«t ekonomsko ogledalo ¡ št. 2/2016, let. XXII Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 2, letnik XXII, 2016 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavna urednica: mag. Tina Nenadič Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Jure Brložnik; Janez Dodič; Lejla Fajic; mag. Marjan Hafner; Matevž Hribernik; Slavica Jurančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič; dr. Tanja Kosi Antolič; Janez Kušar; dr. Jože Markič; Helena Mervic; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc; mag. Ana Vidrih Izbrane teme so pripravili: dr. Valerija Korošec (Zadovoljstvo z življenjem jesen 2015) Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, mag. Aleš Delakorda, Lejla Fajic, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle. Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Demat d.o.o. Naklada: 120 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................9 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................13 Cene.............................................................................................................................................................................................................15 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................17 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................18 Javne finance...........................................................................................................................................................................................19 Okvirji Okvir 1: Temeljni agregati sektorja država 2015 (ESA2010)....................................................................................21 Izbrane teme Zadovoljstvo z življenjem jesen 2015..........................................................................................................................25 Statistična priloga.........................................................................................................................................27 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 7. aprila 2016. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp. Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Ekonomsko ogledalo, št. 2/2016 3 Aktualno Aktualno Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju so se na začetku leta nadalje izboljšali, vrednosti kazalnikov zaupanja pa so kljub poslabšanju ostale relativno visoke. Vrednost kazalnika gospodarske klime ESI se je v prvem četrtletju ob negotovosti glede gospodarske rasti v mednarodnem okolju v večini naših najpomembnejših trgovinskih partneric znižala, vendar je bila na eni najvišjih ravni v zadnjih letih. Na začetku leta se je nekoliko poslabšal tudi kazalnik zaupanja PMI, ki še vedno nakazuje rast proizvodnje predelovalnih dejavnosti. Podobno kot druge mednarodne institucije je marca tudi ECB znižala svoje napovedi gospodarske rasti v evrskem območju za letošnje in naslednje leto, nižja rast pa bo predvsem posledica nižje rasti izvoza. Večina kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji se je na začetku leta nadalje izboljšala. Tuje povpraševanje je prispevalo k nadaljnji rasti izvoza blaga, precej se je povečala tudi proizvodnja predelovalnih dejavnosti. Nadalje raste prihodek v večini tržnih storitev. Ob izboljševanju razmer na trgu dela in krepitvi zasebne potrošnje se je nadaljevala rast v nekaterih segmentih trgovine in storitvah, povezanih s turizmom. Aktivnost v gradbeništvu je ostala nizka, slabi ostajajo tudi obeti za rast. Zaupanje v ostalih dejavnostih nakazuje nadaljevanje postopnega okrevanja aktivnosti v 2016. Razmere na trgu dela so se na začetku leta nadalje izboljšale. Število delovno aktivnih se je januarja nadalje povečalo. Ob krepitvi gospodarske aktivnosti se njihovo število povečuje v večini dejavnosti zasebnega sektorja. Medletno večje je predvsem v predelovalnih dejavnostih, kamor je napotena tudi večina delovno aktivnih iz zaposlovalnih agencij, ter trgovini, prometu in gostinstvu. Od sredine lanskega leta se je rast števila delovno aktivnih nekoliko okrepila tudi v javnih storitvah, kjer je medletno večja predvsem v zdravstvu. Ob nekoliko večjem odlivu v zaposlitev se je število registriranih brezposelnih v prvem četrtletju nadalje zmanjšalo. Konec marca je bilo registriranih brezposelnih 110.226 oseb oz. 6,7 % manj kot marca lani. Povprečna bruto plača na zaposlenega se je po precejšnji okrepitvi rasti konec lanskega leta januarja še nekoliko zvišala. Po lanski skromni rasti se je plača nadalje zmerno zvišala v zasebnem sektorju, v sektorju država pa je ostala na visoki ravni, doseženi ob koncu leta, in sicer zaradi napredovanja javnih uslužbencev in povečanih nadurnih in izrednih izplačil zaradi povečanega pritoka beguncev in migrantov. Cene življenjskih potrebščin so marca ostale medletno nižje. Najbolj so k padcu še naprej prispevale nižje cene nafte in drugih energentov. Kljub dolgotrajnemu obdobju padajočih oz. nizkih cen nafte pa ocenjujemo, da se nižje cene nafte v večji meri še ne prenašajo v druge cene oziroma pogodbena razmerja. Nižje cene trajnega blaga in skromno rast cen poltrajnega blaga, storitev in hrane tako v večji meri povezujemo s procesi notranjega prilagajanja in odsotnostjo nadaljnjih šokov na trgih hrane. Obseg kreditov domačih nebančnih sektorjev se je na začetku leta nadalje zmanjšal, manjše je bilo neto odplačevanje tujih obveznosti podjetij in bank. Obseg kreditov se je v zadnjih 12 mesecih zmanjšal za 1,7 mrd EUR, brez upoštevanja prenehanja delovanja dveh manjših bank bi po naši oceni razdolževanje nebančnih sektorjev ostalo podobno kot pred letom (1,3 mrd EUR). Podjetja in NFI so se tudi januarja v tujini razdolževala, neto razdolževanje bank pa se je upočasnilo. Prirast vlog domačih nebančnih sektorjev se je izrazito upočasnil zaradi znižanja vlog države in manjših prilivov vlog gospodinjstev, medtem ko se prirast vlog podjetij povečuje. Januarja je bil ob povečanem prilivu evropskih sredstev in nižjih javnofinančnih odhodkih ustvarjen javnofinančni presežek po denarnem toku. Medletna rast javnofinančnih prihodkov je skoraj v celoti izhajala iz povečanih prilivov iz proračuna EU, vezanih na prejšnjo finančno perspektivo. Višji so bili tudi plačani socialni prispevki, davčni prihodki pa so bili nižji zaradi zamika pri plačilu dela trošarin v naslednji mesec. Javnofinančni odhodki so bili pod vplivom začetka izvajanja nove finančne perspektive EU medletno precej nižji. To velja predvsem za plačila subvencij in izdatke za investicije. 4 Ekonomsko ogledalo, št. 2/2016 Aktualno Mednarodne institucije so v zadnjih mesecih manj optimistične glede gospodarske rasti evrskega območja zaradi večje negotovosti v mednarodnem okolju ■ Zadnje napovedi Jesenske napovedi Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti so se v evrskem območju in Sloveniji na začetku leta večinoma nadalje povečali. 1,9 1,8 A A A A ^ 1,4 ro _c S 1,3 cc 1,2 1,1 1 IMF jan.16 EK feb.16 OECD ECB mar.16*CONS mar.16 feb.16* Vir: IMF, EK, OECD, ECB, Consensus Forecasts. Opomba: * delovnim dnem prilagojeno Krepitev aktivnosti v večini dejavnosti je prispevala k nadaljnjem izboljšanju razmer na trgu dela. -Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os) 800 770 ^ 0 S c o. m H O 760 > N ■K ^ .5 to ^ ven O 750 720 180 160 i _c 150 o o & 2 2 c 140 <5 .c N C w ro ^ 130 T3 100 Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. Zmanjševanje obsega kreditov domačih nebančnih sektorjev se je februarja precej pospešilo zaradi prenehanja delovanja dveh manjših bank. -Podjetja in NFI -Gospodinjstva Slovenija - Ind. proiz. predelovalnih dej. 120 110 100 90 80 70 60 50 40 30 ----Slovenija - Vred. opr. del v gradbeništvu ----Slovenija - Prih. v trgovini na drobno -Evrsko območje - Ind. proiz. predelovalnih dej. ----Evrsko območje - Vred. opr. del v gradbeništvu ----Evrsko območje - Prih. v trgovini na drobno U! LO VO Vir: Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Oživljanje stanovanjskega nepremičninskega trga se je v letu 2015 nadaljevalo. -Transakcije novih nepremičnin -Transakcije rabljenih nepremičnin ----Cene novih nepremičnin ^ ----Cene rabljenih nepremičnin 110 100 S 90 IT g 80 CN J2 70 ■o ^ 60 50 40 30 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Vir: SURS, preračuni UMAR. V letu 2015 se je primanjkljaj sektorja država (po obračunu) prvič od začetka krize znižal pod 3 %. Primanjkljaj sektorja država Primarni saldo 2 0 -2 -4 i -6 a ! -8 -10 -12 -14 -16 Vir: BS, preračuni UMAR. 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Vir podatkov: SURS. 1,7 1,6 1,5 tekoča gospodarska gibanja 7 Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 Tekoča gospodarska gibanja Mednarodno okolje Slika 1: Gospodarska klima (ESI) v najpomembnejših trgovinskih partnericah ■ EMU -Nemčija -Avstrija Vir: EK. Opomba: Vrednost 100 je dolgoročno povprečje. Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju so se na začetku leta nadalje izboljšali, vrednosti kazalnikov zaupanja pa so kljub poslabšanju ostale na relativno visokih ravneh. Aktivnost se je povečala v vseh dejavnostih, najbolj v gradbeništvu. Ostaja pa negotovost glede nadaljnje rasti v mednarodnem okolju, ki se je odrazila na razpoloženju v evrskem območju. Vrednost kazalnika gospodarske klime ESI se je v prvih treh mesecih v večini naših trgovinskih partneric nekoliko znižala, vendar ostaja višja od dolgoletnega povprečja. Na začetku leta se je poslabšal tudi kazalnik vodij nabave (PMI), ki pa še naprej nakazuje nadaljevanje rasti aktivnosti v predelovalnih dejavnostih. Slika 2: Napovedi Consensus za leto 2016 —■—EMU -Nemčija -Italija Vir: Consensus Forecasts. Mednarodne institucije so letos znižale napovedi rasti za evrsko območje. Po objavi zimskih napovedi IMF, EK, OECD in ECB so bile marca napovedi Consensus za evrsko območje nižje. Vse napovedi kljub znižanju za leto 2016 nakazujejo nadaljevanje okrevanja gospodarstva v naših glavnih trgovinskih partnericah, razen v Rusiji. Po zadnji napovedi ECB se bo BDP evrskega območja letos realno zvišal za 1,4 %, prihodnje leto pa za 1,7 %. K nižji rasti od jeseni predvidene (za 0,3 o. t. v letu 2016 in 0,2 o. t. v letu 2017) bo največ prispevala nižja rast izvoza zaradi slabših obetov izven EU. Inflacija v evrskem območju bo ostala nizka (0,1 % v letošnjem in 1,4 % v naslednjem letu). Slika 3: Cene nafte in neenergetskih surovin 130 120 110 100 90 o £ 80 N § 70 O 60 m 3 50 40 30 20 Cena v EUR (leva os) Cena v USD (leva os) -Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) Vir: ECB, EIA, preračun UMAR. 1,55 1,50 1,45 1,40 1,35 1,30 3 1,25 15 1,20 § 1,15 1,10 1,05 1,00 Cene nafte brent se od sredine februarja zvišujejo, vendar ostajajo precej nižje kot pred letom. Marca so bile medletno za skoraj tretjino nižje. Po podatkih IEA je eden glavnih razlogov za dvig cen začetek pogajanj o omejitvi proizvodnje med največjimi proizvajalkami nafte. 8 Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 1: Kazalniki mednarodnega okolja povprečje sprememba, v %* 2015 II 16 III 16 III 16/II 16 III 16/III 15 I-III 16/I-III 15 Brent USD, na sod 52,35 32,18 38,60 19,9 -30,9 -37,3 Brent EUR, na sod 48,33 31,00 36,47 17,6 -30,4 -33,9 EUR/USD 1,110 1,109 1,110 0,1 2,4 -2,2 3-mesečni EURIBOR, v % -0,020 -0,184 -0,227 -4,3 -25,4 -0,2 Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preračuni UMAR. Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t. Slika 4: Obrestne mere ECB in medbančne obrestne mere ------Ključna obrestna mera ---Mejni depozit -EURIBOR 6m Mejno posojilo ■EURIBOR 3m 2,0 1,5 1,0 \V £ 0,5 \ 0,0 -0,5 -1,0 cn <-N m m in in vo 2,0 1,5 1,0 0,5 iS 0,0 -0,5 -1,0 ECB je marca sprejela dodatne ukrepe za doseganje cenovne stabilnosti. Znižala je ključno obrestno mero, obrestno mero za mejni depozit in mejno posojilo; vse naj bi daljše obdobje ostale nizke. V okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, ki je predviden do konca marca 2017, je povečala mesečne nakupe s 60 mrd EUR na 80 mrd EUR in na seznam poleg odkupa državnih obveznic uvrstila odkupe vrednostih papirjev podjetniškega sektorja. Junija pa bo začela izvajati nove ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja (TLTRO II). Sprejetje ukrepov se je odrazilo na gibanju donosnosti do dospetja obveznic evrskih držav, ki so se marca večinoma znižale. Donosnost slovenske evrske obveznice je dosegla najnižje vrednosti po lanskem aprilu (1,44 %). Vir: ECB, EMMI, preračuni UMAR. 9 Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 Tekoča gospodarska gibanja Gospodarska gibanja v Sloveniji Slika 5: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji -Izvoz blaga -Ind. proiz. predel. dej. Vir: SURS, preračuni UMAR. Večina kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji se je na začetku leta nadalje povečala. Po umiritvi rasti konec lanskega leta sta se precej povečala izvoz blaga in proizvodnja predelovalnih dejavnosti. Večje povpraševanje in krepitev proizvodne aktivnosti sta prispevala k nadaljnji rasti prihodka v večini tržnih storitev. Ob izboljševanju razmer na trgu dela zaradi večje gospodarska aktivnosti in krepitvi zasebne potrošnje se je nadaljevala rast v nekaterih segmentih trgovine in storitvah, povezanih s turizmom. V gradbeništvu je aktivnost na začetku leta ostala nizka, slabi ostajajo tudi obeti za rast. Zaupanje v ostalih dejavnostih ostaja visoko in nakazuje nadaljevanje postopnega okrevanja gospodarske aktivnosti v 2016. Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2015 I 16/XII 15 I 16/I 15 Izvoz blaga, realno1 4,4 2,83 4,1 Uvoz blaga, realno1 3,5 -4,63 -3,5 Izvoz storitev, nominalno2 7,5 0,13 8,0 Uvoz storitev, nominalno2 2,6 4,83 7,8 Industrijska proizvodnja, realno 5,6 4,33 6,54 v predelovalnih dejavnostih 6,0 4,53 7,74 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del, realno -25,2 1,23 -23,5 Trgovina na drobno - realni prihodek 1,1 1,13 2,14 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) - nominalni prihodek 4,5 1,73 7,84 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: Zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, 2plačilnobilančna statistika, 3desezonirani podatki, 4delovnim dnem prilagojeni podatki. Slika 6: Blagovna menjava - realno -Izvoz blaga -Uvoz blaga 115 , 105 cK 95 85 J^ A j " V V Vir: SURS, preračuni UMAR. Rast izvoza blaga se je v začetku leta okrepila, uvoz se že dlje časa ohranja na doseženi ravni.1 Izvoz v EU se po daljšem obdobju ohranjanja na doseženi ravni od konca lanskega leta ponovno krepi. Precej se je v zadnjih mesecih okrepil tudi izvoz izven EU2. Med proizvodi rast poganja predvsem izvoz strojev (brez vozil) in raznih končnih izdelkov3. Uvoz se ob siceršnjih precejšnjih mesečnih nihanjih ohranja na ravni drugega četrtletja lani. V zadnjih mesecih se je povečal uvoz proizvodov za široko in tudi vmesno porabo, uvoz proizvodov za investicije pa se je po daljšem obdobju rasti nekoliko zmanjšal. 1 Ocena realnega izvoza blaga je narejena na podlagi nominalnega izvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na tujem trgu, ocena realnega uvoza blaga pa na podlagi nominalnega uvoza po zunanjetrgovinski statistiki in indeksa uvoznih cen. Podrobni podatki o strukturi blagovne menjave za januar 2016 še niso razpoložljivi. 2 To je bila tudi posledica enkratnega dejavnika decembra, ko se je občutno povečal izvoz transportne opreme v ZDA. 3 Po klasifikaciji SMTK izvoz skupine proizvodov 8 in 9. 90 80 10 Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 Tekoča gospodarska gibanja Slika 7: Storitvena menjava - nominalno -Izvoz storitev -Uvoz storitev .i = .i = .i = .i = .i a .i Vir: BS, preračuni UMAR. Rast izvoza storitev se je v začetku leta nadaljevala, v zadnjih mesecih se je nekoliko okrepil tudi uvoz.4 Izvoz je bil januarja medletno večji za 8,0 % zlasti zaradi večjega izvoza potovanj ob večjih izdatkih tujih turistov in izvoza transportnih storitev (predvsem cestnega in pomorskega). Medletno večji je bil tudi uvoz (7,8 %), kar je bila predvsem posledica večjega uvoza poslovnih in finančnih storitev. Slika 8: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih po tehnološki zahtevnosti panog » Nizko teh. zaht. panoge -Sr. nizko teh. zaht. panoge 115 110 105 100 n 95 c S 90 " 85 80 75 70 65 Sr. vis. in visoko teh. zaht. panoge — Predelovalne dejavnosti, skupaj Rast obsega proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je januarja nadaljevala. K temu so prispevale vse skupine panog po tehnološki zahtevnosti, ki so v povprečju presegle tudi ravni proizvodnje iz januarja lani. Podobno kot leta 2015 se je proizvodnja medletno najbolj povečala v nekaterih največjih izvozno usmerjenih panogah - kovinski industriji ter proizvodnji IKT opreme in električnih naprav. Po visoki rasti v lanskem letu je bila medletno precej nižja proizvodnja vozil in plovil. •2, •2, Vir: SURS, preračuni UMAR. -2 Slika 9: Vrednost opravljenih gradbenih del 70 60 50 £40 ¡L - Skupaj Stanovanjske stavbe - Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti Na začetku leta je vrednost opravljenih gradbenih del ostala nizka. Aktivnost se je zadnje leto, z izjemo novembrskega skoka, zniževala. Od sredine lanskega leta se je krepila le gradnja stanovanjskih stavb, vendar je ostala blizu najnižjih ravni v zadnjih letih. Ob nadaljnjem znižanju zaloge pogodb in vrednosti novih pogodb v vseh treh segmentih gradbeništva obeti za rast ostajajo slabi. C ■S. C ■s. C ■s. C ■s. C ■s. C ■S. Vir: SURS, preračuni UMAR. 4 Po plačilnobilančni statistiki. 20 10 0 11 Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 Tekoča gospodarska gibanja Slika 10: Transakcije novih in rabljenih nepremičnin - Transakcije rabljenih stanovanj - Transakcije novih stanovanj «j 180 C 1 160 >u £ 140 "D % 120 o¡ 'V 100 ©■ o IT 80 CO o 2 60 a ■D = 40 ---Transakcije rabljenih hiš ---Transakcije novih hiš Prodaja stanovanjskih nepremičnin se je lani krepila in bila vpovprečju leta2015za četrtino višja. Prodaja rabljenih stanovanjskih nepremičnin5 je presegla predkrizno raven. Predvsem zaradi nadaljnjih prodaj nepremičnin, ki izhajajo iz stečajnih postopkov in stanovanj, ki jih je odprodal Stanovanjski sklad RS, je bila medletno večja tudi prodaja novih stanovanjskih nepremičnin, ki pa je še vedno precej zaostajala za številom iz leta 2007. Na oživljanje nepremičninskega trga so po naši oceni poleg še vedno nizkih cen vplivali tudi relativno nizka efektivna obrestna mera za stanovanjske kredite ter izboljšana gospodarska situacija in z njo povezano okrevanje na trgu dela. o o o Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika II:Cene novih in rabljenih nepremičnin tu Cene rabljenih stanovanj - Cene novih stanovanj ¡S 100 "O š 95 ----Cene rabljenih hiš ----Cene novih hiš a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Zniževanje cen stanovanjskih nepremičnin se je leta 2015 prekinilo, čeprav so bile razlike med posameznimi vrstami nepremičnin precejšnje. V povprečju leta so bile cene stanovanj prvič po letu 2011 višje6, cene družinskih hiš pa so se znižale sedmo leto zapored. Slika 12: Prihodek v trgovinskih panogah ----Mot. vozila in popravila, real. 125 >u 120 115 <11 1- 00 110 o 105 t« 0,0 m -0,5 -1,0 -1,5 K medletnemu padcu cen (-0,9 %) so tudi marca največ prispevale nižje cene energentov. Nižje so bile predvsem cene goriv za prevoz in ogrevanje, nekoliko pa tudi cene plina in daljinske energije. K medletno nižjim cenam so znova prispevale nižje cene trajnega blaga, rast cen hrane, storitev in poltrajnega blaga pa je ostala skromna. Tudi v evrskem območju so bile cene marca medletno nižje (-0,1 %) zaradi nižjih cen energentov. Cene hrane, storitev ter trajnega in poltrajnega blaga so bile medletno višje. —, m O A ñ Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 20: Cene industrijskih proizvodov in uvozne cene -PPI (domači) ----PPI (tuji) -Uvozne cene Zniževanje cen industrijskih proizvodov in uvoznih cen se je ob nižjih cenah na surovinskih trgih na začetku leta nadaljevalo. Medletni padec cen na tujih trgih se je zaradi večjega padca v evrskem območju še poglobil. Na domačem trgu pa se padanje cen od konca lanskega leta ne povečuje. Vir: SURS. Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v % 2015 III16/II16 III16/III15 Skupaj -0,5 0,7 -0,9 Hrana 1,5 0,3 0,2 Goriva in energija -6,7 0,3 -8,0 Storitve 0,7 0,2 0,6 Ostalo1 -0,1 0,7 -0,3 Skupaj brez hrane in energije 0,3 0,9 0,1 Osnovna inflacija - odrezano povprečje2 0,0 0,3 0,1 Regulirane cene -9,8 1,2 -12,6 Davčni vpliv - prispevek v o.t. -0,2 0,0 0,1 Vir: SURS, MGRT, preračuni UMAR. Opombe: 1 Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd. 2 Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu. Optimalni delež je določen v obdobju zadnjih petih let kot razlika med vrednostjo drsečega sredinskega povprečja in izračunanim odrezanim povprečjem. 16 Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 Tekoča gospodarska gibanja Slika 21: Realni efektivni tečaji, deflator HICP, Slovenija in evrsko območje -SI do 37 partneric (EA in zunaj EA) -------SI do 19 partneric (zunaj EA) ---SI do 18 partneric (EA) -------EA do 19 partneric (zunaj EA ) -12 -16 Cenovna konkurenčnost se je januarja nadalje izboljšala. Na to je vplivalo predvsem znižanje relativnih cen11. V Sloveniji se je medletni padec cen nadaljeval, v povprečju evrskega območja pa se je inflacija od sredine lanskega leta zviševala. Izboljšanje cenovne konkurenčnosti do evrskega območja se je v tem času zato nekoliko okrepilo. Nasprotno je bil vpliv medletnega padca tečaja evra relativno manjši. Znižuje se od maja lani, ko se je začel evro na mesečni ravni postopno krepiti do valut pomembnejših partneric12. Medletno izboljšanje cenovne konkurenčnosti do partneric zunaj evrskega območja se je zato v drugem polletju lani močno upočasnilo. Vir: ECB; preračuni UMAR. 8 4 0 11 Slovenskih v primerjavi s trgovinskimi partnericami. 12 Britanskega funta, madžarskega forinta, poljskega zlota, hrvaške kune, švicarskega franka, japonskega jena, kitajskega juana in južnokorejskega wona. 17 Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 Tekoča gospodarska gibanja Plačilna bilanca Slika 22: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance Blagovna menjava Primarni dohodki Storitvena menjava Sekundarni dohodki ,S 1.000 -1.000 -2.000 Presežek tekočega računa plačilne bilance ostaja visok. V dvanajstih mesecih do januarja je presežek tekočega računa plačilne bilance znašal 7,5 % ocenjenega BDP. Medletno je bil višji predvsem zaradi višjega presežka v menjavi blaga in storitev s tujino, na katerega so vplivali tudi ugodni pogoji menjave. Primanjkljaj primarnih dohodkov je ostal podoben kot pred letom, v strukturi se zmanjšujejo stroški financiranja zunanjega dolga, povečujejo pa neto plačila davkov. Primanjkljaj sekundarnih dohodkov je bil medletno nižji predvsem zaradi manjših izdatkov državnega sektorja. Vir : BS, preračuni UMAR. 0 ■ Naložbe v vredn. papirje ■ Ostale naložbe Slika 23: Finančne transakcije plačilne bilance Neposredne naložbe Finančni derivativi 12 000 -Finančne transakcije 6.000 cu ■i 4.000 J5 I 2.000 i 0 K -2.000 "O i -4.000 Vir : BS, preračuni UMAR. Gibanja na finančnem računu plačilne bilance so tudi januarja zaznamovali predvsem: višji neto prilivi lastniškega kapitala tujih neposrednih vlagateljev, dvig gotovine in vlog BS ter gospodinjstev z računov v tujini in nadaljnja odplačila obveznosti države in poslovnih bank do tujih portfeljskih vlagateljev. -10.000 Tabela 5: Plačilna bilanca I 2016, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I 15 Tekoči račun 2.419,9 2.131,9 288,0 136,7 Blago 1.850,4 1.632,8 217,6 92,7 Storitve 426,2 272,0 154,2 142,5 Primarni dohodki 88,0 145,9 -57,9 -56,3 Sekundarni dohodki 55,3 81,2 -25,9 -42,1 Kapitalski račun 78,4 34,3 44,1 8,2 Finančni račun -360,0 -79,1 280,9 434,3 Neposredne naložbe 215,0 26,1 -188,9 -44,1 Naložbe v vrednostne papirje -416,8 -54,6 362,2 192,6 Ostale naložbe -154,0 -68,0 86,0 267,7 Statistična napaka 0,0 -51,2 -51,2 289,4 Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom. 18 Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 Tekoča gospodarska gibanja Finančni trgi Slika 24: Nedonosne terjatve v bančnem sistemu I Podjetja I Tujci I Gospodinjstva I Ostalo - Delež nedonosnih terjatev (desna os) 16,0 14,0 12,0 10,0 8,0 * 6,0 4,0 2,0 0,0 Zmanjševanje obsega kreditov domačih nebančnih sektorjev se je februarja precej pospešilo, kar je predvsem posledica prenehanja delovanja dveh manjših bank in v manjši meri razdolževanja nebančnih sektorjev. Obseg kreditov se je v zadnjih dvanajstih mesecih zmanjšal za 1,7 mrd EUR, brez upoštevanja prenehanja delovanja dveh manjših bank bi zmanjšanje po naši oceni ostalo na ravni izpred enega leta (1,3 mrd EUR). Podjetja in NFI so se tudi januarja razdolževala v tujini. V zadnjih dvanajstih mesecih so neto odplačala za okoli 770 mio EUR tujih posojil oz. za okoli desetino manj od primerljivega obdobja pred letom. Povečalo se je neto odplačevanje dolgoročnih posojil, priliv kratkoročnih posojil pa je presegel 200 mio EUR. Razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami se še naprej postopoma zmanjšujejo, delež nedonosnih terjatev pa se nekoliko izraziteje zmanjšuje od zadnjega četrtletja lani. Slika 25: Spremembe obsega vlog domačih nebančnih sektorjev Čez noč Kratkoročne Dolgoročne Na odpoklic -Skupaj > 1.000 £ -2.000 -3.000 Med viri financiranja banke še naprej odplačujejo tuje obveznosti, prirast depozitov domačih nebančnih sektorjev se je izrazito upočasnil. Razdolževanje bank v tujini, ki je v zadnjih dvanajstih mesecev znašalo 1,5 mrd EUR oz. okoli 60 % več kot v primerljivem obdobju izpred enega leta, se je v zadnjih šestih mesecih precej upočasnilo. Prirast vlog domačih nebančnih sektorjev se še naprej upočasnjuje, februarja je na medletni ravni znašal 650 mio EUR, kar je okoli 40 % ravni izpred enega leta. Tako veliko znižanje je v največji meri posledica znižanja vlog države in deloma tudi manjših prilivov vlog gospodinjstev, medtem ko se prirast vlog podjetij v bankah povečuje. Ročnostna struktura vlog se še naprej slabša, saj naraščajo predvsem vloge čez noč. I 2011 II 2012 II 2013 II 2014 II 2015 II 2016 Vir : BS, preračuni UMAR. 0 -1.000 Tabela 6: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 15 29. II 16 29. II 16/31. I 16 29. II 16/28. II 15 Krediti skupaj 21.741,8 21.188,1 -2,5 -7,6 Krediti podjetjem in NFI 10.966,1 10.497,6 -4,4 -14,5 Krediti državi 1.919,7 1.901,8 -1,4 2,7 Krediti gospodinjstvom 8.855,9 8.788,7 -0,3 -0,1 Potrošniški 2.032,2 2.015,7 -0,4 -3,2 Stanovanjski 5.524,6 5.520,6 0,3 1,5 Ostalo 1.299,1 1.252,5 -2,5 -2,4 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 15.879,4 16.108,4 0,6 3,5 Čez noč 8.962,9 9.328,9 1,8 21,1 Vezane 6.916,5 6.779,5 -1,0 -13,8 Bančne vloge centralne države skupaj 1.644,2 1.596,6 -18,3 -29,2 Vir: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI - nedenarne finančne institucije. 19 Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 Tekoča gospodarska gibanja Javne finance Slika 26: Saldo javnih financ po denarnem toku 400 200 0 -200 -400 a: 3 -600 £ -800 > -1.000 -1 Javnofinančni saldo ■ Primarni javnofinančni saldo Javnofinančni saldo po denarnem toku'3 je bil januarja ob povečanem prilivu evropskih sredstev pozitiven in tako ugodnejši kot januarja lani. K januarskemu presežku (25,7 mio EUR) je pomembno prispevala dinamika črpanja evropskih sredstev ob zaključku prejšnje in začetku izvajanja nove finančne perspektive EU ter s tem povezan upad izdatkov za subvencije in investicije. Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Slika 27: Rast prihodkov in prispevki posameznih kategorij k rasti ■ Davčni prihodki ■ Prispevki za socialno varnost ■ Nedavčni prihodki ■ Prejeta sredstva iz EU ■ Kapit. in transf. prihodki, donacije ♦ SKUPAJ PRIHODKI (desna os) 6 4 0 > 2 1 0 Ï -2 . - 2 > 0 $ C "S -2 -Ö 2 -4 -6 Q1 Q2 2015 Q3 Q4 januar 2016 Javnofinančni prihodki so bili po rasti v letu 20'5 tudi januarja medletno nekoliko višji. Januarska medletna rast (1,2 %) je skoraj v celoti izhajala iz povečanih prilivov iz proračuna EU, vezanih na prejšnjo finančno perspektivo. Davčni prihodki so bili medletno nižji zaradi zamika plačila dela trošarin iz januarja v začetek februarja. Skromna rast prihodkov od dohodnine14 je izhajala iz nižjih kmetijskih subvencij. Nižja kot januarja lani je bila tudi rast pobranega DDV. Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. 8 8 6 4 Slika 28: Rast odhodkov in prispevki posameznih kategorij k rasti ■ Plače in drugi stroški dela* ■ Plačila obresti ■ Tekoči transferi ■ Plačila sredstev v proračun EU 8 - ■ Izdatki za blago in storitve ■ Rezerve 8 Izdatki za investicije • SKUPAJ ODHODKI (desna os) 8 o 6 > '-K* 4 ro 'č 2 ju "S 0 E Î -2 cu > cu -4 Q2 2015 6 4 2 > 0 2 ro -2| "Ö januar 2016 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Opomba: * Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca. Javnofinančni odhodki so bili po lanskoletni rasti januarja medletno precej nižji. K januarskemu medletnem padcu odhodkov (-8,4 %) so največ prispevali nižji izdatki za subvencije (predvsem kmetijske, pri izplačilu katerih je prišlo do zamika15) in investicije, padec katerih je povezan z začetkom izvajanja nove finančne perspektive EU. Nižji so bili tudi izdatki za namenske proračunske sklade (del rezerve) in masa plač16. 13 Po podatkih konsolidirane globalne bilance javnega financiranja (po metodologiji denarnega toka). 14 Akontacija dohodnine od dohodkov iz zaposlitve je bila januarja 2016 medletno višja za 4,5 %, kar je povezano z rastjo plač (predvsem zaradi sprostitve napredovanj javnih uslužbencev v višje plačilne razrede), delno pa tudi zaposlenosti. 15 V povezavi z začetkom črpanja evropskih sredstev po novi finančni perspektivi EU je leta 2015 prišlo do reforme neposrednih plačil v kmetijstvu (novih izračunov plačilnih pravic) in zaradi tega do letošnjega zamika pri njihovem izplačilu. 16 Medletni padec mase plač januarja 2016, do katerega je prišlo kljub sprostitvi napredovanj javnih uslužbencev, je povezan z lanskimi izplačili za odpravo dela plačnih nesorazmerij v javnem sektorju. -10 -10 20 Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku Kategorija 2015 (predhodno) I 2016 Kategorija 2015 (predhodno) I 2016 Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % SKUPAJ PRIHODKI 15.714,1 1,4 1.328,4 1,2 SKUPAJ ODHODKI 16.956,8 1,2 1.302,6 -8,4 Davčni prihodki* 8.272,2 4,4 711,4 -7,2 Plače in drugi stroški dela** 3.610,5 0,0 303,8 -3,9 Dohodnina 1.986,3 3,7 175,1 0,8 Izdatki za blago in storitve 2.310,8 3,5 157,8 2,1 Davek od dohod. pravnih oseb 594,8 27,0 39,8 17,0 Plačila obresti 1.042,6 -5,0 143,6 0,6 Davki na nepremičnine 197,3 6,3 8,8 31,1 Rezerve 204,1 98,6 10,5 -57,4 Davek na dodano vrednost 3.228,7 2,4 330,9 1,5 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 6.370,4 0,6 529,1 2,6 Trošarine 1.515,3 1,6 82,1 -38,2 Ostali tekoči transferi 1.168,5 -7,0 88,7 -44,7 Prispevki za soc. varnost 5.473,9 3,8 465,0 2,3 Izdatki za investicije 1.817,1 5,8 35,6 -52,0 Nedavčni prihodki 956,9 -19,2 56,8 3,1 Plačila v proračun EU 432,9 7,4 33,6 -2,2 Prejeta sredstva iz EU 882,5 -15,2 90,2 181,3 PRORAČUNSKI SALDO -1.242,6 25,7 Ostalo 128,6 67,8 5,0 31,8 PRIMARNI SALDO -217,8 168,7 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Opombi: *Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. ** Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca. Slika 29: Prejeta sredstva iz proračuna EU, januar februar 2015 in 2016 ■ Skupaj prejeta sredstva (januar-februar 2016) ■ Skupaj prejeta sredstva (januar-februar 2015) Skupna kmetijska politika Kohezijski sklad Drugo 30 40 50 60 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. Neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU je bil v prvih dveh mesecih pozitiven (23,6 mio EUR). Slovenija je iz proračuna EU prejela 129,2 mio EUR. Največji del so predstavljala sredstva Kohezijskega sklada, ki so bila v celoti iz starega finančnega obdobja (2007-2013)17. V proračun EU je Slovenija v enakem obdobju vplačala 105,5 mio EUR. Visoko februarsko vplačilo18 je bilo posledica vpoklica skoraj dvomesečnega povprečnega zneska plačil iz naslova bruto nacionalnega dohodka in popravka v korist Združenega kraljestva ter trimesečnega povprečnega zneska plačil DDV. S plačilom obveznosti za prva dva meseca je bila pokrita več kot četrtina letošnjih obveznosti proračuna RS do proračuna EU. 0 10 20 70 80 90 17 Sredstva iz finančnega obdobja 2007-2013 so se izplačevala upravičencem do konca leta 2015, povračila v državni proračun iz proračuna EU pa se pričakujejo do konca prvega četrtletja 2016. 18 71,9 mio EUR; zaradi povečanih izdatkov za Jamstveni oddelek Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada ima EK v začetku leta pravico vpoklicati do trikratnik povprečnega mesečnega zneska vplačil držav članic. Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 Tekoča gospodarska gibanja 21 Okvir 1: Temeljni agregati sektorja država 2015 (ESA2010) V letu 2015 se je primanjkljaj sektorja država' prvič od začetka krize znižal pod 3 %. Na znižanje primanjkljaja s 4,9 % v letu 2014 na 2,2 % v letu 2015 so vplivali predvsem nadaljevanje gospodarske rasti ter ukrepi za povečanje prihodkov in zadrževanje izdatkov2. V primerjavi s predhodnim letom je bil zanemarljiv tudi učinek enkratnih dejavnikov (20 mio EUR v 2015 glede na 430 mio EUR v 2014). Prav tako so se prvič od začetka krize znižali izdatki za obresti, na kar so vplivali ugodnejši pogoji novega zadolževanja. Primarni saldo, ki izdatke za obresti izključuje, je bil prvič od začetka krize v presežku. Po napovedi za leto 201 63 naj bi se primanjkljaj sektorja država ohranil pri 2,2 % BDP, kar kaže na to, da bo potrebno za nadaljnje zniževanje primanjkljaja po letošnji sprostitvi znatnega dela začasnih ukrepov te nadomestiti z novimi, ki bodo namesto kratkoročnih varčevalnih učinkov zagotovili trajnejše strukturno prilagajanje javnih financ. Dolg sektorja država se je tudi v letu 2015 povečal. Konec leta 2015 je znašal 32,0 mrd EUR oz. 83,0 % BDP in je bil za 1,9 mrd EUR višji kot leta 2014 (2,2 o. t. BDP). Nekaj manj kot polovica povečanja dolga (0,8 mrd EUR) je bila namenjena pokritju tekočega primanjkljaja, preostanek pa je izhajal iz predhodnega financiranja obveznosti v prihodnjih letih ob ugodnih pogojih zadolževanja ter povečanja vloge za zavarovanje valutnega tveganja dolga, izdanega v USD. Napoved za leto 20164 kaže na znižanje dolga, ki bo kljub temu za skoraj 60 o. t. BDP višji kot leta 2008. Slika 30: Saldo sektorja država in primarni saldo Slika 31: Konsolidirani dolg sektorja država 40.000 V mio EUR V % BDP 35.000 30.000 20.000 10.000 eseseseseseseses Vir podatkov: SURS. 25.000 15.000 0 Tabela 8: Temeljni agregati sektorja država 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Neto posojanje (+) / Neto izposojanje (-) -1,4 -5,9 -5,6 -6,7 -4,1 -15 -4,9 -2,2 Prihodki 42,5 42,3 43,6 43,3 44,5 45,2 44,9 45,1 Izdatki 43,9 48,2 49,3 50 48,6 60,3 49,7 47,3 Konsolidirani bruto dolg, stanje konec leta 21,6 34,5 38,2 46,4 53,7 70,8 80,8 83,0 Vir: SURS. 1 Po obračunski metodologiji Evropskega sistema nacionalnih računov 2010. 2 Med vladnimi ukrepi za dvig prihodkov so: dvig CO2 takse in stopenj davkov na finančne in zavarovalne storitve, širitev osnove za socialne prispevke, podaljšanje veljavnosti 4. dohodninskega razreda in dvig učinkovitosti pobiranja dajatev. S podaljšanjem nekaterih varčevalnih ukrepov glede stroškov dela (razen napredovanj) in socialnih transferov in nadomestil ter z znižanjem izdatkov za subvencije pa je vlada zadrževala rast izdatkov. 3 Napoved v okviru aprilskega EDP poročanja. 4 Napoved v okviru aprilskega EDP poročanja. izbrane teme Ekonomsko ogledalo, št. 2/2016 25 Izbrane teme Zadovoljstvo z življenjem jesen 2015 Zadovoljstvo z življenjem1 v Sloveniji je jeseni 2015 preseglo dolgoletno povprečje in se približalo predkriznim ravnem. Nadalje se je izboljšalo zadovoljstvo z gospodarsko in zaposlitveno situacijo v državi in na osebni ravni. K dvigu ravni zadovoljstva z življenjem (za 6 o. t. na 87 %) pa je najverjetneje prispevala tudi problematika migracij, ki bi lahko vplivala na spremenjene kriterije ocenjevanja zadovoljstva z življenjem in prilagoditev pričakovanj. Slika 32: Zadovoljstvo z življenjem v Sloveniji in EU -Slovenija ---Slovensko povprečje -EU ---EU povprečje 95 Slika 34: Delež tistih, ki v naslednjem letu pričakujejo spremembo na boljše - Pričakovanje izboljšanja osebne zaposlitvene situacije — Pričakovanje izboljšanja finančne situacije lastnega gospodinjstva — Pričakovanje izboljšanja gospodarstva v tvoji državi — Pričakovanje izboljšanja zaposlitvene situacija v državi SS oo<—<—rN<"NmmTTi-nLn i i J^ilJäiiJli^J^i^Jll^J^I^J^liJ^I^J^I^J^ JI Vir: Eurobarometer Ocena zadovoljstva z gospodarsko in zaposlitveno situacijo na osebni in državni ravni se je jeseni 2015 nadalje nekoliko Slika 33: Ocene zadovoljstva na osebni in državni ravni - Osebna zaposlitvena situacija - Osebna finančna situacija - Gospodarstvo v tvoji državi - Zaposlitvena situacija v državi COC^C^OO«— «— CNCNroro^r^rmLn Vir:Eurobarometer povečala, razkorak med obema pa je ostal velik. Deleža zadovoljnih z gospodarstvom in zaposlitveno situacijo v državi se povečujeta od pomladi 2013, vendar sta še vedno precej nižja kot pred začetkom krize. Oceni zadovoljstva z osebno zaposlitveno situacijo in osebno finančno situacijo, ki sta se od začetka krize poslabšali manj, pa se izboljšujeta od jeseni 2014. Za naslednje leto so pričakovanja manj optimistična2 na vseh področjih z izjemo osebne zaposlitvene situacije, kjer so ostala najnižja. Pričakovanja so bila najmanj optimistična leta 2013 in so se od takrat precej izboljšala. Jeseni 2015 se je nadalje povečal delež tistih, ki pričakujejo Slika 35: Ključni problemi na državni ravni ■ Pomlad 2015 Jesen 2015 ! i i i i i i i i i i .U ! Vir:Eurobarometer 1 Eurobarometer meri zadovoljstvo z življenjem z vprašanjem: Na splošno, kako zadovoljni ste z življenjem, ki ga živite?, in možnimi odgovori: zelo zadovoljen, kar zadovoljen, nekoliko nezadovoljen in čisto nezadovoljen. Tu združujemo zelo zadovoljne in kar zadovoljne v kategorijo zadovoljnih. Zdravstveni sistem Vladni dolg Ekonomska situacija Nezaposlenost Imigracija 10 20 30 40 50 60 Vir: Eurobarometer. Opomba: prikazujemo probleme, ki jih je izpostavilo več kot 10 % anketiranih. 2 Pri opazovanju 'optimizma' med možnimi odgovori opazujemo delež tistih, ki pričakujejo spremembo na boljše. 30 25 20 5 90 85 80 75 70 80 70 60 50 40 30 20 0 0 70 80 90 v % 26 Ekonomsko ogledalo, št. 2/2016 Izbrane teme izboljšanje osebne zaposlitvene situacije, pričakovanja na ostalih področjih pa od pomladi leta 2014 precej nihajo. Na oblikovanje in oceno pričakovanj lahko vplivajo tudi aktualni dogodki, zaradi katerih ljudje lahko prilagodijo svoja merila za ocenjevanje zadovoljstva in oceno pričakovanj za naslednje leto ter tudi zaznavanje problemov na državni ravni. Brezposelnost in ekonomska situacija sta v državi ostala pomemba problema, jeseni 2015 pa so prebivalci Slovenije izpostavili tudi imigracije. Na osebni ravni so imigracije ostale manj pereč problem (6 % anketiranih). statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 29 Statistična priloga Pomembnejši kazalci 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Pomladanska napoved 2016 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 1,2 0,6 -2,7 -1,1 3,0 2,9 1,7 2,4 2,3 BDP v mio EUR (tekoče cene) 36.252 36.896 35.988 35.907 37.303 38.543 39.598 40.613 41.880 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 17.694 17.973 17.498 17.435 18.093 18.680 19.179 19.670 20.283 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 21.000 21.500 21.500 21.500 22.600 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 28 = 100)1 83 83 81 81 83 Stopnja brezposelnosti, registrirana 10,7 11,8 12,0 13,1 13,1 12,3 11,7 11,0 10,3 Stopnja brezposelnosti, anketna 7,3 8,2 8,9 10,1 9,7 9,0 8,6 8,1 7,5 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 3,4 2,4 -1,8 0,3 2,5 1,4 0,8 1,5 1,7 Inflacija2, povprečje leta 1,8 1,8 2,6 1,8 0,2 -0,5 -0,3 1,3 1,3 Inflacija2, konec leta 1,9 2,0 2,7 0,7 0,2 -0,5 0,6 1,2 1,4 MENJAVA S TUJINO Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 10,2 6,9 0,6 3,1 5,8 5,2 3,7 4,8 4,9 Izvoz proizvodov 12,0 8,0 0,4 3,3 6,4 5,1 3,5 4,9 5,0 Izvoz storitev 3,4 2,5 1,5 1,9 3,4 5,4 4,3 4,2 4,2 Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) 6,8 5,0 -3,7 1,7 4,0 4,4 3,0 5,1 5,0 Uvoz proizvodov 7,6 6,0 -4,3 2,5 3,7 4,9 2,9 5,3 5,1 Uvoz storitev 3,1 -0,4 0,2 -3,1 6,0 1,8 3,7 4,3 4,4 Saldo tekočega računa plačilne bilance3, v mio EUR -43 68 930 2.023 2.607 2.810 2.960 2.754 2.627 - delež v primerjavi z BDP, v % -0,1 0,2 2,6 5,6 7,0 7,3 7,5 6,8 6,3 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 42.123 41.669 42.872 41.658 46.314 44.723 44.493* - delež v primerjavi z BDP, v % 116,2 112,9 119,1 116,0 124,2 116,0 Razmerje USD za 1 EUR 1,327 1,392 1,286 1,328 1,329 1,110 1,111 1,114 1,114 DOMAČE POVPRAŠEVANJE Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 1,3 0,0 -2,5 -4,1 0,7 1,7 2,1 1,7 1,7 - delež v BDP, v % 56,0 56,0 56,7 55,0 53,3 51,9 51,3 51,4 51,2 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -0,5 -0,7 -2,3 -1,5 -0,1 0,7 0,9 0,2 0,1 - delež v BDP, v % 20,3 20,4 20,3 19,8 19,1 18,5 18,8 18,7 18,4 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -13,3 -4,9 -8,8 1,7 3,2 0,5 -3,0 6,0 5,0 - delež v BDP, v % 21,3 20,2 19,3 19,7 19,6 19,4 18,6 19,6 20,3 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved, marec 2016). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3 plačilno bilančna statistika; * konec januarja 2016. Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 30 Statistična priloga Proizvodnja 2013 2014 2015 2013 2014 2015 2014 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 2 3 4 5 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D -0,9 2,2 5,6 1,6 0,7 2,3 3,1 2,6 6,7 5,0 5,5 5,1 -1,4 3,7 0,8 0,0 B Rudarstvo 1,3 -3,8 0,8 16,8 -1,6 33,0 -9,6 -28,1 0,6 -14,0 -1,2 23,9 0,0 -27,5 69,7 17,6 C Predelovalne dejavnosti -1,5 4,3 6,0 1,2 3,3 3,1 5,1 5,6 6,8 5,7 6,3 5,1 1,0 6,3 1,0 0,1 D Oskrba z elektriko, plinom, paro 3,9 -14,2 2,5 3,1 -18,3 -10,0 -11,5 -16,1 5,8 2,4 -0,5 2,2 -19,4 -13,8 -9,7 -4,7 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -2,5 19,5 -8,2 22,8 36,8 40,0 19,8 -3,3 0,3 -8,9 -12,5 -8,3 28,8 44,6 47,2 45,0 Stavbe -20,4 3,8 -4,0 5,1 6,7 6,5 8,0 -4,5 -5,3 -1,1 -5,6 -4,2 4,7 8,5 9,8 11,3 Gradbeni inženirski objekti 6,3 26,5 -9,8 27,1 52,5 55,7 25,1 -1,9 2,5 -11,5 -15,2 -10,0 41,1 63,0 65,1 60,4 TRŽNE STORITVE, medletna rast v % Storitve skupaj -0,3 2,7 4,5 1,1 3,5 2,0 4,3 1,1 3,4 3,1 3,6 7,9 2,9 4,7 2,3 2,5 Promet in skladiščenje -0,1 6,2 3,1 1,6 7,2 6,1 7,0 4,5 2,3 3,1 2,2 4,9 5,9 8,9 4,6 6,1 Informacijske in komunikacijske dejavnosti 0,4 1,1 4,6 0,6 5,0 -0,3 0,6 -0,5 1,4 1,7 4,5 10,3 6,0 3,8 1,1 0,2 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti -2,1 -1,8 4,5 -0,6 -4,7 -2,5 6,6 -5,7 3,5 -0,4 2,6 11,7 -6,3 -1,2 -0,6 -1,4 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 3,7 2,5 11,6 5,4 0,2 -1,6 1,8 10,1 14,2 15,5 9,6 7,9 0,6 -0,6 -0,7 -0,2 TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* -1,0 2,4 5,8 3,2 2,4 -1,2 5,7 2,6 4,9 6,8 4,5 6,8 1,9 3,2 2,5 -3,2 Realni prihodek v trgovini na drobno -3,7 0,0 1,1 -0,7 -0,7 -1,0 2,3 -0,8 0,8 1,4 0,4 1,8 -0,6 -0,5 3,0 -3,2 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 4,7 7,2 13,9 11,6 8,6 -1,7 12,8 9,0 11,8 15,8 12,9 15,1 6,9 10,1 1,5 -3,4 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji -0,2 3,8 1,4 4,7 6,2 3,0 6,0 0,1 0,2 1,5 0,6 3,1 5,2 8,4 5,8 -0,1 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 0,3 -0,5 7,2 0,6 -2,0 -14,0 -3,4 3,9 6,8 28,1 11,2 3,3 -3,4 -2,1 7,8 -2,9 Domači gostje, prenočitve -3,4 -3,5 6,3 0,5 -3,4 -8,1 -7,7 1,6 6,8 12,7 15,2 3,4 -5,7 2,4 -3,6 1,0 Tuji gostje, prenočitve 2,8 1,4 7,7 0,7 -0,6 -17,4 -1,4 5,6 6,9 37,9 9,4 3,2 -0,2 -5,8 15,5 -4,9 Nominalni prihodek v gostinstvu -1,4 2,1 4,6 2,9 2,8 3,3 1,2 1,1 6,8 4,3 3,3 4,0 2,0 5,1 4,2 2,7 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 478,4 506,9 472,9 139,6 113,6 122,8 132,5 138,0 102,5 111,3 123,6 135,5 36,0 39,2 42,6 39,4 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime -13,3 -2,3 5,2 -11,4 -8,1 -2,0 -0,2 1,3 4,5 5,0 5,3 5,9 -8,8 -7,4 -5,4 -0,3 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -5 2 6 -2 -1 3 3 3 7 5 5 6 0 0 2 3 v gradbeništvu -22 -11 -14 -17 -14 -9 -9 -11 -10 -14 -16 -14 -17 -9 -16 -4 v storitvenih dejavnostih -12 5 16 -10 -5 6 7 11 15 16 16 19 -6 -4 3 9 v trgovini na drobno 2 9 15 3 2 7 10 17 17 15 15 14 0 -3 2 17 potrošnikov -33 -22 -11 -34 -30 -25 -17 -17 -15 -10 -8 -12 -31 -29 -30 -24 Vir podatkov: SURS. Opombe: 1Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 31 Statistična priloga 2014 2015 2016 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 6,1 5,2 -1,3 4,7 2,9 1,5 3,5 3,9 7,5 8,4 0,8 6,0 8,2 2,6 8,4 6,1 3,5 8,4 3,2 3,9 - - 10,1 -18,7 -25,3 20,3 -4,5 -24,1 -52,5 -15,7 -5,1 29,7 -36,3 -0,2 7,1 12,3 10,0 -20,6 -10,4 27,9 78,7 9,4 - - 8,3 6,9 1,2 6,4 5,1 3,8 8,3 4,0 7,4 8,6 1,6 6,7 8,8 3,1 9,0 7,2 4,0 8,6 2,6 5,0 - - -15,3 -6,0 -15,7 -13,0 -16,2 -13,7 -18,1 4,4 9,2 4,1 2,1 0,6 4,7 -3,0 1,8 -0,1 2,6 3,6 0,7 -5,8 - - 30,4 27,7 27,5 6,7 -1,8 -10,5 4,6 -2,7 6,0 -1,7 -7,0 -9,0 -10,5 -12,9 -13,8 -10,7 -11,6 6,9 -22,2 -23,5 - - -0,2 13,6 15,9 -4,0 -5,1 -12,6 7,0 -0,3 -6,7 -8,2 -5,3 0,9 0,9 -2,9 -11,3 -1,7 -7,1 2,6 -7,9 -2,9 - - 44,6 34,1 32,5 11,6 0,4 -8,7 4,5 -4,1 11,9 0,9 -7,5 -12,2 -14,3 -16,4 -15,2 -14,1 -13,2 8,5 -28,2 -31,4 - - 1,3 7,0 3,3 2,7 1,8 -0,6 2,0 0,9 5,7 3,7 1,4 2,8 5,0 3,2 4,2 3,3 4,9 10,9 7,9 5,9 - - 7,6 7,3 3,6 9,8 2,5 2,4 8,9 -2,0 5,7 3,1 0,8 2,1 6,2 2,4 3,9 0,6 3,9 8,6 2,5 3,9 -2,1 3,4 -0,4 -1,0 -0,3 -0,7 -0,6 -0,9 3,2 2,0 2,9 0,3 1,8 2,2 4,8 6,6 4,6 15,0 11,1 2,4 -5,1 17,5 9,8 -4,1 -0,5 -9,0 -7,1 2,8 5,8 2,1 -4,5 2,5 1,0 2,6 2,2 2,9 7,2 13,7 13,8 12,7 -3,7 4,2 -0,7 2,0 8,8 9,6 12,0 13,4 12,8 16,2 12,4 13,5 20,1 8,7 9,8 10,4 9,7 10,7 3,5 11,6 - - -2,9 8,4 1,1 7,9 2,9 0,7 4,2 2,0 6,4 6,4 2,7 8,1 9,8 3,5 4,9 5,1 3,8 8,7 8,0 6,7 - - -2,8 3,0 -0,8 4,8 -0,7 -1,3 -0,3 -1,3 2,9 0,7 -0,9 2,5 2,6 0,2 0,2 0,8 0,4 1,9 3,2 1,2 - - -3,0 19,4 5,7 13,6 9,4 4,0 13,9 7,7 12,3 15,4 8,9 17,6 21,4 9,7 15,9 13,1 9,4 19,4 16,8 15,9 - - 3,3 6,3 2,3 9,4 1,6 0,1 -1,4 -6,8 3,4 4,4 -2,2 1,8 5,0 0,8 0,3 0,9 -2,1 5,6 6,2 -0,2 - - 4,8 -5,1 -1,3 -4,7 6,0 -0,7 5,6 6,2 12,4 2,2 6,1 8,1 6,7 10,9 8,7 7,0 1,1 0,6 8,8 9,3 - - -1,3 -7,7 -8,7 -5,8 8,2 -0,7 -3,6 9,6 9,9 1,0 10,5 -2,9 7,4 8,3 10,2 6,4 0,9 5,0 5,1 6,8 - - 8,3 -3,8 2,1 -4,2 4,5 -0,7 13,9 4,0 15,7 3,2 3,7 14,2 6,3 12,1 8,1 7,3 1,2 -3,0 11,7 11,0 - - 2,9 0,7 4,5 -1,6 3,5 0,2 -0,4 7,0 8,0 5,4 4,3 5,1 3,6 5,2 2,8 2,0 0,7 3,7 7,7 6,6 - - 40,7 48,0 38,8 45,7 47,4 40,9 49,7 34,1 32,1 36,3 37,1 37,0 37,2 43,3 36,2 44,2 49,0 40,3 46,2 33,7 - - -0,4 1,2 -1,9 0,0 1,9 0,7 1,4 3,5 4,3 5,6 4,9 5,1 5 3,5 6,6 5,7 5,8 5,4 6,4 3,8 3,5 3,6 5 6 1 1 2 2 4 5 6 9 4 6 5 5 7 4 6 6 7 4 5 4 -8 -6 -12 -10 -10 -13 -11 -12 -10 -9 -14 -15 -13 -16 -15 -18 -15 -14 -14 -16 -16 -20 7 7 6 7 11 12 11 12 16 16 18 16 15 16 15 17 18 19 19 16 17 19 2 11 10 10 18 19 14 24 19 9 21 18 5 5 16 23 15 16 12 28 23 21 -22 -17 -21 -14 -13 -20 -17 -14 -17 -14 -12 -11 -6 -14 -5 -6 -11 -14 -10 -16 -19 -19 Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 32 Statistična priloga Trg dela 2013 2014 2015 2013 2014 2015 2014 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 1 2 3 4 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 913,4 917,9 917,4 916,5 912,9 919,8 917,5 921,3 919,7 917,5 914,5 917,8 911,4 913,0 914,4 920,2 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 793,6 797,8 804,6 795,8 784,2 799,6 803,0 804,4 798,0 805,0 807,1 808,5 781,6 783,3 787,7 796,6 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 38,2 35,4 29,9 38,4 31,7 37,1 37,5 35,1 32,8 30,5 29,4 26,9 31,6 31,7 32,0 36,8 V industriji in gradbeništvu 252,2 252,4 255,2 252,9 249,0 252,9 254,1 253,8 250,4 255,2 257,3 257,9 248,3 248,5 250,0 252,0 - v predelovalnih dejavnostih 177,7 178,3 181,0 177,8 177,3 178,2 178,6 179,2 178,8 179,9 181,6 183,6 177,1 177,4 177,5 178,1 - v gradbeništvu 54,3 54,0 54,3 54,6 51,5 54,6 55,4 54,5 51,8 55,3 55,7 54,5 51,1 50,7 52,6 53,9 V storitvah 503,2 510,0 519,6 504,6 503,5 509,7 511,4 515,5 514,9 519,3 520,4 523,7 501,7 503,1 505,7 507,8 - v javni upravi 49,1 48,8 48,1 48,9 48,7 49,0 49,0 48,5 48,1 48,2 48,3 48,0 48,6 48,7 48,9 48,9 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 121,0 122,2 124,0 121,6 121,6 122,4 121,6 123,1 123,3 124,1 123,3 125,5 121,1 121,7 122,1 122,3 ZAPOSLENI (C)1 698,7 703,0 713,1 699,2 693,8 703,5 706,1 708,8 704,2 712,9 715,9 719,3 691,5 693,0 696,9 700,8 V podjetjih in organizacijah 647,6 652,6 662,3 648,1 645,2 653,1 654,7 657,2 654,6 661,5 664,6 668,6 643,1 644,8 647,8 651,0 Pri fizičnih osebah 51,1 50,5 50,8 51,1 48,6 50,4 51,3 51,6 49,7 51,4 51,4 50,6 48,5 48,2 49,1 49,8 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 94,9 94,8 91,6 96,6 90,4 96,1 97,0 95,6 93,8 92,1 91,1 89,2 90,1 90,3 90,7 95,8 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 119,8 120,1 112,7 120,7 128,8 120,2 114,5 116,9 121,6 112,5 107,4 109,3 129,8 129,8 126,7 123,6 Ženske 57,4 59,6 57,5 58,9 61,2 59,4 58,4 59,6 60,0 57,7 55,9 56,2 61,4 61,2 61,0 60,3 Mladi (15 do 29 let) 28,8 30,4 26,8 31,6 33,6 30,5 27,4 30,2 30,0 26,5 23,9 26,7 33,9 33,9 33,1 31,9 Starejši od 50 let 38,9 37,3 36,7 37,3 39,0 37,7 36,5 36,0 37,8 36,8 36,2 36,1 39,2 39,1 38,8 38,4 Osnovnošolska izobrazba ali manj 34,2 33,8 32,3 33,6 36,4 33,8 32,1 32,8 35,3 32,0 30,5 31,2 36,5 36,9 35,7 34,7 Brezposelni več kot 1 leto 55,4 59,9 59,7 57,7 60,7 59,9 59,1 59,7 61,1 60,1 59,1 58,4 61,0 60,6 60,5 60,7 Prejemniki nadomestil in pomoči 33,0 26,6 23,7 28,7 32,7 26,2 23,9 23,7 28,7 22,4 21,4 22,2 33,8 33,0 31,3 27,4 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 13,1 13,1 12,3 13,2 14,1 13,1 12,5 12,7 13,2 12,3 11,7 11,9 14,2 14,2 13,9 13,4 Moški 12,5 12,0 11,1 12,4 13,5 12,1 11,1 11,4 12,3 11,0 10,3 10,7 13,7 13,7 13,2 12,6 Ženske 13,8 14,3 13,7 14,1 14,8 14,2 14,1 14,2 14,4 13,8 13,4 13,4 14,9 14,8 14,7 14,4 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 6,0 -4,6 -6,4 9,3 2,7 -9,4 -4,8 6,9 -1,4 -7,9 -5,5 8,3 5,8 -0,1 -3,0 -3,1 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 19,1 18,5 15,8 9,4 4,2 2,7 3,3 8,4 3,5 2,2 2,8 7,4 1,7 1,4 1,2 1,0 Izgubili delo 88,7 83,9 81,3 23,5 25,9 17,3 17,7 23,1 24,4 16,3 17,3 23,3 13,1 6,6 6,2 6,1 Brezposelni dobili delo 65,1 74,0 71,0 14,1 20,7 21,4 16,6 15,3 21,8 19,0 16,9 13,3 6,2 6,0 8,5 7,6 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 37,3 33,2 32,6 9,9 6,8 7,9 9,2 9,3 7,5 7,5 8,6 9,1 2,8 2,1 1,9 2,6 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 30,5 25,1 23,2 27,8 26,3 25,7 24,8 23,6 22,6 23,3 23,7 23,3 26,4 26,3 26,2 26,0 Od vseh formalno aktivnih, v % 3,3 2,7 2,5 3,0 2,9 2,8 2,7 2,6 2,5 2,5 2,6 2,5 2,9 2,9 2,9 2,8 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 'Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000. Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 33 Statistična priloga 2014 2015 2016 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 919,8 919,4 918,0 916,5 918,1 922,3 922,2 919,4 918,5 919,9 920,6 917,9 917,3 917,3 915,0 913,6 914,8 917,9 918,8 916,7 916,2 800,1 802,1 801,8 801,7 805,5 806,4 806,8 800,0 794,3 797,4 802,5 803,0 804,9 807,1 805,5 805,6 810,1 810,4 811,4 803,6 798,0 37,0 37,3 37,5 37,5 37,6 35,2 35,1 35,1 32,6 32,7 33,0 30,5 30,5 30,5 29,5 29,3 29,3 27,0 26,8 26,9 23,9 253,3 253,4 253,9 253,7 254,7 255,5 255,5 250,4 249,1 249,9 252,2 254,2 255,1 256,2 256,5 256,9 258,4 259,6 259,8 254,3 252,7 178,4 178,1 178,4 178,5 179,0 179,4 179,6 178,6 178,5 178,8 179,1 179,3 179,9 180,6 180,9 181,3 182,5 183,6 184,1 183,0 183,2 54,8 55,0 55,4 55,1 55,7 55,9 55,8 51,9 50,9 51,3 53,2 55,0 55,3 55,6 55,5 55,6 56,0 56,1 55,7 51,6 49,8 509,7 511,4 510,4 510,5 513,2 515,7 516,2 514,5 512,6 514,7 517,3 518,2 519,2 520,4 519,5 519,4 522,3 523,8 524,8 522,5 521,4 49,0 49,1 49,1 48,9 48,9 48,7 48,5 48,3 48,0 48,1 48,2 48,2 48,0 48,3 48,2 48,3 48,2 47,9 48,3 48,0 47,9 122,5 122,5 121,3 121,1 122,4 122,9 123,3 123,1 122,6 123,4 123,9 124,0 124,1 124,1 122,8 122,6 124,5 125,2 125,7 125,5 125,0 704,0 705,6 705,1 704,9 708,2 710,9 711,2 704,4 701,0 703,6 708,2 710,9 712,7 714,9 714,3 714,6 718,8 721,2 722,1 714,5 711,3 653,6 654,7 654,1 653,6 656,4 658,6 659,0 654,0 651,8 654,3 657,6 659,6 661,3 663,5 663,0 663,3 667,4 669,7 670,9 665,3 663,2 50,4 51,0 51,0 51,3 51,7 52,3 52,2 50,4 49,1 49,3 50,6 51,4 51,4 51,4 51,3 51,3 51,4 51,4 51,2 49,2 48,2 96,1 96,5 96,7 96,9 97,4 95,5 95,6 95,5 93,3 93,8 94,3 92,0 92,2 92,1 91,2 91,0 91,3 89,3 89,2 89,1 86,7 119,7 117,4 116,2 114,8 112,6 115,9 115,4 119,5 124,3 122,6 118,1 114,9 112,4 110,2 109,6 107,9 104,8 107,5 107,4 113,1 118,2 59,1 58,6 58,9 58,6 57,7 59,9 59,6 59,5 60,9 59,9 59,2 58,5 57,6 56,8 56,9 56,4 54,6 56,2 55,8 56,6 57,9 30,3 29,2 28,1 27,4 26,7 30,4 30,1 30,2 30,8 30,2 29,0 27,7 26,4 25,4 24,8 23,9 22,9 26,2 26,9 26,9 27,3 37,6 37,1 36,9 36,6 35,9 35,7 35,6 36,7 38,1 37,9 37,3 37,0 36,8 36,7 36,6 36,3 35,7 35,6 35,6 37,2 39,1 33,7 33,2 32,5 32,0 31,7 32,0 32,1 34,4 36,1 35,9 33,9 32,7 31,9 31,4 31,0 30,5 30,1 30,3 30,4 33,0 34,6 59,9 59,2 59,0 58,9 59,2 59,5 59,6 60,1 61,5 61,0 60,8 60,3 59,9 60,0 59,5 59,0 58,9 58,8 58,2 58,2 59,2 26,0 25,2 24,7 23,8 23,2 23,2 22,4 25,5 29,4 29,4 27,3 23,1 22,4 21,8 21,8 21,5 20,8 20,6 20,7 25,3 30,2 13,0 12,8 12,7 12,5 12,3 12,6 12,5 13,0 13,5 13,3 12,8 12,5 12,3 12,0 12,0 11,8 11,5 11,7 11,7 12,3 12,9 12,1 11,7 11,4 11,2 10,9 11,1 11,1 12,0 12,6 12,5 11,7 11,3 11,0 10,7 10,6 10,4 10,1 10,3 10,4 11,4 12,2 14,2 14,0 14,2 14,2 13,9 14,3 14,2 14,2 14,6 14,4 14,2 14,0 13,8 13,6 13,6 13,5 13,1 13,4 13,3 13,5 13,7 -4,0 -2,3 -1,2 -1,4 -2,2 3,3 -0,5 4,0 4,8 -1,7 -4,5 -3,2 -2,5 -2,1 -0,7 -1,6 -3,2 2,7 -0,1 5,7 5,1 0,8 0,9 0,8 0,8 1,7 5,9 1,5 1,0 1,3 1,1 1,1 0,8 0,7 0,8 0,7 0,7 1,4 5,0 1,3 1,1 1,2 5,3 5,8 6,6 4,8 6,3 7,1 6,2 9,8 12,5 5,9 6,0 5,8 5,2 5,3 6,5 5,1 5,8 6,5 6,5 10,3 12,9 7,6 6,3 5,6 4,3 6,7 6,3 5,0 4,0 6,2 6,5 9,0 7,3 6,0 5,7 5,2 4,7 7,0 5,4 4,8 3,1 6,7 2,5 2,8 3,0 2,7 3,5 3,4 3,2 2,7 2,8 2,2 2,5 2,4 2,6 2,5 2,6 2,7 3,4 3,3 3,1 2,6 2,2 25,7 25,4 25,0 24,7 24,6 24,6 23,4 22,8 22,6 22,3 22,8 23,1 23,6 23,2 23,3 23,6 24,1 23,8 23,3 22,8 22,1 2,8 2,8 2,7 2,7 2,7 2,7 2,5 2,5 2,5 2,4 2,5 2,5 2,6 2,5 2,5 2,6 2,6 2,6 2,5 2,5 2,4 Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 34 Statistična priloga Plače v EUR 2013 2014 2015 2013 2014 2015 2015 Q4 15 jan. 16 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA, nominalno v € medletna rast v % SKUPAJ 1.556 1.607 1.560 -0,2 1,1 0,7 0,6 0,9 1,1 1,3 1,2 0,5 0,6 0,4 1,3 Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 1.506 1.564 1.492 0,7 1,5 0,8 1,2 1,7 1,4 1,4 1,3 0,4 0,8 0,6 1,2 Dej. javnih storitev (OPQ) 1.708 1.737 1.769 -2,3 0,3 0,6 -1,1 -1,1 0,3 1,1 0,8 0,8 0,2 -0,1 1,7 Industrija (B-E) 1.555 1.631 1.521 2,6 3,2 1,7 3,1 3,7 2,7 3,4 2,9 1,4 1,9 1,2 2,1 Trad. tržne stor. (GHI) 1.381 1.436 1.368 0,1 1,0 0,9 1,1 1,2 0,7 0,9 1,3 0,2 1,4 1,0 1,0 Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 1.679 1.721 1.684 -1,3 -0,3 -0,4 -1,1 -0,4 0,5 -0,5 -0,8 -0,5 -0,9 -0,5 0,1 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.315 1.404 1.297 0,8 0,7 0,2 3,0 0,4 -0,3 2,3 0,5 -0,7 0,0 -0,2 1,6 B Rudarstvo 2.003 2.013 1.954 -2,0 5,9 -5,9 -2,4 2,9 8,3 10,7 2,0 -8,9 -4,8 -4,8 -4,9 C Predelovalne dejavnosti 1.515 1.588 1.485 2,8 3,3 2,1 3,6 3,9 2,8 3,1 3,2 2,1 2,3 1,8 2,3 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.317 2.464 2.218 3,0 2,6 -1,0 -0,1 5,2 -1,1 6,5 -0,1 -4,4 1,7 -3,0 1,9 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.496 1.589 1.470 0,7 1,4 1,5 1,3 -0,2 2,2 1,5 2,2 1,3 0,3 1,8 2,2 F Gradbeništvo 1.189 1.222 1.178 -1,4 0,3 -0,2 -1,4 -0,1 0,7 -0,2 0,9 -0,7 -0,8 -0,5 1,0 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.415 1.478 1.400 0,4 1,2 1,4 1,2 1,3 1,0 1,1 1,3 0,4 1,8 1,6 1,8 H Promet in skladiščenje 1.474 1.536 1.457 -0,2 1,1 0,5 0,8 0,9 0,0 0,3 3,0 0,7 1,4 0,6 -0,5 I Gostinstvo 1.070 1.077 1.071 -0,4 -0,2 -1,0 0,9 0,6 0,1 0,6 -2,0 -2,2 -1,0 -1,0 -0,1 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.096 2.151 2.077 -1,4 0,1 1,0 -1,4 -2,8 1,7 0,8 0,8 2,6 -0,2 1,0 0,7 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.259 2.314 2.303 0,1 1,2 2,1 0,3 -0,2 2,7 -0,2 2,3 3,9 1,9 1,8 1,0 L Poslovanje z nepremičninami 1.480 1.548 1.455 -0,3 -1,2 -0,7 0,2 -0,8 -1,1 -0,5 -2,4 -1,1 -1,6 -0,5 0,5 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.725 1.777 1.708 -2,4 1,1 0,8 -2,6 0,1 0,5 1,5 2,2 0,8 1,7 0,5 -0,1 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.020 1.052 1.037 0,0 2,4 0,4 0,9 3,3 2,7 2,6 1,2 0,3 -0,6 0,0 1,9 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 1.789 1.855 1.894 -1,4 1,0 2,1 -0,6 -0,9 1,2 2,1 1,5 1,8 0,7 0,4 5,2 P Izobraževanje 1.648 1.657 1.683 -3,3 0,0 -0,2 -1,3 -1,2 -0,1 0,7 0,7 0,5 -0,1 -0,6 -0,3 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.708 1.729 1.761 -2,0 -0,1 0,3 -1,4 -1,2 -0,2 0,7 0,4 0,2 0,1 0,1 0,8 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.613 1.651 1.641 -3,0 -0,5 -0,5 -1,0 -0,4 -0,5 0,2 -1,1 -0,5 -0,2 -1,6 0,3 S Druge dejavnosti 1.346 1.368 1.349 -0,4 -1,1 -2,2 0,9 -1,4 -0,7 -0,3 -2,2 -1,9 -2,8 -2,5 -1,5 Viri podatkov: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Zaradi spremembe vira podatkov pri proračunskih uporabnikih, so se s podatki za november 2015 spremenile vrednosti povprečne plače v treh dejavnostih javnih storitvah (OPQ) in posledično tudi povprečne plače v državi. Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 35 Statistična priloga 2014 2015 2016 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 0,5 1,7 1,7 0,7 1,6 1,1 1,0 1,4 0,2 -0,3 1,6 0,8 -0,2 1,2 0,4 0,5 0,2 -0,2 2,5 1,5 1,1 0,8 2,0 2,0 0,5 1,8 1,3 1,0 1,7 0,0 -0,7 1,9 1,1 -0,3 1,7 0,6 0,7 0,4 -0,3 3,1 0,6 0,0 -0,1 1,0 0,9 1,2 1,2 0,8 1,0 0,6 0,9 0,7 0,8 0,2 0,3 0,1 0,0 -0,1 -0,2 0,1 0,9 4,1 4,0 1,8 4,0 4,3 1,8 4,2 2,2 2,2 4,1 0,2 -0,1 4,2 2,8 0,4 2,6 1,6 1,2 1,0 0,6 4,8 0,5 -0,2 -0,1 1,4 1,0 0,2 1,4 0,6 2,4 0,9 -0,1 0,1 0,4 1,5 0,8 1,8 1,2 1,1 0,7 0,2 1,9 0,6 0,6 0,1 0,4 0,2 -0,8 -0,9 0,8 -2,2 -0,8 -0,1 -2,1 0,7 -1,3 -2,0 0,6 -0,9 0,1 -0,6 -1,6 1,4 0,6 -0,6 -2,3 -0,8 1,8 1,5 3,6 2,3 -2,1 1,5 -0,9 0,3 -1,3 -2,0 -1,5 3,6 -0,4 0,0 -0,2 -4,0 8,5 0,2 1,4 10,4 7,3 10,1 12,2 9,9 -0,2 0,9 5,5 -4,0 -20,3 -0,5 -1,0 -5,5 -7,7 1,8 -9,6 -6,6 -4,2 -5,4 -5,1 -1,5 1,8 4,3 4,6 1,1 3,7 2,7 2,5 4,4 0,3 1,1 4,8 3,0 0,6 3,2 1,2 2,2 1,8 1,0 4,6 1,1 0,0 -0,9 -1,0 -0,1 10,3 9,5 -3,0 -0,1 2,9 -0,4 -9,8 -2,8 3,5 0,9 0,6 5,7 -8,2 -6,0 -2,6 12,1 -4,5 -0,7 0,8 4,8 2,7 -2,0 3,8 2,3 1,6 2,7 -0,2 1,0 3,0 1,0 -0,6 0,6 3,1 1,2 1,0 2,1 4,3 0,1 0,3 0,8 0,3 0,2 -1,4 0,7 0,1 1,4 1,1 -0,9 -1,0 -0,1 -1,0 -1,8 0,3 -0,6 -0,6 -0,4 -1,2 3,3 1,0 0,5 0,2 1,6 0,9 0,7 1,7 1,0 1,5 1,2 0,6 0,1 0,6 1,9 1,1 2,5 1,9 1,7 1,1 1,2 2,9 1,3 1,2 -0,5 0,6 0,9 -0,8 0,9 0,4 7,1 1,5 -0,5 1,6 1,0 2,0 0,8 1,4 1,0 0,4 0,5 -1,6 0,3 -0,4 -0,8 -1,3 1,7 1,6 -0,5 0,6 -1,2 -2,7 -2,0 -2,4 -3,2 -1,0 -1,2 -0,4 -1,3 -1,7 -0,1 -1,1 -0,8 0,9 -0,2 1,5 0,2 1,5 0,9 -0,2 1,7 1,7 0,7 0,1 0,8 0,5 6,5 -1,4 -0,7 1,5 1,6 0,5 1,0 -0,3 1,2 1,2 0,1 4,3 0,8 0,3 1,0 -1,7 7,5 -1,0 0,5 8,5 -1,8 5,1 2,7 -1,6 4,8 1,1 2,9 1,3 -2,9 3,0 3,0 -2,4 -1,6 -0,3 -0,1 -1,0 -0,4 -1,8 -2,7 -2,6 -1,1 -1,6 -0,5 -1,0 -1,6 -2,2 -0,9 0,0 -0,5 -0,3 1,0 0,7 0,2 -1,7 3,4 2,9 -0,3 2,1 2,4 0,7 3,7 1,0 1,9 -0,4 2,1 2,0 0,9 0,2 2,5 -1,1 -1,4 1,5 -0,3 -0,9 3,2 2,5 3,6 2,1 2,1 0,7 1,1 1,9 0,4 -0,1 0,5 -0,5 -2,0 0,8 -0,7 0,2 0,5 0,7 3,5 1,4 2,1 0,9 1,9 1,6 1,9 2,8 0,8 1,8 1,9 1,7 1,9 2,0 0,2 1,0 0,8 0,5 0,7 0,1 1,8 4,1 9,7 7,3 -0,4 0,6 0,7 0,8 0,6 0,6 0,8 0,5 0,5 0,6 0,5 -0,4 -0,1 0,2 -0,5 -0,6 -0,6 -1,0 -0,8 1,1 1,7 -0,6 0,7 0,3 1,2 0,4 1,1 0,5 -0,4 0,6 -0,2 0,2 0,9 0,2 -0,7 0,2 0,0 0,0 -0,2 -0,1 2,6 3,7 -1,7 0,8 -1,0 1,5 0,0 -1,4 -2,6 0,7 -0,5 -1,4 0,3 0,0 -0,3 -0,5 -1,5 -1,4 -1,8 0,4 1,0 -0,4 1,5 -0,7 0,8 0,3 -0,8 -0,3 -1,8 -1,7 -3,0 -2,8 -1,9 -1,1 -2,1 -3,4 -3,0 -2,6 -2,1 -2,7 -2,2 -0,4 -1,8 0,3 Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 36 Statistična priloga Cene in indikatorji konkurenčnosti 2013 2014 2015 2013 2014 2015 2014 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 2 3 4 5 CPI, medletna rast v % 1,8 0,2 -0,5 1,1 0,5 0,6 -0,2 -0,1 -0,4 -0,6 -0,5 -0,6 0,1 0,6 0,4 0,7 Hrana in brezalkoholne pijače 3,6 -0,3 0,9 2,3 1,0 -0,6 -1,0 -0,7 -0,3 1,1 1,5 1,2 0,9 0,4 0,0 -0,9 Alkoholne pijače in tobak 7,0 3,6 1,9 3,0 2,7 4,4 3,6 3,7 4,2 2,1 1,0 0,6 2,7 2,6 2,4 4,9 Obleka in obutev 0,2 -0,9 -0,9 -0,8 -0,9 -1,0 -0,1 -1,6 -0,9 -1,8 -0,4 -0,4 -3,2 2,5 -0,6 -1,1 Stanovanje 3,1 0,1 -1,3 4,6 1,4 0,3 -0,3 -0,8 -1,6 -1,3 -1,2 -1,0 0,4 0,1 -0,9 0,4 Stanovanjska oprema -1,2 -1,2 -1,2 -0,6 -0,9 -0,2 -2,0 -1,6 -1,8 -1,9 -0,4 -0,8 -0,5 -0,7 -0,1 0,4 Zdravje -0,5 -0,2 0,5 0,1 -0,1 0,7 -0,9 -0,4 0,0 -0,1 1,2 0,8 -0,4 0,4 0,7 0,8 Prevoz 0,3 0,2 -5,1 -0,4 -0,2 1,9 -0,1 -0,9 -4,5 -4,4 -5,2 -6,3 -0,9 0,2 1,3 2,3 Komunikacije -1,2 -1,9 1,1 -0,1 -1,4 -0,5 -2,8 -2,8 -0,5 -1,3 1,7 4,3 -1,3 -1,4 -1,2 -0,9 Rekreacija in kultura 0,1 0,7 1,0 0,4 0,4 -0,1 -0,2 3,0 4,2 1,5 0,3 -1,6 0,3 0,0 0,5 -0,4 Izobraževanje 2,6 0,1 0,6 -0,1 -0,1 -0,2 0,0 0,8 0,7 0,8 0,8 0,1 -0,2 -0,2 -0,2 -0,2 Gostinske in nastanitvene storitve 6,5 1,1 0,5 1,6 0,9 1,7 1,0 0,7 1,0 0,2 -0,1 1,0 0,9 1,3 1,4 2,0 Raznovrstno blago in storitve 1,3 1,6 1,4 -0,5 1,8 1,9 1,6 1,2 0,8 0,9 1,1 2,9 1,7 1,9 1,9 1,9 HICP 1,9 0,4 -0,8 1,1 0,6 0,8 0,1 0,0 -0,5 -0,8 -0,8 -0,9 0,2 0,6 0,5 1,0 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 1,6 1,0 0,7 1,2 1,3 1,3 0,6 0,7 1,0 0,4 0,7 0,9 1,1 1,6 1,3 1,4 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 0,0 -0,6 -0,2 -0,6 -0,8 -1,1 -0,5 -0,1 0,1 0,6 -0,4 -1,2 -1,0 -0,9 -1,4 -1,1 Domači trg 0,3 -1,1 -0,5 -0,3 -1,0 -1,4 -1,1 -0,8 -0,3 0,0 -0,5 -1,2 -1,1 -1,5 -1,5 -1,5 Tuji trg -0,2 -0,1 0,1 -0,9 -0,6 -0,8 0,1 0,7 0,5 1,3 -0,3 -1,2 -0,9 -0,4 -1,2 -0,7 Na evrskem območju -0,4 -0,7 0,1 -1,3 -1,4 -1,5 -0,6 0,8 0,7 1,0 0,1 -1,3 -1,8 -1,2 -2,0 -1,4 Izven evrskega območja 0,3 1,1 -0,1 0,0 1,1 0,8 1,8 0,6 0,1 1,8 -1,1 -1,1 1,1 1,3 0,6 0,9 Indeks uvoznih cen -0,4 -1,4 -0,7 -1,5 -2,1 -1,4 -1,0 -1,2 -0,7 0,2 -0,5 -1,6 -2,0 -2,7 -1,9 -1,1 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 0,2 -1,9 -9,9 -4,1 -4,6 -0,2 -1,5 -1,0 -9,0 -7,5 -10,7 -12,6 -5,7 -4,6 -2,9 0,9 Naftni derivati 1,7 0,7 -12,4 -0,4 -0,9 4,2 1,7 -2,0 -11,9 -9,6 -13,1 -15,1 -2,5 -0,9 1,5 6,0 Promet 11,3 11,1 0,3 10,9 14,6 15,8 7,3 7,3 1,1 0,0 0,0 0,1 14,6 14,6 15,8 15,8 Ostale regulirane cene2 -1,5 3,6 1,6 1,5 2,2 5,7 3,2 3,2 5,0 0,5 0,5 0,4 1,4 1,4 6,4 6,4 Regulirane cene skupaj 1,2 0,5 -8,5 -0,8 -1,0 2,6 0,4 -0,1 -7,5 -6,4 -9,2 -11,1 -2,0 -1,2 0,6 3,6 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI3, medletna rast v % Efektivni tečaj4 nominalno 1,0 0,3 -2,8 1,5 1,0 0,9 0,0 -1,0 -3,1 -3,7 -2,4 -1,9 0,7 1,5 1,3 1,1 Realni (deflator HICP) 1,3 -0,1 -3,8 1,4 0,7 0,9 -0,7 -1,4 -3,6 -4,8 -3,5 -3,1 0,0 1,2 0,9 1,1 Realni (deflator ULC) -0,2 -1,8 -0,6 -0,7 -2,1 -2,3 -2,0 -5,0 -4,8 -4,0 USD za EUR 1,3282 1,3288 1,1096 1,3611 1,3697 1,3712 1,3252 1,2492 1,1270 1,1047 1,1119 1,0949 1,3659 1,3823 1,3813 1,3732 Vir podatkov: SURS, ECB, izračuni, ocene UMAR. Opomba: 1sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7. 2007 liberaliziran. 2Po daljšem obdobju ohranjanja nespremenjenih cen je bila v začetku leta 2013 z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) pristojnost za potrjevanje sprememb cen prenesena v pristojnost lokalnih skupnosti. 3 Sprememba vira za serije efektivnih tečajev z aprilom 2012: novi vir ECB. 4 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 20 držav partneric in 17 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 37 Statistična priloga 2014 2015 2016 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 0,8 0,0 -0,3 -0,3 -0,1 -0,2 0,2 -0,5 -0,4 -0,3 -0,7 -0,5 -0,7 -0,4 -0,3 -0,6 -0,8 -0,5 -0,5 -0,5 -0,7 -1,0 -1,1 -1,5 -0,4 -0,5 -0,3 -1,2 -1,3 -0,3 0,7 0,8 1,3 1,2 1,4 1,8 1,2 1,1 1,0 1,5 0,4 0,5 6,0 3,5 3,5 3,8 3,7 3,4 4,0 4,1 4,2 4,2 4,1 1,8 0,6 1,1 1,0 0,9 0,7 0,9 0,1 0,2 0,2 -1,3 -0,5 1,7 -1,2 -1,7 -2,6 -0,5 1,4 -0,6 -3,1 -2,4 -1,7 -1,2 0,0 -0,7 -0,4 -2,0 0,1 0,8 0,3 0,8 1,3 0,2 -0,5 -0,7 -0,6 -0,5 -1,3 -1,5 -1,9 -1,3 -1,0 -1,3 -1,5 -1,9 -0,8 -0,9 -0,9 -1,1 -1,0 -0,7 -1,1 -0,7 -1,6 -2,3 -2,1 -2,3 -1,1 -1,3 -1,4 -1,9 -2,1 -2,3 -2,1 -1,4 -0,4 -0,4 -0,2 0,0 -1,4 -1,1 -0,7 0,4 0,6 -0,7 -1,0 -0,9 -0,5 -0,4 -0,3 0,4 -0,3 0,1 -0,2 -0,3 0,2 1,2 1,3 0,9 0,8 0,7 0,7 -0,1 0,4 2,1 0,8 -0,2 -0,9 -0,4 -0,1 -2,2 -4,8 -4,6 -4,0 -5,1 -4,0 -4,2 -4,5 -4,8 -6,5 -6,7 -7,0 -5,2 -4,5 -5,5 0,6 -2,0 -3,1 -3,4 -3,5 -2,4 -2,5 -2,6 1,2 0,1 -0,8 -0,5 -2,6 1,7 1,7 1,7 3,3 4,3 5,3 5,3 2,9 -0,3 -0,3 -0,5 0,1 1,8 3,0 4,2 4,1 4,1 4,3 1,3 2,2 1,0 0,0 0,3 0,6 -0,8 -1,8 -2,3 -1,8 -2,4 -0,3 -0,3 -0,3 0,7 0,6 0,9 0,7 0,6 0,7 0,8 0,8 0,8 0,9 0,8 0,8 0,6 0,1 0,0 0,0 0,2 0,0 1,7 1,1 1,2 0,7 0,6 0,7 0,8 1,2 1,0 0,8 0,8 -0,3 0,1 0,0 -0,4 0,0 0,2 1,4 1,4 1,2 2,1 1,7 1,6 1,5 1,7 1,5 -3,6 5,8 0,9 1,0 0,6 0,8 0,7 1,1 1,3 1,2 1,0 1,2 6,5 1,1 0,6 0,4 1,0 0,3 0,0 -0,1 0,1 0,1 -0,1 -0,7 -0,5 -0,4 -0,7 -0,8 -0,9 -0,7 -0,6 -1,0 -1,2 -0,9 -0,6 -0,8 -0,9 1,4 0,8 0,7 0,5 0,4 0,4 1,3 1,1 1,0 0,8 0,5 0,3 0,3 0,6 0,8 0,8 0,8 1,2 0,7 0,1 0,3 -0,9 -0,6 -0,6 -0,3 0,0 0,0 -0,2 -0,1 0,1 0,4 0,9 0,6 0,4 0,2 -0,4 -1,0 -1,1 -1,2 -1,4 -1,6 -1,7 -1,2 -1,0 -1,2 -1,1 -1,0 -0,9 -0,6 -0,6 -0,4 0,0 0,0 0,1 -0,2 -0,2 -0,4 -0,9 -0,9 -1,3 -1,4 -1,5 -1,4 -0,5 -0,2 0,0 0,6 1,1 0,8 0,3 0,3 0,5 0,8 1,8 1,1 1,0 0,5 -0,4 -1,1 -1,2 -1,2 -1,3 -1,7 -1,9 -1,2 -1,2 -0,5 -0,1 0,8 0,8 0,8 0,8 0,9 0,6 1,2 0,8 1,0 0,8 0,0 -0,6 -1,0 -1,3 -1,6 -2,0 -2,3 0,9 1,9 1,3 2,2 1,8 0,9 -0,8 -0,6 -0,2 1,1 3,0 1,6 1,0 -0,2 -1,0 -2,2 -1,6 -0,9 -0,7 -1,1 -1,1 -1,2 -1,1 -0,8 -1,1 -0,5 -0,9 -2,3 -1,5 -0,9 0,3 0,5 0,1 0,0 0,0 -0,5 -0,8 -1,8 -1,7 -1,4 -1,9 -2,4 1,3 0,2 -1,9 -2,9 0,5 0,7 -4,0 -9,8 -9,4 -7,6 -8,5 -6,7 -7,4 -9,0 -10,3 -12,9 -13,2 -13,5 -11,0 -11,2 -13,7 5,2 4,1 1,4 -0,3 -0,2 -0,1 -5,7 -13,2 -12,3 -10,2 -11,5 -8,4 -8,8 -10,9 -12,6 -15,8 -16,0 -16,1 -13,2 -11,5 -14,3 15,8 7,3 7,3 7,3 7,3 7,3 7,3 1,1 1,1 1,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 4,2 3,6 2,3 3,6 3,4 3,1 3,1 3,4 5,7 5,8 0,8 0,8 0,1 0,1 1,4 0,1 0,3 0,5 0,5 0,2 0,2 3,6 1,9 0,0 -0,7 1,2 1,2 -2,6 -8,4 -7,9 -6,2 -7,4 -5,6 -6,2 -7,6 -8,6 -11,3 -11,5 -11,8 -9,8 -9,6 -11,7 0,4 0,4 0,0 -0,4 -0,8 -0,8 -1,2 -2,2 -2,9 -4,2 -4,5 -3,6 -3,0 -3,2 -2,5 -1,7 -1,6 -2,3 -1,8 -0,3 0,6 -0,1 -0,8 -1,2 -1,5 -1,3 -1,4 -2,6 -3,5 -4,8 -5,4 -4,8 -4,3 -4,2 -3,3 -2,8 -3,0 -3,6 -2,8 -1,6 1,3592 1,3539 1,3316 1,2901 1,2673 1,2472 1,2331 1,1621 1,1350 1,0838 1,0779 1,1150 1,1213 1,100 1,1139 1,1221 1,1235 1,0736 1,0877 1,086 Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 38 Statistična priloga Plačilna bilanca 2013 2014 2015 2013 2014 2015 2014 Q4 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 1 1 2 | 3 | 4 PLAČILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR Tekoči račun 2.023 2.607 2.828 479 505 666 703 733 443 816 896 673 136 54 315 285 Blago 708 1.210 1.628 33 281 299 309 320 350 411 479 387 75 41 165 140 Izvoz 21.692 22.989 24.065 5.499 5.549 5.727 5.721 5.992 5.880 6.071 5.942 6.173 1.795 1.756 1.998 1.951 Uvoz 20.984 21.780 22.437 5.466 5.268 5.428 5.411 5.672 5.529 5.659 5.462 5.786 1.721 1.715 1.832 1.811 Storitve 1.761 1.736 2.054 341 321 443 578 395 400 534 621 500 88 82 151 155 Izvoz 5.314 5.555 5.973 1.315 1.177 1.382 1.595 1.401 1.247 1.499 1.718 1.509 388 355 434 461 Uvoz 3.553 3.819 3.919 974 856 939 1.018 1.006 847 965 1.098 1.009 301 272 283 305 Primarni dohodki -172 -87 -370 17 67 -7 -114 -33 -126 -9 -118 -117 17 15 36 26 Prejemki 1.078 1.403 1.508 287 333 403 321 346 346 453 350 359 78 85 170 168 Izdatki 1.249 1.491 1.879 270 266 410 436 380 472 462 468 477 61 71 134 142 Sekundarni dohodki -275 -252 -483 88 -165 -68 -70 51 -182 -119 -86 -96 -43 -84 -37 -37 Prejemki 925 942 837 335 182 242 196 322 185 201 216 234 63 60 59 74 Izdatki 1.201 1.193 1.320 247 347 310 266 271 367 321 302 330 106 144 97 111 Kapitalski račun 71 -176 22 67 0 -39 13 -150 30 -28 56 -35 1 1 -2 7 Finančni račun 1.350 2.339 1.908 138 518 572 688 561 398 719 628 163 183 -99 434 180 Neposredne naložbe -47 -600 -954 -169 109 -545 -350 185 -360 17 -99 -512 95 -16 31 -103 Imetja 24 146 -10 46 131 45 -42 12 70 134 -19 -194 81 -13 63 15 Obveznosti 71 746 944 214 21 590 308 -173 430 117 81 317 -14 3 32 118 Naložbe v vrednost. papirje -3.967 -3.968 2.867 -2.167 -3.097 -1.221 80 270 625 1.672 -959 1.529 -408 -2.738 49 -946 Finančni derivativi 32 -3 28 15 -2 -9 2 7 22 5 -9 11 -1 -3 2 -10 Ostale naložbe 5.327 6.821 79 2.489 3.351 2.340 1.030 102 132 -998 1.744 -799 436 2.542 372 1.246 Imetja 732 4.800 -735 -127 1.710 2.031 298 761 341 -1.360 1.227 -944 538 1.099 74 1.177 Ostali lastniški kapital 152 82 5 68 12 70 1 -1 8 -2 1 -1 1 5 6 69 Gotovina in vloge 564 5.037 -544 128 1.515 1.964 469 1.089 46 -1.272 1.270 -587 459 1.049 7 1.028 Posojila 1 -300 -290 -46 -78 -48 -98 -75 -80 -101 -26 -83 7 -26 -59 24 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme -10 8 -6 -4 17 -3 -4 -2 12 -3 -15 0 6 6 6 -1 Komercialni krediti in predujmi 19 -14 64 -281 204 83 -51 -249 346 35 -6 -311 24 105 75 87 Ostale terjatve 6 -14 35 7 40 -35 -19 0 8 -16 4 39 41 -39 38 -29 Obveznosti -4.595 -2.021 -814 -2.616 -1.640 -309 -732 659 209 -362 -516 -145 102 -1.443 -299 -69 Ostali lastniški kapital -29 3 0 -30 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 Gotovina in vloge -4.169 -831 -400 -2.748 -1.075 -54 21 278 -178 -301 -37 116 311 -1.299 -88 -24 Posojila -269 -1.239 -333 -91 -365 -297 -691 115 375 -81 -376 -251 13 -187 -191 39 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 39 -54 -1 -2 -1 -40 -2 -10 -7 4 2 0 0 0 0 -13 Komercialni krediti in predujmi -182 -141 -50 240 -214 81 -46 39 13 9 -115 43 -267 57 -3 -58 Ostale obveznosti 16 240 -31 14 16 -2 -13 238 5 7 11 -54 45 -14 -16 -14 Posebne pravice črpanja (SDR) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rezervna imetja 5 89 -113 -30 157 8 -74 -3 -20 23 -49 -67 62 116 -21 -7 Neto napake in izpustitve -743 -92 -943 -408 13 -55 -28 -22 -75 -69 -324 -475 45 -153 121 -112 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 2.163 2.341 2.602 579 551 590 573 629 582 634 633 754 168 179 204 203 Blaga za vmesno porabo 12.425 13.032 13.364 3.100 3.231 3.254 3.237 3.202 3.277 3.410 3.350 3.327 1.079 1.018 1.135 1.117 Blaga za široko porabo 6.960 7.676 8.000 1.791 1.773 1.874 1.887 2.134 2.004 2.040 1.907 2.049 559 569 645 634 Uvoz investicijskega blaga 2.573 2.760 2.955 696 647 696 635 796 657 713 719 865 187 203 257 244 Blaga za vmesno porabo 13.635 13.541 13.723 3.448 3.284 3.364 3.366 3.403 3.451 3.521 3.331 3.419 1.112 1.051 1.121 1.109 Blaga za široko porabo 5.906 6.382 6.530 1.554 1.517 1.611 1.603 1.657 1.604 1.636 1.592 1.698 474 517 526 547 Vira podatkov: BS, SURS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position). Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 39 Statistična priloga 2014 2015 2016 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 1 186 196 307 14 381 349 104 280 137 -14 320 241 203 372 344 162 390 307 260 106 288 17 142 135 -31 205 180 45 96 93 38 220 30 125 256 234 -4 249 190 185 12 218 1.845 1.930 2.034 1.546 2.142 2.167 1.998 1.828 1.815 1.869 2.196 1.946 1.951 2.174 2.148 1.597 2.197 2.180 2.116 1.877 1.850 1.828 1.788 1.899 1.576 1.936 1.987 1.953 1.731 1.722 1.831 1.976 1.916 1.826 1.918 1.914 1.600 1.948 1.990 1.931 1.865 1.633 141 147 191 222 165 130 129 136 142 104 154 218 166 149 191 240 189 186 153 161 154 449 472 553 542 501 478 418 504 395 391 462 518 482 498 583 599 536 504 467 538 426 309 325 362 320 337 348 289 369 252 287 307 300 316 349 392 359 347 318 314 377 272 33 -66 37 -143 -8 8 -63 21 -56 -60 -9 34 -36 -7 -42 -44 -32 -47 -49 -21 -58 122 112 137 85 99 92 91 163 93 95 158 195 114 143 119 103 128 106 106 148 88 89 178 101 228 107 84 154 142 150 155 167 161 150 151 161 147 160 153 155 169 146 -5 -26 -55 -34 20 31 -6 27 -42 -95 -45 -42 -52 -25 -39 -31 -16 -21 -29 -46 -26 94 73 59 43 94 120 81 121 56 67 62 68 61 73 75 62 80 79 72 84 55 99 100 114 77 75 89 88 95 98 162 107 110 112 99 114 93 96 100 101 129 81 -29 -16 19 -17 10 20 52 -223 8 16 6 -2 -20 -6 49 14 -8 13 47 -95 44 156 237 302 -55 441 108 184 269 434 -51 14 -155 397 477 210 29 389 173 505 -515 281 -94 -348 78 -230 -198 30 39 116 -44 -60 -256 -149 -24 190 -9 -65 -25 -311 6 -207 -189 -7 37 92 -127 -8 125 1 -114 55 54 -39 38 64 31 58 -64 -13 58 -17 -235 26 87 385 14 104 190 95 -38 -230 99 114 217 187 88 -158 67 1 12 369 -23 -28 215 -219 -56 -312 106 286 425 -662 506 193 302 130 1.051 328 293 -1.026 -135 202 493 519 517 362 2 -1 4 -3 0 10 -4 2 -6 20 7 2 0 3 -3 -6 0 0 -3 14 -5 456 637 533 93 404 -343 772 -328 268 -236 101 -1.015 81 -63 1.239 258 247 -31 26 -794 86 328 526 271 -98 125 -234 598 398 481 -261 121 -996 -179 -184 1.101 -151 277 120 216 -1.280 -68 0 1 0 0 0 0 0 -2 2 0 6 -1 -2 0 0 1 0 0 0 -2 0 410 527 411 -4 62 -369 690 768 456 -343 -67 -863 -232 -178 1.090 29 150 111 183 -881 -111 -22 -50 -69 1 -30 1 -32 -44 -8 -49 -22 -45 -18 -38 -4 -27 4 -20 -13 -50 -10 -1 -1 -1 -1 -1 -1 -1 -1 4 4 4 -1 -1 -1 -5 -5 -5 0 0 0 0 -75 71 -55 -109 114 101 -30 -321 20 128 199 -80 67 48 16 -138 117 18 47 -377 50 16 -22 -14 15 -19 33 -30 -3 7 -1 2 -6 6 -17 3 -11 12 11 -2 30 3 -128 -112 -262 -191 -278 109 -175 725 213 -25 20 19 -260 -121 -138 -409 31 151 189 -485 -154 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -6 -23 28 45 -52 16 -17 278 -89 -65 -24 158 -440 -18 63 13 -114 112 66 -62 45 -160 -176 -165 -256 -270 -52 -70 237 664 -225 -64 4 175 -259 -58 -361 43 -38 168 -381 28 -13 -13 -1 -1 -1 -3 -3 -3 -2 -2 -2 1 1 1 1 1 1 0 0 0 0 14 126 -107 -3 63 87 -31 -18 -366 231 148 -167 25 151 -173 -27 84 48 0 -4 -258 37 -25 -17 23 -19 61 -54 231 7 36 -38 23 -20 4 29 -34 17 30 -45 -38 32 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 11 4 -2 -20 -52 -14 38 -27 24 -76 32 -43 12 54 9 -23 -35 21 -43 -45 27 -1 57 -25 -52 49 -261 27 213 289 -53 -312 -394 214 111 -184 -147 7 -147 197 -525 -51 183 204 207 161 205 226 202 201 169 193 220 204 212 218 233 167 233 247 244 263 n.p. 1.062 1.075 1.156 893 1.187 1.195 1.099 909 1.027 1.061 1.189 1.145 1.096 1.169 1.208 936 1.207 1.220 1.159 947 n.p. 583 657 662 475 750 729 707 698 608 626 771 615 658 767 697 471 739 702 695 652 n.p. 224 229 230 182 223 267 272 257 193 210 254 240 232 241 247 210 262 270 283 313 n.p. 1.139 1.117 1.188 974 1.204 1.200 1.195 1.008 1.092 1.136 1.224 1.212 1.133 1.176 1.167 976 1.188 1.203 1.150 1.066 n.p. 552 513 551 472 580 593 554 511 494 533 577 536 527 573 569 459 564 589 564 545 n.p. Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 40 Statistična priloga Denarna gibanja in obrestne mere 2013 2014 2015 2013 2014 10 11 12 1|2|3|4|5|6|7|8 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR BS do centralne države 233 263 2.327 232 233 233 239 239 245 209 227 228 229 230 Centralna država (S.1311) 6.563 7.240 7.112 4.965 4.881 6.563 6.448 6.437 6.476 6.154 6.262 6.296 6.459 6.512 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 581 685 622 610 570 581 585 585 584 582 577 582 594 596 Gospodinjstva (S.14, 15) 8.917 8.762 8.856 9.031 8.996 8.917 8.879 8.849 8.853 8.850 8.835 8.810 8.808 8.814 Nefinančne družbe (s.11) 14.902 11.729 10.533 18.102 17.918 14.902 14.691 14.599 14.544 14.531 14.429 14.039 13.867 13.764 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 1.763 1.485 1.409 1.962 1.966 1.763 1.993 1.968 1.962 1.945 1.929 1.921 1.881 1.858 Denarni sektor (S.121, 122) 5.020 3.684 3.206 5.198 4.752 5.020 5.014 5.294 4.818 5.012 4.863 3.896 4.347 4.108 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 29.620 25.155 23.816 33.198 32.569 29.620 29.594 29.706 29.154 29.298 29.017 27.756 28.005 27.645 V tuji valuti 1.097 950 824 1.152 1.144 1.097 1.090 1.075 1.046 1.036 1.025 1.019 1.010 1.011 Vrednostni papirji skupaj 7.026 7.469 7.059 5.513 5.366 7.026 6.921 6.944 7.028 6.731 6.845 6.763 6.933 6.987 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 27.051 25.843 25.885 30.091 29.645 27.051 27.255 27.501 27.034 27.187 27.067 26.577 27.060 26.869 Čez noč 8.558 10.157 12.717 8.861 8.729 8.558 8.779 9.066 8.979 9.278 9.390 9.582 10.236 10.138 Vezane vloge - kratkoročne 6.689 5.955 4.481 8.222 8.110 6.689 6.730 6.888 6.893 7.215 7.088 6.768 6.876 6.928 Vezane vloge - dolgoročne 11.569 9.267 8.196 12.688 12.495 11.569 11.422 11.264 10.852 10.389 10.252 9.875 9.585 9.368 Kratkoročne vloge na odpoklic 235 464 491 320 311 235 324 283 310 305 337 352 363 435 Vloge v tuji valuti skupaj 487 510 655 506 511 487 493 488 490 496 496 508 510 516 Čez noč 324 354 508 324 334 324 328 324 333 335 336 350 345 354 Vezane vloge - kratkoročne 91 84 80 104 98 91 93 93 90 94 92 90 96 92 Vezane vloge - dolgoročne 72 72 67 78 79 72 72 71 67 67 68 68 69 70 Kratkoročne vloge na odpoklic 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,11 0,07 0,04 0,10 0,09 0,09 0,09 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 0,07 0,07 Vezane vloge do 1 leta 1,86 0,98 0,37 1,56 1,48 1,46 1,36 1,22 1,15 1,07 1,04 1,00 0,93 0,89 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 5,40 5,06 3,54 5,49 5,17 5,36 5,38 5,42 5,26 5,58 5,23 4,84 5,2 5,01 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 3,86 4,25 2,46 3,73 4,71 4,59 6,58 3,96 4,21 6,63 5,51 1,53 5,05 2,82 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 0,54 0,16 0,05 0,50 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,15 0,15 0,15 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 0,221 0,210 -0,019 0,226 0,223 0,275 0,292 0,288 0,305 0,330 0,325 0,241 0,205 0,192 6-mesečni 0,336 0,309 0,054 0,342 0,327 0,373 0,396 0,387 0,407 0,430 0,417 0,333 0,305 0,292 LIBOR za CHF 3-mesečni 0,020 0,012 -0,755 0,020 0,020 0,020 0,022 0,018 0,021 0,017 0,016 0,012 0,013 0,020 6-mesečni 0,080 0,066 -0,688 0,080 0,072 0,075 0,083 0,081 0,078 0,075 0,068 0,069 0,072 0,073 Viri podatkov: BS, EUROSTAT. Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 41 Statistična priloga 2014 2015 2016 9 | 10 | 11 | 12 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 1 1 2 230 237 246 263 265 282 445 642 838 1.045 1.299 1.488 1699 1.942 2.175 2.327 2.539 2.759 6.581 6.936 7.010 7.240 7.443 7.502 7.163 7.368 7.380 7.387 7.449 7.445 7.301 7.380 7.387 7.112 7.212 6.957 606 611 618 685 654 631 633 633 633 635 634 631 624 623 618 622 630 614 8.813 8.807 8.791 8.762 8.842 8.802 8.834 8.826 8.847 8.836 8.821 8.812 8.825 8.873 8.857 8.856 8.815 8.789 13.586 12.603 12.511 11.729 11.823 11.726 11.674 11.569 11.493 11.396 11.190 11.137 10.941 10.819 10.688 10.533 10.562 10.077 1.873 1.665 1.654 1.485 1.463 1.455 1.642 1.519 1.511 1.466 1.470 1.405 1.435 1.417 1.411 1.409 1.399 1.329 3.732 4.037 3.915 3.684 3.657 3.696 3.479 3.353 3.365 3.008 3.181 3.442 3.312 3.904 3.713 3.206 3.574 4.030 27.220 26.425 26.191 25.155 25.232 25.179 24.885 24.707 24.661 24.240 24.316 24.469 24078 24.532 24.226 23.816 24.184 24.119 994 986 973 950 1.059 1.003 983 957 955 937 904 874 845 839 839 824 794 802 6.968 7.240 7.326 7.469 7.576 7.615 7.539 7.566 7.574 7.512 7.487 7.494 7.478 7.606 7.568 7.059 7.158 6.795 26.318 26.492 26.309 25.843 25.930 25.800 25.389 25.884 25.894 25.715 25.974 26.073 25.652 26.330 26.442 25.885 26.315 26.067 9.870 10.329 10.398 10.157 10.731 10.947 10.842 11.200 11.458 11.533 12.080 12.278 12.130 12.991 13.244 12.717 13.255 13.553 6.720 6.477 6.250 5.955 5.708 5.610 5.350 5.302 5.217 5.032 4.896 4.743 4.664 4.341 4.325 4.481 4.393 4.251 9.265 9.172 9.155 9.267 9.078 8.838 8.762 8.916 8.707 8.574 8.411 8.513 8.349 8.410 8.322 8.196 8.148 7.702 463 514 506 464 413 405 435 466 512 576 587 539 509 588 551 491 519 561 538 528 535 510 566 604 601 585 612 620 616 616 623 618 651 655 674 687 354 348 353 354 401 447 442 433 464 469 468 475 484 478 498 508 529 544 115 110 110 84 86 77 81 75 71 77 73 69 71 71 82 80 79 78 69 70 72 72 79 80 78 77 77 74 75 72 68 69 71 67 66 65 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,07 0,07 0,06 0,06 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,03 0,03 0,03 0,03 0,03 0,03 0,03 0,85 0,81 0,74 0,66 0,58 0,51 0,46 0,39 0,37 0,36 0,31 0,33 0,31 0,28 0,28 0,28 0,25 5,09 4,65 4,72 4,38 4,17 4,85 3,34 3,49 3,5 3,39 3,38 3,36 3,34 3,39 3,14 3,16 3,06 4,66 3,07 4,50 3,89 2,40 3,39 4,58 1,90 0,81 1,71 1,00 0,75 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,097 0,083 0,081 0,081 0,063 0,048 0,027 0,006 -0,010 -0,014 -0,019 -0,028 -0,037 -0,054 -0,088 -0,127 -0,145 -0,184 0,200 0,184 0,182 0,176 0,152 0,126 0,097 0,074 0,057 0,049 0,049 0,044 0,035 0,020 -0,016 -0,040 -0,060 -0,115 0,008 0,008 0,006 -0,020 -0,466 -0,889 -0,802 -0,812 -0,791 -0,782 -0,762 -0,729 -0,729 -0,728 -0,784 -0,792 -0,752 -0,775 0,059 0,057 0,053 0,023 -0,403 -0,773 -0,707 -0,727 -0,704 -0,711 -0,710 -0,681 -0,672 -0,674 -0,754 -0,737 -0,685 -0,723 Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 42 Statistična priloga Javne finance 2013 2014 2015 2013 2014 2015 2014 Q4 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 2 1 3 | 4 | 5 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.728,2 15.492,0 15.714,1 4.080,2 3.634,1 3.905,1 3.686,5 4.268,4 3.635,8 3.972,6 3.864,3 4.241,5 1.196,6 1.205,6 1.286,1 1.337,4 TekočI prihodki 13.637,4 14.377,0 14.703,1 3.648,8 3.409,9 3.695,2 3.501,4 3.770,7 3.413,6 3.756,8 3.596,3 3.936,4 1.140,1 1.070,6 1.185,4 1.279,3 Davčni prihodki 12.648,4 13.191,6 13.746,2 3.406,0 3.147,0 3.317,0 3.237,5 3.491,3 3.252,4 3.524,1 3.277,4 3.692,2 994,4 1.016,8 1.116,3 1.072,3 Davki na dohodek in dobiček 2.137,4 2.385,9 2.584,6 606,9 595,6 686,3 466,3 637,7 601,7 786,4 504,0 692,5 199,3 189,3 241,3 185,7 Prispevki za socialno varnost 5.127,2 5.272,5 5.473,9 1.317,6 1.303,9 1.302,5 1.300,7 1.365,3 1.339,5 1.353,4 1.357,7 1.423,3 445,0 428,5 435,7 432,5 Davki na plačilno listo in delovno silo 23,4 20,2 19,7 6,3 4,8 5,3 4,7 5,4 4,5 4,9 4,6 5,6 1,4 1,6 1,8 1,7 Davki na premoženje 254,1 244,2 237,2 70,8 19,2 29,3 100,3 96,2 26,9 41,7 85,2 83,4 6,6 5,9 11,9 6,0 Domači davki na blago in storitve 5.027,4 5.191,2 5.347,3 1.406,5 1.170,9 1.300,1 1.350,5 1.369,7 1.246,0 1.322,2 1.305,9 1.473,2 329,6 362,4 444,9 439,2 Davki na medn. trgov. in transaksije 77,5 77,7 82,5 17,0 19,1 19,0 18,5 21,1 21,3 21,5 20,2 19,6 7,2 6,9 6,6 5,7 Drugi davki 1,3 -0,2 0,9 -19,2 33,5 -25,7 -3,5 -4,1 12,5 -6,0 -0,2 -5,5 5,3 22,2 -25,9 1,4 Nedavčni prihodki 989,0 1.185,4 956,9 242,7 262,9 378,2 264,0 279,4 161,2 232,7 318,8 244,2 145,7 53,8 69,1 207,0 Kapitalski prihodki 67,1 51,4 95,9 30,4 11,6 10,5 13,1 17,8 10,8 16,2 26,2 42,8 4,4 3,4 3,0 3,5 Prejete donacije 32,7 18,9 12,2 2,4 1,3 11,0 4,3 2,3 2,3 1,7 4,7 3,4 0,1 0,6 1,0 0,5 Transferni prihodki 52,7 4,5 20,4 0,9 1,4 0,4 0,5 2,4 1,2 0,3 19,3 -0,3 0,1 0,6 0,1 0,2 Prejeta sredstva iz EU 938,4 1.040,3 882,5 397,7 209,9 188,0 167,2 475,2 207,9 197,5 217,9 259,2 52,0 130,5 96,6 53,8 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.286,4 16.751,2 16.956,8 4.291,2 4.290,2 3.957,1 4.009,3 4.498,5 4.290,6 3.980,9 3.974,9 4.710,3 1.474,7 1.375,6 1.335,2 1.326,2 Tekoči odhodki 6.838,4 7.042,1 7.167,9 1.679,8 1.923,6 1.692,4 1.581,3 1.845,9 1.969,7 1.678,3 1.608,5 1.911,5 672,0 626,6 622,5 536,0 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.616,7 3.610,4 3.610,5 900,4 919,5 908,4 883,3 898,9 923,7 903,4 875,0 908,5 345,1 274,9 287,5 290,5 Izdatki za blago in storitve 2.238,9 2.232,3 2.310,8 587,2 531,7 538,8 546,9 615,6 502,5 558,9 546,1 703,3 184,2 171,1 183,3 165,5 Plačila obresti 840,1 1.097,4 1.042,6 148,0 451,8 221,9 131,0 292,6 497,2 178,4 148,0 218,9 135,9 173,9 143,0 73,3 Sredstva, izločena v rezerve 142,6 102,1 204,1 44,2 20,5 23,3 20,1 38,9 46,2 37,6 39,5 80,8 6,8 6,7 8,8 6,8 Tekoči transferi 7.671,3 7.591,9 7.538,8 1.906,6 1.984,3 1.848,4 1.883,4 1.876,1 1.936,5 1.863,9 1.899,4 1.839,0 652,4 634,9 590,1 644,3 Subvencije 519,5 467,4 399,0 139,6 205,5 80,3 71,3 110,2 201,2 79,1 47,7 71,0 65,7 20,2 31,9 33,2 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.343,1 6.335,0 6.370,4 1.554,5 1.561,9 1.600,0 1.621,1 1.552,3 1.564,2 1.592,7 1.657,7 1.555,8 524,3 522,8 531,0 543,8 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 734,2 714,3 712,9 205,3 204,5 147,7 173,2 188,8 156,5 180,5 186,0 189,9 57,4 90,7 25,1 55,8 Tekoči transferi v tujino 74,4 75,2 56,5 7,2 12,3 20,4 17,8 24,7 14,5 11,6 8,1 22,3 5,0 1,3 2,0 11,4 Investicijski odhodki 1.031,8 1.444,4 1.515,5 484,2 188,1 269,8 414,6 578,2 175,3 285,2 350,4 704,5 59,1 60,4 75,0 92,5 Investicijski transferi 319,5 270,0 301,6 155,6 31,5 50,7 67,9 116,2 37,9 58,7 60,8 144,1 9,4 20,4 14,8 20,3 Plačila sredstev v proračun EU 425,5 402,9 432,9 65,0 162,7 95,9 62,2 82,1 171,1 94,8 55,8 111,2 81,7 33,3 32,7 33,1 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -1.558,2 -1.259,2 -1.242,6 -211,0 -656,1 -52,0 -322,8 -230,0 -654,8 -8,4 -110,6 -468,9 -278,0 -170,0 -49,1 11,2 Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Ekonomsko ogledalo, št. 3/2016 43 Statistična priloga 2014 2015 2016 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 1 1.281,7 1.175,8 1.166,8 1.343,9 1.382,2 1.317,0 1.569,3 1.312,5 1.075,2 1.248,1 1.440,0 1.197,2 1.335,3 1.310,4 1.325,9 1.227,9 1.429,6 1.388,0 1.423,9 1.328,4 1.230,5 1.130,0 1.147,2 1.224,2 1.260,4 1.185,2 1.325,1 1.276,7 998,9 1.138,0 1.327,2 1.151,4 1.278,2 1.199,6 1.260,8 1.135,8 1.367,4 1.245,3 1.323,7 1.233,2 1.128,4 1.029,8 1.058,3 1.149,4 1.157,6 1.117,5 1.216,2 1.221,6 945,9 1.084,9 1.272,4 1.036,3 1.215,5 1.087,8 1.153,6 1.036,0 1.287,9 1.178,2 1.226,1 1.176,4 259,4 75,3 191,5 199,5 197,0 204,1 236,6 207,6 202,6 191,5 323,0 187,7 275,7 81,3 210,2 212,5 206,9 228,6 257,0 214,8 434,2 436,8 432,9 431,1 438,2 439,1 488,0 454,6 440,4 444,5 455,0 449,0 449,4 456,2 451,3 450,3 453,5 457,4 512,4 465,0 1,8 1,9 1,4 1,5 1,6 1,6 2,1 1,6 1,4 1,5 1,8 1,4 1,7 1,8 1,3 1,5 2,0 1,6 2,0 1,7 11,4 23,6 37,5 39,2 27,6 40,4 28,2 11,1 10,0 5,8 9,0 11,9 20,9 25,5 29,4 30,3 32,8 30,3 20,4 11,6 416,0 489,1 383,2 478,2 485,4 421,5 462,8 504,8 361,2 379,9 482,1 375,3 464,8 517,4 443,3 345,1 582,2 454,4 436,6 462,9 6,7 6,2 5,9 6,3 6,9 6,7 7,6 5,9 6,2 9,1 8,0 6,7 6,8 7,0 6,6 6,5 7,3 5,8 6,5 6,7 -1,2 -3,0 5,9 -6,4 0,9 4,1 -9,1 36,0 -76,0 52,5 -6,5 4,2 -3,7 -1,4 11,4 -10,2 3,3 0,0 -8,8 13,7 102,2 100,3 88,9 74,8 102,8 67,7 108,9 55,1 53,0 53,1 54,8 115,1 62,7 111,8 107,3 99,7 79,5 67,1 97,6 56,8 4,0 4,7 3,9 4,4 4,1 4,0 9,8 3,3 3,7 3,8 4,5 4,2 7,5 11,1 6,7 8,3 9,6 19,9 13,3 4,8 9,5 0,3 0,2 3,8 0,8 1,1 0,4 0,4 0,8 1,1 1,1 0,2 0,4 0,3 0,5 3,9 0,1 0,7 2,6 0,2 0,2 0,1 0,2 0,1 1,3 0,4 0,7 0,1 0,0 1,1 0,1 0,1 0,1 19,1 0,1 0,1 0,1 -0,5 0,0 0,0 37,5 40,6 15,3 111,3 115,6 126,3 233,3 32,0 71,6 104,2 107,1 41,3 49,1 80,2 57,8 79,9 52,3 122,5 84,4 90,2 1.295,8 1.411,8 1.279,4 1.318,2 1.500,5 1.389,9 1.608,1 1.422,5 1.402,6 1.465,5 1.335,7 1.296,4 1.348,8 1.406,9 1.263,5 1.304,6 1.439,9 1.410,3 1.860,1 1.302,6 533,9 516,5 524,0 540,7 686,6 568,3 591,0 637,9 619,2 712,6 573,6 546,3 558,3 529,9 525,5 553,1 634,1 574,1 703,4 615,7 330,4 299,5 294,0 289,8 294,6 293,1 311,2 316,0 303,1 304,6 287,1 290,1 326,2 295,9 287,5 291,5 296,1 296,5 315,8 303,8 190,0 207,9 169,9 169,1 179,6 182,4 253,6 154,5 147,4 200,6 179,7 165,6 213,6 200,0 172,4 173,7 181,7 190,2 331,5 157,8 5,7 3,4 53,2 74,4 204,6 84,5 3,5 142,8 159,3 195,2 97,8 73,4 7,1 22,5 52,7 72,8 141,5 72,5 5,0 143,6 7,7 5,8 6,9 7,4 7,8 8,3 22,7 24,7 9,4 12,1 9,0 17,2 11,4 11,6 12,9 15,0 14,8 14,9 51,1 10,5 614,0 717,7 580,1 585,6 599,7 618,5 657,9 676,1 619,9 640,5 614,0 617,0 632,9 728,3 584,5 586,6 581,8 601,2 656,1 617,8 15,1 31,0 18,1 22,2 23,9 43,8 42,6 78,3 103,0 19,9 10,9 29,5 38,7 17,8 14,4 15,5 14,0 15,6 41,5 33,5 525,1 613,3 502,8 505,0 513,3 517,6 521,3 515,8 516,7 531,7 542,4 520,7 529,6 636,7 510,8 510,1 507,5 517,8 530,5 529,1 66,8 59,3 56,7 57,1 59,2 54,3 75,3 75,7 -3,8 84,7 56,0 62,1 62,4 71,4 58,4 56,2 57,8 54,1 77,9 46,3 7,0 14,0 2,4 1,3 3,3 2,7 18,7 6,3 4,0 4,2 4,6 4,8 2,2 2,4 0,8 4,8 2,5 13,8 6,1 8,9 102,3 129,7 131,4 153,4 151,2 141,8 285,2 63,9 43,5 67,9 93,1 83,3 108,8 116,0 111,6 122,8 166,9 153,2 384,5 25,8 15,6 22,6 22,8 22,4 44,3 31,0 40,9 10,3 17,0 10,6 20,3 14,4 24,1 16,0 16,6 28,2 29,7 40,7 73,7 9,8 30,0 25,2 21,0 16,0 18,7 30,3 33,1 34,3 102,9 33,9 34,7 35,4 24,8 16,6 25,3 13,8 27,5 41,2 42,5 33,6 -14,1 -236,0 -112,6 25,7 -118,4 -72,8 -38,8 -110,0 -327,4 -217,4 104,4 -99,2 -13,6 -96,5 62,5 -76,6 -10,4 -22,3 -436,2 25,7 44 Ekonomsko ogledalo, št. 2/2016 Seznam kratic Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, ATVP - Agencija RS za trg vrednostnih papirjev, BS - Banka Slovenije, DDV - Davek na dodano vrednost, DUTB - Družba za upravljanje terjatev bank, ECB - European Central Bank, EIA - Energy Information Administration, EK - Evropska Komisija, ESI - Economic Sentiment Indicator, EU - Evropska unija, EUR - evro, EUROSTAT - Statistical Office of the European Union, EZR - enotni zakladniški račun, FED - Federal Reserve System, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, ICŽP - indeks cen življenjskih potrebščin, IEA - International Energy Agency, IKT - informacijsko-komunikacijska tehnologija, IMF - International Monetary Fund, MF - Ministrstvo za finance, MGRT -Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, MZI - Ministrstvo za infrastrukturo, NFI - nedenarne finančne institucije, OPEC - Organization of Petroleum Exporting Countries, PMI - Purchasing Managers Index, PPI - Producer Price Index, RS - Republika Slovenija, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SRDAP - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS - Statistični urad RS, UL - Uradni list, ULC - Unit Labour Cost, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD - ameriški dolar, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike. I ekonomsko ogledalo št. 2/2016, let. XXII