PRIMORSKI DNEVNIK
Leto XIX. Št 301 (5676)
TRST, petek 20. decembra 1963
SEGNI OBISKAL PARLAMENT IN VOŠČIL PRAZNIM.
Senat zaključi danes razpravo o programski izjavi nove vlade
Vodstvo PSI je predalo častnemu razsodišču primer nediscipline 25 poslancev in izdalo poziv na članstvo, da se ohrani enotnost stranke - Ponovno vsedržavno zborovanje levice PSI
RIM, 19. — V zvezi z božičnimi prazniki in Novim letom je predsednik republike Segni obiskal danes senat in poslanski zbornico ter voščil praznike in uspešno novo leto senatorjem in poslancem; pozneje je sprejel na Kvirinalu diplomatski kor, ki mu je izrazil božična in novoletna voščila, Segni pa le obrazložil v daljšem govoru temeljne smernice italijanske zunanje politike.
V senatu se je nadaljevala razprava o programski Izjavi vlade, v katero so posegli: Turchi (MSI), Bartesaghi (KPI), Tri-marchi (PLI), Bolettieri (KD),
Tolloy (PSI), Lami Starnuti (PSDI), Fiorentino (PDIUM), Angelini (KD) in Spano (KPI).
Bartesaghi je zatrjeval med drugim, da se bo v italijanskem položaju «nujno vse spremenilo» tudi zaradi tega, ker je «prvič, da so si socialisti zvezali roke in noge» pri sporazumu s KD; ta korak FSf se uresničuje «na račun enotnosti delavskega razreda in na temelju teoritiranja razlike med komunističnim in socialističnim pojmovanjem svobode». Bartesaghi je napovedal propad te politike in izrazil prepričanje, da dozoreva vpraša-
nje «odločilnega srečanja med katoličani in socialisti, kar je edini način za resnično rešitev vprašanj italijanske družbe».
Tolloy je zavrnil obtožbo Ter-racinija, da PSI ne vodi načelne politike, hkrati pa je pripomnil, da bi tudi do nove politične usmeritve ne prišlo, če bi ne prišlo do ustreznega razvoja tudi v KD: na koncu je zavrnil tezo o združitvi med PSI in PSDI, nato pa se je zadržal obširno na vladnem programu in na odgovoru Mora na kritike poslancev, pri čemer je dodal razne kritične pripombe.
Tudi Lami Starnuti je polemiziral s Terracinijem in zanikal, da politika levega centra teži k
OPOZORILO zrnc POTROŠNIKOV
POTROŠNIKI NAJ NE PRISPEVAJO K VIŠANJU CEN OB PRAZNIKIH
tem ko se nesorazmerje med cenami na debelo in na drobno stalno veča.
RIM, 19. — Državna zveza potrošnikov je sklenila nalepiti tudi letos manifest, s katerim opozarja potrošnike, naj ne prispevajo z nepremišljenimi nakupi k višanju cen ob bližnjih praznikih.
Manifest poziva potrošnike, naj se ne predajajo «omami praznikov in 13. meseca» ter naj ne delajo nepotrebnih nakupov ali takih nakupov, ki jih lahko odložijo za kak teden, ter naj_.se ne ustavijo v prvi trgovini, temveč naj primerjajo cene nTTilago.
Manifest pravi dalje, da bi moral biti potrošnik razsodnik trga:
«on je namreč tisti, ki vse plačuje, tudi opremo, razsvetljavo in raznovrstno reklamo, katere postane tako pogostoma žrtev».
Sporočilo zveze pravi, da je sklenila obrniti se naravnost na potrošnike z vsemi mogočimi sredstvi in torej tudi z manifestom, ker je ugotovila, da niso zaJegli pozivi, ki jih ob vseh podobnih priložnostih javne oblasti redno izdajajo na podjetnike in še posebej v distribucijskem sektorju, kateri v sedanjem položaju in z veljavnimi zakonskimi določbami praktično ne morejo jamčiti nobene discipline cen.
Posledice so obrazložene v študiji te zveze, ki ima naslov «Distribucijski stroški in nesorazmer- memoe, ki na] o je cen v Italiji». Iz te študije iz- r,8tl del,vcev >" haja, da se je v zadnjih letih zmanjšalo vplivanje distribucijskih stroškov na potrošne cene, med-
Po demonstracijah afriških študentov v Moskvi
«F ederbraccianti» o programu vlade
RIM, 19,	— Tajništvo Zveze
kmetijskih delavcev (Federbrac-oianti) je objavilo sporočilo, v katerem pravi, da je proučilo programsko izjavo predsednika vlade Mora.
V sporočilu je rečeno, da zveza sprejema, kar je pozitivnega v splošnih ukrepih, ki jih napoveduje vlada, toda izraža zaskrbljenost. ker ni določeno programiranje tistih ukrepov splošne a-grarne reforme, brez katerih izvedbe ne bo mogočfe dejansko izboljšanje dela in življenja kmetijskih delavcev.
Sporočilo pravi dalje, da bo Zveza kmetijskih delavcev začela akcijo te kategorije za politiko agrarne reforme za vse državno ozemlje, za višje mezde ter za novo politiko javnih investicij, ki naj spremeni produktivne strukture ter razvije zadružne oblike.
Kazen tega zahteva Zveza kmetijskih delavcev, naj bo javno finansiranje pogojeno pripravi in izvedbi načrtov za agrarne Spremembe, ki naj bi upoštevale ko-razvoj kmetijstva ter naj se odobri načrt o izenačenju socialnega skrbništva kmetijskih delavcev z drugimi sektorji.
razbitju proletarske enotnosti; nasprotno, celo pospešuje jo, vendar pa da se more ta enotnost ostva-riti le na demokratičnem terenu.
Spano se je zadržal na zunanjepolitičnih in notranjih vprašanjih; kritiziral je stališče italijanske vlade glede vprašanj evropskega kmetijstva in zadržanje Saragata nà zasedanju sveta NATO v Parizu; glede večstranske jedrske sil* je dejal, da pomeni razmnoževanje atomske oborožitve oviro za mednarodno pomirjenje in mir. Napovedal je, da bodo komunisti sicer glasovali proti vladi, podprli pa bodo dobre ukrepe vlade, «tudi če to Moru ne bo všeč».
Razprava se bo nadaljevala in zaključila jutri.
Vodstvo PSI je zasedalo praktično ves dan, v poznih večernih urah pa je izdalo obsežno sporočilo, v katerem poudarja sklepe 35. kongresa stranke in zavrača nekatera tolmačenja sporazuma med štirimi strankami. Sporočilo je odgovor avtonomistične večine PSI na kritike levice PSI, češ da je prekoračila z vladnim sporazumom sklepe kongresa. Spričo dejstva, da 25 poslancev levice m spoštovalo sklepov stranke in ni glasovalo za zaupnico vladi, v kateri sodelujejo tudi socialisti, je vodstvo prisiljeno dostaviti ta primer kršitve strankine discipline častnemu razsodišču, hkrati pa izraža upanje, da bo manjšina storila v bližnjih dneh take poteze, da bo možno «bratsko sožitje v stranki, tudi kljub svobodnemu in plodnemu izrazu nesoglasja».
Razgovori med avtonomisti in levico v vodstvu PSI so se nadaljevali ves dan, vendar pa niso privedli do nobenega praktičnega rezultata, ker so predstavniki levice vztrajali pri svojem stališču.
Jutri ob 10 se bodo zbrali na sedežu zadružne zveze v Ulici Guattani člani glavnega odbora levice PSI; zborovanja se. bo udeležilo okrog 150 oseb: člani glSW nega odbora, člani centralnega odbora, ki pripadajo levici, parlamentarci iste struje, pokrajinski funkcionarji, voditelji množičnih organizacij, člani mladinske federacije PSI in deželni poslanci levice PSI. Poročilo bo podal voditelj levice Vecchietti.
Težko je napovedati, kaj bo izšlo s tega zborovanja levice po neuspelih pogajanjih med obema strujama in po sklepu vodstva PSI, da se primer nediscipline 25 poslancev levice preda častnemu razsodišču. Resnost položaja pa je razvidna tudi iz okoliščine, da je vodstvo PSI izdalo sledeči poziv: «V tem težavnem trenutku se vodstvo obrača z bratskim pozivom na vse člane stranke, na vse delavce, na vse demokrate, da bi preprečili nepopravljivo razbiti« enotnosti stranke, ki bi utegnilo zajeti celotno italijansko delavsko gibanje in morda demokracijo samo.
«Socialistična stranka, močna in enotna, je dragocena zgodovinska vrednota, s svojo dediščino žtvo-vanja, idealov in velikih nad delavcev. Naša stroga dolžnost je,
da jo branimo; v vsaki tovarni, na vsakem delovnem mestu, v vsaki sekciji stranke, naj se razvije obsežna in velikodušna dejavnost, da bi socialisti ostali združeni. Tudi tovariši, ki se ne strinjajo s sedanjo politično linijo, sprejeto na kongresu, so bolj kot kdaj koli potrebni za dolgo borbo, ki se bo nadaljevala jutri, ki nas bo strnila v prihodnjih letih, ki utegne biti skupna borba vseh. Vedo naj, da se bodo mogli v svobodnem življenju stranke vedno boriti za svoje ideje in predstavljati koristno in potrebno alternativo. V deželi naj vzklije veliko, mogočno gibanje za enotnost stranke; premaga naj grenkobo in dvome sedanjega časa, povzdigne naj — danes, kot včeraj — ideale socializma».
Prvi prehodi v Berlinu
BERLIN, 19. — Ob 13. uri so prvi prebivalci zahodnega Berlina prekoračili mejo z vzhodnim Berlinom na podlagi sporažuma o prepustnicah, ki so ga sklenile zahodnoberlinske in vzhodnonemške oblasti. Kakor je znano, veljajo propustnice 24 ur. prvotno je bilo rečeno, da bodo prehode odprli šele jutri zjutraj, toda odprli so jih že danes.
2e opolnoči so bile pred 12 uradi, ki izdajajo propustnice v zahodnem Berlinu, dolge vrste ljudi. Od jutri dalje bodo zvišali število uradnikov. Osebe, ki dobijo propustnico. morajo pismeno izjaviti, kakšna darila mislijo nesti svojim sorodnikom v vzhodni Berlin in kakšna je njihova vrednost. Vrednost daril, ki jih obiskovalci prinesejo s seboj, ko se vrnejo v zahodni Berlin ne sme presegati 30 mark (približno 4.600 lir).
V vzhodnem Berlinu poudarjajo, da sedanji sporazum mora biti izhodišče za druge sporazume med zahodnim Berlinom in vzhodnonemško vlado.
NEW YORK, 19. — Danes sta prišla pred sedišče v New Yorku sovjetski državljan Aleksander Sokolov in njegova žena, ki sta obtožena vohunstva v korist Sovjetske zveze. Aretirali so ju preteklo poletje v Washingtonu. Obtožujejo ju, da sta skušala izročiti sovjetskim agentom ameriške ~
Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE
Blago j evie o 10. zasedanju
Vlada SFRJ pozdravlja Johnsonov govor prod skupščino OZN ter govor Hruščova in sklop vlado SZ o znižanju vojaškega proračuna
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 19. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dušan Blagojevič je izjavil danes, da je 10. zasedanie mešanega jugoslovansko-italijanskega odbora za manjšinska vprašanja pokazalo, da je mogoče rešiti tudi tista vprašanja, za katera se je prej mislilo, da —-, je težko doseči soglasje. Zase-
danje je po besedah Blagojevi ča potekalo v ozračju medsebojnega razumevanja in v skladu s prijateljskimi odnosi, ki obstajajo med obema državama. «Objavljeno poročilo o zasedanju,» je dejal Blagojevič, «samo po sebi govori, da so doseženi važen napredek in hra-brilni rezultati.»
Blagojevič je obžaloval nesrečni dogodek z italijansko ribiško ladjo «Francesco II», istočasno pa je poudaril, da povečanje števila kršitev sporazuma o ribolovu iz leta 1958 s strani italijanskih ribičev ustvarja resne težave in tako stanje, v katerem je prišlo do neprijetnega dogodka in smrti poveljnika italijanske ladje «V obojestranskem interesu je,» je ugotovil Blagojevič, «da se sprejme-
,	_	_ a-
tomske tajnosti in informacije o I jo vsi potrebni ukrepi, da bi ita-izstrelkih. Oba sta izjavila, da ni-ilijanski ribiči spoštovali sklenje-sta kriva.	| ni sporazum».
V Milanu se nadaljuje razprava proti antifašističnim demonstrantom
Včeraj zaslišani obtoženci so bili med demonstracijami ranjeni zaradi. streljan ja policije
MILAN, 19. — Pred milanskim porotnim sodiščem se je danes nadaljevalo zasliševanje drugih obtožencev v zvezi s protifašističnimi demonstracijami 4. in 7. julija 1960 v Reggio E-milia.
Prvi je bil zaslišan član fede, rativnega sveta odporniškega gi-
Skupina ganskih študentov, ki so demonstrirali na Rde (Sem trgu v Moskvi
MOSKVA. 19. — Davi se je pred ganskim poslaništvom v Moskvi znova zbrala skupina okoli 30 afriških študentov. Pred poslopjem so stražili policaji. Vstop so dovolili samo majhni skupini študentov, ki so prišli z univerze v Kalininu. Ostale študente je policija razgnala. Pred poslaništvom ves dan stražijo policaji, in nihče nima vstopa, razen tistih, ki imajo določen sestanek ali pa uradne posle.
Agencija «Tass» je danes poročala, da so v uradu, državnega Pravdništva sporočili, da ni nobenega razloga, da bi domnevali, da
je smrt črnskega študenta nastala zaradi nasilja. Uradnik državnega pravdništva je pripomnil, da je tudi mogoče, da se študent Aldo ni počutil dobfo in da je padel z vlaka, ko je potoval iz Moskve v Kalinin. Verjetno je, da je bil pijan, in ker mu je bilo toplo, si je slekel suknjo, ter ni pomi-sl il na hud mraz. V noči od četrtka na petek je bilo na moskovskem področju zelo mrzlo, in to je bilo za študenta usodno. Agencija je dodala,, da je temperatura okoli postaje Kovnno znašala 23 stopinj pod ničlo.
Včerajšnje demonstracije afriških študentov so izzvale živahno diskusijo na sestanku, katerega so se danes udeležili številni tuji Študentje z univerze Patrice Lu-mumba.
Okoli sto študentov je obsodilo demonstracije. Na današnjem sestanku je bilo navzočih tudi deset afriških študentov. Univerza Patrice Lumumba, ki je bila ustanovljena leta 1960 predvsem za študente nezadostno razvitih dežel. šteje sedaj približno 2.600 štu-
banja Pasquale Alvares, ki je bil ranjen v stegno, ko je bil v bližini Trga Cavour. Izjavil je, da je ravno zapustil svoj urad in se namenil v kavarno, ko je v del prihajati nasproti skupino demonstrantov na motornih kolesih, ki so nosili table z napisi proti Tam. bronijevi vladi. Takoj za njimi pa je bil kamionček policije. Zatem je prišlo še več jeepov, pol. nih agentov, ki so začeli me'ati solzllne bombe. Nenadoma je videl policaje, ki so začeli stre.ja. ti. Se preden je bil ranjen, i’ videl pasti enega od demonstrantov, ki je bil smrtno zadet, zatem pa dečka, ki je bil zadet v trebuh. On pa je bil ranjen, ko je hotel pomagati ranjenemu deč. ku.
Predsednik je obtožencu rekel, da je obtožen, da je vodil d-;mon-stracije. Obtoženec je odgov-oril, da to ni res in da je samo pozi-val nekatere mladeniče, naj »e skrijejo, ko so začeli policaji stre. 1 j ati. Videl je tudi skupino oboroženih agentov, ki so pozivali nekatere mladeniče, ki so se bili skrili za Italijansko banko, r.aj pridejo ven. Takoj zatem jo slišal streljati, toda nobeden od teh mladeničev ni bil ranjen.
Zaslišana sta bila nato Mario Pinelli, ki je bil ranjen v desno stegno, in Bonfiglio Salsi, '’rvi je izjavil, da je bil namenjen na zborovanje, ki Je bilo v neki dvorani v bližini, drugi pa ni znal ni£ povedati.
Sledilo je zasliševanje obtoženca Ferrarija, ki je bil ranjen v 'koleno. Izjavil je, da ja metal kamenje v policaje, potem ko so ti začeli streljati. Obtoženec Roberto Moronl, ki je bil tudi ranjen v noge, je izjavil, da je bil zadet nekaj minut potem, ko je prišel iz kavarne, ko je pomagal nekemu drugemu ranjencu. Izjavil je, da so streljali karabinjerji, ter da on ni imel namena, udeležiti se nobenega zborovanja in nobene demonstracije.
Popoldne je bilo zaslišanih dru. gih 6 obtožencev, od katerih jih je bilo 5 ranjenih. Le dva sta izjavila, da sta se udeležila zbor> vanja in nato demonstracij. Eden od teh je priznal, da je skupno z drugimi postavil barikado, toda le zaradi tega, da se ubranijo pred streli. Nato je bila razprava odložena na jutri zjutraj.
Odložena na 13.1. razprava proti južnim Tirolcem
MILAN, 19. — Danes se je pred porotnim sodiščem v Milanu nadaljevalo zasliševanje obtoženih južnih Tirolcev. Prvi je bil zašli-šan 23-letni Sigmund , Roner, ki ga poleg drugega obtožujejo, da je izvršil dinamitni atentat na e-lektrični opornik in da je imel pri sebi eksplozivni material. Obtoženec je na vprašanje predsednika odgovoril, da je bil namen atentata, poudariti zahtevo po pokrajinski avtonomiji.
Zaslišan je bil zatem še obtoženec Umberto Alessandri, ki je obtožen, da je skopal jamo, v katero je Kerschbaumer skril orožje in eksplozivni material; za njim pa so bili zaslišani obtoženci Scherer, Hubert, Dissertori in Gallmetzer, ki so obtoženi, da so skrivali na svojem domu ali na svojem posestvu eksplozivni material, ki jim ga je izročil Kersch-baumer. Vsi so priznali, da so skrili material, da pa niso imeli nobenega namena delati atentate.
Nato je bila razprava odložena na 13. januarja.
iz Novega Delhija, kjer je bi) tn dni na obisku, izjavil, da je obvestil Nehruja, da bodo ZDA poslale v Indijski ocean eno nosilko letal, dva torpedna lovca in, en tanker. Dodal je, da je Nehruja obvestil, ker so časopisi pisali t o tem. Pripomnjl je, da ZDA pé nameravajo zahtevati olajšav v pristaniščih.
Nehru je pozneje izjavil, da Indija ne more in tudi ne misli protestirati proti prihodu ameriških vojnih ladij v Indijski ocean, razen če se ne bo pokazalo, da je to škodljivo za Indijo.
SAJGON, 19. — Ameriški tajnik za obrambo McNamara je prišel danes iz Pariza v 'Sajgon. Izjavil je, da prihaja v Južni Vietnam, da pregleda vojaški položaj. V Sajgonu se bo rszgovarjai z juž-novietnamskimi in ameriškimi vojaškimi osebnostmi.
t
Vojne ladje ZDA v Indijskem oceanu
II Tant čestita ameriškemu predsedniku Johnsonu po njegovem govoru v skupščini OZN, ki je imel velik odmev po svetu
V začetku današnje tiskovne konference je zastopnik državnega tajništva pozdravil govor Hruščova in sklep sovjetske vlade o zmanjšanju vojaškega proračuna kot pozitiven korak, ki bo prispeval k nadaljnjemu zboljšanju mednarodnih odnosov, zmanjšanju napetosti, ustvarjanju boljših pogojev za pogajanja in dosegi sporazuma o razorožitvi V tem smislu je Blagojevič ocenil tudi sklep ameriške vlade o zmanjšanju vojaštva v nekaterih inozemskih o-poriščih Blagojevič je prav tako pozdravil izjavo predsednika ZDA Johnsona v OZN, da ZDA želijo prenehanje hladne vojne, in njegovo obljubo, da se bo zavzel za ohranitev miru in za preprečitev širjenja jedrskega orožja, za zmanjšanje oborožitve in da bodo ZDA nadaljevale Kennedyjevo politiko. Izpolnitev teh obljub bo po mnenju Blagojeviča nedvo-mno prispevala k stabilizaciji mednarodnega zaupanja in omogočila nadaljnji razvoj procesa sporazumevanja med državami in narodi in mirno reševanje sodobnih svetovnih vprašanj.
Blagojevič je nadalje pozdravil nedavno izjavo podpredsednika grške vlade v Parizu Venizelosa o odnbsih med Jugoslavijo in Grčijo in dejal, da je Jugoslavija pripravljena podpreti vse tiste u-krepe, ki bi prispevali k utrditvi razmer in zboljšanju odnosov med balkanskimi državami.	.
Na vprašanje, kako komentira vest o obtožbi nekega zahodno-nemškega advokata proti državnemu tajniku Koči Popoviču in publiciteto, ki je bila dana tej vesti v zahodnonemških časopisih, je Blagojevič dejal, da ta publiciteta opozarja na dejstvo, da v Zahodni Nemčiji še vedno delujejo vplivni činitelji, ki s fai-sifikati in obrekovanji vztrajno skušajo prikriti zločine in težko odgovornost tretjega rajha za zločine proti človeštvu. Bistvo in značaj osvobodilne borbe narodov Jugoslavije proti nacizmu sta dobro znana vsem na svetu, tako da take nesramnosti ne morejo doseči zaželenega ' smotra. Toda dejstvo, da se odgovorni činitelji v Bonnu niso niti z eno besedo ogradili od vsega tega, kaže, da gledajo z drugimi očmi na nedavno preteklost kot druge države, žrtve nacizma, in to v vsakem primeru opozarja na nepripravljenost Zahodne Nemčije, da zboljša odnose z Jugoslavijo. Ti odnosi so, po besedah Blagojeviča, dejansko nezadovoljivi.
B. B.
vili skupno voljo po o repitv! prijateljskega sodelovanja na podlagi enakopravnosti ter sta ugotovili enakost pogledov glede problemov utrditve miru, razor rž U ve in borbe proti kolonializmu. Izrazili sta tudi zadovoLstvo za-radi prijateljskih odnosov med sovjetsko komunistično stranko in alžirsko narodnoosvobodilno fron» to.
Ben Bela zaključil razgovore v Moskvi
MOSKVA, 19. —Hruščov in ala-ni sovjetske vlade ter člani CK KP SZ so priredili kosilo na čari alžirski vladni delegaciji, ki jo vodi Ben Bela V kratkem nagovoru je Hruščov izrazil zadovoljstvo, ker se začenja razvoj gospo, darskih, kulturnih in drugih odnosov med obema državama. Izrazil je prepričanje, da bo soae lovanje med SZ in Alžirijo pri-spevalo k okrepitvi politične in gospodarske neodvisnosti Alžirija ter omogočilo nadaljnje uspehe alžirskemu ljudstvu.
Po razgovoru med Hruščovom in Ben Belo je agencija «Tass» objavila sporočilo, da sta državnika govorila o razvoju gospodarskih, političnih in kulturnih odnosov med obema državam*. Obe strani sta z zadovoljstvom ugot*-
............umni.....................................................................................imiiiiiiiniuiiniimiiiiiiiiitiiiiii.......
Vrhovni sovjet končal zasedanje
MOSKVA, 19. — Oba doma vr-hovnega sovjeta SZ sta davi n« skupni seji soglasno odobrila načrt za razvoj gospodarstva v letu 1964-65. Razen tega je sovjet odobril proračun za leto 1964-65, ki določa znižanje vojaških izdatkov za 600 milijonov rubljev. S to skupno sejo je vrhovni sovjet zaključil svoje zasedanje.
Proračun, ki je bil odobrjen, določa 91 milijard 925 milijonov 536 tisoč rubljev dohodkov in nehaj manj izdatkov za leto 1964 ter 101 milijardo 180 milijonov 84.000 rubljev dohodkov in nekaj manj izdatkov za leto 1965.
Slabo vreme in številne nesreče
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 19.	— Poslabšan«
vremenske razmere, velik mraz, veliki snežni zameti, poledica in megla so zadnje čase povzročile številne prometne nesreče v raznih krajih Jugoslavije. Danes zjutraj je zaradi megle pri Varaždinu prišlo do trčenja tovornega vlaka z avtobusom, v katerem je bilo osemdeset delavcev tekstilne tovarne «Varteks» iz Varaždina. Pri nesreči sta umrla dva delavca, deset jih je huje ranjenih m ' večje število je laže ranjenih.
Včeraj pa sta se pripetili želez-niški nesreči pri Čakovcu in Si-du. Pri vhodu na čakovsko postajo sta se trčila motorni in tovorni vlak. Poleg makerialne škode 15 milijonov dinarjev je devet hudo ranjenih še vedno v kritičnem stanju. V drugi nesreči, ki se je pripetila pri Sidu kjer je prišlo do trčenja med dvema tovornima vlakoma, ni bilo - človeških žrtev, pač pa je materialna škoda velika. Popolnoma so uničeni trije vagoni z blagom, poškodovani pa štirje vagoni in lo-komotiva.
, V,. Sloveniji je bil danes naj-hujši letošnji mraz v tej zimi V Murski Soboti se je živo srebro spustilo 26 pod ničlo, v Postojni
puJ!«be.leiiU r21> v Ljubljani, Planici in na Jezerskem —20 sto-
P‘nJ.	B. B.
Danes v proti 22
Frankfurtu začetek procesa nacističnim vojnim zločincem
To bo doslej največji proces proti nacistom v Zahodni Nemčiji • Večina obtožencev pa ni v zaporu
BONN, 19. — V Frankfurtu se bo v petek začel doslej največji proces proti nacističnim zločincem, kar jih je bilo po zlomu Hitlerjevega rajha pred zahodnonemškimi sodišči. Zaradi sodelovanja pri množičnih umorih in surovem mučenju zapornikov v enem najbolj zloglasnih nacističnih taborišč O swiecimu se bo zagovarjalo 22 esesovskih funkcionarjev taborišča.
Ker je zadnji komandant ta-
borišča Richard Baer umrl v preiskovalnem zaporu, bo glavni obtoženec na procesu Wilhelm Boger, zloglasni «izumitelj» posebnih mučilnih naprav.
Obtožence so začeli zasliševati že leta 1959, medtem ko je državni tožilec vložil obtožbo zoper zločince šele aprila letos na podlagi izpovedb okrog 1300 ljudi in množine dokumentov, prispelih iz velikega števila evropskih držav. Obtožnica obsega kakih 900 strani.
V zaporu pa je samo devetorica nacističnih funkcionarjev, medtem ko so drugi še vedno na prostosti. Obtožence bo zagovarjalo 19 advokatov.
Po izpovedbah prič je Wilhelm Boger izbiral zapornike, ki so jih potem vodili v plinske celice ali na streljanje. Deloma je tudi sam sodeloval pri izvrševanju teh zločinov. Po vojni je tega vojnega zločinca aretirala ameriška vojaška policija in ga izročila Poljski, vendar se mu je posrečilo pobegniti in se je čez nekaj let legalno nastanil v Stuttgartu.
I Na zatožni klopi je tudi Robert Muka, namestnik taboriščnega ko-NOVI DELHI, 19 — Predsednik j mandanta H6sa, ki Je veljal za
dentov, med katerimi je 600 Afri- ameriškega odbora glavnih štabov «strokovnjaka za selekcijo» zapor-čanov.	) general Taylor je pred odhodom nikov. Odgovoren Je za nabavljanje
strupenega plina «ciklon-B», s pomočjo katerega so množično morili ljudi v taborišču.
Naslednji obtoženec Je Hans Stark, ki je začel svojo esesovsko kariero leta 1937, potem pa je bil funkcionar v koncentracijskih taboriščih Sachsenhausen, Buchenwald in Dachau. Od leta 1941 je v Oswie-clmu sodeloval pri ubijanju ujetih sovjetskih komisarjev. Stark je prav tako še vedno na prostosti.
Oseminosemdeset svežnjev, ki so Jih v dosedanji preiskavi napolnili z izpovedbami prič o odgovornosti skupine 22 nacistov za zločine v taborišču Oswiecim, vsebuje tudi dokumente o njihovem sodelovanju pri streljanju ob tako imenovanem «črnem zidu», o tem, kako so gonili zapornike v plinske celice in kako so jih nečloveško mučili pri zaslišanjih in ob drugih priložnostih.
Proces proti funkcionarjem taborišča Oswiecim, v katerem so pobili nad 4 milijone žrtev, bo trajal — kakor pričakujejo — okrog devet mesecev Mednarodni odbor bivših zapornikov v Oswiecimu Je povedal, da je v tem taborišču delovalo do januarja 1945, ko so ga razpustili, Okoli 1000 esesovcev.
Po vojni so postavili pred sodi-
šče samo 48 nacistov iz uprave tega taborišča in jih obsodili zaradi njihovih zločinov na smrt.
Bombe v Salisburyju ob prihodu Nkoma
SALISBURY, 19. _ ob povjat-ku afriškega nacionalističnega /o-ditelja Nkoma so neznanci vrgli bombo na skupino policaiov na letališču, pri tem sta bila ranjena dva evropska policaja in dva domačina. Policija je takoj obkolila vse navzoče in jih preiskala; preiskala je tudi Nkoma. Atentatorja niso našli.
Nekaj prej je neznanec vrgel bombo na policaje pred domom afriškega voditelja Nicoma, toda ni eksplodirala.
V
Se ena aretacija v Dallasu
FORT WORTH, 19. - Danes so aretirali 21-letnega študenta Rus-sella McLarryja pod obtožbo, da je grozil, da bo umoril predsednika Kennedyja. McLarry ki štu-dira in tudi dela v nekem uradu v Dallasu blizu Trade Mart, kjer je imel govoriti Kennedy istega dne, ko je bil ubit, je baje izjavil, da bo počakal predsednika in streljal nanj, ko bo govoril. To je izjavil 21. novembra. Študenta so zaslišali agenti tajne policije in tudi sodnik.
Danes dopoldne se bo zaključila tudi v senatu debata o programski izjavi koalicijske vlade levega centra; nato bo govoril Moro, jutri pa bo glasovanje o zaupnici. Vodstvo PSI je včeraj objavilo poziv vsem članom PSI, naj storijo vse, dà ne bi prišlo v stranki do razkola zaradi znanega ravnanja 25 socialističnih poslancev, ki so se med glasovanjem o zaupnici vladi v poslanski zbornici iz zbornice odstranili, in bo o tem svojo sodbo izreklo strankino častno razsodišče. Vsi vodilni levičarji PSI se bodo danes po. novno sestali in sklepali o nastalem položaju v stranki.
Tajništvo Zveze kmetijskih de-lavcev — «Federbraccianti» Je sporočilo, da sprejema vse, kar je pozitivnega v splošnih ukrepih, ki jih napoveduje nova vlada, toda izraža zaskrbljenost, ker ni določeno programiranje tistih ukrepov splošne agrarne reforme, brez katerih ne bo mogoče dejansko izboljšanje dela in življenja kmetijskih delavcev.
V	Milanu sta se tudi danes nadaljevala oba procesa pred dvema porotnima, sodiščema: zaradi protifašističnih demonstracij v juliju pred tremi leti v Reggio Emilia in proti južnotirolskim atentatorjem. Na obeh procesih se Je nadaljevalo zasliševanje obtožencev.
V	znamenju popuščanja mednarodne napetosti je prišlo do znanega sporazuma glede božičnih prepustnic med obema Berlinoma in včeraj so prvi prebivalci zahodnega Berlina že prekoračili mejo z vzhodnim Berlinom. Pred 12 -uradi, ki izdajajo propustnice v zahodnem Berlinu, nenehno čakajo dolge vrste ljudi. V vzhodnem Berlinu poudarjajo, da mora biti ta sporazum izhodišče za druge sporazume med zahodnim Berlinom in vzhodnonemško vlado.
Medtem ko je Cuenlaj Se vedno na uradnem obisku v Egiptu, je alžirski predsednik Ben Bela v Moskvi, kjer mu je včeraj Hruščov z ostalimi člani sovjetske vlade priredil kosilo. Uradna tiskovna agencija poroča, da sta oba državnika govorila o razvoju gospodarskih, političnih in kulturnih odnosov mrd obema državama ter ugotovila skupno voljo po okrepitvi prijateljskega sodelovanja na podlagi enakopravnosti, ter enakost pogledov glede u-trditve miru, razorožitve in borbe proti kolonializmu in sta izrazila zadovoljstvo spričo prijateljskih odnosov med KP SZ in narodnoosvobodilno fronto Alžirije.
2 —
20. decembra 1963
Vreme včeraj: na j višja temperatura 5,0, najnilja —0,6, ob 19, uri 5,6, zračni tlak 996,6, veter 3 kmh vzhodnik Jugovzhodnlk, vlage 57 odst., nebo 7/10 pooblačeno, morje mirno, temp. morja 11,5 stopinje
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 20. decembra
Svetozar
Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.22. Dolžina dneva 8.40. Luna vzide ob 10.53 in zatone ob 20.33
Jutri, SOBOTA, 21. decembra
Tomaž
PO NEKOLIKO UGODNEJŠIH PODATKIH ZA NOVEMBER
Pristanišče bo le s težavo doseglo predvideni promet 5 milijonov ton
Promet prvih 11 mesecev letošnjega leta znatno slabši od lanskega prometa v enakem razdobju ■ Stalno slabšanje strukture
Statistični urad tržaške trgovinske zbornice je objavil uradne podatke o prometu tržaškega pristanišča v novembru in v prvih enajstih mesecih letošnjega leta.
Novembra so po morju pripeljali v pristanišče 377.220 ton blaga (lani v istem mesecu 295811 ton), odpeljali pa 117.301 (lani 105.943). Skupno znaša letošnji novembrski pomorski promet 495.521 ton, medtem ko je dosegel lani 400.943 ton.
Pomorski promet se je torej novembra nekoliko okrepil v primerjavi z istim mesecem lanskega leta, vendar to še zdaleka ni moglo nadomestiti občutno nižjega prometa, ki ga je pristanišče zabeležilo v prejšnjih mesecih, tako da je rezultat prvih enajstih mesecev zelo slab. Promet v razdobju januar-november je dosegel 4.521.800 ton, medtem ko je znašal v istem lanskoletnem razdobju 4.765.559 ton.
Padeš je občuten že v absolutni številki, je pa še zlasti resen, ker govori o bistvenem poslabšanju strukture pristaniškega prometa. Približno na isti ravni je namreč ostal promet za ILVA, promet s surovim mineralnim oljem itd., medtem ko se je znatno znižal promet Javnih skladišč. Poročali smo že, da je promet Javnih skladišč dosegel v prvih enajstih mesecih 1.644.000 ton in da je bil za 11 odst. nižji kot v istem lanskoletnem razdobju.
Na osnovi uradnih podatkov o prometu v prvih enajstih mesecih in dosedaj znanem prometu v mesecu decembru, lahko predvidimo, da bo tržaško pristanišče le z veliko težavo doseglo letni promet petih milijonov ton, da pa bo letošnji promet vsekakor znatno nižji, kot Je bil lanski.
Podobne ugotovitve veljajo tudi za železniški promet, ki odraža v prvi vrsti promet Javnih skladišč (in kjer je bil zabeležen najresnejši padec), povrh pa prihaja do izraza vedno ostrejša konkurenca težkih tovornjakov. Z železnico so v letošnjih prvih enajstih mesecih prepeljali 1.792.536 in v prvih enajstih mesecih 1961. leta 2.246.934.
zveze, ki je izrazilo iskreno zahvalo vsem, ki so počastili spomin dolgoletnega vodilnega člana zveze Mirka Kosmine.
Nato je predsedstvo razpravljalo na osnovi sklepov zadnjega zasedanja izvršnega odbora, ki se je sestal v Gorici v nedeljo 1. decembra, o kadrovskih vprašanjih in notranji strukturi zveze ter včlanjenih organizacij. Se posebej je bilo govora tudi o nujnosti o-krepitve Kmečke zveze. V tem okviru je predsedstvo tudi pregledalo nekatera druga vprašanja, ki so bila predmet diskusije izvršnega odbora.
Predsedstvo je proučilo objav, ljeno poročilo desetega zasedanja jugoslovansko-italijanskega mešanega odbora, ki je razpravljal od 12. do 18. t-m. v Beogradu. Sprejeti so bili nekateri konkretni sklepi za nadaljnjo akcijo za o-krepitev slovenske šole in za u-
Važno opozorilo razlaščenim kmetom
Kmete in lastnike zemljišč v katastrskih občinah Dolina, Boljunec in Milje, ki so pred kratkim dobili dekrete o razlastitvah zemljišč, opozarjamo, da imajo po zakonu pravico do pritožbe na sodišču. Tako lahko dosežejo višjo ceno za svoja zemljišča in stavbe.
Rok zapade 30 dni po sprejemu odloka o razlastitvi.
Ne zamudite roka in ne nasedajte raznim namigavanjem, prigovarjanjem ter prikritemu strahovanju!
Vso pravico imate, da vam razlaščena zemljišča plačajo po sedanji tržni ceni.
Obrnite se na svojo strokovno
SPORAZUM V TOVARNI PAPIRJA V ŠTIVflNU
Izplačilo nadomestnih vsot za proizvodno nagrado
Delavci bodo dobivali od 6.500 do 7.500 lir na mesec
Ravnateljstvo tovarne papirja v šotni z dela. Ta denar ne pride v
Stivanu je podpisalo s sindikati papirne stroke sporazum, ki se nanaša na sporazum z dne 23. junija 1961. kateri določa, da je treba uvesti proizvodno nagrado. Obe strani sta poudarili, da je treba uvesti to nagrado, povezano z objektivnimi elementi, pri čemer pa je treba upoštevati, da je treba precej časa, da se proučijo razni podatki za določitev nagrad. Stranki sta se obvezali, da bosta dokončali pogajanja za nagrado do konca marca 1964 po tehnični proučitvi. Ce bo potrebno, bodo odložili te rok, toda sporazumno.
V pričakovanju določitve proizvodnih nagrad bodo začeli s prvim januarjem 1964 plačevati u-radnikom in delavcem prve kategorije po 7:500 lir nadomestila na mesec, drugi kategoriji 7.000 lir, tretji in nadaljnjim kategorijam pa po 6.500 lir na mesec. Ta denar bodo izplačali vsake tri mesece v drugi polovici meseca, ki sledi tromesečju. V primeru prekinitve delovnega odnosa, bodo izplačali delavcem toliko iest-indvajsetin nagrade, kolikor dni bodo delali. Delavcem, ki bodo odsotni z dela, pa bodo odbili toliko šestindvajsetin omenjene vsote, kolikor dni pač bodo od-
Seja predsedstva SKGZ
Sinoči se je sestalo predsedstvo Slovenske kulturno gospodarske
Urnik trgovin za božične in novoletne praznike
Slovensko gospodarsko združenje sporoča, da bodo po veljavnem pretek-turnem odloku imele trgovine za božične in novoletne praznike naslednji urnik.
V	TOREK, 24. DECEMBRA (na božično viljo) lahko vse trgovine podaljšajo umik do 21. ure. Trgovine 'jestvin pa lahko odprejo popoldne eno uro prej.
V	SREDO, 25. DECEMBRA na božič bodo zaprte vse trgovine, razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure, slaščičarn, ki bo-bo odprte od 8. do 21.30.
V	ČETRTEK, 26. DECEMBRA, praznik sv. Stefana, bodo vse trgovine zaprte. Mlekarne bodo odprte od 7. do 12. ure, pekarne od 7.30 do 12. ure, cvetličarne od 8. do 13. ure, slaščičarne pa od 8. do 21.30.
V	TOREK, 31. DECEM-BRA za Silvestrovo bodo trgovine podaljšale urnik do 21. ure.
V	SREDO, 1. JANUARJA (Novo leto) bodo vse trgovine zaprte, razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure in slaščičarn od 8. do 21 JO.
V	PONEDELJEK, 6. JANUARJA (sv. Trije kralji) bo enak urnik kot za Novo leto.
ra n^oego	or^joy „a^in;7o=
novih prostorov prosvetnega druš- zakonita sredstva za zaščito svojih tva «Ivan Trinco» v Čedadu. 1 interesov, dokler je še čas.
GROZEN ZLOČIN V STANOVANJU V UL. BERGAMASCO
S kuhinjskim nožem v prsih mrtev sredi razmetane sohe
Policija je priprla brata umorjenega, ki sla se med seboj stalno prepirala, vendar pa ni izključena možnost, da je morilec kakšna tretja oseba
V stari, petnadstropni hiši v Ul. Bergamasco 9, se je v včerajšnjih jutranjih urah dogodil grozoten zločin, V majhni, razmetani sobi v petem nadstropju je stanovalka v isti hiši Fonda okrog 11. ure našla na tleh ležečega 40-letnega Giuseppa Pietrobona z no. žem v prsih. Fondova stanuje v istem nadstropju in se ji je zdelo čudno, da se Pietrobon, ki je v sobi živel sam z 31-letnim bratom Giovannijem ni prikazal, kot je bila njegova navada. Odprla je vrata Pietrobonove sobe in o-nemela ob grozotnem prizoru, ki se je nudil njenim očem. Vsa prestrašena je pritekla po stopnicah in z najbližjega telefona v raztrr ganih stav*ki;h obvestila karabi, njerje, ki so pod vodstvom kapetana Pazzaglie prihiteli v Ul. Bergamasco.
Kaj se je zgodilo v tisti mali sobi? Kdo je umoril Pietrobona? To sta bili prvi vprašanji, ki so ju postavili preiskovalni organi. Pietrobon je namreč bil zaboden okrog 6. ure zjutraj s kuhinjskim nožem naravnost v srce ter je ležal na tleh ves okrvavljen v samih spodnjih hlačah in majici. Brata Giovannija ni bilo doma in je izginil neznano kam. Stanovalci vedo povedati, da sta se brata skoraj vsak dan pričkala. Večkrat je prišlo tudi do hudih sporov in njuno kričanje se je razlegalo po vsej hiši. Oba sta rada pila in hodila od gostilne do gostilne ter se vračala potem domov, kjer sta se začela prepirati.
Karabinjerji so seveda začeli i-skati Giovannija. Zasumili so namreč, da je on v napadu jeze ali morda zaradi kakega drugega razloga napadel brata Giuseppa ter ga zadel z dolgim kuhinjskim nožem. Sinoči okrog 19. ure so preiskovalni organi Giovannija zasačili v Ul. Conti, ko je bil namenjen na večerjo v menzo za tuberkulozne, ki jo v isti ulici na št. 1-1 upravlja občinska podporna ustanova. Giovannija Pietrobona so karabinjerji prijeli in ga spremili na karabinjersko postajo v Ul. Hermet, kjer ga je kapetan Pazzaglia začel zasliševati. Pozno zvečer še nismo izvedeli ali je Giovanni priznal bratomor.
Kot je bilo mogoče izvedeti od preiskovalnih organov, ni izklju-Citi tudi možnosti, da je morda kaka tretja oseba umorila Pietro, bona. Karabinjerji namreč vodijo preiskavo tudi v tej smeri, da bi izsledili verjetnega zločinca ter zaslišujejo znance in prijatelje o-beh bratov.
Preiskovalni organi so vzeli v pretres to možnost tudi zaradi
«iiuiiuuimiiiiiiimHiiuiiiiiiiiiiniiiuiiuiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiumiiiiiiiii
USPEŠNA AKCIJA FINANČNIH STRAŽ
Na avstrijskem tovorniku skrite 3 tone cigaret
Tovornik je privozil iz Avstrije skozi Jugoslavijo in je bil namenjen s svojim tihotapskim tovorom v Milan - Oba šoferja v zaporu
Z uspelo In hitro akcijo so vče-Taj okrog poldne s sodelovanjem finančnih straž iz Tržiča, finančne straže iz Trsta, katere je vodil kapetan Baiano, ustavile na trbi-iki cesti, nekaj kilometrov pred Tržičem, avstrijski tovornik s prikolico K 51570 ter zaplenile na njem tri tone pretihotapljenih a-meriških in švicarskih cigaret, ki so bile natovorjene na tovorniku in prikolici pod za ta prevoz nalašč pripravljenim tovorom desk. Finančne straže so aretirale oba šoferja tovornika 28-letnega Kurta Seebacherja iz Bachla in 29-letnega Roberta Hijllblinga iz Feldkirchena, oba uslužbena pri nekem uvoznem-izvoznem podjetju na Dunaju.
Seebaoher, in Hollbling sta s to-vomikom dopotovala iz Jugoslavije in sta včeraj zjutraj privozila na naše ozemlje čez mejni blok na Fernetičih, S seboj sta imela dokumente iz katerih Je bilo razvidno, da sta bila namenjena v Florenco, kjer bi morala oddati tovor lesa, ki »ta ga vozila dvema
tamkajšnjima podjetjema. Zadevno carinsko kontrolo sta opravila v lesnem pristanišču in nato nadaljevala pot po trbiški cesti. Toda že ko sta privozila na mejo, se je finančnim stražnikom zdel tovor sumljiv ter so sledili tovorniku. Njihov trud ni bil zaman, ker so na prikolici in tovorniku našli skritih pod deska-mi 300 škatel po 10 kg v katerih je bilo po 500 zavojčkov cigaret. Monopolna vrednost cigaret, ki so bile boljše vrste, je približno 50 milijonov lir.
Finančni stražniki so poleg pretihotapljenih cigaret zaplenili tudi tovornik in ga zapeljali na pomol Fratelli Bandiera. Finančni stražniki nadaljujejo preiskavo, da bi ugotovili, katerim prekupčevalcem so bile cigarete namenjene. Mi se, da so bile pretihotapljene cigarete namenjene v Milan, kjer je glavno središče tihotapske trgovine s cigaretami. Oba avstrijska šoferja so prijavili sodnim oblastem in ju prepeljali v koronejske zapore v pričakovanju razprave,
dejstva, da ima stavba, v kateri sta stanovala brata Pietrobon, dva vhoda. Pritlični vhod na samotno Ul. Bergamasco in vhod na Ul. Molino a Vento 72, ki pelje naravnost v tretje nadstropje. Ni torej izključeno, da je zločinec izkoristil to ugodnost, se nevidno vtihotapil skozi ena vežna vrata, prišel v peto nadstropje ter v odsotnosti brata Giovannija obračunal s Pietrobonom s katerim je morda imel stare račune in se potem umaknil skozi druga vrata. Vse te možnosti sedaj proučujejo karabinjerji, da bi razjasnili ta grozoten zločin in zločinca izročili pravici.
Dr. Scandellari nastopil službo
Včeraj zjutraj je bila v sodni palači kratka ceremonija ob pri-hodu v Trst novega generalnega prokuratorja pri prizivnem sodišču dr. Maria Scandellarija. Ob priliki te ceremonije je generalni prokurator uradno nastopil službo v Trstu. 2e dopoldne je dr. Scandellari obiskal župana Fran-
zila in predsednika pokrajinske uprave Deliseja, danes pa bo obiskal generalnega vladnega komisarja dr. Mazzo.
Novi obrazci za prijavo «Vanoni»
Uradni list bo v kratkem objavil odlok finančnega ministra Tre. mellonija, s katerim se odobravajo novi obrazci za prijavo dohodkov za leto 1964. Kot je znano, bodo poslali nove prijavnice davkoplačevalcem kmalu po Novem letu.
Novi obrazci so bolj preprosti kot labi in vsebujejo samo razpredelnice zemljiških dohodkov, dohodkov od hiš, raznih dohodkov ter razpredelnico za dopolnilni davek. Iz obrazcev so izločili razpredelnice za industrijsko in trgovsko dejavnost ter za pro-ste poklice. Te razpredelnice so tiskane z barvnim tiskarskim črnilom in jih bodo razdelili brezplačno tistim, ki jih morajo izpolniti. Obrazce so poenostavili, ker so postali že preveč zapleteni.
poštev za trinajsto plačo, ker je že vračunana v teh vsotah.
Delavcem so priznali to nadomestilo za proizvodno nagrado tudi za leto dni nazaj ter bodo izplačali prvi kategoriji 90.000 lir, drugi 84.000, tretji pa 78.000 lir. Od tega bodo odšteli 25.000 lir predujma, ki so ga dali delavcem 15. maja. Delavcem, ki so bili sprejeti na delo po prvem januarju 1963, pa bodo izplačali toliko dvanajstin te vsote, kolikor mesecev so delali.
Sinoči v Gregorčičevi dvorani
Klavirski koncert Tatjane Uršičeve
V «Gregorčičevi dvorani» v Ul. Ceppa je sinoči Glasbena Matica priredila klavirski koncert svoje bivše gojenke Tatjane Uršičeve. Mlada pianistka je, kot je v svojem uvodnem nagovoru povedal ravnatelj GM dr. Gojmir Demšar, letos z uspehom diplomirala na tržaškem konservatoriju «Tartini» in je bil sinočnji koncert njen prvi javni nastop po doseženi diplomi.
Pianistka, ki je kolikor toliko rednim obiskovalcem prireditev šo. le naše Glasbene Matice še prav dobro v spominu z raznih šolskih produkcij, se je lepemu številu poslušalcev predstavila s sedmimi skladbami, ki jih je izvajala na pamet. Ze to dejstvo, povrhu pa še izvajanje samo je v poslušalcih zapustilo utemfljen občutek, da smo s Tatjano Uršičevo dobili tržaški Slovenci novo talentirano in mnogo obetajočo pianistko. Njeno tehnično obvladanje glasbila je že danes na zavidljivi višini, ki izpričuje resnost študija in trdnost teoretične podlage, v interpretaciji pa se je tudi že približala ravni, ko je moč ne samo slutiti, temveč tudi prav določeno občutiti težnjo po vsebinskem in čustvenem poglabljanju in oblikovanju izvajanih skladb, kar je najboljše spričevalo njenih umetniških stremljenj.
Njen sinočnji repertoar je obsegal Bachovo «Kromatično fantazijo in fugo», Scarlattijevo Sonato v G-duru, Beethovnovo Sonato v Fis-duru op. 78, Chopinova Nokturna v cis-molu in b-molu, Brahmsovo Rapsodijo v Es-duru, Aleksandra Skrjabina Etudi v b-molu št. 11 in v v dis-molu št. 12 ter za nameček še Chopinovo mazurko.
Pianistka je vse skladbe izvajala dognano, morda tu in tam ne-koliko zadržano, a na vsak način posebno učinkovito v čustvenih odstavkih Chopinovih nokturnov in Skrjabinovih etud. Tudi Bacha jé podala prepričljivo, zlasti prvi odstavek (fantazijo) in pa Scarlattijevo sonato, v kateri je prišla do izraza njena dobra tehnika.
Mlado pianistko, za katero smo uperjeni, da nam bo v prihodnosti pripravila še marsikateri glasbeni užitek, in kateri iz srca želimo mnogo uspehov na njeni komaj začeti umetniški poti, so poslušalci nagradili s toplim aplavzom, v katerem sta se združevala priznanje in simpatija.
j. k.
Slovenska planinska odprava na Kavkaz
je zadnji velik dosežek najboljših slovenskih planincev v inozemstvu. O njej bo pripovedoval udeleženec
ANTE MAHKOTA
z 200 barvnimi diapozitivi — za SFDT v «Gregorčičevi dvorani» danes 20. t. m. ob 20.30.
* Slovensko gledališče v Trstu
V nedeljo, 22. t. m. ob 16. uri na KONTOVELU
Girolamo Gigli
tDON PILONOVA SESTRICA
Igra v petih dejanjih
ROD «MODREGA VALA» TRST ima v nedeljo, 22. t.m. ob 9. url
redni občni zbor
v Slovenskem dijaškem domu v Trstu.
Ker poteka te dni deset let od ustanovitve prve taborniške družine na Tržaškem, bo popoldne ob 15. uri v istih prostorih
KULTURNA IN DRUŽABNA PRIREDITEV
na katero vabimo poleg članstva tudi bivše člane, starše tabornikov in vse njihove prijatelje
R M V
.......................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii
H TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Začetek razprave o prometni nesreči pri kateri se le ubil dr. Kulterer
Zagovarjati se mora šofer avtomobila: ki je morda zakrivil nesrečo Nadaljevanje razprave o aferi v bolnišnicah
Pred kazenskim sodiščem (pred. sednik Rossi, tožilec Ballarini, zapisnikar De Paoli, zastopnik zasebne stranke Morgera, obramba G. Wondrich im Sbisà) se je začela včeraj obravnava proti 23-let-nemu Sergiu Remorju, ki je obto. žen, da je 26. septembra zvečer nenamerno ubil tržaškega zdravnika Leopolda Kultererja.
Obtožnica trdi, da je Remor vozil svoj popolnoma novi avto «Innocenti Austin» v vin/jenem stanju. Na velikem ovinku tTbi-šk« ceste pri Padričah je zaradi neprevidnega upravljanja vozila in velike hitrosti zašel čez belo nepretrgano črto na sredi ceste ter se zaletel v avto «600 Vignale», katerega je upravljal zdravnik. Pri nezgodi se je poškodovala tudi 22-letna Margherita Porto-lan, ki se je peljala skupaj z Re-morjem. V bolnišnici se je morala zdraviti dva meseca. Zato so Remorju naprtili tudi obtožbo telesnih poškodb.
Včeraj so sodniki zaslišali zdravnika dr. Storicija, ki je bil tistega večera v sprejemnem oddelku splošne bolnišnice. Na vprašanje javnega tožilca je zdravnik izjavil, da ni oipazil na Remorju znakov vinjenosti. Na zahtevo odv. Morgere pa je pojasnil, da močan šok lahko prikrije vinjenost.
Sodniki so zaslišali tudi pokoj, nikovo ženo, vendar pa razprave niso mogli zaključiti, ker je bila odsotna glavna priča, se pravi Portolanova. Sodišče je ukazalo agentom komisariata javne varnosti, naj žensko pripeljejo jutri na proces.
Zaslišanje Portolanove je izredno važno iz več razlogov. Predvsem je dekle edina priča, a z druge strani bo morala pojasniti nekatere protislovne izjave, ki jih je podala med preiskavo. Por-tolanova je namreč izjavila na e-ni strani, da je bil Remor vinjen ter da je upravljal avto na zelo nepreviden način, a na drugi je trdila prav nasprotno. Prav to njeno obnašanje je napotilo javno tožilstvo v oktobru, da je izdalo zaporni nalog za obtoženca. Obravnava se bo zaključila ver-jetno jutri.
...
Pred drugo sekcijo kazenskega sodišča (predsednik Boschini, tožilec Visalli, zapisnikar Strippoll) se je nadaljevala včeraj obravnava proti 16 obtožencem z znanega procesa zaradi škandala v združenih bolnišnicah. Na zatožnem stolu je spet sedel inž. Cisi-lin, ki je moral odgovarjati na
številna vprašanja v zvezi z neko goljufijo, ki so jo obtoženci zagrešili baje 1956. in 1957. leta. Gre za nabavo velikega parnega kotla za termično centralo v sploš. ni bolnišnici. Dobavo kotla in odgovarjajoča dela je vzela v zakup družba F.A.T.I.S. Obtožnica trdi, da je družba po krivičnem zaslužila okoli 5 milijonov lir. Včeraj je inž. Cisilin dejal, da se ne čuti krivega. Večkrat pa je izjavil, da se ne spominja kake podrobnosti. Razprava se nadaljuje danes.
Splavitev največje turbocisterne
4. Januarja ob 11.30 uri bodo v Tržiču splavili ogromno ladjo su-permotocisterno «Carlo Cameli» z nosilnostjo 90.400 ton. Samo krmilo je težko 65 to,n, vijak pa 32 ton. Ladji bo za botrico gospa Anna Maria Cameli. To bo največja motocistema, zgrajena v I-taliji, in tudi ena največjih na svetu. Dolga je 265 m, široka 37 in v njenih cisternah bo prostora za 110.000 kubičnih metrov tekočega goriva.
Isti dan pa bodo postavili na kobilico prvi kos gredlja turbinske potniške ladje 29.000 ton, ki bo lahko sprejela 1666 potnikov in 424 članov posadke ter plula z brzino 27 vozlov na
uro.
Neroden padec dijaka v telovadnici
V telovadnici slovenske enotne srednje šole na Opčinah1 se je včeraj zjutraj ponesrečil pri telovadni uri 12-letni dijak Iztok Valič s Proseka št 191. Iztoku je spodrsnilo in je nerodno padel ter si pri tem zlomil levo podlaktni-co. Z avtomobilom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 40 dni.
Delavec se je pobil pri prenašanju malte
30 dni se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku 64-letni delavec Giuseppe Benci iz Ul. delle Cave 16, ki .je včeraj prenašal malto v tovarni igralnih Kart «Mo-diano» v Ul. dei Leo, kjer je delal za Emilia Specha iz Ul. Commerciale 106. Nenadoma mu je spodrsnilo in je nerodno padel. Pri padcu se je pobil po levem kolenu in zadobil verjetne kost-
ne poškodbe. V bolnišnico so prepeljali z zasebnim avtom.
ga
Pridržani prognozi zaradi padcev
Na ortopedski oddelek so včeraj sprejeli s pridržano prognozo zaradi zloma leve stegnenice 76-let-no gospodinjo Matildo Zorattijevo vd. Bislacchi iz Ul. Settefontane 24. Zorattijeva se je ponesrečila v bolnišnici pri Sv. Ivanu, v oddelku za onemogle, kjer je padla na hodniku. V bolnišnico so jo prepeljali z avtom RK.
V spalni sobi pa je včeraj zjutraj postal žrtev nerodnega padca upokojenec Salvatore Boniven-to iz Ul. Oriani 3, ki se je pobil po glavi in nad desnim očesom. V bolnišnico so ga prepeljali z avtomobilom RK, spremljal ga je njegov 63-letni zet Mario Jaculin, ki je povedal, kako se je Boni-vento ponesrečil. Priletnega upokojenca so nujno sprejeli ne nevrokirurškem oddelku s pridržano prognozo.
Z motorjem v avto
V Ul. Montorsino pri hišni številki 2, se je včeraj okrog 13. ure dogodila prometna nesreča. 57-letni Armando Candussi iz Ul. S. Giacomo in Monte 15 se je s svojim motornim kolesom zaletel v fiat 1100 TS 43978, ki ga je iz nasprotne smeri privozil 26-letni Roberto Pasavento iz Ul. Sara Davis 67. Zaradi trčenja je Candussi padel z motorja in se ranil nad levim očesom, po nosu, levi roki in levem stegnu. V bolnišnico so ga prepeljali z avtomobilom RK, nudili so mu prvo pomoč in ga nato odposlali domov s prognozo okrevanja v 10 dneh.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 19. decembra se Je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
UMRLI SO: 71-letna Lucia Petrin, 61-letni Mano Lussi, 73-letnl Giovanni Kapelj, 79-letnl Antonio Metton, 87-letni Luigi Scarpa, 63-letni Pietro Starrhaus, 77-letna Ida Tolomelli por. Ferrari, 59-letna Maria Pirich vd. Giacomelli.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Cipolla, Ul. Belpogglo 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Alla Maddalena, Ul. dellTstrla 43; Pizzul-Cigno-la, Corso Italia 14; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26.
Gledališča
VERDI
Danes ob 20.30 za red C v parterju in ložah ter za red A na galerijah in balkonih tretja predstava Mascagnljeve opere «Mali Marat» z istimi nastopajočimi kot pri prejšnjih predstavah.
Dirigent Oliviero de Fabritils. Jutri prva predstava Massene-tove opere «Manon» za red A v parterju in ložah ter za red C na galerijah in balkonih. Dirigent Oliviero de Fabritils. ,V glavnih vlogah nastopajo: Mietta Sighele, Giuseppe Di Stefano, Mario Basiola Jr. In Federico Davla. Dirigent zbora Giorgio Kirschner. Koreografija Carlo Fara-boni. Režija Enrico Frigerio.
Pri blagajni gledališča se nadaljil-Je prodaja vstopnic za današnjo predstavo opere «Mali Mar^t» In za vse štiri predstave opere «Manon» (21., 23., 27. in 29. dec.).
TEATRO STABILE Danes ob 21. url v Avditoriju «La breccia» avtorjev Guardama-gne in Marislja. Red E. Igra je prejela nagrado «Premio tricolore 196!». Režija Ruggero Jacobbi. Scena in kostumi Maurizio Mammi. Izvirna glasba Raoul Ceroni. Rezervacija ln prodaja vstopnic v Galeriji ProttI (tel. 36-372).
Nazionale 13.30, 17.30, 21.30 «Lawrence d'Arabia». Technicolor. Alee Guinness. Anthony Qulnn, Jose Fer-rer. Film sedmih Oskarjev. Zadnji dan.
Arcobaleno 16.00 «Il mistero del signor Cooper». Therry Thomas.
Excelsior 15,00 «Sciarada». Technicolor. Gary Grant. Audrey Hepburti.
Fenice 15.30 «La noia». Horst Buch-holz, Catherine Spaak. Prepovedano mladini.
Grattacielo 16.00 «La corruzione». Rosanna Schiaffino. Jacques Perrin. Prepovedano mladini.
Superclnema 16.00 «11 capobanda». Technicolor, technirama.
Alabarda 16.00 «La ragazza dello scandalo». Anyes Laurent.
Filodrammatico 16.00 «Parigi nuda». Technicolor. Prepovedano mladini.
Aurora 16.30 «I mostri».
Cristallo 16.00 «55 giorni a Pechino». Technicolor».
Capltol 16.30 «Irma la dolce». Shirley Mac Layne. Technicolor. Prepovedano mladini.
Garibaldi 15.30 «Cronaca familiare». Technicolor. Marcello Mastroianm.
Massimo 16.00 «Lo spione». Jean Paul Beimondo, Sergie Reggiani. Prepovedano mladini.
Impero 16.30 19.00 21.45 «La veglia delle Aquile».
Moderno 16.00 «Ti-Koyo e il suo pescecane». Technicolor. Marlene A-mond.
Astoria 16.30 «Tenera è la notte». Technicolor.
Astra 16.30 «Le avventure di caccia del professor De Paperls».
Vittorio Veneto 16.30 «Va e uccidi». Frank Sinatra. Prepovedano mladini.
Abbazia 16.00 «Le scimitarre del mongoli». Technicolor. Toshiro Hl-fone.
Marconi 16.00 «Gli imbroglioni». Walter Chiari, Antonella Lualdl.
Ideale 16.00 «Due contro tutti». Technicolor. Walter Chiari, Raimondo Vianello.
Skedenj 16,00 «Il mostro di Duessel dori».
KJE BOMO SIL VESTROVALi?
JAMSKA RESTAVRACIJA Postojna
Veliko tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih restavracije. Silvestrova večerja in ples 2.500 din. — Igrala bosta dva najboljša orkestra. Rezervacije v turistični pisarni in v jamski restavraciji. Tel. 68.
•
«MARINELLA» Trst, Viale Mirama-re 323. Pripravite se na tradicionalno silvestrovanje. Pridite, igral bo evropsko priznani orkester «MARIOLINO e i PRINCIPI di TRIESTE». — Prosimo, da pravočasno rezervirate. Tel. 36366.
•
HOTEL TURIST Ljubljana, Dalmatinova ul. št. 12 — tel. 36129, vabi na prijetno silvestrovanje, ki ga prirejamo v vseh prostorih hotela. Sprejemamo rezervacije.
•
HOTEL «TRIGLAV» Koper, prireja veliko silvestrovanje (trije orkestri). Cena za bogato večerjo in rezerviranje 1.500 din. V nočnem baru dva programa, rezerviranje l.lliO din, konsumacija 1.000 din. Opozarjamo na silvestrovanje v novem hotelu «GIUSTERNA» in sprejemamo rezervacije. — Silvestrovanje v obratu «RI2ANA» z večerjo in plesom 1.000 din. Rezerviranje sprejema recepcija hotela, tel. 21650.
•
HOTEL «PALAČE» Portorož, tel. 37145 priredi tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih hotela in kavarne «JADRAN». Igrajo štirje priznani orkestri. Rezerviranja od 1.000 do 2.000 din. Silvestrski menu po naročilu.
•
Veliko silvestrovanje v hotelu «BELVEDERE» nad Izolo in v hotelu «ZORA» v Izoli. Rezervacije in informacije v obeh recepcijah, tel. 71233 - 71141.
•
TURISTIČNO GOSTINSKO PODJETJE «METROPOL» Piran vabi na tradicionalno silvestrovanje v hotel «LUCJJA» pri Portorožu, v hotel «SIDRO» in v nočni bar «TRI PAPIGE» v Piranu. Rezervacije v recepciji hotela «SIDRO» v Piranu, tel. št. 73314.
Tridnevni penzion za novoletne praznike po izredno nizki ceni. Izbrani silvestrski menu z rezervacijo v hotelu «LUCIJA» 2.500 din in v hotelu «SIDRO» 2.000 din
HOTEL «SABOTIN» Gorica - Nova Gorica (Solkan) priredi silvestrovanje v vseh prostorih hotela.
•
«PARK HOTEL GORICA», Nova Gorica, prireja veliko silvestrovanje. Rezerviranja so nujna. Pridi-
«cepclji.	«m	i
HOTEL «KRAS», REPENTABOR priporoča silvestrsko večerjo. Rezervacije osebno ali telefonsko 221331.
•
HOTEL FURLAN, REPENTABOR priredi tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih hotela. Bo-
gata silvestrska večerja, glasba, ples in rezervacija L 4,000.—. Telefon 221360.
RESTAVRACIJA KRIŽMAN — VELIKI REPEN. V obnovljeni dvorani prireja tradicionalno silvestrovanje. Igra «Kraški orkester». Nujne so rezervacije, tel. 221361. Silvestrski menu po želji.
•
RESTAVRACIJA ŠKABAR v REP-
NU priporoča silvestrsko večerjo. Potrebna je rezervacija, tel. 221690.
•
HOTEL «TRIGLAV» SEŽANA priredi tradicionalno silvestrovanje s silvestrsko večerjo. Igral bo priljubljeni orkester. Priporoča se rezervacija.
•
GOSTINSKO PODJETJE «GALEB» KOPER. Kot vsako leto priredi tudi letos silvestrovanje z bogatim menujem v svojih obratih: HOTEL «GALEB», tel. 21605, RESTAVRACIJA «RIBA», tel. 21182, KAVARNA «LOŽA» tel. 21198. Rezervacije v obratih. Igrajo prizna, ni orkestri. Priporočamo se za obisk.
•
HOTEL CENTRAL PORTOROŽ vabi na prijetno silvestrovanje. Bogata silvestrska večerja. Igra priznani orkester «ALBATROS». Rezervirajte pravočasno — tel. 73131.
•
CASINO’ «ROSALIA» OPATIJA
Prijetno boste pričakovali Novo leto 1964 v CASINO’ «ROSALIA» v OPATIJI. V vstopnini 2.500 din je vključena konzumacija vseh jugoslovanskih pijač in hladni bifé. — VSTOP SAMO ZA TUJE DRŽAVLJANE.
GRAND HOTEL «UNION» — Ljubljana, Miklošičeva ulica — vabi vse na tradicionalno silvestrovanje. Izbrana jedila in pijače. Silvestrski menu 2.500 din, vključena tudi vstopnina in ples.
•
HOTEL «KRAS» POSTOJNA tel. 100 vabi na prijetno in veselo silvestrovanje. Silvestrska večerja v dveh variantah, godba in ples. Samo rezerviranje.
•
ALI ŽELITE PRIJETNO SILVESTROVATI? V Ljubljani v novem hotelu «ILIRIJA» bo igral zabavni orkester s pevko Ivano KRAŠEVEC — Obvezni menu — Rezervacije tel, 31135. Cena 3.600 din. Damam je na razpolago frizerski salon.
BOŽIČNA in	or
NOVOLETNA
rta
voščila
s tržaškimi motivi vam nudi:
TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška št. 20 Tel. 61-792
KINO «R0SANDRA» BOLJUNEC
predvaja danes 20 t. m. ob 19.30 uri film;
t CAVALLONI»
(VALOVI)
Igrajo: SANDRA DEE, CLIFF ROBERTSON, JAMES DARREN in ARTHUR O’CONNEL
Kine ita IfnÈb
mrk
predvaja jlanes 20. t. m. ob 18. uri film:
DN« DEI TRE
(EDEN IZMED TREH)
Samo eden je moril: kdo od treh?
Igrajo:
ANTHONY PERKINS RENATO SALVATORI JEAN CLAUDE BRIALY
Razna obvestila
Prosvetno društvo BarkovIJe. Danes, 20, t. m. ob 21. uri v društvenih prostorih odborova seja.
Darovi in prispevki
Anton Rijavec daruje 2.300 lir z\ Dijaško Matico.
V	počastitev spomina pok. Jadrana Dolenca darujeta Karla In Tone Kalc 2.000 lir za Dijaško Matico.
V	počastitev spomina pok. Mirka Kosmine daruje Rado Kosmina 1.000 Ur za Dijaško Matico.
Mali oglasi
DEKLE 15-16 let starno» ltte vina jestvin, Ulica Udine 33.
trgo
PRIMATO’S
i::::::::::::::::::::::::::::
TRST, KORZO ITALIA ŠT. 24
TRGOVINA Z NAJNIŽJIMI CENAMI
V MESTU
KONFEKCIJA DEŽNI PLAŠČI PLETENINE
VSAK NAKUP V TRGOVINI
PRIMATO’S
VAM PRINAŠA VELIKE KORISTI
DRUŽBENE^ TEME NA DNEVNEM^ REDU MADŽARSKIH^ RAZPRAV
Materialno spodbudo je treba
dopolniti tudi z vzgojo
Tudi največji nasprotniki so se sprijaznili z upošteva-njem materialne zainteresiranosti proizvajalca - Toda kaj tedaj, ko gre to čez mero, ki se ne da kontrolirati?
Tipično nemška poroka...
BUDIMPESTA( decembra. — Vprašanje materialne spodbude spada v vrsto gospodarsko političnih tem, o katerih se na Madžarskem zelo pogosto in — odvisno od razmer — tudi na najrazličnejše načine razpravlja. Pravzaprav se je o tem že veliko razpravljalo. Pred nekaj leti so se vodile ostre razprave tudi glede tega, ali so določene oblike stimuliranja 3 plačami sploh potrebne, ali so «injekcije» te vrste sploh koristne v družbi, ki želi utrditi zavest. Bilo je ob tej priložnosti nevzdržnih pretiravanj v eno in drugo smerr pretiravanj, ki jih je praksa brez milosti razveljavila, ovrgla, skupno z mnogimi drugimi togimi princiji preteklosti. V letih, ki so temu sledila, so se pojavljali novi pojmi, nova dojemanja, ki so prav tako bila obremenjena s pretiravanji, in ki so tudi doživela podobno usodo, kot prejšnja. Končno pa je bil pomen materialne spodbude dojet ali celo sprejet tudi v «taboru» onih, ki so bili nekoč proti njej, ki so jo nekoč odklanjali.
Toda široka uporaba raznih vrst zainteresiranosti je odkrila in spravila na površje celo vrsto novih vprašanj, ki so v zadnjih časih postala predmet diskusij v najširših krogih, za ljudi pa, ki so sposobni prijeti za pero, pa so postala povod, da ponovno spregovorijo o pomenu zavestnega činitelja v izvrševanju nalog gradnje socializma. V čem je vse to in kaj je ono, kar zaskrbljuje avtoritativne komentatorje madžarskega tiska?
Težko in skoraj nemogoče — pravijo oni — je izdelati tako popoln sistem nagrajevanja, ki bi hkrati in enako mogel učinkovito stimulirati ljudi na večjo intenzivnost dela, na izboljšanje kakovosti izdelkov, za uresničenje čim večjih prihrankov in vse druge oblike naporov, od katerih je v večji ali manjši meri odvisen splošen uspeh v proizvodnji in napredku. Tudi najbolj pravilno usmerjana morejo sredstva materialnega stimuliranja spodbujati le pri izvrševanju nekaj najvažnejših nalog in še teh ne vseh, tako da. se vedno najdejo možnosti za najrazličnejše izigravanje dolžnosti. Kaj se dogaja v takšnih primerih in kaj se dogaja za mejami, preko katerih ne seže več vpliv materialne spodbude? Odgovor ej samo eden; odločilni činitelj postaja tu in uspešno reševanje določene naloge začenja tu biti odvisno od tega, ali bosta v človeku močnejša poštenje in zavest o splošnem interesu, ali pa sebičnost posameznika, njegova želja, da čimprej in čim več zasluži. Možnosti za takšne dileme so izredno velike.
Navaja se kot primer vprašanje prihranka in kakovosti, torej dveh zahtev, ki v sistemu stimuliranja niso po važnosti povsod enake. Delavec na primer želi čim več prihraniti, ker je od tega odvisna njegova plača odn, nagrada. V nekem trenutku pa spozna, da ne posveča dovolj pozornosti kakovosti izdelka; in tu začne kolebati: kaj naj napravi? Obstajata samo dva izhoda: ali naj žrtvuje del dohodka na ra čun kakovosti, ali pa naj enostavno zamahne z roko in reče: «Ce je njim tako prav, je prav tudi meni. Končno čemu bi škodoval lastnemu žepu». On prav tako more sam v sebi ponoviti duhovit, hkrati pa zelo nevaren rek, ki postaja že pregovor; «Ce človek hoče veliko zaslužiti, mora slabo delati».
Pristaši tega mišljenja nadaljujejo, da ni treba govoriti samo o delavcih in njihovih dilemah, ker se na drugih položajih igra za mnogo večje in pomembnejše «vloge». Stopimo npr. med projektante, med odgovorne ljudi za razne načrte, in poglejmo, kaj se pri njih dogaja. Ti so npr. pravkar dobili nalogo za neko novo delo, vendar pa nimajo časa. V tem primeru bo nekdo od njih rekel: «Tega nikakor ne moremo sprejeti, ker smo zares preobloženi z delom». Toda interesent je uporen in ko ni več druge poti, potegne najmočnejšo karto; «Čaka vas nagrada». In tedaj se razpoloženje med projektanti menja. Kak projektant trenutek še koleba, nato sklene: sprejel bo delo kot nujno, odložil pa bo neke druge naloge, ki pa so s stališča interesov vsega gospodarstva verjetno še mnogo bolj pomembni in katerih zakasnitev more povzročiti resno škodo. V primeru, ki smo ga navedli, je «nagrada», čeprav je bila uvedena z najboljšimi nameni, postala vir sebičnosti, nepoštenega odnosa do nalog, celo do
zlorabe položaja.
Za primer bi se mogla vzeti tudi mnoga industrijska podjetja. V njih se često slišijo sledeče pritožbe:	«Težko bomo uspeli
pri izvrševanju načrta, ker so se pojavile resne in nepredvidene težave. Morali bomo na kak način spodbuditi ljudi, da si zavihajo rokave. Spodbuditi jih moremo pa le s kako nagrado, kajti na koncu koncev vse je treba .mazati'». Za ljudi, ki govorijo tako, je nagrada vse. Brez nje ni rešitve, ona je čudodelna, čarobna palica; njihovo dojemanje, njihova razlaga pa je toliko bolj nevarna, ker se za njo krije izgovor, ki velja za vse in ki pripelje ljudi pred dilemo: ali splošni ali osebni interesi?
V takšnih razmerah — poudar-
jajo kritiki — je treba biti previden in to ne le za to, da bi pravočasno prijeli za vrat sebič-neža, pač pa da bi onemogočili ustvarjanje sebičnosti kot splošnega pojava. Človeku, ki koleba, je treba reči: Dobro premisli, preden kaj sklepaš. Vtem ko delimo nagrade, ne smemo niti trenutek prenehati z opozarjanjem ljudi, da he živijo za sebe, pač pa da delajo za dobro dveh, in sicer za dobro njih samih in za dobro celote. Zato jim je treba še posebej reči, naj dobro razmislijo, da so uspehi njihovih delovnih mest odvisni od uspehov in napredka vse dežele.
Neki budimpeštanski časopis je članek o tej temi zaključil takole:	«Materialno stimuliranje je
dobra stvar, toda mi moramo
vzgajati ljudi, da tudi brez nekega posebnega individualnega interesa delajo dobro in svoje naloge vršijo tudi preko norme. Materialno stimuliranje se ne more nanašati na vse vrste dejavnosti in zgrešeno bi bilo misliti, da bi na njem temeljili družbeno delo in delo v javnem življenju. Ce bi to storili, bi temu delu vzeli smisel, bi umazali čisti ideal skupnosti. Važno je zato, da to vprašanje že sedaj razčistimo, ker nam bosta ideal skupnosti in nesebičnost v bodočnosti vedno bolj potrebna. Morda bi bilo najbolj pravilno, ko bi v primerih, ko je govora o materialnem stimuliranju, govorili hkrati tudi o zavesti, o socialistični vzgoji človeka.»
M. S.
Podčastnik zahodnonemške vojske Klaus Koppe se je oženil. Ker je vojak, je hotel to tudi v tem primeru pokazati. Zato je svojo nevesto Hildegarde odpeljal v cerkev v Baachu kar z oklopnim avtom
MiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiifiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii/iuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ELEKTRIČNA ENERGIJA KOT ELEMENT ŽIVLJENJA
Bela miška Roste je prvo žiro bitje
ki oddaja radijske signale
Dva znanstvenika se ukvarjata samo z belo miško, o kateri vodita posebno knjigo - Toda odkritja, ki jih omogoča ta miška, so velikanskega pomena
* ■ '_______________________________
VVinston Churchill zasluži film. Churchillova mlada leta namerava spraviti na platno Car Foreman, ki je že izbral človeka, ki bo mladega državnika igral: Je to sam Churchillov vnuk, ki ga vidimo na sliki
Rosie pošilja signale! Potrebno pa je vedeti, da je Rosie bela miš — konkretno ženskega spola. Živi v laboratoriju družbe General Electric v ameriški zvezni državi Pennsylvaniji. Toda signale, ki jih pošilja Rosie, moremo slišati le preko slušalk, kakršne imata znanstvenika, ki delata v isti sobi, v kateri živi Rosie in ki te signale in vse početje Rosie beležita v knjigo, ki jo vodita o beli miški. Rosie se «javlja» na lastni valovni dolžini, kajti Rosie je prva radio-miš na svet«.
Dva znanstvenika, ki lovita signale bele miši, se ukvarjata s poskusom, katerega rezultati bi morali imeti izredne posledice. Znanstvenika John J. Konikoff in L. W. Reynold delata v biološkem oddelku laboratorija za vesoljska raziskovanja. Poskusi, ki jih vršita po naročilu družbe General Electric, imajo na-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiniimiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiitii
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
GRASSI IN PERSA V RETTORI
«SLIKARJI POD JELKO» je naziv razstave slik Pietra Grassi] a in bakrenih reliefov perse v galeriji ((Rettori». Grassi je tokrat ubral novo stranpot svoje izraznosti, ki ga vodi v fazo razkrajajoče predmetnosti. Le-ta je bila sicer že pred tem oblikovno zelo rahlo povezana na stvarni, resnični videz vsakdanjega okolja, ki ga je Grassi u-činkovito prenašal z izčiščeno projekcijo golega bistva reči in stvari potom mrežaste plohe črnih črt, pokrivajočih barvno zasnovo. Ta, starejši način slikanja je viden še v odličnih slikah ((Tračnice» in «Stav bišče», izgineva pa že v novejših delih, kot so to «Zimsko polje», «Hiše v bregu» in pa «Predmestje».
Razen tega pa so te tudi barvitejše in jasnejše. Beg potez je živahnejši in kroži v širokih zamahih, ki vodijo do točno predvidenega slikarskega učinka. Predmetno razkrajanje je v teh slikah znatno in oblike označujejo le ploskve barvnih prelivov, v katere pa ne posega več toliko črne barve kot nekoč. Vse to, barvna mozaičnost in črte, na katere je slikar kot na motne črte pentagrama postavljal barvne poudarke, se je pa raz-
tegnilo v širino v novih slikah morja. V njih doseza Grassi izredno globoko daljino obzorji in prozornost ozračja. To je pri tem slikarju nekaj povsem novega in dejali bi, da se je v njih Grassi prerodil, da zaživi v višji umetnosti brezstvarnega slikarstva.
Svojemu običajnemu načinu vseskozi zvest pa ostaja Giovanni Persa v prikazanih bakrenih vzbočeninkah. Vse kažejo določen napredek v izbiri motivov, takih, ki se dajo reliefno pač najučinkoviteje dodelati. Nekdanja kompliciranost je iz njih izginila in v enostavnih likih živali, posebno v onem bika doseže Persa prijetno umetniško višino. Nekaj posebnega nam nudi to pot Persa na tej razstavi. Je to 39 medaljersko izvršenih o-kraskov v srebru in zlatu. V teh miniaturah Persa posebno močno umetniško zaživi, ko se poglablja v preteklost starih Grkov in Etruščanov. Vojščaki, boginje, antilope, morska favna in zelo poosebljeno prikazane mačke, tvorijo to pestrost drobnih dragocenosti, ki kljub njih mali površini močno vežejo našo domišljijo.
M. BAMBIČ
men, najti praktično uporabo pojava bioelektrogeneže — to se pravi proizvodnje električne e-nergije v živem organizmu.
Ta pojav pravzaprav ni nič novega. Ze zdavnaj je bilo opaženo in tudi opisano, da živa bitja proizvajajo elektriko. Pr-vi je s tem prišel na dan Humboldt v svojem dramatičnem, pa čeprav nekoliko pretiranem poročilu o Jèguljàh, ki v južnoameriških rekah in potokih ubijajo z električnimi sunki konje, ki jih v teh potokih napajajo. Vendar pa je razmeroma novo spoznanje, da ta tako imenovana bio-elektrika ni nikakšna izjema, pač pa splošno pravilo: vsaka živa celica je napojena ali nabita z električno energijo. Življenjski proces, se ne morejo ločiti od električnih procesov. Mnogi znanstveniki govore celo «o električnih temeljih življenja». Električne napetosti in e-lektrični impulsi so oni element, ki omogoča menjavo tvarin v celicah, prav tako kot so tudi osnova signalov, ki jih prenaša živčevje. Pa tudi «prebliski duha», podobno kot tudi najbanal-nejše misli, vse to je povezano z električnimi pojavi v organizmu.
Toda električna sila živih celic je zelo, zelo šibka. Tok, ki ga proizvaja živi organizem, se doslej ni mogel uporabiti za kakršnokoli pomembnejšo rabo. Izjemo tvori edino «bakterijska baterija», ki so jo nedavno izdelali v ZDA in ki daje tok zelo majhnemu radijskemu sprejemniku, ki stane z «bakterijsko baterio» vred 17 dolarjev. S «pravimi» živalmi pa se ni moglo doslej ničesar storiti. Seveda teče od ene celične skupine do druge električni tok, toda kako to «organsko električno energijo» ujeti? Odgovor na to vprašanje je skrajno enostaven: elektrodel
Biobalerija je «večna>
Konikoff in Raynold sta začela svoje poskuse z belimi miškami, predniki sedanje Rosie, toda potrebovala sta več let, da sta napravila elektrode, ki bi bile sposobne za prevodnike, ki pa bi hkrati ne škodovale organizmu. In bela miška Rosie nosi v sebi dve posebni elektrodi: ena je iz platinske litine in je nameščena v njeni trebušni duplini, druga pa je iz nerjavečega jekla in je postavljena med kožo in rebri. Tako je Rosie po-

OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nekoliko nervozni boste, kar vam bo pri delu škodovalo. Nejevoljni boste. Tudi v družini bo marsikaj narobe.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Napetpst in nervoza, ki bosta kriva hujše napake. Obisk boste dobili in to vas bo razvedrilo.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Popoldanske ure zelo intenzivne. Veliko poslovnih uspehov. Večer skušajte preživeti v družinskem miru.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ce ste praktični, boste danes želi izredne uspehe. V družini pa bo kaj napak. Posebno glede finančnih zadev.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Cernu rinete v ospredje, ko vam gre bolje v podrejenem položaju. Ne
HOROSKOP
razburjajte se za vsako besedo, čeprav ni prijetna.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Preveč ste natančni, kar v danem trenutku ni koristno. Razburili se boste tudi v družbi, kar bi vam znalo škodovati.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Med sodelavci boste odkrili nekoga, ki dela proti vašim interesom. V družini zelo prijetno razpoloženje.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Skušajte posredovati med sprtimi, kar bo vsem v korist. Cernu
Zganjate ljubosumnost, ko ni na mestu.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) V službi ali nekje v družbi bo prišlo od ostre diskusije. Neka stara čustvena želja bi se znala sedaj uresničiti.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Idejani slaba, toda ne boste je mogli izpeljati. Več pozornosti posvetite ljudem iz bližnje okolice, ker vas imajo radi.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zjutraj veliko dela, toda malo dobička. Vznemirjenje boste doživeli v družbi, kjer ste to najmanj pričakovali.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Majhna, toda prijetna zadoščenja, ker boste izločili nekega tekmeca. Neka oseba se močno zanima za. vas.
stala prava baterija, točneje prva biobaterija.
Biobaterija deluje po istem načelu, kot vsaka druga električna baterija. Kovinske elektrode, potopljene v tekočino, proizvajajo električno napetost. Pri biobateriji vlogo žveplene kisline vrši tekočina, ki jo vsebujejo celice organizma. S tem je takoj pojasnjena tudi prednost biobaterije pred ostalimi, navadnimi baterijami. Tok vseh življenjskih procesov v organizmu je konstanten. Elektrolitska tekočina organizma se neprestano objavlja in zato biobaterija daje neprestano in vedno enako močno strujo.
Z drugimi besedami bi dobro vgrajene biobaterije ne bilo nikoli zamenjati, dokler bi živo bitje, ki jo nosi, živelo. Poleg tega biostruja ne more zadati nobenega nevarnega sunka, pa naj bi organizem «posredoval» o sebi podatke, ali pa v drugačnih razmerah sam upravljal nad seboj.
Toda čemu naj bi takšna biostruja služila, če vemo, da bi tudi za najnavadnejšo električno napravo npr. v gospodinjstvu potrebovali cele množice miši. Odgovor je zelo enostaven. Nihče ne misli, da bi biostrujo uporabljal za razsvetljavo ali podobne namene. Toda vrnimo se k miški Rosie.
Primitivni oddajniki
Maksimalna količina električne energije, ki jo bela miška proizvaja, znaša 155 mikrovatov. To je malo, vendar dovolj, da v oddajniku proizvede signal, ki se na sprejemniku čuje kot nekakšno žvižganje. Valovna dolžina Rosie je 500 kHz. 2al je oddajnik še precej velik. Z bio-baterijo na beli miški je spojen z žico. To je bilo nujno, ker v prvi seriji eksperimentov še ni bilo tako majhnega oddajnika, da bi ga mogli «vsaditi» v miš samo.
Toda danes so že miniaturni oddajniki, ki niso večji od zrna graha. Ti točno pristajajo neizkoriščeni v duplini mišjega telesa, dočim bi v telo večjih bitij vgradili lahko še večje oddajnike. Toda najnovejši oddajniki, ki pa še niso preizkušeni, so neprimerno manjši, tako da bi jih mogli vgraditi celo v zob.
V laboratorijih družbe General Electric se uresničujeta dva načrta hkrati: izdelujejo se izredno majhni elektronski elementi .hkrati pa se pridobiva uporabna količina električnega toka iz živih organizmov. In prav v stičišču teh dveh načrtov je ono, kar žele doseči znanstveniki, in sicer naprave, ki bi jih mogla poganjati bioelektrika, biostruja.
Praktična uporaba? Mnogi ljudje, ki jim nagaja srce, bi se mogli rešiti nenadne smrti s pomočjo nekakšnega rezervnega e-lektričnega srca. Brž ko bi normalno srce odpovedalo, bi stopil v akcijo miniaturni oddajnik, ki bi silil k delovanju srčne mišice in to z ritmičnimi •-lektričnimi imputai. Ra atrvno
srce bi dobivalo energijo iz že omenjene biobaterije, torej baterije, ki bi je ne bilo treba nadomeščati kot jo moramo danes nadomeščati v podobnih primerih.
Seveda bi to bil le začetek, kajti sedaj se za rezultate bio-električnih raziskovanj zanimajo strokovnjaki za vesoljsko medicino. Kot je znano, se ydray^tve-j no stanje kozmonavtov, ko krožijo okoli Zemlje, nadzira z Zemlje. Vsi mogoči podatki o njihovem pulsu, temperaturi, delovanju srca, krvnem pritisku, dihanju itd. se prenašajo s pomočjo radia. Zaradi tega je nujna zunanja povezava med kozmonavtom in oddajniki v ladji, kar pa hkrati veže kozmonavta pri njegovem premikanju. Poleg tega to zavzema veliko dragocenega prostora. Z nekaj bioba-terij v telesu kozmonavta bi bil ta problem povsem rešen.
Toda ne glede na «vesoljske» perspektive bi biobaterija mogla postati dragocena v medicini in v eksperimentalni biologiji. 2e pred več leti so bile izdelane tako imenovane radiopilule, ki na poti skozi prebavni trakt pacienta pošiljajo diagnostiku važne podatke o količini kisline v raznih mestih želodca in drugega prebavnega trakta. Toda takšne radiopilule delujejo le dan dva. Bio-baterija in ustrezen oddajnik pa bi mogla funkcionirati neomejeno dobo.
E. B.
NEKAJ STRANI IZ STALINOVE TEMNE DOBE
VAREIKIS IN KEDR0V NISTA BILA IZDAJALCA
Od položaja do položaja, do leta 1930, dokler ni Vareikis prišel s Stalinom v spor - Kedrov je bil eden od veteranov boljševiške partije - Umoril ga je Berja
MOSKVA, decembra. — Mesečni časopis «Vprašanje zgodovine» je objavil v svoji zadnji številki spomine na Josipa Mihajloviča Vareikisa, člana boljševiške partije od 1913. leta, ki je tragično izgubil svoje življenje v dobi stalinskega kulta osebnosti.
Josip Vareikis, kot veliko drugih vidnih sovjetskih partijskih in državnih voditeljev, je bil rehabilitiran že na 22. kongresu KP SZ, sovjetski časopis pa prinaša sedaj nove podrobnosti o njegovem življenju in tragični smrti.
V	letih oktobrske revolucije je bil Vareikis med voditelji sibirske partijske organizacije, po zmagi revolucije in boljševiške partije pa je bil sekretar KP Turkestana, sekretar oblastnih in pokrajinskih komitejev v Po-volžju. Centralno-čemozemne o-blasti (sedaj Voroneške oblasti) ter tudi na Daljnem vzhodu. Od 16. kongresa dalje je postal član centralnega komiteja in aktivni član komisije za priprave in ure-čitev sovjetske ustave iz leta 1963.
Josip Vareikis je bil vidna o-sebnost oktobrske revolucije in njemu pripada velika zasluga za zmage Rdeče armade na Daljnem vzhodu ter za utrditev sovjetske oblasti v prvih letih po revoluciji. Josip Vareikis je bil avtor vrste del, posvečenih o-brambi leninskega načrta za izgradnjo socializma v Sovjetski zvezi.
Prvi nesporazumi tega zvestega Leninovega sodelavca s Stalinom so nastali spomladi 1630. leta, ko je bil Josip Vareikis na položaju sekretarja partije Centralno črnozemne oblasti. V tej dobi je bila v Sovjetski zvezi izvajana kolektivizacija kmetijstva in v Centralno črnozem-no oblast je prispel Kaganovič, ki je bil tedaj sekretar CK SKP (bi.) Kaganovič je silit Vareikisa in druge komuniste tega dela SiZ, naj uporabijo admanistra tivne metode za pritegnitev kmetov v kolhoze. Komunisti na tem področju in še posebej Vareikis pa niso smatrali to za nujno. Na zasedanju biroja oblastnega komiteja partije 27. marca 1930. je Vareikis kritiziral Kaganoviča in ob tej priložnosti poudaril, da je uvajanje tako imenovanih, «trudohni» v kolhozih .samo fikcija.
«Talentirani organizator socialistične izgranje Vareikis je bil predstavnik leninske šole», piše danes list «Vprašanja zgodovine» in dodaja, da so «njemu bile tuje kabinelske metode vodenja». «On je — piše nadalje časopis — odlično poznal življenjske pogoje delavcev in kmetov. On se je boril za disciplino za gospodarnost in ni trpel samohvale. Posebno uporno se je postavljal po robu vsakomur, kdor je dušil upravičeno kritiko, ki je prihajala s strani delovnih ljudi».
V	dobi ko je zavladala zloraba oblasti, v dobi obtoževanja nedolžnih, v dobi najbolj divjega kulta osebnosti, v januarju 1937. je bil Vareikis izvoljen za sekretarja daljnovzhodnega o-blastnega komiteja partije. Bil je srečen, da je mogel neposredno slediti navdušenju mladih patrio-

Radio Trst A
7.00:	Koledar; 7.30:	Jutranja
glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Ital. akvarel; 12.15: Pomenek s poslušalkami; 12.30: Iz glasbenih sporedov; 13.30: Z glasbenih festivalov; 17.00: Klavirski duo Russo-Safred:	17.20:
Pesem in ples; 18.00: Bilo je nekoč; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Solisti Julijske Benečije: 18.45: Vesele harmonike: 19.15: Radijska univerza; 18.30: Lahka glasba; 20.00: Šport; 20.30: Gospodarstvo in delo; 20.45:	Pesmi brez besed;
21.00: Operna glasba; V odmoru Obletnica meseca: 22.15: Od char-lestona do bosse nove.
Trst
12.00:	Plošče; 12.25:	Tretja
stran; 13.15: Električne kitare; 13.25: Furlanski glasbeniki; 13.40: Beseda in glasba: 13.55: D’An-nunzio-Zandonai: «Francesca da Rimini».
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00: Pre-ros RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 13.40: V domačem tonu; 14.00: Romantične skladbe; 14.30; Melodije; 15.30: Slovenske narodne; 15.45: Prenos RL; 16.15: Pevci; 16.30: Današnje teme; 16.40: Petar Konjo-vič; 17.40: Pisana glasba; 18.00: Prenos RL; 19.00: Bossa nova; 19.30: Prenos RL; 22.15; Frankie Carle: 22.40: M. Bravničar in L. M. Škerjanc; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Naš jutranji pozdrav; 8.00:
tov, ki so se odzvali pozivu partije in prišli na gradnje v Sibiriji. Bil je vesel, da se je znašel na področju, ki so ga v oktobrski revoluciji proslavili veliki vojskovodje Tuhačevski, Jakir, Ubore-vič in drugi. Posebno s Tuhačev-skim je bil Vareikis v dobrih prijateljskih in tovariških odnosih. Toda v poljetju 1937. leta so bili Tuhačevski, Jakir, Uborevič in mnogi drugi legendarni vojskovodje oktobrske revolucije neupravičeno ih neutemeljeno obtoženi «sovražne dejavnosti», po-zaprti in umorjeni. Ta udarec ni mogel mimo Josipa Vareikisa. Po spominu njegovih ožjih sodelavcev je bil Vareikisu 30. septembra 1937. poslan iz Moskve brzo jav, naj pride čimprej, da bi rešili neke «uradne zadeve». Istega dne je Vareikis odpotoval iz Habarovska, 9. oktobra, pa je bil aretiran na neki mali železniški postaji blizu Moskve. Jeseni dv« leti pozneje pa je bil Vareiki» umorjen.
V	sovjetskem tisku je bilo t« dni objavljeno, da je za uspehe v razvoju družbenih znanosti bil dopisni član Akademije znanosti ZSSR Bonifacij Mihajlovič Kedrov nagrajen z Redom rdeče zastave. To je bil povod, da se oživijo spomini na njegovega očeta, Mihajla Sergejeviča Kedrova, ki je bil nekoč prav tako nagrajen z Redom rdeče zastave, katerega življenje pa se je tragično končalo v dobi Stalinove «čistke».
Mihajl Kedrov je bil eden najstarejših članov ruske socialdemokratske stranke, v katero je bil sprejet že 1901. leta. Kot mnogi drugi pravi revolucionarji te dobe, se je tudi Kedrov opredelil za Lenina in «iskrovce». Ze leta 1912. se je prvič srečal z Leninom. Bilo je to v Bernu.
V	dobi oktobrske revolucije je bil Kedrov poveljnik sovjetskih čet na Severu, nato je poveljal rdečearmejcem na južni in zahodni fronti. Pozneje se uveljavi kot eden pomembnih načelnikov Ceke in junaško uničuje protirevolucionarne tolpe v raznih krajih mlade sovjetske države. Kedrov je bil načelnik posebnega oddelka Ceke. Zavzemal je odgovorne dolžnosti v svetu narodnih komisarjev in v vrhovnem sodišču ZSSR. Pet let je bil tudi načelnik sektorja za obrambo v aparatu kominterne.
V	zadnjih letih svojega življenja je bil Kedrov direktor nekega znanstvenega raziskovalnega medicinskega zavoda, konec leta 1938. pa se je umaknil v pokoj zaradi izčrpanosti in bolezni.
V	aprilu 1939., ko se je že u-maknil v pokoj, pa je bil Kedrov nenadoma aretiran, v novembru 1941 pa umorjen.
V	sporočilu vrhovnega tožilstva ZSSR, ki je bilo objavljeno ob razkrinkanju Berje in njegove tolpe, je bilo rečeno, da je eden od zločinov Berje bil tudi umor Mihajla Sergejeviča Kedrova. Tako je tragično končal svoje življenje vidni veteran boljševiške partije, ki je dal vse svoje moči in sposobnosti za veliko stvar oktobrske revolucije in za gradnjo socializma v ZSSR. Ena ulica v Moskvi, ena v Arhangelsku in ena v Vologdi nosijo dane* njegovo ime.
S. M.

PETEK, 20. DECEMBRA 1963
Strani iz albuma; 9.15: Pesmi; 10.00: Operna antologija; 10.30: Sola; 11.00: Sprehod skozi čas; 11.15: Koncert; 13.25: Dva glasova — en mikrofon; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Filmske in gledališke novosti; 15.30: Glasbeni karnet; 16.00: Program za najmlajše; 17.25:	Gounod;
18.00: Vatikanski koncil; 18.15: Lahka glasba; 19.10; Oddaja za delavce; 20.25:	G.	K. Che-
sterton: «Uomo vivo»; 21.00: Simfonični koncert.
II.	program
7.35; Jutranja glasba; 8.35: Mina; 9.00: Ital. pentagram; 9.15: Ritem in fantazija: 10.35: Nove ital. pesmi; 11.00; Vesela glasba: 12.00; Zvočni trak; 14.05: Pevci; 14.45; Za prijatelje plošč; 15.00: Ital. pesmi in plesi; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16.35: Mali koncert; 16.50: Vaš juke-box; 17.35: Mala enciklopedija; 17.45- Dicken: «Zvonovi»; 18.35: Enotni razred; 18.50: Vaši izbranci; 20.35:	Glasbeni
variete; 21.35: Znanstvena oddaja; 22.00: Jazz.
III.	program
18.30: Gospodarstvo; 18.40: Ital. periodični tisk; 19.0Q: Dve Schuet-zovi skladbi; 19.15: Španska kultura; 19.30: Vsakovečerni koncert; 20.30: Revijski program; 21.20: F. Duerrenmatt: «Pravda za oslovo senco»; 23.00: Scarlattijeve kantate.
Slovenija
6.20:	Tečaj hrvaško-srbskega
jezika; 8.05: Zabavni ansambli; 8J0: Jug. narodne; 8.55: Pionirski tednik; 9.25: Uvertura, scherzo in auita; 10.16: Pilior Iz Leon-
cavallovih «Glumačev»; 10.35; Novost na knjižni polici; 10.55: Glasbena medigra; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05: Zabavna glasba; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Radi bi vas zabavali; 13.30: Romanska glasba- 14.05: Radijska šola; 14.35: Domače; 15.15: Napotki za turiste; 15.20: Zabavna glasba; 15.45: Jezikovni pogovori; 16.00: Vsak dan za vas; 18.00: Aktualnosti; 18.10: Jugoslovanski zbori; 18.30: Pripove-' duje Lesjak; 18.45:	Iz naših
kolektivov; 19.05: Glasbene razglednice: 20.00: Revijska glasba; 20.15: Zunanje-politični pregled; 20.30: Iz Borodinove opere «Knez Igor»; 21.15: Oddaja o morju; 22.10:	Po strunah in tipkah;
22.15: «Kaj pojejo v Parizu?»; 22.45; Orkester Kurt Edelhagen; 23.05: Dva preludija; 23.20; Skupni program JRT.
Ital. televizija
Od 8.30 do 14.40: Sola: 16.45: Nova srednja šola; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Nikoli ni prepozno; 19.00:	Dnevnik;
19.15: Recital Rossanne Carter!; 19.55: Balzac; 20.15: Športne vesti; 20.30: Dnevnik; 21.05: «Dragi lažnik»; 23.00; Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05: Dnevnik; 21.15: Sejem sanj; 22.35:	Dežele in narodi;
23.00: Športne vesti.
Jug. televizija
17.30: Ruščina na TV; 18.00: Poročila; 18.05: Kuharski nasveti: 18.30: Skozi Iran; 19.00: TV obeornik; 19.15: Dokumentarni film; 19.30:	Glasbena oddaja;
20.00: TV dnevnik; 20.30: «Vlak» — poljski film; 22.00: Poročila.
■fy'W'f
DEBATA O PROMETNIH ŽILAH NA GORIŠKEM
Avto cesto teorica-V il lesse je treba zgraditi čini prej
Za večji razvoj železniškega prometa z Novo Gorico je treba še odstraniti ovire ■ V interesu turizma bo treba izboljšati ceste na Krasu in v Brdih
Krožek goriških visokošolcev je orga. niziral preteklo sredo zvečer zanimivo debato o cestah in drugih prometnih žilah na Goriškem. Pokrajinska uprava je za to važno in aktualno razpravo odstopila sejno dvorano pokrajinskega sveta, v kateri se je ob določeni uri nabralo precej občinstva.
Debato je vodil predsednik pokrajinske uprave dr. Chientaroli, glavni govornik pa je bil strokovnjak za ceste in promet univerzitetni profesor Maternini iz Trsta. Po uvodnem pozdravu predsednika visokošolskega krožka Fezzoneja, je dr. Maternini najprej ugotovil, da se naši visoko-šolci premalo zavedajo, da je tržaška univerza, ki velja za vse področje naše dežele, dobro opremljena in pripravljena za vse fakultetne študije in se jim najbolj izplača študirati na njej. Dejansko pa je še vedno zelo mnogo študentov iz dežele Furlanija-Jul. krajina, ki gredo študirat drugam.
Nato je govoril o izrednem položaju Gorice po zadnji vojni ter prešel na cestni sistem v naši pokrajini, posebno glede na priključek Gorice na avto cesto Trst-Benetke, ki je v gradnji. Na Goriškem bo imela avto cesta tri vstope, priključek do Gorice pa je treba zgraditi čimprej, in sicer tako, da bo lahko potem služil kot avto cesta s podaljškom do Ljubljane, kjer se bo navezala na cestni sistem v srednji Evropi.
Govoreč o železniški povezavi z Novo Gorico, je priznal, da se je promet na njej v zadnjih dveh letih povečal, vendar pa je treba odstraniti še marsikatero oviro za
Slovensko planinsko društvo tz Gorice priredi v soboto, 21. decembra ob 20.30 v klubu «Simon Gregorčič» na Verdijevem korzu 13 v Gorici predavanje
SLOVENSKA ODPRAVA NA KAVKAZ
Predaval bo Ante Mahkota iz Ljubljane, ki se je udeležil ekspedicije Slovenske planinske zveze na 5.638 metrov visoki Elbrus in sosedne štiri in pettisočake. V besedi in sliki (okoli 200 diapozitivov) nas bo popeljal v ta tako malo poznani zanimivi gorski svet. Pridite!
VERDI. 17.00: «L’isola dl Arturo», V. de Maigret in R. Keran, italijanski čmobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. uri.
CORSO. 17.15: «Missione in Oriente», Marion Brando in Sandra Church. Ameriški klnemaskopski barvni film. Zadnja predstava ob 22. uri
VITTORIA. 17.00:	«Baionette in
canna», W. Canto in B. Carrol. Ameriški čmobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.00: «Gangster in agguato», P. Sinatra in S. Hayden. Ameriški čmobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna «AL CORSO», Korzo Italia št. 89, tel. 24-43.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 1,8 stopinje nad ničlo ob 15.20, najnižjo 8 stopinj pod ničlo ob 4. zjutraj. Povprečne dnevne vlage je bilo 58 odstotkov.
zadovoljiv razvoj blagovnega prometa. Kar se tiče železnice Za-graj-Krmin je dejal, da nima namena izolirati Gorice, ker da je namenjena samo za direkten blagovni promet Trst-Avstrija.
Tudi kar se tiče letališč v Gorici in Ronkah je bil govornik skeptičen glede njune uporabe za večji letalski promet. Po njegovem zadostuje za vso državo le nekaj večjih letališč, do katerih naj bodo urejene dobre cestne zveze, ker so taka letališča zelo draga. Celo iz Rima do njegovega letališča je dobro uro vožnje z avtom, iz Gorice pa se bo po avto cesti tudi lahko prišlo v poldrugi uri do letališča pri Benetkah.
Dotaknil se je tudi pomorske plovbe in notranje plovbe po prekopih ter dejal, da je taka plovba sičer najcenejša, vendar le na
daljših progah, ker so veliki stroški za dovoz do pristanišča in za nakladanje in razkladanje. Vendar bi se dalo tudi v tem pogledu nekaj urediti na področju okrog Tržiča in Gradeža.
Govornik je odgovoril tudi na nekatera vprašanja, ki so mu jih stavili pri debati inž, Fornasir, odv. Devetag in drugi.
Pred njim sta govorila o cestnem in drugem prometnem omrežju na Goriškem posebno glede na pokrajinske ceste, tudi občinski odbornik za javna dela v Gorici geom. Lupieri in odbornik za javna dela pri pokrajinski upravi kav. Grigolon, ki sta nanizala nekaj zanimivih podakov, katere je povzel v svojem predavanju tudi prof. Maternini. Tako eden kot drugi sta tudi priznala potrebo, da se v interesu turizma izboljšajo ceste na Krasu in v Brdih.
DANES SEJA OBČINSKEGA SVETA
Za asfaltiranje ceste v Grojni je določenih 25 milijonov
Obisk ameriškega konzula pri županu
Občinski odbor v Gorici je imel v sredo svojo običajno tedensko sejo, ki ji je predsedoval župan dr. Poterzio. Potrdili so prejšnji sklep, da bo danes, v petek, z začetkom ob 18. uri seja občinskega sveta.
Na seji so razpravljali tudi o mestnem avtobusnem prometu ter o raznih javnih delih. Med drugim so odobrili načrt za ureditev
Danes in jutri razstava knjig v Sovodnjah
Prosvetno društvo «Vrba» v Sovodnjah priredi danes in jutri od 19.30 do 21. ure razstavo slovenske knjige. Razstavljenih bo okoli 250 knjig za odrasle in mladino. Prireditelji vabijo vaščane naj si jo ogledajo. Knjige so tudi naprodaj !
.........................
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA
Tovarnarja iz Codroipa obsojena zaradi prodaje nepristne moke
Prepiri s sostanovalcem z epilogom prod sodnikom
Dne 2. maja letos je pokrajinski zil. Ker tudi Gorian ni trdil, da zdravnik v Gorici dr. Montagna bi ga hotel Vecchiet napasti z
na osnovi kemične analize v pokrajinskem laboratoriju za higieno, prijavil sodišču predsednika in upravitelja tovarne testenin «Quadrumvium» iz Codroipa Attilia De Nobilija in Giuseppa Man-lia Lottija, ki sta se morala včeraj zagovarjati pred okrajnim sodiščem v Gorici. Policijski organi so namreč v prodajalni Delavskih zadrug v Gorici zaplenili 46 vrečic bele moke tipa 00, za katero so prej pri analizi ugotovili, da vsebuje višjo količino pepela kot je po zakonu dovoljeno. Ker je dobavila to moko omenjena tpvar-na testenin, so klicali oba njena zastopnika na odgovor.
Obtoženca sta se branila trdeč, da njuno podjetje ne proizvaja moke, ki jo kupujejo drugod in da se ne more analizirati vse blago, ki ga prejmejo. Oba obtoženca je sodnik že pri prvi razpravi dne 14. novembra letos obsodil vsakega na 100.000 lir globe. Pri včerajšnji razpravi pa je zahteval nekatere olajševalne okoliščine in znižal kazen na polovico. Obtoženca je branil odvetnik Romani iz Vidma.
Pred sodnikom se je zvrstilo včeraj tudi nekaj obtožencev zaradi sporov med sostanovalci. Tako se je moral zagovarjati Agostino Cussini iz Ločnika, Ul. Cam. posanto 32, ki ga je tožil njegov sostanovalec Mario Zucco, češ da Cussini moti nočni mir. Po zagovoru branilca odv. Pedronija je sodnik obtoženca oprostil zaradi pomanjkanja dokazov.
Prav tako je oprostil zaradi pomanjkanja dokazov tudi 67-letne-ga Luigija Vecchieta iz Gorice, Ul. Baiamonti 10, ki je bil obtožen, da je grozil z nožem svojemu sostanovalcu Giustu Gorianu. Do spora med obema je prišlo 27. septembra letos in Vecchiet je dejal, da je prišel takrat Gorian domov malo okrogel ter grozil, da bo zbudil vso hišo, obenem pa, da ga je udaril s kosom svjnca. Vecchiet je tedaj pograbil neki nož, vendar Gorianu ni gro-
nožem, je sodnik obtoženca oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Obtoženca je branil dr. Turel.
Državni tožilec odv. Bernot, sodnik dr. Bassi.
VEČERI OB SREDAH
Predavanje M. Magajne v klubu «S. Gregorčič»
Pred številnim občinstvom, ki se vsako sredo zvečer zbere v klubu «Simon Gregorčič» v Gorici, je ta teden govoril o svojem letošnjem potovanju v Turčijo fotoreporter Mario Magajna.
Prikazal nam je številne barvne diapozitive s tega zanimivega koščka sveta na prehodu med Evropo in Azijo. Zelo zanimivi so bili posnetki posameznih mestnih četrti, ki jih je obiskal, vendar je predstavljal tisti del predavanja, v katerem je prikazal zgodovinske spomenike prejšnjih civilizacij, ki se nahajajo raztreseni v notranjosti države, pomemben prispevek k poznavanju kulturnih vrednot, ki jih hrani ta država. Pri tem ne mislimo na islamsko arhitekturo, ampak tudi na spomenike starogrške dobe.
Predavanje je zaradi številnih diapozitivov bilo pravi užitek za vsakega ljubitelja potovanj in poznavanja okolja, v katerem živijo drugi narodi.
Bivši partizani iz Pevmé, z Oslavja ln lz St. Mavra, vključeni v ANPI, priredijo
proslavo 20-letnice vstaje
proti nacifašlzmu in komemoracijo padlih borcev svojih vasi v narodnoosvobodilni borbi, ki bosta v nedeljo, 22. decembra 1963, ob 15. uri v prosvetni dvorani v Pevmi.
Program obsega govora v slovenščini in v italijanščini, deklamacije ter nastop pevskih zborov «Kras» iz Dola-Poljan in «Briški grič» iz Steverjana.
Nastopil bo tudi otroški pevski zbor prosvetnega društva «Oton 2upančič» lz Standreža.
Ob zaključku se je tajnik SPZ Gorazd Vesel zahvalil vsem prisotnim za tako pridno obiskovanje večerov v sredah, ki se bodo nadaljevali po Novem letu, ter jim želel vesel božič in srečno novo leto.
Vojaški avto povozil kolesarja
Včeraj dopoldne okrog 8. ure so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 66-Ietnega Pietra Micula-nija, ki stanuje v Gorici, Ul. Monte Cucco 5. Pri pregledu so mu zdravniki ugotovili zlom leve stegnenice ter so ga pridržali za 2 meseca na zdravljenju.
Miculani Je dobil omenjene poškodbe na križišču Ul. Casale, Leoni in Leopardi, kjer se je peljal s kolesom in ga je podrl neki vojaški avto Fiat 1100, katerega je šofiral neki karabinjer, ki je vozil višjega častnika. Avto je vozil po Ul. Leopardi proti Ul. Leoni ter je prišlo do nesreče prav na križišču, po vsej verjetnosti zaradi poledice. Zapisnik je napravila cestna policija.
Nezgoda šolarja
Včeraj nekaj po 10. uri so poklicali avto Zelenega križa na italijansko osnovno šolo v Ul. Leopardi v Gorici, kjer se je med šolskim odmorom ponesrečil 8-let-ni Luciano Jusolin iz zavoda S. Luigi v Gorici. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč zaradi rane nad desnim očesom. Okreval bo v osmih dneh. Z avtom Zelenega križa so ga nato odpeljali domov.
Nezgoda dekleta na delu
Včeraj ob 11.30 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 19-let-no Loretto Beltrame iz Farre, ki se je malo prej ponesrečila na delu pri podjetju Ravaccia v Gorici, kjer je zaposlena. V bolnišnici so ji ugotovili rano na levem temenu ter udarec na glavi in so jo pridržali za 10 dni na zdravljenju.
in asfaltiranje ceste v Grojni, za katero delo je določenih 25 milijonov lir. Ureditev te ceste je važna tako s turističnega vidika, ker služi kot odhod na Kalvarijo in proti Oslavju, obenem pa je tudi najkrajša cestna zveza Gorice s števerjansko občino.
Omenimo naj še, da je župan dr. Poterzio včeraj zjutraj sprejel obisk ameriškega konzula in pod-konzula v Trstu ter jima obrazložil položaj Gorice in njene probleme.	—
Zanimivo predavanje o razvoju sindikatov
Na pokrajinskem sedežu sindikata CISL v Gorici je imel v torek zvečer zanimivo predavanje o nastanku in razvoju sindikatov dr. Marino Marin, ki se je posvetil proučevanju sindikalnih problemov.
Predavatelj, ki ga je občinstvu predstavil pokrajinski tajnik CISL Mannello, je v zgoščenem in še precej dolgem predavanju orisal zgodovinski razvoj sindikalnega gibanja v Evropi, posebno glede na tri njegove najbolj značilne oblike:	revolucionarni sindikali-
zem, reformistični in krščanski sindikalizem. Predavatelj je začel z razvojem odnosov med delavci in delodajalci v rimskih in grških časih ter šel preko razvoja v Angliji in preko francoske revolucije ter sindikalnega razvoja v Nemčiji do razmer v Italiji, kjer je prve zametke sindikalnega gibanja zatrl fašizem, ki je uvedel korporativizem, ki je zajel tudi vse gospodarstvo na splošno.
Sele leta 1944 je bila po padcu fašizma s posebnim vladnim odlokom ponovno vzpostavljena svoboda sindikalnega razvoja, kar je privedlo do afirmacije Splošne konfederacije dela (CGIL), leta 1950 pa sta bila ustanovljena še ločena sindikata CISL za krščansko usmerjene delavce in UIL za socialdemokrate.
Tu se je predavatelj tudi ustavil in obljubil, da bo s prihodnjim predavanjem orisal delovanje sindikatov, predvsem CISL, od leta 1950 pa do današnjih dni.
Prekinjen tedenski počitek javnih lokalov
Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da je v času od 19. decembra do 8 januarja 1964 začasno prekinjen tedenski počitek javnih lokalov.
Gostilničarji in kavarnarji, ki bi med prazniki želeli podaljšati delovni urnik v svojih lokalih, morajo napraviti prošnjo v dveh izvodih, eno na kolkovanem in drugo na prostem papirju. V go-riški občini naj tako prošnjo naslovijo na kvesturo, po drugih občinah pa na policijski komisariat ali na krajevno karabinjersko postajo.
Tablice za vozove
Goriško županstvo opozarja lastnike ročnih vozičkov z dvema ali več kolesi, vključno vozila z mehaničnim pogonom, kot so tricikli in motofurgoni z motorji do 50 kub. cm, da morajo naročiti na uradu mestnih stražnikov v Ul. Mazzini št.. 7/II, predpisano evidenčno tablico. Tako rablico morajo imeti vsa zgoraj navedena vozila, ki služijo za prevoz kakršnega koli blaga. Izvzeti so samokolnice in vozila, ki ne krožijo po javnih cestah. Tablice je treba naročiti najkasneje do 28. februarja 1964. Kršilci tega predpisa bodo kaznovani po zakonu. Podobni predpisi veljajo tudi za podeželske občine.
Po razgovoru s člani vodstva
Vit ponovno na treningih Triestine
Igralec Triestine Vit se je vrnil v Trst in je imel razgovor s člani vodstva kluba. Ker se je sporazumel, bo Vit od danes ponovno na razpolago trenerju in bo redno po-sečal treninge.
KOLESARSTVO
MILAN, 19. — Na današnjem mitingu je Italija premagala v ekipnem omniumu moštvo sestavljeno iz tujih kolesarjev. V vožnji na dvojice je na 40 km dolgi progi zmagal italijansko-švicarski parTer-ruzzi - Pfenniger.
ATLETIKA
MELBOURNE, 19. — Avstralec Ron Clarke, ki je včeraj izboljšal svetovna rekorda v teku na šest milj in na 10.000 m, bo na prihodnjih olimpijskih igrah v Tokiu verjetno nastopil v teku na 15.000, na 10.000 m in v maratoni.
ODBOJKA ZA «JESENSKO PLAKETO 1963»
V'
Ze četrta smaga Borove A ekipe
Zapravljena priložnost mladega moštva športnega združenja
Bor A si je z včerajšnjo zmago stoodstotno zagotovil pravico do nastopa v finalnem delu turnirja za odbojkarsko jesensko plaketo 1963. Borovci so si še utrdili položaj na vrhu lestvice in so v sinočnjem spopadu predzadnjega kola pokrajinskega dela turnirja odpravili svoje najresnejše tekmece VIS.
Ekipa VIS je ostro začela in je
izrabila slabo podajanje borovcev. Zato se je prvi set zaključil v korist predstavnikov VIS, ki pa so morali v drugem in tretjem nizu priznati premoč nasprotnikov v pla-vih majicah in se jim pod težo silovitih udarcev predati.
VIS je moral tudi v zadnji tekmi večera na igrišče. Tokrat je bila onkraj mreže šestorka CRDA, ki se je uspešno upirala le v drugem setu, ko je nasprotnike prisilila k porazu. Veselje je bilo le kratko.
ZA POKAL EVROPSKIH KOŠARKARSKIH PRVAKOV
Antwerpse danes proti Simmenthalu
To bo prva tekma Italijanov v letošnjem turnirju
BRUSELJ, 19. — Nocoj bodo atleti milanskega Simmenthala odigrali v Bruslju svojo prvo tekmo v okviru tekmovanja- za pokal prvakov. Lani so Milančani kaj kmalu izpadli iz konkurence. Čeprav so v Tiblisu premagali tamkajšnjo ekipo, so v povratnem srečanju prepustili po zelo razburljivi tekmi zmago sovjetski petorki.
Zdaj se Milančani pripravljajo za
ker so igralci VIS zaključili tudi tretji niz v svojo korist in tako z zmago zaključili to srečanje, ki jim je zagotovilo drugo mesto.
Borovci B ekipe so imeli sinoči zmago že v rokah. V prvi igri s CRDA so z lahkoto nizali točko na točko in zmagovali celo 13:3. Pri tem stanju pa je nastal preobrat in premoč je prešla na polje CRDA, ki je s servisi dohitela mlade nasprotnike in jih tudi prisilila pri 16:14 na predajo. Tako je ena najlepših priložnosti mlade ekipe Bora šla po vodi na nerazumljiv in ne-
............................................................................m opravičljiv način. Borovci so se sicer v drugem setu oddolžili tekmecem z zmago z isto razliko, a v odločilni igri so popolnoma popustili in prepustili obe točki sicer ne preveč nevarnim nasprotnikom, katere pa je odlikovala vztrajnoet, borbenost in zagrizenost.
Izidi:
CRDA - BOR B 2:1
(16:14, 14:16, 15:7)
BOR A . VIS 2:1 (12:15, 15:10, 15:9)
VIS - CRDA 2:1 (15:8, 16:18, 15:5)
tekmo z belgijskim prvakom v novem duhu in si bodo brez dvoma zapomnili lekcijo preteklega leta. Upajo, da bodo ponovili začetne uspehe lanske sezone in bodo skušali prodreti do samega finalnega kola. Na letošnjem tekmovanju je bil Simmenthal v prvem kolu prost, zdaj pa bo moral streti odpor belgijskega prvaka Antwerpsa, ki se je lani pomeril v tretjem kolu z Olimpijo.
Belgijski klub je letos zelo močan. v uvodnem kolu je dvakrat premagal maroško petorko Allian-ce in zdaj pričakuje Milančane računajoč predvsem na vigranost svojih atletov. Ekipo sestavljajo med drugimi:	reprezentanti Eygel in
Vanderbroeck ter severnoameriški igralci Gates, Briant in Howell. Italijanski trener Rubini je na drugi strani v skrbeh zaradi odsotnosti nekaterih standardnih igralcev kot sta Riminucci in Masini, vendar upa na uspeh svojih atletov.
Kot smo povedali, spada ta tekma v drugo kolo tekmovanja za pokal evropskih prvakov.
Doslej so že odigrali vsa srečanja prvega kola. Med drugimi Je nastopil tudi jugoslovanski prvak Beograd, ki je dvakrat premagal, čeprav s prav tesnimi rezultati, bolgarskega prvaka Akademika iz Sofije .
Ostala srečanja prvega kola.
Antwerpse . Alliance Casablanca 73:54 in 102:62; Spartak Brno SKH Wien 69:62, 105:71; Galatasary I-stanbul - AEK Atene 55:73, 68:68; Chemie Halle - Lausanne 59:72, 89:60; Legija Varšava - Alviks Bremen 98:80. 75:67 ; Real Madrid - Cel-ties Belfast 102:73, 107:46; Puc Paris - Etzella Ettelbrdck 73:57, 72:57; KK Beograd-Akademik Sofija 68:61, 81:80.
Tako se bodo v tem drugem kolu pomerili razen Antwerpse in Simmenthala še Maccabi - Spartak, Galatasary - Steaua, Toverit - Chemie, Benfica - Legija, Alemania -Real Madrid. Lanskoletni prvak moskovski TSKA pa je prepuščen brez igre v četrtfinale.
Beograd, ki se bo pomeril 24. t. m na svojem igrišču s pariškim klubom bo poskusil ponoviti in ■ če bo le mogoče izboljšati do sedaj največji uspeh Olimpije, ki je pred dvema letoma prodrla do polfinalnega kola.
Italijanski klubi pa niso imeli doslej toliko sreče in so bili vsi od
Simmenthala do Virtusa (današnji Knorr) v vseh prejšnjih šestih evropskih prvenstvih izločeni po prvih nastopih. Simmenthalu je celo bil onemogočen nastop pa eni izmed izvedb tega tekmovanja, ker je predal tekmo brez nastopa. Letošnji nastop italijanskih prvakov pa bo mnogo bolj resen, ker se zavedajo izrednega zanimanja, ki so ga v zadnjih letih deležna podobna tekmovanja, ter slovesa, ki si ga ekipe naberejo s tovrstnimi nastopi ter finančnih ugodnostih.
IVAN PATRIZIO
NOGOMET
SAIGON, 19. — Vietnamska nogometna zveza je sklenila, da se državna reprezentanca ne bo udeležila predolimpijskega kvalifikacijskega turnirja. Vietnam bi moral igrati prvo tekmo 29. t. m. v Saigonu, medtem ko bi bila povratna tekma prihodnje leto v Tel Avivu. Ta sklep so člani vodstva vietnamske zveze sprejeli na podlagi rezultatov azijskega prvenstva, ki so pokazali, da je vietnamska reprezentanca zelo šibka
KOŠARKA
MUENCHEN, 19. - Svetovno košarkarsko prvenstvo ženskih reprezentanc bo štiri tedne prej kot je bilo prvotno določeno. To pomeni, da bo prvenstvo v Peruju od 18. aprila do 3. maja prihodnjega leta.
VČERAJ SA SESTANKU V TOKIU
FINA priznala 14 svetovnih
rekordov v plavanju
8 v moški in 6 v ženski kategoriji
TOKIO, 19. — Mednarodna plavalna zveza (FINA) je danes pri-znala svetovne rekorde, ki so bili doseženi v času med 2. Junijem in , decembrom letos. Vsega skupaj je bilo 14 rekordov: osem moških In šest ženskih. Priznani rekordi so naslednji:
MOŠKI	________
200 m prosto
1’58”4 - DON SCHOLLANDER (ZDA), dosežen v Osaki 24.8.
1.500 m prosto — 17’05"5 — ROY SAARI (ZDA), v Tokiu 17.8.
110 Jardov prosto — 54” — B MC GREGOR (VB), v Blackpoolu 13.9.
200 m metuljček — 2’08”2	-
CARL ROBBIE (ZDA), v Tokiu 18.8.
400 m v štirih slogih — 4'50”2 — GERHARD HETZ (Z. Nemčija), v Tokiu 12.10.
Štafeta 4x100 m prosto — 3’36”1 ZDA (Steve Clark, Richard Mc Do-nough, Gray Ilman, Ed Townsend) v Tokiu 18.10.
Štafeta 4x200 m prosto — 8'03”7 -- ZDA (Don Schollander, Richard McDonough, Ed Townsend, Roy Saari), v Tokiu 19.10.
Štafeta 4x100 m v štirih slogih —
4WT - ZDA (R. McGeach, W. Craig, W. Richardsonet, S. Clark), v Osaki 24.8.
ZENSKE
200 jardov prsno — 2’50”2 _______
STELLA MITCHELL (VB), v Blackpoolu 4.10.
100 m metuljček — 1’06"1 — ADA KOK (Holandska), v Haagu 1.9
200 m metuljček - 2’29”1 — SUE PITT (ZDA), v Los Angelesu 27.7.
100 m hrbtno - 1’08”9 — DONNA DE VARONA (ZDA), v Los Angelesu 28.7.
200 m hrbtno — 2’28”2 — SATO-KO TANAKA (Jap.), v Tokiu 4.8.
Štafeta 4x110 jardov v štirih slogih - 4’44”7 - VZHODNA NEMČIJA (I. Schmidt, U. Kuppers, U. Noack, H. Pechstein), v Leipzigu
ALOJZ RAVBAR
[nj
Tudi ona je ugibala, kako je nastal ta velikanski požar, in se zaskrbljeno spraševala, kaj in kako Je z njeno sestro, če se Je bolnišnica morala umakniti zaradi požara. 2e močno izčrpana se je čedalje naporneje poganjala za zdravnikom, s katerim sta nenehno bila po zubljih, ki so sproti oživljali z neugnano kljubovalnostjo. Nekje se je brezmočno oslonila na bližnje drevo. Iz praske na čelu ji je curela tanka proga krvi. Bila je vsa preznojena iz razgreta od vročine. Od žeje izsušena usta so bila polna okusa po dimu in pepelu. Zamižala je Pred očmi so ji plesali krvavi kolobarji, in bilo ji je, da bo zdaj zdaj omedlela. Toda spet je zbrala vse svoje sile, premagala slabost in se pognala za dr. Andrejem.
Preplašena divjad je brezglavo begala po hosti, da bi se rešila iz ognjene poplave. Ptice, oslepljene od dima in omotene od ognja, so begale med gorečim drevjem in grmovjem, obupno čivkale, se zaletavale v razne ovire in padale v plamene.
Nedaleč pred zdravnikom se je zrušila od ognja lzpodjede-na jelka. Pri padcu je dvignila mogočen oblak dima, isker, ogorkov in pepela. Malo zatem se je visoka smreka prelomila pri tleh. Goreče veje so bučale skozi zrak kakor ognjen plaz.
Ko sta se znašla sredi gorečih bukev, sta obstala.
«Kam pa zdaj, doktor?» je vprašala Nuša, ki so Ji oči vročično sijale.
«Kar za mano, Nuša!» je rekel zdravnik ln se zapodil skozi vrzel v ognjenem obodu
Tik za njima se je z grozljivim šumom zrušilo neko drevo. Ob silovitem vzbuhu se je dvignil slop pepela, se zvrtinčil v trobljo, nato pa se polagoma sesedal. Nekoliko pred njima je zahreščala stara bukev, se nagnila in z bobnečim udarcem zgrmela na tla.
Kljub vsem oviram sta se pretikala dalje in dalje proti kraju, kjer Je stala bolnišnica. Vse je bilo zapredeno v dim, ki Jima je silil v oči, nosnice in grlo. Od dima in prigrevice rdeče podplute in solzne oči so ju ščemele do neznosnosti. Njuna od vročine zabuhla obraza sta bila čadasta, opraskana; roke in noge opečene, ogrebene; obleka je bila tu pa tam prežgana; čevlji so se jima zgrbili od žarečih ogorkov in vročega pepela.
Ne da bi se ozirala na to, sta nenehno udrihala po plamenih, ki so jima prestrezali pot in neubranljivo pustošili rastje. V želji, da bi čimprej prišla do bolnišnice, sta premagovala zapreke, ki so se sicer zdele nepremagljive. Stopala sta po žerjavici, po tlečih ogorkih, po žgočem pepelu, se opotekala čez kope gorečega dračja, se spotikala ob tleče štorovje, se poganjala čez skale, ki so bile segrete do razbeljenosti, padala sta, se dvigala in vsa omotična tavala dalje, ne da bi čutila od ognja skrepenele zemlje, ki se je sipko drobila pod njunim mlahavim korakom.
Končno sta se približala kraju, kjer je stala bolnišnica, in se ustavila Okrog njiju je drhtela migljavica, in ozračje je bilo prežeto z duhom po vročem pepelu, po osmojenem svežem Ustju, po smodeči se smoli in razpaljeni prsti. Vsa vrtoglava se Je Nuša oprla na bližnje drevo. Njene trepalnice so bile nabrekle od pripeke, lasje in obrvi so bili osmojeni, ustnice razpokane od ognja in žeje. Zatisnila je oči in z na pol odprtimi usti vdihavala vase razpaljen zrak.
Od zubljev prezrta hoja, ki je tam blizu gorela kakor velikanska plamenica, se je s pokom prelomila v Štoru in zbob-neia na tla z glušljivim truščem. Nuša Je preplašeno odprla oči. Ugledala Je zdravnika, ki se je otresal ogorkov, s katerimi
ga je zasula hoja ob svojem padcu.
Pognala sta se dalje in se slednjič znašla na kraju, kjer je bila bolnišnica. Tedaj sta obstala kot zadeta in zastrmela v rn/d-^ianie Tam. kjer |e prej stala velika baraka, je bil le še kup pooglenelih kosov lesa, ogorkov, pepela in tisti predmeti, Ai jai ogenj m mogel uničiti.
«Joj!» je kriknila Nuša, vsa pretresena od prizora. «Kaj se je zgodilo, tovariš doktor? Kje so ranjenci ln drugi tovariši?» je hlastno vprašala in pri tem imela v mislih predvsem sestro.
Dr Andrej je kakor okamenel zrl v žalostne ostanke tistega, v kar je bil vložil toliko skrbi in truda, preden je zgradil. Toda misel na ljudi, ki so bili v njegovem varstvu ln oskrbi, Je odrinila misli na nastalo gmotno škodo. Skoraj stekel je po obližju pogorišča, da bi videl, ali ne leži kje kak mrlič. Ne, nikjer ni bilo nikogar. Torej so se vsi rešili, je pomislil z olajšanjem
«Da so se le rešili!» je vzdihnila Nuša, ln s srca se ji Je odvalil kamen, ki jo je dotlej moril. Nato Je vprašala: «Toda kdo neki je to naredil?»
To sta zvedela kasneje. Zvedela sta, da so Nemci po na ključju naleteli na bolnišnico. Ranjenci, bolničarji in zaščitni vod so se pravočasno umaknili in odnesli s seboj, kar so mogli odnesti Nemci so nato zažgali barako, ogenj pa se je razširil na hosto.
Trije ranjenci pa so ostali v bližini bolnišnice v upanju, da jih Nemci ne bodo odkrili. Odvlekli so se v neko skalno duplino in čakali, da pojde mimo hudourni oblak. Toda Nemci so jih odkrili in postrelili.
Ko sta jih zagledala, sta Nuša in zdravnik obstala kot zadeta Vs> trije so ležali z obrazi v mlaki strjene krvi. Med dvema borcema je ležala borka. Nuša je stopila k nji ln ji privzdignila glavo.
«Olga!» je kriknila z glasom, ki je bil podoben zvenu ubite kristalne vaze.
Sestrina smrt je hudo prizadela Nušo. Z njo je izgubila vse svoje najbližje in najdražje. Čedalje bolj se je je polaštal občutek zapuščenosti in osamljenosti. 2ivljenje in delo v bolnišnici ji je postajalo vse bolj mučno. Vse pogosteje je izražala željo, da bi se vrnila v brigado. Tam da je življenje drugačno, pestrejše, bolj napeto, tam da je človek bolj zaposlen z drugimi in manj sam s seboj, je dejala dr Andreju, ko ga je vnovič zaprosila, da bi ji dovolil, da se vrne v brigado. Končno je le privolil, da se je vrnila v brigado Težko se je ločil od nje, ki mu je bila najboljša pomočnica. Ko je odhajala, Jo je nekaj časa spremljal in ji pred slovesom rekel, naj se vrne v bolnišnico, če bi si premislila.
Nuša se je vrnila v svojo nekdanjo brigado in m več mislila, da bi se vrnila v bolnišnico. Tovariši, ki so jo poznali, so jo z veseljem sprejeli medse. Tudi ona jih je bila vesela m se spet kmalu vživela v njihovo življenje, ki je bilo v marsičem drugačno od življenja v bolnišnici.
In spet je hodila iz boja v boj, obvezovala ranjence na položajih, jih reševala lz ognja, jim negovala rane in jih tolažila. Vse kot nekoč, kot takrat, preden je bila premeščena v bolnišnico NADO Da, vse je potekalo kot poprej, brez bistvenih sprememb V nji pa se je med tem časom marsikaj spremenilo. Nič več ni bila tako razigrano živahna, vedno nasmehljana. Zdaj je bila vedno nekam otožna, potrta ln često do raztresenosti zamišljena Medtem ko je nekoč kar iskala hrupno družbo, je zdal bila najraje sama. Ta sprememba Je izhajata iz globoke prizadetosti, ki ji jo je povzročila sestrina smrt. in iz spoznanja, da nima nikogar več od tistih, ki so ji bili najbližji.
(Na.dal1eva.nie sledi)
UREDNIS1 V O: TRSI - UL MONTEXXIHI 6 II fElJJMJN 93-8U8 IN M 63* - PuStni preda) 559 - POIIHUZN H A GORILA: UUC8 S Pellico lil, lei 33 82 - UPRAVA: HtSl - UL SV FRANČIŠKA St 20 - fel St «338 - NAROČNINA: mesečna H51 Ul - Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 Ur celoletna «4<x Ur - SFRJ: v tednu 20 dni, mesečno 420 din - Nedeljska posamezna 4U din letni 1920 din polletno *60 din četrtletno 48ii din	osmi tekoči račun Založništvo tržaskegi iisKt Trst u 53/4 - za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana,
Stritarjeva ulica 3 1, telet. 21 928, teko« račun pri Narodni banki » Ljubljani 600 U ttUj-86 - (N)l.ASI: Cene uensov Za vsak mm » Sirim enega stolpca: trgovski 15(1, (lnančno-upravni 250, osmrtnice 150 Ur — MaU oglasi 40 Ur beseda — Vsi oglas) se naročajo pri' upravi. —
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega Uska, Trst