Včeraj smo pisali, "da se bo treba odlobiti in pripraviti na morebitno preselitev v tuji svet. Marsikdo bo oporekal, češ: za¬ kaj in čemu pa že zdaj? Odgovor na to je bil nekoliko že včeraj podan. Danes bi dodali te le misli. Avstrija, kjer že več. ko eno leto živimo begunsko živ¬ ljenje, je revna dežela, v kateri za veliko večino izmed nas nikoli ne bo pogojev, za živi jenski obstanek. Saj že dobro vemo, da se je po 1. 1918 več sto tirolskih kmetov moralo izseliti v Južno Ameriko, kar je takrat organiziral njihov poslanec, ki je za nje pripravil ugodne pogoje za strnjeno naselitev. Danes so razmere v Avstriji še mnogo bolj neugodne in bodo še dolgo take ostale. Zato naj si nihče ne dela utvar, da bo mogel tukaj dobiti svoj kos kruha. Kdor se, ko bo to vprašanje postalo pereče, ne bo hotel vrniti, naj ve, da v Avstriji ne bo mogel obstati, ker bo kot tujec in nadležni tu- jezemec še bolj nezaželjen kakor je danes. Zato bo preselitev prej ali slej za vse begunce postala - nujnost. Če torej to vemo in resno poštevamo, moramo že dovolj zgo¬ daj misliti na to, kje naj začne novo življenje in si v miru ustva¬ ri nov dom in primemo blagostanje vsakdo, ki se ne misli vrniti. •Da ali oni bi se sicer mogel pomagati po svetu kar na svojo roko, zlasti, 6e ima v USA dovolj premožne sorodnike. Za veliko večino beguncevjpaje skupna preselitev in skupna naselitev edina možnost in za našo slovensko skupnost tudi edino pametna. Za organizacijo take skupne preselitve in naselitve pa je treba mnogo časa, priprav in podobnega dela, če hočemo, da naša preselitev ne bo tvegan skok. v temo. Prvi pogoj za vse podobne priprave pa je natančno izpolnjena kartoteka vseh slovenskih beguncev. Zato je ta stvar najnujnejša. Nihče haj ne misli, da bo že jutri moral iti, če bo prišel na kar¬ toteko,- Ta stvar se bo še vlekla. Vsekakor pa nihče ne bo mogel skupno z drugimi v svet, če ga ne bo v kartoteki. Kartoteka sama pa še nikogar ne obvezuje k preselitvi! Da pa moramo s pripravami pohiteti, je še drug važen vzrok. V Avstriji sami je več sto tisoč beguncev raznih narodnosti, v Ev¬ ropi pa več milijonov. Vsi ti se bodo prej ali slej morali preseli ti, Jasno je ko beli dan, da bo boljše pogoje za naselitev v novem svetu mogla dobiti tista narodnostna begunska skupina, ki bo najhitreje in najbolj sraotreno organizirana. Po reku: "Kdor prej pride, prej melje" se moramo ravnati~tudi v tej tako usodni odločitvi. Lahko se kajpak zgodi tudi to, da bodo nenadni in nepriča¬ kovani dogodki morebiti že v bližnji prihodnjosti nam vsem - ali pa '/saj egiomni večini - omogočili srečen povratek v domovino, To bi bila najboljša rešitev, ki bi jo nam mogla nakloni +1 božja Dobrota, v^katero verno in udano zaupamo. Vendar ne smemo grešiti v tem, -da bi se po s\ r oji pameti takorekoč vmešavali v božje načrte. Delati .moramo po pameti,ki nam v sedanjih okolnostih. veleva, vse storiti, pravočasno zagotovimo življenje, če ne drugje, pa v tujini. uublmm! Štev* 154--Domači glasovi, 3. VIII. 1946, —r-- v Str. 2. z neko.) o Nafe list Je dne 13.7.1946. v štev.' 136 pod naslovom: "Naselitev v Avstralijo" priobčil članek, ki se peča z možnostjo na¬ selitve v Avstraliji. Kot dopolnilo fce objaviJ enega članka prinašamo danes nčve vesti, posnete po ziiriškem časopisu "Informations - Dienst". Vse vesti iz Avstralije sicer ravno ne soglašajo med Seboj (kaj- pa danes še -soglaša!), pa so zato morda še bolj zanimive. Naj- prvo priobčimo neko avstralsko pismo, takole se glasi: "Trenutno morejo v aAvstralijo samo oni begunci, ki imajo tukaj družine. Kaj bo bodočnost prinesla, trenutno nihče ne ve, ker najprej se morajo vrniti domov cele armade. Jaz ne verjamem, da bi pred 12 - 18 meseci mogel le en begunec priti v Avstralijo vsled pomanjkanja ladij. Vlada se zelo trudi, pridobiti britanske priseljence; kljub vsem drugačnim govoricam bo priselitev drugih narodnosti dovoljena le v slučaju, ce ne bo mogoče dobiti zadosti Britancev. Položaj britskih in ncbritskih priseljencev se temeljito razlikuje. Življenje tukaj je trdo in je večen lov za denarjem. Marsi¬ komu je to ideal, za mnogo Evropejce, pa je tako življenje neznosno. Vendar pa se mora vse za dobro vzeti, če si pregnan iz lastne domo¬ vine., kjer si zadovoljen v miru živel. Kratko povedano, duševni delavci nimajo v Avstraliji mnogo iskati. Samo en primer: Mnogo beguncev- zdravnikov je tukaj ponovno 4 leta študiralo. Čeprav so prejeli diplome avstralskih univerz, je bilo potrebno v parlamentu sprejeti nov zakon, da so jih kljub mnogim protestom 36 od njih zaposlili in jim omogočili prakso. Ce bo vlada še z ?>stale zdravnike napravila zopet nov' zakon, dvomim. Ozkosrčni nacionalizem povzroča vse take težave vsem, ki niso v Avstraliji rojeni. Ta nacionalizem se je v teku zadnjih let spremenil v sovraštvo do tujcev. Vlada, oziroma krogi, ki stoje za vlado, se zelo trudijo, dopovedati pre¬ bivalstvu, naj bo do tujcev dostojen, ker drugače ne bo Avstralija nikoli obljudena. Trenutno so avstralski časopisi polni ponudb za delo, išče¬ jo moške in ženske. Neki oglas se n.pr takole glasi:"Delo ob spremljaifcp vi godbe v dvorani našega zimskega vrta. Dopoldne in popoldne oddih. Solana otroška vrtnarica na razpolago. Cisto, privlačno delo v. 'bližin žini mesta, plača visoka". In z velikimi črkami: "Sobota prosta"." 750.000 avstralskih vojakov, ki imajo pri službah seveda prednost, -bo sedaj demobiliziranih. .Ce ne bo kaj nepredvidenega spravilo industrije v nered, bo kljub temu dovolj delovnih mest za priseljence na razpolago. Temeljna plača za moške znaša okrog 5 funtov tedensko.. - Kupna moč' avstralskega funta je občutno višja od angleškega, .Angleški funt velja 25 avstralskih šilingov. Nekaj tipičnih primerov plač. P -Pek: 7 funtov 4 šilinge tedensko, tesarji: 7 funtov 3 ši¬ linge tedensko, strojepiska:4 funte tedensko, elektromohaniki: 6 4 gov tedensko, e more pri klaparji: 5 funtov 10 šilingov tedenske, komadnem delu v tovarni priti na S funtov 15 Urno' funtov tedensko. Težko j, stanovanjskih his. znatno zboljšalo položaj, šilingov tedensko. Imajo tudi brezposelno zavarovanje, Samec dobi 25, poročen pa pa 45 šilingov tedensko podpore plus 5 šilingov za otroke. Materam . se daje 25 s±3ingev -tedenske podpore in '4 funte premije ob porodu e trenutno s stanovanji, ker manjka 250.000 eno¬ je letna gradnja 50.000 hiš,, kar bo malo družino stane najemnina 25 - 35 Predvidena Za Štev, 154■ o i*» Str. 3 Domači glasovi,; 3*VIII.,.1946. prvega otroka. . , , , Večji del prebivalstva pošilja otroke v državne Sole, ker c,o zastonj. So pa tudi zasebne Sole po angleškem vzorcu. Ka3 f. s ^ t;L ~ 6e Športa in sploSnih življenskih pogojev se imajo otroci sijajno* Svežega sadja je v izobilju, Sonce in neprisiljeno življenje spre¬ minjata Avstralijo v otroški paradiž. . Pomanjkanja živil Avstralija ne pozna. Za zajtrk jejo jaj¬ ca, mesa je v izobilju. Samo sardin nekoliko primanjkuje in cigare- to so trenutno bolj redke. Pijejo veSinoma pivo, ki je kvalitetno dobro, a sedaj racijonirano. Imajo se gin in doma žgani whisky* Avstralska vina so dobra. Čevlji so v prosti prodaji, tekstilije sicer raoijonirane, pa v toplem podnebju 61ovek ne potrebuje mnogo obleke. Avstralija je izSla iz vojske skoro nepoškodovana, je polna energije, podjetna in široko odprca naložbi kapitala. 2ivljestje je bolj surovo kot v Evropi, civilizacija še ni "prefinjena". Nobena izročila ne otežujejo avstralskega življenja. Kdor se hoče tukaj vživeti, se mora znati prilagoditi razmeram. Izgledi za bodočnost so dobri. Med vojno sc nastale nove industrije, ki bedo dalje dela¬ le in se rdzvijale, ako ne bo zmešnjav,- Na prevoz pa pred končam 1.1946 ali še pozneje ni misliti. Vse ladje so prenapolnjene z vračajočimi se vojaki, ki hočejo domov. TOREJ TAKO. - V poslednjem (••su je opažati v Rimu pozornost ;-sbu j aj c to pr; '•! vi. ei ikalno gonj o. Ia najrazličnejših kr a j ih'^nasto¬ pajo na nesramen način možje in ženske, preoblečeni v duh.vnike in ■ edovnice. 2o nekaj čas,a sem na¬ ropajo na dosedaj no-r^.nan gr - ' v ' nasilen način nekateri d nl ir* ki v tramvajskih vozovih. Pri sum¬ ljivih kino predstavah in revi¬ jah sedijo na prvih mestih kle¬ riki in pleskajo. V nekem takem i esramnem gledališču je v odmoru nekdo celo molil brevir« Vse to počenjajo preoblečeni agenti za protiverske gonjo. - V Rimu je duhovščini obisk gledališča in kino predstav že cd nekdaj strogo prepovedan, kar je javnosti seve- la znano. Vendar poskušajo na tak atanski način nahujskati nekri¬ vi, čno množico. Večkrat je seveda /eobleka tako slaba, da komaj re koga premotiti. Pred nekaj ; evi je policija v enem takem lostnem agentu, r-- v 1 -J■ -nefn v V n edikt inskega in. .ra pod imenom ter Linus, "odkrila radi pre *. L so jenega kriminalca, katerega 'o seveda ponovno zaprlas (Inf»D, l 26. 7.1946.) 'IEP USPEH. Naklada p iraškega .t.tednika "Katolik" je v 6.me¬ scih poskočila od 4 na 200.000, SLOVENSKI KATOLIČANI NOSIJO TRNJEVO KRONO. - Po poročilih iz Jugoslavije so se meseca maja vršila tam nova preganjanja du¬ hovništva, to pet posebno na slo¬ venskem ozemlju. Tako je bilo v raznih krajih Slovenije aretira¬ nih 62 duhovnikov, ki se sedaj nahajajo v ljubljanskih zaporih ali v kočevskem koncentracijskem taborišču. V prejšnjih mesecih zaprti duhovniki so sedaj'v ve¬ likem taborišču v Teharjih pri Celju. Nekatere v maju aretirane duhovnike so agenti OZNE med službo božjo odvlekli od oltarja. V šolah se vrši močna protiverska propaganda. Z zasmehom in prezi¬ ranjem govorij o otrokom o veri, ooscenju svetnikov in cerkvenih obredih. (Informations -Dienst, od 26,7.1946.) ZVITA ITALIJANSKA POLITIKA. Kot smo še brali, je italijanska vlada posvarila ameriško vlado, da bo spremenila svojo smer v zunanji politiki, če ji.ne bodo ugodili v njenih zahtevah za po« P- vo mirovno, pogodbe, V pojasni¬ lo. te politike objavljamo odio- . mer iz pisma slovenskega begunca v 1 -'M ji. «*v Italiji je včasih rokam m -'gumo, drugače pa še kar gre. Čeprav Lahi jamrajo, je Italija brezdvoma bogata - pa tu- Str. 4* Štev* 154-«-- Domači glasovi, 3*VIII. 1946. --- di zelo neurejena dežela. Za de¬ nar se dobi vse. In sorazmerno niti ne predrago, Karte so le bolj za mesta, kjer morajo ljudje ne¬ katere reči bolj poceni dobiti. Vrhutega imajo Lahi v inozemstvu toliko svojih ljudi in tudi pri¬ jateljev, da dobivajo ogromne ko¬ ličine blaga kot-podporo. Tudi to jim prav pride, da je sv.Stclica v deželi. Papeške kuhinje delijo hrano pc najugodnejših cenah. Papeška komisija za pomoč, pa de¬ li še obleko in perilo, tako, da se Lahi res lahko zadovoljno sme¬ jejo. Rusi jih vabijo k zelo u- godnim pogodbam in zato, da jih ne izgubijo, jim Anglosaksonci zopet dajejo koncesije in tako imajo LaM prednost, da oba lahko izigravajo* AMERIKAH CI O EVROPI IN RUSI¬ JI. - "Zemeljsko težišče leži da¬ nes v Ameriki" - jo rekel švicar¬ ski pisatelj Denis de Rougemnt, ko se je prod kratkim po 6 letnem bivanju vrnil domov in nadaljeval: Marsikaj kar se tiče bodočnosti človeštva, bo sklenjeno v Zedinje¬ nih državah. Zavedajo se, kakšno moč predstavljajo, pa se jim radi tega zdi Evropa podobna ledeniku, porinjenemu med dva svetova - Ame¬ riko in Rusijo. Evropa jim je ob¬ enem bojne polje, na katerem obe ti državi merita svoje moči." - Kaj mislijo Araerikanci o Rusiji? Različno. Pridobitni krogi seveda žele,'da se jim ta bogata dežela odpre. Ne vidijo nobenih ovir, radi tega je tudi odpotoval pred¬ sednik ameriške trgovske zbornice v Moskvo in imel tam kapitalisti¬ čna predavanja. Drugi imajo pravi strah pred Rusi ter so za to, da se'Rusija kar takoj obsuje z a* toroskimi bombami in uniči. Vidite, tudi za USA je Rusija uganka". KATOLIŠKA KNJIGA. - Italijan¬ ski katoliški založniki so imeli v Rimu svoj kongres, katerega se je udeležilo okrog 120 knjigarnar jev." Kulturno življenja v ital. katolicizmu je kaj živahno, Pc svečani službi božji v cerkvi sv. Petra so -udeleženci obiskali va¬ tikansko knjižnico. V avdijenčni dvorani so založniki priredili razstavo najvažnejših literarnih novin, za katere se je sv.oče Pij XII. zelo zanimal. PADLI V OBEH SVETOVNIH VOJ¬ NAH. - Pri sedmih najpomembnejših narodih je bilo v prvi svetovni vojni 77$ vseh vojaških žrtev' padlih vojakov, v drugi pa 90$, Kot kažejo pričujoče številke so bile te izgube zelo različne; prva številka ve število mrtvih vojakov v prvi, druga pa mrtve v drugi svetovni vojni. Francija 1,358.000 - 167.000; Britanski imperij 1,908.000 - 390.000; Italija 650.000 - 175.000; Ze¬ dinjene države 1,126.000 - 325*000 Rusija 1,700.000 - 3,000.000; š Nemčija 1,774.000 - 3,250.000; I Japonska 300 - 1.500. KDO ODLOČA V POLITIKI? - Te dni se je svet tudi formalno poslovil od znane ustanove Zveze narodov, ki je od 1.1919 pa do konca imela svoj sedež v Ženevi. Zakaj pa ravno v Ženevi? To je zanimiva, malo poznana zgodba čisto na robu svetovne zgodovine. Ob ustanovitvi Zveze narodov sta se dve mesti potegovali za čast, biti sedež te mednarodne ustanove - Ženeva in Lausanne. Boj je bil hud, ker s tem ni bi¬ la združena samo čast, temveč tudi velika gospodarska korist. Zedi¬ niti se niso mogli. Delegati po¬ sameznih držav so se sporazumeli, da tudi v tem vprašanju prepusti¬ jo odločitev ustahovitelju Zveze predsedniku fllsonu. Predsednik Wilson je pred vsako važnejšo odločitvijo vprašal za svet svo¬ jega svetovalca polkovnika House- ja. Polkovnik je nasvetoval Žene¬ vo in tako je to mesto postalo sedež Zveze. Toda pred nasvetom je tudi polkovnik House dolgo razmišljal, katero mesto naj svetu¬ je. Ker se ni mogel-odločiti, se je obrnil na svojega slugo, cigar izkušenosti in poznavanju sveta -je zelo naupal. Sluga mu je od¬ vrnil: "Ce smem izreči svojo sodbo, moram po svoji najboljši vol ji povedati, da je ženevsko podnebje za revmatizem Vaše ekselenoe u- gednejše". To je.bil.pravi vzrok za odločitev.