Dogovori so mi kar všeč
Na krajevni skupnosti sem včeraj srečala zelo agilno in požrtvovalno tovarišico NADO GABRIJEL, gospodinjo s Tabo-ra, ki že vrsto let dela v soci-alno zdravstveni komisiji. Sko raj ves svoj prosti čas posveča reševanju problemov zlasti s področja socialnih vprašanj na-
Se krajevne skupnosti. Ni akci-je za stare in onemogle, se-stankov in sej, na katerih rešu-jejo vprašanja podpor, pomo-6i, nobena novoletna priredi-tev za otroke in podobno ne mine, da tovarišica Nada ne bi sodelovala. Skratka, Nada je ena izmed tistih nesebičnih družbenopolitičnih delavk, brez katere si dela v naši krajevnl skupnosti sploh ne moremo predstavljati.
Ko sva se pogovarjali o tem in onem, je beseda nanesla tudi na DOGOVORE. »Prva številka DOGOVOROV mi je kar všeč,« je dejaia in dodala, da so pa le malce preuradni in preresni, kar pa je za prvo številko ra-zumljivo. »Prepričana sem, da bodo od številke do številke boljši in bolj pestri. Tudi hu-mor in kakšne anekdote bi naj-brž Ijudje z veseljem prebra-li,« je rekla in se hudomušno nasmehnila. Ko sem jo povpra-šala, če bi morda kdajpakdaj napisala kaj za DOGOVORE iz svojeg pestrega dela pri reše-vanju socialno zdravstvenih vprašanj na območju naše kra-jevne skupnosti, je rekla: »No, nekdaj sem sodelovala kot do-pisnik pri Tanjugu in še neka-terih časopisih. Res je že nekaj časa od tega, vendar mislim, da nisem še čisto pozabila na pi-sanje, pa bom že kdaj napisala tudi za DOGOVORE kaj.«
T. P.