•tov. 90. Trst, v soboto 30. marca '912 Tečaj XXXVa> IZHAJA VSAK DAN ledi ob nedeljah in praznikih ob 5-, eb ponedeljkih ob 9. zjutraj. Dornbergti itd. Zastarele fiter. po 5 nvč. (10 stot.) OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 holone. CENE: Trgovinski ia obrtni oglasi po 8 at. mm. cjmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 3-0 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka tadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema InBeratni oddelek uprava ^^dinosti". — Plačuje se izključno le upravi ^Edinosti". Platljlvo In tofljivo v Trstu. CPINOST Glasilo političnega društva „Edinost* za Primorsko. „V edinosti je moč t9 NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; oa ročbe brez doposlane naročnice, ,se uprava ne ozira, ■tnisliu u oađatjik* ls4»aj« „EDZSOST!'* ■<»»•: •» •«lo lato Kron 5 30. i» pol leta Kron 2 60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraako-vana pisma ae na sprejemajo In rokopisi se ne vrafiaje. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo Uha. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Ga'attl 20 (Narodni d<*«J. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lasih k konsorcij lista „Edinost*. - Natisnili Tiskarna .Edino***, ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, Klic* Giorgio Galatti 4tev. 20. PoItno-t'ranllnRnl ra?un ftev. 841-652. TELFFOn JL 11-T» DRŽAVNI ZBOR. Dolgotrajna, deloma burna seja. DUNAJ 29. (Izv.) Začetek današnje seje je bH jako uren. Predsednik je poklical nekatere včerajšnje kričače k redu. To priliko pa so porabili napeti nemški nacfjonalci za demonstracijo proti podpredsedniku, socljal-nerau demokratu Pernerstorferju. Vsled tega je nastala na socljalnodemo-kratični strani velika nevolja, prišlo je zopet danes do sličnih burnih prizorov, kakor včeraj, skoro bi bilo došlo do medsebojnih dejanskih spopadov. Poslanci obeh strank so se obmetavali s psovkami. Pred vsemi pa sta se odlikovala na polju zasramovanj in kričaštva znana, skoro proslula nemška kri-čača Hummer in Teufel, proti katerima so socijalni demokratje posebno ostro nastopili. V zbornici je zavladal zopet splošen hrušč in trušč Predsednik je moral poslancem zagroziti, da prekine sejo ; šele na ta opomin so se poslanci pomirili. Simptoma-tično in za duševno kvalifikacijo nemškega „Nationalverbanda" nad vse značilno je, da ima ravno nemški „Nationalverband" najboljše kričaŠke moč). V nadaljevanju prvega branja vodo-cestne predloge je govorilo mnogo govornikov iz vseh taborov. Utis njihovih izvajanj le bil ta, da se razne stranke nikakor ne morejo sprijazniti s predloženo vodocestno predlogo in da so stavili skoro vsi svoje posebne specijelne zahteve po raznih spremembah. Zlasti zastopniki južnih dežel so ostro povdarjali svoje nasprotno stališče. Poslanec dr. Krek, ki je govoril z fino ironijo, je dobro in temeljito dokazal, da ima cela predloga pred vsem političen značaj in ironično je okrtačii sedanjo vladno veČino, ki kliče vse male in najmanjše strančice na pomoč, da ji rešijo vodne ceste, ko se ona potaplja.... Izvoljen je bil za vodocestno predlogo poseben, iz 53 članov sestoječ v o d n o g o-spodarkiodsek. Večji del današnje debate pa se je tudi porabil za vprašanje o nadaljevanju dnevnega reda. Dvomljivo je postalo, ali bo delovni program predvelikonočnega zasedanja v današnji seji izčrpan ali ne. Na eni strani se je vlada močno potegovala za to, da reši zbornica takoj za vodocestno predlogo med-nar. sladkorno konvencijo; na drugi strani pa so nemški nacijonalci in kršč. socijalci skušali spraviti z dnevnega reda predlogo o davčnih olajšavah za pridobitne in gospodarske zadruge. Rešil se je spor na ta način, da |e prišlo zadružno vprašanje na dnevni red tik za sladkorno konvencijo. Skušajo tudi danes absolvirati celo vrsto točk predveikonočnega delovnega programa. Debata o davčnih in pristojbinskih olajšavah za zadruge je bila zelo živahna. Nemške nacijonaine stranke so končno stavile predlog, da se izroči cela predloga nazaj davčnemu odseku v ponovno razpravo. Ta predlog je propadel s 260: 153 glasovi. Zanj so glasovali nemški nacijonalci, krščanski socijaici in mladočehi. Nadaljnega glasovanja se Nemci niso udeležili, ostentativno so odšli iz posvetovalnice. — Predloga je PODLISTEK Vitez i2 Rdeče biše. (Le chevalier de Maison Rouge.) 55 Roman iz časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dum as star. XXII. Cenzor Simon. S srcem, polnim radosti, se je Maurice povrnil na svoje mesto: našel je gospo Tison, kako je ihtela. „Kaj Vam je že zopet, mati?" je vprašal. „Vi ste bogati, ste občan, Vi prihajate sem samo za en dan, in dovoljujejo Vam, da Vas obiskujejo lepe ženske, ki poklanjajo Avstrijanki šopke, a meni, ki se ne ganem iz tega golobnjaka, prepovedujejo, da bi videla svojo ubogo Heloiso." Maurice ji je stisnil v roko deset frankov in odvrnil: „Vzemite, dobra Tisonka, vzemite in bodite pogumni. Saj ne bo trajalo večno z Avstrijanko." „Deset frankov!" je dejala jetničarka, „to je lepo od Vas. Toda kodrast lasek moje uboge hčere bi mi bil ljubši.- Simon, ki je ravno stopal po stopnicah navzgor, je ču) njene besede in je videl, kako je jetničarka utaknila v žep denar, ki bila nato bistveno v zmislu sklepov gospo-' darskega odseka sprejeta v drugem in tre-' tjem branju. Zatrjujejo pa parlamentarni I krogi, da bo gosposka zbornica delala pred-logi principijelne težave. Brez debate je bila nato sprejeta v j tretjem branju sladkorna konvencija. Ob 11. ponoči zbornica še zboruje in razpravlja o ostalih točkah dnevnega reda. Potem, ko je zbornica brez debate sprejela predlogo glede odstranitve kaznji-vosti pri kršenju kontraktov (pogodb), je pričela z razpravo o spremembi § 74 obrtnega reda. Vnela se je živahna debata, ki je postala mestoma zelo burna. Ob 10*45 med govorom soc. dem. posl. B 6 ss mul le rja je prišlo zopet do spopadov, to pot med krščanskimi socijalci in nemškimi socijalnim! demokrati, ker je v tako pozni uri ne popolnoma trezni krščansko socijalni posl. F u c h s pričel dražili socijalne demokrate z klicem: „Sllbererl Silbererl" Predsednik je slednjič napravil mir. — Gorenja predloga je bila potem v drugem in tretjem branju v smislu odsekovih poročil sprejeta. Vsi spreminjevalni predlogi socijalnih demokratov so bili odklonjeni. O polnoči je prešla zbornica k nada I j ni točki dnevnega reda. Ob 1215 je zbornica rešila Še ostali dve točki dnevnega reda, nakar je predsednik sejo zaključil ter želel poslancem vesele praznike. Naznanil Je, da je prihodnja seja 18. aprila dopoldne ob 11 uri. — Kot prvo točko je postavil na dnevni red: službena pragmatika za državne nastavljence, kot drugo pa odvetniški red. V parlamentarnih počitnicah bodo zborovali nekateri odseki, zlasti odsek za državne nastavljence bo nadaljeval svoje delo ter pripravil predlogo za plenum. Konvent senijorjev. DUNAJ 29. Konvent senijor|ev poslanske zbornice je sklenil na današnji seji plenuma rešiti popolnoma ves dnevni red. — Prva seja po velikonočnih počitnicah je 18. aprila s sledečim dnevnim redom: Prvo čitanje službene pragmatike za državne uslužbence, učno osobje na državnih srednjih Šolah in sodnike; prvo čitanje odvetniškega reda in zakona proti zakonim pisačem. Posebna galiSka avtonomija. DUNAJ 29. (Izv.) V odseku za živinske kužne bolezni so Poljaki danes započeli odločno akcijo proti sedanjemu odsekovemu načelniku, češkemu poslancu Kotlaru, ki je po poklicu Živinozdravnik. Poljaki zahtevajo od njega, naj takoj odloži načelni-štvo, sicer oni izstopijo iz odseka. Kotlarevo postopanje v odseku označujejo Poljaki za provokativno. Podlaga tej neosnovani in naravnost smešni gonji pa je dejstvo, da je Kotiaf vnet zagovornik ideje, naj se tudi v Galiciji uvedejo stroga določila proti živinsko-kužnim boleznim. Poljaki pa zahtevajo v tem ozlru za Galicijo tudi posebno gališko avtonomijo proti živinski kugi. Ker pa je posl. Kotlar dobil od ostalih članov primerno in javno zadoščenje, je izjavil, da ne odstopi. Nato so Poljaki zapustili odsek. Dvoboj med poljskimi poslanci. DUNAJ 29. (Izv.) V .Poljskem klubu" je prišlo do precejšnjih diferenc med pesi. ga ji je daroval Maurice. Bil je zelo slabo razpoložen, kajti na dvorišču je srečal Lo-rina, napram kateremu je gojil najhujše sovraštvo, ki mu ga je ta tudi pošteno vračal. Ko je Simon zagledal Lorina, se je ustavil ter močno obledel. „Torej zopet ta bataljon opravlja stražo, ** je zamrmral. „No in kaj potem ?" je odvrnil neki grenadir, ki mu te besede niso bile všeč; „zdi se mi, da je vreden ravnotoliko kakor drugi." Simon je vzel iz žepa svoje karmanjole svinčnik in se delal, kakor da piše na košček papirja, ki je bil skoraj tako črn kakor njegove roke. „Ej, ej I" je dejal Lorin, „ti znaš torej pisati, odkar si Kapetov učitelj; glejte, občani, pri moji časti, napravil si je beležko; to je cenzor Simon." Splošni smeh, ki so ga vzbudije te besede v vrstah mladih gardistov, je nesrečnega čevljarja zelo osupnil. „Dobro, dobro," je dejal, škripajoč z zobmi in bled od jeze, „čul sem, da si dovolil nekim tujcem vstop v Temple in sicer brez dovoljenja občine. Dobro, dobro, naročim uradniku, da sestavi zapisnik o tem." „Ta zna vsaj pisati," je odvrnil Lorin, „ti veš, da je Maurice, vrli Simon, Maurice, železna pest. Saj ga vendar poznaš?" Ravno v tem hipu sta odhajala Morand in Genevieva. grofom Skarbek-om in poslancem poljske ljudske stranke Stapinsklm. Žalila sta se medsebojno in grof Skarbe^ je pozval Stapinskega na dvoboj. DUNAJ 30. (Izv.) Pozno ponoči Je bila častna zadeva Skarbek-Stapinski mirnim potom poravnana. Obojestranski zastopniki so podali primerne izjave. Ogrska kriza. DUNAJ 29. Cesar je danes ob 10. dopoldne sprejel ogrskega ministrskega predsednika Khuena v dolgi avdijenci. Listi poročajo, da je Khuen priporočal Lukacsa cesarju za svojega naslednika. O ogrski krizi Je bil izdan sledeči ko-munikć: „Ogrski ministrski predsednik je odločil, da pridejo vsi člani kabineta še danes na Dunaj, kjer se sestanejo v ogrskem ministrstvu. Kabinet stoji pred resno odločitvijo«. DUNAJ 29. (Izv.) V parlamentu se je danes popoldne raznesla vest, da je cesar odobril pri današnji avdijenci Khuenov predlog za razpust ogrskega državnega zbora. Ta vest pa |e bila prezgodnja. DUNAJ 29. (Izv.) Ogrski ministrski svet, ki je bil nemudoma sklican na Dunaj, je ob pol 3 sklepal o sedanjem akutnem položaju počasne ogrske krize. Ni imel nlkakih pozitivnih rezultatov. O sklepih se ni niti izdal običajni komunike. Jutri se vrši še en minist ski svet. Ogrski politični krogi zatrjujejo, da je Khuenova misija končana in že ugibajo, komu bo poverjena končna sestava kabineta, ali Lukacsu ali Weckerlu. DUNAJ 29. (Izv.) Grofa Khuen-Heder-vayja bo najbrže jutri cesar sprejel v posebni avdijenci, da mu poroča o rezultatih današnjega ministrskega sveta. Od neke ogrske strani se zatrjuje, da bo cesar sam predsedoval jutrišnjemu ogrskemu ministrskemu svetu. Hrvatski ban pl. Čuvaj lazi okrog grofa Khuena. DUNAJ 29 (Izv.) Danes popoldne se je zglasil v ogrski palači pri ministrskem predsedniku grofu Khuen-Hedervaryju hrvaški ban pl. Čuvaj. Konferiral je ž njim o političnem položaju na Hrvaškem. Čuvaj pa je danes tudi poldrugo uro konferiral z zunanjim ministrom grotom Berchtoldom. Stavka rudarjev na ČeSkem. PRAGA 29. (Izv.) V severno češke rudarske revirje pošilja vlada mnogoštevilne oddelke orožništva. V rudarskem revirju Mosti je za orožništvo na razpolago poseben avtomobil, ki hitro vozi orožnike na nevarnejša mesta, da branijo delavoljne rudarje pred insulti stavkujočih. Pristojne politične oblasti so rudarjem prepovedale zbiranje v masah in orožništvo povsod razganja zbrane gruče rudarjev, četudi hočejo mirno opazovati tok stavkovnega gibanja. Orožništvo spremlja v kordonih delavoljne rudarje zjutraj na delo, zvečer z dela. Opazuje pa se, da se število delavoijnih vedno bolj krči. Splošno razpoloženje med rudarji je bojevno. Položaj se ni mnogo spremenil. Podjetniki Še niso odnehali. Globoka rodbinska tragedija. PRAGA 29. (Izv) V praškem predmestju Podskali je stanoval lekarnar Choura, ki Je imel 6 hčera. Pred dnevi je poslal Simon ju je zapazil in takoj nato od-hitel v stolp, kamor je dospel ravno v tre-notku, ko je dal Maurice Tisonki denarja. „Oh ! oh I" je dejal, obrnjen k Tisonki, ki si je brisala solze s svojim predpasnikom, „ali hočeš po sili, da te obglavijo, občanka ?" „Mene?" je odvrnila gospa Tison, „zakaj pa?" „Tako ! Ti sprejemaš od uradnika denar, da puščaš aristokrate k Avstrijanki." „Jaz? molči vendar, ti si blazen." „To pride v zapisnik," je dejal Simon z važnim povdarkom. „Pojdi vendar, to so prijatelji uradnika Maurica, enega izmed najboljših patriotov, kar jih je." „Zarotniki, pravim ; sicer naznanimo to občini, in ona naj razsodi. „Ah, ti me hočeš torej ovaditi, policijski vohun!" „Seveda, ako tega ne storiš sama." „Kaj ovaditi, koga naj ovadim?" „To, kar se je zgodilo." „Kje so se nahajali aristokratje ?" „Tu na stopnicah." „Tedaj, ko je stopala vdova Kapet v .stolp ?" »Da." „Ali so govorili med seboj ?" „Da, dve besedici." „Dve besedici, torej vidiš; sicer diši tu po aristokraciji." ženo s 5 hčerami v Nizzo. Najstarejšo, ki je bila prava krasotica, pa je obdržal doma. Hčerka je jako razuzdano živela ter je imela ljubezenska razmerja z raznimi študenti. Vsi opomini nfso pomagali in cče je v svojem obupu sklenil jo umoriti. Kupil si je revolver ter najpreje ustrelil hčerko in nato Še samega sebe. Dogodek vzbuja v Pragi splošno sožalje. Ogrske magnatke. BUDIMPEŠTA 29. Včeraj se je obst;e-lila grofica Katarina Andrassy baje iz nesrečnega naključja. V dobro poučenih kro^-h pa zatrjujejo, da je hotela izvršiti grof ca samomor, ker so jo hoteli starši prisirri, da vzame v zakon neluhega ji aristokreta. Njeno stanje je opasno. Grozen Čin tramvajskega sprevodnika. DUNAJ 29. (Izv.) V tramvajski rlmesi 18. dunajskega okraja v Krenzgasse je sprevodnik Kranjc sinoči z revolverjem ustrelil svojega tovariša Dvofaka in slugo Braunmiillerja. Poslednji je danes zjutrnj v bolnišnici podkgal ranam. Dvofak, ki je tudi smrtno nevarno zedet, pa se bori s smrtjo. Kranjc je bil blazen. Nestor dunajskih filologov. DUNAJ 29. Dvorni svetnik Teodor G o m p e r z, najstarejši filolog in filozof na dunajskem vseučilišču, praznuje danes 80-letnico svojega rojstva. Jubilarju so ča ti-tali vsi dunajski ugledni učenjaki, kakor tudi razna znanstvena društva. Častita! mu je tudi znani slavist, dvorni svetnik J a g i č. Papež bolan. DUNAJ 29. (Izv.) Iz Rima poročajo, da je papeževo zdravje jako slabo, da celo opasno. Turški parlament. CARIGRAD 29. (Izv.) Novoizvoljeni turški paitement se najbrže sestane dne 18 aprila. Po sedanjih volilnih rezultatih bodo mladoturki imeli dvetretjinsko večino. Angleški parlament proti sufragetkam. LONDON 29. Angleška poslanska zb< t-nica je danes z 222 : 208 glasovi zavrnila zakonski načrt o ženski volilni pravici. Izid glasovanja je na poslance nenavadno vplival. Nasprotniki ženske volilne pravice so Lid pozdravili z urnebesnim! aklamacijami. Ruska državna duma. PETROGRAD 29. Državna duma je sprejela predlog, da se pripusti ženske k odvetništvu. italijansko-turška vojna Velik italijanski poraz. Londonska „Central News" je objavila sledeče poročilo svojega dopisnika v De:, i-batu: Turški poveljnik v Benghazi poroča na generalni Štab, da so Turki v neki bitki sijajno premagali Italijane. Italijani so baje izgubili v boju 27 častnikov, dočim znaša število mrtvih in ranjenih vojakov 3500! Turške izgube znašajo 150 mrtvih in ranjenih. Italijanski tabor Je padel v turške roke. To je v zadnjem Času drugi občutni poraz Italijanov. Že dne 12. in 13. t. m. so v večurnem boja izgubili 47 častnikov in 1700 mož. Od tedaj j h neprenehoma zasledujejo združene arabske in turške čete. „Hočeš reči, po nageljčkih." „Po nageljčkih ! Zakaj po nageljčkih ?" „Ker je imela občanka v rokah dišeč šopek." „Katera občanka?" „Ona, ki je videla kraljico, ko je šla mimo. „Pazi, Tisonka, ti praviš „kraljica"; pogosti obiski aristokratov so te že vso pokvarili. Kaj pa je to?" je dejal Simon in se sklonil. „Ej, cvetka, menda ravno nageljček," je rekla Tisonka ; „najbrže je padel občanki Dixmer iz rok, ko je Marija Antoinetta izpulila cvetko iz njenega šopka." „Kaj ? Gospa Kapet je vzela cvetko iz šopka občanke Dixmer ?" je dejal Simon. „Da, in jaz sem ga ji dal, razumeš?" je vzkliknil Maurice s pretečim glasom, ki je nekoliko hipov poslušal ta pogovor in kmalu postal nestrpen. „Dobro, dobro, vidimo, kar vidimo in vemo, kaj se pravi," je mrmral Simon in še vedno tiščal v roki nageljček, ki ga je bil poteptal s svojo široko nogo, „In jaz," je dejal Maurice, „jaz vem nekaj in ti povem: ti nimaš ničesar opraviti tu v stolpu; svojo rabeljsko službo opravljaj tu doli pri malem Kapetu, katerega pa danes ne boš tepel, ker sem jaz tukaj in ti prepovedujem." (Dalje.) Straa II Vr Trsta, dne "0. marca 1912. Tako turško poročilo. Interesantno je seveda, kaj pravijo Italijani na to poročilo. „Agenzfa Štefani" javlja sledeče poročilo od dne 28. t. m.: Iz turškega vira izvirajoče, po „Central NewsM zadnje dneve v Evropi, zlasti v Angliji In celo v Ameriki razširjene vesti o neki turški zmagi pri Benghaziju so, kakor običajno (! ?) popolnoma neosnovane. V dokaz temu naj zadošča dejstvo, da je bilo poročilo glede Benghazija poslano „Central News"-u iz Dehibata ob tripoli-iansko-tuniški meji, oddaljenega 2000 km od Benghazila. Naši vladi doŠU zadnji telegram iz Bet. hazija, ki datira od včeraj, pa potrjuje, da se demoralizirane turško-arabske čete, ki so preje taborile okrog Benghazija, vedno bolj umikajo v notranjščino. * * * Kakor se torej razvidi iz goriomenjenega, trde Turki, da so Italijane zopet enkrat prav pošteno naklestili, dočim pravijo Italijani, da so se Turki zopet enkrat prav nepošteno zlagali. Mi, kot nevtralni seveda ne moremo verovati ne enim ne drugim, ali pa moramo verovati obem enako, Iz tega stališča presojeno, moramo torej reči, da so se zlagali Italijani in Turki vsak polovico. Prihajamo torej vedno do tega, da so tudi v slučaju, da so se Turki polovico zlagali. Italijani bili zopet enkrat imenitno tepeni! Polom v Puii. Pula 28. marca. „Edinost" je postala puljskemu „Gior-nalettu" trn v očesu. Reagira na vsak članek „Edinosti" o polomu v Puli. Jezi se, da vaš list tako točno odkriva naše občinske škandale, ki da so — kakor meni „Giornaletto" — le „internega značaja". Posebno v zadnji čas so postali gospodje okolo „Giornaletta" kaj nervozni in že ne vedo več, kako bi tolažili svoje verne čitatelje. Tudi upliva strah, da mastna občinska subvencija odpade „Giornaletiu" za vedno. Vsa vaša jeza in ves vaš krik, o gospodje, vam ne pomoreta več. Krivice in grehi morajo na dan in če ste vi radi tega še tako nervozni. V ilustracijo, kako je ka-mora zlorabljala moč, ki jej jo je dajala avtonomija in avtoriteta občine, bodi objavljen tudi tale slučaj iz naše občinske zgodovine. Kakor znano, obstoji v Puli že kakih 6 let zadruga „Cooperatlva Panificcio", torej zadružna pekarna. Oeni te zadruge so najhujši kamoristi in sovražniki Slovanov, a načeluje bivši župan Vareton. Namen zadruge je, da uniči druge pekovske podjetnike, in to v prvi vrsti radi narodnega sovraštva, kajti peki v Puli so skoro izključno Slovenci. To se jim je deloma tudi posrečilo, kajti zadruga je bila favorizirana od vsega, kar misii in diše italijansko, posebno pa od občine in drugih italijanskih podjetij. Par izgledov 1 V mestni tržnici ne sme noben drug pek prodajati kruha. Zadruga pa ima na 6 mestih tržnice brezplačen prostor. V tramvajskih čakalnicah, ki so tudi last občinske uprave, se istotako prodaja izključno le kruh zadruge. V bolnišnici pa imajo cel6 zadružno peč in več sob v pritličju na razpolago — vse brezplačno M Pred nekaj časa je bil razpisan natečaj za dobavo kruha v tej bolnišnici. Med konkurenti je bil tudi tukajšnji pek Ludovik Dekleva. Po daljšem času je tudi on dobil od slavnega ravnateljstva odlok z opazko, da je dobava kruha oddana „Cooperativl Pa-n ficio", ker da je bila ponudba te zadruge ceneja. Ali g. Dekleva ni miroval, ker je bil uverjen, da je bila njegova ponudba naj-ceneja. Slednjič, po dolgem prizadevanju, se je oficijelnim krogom posrečilo doznati, da je bita ponudba Cooperative za 10 stotini* pri kilogramu dražja, nego ona Dekle ve ! In kljub temu je bila dobava oddana Cooperativi ! Torej gospoda v deželni bolnišnici ne le, da niso govorili resnice, ampak so tudi oškodovali davkoplačevalce za veliko svoto. Da bi bili ti ljudje vsaj znižali ceno na ono, ponudjeno od Dekleve, bi bilo še odpustl|ivo, ali tako favoriziranje gotovega ponudnika iz zgolj strankarskih razlogov na škodo splošnosti: to je nekaj nezaslišanega. Preskrbljeno je, da tudi v tej stvari prične preiskava in da odpade protektorat občine za vselej. Radovedni smo zares, kaj poreče „Giornaletto" zopet na ta slučaj, ako sploh kaj odgovori. Ker pa se „Edinost" sedaj v Puli veliko čita, „Giornaletto" morda vendar ne bo mogel drugače, nego da — seveda po svoji metodi — brani tudi zlorabo. Kar se pa tiče tržnice, apelujemo na gospoda viadnega komisarja barona Go-rizzuttija, naj tudi to, pod njegovo kompe-tenco spadajočo stvar strogo preišče in ukrene potrebno, da bodo tudi drugi peki neitalijanske narodnosti smeli prodajati kruh v tržnici. Pri tem ga posebno opozarjamo na „delovanje" tržnega komisarja Trollsa, ki menda nima druge naloge, nego da psuje slovanske prodajalke s „Ščavaml", jih odganja proč ter pleni brez razloga njihovo zelenjavo itd. O kaki pritožbi doslej seveda ni bilo niti govora, ker Hrvata ali Slovenca se sploh ni poslušalo. Odkar je na krmilu vladni komisar, si seveda dotični organi ne upajo več tako očitno nastopati, vendar pa je stanje prodajalk še vedno neznosno. Metla g. barona Gorizzuttija naj začne energično pometati tudi tul Oni znani, v „Edinosti" že imenovani Pellegrini, ki je bil imenovan členom sveto-valstva kakor zastopnik uradništva, proti čemur so pa uradniki protestirali, je premeščen v Dečin na Češkem. Protest uradnikov sicer ni provzročil premestitve, pač pa je pripomogel in pospešil. Med drugim se očita temu „meščanu", da kakor državni obrtni inspektor ni v dovoljni meri nadzoroval gradnje stavbe nove plinarne (ki jo bodo morali porušiti) ter da je zatiskal eno oko. Izraz meščan (Biirger) je rabil v zadnji seji mestnega svetovalstva. Reči je namreč hotel s tem, da je protest uradnikov neosnovan, ker on da ne zastopa njih, ampak — meščanstvo ! Bum! Nu, sedaj ne bo zastopal ne uradnikov, ne meščanov. Za računskega izvedenca v preiskavi proti družbi Gaiante in kompanija je določen gospod cesarski svetnik v pokoju in bivši vodja tukajšnje davkarije, Favetti. Sod-nija hoče pokazati s tem, da hoče iti stvari do dna. Imenovan je za 6 mesecev s pridržkom, da ga eventuelno imenujejo Še za nadaljno dobo. Z izvrševanjem te naloge je začel danes. Drugo se drži tajno iz procesualnih razlogov. Domače vesti. Imenovanja v mestni službi. V sinoćnji tajni seji mestnega sveta sta bila imenovana za ravnatelja mestne bolnišnice primarij dr. Sebastijan G a 11 o r n o In za občinskega zdravnika za Bazovico, Lonjer, Padrič in Gropado dr. Izidor Reja. Imenovanja. Finančni minister je imenoval za carinske nadzornike v področju finančnega ravnateljstva v Trstu carinske revidente Henrika Hatmanna, Arturja Wra-nitzkega, Avgusta Suppanzigha, Alojzija Krebsa, Teodorja Lauferja in Antona Mucka. Politika obupancev. — To bo menda najprimerneje označenje za sedanjo brezglavo politiko naših italijanskih nasprotnikov. Brez razuma, brez vsakega računjanja z realnimi razmerami, brez vsacega merila za svojo lastno in za moč svojega nasprotnika, brez vsake smotrenosti je sedanja italijanska politika v naših pokrajinah. Sklicujejo se vedno le na svojo slavno mlnolost; v srednji vek je neprestano obrneno njihovo oko in zato nimajo smisla za razmere in zahteve sedanjosti, niti ne za možnosti, ki jih utegne prinesti bodočnost. Otroci so to srednjega veka, ko Je gospodoval močneji in je pest vladala mesto zakona, ne priznavajoč šibkejemu nikakega in tudi ne človeškega prava. In ker — kakor rečeno — naša italijanska oligarhija tišči vedno tja nazaj v dobe nasilja, besni proti vsakomur in v tej besnosti žuga z nasiljem. V takem bolestnem stanju je bil pisan tudi članek, ki ga je prinesel te dni „Indl-pendente", da bi propagiral tam vsebovano in — po njegovem mnenju — rešilno idejo za italilanstvo v naših primorskih pokrajinah. Propagiral je namreč Idejo združenja vseh treh deželnih zborov — tržaškega, goriškega in istrskega — v eno samo korporacijo, ki naj bi Jej bil sedež v Trstu. O tej ideji se je že govorilo v minolosti in se more govoriti pro in contra tako z italijanskega kakor slovanskega stališča. Morda bi tako zjedinjenie koristilo Italijanom, morda pa tudi ne. Pa tudi ni danes naš namen, da bi se spuščali v stvarno razpravljanje o tem vprašanju, ki vsaj v doglednem času menda ne zadobi aktuvalnosti. Zanima nas pa — ker je veleznačilen za bolno razpoloženje italijanske politikujoče duše — jeden argumentov, ki ga je navel „Indipendente" za svojo idejo. Menil je namreč : ker sta Poreč oziroma Koper, pa Gorica premali mesti in imata zato prešibko ulico, so italijanski poslanci v deželnem zboru goriškem prisiljeni poslušati govore v njim nerazumljivem in žalečem jih jeziku. Drugače pa da bi bilo v Trstu, ker to je pretežno italijansko mesto, kjer bi tako rekoč ves ambijent — ulica — strahoval slovanske poslance in galerija skrbela, da bi si slovanski poslanci ne upali govoriti drugače, nego italijanski. Je to torej apel na — nasilstvo. Brutalna in brahijalna sila naj bi dušila pravo modernega človeka ! To je izliv bolne duše. To so ljudje, ki poznajo le orožje iz arzenala srednjega veka, orožje brutalnega nasilja, ki so impotentni vspričo razmer, ki so jih prinesli moderni časi, vspričo socijalne evolucije kakor posledice napredujoče civilizacije. — Naši Italijani ne morejo in ne morejo umeti, da je velika etična moč narodne ideje vzdramila tudi druge sosednje jim narode podeljevaje |im samozavesti in energije. Ita-i lijani ne umejr, da so minoli časi, ko so i bili oni gospodje, narod naš pa njihov su-' žerj. Iz srednjega veka je vse njihovo na-ziranje in zato tudi v modernih dobah ne poznajo v borbi druzega orožja, nego brutalno nasilje. Za ljudij s takimi srednjeveškimi naziranji ni mesta v sedanjih časih idej demokracije, prosvete in jednakosti. Politika, ki se hoče še danes z brahijalnim nasiljem boriti proti sili idej, taka politika je politika obupancev. Poglavje o honetnosti. Nikdar nam ni bilo na tem, da bi se spuščali v polemiko z drugim Časopisjem le zato, da bi polemizirali, kajti preveč drugega resnega posla imamo in ne iščemo dlake v iajcu, predobro vedoč, da je ni v njem. Ako tako delajo drugi časopisi, ki komaj čakajo, da se morejo znesti nad kom, ki jim daja vsaka najmanjša stvarca povoda za cele kilometre polemičnih člankov, bodi jim, mi jim ne bomo sledili na to polje, naj se le sami naslajajo na svojem donkihotskem boju s sovražniki, ki jim jih ustvarja njihova bujna fantazija, njihovo pač že nekoliko perverzno samoljubje in njihova že skoraj patologična megalomanija. Naj imajo to veselje, mi ga jim nočemo kvariti, in to temmanj, ker vendar vemo, da napram takim še prav posebej velja tista nemška : „der Gescheite gibt nach!" Občutljivost; je pri takih ljudeh nekaj popolnoma umljivega razdraži jih vse, prav vse, in v tej razdraženosti bijejo okrog sebe kakor razmaženo otroče, ko mu je mati odrekla košček sladkorja: vpijejo, psujejo, očitajo to in ono, ne pomislijo pa, da vse to v resnici gre le njim samim. Ako je kateri list honeten, je to gotovo „Edinost", ki vedoma Še ni nikdar storila nikomur niti najmanjše krivice in je vselej kar najhonetnejše popravila tudi brez zahteve, ako se ji je dokazalo, da je storila krivico. In „Edinosti" očita goriška „Sočau nehonet-nost, češ, da ni popravila očitka, da je „Soča" napadla svoj čas na nekavalirski način neko rodbino. Laž je imenovala „Soča" ta očitek in zahtevala, naj „Edinostni" dopisnik navede ta slučaj. — Namesto enega je navedel Štiri, In potem je zagrmelo v „Soči". „Edinost" je brez glave, njen dopisnik je „politični srajčnik*, ki se je zagnal v „Sočo" z „nesramno in lažnivo" trditvijo, „Soča" ga je prijela „za ušesa" in „zacvilil" je. Potem „gobezda" po „Edinosti* svoj „neumen" odgovor, in „kje so s pametjo ti ljudje okrog Edinosti", da je priobčila te „lažnlkove klobase". „Soča" je pritisnila v z2gato „goriškega fantička" in ne bo več tako obzirna nasproti raznim po-litiŠkim otročajnarjem iz Gorice v „Edinosti". Mislimo, da Je dovolj tega „kavalir-skega" tona goriške „Soče", ki zahteva zase ne vemo kake honetnosti in kakega kava-lirstva, sama pa na tak „kavalirski" način s svojimi — kavalirstvi ometava človeka in list, ki jI je dokazal resnico svoje trditve ne z enim, temveč s štirimi slučaji. Če se izgovarja „Soča", da ni bilo to pred letom dni, temveč, da so to stare stvari, no, to je pač tako smešno piškav izgovor, da bi ga ne bili pričakovali niti od najmlajšega „političnega srajčnika in otrečajnarja", da govorimo v „Sočinem" tonu, kaj Šele od „So-Činih" političnih „vešiakov". Je pač popolnoma vseeno, če si se nekavalirsko ponašal leto preje ali leto pozneje, ponašal si se nekavalirsko in kavalirstvo ti ima pravico odrekati vsakdo, kakor jo imamo pravico tudi mi še prav posebej, ker še nismo pozabili, da je bila n. pr, „Soča" svoj čas tako zelo „kavalirska*, da je nagnala našega glavnega urednika z — „ušivcem", ne da bi bila kedaj Čutila toliko honetnosti v sebi, da bi1 bila preklicala to podlo žaljivko 1 Da, gospoda, le še govorite o honetnosti ; mi se lepo zahvaljujemo zanjo in bomo odslej molčali, če zlijete po nas še toliko svojega zgoraj označenega „kavalir-stva". Ce bi nam pa bilo kedaj le preveč, potem si pa zapomnite, da imamo tudi oči, da vidimo, in ušesa, da slišimo ž njimi, in da znamo tudi govoriti. Združeni čevljarji Trsta in okolice. Občnega zbora zadruge „Združeni čevljarji Trsta in okolice" ki se je vršil dne 24. t. m, se je udeležilo 40 članov, to je oreko polovice. Predsedoval je predsednik načel -ništva g. Rebula. Računski zaključek — o katerem smo že poročali — je bil po poročilu blagajnika g. Detela enoglasno sprejet. — Na mesto štirih izstoplvšin odbornikov so bili na novo izvoljeni enoglasno v na-čelništvo gg. Ivan Sartor, Fr. Umek, Alojzij Šuc, Josip Curk in Anton Kliac. Istotako enoglasno so bili izvoljeni v nadzorništvo: Detela Stanko, Munih Andrej, Germek Fr. ml., Germek Gabriel, Babuder Fr. in Erjavec Josip. — O dosedanjem delovanju zadruge je poročal g. Detela. Koncem leta 1911 Je štela zadruga 78 članov, od katerih se jih pa le 42 redno poslužuje zadružne proda-jalnice. Ker sedaj dobiva zadruga blago iz prve in ne, kakor v začetku iz druge in tretje roke, je tudi povsem sposobna za konkurenco z usnjarji, ker ima boljše, sveže in tudi ceneje blago, o čemur se more vsakdo prepričati. G. Detela je dalje poročal, da se prošnja zadruge za državno podporo nahaja v ugodnem stadiju. Pred kratkim so bili v zadružni prodajalni zadružni inštruktor dr. Blo-dik in dva zastopnika zavoda za podpiranje male obrti. Gospodje so se pohvalno izrazilo o delovanju in poslovanju zadruge, ter obljubili, da bo prošnja ugodno rešena. Za to gre velika zahvala drž. poslancu dr. Ribaru, ki je prošnjo na merodajnem mestu izročil in s svojo uplivno besedo podprl Zborovalci so z navdušenim ploskanjem dali izraza svoji hvaležnosti gosp. drž poslancu. Gospod Detela je konečno — z ozirom na to, da je položaj zadruge tako ugoden — pozval člane, naj bodo složni in edini, naj s pridno agitacijo pridobijo zadrugi novih članov, ker, čimveč članov bo zadruga štela, tembolje in temlepŠe se bo mogla tudi razvijati. Konečno je zbor na predlog gosp. Ba-budra izrekel enoglasno zahvalo tudi dosedanjemu blagajniku g. Deteli in predsedniku g. Rebuli za njiju požrtvovalno delovanje v korist in prospeh zadruge. Ne pravdajte se! K samomoru pok. Kocjančiča v Barkovljah nam poročaj j iz zanesljive strani, da je bil edini in glavni vzrok samoumora le pravda, ki jo Je naperil znani posestnik iz Barkovlj proti njemu. Pok. Kocjančiča, ki je bil med vaščani poznan kot jako priden in trezen posestnik, kar se je pokazalo posebno ob njegovem pogrebu, so gnali v smrt stroški, ki bi ga bili uničili in privedli na beraško palico. Ze dostikrat smo svarili kmete pred pravdami, ker to je njih poguba, in radi tega moramo javno reči, da je tista pravda, ki se sedaj vodi, tem bolj žalostna, ker je stala že človeško življenje in ker moralno uniči š^ mogoče koga druzega. Iz sebičnega namena nastopa sosed proti sosedu, ki sta od pam-tiveka živela sporazumno. Hvala lepa za tako pravico, ki privede sovraštvo in jezo med sosede. Ker nam je na interesu obeh strank, priporočamo, da se take zadeve spravijo čimprej iz sveta, da zavlada med sosedi mir in zadovoljstvo, pok. Kocjančiču pa želimo mir onstran, ker ga tukaj ni mogel dobiti Končno apeliramo na nasprotno stranko, naj se usmili otročičev pokojnega in naj ne krati poti vsaj njim, ker brez dohoda bi posestvice izgubilo mnogo na vrednosti. Pomoč kmetovalcem živiaorejcem v tržaški okolici. Ozirom na veliko pomanjkanje krme v tržaški okolici in zbog tega povzročenih slabih posledic v naši živinoreji, je vlada dovolila podporo 5000 K, ki se naj potom kmetijske družbe uporabijo v to svrho, da se vsaj nekoliko odpomore tej važni panogi kmetijstva v tržaški okolici. Da se določi način uporabe in razdeljenja te podpore, vabi kmetijska družba za Trst in okolico gg. odbornike, predsednike zavarovalnic goveje živine in gospodarskih svetov in zaupnike v tozadevno zborovanje na nedeljo dne 31. t. m. točno ob 9. url pred-poludne v družbeni pisarni ulica Georgio Galatti 14. II. Zavod sv. Nikolaja O letošnjem občnem zboru te koristne ustanove smo že sporočili. Tu priobčujemo še nekoliko po datkov iz poročil tajnice in blagajnice. Iz poročila tajnice, gos. Eme Zamejčeve, po-snemljemo: Društvo je imelo 12 odborovih sej. Razpravljale so se različne stvari, ki bi mogle pospešiti prospeh zavoda. Odposlale so se prošnje na razne zavode, zastope in posameznike. Tako prošnjo na c. kr. vlado, mestnemu magistratu ljubljanskemu, deže! nemu zboru kranjskemu, goriškemu, štajerskemu itd. NaŠ zavod je pokazal tudi napredek na vzgojevalnem polju. G sjenke so prirejale predstave. Ponovile so igro v „Posredovalnici". Koncem jeseni pa je priredil zavod v brezplačnih prostorih delavske organizacije igro „Šivilja". Društvo je imelo po novem ietu predavanje „Sužkinja in nrarst-venost". Dalje so se priredili tudi učni kurzi za računstvo. Zavod se je pogajal tudi z žensko podružnico CM, da bi najela skupno prostore za otroški vrtec v mestu in za zavod. Tozadevna pogajanja so ostala brezuspešna, ker se vrtec še ne ustanovi tako hitro. Zavod je tudi izvrševal svojo narodno nalogo o priliki ljudskega štetja. Navduševal je dekleta, da so se vpisale za Slovenke Marsikatera služkinja je morala o tej priliki veliko prestati. Kakor je razvidno iz celotnega poročila, ni bilo delovanje bogve kako glasio in javno. Vodstvo se je sicer trudilo, da bi pripomoglo zavodu do kolikor možno dobrega napredka. Vsega seveda ni mogel doseči. Nadaljno izvrševanje te naloge priporočamo novemu odboru. Naša slovenska službujoča dekleta pa naj se marljivo vpisujejo v zavod, naj ga podpirajo po svojih močeh, naj pridno zahajalo vanj, kajti, čimveč nas bo, temvečji bo tudi naš uspeh. Ne bojmo se zaprek, ne ozirajmo se na neopravičena očitan|a naših nasprotnic, temveč hodimo svojo pot I Saj, Če je pravična, poštena in tudi potrebna, moramo konečno vendar priti do svojeg* cilja. ^^ * ^^ m i a ^^ ohranite. Vaša slabost in bolečine izginejo. Vaše oči, živci, mišice in žile postanejo krepke, Vaše A 1 7Q [3 V I © spanje zdravo. ZOpet se počutite dobro, ako r bite pravi Fellerjev fluid z znamko Elsafluid. Poskusni W W V J tncat 5 K franko. Izdelovalec samo lekarnar E. V. Feller, Stnbica, El^atrs *t. 2«4 (Hrvatsko). & 0 »EJjINOST« it. 90. Stran DL Blagaj ni čarica gca Malvina Plaperjeva JrŽaŠka mala kronika" je podala sledeče poročilo. Račun 1. 1910: Dohodki: Preostanek 1909 K 99240. Nadepolna mladina. Ni ga menda Darovi in podpore K 2547 36. Posredoval- mesta v naši Avstriji, ki bi se moglo „po-nina K 291—. Udnina K 235 22. Skupaj našati" s tako pokvarjeno mladino, kakor K 4066 98. ravno Trst. In temu se tudi ni čuditi, sa Stroški: Stanarina K 1383-60. Poštnina je splošno znano, da naše tržaške italijanske K 165 89. Kurjava K 284 58. Razni upravni ljudske šole niso za to, da bi vzgajale mla-izdatki K 380 54 Društveno osobje K 936 —. dino, temveč le za to, da ji vcepljajo sovra-Inventar K 358 97. Skupaj K 3509 58. Pre- štvo do drugih narodnosti, da n^pravljajo ostanek K 55740. iz nje italijansko-narod ne fanatike; domače Račun leta 1911 : vzgoje tudi ni, kajti starši so večinoma prav Dokodki: Preostanek 1910 K 557 40. taki, kakor učitelji, na ulici pa se deca ne Darovi in podpore K 2280*10. Posredoval- nauči nič dobrega, pač pa dovolj slabega. ' nina K 314 40. Udnina K 108 20. Skupaj K Tako je pač potem umljivo, da ima i poli-3260 10. cija i sodišče danzadnem opraviti z otroci, Stroški: Stanarina K 160119. Kurjava ki so komaj slekli zadaj preklane hlačice. K 291*22. Razni upravni stroški K 349 24. i Corado Eraglietto je komaj 15 let star. Inventar K 91*38. Društveno osobje K 936 —. Učil se je mesarskega, a seveda ni bilo nič Skup2j K 3269 03. Primanjkljaj K 8 97. Žnjim in je bil sedaj brez posla. Prav tako.-Račune sta pregledali in našli v redu tudi I61etni Caissutti, sladčlčarski učenec, Roza Golijeva Franja Erženova. pa tudi brez posla. Oba sta Tržačana. Pri- Glasbena šola tukajšne podružnice' ključil pa se |ima je še neki 161etni Alberto Glasbene Matice". Ker je danes — so- Chiappi, ki je doma iz Ronk. pristojen pa v boto — popoludne na CM šoli v ul. Aque- furlanski Videm, vzlic svoji mladosti že dotto 20 pouk, zato odpade danes izjemoma P1"2^ cvet barabstva. Iz Avstrije Je izgnan pouk v glasbeni teoriji. Istotako nimajo po- P° razsodbi tržaškega sodišča, uka klavirski gojenci g. Waschteta. Pač pa ; Ta lepa trojica Je znana po svojih tat-imajo kakor redno pouk vsi gojenci violine vinah; krade namreč, kakor srake, kar ji in klavirski učenci gg. Sonca in Mirka, prihaja pod roko, in zlasti zadnji Je bil že Prosim stariŠe gojencev, da opozore iste na mnogokrat kaznovan. Predvčerajšnjim so se to spremembo. Drugače je pa redni pouk v vsi trjje vsedli v trgovino s čevlji na Corsu naprej. Šolsko vodstvo. lšt- 27» češ» da hočejo kupiti kavčukaste Izlet NDO v Skedenj seje na splošno Petne nastavke. Kupovali so in kupovali, j željo preložil na 14. aprila t. 1 Stem ?benem PJ zm®k™»dv? P?ra tastih Črev-odoade seveda tudi javen shod v Skednjuv ™d,!?stl K\\maW Pa na še in se vrši istotako dne 14. aprila. luknjo S° Hvale vredno. Predslnočnjim je ime! ; U n £ Barkovelj nam poročajo o lepi si-! Kljub slov delavcev" v gostilni g. Frana • cer zasebnl a ve£dar tudi spl(}gno b£rkov„ otrancar v ulici Indu s tria št. 5. svoj letni |jansko javnost zanimaioči slavnosti, ki joje zaključek in razdelitev dividend. O tej pri- praznoval včeraj vsem Barkovljanom dobro liki se je izkazalo da klub obstoji iz pravih zcan! g štuparić v krogu svojih prijatellev rodoljubov; člani kluba so se, kakor vselej, ;ia znancev ob prUiki splavljenja in krščenja tudi o tej priliki spominjali naše slovenske svoJe nove ri5iške ladjei kateri Je kumovala stvari v Trstu, stem da so darovali za novo g ca Guštinova in jo krstila na ime „Mars-slovensko šolo pri Sv. Jakobu skupno 40 K q štupariću, ki je skozi 15 let opravlja1 60 vin. in sicer : Fran Strancar krčmarinv Barkovljah stražniško službo gotovo v Jakob Trošt, kot blagajnik kluba letni ho-: splo5no zadovoljstvo vseh Barkovljanov, je nora^ vsak po 14 K 10 vin Svetina, Gri-;gotovo na tem ve3elem dogodku častitati in! zan Kalin, Trošt, Skrl Metod Strancar Lo-: mu želet| najbo|jših uspehov v njegovem j kančič, Barič, Antonič, Hrvatin, po 1 K ter novem poklicu ^ J Jark in Kete po 20 vin. Za provzročeni ki-1 ' t. _ . . _ „ nematograf še 2 K 10 vin. Prisrčna hvala I - . Nevaren kavalir. Preds.nočnjim se ,e Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici j i naznanja slav. občinstvu, da je preskrbela avoje prodajalne: v TRSTU, Via Barriera veechia 38 in Via del Kettori 1 in V GORICI, na Starem trgu 1 (na vogalu Rabatisea) s svežim poletnim, črnim in barvanim obuvalom ličnega kroja in dela ter finega in trpežnega usnja. Zato se priporoča za obilen obisk ob priliki bližnjih Velikonočnih praznikov. /» « ■ i^L > Z' T—r,- umiiu i S4 0» > o J* n O E £ CZ tJD O t C3 o. tS3 JOSIP VATOVEC - Trst ul. Sette Fontane 834 (vogal Donadoni) priporoča cenj. občinstvu svojo pekarno in sladcičarno v kateri prodaja ves dan svež kruh in sltidčice vse izdelano z zdravstvenim elektr. strojem. < o u> r» as 2 "T E. § ♦ -n 3* ~ 2. n O T3 3. I 18 leina Gemina S., ki stanuje na Belve-i derju št. 28, odpeljala z neko svojo prijate- Otilikocana pekama In sladfICnrna S MM - TRST A ISr O sc < S55 u> r* Trikrat na dan avoi kruh. Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno ta čaj, in bombonov. Sprejema naroČila vsakovrstnih tort, kroip.ntov in drugega peciva. — NajfinejSa moka iz najboljših mlinov po najnižji ceni. Fina inozemska vina in likeri v steklenicah. Brezplačna poatrežba na dom. Kruh in al&dSloe as Izdelujejo htgtealinlni električnim strojem Dr. Peenik (PETSCHNiGG) trst, via S. Caterina štev. 1 Denar se izroči blagajniku podružnice družbe sv. CM za Sv. Jakob. j.". . . . D . . ~ . , . ... i Ijico v spremstvu 2Dletnega izvoščeka Karla Bojna ladja „Cesarica in kraljica , Mayerbe j k, ima ko* ,zvošček gt 254, ' Marija Terezija" ,e pn«pela dne 25 t m ■ avtomobilu na šetnjo proti dirkališču na: v Argostoli na Krfu, kjer ostane nekaj dni.j Montebellu. Ko r,o dospeli tjakaj, je M~yer ! Cenimo in uvažujmo, kar je doma- berger povabil dekleti, da se popeljeta ž čega! Na Viču pri Ljubljani imamo sloven • j njim do neke gostilne v bližini pokopališča j sko tovarno kemičnih izdelkov. Tovarna je in dekleti sta sprejeli vabilo. Odslovili so \ poslovala dosedaj pod tvrdko Golob in Volk. i torej avtomobil in najeli izvoščeka ter se! Udelki so se tako priljubili in udomačili, da odpeljali. je bilo treba misliti na razširjenje produkcije, j PriŠedŠi v gostilno je Mayerberger na-! To je sedaj doseženo. Gg. Fr. Golob in ročil imenitno večerjo. Jedli so in pili, kakor j Jos. Hauptman sta kuoila od gosp. Jelačina na ženitnini. Treba pa je bilo potem tudi! bivšo tvornico kavinih surogatov z veliko \ plačati, in tu se je začelo že občutno majati1 _ A , , , * vodno silo in obsežnim posestvom ter za-' Mayerbergerjevo kavalirstvo. Možakar Je j Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: čela z veliko produkcijo kemičnih izdelkov.1 namreč segel v žep, toda denarja ni bilo, '8 — 9 & 2 — 3 In Specijalist za kožne in Že sedaj izdeljuje ta tovarna na korist ker ga najbrž tudi sploh ni bilo notri. Ma-j-- vodne (spolne) bolezni: 11 V,—1. --„Družbi sv. CM" čistilo za kovine in mast yerberger pa je začel robantiti, češ, da sta ——^——-——-za usnje. Nadalje producira tovarna vse mu dekleti ukradli denar. : predmete kemične stroke, kakor razne kreme, Dekleti ste razburjeno vgovarjali, po- j f T IV/f C*T MI 7H R I čistilni prašek, prašek zoper mrčes, lak za sebno pa prijateljica Geminina, kar pa je!wlvtl--' 1 Z^VUJC usnje in železo, modrilno esenco za perilo, tako razjarilo galantnega kavalirja, da je! Plombiranje zobov. /se vrste olja za stroje, navadno ličilo (biks), i pograbil dekle za bluzo, ji jo raztrgal in na- j ■ J« ^ L kolomaz itd. Podjetna domačina sta najlepše zadnje Še prislonil dekletu krepko zaušnico. | \l OllSlIli 6 Z0D0V DP8Z uptljala povečano podjetje s tem, da sta ; Dekle je nato prestrašeno zbežalo in ostala j * podarila CM družbi 325 K. Podjetje zasluži je Gemina sama s kavalirjem. Plačala Je za- i najtoplejše priporočilo pri trgovcih in slov. i pitek in prosila izvoščeka, naj jo odpelje do- j občinstvu. mov. Toda uračunala se je z Mayerberger- ■; v .Tržaški sokoi-. ^ nienemu protestu i Dr, J. Cormak V. Tuscher POžOR!! 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo 7 K 50 st. lindi plačilne z*04r.al0-e -ri4mt'n)C.ti in st vrut- denar ^ine-Bioskop ,£dria' — v Skednju _ i--»_ — VSAKO NEDELJO — nov interesanten program vsake bolečine = iMah* giedaHšoo. Telovadno društvo Danes popoldan odpade telovadba deškega j w ^ . , t. * , ♦ « i naraščaja za deklice ob navadni uri. u MKed vozn^ v ™fto le sk"ša Potei" x .. . - . . - , ^ Mayerberger zadovoljiti svojo pohotnost na Šentjakobska podružnica Družbe ml/dem ^kietu, toda posrečilo se mu ven- sv. CM vabi na redni občni zbor, ki se dar ni> ker se |e dekle 5ranilo z vsem| oo vrsu jutri v nedeljo dne 51. marca t. 1. močmi in kričalo na pomoč. Na Goldonije- ob„ v solski sobi na .stari vem trgu se je končno ustavil voz in dekie pouciji v nisi g. freioga pri cerkvi. Občni je skočilo iz voza in se na mestu onesve-, zbor podružnice je zelo velike važnosti po- 'stilo vsIed prestanega boja s pohotnežem in : sebno za šentjakobski okra, kjer seizida strahu prednjim. Okrog kočije se je brzo i ™ L I? š°l?ko P°s,°Pi^ ..yPamo' da f zbralo Več ljudi, ki so pomagali dekletu k' E xf .fčl"stvo udeležilo v čim naj- sebL Spremili so jo potem na dom, galant- s h^A1!?^^,^ rSpkor,ir,a Ma^erbergerja pa so udvedli Nista imela sreče. Predvčerajšnjim zjutraj sta se pripeljala v Trst z osebnim . . . . . , „ vlakom južne železnice dva mlada fantiča, ki „ MJjtri popoiudne se bo ponovjla ob zni- sta kazala s svoJim negotovim ponašanjem, zansh cenah prekrasna in izborno vprizor- da sta prvikrat v Trstu. To je tudi opazila je-a opereta varnostna straža na južnem kolodvoru. Ka- „JESENSKI MANEVRI" fcor je splošno znano, so naši tržaški redarji Gostoval bo zopet g. Ljubiša 11 i či ć, skrajno prijazni in uljudni ljudje, ki jako operetni tenor ljubljanskega deželnega gleda- radi Pomagajo človeku iz zadrege, celo tudi lišča. Vodstvo je hotelo vprizoriti popoldan- tedaj ko si človek prav nič ne želi njihove sko predstavo prve vrste, da bo zlasti oko- Pon*oci, in tako je tudi oko postave ugle- ličanom dnna prilika za tak izredni gledali- da5° onadva tujčka in jima ponudilo svojo ški vžitek. — pomoč. 7 « . ____.____ D. . Fantiča pa nista bila mčkaj vesela te p. f 'eČerH5eVpr»!Z0ri-.SVet0rOS,aVnR ^ in sta se skušala Pteiffenna dramatizacija po Currer Belloven zmazat| na vsa'k nač|rif kar j|nja pa ni p0. romanu magalo prav nič, kajti končno sta le morala „LOVVOODSKA SIROTA". na policijsko stražnico. Tu pa se Je izka- Glarno vlogo igra gospica Ivanka zalo, da sta res imela dovolj povoda izogi- Mekindova, ki jutri nastopi zadnjič v bati se gospodov s Špico na glavi in sabljo našem gledališču in ki se s to vlogo po ob strani. Bila sta namreč to neki Josip petletnem uspešnem in častnem sodelovanju Krajnigg in neki Andrej Magyar, oba šele poslovi za vedno od odra. Gospica, ki je 17 let stara, trgovska praktikanta z Du- vživala vsestranske simpatije, privabi gotovo naja. v gledališče veliko našega občinstva, da jej Na policiji sta priznala, da je bil Mag- izkaže zahvalo za njeno uspešno dosedanje yar kot praktikant nameščen pH tvrdki Julij delovanje na narodno-kulturnem pol,u. Schlesniger na Dunaju in da ga je gospodar zobozdravnik konces. zobni tehnik • TRST - ulica della C^erma St. [3, II. r. m „Slavija" uza], imm. banka o Praži Rezervni fondi K 53,758.285 24. Izplačane odškodnine in kapltallje Kron 115,390 603 61. Dividend se je doslej izpl. K 2,598 081*85 Po velikosti druga vzajemna zavar. nafte države z vseskozi slov.-narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trstu g V. CEGHAR, ul. Caserma 12, m TELEFON St. 21-47. ^ Ućst* Od danes naprej radi požarja t. vse blago, katero se nahaja mamifnkt. trgovini Kari Andrejčič Trstu, ulica Malcanton štev, lO sa bode prodajalo po selo niskih oenah. Odprto od 9. do 1. in od 3. do 7. popol. Stran IV. „EDINOST" St. 90. V Trstu, dne MO. marca 1912. Fantiča pa nista bila ničkaj vesela te uniformirane uljudnosti in sta se skušala z mazati na vsak način, kar jima pa ni pomagalo prav nič, kajti končno sta le morala na policijsko stražnico. Tu pa se je izkazalo, da sta res imela dovolj povoda izogibati se gospodov s špico na glavi in sabljo ob strani. Bila sta namreč to neki Josip Krajnigg in neki Andrej Magyar, oba šele 17 let stara, trgovska praktikanta z Dunaja. Samomor. V nekem gozdu pri Katlnari Je našel predvčerajšnjem popoldne neki kmet obešenega na drevesu nekega neznanca. Odrezal je hitro vrv, a obešenec Je bil že mrtev. Dotičnik je javil stvar policiji, ki je prišla na lice mesta z zdravnikom, ki pa je tudi le konstatiral smrt. V obšenčevth žepih so našli pisma, iz katerih je bilo razvidno, da je, neki Costante Cadelli, star 47 let in stanujoč v Trstu. V nekem pismu je omenil, da se je obesil, ker se mu ni ljubilo več živeti. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Justu. Koledar in vreme. — Danes: Angela dev. — Jutri: Cvetna nedelja. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -f- 17 C°. Vreme včeraj: lepo, zvečer oblačno veter. Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno, tupatam padavine, temperatura malo spreme njen?, lokalni vetrovi. Nar. del. organizacija. — Skupina zidarjev N. D. O. sklicuje za danes, soboto, 30. t. m. točno ob 7. zvečer sestanek v ^„Konsumnem društvu* (pri „Valentinu" v Skednju. — Delavci tehničnega zavoda pri Sv. Andreju so naprošeni, da pridejo danes od 5. naprej v urad NDO pri sv. Jakobu po članske knjižice. Istodobno se bodo vpisovali novi člani. — Krajevna skupina mestne plinarne NDO sklicuje za danes, 30. t. m. ob 8 zvečer Javen shod v gostilni „Kons. društva" pri Sv. Jakobu. Dnevni red: Razmere v mestni plinarni. Delavci, vsi do zadnjega na shod ! Nihče naj ne manjka ! — Urad NDO pri Sv. Jakobu bo danes 30. t. m. odprt od 5 do 8 zvečer. — Gostilniška zadruga članov NDO ima danes v soboto ob 8 zvečer občni zbor v prostorih NDO ul. Sv. Frančiška 2. — Skupina stovenskega ženstva NDO priredi jutri, v nedeljo, 31. t. m. damski plesni venček v veliki dvorani NEK) ulica Sv. Frančiška štev. 2. Začetek točno ob 4 popoldne. Vesti iz OoriSke. Razprava proti detomorilki iz Vo-gerskega. (Porotno sodišče v Gorici). — Predvčerajšnjim se je vršila pri porotnem sodišču v Gorici razprava proti znani detomorilki iz Vogerskega, Josipini Terčič. Dogodek jt znan. — Dne 2. marča ob 6. uri zjutraj \2 Josipina Terčič povila nezakonskega otroka. Ker je od prvega začetka zavračala osumnjičenje, da je v blagoslovljeni stanu, znebila se je otroka s tem, da je takoj po porodu, ko je otrok dvakrat na tihem za;-toka!, vzela nekaj prediva (Stope), ki se je nahajala zavita v culo ob znožju postelje, In jo Zrgatila otroku v usta in sicer tako močno, da mu je zmečkala jezik. Pustila je potem otroka kake dve ali tri ure pod svojimi nogami in potem ga je djala k vznožju postelje in ga pokrila z rjuho in odejo. Tretji dan pa je vzela otroka iz postelje, djala ga v vrečo in ga nesla v hlev, kjer ga je skrila v steljo. Zs stvar so izvedeli orožniki, in Josipina Terčič, ki |e v začetku trdovratno tajila, je morala naposled priznati svoj čin. Tekom prt Jokave je Josipina Terčič priznala, da je hotela umoriti otroka, ter da je to storila pri popolni zavesti. Razpravi je predsedoval predsednik okrožne sodnije Cazzafura a votanta sta bila svet. Strausgitel in Sterle. Državno pravdništvo je zastopal dr. Marinaz a ob-toženko je branil dr. Josip Mandić iz Trsta. Obtoženka je tudi pred včeraj priznala svoj čin, a je dejala, da ni hotela usmrtiti otroka, ampak da sama ne ve, kaj je hotela storiti. — Prišla jej je neka „neumna misel". Zaslišane priče so potrdile ob!ožbo. Zaslišana sta bila tudi zvedenca zdravnika dr. Pittamitz in dr. Bramo. Njuno zaslišanje je trejalo čez poldrugo uro, ker je branitelj odločno pobijal njune sklepe. Sodni dvor je stavil porotnikoma dve upraŠanji: eno glavno, na detomor potom zadušenja In eventuelno vprašanje, mereče na opuščanje potrebnega negovanja otroka. Na zahtevo branitelja je sodni dvor tudi dopustil dopolnilno vprašanje glede nepremakljive sile. Državni pravdnik dr. Marinaz je v lepi slovenščini zahteval potrditev prvega glav-aega uprašanja. Branitelj dr. Josip Mandić je v poldrugo uro dolgem govoru pobijal toli izvajanja državnega pravdnika koh ona zdrav- nikov. Zahteval je od porotnikov, naj na vsak način enoglasno zanikajo glavno vprašanje in zanikajo tudi eventualno vpraSanje če le ka] dvomijo o resnični krivdi. Po dolgem posvetovanju je prvomestnik porotnikov g. Medved proglasil pravorek porotnikov, koji je bil sledeči: Porotniki so zanikali enoglasno (12 ne) glavno vprašanje glede zadušenja. Potrdili so pa (8 da in 4 ne) eventualno vprašanje glede opuSčenja potrebnega negovanja otroka. Na podlagi tega pravoreka je sodni dvor obsodil Josipino Terčič na 18 mesecev ječe. Obtoženka je sprejela kazen. Listnica uredništva. Opč?ne. Pridite o priliki v naše uredništvo, da nam daste podrobneje podatke, ako želite, da se postopanje omenjenega gospoda spravi v |avnost. Kot kompanjon irS'^4^ Ponudbe pod „Trgovec" na inaer. oddelek EdinoBti. 7amliičnn 60 kiftr- J"e na Prodaj v ulici LOIIIIJidtO Dodici Moreri. Informacije v re-Btavraciji južnega kolodvora. Ogleda bo lahko v nedeljo._ _696 VriniiGO z otroc* v Ženitve spoznati V U U Vel/ pridno gesrodinjo brez otrok, 40 do 50 1-1 staro v svrho oskrbovanja lastne kmetije. Ponudbe na glavno poŠto v Trstu štev. 5. 697 ij. odjemalcem inPri>teljemulJudno Cenj. uuicmciiucmi naznanjam, da pre selim svojo gostilno „PRI VIPAVCU" iz ulice Industria 5 v nov lokal v ulici Giuliani 32. Z odi spoštovanjem Fran Štrancar. 701 fltjn šivalna stroja, sedlarski in krojaški, oba za M »d k 50»— ata na prodaj. Ulica dtlle Mura 8t. 5, pritličje. 707 O "I |nfnn samostojen trgovec a premoženjem, fc/ IClOlI v prijaznem predmestju, želi znanja z gospico od 18 do 27 let staro z nekaj imetjem, tndi z dežele, ako mogoče veščo v trgovini je^tvin. Le reBne ponudbe, ako mogoče b sliko do 6. aprila. Anonimna ne vpoštevs. Suoga tajnost. — Pod š fro „Srečen dom" poŠta Stadion, Trst. 710 Clnuonni I AH še zdaj ne veste, da je edini OlUVOlibl i Vaš fotograf ANTON JEBKIČ? Trat, via delle Poste 10. — Gorica, gospoeka ul. 7. Unpnnn pripoznano sredstvo za uničenje ste-IflUS dlldf nic. Zaloga: ulica Stadicn štev. 10. Naročila: Ferriera 37, Trat - Skrinjar 4S0 Soliden mladenič, v svrho ženitve. Samo resne ponudbe pod šifro „Bodočnost št. 165u poŠte restante Trat glavna poŠta. 721 PrililfSfe * Pohištvo za zakonsko sobo iz jeee-« I IIIVid • novine, novo, nepolirano, finejše, anghškega sloga, drugo že rabljeno samo dva meseca, Bkoraj novo iz orehovine, nemškega sloga, kompletno z mramori i iz zrcali se preda po ugodni ceni. — Kerbler, Molino a Vento 7. 663 „Gospodarsko društvo" o Skednju vknjižena zadruga z neomejeno zavezo razpisuje za 1. junija t. 1. mesto tocaja v društveni gostilni, oziroma odda društveno gostilno z vsem inventarjem v najem. Prosilci naj se obrnejo pismeno v 14 dneh do načelstva zadruge. NAČELSTVO. O priliki velikonočnih praznikov priporočani slavnemu občinstvu svojo dobroznano PEKARNO in SI.AĐČIČARNO = Trst, Vrdela štev. 5 56 (Bošket) Zaloga najfinejših mok za peeivo, ===== Posebno priporočam ■ ■ maslen kruh (pince) in goi iške presnice izgotovljene iz naravnega masla. Specijaliteta: vino v steklenicah ter vsakovrstnih biškotov in sladčic. Udani LEOPOLD MILTĆ. ZDRAVNIK Med. Dr. &*rol Pernlčič ordinira od 11—12 Trst, ulica Bonomo 3/IL (nasproti Dreherjeve pivovarne). :: Nova zaloga :: hranilnica in posojilnica v Dolini registrovana zadruga z neomej. zavezo vab) na s*r pohištva Trst, via Madonnina št 11. Prodaja se cele :-oalne sobe in posamezni komadi kakor tudi ku- frvnjsko pohištvo. CENE ZMERNE. CENE ZMERNE redni občni zbor ki se vrši v nedeljo dne 8. aprila t- I ob 4. uri popoludne v prostorih istega druitva. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Potrditev računskega zaključka za četrto upravno leto 1911. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Sprememba pravil. 8. Slučajnosti. Opomba. Ako bi ta. občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil drugi občni zbor pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki bo sklepal veljavno ob vsakem številu navzočih Članov. NaČelstvo. Slovenci in meSteni! Vaša dolžnost je, da se poslužujete le v slovenski brivnici v ulici Sette Fontane št. 13, za to se Vara toplo priporoča udar.: ANTON NOVAK, brivec. SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJLM ! Zoradl rodbinskih rszmer se opusti filmu Na prodaj so stroji in več tise č aifonk. ter druge pritikline. Kje, pove Tnseratni oddelek „Edinosti" pod štev. 638. mr ODLIKOVANA tržaška prodajaln. tibml ULICA GIOSUE CARDUCCI ŠT. 2 SAFRAIIOUA —\ gostilna „Pri deteli" ul. Belvedere št. 7, Zajutrk, dun. kuhinja, obedi po 56 st. 1. intrufco, belo in črno vino. ' oči ee če-ko pivo, črno in svetlo. Vermut in maršala. Za obilen obisk se pr poroča udani - Hinko Šafran. Xf> 03 CD CO IM N J2 CO V O tO ■o o t* 3 4> N o> C 0» U Razun različnih izbe rov aajlinejSih uio«kih in t ;: -skih obuval po Jiajntijib ciuah se prodajaj i tu po izrednih cenah : Usnje Boscnlf s trakovi . . . . po K IG — Usnje Bo*calf z elastiko . . . . po K »0*— Usnje Bcxc?lf oMika Derby . . po K 10 5 . Usnja Boscaif 2 zaponsuni Triumph po K 10 So Enaki za dečke 1 K mani. - Vs&kov. blago L vrr.-. Oblihmoderne. — Delo zelo trpežno. M CC na > IBv IM »v» a> c •o o rs a> N V C 4» U Sladčičarna ulica Belvedere štev. 34. Specialiteta : fine sladčice, v.-Hkovrstne torte, fr.ri dant, indijanski krofi, be^nee, blaičice iz .sadja, Izbor biikotinov za čaj in maslenega kruh i. Velik izbor konfektur in čokolade, kartonaže i:: fantastični predmeti, bombon jere, iz svile, baržuna. porcelana in stebla. — Kle^antne škatlje za poroke. Zaloga konzerv in sirupov, sladkorno sadje, zmr/-ilna in kompot iz angleškega sadja. Tuzemska in inozemska vina in likerji na izbero. Sprejemajo se n;t ročila za poroke, birme, krste in soareje. Zmerne cene -igSasmBBBJBSBHBm HB IOIIOIIOMOIIOI V GOSTILNI loiioiiouonoi fii due Američani v Trstu, ulica Crosada št. 3 se točijo izvrstna ISTRSKA In VIPAVSKA VINA po smernih cenah, preiskana od cen. kr. poBku&evališča za živila v Gradcu v smislu § 3. zakona z dne 10. jan. 18%. St. 39. Za mnogobroien obisk se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi JOSIP ČERMELJ, lastnik. JOSIP BABIC - Trst via San Marco St. 1 2. Priporoča svojo na novo prevzeto in urejeno »©STILNO Toči se vipavsko belo vino, Istrsko črno, opol dalmatinski, vermut, maršala« Kuhinja domača vedno na razpolago — - 2 gorkimi in mrzlimi jedili. — — S TASSAMETRI AUTOMOBILI TRIESTIN! Trst družba z o. z. ulica Tizlano Vecellio &tev. 3. — Telefon štev. 250. — Izleti na vse kraje z avtomobilskimi žardinijerumi f. 12 prostori, avtomobilske kočije ctlprte in faprte, elegantno, eolidue in varne. — Cene zmerne po dogovoru. nCTTCVT. g K. ITlTnnrnn e N e o. V dobroznani zalogi izsotovlienih oblek ulica Arcata St. 1, nasproti gostilne „All'AnV.co ussaro*. Počenši od ponedeljka se bo prodajalo vse blago, obstoječe i z »noskih in deških oblek, zimskih sukenj, ulsteijev, debelih jopičev, volnenih in bombažnatih hlač za delavce, modre in rumene barve, spodnjih hlač, spodnjih in uav. srajc itd itd. po izredno nizkih cemh, tako da se ni bati pošter.e konkurenco. Radi tega vabi podpisani lastnik slavno občinstvo, da si prej ogleda njegovo skladišče, predno nakupuje goriomenjenc predmete. Udani VITTORIO PISCUR. IČevliarnica Sartorella" - Trst; I ^^ J — VIA 1A11HKA Ticom iT. 1Q »Mfirtl