Poštnina platana ▼ gotortnL Leto LXIV., št. 1 Ljubljana, petek 2. januarja igji rw gA 29013 Cena Din 1.- LOfE NSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IX UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica štev. 5. Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg Št. 8.-----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c., tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.-- Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Italija snuje svetovno fašistično zvezo Združiti hoče vse nacionalistične in slične, fašistično pobarvane ookrete po svetu, da pokrene uspešno borbo proti „demokratski. židovski in Sramazonski Evropi" Rim, 2. januarja. Odkar je Mussoli-ni v svojem znanem govoru izjavil, da je fašizem kot ideja m realizacija svetovni pojav in da se mora že sedaj pričakovati prihod »fašistične Evrope«, se italijanski tisk neprestano bavi z vprašanjem izvoza italijanskega fašizma v druge države. »Giornale d'Italia« je sicer naglasil v svojih komentarjih Mus-solinijevega govora, da je govoreč o svetovnem fašizmu izrazil samo svoje ideološko prerokovanje, ne da bi formuliral konkretnega programa za mednarodno fašistično akcijo. Mussolini ne namerava vsiliti Evropi fašizma, kakor to dela Moskva s komunizmom. Zato bo mirno -počakal, da se fašizem odnosno fašistična ideja sama uveljavi. Dogodki sami pa dokazujejo baš nasprotno. Dejstva govore za to, da hočejo italijanski fašistični krogi izvesti konkretno mednarodno fašistično akcijo popolnoma po zgledu komunistične inter-nacijonale. Rimska revija »Anti-Evro-pa«, ki je glasilo mladofašistične ehte, objavlja senzacijonalen članek, v katerem predlaga osnovanje mednarodne fašistične zveze, ki naj bi obsegala vse evropske in druge države. V zvezi s tem svojim predlogom razpravlja list o sedanjem stanju fašističnega pokreta izven Italije. Kot fašistične pokrete označuje Hitlerjevo akcijo v Nemčiji, avstrijski Heimwehr. angleški fašizem, legijo-narski pokret v Španiji, fašistično legijo na Portugalskem, zvezo akademske omladine za nacijonalno zaščito v Ru-muniji, pokret »Rodne zaščite« v Bolgariji, n a cijon ali stični pokret v Belgiji, Švici, Ukrajini rtd. Naštevajoč vse te po- krete naglasa »Anti-Evropac, da zahteva sedanji mednarodni položaj tesnejšo zvezo med vsemi pokreti fašističnega obeležja, tako da bi predstavljal fašizem centralno silo zoper navade »demokratske, židovske in framazonske Evrope«. List označuje tudi kratek program mednarodne fašistične akcije. Osnovala naj bi se velika zveza fašističnih in sličnih pokretov v raznih državah Evrope, ki imajo isti politični cilj. To bi bila velika unija za širjenje fašističnih nazorov. Mednarodna fašistična zveza naj bo samonikel in napreden pokret. Obstojala bo kot največji sistem duhovne zveze. Kakor dokazuje ta najnovejša fašistična inicijativa, se mora Evropa pripraviti na to, da jo bo fašizem osrečil z novo mednarodno propagando, ki bo šla sporedno s komunistično propagando. Mussolini snubi Ameriko Predsednik italijanske vlade opravičuje fašistično politiko pred Zedi-njenimi državami, kjer zavračajo italijanske prošnje za posojilo Rim, 2. januarja. AA. Snoci ob 20. je predsednik italijanske vlade Mussolini prečita! radijsko sporočilo za ameriške poslušalce in poslušalke. Govornik je v svojem angleškem govoru zatrjeval, da goji globoke simpatije do ameriškega naroda. Te simpatije izhajajo iz preteklosti in se naslanjajo predvsem na izseljeniške stike Italijanov z Zedinjenimi državami, kamor se je izselilo več milijonov Italijanov. Ti izseljenci so postali kasneje dobri državljani. Nasprotno pa so ameriški turisti prihajali v gostih gručah v Italijo, da občudujejo spomenike stare civilizacije in rimske veličine ter delovno disciplino moderne fašistične Italije. Sodobnega človeštva si ni mogoče predstavljati brez Zedi-njenih držav, ki so med drugim pomagale v svetovni vojni iz idealističnih nagibov in tako pripomogle k odločilni zmagi. Brez sodelovanja Zedinjenih držav pa tudi v povojnem času ne bi dosegli sedanjega blagostanja. Mussolini je v svojem nadaljnjem govoru zavrnil poročila o tem, da bi bil fašizem za vojno in da pomeni fašistična Italija nevarnost za mir. Taki očitki so brez podlage, ker italijanski narod in fašistična vlada ne mislita na vojno. Mussolini je dejal doslovno: Pobijal sem vojno kot navaden vojak. V spominu so mi časi, ko je jeklo rjulo in uničevalo pokolenja mladeničev. Vojna, čeprav samo med dvema narodoma, bi nujno postala splošna in vsa civilizacija bi bila ogrožena. Italija nikoli ne bo podvzela inicijative za vojno. Vojaško vežbanje naše mladine je namenjen okrepitvi rodu in vzgoji odgovornosti in discipline. Naši trgovinski stiki z Rusijo koristijo našemu gospodarskemu položaju, nimajo pa nobenega vpliva na našo notranjo politiko, kajti fašizem in boljševizem sta si antipoda. V Zedinje- nih državah motrijo sedanji gospodarski pokret v Italiji. Temu pokretu gre za to, da vzpostavi ravnovesje državnega proračuna in zniža cene na drobno. Korporacijska država je storila svojo dolžnost. Vsi stanovi, sloji in razredi so uvideli potrebo in korist teh novih ukrepov. Italija ima pol milijona brezposelnih, 100.000 je žena, 250.000 izhaja iz poljedelstva in gradbene industrije. To so delavci, ki so pozimi brez dela. Nasprotujem podporam za brezposelnost, ker navajajo delavca v to njegovo stanje. Zato dajem pred takimi podporami prednost javnim delom, ki dvigajo materijalno kulturo. Navzlic brezposelnosti je italijanski narod miren. Glasovi o neredih so brez osnove. Okrog fašizma se zbira 8 milijonov ljudi. Noben režim v Evropi nima tako solidne osnove. Amerikanci naj verjamejo v naše prijateljstvo in v našo željo, da bi živeli z vsemi narodi v miru. Prepričan sem. je zaključil Mussolini, da bo mir svetu ohranjen in da se bo novo blagostanje v kratkem pokazalo povsod. Pozdravljam vse, ki so poslušali moj govor in se spoštljivo klanjam predsedniku velike republike Zedinjenih držav. London, 2. januarja Listi objavljajo odprto pismo uglednih angleških javnih de» lavcev, med njimi tudi več članov parla« menta, v katerem pozivajo italijansko vla* do, naj ustavi proces proti 24 italijanskim intelektualcem pred izrednim tribunalorn ;n dopusti redni sodni postopek pred rednim sodiščem, da bo mogoče obtožencem najti si zagovornike in izvesti ves proces pod kontrolo javnosti. Ce italijanska vlada tega ne stori, bo moral ves kulturni svet srna* trati ta proces za nasilje nad italijanskimi intelektualci. I Joffre še vedno v agoniji Pariz, 2. januarja. Maršal Joffre je od včeraj 11. dopoldne v agoniji. Le snoči okrog 6. se je za pol ure zopet zavedel in na največje presenečenje zdravnikov in sorod* nikov, ki so bil zbrani ob njegovi postelji, zahteval brivca, da ga obrije. Kmalu potem, ko so mu željo izpolnili, je zopet padel v nezavest, iz katere se doslej ni več prebudil. Dihanje pojema, srce pa je še vedno moč* no. Zaradi tega zdravniki ne morejo napo« vedati, kdaj ob nastopila smrt To stanje lahko traje' še nekaj dni. ^* - Pred zasedanjem sveta Društva narodov Anglija ni naklonjena želji Nemčije po izpremembi vrstnega reda predsedstva — Težavne naloge Društva narodov Ženeva, 2, januarja. Konec starega leta |e potekel za društvo narodov razmeroma brez posebnih dogodkov, ker pričakovana nota angleške vlade glede na vprašanja evropske komisije ni prispela. Prav tako ni angleški zunanji minister Herderson sporočil svojega pristanka, da prevzame na januarskem zasedanju sveta Društva narodov presedstvo namesto Nemčije, ki se hoče na tem zasedanju v raznih vprašanjih ohra niti svobodne roke. Zdi se, da je Hendersou le malo naklonjen želji dr. Curtiusa, da bi prevzel namesto njega predsedstvo. Herderson meni, da Curtius nima tehtnega razloga odreči se predsedstvu in da bi ta korak pomenil nevaren precedenčni primer. Doslej je bilo odklonjeno predsedstvo na zasedanju Društva narodov le zaradi bolezni. Proti zamenjavi predsedstva je angleška vlada tudi zato, ker se noče vmešavati v poljsko-nemšk' spor, ki pride na dnevni red januarskega zasedanja. Na drugi strani ima pa tudi Anglija več važnih zadev, ki jih bo predložila na tem zasedanju. V splošnem so londonski ter ženevski krogi mnenja, da predsednik sveta D. N. ne igra odločilne vloge in da je zahtev« Nem- čije po izpremembi predsedstva neutemeljena. Kakor je razvidno iz navedenega, bo zasedanje sveta Društva narodov v mesecu januarju precej živahno in brez političnih pikantnosti. Januarsko zasedanje se bo sestalo v znamenju hudih socialnih in političnih borb ter v znamenju splošne gospodarske krize., ki je zajela skoraj ves svet. Naloga Društva narodov bo v tem lepa tudi njena akcija doslej brezuspešna, Essen, 2. januarja- V ruhrskem ozemlju je prišlo do veJiflteza spora med rudarji in lastniki premogovnikov. Zaradi padca pre- mogovnih cen sa zašli premogovniki v velike težkoče in so lastniki sklenili občutno znižati mezde, na kar pa delavstvo ni hotelo pristati. Ker ni prišlo pri tozadevnih pogajanjih do sporazuma, so lastniki premogovnikov objavili proglas, s katerim so odpovedali s 15. januarjem vsemu delavstvu službo. Proglas navaja, da so cene premoga zeio padle in da lahko vsakdo, ki se bo zadovolji] z znižanimi mezdama, nadaljuje deb. Tako bo s 15. januarjem odpuščenih, če ne pride do kakih rzrednili dogodkov, približno 300.000 rudarjev. Kakor se zdi, so delavske organizacije kljub težavnemu gospodarskemu položaju pripravljene nade*i> vati borbo. Objavite bodo poziv delavstvu, naj ne pristme na znižanje mezd in naj nadalje vztraja v borbi. Delavske organizacije upajo, da se bodo tudi neorganizirani delavci priključili evrntuelni stavki. Reakcionarni pokret v Turčiji Grozovitosti fanatikov v Smimi -Protesti mladine proti Carigrad, 2. januarja. Uradna preiskava krvave vstaje dervišev v Menemenu pri Smirni je ugotovila, da je velik del prebivalstva podpiral fanatike. Umor pogumnega učitelja Kublava, ki je nastopil proti fanatikom, se je izvršil na trgu pred vladnim poslopjem prod 1500 ljudmi, ki so aplavdirali, ko je pozneje v boju padli šejk Mehmed Se živečemu od strela ranjenemu učitelju odrezal glavo. Poveljnik orožništva je gledal strašni prizer skozi okno, toda orožnike je držal zaprte v vojašnici ter je prepovedal vsako postopanje proti množici. Orožniškl poveljnik je bil zato aretiran. Neki orožni-ški • oficir ic pustil kljub nasprotnemu po velju poveljnika streljati na fanatike ter je tako vzpostavil zopet red. Vladni listi označujejo stališče prebivalstva kot zelo resen znak ter napovedujejo radikalne ukrtpe proti reakci jonarnemu pokretu fanatikov. Dogodki v Menemenu so izzvali močno protestno gibanje zlasti med učiteljstvom in mladino. V Ankari je imela zveza turških učiteljev zborovanje, s katerega je poslala vladi sporočilo, da je učiteljstvo pripravljeno slediti zgledu svojega pogumnega tovariša ter žrtvovati tudi življenje za republiko. Nadalje je predlagala naj se ntesta Menumen v bodoče imenuje po umorjenem Kublavu. Tz Smirne se je pripeljalo v Me-nemen 3009 dijakov, ki so na Kubla;evem grobu slovesno prisegli maščevanje. Tu li dijaštvo v Carigradu je priredilo velike protestne manifestacije. Mladina v Menemenu je sklenila, da bo podpirala oblasti pri zasledovanju udeležnikov zločina ter je že izročila policiji 15 oseb. ki so prisostvovale umoru Kublava ter aplavdirale dervišom pri zločinu. Notranji minister vodi osebno preiskavo, o tej stvari in Kemal paša je prekinil svoje potovanje po državi zaradi velikega razburjenja, ki vlada povsod, ter je odpotoval nazaj v Ankaro. Carigrad1, 2. januarja. Turška vlada je proglasila nad okrajema Menemenom ter Magnesijo obsedno stanje. Vladna stranka je imela tajno sejo, na kateri je ministrski predsednik Ismet pasa poročal o zadnjih nemirih. Izrazil je mnenje, da bi bilo splošno preganjanje dervišev in njihovih privržencev neutemeljeno. V bodoče se morajo preprečiti le verske zlorabe. Več poslancev je zahtevalo, naj se v Carigradu obnovi vojno sodišče, kar je pa Ismet paša odklonil. Poglavarja upornih dervišev glada so privedli v Magnesijo. Preiskava ja dognala« da je imel Esad a padlim vod- • Strašen umor turškega učitelja — početju reakcionarcev jem dervišev v CarigTadu več sestankov. Za poveljnika nad obsednim ozemljem je bil imenovan armadni nadzornik Fahredin paša. Dne 31. decembra so imeli carigraj-ski dijaki velik protestni shod proti der-višem ter zahtevali od vlade, naj reakcijo iztrebi z vsemi sredstvi. Milan, 2. januarja. »Corrierc dela Se« ra« poroča iz Carigrada, da je obsedno sta* nje proglašeno za dobo enega meseca tudi v Magneziji in Polikesri. Vojno sodišče, ki mu načeluje Kemal paša sam in v katerem so se štirje višji oficirji, zaseda v Menemenu. Po* licija je izvršila več sto aretacij v raznih krajih Turčije. Med aretiranimi je tudi mnogo šejkov in učiteljev, ki pa so bili po zaslišanju večinoma zopet izpuščeni. Vlada je popolnoma gospodar položaja. Povsod vlada mir. Standardizacija tobaka Beograd, 2. januarja. I'prav a državnih monopolov namerava osnovati poseben zavod, ki bi imel nalogo proučiti gojenje tobaka v naši državi v cilju izbire najboljših tobačnih vrst, tako da bi se sčasoma standarizirala produkcija jugosiovenskega tobaka za domačo potrebo in za izvoz. Savski podban vpokojen Beograd, 2. januarja. S kraljevim ukazom je upokojen podban savske banovine Sava Stojanovič, ki je 24. decembra dopolnil 30 službeno leto. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 22.765, Berlin 13.4525—13.4825 (13.4675), Bruselj 7.895», Budimpešta 9.8877, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 794.12—797.12 (795.62). London 274.13—274.93 (274.53), Newyork 56.333—36.535 (56.435), Pariz 222.06, Praga 167.28—168.08 (167.6S), Trst 295.78 po-vj>rašanje, 295. ponudba. Curih. Beograd 9.1260, Pariz 20.2625. London 25.04125, Newyork 515.825, Bruselj 72.05, Milan 27.—, Madrid 54.—. Amsterdam 207.65, Berlin 122.85, Dunaj 72.60, So-lija 3.73, Praga 15.30, Varšava 57.825, Strm T >SLOVENSKI N ARO D<, dne 2. Januarja 1981 9t# 1 Kako smo silvestrovali Povsod Je bio veselo in vsi so se Ljubljana* 2. januarja. Pri nobenem pogrebu nI toliko ljudi, kakor na BUveetrovo, ko pokopljemo staro leto m na njegovem grobu zaplešemo. Kaj bi si delal! skrbi, saj je mlado leto prineslo toliko sreče In nad, da se mora vrteti vsa Ljubljana Povsod, prav povsod so zalivali staro leto in pozdravljali novo ■ muzi ko, petjem, plesom in kuhanim vinom, društva so pa priredila pogrebščdn« na vseh koncih in krajih, da sd nikdo ni mogel ogledati vseh. Avtomobili so švigali ▼so noč po mostu, da proti jutru ljudje niso mogli domov in so seveda morali čakati dneva. Na veeh veselicah je bilo polno, animirano, veselo, vendar pa nikjer ni bik) izgredov. Oglejmo si vsaj nekaj glavni* prireditev! Matične Sokol Ljubljana io sokolsko društvo Sokol Ljubljana je proslavilo Silvestrov večer v Narodnem domu. Telovadnica Narodnega doma je bila mnogo premajhna, da bi sprejela toliko članov in prijateljev Ljubljanskega Sokola. V dvorani je vladala pravcata gneča, obisk je bil rekorden. Med drugimi so bili navzoči češki konzul gosp. Sevčik, podkonzul C i h e 1 k a, I. pod-starosta SKJ br. Engelbert Gangl, polkovnik Novaković, bivši starosta so-kolskega društva v Pirotu itd. Program prireditve je bil prav ~>ester in izoran. Člani, članice in naraščaj ter deca so izvajali razne skupinske vaje, ki so večinoma prav dobro uspele, za spremembo repertoarja je bilo več komičnih točk, nastopil je pa tudi odlični Matični kvartet (Skalar, Zavisan star., Završan ml. in Pelanj, ki je žel splošno priznanje. Višek prireditve je bila polnočna simbolična alegorija — pozdrav novemu letu. Starosta Ljubljanskega Sokola br. K a j z e 1 j je imel na članstvo primeren nagovor, povdarjajoč, da je bilo leto 1930 leto sreče in uspehov. Sokol Ljubljana si je ponovno priboril častni meč in Masarvkovo darilo, priredil je več lepih javnih nastopov, pozdravil je v svoji telovadnici ministrskega predsednika gosp. Pera 2ivkoviča itd. Mestna občina je podarila Sokolu letno telovadišče, kar je gotovo tudi omembe vreden uspeh. V nadaljnjem govoru se je starosta spominjal med letom umrlih članov in zaključil z besedami, da želi Sokolu Ljubljana v bodoče še več uspehov in mnogo sreče. Ob zvokih godbe dravske divizije se je razvila potem animirana zabava s plesom, ki je trajala do 3. zjutraj. »Soča« Točno ob na programu naznačeni url sem stopil v res učinkovito okrašeno veliko dvorano Kazme, kamor je »Soea^ vabila na svoje silvestrovanje. Ali som se zmotil? čudno, skoraj vse mizo so še prazne in skoraj sami reditelji se sprehajajo med njimi. Pogledal sem, kaan, da se njegovim bojev It hn besedam kar nič ne podajo kratke hlačke in preslabe so še njegove ročice za težki meč kralja Matjaža. Ne gresta skupaj dečja cooo-frizurica in muštace kraljeviča Marka. Deklamiral je pa dečko tako dobro, da |e zaslužil bučni aplavz, ki je pretresel dvorano. Tudi še med nemirom in prihajanjem zapoznelih gostov je nastopil naš anau: chansonier Premelč. Mehko in sladko, a vendar krepko in nič osladno jo zapel neizogibno: Ne verjem v žono nič voč... da so se topila srca črnookih lepotic... Tudi druga dva šlager ja je spremljal z naeiistovsko mimiko, da dame niso mogle nehati aplavdirati. Tudi za ostale, večeru primerno i*brane točke programa je bilo občinstvo zelo hvaležno in se je izvrstno zabavalo, da je skoraj prezgodaj prišla polnoč, ko je s kraitkim jrovorom pozdravil novo leto g. Sancin st., da so zažvenketale čase in so se gostje zavrteli ter plesali dolgo t novoletno jutro. Na Taboru jri Sokoli I. je bila vsa Lo>i*Wj<«ia i« še velik del bližnjih me^t. seveda njih najlepši del, dvorana nabita, kakor redko kdaj Več miz so zasedli oficirji, ki smo med njimi opazili g. generala Popovića, načelnika štaba divizije g. polk. Miličevi-6a, komandanta granične trupe g. podp. Ožegovića i. dr. s svojim: damami. Joj, in koliko je bik) lepih deklic na Taboru! Kljub gneči pa pri theh točkah mir in prava sokole»ka di6ei)pl*na. Tropski vročini so se imenitno prilegale grozanske zverine, ki jih je krotil pristen barcelonski RibnlČan z Neptunovimi vilami, revolverjem in božal s korobačem, da so se zveri kar zvijale. Najbolj krvoločni zverini sta bila osel In maček, ki še danes davita dobre Ljubljančane. Medvedje Ln lev so pa tako imenitno dresirani, da so kar sami spravili svojo kletko z odra za kulise. Zverine smo torej videli, pa pojdimo še malo pogledat po ljudeh. Vse, prav vse, kakor smo te rekli, je bilo na Taboru. In vse veselo, živahno, temperamentno, eksplozivno . .. Tudi tli je zapel Premelč svoje najslajše in očaral poslušalce, da je bi- radostno poslavljati od starega leta k> t drv orani slišati samo hrepeneče vzdihe. Verjemite mi, te so se le ti vsdiki slišali po radiu, saj je pred Premolčom stal gramofon. Izvrstni pevec je ogrel publiko, ogrevali so jo pa tudi oktet >L4nt»Ijsnske-ga Zvona«, operna pevka fdc. Rame s* ova, ruski Sokoli m kvintet, ki ga je g. Zepič izvežbal tako odlično, da je moral sapeti še na aplavz. Sploh« kolosalan program, da hi ga bili radi gledali in poslušali vso noč, zlasti pa krasne baletke z gdono Ho-harjevo na Čelu, k! Jih je mojster g. Go-Iovin tako izvežbal, da mu moramo če stitati prav tako, kakor vsem drugim nastopajočim, predvsem pa seveda prirediteljem. Iz bučne množice na Taboru sem hitel k »Slavcu« v Mestni dom Tam eleganca, paradne uniforme, smoking i in pompozne toalete, tu pa preprosta zabava rn prav domaČe veselje. Tam ijubljana-velmosto, tu pa topla in prijazna »Ljuhljanca — dolga vasPeIin-rožo« in se je oglasil srebrni solo Premel čev. Vraga, ali je ta copernik povsod pri čujoč! Zapeli so pa tako, da je zasijala ln na in zašumela Hipa in so zadubteU nagelj ni... Opolnoči je novo leto pozdravil dim nikar in napovedal srečo 8 pravim živim pujskom, ki je prav po svoje voščil srečo s prav veselim kruljenjem in cviljenjem da ni bMo smeha ne konca ne kraja ves večer. Rad bi bil prišel vsaj do polnoči v Kur jo vas in hitel som po brozgi ob Oruberje vem kanalu, da je teklo po meni V tiho noč jo udarila ura, kakor z reflektorjem razsvetljena se je v srebrnem snegu sve tila na oni strani Idila Kurje vasi. nekje od daleč jo priplaval polnočni zvon mehak in božajoč... Milo se mi je storilo samemu na cesti. Prepozno sem prišel. 2e so tvenketale čaše in so si voščili srečo in zdravje člani mlađega Sokola IV pri Češnovarju Kakor bi biLi vsi le ena družina, so se dobro imeli. Otročki so igrali slovo starega in sprejeli novo leto. Lušten je bil palček s harmoniko in presrčkano so plesale tri pravljično lape male vale, ki jih je tako lepo naučila požrtvovalna sestra Tilka Lukeževa. Neštetokrat so morali od-grniti krasno dekorirani oder, da so malčki zopet poklonili hvaležni publiki, starosta br. Zebal je pa v daljšem izklesanem govoru pozdravil novo leto kot leto dela in društvenega napredka ter pozival člane k požrtvovalnosti. Ni jih bilo treba šele opominjati, saj so kar sami metali kovače, da so bili nageljčki kar naenkrat razprodani. Končno so šli obiskat seveda še svojega starosto Zebala na Rudnik in so se seveda imeli luštno do jutra, jaz pa sem šel pogledat »Tička na gričku«, kjer so se zbrali čestilei Silvestra z vseh Ljubljanskih veselic in je unel Tiček toliko letanja, da je gotovo dobil naduho Kuhano vino se je kadilo na vseh mizah, a že tako so bili vse sestre in bratje tako topli, da jih ni ohladila niti mrzla megla Kaj pak. sami bratje in sestre, kakor vsakega no voga leta dan zjutraj. Ln gotovo tudi toliko zamujenih randijev, saj je popoldne vsa Ljubhjana spala. Jaz tudi. SK Ilirija SK Hirija je zbrala svoje prijatelje, znance in številne športnike v restavraciji i>Slon«. Kakor veČina njenih prireditev, je bila tudi ta na višku, neprisiljena in de-moKiatična. Vsi prostori restavracije s točilnico vred so bili napolnjeni do zadnjega kotička. Ilirija je poskrbela za prav dober program. Nastopil je baletni plesalec g. Mrak s svojo partnerico in oba sta se prav dobro odrezala. Plesni par ga. Stoj-kovićeva in g. Seunig sta pokazala zanimiv ples. Na sporedu je bilo Še več drugih zanimivih točk,, tako da je bila prireditev res v vsakem pogledu animirana. O polnoči je imel na občinstvo nagovor klubov podpredsednik g. dr. Lapajne, ki je mimogrede omenil, da je bilanca klubovega delovanja v preteklem letu pač vsem znana že z občnega zbora, potem je pa očital smernice bodočega delovanja SK Ilirije. Govoril je o tolikih milijonih in'milijonskih investicijah, da so se poslušalcem kar jezili lasje. Napovedal je tudi razne senzacionalne dogodke v letu 1931: poroke, zaobljube itd.! Nagrajena sta bila tudi naj-originalnejši in najveselejfli ter najbolj kisli in Čemerni gost. Prvi, g. Bepo, je prejel šampanjsko steklenico, drugi, g. Ave, pa tri korenčke, ki so njegov obraz še podaljšali. Za zabavo je skrbel tudi Merkurjev orkester, ki se je pošteno razpihal in pokazal vse registre svojega znanja. Pod zvoki njegove godbe se je razvila animirana zabava s plesom, ki je trajala do ranega jutra. Ljubljanski Zvon V prostorih ?Bellevue« je zazvonil staremu letu v slovo Ljubljanski Zvon. Tudi ta odlična prireditev je privabila mnogo občinstva. Na sporedu je bilo več šaljivih točk. Velik obisk je pričal, da ima Ljubljanski Zvon mnogo prijateljev. Druge prireditve V mestu, pa tuđi na periferiji, po raznih lokalih in gostilnah, se je vršilo vse polno silvestrovanj, ki so bila večinoma prav dobro obiskana. Povsod je vladala dobra volja, vse je bilo veselo In razigrano. Novo leto je pač treba dostojno proslaviti. Ena najbolj uspelih manjših prireditev je bila ona v Emoni. Bar, kavarna in damski prostori so bili-polni gostov. — V Reininghansu je ailvestroval Sokol diska. Dvorano so tiskarji napolnili do zadnjega kotička. Navzlic tolikim silvestrovanjem ln tako veselemu razpoloženju pa policija ni imela nikjer povoda nastopiti, ker je šlo v splošnem vse gladko. Le proti jutru in le v prvih dopoldanskih urah je bilo mesio močno podobno bojišču, po katerem se vlačijo težje in lasje »ranjeni«. Modema godba. —Prišel sem v rodbino, kjer me je pozdravil indijanski truič. En fantič je ime) boben, drugi trompeto, tretji ponev in godli so tako, da človek lastne besede ni slišal. — Kako morete trpeti kaj taksnega? — sem vprašal očeta. — Veste, je odgovoril smeje, po poklicu sem plačilni v baru, kjer igra jazz-band in tale godba je pravi balzam za moje živce. Težak gospodarski položaj dravske banovine Konec poročila zborničnega predsednika g. Jelačina na plenarni šefi Zbornice za TOl 30. decembra 1930 Pospeševanje trgovine in obrti V danih prilikah vedno težjih pogojev za naš izvoz m pojačane konkurenčnosti inozemstva na naših domačih tržiščih, raz* vija zbornica tudi posebno aktivnost ns polju pospeševanja domače izvozne trgo* vine, kakor tudi na polju pospeševanja kvalitetnega dela našega obrtništva. Zbornica podpira v tem oziru v prvi vrsti de» lovanje novoustanovljenega Zavoda za po» spe'evanje zunanje trgovine pri ministr* stvu trgovine in industrije v Beogradu, po* sređuje pa obenem za potrebe krajevnih 'nteresentov, da bi bilo udejstvovanje naše izvozne trgovine in industrije v eksportu Čim uspešnejše Zbornična akcija za po* spescvanje obrti je mnogostranskn in obse« ga poleg denarnih podpor, ki jih dajemo nadaljevalnim, pa tudi strokovnim šolam, poleg podpor dijakom za specijalizacijo na strokovnih šolah v tu in inozemstvu, tudi prirejanje tečajev v raznih krajih zbornic* nega področja, kjer imajo pomočniki, pa tudi samostojni obrtn;ki priliko se sezna* niti z napredkom tehnike v strokovnem obdelovanju raznih sirovin in predmetov Pretežka davčna bremena Naglasi! sem že, da nam pešajoči do« hodki gospodarske pridobitnosti nalagajo dolžnost, da opozorimo merodajne činite* 1 je, da je nastala potreba, da se tudi javne dajatve prilagodijo izpremenjenim prilikam Vrsta davka zemljiški davek hišno-razredni davek hišno^najemni davek občna pridobnina občna pridobnina kros« njarjev posebna pridobnina posebne pridobnina, rentni pribit ek rentni davek dohodnina davek na poslovni promet invalidski dri:-'* voj. komorska d oklada Leto 1928 37,154.192 Din 1,280.757 » 16,520.828 » 4,616.711 » 15.753 » 18,051.055 > 4^64.918 » 270.975 » 13,077363 » 35.661.861 » 16,491.248 » 8,150.186 » 155.855.847 Din Prednji pregled jasno kaže, da je po davčni reform obremenitev zemljišča in hišne posesti ostala na enaki višini, dočim se je davčno breme za pridobitne kroge m pri tem najjačje za posamične tvrdke po* večalo Zato bo morala finančna uprava v dekonjunkturalni dobi, v kateri se naha. jamo, upoštevan poslabšanje poslovnih pri« lik, nazadovanje obsega prometa, kakor tu. di zmanjšanje zaslužkov in rente, ki se je letos v izdatnem obsegu pokazalo. Samoupravne finance Tembolj pa je potrebno, da se ustalijo prilike pri naših samoupravnih financah, ki zahtevajo od gospodarstva vedno večjih dohodkov in ki po večini Se niso konso* lidirale svojih proračunom. Primerjalna slika preteklih dveh let nam glede samo* upravnih financ kaže skoro 30 odstotni porast na predpisanih dokladah in sicer: Samoupravne edinice v 1. 1928 v L 1929 občine Din 23,836.992 25,700.399 Din okrajni za« stopi » 2,817.481 10,210.218 » okrajne bla* gajne » 1,627.306 2,731.871 » zdravstveni okraji * 667.051 852.794 » okrajne cest« > 6,512.860 6.919.057 > Skupno Din 35,461.690 45,905.339 Din Porast predpisanih doklad znaša celotno 30 odstotkov. Temu tempu, ki se po naših urisih v letu 1930. ni nič zmanjšal, naše go» spodarstvo v sedanjih razmerah ne more slediti in stabilizacija teh budžetov je po« stala prekopotrebna stvar, ako hočemo ohraniti v gospodarstvu pravilno rarvno* vesje in mu varovati one minimalne Tezer* ve, ki so potrebne za obnovo in izpopol* nitev gospodarskih naprav. Da se me ne bo napačno razumevalo, ah' hotelo moja izva* janja drugače tolmačiti, poudarjam, da v polni meri cenimo napore samouprav, da v čim krajšem roku popravijo zamujeno, da izgradijo kulturne m socijalne ustano* ve, da posvetijo potrebno pažnjo modemi* zaeiji komunikacij, vendar se mora vse to kretati v reelnem okviru gospodarske kon* junkture . Naloge Zbornice v novem letu V novem letu 1931. čakajo zbornico ve» like in nelahke naloge. Pripravlja se reforma železniških tarif, pri kateri se deloma zopet računa s povišanjem vozarine za po* samezne vrste blaga Naša naloga bo, da s strokovnim nasvetom prtpomoremo k temu, da se na eni strani zadovoljijo potre« be železniške uprave, a da se na drugi stra# ni bremena, ki so v to svrho potrebna, čim pravičneje porazdelijo na vse vrste blaga Mod gospodarskimi zakoni zadaje trgovini v gospodarstvu in poslabšanim možnostim zaslužka. Danes smo prvič v stanju pre. motriti položaj, ki je nastal v dravski ba-novini po izjednačenju davčne zakonodaje Ugotavljamo lahko, da se glede celotnega donosa davkov položaj ni prav nič izpre* menil. Donos direktnih davkov na pod* ročju ljubljanske finančne direkcije, ki je znašal v letu 1928 po starem zakonu 155.8 mi! j on a dinarjev, je dosegel na podlagi pri* redbe po novem davčnem zakonu 154.5 mi= ijona dinarjev, tore i samo za 1.3 miljona dinarjev, ali niti 1 odstotek manj. Pač pa so v posameznih vrstah davkov nastale ob* čutne izpremembe glede obremenitve. V smislu upravičenih zahtev gospodarskih krogov je bil družbeni davek prvotno sicer znižan, letos pa z novelo zopet za 25—30 odstotkov povečan Breme občne pridob* nine pa se je vsled ukinitve kontingenta tudi, ako se vračuna celotni donos prejšnje dohodnine — kakor kaže naslednji stati* stični pregled — podvojilo. Porast je iz* kazan pri rentnini in tudi pri davku na poslovni promet, kar pa nikakor ni v skla* du z efektnim obsegom kupcijskega pro* meta Zbornična prizadevanja so zato usmerjena na to, da se izdejstvujejo v za* k onu potrebne remedure, da se to breme omili in v praksi pa, da se upoštevajo slabe pos'ovne prilike. V svrho primerjave navajam v naslednjem konkretne številke donosa posameznih vrst direktnih davkov v naši banovini v zadnjih dveh letih: Leto 1929 38,832.519 Din 16,507.237 » 36,317.385 » 13,863.868 » 1,768.699 a 47,246.674 » 154,536.382 Din največ skrbi nov zadružni zakon. Naše slovensko gospodarstvo je vzraslo in se razvilo do današnjega stanja ramo ob rami z napredkom zadružništva in ni mi zato treba podcrtavati, da mi slovenski gospo* darji znamo ceniti potrebe, naloge, pomen in zasluge zadružništva za gospodarski na* predek baš v naših malih razmerah. Toda treba je ostati pri onem, kar nam je po* kazala predvojna izkušnja, da je dobro in zmagi j ivo. Enostranosti bi tudi tukaj ne bile na mestu, posebno ne, ako bi sle na škodo zasebne trgovine, ki mora nositi glavni del davčnih bremen . Pot do socijalne reforme je dolga >n težka. Program zborničnega delovanja v tej smeri sem naznačil. Pri vsem tem našem delu nas bodri in navdaja z optimizmom ena svetla točka, namreč, da je našlo naše stvarno delo ved* no globoko razumevanje in polno uvaže* vanje pTi kraljevski vladi, katere napore za splošni napredek države, posebno pa za go* spdarski razvoj visoko cenimo in jim že* limo s svojim vestnim sodelovanjem pri* pomoči do polnega dokončnega uspeha, Plačevanje uslužbenskega davka Davčna uprava za mesto v Ljubljeni ras« glasa: Vsi delodajalci, ki morajo po čl. 100 za* kona o neposr. davkih plačevati uslužfcrn* ski davek v davčnih znamkah, se poživlja« jo, da v smislu naredbe ministrstva financ z dne 10. septembra 1929 štev. 83390 predlo* žijo tekom meseca januarja 1931 podpisani davčni upravi na pregled knjižice za ushiž. benski davek, da se le*ta prepriča o recfcnem io pravilnem plačevanju uslužbenskega dav* ka v davčnih znamkah, ker bi se sicer proti njim postopalo po določilih čl. 139 odnosno v primeru zatajbe davka po čl. 132 zak. o neposr. davkih, Nadalje se vsi privatni delodajalci opo* zar ja jo na novi zakon o davku na neoženje* se moške, ki stopi v veljavo dne 1. januarja 1931. Po odredbah tega zakona so dolini pla« čati davek: a) Vsi neoženjeni moški, b) vdovci brez zakonske dece, c) vsi molki, ki so točeni sodnijsko. če nimajo zakonskih otrok in ne vzdržujejo žene in otrok. Vse to velja po* čenši s 1. januarjem 1931, če so izpolni 30 leto in niso prekoračili 60. leta m stanujejo v mestih, mestecih, trgih in sreskih krajih Oproščeni pa so tega davka: 1. Vse posvečene osebe, ki jim je zakon prepovedan po cerkvenih predpisih. 2. Osebe, ki se zaradi cerkvenih ncedpi* sov ne morejo ponovno ženiti 5. Vojaki in podoricirji pod ustavo in niiji oficirji. 4. Obsojenci v laporih za dobo odseda« nje kazni. 5. Tujci. 6. Osebe, ki so po crvi m cm zakoniku ne» sposobne upravljati svoje imetje. 7. Polni invalidi. 8. Osebe v službenih položajih, katerih plač ene znašajo več kakor 2500.— Din me. sečno. Davek plačajo oaobe od 50. do 35 leta v iznosu 50 odstotkov neposrednega davka po čl. 95 in 96 zakona o neposrednih davkih Osebe med 35. do 40. leti plačajo 40 odstot. kov, med 40. in 50. letom 25 mL totkov. med 50. in 60. letom pa 15 odstotkov Ta davek se bo plačeva! s'-:upno z usluž* bonskimi davki za čas od 1. januarja 1°M. Pri obračunavanju davka se del d -^a. v iznosu 50 par ne upošteva, nad 50 par pa se računa kot cel dinar. Organi, ki izpl-čuj^jo plače, so dolžni ugotoviti od vsakega pt«amcznega usluž* bon ca, ali je samski, vdovec, ali ločenec, da* lje ali je kot vdovec ali ločenec imel zcko* nito deco, razen tega pa tudi. ali vzdržuje ženo in zakonske otroke. Prav tako so dolžni organi ugotoviti, ko* liko let je vsakteremu uslužbencu ali name* ičencu, ki je pdvržen davku ob koncu fega leta. Posvečene osebe, vojaki in podoficirji ter nižji oficirji, dalje onim uslužbencem, katerih mesečni dohodki «*o manjši od 2500 Din bruto, ni treba dokazati, da 60 opro* ščeni tega davka, ker se to lahko ugotovi na podlagi uradnih podatkov. Vse druge osebe, ki so naštete kot opro* BČe-ne tega davha, morajo pravico do opro* stitve dokumentirati z listinami. Prav tako morajo dokazati dotične osebe, da so s. no ločene in da morajo vzdrževati ženo ali za* kon«ko deco. Nameščenci, odnosno osebe, ki imajo 9 ali več otrok, so oproščeni plačevanja vjeh davkov, torej tudi uslužbenskega in sam* skega davka. To velja za osobe, ki so bile kdajkeli imele istočasno 9 ali več sivih otrok. Davek na neoženjene moške se ne more plačati z davčnim: znamkami, ampak se m o* ra odvesti davčni blagsjni mesečno v goto* vini po službodajalcu. V osta!em veljajo za to davčno obliko odredbe zakona o nepo* srodnih davkih. KOLEDAR Dene: Petek, 2. januarja 1931, katoličani: Maka rij, pravoslavni: 20. decembra, TIS-tflTi- DANASNJE PRIREDITVE Kino Matica: Denar na cesti. Kino Ideal: Nas vsakdanji kruh- DE2URNE LEKARNE Daaes: Sušruk, Marijin trg; Kur al t, Gosposvetska cesta. Iz •vi pisarne DRAMA Petek, 2. januarja: Zaprto. Sobota, 3. januara: Glavni dobitek. Red H. Nedelja, 4. januarja ob 15.: Snegulčica in škratje. Mladinska predstava po globoko znižanih cenah. Izven. — Ob 20. Konec poti. Ljudska predstava po zni« žanih cenah. Izven. Ponedeljek, 5. januarja: Zaprto (gene* ralka). Torek, 6. januarja ob 20.: Princezka m pa* »tirČek. Krstna predstava. Izven. OPERA Petek, 2. januarja: Zaprto. Sobota, 3. januarja: zaprto (generalka). Nedelja, 4. januarja ob 15.: Mascotte. Ljudska predstava po zniianih cenah. Izven. — Ob 30. Vverther, premijera. Izven. Ponedeljek, 5. januarja: Baletni večer Olge Solovjove. Ljudske cene. hrven. Torek, 7. januarja ob 15.: Tičar, opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — ob 20. Tosca. Ljudska predstava po »nižanih cenah. Izven. V torek se ponovi prvič v tetosuM seeoni prWjubl8LOVEN8KI H A B O D<, do« 2. J*nu*rj« 1901 Dnevne vesti — Novoletno vottUo prezidenta Mano ryka našemu kralju. P rezident Masarvk je poslal Nj. Vel. kralju Aleksandru k novemu letu naslednjo brzojavko: »Z veseljem porabim novo leto. da igr^i«^ Vašemu Veličanstvu svoje iskrene čestitke in telim od srca obilo sreče Vašemu Veličanstvu, kraljevskemu domu, k«kor f-idi prijateljski m zavezniški Jugoslaviji. — Masarvk, < — Sprejemi strank pri g. bana In g. podbanu. K že priočeni »Krtici o tem (vsa* torek in petek od 10. do po) 13 ; le v lastni zadevi ah po zakorratem in pooblaščenem javnem zastopniku) ooozdrja.no javnost še, đa se ima vsakdo stiikbio držnti naznačenih dni m ur, sicer bi bite njegova pot zaman. — Iz državne službe. Imenovani so: sa Sumarskega svetnika in okrajnega Gumarskega referenta prt okrajnem glavarstvu v Ljubljani fiumaraki svetnik m šef Šumske uprave v Kranjski gori Franjo ini-klavič. za sumarskega svetnika pri direkciji šum gjurgjevačke imovne občine v Bjelovaru Šumarski svetnik in Sef Šumske uprave v Kranjski gori Ivan Roter, za pomožna arhivarja pri finančni direkciji v LJubljani arhivska pripravnika Slavko Kugovnik in Vilko Gogolj, za glavne arhivarje prt finančni direkciji v Ljubljani pomožni arhivarji Anton Bračko, Rudolf Večerin, Evgen Suatersič, Franc Kovačič. Ivan Kramer in Josip Vedam. — Poslanik Pejif stavljen na razpoloženje. Iz Beograda poročajo: Z ukazom Nj. Vel. kralja aa predlog ministra zunanjih del in v soglasju ? predsednikom vlade je pooblaščeni minister In izredni poslanik r Pragi. Peter Peči? stavljen na razpoloženje — Razpust društev. Društvi »Podružnica sv. Cirila in Metoda v Murski Soboti c in ^Trgovski dom v Murski Soboti« sta raepuSčeni, ker nimata pogojev za pravni obstoj. — Prepoved zahajanja v krčme. Okrožno sodišče v Noveni mestu je prepovedalo ogljarju Alojziju Skfljancu v Miklarjih pri Črnomlju zahajati v krčme za dobo enega leta. — Razpisana služba občinskega blagajnika, županatvo mestne občine Kočevje razpisuje mesto občinskega blagajnika z mesečno plačo 2000 Din. Prošnje je treba vložiti do 20 t. m. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 46 z dne 30. decembra objavlja pravilnik o zatiranju nalezljivih bolezni v šolah, pravilnik o delu zdravstvenih odborov, pravilnik o obmejni službi, da se ne zanesejo nalezljive bolezni iz tujih držav in pravilnik za izdajanje ostankov in depozitov petrograjske zastavne banke in ruske državne banke, ki sta bili preneseni iz Rusije preko Kotora v Beograd. — Razpisane zdravnišku slnžbe. Kr. banski upravi vardarske banovine so potrebni sef internoga oddelka vršilec dolžnosti upravnika in šef kirurgičnega oddelka banovinske bolnice v Pnzrenu. šef internega oddelka vršilec dolžnosti upravnika banovinske bolnice v Bitolju, sekundarni zdravnik banovinske bolnice v Vranji, sekundarni zdravnik banovinske bolnice v Velesil, sekundarni zdravnik banovinske bolnice v Ohridu in sekundarni zdravnik banovinske bolnice v Stipu. Prvenstvo imajo spe-cialisti-kirurgi. Prošnje je treba vložiti do 15. feruarja — Licitacije za napravo centralne kurjave v novi carinarnici in za gradnjo carinskih objektov f Ljubljani. V »Službenih Novinaru St. 1. z dne 1. januarja je objavljen razglas 0 prvi pismeni ofertni licitaciji za napravo centralne kurjavee v novi carinarnici v Ljubljani, ki se bo vršila, dne 19. februarja, in o ponovni pismeni ofertaini licitaciji za gradnjo carinskih objektov v Ljubljani, ki se bo vršila 23. t m. — Odvetnik dr. Potni umrl. Na novega leta dan ob 5. je umrl v Črnomlju odvetnik dr. Josip Požru, star komaj 33 let. Pokojni je bil splošno znan kot simpatičen, značajen mož. Komaj je začel izvrševati odvetniško prakso, že ga je ugrabila smrt v najlepši moški dobi. Zapušča žalujočo soprogo Mirni-eo. Pogreb bo jutri ob 13. v Črnomlju. Bod' mu lahka zemlja! Žalujočim iskreno sožalje' — Američko božično darilo našemu pod mladku Rdefega križa. Tudi letos se je ameriški podmladek Rdečega križa spomnil našega podmladka in mu poslal 5000 zavojev raznih dariL Darila bodo razdeljena po vseh šolah, kjer je podmladek Rdečega križa — Brat japonskega niikada pride v Be ograd. Na starega leta dan je prispel v Trst japonski princ Nabuhito Takamacu s svojo ženo in spremstvom. Princ Takamaou je brat sedanjega mikaga. Obiskal bo evropske države in iz Italije pride tudi k nam v Beograd. — Dr. Aljehin ▼ Novem Sadu. Na Silve- strovo je nastopil Aljehin v simultanski partiji proti 36 šahiFlom. Izgubil je 3 partije, remiziral pa jih je 6. Novi Sad je potem takem zavzel tretje mesto. — Plaz na banovinski cest! Kamnik -Črna - Gornji grad je v toiiiko odstranjen, da je cesta zopet za vsak promet sposobna — Konkurzl in prisilne poravnave. Društvo industrijcev rn vehetrgovcev v Ljub- 1 j s n; objavlja za čas od 31. dO vštetega 31 decembra 1930 sledečo statistiko (števtfke v oklepaju se nanašajo na isto dobo preučenega leta)- Otvorlem konkurzl* v drav-sk n?nov;m l (i) savsk^ banovimi 2 (4) primorski banovini 2 (2) drinski banovin? 2 (9). dunnvsk- binovin« l (6). mcravsk-banovini l (4) va.-darski banovini 2 (II Beograd Zemun. Pančevo ! (4) Otvorjene prisMne poravnave izven koi.kurza* v sav-sk: banovini 5. drinski banovini L dunavski banovini 4. Otfn« • :°n: ko^kurzi: v S3vski h".nevin' —. (?) vrbaski banovin4 _ (|) nt"'*r>r.rcl<; b^^':": t dr:nck? b3- noviri t (S), dunavsk-' banovini 3 (8). moravski ^novini T (7) vardsrski banovin« — (5) Beograd, Zemun. Pančevo 6 (l). Odpravtene pristne poravnave izven kon-fcurza: v dravska banovini 1, dunavski banovini 2, Beograd, Zemun, Rančevo 1. *- Opozorilo obvezan cem z« uporabo pri ljudskem dem (kuluku). Ker poteče rok za prijavo obvezancev za uporabo pri ljudskem dehi že 3. t. m ob 14^ opozarjamo one ročne aii duševne delavce, ki plačujejo uslužbeniški davek na knjižice, kakor tudi podjetja, pisarne, večje obrtnike *rd. ki pračujejo uskižbenrški davek za vse uslužbence skupaj, da se prijavijo- odnosno da jih prijavijo najkasneje do 3. t m na mestnem magistratu, soba 21, kjer dobe potrebne tiskovine brezplačno Prijave brez te tiskovine so se doslej izkazale kot netočne in pomanjkljive, da jih je treba vračati. Vršitev ljudskega dela v naši ba-j novi.-»i je. pojudtl g. ministrski predsednil; sara v prepričanju, da je to zakonito sredstva za izboljšanje našrh cest neizbežno Zato bi vsakdo, kdor bi se v smislu izdanega razglasa ne prijavil za seznam obvezancev ravnal naravnost proti interesom in intencijam države. Svarimo torej pid malomarnostjo. — Spomenik kralju petru v Dolni? Lendavi. Odbor za postavitev spomenika bla-sopokoincmv Petru I. Osvobodrte^ju v Dolnji Lendavi je priredi! v novembru dobro uspe! Mt*rt:nor večer s srsčolovom. Vser.a cenjenrn gg trgovcem fn gost.Hilčanem se odbor tem potom naj:^>krenoje zahvaljuje za naVrniene ^ohtfVe N3 nr^tovo^n'V prispevkih so postali odfonni OfcIrsVf dorr v Varaždinu 1000 rvin K^ečkn hrar.i+n^'-v Dolnji. Lendavi 10OO Dfn hramlnicp m po-soiilnica v Tlrfflfiču D:n ravn Feitr" 250 Dm, hranHnica fn posojilnica Dcltin-cšh 200 Din, J. Vojr'e« Mrtvarievci 150 Din Rocchfitz 150 Din. po 100 Din: ravn Ko-stelac. J. tVnko, notar Koder, občinska hranilnica v Mursk^ Soboti m občina Mur Sobota. 85 Din. Skob^rne po 59 Dhv žujpn Cači-l RantaŠa m M T ♦■ ^ Fe-yer 30 Din. pp. Djordjevlč 30 Din. p Kai-man 20 Din, Takač 15 D*n. Občine so prispevale: Drlnja Lendava 2000 Din. Dolga viajs 500 Di*i Beltinci 400 Din. Pince 3» Din, Dohna ?t0 Din. Petešovci 200 Din Zamostie 200 Din. Bratonc« 100 Din Filov-oi 100, Banuta 100. Kot 50 Dm Nabrali so: ini Maček v Beltincih 1095 Din (med drugim-so darovali: inž. Mkuš 300 Dm, inž. Maček, M. Bremen tn P. Oster: po 100 Din. J. Vogler, St. Zemijič, Fr. Rezek in J. Friedrlch po 50 Din), dr. Šumenjak 200 Din, kolonisti iz Benice 2H0 Din, vojaška četa v Dolnji Lendavi 127.50 D*tn. meščanska Šola v Dofrrji Lendavi 29A Dtn. uradniki davčne uprave 325 Dim, poŠte odtam 180 Din, osnovne šole: Dolnja Lendava 153 D'n, Bogoiina 238 Din, Gaberje 131 Din, Lipovci 85.25 Din, Nedeiica 8J Din, Odranci 50 Din, Oančani 112 Din, Kapca 63.50 Din, Dolga vas 120 Din, orožniki v Dolnji Lendav? 80 Din, v Beltincih 40 Din, v Gaberju 40 Din, v Turnišču 235 Dm, oficirska zbor v Dolnji Lendavi kot dohodek ofrc. plesa Din« iša hvalal Odbcvr prosi 5e ostale občiLe do!nje!enda\*skega sreza, da votirajo in vpošljejo čonpreje svoje prispevke. Naj ne bo v našem srez" občine, ki ne bi ničesar darovala! — Odbor — Rdeči križ v Vodicah nad LJubljano. V nedeljo 28. decembra 1930 se je pri nas ustanovil krajevna odbor Rdečega križa. Zborovanje je otvoril organizator, Šolski upravitelj g. Franc Ostane«. O Rdečem križu je predaval delegat ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega križa g. Ivan Mainr.rič. Iz njegova govora smo spoznal velike koristi te človekoljubne organizacije. Naša šolska mladina je že organizirana v Podmladku- zdaj bomo pa tudi odrasii pristopili k R. kr. 2e na ustanovnem zboru se je vpisalo lepo število čianov, kn so s tem pokazali, da je med narodom Jovotj razum«vania in volje, da se razširi ideja R. kr. v sleherno vas. Uvideli smo. kako važne so naloge R kr. v miru; kajti R. kr vzbuja ljubezen do bližnjega, mu nudi pomoč v nssreči. skrb: za narodovo zdravje za njegovo srečo hi zadovoljnost Tudi pri nas se bodo uvedla zdravstvena predava-rrja in samaritanski tečaju Naš R. kr. bo z raznimi prireditvami zbira! fond, iz kate rega se bo nudila prva pomoč v nese reči Kdor ima dušo in srce za trpldenje svoje ga bližnjega, naj pristopi k Rdečemu križu. Po fcofmačenrti ;n spt-e-ip+n- nr->v;1 ie b soglasno izvoljen za presednfta župan g. fvan Oabanec, v odbor pa, Arce Janez. Bohinc Mihael. Jane Peter, župnik, Jeras Vinko, Novak Janez. Ostanek Franc, šolski upravitelj Zrheri Franja. poštarrca Zl-herl Franc, ter v nadzorstvo: Hočevar Alojz, Jenko Jože in Kranjc Janez. Nove-m i odboru želimo pri njegovem človekoljubnem delu naiboHših ispehov. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in nestanovitno vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih nase drŽave oblačno ln večinoma deževno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 12, v Sa- j rajevu 6, v Skopi ju 5, v Zagrebu 4, v Beogradu 3. v Ljubljani 2.4 Davi je kazal barometer v LJubljani 751.5, temperatura je znašala 0.4. — Čudež. Tudi zagrebški listi govore o >neverjetnem čudežu«, ki se je baje pripetil na boŽie v neki istrski cerkvi. Zbrali so baje že material, ki ga bodo poslab' v Rim, da se čud'1* potrdi. Zanimivo je, da morajo »dravniki preiskati ljudi, ki so videli čudež, do ugotove. ee so bili duševno in telesno /.'Iravi. Torej, čudež je odvisen od zdravja, znosno bolezni. — Ped vlak je skotila. Včeraj zjutraj je *elezniski čuvaj pri pregledu proge pri Sev-*ki cesti v Zagrebu našel na tračnicah strahovito razmesarjeno žensko truplo. Ženska ;e bila lepo oblečena, sodijo, da je meščanka. Kdo je in zak^.j se je poslovita ed sveta na starega leta dan — niso mogli ugotoviti — Razbijanj gtar v SflvSstrsrf s oči. Tudi v Zagrebu po ss poslavljali od starega leta s polnim ognjem, nadvse burno. V zakladni bolnici so nudili prvo pomoč okoli 30 žrtvam silvestovanj. Veseljaki so bili tako težki, da so padali kot meteorji. 2l letni Kuast je treščil na zemljo tako, da si je razbil glavo. Na Zavrtnici v neki gostimi pa je 28 letnega Crnjaka lopnil po glavi njegov prijatelj tako, da je obležal s razbito glavo. — Dve nesreči. Friderik Kri, 12-letni posestnikov sin iz Stare cerkve pri Kočevju, je na Silve« trovo doma padel v čeber kropa, ki je bil pripravljen za koline. Fant je zadobil težke opekline po vsem telesu. — Angela Jerina, hčerka posestnice iz Blagovice pri Kamniku, je 29. decembra padla s poda tn si zlomila desne roko v zapestju. — 8 steklenico po glavi. Včeraj se se v neki gostilni v Bizoviku sprli fantje in med prepirom je nekdo oplazil 23-letnega zidarskega pomočnika Rudolfa Lobodo s steklenico po glavi. Lobodo so morali prepeljati v bolnico. Iz Ljubljane —li Novo leto 6€ Je pričelo i irfč dobrega obetajočimi znaki in znamenji, z njim smo dobili tudi sneg, Juino vreme -- ac cestah in ulicah nenavadna brozga, kanalski požiralniki so vočinoma zama&eni s snegom, da se voda ne more odt«kati. skratka, nadvse žalosten začetek. Ce bo tako vse leto. . Pred FI|rovc«m je bila taksna poplava, da Se promertni redar ni mogel stati na svojem mestu. Pa tudi Irugje n! b*lo bolje. —U Mimo SIJvestrovo. SHvestrovo in rudi novetfa leta dan sta potekla v LJublia-ni v miru brez vlakih incidentov Na po-'ierji so imel-i idealen mir Postale so celo >bicalne rafvrrp 'm ovadbe zarad-i V-^ie^ia nočnega miru. Znnhr»*'o je. da tudi rešilna postaja n-* "mehd povoda mterveneiTati t9 tud v hoV»iri «n fmeV' mrj —lj Zavezance zemljarlne, ki hočejo vložiti prijave za znižanje dopolnilnega davka ze ml j a rine. opozarja mestno načel-srvo v Ljubljani na poziv davčne uprave za mesto, da vložijo prijave do 31. januarja 1931 pri mestnem načelstvu v mestnem odpravništvu, Mestni trg 27/TJI.. soba 48. Tiskovine se dobijo istotam za ceno Din 0. 50. Več je razvidno iz razglasa, ki je na bit na mestni deski. —lj Prldoblni tn prometnemu davku zavezane osebe opozarja mestno načelstvo v Ljubljani na poziv davčne uprave za mesto, da vložijo davčne prijave pri dav čni upravi ali pri mestnem načelstvu v mestnem odpravništvu, Mestni trg 27/111.. soba 48 do 5. februarja 1931. Tiskovine se dobijo istotam. Več je razvidno iz razglasa, ki je nabit na mestni deski —lj Potujoče agente in trgovske potnike, ki niso izključno v službenem razmerju in potujoče obrate kot krošnjarje. torbarje, fotografe, sejmarje itd., ki ne vodijo obrata v stalnem lokalu, ampak od hiše do niše, opozarja mestno načelstvo v Ljubljani na poziv davčne uprave za mesto, da takoj plaCajo davščino pri davčni upravi, da se izognejo strogim kaznim. Več je razvidno iz pozivov, ki sta nabita na mestni deski. —lj Popis živine, perutnine m čebelnib panjev. Od 7. do 20. Januarja 1931 se bo v ljubljanskem mestnem okrožju vrSilo popisovanje živine, perutnine ln čebelnih panjev in sicer po magistratnib organih od hiše do hiše. Zbrani podatki bodo služili zgolj statističnim namerom. Občinstvo se opozarja, da pri popisovanju ne dela ovir in ne navaja napačnih podatkov, ker bi se sicer moralo proti vsaki stranki po obstoječih predpisih kazensko postopati. _lj Ali ste se že zglastli na magistratu? Zaradi prijave ljudskega dela (kuluka) se morijo zglasiti vsi ročni bi duševni delavci v zasebnih službah, ki plačujejo uslužbeniš-ki davek na knjižice. Vodstva podjetij, obrti, zaseb. pisarn itd., ki plačujejo za svoje uslužbence uslužbeniški davek skupno, naj pošljejo na magistrat (soba št 21) po tiskovine, ki jih prejmejo brezplačno, da jih izpolnijo za vse svoje uslužbence. Prijave se sprejemajo le še do 3. t m. do 2. pop. na magistratu Kdor se ne priglasi, bo imel neprilike po predpisih zakona. —lj Čisto svojevrsten koncert bomo 1. meh" v nedeljo, 4. t m. v Ljubljani. Predstavi se nam češkosWTev; dudaškt trto to je koncertno udružeme v dokaj nenavadni sestavi: človeški glas s spremiieva-njem 2 violin in narodnega inštrumenta dud. Izredno zanimiva koiTsbinacjja, ki naan poda čisto svojevrstne barve in zvok. Izvajajo st po večini narodne pesmi veselega in melanholičnega značaja, predvsem vese le, plesnega rrrma. Koncert bo v Kazin.ki dvorani. Začetek ob 30. uri Vstopnice v Ma#čm knjigarni —H Konservatoristka gdč. Anita Meze-tova sodeluje v ponedeljek dne 5. t. m. na koncertu učiteljskega pevskega zbora. Odč. Mezetova obiskuie zadnje leto solo-pevski oddelek drž. konservatorida v Ljubljani, ima izredno lep glasovni materijal m prav dobro solistično šolo. Brez dvoma re ona ena najbolj nadarjenih našrh mladih pevk. To je že pokazala pri raznih koncertnih nastopih, pa tudi v radiu, kjer pogosto sodetuje. Z nčrteljslrtm pevskim zborom je bila na češki turnefv kjer je odpela sopranski solistični part ob splošnem priznanju kritike in publfke. Na ponede!#k >-vem koncertu zapoje cek> vrsto samospevov za en glas hi klavir, katere sta napisala deloma hrvatska komponrstka Grgo-ševič Zlatico m Taječevič Marko ter slovenski skladatelj Adamič Emo". Koncert pevskega zbora slovenskega učHefjstvia bo v ponedeljek, 5. januarja v vefiki dvoran Uniona. Predprodaja v MatiČrr. knjigarn —H Nova matineja zvočnih šak>!?er i Matici. Velik odziv mladine n tudi odraslih je dokaz, da so se zvočne matineje ZKP zelo priljubile. Zato priredi ZKD zopet stično matinejo in sicer bodo na sporedi nove šaloigre in burke, ki bodo prav taftr kot zadnje vzbudile salve smeha in zaba ve. Spored bo otvoril najnovejši zvočn tsdnlk, nakar sledi Rantaplan klub v dveh efekte*ih zvočnih šakvlgrah. Temu sled bnrks z Stan Ranrslom unmoilstom tipa kot Charlie ChapHn in končno nastopi še i Miki nriika v krasni zvočni huoioreskj. Spored je tedad skrbno izbran in primeren za mladino. Predstave se bodo vršile Jutri v soboto ob pol treh pop* v nedeljo ob II. ar| dop., v ponedeljek ob pol treh pop. In na praznik treh kraljev ob 11. dopoldne vselej v Elitnem kina Matici — Sokolsko društvo LJubljana IV. ima svojo letošnjo gtevno skupščino v nedeljo 11. januarja ob 9. uri dopoldne v telovadnici šote na Prulah. — V smčaju, da bi takrat ne bflo navzočega po § 21. dovoijno števfro članstva se vrši poi ure pozneje skupščina ne glede na števffo navzočih — Uprava vani vse članstvo, da se s&upŠČsne udeleži! Zdravo! CIRIL — METODOV — PLES 5. Januarja V VELIKI DVORANI KAZINE. Začetek ob \z 9. — Obleka promenadna. — lj Sokolsko društvo štepania vas vabi vse svoje članstvo na izredni sestanek v sredo, dne 7. januarja 1931 ob 7. uri zvečer \ 'iruštveni telovadnici radi konstituiranja od-boia za leto 1931. Društveni obrni zbor se vrši istotam v nedeljo, dne 11. januarja (931 ob 2, uri popoldne. Pridite vsi in vse! Zdravo! 2-n —lj V ponedeljek, due 5. januarja v veliki dvorani Kaz.ine velika veselica Ciril Met družbe. Proeta zabava in ples. — Vstopnina lo Din; za dijake 5 Din. Obleka navadna i-n —lj Plesna zabava drž. politijskih nameščencev. Jutri, dne 3. januarja se vrši v prostorih hotela >Union< pod pokroviteljstvom podbana, g. dr. Pirkmajerja plesna zabava društva dr. polic, nameščencev in upokojencev v Ljubljani. Začetek ob 20. uru Obleka promenadna. Svira vojaški orkester pod vodstvom višjega kapelnika g. dr. Carina. Ker je čisti dobifek namenjem za podporo vdov in sirot, se prosi za blagohotno naklonjenost ln obilen obisk. 3-n —lj Burke »Prostozidarji«, ki he tmesia pri včerajšnji premijeri velik uspeh se ponavlja jutri v reboto 3. hi v uedeiio 4. januarja. Z isto burko gostuje Šentjakobski oder v Novem mestu due 5. januarja t L Vstopnice so pri ?. MHošu Karničn-flcu na Starem trgu. Opozarjamo cenjene posetni-ke. da se bodo od sedaj naprej vse rezervirane nedv,-^ncne vstopnice po? ure pred pričei&om predst-ive prodalo. Posetiie predstave. —lj Glasbena ?ola NarodiKga železni-Čarskega glasbenega društva »Sloga« piič-ne jutri, v soboto dne 3. januurja 1931 zopet z rednim poukom, na kar se opozarjajo gojenci odnosno njihovi stfiriši. Sorf.ko vodstvo. —lj Plesna vaja privatnih nameščencev združena z zaključnim venčkom. bo v petek. 2. januarja ob 20 v veliki dvorani hotela »Uniona-. 701-i Končalo se je in začelo Kako so Ljubljančani odpravili v večnost staro in spreJeH novo le4o Ljubljana, 2. januarja Smešni smo. recite kar hočete, to Je treba odkrito priznati, pa naj Je samoga novega leta dan. Smo pač kjud.je; zato pa n« bomo riiozoftrali, le povcvlati Je treba, kako in kaj je, kaj se godi na tem milem sve/Ui. smešno je trp»ba zapisati — ker je pač vee tako neznansko smešno Stvar je namreč taka in taka, ampak začeti je treba. No, pa začnimo s koncem — kako se je končalo. Torej, ljudem se je Bdelo, da je nečesa konec Sicer se našo ustavile ure Opač, pač električne so stale), nntl ni padla luna 2 neba — sploh vrag vecri, Česa je bik) konec Težko je verjeti, da bi bilo česa dru gega konec kot pratilke, zato se nam zd seveda nezaslišano, da mora biti zaradi te Balam enake pratike tudi konec leta in — nas. Pero prami zato, da so ljudje srra hovito smešni — noče pnimati, da so brlhtnl, kajti tisti, k! 60 potuhtali pratifto so le izjema (gotovo eo jo izumili zaradi ttu>pčije, kd vedno nese). Kar naenkrat se je yudem zazdelo, da je Silvester, to se pravd, konec leta je ali »di se nam tako. To je nekaj neizrečeno važnega, kar je trefea seve proslaviti aalrtt in zatakniti; treba je ceremonid, pri redite v, avečanlh časopisnih izdaj, čestitk nagovorov itd., vsega itak ni mogoče na šteti, kar je vse v zrvezi s tem velikim dogodkom — pratlka se je istekla. V LdubkJani proslavimo vse »velike« dogodke nadvse svečano. Silvestra pa sploh prffttevamo med največje praznike, kar si jih moremo misliti poleg Miklavža in pusta Letos smo ga tudi, tega še zdaj alti povedati ne moremo kot bi bilo treba, kajti posledice niso moglo izostati. Konec leta ste pa gotovo vsi proslavljali, zato sami najbolje vc«te, kako je bilo. Gotovo 8te bedeli do polnoči (v zavesta ali brez), da ste potem lahko ugasnili luči — točno opolnoči — ter al med tem in onim voščili to ln ono ln si tudi to in ono privoščiti Pomislite, opolnoči! Staro leto se je feončalo! Človek ne more biti niti dovolj v-zbičen. ne najde pravili besed. Će bi tudi opasal vsa silvestrovanja, zmešal in zabeležil vse govorance v himero toga nesmrtnega dne. odnosno noči, ki tako veličastno preskoči iz leta v drago leto — vse bi bilo premalo, bi ne razo delo tega, kar čutijo tedaj naša zemeljska srca, ki plavajo v opoju del ik a te*, tekoč m, voščil in sp-loh v tistem slovesnem trenutku. Da. od vse ga tega smo že itak vsi več ali manj nonamljeni. O. sreča Kaj niste tudi vi postali pesniki v Sil vestno vi noči — ali nekaj podobnega? Tisto noč nas Je povsod iskala. Sreča namreč Tudi tiste, ka so se opajali v kavarnah — z vodo. To se menda sme zapisati, saj ni nič takega, ker smejo se pisati le stvari, kot rečeno — krt niso nič takega. Najprej so prišli voščit v kavarno srečo trije modri. Pa so bili res modri, ker so prišli z nabiralnikom, a ne z ?Jatom, mire in kadili. To je vendar tako lopa resnica, bolje Je jemati kot datfati! Sicer so ImeH kraljevske krone na glavah, kar Jih pa ni nič oviralo pri pobiranju dinarč-kov. Potem se je v tem »mis-lu nadaljevalo. Prišli so dtonikarji s prascem; se pravd, eden je pestoval nraatcka kot najslajšega sineka, drogi pa nabiralnik; pa sta teleta, črna dobrotnika, srečo vsakemu, ki jima je stisnil dinarček. Sreča tudi nI zastonj Značilno je tudi, da je svinja simbol sreče, ker se lahko reče, da je sreča res vražje — svinjska, odnosno, da pripada svinjam v prvi vrati. Pa naj bo kakor hoče! Silvestra je bilo končno toda konec. Ldndje večinoma sicer ne vedo kdarj, ker niso vso noč spali ln ker je bil budi še ponomool Silvester -H>leg novega teta To na ni važno. Včeraj je Pilo ie novo leto, pa naj reče kdo kar ooče in četudi še danes si 1 vest raje. Torefl. včeraj Je bil aonet praznik. Silvester je namreč še nefcsjj več, menda adnraeartk, veeraj pa Je bil povsem na-aden praanik kot Je pač pol milijona tistih praanlkov, brez katerih si sploh ne "Tvoremo Žavljenja ml&ldtl Povsem umljho s, da se mora vsaka velika stvar pričeti » praznovanjem, zato tnd1 novo leto, kako >a drugače! Da, Imeniten praznik je bil včeraj! | Prwl\Tsem za.t^, kor jo bil nrvi in kor smo brM, kot rečeno, omamljeni od praznovanja konca pratlikc. Moramo reei, Ljubljana je stopila v novo leto pošteno pijana. Od vsepovsod so se zjutraj majale pdjane sonce kot ščurki iz lukenj v mesečni noči. Taka pijanost seve tudi spada k praznovanju, odnosno k svečanosti novotra ia siarega lota, da ni treba te?:a niti omonja-ti. Reci pa je trertia, da je pijanost celo glavna t-ečika naših proslav in praznovanj, zarto se je ni treba sramovati niti tist'.m v traikih in cilindrih. Pa se je tudi uiso. Očitno so se z njo postavljali, češ, mi. ki imamo. Tako je namreč; kdor ima, je vedno dostojen, četu«la pijan, odnosno njegova pijanost spada med dostojne roča. Mnogo drugega na mi. 9aj morate vedeti, da je vsebina vseh praznovanj v glavnem, kot rečeno, luckanje in kar pač npa-da pod pojim privezovanja duš. O brozgi, blatu, snegu in podobnih žalostnih stvareh pa ta&o ni, da bi govorili. Menda je treba omeniti, da te dni straš.i pa Ljubljani neki avtomobil ali kot piše na njem Para-mount tilmske družbe iz Ameriko — škatle % gramofonom i a radio aparatom. Ljudje ogleduiJejo to prikazen od vseh strani ter ugifoljejo, kaj je prav za prav z njo. Včasih 6e oglase tudi prav po arnerifko mdle viže iz avtomobila in ljudje tudi poslušajo. Drugega pa meuda ui trebi* reči. Dobro je tudi, da iavuste še to: Včeraj popoldne so prišJi v kavarno >2ve*do« trije modri ali kraljltarji — nič posebnega, če bi ne bili oblečeni v taksne ornate — tičali so namreč v ženskih spodnjicah, i:i so pa Ee prišlo iz modi-, Eenske jih več ne poznajo. Pa končajmo, da ne bo še kaj huj*>o£a — vse je na koncu z ,iami vred, te leto se začenja, odnosno nova pratlka Prof, dr. Syllaba umrl Češko znanost je zadri hud udarec. V torek ponoči jc umrl redui profesor specijalne patologije in terapije ftotrav-njih bolezni, šof prve interno klinike, primarij splošne bolnice v Progi, član mnogih akademij znanosti in znanstvenih društev, med drugimi tudi častni član jugos'.ov^nskec;;i zdravniškega društva v Beogradu ter častni član zbora ljeenika kraljevine Hrvatske, Slavonije in Medjimurii v Zagrebu, prof. dr. Ladislav Svllaba, Pokojni je bil internist. Razvoj zdravniške vede zdaj ne gre, temveč loti naprej. Samo oni. ki .^toji bliže medic ini, si more misliti, kaj pomeni slediti samo bežno vsemu, kar se godi zdaj na polju medicine, ln prof. Hvllaba je znal to tako, kakor malokdo. Rojen jc bfc pokojni Iti. junija lodb v Bvetrici pri Benešovu. Po medicinskih študijah in promociji na praški univerzi je študiral leto dni na pariških klinikah, pule^ te%a sc jo pa seznanil na pogostih znanstvenih potovanjih z interno medicino v Nenuiii, Švici, na Holandokem in v Angliji. Po povratku iz Pariza je postal asistent prof. Thomaveija na polikliniki, leta 1901 se je pa habilitira! kot internist. Rodni profesor interno medi« ino je postal 1. 1919. Koliko je storil za napredek moderne medicine, je najbolje razvidno iz dejstva, da je zapusti1, o notranjih in živčnih boleznih 120 znanstvenih del. Obzirnost — Gospod doktor, poset imate. — Kdo pa je? — Sorodnica milostive. — Katera? — Milostiva gospa mati milostive gospe. — Zakaj pa ne rečete kar naravnost tašča? — Ker sem vas hotela previdno pripraviti. Pred operacijo. — Gospod doktor, samo na nekaj bi vas še opozoril, predca začnete. Ce bi govoril v narkozi kaj o svoji bilanci, vedite, da je vse plod fantazije. Spominjajte se slepih! » Stran 4 SLOVENSKI N A R O D«, dne 2. Januarja 1S31 Stw 1 CL G. Nnrria. 19 — Pač. Dač. moram, NHi minute več ae ne smem Domudni... Sicer... sicer bodo mislile, da se mi je kaj pripetila — Kdaj te bom zopet videl? — Kadar —-- — Jutri? —- Velja, jutri. — Tu? Prikimala je. — Ob istem času? — Ob istem času — Mihaeli — Da, bubica? — Me res ljubiš? — Kako moreš sploh vprašati? — Ah, povej vendar; saj nočeš podati! — Pač: saj veš, da te ljubim... Me Dubiš tudi ti? Smehljaj in očitkov polno majanje z glavo Je bilo odgovor na to vprašanje. Se enkrat jo je pritegnil k sebi, obdela sta se in se poljubovala brez kon-ea in kraia. Za hip je stopil korak nazaj in ji pogledal v oči — še kdo razen mene, Zelda? — Nihče. — Saj govoriš resnico, kaj ne, Zel- - Reanico, Mihael. Nikoli ne bom ljubila nobenega človeka tako, kakor ljubim tebe. - — Sladka moja! - — Toda zdai moram res nazaj. Nikar me ne zadržuj, da mi ne bo slovo ie težje, Mihael. — Prideš jutri sem? — Seveda pridem. Čakal te bom... Še enega, pro- Buirnn - -- k- -k-- - krah - - -Sšsš! Bumm - k - k - krah - - š - š - šš! rTuna je donela nepretrgoma v noč. Veter je žvižgal in se poigraval s peskom. Boylston je ležal iztegnjen na svoji ozki postelji in hropel ter hr-hr-hrskal skozi nos in usta vse dolge, pre-čute ure. — Še kdo razen mene .. .c Sveta nebesa! Nikoli ni smel ničesar izvedeti, ne, nikoh! Ni mu mogla zadati tega udarca, ne, to bi ga ubilo. Toda Boylston bi je gotovo ne pustil od sebe; tekel bi za njo, zasledoval bi jo. A Mihaela ni mogla varati, z lažjo ni mogla k njemu... Ne, če bi sploh šla, bi mu vse odkrito priznala .. Toda Mihael s svojim zaupanjem, s svojo čisto ljubeznijo, s svojimi iluzijami. Kaj storiti? Kaj početji? Bumm - k - k - krah — š - š - šššš! Bumm - k - k - krah - š - š - ššš! Koflko je ura? Štiri. Veter je žvižgal in tulil okrog hiše. Kaj noč nikoli ne bo končana? Mihael — Boylston, Boylston, Mihael. Ljubila je enega in sovražila drugega... O, kako ga je sovražila... Njegova jetmca... Princesa v stolpa. Kaj jo je Boylston sploh brigal? Toda Mihael! Borila se je in zmerjala samo sebe, vzdihovala in stokala od izčrpanosti, a ni mogla premagati svoje strahopetnosti, ni se mogla odločiti, da bi priznala svojo sramoto. Bumm - - k - - k - krah - š - š - ššš! Bumm - k - k - krah - š - š - ššš! — lir - hr - bx — smrčanje — smrčanje — smrčanje. Kofrko je bila ura? Četrt na pet. Veter je tožil in se polegel, potem se je znova zdramil z mogočnim bučanjem in zaplesal krohotajoč, bučeč in besneč nad peščeno obalo v daljavo. — Saj hočeva danes odpotovati, doktore. Vreme je tako viharno. Kovčege lahko odpeljeva pozneje. — Koliko je pa ura, dušica? — Pol osmih bo. Zakuriti ne morem, veter je premočan. Poskusila bom s pečjo tu notri. — Nekam utrujena si, Zelda, mak moj. — Strašno noč imam za seboj. — Pa vendar nisi bolna? — Ne; pihal je močan veter, pa nisem mogla spati. Boylston je pokleknil na svoje ozko ležišče in se zagledal skozi okno na širno morje. — Vse kaže, da se bo zjasnilo. Oblaci se že trgajo. Ah bi ne ostala do jutri tu? Jutri je petek, v soboto in nedeljo bi lahko spravila svoje stvari v red, v ponedeljek bi se pa delo zopet nadaljevalo. Nobenega odgovora. — Kaj res nočeš ostati do jutri? Zelda je grebla z grebljico žerjavico v peči na kup. Iz pepela se je dvigal jedek dim, ki je dražil oči. — Zakaj hočeš odpotovati že danes. Zelda? Plima bo pozneje gotovo krasna. Nenadoma je vstala, treščila do polovice s kavo napolnjeno kanghco na tla in udarila z grebljico na vso moč po peči. — Ker hočem odpotovati že danes, si razumel? — je zakričala srdito; — ker hočem odpotovati danes — danes! Nemudoma se hočem odpeljati. Poberem svoje stvari in če nočeš z menoj, lahko ostaneš tu. O. kako sovražim ta kraj! Želela bi, da ni moja noga nikoli stopila tu na obalo! — Zakaj pa, Zelda! Zelda! Kaj ti pa je? Zdi se mi, da nisi zdrava. Kaj se je pa zgodilo, dušica? Kaj pa vznemirja moj mali kalifornijski mak? Nekaj časa ga je nepremično gledala, potem je pa vrgla grebljico proč, padla na kolena in si zakrila obraz z rokami. — Dušica — dušica — kaj se e pa zgodilo? Stopil je k nji in jo nežno pobožal po rami. — Pusti me pri miru! — je zakričala vsa iz sebe. — Pusti me pri miru! Če se me dotakneš še enkrat, te ubijem! Mora prosjačiti. — Tu čitam o beraču, ki ima štiri hčere in avto. — Torej ima pet tehtnih razlogov, da mora prosjačiti. Kaj je pesimist? Človek, kateremu je optimist dolžen. Po španski revoluciji Španci so prehud indlvidu&isti, da bi se sprijaznili z revolucijo — Red Je napravila tujska legija Skoda, da niso povedali, kdaj I General Berenguer je potem obran?! mislijo začeti, kajti človek res ne raz- mir. Ni se zmenil za to, da je bil šele ume, zakaj ni šlo do konca. Vojaštvo maršira od vseh strani proti Madridu, 20 letal z bombami čaka na migljaj, revolucija Izbruhne v 50 krajih istočasno, stavka objame vso državo, nazadnje pa ostane vse pri starem. Seveda mi ne moremo razumeti položaja na Španskem, saj označujemo vse nerazumljivo in nejasno s špansko vasjo. Začetek >e bil določen na 9. uro. Poveljnik major Franco vstopi v letalo z letaki m se dvigne nad mesto. Za španske razmere je značilno, da je Franco več dni in noči zapored prekrokal m pognal zadnji denar, potem je pa hotel voditi revolucionarni pokret. Trenutek je zelo dramatičen. Nad prebujenim mestom kroži letalo m meče med zaspane meščane proglase, da je ustanovljena republika, ki kliče pod orožje. Vojaštvo revolucij ona rji pozivajo, naj zapusti vojašnice, srcer bodo bombardirane. Na Španskem pa vojaki in delavci niso prijatelji. Franco se zopet in zopet dvigne nad mesto. Miroljubni meščan boječe vrže proč letak, ki ga je bil radovedno pobral, delavec v modri bluzi prečrta bombastične besede m se zasmeje, češ bolje bi bilo, če bd metali kruh. Glavne žile mesta počasi ožive, toda revolucijonarnega navdušenja ni nikjer. Revolucionarjev se začne polaščati obup. Vogska molči, ljudstvo se smeje. Ves besen se vrne Franco v Cuatro Vientos, hoče pognati v zrak kraljevo palačo m vse vojašnice. Toda na aerodromu je že general Oueipo de Liano, ki zapove odstraniti bombe. Mož je spoznal, da je vse izgubljeno in da bi ne imelo nobenega pomena moriti ljudi. Po ulicah zašumi, toda nad aerodromom začno pokati šrapneli in kmalu je v mestu zopet mir. Topništvo reši položaj, čeprav je bilo šele nedavno pomirjeno s kraljevim dekretom, s katerim je dobilo zopet svoje privilegije. Generalni štab revokrcijonarjev hitro zleze v 20 letal in pobegne v dežju granat na Portugalsko. Prvotno so hoteli revolucionarji pobegniti v Francijo, toda francoska meja je predaleč. pred 14 dnevi izvršen nanj atentat, ni ga brigalo, kakšne posledice bo imela prelita kri ustreljenih častnikov. Potem so poklicali tujsko legijo iz Maroka. S tem je bil mir takoj vzpostavljen. Mnogo se govori o francoski tujski legiji, o španski pa malo, kajti mrtvi nimajo navade govoriti. Vojaki Španske legije so kakor vojaki slovite ruske kavkaske divzije, ka je prispela med svetovno vojno pod poveljstvom velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča v Varšavo hi čim so vojaki stopili v mesto, so vprašali poveljnika, komu je treba najprej odsekati glavo. Tudi vojaki španske tujske legije ne poznajo šale. Zadostuje častnikovo povelje in že teče kri v potokih. Zato ni čuda, da so ljudje na deželi podirali mostove in rušili železniške proge. Spanci so prehudi individualisti, da bi se sprijaznili z revolucijo. Celo ro-yalisti priznavajo, da je kraljev položaji omajan in da bo najbolje, če prevzame vlado tretji brat, ki je nekoliko sposobnejši od svojih dveh bratov-sla-bičev. Morda mu dodele diktatorja, najbrž generala Berenguera. V Španiji se dobro čuti, da velika nevarnost za monarhijo ni minila s tem, da je 20 letal odletelo m da so ujete revolucijo-narje postrelili. Leto I93I v astrologiji V astrologiji odločujejo planeti. Vladajoči planet novega leta bo Jupiter, kabalistični vladar pa solnce. Kakor zrnce med dvema mlinskima kamnoma bo naša zemlja med sr.ama teh dveh kozmičnih orjakov. Astrologi prištevajo namreč zemljo med stalnice. Na usodo človeštva bosta vplivala v novem letu v prvi vrsti Jupiter in solnce. Tako namreč menijo astrologi. Jupitrov vpliv je bolj duhoven, moralen. Ta planet širi dobro in ustvarja boljše razmere. Zato je menda naklonjen vsem vladarjem in drugim mogočnim tega sveta. Tadi solnce, vladajoče z močjo in slavo, ima rado birokracijo in reprezentante. De- mokracija ne pomeni za leto 1931 ▼ planetarnem svetu nič. Jupiter in solnce sta namreč neizprosna diktatorja Močno vplivata oba tud: na vreme. Novo leto bo večinoma toplo in suho, pač pa viharno. Vzrok nenadne izpremembe vremena Novo leto, odnosno že Silvester jo nam prinesel nenadno temeljito iipre-membo vremena, ki jo zlasti prehlaie-nju in iz njega izvirajočim boleznini podvrženi ljudje prav pošteno čutijo. Po lahnem mrazu, megli in potresnih sunkih je nastalo v Srednji Evropi na prehodu iz starega v novo leto izrazito južno vreme. S tem pa seveda se ni rečeno, da se vreme ne bo še bolj ii-premenilo in da ne postane še bolj nenormalno. O tem pričajo zlasti poročila iz Pariza, kjer je temperatura nepričakovano močno poskocima. Čez dan imajo v Parizu nad 11 stopinj C, na Silvestrovo ponoči so imeli pa 8-5 in vso noč je deževalo. Ravnatelj meteorološke službe »Matinac pravi ob zaključku vremenske bilance za staro le-tp: >Tzredno deževno. Od leta 1873- %e ni bilo ob tem času toliko padavin.c Je pa še drugo vprašanje in sicer, kje tiči vzrok tako temeljite izpremembe vremena. Najbrž so zopet krivi vul-kanični pojavi. Iz Londona poročajo, da je nastal na dnu Tihega oceana katastrofalen potres. >Reuter< poroča is mesta Ceoquimbo v republiki Chile, da se je polastila prebivalstva silna panika. Morska voda smrdi po gnilobi, kar priča, da je potres uničil milijone rib. Oblasti so prebivalstvu ob obali strogo prepovedale kopati se v morju. V nekaterih krajih na obali je pritisnila silna vročina in v mnogih krajih so čutili tudi močne potresne sunke. V knjigarni. — Gospod doktor, hočete najnovejšo knjigo >Kaj storiti, predno pride zdravnik ?< — Ne, dajte mi raje knjigo: >Kaj storiti, da pridejo pacijenti.« V neizmerni žalosti naznanjam vsem, ki so ga poznali, da je umrl danes ob 5. uri, komaj v 33. letu upov polnega življenja, moj nadvse ljubljeni soprog dr. Josip Požru advokat v Črnomlju Pogreb bo v Črnomlju v soboto, dne 3. januarja 1931 ob 13. uri. Črnomelj, na Novega leta dan 1931. MIMICA POŽRU in ostalo sorodstvo. POZOR! POZOR! Sir in med vseh vrst kupite po najnižjih cenah pri Talil ZUPAN. Lf ubijana. Sv. Pefa c. 3S DOBRO BLAGO! SOLIDNE CENE! > mM ali o£lasi< 0zaka beseda 5© pu- Plača me lahka tudi w znamkah, ta odgovor znamka I - Na epraianja brez znamke me 1 11 ntietnraHttn**. Najmanjši *>Qla* OI» MU sete vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje ktisatna I £< ubijana | 3r Dva delavca iščemo za klavnico. Eden hI pomival klavnico, drugi pa urejeval hlev Tisti, kd so tako delo že opravljali, naj se ponudijo na naslov: Ante Mi-trovič 1 sinovi, Split. 512 Služkinjo kd okusno in snažno kuha meščansko hrano, opravlja vsa hišna dela, sprejmem. V po-štev prl-de le dekle lepega vedenja, zdravo in snažno. Ponudbe s sHko in zahtevo plače na naslov Vera Vovk — Bled. 609 Stavbne parcele v neposredni hližrad mesta Kranja, 10 minut od kolodvora, naprodaj po ugodni ceni. Vodovod in elektrika zraven. — Pojasnila daje Leopold Bati«, Kranj «.61. 510 Zenična ponudba Državni uradnik, 33 let star, rimokatolik, z dobro plačo, lepim stanovanjem in posestvom, želi znanja zaradi že-nitve. Ne išče dote nego milo, zvesto družico in dobro gospodinjo. Ponudbe s polnim naslovom pod šifro »Idealen zakon 545« na upravo »Slov. Naroda«. 3181 ^ STALNA RAZSTAVA^3 UMETNIŠKIH SLIK velika izbira okvirjev in sprejme vsa rezbarska in po zlatarska dela A. KOS LJubljana, Mestni trg 25, nasproti magistrata. 3093 njulij ■ H3nnnrHJoannf ,» FRANC NOVLJAN mesarija se priporoča LJUBLJANA, Šolski drevored INlakutatutni paph Q$ a (Din >ftodaja uptapa ,££oven&(iega fla\cdat Lovske puške floberte, browning pištole, pištole za strašen je psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISEP nuskar. Ljubliana. Kongresni tr*> Stev. 9 I te« i m p^P^J>^SR£DSTV0 i6l§ I \J^*"ot;REVMATIIMU. A Priložnostni nakup Rokavice Nogavice zimsko ter drugo perilo, damske torbice in aktovke, kravate, ROBČKI, vsakovrstne TOALETNE POTREBŠČINE, naramnice in splob GALANTERIJSKO BLAGO. JOSIP PETEUNC, Ljubljana aa vodo. blizu Prešernovega spomenika. Zaradi velike zaloee znižane cene! ^---PREHLADU in ISHIJASU. ^ 1|P laboratorij Dr ram l t J t va § BEOGRAD Sarajevska S4 oosiva se v vseh lekarnah poceni dim. 75 bfns/ei hlapovi Zajamčeno ciatovolnene moške In dam*ke blagove £ a d n i i h novosti aa* jesensko in zimsko sezi|o azpošilja s taro renomirana zaloga tvornice sukna sie<;i:linhof, bkiso Paiarfceho tr. 1%. Celkoslovsilka. Največja izbira — Najnižje tvorniske cene. — Najso .idnejsa izvršitev vseh naroClL — Na zahtevo vzora zastonj ln poštnine prosto. <•* \ .....15 Urejuje Jo3ip Zupančič. — Za »Narodne tiskarno« Fran Jezeršek. — Za upravo in inseralni del lista: Oton Christof. — Vsi ▼ Ljubljani.