Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
meieCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
me-.cCno 33 Din nedeljska Izdala celole no v Jugoslaviji 80 Din, za Inozemstvo 100 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ctneoglnsov
I stolp. P«IU-V! tla mali oglasi po I 30 InlD.vffll ofjlns.1 nad 43 mm vsClno po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v ured n Ultimdclu vrstica po IO D1d o Pn vestem n naročilu popust Izide ob 4 zju!> «»J rožen pondeljKu m dneva do prazniku
Uredništvo /e v Kopltarlevl ul let SI. S IU Rokopisi se ne vračalo, nefranlclrana plama se ne aprelemato — Uredništva telefon Stev. S0, upravnlStva Stev. 329
| Političen list sza slovenski narod
Uprava le vKopIlarlevt ul.St.b ~ ČeJ.ural račun: Clubllana Stev. tO.OHO In I o. i 19 xa Inserate, SaralevoSt.7S63, Zagre b St. 39.011, Praga In Vunal St 24.71"
Naprej ali nazai?
Druga izdaja vlade g. Uzunoviča ima to interesantno (četudi negativno) svojstvo, da je politični položaj tako zapletla in zameglila, da se živ krst več v njem ne spozna. Vres svet se vprašuje: Kaj bo zdaj? A nihče ne ve na to z gotovostjo kaj reči. Vlada je tu, o kateri se ne ve, kaj prav za prav je in kaj prav za prav hoče. Morda vlada g. Uzunoviča tega niti sama ne ve? —
Šef te vlade g. Uzunovič izjavlja sicer, da fe njena naloga, nadaljevati sporazum. Toda okolnosti, v katerih in iz katerih je ta vlada nastala, pokazujejo bolj nadaljevanje nesporazuma kakor sporazuma. Ali je sporazum način, kako se je ta vlada preko noči skonstruirala sama iz sebe? Ali je sporazum ne-parlamentarni način njene sestave, ko se g. Uzunovič poprej sploh z nobenim voditeljem kake parlamentarne grupe ni pogajal?
Mi o kakem nadaljevanju sporazuma tu prav nič ne vidimo. Niti o kakem nadaljevanju tistega znanega RR-sporazuma, ki ga ima po vsej priliki v mislih g. Uzunovič. Ne more biti govora o nadaljevanju sporazuma med radikali in radičevci, ko je vendar očividno ta sporazum z izstopom g. St. Radiča iz vlade in njegovim prehodom v opozicijo šel vsaksebi V kabinetu g. Uzunoviča sede sedaj samo ra-dikalski ministri, izvzemši dveh, gg. Nikiča in Šuperine, ki sta se odcepila od g. Radiča, ki baje v radičevskem klubu tudi nikogar nimata za seboj in se torej niti ne moreta več označiti kot radičevska ministra. V sedanjem kabinetu g. Uzunoviča so torej taktično sami radikalski ministri, razun dveh neradikalskih. Torej ni to nadaljevan, še manj razširjen, pač pa hudo reduciran sporazum RR.
Če že torej, kakor zatrjuje g. Uzunovič, njegova vlada št. 2 predstavlja nadaljevanje politike sporazuma, potem nam vse izgleda, da je to le nadaljevanje politike sporazuma med radikali... Pravijo sicer da je ta vlada povsem nesigurna in da bosta njeno usodo šele 25. april, dan sestanka glavnega odbora radikalne stranke, oziroma 5. maj, dan zopet-nega sestanka narodne skupščine, odločila. Toda prav lahko se odloči ta njena usoda tako, da ta vlada ostane, in še prav dolgo povrh. Ne mora ravno biti pod firmo Uzunovič, lahko nastopi tudi druga firma — toda vsekakor firma radikalne vlade. Saj vendar že iz sedanjega Uzunovičevega kabineta sumljivo kukajo njeni rožički.
Treba nam samo malo premotriti ves dosedanji razvoj krize in dogodkov od trenutka, ko je g. Pašič s pomočjo g. Stjepana Radiča in njegovega kluba (kjer je bil tudi g. Pucelj — bilo bi nelojalno od nas, ko bi tega njegovega vnetega sodelovanja ne omenili), spravil pod streho trinajstmilijardni državni proračun in s tem preskrbel svojo vlado in njeno naslednico za dolgo časa, pa vidimo, kako se je cela črta tako zvanega reševanja krize premikala in se premika v pravcu obnovitve čisto radikalne vlade, kakor nas je že enkrat osrečila. Vidimo ostro to tendenco, pa če tudi ne bi radikalno časopisje vedno zopet prihajalo s tem geslom — geslom homogene radikalne poslovne in volivne vlade.
Zato smo tudi polni nezaupljivosti v nadaljnji potek krize in zato si tudi od druge vlade g. Uzunoviča zaenkrat, ne moremo prav nič dobrega obetati. Ko bi bilo res, kar oznanja njen šef, da je njeno geslo sporazum, potem bi morale biti vidne vsaj slabotne konture kakega pripravljanja takega položaja. Toda videti ji to ni nikjer. Politično obzorje sc je ob nastopu nove Uzunovičcve vlade lc še bolj zastrlo.
25. april ima prinesti prvo svetlobo v to temo. Počakajmo ga torej. Stališče, ki ga bo zavzel glavni odbor radikalne stranke v tedanji krizi, je vsekakor odločilnega pomena. Pokazalo se bo, ali je še duh g. Pašiča v radikalni stranki prevladujoč in zmagujoč. Čc jc to, potem... potem se bo dalje sukalo vse v dosedanjem nesrečnem vrtincu, kjer ni pogona naprej in navzgor, ampak samo padanje nazaj in vedno nižje.
Sestanek Korošec --Jovanovič.
Belgrad, 16. aprila. (Izv.) Dopoldne sta se sestala predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec in Ljuba Jovanovič. V razgovoru o sedanjem političnem položaju sta ostala dolgo časa skupaj.
Karočaite .Siovenca'!
Neparlamentarna vlada.
NOVA VLADA BREZ PARLAMENTARNE VEČINE. - PRED NOVIMI POGAJANJI Z OPOZICIJONALNIMI STRANKAMI. - NIKIČ IN ŠUPERINA OSAMLJENA.
Belgrad, 16. apr. (Izv.) Čudna in nenadna rešitev krize z imenovanjem druge vlade g. Uzunoviča je izzvala v javnosti in v političnem življenju številne komentarje. Vse časopisje se z njo bavi in skoro enodušno presoja položaj še vedno kot zelo resen. Splošno prevladuje mnenje, da sedanja vlada nima večine in da se dejansko nahaja v manjšini. Misli se, da se Nikiču in Šuperini ne bo posrečilo pridobiti dovolj poslancev iz Radičevega kluba za to rešilev. Njun optimizem je vsled tega popolnoma neopravičen. V tem slučaju je seveda vlada nemogoča in bo morala takoj prve dni v skupščini pasti.
Raditega je opažati živahno pripravljanje tal pri raznih parlamentarnih skupinah, ki naj bi stopile v vlado in zasedle razne port-felje. Dosedaj ni bilo opaziti nobenega odmeva na te radikalne ponudbe. Vsekakor pa je v tej smeri pričakovati že v naslednjih dneh neposrednih pogajanj.
O tej rešitvi krize pišejo med drugim »Novosti« sledeče:
»Včerajšnja rešitev krize je gotovo ne-parlamenlarna. Neparlamentarna je predvsem zato, ker se niso varovali niti parlamentarni običaji. Po škandaloznem odletu Radojeviča iz vlade je opozicija nagiasila, da je bil ta čin popolnoma neparlamentaren. Ne sme se namreč dovoliti, da bi se minister brez svoje ostavke in brez utemeljitve vrgel iz vlade. Že pred-včerajnMm se je reklo, da raj se na isti način vrže iz vlade tudi Stjepan Radič, ako sam ne bi dal ostavke. Pavla Radiča, dr. Krajača in podtajnike niso mislili vreči iz vlade. Toda oni
niso hoteli izdati svojega načelnika. Zato so tudi morali iz vlade.
Pri sestavi nove vlade se je napravila formalna napaka, ker se ni po ostavki konzultiral vsaj predsednik naiodne skupščine. To pa ni tako važno. Važno je, da se je včeraj na zelo neskropulozen način izi^.al princip parlamentarizma. Znano je, da Radič v svojem klubu ni imel resne opozicije. Nikičevo obnašanje je bilo vedno sumljivo. Nikič v zadnjem času ni več užival posebnih simpatij vodstva HSS. V zasebnih razgovorih je izjavljal, da bo v vsakem slučaju držal z radikali.
Kar se tiče Šuperine, je treba naglasiti, da je on 26. marca 1925 pni kapituliral in podal znano izjavo. Zato bi bilo treba pred sestavo vlade ugotoviti, koliko Radičevih poslancev l)o sledilo Nikiču in Šuperini. Nadejata se vsaj na 15 poslancev. Radičeva okolica trdi, da bosta dobila največ 3 do 4 poslance. V vsakem slučaju je to vprašanje ostalo odprto. Raditega sedaj stvarno nimamo parlamentarne vlade, ampak vlado brez parlamentarne večine. Ako bi ta vlada slučajno prišla pred parlament, bi doživela poraz.«
Tudi ostali listi naglašajo ta dejstva. Mnogo pišejo o tem, kako si bo sedanja vlada pomagala iz zadrege. »Novosti« in »Večernje Vreme« govorita o tem. da se misli na to, da bt se politika sporazuma razširila tudi na Slovence in da bi stopil v vlado Jugoslovanski klub. K tem vestem je treba pristaviti, da so brez vsake stvarne podlage in so gole časnikarske kombinacije.
—o—
Pomembna izjava dr. Korošca.
OZDRAVLJENJE GOSPODARSKE KRIZE PRVA DRŽAVNA NALOGA. — LJUDSTVO JE PRVO. — LJUDSTVO HOČE MIRU IN KRUHA. — ZA POŠTENO IN INTENZIVNO PARLAMENTARNO DELO. — POLITIKA SPORAZUMA SE MORA NADALJEVATI. — NOVA VLADA NAJ SE TAKOJ PREDSTAVI IN POKAŽE SVOJ PROGRAM IN
SVOJO MOČ.
Ec'grad, 16. aprila. (Izv.) Dr. Anton Ko-rošcc jc dal uredniku »Politike« sledečo izjavo:
»Jutri bo opozicija podala svoje oficielno mišljen,e. Dosedaj to ni bilo potrebno, ker so se dogodki vrstili kaleidoskopično: vsak trenutek druga slika. Opozicija nc gleda samo na razmere v parlamentarnih skupinah in v vladi, ampak z bistrim očesom zasleduje razmere med ljudstvom, ki se ne spreminjajo tako hitro, kakor parlamentarni položaj. Opozicija skrbi tudi za ljudstvo.
Ljudstvo občuti vsak dan svojo gospo-drfVsko bedo, v kateri se nahaja. Beda je vsak dan bolj kritična. Dan za dnevom dobivamo strašna poročila o bednem stanju prebivalstva v vseh krajih države. Ako hoče parlament ohraniti svoj raison d'etre, sc mora bolj brigati za stanje med ljudstvom, nego za svoje parlamentarne prepire. Ljudstvo zahteva kruha in vlado, ki mu ga bo dala. Ljudstvo gospodarsko propada. Parlament in vsaka njegova vlada morata tukaj začeti svoje delo in odpomoči vedno rastoči bedi med ljudstvom. Gospodarska beda in kako ii odpomoči, to je prvo. To mora biti našo r ajnejša naloga, ako hočemo v državi ohraniti red in mir. Vlade, ki nima te točke na prvem mestu, opozicija nc bi mogla podpirati.
Začeti pa sc mora s poštenostjo in varčevanjem v upravi. Zato ni treba novih dolgo-
trajnih, zakonodajnih razprav v parlamentu. Borba proti korupciji se mora pričeti z vsemi silami in na celi črti brez ozira na levo ali desno in brez pardona. S to borbo je treba ljudstvo najprej pomiriti, da bo videlo, da sc njegova bremena vsaj ne izkoriščajo v osebne korupcijske namene. Politiko sporazuma je treba nadaljevati in evolucionirati ekstenzivno in intenzivno. Slovenci smo še vedno izključeni od sporazuma. Sporazum ne sme biti fraza kot dosedaj, ampak mora postati režim vsake nadaljnje vlade. Ljudstvo potrebuje miru, da se more gospodarsko ozdraviti in okrepiti.
Kakor vidite, ima opozicija svoj načrt, svoj program, njej ni treba, da bi se odločila ali za ljudstvo ali na desno. Ona zahteva, da se ji pridružijo vse parlamentarne skupine, ki delajo na tej poti čistega parlamentarizma in demokratizma na to, kar je sedaj najnujnejše: ozdravljenje gospodarske krize, poštenost v upravi brez korupcije, stroga zakonitost, marljiv in delaven parlamentarni režim. V tem zmislu bo opozicija vplivala na nadaljnji razvoj naših parlamentarnih razmer. Prepričani smo, da to zahteva od nas vseh v prvi vrsti ljudstvo in kralj.
Od sedanje vlade zahtevamo, da se v najkrajšem času ored 5. majem predstavi narodni skupščini, da izvemo za njen program in vidimo njeno moč.«
Lov za hrvatskimi poslanci.
Belgrad, 16. apr. (Izv.) Radičevci trdijo, da je notranji minister Boža M a k s i m o v i č poslal vsem poslancem Radičeve stranke, za katere misli, da l>odo podpirali sedanjo vlado, poziv, da naj takoj pridejo v Belgrad. Nekateri poslanci so na ta poziv prišli v Belgrad. Poslali so jih k notranjemu ministru. Radič je proti temu napravil preventivne ukrepe. Pri prihodu vsakega vlaka čakajo Radičevi zaupniki na kolodvoru, da odpeljejo posamezne poslance k Radiču, nakar jih on obdeluje.
Na drugi strani pa tudi dr. Nikič in Šu-perina razvijata živahno agitacijo. Obljubujela in pretita. Danes se je raznesla vest, da je dal dr. Nikič kot zastopnik ministra za trgovino zapreti Radičevo banko v Zagrebu in da namerava pregledati vse poslovanje. Dr. Nikič misli iti v teh represalljnh še dalje, ker misli, da se bo večina Radičevih poslancev
ustrašila vsakega krepkejšega nastopa.
Ta agitacija je zanimiva. Predvsem se kaže dejstvo, da Radičeva stranka ni več složna in da vera v Stjepana Radiča pri poslancih vedno bolj popušča. Poslanci ne gredo več slepo za Radičem, ampak začenjajo razmišljati o posledicah sedanje njegove brezbarvne politike in čudne taktike. Nikičeva okolica trdi. da se je poslanec Pucelj izjavil za njihovo politiko.
Vsled tega poziva notranjega ministra je predsednik Radičevega kluba Karlo Kovače-vič danes prosil za avdienco. Popoldne je bil sprejet. V svoji izjavi je pri knalju protestiral proti temu načinu izigravanja parlamentarizma. Notranji minister po njegovem mnenju nima prav nobene pravice klicali poslancev v Belgrad.
Nov načrt zakona o pobijanfu korupcije.
OPOZICIJA VLOŽI INTERPELACIJO O NOVI AFERI, V KATERO SO ZAPLETENI PAŠIČEVI LJUDJE.
Belgrad, 16. aprila, (Izv.) Danes so se sc stali dr. Korošec, Ljuba Davidovič in JoCa Jovanovič. Po vsestranskem pretresanju položaja so soglasno ugotovili, da je položaj vedno težji radi tega, ker je negotovo, kako bo na-i stopilo 64 Radičevih poslancev. Večina, s katero jc dosedaj razpolagala vladna večina, se je sedaj okrnila. Ni gotovo, koliko posl; "cev bosta Nikič in Šuperina potegnila s seboj. Ni verjetno, da bi bilo to število veliko. Na sestanku so pregledali novo snov za interpelacije. Ena interpelacija se nanaša na odpuščanje delavcev in na brezposelnost, druga na afero s provizijami, ki se jc ugotovila v neki tukajšnji banki in sc nanaša na ljudi, ki so blizu Pašiču. Voditelji se bodo jutri znova sestali in bodo razpravljali o novem načrtu zakona o pobijanju korupcijc, ki sta ga izdelala dva vseučiliška profesorja.
Poslovilne avdlence.
Belgrad, 16. aprila. (Izv.) Kralj je snočl odpotoval v Topilo, odkoder se je danes opoldne vrnil. Popoldne je sprejel v avdijenco dr. Krajača. Nikola Pašiča in Stjepana Radiča. Avdijence so bile bolj kratke in formalnega značaja.
Nikič m Šuperina rnsta več
člana HSS.
Belgrad, 16. aprila. (Izv.) Stjepan Radie je dal časnikarjem glede klubove seje sledečo izjavo:
»Dr. Nikola Nikič in Benjamin Šuperina sta s svojim postopanjem sama sebe izključila iz stranke in iz HSS-kluba. Z ozirom na to onadva ne bosta mogla več priti na sejo kluba, Še manj kaj govoriti. Ako bi se jima priključil še kak član, bi moral izvajati iste posledice in z njima skupaj osnovati poseben klub.«
Radičev brezmejen cporiumzerr,
Belgrad, 16. aprila. (Izv.) Radičeva oko. lica trdi, da se je Radič v svoji ogorčenosti že malo umiril in da je pri današnji avdijenci stavil nove predloge. Po teh predlogih naj bi Nikič in Šuperina odstopila, na njihova in na nezasedena mesta naj bi se imenovali sledeči njegovi kandidati: Pernar, Preka, Kež-man in dr. Košutič. On bi se pa prostovoljno umaknil. Ta vest najbolj jasno dokazuje, da je sedanja Radičeva opozicija samo posledica tega, ker ni več v vladi. Torej ni stvarna :n iskrena, marveč popolnoma v stilu dosedanje Radičeve politike.
Radič v opoziciji.
Zagreb, 16. aprila (Izv.) V tukajšnji javnosti se živahno komentirajo najnovejši politični dogodki v Belgradu. Videti je, da vlada med radičevskimi listi precejšnja neorijentira-nost o politični situaciji. Splošno pa poudarjajo, da sta Nikič in Šuperina osamljena in da se jima gotovo ne bo posrečilo za svoje politične cilje pridobiti veliko poslancev HSS. »Hrvat« piše, da zadnji dogodki pomenijo za Radiča gotovo politično smrt. Eventualni poskusi, da bi z demagogijo ponovno pridobil stare simpatije med ljudstvom, gotovo nc bodo uspeli, ker so ljudje žc popolnoma uvideli njegovo ne-resnost.
Iz radičevskih krogov izvemo, da misli Radič izdati posebno izdajo »Doma«, v kateri bi izdal proglas na ljudstvo in mu pojasnil novo nastali politični položaj.
Danes sta prispela v Zagreb tudi bivSa državna podtajnika Ncudorfcr in Krnjcvič, ki sta takoj pričela s posvetovanji, da pripravita poslance za sejo radičevskega parlamentarnega kluba.
Radič dosedaj šc ni prišel v Zagreb. VrS« pa se priprave, da mu prirede stovesen sprejem. Radič se bo s celo svojo družino pripeljal v III. razredu. Na kolodvoru mu bodo priredile organizacije slovesen sprejem in ga nato po zagrebških ulicah spremile na stanovanje.
Belgrad, 16. aprila. (Izv.) Stjepan Radič ni hotel po današnji avdicnci, ki jc trajala od 6 do po! 7, dati nobenih izjav, kljub svoji znani gostobesednosti. Izjavil jc samo sledeče: Saj veste, kaj se lahko govori pri oprostilni av-dienci. Kar sva govorila, jc dobro.« — Časnikarji: »Kdai sc bo sestavila nova vlada?« —
»Vprašajte raje, kdaj dobimo stalno vlado.« — Časnikarji: »Kako dolgo mislite, da bo ta vlada?« — Mislim, da ne bo prišla pred parlament.« Po avdienci je Stjepan Radič odšel v klub, kjer )e poslance obvestil o svoji avdienci. Nato se je zvečer odpeljal v Zagreb.
AjstrHsko-poSiska pogodba podpisana.
Dunaj, 15. aprila. (Izv.) Danes je posetil minister Sluzvnski v spremstvu načelnika zunanjega oddelka in dunajskega poslanika ministrskega predsednika Hameka, kjer sta podpisala oba zastopnika razsodiščno pogodbo med Poljsko in Avstrijo. Od avstrijske strani so bili navzoči tajnik Peter, sekcijski šel Schiiler in poslanik v Varšavi Post. Ob priliki podpisa pogodbe so diplomati še enkrat obravnavati vsa medsebojna vprašanja in so ' prišli do popolnega soglasja glede političnih odnošajev obeh držav. Razgovarjali so se pa tudi o medsebojnih trgovskih odnošajih. Nova pogodba je sestavljena na podlagi drugih smernic kot ona s Češkoslovaško. Vsi spori med državama se bodo poravnali mirnim potom. Ako ne pride do sporazuma, se uvedejo posebna pogajanja in šele ako ta ue bi privedla do soglasja, potem se določi za poravnavo sporov posebno razsodišče. V to pogodbo pa ne spadajo spori o vprašanjih, ki pripadajo po svoji vsebini pod mednarodno pravo in vprašanja, katera so nastala med obema državama že pred sklenitvijo te pogodbe. Pogodba velja za dobo treh let, ako pa bi se tekom 6 mesecev pred potekom ne sklenila nova ali ta podaljšala, ostane v veljavi še eno leto.
Dunaj, 16. aprila. (Izv.) O nagovoru časnikarjem, katere je poljski zunanji minister sprejel danes popoldne v hotelu »Imperial«, je poudarjal, da so si danes nacionalne države mnogo bližje kot nekoč in da so ostre meje večkrat le delo politikov, ki delajo s sovraštvom. Mogoče se mi bo očitalo, da nisem realen politik, od onih, ki vodijo politiko sovraštva. Toda danes ve vsa Evropa, da ravno politika sovraštva ni bila in ni realna politika. Pravi, da je gotovo tudi tu kakor na Poljskem mnogo skeptikov, toda med devetinde-vedesetiini se vendar najde vsaj en idealist. In v bodočnosti bo odločevala moč idealizma. Dunaj ni več središče monarhije, ostati pa mora središče miroljubnega mišljenja in zdravih idej.
Nova rusko-nemlka pogodba.
Rusko - nemški politični in gospodarski dogovori so bili ves čas po vojni kamen spotike za zapadno Evropo. Odločilni diploma-tični akti med tema dvema državama so se kar doslodno vselej pojavUi v trenutkih, ko je doživljala zapadnoevropska meddržavna politika težave. Rapallska pogodba je bila ledena klada na vroče fraze angleških in francoskih mirovnih gest v Ženevi. Tako so tudi sedanja pogajanja med Čičerinom in Stre-semannom vzbudila posebno pozornost ravno vsled tega, ker so nastala po nesreči v Ženevi. Angleška in francoska javnost smatrata, da Nemčija protestira proti ženeski neiskrenosti proti Nemčiji, in Čičerin da je spretno izrabil zopet ugodni trenutek, da Nemčijo priveze bolj na vzhodno orientacijo.
»Times« so dvignile alarm z objavo vesti, da je nemška vlada obvestila londonsko in pariško zunanje ministrstvo, da hoče pristopiti k novim prijateljskim pogajanjem s Sovjetsko Unijo. Tudi italijanska vlada je dobila to obvestilo. Nemška vlada je sicer istočasno dala zagotovilo, da razmerje, ki naj se nanovo ustvari med Nemčijo in Rusijo, ni v nobenem nasprotju z lokarnsko in ženevsko politiko, a temu zagotovilu pripisujejo zgolj platoničen značaj.
Berlin potrjuje te vesti in poudarja, da nova pogajanja niso nikaka posledica ženevskih dogodkov in so se pričela že pred ženevskim zasedanjem, tudi ne pomeni nova pogodba nikake nemške preoricntacije v zunanji politiki, ampak hoče biti le izpopolnitev mirovnih pogodb, ki jih sklepa Nemčija z vsemi evropskimi državami. Po nemški razlagi naj bi bila nova rusko-nemška medsebojna zavarovalna pogodba lc izpopolnitev lo-karnskih pogodb.
Besedilo pogodbe še ni znano in Strese-mannovo časopisje poudarja, da so pogajanja ie v teku. Časopisje objavlja le nekatere točke, ki jih bo vseboval novi pakt. Predvsem si državi medsebojno jamčita nevtralnost, če bi katero izmed pogodbenic napadla tretja država. Ta načelna točka ima več izpopolnil-nih določb, ki dajejo celi pogodbi znak prijateljstva.
Morda bolj kot pogodba sama pa raz-ourja zapad vest iz Moskve, da bo Sovjetska Unija dobila v Nemčiji 300 milijonov mark posojila v blagu. Ta blagovni kredit naj bi te že letos začel sukcesivno efektuirati.
"PONESREČEN NAPAD NA ROMUNSKI DVORNI VLAK.
Policija je našla v luki v Constanci tik ob železniški progi dva skrbno zakrita zaboja dirnmita. Policija sklepa, da je bilo to raz-»treljivo pripravljeno za napad na dvorni vlak. s katerim potuje kraljica Marija, prince-tinja Ileana in prestolonaslednik Mihael v Italiio.
Avstrijski škofje o stavki; in socializmu.
Dunajski škofijski list prlobčuje navodilo avstrijskega epiakopata za duhovščino o socialnih problemih. 0 stavki pravi navodilo:
Popolnoma si moramo biti na jasnem o stavki in njenih grenkih posledicah za delavce in delodajalce, o njenem škodljivem vplivu na splošno blagostanje ter o velikih nesrečah in nasilstvih, ki z njo nastanejo. Stavko najlaže primerjamo, tudi če je vsled najhujše sile upravičena, vendarle samo zmagovalni vojski. Moralna dolžnost je ne vstopati v druŠlva, ki lahkomiselno in brezvestno, ne da bi prej poizkusila vsa spravna sredstva, povzročajo stavke. Obveznost v štrajku lahko predstavlja tudi terorizem, ki je krivičen in uničujoč.
Ker morajo biti krščanske strokovne or- | ganizacije učinkovito sredstvo proti socialistič- j nim, zaslužijo dejansko podporo tudi s strani i duhovščine. Okrepitev krščanskih strokovnih organizacij, poglobitev njihovih članov mora veljati za neizogibno nujnost. Le s tem bomo ; delavski stan, pa tudi druge stanove mogli ob- j varovati pred socialističnimi zmotami. Mora j se pa na vsak način poskrbeti, da delavci ne ! bodo prisiljeni v socialističnih strokovnih or- ' ganizacijah iskati zaščite.
Neprestano moramo poučevfti o zmotah j socializma, komunizma in boljševizma, ki jih j moramo zavrdči, ua drugi strani učiti o neiz- | premenljivih načelih katoliške cerkve o lastnini, zakonu in avtoriteti. Glede vprašanja obresti veljajo določila kodeksa kot temelj. Ta določila je pa vendar treba neprestano študirati z ozirom na izpreminjajoče se razmere. Gotovo je to lažje mogoče v predavanjih po i raznih društvih. Kadar je pa treba, se ne | smemo strašiti dajati potrebna pojasnila o socializmu in drugih vprašanjih tudi v pridigah. Pojasnjevati moramo tudi mamonizem in uničujoči vpliv oderuštva. Vse to se mora izvršiti v zmernem tonu, ne s sovraštvom in hujskanjem, ne v osebnem tonu in vedno je treba poudarjati točasne zahteve in potrebe delavstva.
Obstrukčiia v angleški zbornici.
Celo drugače mirna angleška zbornica sega po skrajnih sredstvih. V debati o prora- j čunu notranjega ministrstva je delavska j stranka hotela na vsak način preprečiti re- ' dukcije in znižanje v proračunu. Klub delav- i ske stranke je prešel v opozicijo. Seja je tra- ' jala celo noč. Ko se je ob sedmih zjutraj pri- 1 čelo glasovanje, so poslanci delavske stranke j dvignili krik in vik, zraven pa zbijali šale, ki j so spravile vso zbornico v smeh, tako da je , «ilo nadaljevanje nemogoče. Ker drugega n' preostalo, je predsednik izključil iz seje 13 poslancev delavske stranke. Ta ukrep je seveda opozicijo še bolj razkačil in kravali so se nadaljevali ves dan.
Garancijska pogodba med Litvo in Sovjetsko unijo.
Pogajanja med Litvo in Sovjetsko Unijo za novo garancijsko pogodbo so že zelo napredovala. Nemški listi komentirajo nekatere j določbe kot kršitev statuta Društva narodov. | Posebna garancijska pogodba točno določa : meje Litve, za katere jamči Sovjetska Unija. I Med temi je tudi \vilnsko ozemlje in meja ob , Memlu nasproti Nemčiji. Če bodo pogodbo 1 podpisali v tej obliki, je tudi zveza baltiških držav težko ogrožena. V Rigi so se zbrali zastopniki Latvije in drugih sosednih držav, da zavzamejo stališče napram kritičnemu položaju.
Nem&ia si pridržuje svobodne roke.
Stresemann je sporočil generalnemu tajniku Društva narodov, da je vlada sklenila odposlati v studijsko komisijo za reorganizacijo Društva narodov tudi svojega zastopnika. Zastopnika bo Stresemann imenoval kasneje. Posebej pa povdarja pismo, da Nemčija ni član Društva narodov, da bo torej njen zastopnik imel izjemno stališče, ki ga merajo vpoštevati vsi člani. Sodelovanje na teh pred-posvetovanjih nikakor ne prejudicira stališča Nemčije v vprašanju pristopa k Društvu narodov. Tozadevno si nemška vlada slejkoprej pridržuje svobodne roke.
Nevtrsiizaciia Pekinga.
Na bojišču okoli Pekinga se je izvršila nenadna pregrupacija. Nacionalistične čete so se umaknile proti severu. Generala Vu pei fu in Tčang-so-lin sta se dogovorila, da premestita svoji armadi iz neposredne okolice Pekinga. Tako je mesto samo zaenkrat izven nevarnosti, da bi postalo žrtev prekucij.
BOJI SE ZOPET PRIBLIŽUJEJO MESTU.
Peking, 15. aprila. (Izv.) En del nacionalne armade se je v bojih podal. Čete nacionalne armade so se začele umikati zopet proti mestu. Lučunglin je predal mestno poveljstvo generalu Vangčičangu.
DEMONSTRACIJA BREZPOSELN 1II V AMSTERDAMU.
14. aprila je v Amsterdamu korporativno vkorakala velika gruča brezposelnih in kljub policijski prepovedi začela demonstrirati po ulicah. Policija je demonstrante hitro razgrnila,
I pa so se grupirali na drugem koncu mesta in
začeli razbijati trgovske izložbe. Policija je z
j gumijevkami in sabljami preprečila hujšo ne-
srečo.
Mussolini otvaria novo dobo italijanskega imperija.
Na praporu admiralske ladje »Cavour«, ki je ponesla Benlta Mussolinija v Libijo, je napisano geslo: »Cesarstvo!« V tej besedi je Mussolinijev program ln novi cilj italijanskega naroda. Obnova nekdanjega rimskega ce-sarstval Zaenkrat pač samo v smeri, ki je odprta in ne zadeva formalno na nikake tuje interese, to je na severnoafriški libijski obali. Kolonizacija, to je neprestano geslo. V tem zmislu se je vršil obisk prvega italijanskega ministra in diktatorja v Libiji.
Dejansko je fašistovska vlada v treh letih več storila za uspešno kolonizacijo v Libiji nego vse prejšnje vlade. Deželo je vojaško osvojila, politično uredila, začela z javnimi deli in položila prve temelje agrarni obnovi. Z vsem tem je domače prebivalstvo deloma prepričala o svoji moči in o brezuspeš-nosti upora, deloma pa ga dejansko notranje pridobila, saj upa od gospodarske povzdige dežele imeti svojo korist tudi domače prebivalstvo. Vsa ta dejstva so ob Mussolinljevem obisku postala očita.
Mussolini je obiskal vse važnejše kraje, vojaške postojanke in naselbine in otvoril delo na ogromnem agrarnem podjetju, za katero je dobila koncesijo neka italijanska anonimna družba. Obiskal je tudi agrarni institut v Sidi Meeri in si ogledal njegove cvetoče nasade. Zadnji dan svojega bivanja v Libiji je v gledališču Miramare v Tripolisu otvoril nacionalno agrarno zborovanje, kateremu so poleg drugih najvišjih osebnosti prisostvovali tudi vojvoda Puglieški, mestni župan Hassuna paša Caramauli in guverner Ey. Bono.
V svojem otvoritvenem govoru je Mussolini poudaril, da Libija ni samo s političnega in vojaškega vidika i^uotakljiva, marveč da obeta tudi velike gospodarske možnosti, V Italiji se poraja nov rod, ki ga je oblikoval fašizem. Ta rod združuje v sebi vse čednosti, ki so se doslej italijanskemu značaju odrekale, posebno pa vztrajnost in stanovitnost. Temu rodu pripadajo ti naši kolonisti pionirji, ki so prišli v Libijo, da jo s trudom svojih rok izpremene v plodovito deželo. To so drugi ljudje nego tisti Italijani, ki trapasto plešejo po atrijih velikih modnih gostiln. Mi Italijani smo lačni zemlje, ker smo rodovitni in hočemo taki tudi ostati. Skrbel bom, da najde zgled pionirjev kolonistov čim največ posnemovalcev. To moje potovanje bo vzbudilo v duši italijanskega naroda mnoge globoke odmeve, ki bodo prinesli blagoslov.
Iz gledališča Miramare je Mussolini odšel v vladno palačo, kjer je bil sprejel zastopnike italijanske kolonije v Tunisu, ki so prišli z zastavami in prapori. Izročili so Mus-soliniju v spomin diplomo.
Ta dan zjutraj so dospeli v Tripolis romarji iz Genove pod vodstvom svojega nadškofa msgr. Minorskega, ki so prinesli s seboj genovsko Madonno della Guardia, ki jo je bil ob velikem viharju na morju zaobljubil kapitan Ameli.
Opoldne je bil Mussolini gost v častniškem domu, kjer je imel na častnike kratek značilen govor: Vsi delamo na veliki zgradbi, ki nas preveva s ponosom. To stoletje bo stoletje delavne, vztrajne in mogočne Italije; tajna moč peha Italijo nasproti njeni usodi in ta moč nam ne dopušča pokoja. Zapreti pa se moramo v trdo, zavestno disciplino in se pripraviti na bodoče naloge, ki nam jih utegne zgodovina nekega dne nenadoma dovesti | pred oči. Gorje, če bomo takrat omahovali, i če nam odpove korak, kajti zgodovina ne j čaka na zamudnike. Dobro veste, da te be-i sede niso priložnostne fraze, marveč so dej-i stva, kajti današnji dan ima svoj pomen. ; Popoldne ob petih je Mussolini ob gro-menju topov odšel na ladjo »Cavour«, da se vrne v Italijo. Ob slovesu je mestni župan Hassuna paša rekel Mussoliniju: »Želim, da se krona italijanskega kralja čim preje iz-premeni v cesrrsko kronol« Mussol.ni je od-j govoril: »Zeljo sprejemam.«
Mussolini tedaj snuje in napoveduje italijansko cesarstvo. Vsi dobro vemo, da je od velikih besed do velikih dejanj zelo velik korak, vendar je umevno, da povzročajo novo-I italske imperialistične geste med sredozemskimi državami — Francijo in Anglijo, Tur-! čijo — precejšnjo nervoznost. Te države bo-| do danes pač še izlahka našle sredstva, da s I potrebnim poudarkom opomnijo Italijo na malo večjo skromnost. Saj je celo Nemčija znala znane Mussolinijeve izpade zelo učinkovito zavrniti (z gospodarskim in turističnim bojkotom). Na vsak način bi bilo želeti, da 1 bi vodil Mussolini treznejšo politiko.
MUSSOLINI NE OBIŠČE MALTE.
Rim, 16. aprila. (Izv.) »Impero« dementira vesti, da bo Mussolini obiskal Malto, kot neresnične in tendenciozne. Pač pa bo italijanska mornarica te dni angleški mornarici na Malti vrnila njen zadnji obisk,
KRASSIN SMRTNO BOLAN.
V Niči je smrtnonevarno obolel sovjetski poslanik Krassin. Izvršili so krvno trans-fuzi.o, pa se mu po operaciji stanie slabia od ure do ure. Poklicali so zdravnike specialiste iz Berlina, Londona in Pariza.
Nove koncesije zasebni industriji v Rusiji.
Dne 12. t. m. »e je sestal centralni Izvršilni odbor boljše \ kih sovjetov. Ob skoro polnoštevllni udeležbi delegatov (534 je vseh), celokupnega diplomatskega zbora ln zastopnikov časopisja je otvoril zboravanje v za-stopstvu Kallnlna drugi predsednik Petrov, s k i j Rykov je predložil proračun Sovjetske Unije in podal daljše poročilo o gospodarskem položaju. Povdaril je, da se država nahaja v velikih težavah. Kmetijstvo zahteva vedno več industrijskih proizvodov. Dasi industrija deluje že v predvojnem obsegu, vendar ni mogoče ustreči naraščajoči potrebi. Industrija bi se mogla razširiti in izpopolniti samo z novimi investicijami, ki so pa zvezane z novimi velikim težavami. Trgovska bilanca Sovjetske Unije je pasivna. Rykov poziva k najskrbnejši šledljivosti. Vlada bo nadaljevala politiko znižanja cen z vsemi sredstvi in upa s tem doseči stabilnost valute. Kot primer šted-ljivosti je navajal, da zasebni kapitalist hodi najprej peš in hrani, šele potem si kupi avtomobile. Sovjetski javui organi pa so hodili v obratni smeri, zato ima socialistični napredek | toliko težav. Sovjetska Unija je revna, zato jc štedljivost največja državljanska krepost.
Na dnevnem redu zborovanja so skoro izključno gospodarska vprašanja. V zvezi a tem je najvišji gospodarski gvet smatral za potrebno olajšati udeležbo privatnega kapitala v industriji. Zasebnim industrijcem se dovolijo nove kreditne ugodnosti, dovoljuje se jim graditi nova manjša industrijska podjetja in dosedanje zakupne pogodbe se bodo podaljšale.
Na zborovanju zastopnikov zadružništva Sovjetske Unije je bil za predsednika izvoljen Chintschuk, za ravnatelja zveze pa L u b i m o v. V Imenu internacionalne zadružne zveze je kongres pozdravil Thomas Allan. Ugotovilo se je, da znaša skupno število zadružnih članov 9 milijonov. Od leta 1924. je narastlo za 2 milijona. Promet v zadrugah se je v tem času podvojil in dosegel 4 milijarde rabljev.
Coolidge pri položitvi temeljnega kamna za časnikarski dom.
Položitvi temeljnega kamna za časnikarski dom v Washingtonu je prisostvoval tudi predsednik Coolidge in pri tej priliki govoril o težavnem in odgovornem časnikarskem poklicu. Odgovornost časopisja za vzdrževanje harmoničnih mednarodnih odnošajev mora biti vedno med prvimi zapovedmi. Amer.ka hoče vse storiti za mir med narodi. Zato je sklenila pristopiti k svetovnemu razsodišču vsekako z rezervami, ki varjejo pravice Amerike in tudi pospešujejo neodvisnost razsodišča. Amerika je pristopila k razsodišču, da vplivno pomaga graditi mednarodno pravo po katerem naj se prepiri poravnajo s treznim premislekom in brez vsake sile.
Iz istega razloga Amerika ne pristopi k j Društvu narodov, ker se noče vmešavati v ' tuje zadeve. Zato Amerika pospešuje razorožitev. Nobena razorožitev ni nič vredna, če ne | bo imela za podlago duševne in moralne raz-I orožitve. Dokler vlada sovraštvo in nasprotje med narodi ni misliti na razoroženje.
H koncu je priporočil predsednik časnikarjem, naj jih vodi pri vseh objavah globoko spoštovanje do verskih načel. Amerika bo na tej podlagi gradila svojo bodočnost in časnikarji naj s tem duhom vedno računajo.
Socialisti ne zahtevajo brezpogojnega počitka na 1. maj.
Socialnodemokraške organizacije v Nemčiji so izdale proglas za praznovanje prvega maja. Značilen je preglas, ker ne zahteva, da mora tu dan počivati vse delo, ampak prepušča tozadevno krajevnim organizacijam, da I organizirajo proslavo kot se jim zdi z ozirom j na krajevne razmere primerno. Proglas pravi ; doslovno: »Krajevne organizacije naj preso-| dijo, ali je mogoče, da delo ta dan počiva al5 1 ne.<
s3 a m &£&
Poslanec Strcln je imel v nedeljo, 11. t. m, shoda v Moravčah in Pečah. Zborovalci se strinjajo z taktiko SLS.
Seja O. K. Z. se je vršila v torek, 13. t. m-za kamniški politični okraj v Kamniku. Poslanec Š t r c i n je podal poročilo o političnem položaju. Odborniki oziroma zaupniki so izrekli poslancem popolno zaupanje.
V nedeljo 11. t. m. je bil v S t u d e n i c a h pri Poljčanah shod SLS, na katerem je poročal posl. F a 1 e ž o delu v parlamentu in o političnem položaju. Zborovalci so z velikim zanimanjem sledili govorniku in soglasno odobravali delo Jugoslov. kluba.
Prihodnjo nedeljo 18. t. m. ima poslanec F a 1 e ž shod pri S v. L o v r e n c u na Poh. po rani sv. maši. Somišljeniki, pridite!
Motoklub »Slovenija« v Ljubljani priredi v nedeljo dne 18. t. m. s-oj prvi pomladanski klubski izlet Proga: Ljubljana-Legatec. Zbirališče pred kavarno »Evropa* »dfnn oh 1 ur! pope! 'ne Člani in po njih upeljani gostje se vabijo, da te tega izleta udeleže. Avtomobilisti dobrodošli. —
Odbor.
Dnevne novice
•k Umrl je v Stoprcah nad Rogatcem v petek, 16. t. m. župnik Ivan Sirec. Pogreb se bo vršil v ponedeljek v Stoprcah ob pol 11 dopoldne. Rajni župnik je bil rojen 17. decembra 1885 na Ptujski gori pri Ptuju, v mašnika pa je bil posvečen 25. julija 1908. Na župniji sv. Antona v Stoprcah je služboval od 1. maja leta 1915.
it Umrl je dne 15. t. m. v Šoštanju predsednik tamošnjega orlovskega odseka br. Martin Hrastnik, dolgoletni cerkveni pevec in vzoren mladenič. Vsa župnija žaluje nad njegovo nenadno smrtjo (zadela ga je kap) in njegovo bridko izgubo bo katoliški pokret v Šoštanju in okolici leta težko občutil. Obširnejši dopis sledi. — Vsled te nenadne smrti se uprizoritev »Miklove Zale« preloži na poznejši čas.
•k Na zadnjo pot smo v Zarkovcih pri Mariboru dne 11. t. m. spremili na pokopališče k Devici Mariji tukajšnjega posestnika g. Jak. Kaubeja. Sprevod je vodil g. dekan Sagadin iz HoČ ob asistenci gg. kaplanov. Udeležba pri pogrebu je bila ogromna. Od blizu in daleč to prišli prijatelji in znanci pokojnika, ki je bil daleč naokoli znan in priljubljen ter spoštovan mož. Nad 40 let je gospodaril na svojem po-setvu in vzgojil svojih 11 otrok v strogo kršč. duhu. Imel je vedno odprte roke za reveže in ubožce, ker je bil blagega srca. Vsak tujec in popotnik, ki se je ustavil v Kaubejevi hiši, je bil gostoljubno sprejet in dobro postrežen. Pokojnik je bil sorodnik nedavno umrlega gosp. Kaubeja iz Peker pri Mariboru, ki je svoje-časno kupil zvonove za Marijino cerkev na slovenski Kalvariji. Blagemu pokojniku naj »veti večna luč, ostali rodbini naše iskreno cožalje. —
ir ViSkim občanom! Ogromna beda, v kateri se nahajajo reducirani rudarji Trboveljske premogokopne družbe, zahteva takojšnjo od-pomoč najširših plasti celokupnega naroda. Zato se akcijski odbor, sestavljen iz viških občanov brez ozira na strankarsko pripadnost, obrača na Vas, da jim priskočite po svojih zmožnostih na pomoč. V ta namen se bodo pobirali prostovoljni prispevki na nabiralne pole. Upamo, da ta naš poziv ne naleti na gluha ušesa, ter se mu odzovete prav vsi. Le skupna enotna odpomoč lahko olajša gorje, katero morajo prenašati odpuščeni rudarji v Trbovljah. — Akcijski odbor za pomoč Trboveljskim rudarjem.
iT Društvo slovenskih sodnikov ima svoj občni zbor dne 9. maja t 1. ob 10 dopoldne v dvorani št. 17 okrožnega sodišča v Celju.
ir Kratka prostost. Ko so 13. t. m. kaznjenke v Begunjah trebile v senožeti, se je eni zahotelo po prostosti in je izginila od drugih. Drugi dan pa so blizu tistega kraja delali domačini, kar je začel pes lajati nad neko žensko. Dva moža sta šla za njo, jo prijela, potem pa poslala po orožnike, ki so jo odvedli zopet na varno. Niti 24 ur ni uživala prostosti.
iT Dramatski odsek »Prosvetnega društva« (z Smartnega pod Šmarno goro priredi v nedeljo, 18. t. m. v Št. Vidu nad Ljubljano v »Ljudskem domu« Meškovo dramo »Mati«. Pred predstavo poje moški zbor pod vodstvom ge. Ivane Komarjeve. Začetek ob pol 7 zvečer. Vstopnice so v predprodaji pri Zakot-
Poznate
11 nogratin ft! 1867
gumijaste trakove za cepljenje vinskih trt
dobite po tovarniških censh.
Brsta Hssclifitoal
ZHGREB, S mcs'anska 1.
nikovi. Vsi domačini in okoličani so vljudno vabljeni.
•k Na občnem zboru Društva davčnih uradnikov... Na to notico se nam pošilja sledeči popravek: Št. 48. — V Ljubljani, 15. aprila 1926. — Uglednemu uredništvu »Slovenca« v Ljubljani. »Ni res, da je bila na občnem zboru društva davčnih uradnikov, ki se je vršil v nedeljo, 11. t. m. v Zidanem mostu, predlagana zaupnica gospodu finančnemu delegatu dr. Šavniku, res pa jc, da zaupnica na občnem zboru »Udruženja poreskih činovnika kraljevine SHS, sekcija Ljubljana«, ki se je vršil v nedeljo, 11. t. m. v Zidanem mostu, ni bila predlagana. Ni res, da bi bilo pri glasovanju za zaupnico oddanih 5 za, proti pa 42 glasov, res pa je, da od navzočih 51 zboro-valcev ni bil oddan noben glas niti za zaupnico niti proti njej, ker zaupnica vobče in od ni-kogat ni bila predlagana. — Z odličnim spoštovanjem beležita za upravni odbor »Udruženja poreskih činovnika kraljevine SHS, sekcija Ljubljana«: J. Drol , tč. predsednik; J. Bekš, tč. tajnik.«
ir Žrebanje za denarne nagrade »Sloven-čevim« naročnikom za prvo četrtletje 1926 bo danes dopoldne v navzočnosti g. notarja 1 M. Hafnerja. Izžrebane bodo štiri nagrade po 1°00 Din. Izid žrebanja objavimo v nedeljski številki.
•k Slovenski krščanski javnosti in krščanskim društvom! Mednarodna zveza krščanskih strokovnih organizacij, Utrecht, Drift 12, Ho-lar 'ska, hoče zainteresirati svetovno krščansko javnost za svoje veliko mednarodno delo, Zato je pripravljena pošiljati svoja poročila vsem krščanskim listom, društvom in poedin-cem, zlasti javnim delavcem. »Jugoslovanska strokovna zveza«, Ljubljana, Stari trg 2-1, je pripravljena kot članica krščanske delavske internacionale zbrati naslove, na katere bo utreška zveza pošiljala svoja poročila in publikacije. Zato naj se prijavijo na njen naslov do 30. t. m. vsi (tako listi, društva, kot poedinci), ki žele, da bi bili obveščani sproti o vsem, kar se dogaja v krščanskem delavskem svetu.
Tajništvo.
•k S cerkvenega stolpa je padel. V St. Ilju v Slov. goricah se je pripetila pri popravljanju cerkvenega stolpa težka nesreča. Pomožni delavec Ignac Maček je vsled neprevidnosti padel z odra ter se težko poškodoval. Zlomil si je obe roki pod laktom in se nevarno pobil na glavi. Domači zdravnik je ranjenca za prvo silo obvezal, nato pa telefonično obvestil rešilno postajo v Mariboru, ki je ponesrečenca z avtom odpeljala v bolnico.
•k Prepovedani listi in knjige. V naši državi je prepovedalo notranje ministrstvo uvažati, širiti in razpečavati sledeče publikacije: »Socijalistični delavski koledar«, ki ga je izdalo komunistično založništvo «Radnička borba« v Clevelandu v Ameriki; dalje so prepovedani listi: »Pesti Naplo«, »Srp i čekič« (Srp i kladivo), dunajska »Wehrzeitung« in pa organa makedonske organizacije »Svoboda ali smrt« in »Nouvelles Maccdoniennes«.
k Stari knezi se oglašajo. Kakor je znano, se je knez Thurn-Taxis svoječasno odpovedal pravici zahtevati kako odškodnino glede sekvestra od strani naše vlade. Sedaj pa si je mož premislil in zahteva za posekane gozde od naše vlade horenclno vsoto v znesku 140,140.000 Din. Ker je naša vlada to zahtevo odklonila, je knez Thurn-Taxis tožil Jugoslavijo za to odškodnino. Izjavil pa je obenem, da umakne svojo tožbo, če se Jugoslavija ž njim mirnim potom poravna. O stvari bomo še poročali.
•k Vlom v Krizah. V filijalko konsumnega društva pri g. Oblaku v Križah so neznani storilci vlomili v noči od četrtka na petek. Izdrli so mrežo na oknu, vdrli v prostore in
odnesli ravno isti dan kupljene kože. Nekaj kož so nato nalašč pometali proč, gotovo zato, da bi skušali zabrisati pravo sled. Razen kož so odnesli tudi nekaj drugega blaga in nekaj denarja.	i
k Stalna higienska razstava se zopet otvori jutri, v nedeljo, ob 9 dopoldne na vele-sejmskem prostoru pod Tivolijem v Ljubljani. , Odprta bo vsak dan in tudi ob nedeljah od i 9 do 12 in od 14 do 18. Razstava je na novo preurejena in dopolnjena. Občinstvo se opozarja, da si jo ogleda.
k Osrednja čipkarska zadruga v Ljubljani, Pod Trančo, ne prodaja samo izdelanih čipk po najnižjih cenah, temveč sprejema tudi naročila po meri in vzorcih, kar izvrši po najnižjih konkurenčnih cenah.
k Vprašanje bivših avstrijskih certifikatov. Zagrebške uradne »Narodne Novine« z dne 15. aprila t. 1. objavljajo sledeči razpis pravosodnega ministrstva z dne 8. apr. 1926, i št. 24.140: »Komisija za tolmačenje uradniškega zakona je na vprašanje pravosodnega ministrstva, ali se more avstrijski vojaški ccr- j tifikat, pridobljen po 12letni aktivni vojaški službi, smatrati, da odgovarja pogoju tretjega odstavka čl. 7. urad. zakona, izrekla sledeče mnenje: »da določba tretjega odstavka čl. 7. urad. zak. predstavlja izjemni bcneficij na korist podčastnikov naše vojske, ki se je prevzel iz zakona o ustrojstvu vojske. Kot izjema iz norme načelno izključuje primeno drugega takega beneficija, ki ne bi temu v vsem popolnoma odgovarjal. Potemtakem se mora smatrati, da so zakonski predpisi o vojaških certifikatih bivše avstrijske vojske in mornarice s predpisi našega zakona o ustrojstvu vojske in mornarice ter zakona o uradnikih meščanskega reda ukinjeni. Zato se dvanajstletna vojaška služba v bivši avstrijski vojski v zmislu tretjega odstavka čl. 7. urad. zak. za osebe, ki dne 1. septembra 1923 niso bile v državni službi, ne more vpošte-vati.«
k Orožniškc plače. Tekom razprave pravkar vzakonjenega državnega proračuna za leto 1926.,27. se je tako v finančnem od- I boru, kakor v meritorni debati zlasti kritiziral : budžet za orožništvo v znesku 478 milijonov | dinarjev, ki je zelo visok. Iz tega pa se ni- | kakor ne sme sklepati, da je orožništvo sijajno plačano. Baš nasprotno! Evo v pojasnilo člen 107. zakona o orožništvu. Sistemi-zirana plača jc ta-lc: Orožnik 1200, kaplar 1380, podnarednik 1560, narednik II. razreda 1<300 in narednik I. razreda 2400 Din letno. Doldadc na rok brez ozira na čin: I. rok, t. j. čez tri leta, 144 Din, II. rok, čez pet let, 288 Din, III. rok, čez 10 let, 432 Din, IV. rok, čez 14 let, 576 Din, V. rok, čez 20 let, 720 Din, VI. rok, čez 25 let, 960 Din letno. — Draginjska doklada (osebna in rodbinska), določena s Specialnimi določbami) za Slovenijo točasno 1100 Din mesečno in 4 Din dnevno za vsakega rodbinskega člana (dokler se ne izpremeni zakonitim potom). Spremeni se pa lahko, tako navzdol, kakor navzgor. Torej ima n. pr. orožniški narednik II. razreda, večinoma poveljnik orožniške postaje, s 30 leti težke, odgovornosti polne službe 150 Din mesečne plače in 80 Din starostne doklade. S temi 230 Din mesečno se odslovi tudi v zasluženi pokoj. Draginjske doklade, kar je bil skoraj ves njegov dohodek, seveda pri tem odpadejo. Za priboljšek pa dobi še iz časti-tega orožniškega penzijskega fonda, kamor je seveda popreje odplačeval, mesečno 45 Din stanovanjske doklade ter za sebe 9 in za vsakega družinskega člana pa 3 Din dnevno; potemtakem dobi, recimo, s tremi družinskimi člani 818 Din mesečne pokojnine. Ali ni to sramota, da mora s 30 ali še več leti državne službe na stare dni z družino vred stradati? V vojski prejema narednik, torej v istem činu in istih službenih letih, 6960 Din osnovne in 1920 Din položajne plače letno. Poleg tega
Zahtevajte le pristna Giliette-rezila!
Vsak se more sedal brili
v svoio zadovolinosti
Giitette-varnostni brivski aparati
in
ifrimf Giliette-rezila
so sedaj v zadostni množini vsakomur na razpolago.
Oni milijoni ljudi, ki so potrpežljivo čakali na pristna Giliette-rezila, bodo z veseljem zaznali, da se zopet dobe
v trgovinah Giliette-rezila. Ako Vaš dobavitelj še nima v zalogi Gillelte-rezil, Vam jih lahko takoj preskrbi.
Gillette Safety Razor Co.
Boston. U. S. A.
Gillette Satety Razot
O. m. b. H. U/ien . Maysecergasse 2
Brzoj. naslov Gilctrezo'
Pazite na varstveno znamko!
Edini dobavitelji za.
Jugoslarijo, Avstrijo, Ogrsko, Ceško-SIoTaško, Poljsko. Rumunijo, Bolgarijo, Turčijo in Grško.
dobiva 1200 Din na leto redne stanarine, dodatek za družino in osebne draginjske doklade po naredbi zakona, veljavnega za uradnike in druge državne uslužbence. Čim se je odobrila ta res ogromna vsota za orožništvo ali na njegovo ime, je bilo po pravici pričakovati, da bo finančni minister vendar enkrat popravil v finančnem zakonu to krivico napram orožnikom. Ali ta postavka je v zakonu zopet odpadla. Treba bo zlasti narodnim poslancem paziti, da se bo za orožništvo odobreni budžet tudi res stvarno porabljal.
Petletnica Pevske zveze.
Še enkrat opozarjamo, da je nastala vsled tehtnih razlogov v sporedu mala izprememba: društvena maša bo pri frančiškanih ob 11, ne ob 10, zborovanje bo ob pol 12, ne ob 11, Konccrt se bo začel točno ob pol 4, ker smo dolžni točnost zlasti onim, ki se bodo kmalu po koncertu odpeljali domov. Prosimo občinstvo, da pride in zasede prostore pravočasno, /'led petjem se ne sme motiti pcvcev z zakasnelim prihodom.
Vstopnicc so v predprodaji v union-ski trafiki, V nedeljo tudi dopoldne odprto.
Dr. L. S.:
Najbližji bratje.
L
Hrvatje so naši mejaši na dolgi črti od Ogrske do morja: vzhodno od Dol. Lendave pa tja do Pirana. Povsod govore sosedne vasi soroden jezik: na jugu preide v Istri in ob južnem kolenu Kolpe v čakovsko narečje, ki se govori se v Istri, Hrvatskem Primorju, v za-padnih krajih notranje Hrvatske, po vaseh severne in srednje Dalmacije, na dalmatinskih ln Kvarnerskih otokih ter na Gradiščanskem — tu se tudi še piše —, dalje na vzhod pa v hrvatsko kajkavsko narečje; obe se znatno lotita od knjižne štokavščine kot centralnega, oziroma vzhodnega srbohrvatskega dialekta' Ti lstrani, Primorci, dalmatinski in hrvatski Zagorel so najbolj kompaktno jedro hrvatskega naroda, njega najbolj kremeniti in odporni del, pa tudi najbolj čist in prvobiten. To je os. okoli katere se suče hrvatski in mogoče tudi naš splošni kulturni problem.
Kdor bi sodil samo po zunanjem videzu, bi resda lahko mislil, da temu ni tako. Površni opazovalci vidijo predvsem boj, ki se vrši dalje na jugu v Bosni in Hercegovini, v Dalmaciji itd. med srbsko in hrvatsko koncepcijo države in kulture. In tudi pri Slovencih se je tok zanimanja obrnil — preko sosedov — proti vz.iodu. Pred vojno smo imeli precej živahne stike le • Hrvati, po prelomu se je
težišče zanimanja očividno preneslo bolj proti sredi, tako da smo si s Hrvati sedaj bolj vsaksebi kot kdaj prej. Krivda je na obeh straneh. Je pa to obenem znak, da vprašanja v njegovih osnovah ne pojmujemo pravilno.
Jasno je, da bi morali vladati med našimi sosedi, s katerimi nimamo nobenih sporov, dobri oziroma prijateljski odnošaji. Ti odnošaji so pa danes kaj hladni, o tesnejših zvezah pa sploh ne moremo govoriti. V tem tiči nekaj nepriroduega, nekaj o čemer bi morali razmišljati, da bi se kvarne ovire mogoče kako odpravile.
Ni mi natančno znano, kakšni so odnosi med najbližjimi mejaši, v posameznih krajih. V glavnem pa se drže vsak svojega: ne prepiru jo se, ne tepejo se, občujejo, trgujejo med seboj, a kakšne duševne skupnosti tudi ni videti; celo ženijo se redko preko meje. Zgodovinska ločitev se drži v vsem kulturnem življenju. le včasih se priredi kak izlet ali pljusk-ne kak agitacijski val na Štajersko, oziroma Dolenjsko, dočim je nam hrvatsko Zagorje slejkoprej >tabu<.
A strankarska politika ni faktor, ki bi lahko najboljše rešil to vprašanje. V svojih velikih računih ne gre posameznostim do dna. Treba je vsestranskega protičavanja. Vendar pa vidimo, da se danes pri nas več piše o Macedoniji — samoposebi je tudi to prav, saj nam je ta najbolj daljna pokrajina po jeziku in usodi zelo blizu -- kot pa o Zagorju. Povprečen Slovenec ve več o razmerah, krajih in
ljudeh daleč na vzhodu in jugu kot pa o najbližji soseščini. Marsikaj novega smo zvedeli o Srbih, o Hrvatih pa takorekoč nič. Človek bi najlažje označil to drastično sicer, a precej točno, da imamo mi Hrvate za bedak«, oni pa nas.
Mi delamo veliko napako, da mečemo vse Hrvate ali celo s Srbi vred v en koš: Hrvate radi skupne vere, s Srbi zraven radi skupnega književnega jezika. A književni jezik je le zelo zunanja firma, ki se kaže v višjem kulturnem delokrogu, ki ima pa že sam dvojen obraz: cirilico in latinico — neglede na številne notranje neenakosti. Ljudska govorica pa se drži povsod svojega narečja. Zato Srbijanec težko razume Zagorca, prav tako tudi južni Bosanec ali Hercegovec, in Dalmatinec se koj loči od Vojvodlnca. Glavna razlika je besedni zaklad. In zdi se, da Srbi to bolje upoštevajo kot mi ali Hrvati, ki se drže le svojega imena in zgodovine. Srbi sistematično utrjujejo svoje postojanke v mešanem ozemlju, protežirajo cirilico, uvajajo nujno književne hrvatske ije-| kavske besede ekavske oblike potom šolskih knjig, tako zlasti v Črni gori, v Južni Dalmaciji in Bosni in Hercegovini — kot so se nedavno pritoževali hrvatski listi. Oni smatrajo te dežele za svoje ozemlje, ondotne Hrvate pa za priseljence in hi radi omejili hrvatstvo na banovino, oziroma celo na čakovsko in kajkavsko ozemlje, Hrvatje stavijo tu lahko v obrambo ščit vere in tradicijo, na razliko v o f i -1 c i i e 1 n e m ieziku se tu ne morejo dosti ooi- '
rati. In ker imajo Srbi premoč v rokah, znajo doseči tudi nekaj uspehov, v kolikor jim tie bo škodovalo nasilje.
Značilno je, da se že čujejo med hrvatsko inteligenco v Bosni p roti hrvatski glasovi, ker jo odbija med mase zanešeni ra-dičevski boj proti gospodi. Belgrajsko »Vreme« je prineslo tozadevno mišljenje dveh znanih sarajevskih Hrvatov, bivših najbolj uglednih politikov (gl. Jugoslavenski list 7. febr. 1926, str. 3). Eden (dr. N. Mandič?) pravi n. pr. med drugim: »Moram vam reči da su l>o-sanski Hrvati mnogo bliži Srbiina no Hrvatima iz Hrvatske. Bliži su po svemu: po načinu t\ vota i govoru, po duši i po misli. Mi smo se. bosanski Hrvati, na univerzi u Beču najradije družili sa drugim Bosancima, ma koje vjere bili pa onda sa Srbima. Hrvati su nam dalji, a Beograd nam je bliži... Kriza Radiča jeste i biče, u neku ruku i kriza hrvatstva. Zar te plitko, neostvarljive i maglovite stvari dn nam se naiueču iz Hrvatske, i da ih mi moramo prlmiti zato što se zovemo i nazvasmo Hrvati? Pa kod nas če se uvidjeti da mi ne možemo — radi pukoga imena i solidarnosti u imenu — usvajati demagogiji! koja bi nas mogla dotučl. Cvijet inteligencije povukao se: njemu nema mesta kod Hadiča. Oni su očajni, zbilja očajni šlo je narod pao u tako strašnu zabludu. Ali oni si misle: zar ne bi biio bolje nači načina da se osnuje partija koja bi raskrstila sa pultom tradicijom hrvatstva v imenu, i koja bi branila velike bosanske interese bez obzira na vieru i narodnost? Vidite — deuiaeoško hrvat-
Popoldne bodo pred koncertom na razpolago od pol 3 dalje pred vhodom v dvorano. Z dežele prihajajo pridno naročila. Z nekega kraja so jih pobrali kar dve vrsti skupaj.
Vožnja s 50 odstotnim popustom (polovična) je dovoljena (M. S. br. 10.024 z dne 7. aprila 1926). V postaji odhoda naj da vsak-dc žigosati celo vozovnico z mokrim žigom. Nit ar tega ne pozabite, da ne boste imeli sitncslil Vozovnic ne oddajte v Ljubljani. Potrdilo o udeležbi dobite prt vaji v llnionu in popi Idne pred koncertom.
Pevci vsi zjutraj zbrani po prvem vlaku v Unionu! Čas pred mašo bo odmerjen pripravam. Podrobno razdelitev izveste ob prihodu v Unionu.
Ljubljana
O »Krekova mladina« Ljubljana ima jutri ob 9 dopoldne na Rožniku sv. mašo, h kateri se vabi vse naše delavstvo. Posebno pa še vabljeni vsi člani in članice Krekove mladine.
© Proslavit 50 letnice umetniškega delovanja g. A. Danila, člana in režiserja Narodnega gledališča, bo na Ljudskem odru v Ljubljani jutri ol> 8 zvečer. V ta namen se vprizori priljubljena ljudska igra s petjem v petih dejanjih (sedmih slikah) »Deseti brat«, po Jurčičevem romanu priredil Fr. Govekar.
V	vlogi »Dolefa« nastopi g. Danilo, ki igro tudi režira. Z ozirom na zasluge g. Danila, ki si jih je stekel tudi za naše podeželske odre, je dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da poseti to predstavo v počaščenje g. Danila na Ljudskem odru. — Predprodaja vstopnic v Ljudskem domu čez dan v I. nadstropju, popoldne od 5 do 7 pa v II. nadstropju.
O Promenadni koncert priredi v slučaju lepega vremena Nar- železničarsko glasbeno društvo »Sloga« jutri ob 11 dopoldne v Zvezdi. Spored: 1. Meyerbeer: Koračnica kronanja iz opere »Profet«. 2. Suppe: Uvertura iz opere »Lepa Galateja«. 3. VValdteufel: Les Patineu-re — valček. 4- Strauss: Potpuri iz operete >Netopir . 5. Dvoiak: Slovanski ples št. 8. 6. Schubert: Ob morju — pesem. 7. Zaključna koračnica.
O Dva nova odvetnika državna upokojenca. V imenik odvetniške zbornice v Ljubljani sta prijavila odvetniško prakso dr. Ivan Modi c, višji sodni svetnik v pokoju, in pa dr. Franc II u b a d , finančni svetnik v pokoju. Oba bosta imela svoje pisarne v Ljubljani.
O »Ostrostrelci« v Ljubljani so imeli v srebrni dvorani Uniona svoj redni občni zbor.
V	tem društvu je postalo razmerje precej napeto, ker si stoje nasproti tri skupine in sicer lovska skupina s 36 člani pod vodstvom dr. Lovrenčiča, gospodarska skupina s 14 člani pod vodstvom dr. Ažmana in pa nemška skupina z 18 člani pod vodstvom dr. Kaiserja. Spor je nastal med temi skupinami radi vprašanja, koliko mandatov v odboru naj se prepusti Nemcem. Razmerje med člani in odborniki je bilo do sedaj 50 Slovencev proti 18 Nemcem, v odboru pa je bilo 6 Slovencev in pa 3 Nemci. Ker sta pa dva Slovenca vedno glasovala z Nemci, je bilo faktično razmerje 4 proti 5. Tudi zadnje volitve niso prinesle raz-čiščenja. Za strelskega glavarja in njegovega namestnika sta bila izvoljena z vzklikom Jean S c h r e y in pa dr. R a v n i h a r. V odbor pa so bili izvoljeni z nadpolovično večino dr. Eberl, dr. Hacin, dr. Lovrenčič, Anton Schuster in pa Franc Urbane. Ker pa je bilo pri volitvah oddanih 47 glasovnic. in je bilo samo 46 opravičenih volivcev, je zahtevala lovska skupina, da se volitve razveljavijo. Nemci pa so se tej zahtevi lovske skupine uprli in občni zbor se je moral nato prekiniti.
© Zahvala. Družina univ. prof. T. Gru-
dinskega izraža svojo globoko zahvalo dr. med. univ. prof. A. Šerkotu, univ. prof. E. Kanske-mu in dr. J. Volavšku, ki so nesebično več-
krat obiskali njenega pokojnega sina Igorja. Posebno se zahvaljuje dr. med. J. Volavšku, ki je tekom dolgega časa obiskoval bolnika večkrat na dan, podnevi in ponoči, in je storil vse, kar je bilo mogoče, da reši dečka težke bolezni, kateri je podlegel.
O Čigavo je kolo? Na Celovški cesti je bilo najdeno v bližini prostora športnega kluba Ilirije moško kolo, ki ima tovarniško znamko 616.076. Kolo je na policijskem ravnateljstvu, kjer se naj lastnik zglasi.
O Češka obec priredi jutri izlet na Sveto goro. Zbirališče na glavnem kolodvoru ob četrt na osem, odhod ob 7.40 do postaje Sava, odtod 2 uri peš. Partija krasna!
O Stari grobovi. Notica pod tem naslovom, ki je bila v sredo priobčena med ljubljanskimi, je pomotoma zašla med ljubljanske novice, mesto med celjske.
Vr&niUa
Rimski grob. Pred časom smo poročali, da so na dvorišču Mihevčeve hiše na Vrhniki našli rimski grob, v njem pa žaro (urno) s pepelom. To žaro so nato otroci, ki so najprej iz nje raztrosili pepel, brez vednosti pravega lastnika nekomu podarili. Gospod Mi-hevc je imel toliko smisla za kulturo, da je prepustil ves grob brezplačno našemu deželnemu muzeju. Bilo bi želeti, da oseba, ki poseduje žaro, stori isto, saj gotovo ve, kolike važnosti so stare izkopine za deželni muzej kakor tudi za ukaželjno mladino in dorasle, ki posečajo ta naš kulturni zavod. Toliko v pojasnilo onim krogom, ki trdijo, da g. Mihevc ni hotel izročiti tolikokrat omenjene žare.
Upor proti aretaciji. Dne 12. aprila zvečer je neki tukajšnji hlapec popival v družbi pozno v noč ter šele zjutraj v močno vinjenem stanju prilezel domov. Nekdo iz pivske družbe ga je osumil tatvine in šel k orožnikom to stvar naznanit. Orožniki so šli rano v jutro po hlapca, ki so ga našli spečega. Ko mu napove narednik aretacijo, se hlapec močno razburi in dejansko upre, hoteč orožnike napasti s topim predmetom. V silobranu je nato orožnik-narednik hlapca petkrat zabodel z bajonetom in sicer na nogah in prsih. Vsled močnega krvavenja se je hlapec udal in orožniki so ga nato ukleujenega prepeljali v zapor. G. dr. Marolt je ranjenca, kojega stanje je zlasti vsled rane na prsih, kjer ima baje prebodena pljuča, zelo opasno, takoj obvezal in ga rešil smrti, ker bi bil drugače izkrvavel. — K temu žalostnemu slučaju pripominjamo, da je vsega tega kriv alkohol. Koliko nesreč je že povzročil alkohol, ki zahteva vedno nove žrtve, in vendar ljudje tega ne izprevidijo!
»Okrog zemlje v 80 dneh« je v nedeljo zadnjič uprizorilo društvo naših katoliških pomočnikov. Tako režija, ki je bila v novih, toda spretnih rokah, kakor igra v celoti je bila zelo posrečena. Salve smeha in ploskanje v nabito polnih prostorih rokodelskega doma je pričalo, da zna tudi občinstvo ceniti trud in kulturno delo, ki ga vrši društvo naših vrlih rokodelskih pomočnikov. Ob zaključku sezone jim izrekamo zahvalo in priznanje za njihovo nesebično prosvetno delovanje ter želimo da bi jih na jesen zopet videli nastopati polnoštevilno, zdrave in čile t Bog vas živi!
Cerlzlje ob Kriti
Bolezen tudi pri nas ne prizanaša. Med otroci razsajajo ošpice, med odraslimi pa španska. Pa vendar ni tako hudo kot v Ljubljani, kjer je tožil neki trgovec: »osem nas je v hiši, a deset je med temi bolnih!«
Poštno ravnateljstvo prosimo, naj ukrene, da bomo s sosednjimi župnijami imeli direktno poštno zvezo, ne preko Brežic ali Novega mesta. Sedaj gre pismo od nas namenjeno n. pr. v Kostanjevico, najprej v Brežice in od tam zopet skozi Cerklje v Kostanjevico. Še bolj smešno pa je, da gre n. pr. od tu skozi
Sv. Križ v Novo mesto, a iz Novega mesta se vrne šele v Sv. Križ. Naj bi torej vmesne postaje tudi imele direktno zvezo, tae samo Brežic t in Novo mesto, kjer se z našimi enotami »mučijo«! Prosimo!
Odšel bo od tu trgovec Ivanuš, ki je kupil v Krškem hišo.
Trafike naj dobe samo invalidi! O tem bodo sklepali na nedeljskem zborovanju invalidskega društva za naš okraj.
MetiliMa
Velika tatvina se je izvršila v noči od 11. na 12, aprila v bližnji suhorslu župniji. V Bušinji vasi so ukradli tatovi v dveh hišah vso obleko, rjuhe in razno perilo. Dvema mladima zakoncema so odnesli tudi poročno obleko. Vrednost ukradenih predmetov cenijo na 30 tisoč dinarjev. Isto noč so se oglasili tatovi tudi v Bereči vasi, kjer so odnesli iz hiše krojača Leopolda Nem.miča raznega blaga v vrednosti 26.000 Din. Tatov še niso izsledili. — Tatvine, ropi in uboji so pod Gorjanci vedno na dnevnem redu. Zato je nerazumljivo in neumestno, da hoče oblast ukiniti orožniško postajo na Suhoru. Raje je ukinitev že kar gotova. Ta postaja obstoja že nad 25 let in se je izkazala že velikokrat za potrebno. Kaj bi bilo n. pr. ob velikem ropu leta 1916 v su-horskein župnišču z g. dekanom Pavlovčičem in njegovimi ljudmi, da niso prišli pravočasno orožniki. Apeliramo na vse merodajne kroge in tudi na naše poslance, da ostane ta potrebna orožniška postaja!
Visok gost se mudi te dni pri naših sosedih, grkokatolikih. Tam je namreč na vi-zitaciji njihov nadpastir škof dr. Dionizij Nja-radi. Spotoma je bil povsod pozdravljen tudi od naše duhovščine. V sredo, ko se je peljal iz Kašta v Drage, se mu je poklonila na Rado-vici pod vodstvom svojega dekana dekanijska duhovščina, ki je bila tam zbrana na konferenci.
Velik ogenj je bil na veliki teden pri Podzemlju. Uničil je štiri steljnike. med njimi tudi enega nadarbinskega.
Nagla smrt je dohitela v torek zvečer ob sedmih Janeza Pušiča iz Bušinje vasi št. 19 v gostilni pri Hraniloviču v Metliki. Prišel je na | semenj, pa ga je zadela v gostilni možganska j kap. Pokojni je bil star 53 let. Zapušča ženo s šestimi otroci, od katerih je ena hčerka pri sestrah v Sarajevu, drugi pa so tudi znani vsled svoje izredne bistroumnosti. Truplo pokojnega so odpeljali domov.
Visoko starost je dosegel g. Jožef Kopi-nič iz Metlike. V pondeljek smo ga pokopali, starega čez 91 let. Rodom iz Štajerskega si je pridobil kot vpokojeni orožnik v Metliki precejšnje premoženje, pa tudi splošno spoštovanje in priljubljenost. Pokopal in prej tudi pre-videl ga je g. župnik v p. Ivan Nemanič- Kot izborna in poznana vinogradnika sta si bila namreč dobra prijatelja.
Maribor Malo odgovora.
Odkritosrčna izpoved tega, kar kdo sicer neizgovorjeno nosi v srcu, poda najjasnejšo sliko pravega položaja. Zato smo hvaležni člankarju v »Taboru« za te-le njegove izjave: »Naj preiščejo, ali vsi sprejemajo zakramente, kakor je predpisano, in ali verujejo vse, kar so — dosledno vzeto — dolžni verovati do pičice tako, kakor uči cerkev — bomo videli, koliko katolikov bo ostalo vsaj med izobraženci.« — Ta stavek, posebno z vmesnim stavkom — dosledno .vzeto — dokazuje, kar smo v »Slovencu« trdili,-da so naši, posebno izobraženi krogi nedosledni. Cerkev pa je v tem bila in je šc vedno in mora ostati dosledna v celem krogu svoje hijerarhije Da je Cerkev res dosledna, dokazuje isti »Tabor«, ki prinaša kratko notico, da je kat. episkopat sklenil izdati skupen pastirski list, s katerim bo prepovedal ver-
nikom čitanje liberalnih listov. Cerkev je torej dosledna, ni pa svobodomiselstvo, ki dela kompromise med resnico in zmoto, kar je re« absurdno. Člankar pravi, »da je svobodomislec tako -širok pojem, da gredo v njegovo kategorijo i verni ljudje i brezverci, med obema periferijama je pa polno prostora za najrazličn< jša osebna naziranja«. To je tudi naša trditev, da je svobodomiselstvo nedosledno. Resnica je ena, zmot pa je dosti, ena večja, druga manjSa, Katerekoli zmote se držiš, si napram resnici, ki jo poznaš, nedosleden, več ali manj. Ne gre pri tem za naše osebno medsebojno obnašanje, za versko strpnost, niti ne za nasilno izpra-obračanje nedoslednih, gre le za to, da smo poudarili, kako zlo je taka načelna nedoslednost, ki hoče nekak načelen kompromis med resnico in zmoto,
< • •
□	Odhod naših fantov k vojakom. V četrtek popoldne je odšel iz Maribora transport fantov — novih vojakov — v južnejše kraje, večinoma v Srbijo in Macedonijo. Ob dveh je prikorakala iz Meljske vojašnice ogromna vrsta z godbo na čelu ter se ustavila pred kolodvorom. Med igranjem godbe, ukanjem, petjem, pa tudi skritimi solzami, so se vkrcali fantje v vagone dolgega vlaka, ki jih je odpeljal proti jugu. V zameno za nje pa je prispel v sredo zvečer transport rekrutov iz Južne Srbije. Bili so skoro sami Arnauti, ki so vzbujali s svojimi precej odurnimi oblekami in belimi čepicami pozornost Mariborčanov.
□	Imamo več turških novosti. Turški med je še najnedolžnejši. Bolj nevšečne so nam razne turške navade, ki si jih dovoljujejo nekateri prodajalci turškega medu. Poročajo nam, da nekateri z vsako porcijo medu prodajo tudi kopico grdih kvant. Eden izmed njih je baje celo šolske deklice nagovarjal k nemoralnim dejanjem. Prosimo starše, da pazijo na svoje otroke, pa tudi policija naj posveti temu svojo pozornost.
□	Vremenska hišica. Na Slomškovem trgu stoji lična vremenska hišica z raznimi vremen-kimi aparati. Hišica je potrebna popravila. Streho je rja razjedla, da je popolnoma odstopila. Rja se je lotila tudi notranjih naprav pod steklom. Ob tej priliki bi se morda dal napraviti tudi slovenski tekst, da ne bo samo nemški. Enako bi bilo prav, da bi tablica, ki kaže stanje mesta Maribora, imela bolj točne podatke. Zdaj jih navaja od 1. 1910. Ker marsikdo, tudi tujci iz drugih krajev, gredo gledat na to hišico, kaj prerokuje, bo prav, fie se bc ta nedostatek popravil.
□	Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v mestnem okolišu mariborskem od 8. aprila do 14. aprila 1926: tifus, 1 nov slučaj, ostane lj škrlatinka, 4 ostali slučaji, 1 novi slučaj, 1 slučaj ozdravljen, ostanejo 4 slučaji.
□	Umestna preureditev. Pri važnejših tekmah na športnem prostoru »Maribora« so imeli gledalci na sedežih vedno to ugodnost, da niso ničesar videli, ker so jim zadrževal' j j-gled na igrišče oni, ki so kupili samo stojišča. S daj bo ta nedostatek odpravljen. »Maribor« je dal zgraditi okrog sedežev barijero, ki je že skoro gotova.
□	Krošnjarji. V Mariboru in sploh v obmejnih občinah je krošnjarjenje prepovedano že nekaj mesecev. Preje je bil Maribor poln Dalmatincev, ki so v svojih košarah prodajali razno drobnarijo na ulici in po lokalih. Napravili so precej konkurence raznim galanterijskim trgovinam, ker so prodajali razno drobnarijo vedno nekoliko ceneje; dobili so namreč svoje blago po večini iz Avstrije, bogve po kakšnih potih. Na pritožbo trgovskih gremijev v Mariboru in Ptuju se je oblastvo spomnilo na stari avstrijski zakon, ki prepoveduje krošnjarjenje v obmejnih krajih in Dalmatincem ter Koče-varjem je v Mariboru odzvonilo. Vendar se niso kar tako udali, še vedno jih je mnogo, ki si upajo v mesto prodajat svojo robo, skrbno se izogibajoč očem postave. Seveda je malo-
stvo koje nameče Radič otudjuje inteligenciju i daje joj misliti. Uvidja se da treba da dodje kraj opredjeljivanju po narodnosti. I to uvidja hrvatska inteligeneija, a prije sviju ona iz Bosne. Naravno — mase nisu uz nas. Mi smo generali bez vojske ...
Mi, hrvatska inteligeneija. izgubismo mnogo od sentimentalnosti naspram imena, ako zbog nje mora da propadne i država, i razum, i moral, moral duhovni i moral politički. Treba spasavati naše velike duševne vrijednosti i treba spasavati Bosnu od ekonomske krize.«
Pri vsej tendenčnosti takih izjav, je vendar jasno, da so in se čutijo bosanski Hrvati različne od drugih Hrvatov. Isto, le še v večji meri, opažamo pri ondotnih muslimanih, pri katerih se med inteligenco živo razpravlja o narodnem opredeljenju v srbstvo ali hrvat-stvo, a se bo ta pokret neizbežno izvršil s časom tudi med ljudstvom. In tu je interesantna politična izjava reis-ul-uleme, ki jo je dal po razgovoru z Radičem dopisniku »Vremena« (Jugoslavenski list 6. febr. 1926, str. 3):
»Vidite — nama svima bosanskim musli-manima bliža je Srbija i Beograd no Hrvatska i Zagreb po svemu: po mentalitetu, po kulturi, po jeziku, po običajima, po načinu života, zatim po ouom istočnjačkom uticaju koji je i vas i nas preobražavao, i najzad po onom kultu junaštva i prkosa, koji su isti isto-vjetni u Srbiji i u Bosni.« A to da se da doseči le zlepa ...
Kako se bo vršil kasnejši razvoj, bo pokata la bodočnost. Če bi ne bila vera vmes. bi
imeli Hrvati res lahko slabše stališče, kajti samo ime in tradicija ni mnogo za vzdrževanje hrvatstva, če pa govori vse drugo za novo grupacijo. Če bi odločevala le hrvatska inteligenca, bi po leni takem stvar ne stala najbolj ugodno. To bi bilo tembolj tragično, ker je ravno kajkavska hrvatska inteligenca žrtvovala svoje domače narečje na ljubo narodni skupnosti, ko je za časa ilirizma sprejela južno ali centralno narečje kot skupni književni jezik. Ta korak je sicer pomagal ustvariti državno edinstvo, ni pa mogel premostiti idejnih nasprotij ined Hrvati in Srbi, kot se to tako očitno kaže danes kljub vsemu poudarjanju jugoslovanske misli. In nositeljica tega idejnega prepada je zopet inteligenca, to se pravi: vrniti se je morala pod težo jačjih realnih dejstev nazaj na svoje stare postojanke, kajti v dobi demokracije se je treba ozirati na mišljenje ljudstva, ki nima smisla za unitarizein, oziroma umetno ali celo nasilno unifikacijo, zakaj ono hoče enakopravnost, dasi ni proti pametnemu sporazumu. Tako vidimo, da je težišče problema pri Z a g o r c i h, ki tvorijo hrbtenico hrvatskega seljaškega po-kreta.	"(Sledi naprej.)
PrirtnhivpHp n^vih
* a
Ob petletnici Pevske zveze.
Pevska zveza bo priredila dne 18. aprila v proslavo svoje petletnice v Ljubljani celodnevno prireditev, ki jo bo zaklju il koncert v Unionu. Namen tega koncerta pa ni pred vsem slavnost, temveč koncert obdrži tudi ob tej priliki tisti svoj namen, ki so mu služile do sedaj vse večje zvezne in okrožne pevske prireditve (§ 3. č), dr. pravil): namen mu je revizija, uspeh, pouk.
Zveza si je že ob svojem rojstvu postavila v pravila kot eno glavnih točk: dvigati slov. | pevsko umetnost na kar moči visoko stopnjo ( § 2 b) dr. pravil). Po društvih, po zborih vrši večer za večerom, mesec za mesecem, leto za letom tiho delo podrobnih priprav. Pevci — na stotine — se zbirajo pod njenim okriljem krog svojih pevovodij, tam se podrobno vežbajo, vadijo, uče, tolmačijo pesmi z vseh strani, izpolnjujejo svojo estetsko in umsko izobrazbo in se usposabljajo za vredne gojitelje lepe umetnosti, Kdo prešteje ure, ki so si jih pevci odtrgali od težko prisluže-nega počitka, hiteli večkrat uro daleč k vajam, žrtvovali čas in denar, da so zbirali pesek do peska, kamenček do kamenčka in zidali lepo stavbo, sveti hram slovenske pesmi.
In pevovodje! Koliko ur je šlo, koliko truda prestanega. koliko znoja pretočenega! Koliko not nabavljenih, lastnoročno prepisanih, kupljenih za denar, ki ie bil z naivečio
žrtvijo in požrtvovalnim samozatajevanjem odtrgan od ust, da je šel v mesto po pesmi! Kdo pretehta te žrtve, kdo jih premeri!
Zidali so, tesali so, skladali so, pilili, gladili, tu boječi, neuki začetniki, ki niso vedeli, kje prijeti orodja, tam omahujoči, dosluženi delavci, ki jim pojemajoča narava ne more zmoči trdne volje in ne zatreti plemenitega ognja do lepe' pesmi. Delali so, tesali so, zidali so ... Prišel je čas. Pokazali so trud svojega dela ...
In ker se vsak mojster še vedno lahko pri sosedu česa nauči, so šli k sosedu. Strnili so se v okrožja, razpredli delo na širje, stavba je rastla, večala se, nje obok se je dvigal... Pri delu so se drug od drugega učili spretnosti, popolnosti, lepote, navduševali se skupno za skupno idejo.
Lepe so bile te prireditve po okrožjih. Veliki so bil uspehi. Strahoma, plaho so stopali sprva zbori drug za drugim na oder: kako bo šlo, kateri bo bolji, odstopali so, ker so se bali, da njihovo delo še ni dozorelo. Pa so se drug od drugega navzeli poguma in peli so, peli, da je bilo veselje. Poslušali so, gledali so, veliko so videli, veliko so slišali. Vračali so se domov z bogatimi izkušnjami in tsdnimi sklepi: drugič bo bolje.
Tako je delo rastlo.
In sedaj bodo prišli: nc zbor za zborom počasi, boječe, temveč armada za armado, okrožje za okrožjem. Nič več niso piahi ti pevci, nič več boječe te pevke. Danes vedo, kai hočejo, danes vedo, kai znaio, zato ni olah
kateri tako srečen, da bi vedno prišel nazaj iz mesta. Policija jih aretira ter pošlje »per 5ub« v njihove rojstne kraje. Mnogokrat se pa tadovolji samo s tem, da jih izžene iz mesta.
□	Prenovitev Ljudskega doma na Ruški cesti. Mariborski socijalni demokratje so začeli prenavljati svoj Ljudski dom na Ruški cesti
□	Tihotapec. Na koroškem kolodvoru jc fedno precej živahen osebni promet. Te dni e zopet čakalo na prihod koroškega vlaka arecej ljudi. Policijski stražnik, ki je vršil ilužbo, je opazil v kotu ležečo potno košaro, pa je popolnoma slučajno vprašal čakajoče, kdo je lastnik košare. Na veliko začudenje se ni nihče oglasil. Stražniku pa je postala stvar sumljiva in je dal košaro odnesti v urad in odpreti. Našli so v njej velike zavoje cigaretnega papirja, pretihotapljenega iz Avstrije. Razumljivo je bilo, da je bil lastnik košare tako previden, da sc ni javil na stražnikov poziv.
□	Tatovi koles. Tatvine koles so se s pomladno sezono in lepim vremenom zopet pričele. Dne 14. t. m. so bili tatovi posebno živahno na delu. Ukradena so bila štiri kolesa, katera so lastniki pustili brez nadzorstva pred trgovinami ozir. gostilnami. Proti tatovom je pač najboljše sredstvo previdnost in pazljivost.
□	Rckotvorni tečaj. Na deški mešianski šoli je ta teden rokotvorni tečaj, ki se ga udeležuje 30 učiteljev in 7 učitcljic. Istočasno se udeležujejo predavanj, pedagoškega tedna.
□	Umrla je gospa Marija Laycer; pokopali so jo včeraj popoldne.
□	Preizkušnja za vajence v Mariboru. Vajeniška preizkušnja za mariborske vajence se bo vršila 9. maja t. 1. ob pol deseti uri pred-poiane v Zadružni pisarni na Grajskem trgu štev, 1. Vajenci, ki se nameravajo udeležiti preizkušnje, morajo predložiti Aprovirijski zadrugi lastnoročno pisano prošnjo do 25. aprila. Pri odddaji prošnje dobi vsak učenec navodila glede izdelovanja predmeta, ki velja kot naloga pri preizkušnji.
□	Mariborska zveza obrtnikov in irda-strljcev je imela 11. t. m. v Narodnem domu sestanek mariborskega političnega okraja ..a levi in desni breg, pri katerem so bili predlagani kot kandidatje za Zbornico trgovine in obrti v Ljubljani: Kravos Ivan, sedlar in jer-menar v Mariboru, Podhrasky Karol, krojaški mojster v Slov. Bistrici, Spes Franjo ml., zidarski mojster v Mariboru; Znuderl Konrad, gostilničar v Mariboru; Beranič F., čevljarski mojster v Mariboru; kot namestniki: Sornen-wald Jakob, zidarski mojster, Pobrežje (Maribor); Nekrep, zidarski mojster v Mariboru; Podhrasky Karol, krojaški mojster v Slov. Bc-strici za slučaj, da ne bi bil izvoljen kandidatom; Verzelj Franc, kovaški mojster v Mariboru in Ehrlich, obrtnik v Mariboru. KonČno-veljavne kandidate bo določila šele zveza zadrug, ko dobi predlagane kandidate iz Ljutomera, Ptuja, Prekmurja, Celja (mesta), političnega okraja Celja, Slov. Gradca, Gor. Radgone, Šmarja pri Jelšah in iz Meže, in potem bodo izvoljeni in potrjeni za zbornico. — Zbornica v Ljubljani poziva po Zvezi v Mariboru vse interesente, ki se udeležujejo javnih licitacij in dobav, da sporoče vse neugodnosti pri licitacijah in dobavah, ki ovirajo udeležbo domačih dobaviteljev na javnih licitacijah. Pa tudi glede prekratkih terminov in odpiranja ponudb se poudarja, da bi se držali določenih ur. — Proti šušmarstvu se je zaključilo z največjo strogostjo nastopati. — Aprovizijska zadruga je sklenila nastopati proti krošrj^rjem z vso strogostjo, ker večina teh krošnjarjev nima dovoljenja za svoj obrt po § 60. obrtnega reda. Med temi so mišljeni prodajalci turškega medu in razprodajalci sladoleda.
Darujte za Ljudski sklad SLS!
njih stop in ne boječe njihovo oko. Zavest jim sije iz oči, da so nekaj dela dovršili in dosegli nekaj uspeha. Danes ne bodo več vprašali poslušalcev, kako so peli, jutri ne bodo radovedni brskali po časopisju, iščoč ocen: danes vedo sami prav dobro, kako morajo peti, danes vedo sami najbolje, kakšen je njih uspeh.
In sklepno se bodo strnili vsi složno v eno aimado, veliko jih bo, zato se jim ni bati. Njih zavest je porasla z delom, z uspehom, z zavestjo napredka. Pa se bodo združile stotine glasov v lepo harmonijo in pokazale v svetem uavdušenju, kaj so dosegle v času resnega dela, pa javno bodo povedale stotine, tako smo peli in to smo peli, delali smo in to je naš uspeh usmerjenega dela.
Ir. vi, ki še ne verujete našim ciljem, in vi, ki še ne zaupale našim idejam, in tudi vi, ki še nc ljubite naše lepe umetnosti, pridite: čiijlc jih, učite se od njih, navdušite se med njimi, ki so vsi prežeti svetega navdušenja ...
To je namen naše petletnice.
fMARNICE.
Za letošnje šmarnično berilo priporočamo sledeče: Govori ia majnik. Spisal F. S. Finžgar.
20 Din. — Znamenje na nebu. Šmarnice. Sp.sal dr. J. Jerše. 80 Din. - Marija in sv. maša. Šmarnice. Spisal Val. Bernik. 20 Din — Larrfinske
flmarniro. Spisal dr J. Jerše. 30 Din. — t-mar ico arskepa župnika. Razlaga lavrttanskih litanij z
življenjem bi. župnika J. Vianeja, 20 Din — Ma-
rija v podobah in prrdpodobah. Šmarnice. Spisal
J. Vole. SO Din. — Marija vrlnarica na>cga src« aH šmarnični inisijon. Spisal J. M Selgersrijmied.
25 D n.
Naročila sprejema Jugoslovanska knjigama T Ldubliani.
Cel/e
OBČINSKA SEJA MESTNEGA ZASTOPA
se je vršila v sredo zvečer. Pričela se je ob 6. Pred dnevnim redom je g. župan dr. Hrašovec odgovarjal na vložene interpelacije, med drugimi na interpelacijo, ki jo je zložil g. dr. Ogrizek o zidavi šolskega poslopja za okolico Celje. V interpelaciji je inter-pelant posebno poudarjal, da je sedaj čas za zidanje tega velikega šolskega poslopja skrajno neprimeren, ker so cene še vedno visoke, ter i da bi moral zavzeti tudi občinski svet svej-j : 1 stališče v tem vprašanju, ker se bo šola zidala ! I na mestnem teritoriju in tako vsled potrebre kanalizacije, vodovoda in električnega voda povzročila mestni občini precej velike izdatke. Gospod župan je na to interpelacijo odgovoril precej ostro in poudarjal, da so vsi merodajni krogi enoglasno glasovali za zidanje te šole ravno na predmetnem prostoru. Našli so se pa nekateri, ki pritiskajo sedaj na občinarje, da bi se izrekli proti zidanju, ki je že itak sklenjena stvar. Omenil je tukaj g. Petschuha iz Gaberja in skupino občinarjev, ki so poslali : na velikega župana tozadevni protest (Člani Kmetske zveze. Op. poroč.). Županovo sta- j li?*-! so zavzele vse stranke razen zastopnikov SLS. — Nato je pričela tajna seja, v kateri je ! bila nekim mestnim nameščencem zvišana j plača in po tej so prišie na pretres in skle- , panje zadeve iz finančno-gospodarskega odseka, kjer so se sprejeli naslednji sklepi: vojaštvu se na intervencijo dravske divizijske j oblasti zniža v zadnji seji zvišana najemnina j in sicer za vojašnico na fO.^OO Dir, za aug- j mcr.tacijsko skladišče na ')0.000 Din in sk^dišče smodnika na 3000 Din in sicer za dobo do leta 1927., pri tem pa mora vojaški erar poskrbeti sam za popravila poslopij manjšega , obsega. — Okrajni zastop Laški je prispeval i za popravo mostu pred kapucinsko cerkvijo. ; — Nato je občinski svet sprejel enega naj-. važnejših sklepov te seje. »Občna koristna i uradniška stavbena zadruga« se jc namrce obrnila na mestno občino, da prevzame jamstvo do 1 milijona dinarjev in ji s tem omo-; goči postavljenje malih h šic. Občiaski svet je . sprejel nas'ednji sklep: Mestna občina jamči pri Mestni hranilnici do višine 1 milijona Din, kateri znesek se mora uporabiti izključno za zidanje stanovanjskh h'šic. Vsak zadrugar mora pa za svo:o hiSico prispevati z najmanj 20/2 j ; stroškov, hiše morajo biti zavarovane in dolg , se mora odnlačati najkasneje v 20 letih. Na zem'jišču pri sv. Jožefu prevzame v svoje delo l mestna občina napravo vodovoda in električne ! luči, medtem ko mora zadruga sama napraviti dovozno pot hišic. Za mestna zemljišča mora plačati zadruga kvadratni meter po posebnem dogovoru, nikdar pa čez 10 Dni, na I hribu sv. Jožefa pa po 3 Din. Zadruga uživa ! oprostitev od najemninskega davka in nov-; čiča tako dolgo, dokler nudi te olajšave tudi država, mora pa plačati vodarino. Iste ugodnosti se v svrho razširjenja te akcije dovolijo vsaki drugi zadrugi obrtnikov in trgovcev, ki bi se v ta namen ustanovila. — Drugi važnejši sklep je bilo naznanilo, da je kombinirani finančno-gospodarski odsek in odsek za podjetja izvolil nadzornike za posamezna podjetja. Ti nadzorniki bodo enakovredni referentom dotičnega odseka, ki dobi ravno take pravice in dolžnosti, kakor jih imajo nadzorniki. Tako so bili izvoljeni za elektrarno g. Kaus, za plinarno gosp. Sirec, za kopališče g. Ferant, za vodovod g. Koren, za klavnico g. Pilko, za ekonomat gg. Janič in Prekoršek, za pokopališče pa g. Koschier. — Radikali so tedaj popolnoma prezrti. — Na dan 1. maja dobe me-| stni delavci prosto in izplačano celo mezdo. Nabava novega plinskega motorja za plinarno se odloži, dokler si občinski svet ne bo na jasnem, kaj bo ukrenil s plinarno. Nadalje se j sklene med drugim, da popravi občinski svet I dve prvi kapelici na stezi proti sv. Jcželu, da se razpiše ponovno služba grobarja in da se popravijo napisi nekaterih cest, ki niso bili v slovničnem oziru pravilni. Ulica pred Hrvatsko štedior.ico naj se pa imenuje od sedaj naprej Anton Kolenčeva ulica in to iz pietete
do tega velikega dobrotnika naše mladine. • ♦ •
& Nekaj razočaranja so doživeli naši demokrati v zadnji občinski seji. Gosp. župan je prečital dva dopisa, ki se nista prav dobro ujemala in sicer dopis na župana, 1:jer naznanjajo demokrati »urbi et orbi«, da se je iz klubov NSS in SDS ustanovila delovna večina, na kar je pa sledil dopis dr. Dobovišcka in Modica, da izstopita iz kluba NSS in tvorita samostojen klub. Demokrati niso bili tega ! prav nič veseli, ker so računali na dvetretjin- i sko večino, kar jim je pa izpodletelo.
J& Priključitev podobčine Lava, ki spada do sedaj pod občino Velka Pirešica, je bila v zadnji seji občinskega sveta okolice Celje sklenjena in je hotela tudi občina okolica Celje to priključitev pospešiti. Zadnje imenovana občina je pa dobila na merodajn.em mestu odgovor, da ne bo upravna oblast tega vprašanja toliko časa rešila, dokler ne bo izšel nov občinski zakon.
J& Priprave za I. kongres katoliške delavske mladice, kateri se vrši dne 12, in 13. junija v Celju, so v polnem teku. Da je zanimanje za ta kongres od strani našega delavstva izredno veliko, je dokaz to, ker se je zbralo na prvem tozadevnem pripravljalnem sestanku, ki se je vršil v sredo dne 14. t. m. v tajništvu JSZ, polno število delegatov iz naših mladinskih
in delavskih organizacij, kateri se živo zanl-majo za razmah našega pokreta ter vedo, da je potreba delavskega kongresa za celjski okraj nujna. V spodbujajočem govoru je poročal na sestanku tovariš Kordin iz Ljubljane, da jc danes edini izhod iz tega razoranega stanja našega delavstva, da se delavska mladina temeljito seznani z idejami in načeli krščanskega socializma, katera morajo sprejeti vsi sloji krščanskega svetovnega nazora temeljito vase. Delavsko življenje v naših tovarnah ne predstavlja niti od daleč življenja človeka, v njihovih domovih ni prave družinske sreče; kriv je kapitalistični način izrabljanja dela. Na drugi strani pa delavec v svojo škodo zametujc in prema'o uvažujc krščanskosocialna načela, katera za srečno življenje morajo prodreti v njegovo dušo. — Da se delavstvo seznani z vsemi problemi, kateri ga tarejo na gospodarskem in duševnem polju, smo se enedušno zavzeli, da na korgresu našega delavstva v Celju, dne 12. in 13. junija ta vprašanja temeljito razčistimo, kar nc bo brez posledic na naše javno živ-1 jer je.
•©" »Deseti brat« se danes zvečer ob P>. uri ponovi.
& Ljudska posojilnica je imela dne 11. t. m. svoj XIX. redni občni zbor. Iz poročila načel-stva posnemamo, da je Ljudska posojilnica v minulem letu dosegla ze'o lepe uspehe. Promet je znašal nad 220,000.000 Din. Število zadružnikov se je povečalo za 318, tako da šteje zadruga koncem leta 1925. 2167 zadružnikov. Hranilne vloge so zrastle za 16,223.921.19 Din in znašale konccm leta 1925. 37,572.003.70 Din. Stanje posojil na hipoteke znaša konccm minulega leta 5,029.183.80 Din, na menice 4 mi i-jonc 5C4.475.47 Din in v tekočem računu 14 milijonov 306.237.40 Din, skupaj 23,399.986.67 dinarjev. Odvišrcga denarja izkazuje posojilnica 1?,>5.505.02. Čistega dobička je desegla 176.384.93 Din, ki se v cclcti pripiše rezervnim zakladom, ki znašajo s tem pripisom 420 tiseč 126.26 Din. Ljudska posojilnica je lastnica dvonadstropne hiče v Cankarjevi ulici poleg davkarije, kjer ima svoje poslovne prostore, stavbnega prostora in vrtne dvorane pri Belem volu, nadalje je last-ica dveh tretjin dobro uspevajočega hotela »Evropa« v Celju. Ljudska posojilnica v Celju se jc zadnja tri leta izredno lepa razvila- Po vrednosti ni samo dosegla p-edvojnega stanja hranilnih vlog, ampak ga cclo močno prekoračila. Svoj delokrog, ki jc bil prvotno zelo majhen in omejen z malimi izjem-mi le na kmetsko prebivalstvo, je znala s svojim solidnim in splošnim ko-istim namenjenim poslovanjem razviti v veliki meri na sve sloje prebivalstva. Danes uživa povsod ugled in zaupanje in predstavlja v Celju važen gospodarski faktor. 2e'imo lc, da se Ljudska pcscjilnisa v Cciju tudi v bodeče tako lepo razvija.
■0" Oddaja z*rat'b3 električnega veda v oko'iški občini se je vršila v seji odseka dne 12. t. m. To delo je bilo oddano tvrdki Brown-Boveri, podružnici v Ljubljani, katera je stavila najiižjo in najboljšo ponudbo.
Umrli so v času od 23. marca pa do 14. aprila v mestu Celju naslednje osebe: Franc Šarlah, najemnik, 47 let. — Franc Pečcvnik, tov. ključavničar, 50 let, iz Št. Pavla pri Preboldu. — Josip Schmidl, mestni kontrolor v Celju. — Korent Ljudmila, hči pos., 3 leta. — Josip Hotko, kaznjenec, 30 let, iz Dobove pri Brežicah. — Turnšek Gregor, invalid, 52 let.
—	Zgajner Marjeta, obč uboga, 79 let. — Neža Šlegl, dninarica iz Velenja, 71 let. — Franc Čuš, trgovski vajenec iz Šmarja pri Jelšah, 18 let. — Antonija Zavšek, delavčeva hči, 4 mesece. — Terezija Sušeč, služkinja iz St. An-dreža pri Velenju, 25 let. — Terezija Zam--riniti, zasebnica, 36 let. — Filip Weissenbach, delavec, 45 let. — Marija Kline, obč. uboga, 73 let. — Pavla Kračun, tov. delavka, 27 let.
—	Franc Rajniš, 8 mesecev. — Ludvik Bovha, sin pos. iz Slivnice pri Celju, 17 let. — Geno-vefa Pukneister, mestna reva, 75 let. — Matija Vrečer, davčri u-adnik, 29 let. — Terezija Kidrič, žena pos. iz Št. Petra na Medvedovem selu, 37 let. — Matija Zaje, cestar iz Sirja, 51 let. — Angelina Kapus, hiš. nos., 85 let. — Antonija Haler, dninarica iz Škofje vasi, 63 let. — Peter Teleki, redov, 23 let. — Franc Has, jetnik, 30 let. — Franc Podplatan, dninar iz Ponikve, 52 let. — Ivan Sadar, invalid, 50 let. — Trnovšek Alojzij, delavčev sin, 1 leto. — Marija Radej, zasebrica, 64 let.
& Umrla je dne 14. t. m. na Bregu pri Celju Marija Radej, znana pod splošnim imenom Boštjanova teta. Bila je vrtnarica, ki je s trudom svojih rok živela na ta način, da je prodajala pride'ke iz svojega malega vrta na mestnem trgu. Bila je po celcm Bregu zelo priljubljena in speštovana oseba in je živela pri svojih dveh nečakinjah, ki z vzorno vztrajnostjo prepevata že dolgo vrsto let na koru pri kapucinih.
& Hiša g, Kirbischa, katera je pred časom do podsrešji pogorela, je sedaj popcl-oma na novo popravljena in prepleskara. Tudi kip Matere božje, ki je stal na vdolbini vogla te hiše, je na novo prepleskan in napravi v svoji novi obliki prav lep vtis.
=l!l=lll=IIIE!ll=i:i==lll=lll=lll
Pf%!ra!t8 naše difake.
IIIEIIIEIIIEIII=lll=;ilE!li=;il£:
Ali je bil Hotko blazen?'
(Konec.)
Pisec članka v »Jutru« i dne 2. aprila pravi, da je Hotko kazal v zadnjem času znake otopelosti in odrevenelosti. Pravi tudi, da je ostal trd in okorel, kamor so ga porinili, ler da je strmel, ne-I pristopen za kogar koli. To se je pa zgodilo le te-t daj, ko je bil Josip Hotko prepričan o tem, da ga i pazniki ogledujejo. Kakor hitro je pa sumil, ds ga pazniki ne nadzorujejo, je dobil spet ono živah-, nost, kalero je izvajal pesebno v usodnih dneh za-! vratnega umora nad nesrečnim Kraljičem. Piseo 1 članka v »Jutru« pravi, da je sicer Hotko povzel posebno v prvih časih svojega zapora še precej ; nerodne poskuse, da bi ušel iz zapora. Ti »nerodni« poskusi se niso dogajali samo v prvih mesecih, temveč j.h je ponavljal, skoro bi nekako rekli, i ves čas svojega zapora. Te poskuse je pa vedno in dosledno izvrševal v takem momentu, ko je mislil, da ga ni nikdo opazoval. Tedaj je bil kakor veverica na oknu celice, ki je nad dva metra in ! pol od tal in pričel ogledovati železno omrežje, ali j bi se dalo na kak način omajati. Zadnji njegov i tak poskus je b:l še isto jutro, ko mu je bila opoldne zadnjiluat razglašena smrtna obsodba in 1 ko je nekako slutil, da se mu bliža smrt. Ko ga je opazujoči paznik zagledal kot veverico na oknu, je takoj na hitrem stopil v celico in Hotko je v momentu skcč:l z okna in bil zopet stari, otopeli in brezbrižni »blaznež«. Najbolj 6e je pa Hotko : ustrašil groženj, iz katerih se je dalo sklepati, da ; mu bije zadnja ura. V zadnjem času njegovega življenja je prifel Hotko na nek drugi »knif«. 'Po navadi je vzel svojo hrano še precej brezbrižno iz l rok onega svojega sojetnika, ki je ravno delil hrano. Sprejel jo jo v roke, odkril gornji pekrov posode in pričel mirno jesti. Tedaj se je pa tudi v tem oziru pričel delati blaznega. Ko mu je neki dan sojetnik izročil pokrilo posodico s hrano, je pričel pokrov vrteti in vrteti ter se delati, kakor da bi ne verlel. kaj ima pred seboj Onega, ki je hrano delil in čakal, da pobere prazno posodo, je to novo dejanje Hotkovo razjezilo in mu je zalučal v obraz besede: »Pr.....h ..., ne boš nas
dolgo za norca imel,« pri čemur si pa ta, ki je te I besede izgovoril, niti ni bil v 6vest' pomena svojih besed, ker je res tedr.j že bila smrtna obsodba potrjena. In kaj je Hotko napravil? V strahu in začuden je pogledal enega, mimo odprl ln odkril skodelo ter pojedel svojo hrano. Po časopisih : se je tudi čitalo, da je Hotko tudi jedel na kruh namazano človeško blato. Hotko je bil za to preveč . prefrigan! Ko je vedel, da ga skozi linico na vratih cclice opazuje paznik, si je res namazal ko-čček kruha — pa ne celega — s svojim blatom, i obrnil se v steno tako, da je z enim očesom gle-' dal proti vratom dejansko tudi v isto smer škilil, da je bil prepričan o izvršujoči kontroli, in rezal z ; blatom namazan kruh. A kako? Tako, da je ostalo i blato čisto nedotaknjeno in da je rezal kruh le v ! spodrji nepomaz£.ni plasti, gornjo zasmradeno ! plast pa kazal proti linici, kjer je vedel, da stoji j paznik. In kdaj si je kruh tako namazal? Tedaj ko je slišal zdravnika, ki je vprašal paznika vpričo Hotka ali jd Hotko človeško blato. Ali je to blaznost!? Isto je bilo z ranami na jeziku, na prsih in glavi. Vse te rane si je prizadei šele tedaj, ko je : slišal zdravnika vprašati paznike, ali si Hotko grize jezik, praska prsi in grefce z nohti po glavi. To je res prav nerodna, skoro bi rekli neumna blaznost! To so samo nekateri znaki, ki po našem sicer nestrokovnem mnenju kažejo odlečno na to, da je bil Hotko prav prebrisan zločinec. In prav dobro tudi vemo, kdo mu je sugeriral to mnenje, da se bo izognil izvršitvi smrtre kazni. Hotko je bil že preje napravil v slučaju Klakočar dobro šolo in jo vertel in znal uporabiti vse >knife«, ki bj ga zna'i rešiti. eTga mnenja so tudi vsi oni, ki so prišli neposredno pred smrtjo v direkten stik z delinkventon«. In kake so bile njegove zadnje ure? Ure brezmejnega smrtnega strahu, pa brez najmanjšega ke;-a, ure, v katorih je Hotko do skrajnosti pokazal svoie trdno prepričanje o absolutnem pienehanju vsakega življenja po teiesni smrti, ure zaničevanja vsakega verskega udejstvo-! vanja. Samo dve konstataciji iz množine sicer zna-i nih: Ko ni imel zagovornik nikakega uspeha, ko se je duhovnik mučil ure in ure, da zbudi delin-kventu troho vesti je prišel v celico paznik, Ilrvat po rodu, ki mu je pričel prav na domači ljubeznivi način prigovarjati, da naj zmolita skupno zadnji očenaš. Pri tem je prijel paznik na smrt obsojenega za roke, mu jih stisnil k molitvi in pričel moliti očenaš. Hotko gleda kratek čas to počenjanje paznikovo, se kar naenkrat zave, skrajno zaničijivo na tiho zasmeje, zamahne z roko in se prav apatčr« obrne s celim telesom vstran. Da ta človek ni vedel o svoji zadnji uri? Da je ta človek bil blazen? Druga slika: Kako se je Hotko zadržal pri obvestilu, da bo drugi dan iustifi-e ran, smo že poročali. A to, pravi »Jutrov« članek, da to ni bilo porojeno iz afekta, ker je bil Hotko itak anemičen človek Dobro! Kaj pa oni prizor v spodnji celici smrti, ko se je popoldne po tej razglasitvi tresel Hotko na postelji dobesedno kakor šiba na vodi. kakor čovek, ki ga muči skrajno močna mrzlica? Kaj pa oni trenutki Hotkovi, ko je neposredno, predno so ga peljali na morišče. preživel najtežje in najstrašnejše trenutke svojega življenja? Tedaj med vezanjem rok so se mu po čelu in posebno po nosnicah zalile debele kaplje potno srage, znarilke smrtnega strahu in boja, ki so kazale brezmejno razburjenost delinkveutovo. In v zadnjih selandah njegovega življenja, ko se je moral zavedati, da je komedije konec, so oči zločinca švigale po ozkem obzorju dvorišča in kazale živahnost, kot je kazalo telo zločinčevo živahnost v onih upanolnih trenutkih, ko se je nahajal v vsej svoji gibčnosti na oknu celire in gledal v življenje, prosto in lepo, v življenje, ki je podeljeno onemu, ki živi po božjih in človeških zakonih.
Nam, ki nismo psihiatri, se raditega zdijo različne javne izjave psihiatrov nepojmljive. Rad-' bi slišali tudi utemeljitev.	L.
* V zadevi ml seveda ne zavzemamo nobenega stališča, prepuščajoč za različna izvajanja o tem vprašanju vso odgovornost piscem, oziroma strokovnjakom.	Ure d.
Ptiit
SEJA OKRAJNEGA ZASTOPA.
Dne 10. aprila ob 10 dopoldne se Je vršila seja sosveta ptujskega okrajnega zastopa. Predsedoval je vladni komisar g. M. Brenčič Navzoči so bili vsi sosvetniki, zastopnik vlade g. vladni svet-i nik dr. Vončina in gradbeni svetnik inž. Vanek. Vladni komisar je poročal o delovanju okrajnega zastopa in o sklepih zadnje seje, ki so se izvršili. h njegovega poročila posnemamo: Gradbena sekcija v Ptuju je razpuščena in dne 25. marca likvidirana. Na njeno mesto pride hidrotehnični oddelek. Od države ni prejel okrajni zastop rednih vzdrževalnih epstnih prispevkov, Prpjel pa tudi ni nobene podpore za poškodbo po poplavah, katere znašajo v letu 1923 750 tisoč dinarjev in v letu 1025 297 tisoč dinarjev, torej skupaj 1 047.000 Din. Stavil je sicer v proračun eno tretjnlo zneska za
Doškodbe in bo i tem skuSal popraviti, kolikor se bo dalo. Dravski most se popravlja ter bo kmalu dovršeno četrto igo, nove mostnloe so položene po vsem mostu. Letos pride na popravljeni del mosta ksmeniti tlak, seveda ne v taki debelosti, kakor je bil prejšnji. Zavrčki brod se bo dal istotako popraviti Popravila za dravslu most znašajo v lanskem letu 176.000 Din, za brod pa 15.000 Din. Ker je bil regulirani del struge Pesnice vsled povodnjt poškodovan, mora okrajni zastop plačati popravilo, ki znaša 24.000 Din. Drava se regulira pri Hinceju, ker je nevarnost, da se pogrezne okrajna cesta in Hincejeva stavba v Dravo. K stroškom »o prispevali interesenti in okrajni zastop. Regulacija Dra-vinje pri Popovcih je dovršena, treba bo samo se odkupiti zemljišče. Nujno je treba regulirati Dravinjo v Stogovcih, občina Ptujska gora, kjer je visoka Dravinja raztrgala obrežje in grozi napraviti si novo strugo, odtrgati novozgrajeni leseni most in okrajno cesto. Okraj hoče prirediti dva kmetijska gospodarska tečaja, ki bi bila po številu že prirejenih tečajev enajsti in dvanajsti. Za nakup nove motorne brizgalne v Ptuju je žrtvoval okrajni zastop 10.000 Din, za hiralnico v Muratincih tudi 10.000 Din. Za licencovanje in premovanje v letošnjem letu je bilo izdanih po 10.000 Din, v lanskem letu pa za nakup plemenskih bikov 19.000 Din. Z oairom na število krav in telic bi se moralo nakupiti še 40 bikov plemenjakov pomurske in ma-rijedvorske pasme. Okraj ima določenih za ta namen 10.000 Din kot nakupno subvencijo. Prireditev sadne in vinske nzstave ter sadnega vinskega sejma hoče podpirati okrajni zastop r vsemi močmi. Za novo pletarsko šolo da letos 2500 Din na razpolago, prihodnje leto pa še večjo vsoto. Z a deško meščansko šolo je določen prispevek 12600 Din, lansko leto je izplačal 15.000 Din. Za Dijaško kuhinjo v Ptuju da letos 3000 Din podpore, lansko leto je dal enako vsoto. Daje tudi podpore dijakom na ptujski gimnaziji in visokošolskim zadrugam. Računski sklep za leto 1925 je bil odobren na podlagi poročila revizorjev. Izmed sprejetih predlogov omenjamo naslednje: Razdelitev nakupnih subvencij za plemenske bike se bo izvršila jeseni, ko bo nakup končan. Dosedaj je n.ikupljenih 8 plemenskih bikov v domačem okraju. Brodarinn na zavrč-kem brodu se poviša, da se pridobijo sredstva za nove ladje. Odobrijo se podpore z<t občinske mostove in sicer: občini Moškanjcem za pesniški leseni most 4900 Din, za dravinjski most v Doklecah 2000 dinarjev, za dravinjski most v G. Pristavi 2000 Din, za leseni most pri Zavrču 2350 Din, za postajo v Osluševcih se dovoli dopolnilna podpora po 500 dinarjev in za pogorelca Štumbergerja pri Sv. Barbari v Haloznh 500 Din ter razne druge manjše podpore. Glede graditve novih cest je omeniti, da bo okrajni zastop nadaljeval letos z zgradbo dravinjske ceste. Dravinjska dolina nima namreč po-dolgem od Št. Vida do Majšperga nobene ceste. Ta se sedaj gradi in bo letoe do Doklec gotova. Obenem se dovrši nova okrajna cesta od Št. Lovrenca na Dravskem polju do postaje št. Lovrenc na Dr. polju. Okrajna cesta, ki pelje skozi Sv. Barbaro v Halozah se popravi in klanec zniža. Ze letos pa so se popravile silne poškodbe na okrajni cesti, ki vodi v serpentinah preko ptujskogorskega klanca, kjer so se vsled povodnji in dežja posuli nasipi ln je bilo cestišče raztrgano. V vasi Loka, skozi katero vodi okrajna cesta Ptuj—Maribor, se bodo položile cementne cevi, da bo cesta snažna in brez jarkov. Izvršena dražba gramoza in okrajne ceste se je odobrila. Odobrila pa se je iudi nagrada od 50 do 100 Din tistim, ki naznanijo škodljivce na sadnem drevju ob okrajnih cestah. Na koncu se je je izrekel vladni komisar okrajnega zastopa prisrčno zahvalo g. gradbenemu svetniku inž. Vaneku, ki odhaja v Maribor. G. inžener je veliko storil za ptujski okraj.
Trbovlje
PROTESTNI SHOD RUDARJEV.
Akcijski odbor vseh političnih in strokovnih organizacij je sklical v četrtek popoldne pred Pravdičem shod rudarjev, na katerem so protestirali proti ukinitvi izplačila mezd vsakih 14 dni in da poda odbor poročilo o sedanjem svojem delovanju in cilju, ki ga ima začrtanega za prihodnje.
Shoda se je udeležila več tisoč glav bro-ječa množica rudarjev, ki so živahno sledili govorom in poročilom referentov.
Shod je otvoril g. Penel (bernotovec); kot referenti so bili od akcijskega odbora določeni g. TurnSek, ki je podal tajniško poročilo, potem g. Koren (obrtna zveza), g. Struc (bernotovec) in g. Flisek (SLS). — Vsi so v svojih govorih pozivali na enotni boj proti TPD, ki hoče iztisniti iz delavca njegove zadnje moči, samo da zadosti družba svojim kapitalističnim namenom. Obsodili so tudi v ostrih besedah socialistično Kristanovo skupino, ki noče delati v akcijskem odboru v prid delavstva in se sploh odteguje vsakemu delu. Grajali so tudi Delavsko zbornico, ki da se ne briga dovolj za delavce in je šele na pritisk akcijskega odbora vložila protest na TPD radi ukinitve 14 dnevnega izplačila mezd.
Resolucija, ki je bila na shodu soglasno sprejeta, se glasi:
1.	TPD je izdala nedavno proglas, da razveljavi dosedaj veljavno kolektivno pogodbo, ki je veljala do danes za vse rudnike pri TPD in to, da mora TPD izplačevali svoje delavstvo vsakih 14 dni med delovnim časom in v gotovem denarju. TPD je s tem, da je razglasila ukinitev 14 dnevne plače in da stopi v veljavo od 1. aprila t. 1. dalje enkratno mesečno izplačilo, kršila kolektivno pogodbo.
2.	TPD ni kršila samo kolektivne pogodbe, temveč tudi rudarski zakon § 206, ki določa, da se mora delavcem izplačevati vsakih 14 dni njihov zaslužek v gotovem denarju in med delovnim časom.
3.	Rudarsko glavarstvo v Ljubljani ni storilo svoje dolžnosti, da bi ščitilo že omenjeni veljavni zakon. Akcijski odbor se obrača na vse parlamentarne klube v Belgradu, da intervenirajo pri pristojnem ministrstvu, da se bo upošteval radarski zakon § 206.
4.	Zahtevamo, da se pošlje v Trbovlje parlamentarna komisija, ki bo sporazumno z akcijskim odborom uvedla revizijo plač in določila novo kolektivno pogodbo ter ugotovila krivične redukcije delavstva in poduradništva.
5.	Zborovalci ponovno izražamo akcijskemu odboru popolno zaupanj« iii ga naproša-
mo, da nadaljuje za početo delo kar najbolj energično, dokler ne bo končnega uspeha.
:PreRmurje
RAZPIŠITE OBČINSKE VOLITVE!
Prekmurje je v vsakem oziru nekaj posebnega. Nekaj posebnega tudi v tem, da ima namesto županov same gerente.
Občinsko gospodarstvo propada. Le poglejmo naše občine na zunaj. Kar je v občinah občinskega, je z malo izjemo vse zapuščeno: občinska hiša, občinska bolnišnica, šola (ki je bila do sedaj last občine in jo tudi sedaj navadno oskrbuje občina pod vplivom prejšnjega zakona) in druga poslopja. Kaj pa naj rečemo šele o občinskih potih?I To je slika na zunaj. A tudi notranje razmere niso nič boljše. Gotovo ni občine v Prekmurju, ki ne bi imela večjih ali manjših dohodkov; nekatere pa razpolagajo celo s stotisoči. Kako pa se gospodari s tem denarjem? Naj zadostuje le par najbolj značilnih slučajev.
Nekje so prišli pred nedavnim na sled goljufiji, kjer gre za desettisoče. Dolnja Lendava ima med vsemi občinami v Prekmurju največ dohodkov. A poglejmo jo, kako izgleda. Šola je zapuščena, da je prej podobna kakemu zapuščenemu skladišču kakor pa domu, ki je namenjen vzgoji in izobrazbi otrok. Glavna ulica je brez razsvetljave in je škandalozno tlakovana. O drugih ulicah pa sploh ni vredno govoriti. Nič boljše se ne godi občinskim nasadom in javnim lokalom. V zvezi s tem ne smemo izpustiti tudi Turnišča, po vsej priliki tretje največje občine v Prekmurju. Ima sicer velikanske dohodke, je pa kljub temu tako zanemarjeno kakor najbolj zakotna vas; tur-niške »železne vulice« so splošno znane. Pota so vse drugo prej kakor pota. Mostovi napol razdrti, jarki zasuti in ko pride dež, se razlije voda po polju in travnikih. Enako je v Beltincih, Črensovcih in v mnogih drugih večjih in manjših občinah gornjega in dolnjega Prek-murja. Povsod so razmere v naših občinah take, kakoršne ne bi smele biti in se mora v svrho zboljšanja narediti odločen koraki
Korenina zla tiči v sistemu sedanjega občinskega vodstva — v gerentstvu. Kot imenovani gerenti in gerentski svetovalci (prised-niki) so se pojavili ljudje, ki za vodstvo občin niso kvalificirani. Pri imenovanju gerentov na merodajnem mestu navadno pridejo v poštev različni, ne ravno stvarni vplivi. Zato je naravno, da eden občinskih poslov ne razum«, drugemu zanje sploh ni veliko, tretji pa ima morebiti najboljšo voljo, a je ne upa udejstviti, ker se boji, da bi moral iti. Ta slučaj se ponavlja zlasti v občinah, kjer so se vgnezdili samostojni demokratje. Naj zadostuje en slučaj. Gerent neke občine je prišel prosit nasveta, kaj naj stori. Izvesti je namreč hotel neko reformo, ki bi služila interesu cele občine, Nasprotovati so mu začeli demokratje, — seveda zato, ker je pristaš SLS — a ko je on kljub temu vztrajal, so mu zagrozili, da bo kmalu šel, in s tem so ga prisilili, da je odnehal. A to ni edini slučaj. Gotovi elementi v občinah mislijo, da je njihova največja naloga, da delajo nemir ter da odločajo o tem, kdo naj bo in kdo ne sme biti gerent. Vložijo neutemeljeno pritožbo in lepega dne dobi gerent nalog, da se odstrani. Na drugi strani pa je tudi žalostna resnica, da popolnoma utemeljene pritožbe občanov ne zaležejo nič, ako je gerent dobro zapisan pri gotovih gospodih. —
Vir zla je torej odkrit in preostane le naloga — in sicer neodložljiva naloga — da se naredi zlu konec. In naloga bo rešena, ako kompetentno mesto ugodi naši stari, večkrat naglašeni zahtevi po občinskih volitvah. Da, v tem je edina prava rešitev predstoječega vprašanja.
Občinske volitve smo v resolucijah ob priliki političnih zborovanj in potom svojega poslanca g. Klekla neštetokrat zahtevali, a smo naleteli vedno na gluha ušesa. Sedaj, ko so v Dalmaciji razpisane občinske volitve, zopet naglašamo svojo zahtevo. Zakaj mi tudi nadalje ne bi smeli vršiti svoje volivne pravice? Ali je za odlaganje sploh dan kakšen razlog? Zakon volitve predpisuje, zato se naj izvršijo. Ali pa se morda na nas ta zakon ne nanaša, češ da smo tudi v tem oziru nekaka specialiteta? Izgovor, da se volitve zato ne morejo vršiti, ker je pri nas mnogo Mažarov in Mažaronov, je jalov. Zakaj pa sta lahko kandidirala na listah samostojnih demokratov in radičevcev pri zadnjih parlamentarnih volitvah Mažara Kiraly in dr. Strasser? Takrat mažarstvo ni bila ovira. In tudi mažarski (demokratski ter radikalni) plakati niso bili nič grešnega v narodnostno-državljanskem ozi-ru.Sploh pa gre pri volitvah za nekaj drugega. Volivno pravico izvršujemo mi kot državljani in v tem oziru so nam Alažari enaki. Sicer pa, zakaj nc bi smel v mažarski občini vršiti županskih poslov Mažar, ako kot gerent lahko vodi občino?
Volitve so neobhodno potrebne. Zahteva jih sedanji mizerni položaj naših občin. Zahteva pa jih tudi načelo enakosti, kar se tiče državljanskih pravic in dolžnosti. Narod dobro čuti, ako je v kakem oziru prikrajšan in si takoj ustvari sodbo ter izvaja posledice. Kakoršno je ravnanje oblasti nasproti njemu, takšna je njegova sodba in ravnanje. Brez ozira na vse to poudarjamo h koncu, da je glavno, da se ne krit nobena državljanska pravica naroda in »e s tem ne nudi vzroka za nezadovoljstvo, ker je to v ikodo narodni in državljanski zavesti.
Koroško
Pred 300 leti ln danes. Današnji nemški nacionalistični listi trde, da so koroški »vin-dišarji« nekaka posebna narodnostna skupina, ki ne pripada nobenemu narodu ali plemenu. Nastali so menda naravnost iz protoplasme ... Pred 300 leti so pa bili na Koroškem ljudje tako izobraženi, da so vedeli, da so Slovenci in »vindišarji« eno ter isto. Tako je zapisal Jeronim Megiser v svojih »Ar.nales Carintiae* 1. 1612., da je »die slavonisehe oder vindisehe Sprach eine aus den fuernembsten, welche weit und breit in Europa gangbar, als nemlich in Khaerndten, Crayn, Isterreich, Friaul.,.« — Slovenski jezik je eden najplemenitejših, ki je daleč naokoli v rabi, kakor na Koroškem, Kranjskem, v Istri, Furlaniji. — Današnji Nemci
zavzemajo nasproti koroškim Slovencem pač prav tisto stališče, kakor ga zavzema nasproti južnotirolskim Nemcem Mussolini. Nemci so nedosledni, če se proti Mussolinijevemu stališču pritožujejo.
Občni zbor »Slov. kršč. socijalne zveze u Koroško. Minoli mesec se je vršil v Celovcu občni zbor Slov. kršč. soc. zveze za Koroško. Navzočih je bilo do 60 zastopnikov; precej društev, posebno v Rožu, ni poslalo zastopnikov. Doslej je organiziranih v Zvezi že 45 društev, a mnoga od teh žal spe; delavnih je le 22 društev. Posl. Poljanec je v debati opozarjal na izobraževalno delo socialnih demokratov, ki se neumorno gibljejo in goje zlasti govorništvo; to bi moralo bolj zdramiti tudi Slovence. Izvoljen je bil znova dosedanji odbor.
—o—
Socialna vprašanja
Pismo iz Anglije.
Premogovna kriza in z n]o združeni socialni problemi.
(Od našega londonskega poročevalca.)
(Konec.).
Po oficijelni listi bo torej državna intervencija po poslanski zbornici v sledečih točkah potrebna:
1.	Veliki vseobsegajoči drž. nakup podzemeljske lastninske pravice z natančno definiranimi izjemami za prehodno dobo.
2.	Raziskovanje novih metod, po katerih bi se omogočilo, da se karboni žira nje in de-stiliranje premoga izvrši tudi z nižjo vročino (kar bi kemičen proces zelo pocenilo).
Izdatna državna materijalna in moralna pomoč je potrebna za organiziranje velikih centralnih industrijskih raziskovalnih laboratorijev.
4.	Ustanovitev in organizacija stalnega Narodnega odbora za izkoriščanje goriva in gonilne moči (kar bi zbližalo premogovno, električno in vodno industrijo).
5.	Pospeševanje industrijskih amalgama-cij in v slučaju potrebe, tam kjer bi prostovoljna združitev premogovnih podjetij ne bila mogoča radi brezpredmetnih sitnosti od strani trmoglavih delničarjev ali posestnikov, tudi prisilna združitev, izvedena potom zakona.
6.	Prisilno soprispevanje vseh posestnikov premogovnikov (onih, katerim država za časa prehodne dobe še pusti lastninsko pravico in s tem tudi royally — rento —) in posestnikov površja, ki bodo še nadalje prejemali odškodninske dohodke, v veliko narodno zakladnico, ki se ustanovi v prid delavstvu in ki bo nosila ime Delavski dobrodelni fond.
7.	Potreben je okvirni zakon, ki bo dovolil občinam in mestnim oblastem, da vpo-stavijo organizacije za podrobno razprodajo premoga v lastni režiji.
8.	Ustanovitev stalnega skupnega nadod-bora, sestavljenega iz zastopnikov prometnega ministrstva in ministrstva za rude, kojega naloga naj bo, da skrbi za bolj ekonomično prevažanje premoga, za dobavo večjih železniških voz ter za kolikor mogoče hitro koncentracijo med posestniki železniškega prevoznega materijala.
9- Izdelanje novega zakona za soudeležbo rudarjev pri industrijskih dobičkih ter za ob-
ligatorično uvedbo industrijskih deležev za premogovno delavstvo.
10. Novi zakon, na podlagi katerega bodo vsi oni dogovori glede dolžine delavnika, ki jih bodo skupno in po sporazumu predlagali delavec in delodajalec v premogovniku, postali ipso facto obvezni.
11.	Sestava zakonskega pravilnika, ki naj bo odslej merodajen za izbiranje sposobnih ravnateljev in delovodij v premogovnikih.
12.	Kopeli se morajo obligatorično staviti premogarjem na razpolago in sicer ob izhodu vsake jame in širom celokupne premogovne industrije.
13- Nov pravilnik, ki bo omogočil vladno pomoč za »prevoz delavske moči« od enega premogovnika do drugega, če bo stanje industrije te spremembe v zaposlenosti zahtevalo.
14 Ustanovitev mešanih »Medjamskih Svetov« (Joint Pit Committees), ki naj pazijo na izvršitev vseh zakonskih odlokov, na delovanje delovne pogodbe ter splošno na dobro »socialno funkcioniranje« v industriji.
Kakor vidimo, je listina zelo dolga in mnogovrstna. Izluščili bomo iz nje samo tri velike ideje, ki bodo gotovo prevladovale vse druge v reformi, kateri se bo podvrgla industrija v V. Britaniji.
Prva je, da postane država — ali če hočemo. narod — lastnica vsega podzemeljskega bogastva, reforma, ki v Angliji pomeni gospodarsko revolucijo, če pomislimo, da je tozadevni zakon, ki prepušča podzemlje lastnikv površja, v veljavi več kot tri sto let.
Druga je ideja industrijske koncentracij« Vršila se bo v dveh smereh: prvič v premogovni industriji sami kot taki, potem pa na polju onih podjetij, ki oskrbujejo narod z lučjo in z gonilno močjo, ali z drugimi besedami: med premogovno, električno, vodno in transportno industrijo. Iz zgoraj navedenih točk beremo, da si bo država pripisala naravnost diktatorične pravice in da si bo nekako dovolila iniciativo pri združenju industrij, ki so podlaga angleškega narodnega gospodarstva.
Tretja ideja, nič manj važna in nova, je vpeljava delavstva ne v podjetniško pisarno — zato angleški praktični čut nima smisla — ampak v podjetniško blagajno ter na občne zbore delničarjev. Tako bo delavec organično zvezan z industrijo, kateri prispeva delo svojih rok, ter direktno interesiran na njenem procvitanju.
Počakati hočemo sedaj na izjave delavcev in delodajalcev. Prorokovati nočemo. A zdi se nam neizogibno, da bodo v njih posvetovanjih igrale odločilno vlogo zgoraj omenjene tri velike vodilne ideje, ter da bodo druga detajlna vprašanja stopila več ali manj v ozadje. Ako delavec in delodajalec vidita, da bo njun interes v bodočnosti zasiguran, ako se reforma izvede v luči teh nacijonalizujočih misli, potem bo sporazum lažji in delavec bo rajši pripravljen iskati kompromisa glede plače in industrijalec v vprašanju delavnika- Državne pomoči premog ne bo dobival več. Postaviti se mora na lastne noge, da bo delal v korist naroda, ki bo zrl nanj z ljubosumnimi očmi svojega parlamenta.
Sovjetska skupščina.
13. aprila se je otvorilo drugo zborovanje Zvezne centralne eksekutive pod predsedni-štvom Petrovskega v Moskvi. Glavna letošnja vprašanja sta drž. proračun SSSR oziroma posameznih republik in reforma kmečkih davkov. Predvsem sta bila enoglasno sprejeta med odbornike eksekutive en kmet in en delavec — nekomunista. Najvišja državna oblast izgubi torej svoj dosedanji izključno strankarski značaj.
Proračunsko debato j začel Rikov, ki poudarja hitro ozdravljenje države. Letošnji proračun znaša 4 iniljarde zlatih rubljev (lani samo 2.8). Izredni krediti za povzdigo industrije znašajo letos 155 milijonov (lani —98). Ruska industrija je dosegla že 95 odstotkov produkcije mirnega časa, a naraščajoče blagostanje kmečkega in mestnega prebivalstva zahteva vedno nove zaloge blaga. Vlada bo znižala cene v podrobni prodaji in kupavala blago tudi v inozemstvu, da bo zadostila kmečkim potrebam takoj po prvi žetvi. Naraščanje uvoza ima sicer kot posledico pasivni značaj zunanje trgovine, a vlada ima zadosti zlata in tujih deviz, da bo poplačala nakupljeno. V majniku se l>o prvič izpreme-nila bilanca zunanje trgovine in bo postala aktivna. O blagostanju države govori tudi manjša vloga davkov. Tvorijo letos samo 47% letnih dohodkov (lani 60%). Končno je čestital Rikov navzočim k odstranitvi deficita. Letos presegajo dohodki izdatke za 100 milijonov zlatih rubljev.
kongres ruskih emigrantov ni proglasil nobenega carja.
Kakor nam poroča član pariškega kongresa ruskih emigrantov univ. prof. dr. A. Bilimovič, ne odgovarja resnici vest, da je omenjeni kongres proglasil velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča za ruskega carja z imenom Nikolaja III. Kongres se ni niti bavil i vprašanjem o obliki državnega ustroja bodoče Rusije. Kongres je bil posvečen izključno organizaciji moči v svrho večje uspešnosti že 8 let trajajoče borbe z boljševiki ter je soglasno pozdravil bivšega vrhovnegn poveljnika ruske armade vel. kneza Nikolaja Nikolajeviča kot narodnega vodjo, na katerega polagajo v tej borbi svoje patriotične nade širše ljudske mase tako znotraj Rusije kakor v emigraciji. Glede oblike bodoče ruske vlade pa je izjavil veliki knez in istega mnenja so bili vsi člani kongresa, da mora od boljševikov osvobojeni ruski narod sam svobodno in neovirano določiti temelje svojega življenja in svojega bodočega državnega ustroja.
Naznanila
Trgovflko društvo »Merkur* ima danes v soboto dne 17 aprila ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Kazine svoj občni zbor in jour fix. Ker je to obenem proslava 25 letnice društvenega obstoja, pričakuje društvo polnoštevilno udeležbo. Jour fixa se lahko udeleže tudi svojci članov in članic. Vstopnine ni. — Odbor.
Podružnica Jug. Matice v Ribnici ima svoj redni občni zbor dne 28. L m. ob pol osmih zvečer v dekliški osnovni šoli. — Odbor,
Gospodarstvo
Racionalizacija.
Nemško gospodarstvo se nahaja na poti k sanaciji. Kljub ogromnim reparacijskim bremenom, za katere trdi predsednik Mednarodne trgovske zbornice g. Walter Leaf, da jih je nemogoče plačati, in vkljub krizi, ki je še vedno akutna, išče nemška industrija izhodov iz sedanjih težkih razmer. Ravno sedaj obravnavajo nemški listi razprave vodilnih mož o j-acionalizaciji industrijskega obratovanja. Te razprave so zelo zanimive in važne tudi za našo industrijo, ki marsikje še ni prebolela otroških bolezni.
Pri vsem tem pa ne smemo razumeti pod racionalizacijo koncentracije obratov, tako da ostanejo samo velika in dobro idoča podjetja, dočim naj mala in srednja podjetja prenehajo z obratovanjem, k čemur zavaja ameriški zgled s svojimi ogromnimi obrati in njih plodor.osno obratovanje. Za naše razmere velja, da sc mora podpirati tako male in srednje obrate, ker na velika podjetja v ameriškem stilu in v nemškem ne moremo misliti. Ti mali obrati so podlaga razveju naše industrije.
Obratovanje teh obratov jc pri nas še zelo zastarelo in zato mora biti parola naše industrije racionalizacija obratov. Napačno jc mišljenje, da se mora v industrijskih krizah najprvo gledati na znižanje personalnih izdatkov. To pomeni samo poostritev krize, ker se s tem manjša kupna moč delavstva, ki tvori kot konzument izredno važen faktor.
Večina vodstev naših industrijskih obratov ima napačno mnenje, da veljajo moderna izkustva nauka o obratu pomen samo za velike obrate, kar pa ni res, ker veljajo tudi za male in srednje obrate, ki pri nas tvorijo ogromno večino.
Tako imamo n. pr. celo vrsto obratov, ki proizvajajo cele vrste najrazličnejših predmetov, namesto da bi koncentrirali poslovanje na par najbolj produktivnih panog.
V naslednjem podajamo par smernic za racionalizacijo,
Izhodna točka je točna ugotovitev lastnih proizvajalnih stroškov.
Pri materijalu je treba gledati na to, da so zaloge najmanjše. Treba je skrbeti za hitro predelavo materijala od začetka do konca produkcijskega procesa. Priporočati je celo pri enakih podjetjih istega koncema ali pa tudi drugih, skupen nakup materijala ali celo tudi skupno skladišče. Pri prejemu materijala je potrebno paziti na kvaliteto, za kar imamo že celo vrsto preizkuševalnih naprav. Tudi kontrola resnične porabe materijala. Čim boljša je uprava materijalnega skladišča, tem krajši so dobavni roki, manjše izgub* in manj oseb je potrebno.
Nadalje priporočajo sedaj kvalitetno delavstvo, ker pomenijo tu marsikdaj visoke mezde nizke produkcijske stroške.
Tudi orodje naj bo najmodernejše. Stroji namesto orodja ne dobavljajo kvalitetno najboljšega dela in so dragi, ne samo njih nabava, ampak tudi vzdrževanje in obratovanje. Vendar pa je tu treba najti srednjo pot med izbiro — stroj ali orodje.
Vse to spoznati je naloga kalkulacije. Čim večji je delež »stalnih« stroškov (stroški kapitala, odpisi, uprava itd.) v primeri s »premičnimi« (poraba materijala, plače itd.) tem nepreglednejša je kalkulacija, tem nerodnejši aparat, tem odvisnejši lastni stroški od za-
poslitve, Izločiti je treba ve» nepotrebni mehanični balast pri produkcijskem procesu.
Več govoriti o tem predmetu na tem me-stu ne bi »padalo v okvir dnevnega tiska, ampak v okvir strokovnih revij itd.
Hoteli smo le opozoriti na važnost tega
problema za naio industrijo.
* • •
• Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v
Ljubljani ima v četrtek dne 22. aprila 1926 ob pol 9. uri dopoldne v zborničnih prostorih svojo redno javno sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Naznanila predsedstva. 2. Poročilo tajništva. 3. Volitve. 4. Poročilo o gradbi zborničnega poslopja. 5. Poročilo računskih pregledovalcev o zborničnih računskih zaključkih za leto 1925. 6. Poročilo o zborničnih akcijah v davčnih vprašanjih. 7. Poročilo o trgovinsko političnih in prometnih vprašanjih.
8.	Organizacija in delovanje tarifnega odbora.
9.	Predlogi zborničnih članov. 10. Tajna seja.
Rudarska in topileiška produkcija Slovenije v februarju 1926. V mesecu februarju letos je znašala produkcija svinčene rude v Litiji 22 ton, v Mežici 926 ton, skupaj 948 ton. V Litiji je bilo zaposlenih: 2 uradnika, 1 paznik in 34 delavcev; v Mežici pa: 34 uradnikov, 39 paznikov in 1154 delavcev. — C in ko ve rude so v februarju nakopali v Mežici 8 ton (delavstvo je računano pri svinčeni rudi). — Topilnica v Litiji v februarju ni obratovala (ima 5 uradnikov, 5 paznikov in 5 delavcev), dočim je svinčarna v Žerjavu natopilo 867 ton svinca; zaposlovala je: 5 uradnikov, 10 paznikov in 223 delavcev. — Cinkarna v Celju je producirala 200 ton cinka. Stanje zaposlenih moči ie bilo sledeče: 8 uradnikov, 8 paznikov in 164 delavcev.
Prodaja modre ga"ice brez posebnega odo-brerja. Ministrstvo za narodno zdravje je z razpisom dne 30. marca t. 1, odredilo, da se sme modra galica odslej izvažati in prodajati brez posebnega dovoljenja.
Poštno čekovni promet v marcu 1926 je znašal 3171 milijonov dinarjev, od česar od-: pade na promet brez gotovine 1388 milijorov j ali 43.8%. Računov je bilo koncem marca t. 1. j 12.737, prirastek v marcu je bil 98 (v Ljub-i Ijani 12). Saldo je padel 31. marca na 240.6 milijona dinarjev (v Ljubljani 52.1) napram 274.9 dne 28. februarja in 299.5 dre 31. januarja 1926.
Ziate bilance na Mad£a:skem. Dosedaj so veliki denarni zavodi čakali z obelodanjenjem bilanc v zlatu, medtem ko je objava zlatih bilanc v provinci že dokej napredovala. Te dni pa sta objavili svoji zlati bilanci že 2 velebanki, katerim bodo v teku tega meseca sledile še druge. Ob tej priliki omenjamo, da banke večinoma ne navajajo svojega delniškega kapitala s pravo notranjo vrednostjo, ampak se ravnajo po današnjih nizkih borznih kurzih, radi česar imajo ve'ike prikrite rezerve.
Moderniziranje ruskega poljedelstva. Po statistiki »Pravde« šteje Rusija 28.000 traktorjev, od teh 20.000 znnmkc »Fordson«, Lani so ti traktorji preorali 60.000 desjalin zem'je. Njihovo delo je enako delu 200.000 konj. č4% teh traktorjev pripada raznim gospodarskim društvom in zvezam, 32% državnim posestvom, ostanek privatnikom. Preoranje desjatine zemlje s traktorjem stane 5.42—5.95 rublja, ista površina s konji pa 5.50—9 rubljev. Povpraševanje za traktorji se vedno bolj veča.
Borea
Dne 16. aprila 1026.
Denar.
Zagreb. Berlin 13 527—13 567 (13.52-13.56), Italija 228.085-220.285 (227.084 -220.284), London 275.988-277.188 (275.955-277.155), Ne\vyork 5067 —56.978 (56.65-56.95), Pariz 190.50 -192 .jO, Praga 168.15-169.15 (168.104—169 104), Dunaj 8.007 -8.047 (8.0072 -8.0472), Curih 10.9525-10.9925 (10.95048-10 99048).
Čarih. Belgrad 9.1175 (9.115), Budimpešta 7250 (72.50), Berlin 123 825 (123 35), Italija 20.81 (20.8275), London 25.1875 (25.1675), Ne\vvork 518.50 (517.875), Pariz 17.56 (17.6625), Prag! 15.345 (15.35), Dunaj 78.075 (73.10), Bukarešt 2.1025 (2.095), Sofija 3.74 (8 74), Amsterdam 207.75 (207.65), Bruselj 19.225 (19 55), Stockholm 138.765 (138.75), Kopenhagen 135.75 (135.55), Oslo 113.65 (112.10), Varšava 57 (56)
Dunaj. Devize: Belgrad 12.4675, Kodanj 185.60, London 31.42, Milan 28.16, Newyorl< 708 10, Pariz 33 96, Varšava 77.50. Valut»: do'arji 700.00, angleški funt 34.38, lira 28.435, dinar 12.43, češkoslovaška krona 20.98.
Praga. Devize: Lira 135.55, Zagreb 59.375, Pariz 114.05, London 163.40, Ne\vyork 33.70
Vrednostni papirji.
Ljubljana 7% invest. posoj 73—76. vojna odškodnina 298— 301, zastavni listi 20—21. kom zadolžnice 20—21, Celjska 200--202, zaklj. 202, Lj kreditna 175 den.. Merkantilna 102—101, Prnše-I dicna 868- 872, Slavenska 50 den, Krei. zavod : 165—175, Strojne 95 bl„ Trbovlje 356—370, Vevče ' 100 den., Stavbna 50 60, Sešir 110 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 76—76 75, agrnri 45 den, vojna odškodnina ?98.r0-2C9. april 299— 300, maj 302-303. Hrv. esk 106-107. Kred. 114— 116 Hipobanka 61 den., Praštedicna 870—875, Lj. kreditna 175 den.. Srpskn 133 den., Narodna banka -1000 den., Zem Bos. 135-145. Eksploabciia 24.50 25.50, Sečorana 310 bi., N:bac 30 bi, Gutmann 250—260, Slavex 150 bi! Slavonija 42-43, Trbovlje 355-375, Vevče 100 zaklj.
Dnnaj. Pcdon.-snvska-jadr. 773E00 Živno 796.000. Alpino 139.000, Greinitz 120.500, Kraniska industrijska 330.000, Trbovbe 461.000, Hrv. esk. 129.000, Le\kam 136 000. Hinobanka 74.900. Avstrijske tvorn. za dušik 221.000, Mundus 1,060 000, Slavonija 51.100.
Blago.
Ljub'jana. Les: Hrastovi plohi, 54 mm, 18— 30 cm 8 m dolž., ffco mejo 1280 den., hmelovke, 7—8 m dolž., na spodnjem koncu 7—8 cm prem., fco vag. naklad, post po komadu 5 den. — Premog- Kal ca. 7000 antracit, Orle fco vrgrn Škofljica: kosovec, za 1 tono 500 bi., kuckovec, zi 1 tono 450 bi, orehovec, 7,a 1 tono 400 bi., zdrob. za 1 tono 350 bi. Kal. ca. 1800, fco vagon Ormož: kosovec nad 60 mm, za 1 tono 260 bi., kockovec 36-60 mm, za 1 tono 240 bi., orehovec 20-35 mm, za 1 tono 210 bi, zdrob 10-20 mm, za 1 tono 100 bi. Kal. ca. 3500, fco vagon Novo mesto: koscvec. za 1 tono 170 bi., kockovec 100 mm, za 1 tono 150 bi, orehovec 50 mm, za 1 tono 140 bi., zdrob. za 1 tono 180 bi., rovni. za l tono 120 bi. - Žito in poljski pridelki: 1'šcn'ca demača 76-77, fco vag naklad, post. 310 b!.. koruza, času primer suha. fco Postojna tranz. 170 bi., koruza, času primerno suha, fco vag naklad, post. 130 bi., koruza inzulanka, fco vng. Postojna 185 bi., ajda, fco vag. ^Ljubljana 260 bi., rž domača, fco vagon Beltinci .210 b!.. proso rumeno, fco vagon Beltinci 210 bi., | oves rešetanl, fc vag. s'ov post 173 bi., krompir i beli, fco vag. Beltinci 76 bi , čebuliček, fco vag. naklad, post. 650 bi. S e n o, s 1 a ni a: Sero polsladko, stisnjeno, fco on slov. post. 60 den. — Gradbeni materij al: Ta Portlnndcement dalmatinski: v jutavrečah, fco Split 40 bi., v papirnat h vrečah, fco Split 44 bi. — E k • e k u t i v-ni nakup: Pšenica baška. 76-77 kg težka, par. Domžal 4 vag 365—365, zaklj. 365.
Komori Ccško Filharmonije pod vodstvom mojstra Talicha se bo vršil dne 6 maja t. 1. v Unionski dvorani. Vstopnice je nngoče rezervirati v Matični knjigarni na Kongresnem trgu, na razpolago pa bodo od srede dne 21. t. m.
G a Jimo STADION - kupuimo srečke!
Šport
JUTRIŠNJE N0G0M. PRV TEKME.
Jutri,v nedeljo, se odigra ena najbolj privlačnih nogom. tekem, ki nam j>b nudijo naši klubi. Nastop med SK Ilirije in A£K 1'rimorje se i pričakuje z veliko napetostjo, kar ni nič čudnega, če se pomisli, da sta le ta dva kluba v prvj vrsti naša reprezentanta na športnem polju
Zadnja prv. tekma med obema kluboma je končala s pičlo zmago Ilirije v razmerju 8: 2, medtem ko je ASK Primorje v letošnji pokalni tekmi zmagalo povsem nepričakovano z 4 3. Razveseljivo je bilo pri tem dejstvo, da sta igrali moštvi fair ter predvedll deloma Izvrstno igro, pa tudi publika se Je vedla naravnost pohvale vredno. Pričakujemo, da se bo tudi jutri isto ponovilo, pri čemer imamo v mislih ponašanje publike, ki bo tekmo posetila v brezdvomno velikem številu.
Poleg SK Ilirije in ASK Primorje nastopijo še sledeči klubi: Igrišče SK Ilirije predpoldne ob 9.30 SK Slovan: SK Slavija, igrišče ASK Primorje ob 10.30 SK Jadran: SK Svoboda, popoldne na istem igrišču ob 15 rezervi SK Ilirije in ASK Primorje, ob 16.45 pa I- moštvi, ob 13.30 pa nastopita juniorski moštvi.
SP0RT V MARIBORU.
Kolesarsko društvo »Perun« v Mariboru pri«
redi v nedeljo dne 18. t. m. prvi spomladanski iir let v Slovens!;o Bstrico. Odhod iz Maribora točno ob 13. uri. Zli 'išče pred Narodnim domom.
Lahka atletika. Danes zvečer ob 6. uri se vrši pri »Zamorcu« sestanek delegatov tukajšnjih klubov v svrho dogovora in določitve letošnjega programa. Na sestanku bodo poročali klubi o stanju lahke atletike pri njih.
Za povzdigo ženskega športa. Ženski šport v Mariboru lepo napreduje. Skoro vsi klubi imajo zelo agilne hazenske sckcije, ki lepo napredujejo; pridno se goji tudi lahka atetika. Ženski šport je oviralo pomanjkanje primerne, moderne garderobe. Športni klub »Maribor« je sedaj dal zgraditi popolnoma moderno urejeno, z umivalnimi pripravami in prhami opremljeno garderobo, ki je namenjena samo sportašlcam. Novn nnprava bo sigurno pridobila športu novih prijateljic ter pospešila razvoj ženskega športa.
TurisftJca
Skupni izlet slovenskih in hrvatskih planince* na Tolsti vrh in v Celjsko kočo. Hrvatski turistični klub »Sljeme« pripravlja v zvezi s turistovskim klubom >Skala< v Ljubljani in s člani savinjskih in mariborske podružnice Sl'D za nedeljo 18. aprila izlet na Tolsti vrh in v Celjsko kočo. S tem skupnim izletom, ki je prvi planinski dan v tem letu, sa nadaljuje lansko leto na Triglavu, Pohorju in Su-šaku započeto skupno delo za zbHžanje in spoznavanje hrvatskih in slovenskih planincev. Iz Laškega odidemo v nedeljo na Tolsti vrh ob pol 10, nazaj grede se ustavimo v Celju, kjer se bomo ssetali na kratek pomenek v Celiskpm domu.
Turistovski klub »Skala« priredi v nedeljo dne 18. aprila skupni članski izlet na Tolsti vrh in Celjsko kočo. Odhod v nedeljo zjutraj ob 5.27. Udeležba za članstvo obvezna. — Odbor.
P. llugolin Sattner je izdal za bližnji majnlk Planike, It zvezek, partituro in glasove Sezite hitro po njih!
Knjige in regije
»Slovenski učitelj«, glasilo Slomškove zveze,
prinaša v svoji 4. številki sledečo vsebino: Fran Zukovec: Metodične smernice za pouk srbohrvaščine na osnovni šoli; dr. L. Sušnik: O kmetijskem | pouku; Deklaracija o bistvu, nalogah in smeri uči-| teljsko stanovske polilike; Kultura in književnost;
Društvena iu stanovska kronika. — »Slovenski uči-' teljc se naroča pri upravništvu v Ljubljani, Jenkova ulica 6; naročnina znaša za nečlane 40 Din letno.
KULTURNI VESTNIK. Marinettljov uspeh v milanskem gledališču.
Dne 13. aprila je družbo Piiandello vprizorila v milanskem gledališču Filodrnmatico Marinettijevo delo »Vulkan«. Gledališče je bilo nabito polno. Občinstvo je sprejelo delo 7 viharnim odobravanjem; avtorja so klicali 15 krat na oder
Kova križarska voiska otro!i.
Francoski spisal Henry Bordeaux. Prevedla K. II
23
Tako je vsa državna cesta polna ljudi iz Avri-euxa. Avtomobili ki vozijo iz Modane v Suzo, v Italijo, ali se vračajo iz Italije v Francijo, zastonj pritiskajo na svoje sirene in piščalke: nič drugega jim ne preostaja kot zmanjšati hiirost, vozijo počasi dalje, prosijo oprv:ščenj ob srečanju in varno ravnajo voz, da nikogar ne povozijo, od carkvenika Fontanetta, do Tomaža, ki je na čelu, ali od Tomaža do Fontanetta, v kal eri smeri pač vozijo. Rajši bi srečali celo čredo provensalskih ovac, ki jih vodijo vljudni in pametni psi ali karavano ciganov, ki jih lahko brezobzirno nahru iš, ker niso volivci.
»Kaj pomeni ta rotujoča vas? Jeli v Savoji navada da se vasi s{rehajajo?
Toda nihče ne zna razložiti nenavadnega dogodka.
Prekoračili so Verney, ko so bili prebivavci že na polju. Ko so se pa približali Termignonu, ki se raz rostira v vssj svoji dolžini ob državni cesti, stoje ljudje med \rati.
»Glej procesijo I Kaj pa je? Kam greste?«
»Iskat naše otroke.«
»Po vaše olroke? Kje pa so?«
»V ske 'nju v Pisrre.ongue poleg Lanslebotirga. Včeraj so nam ušli.«
»Videli smo jih mimo iti, dečke in deklice pomešane med seboj, s cveticami ali vejami v rokah. Dali smo Um jesti in piti. Zelo so bili utrujeni.«
»Hvala vam!«
»Zelo so nas zabavali s svojo povestjo o križarjih. Kaj mislile, križarska vojska? Hočejo preko gore v Ita.ijo, da r. šijo papeža v Rimu. In zdi se, da je Lipe, ma'ček, ki jih vodi, zdi se da je Lipe — tiho vam zauamo — včeraj storil čudež.«
»Lipe « sta p-nnvila Pernuška in Andrei. »Je li mogoče, moj Bu«l<
»Merda je čarovnik kakor Tomaž iz Pierrelongue.«
»Tiho! Ta Toiraž je tu.«
»Pa vsi ste čisto za rašsni, obrazi so vam zaripli in oči už^are, v.itopit1, da se odpočijete I Vaši otroci niso več daleč. In p a, saj so zaklenjeni!«
»Na mojo veno, ne m ramo vam odbiti Vaše ponudbe.«
Vstopijo, jedo, pijejo in se zamude celo uro. In ko se znova cdjra ljajo na pot, je ura v zvoniku udari a deset.
»Opoldne boste tam.«
»Opoldne bomo tam.«
Solnce je rri ekalo, vročina je rastla. Osem žensk.st'sn jenih na mlinarjevem vozu, je glasno tožilo.
»Po"clite doli, memke, če bolj cenite svoji dve nogi ko štiri sirče e.«
»Naj.a'še bi bile že tam.«
V	vseh bli/njih vaseh je bilo dvanajst — Fontanetta ie štel zvon >ve, Fcntanette je štel udarce. Tedaj se je čelo sr revoc'a ustavilo pred kočo v Pierrelongue.
»Li el AnTka!« so kričali hkrati Tomaž, Andrej in Pernuš ca.
Vsa';do kliče svjega malčka in hrup je velik.
»Skrdsnj ie tu« je dejal Tomaž.
Tn pr-s'r"šeno je dostavil:
»Vra'a so na sležaj odprta.«
VIII. poglavje.
Koliko jih je?
»Pokonci, pokcnci, vstanite! Že davno se je zdanilo. Pok nci, pokonci, zaspanci! Silvin, tvoja sestra Silva je že pri. ravljena za odhod. In ti Klavdij, tvoja stsra Klavdina. In ti Tinček, tvoja sestra Katinka.«
V	sko 'ranih laseh, polnih sena, in z očmi polnimi luči, je rol a itil Lipe po skednju, kamor so prodrli solnčni žarki j reko slabo položene opeke. Drugega za dru im ie skesal zas anec. Toda včeraj so toliko hodili in sinoči tHiko jedli in tudi toliko pili, da bi še radi s„ali. Deklica so brez dvoma boli trudne
ko dečki. Hitro se počešejo brez ogledala, kakor lastovičke, ki si gladijo perje, preden vzlete. Mesto glavnika so poseg e s prsti v svoje lase, ki se krčijo, j ker so zmedeni. Učeno so jih zavezale, preden so spletle kito. Silvija, ki je najstarejša, pomaga Ančki, na'm ajši. Kakor bo, pa bo. Saj papež, ki ga bodo videli, ki ga bodo videli že danes, jih ne bo preblizu ogledava!! Potrpežljivo se bo smehljal maurienskim čepicam, čerrav so nekoliko zmečkane. Katinka, ki je prva rališpana, se spusti po lestvi navzdol in pritisne na kljuko v vratih. Toda vrata se ne odpro.
»Lipe, vra a so zaprla.«
»Ni mo7Cre, Katinka; kdaj so še zaklepali ske-denjska vrata?«
Zleze s sena: zdaj tudi on stresa ključavnico in mora priznati, da so jetniki, filric Tomaž jih je izdal. Stric Tomaž jih je zaklenil. In že se dviga upor med vrstami.
»Čemu si nas zbudil?« sta kričala Tinčke in Klavd;j. »Počomu si nas zbudil, ko pa ne moremo ven? Spati hočemo. Pusti nas v miru spati.«
In oba se pogrezneta znova v seno. Mali Emanu-elček ki ne uboga rad, se tudi uleže nazaj. In tako store tudi Saturnij in še veliko drugih, katerih imen ni v kroniki.
»Ob jubili ste, da greste z nami.«
»Prav nič nismo obljubili. In pa vrata so zaprta.«
Lire spleza ra podboje. Tam doma v gozdu Marije Kristine, se je na smrekah in macesnih naučil plezati. Že je na slemenu, eno opeko odmakne in zagleda sinje nebo. Luknjo poveča in že je na strehi. Ogleduje se po okolici. Poleg poslopja stoji kopica sena. Samo poskoči, pa je na njej. Samo en predrzen skek? On zna skakati. En skok, fr... prost je. In kopna se strese, se prevrne z njim vred in ga mehko položi ua tla. Takoj steče k vratom. Stric Tomaž je pusti! ključ v ključavnici. Kdo bi mislil na vse! Zaobrne kl uč pnkrat, zaobrne ga dvakrat in Lipe vstopi s solncem.
ItlEIIIE
EIIIESII
a ~ o
"J .a
u
I-k
CJ v;
«
> r« o
e B
e -JE S «e
cS
c
ai
__u
e M
c . .of.
5 B o I
.tcc '
a
R »O
" r: — J
•
jx. k ai -a
1 S"z . I
S .=
k . g
i — > es.2 J
tč:® : — o. * o
? .. > :a ■ » -i -
« — a
•Cir:^ g
« I s!
O,	AJ
£,.Ejš a ~ u _
a s
3 J
a c i a
—
.. T3 Jfl ®
► b od ^
03 El m
111 = 111 =
= 111 = 111
Kupujte srečke za Orlovski stadion!
M*rosveta ~~
C juhi jan slco gledišče
Drama.
Začetek ob 8 zvečer.
17.	aprila, sobota ob 15. pop.: »Henrik IV.< Danska predstava po znižanih cenah. Izven.
18.	aprila, nedelja: >Pygmalionc. Izven.
19.	aprila, ponedeljek: »John Gabriel Bork-tnanc. Red A.
20.	aprila, torek: Zaprto.
21.	aprila, sreda: »Pygnialtonc Red E.
22.	aprila, Setrtek: »John Gabriel Borkinanc. Red B.
23.	aprila, petek: »Naša kri«. Red F.
24.	aprila, sobota: »Idijot«. Predstava v spo-.min obletnice Putjatoye smrti. Izven.
25.	aprila, nedelja: »Deseti brat«. Izven.
Ilunrik IV. — dijaška predstava. Drama ponovi v soboto dne 17. t m. ob treh popoldne Pi-
randellovo tragedijo »Henrik IV.< Predstava je po znižanih cenah ter namenjena predvsem dijakom in njih sorodnikom. Dobrodošli pa so vsi ljubitelji drame.
MartborsKo gledišče
Repertoar:
Sobota, 16. aprila ob 20. uri: SADOVI PROSVE-
TE. Abon. A. (Kuponi.) Nedelja, ia aprila ob 20. uri: GROFICA MARICA
Ab. B, drugič. (Kuponi.) Pondeljek, 19. aprila: Zaprto.
Sprememba repertoarja. Radi obolelosti Rd?-Zamejičeve se repertoar v toliko spremeni, da bo v nedeljo dne 18. aprila mesto »Evangeljnlka« (ab. D) opereta »Grofica Marica« ab B, drugič. (Kuponi.)
CfuasKi oder
v Ljubljani
Nedelja, dne 18. aprila ob 8 zvečer: DESETI BRAT, ljudska igra s petjem v 5 dej. (7 slikah), po Jurčičevem romanu priredil Fr. Govekar. Proslava 50 letnice umetniškega delovanja g. A. Danila, člana in režiserja Narodnega gledališča v Ljubljani.
Inserirajte v »Slovencu"!
Vremensko poročilo
MeteoroloSId zavod v Ljubljani, dne 15. aprila 1926. Višina barometra 308*8 m
Opazovanja
krni
Ljubljane (dvorec)
Zagreb Belgrad Sarajeva Skoplfe Dubrovnik Praga
čas
Barometer
toplota
» C1
Kel. ftago
764-4 763-8 758-3 156-5
762-8
763-4 763-4 766-4 761-6 760*9
4-6 7-1 18-2
13-6 11-0
14-0 7-0 100 17-0 81)
79 76 36 42 81 69 67 78
Veter tn brzine v m
Oblačnost i 0-lti
Vrsta padavin
Ob opaiovanju
* min da 7»
NNE I *NE 1 N 1
SVV 0-5
WNW 3
SE5
mirno
W 3
mirno
mirno
4
3 1 0 0
7 10 10
8 0
0 0 0
dež 01 0 0
V Ljubljani je
i sa
»Z
greš •—. fi
•51 •H >
£ o a*
8&
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm)" pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
UNDERWOOD
pri Lud.
Se enburgova ul. 6/1
Baraga, Lfubljana UNDPilMOOn
>va ul. 6/1. Telefon štev. OSO.	W l^i	S B% «W W W
■naiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiRiiii
istina, da je jesenska ln zimska doba Izredno prikladna za oglaševanje v »SLOVENCU", prav posebno
Dognana Je
pa v njegovi nedeljski izdaji. V teh lazljlvele prečita. Ne najmanjši oglas. Trgovci, obrtniki ln sploh
meseelh se časopis neprimerno paz
je prečita. Ne prezre se niti _	, . vsi, ki imate kaj naprodaj,
izrabite v potni meri to ugodnost ob vsaki dani priliki ln og-iašujte v „SL0VENCU". Cenik ali proračun zahtevajte od uprave. Overjeni bodite, da bo s tem dosežen velik uspeh — dosežena
Vala velika korist!
IBE3S'
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica Din 1'SO ali vsaka beseda SO par. Najmanjši - Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I

POMLADNE NOVOSTI
nogavice v raznih barvah, žepne robce, Čipke, rokavice, naramnice, kravate, palice, razna mila, gumbe in potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter nahrbtnike
Josip Peteline Lfablfana Wa|nlžiecene
<ob vodi) bllnu Pretemovec a spomenika
Večjr podjetje v LjubVani Uče BLAGAJNIŠKEGA
uradnika
» primer, kavcijo, - Ponudbe pod »Vesten in zanesljiv« na upravo lista.
^ POMOČNICA
vešča mešane stroke in šivanja, pridna, poštena in dobrih staršev, želi mesta v trgovini v mestu ali na deželi. Nastop takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2534.
RESTAVRACIJA I Kdo bi POUČEVAL
ecent. s hotelom, se daje v zakup v termaln. kopališču Stubičke Toplice • blizu Zagreba. Ponudbe, pismeno ali ustmeno, na ravnateljstvo kopališča.
' gospodično v laščini? — Ponudbe na upravo lista pod: »Uspeh gotov«.
Išče se boljša moč
za vrezovanje ČEVLJEV (gornjih delov) za mcsec iunij, z neKaj kavcije. -Plača pO dogovoru. Naslov v upravi pod: 2613.
Franc Vrtačnik
polaganje novih in čiščenje starih PARKETNIH TAL, Ljubljana, Dunajska cesta 9.	2582
Pristni cviček
dolenjski, liter po 14 Din. ■toči gostilna pri »LO-ZARJU«, Rožna nI. 15, Ljubljana.	2595
Edino najboljši
šivalni stroji in kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
Jos. Petelinca
Orltzner, Adler
Najnižje cene I	Tudi na obroke
Lfubljana
blizu Prešernovega spomenika Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija
HIŠNIK
(obenem Soler) se sprejme
za vilo v Ljubljani (evt, more biti drugod usluž-ben kot tovorni šofer). Ponudbe s spričevali ter * navedbo vsej prejšnjih služb se prosi na upravo »Slovenca« pod šifro: »Zanesljivost« št. 2609.
Poravnajte naročnino I
VRATARJA
za tovarno v provincial. mestu iščemo za takoj. Oženjeni brez otrok, samo absolutno zanesljivi in trezni, z dolgoletnimi spričevali, naj pošljejo pismene ponudbe z zahtevo plače in prepisi spričeval. — Stanovanje, razsvetljava in kurjava v naravi. — Ponudbe pod šifro »Vratar 111—3« na •Interreklam«, d. d. Za-
![reb I—78, Strossmayer-eva štev. 6.	2426
Motorno kolo
2 HP, Motosakosche, že rabljen, a v dobrem stanju, se poceni proda. -M. VIDEčNIK, trgovec. Rečica — Laško. 2552
NAPRODAJ JE:
gramofon
zelo malo rabljen, s 16 ploščami, in moiko KOLO znamke »Opel«; pnevmatika nova. Zglasiti se je pri: A. S., Metlika 42.
500 Din nagrade
dobi kdor mi preskrbi kmečki MLIN ▼ najem. Najemnino plačam za pol leta naprej. - Naslov v v upravi lista pod »Dobra najemnina« IL 2603.
SALAMA
ogrska, na drobno in veliko, v zabojih po netto 25 kg, proda Vid Mnrko, trgovec, Maribor, Melje.
Naprodaj ▼ Novem mestu
ENODRUŽ. HIŠA
(pritlična), v dobrem stanju. — Naslov se izve v upravi lista pod št. 2570.
Steklena strešna opeka
je zopet na zalogi pri »ZDRUŽENIH OPEKAR-NAH« d. d. v Ljubljani.
Najvišji zaslužek
nudi zastopnikom, agentom itd prvovrstna tvrdka Ponudbe, podprte s spričevalom o neoporečnosti, naj se pošljejo na upravo lista pod šilro: »Ohne Kapital und Vor-kenntnisse 512« na »PU-BLICITAS« d. d., Zagreb, Gnnduličeva 11. 1818
[* T. RABIČ *)
o, Ljubljana <$J Sg^ORSKfcJŽ/
KOKS-ČEB1N
Wolfova ulic« 1/11. - Teleton 5fi
MT Zelenjadna "Qg
SEMENA
i najrefjo kaljivostjo ter nsJIIahtn«)<Te vrste FliOLA In SRJUtA dobite pri ttrdk
JOSIP 0AGEL, Ljublj-na
Halel Hord). Zahtevajte cenil
NAPRODAJ JE TRGOVINA STEKLA in PORCELANA
v centru. Vprašanja na naslov: M. KOSOVAC, Zagreb, Vlaška ulica 7.
Damski
slamniki
najnovejše oblike — po
konkurenčni ceni se dobijo, kakor tudi sprejemajo stari v preoblikovanje v tovarni ALOJZ ŠKRABAR, Domžale.
Podizanje zsrade za električnu centralu u Subotici.
Direkcija Državnih Železnica u Subotici na temelju rešen ja Gospodina Ministra Saobrača:a M. S. Br. 7564 od 22 og novembra 1922. godine j u smislu članova 86—98. Zakona o Držav-I nom Računovodstvu raspisuje na dan 15 og maja 1926. godine j prvu ofertalnu licitaciju za izvršenje Zemljanih, zidarskih, ka-menorezačkih, gvoždarskih, tesarskih, pokrivaekih, limarskih, stolarskih, bravarskih, staklarskih, mazalačkih, tapetarskih, vodovodnih i kanal izacionih radova i radova za instalaciju elek-tričnog osvetlenja oko podizanja zgrade za električnu centralu u Subotici.
Kaucija od 5 % ponudene sume za naše, odnosno 10 % za strane državljane polaže se na blagajni Direkcije Državnih Železnica u moneti predvidenoj po čl. 88. Zakona o Državnom Računovodstvu na.idalje do 10 časova pre podne na dan licitacije.
Propisno taksirane ponude u zapetačenom zavoju sa oznakom spolja: »Ponuda za izvršenje zemFanih, zidarskih, kamenorezačkih, gvoždarskih, tesarskih, pokrivačkih, limarskih, stolarskih, bravarskih, staklarskih, mazalačkih, tapetarskih, vodovodnih i kanalizacionih radova i radova za instalaciju elek-tričnog osvetlenja oko podizanja zgrade za električnu centralu u Subotici od ponudaea N. N.« predaju se naikasnije do 11 časova u Gradevinskom Odelenju Direkcije (Trg Vojvode Putnil a br. 9. II. Sprat vrata br. 9.).
Pravo za licitaciju imaju samo ona lica i tehnička pred-uzeca, koja podnesu uverenje o prijavi preduzimačke radnje za ovu godinu, kao i uverenje o tome da su platila porez za tekuče tromeseeje.
Zastupnici ponudači pripustiče se licitaciji, ako imaju pismeno punomočje, da ih mogu na ovaj licitaciji zastupati.
Članovi, obrazac ponude, predračuna troškova i ugovora, °psti i tehnički uslovi mogu se videti i po ceni od 100 dinara nabaviti svakog dana za vreme zvaničnih časova u Gradevinskom Odelenju Direkcije.
Naknadne ili telegrafskim putem podnete ponude neče se platiti.
IZ DIREKCIJE DRŽAVNIH ŽELEZNICA U SUBOTICI, __Br. 16.483/1926.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
priporoča:
Uvod v perotninarstvo. Kako vzgajamo, gojimo in negujemo domače ptice. Sestavil A. Slivnik. Din 40—, vezano Din hO —
Slovanska kuharica. Priredila S. M. Fellcita Kalinšek. Z mnogimi slikami v besedilu in večbarvnimi tabelami. Sedma izpopolnjena izdaja. Elegantno vezana Din 16u —.
Doma«! vrt. Praktičen navod, kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo. Priredil M. Humek. Din 33—, vezano Din 40"—
Praktični sad ■.ar. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 24 barvanimi prilogami in 92 slikami v besedilu. Priredil M. Humek. Vezano Din 80-—.
Breskev in marelica. Navod, kako ju vzgajamo in oskrbujmo. Priredil M. Humek. Din 10—.
Nauk o Čebelarstvu. Anton Janša. Tretjo izdajo priredil Fr. Ro-jina. Z dodatkom Albertijev-Znideršičev (A.-Z.) panj In kako v njem čebelarimo. Priredil M Humek Din 24 —.
Nasveti sa hISo In dem. Po raznih virih in praktičnih izkušujah priredil J. Majdič. Din 20•—, vezano Din 30-—.
JEZERSKO
najviSje cieče alpsko tetovISCe Slovenije
letovlščarjem In izletnikom, kakor tudi turistom se priporoča
HOTEL KAZINO
s krasno lego in divnlm razgledom na KamniSke
K mi?e: ,saL°1' ver,anda' fcesijlšče, v neposredni bližini prlrodnl park, na razpolago tudi domača
5?i!KV0<!a,~" Sobeejste, zračne ter svetle, pa-strežba točna In solidna, cene zmerne, dnevno penzija samo Din 40 —
Za Jugoslovansko tiskano v Ljubljsali Karol Ceč.
IVAN JAX in sin
— Ljubljana — Gosposvetska ccsta št S
Nijbotjil šivalni t« pletIM stroji. I (borna konti-ikclja In elegantna Izvršitev Ii tovarne • Uncu. Ustanovljena t. UI7. Veienje poufuje breiplafne. Posameinl deli. — 10 tatu« garancija Pisalni stroji Adler. — Kolesa it prvih toiara ..DDrkopp", Stjrla", HWa1-lenrad" In „ICaner".
.........................
VESELJE
vsakega knjigovodje so lepo in pregledno črtane poslovne knjige v trpežni :: vezavi, ki jih izdeluje ::
M^EEEMi-
V LJUBLJANI, KOPITfiSJEi/A ULICA ŠTEV. 6/11.

Jlmerikansks žurnale,
salčla-konte, štrace, ©ajem. knjižic«
šolske zvezl^e,
frgorske, pisarniške in šolska map«, fasciklje, ris. bloke H3. nu5i ugoHno
Knjigoveznica K. T. D.
v Cjubljani, Kopitarjeva ulica št. 6/n,
....................................................................„,„,„„„„';
za pisarne, klube in jpre emnlte
nudi Vam po zmernih cenah tvrdka
Zaloga pohištva, žime, morske trave itd. — Lastno tapetništvo Izredna prilika: Modroci po Din 200
«»ni»uMiHUmim„m.i.n..m.i„„.,.„.„„„m„„„„„„„„„„„„TOWm
MNOGO DENARJA!
truda in neprilik si lahko prihranite, ako bodete nabavili Vaše potrebe v vsakovrstni OPEKI — PORTLAND-CEMENTU - i. dr. stavbenih po-opb8ii"Pri lvrdki ARTUR AGLIČ - REČICA
UH PAKI. _ Opeka zidna, strešna, gladka in zarezana, kakor tudi cement nedosežne kakovosU iz najimenitnejših tovaren stalno v zalogi, po naj-nižjih cenah in najudobnejših dobavnih poflojihi
15 Mi jamstvo
Svetovno znani najboljši šivalni stroj je edino le Stoewer za rodbinsko in obrtno , rabo. zaloga
UMU, Llo liana
SELENBURG0VA UliCO 6/1
Tple tnuštcv »80.
Izdajatelj: dr. Fr. Koloveo,
Univ. prof. T. Grudinski s soprogo izražata svojo
Sloboko zahvalo
vsem onim, ki so počastili spomin na njunega pokojnega sina
IGORJA
Urednik: Franc Tersctflav.