Posamezna Številka 30 vinarjev. Štev. 93. ‘ y Ljubljani, v torek dne 6. masa 1919. Leto I. «« ctto leta . K 60 —, za pol lata . K 30’—. tetrt let* . . IS.—. „ m mesec . 5-—. la upravniitvo: Kopitarjeva ulica ite». 8. —Telefon 5tet. 50. .................... — ■ ■■ — NEODVISEN DNEVNIK Inserati: Eaostolpna petlturita (72 nm Štrakl ta 3 (Ml visoka ati nje prostor) za enkrat po K t*M. -■ Poslano: Enostolpna petitvrsta K 1‘—. — Izhaja (»k dan. izvzamši nedelja In praznika, ob 2. orl popeldiM 0 usodi škofa Mahniča. Posebno poročilo »Večernemu listu«. - m ’ O usodi Škofa Mah- « so Italijani pripe- ljali Škofa Mahniča v Jahin, mu jo poveljnik italijansko bojne ladjo v imenu Podadmirala Cagnija v Pulju sporočil, da se sme svobodno Ribati po vsej Ita-Hji, ne sme pa bivati v pristaniških me- stih ali pa potovati v zasedeno vojno ozemlje. Nato je 5kof Mahnič odpotoval v Rim, čez dva tedna pa je odšel v Frascati, kjer so je nastanil pri sestrah sv. Karla. Zdravstveno stanje Škofovo je povoljno. Težave mirovnega posveta. /p LDU. Pariz, 4. maja. IDKU.) >PetH *^>slenne« piše, da ni misliti na to/ da mirovno pogodbo izročili nemškim “Pegatom v sredo ali četrtek, temveč Sele * »oboto ali nedeljo. Svet trojice se je po »Joumalu« včeraj ves dan pečal z možnostjo, da se zopet vpokliče italijanska de-.legacija, toda brez uspeha. Časopisi po-;udarjajo, da je potrebno, da se Italijani .Vrnejo. Če bi se Italijani ne vrnili, bi se Nemški ultimatom. LDU. Dunaj, 4. maja. »Abcfld« po-.‘'Oca iz Versaillesa: »Vprašanje nemške jj®legacijo, ki ga jo stavila na entonto, jim bo izročena mirovna pogodba, j°>a obliko, ultimata. Nemška delegacija le zahtevala odgovor do petih danes /poldne.. Ako bi bil odgovor entonte . ^'ievoljiv, bi se pripravil del poob-^cenbev, zlasti izvedenci, na odhod. J®*ne vesli pravijo, da bo ententa od-wv<>rlla, da bo nemškim delegatom iz- ročeno mirovna opgodba prihodnjo ne' deljo. Svet trojice je imel včeraj sejo ter razpravljal o naCinu, kako naj se Orlando pozove k povratku v Pariz. Clemenceau jevi pristaši se trudijo z vsemi sredstvi, da bi izsilili od Wilsoha že v vabilu, ld naj se pošlje Orlandu, kako koncesijo Italiji. Od Wilsonove odločitve je odvisno, kako sc bo razvilo nadaljnje občevanje med nemškimi delegati in entento. Tudi Belgija grozi. r LDU. Versailles, 5. maja. (DZU.) a i.?e težkoče so, kakor se zdi/na strani e*Sije. Belgijska delegacija smatra, da je jaPolnoma nezadosten predlog aliirancev, *e Belgiji dovoli predujem milijard a® ttemško odškodnino in da aliiranci pre- vzamejo belgijski vojni dolg 5 milijard * pridržkom, da ga povrne Nemčija. Belgijski listi zahtevajo, da Beltftyai zapustijo konferenco, ako belgijske zahteve ne hi prodrle. morala mirovna pogodba nanovo revidirati. Težavna so tudi razpravljanja o fi-nanctjalnih vprašanjih. Amerika ni voljna jamčiti za 25 milijard zakladnih listin, ki jih bo dala Nemčija, da bi jih tudi nevtralci sprejemali v plačilo, Amerika se boji, da bo potem glavna upnica Nemčije, da, vse Evrope. Trudijo se, kako bi se izognili tem težavam. ' r' ' | Po narodni nesreči. Ljublanski dopisni urad objavlja dne 5. maja nastopni odgovor predsednika deželne vlade za Slovenijo, dr, Janka Brejca^ na odprto vprašanje, katero je bil na predsednika naslovil poverjenik Albin Prepeluh v ljubljanskem »Napreju« z dne 5» maja: Čudno je, da se krtvec koroške nesreče išče doma, namesto da bi se iskal tam, kjer je, pri sovražniku, ki je napadal začetkom januarja, ki je po sklenjenem premirju brez prenehanja z vsakdanjim cclo artilerijskim ognjem nadaljeval napade na naše čete, ki je vso Koroško mobiliziral zoper, nas, ki so mu- na pomoč prišle tudi čete iz Tirolske, iz Solnogra-. ške, z Dunaja in .iz Gradca in ki je, potem ko je bil zbran, z vsemi silami udaril na nas in nas res .tudi potisnil nazaj. Že potek .dogodkov kaže, da tu o kaki drugi krivdi he more biti ogovora, nego da smo bili pač vojaško, preslabi, da bi lak naval vzdržali, Jasno mora biti vsakomur, da niti deželna vlada, niti kak iTjen član ne more biti odgovoren za vojaški neuspeh na Koroškem, ker danes pač že vsakdo ve, da z vojaštvom qe razpolagajo niti deželna vlada, niti posamezni njeni člani. Vojaštvo je od deželne vlade neodvisno, ne sprejema od nje niti ukazov, niti prepovedi. Tudi nima deželna vlada, nobene ingerence na vojaške dispozicije in ni odgovorna za to, da je bila koroška meja v primeri z večkratno nemško premočjo preslabo zavarovana, kakor bi ne bila njena zasluga, če bi bil nemški naval vojaško odbit. Krivično in nespametno je tedaj, iskati »krivcev« v krogih deželne vlade in razburjati javnost • sumničenjem, kojega neopravičenost vsak otrok lahko izprevidi. Deželna vlada ima glede na koroške dogodke le še to pripomniti, da je že skozi več mesecev vsled neprestanih prošenj in apelov iz Koroške prosila centralno vlado ui vojaške oblasti, naj storijo konec trpljenju koroških Slovencev, Te prošnje je zastopala povsodi ' in se v tem oziru lahko sklicuje na tozadevne razprave celokupne deželne vlade, — O kakem dp^ovoru med kon^ Iko deželno vlado in italijansko okupacijsko oblastjo mi pa ni ničesar znanega. Japonski ultimatom. LDU. Berlin, 5, maja, (DKU,) »Acht-uhr - Abendblatt* javlja iz Basla: Glasom pariških vesli »Chicago Tribune« z avtoritativne struni je Japonska poslala Lloydu Georgeju in Clcmeuceau-u ultinaatum, v katerem v energičnem tonu zahteva, da mora ostati točka tajne pogodbe, ki prisoja Šantung Japonski, v veljavi, tudi Če bi st Francija in Anglija morali spreti z Wilso.nom. Smrt ministra Stefaneka. LDU Bratislava, 5, maja, (ČTU) O tragični smrti vojnega ministra generala Stefanika poročajo nastopne podrobnosti: Minister Stcfanek sc je včeraj ob 8, uri v spremstvu italijanskega nadporočnika in italijanskega narednika dvignil z dvokrov-nikom sistema »Caproni* na letališču Čampo Formido pri Vidmu v Italiji. Vest o poletu je dospela v Bratislavo ob 11. uri. Minister za Slovaško Šrobar pa se je bil z italijanskim generalom Picionijem odpeljal v Skalice, kjer je prisostvoval neki slavnosti. V njegovi odsotnosti se je vladni 60svelnik dr, Ivanka s spremstvom odpeljal z avtomobilom na letališče pri Vaj-norju, 9 km od Bratislave, Med tem je nad Bratislavo krožil velik dvokrovnik, ©čividno iskajoč primernega kraja za pristan, Pihal je močan veter. Približno 3 km pred letališčem pa je nenadoma zračni sunek zgrabil letalo in ga prevrnil. Aparat zavit v črn dim je padel na tla. Ko so dr. Ivanka in njegovi spremljevalci prihi-teli na kraj nesreče, sc jim je nudil grozen prizor. Letalo je bilo popolnoma razbito in ožgano, okoli njega pa je ležalo troje trupel v letalski opremi. General Stefanik je kakih 6 korakov od aeroplana ležal v jarku. Našli so pri njem še majhne sledove življenja, toda čez par trenutkov je izdihnil. Po generalski uniformi in po listinah, ki so jih našli pri njem, se je nedvomno dognala istovetnost. Noge je imel parkrat zlomljene in tudi sicer je zadobil strašne poškodbe. Ostali dve trupli so bili popolnoma razmesarjeni in ožgani. Ko so odstranili ruševine, so izpod letala izvlekli še četrto truplo, ki ga pa niso mogli takoj agnoscirati. Zvečer se je dognala istovetnost tudi ostalih žrtev, t, j, pilota Gabrijela Agiuntija in nadporočnika Giotta Scotija, dočim se istovetnost tretjega ministrovega spremljevalca ni mogla ugotoviti. Trupla so prepeljali v vojaško bolnišnico v Bratislavi, kjer so jih položili na ©der, Generala Stefanika so pokrili s če-hoslovaško, njegove spremljevalce pa z italijansko zastavo. — Vest o nesreči se je bliskoma razširila po mestu in vzbudila splošno žalost, Vsa javna poslopja in mnogo zasebni i hiš je razvesilo žalne zastave. Vest n katastrofi so takoj brzojavno sporočili ministru Šrobarju in generalu Pici-©niju v Skalice, ki sta se takoj vrnila v Bratislavo. V Skalicah so se takoj prekinile prireditve. Tudi v Bratislavi so se prekinile vse gledališke predstave in druge prireditve. Po svojem prihodu v Bratislavo sta minister Šrobar in general Picioni s spremstvom takoj šla v bolnišnico k žrtvam, Pogreb se vrši v petek ali v soboto, Ker je minister Stefanik že nekaj časa slutil skorajšnjo smrt, je bil pred kratkim izrazil željo, naj ga pokopljejo v njegovem rojstnem kraju v okraju Nitra. Stefanikova mati je že zvečer dospela v Bratislavo, LDU. Lugano, 3, maja, (DKU.) Zakasnelo, Italijanski listi pišejo škodoželjno o Wilsonovi popustljivosti glede japonskih zahtev, ki jih morajo aliiranci sprejeti brezpogojno in po katerih nastopi Japonska kot dedič Nemčije na Kitajskem. Listi menijo, da se mora sedaj Wilsonova nepopustljivost proti Italiji zlomiti, Italija zahteva Adrijo, Dalmacijo in Istro glasom londonskega dogovora, ki očito nasprotuje Wilsonovim tezam, z globokim utemeljevanjem, da pogodbe aliirancev niso papirne cunje. Italija zahteva Reko v skladu z Wilso»ovimi načeli, čeprav je Reka glasom londonskega dogovora izrečno izvzeta, pač pa, ker so Rečani iz lastnega nagiba zahtevali pripadnost k Italiji. Med tem pa sc neprestano vrše konference med francoskim poslanikom in italijanskimi ministri, ki bodo imele, kakor upajo, hiter pozitiven uspeh. 'M LDU, Amsterdam, 5, maja, (DKU,) Glasom poročila »Tclegraafa« javljajo »Times« iz Bruslja, da so Belgiji nastopno priznali: 1, 2% milijarde frankov v zlatu, ki jih mora Nemčija plačati v dveh letih, 2. Anuliranje belgijskih vojnih dolgov na Francoskem, Angleškem in v Ameriki. 3. Dobavo 3 milijonov ton premoga na leto do skupne vrednosti 20 milijonov funtov štcrlingov, ki ga mora dati Nemčija Belgiji za dobo deset let. 4. Takojšnjo vrnitev industrijskega materijala, konj in drugih voznih živali, ki jih je Nemčija pobrala, 5. Zastopstvo v najvišjem gospodarskem svetu, 6. Podpiranje belgijske zahteve, da aliiranci revidirajo pogodbo od leta 1839, 7. Dovoljenje, da sme Belgija z Luksen-burško skleniti carinsko unijo. 8, Razpis ljudskega glasovanja, ki se mora izvršiti tekom šestih mesecev o pripadnosti okrožij Balmedy, Eupen, Moresnet in Herzo-genwalde. LDU. Versailles, 5, maja. (ČTU,) V pogovoru je izjavil mirovni zastopnik profesor Schucking, da bi pomenil mir, s katerim se odstopa saarska kotlina za 15 let s pravico zopetnega odkupa, golo aneksijo in da se mora odkloniti. Isto mnenje izražajo vsi nemški zastopniki. Izjavljajo, da jc mogoče premogokope, ki so jih Nemci na Francoskem porušili, popraviti najpo- zneje v petih letih. Dalje trajajoča tM* sedba saarske kotline bi torej pomenjau samo pripravo za stalno aneksijo, Rusija in Ogrska. LDU, Moskva, 5. maja. (Brezžično.* Ruski poverjenik za zunanje stvari Čiče.'' rin je brezžično brzojavil Beli Kunu: Pr<* sim Vas, da mi sporočite, če ste odd««* rumunski vladi naš in Bakovskega ultiiM* tum od 1. maja. Prosili smo Vas, da t* pošljete v Bukarešt radiografičnim potom-So ga li v Bukareštu prejeli? Drugi dan je Rakovski poslal nov ultimatum rumu&* ski vladi, v katerem je zahteval, da muni izpraznijo Bukovino. Rok je dolocen na 4, maja. Rumunsko prodiranje na Ogf" sko in rumunske grozovitosti proti preMH valcem v Bukovini so prisilile ogrsko so« vjetsko vlado, rim stavi Rumunom ultiffl*”1 tum. LDU. Dunaj, 5, maja. (CTU.) Končno- veljavno ugotovljen izid včerajšnjih vej** tev daje Čchoslovakom osem glasov v oo činskem svetu, štiri v deželnem zbortf 41 v okrajnem svetu, Boli m Koroškem. LDU, Dunaj, 5. maja. (CTU.) Iz okoliša nižjeavstrijskega deželnega povelja1^, je dosedaj odSlo na jugoslovansko mejo bataljonov narodne brambe, in sicer 3 * Dunaja in 2 z Nižjeavstrijskega, Nemška Avstrija proti Wi!sonu. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Grožnja združitve z Nemčijo, Reka, 5, maja, »Corriere della S®** poroča z Dunaja sledečo uradno Ministrski svet je pri včerajšnjem P?, svetu sklenil sledečo objavo: Predseduj Zedinjenih držav je sporočil italijanske!® ministrskemu predsedniku, da odobril londonski dogovor, v kolikor ta dolo mejo med Italijo in Nemško Avstrijo, J' pušča torej aneksijo južne Tirolske s * * ni Italije, Vsled tega izjavlja vlada N* ške Avstrije, da se ta izjava predsedn*^. ne sklada z demokratičnimi načeli, JJr je predsednik svečano proglasil med sko in na podlagi katerih se je tudi ^ vilo nadaljnje bojevanje, — Nadalje ‘zV<.0 nota, da bi morala Nemška Avstrija/ dobi Italija celo južno Tirolsko, prepu. . £ iz upravnih razlogov ostali del Tir® j(, Nemčiji in to bi zopet pomenilo velik0. ^ gubo ozemlja, s čemer bi bili Nemški; .j striji odvzeti pogoji za samostojnost, »® ^ tega bi potem ne preostalo Nemški striji druzega kakor da se združi z JNe čijo. Širite „Mmi list"! Iz pokrajine. 4 k Kar je živega, to obveljal Prošli so ****» ko smo morali žrtvovati krvnici Av-ne le blago, ki smo si ga s trdim de-,m prislužili, nego tudi življenje. Sedaj ži-Vim° ▼ svobodni državi, bratje med brati, Pjed nami pa je bodočnost. V tem važnem Uiuotku stopa pred nas država. Treba ji ?• "edstev, da more ustrezati željam dr-zaymov. Razpisala je prvo državno po-5 svoji lastni izpovedi — za neko " vdt°vščino zaklaii dva človeka in jih z ]. ganskim vriščem veselo pojedli. Naj-■'dbša jed jim je meso mladih oseb v ' Trosti 16 do 18 let. Kosti so sežgali in Pravijo, da je to najboljše oglje.« —-rankfurterica poroča: »Ne oziraje se d one divjake, ki jih je pravica že morila, jih imajo sedaj še 150 zaprtih, i(>vaae v verige.« Ta poročila so vzbu- dila slednjič tudi pozornost višjih vladnih krogov. Cesarja Jožefa je to neprijetno dirnilo, saj je bil eden največjih človekoljubov. Na njegovo povelje so ustavili izvršitev smrtne obsodbe pri onih ciganih, ki so bili še zaprti. Obenem je šel dvorni komisar v ono županijo, da zadevo preišče, »ker Njegovo Veličanstvo misli, da je nemogoče, da bi bili obtoženci kaj takega zakrivili.« — Zaključek preiskave je bil po poročilu onega komisarja ta-le: »Dolgo časa je kradla neka ciganska tatinska družba po honteški županiji. Ko so jo nazadnje dobili, se je obenem razširila vest, da je tu ali tam zginila brez sledu ta ali ona oseba. Neusmiljeno so cigane pretepali in ti so nazadnje izjavili, da so jih umorili. Ko so jih pa pripeljali na mesto, kjer so jih baje pokopali, pa ni bilo niti najmanjšega sledu.. Sedaj so jih spet mučili, dokler ni nazadnje en cigan v bolečini in besnosti zavpiL’* »Požrli smo jih 1« Sedaj je bilo ljudem vse jasno in na raznih kraiih so začeli cigane moriti. Vsi časopisi so pisali o grozodejstvih, kako so cigani ljudi pe-* kli in kuhali, kako je njihov poglavar na svoji poroki pogostil goste z dvema praženima deklicama, kako so otroci klali svoje priletno starše in jih jedli. Iskali so potem ono ljudi, ki so jih baje cigani umorili, in dobili so vse, niti ena ni manjkala. Nad 150 ciganov so zuto morali spustiti iz zapora.« s Knezi in kneginje lrot posli, VeČ jih ie kakor bi mislil. Neka ruska princezinja, Helena Zalukidze, si je služila kruh s lem, da je nosila malto na stavbiščih v Odesi. Ta obitelj je med najstarejšimi plemiškimi rodovinami Rusije, a jc nazadnje popolnoma ubožala. Ker Helena kljub vsem naporom ni mogla dobiti druge službe, je šla malto nosit, da lakote ne umre. Ravno v Rusiji je dosti takih slučajev. Naslov se ic podedovakod očeta na otroke, in veliko je bilo takih, ki jim je bil naslov, samo breme, katerega bi se bili radi otresli, pa se ga niso mogli. Če hočejo imeti delo, se morajo izkazati, in policija je vselej prav vestno skrbela, da so bili papirji v redu. Ker je bilo pa včasih za gospodinjo zelo nerodno, da bi imela za posla kmeta ali grofico, zato so jih navadno odklanjali in morali so potem prijeti za vsako delo. Ni še dolgo tega, ko se je omožila mlada Francozinja z bogatim ruskim baronom. Na potovanju v Rusijo je šla v Petrogradu v posredovalnico za službe, hotela je dobiti pripravno sobarico. Najbolj se ji je do-padla tridesetletna črnolaska prijetnega obraza in zelo finega vedenja. Pogledala je v papirje in videla je, da ima neko kneginjo pred seboj. Ta je pa jokala in tožila, da že več tednov zastonj išče službe. Baronica je kar gledala, ni je hotela vzeti, ker ji je bila prefina, in le usmiljenje je nazadnje zmagalo. Kako se je pa šele čudila, ko je prišla na posestvo svojega moža in je videla, da je oskrbnica grofica, nadzornica dekel princezinja, kočijaž baron kakor njen mož, strežaj pa poljski. plemič. . s Prvi inaj. Ko bodo leta 3000 naši potomci iskali po enciklopedijah, kaj je prvi maj, bodo našli zapisano to-le: »Sve- čanost prvega maja je nosila pečat osled nosti. Kakor so Arabci častili Romazan t postom in abstinenco, tako so Evropci sla vili poletje s svečanim programom polnim radevoljne zdržljivosti in posta.« In res. Prvi maj ni demonstracija svobode. Prolc« tarijat pokaže na ta dan, da more ne de- . lati. Prvi maj ni demonstracija moči. Vpri-zorjena 24 urna letargija dokazuje, da ni mogoče živeti, če se ne je, če se ne pije, če se ne dela, gre v kino in bere časopise. Pokazalo sc je, da bi ves svet propadel, če bi se to godilo malo dalje. Prvi maj bo>, tedaj, ko bodo šle skozi ulice množice, polne cvetja in ko bodo iz izložbenih oken. namigavale debele, cene kokoši, z zelenci vejico v kljunu, , s Pajek sviloprejec. Misijonar P, Cham» . bonne na Madagaskarju je bil ves potrtj ko je videl na svojem vrtu grdega pajka, ki se jc silno razpasel in vrt opustošii. Domačini ga imenujejo »halabč«, naravoslovci pa »Nephila madagascarensis«. Misijonar je opazoval, da ta pajek zavija svoja' jajčka v svilene kokone. Skušal je torej od njega dobiti svilo. In posrečilo sc mu je, ;Na pariški razstavi je bil videti kos rečene;1 svile, ki po Svoji mehkoti in trdnosti prekosi svilo od navadne sviloprejke. Pajek »halabe« naprayi na mesec petkrat svileno nit, ki je od 700—1200 metrov dolga*-s Zakaj je toliko konj slepih? Na to vprašanje je odgovoril slovaški »Obzor pre hospodarstvo«; 1. Jasli so preveč visoko pritrjene. Konj mora glavo vzdigniti, da privleče kaj iz jasli; pri tem sc lahko kaj raztrese, pade v oko, se v njem zatakne, da ne more konj iz očesa spraviti, oko sc vname, začne sc gnojiti in naposled je konj ob oko. — 2. Ostri škodljivi hlapi v hlevih, sosebno amonijakovi hlapi, ki prihajajo iz moče in gnoja. Amonijak je neprecenljive vrednosti v gnoju — ali v hlevu ni ravno potreb.en. Zato jc čisti hlev jako velike važnosti. — 3. Svetloba prihaja v hlev od strani in konj ima vedno eno oko v svetlobi, drugo pa v temi. Tako eno oko opeša od neprestane sence, drugo je pa razdraženo z lučjo. Okno mora biti torej visoko nad glavo konj; skozi okno mora prihajati mnogo svetlobe, zakaj konj ne ljubi teme, — 4. Konjske slepote so krive strašnice na očeh, ki so k uzdi pritrjene. To je povsem prazen strah, da bi se konj ne plašil. Bržčas se še rajši plaši, če nosi tiste plohke ob očeh. Poleg tega so primorane njegove oči gledati v nenaravno lego, stalno morajo gledati naprej, a vendar ima konj oči na strani glave, da vidi v polkrogu okoli sebe. Tako obdane tči začnejo pešati. — 5. A največkrat zakrivi konjsko slepoto — bič. Z bičem se udriha po konju ne glede ne na ta ne na oni del telesa: nespameten gospodar kakor tudi brezbrižen hlapec sta dostikrat kriva, da pride konj ob oko. Ce švigneš konja z bičem preko očesa, se mu vname ol o in konj izgubi vid. Dober gospodar se spozna že samo po tem, kako ravna z živino. Tisti, ki imajo za konje bič namesto ovsa, so bili že od nekdaj slabi gospodarji. Taki brezčutneži udrihajo z bičem najrajši po vratu in glavi. In tako je nanosled uboga konjska para še ob oči. s Pozdravi na Sinaju, Poleg Sinaja prebivajo Beduini iz rodu Tanara. To so po večini potomci krščanskih neprosto-voljcev, ki jih je daroval cesar Justinijan sinajskim menihom v obrambo. Sčasoma co pa postati Mohamedanci in so prisilili uboge menihe, da so jim postavili v samostanu samem molitvenico — mešito. Ne Oblačijo se po beduinsko, ampak nosijo turban in plašč kakor egiptovski kmetje. To so vam jako ubožni ljudje, njih edini dohodki so romarji, na katere čakajo v Suesu in jim ponujajo svoje velblode po 2 gld. 50 kr. na dan ter jih spremljajo na Sinajsko goro. Če srečajo znanca* ga pozdravijo, kakor je pozdravil Mojzes na jtem mestu svojega tasta Jethra. Poklonita se, objameta in poljubita petkrat na desno in petkrat na levo lice, položita roke na prsi in se vprašata: »Kako je kaj?« »Hvala Bogu! In tebi?« »Kaj pa tvoje zdravje?« »Hvala Bogul In tvoje?« »Kakšna je tvoja misel?* »Bog te ohrani zadovoljnega! In tvoja inisel?« Na to se spet sežeta v roke, jih prekrižata na prsih, se poklonita in začneta fznova: »Kako se ti godi?« »Kakor vidiš, pred teboj dobro! In tebi?« »Tvoj sin?« »Bog ti plačaj! In tvoj prvorojenec?« »Kaj je zdrava tvoja hiša (t ). žena)?« > Čaka tvojih ukazov! No, in tvoja hiša?« »Kako pa kaj družina?« »Bog te blagoslovi ž njo! Ali je tvoja družina srečna?« 'vala Bogu, da te vidim!« rečen sem, da sem te srečal!« tem jc prvi del arabskega pozdrava »pravijen Na to sedeta in na vrsto pridejo druga vprašanja: y ' 'm je obrnjen tvoj obraz?« 'e si nočeval?« ,oga tu spremljaš?« Itd. itd. Sinajski romar, ki ne pozna govorice (n običajev, se boji na velblodu, če ga ne vodi lastnik, zastonj se jezi, zastonj priganja k odhodu, Beduin se ne zmeni za potnika, dokler ni dokončal drugega bolj zasebnega dela arabskega pozdrava. Tu se spomnimo besed Kristusovih: Ne pozdravljajte na poti nikogar! s Turške posebnosti Starejši gospod, po zunanjosti premožen turški trgovec, pride k okenčku nemške pošte v Carigradu. »Ali poznaš to pismo?« vpraša energično poštnega uradnika in mu moli pismo pod nos. Presenečeni uradnik ne odgovori nič, ker vprašanja ne razume. »Alx poznaš to pismo?« ponovi Turek. »Kako misliš to?« vpraša uradnik. »Ti nočeš pisma poznati? Ali ni od tvoje pošte?« Uradnik pogleda in vidi, da je nevarno pismo loterijska ponudba, ki jih je bila dosti razposlala nemška pošta. Zato reče: »Seveda, pismo je od naše pošte.« »Tako!« kriči stari gospod in vrže pismo skozi clrenček, »tako! Že štirikrat si tni poslal tako pismo, da bi me zapeljal kakor si mojega soseda Nedžiba, ki je zapravil ves svoj denar v loteriji. A jaz ti povem, če pride tvoj pismonoša še enkrat s takim pismom v mojo uMco, naj le preje svojo hudobno dušo priporoči Alahu!« Le težko je prepričal uradnik Osman-dija, kaj je pravzaprav na celi stvari, »Srečni naj bodo tvoji večeri, efendi«, reče drugi Turek, ki je bit že delj časa stal pred poštnim poslopjem in si ga je bil ogledal oi vseh strani. Uradnik odzuravi in ga vpraša, kaj hoče. > »Ali ie tu\aj nemška pošta?« »Da, gospod « »•rtad ti imel puško,« reče Tu-ek. »Kaj hočeš?« vpraša uradnik začudeno, mi„Iec\ da jc napačni slišal, »Puško bi rad imel,« odgovori Turek čisto nedolžno, »Puško? Tulca nimamo nobenih pi$l:.* »Gotovo jih imate.« »Tukaj je vendar pošta, za katero si vprašal. Mi imamo pisma, ne pa pušk. Te dobiš naprej doli v velikem skladišču orožja.« »Ne,« pravi Turek, »jaz dobro vem, da imate puške. Vidiš, jaz imam prijatelja, Ibrahim aga mu je ime. Stanuje v palači vojnega ministra Osman paše in mu tlači in snaži pipo. On je dober mož in mi pove zmiraj resnico. Zakaj bi mi tudi lagal? Ko sem ga zadnjič obiskal, mi je pokazal Ibrahim puško, kakor je še nikoli nisem videl, Ta puška je dar, narejena je na Nemškem in Osman paša jo j£ dobil od tukajšnje pošte. Slišiš, dragi moj? In tako puško bi tudi jaz rad imel,« Uradnik takoj ugane, kaj Turek misli, pa mu pove, da pošta ne razdaja pušk kar tako in da jih je treba plačati Turek pravi, da bo plačal, a uradnik naj mu pove, koliko taka puška stane, pa mora biti ravno taka kakor je bila tista, ki mu jo je Ibrahim pokazal,« Uradnik malo pomisli in reče: »Poslušaj! Pisal bom pismo na orožarja na Nemškem in ga bom vprašal, koliko taka puška stane. Povej mi samo, kako se imenuje tovarna in v katerem mestu se nahaja.« Osmandi pogleda uradnika malo postrani in se smeje. Ko pa vidi, da se oni ne šali, reče: »Ja, gospod, to naj ti povem? Saj tega vendar ne morem vedeti. Ti si ja na Nemškem doma in ne jaz, ampak ti moraš vedeti, odkod je puška.« Zopet dokazovanje in Turek izve, da je Nemčija velika dežela, kjer je dosti mest in dosti orožaren in gotovo toliko ljudi, kakor na Turškem, Turek posluša in kima, ko uradnik pristavi: »Pojdi še enkrat k prijatelju Ibrahimu in ta ti bo gotovo povedal, odkod je puška in koliko stane. Ko vse to zveš, pridi spet sem in prinesi denar za puško seboj. Denar in pismo pošljem na Nemško in čez kake štiri tedne hoš puško dobil.« Tedaj pa postane Turku vroče in misli na goljufijo. Razžaljen vzklikne: »Ne, gospod moj, kaj pa vendar misliš od mene? Vendar ti ne bom dal denarja prej kakor ti meni puško.« In hitreje kakor je to pri počasnih Turkih navada, gre iz pošte in zabavlja. Smrtni žreb.1 Mark T w a i n. Prevet Iga. Muri. Bilo je v času Olivera Cromwella. Pol* koviiik Mayfar, najmlajši častnik s tem d» stojanstvom v protektorjevi armadi, je bil šele trideset let star, a kljub svoji mladost! že veteran, utrjen proti vremenskim n^ prilikam in vajen vojne, zakaj že s sedeni-najstimi leti je pričel svoje vojaško življenje. Bojeval se je že v mnogih bitkah, dvigal se je od stopinje do stopinje in si i* z zaslugami na bojišču pridobil nele splošno spoštovanje, ki ga je užival, ampak tudi svoje odlično mesto v armadi. Zd** pa ga je tlačila huda skrb; senca je padli na njegovo srečo. Napočil je zimski večer. Zunaj v tenu je divjal vihar, znotraj je vladal melanholičen * molk. Polkovnik in njegova mlad* žena sta govorila o svoji stiski in skrbi* brala sta svoje večerno poglavje iz sveteg* pisma in sta odmolila večerno moHt®v' Sedaj jima ni preostalo ničesar druge#1 več, kot da sta držeč se za roko gledala 1 ogenj in premišljevala in — čakala, Dolž0 jima ne bo treba čakati, to sta vedela, 10 žena se je zgrozila pri tej misli. Imela sta enega otroka — Anico, sedem let staro. Bila je njiju malik. Vedel# sta, da jima zdaj zdaj pride voščit lahko noč, in polkovnik je rekel: »Obriši si solze in delajva se, kot d* sva srečna — njej na ljubo. Za trenute* morava pozabiti, kaj nas čaka.« »Da, poskusiti hočem. Poskusiti hočem, če bom mogla žalost zapreti v svoj® srce, ne da bi mi počilo.« »In hočemo s potrpljenjem sprejeti nase, kar nam je odločeno in ne pozabim®' da je vse, kar On stori, dobro storjeno v naš blagor.« »Njegova volja naj se zgodi! Da, * vemo dušo morem to reči, da bi mogla tu® s celim srcem. O, če bi mogla! Toda fl11' sel, da ta ljuba roka, ki jo zadnjič stiska1® in poljubljam---------------« »Tiho, ljubljenka moja! Prihaja.« Mala postava s kodrastimi lasmi * nočni obleki je prišla skoz duri in je stek'® k očetu, ki je pritisnil otroka na prsi in £® strastno poljubil enkrat, dvakrat, trikrat »Stoj, papa, ne smeš tako hudo poljub* Ijati; razmršiš mi lase.« »Ah, strašno mi je žal, ali ma odpU' stiš, moja ljubljenka?« »Aj, seveda, papa. Pa ali ti je resnih® žal? Ali pa se samo delaš tako?« »Boš takoj sama videla, Anica,« ie rekel papa, si pokril obraz z obema rokama in se delal, kot da joka. Otrok se ie ustrašil, ker se je stvar tako tragično z®' 1 Po ra«ni£ni dogodbi iz življenja CromveJ* lovega. General Oliver Cromvell je bil protekto* na AngleSkem od L 1653. do svoje smrti ’ Kralja je obsodil na smrt in ga dal usmrtiti. Kf" vavo je zatrl upofr na Irskem in Škotskem in se J* dal imenovati od svojih pristažev ra protektof' (variha) britanske republike. Bil je bistroun'e0‘ toda krvoločen, oster, izvrsten organizator arm8 de in strogo veren v puritanski smeri. (Puritaff so protestanska verska ločina, ki zahteva od *v' , jih privržencev strogo življenje.) * Otožno sanjav. obrnila, je sam začel jokati, se trudil, da fotegne očetu roke od oči, in klical: »0, ne jokaj, ljubi papal Anica m ■aislila hudobno; Anica ne bo več, nikdar teč tega storila. Prosim, papa!« Vlekla je » velike roke in se trudila, da ph potegne narazen. Pri tem jc za njimi slučajno gledala oko in je vzkliknila: »Oj, ti poredni očka, ti sploh nisi jokal; ti si se •amo delal tako! In Anica gre zdaj k ma-mama ravna boljše z Anico.« Hotela je splezati z njegovega naroc-“Jai a oče jo je objel z roko in rekel: »Ne, dragi otrok, ostani pri meni. Papa je bil Nevljuden, pa priznava to in mu je žal ■ 'daj, da ti s poljubi posuši solze in te prosi odpuščanja. In hoče za kazen^ vse •toriti, kar Anica reče. Tako zdaj ni nobene solze več in noben lasek ni razmršen •— in kar Anica ukazuje . Takoj se je prikazal zopet smejoč *olnčni sijaj na otrokovem obrazu, božala je očetu lice in je napovedala kazen: »Povest, povest!« tuj! , , Starša sta pridržala sapo m poslušala. Koraki, ki so se komaj slišali v tulenju vetra, so se bližali, vedno bolj bližali... so postajali glasnejši,.. vedno glasnejši, potem so šli mimo in so zamrli v daljavi. Oba starša sta se olajšana oddelinila, in oče je rekel: »Torej povest? Veselo?« »Ne, očka, kako grozno,« Očka se je trudil, da jo pregovori za kako veselo, pa otrok je vztrajal pri svoji pravici, da mora očka vse storiti, kar bo ukazala. Bil je dober puritanski vojak in jc dal svojo besedo — videl je, da jo mora držati, »Očka,« je rekla Anica, »ni nam treba vedno veselih povesti. Moja Špelica Pravi, da ljudje nimajo zgolj veselih časov. Ali je res to, papa? Špelica prava tako.« Mati je vzdihnila, in njen strah je zopet težko legel na njeno srce. Oče je ljubeznivo odgovoril: »Da, to je res, moja ljubljenka. Skrbi ne izostanejo, je žal res tako,« »O, potem pripoveduj o tem povest, očka, kako prav strašno, tako da nas bo vse groza obhajala; kot da bi bili mi. Pomakni se čisto tesno sem, mamica, in primi Anico za ročito. Veš, če bo potem pregrozno, bomo lažje vzdržali, če sedimo vsi skupaj in me za roko držiš. Tako, °Čka, zdaj lehko začneš.« »No torej,,. bili so nekoč trije polkovniki .,.« »O to je lepo! Vem prav dobro, kaj so Polkovniki, ker si ti tudi eden, in vem, kako so oblečeni. Prosim dalje, očka.« »In v neki bitki so se pregrešili zoper dlsciplino.« »Ali je to kaj dobrega za v usta, °cka?« , Starša sta sc skoro smejala in oče je Ogovoril: . »Ne, otrok, to je popolnoma nekaj nigcga. Prestopili so svoja povelja.« »Ali je to kaj —■--------« »Ne, tudi to je ravnotako malo za v kakor ono. Imeli so ukaz, da v neki ^s[cčni bitki napravijo navidezen na-*kok na močno utrjeno postojanko, da omogočijo vojakom umikanje. V svoji go-r«čnosti pa so prestopili svoja povelja, kajti napravili so resničen naskok, so z naskokom zavzeli postojanko in dobili bitko. Višji general jih je sicer pohvalil, a je bil tudi zelo nevoljen zaradi njih nepokorščine in jih je poslal v London, da tam pred sodiščem odločijo o njih življenju,« (Dalje.) a Amerikanski Špeh za II. okraj dobe stranke iz Miihleisnovcga skladišča na Dunajski cesti na odrezek št. 1 sladkornih izkaznic za maj po naslednjem redu: V sredo, dne 7. maja, pridejo na vrsto stranke s sladkornimi izkaznicami št. 16 (Žetko-Košak) dopoldne od 8. do 9. ure, štev. 17 (Kavčič) od 9, do 10. ure, štev. 18 (Zorc) od 10. do 11. ure, št. 19 (Skubic) popoldne od 1, do 2, ure, št. 20 (Mihelič) od 2, do 3. ure, št. 21 (Topolavc), št. 22 (Fabjan), št, 23 (Jerančič) od 3. do pol 5. ure, št, 24 (Tomc), št, 26 (Anžlovat), št, 27 (Brenčič) in št. 73 (Finžgar) od pol 5. do pol 6, ure. Vsaka oseba dobi Va kg špeha. Kilogram stanc 18 K. Strankam se je točno ravnati predpisanega reda. a Krušne komisije bodo uradovale v četrtek 8. in v petek 9. maja vsakokrat od 8. do 12. ure opoldne. Izdajale se bodo izkaznice za kruh in moko, in sicer: V četrtek izkaznice za kruh in moko (A in B izkaznice), v petek pa izkaznice za krušno moko in moko za kuho (B in C izkaznice). Vsakdo naj se dobro premisli ali hoče kruh ali krušno moko, ker se izkaznice ne bodo prav nobenemu zamenjale. Če ima pek za stranko nakazano krušno moko, se mu je ne more zopet odvzeti ter jo dati prodajalcu krušne moke. Stranka je vsled tega vezana vseh 14 dni na tisto blago, ki ga zahteva pri krušni komisiji. a Trgovci, ki so pred vojno prodajali moko in ki ne prodajo sedaj že aprovi-začno moko, pa bi hoteli menjaje prodajati moko za kruh, naj se takoj zglase v mestni posvetovalnici. proti dobri plači in s plačo po dogovoru so sprejme pri stavbenem Ljubka::;.', Sv. 1Pet/a c žvepleno kopališča lov zdravilišču! hotel. e C i”-ir*~u 1 ii -ii—ir—ir" m——i Širite »Večerni lisf 1Z3CI20EZ3EZ3CZ30CZ] lena roli lic in rok pri“ ncpu puli ncsc mnogo prednosti, tako v zdravstvenem kakor v družabnem oziru. Feller eva popolnoma neškodljiva preizkušena »Elza* pomada za obvarovanje in negovanje kože, odstrani nečistost kože, ojeda prišče, brani proti solnčarici, solnčnim pegam, bori, raz-kavosti, velosti kože. — Lonček močnejše vrste 6 kron. Omot in poštnina se računa posebej najceneje. Nameslo Vodljivega mila vzemimo za lica Fellerje-vo lilijino mlečno milo Elza*, katero )e danes še zelo drago ali ima še iste dobrote in neškodljivosti kakor pred vojno. Boljše in finejše za negovanje kože v današnjem času sl niti misliti ne moremo. — Dnino iaco sc more doseči samo s Fellei,evo DUJUb IflaC »E!sa“-Tanohinn pomado za rast las. Okrepi kožo na glavi, preprečuje plešavost in prezgodnjo osivelost. Lonček moCnejše vrste 6 K. Omot in poštnina se raCuna posebej najceneje. Za vsakdanje negovanje jojpea soFellerjeve „Elsa* •CImU toaletne pastili« za umivanje telesa, otroške kopeli, kakor za ustno vodo itd. Cena kartonu l K 50 v. — S seboj viseti in povsod v žepu nositi se more bol ubla-žujoč, liladef, osvežujoč Fellerjev .Elza" mentolni migrenski črtnik. V leseni cevki 1 K 50 v. Izvrsten proti glavobolu In migreni, rabi se tudi proti vbodljaju in ranitvi., voda za o(| (collnrium) 2 K 50 v. — Kapljice proti zobobolu 2K50v. —Pravi zagorske prsni oh proti kašlju steki. 3 K. Francovo žfllnie v steki. 'J-80 in 12-80K. Za želodec, pru-va švedska tinktura, vel. steki. 7 K 50 v, balzam (melen) mala steki. 1 K (30 v. Kurja očesa odstrani brez bolečin Feller je va turist, tinktura ,E!za“ (tekočina) skupaj s čopičem 3 K in turist, obliž po 3 K in 1 K 50 v. Proti potonju telesa In neg ie Fdlerjev »Elza* prašek z vsipom 1 K 50 v. Krmilni prašek za živino davno poznani se zopet dobi. Karton 2 K. Omot in poštnina se računa posebej in najceneje. Kdor naroči več, mnoqo prihrani. Naročiti je treba pri lekarnarju IsVtsESiU V. FELLER, Stubica, Elsa trg št. 245 (Hrv. Zagorje). F«uer /Elsa železniška In poštna postaja, telelon, brsojav* Električna razvetflava. Staroznano, radioaktivno zdravilišče z žveplom (Schwefel therme) + 58° C priporočeno proti prollnn revmatizmu, išiasu 1.1.0. nih boleznih. Elektr, masaža, blatne, ogljikovo kislo io solnčne kopeli. — Odprto colo leto. — Krasna okolica. — Mod. oprema. — Novi hoteli. — Prospekte gratis. — Zdravil. zdravnik dr. J. LochorL Povest o dveh zdravnikih. Francosko spisal Louis Ulbacb, Prestavil Pal. (Dalje.) Nekega dne je dospel odmev teh govoric do Solignaca. Temu gospodu se je rdelo, da se razvijajo dogoditi vse prepočasi. Jerebicc so postajalo vedno redkejše, njegovi upniki v Parizu pa so zvedeli za njegov naslov In ga neprestano nadlegovali; parkrat je bil že pri doktorju, a nikoli ga ni mogel dobiti doma. Čakal ga je na cestah; a zviti starec se mu je najbrže umikal in čuden slučaj je hotel, da si je vedno izbral pota, na katerih ni bilo nepotrpežljivega dediča. Nekega večera pa je našel gospod Cčret pri svoji vrnitvi lovca v kuhinji pri ognju; dozdevno mu ni bilo to prav nič neprijetnega. Z nasmehom na ustnih ga je vprašal po povodu tega obiska. bBolan sem, zelo bolan, doktor,jasnil vihar, ki je divjal v njegovi duši, s kako žarečo, vroča nežnostjo ljubi Olimpijo, — »vi, v gradu!« »Zakaj pa ne? Saj tudi vi nahajate tja! Jaz bom prišel vsaj s praznimi rokami,« ' »Sedaj je dovolj, gospod,« je vzkliknil Louis, kakor bi ga nekaj dušilo. »Dovolj je tega sramotenja, in če niste strahopetec, mi bodete dali zadoščenje!« »Mogoče s praški? Hvala! Tega pa že ne!« ‘.v »Lump! ,.,« in Louis je hotel plani« nad njega, A zadržala ga je očetova suha roka, Solignac pa je s tako silo zaprl vrata za seboj, da se je stresla vsa hiša. Lotfi se ni mogel več premagovati. Zakril je svoj obraz z rokami in glasno zaihtel, da ga ne bi zadušilo. Zdravnik pa je, oprt: . komolci na ognjišče, ostal ravnotako n®‘ občutljiv, kot pri fizičnih bolečinah kaj kega bolnika; gledal ga je in pričakova konca krize. < »O, moj očel moj oče!« je Louis, »ali je mogoče, da smejo ljudje vami tako postopati?« - »Gotovo, sinko moj, marsikaj je geče; a ti si vse prenagel. Kaj se vm® * vaš v take stvari? Ta Solignac je -0°^^ zadržal si ga, da me ni udaril, in sedaj mislil na drugačno osveto,,, Svojim *. •. vražnikom nesmemo nikdar pustiti toliK časa, da bi se iztreznili. Ah! Človek umrje od enega udarca s pestjo! Drugi krat prepusti meni skrb za moj ugled,« »Kaji Da bi gledal, kako vas sran^ tijo ljudje! ... in vi bi mogli prenesti ta*, sramoto! Vi! Vi, moj oče!« V doktorjevih očeh se je čudno P®* svetilo. Nasmeh poln strahovite ironije ]e izpopolnil pomen tega bliska. Louis se I® bal te dozdevne strahopetnosti. oče je skrival pred njim skrivnost svojeg povračila. »Kaj hočeš, sinko moj?« je dolt>r srčno izprcgovoril stari Ceret. »Imel j prav, ta Solignac. Ujel se je bil v fa°o past. In nocoj bi mu bil prav rad nekoJ^ olajšal njegovo kopmenje po osveti, . bi ga bilo zadovoljilo. Ti prideš ved*® nepravem času.« „ »O mati, mati!« je šepetal Louis, *P minjajoč sc z otroškim spoštovanjem _ « ukpv, katerih ga je v otroških letih kokrat učila njegova mati, , »No, kako je pa s tvojo stvarjo, _ ljubljeni mladenič? Julri.se konča c premirje, 5n slišal si, da bo prišel Sou£n na grad. Ali naj grem snubit?« . - »Oče, ta mož je imel prav; zakaj šel na grad! Zakaj je ni Bog vzel k ^ te lepe, plemenite žene! Pred sečem sem vam rekel, da jo ljubim! sem lagal. Šele sedaj jo ljubim, in bi in umrl, samo da bi jo rešil.« ( gelIj »No torej, potem pa le trobente in pavke in po notarja! In grofica?* ^ »Oh, ona je dober angelj, }a. fl0. umaknila, ko sem se vrgel k njem ^ gam, in mi rekla, naj grem prtj^.-tila, jokala je, in se smehljala, in mi odp O, če bi vedela!« >? (Dalje.) — Izdajale!) konsorefl .V«6enictf« Hj**"* Odgovorni urednik Viktor C*o»c. . Tiska Jugoslovanska tiskarn« v