Poštnina plačana v gotovini
Krško, dne 31. 1. 1952. Leto V. Štev. 2
Naše
14-2#
GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF KRŠKO
irnn m	msMKisssss8aBEš!ZESE&
V S E B 1	■ N A
1 stran: Kje si resnica? —■ Ob zaključku komasacije... — 2. stran: Kapucini v Krškem, njihov odnos do skupnosti — OF prispevala za obnovo 4 milijone dinarjev. 3. stran: Odstranimo ovire — Na občnih zborih KZ — Uspehi KDZ — Uspehi po naših gimnazijah — S sanitetno ekipo RK na .zdavstveni akciji —■ 4. stran: Novice iz naših krajev — Kaj je novega po svetu
Kje si •
Združitev področij dosedanjih ljudskih odborov je po nekod povzročilo dokaj razgibanih debat, drugod pa spet so zrasli apetiti nele raznim bivšim vaškim ko-ritarjem, temveč tudi ljudem, ki se vsaj doslej niso s pametjo skregali. Vse to pa je do pred dnevi vendarle ostalo še v okviru vsaj polovične prevdarnosti.
Dne 18. t.m. pa je novomeški »Dolenjski list« priobčil naslovni članek »Ob pismu iz mirenske doline«, ki je resnico postavil kar na glavo. To pa še ni vse. Dopisnik se je namreč tako daleč spozabil in ponižal sebe in —• svojce —, da je napisal celo vrsto neresničnih trditev in, kar je še hujše, da j^^hrau^mgtm^ia-menoma oklevetal."
Dejstvo pa, da se dandanes sploh lahko pišejo take stvari, meče čudno luč nele na »Dolenjski list«, marveč še bolj na njegove gospodarje-
Omenjeni člankar trdi, da so krški aktivisti »snubili« prebivalce mirenske doline za priključitev h krškemu okraju, .čeprav ne poznajo gospodarskih koristi te doline, ne vedo kdo se je izjavljal za priključitev in tudi ne, da bi morali odločati gospodarsko razgledani ljudje, ki dobro vedo, da je gospodarski napredek doline le v priključitvi k okraju Novo mesto. Dalje pripoveduje člankar o »predvidenih golažih«, meglenih obljubah in namigavanjih, vse to pa na račun Krškega. Zmedo in nejasnost naj bi ustvarjali nekateri »lokalni aktivističi«, ki ne znajo gledati čez domač plot. Še bolj pa odkriva značaj pisca odlomek članka, ki pravi, da so krški aktivisti vabili prebivalce Prekope, da se priključijo Kostanjevici, da bodo imeli bližje — k maši. Končno se drzne tak pismar zmetati blato na uradne organe, češ, da so s takim dejanjem dejansko stopili na linijo reakcije.
Ne za to, da bi vsem tem klevetnikom odprli oči, ki jih itak nimajo, marveč, da pribijemo dejstva, smo dolžni poštenim ljudem — in le tein — zadevo pojasniti.	'
Na pobudo pristojnih republiških organov je Krško priporočilo, da mirenske doline nc gre trgati. Ker se za priključitev doline sploh ni zanimalo, je Krško bilo mnenja, da- se naj cela dolina priključi tja, kamor želijo .prebivalci, ki se naj brez tujega vpliva sami odločijo. Ker ima naš okraj dovolj lastnih skrbi, se za to vprašanje potlej ni več brigal. Vprašanje pa je postalo problem šele, ko so predstavniki okraja 'Trebnje sprožili, da se mirenska dolina deli na dva dela. na Tržišče, Talče, Krmelj in Št. Janž, ki se naj priključijo Krškemu in na ostalo dolino, ki naj gre v Novo mesto. Tudi temu predlogu se Krško ni protivilo, čeprav se je predvsem strinjalo z mnenjem pristojnih na j višjih republiških organov, da bi bila delitev doline gospodarsko škodljiva in da je treba predvsem vprašati prizadete prebivalce. Na to je bilo odločeno, da mnenje prizadetih ugotovi mešana komisija predstavnikov Trebnjega, Novega mesta in Krškega. Krško je čakalo in čakalo, da dobi povabilo k sodelovanju, vendar vabila ni bilo. To pa oči-vidno zato, ker je Novo mesto hotelo prej samo teren sčistiti. Po dveh mesecih so prišli nenadoma republiški organi v Krško in se zanimali za to vprašanje. Ko so izvedeli, da nas Trebnje in Novo mesto ne kličeta in da se zato nikamor ne silimo, so nam organi sporočili, da prihajajo iz mirenske doline, kjer so vprašanje proučevali in da je 60 do 70% ljudi za Krško. Šele na izrecno zahtevo republiških organov je Krško povprašalo ne le »gospodarsko razgledane« ljudi, marveč predvsem pametne in današnji dobi predane prebivalce, kaj mislijo. Odgovor je bil v Tržišču, Telčih, Krmelju in Št-Janžu gotovo 90% za Krško. Tudi Mokronog, Bistrica in Št. Rupert so silili v Krško. O tem je Krško obvestilo Novo mesto. Na konferenci se je nato dosegel sporazum, da se naj Krmelj, Št. Janž, Telče in Tržišče priključijo Krškemu,
resnica?
čeprav je Krško še vedno povdarjalo, da ne sili nikogar k sebi, ker je krški okraj že itak dovolj velik, da pa je treba izključiti osebno zahrbtno agitacijo m vprašati volivce.
Po vsem tem je videti, da je bilo Krško neprizadeto in da je gonjo in snubljenje ne le začel, marveč po informacijah tudi na najbolj nedemokratični način izvajal nekdo drugi.
Kam naj gre mirenska dolina, je stvar tamkajšnjih prebivalcev. Gotovo pa je, da gleda ta dolina v svet skozi Sevnico, da vodijo tja vse gospodarske poti in da se jo prebivalstvo prav zaradi tega odločilo za Krško. Tako pa se je odločilo tudi zaradi tega, ker je videlo svoj Mokronog
»V Kostanjevici so šolo popravili, v Sv. Križu razširili, v št. Jerneju pa — porušili.,« Ker pa na sestanku niso bili navzoči vsi volivci, so sklenili, da izberejo predsednika KLO Prekopa in dva volivca, katerih eden je bil za Novo mesto, drugi pa za Krško, v komisijo, ki naj zbere mnenje volivcev. 'Predno pa je ta komisija dospela do volivcev, je že zletela po vasi zasebna gostilničarka Kirnova, kamor so se med okupacijo posebno radi zatekali belogardisti, pa pestila volivce z »medom in ledom«, da volijo za Novo mesto. Vprašanje je le, kdo jo je naročil? Volivci so jo pa odklonili, češ »da ji korito že curi«, ker se v Krškem zasebni gostilničarji več ne bogatijo. Kljub temu in drugim pritiskom je nepristranska komisija ugotovila: 88 volivcev za Krško in 39 za Novo mesto. Pa še nekaj je ta komisija ugotovila, namreč, da so možje glasovali
Motiv zimske dobe iz okolice Kostanjevice
in ugotovilo, da v krškem okraju sploh ni več po okupatorju povzročenih ruševin, ki bi tako dolgo čakale na pomoč.
Prekopa je spontano želela priključitev h Kostanjevici in za tak predlog zainteresirala naravnost republiške organe, ko Krško o tem še vedelo ni. Pozneje je Krško tak predlog sprejelo in ga takoj odpravilo okraju Novo mesto. Zato je okraj Novo mesto sklical dne 20.12.1951 sestanek v Prekopi in tja povabil tudi predstavnike Krškega in Kostanjevice. Na tem sestanku so se kresala različna mnenja, pri čemer pa so se vsi trije predstavniki složno sporazumeli, da je upoštevati izključno gospodarske prednosti odločitve. Predstavnik Krškega je še poudaril, da spada Prekopa res h Kostanjevici, to pa le zato, ker hodijo tjakaj otroci v osnovno in srednjo šolo, v zadruge in trgovine, posebno pa še, ker hodijo in vozijo Pre-kopčani preko Kostanjevice v vinograde in gozdove. Zato bi bilo nesmiselno siliti Prekopčane, da se razčesnejo na dvoje in da gredo skozi St. Jernej v trgovino in nato nazaj skozi Kostanjevico v vinograd, če lahko nakupujejo spotoma v Kostanjevici, da pošiljajo dopoldne otroke v Kostanjevico v šolo, popoldne pa v Št. Jernej po živinski potni list. Posebno drastično pa je to vprašanje odločil kmet Ferluga:
za Kostanjevico, njihove žene pa za Št. Jernej!! Kdo bi vedel, da-li iz bojazni pred fajmoštrom ali kom drugim?
Dne 23.1.1952 pa se je stvar prevrgla naravnost v mlako. Tega dne so Počrvina iz Novega mesta, zet kulaka Kuharja, ki se sam strašno boji druge davčne, komisije — kakor Kirnova —• in še dva druga aktivista na v socialistični družbi nečuven način ozmerjali Prekopčane na sestanku s »sodrgo in drhaljo« ter jim kot »pravi socialistk zatrjevali, da bajtarji ne bodo odločali, ker davek plačujejo kulaki Ti »aktivisti« so se obregnili ob družino Gornikovo, češ da je bila belogardistična. V resnici je sin te družine kot aktivist iz leta 1941 padel kot borec leta 1943, hčerke pa je italijanski fašistični okupator pretepal in odpeljal v internacijo, da še danes trpijo na posledicah, medtem ko je domačijo požgal in oropal. Danes pa pridejo razni Kirnovi in podobni prijatelji belogardistov, pa mečejo blato_ na tako družino, vse to pa pod okriljem novomeških »aktivistov«. _____________
Ob zaključku komasacije v nove občinske odbore
2e več časa razpravlja prebivalstvo okraja Krško o novi organizaciji ljudskih odborov,' to je o novi upravno-teritorial-ni razdelitvi, ki predvideva namesto dosedanjih krajevnih ljudskih odborov, nove in večje osnovne upravne enote — občine. To reorganizacijo ljudskih odborov nam narekuje splošni družbeni in gospodarski razvoj, ki gre v smeri dosledne demokratizacije ljudske oblasti. To pomeni, da reorganizacija osnovne ljudske oblasti ni nikakšen pisarniški ukrep, ampak da temelji globoko v naših gospodar-sko-družbenih spremembah, ki tudi na-
rekujejo te spremembe. Izvajanje teh ukrepov nam nalaga veliko odgovornost, in to ne samo organom ljudske oblasti, ampak prav slehernemu volivcu, slehernemu članu naše krajevne, odnosno občinske skupnosti ali enote. Sleherni občan, sleherni pripadnik upravne enote bi moral v teh organizacijskih pripravah najtesneje in naj aktivneje sodelovati.
Ne bi pa hotel na tem mestu širše obravnavati pomena komasacije, kajti o tem se je že veliko razpravljalo na zborih volivcev in je v veliki večini ta ukrep bil sprejet z velikim odobravanjem od strani
prethvalstva. Je torej že v celoti komasacija gotova, iz katere se vidi, kako bo v našem okraju izgledala bodoča upravna razdelitev po občinskih odborih.
Poudariti je pa potrebno, da je bilo pri tem delu potrebno upoštevati vso problematiko, ki je pri tem nastajala, bodisi s strani KLO, kakor tudi volivcev. V nekaterih primerih se niso mogli sprejeti predlogi odbornikov, ki so zastopali stališče, da se odcepijo od sedanjega KLO in hočejo imeti svojo vobčino z motivacijo, da bodo imeli potem manjše dajatve. En tak primer je bil v Čatežu, kjer so zahtevali, da bi imele hribske vasi svojo občino nekako s sedežem v Čerini. Čatež, ki je že sedaj majhen in šteje komaj 1120 prebivalcev, bi bil po takem predlogu za polovico manjši in ne bi se mogel vzdrževati sam, niti vasi same v hribih. Zato je bilo treba stati na stališču, da Čatež, čeravno majhen po številu prebivalstva in po teritoriju, ostane tako, kakor je bilo dosedaj.
Drugi tak negativni predlog je bil s strani nekaterih večjih kmetovalcev iz Presladola in Dol. Leskovca, ki so predlagali, da se odcepijo od dosedanjega KLC Rajhenburg k bodoči občini Blanca. To svojo željo so utemeljevali, češ da so davki v Rajhenburgu previsoki, da so pred vojno spadali pod Blanco, kjer so bili manjši davki, in da so se rodili v stari občini Blanca. Tako gledanje na pomen sedanje komasacije je pa zares nepravilno, in bi zelo škodilo njim samim. Ako se je morda v sedanjem času v Blanci nekdo zmuznil, da je plačal manj davka, kakor bi pa mogel, je to verjetno, kar pa je nepravilno. Zato pa morajo kmetovalci iz Presladola in Dol. Leskovca več sodelovati pri odmeri davkov, stremeti za tem, da bodo davki pravilno odmerjeni. Zavedati se morajo, da imajo iste pravice v Rajhenburgu, kot bi jih imeli na Blanci.
Naslednji tak primer nerazumevanja komasacije nam je pa združitev dosedanjega KLO Videm, Krško in Stari grad. Ta združitev je bila že od leta 1945 večkrat načeta, vendar je vedno ostalo pri »starem«, da so gotovi tovariši iz Vidma vedno nekako »utemeljevali« da je to neživljenjsko, da se Videm ne more združiti z »zaostalim« Krškim. No, pa poglejmo, kako so sedaj utemeljili tovariši iz Vidma svoj predlog proti združitvi: Vi-dem-Krško:
»Prav zaradi tega se pa zahteve modernega mesta ne morejo vezati na staro slavno kulturno in več ali manj zgodovinsko tradicijo Krškega, ki pa vsled terena nima nobene razvojne možnosti. Krško bo ostalo kulturna oaza, gospodarsko pa bo rastel Videm. Povezati razvoj obeh mest bi pomenilo načrtno zavirati mladostni napredek industrijsko-delav-skega središča.«
In naprej: »Kakor Jesenice na Gorenjskem ne spadajo k Bledu, tako Videm ne spada h Krškemu.«
Samo iz teh par vrstic, »utemeljitve KLO Videm«, se vidi, kako zgrešeno je njihovo gledanje na naš družbeni gospodarski razvoj. Priznamo, da ima Videm pred seboj lep razvoj v gospodarskem pogledu. Gotovo pa je, da se bo Videm razvijal, ako bo v sklopu večje gospodarske enote Videm-Krško, ne pa obratno. Nas vseh je želja in tudi dolžnost, da se za ta bodoči gospodarski center brigamo, da ga dvignemo v dobrobit Videmčanov in Krčanov. Brez dvoma pa je, da bo potrebno, da bodo v bodoči občinski odbor prišli taki ljudje iz vrst naših delavcev in kmetov, ki bodo imeli pred seboj dobrobit naših delovnih ljudi, ne pa morda svoje lastne interese.
Dati razvoj nekemu gospodarskemu .središču, istočasno pa zagovarjati svoje lastne interese, se pravi zavirati razvoj. Tak primer zaviranja gospodarskega razvoja nam je prav gotovo KLO Videm. Pa veste zakaj? Zato, ker je na seji dne 3. 8. 1951 pod točko 3 dnevnega reda odklonil predlog tovarne »Celuloza« za razlastitev nekaterih zemljišč za gradnjo sta-
(Nadaljevanje na 3 strani)
Kapucini -v Krškem,
njihov odnos do skupnosti in o prostovoljnem uboštvu
Po neštevilnih žrtvah delovnih ljudi širom naše domovine se počasi a odločno približujemo cilju, uspešnemu koncu naše prve petletke. Kdo ne bi bil ponosen nad tem, kar se je ustvarilo iz pepela in ruševin? Postavljeni so trdni temelji, na katerih se gradi lepša bodočnost nas vseh, obenem pa so nam ti temelji porok, da bomo le iztrebili kapitalistično tendenco izkoriščanja človeka po človeku. Skoraj ni človeka v socialistični Jugoslaviji, ki ne bi znal povedati, kje in na kakšen način doprinaša k izgradnji socializma. Je pa tudi nekaj izjem, za te pa velja pravilo: »Kdor skupnosti ničesar ne da, naj od nje ničesar ne zahteva.«
Nekaj takih izjem imamo tudi v krškem okraju. Kdo od Krčanov ne pozna gospoda Lončarja, gvardijana kapucinov v Krškem, pa ne samo v Krškem, tudi izven okraja je poznan, na Planini, v Šent Vidu, v Kozjem in po drugih slovenskih krajih. Kako tudi ne, saj gospod gvardijan ni zamudil nobene priložnosti, kjer se je dalo zaslužiti kak dinar. Posebno rad je obiskoval božja pota, kot so Sv. Rok pri ffevnici, Sv. Gore pri Sv. Petru in le redko je minilo žegnanje kjer koli v krškem okraju, da ni imel tudi tu gvardijan kaj opraviti. Kar se tiče božjih poti, bi bilo pripomniti le to, da je bolj hodil Bogu na pot, kakor pa na božjo pot. Najboljši dokaz temu sta gornji dve sliki. Bralce bo gotovo zanimalo, na kakšen način je gospod gvardijan Lončar prišel do tolike vsote denarja, ko je pa ob vsaki priliki tožil, v kakšnih težavah je on in njegovi sobrat j e, mimogrede, kjer se mu je zdelo varno, je prišepnil: »Treba je le še malo potrpeti, pa bo bolje, saj' bo kmalu drugače, smo že čisto v rokah zapada.« Vse ukrepe ljudske oblasti, ki gredo za tem, da zboljšajo naše gospodarstvo, je tolmačil po svoje. Iz tira pa ga je vrglo le, ko
je slišal, da je dobil denar zlato podlago. Najbrže se je šele takrat spomnil na svoje denarce, ki jih je imel natlačene in zmeč-
kane v papirnatih vrečah in pločevinastih posodah, kako spraviti v promet, da ne bo sumljivo in da se ne bi zvedelo, da je gospod Lončar kar. čez noč obogatel. /Le na ta način si lahko tolmačimo njegovo izjavo, ki jo je dal varnostnim organom: »Kdo je pa vedel, da boste prav danes prišli, saj to bi vse sam lahko uredil.«
Finančni organi pašo ugotovili, da je imel kapucinski samostan v 1950. letu 250.000 din prometa samo z raznimi cerkvenimi rekviziti, vendar se gospod Lončar ni čutil dolžnega, da bi prijavil dohodke. V letu 1951 pa se je le malo popravil in prijavil do 1. 7. 1951, da ima od maše po 50 din, od 1. 7. do 31. decembra 1951 pa niti tega ni prijavil. Finančni 1 organi pa so mu le uspeli dokazati, da je dobival za maše od 120 do 150 din in da jih je 148 prijavil premalo. Gospod Lončar bi se bil rad malo opravičil in je navedel v opravičilo, da je dajal 15 din od maše ministrantu, nazadnje pa se je tudi to izkazalo, da ni res. Ministrant je dobil samo za božič za celoletno nagrado 100 din in po njegovi izjavi med letom kakšno jabolko.
Ali se gospod Lončar ne zaveda, da je 'tudi on dolžan po svojih močeh graditi skupni dom? Če bi se po njegovem zgledu ravnali ostali državljani, potem bi res držalo, da siro-piak mora ostati vedno siromak; ker pa to ne drži, naj se gospod gvardijan Lončar zaveda, da se bo moral zagovarjati pred ljudskim sodiščem, kajti narodi Jugoslavije so preveč pretrpeli, da bi še naprej redili s svojimi žulji take parazite. Ljudsko sodišče pa mu bo odmerilo primerno kazen za vsa njegova dejanja.
«!llllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!ll!llllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllliril]IIIEIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIi:lllllll!lllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllll!l!:l '"Ul 1111 " I I lil I I I I I I lili I I I I I 1:11
F. Šetinc :
Šlezijska kronika
(Nadaljevanje)
Vrata se odpro. Noter stopi fantič in se napoti do onega, ki je prej jokal.
»Jože, ali slišiš, vstani!«
»Kaj pa je?« se vzdrami fant na klopi in se plašno zazre v prišleca, ki ga je obsevala lunina svetloba, da ga je lahko prepoznal. »Ah, ti si Franc?«
Oba sta šla molče k oknu. Ta, ki je prej prišel v vagon je rekel:
»Ali vidiš te ogromne stavbe? To je Dunaj. Še dobro, da je luna, drugače bi ne videla nič.«
Vlak je -stal na postaji, ki je bila zatemnjena, obsevala jo je le lunina svetloba. Na postaji ni bilo žiye duše pa tudi iz vagonov so se slišali le globoki vzdihi.
PRED NEKAJ LETI BI NAS SPREJELA CVETOČA ČEŠKA...
Nekdo je povedal, da je tu Češka. Drugače bi tega ne vedeli. Nemcev je tudi tukaj dovolj in človek bi mislil, da -si še. na Nemškem. Kako pa tudi ne, ko so pa vse napise -prevedli na nemški jezik. Ljudje so pa drugačni od "onih v Nemčiji. Ti so takšni kot mi Slovenci. Resni so in Nemcev nič kaj prijazno ne gledajo. S sočutjem gledajo na ljudi v vagonih, kakor da jim hočejo povedati: »Mi smo z vami.«
Ne morejo nam nuditi pomoči. Tudi nje je doletela ista usoda, le da jih še niso
pregnali z rodne zemlje. Zato pa gledajo od daleč na nas in nas -pomilujejo. Oni vedo, da smo iz Jugoslavije. Ne vedo in nočejo vedeti za razne NDH in Unter-štajermarke, oni vedo le za Jugoslavijo, ki jim je enako pri srcu kakor nam. Saj juno shirat je. Kolikokrat so obiskali,-češki •ljudje linse slovenske kraje in vedno so jih neradi zapuščali,..'.toliko, jim je segala lepota' naših kiajev; v srne in dobrbta naj tih ljudi.	/	_
- 1 Mnogokrat je kateri dejal: »Vrnite itam obisk, radi vas bomo sprejeli.« Nismo jim vrnili obiska, čeprav smo jim zmeraj dejali: »Saj bomo, saj bomo, samo to leto še ne.« In prišlo je drugo leto. pa jih tudi nismo obiskali. Preveč smo imeli svojih skrbi. Veliki davki in slabe gospodarske prilike so nas tiščale k tlom, da nismo mogli dovolj prosto dihati.
Sedaj -smo jim vrnili obisk, le da je žalosten in za nikogar razveseljiv. Le oni so nas sočutno gledali, kakor bi se opravičevali: »Pred nekaj leti bi vas sprejela cvetoča Češka.«
Tudi tukaj je dosti gora. -le da niso tako lepe kot naše. Niso tako zelene, tako raznovrstne in goste, a hribi ne tako visoki in tako lepo razvrščeni. Tudi zrak je drugačen. Naš je bolj svež, da opaja človeka, ta tu je pa pretežak. In onih naših hrib-
čkov manjka tu, naših tipičnih hribčkov, ki se ponašajo z vinskimi goricami.
Tudi mesta s-o drugačna. Več dimnikov se dviga nad strehami mestnih hiš, a nad dimniki se vije gost in črn dim. Mnogo je tu tovarn. Ni čuda, da smo tudi pri nas srečavali »škodove« avtomobile in »Bata« izdelke. Tu so pa brez dvoma hvalili naša dobra vina in bosanske slive. Tako so povezani narodi med seboj, dokler ne pride pošast, ki se imenuje: VOJNA. In če je nosilec vojne fašist, je toliko več gorja na človeštvu.
Brno. Drugo večje mesto v Češki. Težko ga je opisati, če ga človek gleda le- iz vlaka. Lahko je samo reči, da ima mnogo hiš in malo dalje od postaje katedralo, zidano v gotskem slogu. Postaja je močno dvignjena, tako da je mesto videti pod njo. Neki mož je -prišel k vagonu, ko se je oddaljil gestapovec od njega. V slabi hrvaščini je nagovoril tiste, ki so stali pri oknu:
»Vi ste iz Jugoslavije?«
Tisti -pri oknu mu prikimajo.
»Ne veste, kam vas vlečejo?«
»Ne vemo!« odgovorijo tisti pri oknu.
»Brzo čete se vratiti kući, neće to dugo trajati. Mi čemo pob jedili,« reče mož in se oddalji od vagona. Gestapovec, ki je bil v restavraciji, se je vrnil.
NA CILJU...
»Glac!« je slišati, da nekdo kriči, nato premikanje vagonov, sopihanje lokomotive in žvižg piščalke. V vagon pride Mica, ki se je že prej vozila tod in ljudje jo obstopijo.
OF je prispevala
za obnovo 4 milijone din
Dne 18. 1. 1952 so prisostvovali razdeljevanju kredita najzavednejši člani OF s podeželja, katerirp je nemški okupator uničil domačije. Kljub slabim vremenskim prilikam in oddaljenosti se je zbrala pretežna večina najpotrebnejših interesentov, ki so bili zadovoljni, da jim nudi OF pomoč pri obnovi domačij.
V zelo kratkem času je OF razdelila po okupatorju porušenim gospodarstvom znesek 4 milijone dinarjev. Naše ljudstvo ne bo pozabilo časov okupacije, ko je moralo nešteto družin zapustiti svoje domove in iti v pregnanstvo, medtem pa je okupator pustošil in uničeval gospodarstva miroljubnih slovenskih kmetov.
Sekretar okrajnega odbora OF Krško, je ob tej priliki poudaril, da je prav zaradi pravilnejšega razdeljevanja kreditov prevzela to delo OF, da se bo praviloma delil kredit tistim, ki so med vojno največ žrtvovali. Vsekakor pa se stremi tudi za tem, da se na ta način ustvari po eni strani kontrola razdeljevanja materiala pri Obnovitvenih zadrugah, po drugi strani pa da se resnično dodeli kredit najpotrebnejšim.
Dogajali so se primeri, da so nekateri gospodarji že obstoječe zgradbe, ki so bile potrebne le manjših popravil, docela podrli in na osnovi nepravilne razdelitve kredita začeli zidati novo poslopje. Lahko bi navedli primer v Sv. Križu, kjer se je
mih in podobno.
Nadalje je poudaril sekretar okrajnega odbora OF Krško, da so bili člani Fronte na podeželju premalo budni in so se zaradi tega dogajale take in podobne napake.
Omenil je, ako ne bi bila naša Partija in OF v času divjanja nemškega in italijanskega fašizma tako budna in aktivna, kakor je še danes, brez dvoma ne bi žela takih uspehov in tudi prav gotovo ne bi uživali s krvjo priborjene svobode. Pač pa bi bil okupator iz naših krajev napravil nemško podeželje, naseljeval v naše kraje nemško golazen, kakor se je že pokazalo, ko je po izselitvi naših ljudi v Slezijo in razna taborišča naselil Kočevarje in se širil po naši deželi kot edini gospodar.
Toda naša Partija na čelu z našim največjim sinom in borcem za svobodo, tovarišem Titom, ni klonila in je združila okrdg sebe vse poštene rodoljube ter neusmiljeno na vsakem koraku rušila »Veliki raj h« in izvojevala svobodo, v kateri lahko mirno gradimo porušene domove in socialistično domovino.
Sekretar se je dotaknil tudi vprašanja popisa vojne škode in/ dejal, da se je k popisovanju vojne škode takoj po osvoboditvi pristopilo predvsem zato, da se oceni škoda, ki jo je napravil okupator in da se je ta izterjevala od Nemčije, Italije, Madžarske in drugih. Te škode pa še nismo dobili v celoti povrnjene.
Kredit, ki se v tem kratkem času že zopet dodeljuje, ter je ustvarjen z akumulacijo naših tovarn, je rezultat garditve socializma.
Težkoče, ki so nastale, so izvirale predvsem s strani Sovjetske zveze, ker smo imeli do izida zločinske resolucije Inform-biroja vso trgovino usmerjeno na vzhod, ter je bilo to treba preusmeriti na zapad, kar pa je vsekakor mnogo oviralo pri tako hitrem razvoju naše države. Kljub temu, da se je naša država prvotno znašla v težkočah, nismo klonili, pač pa smo začeli še bolj obnavljati.
Ko je sekretar zaključil govor, je predlagal, da bi se vsi navzoči prosilci kredita, dodeljenega od strani Izvršnega odbora OF Slovenije, pogovorili, če so vsi prosilci po prebranem seznamu potrebni oziroma upravičeni do kredita^
Razvila se je živahna diskusija, v kateri so drug za drugega odločali o potrebah kredita.
Prav zadovoljni so odhajali naši fron-tovci na svoje domove. Strnjeni okrog OF bodo z njeno pomočjo zacelili vse rane, ki so ostale izza let zadnje vojne.
j. k.
Naše naročnike in bralce opozarjamo, da je številka našega tekočega računa pri Komunalni banki Krško 615-1-95332-16
Odstranimo ovire
Znano pismo CK KPJ med drugim navaja tudi potrebo po utrditvi že obstoječih KDZ, razširjenju in ustanavljanju novih, da bi s tem rešili tudi osnovne vire naše kmetijske proizvodnje, kakor so: izvršiti likvidacijo drobno proizvodnega sistema, možnosti najpovoljnejše uporabe modernih strojev, pocenitev proizvodnje, dvig živinorejske proizvodnje itd. Naše partijsko in državno vodstvo je s tem glasovi-tim pismom izkazalo skrb • in stremljenje, Itako naj bi dvignili našo kmetijsko proizvodnjo iz zaostalosti in jo uvrstili med napredne kmetijske države, da bi na ta način bilo v stanju konkurirati na svetovnih tržiščih. Tudi nam takšne proizvodne prilike, v kqrterih se sedaj nahajamo, jasno kažejo, da so proizvodni stroški neverjetno visoki, s tem proizvodnja nerentabilna in da bi v takih prilikah, če bi še nadalje obstajale, ostal kmet le suženj zemlje in se njegov življenjski standard ne bi nikdar dvignil, celo padel bi.
V	sedanjem stanju kmetijstvo ne bi moglo dati nekmetijskemu prebivalstvu življenjskih artiklov in bi tako nujno zašli v krizo prehrane. S tem bi stremljenje po dvigu življenjske ravni našemu delovnemu ljudstvu ostalo nerealizirano.
Jasno je treba povedati našemu kmetu, da po stopinjah svojih očetov ne bo mogel več kmetovati. Kapitalistične države so rešile ta problem brez sentimentalnosti.
V	Angliji, Franciji, Švici, Ameriki itd. so kapitalisti obubožanega kmeta pognali na boben. Zemljo so združevali v velika posestva, ki jih lahko imenujemo veleposestva, farme ali kakor že hočete. Kmet — bivši lastnik zemlje — je ostal le še mezdni delavec, brez pravic v soodločanju v proizvodnem procesu, ali pa je zapustil rodno grudo in odšel v tovarne, rudnike ali v druge obrate kot manuelni delavec.
Hitler je rešil problem drobnozemljiške posesti celo z diktatom, da je izvršil »komasacijo in arondacijo« v korist veleposestvom, kmeta pa zaposlil kot hlapca, ali pa ga je odredil na delo, ker je pač bila potreba.
Kako so rešili vprašanje kmetov v ZSSR, je znano.
Kaj hočemo torej povedati v teh primerih? Hočemo reči, da je neobhodno in nujno potrebno izvršiti temeljito preobrazbo , našega kmetijstva na zadružni podlagi, kjer naj vsi delovni člani KDZ soodločajo o proizvodnji v zadrugi. Ta način je najdemokratičnejši in v svdji osnovi socialističen. Kmet ostane gospodar svoje zemlje, dobiva plačo po vloženem delu, deli dobiček zadruge pri večji proizvodnji kakor je planirano itd.
Le veliki kmetijski obrati s strjenimi površinami bodo kos novim nalogam, ki jih naš sedanji drobni proizvajalec ne bi mogel nikoli rešiti. Te naloge so: mehanizacija našega kmetijstva od preprostih do najbolj kompliciranih strojev, dvig naše živinoreje, smotrna in pravilna uporaba umetnih gnojil, gojenje rentabilnih kultur in uvedba pravilnih plodoredov, zaščita rastlin, načrtna obnova sadovnjakov in vinogradov, ki sta ena najvažnejših nalog kmetijstva sploh. Te velike naloge bomo . izvedli le, če bomo odstranili ovire, ki nasprotujejo tej preobrazbi našega kmetijstva, to je, da bomo izvedli čimprej socializacijo naše vasi in pričeli gospodariti na velikih površinah, kjer bo možna pocenitev proizvodnje in edino tako bo možno doseči velike uspehe.
S tem pa bomo odpravili tudi izkoriščanje človeka po človeku ter onemogočili vsakršno pojavo kulaštva na vasi!
Kmet.
Na občnih zborih KZ bo treba marsikaj rešiti
V bodočih tednih se bodo po vseh Kmetijskih zadrugah vršili občni zbori. Na njih bodo morali dati upravni odbori obračun svojega dela v preteklem letu. Tam, kjer so v preteklem letu dobro delali, bodo to lahko storili, marsikje pa bo to malo težje, ker niso povsod bili delovni in se še niso zganili, da bi pri določeni nalogi zaktivizirali svojo zadrugo in tako pokazali članom koristi, ki jih lahko ima od nje.
Letošnji občni zbori pa bodo morali obravnavati poleg letnega obračuna in predračuna za tekoče leto še posebno, kako naj se zadruga čimprej postavi na lastno gospodarsko osnovo. Če se pa hoče to doseči, mora imeti predvsem lastna sredstva za svojo dejavnost, ne pa kakor je bila do sedaj navada, da se je poslovanje vršilo edinole s krediti, ki jih je dajala Narodna banka. Lastna sredstva so delno ponekod že ustvarjena in to z dobički, ki jih je zadruga imela v preteklem letu. Ponekod so ti precej visoki, ponekod pa tudi nizki, vendar v celoti vzeto še ne predstavljajo potrebnega jamstva za uspešno poslovanje. Zato bo treba zbrati še več lastnih sredstev in sicer predvsem z deleži članov, ki se morajo nujno po-
0 komasaciji KLO
^Nadaljevanje s prve strani.)
novanj delavcem tovarne Celuloza. Vidite tovariši iz KLO Videm, kako zgrešeno je vaše delo. Govoriti o mladostnem razvoju gospodarskega središča je lepa stvar, ampak je treba to tudi dejansko pokazati, potem vas bodo pa ljudje v resnici razumeli, ter vas pri vaših naporih podprli.
Kakor to velja za Videm, tako tudi za Stari grad, kateri bi le pridobil, a ničesar izgubil —■ kakor to zatrjujejo tovariši iz KLO.
Tovariši, sile napredka rastejo z velikim tempom. Naj se že enkrat umaknejo stare miselnosti v pozabljenje. Dajmo vsi stremeti za tem, da bomo gospodarsko močni, in žalostni primer iz leta 1941 naj nam bo v pouk. V pouk nam je lahko, saj smo to žalostno preizkušnjo občutili vsi na lastnem telesu.
Zato kličemo vsi v en glas: »Vse sile za gospodarski napredek naše socialistične domovine!«
višati. Dosedanji deleži, ki znašajo samo 100 din, so vsekakor premajhni napram današnjim cenam. Te bi morali povečati na najmanj 1000 din, kar bi nekako odgovarjalo trenutnim cenam, predvsem pa bi se na ta način dvignila vrednost lastnih sredstev, tako da zadruge ne bi bile v celoti odvisne od kreditov. To bo nujno treba rešiti z zadružniki na predstoječih zborih. Poleg tega pa se bodo zopet uvedle določbe o jamstvu, ker drugače banka zadrugam ne bo mogla kreditirati še za potrebne zneske, v kolikor jih bodo zadruge dobile za svojo dejavnost.
Pa tudi nerodnosti, ki so se dogajale v poslovanju, moramo v bodoče preprečiti.
V	ta namen naj posamezne zadruge določijo, ali je potrebno, da njihovi uslužbenci dajo določena poroštva. Ta poroštva bi bila v tem, da položijo kavcijo ali pa dobijo poroke, v kolikor kavcije ne bi mogli položiti. Če pa zadružniki svojim uslužbencem zaupajo, pa jih lahko teh poroštev tudi oprostijo. To bodo sami pač najbolje vedeli.
Nadalje naj se temeljito pretrese gospodarski račun, ki se bo na zboru predložil.
V	njem mora biti razvidno, kakšen bo obseg dela v tekočem letu, kako se bo dejavnost razvijala, predvsem pa, koliko in kakšna sredstva se bodo predvidela ža namene pospeševanja kmetijstva. Če hočemo namreč vendarle enkrat oživeti delo raznih odsekov, kot živinorejske, sadjarske itd., moramo že v začetku leta predvideti v ta namen določena denarna sredstva, ki bi se določila iz dela lanskoletnega dobička, kakor tudi iz tekočega. Vse to bo zajeto v predloženem gospodarskem računu. Zaradi tega naj se sleherni član res pozanima, da-li so v tem predračunu zajete najvažnejše stvari za področje določene zadruge in če smatra, da bi bile potrebne spremembe, to tudi na zboru iznese. Kajti tako bo tak predračun tudi izvedljiv, ker bodo člani sodelovali pri sestavi in sprejetju, kakor tudi pri izvedbi sami.
Mnogo je torej problemov, ki jih bo potrebno rešiti na predstoječih občnih zborih kmetijskih zadrug, zato ni samo potrebno, ampak je tudi dolžnost slehernega člana kmetijske zadruge, da se jih udeleži. Vedeti namreč moramo, da je v današnji gospodarski situaciji kmetijska zadruga slehernemu kmetu življenjsko potrebna in pa da bo potreba po sodelovanju z njo vsak dan večja, zato je v interesu vseh kmetov, da bo čim močnejša, imela dovolj lastnih sredstev, kakor tudi, da bo razvijala vso dejavnost s solidnim poslovanjem, kar bo predvsem kmetom v korist.
A. F.
S sanitetno ekipo Rdečega križa na zdravstveni,akciji
Okrajni odbor Rdečega križa si je zadal v svojem delovnem načrtu za leto 1952, da bo s pomočjo zdravstvenih delavcev našega okraja vršil zdravstvene preglede na terenu. Zajeti so kraji v hribovitih predelih, ki so precej oddaljeni od dobrih prometnih zvez in zdravstvenih centrov in ni v bližnji okolici nobenega strokovnega zdravstvenega delavca.
Za uresničitev tega načrta se je preteklo nedeljo napotila prostovoljna sanitetna ekipa RK v Sutno in Rušečo vas. Ekipa je bila sestavljena iz enega dentista, medicinske sestre in desinfektorja. Obžalovati je, da se ekipi ni pridružil še zdravnik, katerega sodelovanje je že bilo zagotovljeno, pa vsled objektivnega vzroka se ni mogel udeležiti akcije.
S polurno zamudo nas je avto Okrajnega izvršilnega ljudskega odbora Krško pripeljal do mesta delovnega poprišča v Šutni. Precejšnje število ljudi je zbranih. Od dojenčkov in tja do starčkov. Bežno vržen pogled na skup ljudi daje oceno vsem množičnim organizacijam in KLO, da so temeljito organizacijsko pripravili teren in na ta način zagotovili sanitetni ekipi RK obilico dela.
V čakalnici, ki daje videz, da je bila tu prej ali slej gostilniška soba, se vodijo živahni pogovori, ki jih spremljajo medklici: »Janez, ali te zob boli?« »Miha, kaj tebi manjka?« itd. Tudi ekipa je deležna vprašanja: »Bali smo se, da vas ne bo. Slaba je pot. Mislili smo, da ste se ustrašili.« Takšno je vzdušje, a ljudje v pričakovanju, da se odpro vrata sobe, v kateri je skrbno pripravljena improvizirana terenska ordinacija. Med tem časom je član Okrajnega odbora RK napeljal pogovor z navzočimi o potrebi ustanovitve odbora RK, ki je svojčas tu že obstojal in tudi delal. Zbrani potrjujejo potrebo, da se nekaj takšnega ponovno ustvari, saj je zanimanje za organizacijo RK veliko, potrebna jim je pač v tej šmeri pomoč. Tako je v tem pomenku potekal čas, ko se odpro vrata sosednje sobe in že je pričelo zanimivo in koristno delo sanitetne ekipe.
Pred medicinsko sestro - samarij anko se vrste matere z dojenčki na rokah. Sestri zastavljajo vprašanja: »Sestra, zakaj je moj otrok tako slaboten?« »Zakaj vročina?« »Nemirno spanje?« in spet in spet polno takih zaskrbljenih vprašanj je čuti, vse za zdravje njihovih malčkov. Sestra nenehno pregleduje, odgovarja, pojasnjuje in daje nasvete.
Od časa do časa je čuti vzklike: »Au, au!« Tam v drugem kotu opravlja svoje delo dentist. Pregled ust in zobovja, vezano je včasih z manjšimi ali večjimi bolečinami. Tukaj je tudi marsikatera prošnja zraven. »Tovariš dentist, sem pač bolj občutljiv, bi mi dali injekcijo?« Seveda je bilo tudi temu ustreženo, kjer je bila potreba.
Počasi se je praznila čakalnica, pojenjal je vrvež v njej, vse daje znak, da gre h koncu pregledov, še kratek čas, ki je potreben za pospravilo in ureditev instru-mentarija in ekipa je na poti na drugo delovno mesto v Bušečo vas. Teren je bil tukaj dobro pripravljen in naši ekipi ni manjkalo dela.
Nekako tako se je odvijalo življenje in delo prostovoljne sanitetne ekipe RK, ki jp v teh akcijah pregledala: 31 odraslih, 91 mladincev in mladink ter 14 dojenčkov. Izvršene brezplačne zdravstvene storitve, preračunane v denarno vrednost, so dosegle na ta način višino 20.945 din. Poleg tega je ekipa razdelila med socialno šibke družine in poedince 41 komadov raznih oblačil in obutve. Dojenčkom in slabotnejšim otrokom pa je bilo darovano tisoč komadov vitaminov AD in nekaj zdravil-specialitet.
Ob zaključku moramo omeniti, da je uspeh takšne akcije zadovoljiv le tedaj, če'so zainteresirani na tem vsi krajevni činitelji, predvsem pa ljudje, ki so potrebni zdravniške pomoči. Organizacija Rdečega križa bo še nadalje izvajala tovrstne akcije in nudila ljudem v mejah možnosti vsestransko pomoč.
bo
Uspehi kmetijskih delovnih zadrug
V tem mesecu dajejo kmetijske zadruge obračun dela za preteklo leto 1951 na zborih zadružnikov. Doslej so izvedeni občni zbori v Boštanju, Logu, Leskovcu, Sv. Petru in na Bizeljskem. Finančni efekt odnosno zaslužek za delovni dan je v posameznih zadrugah naslednji: v Boštanju 173 din, v Logu 200 din, v Leskovcu 311 dinarjev, v Sv. Petru 150 din, na Bizeljskem 250 din itd. Da je v Sv. Petru tako nizek delovni dan, je predvsem krivda vremenskih neprilik, kakor toča ter mokrota v pomladanskih in poletnih _ mesecih. Vsi občni zbori KDZ so lepo potekli, kjer so odbori podali obračun dela ter sprejeli plan dela za leto 1952. Vsi zadružniki, ki so vlagali vse sile pri zadružnem delu, so tudi lepo zaslužili. N. pr. Malus Avgust, KDZ Bizeljsko, je v preteklem letu zaslužil 175.000 din, družina Jekoš, KDZ Boštanj, preko 200.000 din, Kerin Alojz, predsednik KDZ Leskovec, 120.000 din itd. Iz tega je razvidno, da je v KDZ boljša eksistenca kot je privatnega
kmeta. Seveda, zadružnikom, ki niso sodelovali ali malo sodelovali pri zadružne* delu, so tudi njihovi prejemki v tem primeru manjši, ker velja načelo: vsakemu po njegovem delu.
Na podlagi uredbe vlade FLRJ vršimo arondacijo zemljišč državnega kakor tudi zadružnega sektorja. Arondacijo bomo izvedli povsod že v tem zimskem času, kjeif je v vasi nad 50% 'državne odnosno zadružne zemlje, kakor tudi na posameznih kompleksih, kot to navaja uredba.
Po končani arondaciji bomo pristopili k izvedbi gospodarskih računov, ker edino na tej podlagi je možno preiti od dosedanjega nadurnega nagrajevanja in poslovanja KDZ na denarno nagrajevanje in poslovanje. To se pravi, da bo vsak zadružnik mesečno prejemal plačo odnosno vrednost storjenega dela, kakor vsi ostali delavci in uslužbenci v socialističnem sektorju.
Ogorevc Jože.
Uspehi po naših gimnazijah
Ker niso poslala še vsa ravnateljstva statističnih podatkov o učnih uspehih v I. polletju, ni mogoče podati točne slike o učnih usjierfGii in drugih problemih na teh naših učnih ustanovah. Kolikor pa je do sedaj razvidno, uspeh ni zadovoljiv, saj je komaj polovica dijakov ob polletju izdelala razred. Med novimi gimnazijami je najboljši uspeh v Artičah, najslabši v Veliki Dolini, od starih je najboljši uspeh v Krškem, naj slabši v Sevnici. To je seveda statistično, kar pa lahko da ne odgovarja tudi resničnemu stanju in znanju. Vzroki za slabe uspehe so lahko pri dijakih, profesorjih in pri starših in o tem razpravljajo na roditeljskih sestankih ter na učiteljskih konferencah. Zal so roditeljski sestanki večkrat slabo obiskani in nanje ne prihajajo zlasti starši slabih dijakov.
Na slabe uspehe je seveda vplivalo v tem polletju tudi beganje dijakov po dijaških domovih, ko so se ti postavili na lastno gospodarstvo.
Podrobnosti o učnih uspehih in drugih problemih bomo objavili v zvezi z našim šolstvom v prihodnji številki.
Če se dotaknemo še problemov osnovnih šol v okraju, ugotavljamo: učni uspehi so
razmeroma dobri, ponekod odlični. Od prvih razredov prednjačijo šole Stara vas, Boštanj in Videm ob Savi. Učiteljstvo vlaga z redkimi izjemami v svoje vzgojno in učno delo mnogo truda. Šolski obisk se od leta do leta zboljšuje, saj starši sami uvidevajo, da je pogoj dobrega učnega uspeha dober šolski obisk. Sodelovanje med šolo in domom še ni povsod na zaželeni višini. Ko bodo roditeljski sestanki na vseh šolah rednejši, bo mnogo lažje reševati včasih zelo pereče vzgojne in učne probleme.
Več pozornosti bo treba posvetiti dokončni dogotovitvi med okupacijo razdejanih šol. Obnavljamo sicer že vsa leta, prav do kraja pa ni dogotovljena še nobena šola.
Vsem krajevnim odborom Rdečega kri ža, ki še niso izvršili občnih zborov, naročamo, da izvedejo občne zbore zaključno do 20. februarja 1952. Glede občnih zborov pridržujte se dodatnih navodil, objavljenih v okrožnici štev. 10/1 z dne 26. 1. 1952.
NOVICE IZ NAŠIH KRAJEV
Ljudsko prosvetno delo v Šoštanju
Vsled neljube pomote je bilo v predzadnji številki prizadeto ljudsko prosvetno udejstvovanje v Boštanju. Dejstvo je, da je kulturno umetniško društvo z uprizoritvijo ljudske igre »Domen« otvorilo letošnjo sezono, a nepravilno bi bilo, ako bi ob tej priliki pozabili na vse uspehe, ki so jih Boštanjčani pokazali na tem polju v zadnjih letih. Saj je bila do sedaj že z uspehom uprizorjena vrsta del, kakor so »Mostovi«, »Volkodlaki«, »Zupanova Micka«, »Zadrega nad zadrego«, »Jurček«
Uspehi ljudske univerze v Brežicah
Že v preteklem letu se je Ljudska univerza v Brežicah s svojim delovanjem uvrstila med najboljše Ljudske univerze v republiškem merilu. V znak priznanja in pohvalo za svoje uspešno delo je prejela tudi diplomo Republiškega Izvršnega odbora Ljudske prosvete Slovenije' z denarno nagrado.
V letošnji sezoni je bila v okviru Ljudske univerze v Brežicah že vrsta zelo uspelih in zanimivih predavanj. Predavanje »Razvoj življenja na svetu«, ki ga je podal tov. prof. Lovše Živko iz Ljubljane pred 265 poslušalci, je bilo istočasno tudi otvoritev dela v novi sezoni. Predavanje tov. prof. Čuk Avgusta iz Brežic
Planinsko društvo v Krškem Je imelo ebini zbor
Pretekli teden je imelo svoj redni občni zbor Planinsko društvo Krško, ki je med našimi najagilnejšimi prostovoljnimi društvi.
Poročilo o delu tega društva je podal njegov najmarljivejši član in predsednik tov. Čebular Tone. Društvo si je v pre- # teklem letu zadalo za nalogo, zgraditi vsaj'
----FIZKULTURA-----------
HOKEJISTI SŠD »RAZLAG« V FINALU SLOVENSKEGA PRVENSTVA
itd. Tudi dobro uspela gostovanja na tujih odrih beležijo igralci iz Boštanja v zadnjih letih. Člani kulturno umetniškega društva so pa s svojim požrtvovalnim delom v preteklosti tudi mnogo doprinesli k obnovitvi in ureditvi dvorane z odrom, ki sedaj že dalj časa služi svojemu namenu.
V preteklem tednu so zopet gostovali z ljudsko igro »Domen« v Dobovi, kjer so mnogoštevilne gledalce navdušili in presenetili s kvalitetnim igranjem.
■—an
»Borba za petrolej« je poslušalo preko 160 ljudi. Profesor Bačer Karl iz Novega mesta pa je z uspehom predaval 165 poslušalcem »O Simonu Gregorčiču«. Po dosedanjih podatkih je razvidno, da vlada za delo Ljudske univerze v Brežicah letos mnogo večje zanimanje kot vsa leta do sedaj.
Za prihodnje dni imajo že pripravljena predavanja »Olimpijske igre« in »Elektrika«, za katera vlada že sedaj izredno zanimanje, posebno še med mladino.
Dosednji uspehi nam jasno kažejo, da Ljudska univerza v Brežicah pravilno izpolnjuje svojo nalogo ter kot takšna služi svojemu namenu.	—an
do I. nadstropja nov planinski dom na Lisci. Čeprav so pričeli z delom šele pozno jeseni, so z vztrajnim delom, s požrtvovalnostjo mnogih članov in s podporo nekaterih podjetij in sindikatov svojo nalogo ne samo izpolnili, temveč tudi presegli, saj je pod streho novi dom v vsej svoji velikosti in so sedaj potrebna samo
novega st/etu?
Rešitev francoske vladne krize brez dvoma ni bila glavni dogodek prejšnjega tedna, vendar je ugodno presenetila ne samo francosko, marveč tudi mednarodno javnost. Čeprav so bili drugi dogodki — kakor Churchillov obisk v Steverni Ameriki, predvsem pa ponovna zaostritev odnosov med Anglijo in Egiptom — deležni večje pozornosti mednarodnega tiska, pa ni rešitev francoske vladne krize važna le za Francijo. Z njo brez dvoma ne bodo zadovoljne vse francoske stranke. Toda v trenutku, ko se po nekaterih poročilih spet zbirajo težki oblaki na mejah Indokine, nekdanje francoske kolonije, in ko Arabci iz Tunisa vse odločneje zahtevajo popolno neodvisnost od Pariza, Francija naravno ni mogla ostati brez vlade.
Nova vlada, ki jo je po 15-dnevni krizi sestavil radikalni socialist Edgar Faure (izg. For), se v bistvu ne razlikuje od stare, samo štiri ministre' so izmenjali. Robert Schuman je ostal zunanji minister, Bidault (izg. Bido) pa obrambni minister. Ministrski predsednik Faure pa je poleg tega prevzel tudi finančno ministrstvo.
Tudi zahteva po popolni neodvisnosti Tunisa ni presenetila francoske prestolnice. Prišla je le v neprijetnem trenutku, ko je pozornost vsega sveta obrnjena na Pariz, kjer se delegati šestdesetih držav trudijo, da bi našli izhod iz sedanjega mednarodnega položaja. Tuniški Arabci, ki predstavljajo devet desetin prebivalstva Tunisa, zahtevajo proste roke na svoji zemlji. Francija, ki ji je pred meseci uspelo odgoditi rešitev maroškega vprašanja, pa je vse njihove zahteve gladko zavrnila.
Skoraj bi lahko rekli, da se je val arabskega nacionalizma že nekoliko izčrpal, če seveda izvzamemo dogodke v Egiptu, kjer se nasprotja povečujejo. Angleški listi dnevno poročajo o oboroženih spopadih in zasedah. Ni treba posebej poudarjati, da so posebno egiptski listi spretni, kadar je treba števila ubitih angleških vojakov primerno zabeliti. O resnosti položaja govori najbolj zgovorno poročilo angleških oblasti, da so morale angleške čete zasesti arabsko četrt Isma j lijte., Toda odpor Egipta se nadaljuje. Nihče pa za zdaj nima niti najmanj pojma, kako se bo ta spor končal. Vsekakor pa gleda Anglija zelo resno na ta položaj. Churchill je pred dnevi celo predlagal, naj bi pri obrambi Sueškega prekopa sodelovale celo tuje čete. Ta predlog pa zaenkrat ni naletel na odobravanje pri ameriških krogih, saj bi se Amerika s tem postavila avtomatično na stran Anglije in proti arabskemu svetu.
O vsebini Churchillovih pogajanj v Severni Ameriki smo zdaj bolje poučeni, ne pa o dalekosežnosti sklepov, ki so jih sprejeli v Washingtonu. Čeprav je angleški zunanji minister Eden že pred dnevi prispel v London, pa se Churchill še vedno posvetuje. Seveda Anglija danes ni več to, kar je bila še med vojno, ko se je lahko merila z Ameriko. Res se je v drugi polovici vojne tehtnica premaknila na ameriško stran, toda stik, ki ga je Churchill vzpostavil z Rooseveltom, je olajšal medsebojno sporazumevanje.
Čangkajška pa bo sedaj priznala tudi japonska vlada. Seveda od tega japonska vlada ne bo imela velikih koristi, saj se s tem priznanjem še ne bo rešilo vprašanje, kam naj se usmeri japonska zunanja trgovina. To vprašanje pa se bo v nekaj letih pojavilo z vso silo, posebno, ko se bo japonska industrija, ki je toliko trpela zaradi vojne v vsem obnovila. Zaenkrat pa se v japonski prestolnici še ne ba-vijo s temi vprašanji, bolj jih zanima, kako v primeru napada zaščititi svoje otoke. Japonska je že objavila svoj oborožitveni načrt. Po tem načrtu bo imela za zdaj pod orožjem 200.000 vojakov, 1000 letal in 100.000 ton ladjevja.
Zasedanje generalne skupščine v Parizu se bliža koncu. Večina delegatov je za to, da bi bilo naslednje zasedanje tudi v Parizu. Pa ne morda zaradi uspešnega dela Skupščine in njenih odborov, ampak predvsem zaradi bolj osrednje lege Pariza. Sovjetska delegacija na tem zasedanju ni dosegla nobenih uspehov. Pred dnevi je propadla s svojim predlogom, naj se atlantski pakt obsodi kot napadalen. Prav tako je propadel sovjetski predlog, naj bi se pogajanja o korejskem premirju prenesla na politično diplomatsko področje, čete pa umaknile na .38. vzporednik. Ob tej priliki je naš delegat dr.
Vseld skrajno neugodne zime in vsled predstoječega republiškega prvenstva je bilo vodstvo hokejske sekcije SŠD Razlaga prisiljeno organizirati trening hokejistov v Kranjski gori. Zaradi občutnega pomanjkanja finančnih sredstev, dragega pensiona in drage hokejske opreme, je trajal trening v Kranjski gori le 14 dni. Tako vodstvo ekipe to zimo ni uspelo z daljšim in temeljitejšim treningom pripraviti svoje igralce k večji izurjenosti in vigranosti. Ta kratki trening v Kranjski gori je služil le temu, da so se igralci po dveh letih mrtve sezone zopet privadili ledu.
Ekipa je stanovala v Domu »Janeza Porente« v Kranjski gori, kjer so bile nastanjene tudi hokejske ekipe ŠD Ljubljane in Mladosti iz Zagreba, hokejisti SŠD Kladivarja iz Celja pa so bili v Planici. Na edinem drsališču v Kranjski gori so poleg navedenih ekip trenirali še beograjski Partizan in ŠD Zagreb. Ker je bilo vsled številnih ekip drsališče stalno zasedeno, je naša ekipa hodila vsak dan dopoldne na drsalni trening v Planico, popoldne pa je trenirala v Kranjski gori. Pri treningu v Kranjski gori sta nam pomagala znana hokejista bivše ljubljanske Ilirije tov. Franzot in dr. Betetto.
Pred vrnitvijo domov pa smo še odigrali ' trening-tekmo z zagrebško Mladostjo.
OSFD »Mladost : SŠD »Razlag«
11 : 0 (3 : 0, 5 : 0, 3 : 0)
Moštvo SŠD Razlaga je nastopilo v naslednji postavi: vratar Graul Ivo, rezer. vratar Medved Viktor, branilska para: Poljanšek - Kragl in Koren - Krošel, napada: Vidmar - Verstovšek - Vizjak in
Bebler med drugim izjavil, da Sovjeti svoječasno niso hoteli ničesar slišati o kakem umiku na 38. vzporednik. Analiziral je tudi tako imenovani pakt petih velesil, ki ga sovjetska propaganda zadnje čase tako reklamira. Po besedah Aleša Beblerja bi pomenil ta pakt razdelitev sveta v dve vplivni področji. Zgodovina paktov med velesilami je po besedah Beblerja resen opomin za človeštvo.
Taktika Sovjetov odnosno sovjetskega bloka je torej vedno ista. To potrjuje med drugim tudi odklonitev madžarske vlade, da bi prišlo, do sporazuma z našo vlado. Madžarska vlada enostavno noče, da bi se sporazumno rešil spor, ki je nastal, ko so madžarske čete zasedle naš otok na Muri. Odklonila je naš predlog, naj bi ta spor rešila posebna mešana komisija na licu mesta.
Slatnar - Lebič - Oršanič. V ekipi Mladosti, ki je zasedla na lanskoletnem državnem prvenstvu drugo mesto, so nastopili trije državni reprezentanti Uršič, Tomič in Mirti. Vsled tega se je morala ekipa Razlaga predvsem braniti in so napadalci le zelo redko prišli pred nasprotnikov gol. Tekmo sta sodila tov. Pogačnik in Pavletič.
Dne 16. in 17. januarja se je vršilo v Celju polfinalno prvenstvo v hokeju na ledu za štajersko cono. Tekmovanja so se udeležili: Kladivar iz Celja, fuzirani ekipi mariborskega Poleta in Železničarja pod imenom »Železničar« in Razlag iz Brežic. Bližajoča se odjuga je narekovala čimprejšnje odigranje tekem. Žreb je odločil, da so odigrali Mariborčani že prvi večer obe tekmi.
Vse od treninga v Kranjski gori pa do prvenstva v Celju, ni imela ekipa Razlaga niti enega drsalnega . dneva, kar je bilo zelo vidno na prvenstvu (ekipa ni bila na ledu 25 dni). Zato je vodstvo Razlaga pravilno odločilo zgodnejši prihod v Celje in s tem omogočilo ekipi pred tekmovanjem lažji kondicijski trening.
Kot otvoritev prvenstva je bila odigrana tekma
SŠD »Razlag« : SŠD »Želzničar« (Maribor) 2 : 1 (1 : 0, 0 : 0, 1 : 1)
Za Razlagove barve so nastopili: vratar Graul Ivo, rez. vratar Gregorič Marjan; branilci Poljanšek, Korent, Kragl; napadalci Vidmar, Verstovšek, Vizjak, Slatner, Lebič, Oršanič in Costa. Moštvi sta bili enakovredni.
Rezultat tekme Kladivar : Železničar 12 : 2 (2 : 0, 3 : 1, 7 : D Drugi dan dopoldne t. j. 17. januarja sta se srečala večletna štajerska rivala na ledu Kladivar in Razlag.
SŠD Kladivar : SŠD Razlag 3 : 0 (0 : 0, 0 : 0, 3 :. 0)
Isti večer je bila odigrana prijateljska tekma med Kladivar jem ih Razlagom Kladivar : Razlag 3 : 1 (0 : 0, 1 : L 2 : 0)
Razlag je tudi v tej tekmi nastopil v običajni postavi. To je bila naj lepša tekma. Moštvo Razlaga je igralo boljše kakor na obeh prejšnjih tekmah.
Igra conskega prvaka Kladivarja ni bila najboljša. Kolikor manjka ekipi Razlaga brzine in okretnosti, toliko bi mogli biti igralci Kladivarja efektnejši pred nasprotnikovim golom. Vendar je bil Kladivar za prvenstvo najbolj pripravljeno moštvo in je zasluženo zasedlo mesto prvega finalista štajerske skupine. SŠD Razlag se je pravtako plasiral v finale republiškega prvenstva.
notranja dela. Ker so se mnogi člani pri delu tako dobro izkazali, jim je tov. predsednik na občnem zboru podelil prav lična priznanja. Taka pozornost in upoštevanje je vse hvale vredna in je članstvo še bolj povezala s svojim predsednikom in z Lisco, ki je daleč naokrog najlepša planinska točka in ki bo imela tudi daleč naokrog najlepši planinski dom, kjer si bo našlo oddiha, svežega zraka in razvedrila naše delovno ljudstvo, ki zaradi pomanjkanja časa ih razmeroma drage vožnje ne more hoditi v visoke gore.
Planinska postojanka na Lisci je že itak 2 leti oskrbovana, ker je društvo zgradilo uporaben provizorij že pred dvema letoma. Že sedaj je zlasti ob nedeljah vedno dovolj planincev; Lisca je pa znana tudi po odličnih smučarskih terenih in kot taka bo imela torej pozimi in poleti dovolj obiskovalcev. Tudi elektrika je letos zasvetila na Lisci in če se bodo uresničili vsi koristni in lepi načrti, ki jih ima v glavi nesebični predsednik Čebular, ki ima za Lisco že več sto udarniških ur in preko 100 voženj pa tudi prenekaterega tisočaka, potem bo v domu na Lisci res udobno.
S svojim delom je društvo ovrglo vsa natolcevanja, ki jih je lansko leto prineslo tudi »Naše delo« (v št. 14.), ko je hvalilo delo alpinističnega odseka, ki je bil pa razpuščen. Enega člana tega odseka, ki je napravil društvu celo materielno škodo, bo moralo društvo tožiti, tako je namreč sklenil občni zbor.
Pri gradnji doma je pomagala tudi šolska mladina, ki je istočasno napravila šolski izlet, saj je prav Lisca za šolske izlete najprimernejša točka; ni daleč od železnice, pot ni nevarna, razgled je odličen, vegetacija raznovrstna, na vrhu pa je poleg tega še tako velik in obširen prostor, da malokje najdeš kaj podobnega. No, k temu misli društvo dokupiti še okrog 2 ha pašnika na vrhu, kar še ni last društva, da se ne bo nihče jezil, če bi se delala na travi kakšna škoda.
Novi odbor, v katerem so večinoma stari člani, ima letos glavno nalogo dograditi dom tako, da bo ves uporaben. Mnogo bo še dela, skrbi, stroškov.
Mnogo članov je pa stalo ob strani in ni niti članarine poravnalo za preteklo leto. Res nima društvo nobenega, ki bi hodil od hiše do hiše in terjal; pravi član pride na občni zbor, tam zve, kdo je zadolžen za pobiranje članarine in k temu se javi z legitimacijo. Da bo letos to lažje izvesti, bo iz prijaznosti pobirala članarino uslužbenka v krški Državni založbi.
Društvu želimo, da bi v tem letu uspelo v svojih načrtih, organizacije in podjetja pa prosimo, naj mu pomagajo; oddih, ki ga- bodo lahko deležni naši delovni ljudje v novem domu, nam bo pa najlepše plačilo. Želimo, da bi nam društvo s kresom, ob otvoritvi naznanilo, da so dela končana.	K J
KINO
KINO KRŠKO
predvaja v, sredo, četrtek, soboto, nedeljo 2. in 3. februarja avstrijski film OČARLJIVI GOLJUF 6. in 7. februarja ameriški film
ZENA S TROJNIM ŽIVLJENJEM 9. in 10. februarja angleški film ZADEVA WINSLOV 13. in 14. februarju ameriški film TARZAN V NEW YORKU 16. in 17. februarja ameriški film NAŠ VILI JE JUNAK 20. in 21. februarja angleški film
rdeči Čeveljčki
23. in 24. februarja italijanski film ŠUŠA
27. in 28. februarja ameriški film LJUBAVNA ZGODBA
KINO BREŽICE 2. in 3. februarja ameriški film
s Čredami Cez kontinent
6. in 7. februarja ameriški film MAJOR IN FRKLJA 8., 9., 10. in 11. februarja ameriški film PLES NA VODI
13. in 14. februarja ameriški film ZARADI NJEGA 16. in 17. februarja ameriški film HREPENEČA VDOVA 20. in 21. februarja češki film SLUTNJA
23. in 24. februarja italijanski film ŠUŠA
27. in 28. februarja ameriški film
ZAPELJIVKA IZ NEW ORLEANSA
Izhaja dvakrat mesečno — Mesečna naročnina 12 din — Poodina številka 6 din—■ Čekovni račun: 615-1-95332-16 — Ureja uredniški odbor — Naslov uprave in uredništva:
»Naše delo« pri OOOF Krško, telefon 43 — Tisk Celjske tiskarne v Celju.—Odgovorni urednik Kastelic Jože.