Na naši materi zemlji doživljamo baš sedaj dve odkriti vojni: v Mandžuriji in na francoskem otoku Korzika. Prvi oboroženi spopad ni po mnenju ^"uštva narodov nič drugega nego le navaden spor, četudi je njegov obračun zelo krvav in zamotar Kar se pa tiče vojne na Korziki, je bila napovedana vnaprej in tudi temeljito pripravljena z bojnimi križarkami, tinki težkimi topovi na suhem ter na morju, z letali in generalnim štabom. Otok Korzika jo bil vojaško jeden in blokiran. Glavno mesto Ajaccio je bilo odrezano od sveta, nikdo ni smel mesta zapustiti. Nad celim otokom je bilo proglašeno vojno stanje. Pri tej vojni je šlo za pokon"""»•10 štirih banditov, ki so strahovili celo ozemlje. Ti strahovalci Korzike so: Spada, Caviglioli mlajši, Torre in Bornea. Dve drugi veličini korzičanskih tolovajev: Caviglioli starejši in Bartoli sta bila ustreljena. Kljub temu, da so napovedali Francozi gospodarjem Korzike vojno, gledajo poznavalci otoka na francoski oboroženi nastop z večjim nezaupanjem. Resni ljudje so mnenja, da ne gre, da bi se posluževali glede Korzike istega načina srtahovanja tolovajev, kakor je običajen ter uspešen drugod. Na Korziki v^adajo še tudi danes srednjeveške razuiere, ko - j bili strah in trepet mirnega prebivalstva roparski vitezi. Mišljenje Korzičanov je povsem drugačno nejo Francozov. Korzičani se še danes ravnajo po zakonih tretje francoske republike. Vsak od njih bi bil rad veliki Napoleon, ki bi narekoval svoje lastne postave. Korzičan brani .svojo čast, svojo ljubezen, denar in posest z orožjem v roki: In to korzičansko orožje je karabinka, ki se kaj rrda in pogosto sproži. Kak posel bi naj vršila na otoku policija, tega Korzičan nikakor ne razurne. Tokrat pa hočeta policija in žandarmerija temelji.o končati že dolgo napovedano in skrbno pripravljeno nalogo. Francoska vlada je že davno sestavila sezname svimljivih Koržičanov. Celo vojno akcijo so pripravljali Francozi 6 mesecev in sedaj prepeljavajo na tovornih avtomobilih Korzičane iz vseh koncev otoka v ječe v glavnem mestu Ajaccio. Pod ključ mora vsakdo, ki je osumljen, da je na kakoršenkoli način v zvezi s tolovajstvom. V zapore morajo starci, ženske in mladina ... Ako bodo vstrajali Francozi na stališču pravice in zakona, bodo morali zapreti vse Korzičane. Pariška vlada je oznanila svetu, da je Korzika navdušeno pozdravila vojni pohod. To pa nikakor ni istina. Nikdar ne bo odobraval Korzičan, ako se vmešava v njegove zu. ./e: žandar, sodnik in general. Tokrat lahko obesijo in postrelijo vse korzičanske bandite, prihodnje leto bo tolovajstvo ponovno vstalo. Na Korziki bodo vedno razžaljenja časti in razni drugi prepiri, ki se poravnavajo po bogznaj od koga in kedaj podedovanem »posebnem« načinu.