »"VNDiCAJ'E. Inc. "Pa tudi če bi si mislili, da smo se sem skrili, bi se ne upali blizu, boječ se, - informacije in imena vseh par a nikov. Vsaka brošurica vsebuj-i- popoln seznam vseh potniški! i- parnikov. Vsaka brošurica vse a buje dneve mesec in dan priho o da potniškega parnika v dotič i- nem letu, ki ga navedete, d i- ste prišli v to deželo. krat mi je potožila, da ne bo i več dolgo živela in res jo je ^ ugrabila kruta smrt. — Spa- j dala je v društvo sv. Lucije i HBZ celih štirideset let in čla- f nice so jo lepo spremljale na s pokopališče v Kansas City. 1 Tukaj v Kansas City je živela g 47 let. Kot mlado dekle je < prišla iz starega kraja in se s poročila š Frank Bende v polj- ] ski cerkvi, ker ta čas ni bilo ] ne hrvatske in ne slovenske < župnije. Pred 21. leti ji je ; umrli soprog in od tedaj je < ves čas živela s svojimi otro- < ci, kateri so prav lepo otroško < skrbeli za njo ter jo kot svojo ; mater spoštovali ter jo bodo ; sedaj tudi močno pogrešali, ; četudi so že odraščeni. Pokojna je bila naročnica Ameri-kanskega Slovenca in Ave Maria in z njeno smrtjo bota lista izgubila eno dobro naročnico in zvesto bralko, ker njeni otroci pač ne znajo slovensko čitati, kajti so hodili samo v angleško katoliško šolo. Pokojna zapušča tri sinove; Frank, Leopold in Fred ter dve hčeri Mary in Matildo, omoženo Orl, *brata Louis Drčar, v Jugoslaviji enega brata in eno sestro Nežo Zupančič. Pokojna je bila rojena v vasi Brezova, fara Mirna na Dolenjskem in je bilo njeno dekliško ime Drčar. Celo naselbino je pretresla žalostna novica, da je naš. dober faran John Urh, v starosti 60 let umrl zadet od kapi. Ves čas je delal za Union Pacifik železniško družbo, od svojega 27. leta. Kot vselej, je šel tudi letos 6. junija zdrav na delo. Isti dan je njegova soproga ob 12 ud prejela sporočilo, da je mrtev. Lahko si mislimo kako hud je ta uda-. rec, ki je prišel tako nepriča-. kovano. Zjutraj je odhajal še zdrav in vesel na delo in ko-) maj nekaj ur za tem, ga pa x pripeljejo mrtvega na dom. .---Pokojni John Urh je bil . dober katoliški mož, mirnega . značaja, ki ni niti eni osebi v naselbini storil ničesar zalega. ; Bil je dober podpornik naše 3 slovenske cerkve sv. Družine . je bil celih devet let redno 3 cerkveni odbornik ali ključar, i Vselej je rad pomagal, naj si n bo z delom ali finančno pri s cerkvi. Sv. zakramente je rad - večkrat prejemal in je bil tudi zvest član društva Najsv. Imena ter njega ustanovitelj. Pokojni je spadal tudi v dru-. štvo sv. Jurija JSKJ in člani omenjenega društva so ga častno spremili v cerkev k sv. maši in od tam na pokopališče. Pogreb se je vršil 8. juni-g ja s sv. mašo zadušnico, kate-r ro je daroval naš g. župnik x Rev. Daniel Gnidica ob veliki udeležbi faranov in prijate-j ljev ter sorodnikov pokojnega. G. župnik je tudi napra-^ vil ob krsti pokojnega lep in j ganljiv govor, pri katerem se „ je marsikatero oko zasolzilo. C a Pokojni John Urh je bil ro-a jen v vasi Črni potok, fara t Draga pri Kočevju. Po doma-če so mu rekli Kovačev Ja-o nez. V Ameriko je prišel leta e 1913 in od tedaj je bil vedno j dober faran in podpornik na-še slovenske cerkve sv. Druži- cer o izletu Slovenske Ženske Zveze, kar pa seveda ni v nobenem nasprotstvu z izletom za 14. julij. Slovenska ženska zveza bo imela izlet teden pozneje. Izleta se lahko posamezni udeleži enega ali drugega, kakor mu bolj u-gaja, ali kakor mu bolj čas dopušča. Kdor se misli izleta 14. julije udeležiti, naj se priglasi prej ko mogoče, da bomo sporočili železniškim driižbam. Priglasite se lahko pri Štefan Pirnatu na 6121 St. Clair Ave., (Knjigarna Joe Grclina), ali pa sporočite kar pri spodaj podpisanemu. — Več o tem bo še poročano. Anton Grdina KAJ NOVEGA MED ROJA-KI V KANSAS Kansas City, Kans. Nimam kaj veselih sporočil, ampak samo žalostne novice. Iz naše cerkve sv. Družine smo imeli v kratkem času kar dva pogreba. Dne 29. maja smo spremili k večnemu počitku na pokopališče, da se od svojega truda odpočije mati, oziroma stara mati Marija Bende, ki je umrla v visoki starosti 76 let. Že par let je bila bolj slabega zdravja, pa je vseeno, če je le mogla šla vsaki da,n k sv. maši. Večkrat sem jo v njeni bolezni obiskala in je bila tega obiska zelo vesela. Vesela je bila, če je katera Slovenka prišla k njej in se z nio Dogovarjala. Več- Zapadna ! Slovanska Zveza DENVER, COLORADO Naslov in imenik glavnih uradnikov UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Leo Jijrjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111. Podpredsednik in mladinski nadzornik: G§o. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. 2. podpredsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PI., Chicago, 111. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P, Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 2. nadzornik; Mike Popovich, 9510 Ewing Ave., So. Chicago, 111. 3. nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Frank Glach, 1036 E. 77th St., Cleveland, Ohio. 2. porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, O. 3. porotnik: Peter B. Golesh, R. D. No. 2, Box 143, Sandy, Utah. 4. porotnik: Joseph Skrabec, 412 W. New York Ave., Canon City, Colo. [ 5. porotnik: Frank M. Tomsic, 903 W. 6th St., Walsenburg, Colo. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, I1L , Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav-» nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli cddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru-* štva Z. S. Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila i in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO 1 KAMPANJSKO POROČILO ZSZ. Do 31. maja je v naši tekoči "MLADINI POSVEČENI KAMPANJI" pristopilo 202 novih članov in članic, in sicer 123 v mladinski in 79 v aktivni oddelek. V sledeči tabeli je razviden natančen rezultat vsakega posameznega društva, ki je do sedaj kaj prispevalo v prid kampanje: Dr. št. 1............... 3............... 4............... 5............... 7............... 8............... 1 4............... 1 5............... 1 6..........I„ 1 7............... 20.............. 21............... 22.............. 2 3............... 2 4.............. 2 9........':..:.'. 3 0.............. Štev. novih članov v Aktivni Ml. odd. .. 4 8 i 8 3 4 1 0 1 0 0 3 2 9 1 1 0 1 . 2 2 2 5 2 1 6 2 2 1 7 11 0 0 1 4 0 Skupaj 12 10 ,5 9 ■ 3 1 ■7 2 2 4 9 20 1 1 t 5 2 Dr. št. 3 1................ 3 2................ 3 3................ 36..:............. 37................ 38................ 41................ 4 5................ 4 6................ 48................ 5 1................ 5 2................ 5 3................ 5 4................ 5 5................ 56................. 57................ Štev. novih članov v Aktivni Ml. odd. 0 2 7 3 4 2 13 0 2 3 1' 0 1 1 0 t) 0 1 0 11 13 0 0 19 2 1 1 0 13 1 1 1 4 1 Skupaj 1 2 18 16 4 2 32 2 3 4 1 13 .2 2 1 " 4 1 123 202 SKUPAJ.....................................................79 ^ Kot razvidno iz predstoječega poročila, je še vedno 12 krajevnih društev, ki niso v tekoči kampanji še prav nič prispevala v korist iste. Zato se uljudno priporočam še omenjenim dvanajstim društvom, da se nemudoma potrudijo ter pridobe vsaj po en par članov pred prihodnjim poročilom, da ne bo številka njih društva zopet izpuščena iz poročila. V tem poročilu sta pomnožena dva društva in sicer clr. Triglav št. 15 iz Bingham, Utah, je pridobilo 2 članici v ml. odd. in dr. Cleveland št. 23 iz Clevelanda je pa pridobilo enega člana v aktivni oddelek, za kar se na tem mestu zahvaljujem sobratom Balicu in Glachu. Le tako naprej! in vajina društva bosta mogoče upravičena do kake posebne nagrade V tekoči kampanji. Sobrat Balic je obljubil, da bo v tekočem mesecu pridobil še nekoliko članov, kar se tudi od sobrata Glacha pričakuje in ostalih Clevelandčanov, da odpro njih veletrgovine ter pokažejo odjemalcem Ameriške Bele Ljubljane kako izvrstno blago ima ZSZ v zalogi z ozirom nato, da pojasnjujejo naša Demokratična pravila rojakom in rojakinjam velikega Clevelanda. Pre-čitajte moj dopis zadnjega tedna in pojasnite še ostale dobrote, ki jih ZSZ deli svojim članom, pa jo ne bo sile, ki bi mqgla Cleve-landčane prekositi; samo dobre volje in nekoliko izrednega dela je potreba pa bo šlo. V Clevelandu je največje polje za našo ZSZ, kajti mi nismo tam še tako zastopani kot bi morali biti. Razume se, da je v.C^velandu veliko podrejenih društev raznih dobrih organizacij, vsekakor pa je še vedno prostor za najsolventnejšo Slovensko podporno organizacijo ZSZ, zato se iskreno priporočam, da ob vsaki priliki govorite z vašimi prijatelji, ki niso še nikjer zavarovani, ali pa, ki so že kje drugje zavarovani, pa jih nagovorite še v našo ZSZ. Za mesec junij je poslal agilni tajnik dr. Vseh Svetnikov št. 56, iz Lockporta, 111. že 13 prošenj za pristop v mladinski in eno v aktivni oddelek. Let's give Brother Spelich a big hand! Pre-senečil me je tudi sobrat John Crepinsek, tajnik dr. št. 8 iz Mulberry, Kansas, ker je za tekoči mesec poslal že 2 prošnji za p mladinski in eno za aktivni oddelek. Hvala lepa brat Crepinsek! Država Kansas je že dolgo vrsto let spala in je upati, da se letos prebudi in da bodo tudi tam pričeli agitirati za našo dično ZSZ. Tudi sobrat Joe Tursick, večletni bolnik iz Fredericka je poslal clve prošnji za pristop v mladinski oddelek. Sobrat Tursick se zaveda in mu je znano iz lastne skušnje kako velikega pomena so naše domače Slovenske Bratske Podporne Organizacije, ker on se nahaja na podpori neprenehoma od meseca junija, 1935. V imenu ZSZ se sobratu Tursicku prisrčno zahvaljujem za njegovo agilnost ter mu želim skorajšnjega okrevanja iz njegove dolgoletne bolezni. Nadalje imamo tudi že eno prošnjo od sestre Supan, agilne tajnice dr. št. 38 iz Diamondville, Wyo. Hvala vsem, ki ste do sedaj kaj storili v prid naši kampanji ter se vam priporočam, da še bolj pomnožite Vaše sile ter pridno delujete do zaključka kampanje. Onim dvanajstim društvom, ki pa niste še prav nič storili v tekoči kampanji, se pa uljudno priporočam, da se nemudoma podaste na delo ter storite vašo dolžnost z ozii-om, da nagovorite vaše prijatelje in znance, da se zavarujejo pri ZSZ dokler so še zdravi in zmožni, da uspešno prestanejo zdravniško preiskavo. Nagovorite jih še danes, kajti jutri bo mogoče prepozno, ker ne vemo ne ure ne dneva, kje nas lahko nesreča zadene. Upajoč torej, da za prihodnje poročilo se pomnoži število no vopristoplih članov iz 202 na 404 in da ne bo nobenega društva pocl okriljem ZSZ, ki bi ne pridobilo vsaj po en par članov do 30. junija t. 1., ostajam z bratskimi pozdravi Vam udani za uspešno kampanjo, ANTHONY JERŠIN, gl ,^0©CKKMH>00<>0000{}<><>00<>0-0<><>\ 1849 West Cermak Road. CHICAGO, ILL, Stran '4 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda. 19. junija 1940 ■Jules Mary — J. M.: Dogodek na Poganskem polju . IZ PREDVOJNIH ČASOV, Prižgala si je svečo in sedla za mizo, da bi brala. Ni ji bilo treba dolgo iskati, da je našla, kar je iskala v mračni slutnji. Dvom ni bil več mogoč, zakaj vsi listi so soglašali v vesti, da je kralj odpotoval in da je bil še prej zavrnil Longhijevo prošnjo za pomilostitev. Dalje je brala še tole: "Iz zanesljivega vira poročamo, da se usmrtitev mesarja iz Moncalierija ne bo vgč dalje odlašala in da bo že jutri zjutraj izvršena. Najbrže bomo že v nsfsledni številki o tem poročali." "Torej že jutri zjutraj!" Spet in spet je brala strašne besede, kakor bi jih ne bila mogla prav razumeti. Ko je spet pogledala po sobi, se je njen pogled srečal s pogledom matere. Tedaj je Pepina obupno vzkliknila: "Jutri zjutraj ga hočejo usmrtiti. Ali čuješ? Samo nekaj ur še in Pavle bo usmrčen, da bo izvršil pokoro za zločin, ki si ga storila ti!" Brez dvoma je mrtvoudnica razumela te besede, kajti njen bledi obraz je bil zdaj še bolj mrliški kakor sicer. Njene ustnice so se krčevito gibale, kakor bi se prizadevale govoriti in ena roka ji je trepetala. Potem pa so njene oči trdovratno gledale v rjavo obleko, v katero je bila oblečena in ki jo je imela na sebi tudi pri porotni o- bravnavi. . . Zakaj se Nineta še ni vrnila: Kje je ostala? Saj'je šla v mesto pfed četrtjo ure. Pepina je naslonila glavo, ki ji je v^a žarela, na obe roki in nato sedela v plašnem pričakovanju tako negibna, kakor njena mati. Naposled je zaslišala zunaj hitro se bližajoče korake in takoj nato je vstopila najemnikova hči vsa brez sape. "Ali prinašaš slabe vesti?" je prestrašeno vzkliknila Pepina. "Zakaj ni prišel komisar s teboj?" "Ker ga ni doma," je javila Nineta. "Neka brzojavka ga je poklicala v Turin na policijsko prefekturo. V pisarni niso vedeli, kdaj se vrne." "Torej je vse izgubljeno!" je zastokala Pepina in dala prijateljici prebrati usodno novico. Nato pa se je zdajci spet zbudila iz mračnega tuhtanja in rekla: "Se ena pot je. Cez četrt ure se odpelje vlak v Turin: S tem moraš odpotovati, iti na prefekturo, poiskati Parentija in ga zanesljivo privesti semkaj. Tu imaš denar, Nineta, zdaj pohiti in stori mi to prijateljsko uslugo. Saj razumeš, da so to zadnji trenutki. Ce ne privedeš komisarja semkaj, zapade Pavle rablju." "Bodi brez skrbi. Našla ga bom m privedla sem," ji je z odločnim glasom zagotovila mladenka ter vdrugič zapustila hišo. Bil je hladen jesenski večer. Veter je bil začel pihati okoli oglov in iz peči so do-, neli njegovi tožeči glasovi. Dve uri sta potekli. Zdaj je bila osma ura. Ce Nineta ne pride kmalu s policijskim komisarjem, potem ni več možnosti rešitve, je premišljala Pepina, vsa trepetajoča od razburjenja in strahu. Tedaj so se odprla vrata tako. hlastno, da je Pepina planila pokoncu in zakričala. "Komisar je tu," je vzkliknila Nineta, loveča sapo/ "Kje je?" "Pride takoj. Jaz sem hitela naprej, da ti to javim." "Moj Bog, da bi bil že tukaj!" V tistem trenutuk je vstopil tudi Pa-renti in rekel Pepini brez vsakega uvoda: "Slišal sem, da me potrebujete. Kaj se je zgodilo?" S hlastnimi, kratkimi besedami je ponovila Pepina svojo že višjemu državnemu tožilcu izdano skrivnost in pripomnila, da ji on ni hotel verjeti. Videla je zdaj, da je napravljal tudi komisar nejeveren obraz, na kar pa je bila po dozdajšnjih izkušnjah že pripravljena. Zato je takoj pristavila: "Gospod de Ferranti mi je rekel: Vaša izjava ne zadostuje, preskrbite mi dokaze . . ." "Prav isto vam moram jaz ponoviti," ji je segel v besedo Parenti. "Te dokaze zdaj imam." "Kaj?" se je začudil policijski komisar. "Kaj pa so ti dokazi?" "Pojdite z menoj," je rekla Pepina in ga povedla pred stol svoje matere. "Sama mati vam bo povedala, kaj je storila." "Ali spet lahko govori?" "Ne, toda odkrila sem nadomestilo za i govor. Pepina mu je obrazložila, kak poizkus je napravila in da se ji je ta poizkus čisto posrečil. Njena gotovost je vendarle začela zanimati komisarja. Parenti je moral sam pri sebi priznati, da je dekle ostroumno in iznajdljivo. Sicer je še zmerom-dvomil, a zanimanje je v njem naraščalo. Vzel je knjigo, jo odprl in pokazal mrt-voudnici. Pri tem ji je ostro pogledal v oči in jo vprašal: "Ali ste slišali in vse razumeli? Ali veste, za kaj gre in kaj hočem od vas?" "Stara Longhijka je potrdila s tem, da je zamižala in spet odprla oči. "Ali je res, da ste umorili Karloto Bac-cijevo?" Spet isto znamenje. "S tako pritrditvijo se seveda še ne morem zadovoljiti. Zdi se mi, da obtožujete sami sebe le iz ljubezni do sina. Mrt-voudnici sodišče seveda ne more ničesar storiti in zato ni nemogoče, da hočete to stanje izkoristiti za rešitev sina pred rabljem. Zato mi vaše preprosto priznanje ne zadošča. Morate mi nekoliko obširneje opisati zločin in poizkusil bom dobiti od vas opis na način, ki si ga je omislila vaša hči. Nato' bom preiskal, kako se bo to, kar boste izjavili, ujemalo z dognanimi dejstvi in šele nato si bom lahko napravil sodbo o vsej zadevi." Pepina je prinesla zdaj še eno gorečo svečo, da se bo bolje videlo. Policijski komisar je v čitanki kazal na črke abecede in mrtvoudnica je pri vsaki "pravi črki zamižala in spet odprla oči. Nineta je sedela pri mizi in zapisovala na ta način dobljene črke. Pepina je med tem držala eno izmed sveč čisto zraven knjige. Trajalo je dolgo časa, toda komisar ni zdaj prav nič izgubljal potrpežljivosti. Priznanje Tereze se je glasilo takole: "Moj sin je nedolžen. Jaz sama sem u-morila Karloto Baccijevo. V naši prodajalni sem jo udarila z bičevnikom. Nisem je hotela usmrtiti, a sovražila sem jo. Nisem marala, da bi postala Pavletova žena. (Dalje prih.) -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA PROBLEMI PRISELJENCA Prišel je pod drugim imenom leta 1914. VPRAŠANJE: Prišel sem v Združene Države 1. 1914 zakonitim potom. Ker pa nisem mogel tedaj dobiti potni list, vporabil sem potni list nekega prijatelja. Ali bo kaj sitnosti, ko zaprosim za ameriško državljanstvo? Pa kako ime naj navedem v svoji prošnji? ODGOVOR: Ker s-te .prišli v to deželo pred 1. 1918, ne bo nikake zapreke, ker ste vpora-bili potni list, ki ni bil Vaš. Morete zaprositi za državljanstvo, pa navedite svoje pravo ime, kakor tudi ime, pod katerim ste prišli v Združene Države, tako da more oblast ugotoviti Vaš postavni prihod. Priče v zvezi s prošnjo za registracijo VPRAŠANJE: Prišel sem nepostavnim potom 1. 1923. Najprej sem živel dve leti v New Yorku, potem osem let v Pennsylvaniji in sedaj živim v Clevelandu. Ker hočem urediti zadevo svojega zakonitega bivanja, hočem zaprositi za registracijo oziroma legalizacijo svojega bivanja. Ali moram imeti priče za Vse kraje, kjer sem živel od 1. 1923 naprej ? ODGOVOR: Vi morate pokazati vsako dokazilo, ki ga imate, glede Vašega bivanja v Združenih Državah: bančne knjižice, pobotnice, potrdila delodajalcev itd. Prav je mogoče, da bodo zahtevali, naj imenujete priče, ki so Vas poznale v vseh krajih, kjer ste živeli. Vaše priče v Chicagu bodo morale priti z Vami. Druge bodo kasneje vprašane tam, kjer živijo. Canada in Bermuda ne pri« puščata prosilcev za ne-prednostno priseljeniško vizo VPRAŠANJE: Ali more oseba, ki je prišla začasno v A-meriko radi Svetovne razstave, iti v Canado oziroma Ber-mudo in tam zaprositi pri a-meriškem konzulu za priseljeniško vizo v svrho stalnega bivanja v Združenih Državah? ODGOVOR: Bermuda ima zakon, ki prepoveduje vstop vsakogar, ki prihaja v. svrho, da bi zaprosil za ameriško priseljeniško vizo. Ljudje, ki so prišli v Združene Države na obisk in hočejo iti v Kanado, niso po navadi pripuščeni v Kanado s strani kanadskih priseljeniških oblasti. Izjema velja samo za one, ki so izven kvote ali pa v prednostni kvo- 1849 West CermaE Roaa, CHICAGO, ILLINOIS I zdeluje vse vrgle tiskovine, tn društva, organizacije In posameznike, lično ln poceni. Poskusite ln prepričajte «e! ti (namreč žene, soproge, otroke oziroma starše ameriških državljanov ali državljank). Za te velja poseben dogovor m6d ameriško in kanadsko priseljeniško oblastjo; ameriška priseljeniška oblast mora potrditi vnaprej, da so taki priseljenci. Drugi inozem-ci gredo navadno v Gubo oziroma v Mexico, da spremenijo svoj "status." Poročni list je važen, da se pokaže pravica vdove do zavarovalnih plačil pod Socijalno-Varnostnim zakonom VPRAŠANJE: Moj mož, ki je bil zavarovan pod Soči j ah no-varnostnim zakonom, je pred kratkim umrl. Vložila sem prošnjo za pokojnino kot vdova, pa so mi rekli, da pokažem poročni list. Poročena sva bila v starem kraju pred SO leti in nimava nikakega spričevala. Kaj naj storim? ODGOVOR: Najprej se morate potruditi, da si priskrbite poročni list, ako pišete na pristojno oblast v starem kraju. Držite prepis pisma kot dokaz, da ste se zares potrudili za uradni poročni list. Ako ga ne dobite, potem dobite zaprisežene izjave (affidavits) dveh ali več prič, ki so Vas in moža poznali vsa ta leta. — Za vse druge, ki se nahajajo v istem položaju, je umestno, da si pravočasno priskrbijo iz starega kraja krstni in poročni list. Obrtni vajenci pod zakonom o mezdah in urah VPRAŠANJE: Moj sin dela kot vajenec (apprentice) za veliko podjetje, ki se peča z meddržavno trgovino in zato spada pod Wage and Houf Law. On pa dobiva manj kot določeni mezdni minimum. Ali ni to proti 'zakonu ? ODGOVOR: Podjetja morejo plačevati vajencem manj kot določeni 'minimum, ako imajo pismen dogovor z delavcem, ko se obvežejo učiti ga kako obrt. Tak dogovor more določati ne manj kot 4000 ur neprestanega , dela ali vsaj 144 ur dodatnega poduka v tečajih o dotični stroki. F. L. I. S. Ko je zašumelo v Evropi, so pisali, da bo nazijem zmanjkalo denarja, olja, železa, hrane, vojakov tudi. Upali so tudi, da bo vzelo leta. Res šc ni vsega konec, ampak vsaj dozdaj še ni ničesar zmanjkalo, in vidim celo, da resni opa zovalci pišejo, da niti dolgp leta ne bi zmanjkalo. Prav, da pridejo do spoznanja, akc ni že prepozno. * Ko je bilo 1. 1918 konec nemških upanj in za nje hudo pri koncu, sem jih opazoval. Včeraj usta še do ušes, danes se je vgriznil v ustnice in za-godrajal: "Bolje konec z gro-. zoto, kakor grozota brez konca." Bilo je. kakor pri zlom-ku, ki v sili muhe žre. Danes sem slišal iz Berlina: "To (zmaga na Flander-skem) je začetek konca (za aliirance)." Slišal sem pa takoj tudi iz Londona, in od i.am se je glasilo: "To je konec začetka." Danes poznamo le vremenske preroke, in še ti so bolj za smeh. Grki so imeli nekaj neke proroške robe v mestu Delfi. Aleksander je poslal tja, da vprašajo. Odgovor se je glasil: "Ako prekoračiš reko Helis, razdereš veliko državo." Aleksander je toliko vedel ko prej in enako mi, ki slišimo iz Berlina tako, iz Londona pa tako. Vsekako se v Londonu in Parizu do polomije niso zavedali prave nevarnosti, saj so mirili le z ma-relo, Nemci so pa udarili s ka-nonom. . /i * Malo sem le jaz tudi doživel in videl z lastnimi očmi, kako je, ko naj hi postalo resno, ko bi lahko krogla zadela. Prej korajže, da nič kaj, potem. .. nočem ničesar več reči, da ne bo padlo, da obreku-jem. Doživel in videl pa sem. Ko so Nemci prvič zavzeli Abbeville, kar so takoj tudi naznanili, jih je bilo "drei Mann hoch" — trije kolesarji, in to je bilo tedaj, ko je bilo vse okoli na tisoče fran- coskih vojakov. Ni bilo koga, da bi bil prijel za kak kol. Šele, ko je prišla "pomoč," so Francozi "zavzeli" nazaj, ampak tedaj je bilo nazijev že ko muh v jeseni, in to je za Francoza sitna roba. Upajmo, da bo morda le "konec začetka," ker ta začetek na francoski in angleški strani je bolj za kak teater, ne za vojskovanje. * Svet se, čudi, da je belgijski kralj, sin res velikega junaškega očeta, vrgel puško v koruzo in se vdal. Neki kažejo celo na čelo, kakor bi tam ne bila. kolesca v redu. Well. zgodoVina mora odkriti. In niti Angležev ali Francozov prej ni obvestil. Meni se pa le zdi, da so kolikor mogoče Angleži in Francozi ostali bolj na varnem, in so pustili, da naj Belgijci odbijajo nazijske horde, ki so jurišale kot zbes-nele. Pravijo, da je prišlo nazaj do 75 odstotkov angleških čet, in ko so Belgijci večinoma pustili fajt, so morali Angleži sami odbijati nazije več dni. Koliko Angležev in Francozov je padlo prej? Belgijcev dosti, in kralj Leopold je moral to vedeti in videti, in je odšel. Moji buči se. tako zdi, pa je dobro, da je prazna. * Pri Sedanu so naziji zajeli do 12 tisoč Francozov kakor miško v pasti. Od francoske strani vidim, da bodo odgovorni krogi (poveljniki. . .) kaznovani. Zopet se zdi, da so spali, niti mostov čez reko Meuse niso razstrelili. Morda so kartali ali bili na lovu, saj sem videl nekaj, kakor bi bilo nekim vojskovanje le "to have a good time." ^ NAJVEČJI ŽITKICI NA SVETU Kanada in Avstralija sta največji žitnici. na svetu. Lansko leto je obema deželama prineslo rekordno letino, tako da sta obe angleški koioniji izenačHi deficit zadnje ameriške letine. DOBER VZROK FRANK PAULICK, D.D.S., M.D.S. ZOBOZDRAVNIK Dentist-Orthodontist (izravnava sobe) 2125 So. 52nd Avenue CICERO, ILL. / Tel. Ciccro 610 — in — Marshall Field Annex 25 E. Washington Street CHICAGO, ILL. Tel. Central 0904 URE: V Cieero vsak dan, izvzem-ši sred, od 9. zjut. do 8 zveč. Ob nedeljah po dogovoru. — V chica-ikem uradu vsako sredo. Odgovor na vprašanja _____ ■ Zveza s starim krajem je še vedno odprta in to potom navadne pošte, zračne pošte in brzojava. Zato lahko tja pišete, pošljete paket, pošljete denar in tudi jDotujete, če že morate. Ako rabite več pojasnil, nam pišite. Naše nove cene za pošiljanje denarja so: Za din $ 2.30.............. 100 $ 4.40.............. 200 $ 6.50.............. 300 $10.25.............. 500 $20.00..............1000 $39.00..............2000 Št. MATI ni nikoli čisto "sama hiši" — ako je telefon v njeni spalnici. Kadar nevarnost grozi, lahko pokliče pomoč NEMUDOMA, ob vsaki uri ponoči ali podnevi. Tako lahko si privoščite nadaljnje udobje in varnost s po- Za lir $ 3.25.............. 50 $5 .90.............. 100 $11.50.............. 200 $17.00.............. 300 $28,00.............. 500 $55.0(3..............1000 Pri večjih zneskih sorazmeren popust. Dolarji se sedaj ne morejo izplačevati v starem kraju. Cene so podvržene spremembi gori ali doli. DRUGE ZADEVE Ako imate kako drugo važno zadevo s starim krajem, se enako obrnite na: LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd Street, New York, N. Y. ZA PODLAJŠEK TELEFONA — DA GA LAHKO DOSEŽETE — PRI VAŠI POSTELJI daljškom telefona. Prihrani vam čas in težkoče in stane na dan le približno toliko kakor ena poštna znamka. Pokličite naš poslovni urad zdaj. Naročite svoj "extension" DANES . . . morda vam utegne biti jutri "vreden en milijon!" In Chicago, call OFFlelal 9100 ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY Dr. Frank T. Grill ZDRAVNIK IN KIRURG, ordinira na 1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois od 2. do 4 pop. in od 7. do 9. zvečer. — Ob sredah in ob nedeljak po dogovoru. Stanuje na 1818 W. Cermak Rd. TeL v uradu CANAL 4955 — na stanovanju CANAL 6027 NAZNANILO CHICAŽANOM Podpisani naznanja, da je otvoril svojo lastno Krojaško delavnico na svojem domu 2044 West 22nd Place, Chicago Rojakom Slovencem, Hrvatom in Jugoslovanom sploh se priporočam, da se obrnejo na me, kadar imajo obleke za čistiti, likati ali popravljati. JOHN OVNIK, slovenski krojač Telefon CANal 6936 r