V Gorici, v tor-ek dne 24. februvarija 1914 Tečaj XLlV. Telefon it. 83. 'Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr, K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno, Upravutštvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati ioco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, Če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3»krai 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje Črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. --tt—."::/;;';;,',^,;,.................... ,------------# Izhaja trikrat na teden, in sicer t t* rek, četrtek In eobeto ob 4. uri popoldne. I Stane na 4eto. K 10*— I V« t> ... »s 2*50 , Posamične številke stanejo . • • ,8.vJEn. Ha naročila brez iloposlane naročnine se ne osiramo. •-----------------------------# Deželni zbor. Iz II. seje. Poročila deželnega o d b o ni. Iz 11. seje irnarro poročati še to le: Prošnja občine Biljana za zgradbo kapnj-ee pii Lunjevih, Zarnarjih in v Bar.bani se izroči tehničnemu odseku, da dovoli primeren prispevek: odobri naj se izplačilo prvega obroka 1700'K deželne podpore za vodovod v Jezerca! ; juridičnemu odseku se odstopi zakonski načrt o uvrstitvi ceste Kopriva-Vipolže med skladovne; tehničnemu odseku poročilo o podpori /a cesto Korona- most čez Birso; finančnemu odseku rač. sklep dež. zaloga in združene kmetijske šole za 1912; finančnemu odseku odobritev sklepa za dovoljenje 117 K uadaljne podpore za popravo VI. skočnika namakalnega kanali po Tržiškern polju: finančnemu odseku odobritev izplačila 2f>'/< prispevka za vodovod v Bračauu; istemu odseku zvišanje kredita na 6000 K z.ii visokošolske podpore: šolskemu odseku načrt o spremembi zakona o šolskem nadzorstvu: financ lemu sklep pomak-ue-nja strojnika umobolnice Della Mora v lil. vrsto X. plačilnega razreda; šolskemu letni prispevek nbrtno-nadaljevanje šole v Tolminu, da se zviša; pravnemu in finančnemu odseku načrt za uvedbo davščine od vrednostnega prirastka .nepie-mičnin. P o r o č i 1 a p r a v n e g a odsek a. Županstvo Gorjansko je prosilo, da bi se sprejeli na bieme dež. zaloga troški, povzročeni p»> Mariji Adamičevi iz Za-grajra v bolnišnici v Trstu (poročevalec dr, Podgornik.) Po pojasnilih se sprt .'me sob K na breme deželnega zaloga. P o i o č i I a k meti i s k e g a o d s o k a. Prošnja za podporo govedorejskega društva v Muši se odstopi deželnemu odboru v poizvedovanje. Glede prošnje za podporo goriškega vinarskega diuštva (poročevalec Furlani) se pooblašča deželni odbor, da se izplača 1500 K, ko bodo redna sredstva mi razpolago. Prošnja kmetijskega zadruge v Maijanu in prošnja kmetijskega društva v Rooinju se odr.topi deželnemu odboru, istotako prošnja za podporo Nikolaja in Josipa Pinat. Poročila -šolskega o d s e k a. Razne prošnje ueiteljščnikov za podpore se odstopijo deželnemu odboru, istotako gojencev obrtnih šol (poročevalec Rebula.) I) e ž e I n e m u o d b o r u s e d -\ n a r a z p o I a g o z n e s e k 5 0 0 0 K glede raznih podpor. Nato se sprejmejo en bloc točke od 22. do 5o., ki so same piošnje z;i podporo. Podpore želijo: zveza italijanskih uči- L teljev v Gorici za otvoritev izpopolnjeval- I nega pedagogičnega tečaja za učiteljice I otroških vrtcev, naducitelj .los. Ceschia, I da bi obiskal poletni tečaj v Florenci, vdo- I va šolskega vodje Ana Škardu, Ana vdo- j va Jug, županstvo Cerkno za čipkarsko! šolo, italijanska dijaška miza na Dunaju, I naJučitrlj Josip Orel iz Prvačine za sina I Stanislava, ki je na trgovski šoli v Pragi, I odbor podpornega zaloga za revne učence I tukajšnje državne gimnazije, čipkarska I šola v Čepovanu. Roman Pahor iz Renč, j gojenec orgljarske šele v Ljubljani, Ha- I lijansko akademično društvo na Dunaju, I zveza italijanskih učiteljev v Gorici, uči- I te'j Stanislav Vičič za odpravnino, los. I PJiavee, gojenec konservatorija na Du- I naju, Pevsko in glasbeno diuštvo v Go- " I rici, Štefanija vdova Uršič, Marija vdova I I Križnic, Katarina vdova Ivančič, nad- I I učitelj Vinko Koos.-Marija vdova Likar, I I Amalija vdova Trampuž, dijaška kuhinja j I v Golici, A. vdova Betjol, los. vdova Ra- j I dica, zveza italijanskih učiteljev za usta- I I novitev učnih štipendijev za obiskovalce I I poletne univerze v Florenci. R. vdova I j Treleaui, Srečko Kumar, gojenec glasbene I I šole v Lipskem. Rudolf I ipizer za obisk I I glasbenega konservatorija na Dunaju, I I goriški municipij za zvišanje podpore za I I mestno glasbeno šolo. I I S a m o s t o j u i predi o g i. j I Poslanec F u r I a u i je obširno ute-1 I mcljeva! svoj predlog glede obnovitve ca- I I rinske in trgovinske pogodbe med Avstro- I I Ogrsko in Italijo in Nemčijo. -¦ Predlog j I se izroči kmetijskemu odseku. I J Poslanec K-o v a č je utemeljeval svoj I T predlog glede uravnave hudournikov j Grajščeka in Lokavščeka. Predlog se od- j I stopi tehničnemu odseku. j I Poslanec d r. B u g a 11 o je liteme- I I Ijeviil svoj predlog glede uvedbe zakona I o javnih plesih. -- Izročen pravnemu od-I seku. t Isti poslanec je utemeljeval svoj I predlog glede delne preuiembe § 15. in 16. I dežeinozborskegi volilnika. Izroči se j pravnemu odseku. j (Utemeljevanji pos!-. Fiirhuiiia bi Ko- 1 vača ter predloga dr. Bugatta priobčimo.) I III. seja. I Bol I radi nameravane deželne davščine na j zasebni konsuiu vina. I Pred dnevnim redom se je oglasil za j besedo I podglavar c?r. Fraako I ?: vprašanjem :ia deželnega glavarja. De-I želui odbor je predlagal davek na zasebni 1 konsum vina in povišanje davka na pivo. I Ta predlog je dal nam nasprotni stranki I povod za divjo agitacijsko gonjo po ča-j sopisju in shodih, češ, da obdačijo kmeta. I Ljudstvo je razburjeno in b;iti se je ne- j I varnih posledic. Pri posvetovanju o po- j I kritju primanjkljaja v deželnem odboru se j je govorilo o tem, da se zadene z novim j I davkom zasebnega konsumenta v mestu j j in ne prodneenta. To je smisel predloga, j I Vse to se je tudi pojasnilo nasprotnikom, j I vendar se je zlobno agitiralo proti dežel- 1 I nemu odboru in zlasti proti meni in tova- j I risu Pomniku. Vprašam gospoda deželne- I j ga glavarja: Ali mu je znana ta divja agi- j I tacija in zlobna gonja proti deželnemu od- i J boru in ali hoče pojasniti avtentično raz- j I govarjanje v deželnem odboru in smisel l I predloga? I I Deželni glavar Faidiitti: I I Znano mi je, da so bili shodi po de- I I želi. Govorilo se je to in ono in poznalo se I I je, da brez vednosti, kaj je nameraval de- I I žehii odbor. V deželnem odboru smo bili I I vsi za to. da ako se naloži nov davek, da i I se davek ne sme djati na prodneenta. Vsi I I smo bili jednega mišljenja in prepričanja, j I Nijbrže je bilo napačno interpretirano in j j iz tega morda je sledilo mnenje, da je da- j I vek proti producentu. Tudi pri Furlanih se I I je culo to. Ali pri nas so bili previdni, in ni j J se zlorabilo te okoliščine, kakor hitro se I I je pojasnilo, kako je. Ne sme se vzeti sa- I I ino jedno besedo in zidati na njej. Resnica I I je ta: da deželni odbor je pretresoval I I predlog o davščini m zasebni konsum I I vina in edini smo bili v tem: da ta davek I " ne sme zadeti produeeiiia, ' Fon dobi besedo in pravi, da on na shodih" ni niKjer omenjal ne dr. Frankota ne Do-| minkota. Govori vedno, da ni izjem v na-| meravanem davku, da ni izvzet produeent; j da predlog pravi samo, da se ima obdačiti j vino, ki se povžije. »Mi smo sploh proti vinskemu davku.« Mi smo proti temu, da I bi ljudje hodili v krčme___On bo delal z vso silo na to, da se zakon ne sklene. I Deželni glavar. Mi smo ravno tako proti krčmam kakor častiti Fon, ker Škodujejo. Slabega namena ni bilo pri nas, ko smo predložili načrt. Ce ga hočete sprejeti, prav, če ne i\ zavrzite. Dajte nam pa druge vire. Fon proti glavarju. Fon: Vi polemizirate z menoj s predsedniškega mesta. Deželni glavar ostro, s povzdigujeuim glasom, zavrne Foua, in pravi, jaz sem deželni glavar. Zagovornik deželnega odbora je deželni glavar. Fon bi rad še go-votil, pa deželni glavar mu ne pripusti besede. P o r o č i 1 a d e ž e I n e g a o d b o r a. Zakonski načrt za uvedbo davščine na zasebni konsum vina se odstopi finančnemu in juridičnemu odseku; tehni-ko-v^ezniškenui in finančnemu poročilo o posojilu za nakup delnic železnic: Gorica-Červinjan-Belvedei in Gorica Ajdovščina Uno.ono K); šolskemu in juridičnemu zakonski načrt glede učnega ustroja realk; finančnemu in juridičnemu zakonski n a č r t z a u v e d b o o b č i n s k e da v-š č i n c za j a v ne zabave v korist I u b o ž u i b zalog o v obči n, tehničnemu poročilo za zvišanje prispevka za ce-sto ob Makorini; tehničnemu odseku odobritev sklepa dež. odbora za izplačil o p r v e g a o b r o k a deželne po d p o-r e za cesto D o I e n j a - T r e b u š a-(i o r. T r e b u š a - Č e p o v a n v z n e s-k u 1 0 0 0 0 K; tehničnemu odseku se iz-i ročijo dalje poročila o prispevku za vodne naprave v Fjumičelu. poročilo o podaljšanju podpore 10000 K za cesto Kopriva-l Vinolžc in poročilo o zgradbi sadne su-[ silnice na slov. oddelku deželne kmet. šole z zneskom 1100 K. •-- Odobri se sklep dež. odbora glede izplačane nagrade 14000 K finančnim organom, ki so pobirali dc-, /elue doklade na užitnino tekom leta j 1912. •— Tehničnemu odseku poročilo o primernem prispevku za železnico Ronki-Tržiška Inka, za zgradbo železnice Go-rica-Čcrvinjau in Belvedcr-Gradcž. | P o r o č i I a t e h n i č n e ga odsek a. D o v o ! i s e županstvu Fara za vodnjak 1500 K, 230 K podpore županstvu Volče za vodovod v Selu (Volče), županstvu Pomkvc za cesto Ponikve-Klavže 30(1 K. 1200 in 1300 K za cesto Dobrovo-Medana-Fojana (Medana, Biljana), 1400 za vodnjak pri Venirjih in Tintorjih (Gradišče ob Soči), 800 K, po previdnosti, za vodnjak v Vrtovinu. 25r/ prispevka žu-p;>vstvu Dolenje za vodnjak, 2000 K, to je 25rv, Mlekarski- zadrugi na Idrskem v kritje troškov in nakupa mlekarskega orodja, dovoli se na drugo prošnjo Idrske mlekarske zadruge 400 K (poročevalec Miklavič), 820 K županstvu v Kanalu za kanalizacijo trga, 1500 K županstvu Renče za vodnjak pri Mrljakih (poroč. Fur-lani), 1250 K, po previdnosti, za postavitev treh sesalk v občinske vodnjake v Muši. 800 K županstvu Žaga za vodovod pri Šckelnih (Miklavič), 550 K za cesto Lok- vica — skladovna cesta Mircn-Opatje-selo (Furlani), 875 K županstvu Podgora za vodnjak v Podsabotinu (Furlani), 500 K županstvu Renče za vodnjak v Ozrinjii (Furlani), 2175 K za zgradbo dveh vod-, njakov v Gabrijah upravnemu odboru v Sovodnjah (Gregorčič), 9000 K županstvu Marijan za kanalizacijo, 500 K županstvu .. Marijan za lastnike delavskih hiš. Poročila kmetijskega odsek a. 200 K se dovoli vinarskemu in sadjarskemu društvu v Ribembergu, 150 K vinarskemu in sadjarskemu društvu v Kamnjah, 400 K vinarski zadrugi v Šem-pasu, 200 K sadjarskemu društvu v Komnu, 100 K podružnici Goriškega kmetijskega društva v Biljah (poročev ilec pri vseh teh poročilih Furlani), 2000 K letne dotacije za 1913. in 1914. za Terez. kmet. društvo. Poročilit p e t i c i j s k e g a odseka. Dovoli se: 100 K Ivanu Pavletiču, bivšemu vratarju v deželni gluhonemni-ci, 250 K zvezi proti kupčiji z dekleti, 50 K avstr. vinorejskemu društvu na Dunaju, dovoli se 600 K pokojnine Matildi vodi vi Dosso, 100 K avstro-ogrski šoli v Aleksandriji (znesek se je zvišal od 50 na 100 vsled posebnega priporočila poslanca Furlanija), 1000 K otroškemu zavetišču v Gradežu, 1000 K društvu za podpiranje odpuščenih kaznencev, 600 K društvu sv. Vincenca Pavlanskega v Gorici, 300 K pogorclcem iz Kala, 500 K za vodovod v Karteeinab pri Bukovem, 100 K županstvu Trnovo za zgrajeno napajališče (poroč. Mikuž), 1000 K za most čez Veliki potok v občini Gabrije, 200 K pogozdoval-neinu in olepševalnemu društvu v Bovcu (Mikuž), 50 K dunajskemu odboru za spomenik na bojišču pri Aspernu. Deželnemu odboru se je v milo: prošnja županstva Bovec'za napravo vodovoda, prošnja županstva Marjan glede zgradbe delavskih hiš, županstva Moša glede zgradbe občinske klavnice, društva drž. uradnikov za zgradbo uradniških stanovanj, županstva Grahovo za vodovod v Zarakovcu, prošnja županstva Ronki za zgradbo lazareta, županstva Dolenje za brambrie zidove ob Potoku, prošnja Jos. Lipicerja, državne zveze za organizacijo oboroženih čet šolske mladine, prošnja prost, strelskega društva v Chioprisu, prošnja za vodovode v Otaiežu, občanov iz Nemškegaruta za vzdrževanje občinske ceste, občanov iz Volarjev za most čez Sočo, županstva Renče za popravo župnišea, prošnja Josipinč Jug iz Tolmina, čevljarske zadruge iz Mirna, Fine Marinič, vdove dež. uradnika, prošnja Luke Golob in Ivana Sturm za vodovod v Zakojei, prošnja Andreja Rot iz Žage za škodo po streli, prošnja odbora za zgradbo župnišča v Otaiežu, da se odobri uporaba deželne podpore 3000 K, prošnja društva slov. kolonov, prošnja Antona Cigoj iz Kamenj, županstva Ro-činj za most čez Sočo pri Avčah, prošnja dunajskega osrednjega odbora za zgradbo avstr. zračnega brodovja, posojilnice v Muškoli za nakup železne blagajne, prošnja Franceta Mikulin iz Medane, vdove Braz z Žage, županstva v Šebreljah za brezobrestna posojila oziroma.nagrad za kritje streh z ognjevarnim materijalom, prošnja M. lvaučiča, L. Gorenščka in A. Sišterja za podporo za vodovod v Ravneh, Drežuiea. Na dnevni red se je šlo preko prošnje županstva v Šebreljah za posta- vitev javne tehtnice, za popravljanje cer-kveMatere božje in stolne cerkve v Gra-dežu, preko prošnje Terezije Trampuš, županstva Ronki za odpis nekih bolniških troškov, društva za podpiranje avstrijskih viznajdeb, preko prošnje za podporo davčnih eksekutorjev v Gorici, preko prošnje Pavla Rosica iz Stanovišč v kritje troškov pri popravi hiše, preko prošnje i mariborskega društva za podpiranje izpuščenih kaznencev. Z veza obrtnih zadrug. • Točka 49. dnevnega reda se je glasila: poročilo o prošnji za podporo pripravljalnega odbora zveze obrtni h-zadrug v Gorici z a v z d f žre Va n j e. z ve z"e. '(Poročevalec, dr. Češči/ii.) Predlog peticijskega odseka se je glasil: da se preide preko te točke na dnevni red. AH v svojem imenu je dr, Češčuti proti temu, da se preide preko te točke na dnevni red. Dr. F r a n-ko pravi,., da gre tu šele za pripravljalni odbor, če bi zveza že obstojala, bi bilo kaj drugega.' Tjlede na finančne razmere dežele še ne more dovoliti podpore. Dr. Češčuti dokazuje, da taka zveza dejansko že obstoji. Dovoli se znesek 500 K s pogojem, da se dokaže obstoj zveze. (O tej zvezi bomo še govorili!) Kapucinski samostan vOorici. Točka 57. se je glasila: Poročilo o prošnji kapucinskega samostana v Gorici glede podelitve podpore vkritjedolga, napravljene za zgradbo cerkve. Oglasi se Roječ, ki omenja veliko dobrodelnost kapucinov, njihovo duhovsko službo in nova, cerkev je tudi v olepšavo mesta. Želi,, da bi se dalo kapucinom najmanj 1000 K podpore. Dr. Gregorčič omenja, I da so prosili podpore kapucini že leta ¦J 1912. in takrat se jim je nameravalo dati 10.000 K. Dr. Gregorčič predlaga 2000 K v 2 letih in zalog, dan na razpolago dež. j odboru za razne prošnje, naj kse zviša od j 5000 na 6000 K. Govorili so dr. Bugatto, dr. Rebula, . dr. Češčuti, predlog se izroči deželnemu odboru, da da izdatno podporo. .-.. Samostojni predlogi. Posl. Roječ je utemeljeval svoj predlog, za .uvedbo, zakona o učnem jeziku na ljudskih in meščanskih šolah, ki naj bo slovenski, oziroma laški. Isti poslanec je utemeljeval svoj drugi predlog glede uvedbe realčnega zakona (dež. odbor je predložil že realčni zakon, seveda ne radi Rojčevega predloga.) Isti poslanec je utemeljeval svoj predlog glede ustanovitve deželne zavarovalnice. Dež. glavar je povedal, da se deželni odbor že peča s tem predmetom. Furlani je utemeljeval svoj predlog za ustanovitev osrednjega vinorejskega društva in podružnic v deželi Goriško-Gradiščanski. (Utemeljevanje in predlog priobčimo.) Dr. P e 11 a r i n je utemeljeval svoj predlog glede ureditve pravnih razmer občinskih uslužbencev in pravnih razmer učiteijstva ljudskih in meščanskih šol. Sklene se, da se predložita tostvarna zakonska načrta še v tem zasedanju. Poslanec D o m i n k o se pridruži s svojim predlogom Pettarinovemu z dostavkom da se dovoli 25% draginjska doklada uči-teljstvu, dokler ne stopi zakon v veljavo. Predlog se izreči šolskemu odseku. Poslanec, k« nima nič dela. Posl. R o j e c je utemeljeval potem svoj predlog glede zvišanja števila členov finančnega odseka od 7 na 9. Toži, da je manjšina, 3 novostrujarji, premalo upoštevana, da pravičnost in hitro poslovanje zahtevata, da bi se njegov predlog sprejel. Posl. dr. Po.d gornik pravi, da so se odseki sestavili sporazumno, da ni bilo nobenega nasprotovanja in da je manjšina v polni meri upoštevana, tako da se nima nič pritoževati. Manjšina lahko prisostvuje tudi sejam finančnega odseka. Predlaga: prehod na dnevni red. Roječ: pravi, da je novostrujarjev res le malo, ali veliko moralno silo imajo in on nima nič dela. Zastonj hodi gor, denar, katerega dobiva, je proč vržen. Sprejme se dr. Podgornikov predlog. Roječ je rekel tudi, da je premalo sej in da se cela dežela čudi, da je tako malo sej. Mi smo prišli sem delat.... » D e ž e 1 n i g U v a r pove Rojcu, da odseki pridno delujejo. Poslanci v odsekih delajo po 5 do 7 ur na dan. In kadar odseki končajo svoje delo in se nabere materijah se skliče seja. V varstvo Poslanec F u r 1 a n i je utemeljeval v deželnem zboru 12. t. m. svoj predlog, glede obnovitve carinske in trgovinske pogodbe med Avstro-Ogrsko in Italijo in Nemčijo. Utemeljil je svoj predlog tako-Je: Kakor znano, trajajo različne trgovske pogodbe Avstro-Ogrske do konca decembra 1917. Obnoviti se imajo z na- i slednjim letom. V smislu nagodbenih za- j konov pa imajo začeti pogajanja med aw { strijsko in ogrsko vlado za ureditev ean vinskega in trgovskega razmerja že začetkom 1915. Avstrijska vlada mora .torej imeti kar najhitrejše zbran ves potrebni materijal za revizijo carinskega tarifa in trgovskih pogodeb. Zatorej nabira sedaj nujno potrebno gradivo. Izmed kmetovalcev naše dežele, v kateri se skoro tri četrtine prebivalstva peča s kmetijstvom, težijo poleg pridelovalcev razne zelenjave in vinogradnikov zlasti pridelovalce krompirja tozadevne točke trgovskih pogodeb z Italijo in Nemčijo. Na zgodnji italijanski krompir, ki prihaja v našo državo, ni ntkake carine, ali ne le to, italijanski krompir uživa na avstrijskih železnicah vozne olajšave, ka-koršnih ni deležen naš domači pridelek. Umevno, da je to v veliko kvar domačemu kmetu-davkoplačevalcu. In ker je dolžnost vsake države, skrbeti za svoje državljane v vsakem oziru, je potreba, da se postavi visoka carina konkurenčnemu tujemu pridelku ter se tako varuje interes državljana in potrebno je glede prevažanja po naših železnicah, da vživajo domači pridelek razne olajšave ne pa pridelki tuje države. Goriškega zgodnjega krompirja gre v Nemčijo na leto okoli 35.000 q. Ali ta naš izvoz v Nemčijo je jako otežkočen s carino ene marke na vsak kvintal krompirja v času od 10. junija do 1. avgusta vsakega leta. Tako se zapira pot našemu blagu pri izvozu na severu ,na jugu pa je odprta pot tujemu pridelku v konkurenco našemu na domačih in tudi na tleh Nemčije. Naša dežela prideluje obilo izvrstne zelenjave in sadja, ali kakor za krompir dajejo avstrijske železnice tudi za italijansko zelenjavo in sadje olajšave, ka-koršnih ne uživajo domači pridelki. Prevoz 100 kg italijanskih pomaranč iz Trsta na Dunaj stane za vsakih 100 km 6.6 v, za naše goriško sadje pa 8.8 v na 100 kg in km železnice. Naše vino občuti premajhno carino na uvoz vina iz Italije. Poleg navedenega moramo povdariti, da so v nižini naše dežele prav ugodna tla za pridelovanje okinčevalnih rastlin in cvetlic. To pridelovanje se prav izdatno poveča in izpopolni tekom let. ako bi je ščitila vlada pred veliko tujo konkurenco. Š primerno carino bi se zaprla pot tujim pridelkom in Goriška bi mogla kriti vso pptrebo v Avstriji, namesto da prihaja tako blago iz Italije. Gospodarstvo v naši deželi obilo trpi pod obstoječimi razmerami trgovskih pogodeb. Zato je umevno, da se je na poziv Gospodarske zadruge za Goriško okolice; zbralo na shod v Trgovskem Domu 2. t. m. nad 1000 kmetov in da je bila na shodu soglasno sprejeta resolucija, tičoča se carine in varovajoč interese našega kmečkega prebivalstva gledč na nove trgovinske pogodbe. Resolucija zahteva: »Na krompir od 10. junija do 31. julija 6 K carine od kvintala, visoka vlada naj si prizadeva za odpravo eolnine 1 marka na naš krompir v Nemčijo od 10. junija do 1» avgusta. Na sledeče rastline kakor fino namizno zelenjavo, solato, radič, grah v stročju, fižol v stročju, karfiol, špinača, kumare, korenje in zeleno redkvico po 40 v na kg. Za šparglje l K pri kg. Za paradižnike 10 v pri kg. | Za vso drugo zelenjavo 6 K pri kvin-talu. Za konservirano zelenjavo 100 K pri kvintalu. Na sadje, črešnje, breskve, Cešplje, marelice, ringloti in drugo koščlčarsko sadje bodisi v velikih ali malih množinah po 40 v na kg. Za hruške, jabolke in kostanj po 20 K pri kvintalu. Na olepševalno drevje in grmičevje po 40 K pri kvintalu. Na cvetlice 400 K pri kvintalu. Poziva se visoka c. kr. vlada, da doseže zvišanje carine na uvoz vina iz Italije.« Kar velja za slovenski del dežele, velja tudi z a f u r 1 a u s k i de!. Glede* na to skleni visoki deželni zbor: Poziva se visoka cesarska vlada, da upošteva v polni meri nuinc pomoči potreben gospodarski položaj naše dežele in škodo, katero trpijo naši kmetovalci vsled carine prostega uvoza iz Italije raznih konkurenčnih pridelkov in prevelike carine na izvoz krompirja v Nemčijo ter poskrbi v novih pogodbah z Italijo in Nemčijo polno varstvo naših domačih pridelkov nasproti uvozu iz drugih držav iti glede na izvoz v druge države v dobrobit domačega kmetovalca - davkoplačevalca in države same. V formalnem oziru oredlagam. da m* izroči predlog kmetijskemu odseku. (Sprejeto.) Politični rnmnnsH atentat t HMn V uradnih prostorih grško-katohske škofije v Dehrecimi se je zgodila včrrai strahovita eksplozija, vsied katere so bde štiri osebe ubite, sedem pa težko ran je nih. V škofijo je dospel v mmdeliek zaboj, v katerem je bil peklenski stroj, napolnjen 7. ekrazitom. Ko so odprli /ahof je eksplodira! ekrazit in strahovito učinkoval. Škofov namestnik vikar Mihael Jač kovic, in tajnik Ivan Sfepkovski *>ta faU raztrgana na drobne kosce, V drug? s*>bs je bil škof Štefan Miklossv. ki je bd Se ma. lo ranjen, v tretji sobi sta bila ubha škofijski sluga iti njegova /ena, škofov ;>dves-nik Aleksander Csath pa je In! s?wtn»» uc>-varno ranjen. FsploHfa je bila tako vfn;*-da so se podrle vse stene phirmskth p*"*'* štorov, palača sama je močno »u^ajana. p» bližnjih hišah pa *•» vsled zračnega p; j tiska popokale vse sipe. Panika med pu--bivalstvorn je bila velikanska Ko je /vedela hčer Jačkoviča o tragični M«r?i svo» jega očeta je zblaznela. Kmalu po eksplo/Hi si Je prišla t »sedati kraj katastrofe komisija, ks je vfog?M • la. da gre za politični mtmmsM atentat Dognala je dalje, da je prišel /uboj ?/ Čer* novic in da te bil zaboj že v sob**?« ttama-njen škofu. Storilca ni mogoče /,^k4$f? f-se nahaja naibrže /e »/ven \wtrui. Zakaj je nastal ateitM!? Madžarska okrutnost in samopušnost že pm/ro^M tisto veliko ne voljo med narodom, k-1 rudi tako silne katastrofe. Ker :ri d^e^Li madžarska vlada poPnst sol ir. t;ra%M madžartzucijo Romunov je upregla h« w.eir-kev v svoje ra/narod*»v.tlno delt* ur, er*. kev ji je popolnoma ustregki. Preti J Se-toma le ustanovili vlada /a ^koftf*« H4« dudorok madžarsko gr^ko ka^l^ko škofijo in uvedla v vse cerkve :uad.?.tr^< |e» /ik. brez ozira na večino p*vNvaK?va. k je odločno riimunsKo. 7„j šk«»fj k v& M imenovan madžarski duhov rak \\»M*n,sv. kar Je ljudstvo 4e ho? S ruAačiJu'. Nas\i'n so demonstracije proti skom m *. ečkr.t* V-bil škof iz cerkve spojen. \a v-e t&šnlv so se pa pritožili romunski ikofte v Pim iti zahtevali, da preneha isnMbmc »«*<• v razna rodovafue namene Pane* k v res. niči ohtiiihtt reutedttro in le poslat delegata, ki imf na licu mesta pregleda razmere. Dasir;ivno je tnt ta videl, da so i*ri?*»Jbe upravičene, nt naslonit nroti %kofu t« cerkev le potrdita škofa Mflossvm. Vsi««J te e rkvene odredbe te seveda ra#bt»F?.ef«k nio narastto in mdtlo tudi misel atcntaU Škof le dobival neprestano utrnilm nh-ttta. fili tMldajal državnemu pravdnt%!v». a tam se niso /menili .ta pisma. Atentat je povsod! globoko vplival In pokazal, kako silno gibanje je med rumun-skim narodom na SedmograŠkem za narodne pravice, kar pa madžarskih satru-pov nikakor noče vznemirjati. Morebiti pa tudi te pouči atentat, da se z usodo narodov ne igra in da nekaznovano nihče ne pritiska narodov. Politični pregled. Poslanska zbornica. — Sedanja poslanska zbornica je menda obsojena v to, da govori vedno vse o njenem skorajšnjem koncu. Pred meseci je bila rusinska » obstrukcija Damoklejev meč, sedaj, ko je med Poljaki in Rusini dosežen sporazum, grozi obstrukcija Čehov. Zato se trudi vlada ua vso moč, da doseže spravo med Cehi in Nemci, ali dosedaj je vse njeno prizadevanje le udarec v vodo. Češki Nemci nočejo popustiti, nočejo pripoznati, da je Praga samo Češko mesto in zato je skoraj gotovo, da ne bo dosežett sporazum med Čehi in Nemci. Ker pa smatrajo čelii ., narodnostni sporazum za predpogoj rednega parlamentarnega delovanja, zato je več ko verjetno, da nadaljujejo Čehi v parlamentu obstruketjo. V tem slučaju je razpust zbornice gotova stvar. Zbornici, ki se snide 5. marca predloži vlada razne zakonske načrte in sicer pooblastilo za nove dolgove« načrt za brambno reformo predlogu za lokalne železnice. Da bi šli poslanci lažje na vladni Ihn in glasovali /a brambno predlogo, prepravijajo vladno Časopisje že nekaj časa članki o oboroževanju Rusije in o silni nevarnosti, ki preti Avstriji. Nova brambmt predloga je za prebivalstvo seveda veliko breme, da bi tu bih po-danet bolj naklonjeni, je predlo* ž da vlada š*e predlogo u lokalnih železnicah. Ki bt mogla prebivalstvu znatno koristiti, da niso nekatere zidane samo iz vojaških o/irov. Tako je pa celo ta predloga v marsičem le breme za prebivalstvo In kljub temu je gotovo, da bodo vse predloge od /borttice sprejete, če ne bo preje konec zbornice. Pogajanja med ftumunl In Madžari so ra/nita. I>a pridobi Avstrija Rutmmsko /opet ua sv«»|a stran je ukaza! Dunaj gMu !'is/i. da se pogaja z Rmmmi in da *ku?is!f^kf V'tchi\ltnk ^'fof S'?s/a fe ime-i»t\af pre-Jf«^. po katerem naj postatte kdo dekžep ohscoječsb državnih y«ikotsov za invalnrt t^r». S jem je h'A\ seveda stvar hntL„uu m krajev iftji UnmumU trna en v/r«?k v«č ogibati se \vsjf(|5 Tako prklo-Inva \vHtrt?.i pnUtelje, \?ha«b>. Ne.Nikotjsko dete •¦. vropskih ¦.vte--.?1" se dob?fo svojec i^tavarM. Princ \\~k>4 je y.->.s%if 4«K*«skj kralj, Takt -.c o-ihW,\t veta \/'. fi«xl vod-v^h?»5 »nune^.,1 t?-.sa'4 pase h p^tuw Wtr> >Mi, da um- m**»luV.h* % lnwr.vt alba^kekr.i1 ru--.'.".Ls vf.«d^r>X*ii ikrorro Na vJMd« Nev-v. t r J se srfefes Ww4 ifepyt;u^rt m čist'* v *'*W; kr„»W'V *niht*,tfm p*rslMsaS »tvttje 5»"-: t?ajrW', ki. sy> ?t,nrw\J.\i vuo}«» iitfiiiros! m "j t^ebcN* hn;Mi «¦ »ravdwe nMf u,{^tn«ffd ("(-»v^p^^etu kralf, Krasto h'U".!,) >to-ek,i,na. det.t! ho / vso ^;if* za t*Avrc fek Mbamk' w tJkh\nt\t "-t le 1 ek^,-Farni -.U sjv tstsH'ari!e pr«ci*>^?ebmT. M?%ini-?i> 0ra?cn fe bt! ijovfr !\i t?4i W"ml tudi že <.C''a< res«M m)si) tu s%%w» vfadarAo m!s${o. 10 Kj*e def*tvi>. da .?e /mi fekal alhan1Lir»«\ K^-cern g-*v«»rt W m?! k»??o irrekcl dve ,*rh.H^ki be*ed? m * n c m toliko strahu in prahu in je f il.t še zadnji dan za par ur prepovedana tcekj pri/nieam r: da!,» spati! Zakaj?), uprizori Sokolov dramatični ocKek zopet dne i. marca t.!. v Trnovskem domu in si-v"; r na i/reeno željo večin in nnjzvestej-m!» obiskovalcev našega gledališča. Popolnoma prav je. da se dramatični odsek ne o/ira na visoko mnenje naših najvišji!, Viitikov po raznih elegantnih kavarnah. Ne časti, ne slave! Sokolu se pač gre za delo in sice? smotreno mantšinsko delo in kdor jega ne razume, ima lahko polna »sta. vaj če poka/e delnico ah levico, (da vesti edna /a dmgo), poka/e navadno le ?~go. #e!ja vseli pa je. da hi se prej pričelo 7 inm In Mcer najkasneje ob << uri ne glede •j.i število /e navzočega občinstva. ('!/, za-rvsfHvega vira nam je znano, da se takrat /g«sih. \'r.) Cemn bi gojili običajno goriš-* o /auuj So! Koncčno bi še opozoril nbein-•>:vo na /ilavosf iti vztrajnost okrog So-"'a zbrane nd&ume. še m dobro končal ¦ -'srhčni odsek pa je že dramatični v og-i. Če to navdušenje ne zasluži pohvale - podere iutian se res vse neha. In ra-• - wax m? se vsi član: raznih odseko\ ¦, v.\ vi a'' *» telovadnici! S'"*.sr:je. \ s;j ;*ast vun! Spectator. /akun o šolskem nadzorstvu. — De-,>/,"l"- .: /boru je p*cd!oz>n načrt zakon.", % ka;rr;m se razveljavljajo za posamezne s\:..'.:'. .¦ 3?ekatcra določila /i\l »na o šol-s^..«,; •',yA%ur**ivu ? dne S. februarja P<69 e\/ .\ik. :w ukaz. š?, o. $ l. Določi!' v'*; k''^'= «ws!avka š5 27. zakona o šohkem , .»J/.-r^ivti z dne \ februarja 1S69. dež. /J.. \',\ \\\iit. št. 9.. na podlagi katerih se (Avrv/^tNki nadzorniki imenujejo za šc-t'et!-» .'»*!"». kakor tudi aoločila S 2K iM\eitc?:e^.j /akr?!a se razveljavljajo gle-\h <»i«ih <-kr.?'::J'u šolskih nadzornikov, ki mi iMstavli,'«" kot državni uradniki. Za deffnitivna stavbena adjunkta sta imenovana prov. adjunkta Jakob Zacba-riades v Gruli'/.nico -M k« t»«?.ko I m, 12 o«i-biilnikov po ntiuvm niiiSiim so proilu po juko nizki ceni. Ponudbe pod šifro ,,A. H. "M) mi našo upnivništvo. Zobozdravniški in zobotehniški atelje Dr. I. Eržen GDRICH Jos. Verd! tefcallMe Sten« 3?, Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombo vsake vrste. Ordlnlra o saoleni atellelu od 9. ure dop. do 5. ure pop. Edina primorska tovarna dvokbles s ---------------»TRIBUNA«----------------- Gorica, Tržaška ul. 26. prej pivovarna Gorjup. Zalogu dvokolfs, šivalnih in km tijskih otiojev, gramofonov, orko-»trijonov i, t. d, ~ VHBILO t rednemu občnem zboru, »Okrajne posojilnice u Kobaridu4' registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se vrši v četrtek, dne 6. marca 1.1. ob 2 uri popoldne v pcsojiloičnih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Potrjenje letnega računa. 2. Izvolitev načelstva. 3. Izvolitev nadzorstva. j 4. Privolenje nagrad in podpor. ' 5. Čitanje revizijskega poročila Zadružne Zveze. 6. Slučajnosti. Ako bi ob napovedanej uri občni zbor ne bi! sklepčen, vrši se ob 2 V, uri drugi občni zbor, kateri sme brezpogojno sklepati. 10-1 NAČELSTVO. IZIDOR NANUT autorizouana staubena turdka $ ^jopici ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena, dela. Izdeluje vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. Anton Potatzky v Gorici naslednik Jos. Terpln. ! Na sredi Raštelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Hajceneje kupovaJilCe nirnberikega in drobnega blaga ter tkanin preje in nitij. POTREBŠČINE. Za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše Šivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE. za krojače in čevljarja. Svetlnjice. — Rožni venef. — Masne knjižice. Hišna obuvala za vse letno čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelie. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krofinjarje, prodajalce po sejmih iit trgih ter na deželi, "1III ' ......M—-—• „CROATIA" zavarovalna zadruga v Zagrebu - edini domači zavarovalni zavod. - Ustanovljena leta 1884. PnnfTal') v Zagrebu v lastni hiši, vogal UCltlidlu Marovske in Preradovičeve ulice. Podružnica v TRSTU, Via del Lavatoio štev. 1. II. nadstropje. Telefon št. 2594. Glavna zastopstva: Ljubljana, Nbvisad, Osjek, Reka in Sarajevo. Zadruga sprejema pod ugodnimi pogoji zavarovanja sledeče vrste: !. I 1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenjn in smrti; 2. zavarovanje dote; 3. zavarovanje življenske rento. II. Proti škodi po požaru: 1. Zavarovanje zgradb (hi§, gospodarskih poslopij, tovarn). 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, preda-jalniškega blaga, gospodarskih strojev, 8. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita sena itd. III. Zavarovanje steklenih šip. Zadružno imetje vseli oddelkov znaša K 3,018.332'ti6 Dohodek letno premije s pristojbinami „ l,480.-2'.!7-.*>(i Izplačane odškodnine.......„ 5,624.162 f)f5 Sposobni posredovalci in akviziturji se sprejmejo vod ugodnimi pogoji. Natančneje informacije dajo Podružnica »Croatiae« Trst, Via del Lavatoio št. 1, II. tiadstr. in glavno zastopstvo „CroatiaeM v Ljubljani (tvrdka Kmet & Slivar). Zastopnika za Goriško s sedežem v Gorici: Ofill PUPRT Via Bertolini St 20 (v lastni . SlILUltnl; hiM). Telefon 5t. 221 in FRANC PERKO, JVfftSLX! F. BATJEL - GORICA Stolna ulica šl. 2—4. Prodaja na obroke. Ceniki franko. Odlikovana pekarija in sladicama Karol Draščik v Gorici, na Kornu v (lasni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In liker)« na drobno aH v originalnih butelkah. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po Jako zmernih conah" V trgovini pri goškem mpstu št. 63 (Via Ponte Isonzo) v Gorici se dobi vsakovrstno sveže oblačilno blago kakor: srajce, spodnje hlače, razni oksforti in porhanti, oblekce za otroke itd. po prav nizki ceni. Blago za močke in ženske obleke pa po tovarniški ceni. S tako nizkimi cenami postrežem lahko radi tega, ker sem si. nabavil veliko množino blaga. Obenem priporočam slav, občinstvu svojo dobroznano delavnico, kjer izvršujem vsa naroČilo z največjo skrbnostjo. Za obilen obisk, se priporoča' ',ž 70-1 Anton Jug. Glavna zaloga Palma podpetnikov A. Orufovka Gorica, RaštalJ 3. Zaloga usnja. 1730 m tračnic 7 kg tožktf 1 m, 2850 m tračni..; i I in 12 kg težke. 6 primernih ogiba!, 25 k'>niadov železnih vozuv, ki .s*: dajo preobračati, la komadov gorskih vozov. V.sc žv r;il eeni. iNmndbf pwl šifro »A. B. 500« na naš« upravnmtvo. Sedlarska delavnica luan Krauos-Gorica na Rorno St. ff. Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov za potovanje, stnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape- —!Tgjgrfj^ ciranje raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se Opatij izvršuje točno. — Nahrbtniki za planince. Kupujte samo dvokolesa „6eFlce" ^JR\ttn9**, ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke, Šivalni stroji OrlflBlI UiCfDrta so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno Šivanje in Stikanje (vezenje). Stroj teče brezSumno In je jako trpežen. Puške, samokrese, s)amorezniee in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk GORICA, m Stolnem trnu it. 9. GORICA.