----    298----
Dopisi.
Iz Koroškega. (Le spet na tabor!) Slovenci! kaj je tabor, in čemu tabor, slavno smo pokazali pred kratkem na Bistrici blizo Pliberka. Zbralo nas se je blizo 8000 rodoljubov pod milim nebom, pod košatimi lipami, po stari lepi šegi naših predstarišev. Posvetovali in pogovarjali smo se o najsvetejših naših pravicah in enoglasno očitno izrekli, kaj si želimo, kaj tirjamo po postavah nam danih. Bil je tabor, kakoršnega bi si ubogi mi koroški Slovenci ne bili kar bodi pričakovali. Le eno željo, srčno željo smo vsi še imeli in očitno jo izrekli: „Se en tak tabor!" „še en tak shod!" No, Slovenci! želja ta vaša in naša, spolnila bode se, upamo saj v kratkem. Vabimo vas že danes: pridite, pridite vsi, komur je še kaj mar za naš narod, pridite rodoljubi zlasti iz Celovškega, Borovškega, Rožeškega in Belaškega okraja, pridite vsi, naj ste kmetje ali kaj-žarji, gospodarji ali posli stari ali mladi, pridite 18. dan tega meseca ob štirih popoldne na tabor v Žoprače blizo Vrbe (železnocestne postaje) tik Ro-žeške ceste k g. Primožu Košat-u, po domače „Virtu". Prevdarjali bomo tamkaj, kar smo prevdarjali in pre-tresovali že pri zadnjem taboru, namreč: 1) Ali bi se ne dalo po postavnem potu doseči, da bi Slovenci posebej volili svoje zastopnike in da bi Slovenci imeli svoj deželni zbor? 2) Zakaj se ravnopravnost v kan-celijah in šolah ne uresniči? 3) Kako bi se dala po postavnem potu plačila zmanjšati in kmečko stanje zlajšati? 4) H koncu bode se dokazovalo, kako treba, da se zdaj ob času vojske zvesto in nepremakljivo držimo cesarja in domovine.
Glejte Slovenci! koliko imamo se pogovarjati! Za-toraj pridite na tabor, naj si bode vreme še tako hudo, poti še taki slabi.   Huda je sicer za petice,  ali potre-
bovali pri taboru beliča ne bote, razen tega, kar po svoji potrebi in dobri volji bote zajedli in zapili. Tudi časa ne bote zamudili toliko: gr6 le za nekaj ur nedeljo popoldne. Komur pa se poljubi in kaže prav, po železnici lahko prepelje se za polovico boljši kup, in sicer z lističi, ki o pravem času bodo se vsem tabori-tom oskrbeli. Zatoraj pripravite se sami, vabite še druge in na noge potem! Prijazno vas vabimo tukaj podpisani.   Bog pa nam daj svojo pomoč!
V Žopračah 18. avgusta 1870. Primož Košat, kmet in gostilničar v Žopračah. Simon Ropač. Janez Hohkofler. Tomaž Abruč. Peter Heis. Janez Kobenter. Janez Srvicel. Gregor Obilčnik. Jakob Serajnik. France Čuden. Janez Serajnik. France Šuštar, kmetje; Janez Pečnik, župnik v Podgorjah; Jožef Janežič, Andrej Pečnik in Valentinv Janežič, kmetje v Lešah; France Trajbar, župnik v St. Jakobu; Valentin Lesjak, župnik v Dvoru, in Anton Tuš, učitelj v Dvoru; Janez Ev. Marinič, župnik v Lipi; Tomaž Lesjak, učitelj v Lipi; Jakob Knaflič, duhovni po* močnik; Rudolf Wucela, učitelj; JSIiha Pečnik, učitelj; Peter Stikar, gostilničar; Ignac Cemrnjak; Gregor Janežič, mlinar; Matevž Hribernik in Jožef Sutar, kupca;
Tomaž Lipic, mlinar. Iz Koroškega. /. (Tabori; pomožno društvo za ranjene vojake; nakupovanje konj; letina.) Slovensko ljudstvo se vendar-le tudi pri nas drami iz stoletnega spanja in se začenja zavedati narodnih svojih pravic. Živa priča temu je bil pri nas tabor na Bistrici, kojega se je udeležilo nad 8000 ljudi, ki so vsi navdušeni zapustili taborišče; radostni pa tudi slišimo, da se že zopet k drugemu shodu v Žoprače zelo pripravljajo naši ljudje. Upajmo, da tudi koroški Slovenec se kmalu zave, da nemila osoda preteklih let mu je vzela vse, česar vsak narod potrebuje, da se povzdigne na višo omiko — materni jezik v šolah in v javnem življenji, in da od sedanjega časa resno tirja: „daj mi pravice nazaj \a — Pomočno društvo za ranjene vojake od leta 1866. se je v Celovcu zopet ustanovilo, le s razločkom, da podpora velja zdaj ranjenim na fran-cosko-pruskem bojišču in se je že tudi precejšnji znesek tje poslal. Kaj pa, ko bi še sami bili denarja krvavo potrebni? — Konji za našo armado se nakupujejo na vrat na nos, in vsak že ve, ali hoče vedeti, kaj to pomeni. Iz Celovca gredo proti Gradcu velike trume k6nj; res čuditi se moramo, da Koroško še toliko te živine odveč ima. — Letina je sploh dobra bila, če le ajda ne bo škode trpela, česar se je pa zdaj zelo bati. Sadja bo v nekterih krajih dosti. Grozdje, ktero le raste v junski dolini, pa letos zavolj mrzlega vremena slabo kaže.
Iz Štajarskega 5. sept. (Na interpelacijo), ki jo je zarad ravnopravnosti slovenskega jezika v uradnijah in šolah dr. Vošnjak z družniki svojimi stavil ces. namestniku v deželnem zboru, odgovoril je baron Kubek v predzadnji seji. Ker interpelacije po sedanji osnovi, ko ni debata o odgovoru dopuščena, so prav to, kar Nemec pravi „wasch mir den Pelz und mach ihn nicht nass", zato odgovornikov prav nič ne ženira odgovoriti, kar se jim ljubi. In tako je storil tudi naš ces. namestnik; zavijal in zvil je svoj odgovor tako, da bi človek mislil, da Slovenci imamo vse, kar nam gr6 — in vendar je vse skupaj laž, „ Vladi ni prišlo nikoli na znanje — je rekel — da bi sodnije v slovenskih krajih ne bile slovenskih vlog rešile slovenski". Prav tako je tudi ministerstvo pravosodja lani ali predlanskim rešilo postavo, ki jo je sklenil deželni zbor kranjski. Ti gospodje vsi imajo odgovore po enem kopitu osnovane in ne vidijo in ne slišijo nič, kar se jim v časnikih stokrat naznanja.   Kakor štruc imajo  o takih za-
-----   299   ------
devah glavo vtaknjeno pod perute, da ne slišijo nič! — Dalje je rekel, da stalne službe v slovenskih krajih Štajarskega nima nobeden, ki ne bi slovenski znal; edini tak je v Ptuji, pa ta je uradnik pripomočni. Baron Kubek je še prekratek čas na Stajarskem , da bi vse vedel, to pa lahko ve, koliko slovenščine zn& večina uradnikov, in če jo tudi zna, vsaj se je ne upa zdatno rabiti, sicer je „slovenizma" sumljiv. Posebno zvito pa je odpravil odgovor zarad srednjih šol. Gledite — je rekel — Slovenci so najizvrstnejši dijaki v Mariboru in Celji, ergo — je slovenščine zadosti na gimnazijah! V tem odgovoru ga je prekosil le še oni minister, ki je pred nekimi leti rekel: največ dijakov v Trstu je Slovencev in Lahov, zato mora tržaška gimnazija nemška biti. — Kar pa se tiče akademije za pravoznan-stvo — je odgovoril — vsaj se bodo pri vas doma v Gradcu osnovala 4 učilišča za pravoznanske predmete — čemu tedaj v Ljubljano se obračati, ?)das Gute liegt ja doch so nahe". — In tako interpelanti imajo zdaj odgovor ta, da štajarska zemlja je Eldorado, kjer se Slovencem povsod med ravnopravnosti v usta cedi! Menda baron Kubek sam ne verjame, kar naj verjamejo drugi.
V Gorici 9. sept. — V štev. 104. „Slov. Naroda" od 8. sept. t. 1. se ustavljata tudi predsednik in tajnik političnega društva „Soča" temu, kar sem jez že dvakrat trdil zastran velikoposestniških volitev in padca dr. Tonkli-evega. Mene tudi uradna trdila ne motijo, in to tem manj, ker Sočin" odbor izpodbija nekaj, česar jez trdil nisem. ,,Odbor političnega društva „Soče" — pravi „poslano" Sočinega odbora — ni nikdar nobenega kompromissa z g. Crnetom sklenil gled6 volitve deželnih poslancev za goriški deželni zbor". „Odbor" gotovo ne, ampak nekteri izmed odbornikov, pa ne pismeno pri notarji; saj veste, kako se v volitvenih zadevah voditelji strank dogovarjajo. Sicer pa v tem oziru predsednik in tajnik „Soče" znabiti vsega ne vesta. — Da je „Soča" in njen odbor dr. T-ievo kandidaturo „do zadnjega trenotka" ,,kolikor je bilo mogoče" podpiral, ni res. Reč je stala tako: „Sočini" kandi-datje so bili Dolijak, dr. Tonkli, dr. Žigon. Eden izmed teh 3 se je moral umakniti Ornetovemu kandidatu g. Polaju. Do tu je stvar jasna. Nejasno je občinstvu, a meni ne, zakaj se je odstranil dr. Tonkli. Tu je bila „Sočinega" odbora naloga, D-ku in dr. Ž-nu svetovati , naj se ta ali uni kandidature odpove, kar bi bila iz domoljubja gotovo storila. Tega je pričakoval vsak nepristransk politikar, ki ne gleda na osebe in njih prid, ampak na stvar samo in na občno korist. Da bi bila gg. D. ali Ž. vsem volilcem, kterih zaupanje ju je tako visoko vznašalo, sama rekla: možje! ne glasujte za-me; glasujte za T.; s tem mi izkažete naj-veče zaupanje; — in ko bi bili vsi veljavni „Sočini<* možje v tem smislu — ne agitovali, ampak temu pa onemu le na uho kako besedico zašeptali: vspeh je bil gotov in bi bil opravičil, kar so misleči Slovenci mislili. — Hoče li odbor „Sočin" še kaj? Dopisnik „Novic" ima še veliko tvarine.
Iz Gorice 9. sept. — Včeraj ob 11. uri dopoldne so se naši deželni poslanci že zopet sešli k zaupljivi seji v sejnici dež.-odborovi. Vsled dogodka v 5. zborovi seji 30. avgusta, ko so bili, namreč laški poslanci iz zbornice ušli, in vsled tega, kar se je godilo pozneje, ko so se Lahi in Slovenci porazumevali, se je grof Coronini 3. dne t. m. glavarstva odpovedal, ker se mu je — ne vem, kako in zakaj — zdelo, kakor da bi poslanci ne imeli va-nj zaupanja. Od 3. dne t. m. ni ga bilo več videti v deželno-odborovi uradniji in je opravljal njegov posel podpredsednik dr. Pajer. On je tudi povabila k včerajšnji seji razposlal.   Namen te iz-
redne zaupljive seje je bil: potrditi in izročiti grofu Coronini-u zaupnico tega zapopadka, da nevšečni dogodki v in po poslednji zborovi seji glavarjeve osebe čisto nič ne zadevajo. Izročila se mu je adresa v deželni hiši. Ker je bil tudi od ministra grofa Taaffe-a prejel prijazen list, prigovarjajoč mu, da naj glavarstvo še na dalje obdrži, je obljubil, da vzame odpoved nazaj. — Kar se tiče navkrižnosti med Lahi in Slovenci, nadjamo se, da jih poravna čas sam; do prihodnje sejne dobe veliko vode po Soči preteče.
Iz Cola nad Vipavo 5. kitnovca. — Strašna nesreča je našo okolico zadela 20. dan u. m. po strahovitem nalivu med Podkrajem in Višnje m. V več krajih je voda zemljišča s krompirjem, turšico in drugo frugo in cel6 z drevjem vred na cesto pahnila in jo zasula tako, da 3 dni ni bilo mogoče z vozom po njej peljati se; podobni so bili ti kupi zemlje kakor so pozimi zameti snegd. Skoda se ceni na več tisuč, kajti po nekterih krajih ni skoro več upanja, da bi na tistem kraji še kaj rastlo. Povodinj je pa še naprej skozi vas Belo, Sanabor, proti Vipavi drla in veliko njiv, potov, brvi in mlinov poškodovala; tudi v bližnji vasi Orešji, kjer imajo zelo strme grunte, je nekoliko škode napravila, al vendar ne toliko, kakor v gori imenovanih krajih. Ceniteljem novega zemljiškega davka živo priporočamo, na naše in vse enake v strminah ležeče grunte, kedar pride čas cenitve, pravično jemati obzir, ker taka nesreča se je že večkrat pripetila in se zna še večkrat. Davkarski uradniji smo še tisti dan veliko to škodo naznanili, da bi jo ogledala, in bi se potem poškodovanim na davku kaj polajšalo; al žalibog! do danes ni še duha ne sluha o naprošenem ogledu. Bog se usmili!
Iz Vipave 11. sept. — Kako visoko narod naš čisla možake slovenske, ki so mu posvetili vse svoje duševne moči, posvetili celo svoje življenje, priča tudi naša Vipava, ki je 3. dan t. m. za boritelja našega, za neumrlega dr. Tomana slovesno obhajala spomin. Peli so črno mašo in opravljali dotične molitve naš ljubljeni in mnogozasluženi gosp. dekan Jurij Grabrijan. Posebna zasluga za to slovesno duhovsko opravilo gre našemu mlademu „Sokolu" vipavskemu, kteri se je „in cor-pore" udeležil te svečanosti. Naš vipavski pevski zbor pa je prepeval slovenske žalostinke res tako izvrstno, da mu po zasluženji poje hvalo vipavsko občinstvo. Vdeležilo se je te slovesnosti mnogobrojno število domače gospode, kakor priprostega občinstva. Isto tako naj store vsi slovenski kraji, da pokažemo svetu, da živo čutimo, kaj je bil narodu naš Lovro; bodi mu žemljica lahka!
Iz Idrije. — Idrija naša je zdaj prav tiha, mirna — mrtva. Nimam tedaj po takem gradiva iz političnega ali narodnega polja, al druga stvar je, kte/o treba omeniti, in to je važna cesta, ki bi imela vezati Idrijo s Tominom, toraj severno Notranjsko z gornjim Goriškim. Važnost te ceste so bili najprvo To-minci spoznali; okrajni glavar tominski g. Winkler ima menda pri tej napravi največo zaslugo. Ta cesta bode vezala dve bližnji sorodni deželi in več znamenitih krajev, namreč Idrijo (mesto) s Cerknim (velika vas, sodnija, dekanija) in naprej s Tominom^ (živahen trg). Ta cesta, ktere — razun nekterih krajev — ni težavno izpeljati, ni le popolnoma dognana. Od Cerknega do Tomina bo sicer letošnjo jesen toliko dovršena, da bode moč blago prevaževati; al od ceste, ki naj bi Cerkno s Spodnjo Idrijo (Faro) memo Idrice vezala, od te ceste — ni še duha ne sluha. Ni dolgo, ko sem popotval od Spodnje Idrije memo Idrice^ dalje po Tominskem in sem imel priložnost opazovati svet, koder naj bi se cesta naredila;   zelo sem se čudil,  da
------    300    ------
niti vlada niti ljudstvo ni še koristi te ceste toliko spoznalo da bi jo bilo že zdavnej naredilo in z velikim dobičkom rabilo. Po tej cesti bodo imeli Cerknjanci in Tominci bliže v Idrijo in v Ljubljano. Kako velik ovink imajo Tominci skoz Gorico v svoj kraj! Koliko bliže bi bilo skoz Idrijo po cesti, ki bo iz Idrije vedno zraven Idrice polagoma navzdol peljala. Ta cesta (Spodnja Idrija do Cerknega), ktere bi bilo Vs še na Kranjskem in nekaj čez % na Goriškem f ne bo menda dosti nad 2 milji dolga in ne bode presilnih stroškov stala, ker svet je tod peščen brez posebnega skalovja. Ker je toraj cesta od Cerknega do Tomina že dovršena, tedaj % je že dodelane, je pač zadnji čas, da se še omenjeni kos med Cerknem in Spodnjo Idrijo naredi. — Te moje besede nimajo druzega namena, kakor to, da bi se ta želja ljudstvu na korist kmalu spolnila. Treba je toraj, da slavna vlada v Gorici in v Ljubljani, do-tični okrajni glavarstvi, tominsko in planinsko, kakor tudi soseske in županije (cerkniška, tominska, idrijska, prifarska) to stvar kmalu sprožijo ter jo hitro rešijo,, da bi se važna ta cesta kmalu zidati pričela.
Iz Cerkljan. (Šolska preskušinja.) 22. dan u. m. bil je pri nas za otroke vesel dan, imeli so namreč šolsko očitno izpraševanje, ktero se je otrokom v veselje, učiteljem pa v čast izvršilo. Nazoče je bilo pri ooskušinji mnogo gospode, pa tudi več mater in očetov e bilo nazočih, da se prepričajo, kako so se celo eto njihova deca učila in kaj naučila. Otrok je bila šolska velika soba polna, prav natlačena. Lepo in prijetno je bilo poslušati, kako umno so učenčeki in učenke odgovarjali. Posebno se je kazal njih bistri um v računstvu na pamet, in njihova velika pridnost se je odlikovala kaj vrlo v krščanskem nauku. Učenci so bili razvrsteni v 3 razrede in nedeljsko šolo. V 1. razredu z dvema oddelkoma je bilo 84 dečkov in 78 deklic; v 2. razredu je bilo 37 dečkov in 44 deklic; v 3. razredu 12 dečkov in 30 deklic. Nedeljska šola je štela 85 dečkov in 131 deklic. Tako je bilo vseh skupaj 501. Kaj da se je v vsacem razredu podučevalo, ne bom tukaj na drobno razkladal, kajti bilo je navadno. Nenavadno pa in vse hvale vredno se mi je zdelo to-le: v 3. razredu, kjer so se podučevali vsi predmeti, kakor v kaki mestni šoli, so imeli še dva predmeta več, namreč: sadjerejo in spisje, kjer so se vadili učenci 3. razreda posebno v pisanji in delanji javnih pisem, kar je slovenskemu gospodarju in gospodinji, mislim, jako potrebno. Konec preskusinje so otroci kaj lepo zapeli dve šolski pesmi in cesarsko. Poslušalci bili so vsi jako veseli videvši lepi napredek cerkljanske šolske mladine. Naj po takem konečno izrečem očitno zahvalo v imenu cele fare neutrudljivemu ratarju naše šolske ledine: gosp. And. Vavken-u, nadučitelju našemu, ki že 13 let orje in marljivo obdeluje mlado naše polje — srca mladine. Očitno se poznd njegov trud, kajti kdor pogleda zdaj v našo šolo ter jo primeri z ono pred 13 leti, vskiiknil bo: „Je li je to mogoče!"        x                         Premi si.
Iz Dolenskega. — Čudim se, da še zdaj niste natisnili članka z naslovom: „Prostost volitve in grof Chorinski." Nadjam se, da omenjeni članek berem v prihodnjem Novičnem listu. *) To temveč želim, ker se boje grof sam hvali, rekši, da se v vo-litvene zadeve ni nič mešal, in ker sem čul in potem tudi sam bral nesramne laži o prvotni volitvi na Krškem v „Tagblatu", o kterem pravijo drugi listi, da životari le od škandalov in laži. — Tudi oni tagblatni dopis iz Krškega v 150. listu pod naslovom: „Klerikale
*) Oni članek in „paprke po volitvi"  so nam došle še le pretekli teden, tedaj prekasno za šest tednov.                          Vred.
Wahlagitationen" je, kar zadeva imenovane 3 duhovne, skoz in skoz gola izmišljava in grda laž. Laž je, da so se ti gospodje sami sebe priporočali. Laž je, da so se v šoli zbrali; laž je tedaj tudi, da so o>ndi celo pi-jančevali. Ostudna, nesramna laž je, da so se volilcem listki dali, na kterih so bila zapisana imena onih 3 duhovnov. Prav satanova laž je tudi ona psovka, ki se je pisala o vrlem poštenjaku g. fajmoštru Za,gorjanu , ki morebiti še sam ne ve, koliko let je že, kar zarad pijače v nobeni gostilnici ni bil. Gotovo se je dopisunu prav ze!6 v glavi vrtelo , da je toraj vse marobe videl, ko je to nesramno laž pisal. Nadjamo se pa tudi, da si duhovni gospodje iščejo na dotičnem kraji pravice, ker o takem grdem obrekovanji molčati p>resega meje krščanske potrpežljivosti. — Naj povem šes to, da neki „gospod", na čegar brezverstvo ljudje s prstom kažejo, je nedavno^ peljaje se memo pred kratkim oropane cerkve na Čatežu prav radostno norčeval se iz napisa „Bog vse vidi" nad velikimi cerkvenimi vrati, rekši, „Bog vse vidi, pa vendar so v cerkvi ropali". — Tudi ravno ta ,,gospod" je ali trezen ali pijan kvasil o bedariji" katoličanov, ki lesene bogove molijco, to je, podobe svetnikov, ki niso druzega ko les. — Res zlata izobraženost! Ste mar že culi kaj tacega, da se svetniki in cel6 njih podobe molijo?! Dobro ga je neki zavrnil njegov voznik, rekši: ako podobe miso nič, ampak je le gol les, zakaj pa prinesete ta, les, da se pred njim prisega? — Vse to je maslo liberaluško, ki zdaj spodbija pobožnost našega ljudstva.
Iz Šenčurja 7. sept. R. — Po mnogih ovirah so vrli Senčurjani vendar dobili že tolikanj zaželenega novega župana. Volili so 26. dan mesecca julija občinske odbornike in njih namestnike, naj bi po postavno pretekli dobi 8 dni, ako se v tem času ne oglasi kaka veljavna pritožba, izvolili izmied njih občinsko starešinstvo, to je župana in svetnike ; al prejšnji župan, glasoviti Mas sel, ki je pri tej voliitvi tako pogorel, daje samo en glas vjel, videvši, daje njegovi visokosti odkljenkalo, je kot satanas v skrivnem raz-odenji poln jeze na vse kriplje delal, da bi s pomočjo njegovega visocega protektorja uničil to vo>litev, al — vse njegovo drdranje kmalu po občini do t(ega in unega volilca, da bi zavohal kaj nepostavnega, kmalu v Kranj do svojega pokrovitelja, bilo je nepotrebno ter zastonj. 17. dan minulega meseca skliče najstarejii novo izvoljeni odbornik vse druge odbornike v vojjtev občinskega starešinstva in med mogočnim gronuenjem mož-narjev so odborniki enoglasno izvolili izmed sebe Miho Okorna, iskrenega Slovenca, neomahljivega ter značajnega mož&, poštenjaka skoz in sskozi za župana občine Senčurske; za svetnike pa: Joža Logarja iz Šenčurja, Miho Studena iz Tupalič in JJaneza Sim-novca iz Police, kteri vsi so 5. dan t. rm. od okrajnega glavarstva v Kranji potrjeni že obljiubo svojo v pričo vseh nazočih odbornikov storili. Pirav čisto nič ne dvomimo, da bi pri takem izvrstnem zastopu se ne pričelo precej boljše gospodarstvo v občimi Šenčurski memo pred, ki je pod komando samovoljnega nemšku-tarskega župana Janeza Maselna od mnogiih strani stiskana tako britko zdihovala. :.= Zato iz ghobočine srca radostno zakličemo: živili vrli Senčurjani! Janezu Maselnu pa: zgubi se!
Iz Kamnika. (Beseda v naši čitalnicci) 28. u. m. vršila se je od konca do kraja tako lepo ., da je bilo zadovoljstvo enoglasno. Po vvodnem govoru gosp. J. Ogrinca pel je moški zbor „Zvezda" od A. Nedveda prav izvrstno, dediščino igro „Veseli dam" ali „Ma-tiček se ženi" v 5 delih od A. Linhart-a, so naši di-letanti skoz in skoz igrali tako, da smo vsi čestitali izurjenosti gospodom igralcem in gospodičinmm igralkam*
-----   301    ------
Slava jim! Dasiravno sta dva častita domoljuba in de-lalna uda čitalnice prestavljena iz Kamnika — v veliko veselje nemškutarjev, češ, zdaj je čitalnici odkljenkalo — vendar stoji čitalnica naša na trdnih nogah. To je beseda današnja očitno kazala. Igra »Matiček se ženi", do-sedaj najveČa v slovenskem jeziku, je sijajno pokazala svetu, da stoji naša čitalnica v prvi vrsti med svojimi sestricami na slovenski zemlji. Povabljeni so bili tudi vsi naši narodni voiilci, da so tudi oni z ,,Matičkom" obhajali „veseli dan". Pa tudi vnanjih častitih gostov S'no imeli lepo število od vseh krajev Slovenije, med njimi tudi našega poslanca gosp. J. Murni k a in gosp. dr. Zarnika. Po dokončani igri stopi tajnik čitalnice na oder, ter pozdravi vse nazoče goste v imenu čitalnice, in bere od dr. Jan. Bleiweisa nam poslano pozdravilo, kteremu so gromoviti ,,slava" klici doneli. Na to stopi gosp. Josip No 11 i na oder in s prepričalno besedo krepko in navdušeno dokazuje, koliki korak da je čitalnica v dramatiki storila s to igro. Za njim je govoril gosp. M urni k ter se zahvalil svojim volilcem za izkazano mu častno zaupanje. Zdaj pa vse zahteva še dr. Zarnika na oder; on navdušeno pripoveduje, kako da mu je rajnki S. Jenko pripovedoval, da s Kamnikom ne bo nič, da je vse mrtvo o narodnem obziru, da le celo malo je pravih narodnjakov. Al zdaj — je rekel — sem se pa sam prepričal, kako da ste vsi ene misli in enega duha, ter vsi zedinjeno se trdno držite narodnosti, kakor kovaške klešče. Navdušeni „živio"- in „slava"-klici so sledili tem govorom. — In daje tako, gre gotovo čitalnici naj veča hvala; ona je vzbudila in gojila narodno življenje, tako , da mati Slovenija sme ponosna biti s Kamnikom svojim. — In tako današnjo ,,besedo" zapišemo z zlatimi črkami v zgodovinsko knjigo mesta našega.
Iz Ljubljane. (Iz seje odborove družbe kmetijske 4. dne t. m.) Ker je lanska zima žito na polju, pa tudi drevje v vrtih in gozdih zel6 pokončala in našim kmetom nenavadno veliko škodo prizadjala, se je družba kmetijska 15. aprila obrnila s prošnjo do ministerstva kmetijstva, naj bi pri ministerstvu denarstva doseglo to, da se poljska škoda po podložnih ces. gosposkah po-zve in najhuje poškodovanim kmetom dotični davek odpiše. Po dopisu c. k. deželne vlade kranjske od 19. avgusta se je prošnja družbi kmetijski spolnila le v tem, da c. kr. finančna direkcija v Ljubljani v vseh okrajih krajnske dežele takim kmetom, ki zarad te škode ne morejo davka plačati, dovoli to, da se jim bode za nekoliko časa odložilo plačilo gruntnega davka in da ga ne bode s silo iztirjevala, ter ga onim, ki so z davkom preobloženi vsled cesarskega sklepa od 21. decembra 1864. leta odpisala; še druzega več pa ne more dovoliti, ker pravi, da škoda, ki jo napravita mraz in sneg, praviloma n e spada v tisto vrsto škode, zarad ktere se odpisujejo davki. — Izmed mno-zih druzih obravnav iz te seje omenimo le še to, da je dr. Orel pokazal konopnino, eno, ki jo je v vodi godil, in drugo na rosi. Res, ne le po lepi beli barvi, temuč tudi po mehkem in volneni blagu se vodni pridelek tako loči od rosnega kakor dan in noč. — Sklep o g. Dimičevih govorih se bere na 1. strani,,Novic".
—  (Zdravstveni svet za deželo kranjsko), čegar ude smo v poslednjem listu imenovali, se je včeraj ustanovil in pričel svoje delovanje; za prvosednika si je izmed sebe izvolil dr. Val en to, c. k. profesorja.
—  (Deželni šolski svet) ima jutri svojo drugo sejo; na dnevnem redu je med drugim nasvetovanje okrajnih šolskih nadzornikov namesti sedanjih, ki so bili le začasni.
—  (Za ravnatelja c. kr. normalke in preparandije) je imenovan c. k. gimnazijski profesor Hrovat. Kakor
pri imenovanji g. Mrhala se je tudi pri g. Hrovatu ministerstvu tako silno mudilo, da ni m6glo čakati nasveta deželnega šolskega svetovalstva, kakor postava zahteva! Za to pa, da bi na mesto g. prof. Peter-nela, ki se je odpovedal, nasvetovalo druzega, cinca in cinca!
—   (Za mestno ljudsko Šolo) je mestni odbor za nadučitelja imenoval g. Bela rja in g. Zimo, učitelja v Velikovcu, za podučitelja g. Ko kaj 1 a in g. Viz-jaka; vodstvo paralelnih razredov na normalki je izročil g. Belarju, v St. Jakobški šoli g. Praprot-niku.
-— [Občni zbor društva v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem) bode 22. dne t. m. Na vrsti bode v tem zboru: 1. Ogovor prvosednikov, 2. nasvetje posamesnih udov; 3. volitev prvosednika, blagajnika in še sedem odbornikov, od kterih morate biti */a v Ljubljani ali v bližnji okolici. — Po tem zboru začne se zborovanje učiteljskega društva za Kranjsko, in sicer po tej-le vrsti: 1. Sporočilo prvosednikovo; 2. sporočilo bla-ajnikovo; 3. odgovor na vprašanje: kako naj se v sedanji novi slovenski abecednik vvrste pisni zgledi, po kterih bi se učitelji in učenci ravnali pri podučevanji v branji in pisanji ob enem; 4. nasvetje o sedanjih in novih šolskih knjigah; 5. razgovor o razmeri med ljudskimi in srednjimi šolami; 6. nasvetje posamesnih udov; 7. volitev prvosednika, blagajnika in še osem drugih odbornikov in treh pregledovalcev društvene blagajnice in knjižnice.
—  Dr. To man je zapustil Matici 10.000 gold., dramatičnemu društvu in Sokolu pa vsacemu po 1000 gold. Te darila je izročila vže vdova Luiza Tomanova dotičnim odborom. Slavni spominki iskrenega rodoljuba!
—   (St. Jakobški trg) v Ljubljani je dobil zopet svoje krasno znamenje Matere Božje, okinčano še s podobami štirih patronov ljublj. farnih cerkev; v sredo dopoldne se je slovesno odkrilo.
—  Grosp. Ves, zlasti v okolici ljubljanski dobro-znani zdravnik, je v nedeljo umrl za pljučno jetiko, za ktero je popred krepki mož dolgo hiral. Naj v miru počiva vrli rodoljub!
—  (Veliki sejm ljubljanski) ni bil kaj živahen. Goveje živine je bilo posebno veliko na prodaj, al kupca biio je čuda malo. Pravijo, da jej bode cena padla, ker je že zdaj mrva predraga. Medli so cel6 malo pripeljali na trg; cena mu je bila izprva 18 gold., pozneje pa^21 gold. za cent.
—  Ce bode občni zbor hranilnice za realko kupil Maličevo hišo zoper nasvet vodstva hranilničnega, bode pokazil blagi namen tako, da dežela mora protestirati zoper sklep tacih m6ž, ki nimajo šole pred očmi, ampak le kupčijo Maličevo. Hraniinični denar je denar iz dežele nabran, ne pa iz žepov enostranskih glasovalcev.
—   „Tagblatt" se togoti, da so poslednje „Novice" grajale divjaštvo nemško o pokončevanji Mtinstra v Strassburgu. Naj „Tagblatovci" ber6 bero lin s ko „Zukunft", pa bodo videli, kako nestrastni Nemci sami še huje grajajo ta vandalizem. Se ve, da „Tagblatovi" pruski koteriji hudo de, da Slovenci slišijo, kaj ima svet od „kulture" take pričakovati, ki zdaj kri preliva tako neusmiljeno, da zgodovina enacega ne pomni! Gle-dite jih, kako potuhnjeno molče velikonemški časniki o tem, da je nemška vojska grozovito divjala nad Stras-burgom! — ko pa je 1848. leta hrvaška vojska obsedla puntarski Dunaj, niso imeli psovk dosti o „van-dalizmu slovanskem"!