Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., la pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld 40 kr.	^
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le .a 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za jeden mesec 1 gld. ^ V Ljubljani na dom pošiljan veija 1 gld. 20 kr. vee na leto. Posamne Številke po < kr.
Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upriivnUtvo ln ekspedlclja v ..Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredništva telefon-atev. 74.
Štev. 174
V Ljubljani, v srodo 3. avgusta 1898.
Letni Iv XXVI.
Gospodarski svet.
Omenili smo že v našem listu, da se je dne 28. julija vršila na Dunaju prva seja novo sestavljenega gospodarskega sveta. Umestno je, da seznanimo naše bralce s to novo gospodarsko ustanovo, ki jc osnovana kot zastop v varstvo in pro-speh kmetijskih interesov v državi. Ta svet ima nalog, da varuje koristi kmetijstva, gozdarstva in rudarstva, da ministerstvu daje svoje svete v vseh gospodarskih vprašanjih in o zakonskih načrtih, pa tudi samostalno oddaje svoje predloge in nasvete.
Gospodarski svet šteje 75 članov. Deželni odbori izbero 17 članov, — vsaka dežela ima po enega zastopnika, c. kr. kmetijske družbe, gozdarska društva, deželni kulturni sveti izbero 38 članov in c. kr. kmetijsko ministerstvo imenuje ostalih 20 članov. Deželni odbor kranjski imenoval je v ta svet g. dež. odb. Povšeta, c. kr. kmetijska družba odposlala je svojega tajnika g. rav. Pirca in c. kr. kmet. ministerstvo imenovalo je g. gozdarskega ravnatelja Obereignerja.
Gospodarski svet razdelil se je v 4 sekcije in sicer v kmetijsko, gozdarsko, rudarsko in v splošno upravno sekcijo.
Vsaka sekcija izdelava v svojem delokrogu svoja poročila, stavlja svoje predloge.
Minister mora v letu vsaj po enkrat sklicati svet k zborovanju, sicer ga skliče, kolikor potrebuje njegovega sveta.
če sekcija smatra potrebnim, da se zbere, in je za to se izrekla polovica članov, mora minister sklicati svet k zborovanju.
V kmetijskem ministerstvu osnoval se je poseben urad, ki bode izvrševal vse v to potrebne posle, nabiral gradivo in je pripravljal za seje gospodarskega sveta.
Kakor smo že omenili, ima gospodarski svet 4 odseke, in vsak odsek sostavi se za-se in izvoli
svojega predsednika in podpredsednika. Odseke sklicuje kmetijski minister po potrebi ali pa po nasvetu odsekovega predsedstva.
Prva seja vršila se je v dvorani nižeavstrij-skega dež. zbora, katero je vodil kmetijski minister baron Kast, ki je označil delokrog novemu gospodarskemu svetu približno tako:
Doslej ni bilo takega zastopa v državi, ki bi podajal pravo sliko potreb in interesov kmetijske produkcije.
Ta svet bodi posredovalec mej kmetijskimi stanovi in med vlado, on naj izraža, kaj kmetijstvo potrebuje, kaj je treba zanj storiti, da se ne lc ohrani, ampak tudi učvrsti.
Kmetijski minister bo redno popraševal za svet pri razdelitvi državnih podpor, katere hoče v večji meri dajati, da se povzdignejo razne panoge kmetijstva, te prvo zaslombe našega gospodarstva. Zato bo nalog tega sveta vse storiti, da si zagotovimo redni, neepovirani izvoz naše živine v inozemstvo. V to pa treba živinoreje in umne porabe veterinarnih (živinozdravstvenih) naredb, katere zabranjujejo razne živinske bolezni, katere naši inozemski sosedje tako radi porabljajo v pretvezo, da zapirajo svoje meje uvozu naše živine. Skrbeti moramo, da osiguramo našo živinorejo pred škodami, zato bodi vladi in gospodarskemu svetu prva skrb, da se ustanovi državna zavarovalnica za živino proti živinskim boleznim. Ko bo živinorejec zavarovan, upal si bo tudi dražje, boljše pleme omisliti, saj bo njegovo imetje osigurano.
Istotako mora biti države skrb za osiguranje poljedelcev proti toči, ki toliko škoduje pridelovalcem žita. Zato je minister takoj izročil kmetijski sekciji v posvet predlog za ustanovitev zavarovalnice proti toči, in odsek izbral je takoj pododsek, v katerem je tudi deželni odbornik kranjski. — Za referenta izbran je prof. dr. Mar-chet. Kmetijski minister je potem naglašal potrebo,
da se preustroji vodni zakon, ki nc zadostuje več sedajnim potrebam. Koliko vodnih sil je v državi, ki niso izkoriščane v prid kmetijstvu in obrtu. Te je treba uporabiti in zato treba ta zakon primerno predelati. Minister hoče v kratkem že pozvati gospodarski svet, da se izreče o tem zakonu.
Težaven, da, kritičen je položaj kmetijskega gospodarstva in vse sile treba napeti, da moro vstrajati v tem težkem boju za obstanek, zato pa se mora poleg drugega tudi skrbeti za temeljito strokovno izobrazbo kmetovalcev.
Pereče jc postalo delavsko vprašanje sploh tudi v kmetijstvu. Tudi tu treba poseči v delo in skrbeti za zboljšanje delavskih odnošajev. Zato že v prvi seji poživlja minister na delo in pričakuje, da mu bo gospodarski svet pomagal pri tem delu. Raztegniti se mora skrb države tudi na kmetijsko delavce, skrbeti se mora za njih za slučaj bolezni, nezgod in osobito za njihovo starost in to potom zavarovanja dohodkov za čas ostarelosti. Težavno bo pač rešiti vprašanje o pomanjkanju delavcev v kmetijstvu, katero je pravo znamnje propada, ker delavci gredo tje, kjer dobe večji zaslužek, kakoršnega pa kmetijstvo dandanes pri teh silnih krizah ne zmore.
Skrajni čas je, da se že osnujejo kmetijske zadruge in omogočijo zadružne organizacije kmetijskih slojev.
Z 1. 1903. poteče doba za sedajno trgovinsko nagodbo s ptujimi državami. Mnogo je odvisno od dobrih trgovinskih nagodb, ki omogočujejo izvoz našemu blagu. Tu bo imel gospodarski svet obširno polje delovanja in res se je takoj izbral poseben odbor 15 članov, ki je takoj pričel z delom, z nabiranjem gradiva, ki bo tudi glede nagodbe z Ogersko stavil svoje nasvete.
Kolike važnosti je to delo, pove že nesrečna vinska carina za italijanska vina, katera so popred morala plačevati po 20 gld. v zlatu, sedaj pa le 3 gl. 20 kr. Tako sc od leta do leta množi uvoz
LISTEK.
Signor Antonio.
(Spisal Ivan G r a d a r.)
Prišel je v Borovje in si postavil ob glavni cesti krasno hišo z balkonom in verando. Lipe je nasadil pred njo in čudovit vrt okoli in okoli. In vsak dan so prihajale imenitne kočije in signor Antonio je vsprejemal svoje goste, — elegantno gospodo s tujimi obrazi in belimi rokami.
Imel je signor Antonio dve lepi hčeri, — po-dolgastih, bledih lic, velikih, ponosnih očij in valovitih las temno kostanjeve barve. Oblečeni sta bili v črno in hodili sta s tistim plemenitaškim korakom, kakor ga more imeti samo Italijanka. Ali te oči, te velike, ponosne oči so gledale mrtvo in dolgočasno, kakor da se spominjajo samo še nejasno nečesa lepega, razkošnega, kar je minilo že pred davnim, davnim časom.
Antonio je bil človek velike, vitko postave; črte njegovega obraza so bile ostre in energične, ustna tenka, gladko obrita brada nenavadno trda in dolga; v očeh je ležalo nekaj prezirljivega in
visokega, a ob jednem mehkega in prostodušnega; ravno plošnato čelo brez gub je prehajalo v svetlo plešo, na temenu in za senci pa so se vili kodrasti, že nekoliko osiveli lasje.
Po Borovju so govorili o silnem bogastvu Antonijevem, o njegovi trgovini, razširjeni po vsem svetu.
In resnično, — dan za dnem so odhajale na kolodvor vrste voz, natovorjene z lesom ; prihajali so agenti in trgovci in se klanjali Antoniju s ponižno povešenimi očmi; trije pisarji so sedeli v pisarni in signor je narekoval v vseh evropskih jezikih in telegrami in zavitki listov so odhajali v oddaljene kraje; govorili so, da ima ladije na morju in zastopnike in pisarne po vseh božjih mestih.
Borovje je prišlo v veliko zadrego, kakor da se je dogodila povsem navadna, a vendar sitna, naravnost nespodobna stvar, katero človek ne ve, s kakšnim očesom bi jo pogledal . . . Treba je z ljudmi občevati, — kaj mislite?
Pride človek, ki povzdigne lahko že s samo svojo prisotnostjo ves okraj do izvanrednega ugleda, — treba se mu je približati, treba ga jo
negovati in navezati na-se, kolikor je mogoče. A signor Antonio, — njegova dolžnost bi bila, da se odkrije in pozdravi, kadar stopi v tujo sobo, da se nasmehlja svojim sosedom in živi ž njimi, kakor je to navada. Toda na vso nesrečo se on te svoje dolžnosti ni zavedal. Nikogar se ni ogibal, — a kadar je prišel slučajno v družbo, leglo je v zrak nekaj ledenega in konvencijonalnega. Vsa komur se je zdelo, da mu je neznana sila sklonila vrat in položila na obraz ponižno, molčečo, uljudno se smehljajočo krinko; Antonio je sedel za trenotek med njimi, lahko in elegantno, s svojim mirnim, aristokratičnim obrazom ; a ko se jo poslovil s sočutnim smehljajem na ustnih, spogledala se jc vsa družba in molčala . . . Tako se je zgodilo na plesu, ki ga je bila priredila bo-rovška čitalnica. Sedeli sta v dvorani obe hčeri gospoda Antonija. Pristav je plesal z Almo, ali njegovo telo je postalo hipoma nerodno in okorno, prišla mu ni na misel niti najmanjša beseda, njegova lica so se podaljšala in oči so gledale začudeno in v zadregi ; ko je stopil v drugo sobo ter naročil čašo piva, brisal si je potni obraz in stresal z glavo.
X
5/r
italijanskih vin v Avstrijo in osobito na Ogersko, kamor je letos v prvem polletju prišlo štirikrat toliko italij. vina, kakor v lanskem letu! Ta olajšava carine italij. vinom je hud udarec vinoreji v južnih deželah, osobito v Dalmaciji in Istri. V tem odboru za trgovinsko nagodbo sta tudi kot zastopnika za južne dežele deželni glavar dalmatinski dr. Bulat in dež. odbornik kranjski Povše.
Potem so izvolili 4 odseke, ki so si izbrali svoje načelnike, referente in pododseke.
Kmetijski odsek izbral si je za predsednika nižjeavstrij. dež. odbornika pl. Pirko-ta, za podpredsednika kranjskega dež. odbornika Fr. Povšeta.
Gozdarski odsek izbral si je za pred" sodnika dvornega svetnika viteza Guttenberga, za podpredsednika grofa Zedvvitza, veleposestnika iz
Prage.
Rudarski odsek izbral je za predsednika dvornega svetnika ravnatelja Jeitelesa, za podpredsednika višjega rudarskega svetnika Ji-činskega.
Odsek za splošne zadeve izvolil si je za preds. Jando, predsed. češkega kultur, svet., za podpredsed. prof. dr. Marcheta.
Izbral se je potem še odsek za posvetovanje o sredstvih v pospešitev kmetijskega zadružnega delovanja ; v ta odsek jc med drugimi izbran tudi zastopnik kranjske kmet. družbe rav. Pire.
Rudarskemu odseku izročil se je predlog ministerstva v posvetovanje, ki meri na to, da se zniža pri rudokopih deseturno delo na osem ur; poročilo je prevzel nadsvetnik Jičinski, spreten rudar, ki bo gotovo pospešil to, kar je silno potrebno in pravično.
Upajmo, da bo novi gospodarski svet res v korist delujočim stanovom.	—e.
Državotvorna sposobnost turan-skega plemena.
Mažari že skoraj sami ne vedo, kaj bi pisali, da pred svetom pokrijejo svoja nasilja proti sodržavljanom in slovanskim sosedom. Neprenehoma zatrjujejo in dokazujejo, da so le oni pozvani za gospodarje na slovan. jugu in da jo le njihova kultura sposobna preporoditi iztok. Tega seveda nobeden ne veruje, kdor le malo pozna državne in društvene uredbe na Ogerskem. Toda Mažari za zdaj zares v marsičem zapovedujejo in vladajo, a to jih je tako vzoholilo, da si prisvajajo to gospodstvo tudi za daljno prihodnost celo čez meje današnje ogerske države.
A na kaj opirajo te svoje aspiracije? Mažarski političarji dokazujejo, da je le turansko pleme sposobno zasnovati in vzdržati državo, a Slovan je le zato, da mu služi. Po tej trditvi bi moral biti iztok razdeljen med Mažare in Turke, a vse balkanske državice bi se morale zopet umakniti ter pripasti Turškej ali pa Mažarskej. To je pa popolnoma nemogoča stvar vkljub vsej državo-tvornej sposobnosti turanskega plemena, marveč sc gre za tem. da se Turška čim preje iztisne iz Evrope, a Mažarom zapove: hunds ofi na Balkanu. Velika je pa zares mažarska domišljija o njihovej
»Vrag vedi, — ti ljudje ne spadajo tu sem.« Par stolov je zaropotalo in ozrli so se vanj od vseh stranij; čutili so, da je izgovoril besedo, ki je ležala vsem že davno na jeziku. Dame so šepetale na tihem in si hladile s pahljačami vroče obraze; dacarka pa je izgovorila glasno, da jo je slišalo pol dvorane:
»Nespodobno . . . nesramno . . .« Kaj da se je zgodilo tako nespodobnega in nesramnega, bi ne vedel nihče natanko povedati, a kljub temu so se strinjali z ogorčeno damo, in notarka, ki je sedela deset korakov od nje, ji je celo pokimala z glavo . . .
Ne dolgo, — in krasna hiša Antonijeva je stala ob cesti pozabljena, kakor ograjena z zidom. V veliki črni kočiji sta se prikazali časih Alma in Vera, z bledimi lici, sanjavimi očmi in v tesno zapetih, temnih toaletah, — dve začarani kraljičini iz starodavnih pravljic. Signor Antonio je vsprejemal svoje goste iz daljnih krajev in njegov obraz je bil plemenitašk, tuj in hladen, kakor nekdaj... In na vrtu je cvctel gozd rdečih rož in opojno duhtečih lilij in lipe so šumele.
mogočnosti in državotvornej sposobnosti. Da turansko pleme moro zares osnovati veliko državo, to nas uči zgodovina; toda tudi to nas uči, da od tega plemena zasnovane države hitro propadajo.
Velika hunska država je trajala komaj sto let, a po smrti Atile je zginila tako hitro, da se kmalu ni znalo za Ilune v Evropi. Nič bolje ni bilo z ogrsko državo; še tri sto let niso gospodovali na Ogerskem in zatrti so bili od Slovanov in Germanov. Zginili so tako hitro, da je nastal celo pregovor med Slovani: Zginil je kot Obr. Kaj pa Bolgari? Dve sto let so se vzdržali med Slovani s početka kot gospodarji njihovi, a kmalu je zginila njihova moč; slovanska kultura jih je obvzela, spremenili so se v Slovane, a ime bolgarsko je ostalo samo kot spomin na njihovo nekdanjo moč.
Tudi v Rusiji so zapovedovali Tatari precej časa, toda hitro je ginila njihova moč, ko se je začela Rusija zbirati in združevati. Palo je ka-zansko in astrahansko carstvo pred ruskimi četami carja Ivana Groznega, in moč tatarska je bila za vselej ugonobljena. Le dve državi, kateri je osnovalo turansko pleme v Evropi, ste se vzdržali do dandanes, namreč: turška in mažarska. A kaj je današnja Turška nasproti onej sultana Solimana Sijajnega? Le senca one moči in sijaja. Vse one države, katere so Turki s svojo silo pokončali, so se zopet vzdignile. Najprej Srbija, potem pa Grška in slednjič Bolgarska; oslobodil se je tudi velik del starodavne kraljevine hrvatske namreč Bosna in Hercegovina, dočim si je znala Črna Gora svojo slobodo obvarovati ter ni pri-pognila nikdar svojega vratu turškemu nasilniku. A severno od Donave se krepko razvija rumunska država, katere prebivalci so morali nekdaj hud davek plačevati svojemu tlačitelju. Daleč pa gotovo tudi že ni čas, ko se oslobode še oni deli balkanskega poluotoka, kjer še zdaj gospoduje Turek. Res so osnovali Turki hitro ogromno državo, toda ta država ni imela prave etične podlage, ker je bila osnovana,na nasilstvu; zategadel se je tudi tako hitro zdrobila, prav dober nauk za Mažare, ko bi ga hoteli le sprejeti.
In mažarska država? Ona je zares najstareja izmed vseh, kar so jih Turanci zasnovali v Evropi. Mažari so bili pa tudi med vsemi turanskimi plemeni jedini tako srečni, da so bili pokrščeni, in le krščanstvu se imajo zahvaliti, da niso tako zginili, kakor Iluni in Obri. Sicer je bilo vrlo važno za njih obstanek sosedstvo slovansko, od katerega so črpali skoraj vse kulturne uredbe. Seveda njihovi prvi vladarji niso odbijali teh svojih sosedov tako prezirno, kakor to delajo današnji mažarski mogočneži.
O sv. Štefanu, kralju ogerskem se pripoveduje, kako je negoval vse svoje podložne brez razlike, da pač trdil je, cla je slaba ona država v katerej se govori samo jeden jezik. Moral je pač ceniti svoje slovanske podložnike, ker je tudi od njih sprejel največ kulturnih uredb. Že iz tega se vidi, da on sam ni bil prepričan o državotvornej sposobnosti mažarskega plemena, marveč da je iskal takih sil tudi pri drugih plemenih. Tako so ravnali tudi njegovi nasledniki, in le tako se je mogel mažarski narod vzdržati do dandanes med Germani in Slovani, pred katerimi so ostali Turanci zginili.
Ko bi hoteli Mažari uvaževati zgodovinski razvitek svojega plemena, brez dvoma bi morali drugače sklepati o državotvornej moči njegovej. Če za kateri narod, za mažarski bi morala biti zgodovina prava učiteljica. Današnje njihovo ravnanje naproti svojim sosedom posebno slovanskim je popolno nasprotno onemu iz starodavnih časov. Ono jim je pomoglo, da so se vzdržali do dandanes, le to pa ne daje zagotovila, da se ne bi ž njimi moglo zgoditi, kar se je zgodilo drugim Turanom.
Politični pregled.
, v Ljubljani, 3. avgusta.
Nova posvetovanja klubovih načelnikov napovedujejo danes razni dunajski, posebno pa praški listi. Praški nemški listi poročajo, cla je poslanec dr. Nitsche na nekem volilskem shodu svojim volilcem naznanil, cla je vspeh dosedanjih pogajanj mej nemškimi in češkimi zastopniki ter vlado sicer nevsprejemljiv, toda upati je, da sc
pri prihodnjem pogajanju doseže ugodneji vspeh. Neki list dostavlja tem vrsticam, da se vrše ta pogajanja in posvetovanja v najkrajšem času, »Reichsvvehr« pa dostavlja, da so pogajanja, vsaj kolikor se tiče desnice in njenih zaupnikov, že zopet dognana. Poslednje se da sklepati tudi iz svojedobne poloficijozne izjave, da grof Thun sicer še ne mara mirovati ter zavreči svojega prvotnega jezikovnega načrta, akoravno so ga Nemci a priori zavrnili, marveč hoče z nova poskusiti svojo srečo, ako ne prej pa v novem zasedanju državnega zbora. Poleg tega pa je grof Thun, kakor poroča neki dunajski list, na tihem pozval na Dunaj nekaj čeških in jugoslovanskih zastopnikov ter jim pokazal svoj popravljeni načrt. Čehi so povedali jasno svoje mnenje, Jugoslovani so pa naravnost izjavili, da ne pritrdijo nobenemu jezikovnemu zakonu, ako se ob jednem s češkim ne bo vredilo tudi jezikovno vprašanje za južne dežele, in da izstopijo iz večine, ako vlada ne bo ustregla njih želji. Ta posvetovanja so toraj že končana in sedaj se obravnava cela zadeva le v državnem zboru.
Vlada in Mladočehi. Znano je, da si grof Thun resno prizadeva, da bi tekom letošnjega leta kakor koli naredil konec brezplodnim narodnostnim prepirom v Avst, iji ter spravil mej seboj Cehe in Nemce ter kolikor možno zadovoljil tudi ostale slovanske narode v Avstriji. Toda do sedaj mu sreča šo ni bila mila. Ker Nemci ne marajo odnehati od svojih pretiranih zahtev, se naravno tudi Čehi nečejo udati in so voljni do skrajnosti vztrajati pri svojih prvotnih zahtevah. O tem piše poslanec dr. Engcl v svojem glasilu nastopno: Akoravno vemo ceniti prizadevanje grofa Thuna, vendar se ne moremo strinjati s stališčem popolne reserve, ki je hoče zavzemati celo napram naj-nujnejim in opravičenim češkim zahtevam, in iz-vrševalni odbor naše stranke je prav modro ravnal, da jg doposlal grofu Thunu obširno spomenico. Češki poslanci so že opetovano pokazali svojo veliko miroljubnost in požrtovalnost. V razgovorih z baronom Gautschem in tudi sedaj so šli v svoji popustljivosti do skrajnosti. Več se ne sme zahtevati od njih, ker je v nevarnosti njihovo stališče in bi bili prisiljeni, cla odlože svoje mandate. Na to naj pa vlada nikar ne računa, ker nove moči ki bi izšle potom volitev iz češkega naroda, bi zastopale še vse bolj strogo stališče.
Notranje-avstrijski položaj. Zadnje potovanje skupnega finančnega ministra Kallaya ter avstrijskega finančnega ministra dr. Kaizla v Išl daje raznim listom povod za mnogostranska raz-motrivanja. Gotovo je, da ta dva noža nista zastonj potovala v sedanjo rezidenco cesarjevo, da sta imela važna opravila, toda nihče ne more z gotovostjo povedati, za kaj se je prav za prav š.o v tem slučaju. Znano je le to, da je minister Kallay posredovalec mej avstrijsko in ogersko vlado glede nagodbenega vprašanja in da je sedaj izgotovil najbrže nekak načrt, ki ga je predložil cesarju, finančni minister dr. Kaizl pa je cesarju poročal o raznih važnih stvareh, ki spadajo strogo v njegov delokrog. Mej temi je, vsaj tako se sluti, tudi zakon glede preuredbe uradniških plač, ki se bojda objavi na cesarjev rojstveni dan, in pa predloga, ki je s tem v ozki zvezi, namreč uvedba novega davka na prodajo sladkorja. Seveda ima minister najbrž še več drugih manj važnih zadev, katerim bo paragraf 14 moral pripomoči do veljave.
Mirovno pogajanje mej Španijo in Ameriko. Vse kaže, da se Španci pokore pogojem, pod katerimi je Mac Kinley voljan skleniti mir, akoravno so^ ti mirovni pogoji sedaj nekoliko manj ugodni za Španijo, kakor se je prvotno mislilo. Poleg otoka Portoriko zahtevajo namreč Amerikani, da jim odstopi Španija vsa svoja posestva v Zahodni Indiji. Nadalje zahtevajo poleg postaje za premog na ladronskih in marijanskih otokih tudi odstop jednega teh otokov in jedno postajo na karolinških otokih. Tudi to je zelo neugodno, da mora Španija prevzeti ves javni dolg, kar ga tiči na otokih Kuba in Portoriko, tako da pride poslednji popolno neobremenjen v ameriške roke. O Filipinih pa Mac Kinley ne mara sedaj ničesar ziniti, najbrž je postalo to jabolko v zadnjem času vse preveč kislo. Glede nekaterih novih, manj jasnih točk si je ministerski svet v Madridu izprosil pojasnila od Mac Ivinleya. Splošno pa je večinoma vsa Španija navdušena za mir, le
prav malo je še takih elementov, ki zahtevajo nadaljevanje vojske. Karlisti izgubivajo vedno več tal in njih geslo, da zahteva čast Španije »boj do skrajnosti«, ne najde več povoljnega odmeva. Moj Španijo in Amerikani posreduje sedaj samo Francija. Avstro-Ogerska se bojda na željo ministerskega predsednika Sagaste ne udeležuje to akcije.
Mej Rusijo in Anglijo so zavladale v poslednjih dneh zelo napeto razmero. Povod temu ni dala morda kaka neprilika v Evropi, marveč vzroka temu nasprotju je iskati v kolonijalni politiki obeh držav. Znano je, da obe državi prežita na veliko kitajsko cesarstvo v Aziji in da komaj čakata ugodne prilike, da bi padli po delih te države ter se jih polastili, V to svrho se delajo tajno priprave na obeh straneh. Rusija je pravočasno poskrbela za zvezo mej severnim in indijskim morjem, Angleži so si pa zagotovili nekaj prostih luk in mest ter tako pomnožili svoj vpliv v Aziji. S tem sta se ti dve državi druga drugi zamerili in Angleži jeli so zadnje dni javno kazati svojo nejevoljo nad Rusijo. V ponedeljek sta vladna zastopnika Salisbury in Curzon v angleškem parlamentu javno govorila o položaju v vzhodni Aziji in kazala na napeto razmerje mej Anglijo in Rusijo.
Cerkveni letopis,
Petindvajsetletnica mašništva presvetlega knezoškofa in veleč. gg. sošolcev.
Sredo, dne 27. julija, so praznovali na Dobrovi presvetli knezoskol, deset sošolcev in trije istega dne posvečeni duhovniki srebrno sv. mašo.
Ko sc je zvedelo, da menijo preč. gg. jubi-lantje na izrecno željo presvetlega g. knezoškola in našega domačina veleč. gosp. dr. Marinko-ta darovati srebrno sv. mašo v cerkvi Matere Božje in ta imenitni dan preživeti v naši sredi, smo kar tekmovali, kdo bode več naredil, da bi mogli dostojno sprejeti in razveseliti prečastite goste.
Pripravljali so se za slavnost otroci, nabirajoč zelenja za vence, fantje in možje so postavili krog 80 velikih mlajev in manjših smrečic, dekleta in žene so spletle vencev. Posebno hvalno moram omeniti, da so se mnogo trudili: duhovščina, župan in svetovalci, učiteljstvo, rodbina Poklukarjeva in učiteljeva, katerim vsem naj bode še na tem mestu izrečena javna zahvala.
V ponedeljek in torek pred slavnostnim dnevom videl si prišedši na Dobrovo, kako je vse delalo, postavljalo mlaje, pripenjalo vence, nabijalo slavoloke, razobešalo zastave. Dobrova s cerkvijo, šolo in župniščem bila je ozaljšana kakor nevesta pričakujoč ženina.
Slavnosti primerni napisi so razodevali po zunanje notranja čutila in misli naših župljanov. Ko si prestopil mejo naše župnije, ti je napis v Kožarjih glaseč se:
Slavljencem ob njih srebrni maši »Živeli« kličejo župljani naši. oznanjal radost cele dobrovske župnije povodom te slavnosti. Bližajoč se vasi Razore, ugledal si več mlajev in napis, glaseč se presvetlemu jubilantu : Ljubezen krito v src globini Poklanjajo ti vdani sini.
Ko si zapustil vas Razore, gledal si že od daleč v vasi dobrovski in okoli cerkve mnogo mlajev in smrečic, s katerih so vihrale dolge tro-bojnice in majhnih zastavic nebroj. Ko si se približal vasi, pozdravljal je slavljence napis : »Pozdravljeni.« Za tem si ugledal najlepši, ukusno sestavljen slavolok, katerega je oskrbelo naše pred par meseci šele ustanovljeno gasilno društvo, ki je tudi svoja čutila ob tej slavnosti izrazilo v napisu:
Srce ljubezni nam zagori, Požarne brambe skupen klic zaori: Živeli slavljenci!
Spodobno je, da slavljencem voščimo, naj še nadalje vodijo kakor do sedaj verno čedo, in to je izražal napis:
Petindvajset let že verno čedo vodite, Še toPko let voditelji jej bodite!
Prišel si do šolskega poslopja, lepo ozaljša-nega z venci, zastavami in napisom:
Presrčni pozdrav prijateljem šolske mladine!
Pot do cerkve te pelja pod slavolokom s primernim napisom v sredi lepih zelenih akacij, na katerih so ob obeh straneh napeti zeleni venci in med smrečicami istotako okrašenimi do cerkvenih vrat in napis med njimi: »Glej vrata k zgodnji Danici« ti oznanja, kam prihajaš. Vesel si in iz-
nenadjen, videč, kako ukusno je cerkev ozaljšana z vencem, vijočim se okoli in okoli po zidu sedaj višje, sedaj nižje. Napis pripet na lep venec ob vhodu v prezbiterij je opominjal, naj verniki prosijo Marijo za slavljence:
Marijo prosi narod zbrani, Da Bog nam knezoškofa In druge slavljence ohrani.
Na drugi strani pa je napisano geslo presvetlega jubilanta:
Pridi k nam Tvoje kraljestvo po Mariji.
Dobrova jo torej pripravljena, da vsprejme srebrnomašnike, željno jih pričakuje, da jih pozdravi, da pozdravi posebno presvetlega, kateremu je božjepotna Dobrova nekako pri srcu, in da pokaže svojo ljubezen in udanost do Njega.
Že na predvečer v torek prišla sta dva gg. jubilanta in naš domačin g. dr."Marinko. Njim kot zastopnikom vseh slavljencev zažigal se je umetalni ogenj in pokali topiči.	(i)a|je sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 3. avgusta.
(V duhovniško semenišče ljubljansko) so doslej sprejeti naslednji gimnazijski abiturijentjo: Lah Lovrenc iz Komende, Grivec Fran iz Ajdo-vice, Kimovec Fran iz Cerkljan, Podlipnik Josip iz Boštanja, Prijatelj Ivan iz Dobrepolj, Voljč Jakob z Vrhnike, Gross Karol iz Zagorja, Klemene Ivan iz Slavine, Vrhovec Fran z Dobrove, Tomelj Anton iz Mengša, Perko Pavel iz Poljan, Sajn J. iz Lasič, Volk Matija iz Ovšiša, Cvetek Anton iz Srednje vasi (Boh.), Merhar Alojzij z Ježice, Ma-gajna Andrej iz Vrema, Kovič Jernej iz Št. Helene, Jakhel Rudolf iz Novega Mesta, Jereb Fran iz Vodic, Berce Ivan iz Dražgoš.
(Birmovanje v goriški nadškoflji) se je vršilo v nedeljo v Kobaridu, v ponedeljek na Livku, v torek v Kredu, danes v Borjani, jutri bode v Bre-ginju in Logeh, 5. t. m. v Sedlu, 6. obišče pre-vzvišeni knezonadškof razne podružnice, 7. bo v Bovcu, 8. v Logu. 9. v Soči, 10. v Trenti, 11. v Srpenici, 12. v Dreženci, 13. v Libušnjem.
(Slovenski učitelji) so včeraj po posebni de-putaciji peterih članov izročili udanostno adreso pri deželnem predsedništvu. Gospod dvorni svetnik Schemerl je v imenu odsotnega deželnega predsednika vsprejel adreso ter obljubil, dajo odpošlje na najvišje mesto. Adreso je objavil zadnji »Učit. Tovariš«.
(Gospodinjsko šolo) c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška otvorijo meseca oktobra t. 1. Pouk bode v slovenskem jeziku in trajal jedno leto. Število gojenk, ki bodo stanovale v novem poslopju poleg Marijanišča v Ljubljani, je omejeno na 12. Pouk bode obsezal vse stroke gospodinjstva : kuhanje, šivanje, pranje, likanje, dela v hlevu in na vrtu, mlekarstvo, živinorejo, gospodinjsko tnjigovodstvo in razne šolske predmete. V šolo bodo sprejemali 16 let stara dekleta, ki bodo plačevale po 14 gld. na mesec za hrano, stanovanje in druge potrebščine. Prošnje naj se pošljejo glavnemu odboru c. kr. kmetijske šole do dne 15. septembra.
(Kmetijsko preskušališče) otvori c. kr. kmetijska družba kranjska v prvi polovici meseca avgusta v Ljubljani v Salendrovih ulicah št. 3.
(Časniska vest.) Znani socijalistiški Ahasver, g. Rok Drofenik, nam naznanja iz Trsta, da sta prenehala izhajati »Delavec« in »Svoboda«. To veliko »katastrofo« smo že pred tedni napovedali, a g. Rok Drofenik so odgovarjali, da je to e želja »pobožnih farizejev«.
(Koseskega slavnost.) V spomin stoletnico rojstva slovenskega pesnika Ivana Vesela Koseskega se odkrije v nedeljo dne 14. t. m. spominska jlošča na rojstnem domu Koseskega. Vzpored: 1. Sprejem si. narodnih društev in gostov ob polu 10. uri zjutraj. 2. Slovesna služba božja ob 10. uri. Cerkveni govornik veleč. g. Tomo Zupan. 3. Slavnostni govor pri rojstni hiši slavljenca; govori blag. g. dr. Frančišek Detela ; na to odkritje spominske plošče. 4. Skupni odhod v Lukovico. 5. Obed pri »Slaparji« v Lukovici, kuvert 1 gold. 50 kr. Pri slavnosti sodelujejo slav. kamniška godba in pevska društva. Opomba. Kdor se želi udeležiti obeda, blagovoli naj se zglasiti vsaj do 10. avgusta pri g. Martinu Vevru v Lukovici. V Ljubljani sprejema iz uljudnosti naročila na obed g. I. Lozar. — Res je Koseski dandanes skoro
pozabljen in že davno prekošen pesnik, toda njegove zaslugo za probujo naroda ostanejo trajne, in naša dolžnost je, primerno tem zaslugam proslaviti njegovo stoletnico in pokazati, kako lep sad so rodilo njegove krepke, navduševalne in narod vspodbujajoče besede in kako zelo se jo od takrat povzdignila slovenska zavest. — Zajedno s Koseskega slavnostjo slavila se bodo desetletnica prostovoljnega gasilnega društva na Brdu v nedeljo dne 14. avg. t. 1. Vzpored: 1. Sprejem si. ognjegasnih društev na Prevojah ob '/,9. zjutraj. 2. Sprejem vseh slavnih društev in gostov v Spod. Kosezah ob '/, 10. uri. 4. Po odkritju plošče odhod v Lukovico, tam skupni obed pri gosp. Luki Mlakarji (kosilo za moža 35 kr.l. 5. Ljudska veselica ; šalj vo srečkanje z lepimi dobitki. Pri veselici svira slav. kamniška godba. Odbor za Koseskega slavnost je vabila že razposlal. Ako bi kako slavno društvo pomotoma vabila no prejelo, naj blagovoli to oprostiti in ako želi vabila, naj se obrne na odbor.
(Medveda) je ustrelil v nedeljo dno 30. julija Anton Škul, lovec grajščine Ortenek pri Ribnici. Medved tehta 45 kilogr. in je lanski mladič. Če tudi se je medved v tem kraju že mnogokrat pokazal, je vendar to kaj redkega, da ga je lovec zalotil po leti, ker se le po zimi pokaže. Zadostoval je le jeden strel z drobnim svincem in bilo je po njem.	o.
(Izžrebani porotniki) pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani za porotno sodišče, ki se prične 5. septembra, so gospodje: Auer Avgust, trgovec v Ljubljani; Bizjak Janez, branjevec in posestnik v Ljubljani; Breme France, ključarski mojster in posestnik v Vodmatu ; Bergant Luka, trgovec in hišni posestnik v Kamniku; Černe Janez, mesar in posestnik v Ljubljani; Cof Janez, posestnik v Kranju; Cerne France, posestnik in krčmar v Mostah; Drašler Anton, krčmar in posestnik v Borovnici; Frohlih Teodor, posestnik na Vrhniki; Furlan Martin, posestnik na Vrbljenih; Godec Janez, pekovski mojster in posestnik v Ljubljani; Oaspari Anton, gostilničar v Postojini; Golob Matija, mesar v Kranju; Grašek Janez, hišni posestnik in trgovec v Kamniku; Hafner Janez, gostilničar in posestnik v Ljubljani; Ilavlina Anton, gozdar v Planini; Jallen Jožef, gostilničar v Kropi; Ježek Franjo, posestnik v Poljanah ; Knez Janez, veletržec in posestnik v Ljubljani; Korzika Alojzij, vrtnar in posestnik v Ljubljani; Krisper Rajmund, trgovec v Kranju; Kovšca Anton, posestnik in gostilničar v Zgornji Planini; Kajdiš Janez, dispo-nent v Spodnji Šiški; Lukman Franjo, posestnik, usnjar in gostilničar v Podpeči pri Vrhniki; Mar-tinčič Jakob, ključarski mojster in posestnik v Ljubljani; Peterca Pavel, posestnik v Ljubljani; Schrey Janez, pekovski mojster in posestnik v Ljubljani; Simončič Leopold, mokar in posestnik v Ljubljani; Simonetti Ferdinand, zlatar in posestnik v Ljubljani; Šarabon Andrej, trgovec v Vodmatu ; Trevn Anton, trgovec na Savi pri Kranjski Gori; Terpinc Avgust, hišni posestnik in usnjarski mojster v Kamniku; dr. Wilfan Janko, odvetnik v Radovljici; Vurnik Janez, kipar v Radovljici; Žitko Matija, posestnik v Verdu pri Vrhniki; Zargi Janez, hišni posestnik in trgovec v Kamniku. — Namestovalni porotniki gg.: Fajdiga J., mizarski mojster in trgovec pohištva; Kaiser Fr., puškar in posestnik; Kališ Alojzij, agent; Kumer Rudolf, hranilnični adjunkt; Lang Rajmund, trgovec pohištva; Lilleg Alojzij trgovec; Prežel J., mokar; Schmclzer Bertram, stolar; Zoreč Franjo, branjevec, vsi iz Ljubljane.
(Y boluici usmiljen h bratov) v Kandiji je bilo meseca junija 95 bolnikov. Od teh so jih ozdravili 51, zboljšali 10, 3 so umrli, v oskrbovanju jih je ostalo 28.
(Tržaški namestnik) je potujoč po Soški dolini tudi v Kobaridu in Bovcu nagovarjal ljudi, naj silijo slovenske poslance v deželni zbor, češ, da potem bode bolje. Gospod namestnik naj vpliva na Italijane, da no bodo vsega zahtevali le za Fur-lanijo ter se ozirali tudi na večino slovenskega prebivalstva, pa — bode bolje.
(Spominska slavnost.) V spomin zasedenja Bosne in Hercegovine leta 1878 bode v soboto dne 6. avgusta ob 8. uri zvečer na vrtu pri »Zvezdic (Ferlinc) slavnost s sodelovanjem vojaške godbe brez vstopnine. Vabila se no razpošiljajo. Povabljeni so bivši vojaki iz leta 1S48, 1859,1804, 1860 in 1878.
(Pedagogiško društvo) je imelo občni zbor dne 30. julija v Krškem. Društvo jo imelo minolo loto 213 gld. 9S kr. dohodkov, 408 gld. 8 kr. troškov, torej primanjkljeja 194 gld. 10 kr. V odbor so bili izvoljeni: J. Bezlaj, predsednik, J. Rupnik, tajnik, Fl. Rozman, blagajnik, odborniki pa J. Lapajne, J. Ravnikar, dr. Romih in A. Šest.
(Italijanske trobojulce.) Tržaški lahoni se že kar smešijo 8 svojo »bianco - rossa - verde« trobojniuo. Nosijo jo na belih slamnikih z zeleno-rudečimi trakovi, ženske na solnčnikih iz belo-zeleno rudeče tkanine in tržaški magistrat izraža svoje patrijotično čustvo s tem, da razobeša te trobojnioe v javnih parkih. Tako je v javnem parku pred C. kr. poštno palačo izražena laška trikolora s tem, da je sredi gredic, okoli katerih vodi blesteče bela steza z zelenim pasom, skupiua rudečih vrtnic. Vsakdo tega ne zapazi, slavni magistrat pa dela vse to z namenom. In Slovenci ne smejo izobesiti niti slovenske zastave. Ali ni to že skrajno smešno ?
(Neverojetno) Tržaški »Edinosti« poročajo, da je te dni ravnatelj javnih skladišč v Trstu odpustil iz službe necega domačina z opazko, da je dobil nalog o d v 1 a d e, da ne sme sprejemati nobenega Slovenca več na delo. Dotični Slovenec, Jurij Pleteršnik, je bil lansko leto odpuščen iz službe, ker je moral radi b o -lezni svoje žene jeden dan izostati iz dela. Potem se jo pritožil na ministerstvo in prosil, da ga sprejmejo zopet na delo. To se je zgodilo te dni, a revež je bil le par ur na delu, ker so ga že isti dan spodili, češ, da je vlada zaukazala, nobenega Slovenca več sprejemati na delo v javnih skladiščih. — No, nedavno smo poročali, kako se je odpadnik llaskovič potezal v tržaškem mestnem svetu za to, da bi se v pristanišču jemali v delo lo »domačini« (t. j. Italijani), in zdaj so kar meni nič tebi nič začeli izvajati načelo Raskovičevo. Da je »vlada« kot taka pri tem popolnoma nedolžna, je umevno, toda mogoče je, da je kakov somišljenik llaskovičev pri namestništvu tržaškem namignil, češ, da »vlada« to želi. Namen je jasen. Lahoni iščejo sredstev, da bi mogli vršiti svoje peklensko delo proti Slovencem. Ako vse nič ne pomaga, preskočijo s »salto mortale« mejo človeške in politične dostojnosti. Kake posledice pa mora vse to naposled vendar le imeti, o tem gospoda ne razmišlja. Zatiranec postane sovražnik in iz tega sovraštva se utegne poroditi plačilo za la-honske mogočneže. V tem slučaju je treba pojasnila !
(•Der Siiden«, Organ fiir die politlsckeu, cultu-rellen und wirthschaftllchen Interessen der Kroaten uud Slovencu ) Tretjo številko glasila gospodov državnih poslancev slovanske krščansko-narodne zveze prejeli smo pomnoženo s prilogo. Vsebina v tej številki je raznovrstna in zanimiva. Na uvodnem mestu je članek o tržaških dogodkih, dalje, kako praktično izkoristiti sedanji politični položaj. Posebno zanimanje vzbuja članek k jezikovnemu vprašanju iz peresa odličnega slovenskega državnega poslanca; dalje slede opis ljubljanskega shoda slovenskih odvetnikov in notarjev itd. proti znanemu ukrepu graške nadsodnije, razne vesti iz Š t a j a r s k e , Koroške, Kranjske, Primorja, Hrvaške, Slavonije, Istre, Dalmacije i. t. d. Iz Istre je nadaljevanje korenitih člankov »Naše sloge«, ki dokazujejo, da Istra nikdar ni bila italijanska. Tudi vsebina priloge temu listu je raznovrstna in pod-učljiva, posebno narodno - gospodarski članek o novem zemljišno - veresijskem zavodu kraljevine Dalmacije. — Želimo od srca, da ta list najde vsestranske podpore od vseh strank in vseh Jugoslovan k ih pokrajin. Naročnina znaša za dobo od avgusta do decembra samo jeden goldinar. Uredništvo in upravništvo je na Dunaju I., Planken-gasse 4.
(Umesten razglas.) V Volikovcu na Koroškem je izdal okrajni glavar jako pameten in času primeren razglas, v katerem prepoveduje dajati otrokom žgane pijače in skuša s primernimi ukazi tudi med odraslimi to strupeno razvado omejiti. Med drugim prepoveduje puščati otroke v družbo odrasle mladine, kjer sc po stari navadi razpravlja o strahovih in sličnih bajkah. V razglasu je tudi resen in strog opomin na gostilničarje, ki trpijo v svojih gostilnah med službo božjo ob nedeljah
razgrajajoče pivce in ki okrepljujejo slabo navado med pomočniki, da v ponedeljek ne delajo, s tem, da jim točijo pijače. Zabičuje jim, da tega ne delajo, in sicer pod kaznijo. Tako ima razglas res prav pametne, koristne točke, ki morejo le koristiti ljudstvu. Da bi našel posnemalcev!
(Šolska slavnost.) Iz Lilije nam poročajo: Učiteljstvo litijskega okraja se je zbralo 20. julija v prijaznem našem trgu k učiteljski konferenciji, s katero jo letos združilo slovesno praznovanje 50 letnice slavnega vladanja presvetlega našega vladarja. Po slovesni sv. maši, katero je daroval vlč. gosp. šmartinski dekan Iv. L a v r e n č i č ob mnogobrojni azistenci čč. gg. duhovnikov, ki so se udeležili slavnostnega zborovanja, imeli so vde-leženci v okrašenem šolskem poslopju slavnostno sejo, katero jo vodil g. nadzornik Andrej Šest. K skupnemu obedu zbrali so so zborovalci v salonu gostilne g. Oblaka. Po oiicijelnem delu, pri katerem se je napivalo presvetlemu cesarju, gosp. okrajnemu glavarju, g. dekanu in drugim, razvila sc je živahna zabava, h kateri je pripomoglo posebno prekrasno petje gospodov učiteljev in učiteljic, ki je privabilo nebroj gostov, da so bili vsi obširni gostilniški prostori do zadnega kotička natlačeni. Bda je to pri nas prva jubilejska slavnost, kateri se je pridružila kot druga slavnost dne 27. julija ob sklepu šolskega leta naše ljudske šole. — Popoludne ob 2. uri odkorakala je šolska mladina s svojo zastavo iz šolskega poslopja v bližnji gozd gg. Schu arz a in Zublina. Na prijaznem travniku sredi gozda, okoli in okoli okrašenem s cesarskimi in narodnimi zastavami, pred soho cesarjevo, odičeno s hrastovim listjem, so otroci prepevali, deklamovali in otroške igre igrali. Po primernem nagovoru gospoda okrajnega glavarja je gospa doktor Pavličeva pripela šolski zastavi belo-rudeča trakova, na katera je vezen napis, nanašajoč so na jubilejsko slavnost. Blagorodne Litijske gospe pa so otrokom napekle raznovrstnega peciva, ki je bilo nakopičeno po mizah. — Pogled na te obilne darove, posebno pa še na koštruna, ki so ga pekli na ražnju, napolnil je mladino s posebnim veseljem in slastjo. Toda pe-čoči se koštrun je vabil tudi odrasle, da so ga hodili ogledovat. — Tretja jubilejska slavnost se je slednjič vršila 30 julija v sosednem Šmartnem, kjer so otroci tamošnje četverorazredniee praznovali cesarsko petdesetletnico. Po šolski maši so šli otroci k skupnemu zajutreku, potem domov, in se popoldne ob 2. uri zopet zbrali k veselici. Program te slavnosti je obsezal telovadbo, petje, deklamovanje in igrokaze: »V Rim«, »Štirje letni časi« in »Naš cesar«. Zbralo se je mnogobrojno odlično občinstvo, med katerim smo opazili gosp. okrajnega glavarja, velč. gosp. dekana itd. Deklice so zbranim gostom pripenjale ukusne šopke in pripoznati moramo, da je bila prireditev slavnosti izborna. Le ena tiha želja se je slišala, zakaj se ni slavnost vršila pod milim nebom, kajti obširni vrt Jakličeve gostilne, kjer se je vršila slavnost, je bil skrajno natlačen. Ni čudo, okoli 400 otrok in toliko druzega občinstva! Toda neprijetno gnječo smo kmalo pozabili, ko smo gledali gibčne telovadce in poslušali vbrano petje pod vodstvom gosp. učitelja, znanega skladatelja, Iv. Bartel-na. Presenečeni pa smo bili, ko smo gledali mlade igralce. To je bilo izborno! Kaj tacega ne bi bili nikdar pričakovali od otrok, to je bila jedina sodba. Posebno odlikovala sta se deček R. K. in deklica M. B.; prvi s svojo šaljivostjo in sigurnostjo, s katero je igral dolgo vlogo Štefana v igri »v Rim«, druga pa s prekrasnim deklamo-vanjem, kakoršnega težko slišimo pri odraslih. — Samo ob sebi je umevno, da so skrbeli vrli Šmar-čani tudi za telo; spekli so za otroke, ki so pa tudi vse sami pojedli ali domov odnesli, celega teleta, koštruna, razrezali več prašičjih plečet, razdelili med nje različno pecivo in sladkarije, po-krepčali jih z vinom in v trajni spomin te slavnosti so jim dali še jubilejske robce s podobo presvetlega cesarja.
(Brambovske orožne vaje) bodo na Štajerskem od 17. avgusta do 11. septembra okoli Celja proti Kranjski.
(Wolf v Gradcu.) Ta človek res ne more najti stalnega ležišča, kakor njegov imenski bratranec ne. Zdaj jo prišel v Gradec, »da si odpočije v tihem življenju od truda in dela«. Graški hajlovci so ga pa izvohali in kakor kaže, mu ne privoščijo »tihega in mirnega življenja«. Takoj zvečer so mu
napravili podoknico, tuleč germanske pesmi. O, sreče Gradčanov ni mogoče popisati, da so vredni imeti v svoji sredi tega tulečega volka !
(»Osvit«) zove se nov list, ki je pričel vsako sredo in soboto v hrvatskem jeziku izhajati v Mo-staru. Urednik mu je Ivan Miličevič Azis. Novi list je z lepo pesmijo pozdravil dični starina fra Grga Martič. Letna naročnina znaša 8 gld.
(Žalovanje za Bismarckoin.) Po širnem svetu pišejo o življenju in smrti kneza Bismarcka. Uradniki pri brzojavu imajo dola čez glavo, kar vsako društvice, ki tuli »heil« v Avstriji, čuti za svojo najsvetejšo dolžnost, da brzojavi svojo globoko žalost za svojim idealom v obljubljeno deželo. Romala bodo krdela navdušenih mož iz Avstrije na dom Bismarckov, položila ondi vence iz »hrastovih vej«, čule se bodo navdušene prisege večne zvestobe »veliki Germaniji« in večnega sovraštva do Slovanov — vse po vzgledu tega moža, ki leži na odru s tako »mirnim, tihim in svečanim obrazom«. Slovani opazujemo vse to navdušenje nemških »hajloveev« brez najmanjše zavisti in jeze. Saj jc to zadnje dejanje bismarekovanja. Naj proslavljajo sovražnika Slovanom, mi se jim sme-jemo. — Med drugim je vredno pripomniti, da je sklenil odbor nemškonacijonalnih društev in dijaških zavez v Gradcu pokazati tudi s tem svojo žalost, da nosijo 14 dnij po pogrebu Bismarcko-vem vsi društveniki žalne trakove. To si upajo delati v Avstriji, kateri je Bismarek učinil toliko zla in proti kateri je vedno roval, sedaj javno sedaj na skrivnem, dasi je bil navidezno v prijateljski zvezi ž njo. Najbrže se hočejo maščevati »hajlovci« nad Slovani za Palackega slavnost, ki jih je tako strašno bolela. Bismarek je bil velik mož, vse jo storil o pravem času in tudi umrl je o pravem času — za avstrijske »hajlovce«.
(Za kolesarje.) Dunajska tvrdka G. Freytag & Berndt, Schottenleldgasse 64, izdaje zemljevide za kolesarje. Doslej je izšlo 30 listov, ki obsegajo vso Nemčijo, vzhodni del Švice in Avstrijo do Krakova. List stane 80 kr , na japonskem papirju 1 gld.
(Pomožni iu zasebni uradniki) vse Avstrije imajo zborovanje dne 14. in 15. t. m. na Dunaju, IX. okraj, Nussdorferstrasse 23. Oglasila za vstopnice do 7. avgusta.
(Med profesorji.) V gostilni profesor A.: »Ali nisem prinesel svojega dežnika seboj, gospod kolega?« — Profesor B.: »Da, jaz mislim — pa vsaj je tukaj!«' — čez nekaj časa profesor B.: »Kje pa je prav za prav moj dežnik ? Saj sem ga vendar tudi jaz seboj prinesel?« —A.: »Je morebiti tale?«
—	B.: »Gotovo; na kak način pa pridete vi do mojega dežnika?« — A.: »Jaz sam ne vem«.
(Boljše je manjše zlo.) Vinski trgovec: »No, kako Vam diši to vino? Tega bi morali Vi piti; za Vaš bolni želodec bi bilo kakor nalašč«. Gost: »Hvala; imam že rajše bolan želodec«.
(100.000 kron iu trikrat 25.000 kron) so glavni dobitki veliko jubilejne razstavne loterije, ki se izplačajo v gotovini z odbitkom le g0 odstotkov Opozarjamo svoje č. bralce na to, da se vrši prihodnje žrebanje nepreklicno dne 6. avgusta 189 8.
Društva.
(Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca julija 1898 uložile so v mestno hranilnico ljubljansko 804 stranke 396.176 gld. 17 kr., 724 strank pa vzdignilo 378.338 gld. 86 kr.
(Slovansko pevsko društvo vTrstu) vabi na veselico, katero priredi v nedeljo dne 7. avgusta 1898. ob 5. uri popoludne o priliki društvenega izleta v Divačo na dvorišču g. Magajne na trgu v Divači: — Ustopnina 20 nvč. za osebo.
—	Vspored: 1. D. Jenko: »Naprej«, moški zbor.
2.	J. S. Bartl: »Dneva nam pripelji žar«, mešani zbor, z sopran-solo, solo poje gospica Adela Makuc.
3.	Godba. 4. F. S. Vilhar: »Bolgarska Davorija«, moški zbor. 5. M. Ilubad: »Narodno pesmi«. 6. Godba. 7. H. Volarič: »Gospodov dan«, kvartet, za dva ženska in dva moška glasa. 8. V. Novak: »Hrvatska Hrvatom« , moški zbor. 9. Zamejski: »Slovencem«, deklamacija. 10. J. S. Bartl: »Oj Planine«, mešani zbor, s tenor solo. 11. Godba. 12. Kuntze: »Vinska poskočnica«, moški zbor.
Gospodarska organizacija.
Ljudska posojilnica je imela v 7. mesecih prejemkov ........gld. 2,029.755-38
izdatkov........» 2,027.227-64
torej denarnega prometa . gld. 4,056.983-02
Hranilnih ulog se je v tem času vložilo gld. 1,049.922 76 a vzdignilo gld. 517.914 75 in je stanje hranilnih vlog koncem julija leta 1898 gld. 1,240.42026.
Posojil se je izplačalo gld. 464.001-90 a vrnilo gld. 189.817 49 in je stanje posojil konec julija 1898 gld. 882.852.05.
Članov šteje posojilnica 590, ki so vplačali na deželih gld. 3.096.
Naloženega denarja ima gld. 389.811-70.
V mesecu juliju je bilo skupnega prometa gld. 389.253 04.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 3. avgusta. Nekateri dunajski listi imajo brzojavna poročila o shodu slovenskih učiteljev v Ljubljani ter naglašajo, da je govor drž. poslanca dr. Ferjančiča pri včerajšnjem banketu vzbudil veliko senzacijo, ker je trdil, da Slovence in Hrvate na mero-dajnih mestih prezirajo, da vlada druge stranke vpraša za mnenje, a za Jugoslovane in Rusine se ne zmeni. „Ako se posreči vladi, da naredi spravo med Cehi in Nemci na Češkem in Moravskera, ne da bi se ozirala tudi na Slovence, Hrvate in Rusine, potem so ti narodi potisnjeni za desetletja nazaj. Zato naj bi Čehi v tem odločilnem tre-notku ne pozabili slovanske vzajemnosti". — Temu mej drugimi odgovarja »Fremdenblatt", da ima vlada sedaj druzega važnejšega opravila, nego pečati se z jugoslovanskimi in rusinskimi zahtevami, in da je sklicevanje- na slovansko vzajemnost sedaj več ko neumestno. Glasilo vnanjega ministerstva ob jednem Rusine zamenja z Rumuni.
Dunaj, 3. avgusta. Mejnarodni kongres rudniških delavcev je vsprejel resolucijo glede osemurnega delavnika z dostavkom, da se določi osemurna delavna doba tudi za delavce zunaj rudnikov. Za to resolucijo so glasovali zastopniki vseh narodnostij razun Angležev. Konečno se je sprejela tudi nastopna resolucija: Shod zahteva zakon, po katerem bodo delodajalci odgovorni za vse nezgode, ki se pripeto delavcem mej delom.
Čeloveo, 3. avgusta. Nemška ljudska stranka na Koroškem je na kneza Herberta Bismarcka odposlala naslednjo brzojavko: Nemška ljudska stranka na Koroškem izraža svojo globoko žalost, katero je nenadna smrt največjega Nemca v tem stoletju pro-vzročila v srcih vseh zavednih Nemcev v južnih deželah. (Sedaj je Germanija rešena! Op. vred.)
Levov, 3. avgusta. V noči od ponedeljka na torek je povozil brzovlak pri Lan-cutu voz s sedmimi osebami. Štiri osebe so ubite, ostale znatno lanjene.
Nauheim, 3. avgusta. Cesarica Friderika je obiskala včeraj popoludne cesarico Elizabeto. Mudila se je pri njej od 1. do 3. ure.
Friedriohsruhe, 3. avgusta. Včeraj popoludne je dospel cesar Viljem s cesarico v grad rodbine Bismarckove, kjer sta položila na krsto kneza Bismarcka krasen venec. Po preteku nekaj ur sta se vrnila cesar in cesarica v Kiel. Truplo Bismarckovo pokopljejo prihodnje dni začasno na prvotno določenem mestu blizo grada, dokler ne bo dovršen mavzolej, katerega so že pričeli graditi.
Carigrad, 3. avgusta. Avstro - ogerski poslanik baron Calice nastopi v ponedeljek tritedenski dopust.
London, 3. avgusta. V Madridu je na borzi kriza; neki borzni špekulant se je ustrelil.
Vojska mej Španijo in Ameriko.
Madrid, 3. avgusta. Po razgovoru ministerskega predsednika Sagaste z ministrom za zunajne zadeve vojvodo Almodovarjem o korakih Leona Castillo glede konference v Washingtonu se je vršil včeraj popoludne ministerski svet, ki je trajal štiri ure. Razgovor je bil o mirovnih pogojih. Ministerski svet se snide znova, ko dojde iz Washing-tona pojasnilo glede nekaterih točk.
London, 3. avgusta. V spodnji zbornici je izjavil podtajnik Curzon, da se mej An-
glijo in Zjedinjenimi državami ne vrše ni-kaka pogajanja glede Filipin, zagotovil pa je, da bo Anglija skrbno zasledovala vsa pogajanja v tem oziru in zavarovala svoje koristi.
Newyork, 3. avgusta. General Merritt je v posebni brzojavki prosil vojno upravo, naj mu pošlje še 50.000 mož, ker sicer ne more ukrotiti vstaških čet.
Washtagton, 3. avgasta. Mac Kinley skliče takoj potem, ko se Španija ugodno izreče o mirovnih pogojih, izredno parlamentarno sesijo obeh zbornic, katerima bo predložil načrt zakona o ustanovitvi stalne armade 1 0 0.0 0 0 mož, in sicer 50.000 mož za Kubo, 20.000 za Portoriko in 30.000 za Filipine.
Newyork, 3. avgusta. Iz Ponee na Portoriko se poroča, da so se Amerikanci brez ovir polastili mesta Gnana-Diaz.
^ Newyork, 3. avgusta. Iz Havane poročajo, da so prostovoljci te dni demonstro-vali proti maršalu Blanou in vladi ter ju dolžili izdajstva. Vrgli so orožje od sebe iu ropali prodajalnice. Govorijo tudi, da je me-hikanska vlada zaplenila devet španskih ladij.
Melushie- ustna in zobna voda
deluje izborno proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno ■apo iz uit. 1 stekl. 50 kr.
Jedina zaloga 166 (19) a lekarna pri Mariji Pomagaj M. Leustek v Ljubljani,
Besljeva oesta štev. 1, polog mesarskega mosta.
Telefon štev. 68.
VMnena obla iz surove svile g\i 8 65
do 42'75 blaga za popolno obleko — tussor in shantungs-1'ongees — istotako črna. bela in barvasta Hennebergova svila od 45 kr. do gld. 14-65 meter — iz najbolj modernih tkanin, barv in vzorcev.
Na zasebnike poštnine in carine prosto na dom. — Vzorol obratno. V Švico dvojni pismeni porto. 53 5 3
Tovarne za svilo G. Henneberg
(c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curlhn.
B'Kari i nt/;
30.	julija. Anton Šume. pekovski pomočnik, 22 let, je v Malem Grabnu utonil. — Ivan Žirovnik, mizarja sin, 6 mesecev, Vodmat 66, catarrhus intestinalis.
31.	julija. Jožef Hočevar, narednika sin, 6 mesecev, Metelkove ulice 2, božjast.
1.	avgusta. Karol Hudovemig, c. in kr. stotnik v pok., 52 let, Tivoli 1, vsled raka na jeziku. — Stanko Haufel, lončarja sin, 4 mesece, Poljanska cesta 66, božjast. — Pavla Jeretina, krojača hči, 18 let, Hrenove ulice 14, jetika.
2.	avgusta. Makso SorSak, krojača sin, 3 mesece, Dunajska cesta 35, želodčni in črevesni katar.
V hiralnici:
31. julija. Marija Pečevuik, dninarica, 50 let, jetika.
V bolnišnici:
30.	julija. Lorenc Eržen, dninar, 49 let, jetika.
31.	julija. Neža Ralant, dninarja hčii 14 let, jetika.
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 30t5'2 m.					
a a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tempera-, tura 1 Vetrovi po Celziju j	JSefco	a * ■ U i rt . J •a «r rt Vi 1»
2	9 zvečer	737-5	19-5 j si. szah.	jasno	
3	7. zjutraj 2. popol.	738 6 7377	14-5 Isl. vzsvzh. 26-7 1 sr. jvzh.	megla jasno j	00
Srednja včerajšnja temperatur* 19 2 ', za 0-5° pod oormalom.
Tržne cene v Ljubljani
dne 3. avgusta.
	gl.|kr.			gl.Skr.	
Pšenica, m. st. . .	9	—	Špeh povojen, kgr. .	-	70j
Rež, „ . . .	7		Surovo maslo, „ .	-	88
Ječmen, „ . . .	6	50	Jajce, jedno . . .	-	2,
Oves, „ . . .	8	50	Mleko, liter . . .	_	lo
Ajda, „ . . .	10	—	Goveje meso, kgr.	_	64
Proso, „ . . .	7	—	Telečje „ „ .	-	60[
Koruza, „ . . ,	6	50	Svinjsko „ „ .	-	70
Krompir, „ . .	2	50	KoStrunovo „ „ .	__	36
Leča, hktl. . .	14	—	Piščanec ....		40
Grah, „ . . .	12	—	Golob.....	_	
Fižol, „ . . .	12	—	Seno, 100 kgr. . .	1	78'
Maslo, kgr. , .	—	94	Slama, 100 „ . .	1	60'
Mast, „ . .	—	72	Drva trda,' 4 kub. m.	6	60'
Špeh svež, „ , .		66	„ mehka, 4 „ „	5	1 1
Prijatelji slovenske akad. mladine, naročujte se na
p,ZOStO~,
ki je glasilo slov. katol. akadem. dijaštva.
Cena: Za nedijake I gld., za dijake 60 kr. Upravnik: Pavel Marija Valjaveo, stud. iur., Dunaj, V., Matzleinsdorferstrasse 76, IV., 30.
TABILO
k
. redni veliki skupščini
družbe sv. Cirila in Metoda v Ribnici.
v četrtek dn6 U. avgusta 1898. leta.
Vspored t
I.	Sv. maSa oh polu 10. uri v dekanijski cerkvi.
II.	Zborovanje ob polu 11. uri v hotelu g. Antona Arko.
1.	1'rvomestnikov nagovor
2.	Tajnikovo poročilo.
3.	Hlagajnikovo poročilo.
4.	NadzorniStva poročilo.
5.	Volitev jedne tretjine družbinega vodstva.
Pu pravilih izstopijo letos naslednji udje družbinega vodstva: 1. dr. Dragotin vitez Bleivveis-Trsteniaki, 2. dr. Ivan Dečko. 3. Gregor Einspieler, 4. Ant. 2logar.
b. Volitev nadzornistva (5 članov).
7. Volitev razsodniStva (5. članov).
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda
Ljubljana, dne 26. julija 1898.
Prvomestnik:	Podpredsednik:
Tomo Zupan.	Luka Sveteo.
Prletavek.
1.	Predvečer, dne 10. avgusta t. 1., naj se ob 8 uri p. n. skupičinarji in p. n. Ljubljančanje prijateljsko snidejo na vrtu gostilne gospoda Kerlinca (pri »Zvezdi«) — Pevske točke bo izvajalo družbi sv. Cirila in Metoda posebno naklonjeno slav. »Slov. trgovsko pevsko društvo«.
2.	Dne 11. avgusta odhod iz Ljubljane z navadnim vlakom ob 6. uri 15 minut zjutraj.
3.	Po zborovanji skupni obed v hotelu gosp. Antona Ai ko ob polu 1. uri. Radi obeda se je udeležencem zglasiti do 10. avgusta z naslovom: Hotel Anton Arko, Ribnica, Dolenjsko. Kuvert brez vina stane 1 gld. 50 kr.
4.	Odhod iz Ribnice proti Ljubljani z navadnim vlakom ob 5. uri 69 minut zvečer.	518 3—3
Vsebina 15. zvezka 1898:
Frančišek Ks. baron Tauflrer, poslednji opat stiški in slovenski pisatelj. (Kulturna črtica, sestavil dr. I. Mauring. - ' Po noči. (Zložil Anton Medved.) — Ob vrnitvi. (Zložil Anton Medved.) Družina socijalistova. (Spisal Ivo Trošt.l j Konec.] — »Sam.« (Črtica. — Spisala Zofija. [Konec.] — Na stare dni. (Krajinska slika. — Spisal A. Zden-čan.) — Biserji. 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47. (Zložil Anton Hribar.i — l-'ra Angelico. (Spisal prof. dr. Anton Medved.) [Dalje j — Andr-ejevo potovanje proti tečaju. (Spisal prof. dr. S. Šubic.) [Dalje.] — Književnost: Slovenska književnost. — Na platnicah: Pogovori. — Narodni pregovori. — Sliko: Frančišek Ks. baron TaufTrer. — Luka Santjago na Kubi. — Zbor prerokov. (V Orvietu. Slikal Fra Angelico.) — Angel z bobenčkom. |V galeriji v Fiorenciji. Slikal Fra Angelico.) — Mesto Iiavana na Kubi. — Luka San Juan na otoku Portoriku. — Sv. Janez Evangelist. (V kapeli papeža Nikolaja V. v Rimu. Slikal Fra Angelico.) ■ Andree, njegovi častniki in Machuron.
kT
prodaj Nfa
2 odprta dvosed oz na koleselja isi 300 metrov rudniških rclsov, 2 koritasta nagibalna voza s pragovi, švedri in žeblji.
Povpraša naj se pri L. Strlcelju, trgovcu s premogom (na starem bolniškem vrtu). 445 4-4
Usojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da sem zapričel v Trstu trgovino za
koiisijoili ii šieiijsto poslovaije.
Naročila, in sicer mala v pošiljatvah po oTtg. po pošti, in od 30 kg. naprej pa po železnici, izvrševal bom točno in ceno.
Razpošiljal bom razen kolonijalnega blaga tudi druge na trg spadajoče stvari, kakor: sadje, zelenjavo, ribe i. dr. Pečal so bom z razprodavanjem domačih pridelkov, s prejemanjem blaga v svoja skladišča, dajal na ista naplačila in posredoval dotično prodajo na korist lastnika.
Trgoval bom tudi z vinom na debelo.
Sprejmem zastopstva trdnih — za konkurenco sposobnih — tvrdk in polagam za to kavcijo.
Nadejaje se, da se me sorojaki domislijo, ostajam odličnim spoštovanjem udani
Ernest Fegan
294 37—16	v Trstu, ulice S. Francesco št. 6.
^MMMMMMMMMMMM
43
45 43
T*
45 45 45
43 45
Gostilna t vrste
na Bledu
na najprimernejšem kraju, oi» cesti ležeča, g. velikim prometom,
se odda v najem ali na račun.
Pisma pod naslovom A. B. štev. 111, Bled, poste restante.
5Ž4 3-1 2
Le 50 kr. za 3 Žrebanja. I ŽrebanJe v soboto!
iSSiSjS^JKSSSlSUEiaSSSC
olo 2	—~ "
lM {
88« 10
Glavni dobitek
km i 3krat % flflfl km
v denarjih po odbitku 20" 'JUiUUU

V
razstavne srečke
a	kr.
priporoča »9 . «.	menjalnica v Ljubljani
Žrebanje: 6. avgusta 1898. Žrebanje: 15 septembra 1898 Žrebanje: 22 oktobra 1898.

Proda se ali zamenja z vilo ali manjšim posestvom
v ii 'v vi
i	rroaa se al
T na Gorenjskem
T f
4»
• _
4*	v Lescah na Gorenjskem poleg glavne ceste proti Bledu.
♦f.	ista je izvrstno obiskovana, ima novo urejene lepe opravljene sobe
+	za tujce, oziroma lctovičarje, lepo prostorno za-se stoječo dvorano
5.	krasen, velik, senčnat vrt. dobro vpeljan fijakarski obrt, eospo-
i	darska poslopja in travnike.
X Naslov poizve se pri upravništvu »Slovenca«. 517 6
3frf4-4-4-4-4-4-44-4-4-4-4-4-4-44"f4-444-4--44-jgg ***XXXXXXXKXXXXXXXXXXXXXXXX
X *** *>lva "rtfveijii kranjska tvrdk a. **
x x
X
X X
X X
n
x
X
x X x
x
X
J( ^ zunanja naročila se vestno in toeno izpolnjujejo.	S
*XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXKXXXX
l> " 11 a i s k a
Frar. Primožič,
jermenar in sedlar Sv. Petra cesta 34 lijiibljana,
riporoča se slavnemu flbčinstvu in prečastiti duhovščini v vsakoršno
izdelovanje
jermenarskih in sedlarskih proizvodov,
JJ katera okusno, trpežno in ceno izvršuje.
M « .	tam, Tellka zalo"a različnih konjakih oprem za vožnjo
m jezo itd. - Izdelovanje jermen za stroje, mline in zvonove.
Poprave se dobro in po ceni izvršujejo.	471 50—8
Zunanja naročila se vestno in toeno izpolnjujejo.
Ste v. 111/98. 12.
(622 1-1)
€Š»k:H it*.
Na prošnjo c. kr. finančne prokurature v Ljubljani kot zastopnice piae causae dovoljuje se prostovol]na, zastavnim upnikom toraj nekvarna
1 ?! n i^1?16 JuStm iz Breznice «eir. 12 spadajočega n	* g d', f krJ.cen,one"a zemljišča vlož. št. 56 katastr. obč.
Doslovič, ter se določa jedrni narok na lici mesta v Breznici štev. 12
na dan 11. avgusta 1SOS
začenši ob 9. uri s pristavkom, da se bode označeno zemljišče izklicevalo po skupinah m oz.roma parcelah in prodalo le za ali nad cenilno vrednostjo vsake skupine, oz.roma parcele, m da si pridržuje c. kr. finančna prokuratura pravico, prodajo v 14 dneh odobriti. Varščine položili je 10% izklicne cene. Dražbeni pogoji leže tusodno na upogled.
i. kr. okrajna sodnija v Radovljici,
dne 26. julija 1S98.
Kave ni treba doma žgati!
Pred kratkim ustanovljena
513 12-5
»Delniška družba za žganje kave
—hH§ na Reki" §>-H—
preskrbela je svoje podjetje za žganje kave s posebnim paten-tovamm izvajanjem, katero opravičeno uživa „avetovno slavo , kar je iz dveh nafetopno navedenih vzrokov razvidno:'
Prvič:
ostanejo kavi vsi
neprecenljivi sestavni deli neskrčeni in
drugič:
pridobi kava po tem načinu
žganja v velikanski meri na ukusu.
katera svojatva jej tudi ostanejo, ako dalje časa leži.
Več izvestij najslovitejših kemikov potrjujejo zgoraj navedene trditve o katerih istinitosti so lahko vsaka hišna gospodinja sama prepriča, ako kupi za poskušnjo.
Priporočamo troje finih, izbranih in priljubljenih vrst:
Portoriko karakter kilo gld. 2-SJO
?a™ , »	» « l-SO,
San Paolo „	„	i-oo.
Jeglič <5 JEesfiovic,
durcicav (Prešernov) trg št 1.
Dn6 3. avgusta.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0 ......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .'
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.veli
20 mark...........
20 frankov (napoleondor) ....',
Italijanski bankovci...... [
C. kr. cekini
101	pld	90	kr.
101		75	
121		80	
101	n	20	
120	„	80	
98		85	
908		_	
363		60	
120		—	
58		80	
11		75	
9		53'	
44		20	
5	i	63	n
Dne 2. avgusta.
4"/„ državne srečke 1. 1854, 250 gld. . 5°/„ državne srečke 1 1860, 100 gld. .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . . Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo ...'.. Zastavna pisma av.osr. zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . *	» južne železnice 3°/0 .
»	» južne železnice 5°/0 .
dolenjskih železnic 4°/„
164 gld. 50	kr.
161 „ -	
192 „ _	
99 „ 25	
139 „ 25	
129 „ -	
109 „ 60	
112 „ 50	
98 „ 50	
98 „ 50	
223 „ -	
180 „ 65	
126 „ 75	
99 . 50	
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld. ...
St. Genbis srečke, 40 gld. ..!..'.
VValdsteinove srečke, 20 gld. ...'.',
Ljubljanske srečke.......'!".
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 g1, st. v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100
203 gld. — 165 „ -
kr.
19
26 81 79 58 23 157 3400 449 77 113 166 175 126
80 50
50
75
Nakup ln prodaja TUS vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. -- Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
»M E R C U H"
, WDllzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2
FoJasnlla"£a v vseh gospodarskih in finančnih stvar«!
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni! papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoceg« obrestovanja pri popolni varnosti naloženih 1 n vn i o. T£S6