2

3


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 11. avgusta 2011  Leto XXI, št. 32


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR d.o.o.
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB

Porabje, 11. avgusta 2011

Porabje, 11. avgusta 2011

PORABJE
JE RES 
PREČUDOVITA ROŽA...
STR. 3
ČLOVEK SE K DOBROMI
NALETJA VCUJVZEMA
STR. 6

Projekt, steri leko v naše kraje pozové več turistov

Istina, ka gda pišem te članek, se vanej lejva dež, porabska krajina kaže svoj žalostni obraz, dapa v tom poletji je zatok tö bilau par lejpi kednauv, gda smo po naši vasnicaj srečali dosta turistov. Sploj je valalo tau za takše konce tjednauv, gda je kakšen svetek bijo pa so si lidgé napravili dugi vikend. V zadnji lejtaj pride dosta skupin tö v naše kraje, največ iz Slovenije, steri ponavadi prosijo vodenje, ka tak leko pridejo do pravi informacij pa zvejo, ka se splača pogledniti v Porabji. 
Bole so sami sebi prepüščeni individualni (egyčni) turisti, steri v krajino pridejo sami in težko najdejo tiste zanimivosti, stere kaj pokažejo o Slovencaj ob Rabi. Če pa že, je nej gvüšno, ka so cerkva, muzeji ali spominske iže ranč te oprejte, gda oni tam ojdijo. Pa tau tö nej gvüšno, ka najdejo takšnoga človeka, steri njim zna kaj povedati o svojom kraji, o zgodovini kraja.
Zatok je pa razveseljivo, ka ma Nacionalni park Őrség en projekt, steri de leko pomago individualnim (egyéni) turistom, steri radi odkrivajo sami pokrajino, vrejdnosti krajine. Projekt Od Őrséga do Porabja vodi uprava Nacionalnoga parka Őrség, v njem so partnerji vse porabske vasi, porabske občine (Gorenji Senik, Dolenji Senik, Sakalovci, Števanovci, Verica-Ritkarovci, Andovci), zvün nji eške ništerne vasi Őrséga pa RA Natúrpark. Projekt, steri de košto 291,5 milijona forintov, se 85-procentov finansira iz sredstev Regionalnega operativnega programa (ROP), 15-procentov pa morajo vcujdati vesnice. Projekt se je začno marciuša 2010, končati se mora augustuša 2012. 
Ka vse dobijo iz tauga projekta porabske vasi? Najprva takšne učne poti (tanösvények), stere pokažejo turistom (pa nam tö), kakšne zidane ali naravne vrejdnosti mamo v Porabji. Potejm informacijske ponte, gde si turist leko v več gezikaj prešté, ka mora vedeti o naši vasnicaj. Zvün toga se ešče naredita dva razgledna stolpa (kilátó), eden na Dolenjom Seniki je že napravleni, drugi se zdaj del na Verici. V zadnjom leti projekta se napravi v Števanovcaj Ekološki center in škedenj, v Andovcaj pa zeliščni vrt pa čajnica. 
Skurok bi leko pravli, ka je tau prvi takšni vekši projekt uprave parka, po šterom nikše vrejdnosti ostanejo v slovenski vesnicaj. 
Ali znamo mi tau, ka se stvau-ri, poštüvati? Pred pisanjom sem prosila informacije od dr. Csabe Németha, steri te projekt vodi. Potistim, gda mi je poslo podatke o projekti, mi je poslo ešče eno pismo. V tom žalostno piše, ka so v Števanovcaj že drugo paut vküppotrli ništrne informacijske table (7 falatov). Sto je bijo, se ešče ne vej. Policija zdaj išče storilce. Če so bili tau tihinci, smo leko žalostni, dapa če so bili tau domanji lidgé, nas je leko trno sram.
Marijana Sukič  


Lepau napravlene informacijske točke, gde se turist leko skrije pred dežjom tö pa se malo spočine


Na informacijski tablaj se leko prešté o zgodovinski pa naravni vrednotaj vesi

Po prvih petih številkah

SLOVENIJA DANES – VEZ S SLOVENCI DALEČ V SVETU IN SOSEDSTVU

Izšlo je pet številk Slovenije danes – revije za Slovence zunaj Republike Slovenije, to pa je že priložnost za nekoliko podrobnejši vpogled v vsebino publikacije. Čeprav je poudarek na temah, ki so nekako bližje Slovencem, ki živijo v svetu, bilo naj bi jih do pol milijona, to pa ob dveh milijonih prebivalcev v Sloveniji  niti ni tako malo, namenja revija dovolj pozornosti aktualnim manjšinskim temam. V Zamejskem dnevniku so aktualni prispevki, najpogosteje komentirana poročila, ilustrirana s fotografijami o življenju Slovencev na Madžarskem, Koroškem in Štajerskem v Avstriji, v  Italiji in na Hrvaškem. Glavna in odgovorna urednica Slovenije danes je Blanka Markovič Kocen, s finančno pomočjo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pa jo izdaja Založba Domus v Ljubljani.
Zgolj prelistajmo teh prvih pet številk. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu akademik dr. Boštjan Žekš (v okrnjeni slovenski vladi Boruta Pahorja je zdaj tudi minister za kulturo) je v uvodnem pozdravu bralkam in bralcem zapisal, da je revija, »ki jo imate pred seboj, še ena izmed pomembnih vezi med Slovenci, ki živijo izven meja naše države, in državo Slovenijo /.../  Pozdravljamo in tudi spodbujamo tovrstne revije, ki imajo – poleg informiranja bralcev – širši vpliv na razmišljanje ljudi in dvigujejo pomen slovenskega jezika tako v družini kot v družbi, imajo pa še druge povezovalne učinke ...« Prva in vseh pet številk je razdeljenih v vsebinska poglavja oziroma rubrike, in sicer je prva Panorama, sledijo V žarišču, Poslovne strani, Kultura, Knjižna polica, Izobraževanje, Med nami, Zamejski dnevnik, Doživimo Slovenijo in Šport. 
V ospredje prve številke sodi pogovor z Ivom Boscarolom, enim najuspešnejših podjetnikov v Sloveniji, ki izdeluje lahka motorna letala, za katera dobiva najvišja svetovna priznanja. S kulturnega področja je pogovor z Evo Petrič, večmedijsko umetnico, ki živi na Dunaju in je avtorica romanov in pesniških zbirk, ukvarja pa se tudi z umetniško fotografijo. V Zamejskem dnevniku so prispevki  O desetletnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, predstavljena je dejavnost Pavlove hiše v Potrni/Laafeldu, prispevek iz Porabja je namenjen  20-letnici izhajanja tednika Porabje, z avstrijske Koroške je prispevek o razpravah, koliko dvojezičnih topografskih napisov pripada Slovencem. Omeniti velja še prispevka o Ljubljani, tedaj še svetovni prestolnici knjige, in iz športa zapis Tina Maze – samosvoja bela princesa, ki je v minuli smučarski sezoni v alpskem smučanju dosegla izjemne, težko ponovljive rezultate v vseh disciplinah od slaloma do smuka. 
V rubriki Mladi v 2. številki je pogovor z dr. Bredo Mulec, sekretarko na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na vprašanje, kako mlade spodbuditi k ohranjanju slovenske identitete, kulture in jezika, sogovornica poudarja, da so na Uradu najprej poskusili ugotoviti, kaj je tisto, kar mlade zanima in kako jih lahko pri tem podpirajo. Na spletni strani Urada so oblikovali posebno rubriko Mladi, kjer je mogoče najti mladinske odseke v društvih, mladinske organizacije v Sloveniji, v zamejstvu in po svetu ter socialna omrežja, kjer se mladi povezujejo. Kako je nastajala Slovenska izseljenska matica? je naslov članka, ki predstavlja organizacijo, ustanovljeno pred šestdesetimi leti za sodelovanje s Slovenci v svetu. Zamejski dnevnik v 2. številki prinaša opis brošure, v kateri je 12 navodil, kako tudi v jezikovno mešanem zakonu lahko ostane slovenščina živ družinski jezik. Knjiga je izšla na avstrijskem Koroškem, njena vsebina pa presega avstrijske meje, ker gre za širše znan in aktualen problem. Predstavljen je Signal, letni zbornik Slovencev na avstrijskem Štajerskem, prispevek iz Porabja napoveduje ureditev vzorčne kmetije na Gornjem Seniku za Porabje in Goričko, iz Trsta pa je zapis o Slovenskem stalnem gledališču.
Osrednja tema v Žarišču 3. številke je namenjena dvojezičnim topografskim napisom na Koroškem, kjer so potekale zelo ostre razprave, koliko novih napisov pripada Slovencem. Bralce je zagotovo pritegnil tudi pogovor z dr. Borisom Pleskovičem, predsednikom Svetovnega slovenskega kongresa in nekdanjim podpredsednikom raziskovalnega komiteja pri Svetov-ni banki. Na prvem mestu Zamejskega dnevnika je zapis Avgust Pavel – sin dveh narodov. Naštetih je nekaj dogodkov, ki so bili in še bodo ob 125. obletnici rojstva tega pomembnega izobraženca. Papež Benedikt XVI. je obiskal Oglej, to pa je bil pomemben dogodek tudi za Slovence v Italiji. Iz Porabja je prispevek na temo, kaj bo manjšinam prinesel nov šolski zakon; iz Hrvaške je poročilo o ustanovitvi Kulturnega društva Ajda v Umagu, iz Koroške je zapis o dvojezičnem Pliberku. Že na naslovnici 4. številke je napoved pogovora s prof. dr. Matjažem Klemenčičem z naslovom Samostojna Slovenija – tudi zasluga naših rojakov. Uvodnik je napisal predsednik Slovenije dr. Danilo Türk, ki piše predvsem o slovenski osamosvojitvi, ki je bila nujna in je postala resničnost: »Pred 20 leti smo se zavezali demokraciji, svobodi, spoštovanju človekovega dostojanstva in pravic, spoštovanju manjšin in priseljencev, odprtosti in sodelovanju z drugimi ...« Objavljena je tudi informacija, da je dr. Danilo Türk avtorja tega prispevka na predlog Zveze Slovencev odlikoval z redom za zasluge za njegovo dolgoletno pisanje o Slovencih na Madžarskem. Zamejski dnevnik v 4. številki: Slovenci na Madžarskem – Bralna značka; Monošter: Odhaja tretji generalni konzul (Drago Šiftar); Slovenci na avstrijskem Štajerskem: Za zdaj brez dvojezične topografije; Slovenci na Koroškem: Negotova usoda Radia dva (ki je medtem po desetih letih utihnil); Slovenci na Hrvaškem: Radi pojejo že 81 let – mešani pevski zbor Slovenskega doma iz Zagreba je predstavil prvo zgoščenko.
Peta številka je v znamenju prireditev Dobrodošli doma. Prvega skupnega srečanja Slovencev iz zamejstva in sveta se je 1. julija v Ljubljani udeležilo dva tisoč ljudi, od tega 500 nastopajočih z vseh koncev sveta.  Dan prej je bilo 11. vseslovensko srečanje v državnem zboru, kjer je imela odgovorna urednica Porabja Marijana Sukič prvič priložnost podrobneje seznaniti udeležence s po-ložajem Slovencev na Madžarskem. V 5. številki je tudi daljši pogovor z ministrom dr. Boštjanom Žekšem, ki je poudaril, da »spremenimo pogled na Slovence po svetu«. V pogovoru je tudi vprašanje o Slovencih na Madžarskem, kjer je po ministrovem mnenju največji problem denar, ki ga ni dovolj za pomembne projekte.  Zamejski dnevnik je  zabeležil: Slovenci na Madžarskem – o zasedanju mešane manjšinske komisije v Budimpešti in kratka informacija o odprtju hiše rokodelcev v Andovcih; Slovenci na Koroškem: Zgodbe o dvojezičnih napisih ni konec (tako je bilo tedaj, zdaj je z odločitvijo za 164 napisov zaenkrat končano); Slovenski rojaki v Italiji: Po beneških vrhovih žepne občine Dreka; Slovenci na avstrijskem Štajerskem: Slovenščina postaja tudi jezik babic in dedkov in iz Hrvaške: Slovenci v manjšinskih svetih in lokalni samoupravi.  


Pogovor z začasno odpravnico poslov na Generalnem konzulatu Republike Slovenije v Monoštru

PORABJE JE ZARES PREČUDOVITA ROŽA, KI NA ZELO MALO ZEMLJE MED SKALAMI ŽIVI ŠE DANES

Angelina Trajkovski je pred dobrim mesecem nastopila funkcijo začasne odpravnice poslov na generalnem konzulatu v Monoštru. Madžarsko in tudi Porabje je spoznala že prej, kajti štiri leta je službovala na Veleposlaništvu Republike  Slovenije v Budimpešti. 

»Imam nekaj izkušenj z Madžarsko in tudi s Porabjem,« je povedala mlada poklicna diplomatka. »V Budimpešti sem bila odgovorna za spremljanje manjšinskih zadev in vseh dogajanj, zato mi je bil izziv in veliko veselje, da imam priložnost preživeti nekaj mesecev v tem okolju. Kajti pogled iz Budimpešte in Ljubljane na to območje je bistveno drugačen. Ko pa si tukaj, ko tukaj živiš, se srečuješ z ljudmi, se bolj poglobljeno pogovarjaš o zadevah, ki so pomembne za razvoj območja in za vsakdanje življenje ljudi, se ta pogled bistveno izostri. Takoj vidiš, da ni vse tako slabo, in seveda to, da je še veliko prostora za nadaljnji razvoj, za napredek. Vendar pa zaznavam že tudi zdaj velik napredek pri čezmejnem sodelovanju in tistem, kar uspešno počne Razvojna agencija Slovenska krajina. Napredek ni viden samo v materialnem smislu, torej da vidimo objekte, ki so bili predani namenu tudi s pomočjo sredstev iz evropskih strukturnih skladov. Po mojem mnenju  je velik premik tudi v miselnosti tukajšnjih ljudi in njihovem dojemanju tistega, kar tovrstni projekti prinašajo. In to me zelo veseli.«
- Katera so po vašem mnenju tista področja, na katerih bi bilo treba največ narediti, da bi se lahko Porabski Slovenci obdržali?   
»Vsekakor je pomembno gospodarstvo, vendar se moramo ob tem zavedati, da tudi gospodarskega razvoja in napredka ne smemo obravnavati ločeno od drugih vprašanj. Optimalno bi bilo, če bi tekel razvoj vzporedno na vseh področjih, če bi se vzporedno dogajali premiki, vendar vsekakor lahko rečemo, da je gospodarstvo osnova tudi za druga področja. Torej stabilnejše gospodarstvo z več perspektivami pomeni tudi več možnosti za ohranitev manjšinskih jezikov, torej tudi za kulturni napredek in razvoj. Zato smo veseli vsakega projekta, ki vodi v to smer, torej ki prinaša gospodarski napredek in s tem tudi močnejšo in vitalnejšo skupnost.
- Porabski Slovenci smo se veselili Evropske unije, ki je odpravila meje. Nimamo pa sreče, da bi mejili na razvito območje v Sloveniji, temveč se naši ljudje zaposlujejo v Avstriji, to pa pomeni – ob boljšem zaslužku – tudi prodiranje nemščine. S kakšnimi metodami ali tehnikami bi se dalo  temu upreti?
»To je zelo pomembno vprašanje. Posebnih metod in tehnik za to verjetno ni. Pravzaprav si verjetno vsi želimo takšnih razmer, da bi bila ta konkurenca zdrava, kjer bi bil prostor za vse in kjer bi tudi slovenski jezik pridobival veljavo in bi – kot ste sami povedali v državnem zboru – postal ekonomska kategorija. To pomeni odpiranje takšnih delovnih mest, kjer je slovenščina primarni jezik komunikacije. Za to pa so priložnosti, ne moremo povedati, da jih ni. So priložnosti v turizmu, v industriji. Monoštrski industrijski park ima pomembne zmogljivosti, ki niso do konca izkoriščene. Kot vemo, slovenskih podjetij v tem parku še ni. Na ta način bi se ustvarilo zdravo okolje, kjer se slovenščina ne bi znašla v podrejeni, inferiorni vlogi v odnosu do nemščine in tudi angleščine kot vodilnega globalnega jezika.«
- Skoraj vse Porabje spada k narodnemu parku Őrség, je torej ekološko strogo zaščiteno območje, kjer je marsikaj prepovedano. Katere dejavnosti bi se dalo po vaše najbolj razvijati, da bi bile naravi in tudi ljudem prijazne, kajti uprava parka se velikokrat ne zaveda, da je to park, v katerem živijo ljudje že tisoč let. 
S tem sem se že nekoliko seznanila, ne morem reči, da imam popolno sliko, vendar sem razumela, da vloga narodnega parka, kakršna je danes, ni optimalna. Ljudje so pričakovali od parka večji razvojni prispevek. Velika pričakovanja so tudi zato, ker gre za širši projekt treh parkov, ki delujejo v Avstriji, Sloveniji in na Madžarskem. Od tega  medsebojnega sodelovanja treh parkov, ki naj bi tvorili enotno ekološko zaščiteno območje, je bilo tudi več pričakovanja, kot so zdaj rezultati. Vsekakor se je treba o tem še pogovarjati na ravneh, ki so za to pristojne. Seveda si je treba prizadevati za to, da območje narodnega parka ne bo delovalo zgolj omejevalno in ne bo zgolj postavljalo nekih standardov in ovir, ki jih tukajšnji ljudje morajo upoštevati, ampak da bi prinašalo tudi razvoj. To seveda ni nemogoče, saj je to območje dejansko območje neokrnjene narave in kot takšno ponuja možnosti v turizmu, biokmetovanju in na številnih drugih področjih, ki jih je mogoče med seboj povezovati in ponuditi zaokrožen celovit produkt. Projekti, ki jih izvaja Razvojna agencija Slovenska krajina, vodijo v to smer. Oni stremijo k neki končni ponudbi, ki bi zajemala tako  naravne izdelke kot tudi turistično kmetijo. To se mi zdi prava smer. To bi bil torej način, da se zastoj v razvoju, ki ga je prinesla železna zavesa, da se vakuum, v katerem so se znašli to območje in njegovi prebivalci, posebej še slovenska manjšina, odpravita oziroma sta lahko v korist tukajšnjim prebivalcem. Ker ni bilo industrije, ni bilo večje škode za naravo. To bi bilo lahko  v korist temu območju. Vendar smo zdaj na neki prelomni točki. Če se to ne bo zgodilo v doglednem času, če ne bo prišlo do nekega vidnega pospeška, ne bo rezultata, kakršnega si želimo. Toda verjamem, da so ljudje razumeli, kje so priložnosti, in so tudi dovolj zagnani. 
- Naloga diplomatsko-konzularnih predstavništev je med drugim tudi navezovanje stikov med državama, med akterji gospodarstva, med podjetniki, saj kljub temu da smo sosedje, ne poznamo dovolj drug drugega. 
»Vsekakor. V bližnji prihodnosti načrtujemo celovito promocijo Slovenije in slovenskega gospodarstva v Szombathelyu. To spada v širši kontekst tovrstnih predstavitev, ki jih je veleposlaništvo že izvedlo v številnih madžarskih regijah. Ker ima Železna županija zaradi  manjšine poseben pomen, bomo s posebno pozornostjo in skrbjo načrtovali to prireditev, ki naj bi bila predvidoma v drugi polovici septembra. Navezali smo že stike s predsednikom skupščine Železne županije, pri njem smo naleteli na zelo dober odziv in zainteresiranost. Po naravi stvari mora biti takšna prireditev seveda dvosmerna. Predstavi se Slovenija, predstavijo se njeni podjetniki, ampak istočasno je to priložnost za madžarsko gospodarstvo, da se na nek način izkaže z gostoljubjem in tudi z udeležbo svojih podjetnikov. To se nam zdi izjemno pomembno. V tem okviru je prostor tudi za poudarek na manjšini, ki biva tukaj.«
- Nekaj tednov ste že preživeli v naši pokrajini, delno ste jo že tudi spoznali. Kakšno se vam zdi Porabje? 
»Porabje se mi zdi zelo lepo, njegove naravne lepote so osupljive. Ko se sprehajate ali peljete po porabskih slovenskih vaseh, je to resnično izjemno doživetje naravnih lepot s pridihom nekega pogleda v zgodovino, kajti to je posebno območje. Vedno rečem, da je to skrit žep slovenstva in tudi slovanstva v širšem smislu. Tukajšnji ljudje, Slovenci, so bili skozi zgodovino dejansko izpostavljeni velikim asimilacijskim pritiskom in so živeli stisnjeni med mnogo večjimi kulturnimi silami, to pa je pustilo svoj pečat. To je pravzaprav, če ga obravnavamo s tega stališča, pravi mali čudež, da so tukaj ostali ljudje, ki so negovali svoj jezik in svoje običaje. In jaz si ne morem pomagati z drugim kot le z nekimi naravnimi prispodobami: to je ena zares prečudovita roža, ki je na zelo malo zemlje med skalami, v zelo težkih razmerah pognala, cvete in živi še danes. Mi smo tukaj zato, da pripomoremo – kolikor je mogoče v okviru naših pristojnosti –, da bo to območje napredovalo in da bo imela tudi manjšina čim boljše možnosti za življenje in napredek.«
Marijana Sukič


Angelina Trajkovski

OD
SLOVENIJE…

Malo nika ešče
k Porabskomi dnevi

 41. mednarodni folklorni
festival v Beltincih

Pred menov so že pisali od tauga dneva. Pravico je piso vsakši, ka tisti, steri smo se vzeli za tau, ka mo šli v Andovce, lejpi den smo leko priživeli. Dosta nas je vküp prišlo, mlajši, mladi, stari od Virice do Gorenjoga Senika, od  Monoštra do Mosonmagyaróvára, od Szombathelya do  Bakonya in Budimpešte, prišli so prejk meje tö.
Organizatorji so nas lepo sprejeli, gda smo stopili na dvorišče čakali so nas s palinkov in pogačami. Človek se je brž srečo s sponznanci, eno par rejči smo si menili, vej pa sila nej bila, cejli den je bila prilika zatau, ka smo leko nadaljevali, ka smo zač-nili. Meša in pridga sta sploj lejpe bile, ranč tak tisto, gda so prejk davali ižo. Če leko predlagam nika, gda je takšno srečanje, aj se meša gor aldüva za vse žive in pokojne Slovence.
Kulturni program je tö bogati bijo. Ka me veseli, leko sem poslüšo in gledo tri najsterejše skupine. Tak mešeni pevski zbor Avgust Pavel, steri je spejvo pri sveti meši kak amsambel Lacina Korpiča in njegve ženske, steri so znauvič zaigrali in zaspejvali stare znane naute. Radüvo sam se mladim plesalcom, steri so doma iz moje rojstne vesi, iz Sakalauvec. Inda svejta, pred petdvajstimi lejtami sem jaz tö pleso pri folklorni skupini, na žalost me je življenska paut v drugi kraj odpelala. Drugi nastopajoči so tö veseldje in koražjo prinesli na oder in živo slovensko rejč, stero mi na rejdki leko čüjemo v tom velkom varaši. Organizatorji so zvün toga poskrbeli za tau tö, aj se mlajši tö dobro počütijo. Mi, steri smo ešče nej bili pri Črni mlakej ali pa pri vretini in pri bunkeri, smo dobili priliko zatau. Dobro nam je spadnila po žmanom obedi ta pejška paut, dober luft v gauštja in mrzla vretinska voda.
Gda smo se vrnili je že Slovenskogoriški kvintet davo pod pete dobro muziko. Kölnerge so se tö pobrigali za mrzlo piti, aj ne ostanamo žedni v velkoj vročini. Ponidili so nam dober obed in večerjo. Mislim, ka je vsakši bijo zadovolen, nej ma je bilau žau, ka je prišo, tistoma je leko žau, steri je doma ostano. 
Klara Fodor, sekretarka Zveze se je vsakšoma zahvalila, steri je s svojim delom, z nastopom polepšo te den, se pobrigo, aj se mi, steri smo gostje bili, počütimo dobro in naj lejpe spomine odnesemo s sebov s toga srečanja. 
Klara, dopüsti mi, aj tvojo delo prejk cajtine tö zahvaljeno baude, vsi vejmo, ka je nej málo delo tau vse organizirati, poskrbeti za vse, če gli maš pomauč. Kak sam gledo, vrtila si se, gledala si, če je vsakši daubo obed in večerjo, poskrbela si se za mrzlo vodau nastopajočim, gda so prišli dola z odra, poslüšala si, če je stoj kašno prošnje emo, ali se ma kaj nej vidlo. Kak si pisala, eden konflikt je bijo, steroga si probala normalno tanapraviti, tauma sem jaz svedok bijo. Na vsakšoj srečanji si tak včinila. 
Gda smo se večer poslovili tak ka, zbaugom ali pa na svidenje, smo si obenem (egyúttal) želeli, naj pride čim hitreje pá takšni lejpi den.
Mislim, vi, steri ste organizirali, in tisti, steri so s svojim nastopom, delom polepšali te den, na naši obrazaj ste vidli, ka smo zadovolni, in zato so vaši in njini trüdi nej bili zaman. 
Hvala še enkrat vsakšoma pa čim hitrejšo srečanje spet doma na takšnom lejpom dnevi.
Jože Karba
 iz Budimpešte

V Beltincih so že 41. priredili mednarodni folklorni festival, ki je potekal od 28. do 31. julija.  Ta prireditev je med največjimi folklornimi dogajanji v Sloveniji, na katero je bila povabljena tudi gornjeseniška folklorna skupina. 
Bogato štiridnevno srečanje se je začelo v četrtek zvečer, najprej v beltinskem gradu, kjer so odprli razstavo Dušana Reška z naslovom Skrinjice. V programu so nastopili Ljudske pevke ZSM iz Monoštra in Tamburaši KUD Beltinci.
V petek so se začele glasbene in pevske delavnice v organizaciji JSKD in lončarske delavnice društva Tepsija iz Lendave. Zvečer pa so nastopili še plesalci folklorne skupine iz Ljubljane in Folklorni ansambel Beograd iz Srbije.
V soboto so organizirali sejem v beltinskem parku ter prikazali ljudske obrti in stare običaje v organizaciji društev in krajevnih skupnosti Občine Beltinci ter gostüvanje na beltinskem območju. Zvečer pa so obiskovalci lahko prisluhnili glasbi na etnovečeru s sloganom Naše pesmi, naše viže: od zvoka k sozvočju. 
V nedeljo je bilo uradno festivalsko dogajanje z največjo slovensko folklorno prireditvijo, državnim srečanjem odraslih folklornih skupin z naslovom Le plesat me pelji 2011. Tako so na beltinskem odru popoldne po slavnostnem sprevodu zaplesali domači folkloristi in osem folklornih skupin. Naša skupina se je predstavila s porabskimi plesi.
V imenu naše folklorne skupine se zahvaljujem za vabilo, počutili smo se izjemno lepo in upamo, da  bomo še imeli priložnosti za podobne nastope.
Bettina Bajzek, članica Folklorne skupine ZSM Gornji Senik

Slovesnost pod Vršičem
Pod Vršičem je potekala tradicionalna slovesnost v spomin na okoli 300 ujetih ruskih vojakov, ki jih je leta 1916 pri gradnji ceste čez prelaz zasul snežni plaz. S slavnostnim govorom se jim je poklonil predsednik Danilo Türk, ki je med drugim povedal, da je bila soška fronta ena najbolj brezupnih med številnimi frontami prve svetovne vojne, saj je bilo na njej v spopadih ubitih okrog milijon vojakov. »Milijoni takih tragedij so prizadeli milijone evropskih družin in Evropo v celoti, od Atlantika do Urala,« je dejal slovenski predsednik in poudaril, da se moramo zavedati, kako dragocen je mednarodni mir, ki ga v Evropi uživamo zdaj, in kako resna morajo biti naša prizadevanja za ohranitev in krepitev miru. Predsednik ruske dume Boris Grizlov je v svojem nagovoru izrazil hvaležnost ruskega naroda prebivalcem in oblastem Kranjske Gore, ker skrbijo in ohranjajo ta edinstveni spomenik. Na slovesnosti so sodelovali številni visoki predstavniki Slovenije in Rusije. Poleg Grizlova in Türka so med drugimi prišli še predsednik DZ Pavel Gantar, ljubljanski nadškof, metropolit Anton Stres, delegacija Sveta federacije na čelu z Vladimirjem Kulakovom, enota ruskih gardistov, pomočnik ruskega obrambnega ministra Valerij Genadevič ter delegacija Ruske pravoslavne cerkve. 
Najvišja stopnja brezposelnosti v Občini Rogašovci
V Sloveniji je znašala leta 2010 po podatkih Statističnega urada RS stopnja brezposelnosti  10,7 odstotka, to pa je okrog 110.000 brezposelnih. Z najvišjo stopnjo se je spopadala Občina Rogašovci, ki je imela slabih 27 odstotkov brezposelnih, najnižjo pa je imela Občina Železniki z nekaj več kot štirimi odstotki brezposelnih. 
Višjo stopnjo registrirane brezposelnosti od slovenskega povprečja je imelo v tem letu 106 občin, leto prej pa 112. Večina teh občin je sodila v vzhodno oz. severovzhodno Slovenijo.



zveza.hu

… DO
MADŽARSKE

Brsanje labde

Pismo iz Sobote

Galerija Murska Sobota

NA MLADIH – 
UMETNIKIH – SVET STOJI

S tem nekoliko prikrojenim pregovorom kaže začeti predstavitev aktualne do sredine prihodnjega meseca odprte razstave v soboški galeriji: Mladi umetniki Pomurja. Direktor Galerije Murska Sobota Robert Inhof pojasnjuje, da želijo pokazati dela, ki jih ustvarja mlajša generacija pomurskih likovnikov ali njim najbližjih avtorjev. Poseben del razstave so dela likovnih pedagogov, nekaj avtorjev se tudi samoizobražuje. Galerija namerava pripravljati podobne razstave tudi v prihodnje, seveda ne pogosto, ampak vsakih pet do šest let. 
Na razstavi sodeluje 26 avtorjev, med katerimi so tudi že priznani pomurski akademsko izobraženi likovni ustvarjalci, ki so že imeli samostojne razstave ali so sodelovali na skupinskih, tudi v soboški galeriji, denimo Igor Banfi, Dubravko Baumgartner, Robert Černelč (tudi filmski režiser, ki zdaj sodeluje pri snemanju filma Šanghaj), Saša Bezjak, Mitja Ficko, Endre Göntér mlajši, Vladimir Potočnik mlajši, Natalija Šeruga, Katja Pál in drugi.
Tudi za nestrokovnjaka, zgolj ljubitelja likovne umetnosti, je razstava tolikšnega števila ustvarjalcev zanimiva, kajti na neki način nakazuje, kam se usmerjajo bodoči slikarji in kiparji, koliko so navezani na aktualno pomursko likovno ustvarjalnost, ki sodi prav v slovenski vrh, in še kaj se najde v vseh prostorih  Galerije Murska Sobota v teh poletnih mesecih. Konec septembra (ko preberem te besede, se zmeraj spomnim na čudovito pesem Sándorja Petőfija ...) se bo v soboški galeriji s slikami in grafikami predstavil Csaba Nagy. 
Galerija ima tudi počitniški pedagoški program, in sicer petkova srečanja otrok, denimo pod naslovom Čopič mi nagaja, za 19. avgust pa pripravljajo likovno delavnico za višjo stopnjo Gledam, uživam, ustvarjam, za vesel začetek šolskega leta pa bodo nadaljevali serijo otroških razstav v izložbenem delu z razstavo otroških del za mimoidoče.
eR  

Vejm, že sam nej gnauk piso od brsanja labde v tej naše pa vaše novine. Depa, nejsam si mogo pomočti! Vörvlite mi, znau-va trbej tau naprajti. Vse pa zatoga volo, ka je cejla Sobota znauva na nogaj. Tau pa vse zavolo svojga kluba, ka se zové Mura 05. 
Inda svejta so so že brsali v slovenskoj pvoj ligi. Kauli kluba je bilau dosta takši, ka so se trno razmeli v brsanje labde. Na, škem prajti, so se bole razmeli na svojo bukso, kak pa na kaj drugoga. Pa je nagnauk sfalilo pejnez. Pa so po tejm gor prišli, ka nej samo tau. So gor prišli, ka so vse kaulivrat pejnez, pejnez, pejnez pa ške gnauk pejnez družni. Vse vküper se je potejm tak zgodilo, ka so je iz prve v tretjo ligo ličili. Ménje staroga kluba so vömili pa so znauva začnoli. Mantrali so se duga lejta, ka nazaj v prvo ligo pridejo. Nej pa nej njim je gratalo. Na, tau leto pa njim je dun gratalo. Depa, nejso zatoga volo nazaj nut v prvo ligo prišli, ka bi tak dobri bili. Nej, tau sploj nej! Tisti drugi, ka so dosta baukši bili, so nej škeli nut v prvo ligo staupiti, ka so nej zavolé pejnez meli. Pa so Muro lepou prosili, če bi una škela nazaj v prvoj ligi brsati. Pa so prajli, ka ja! Pa so tak nazaj v prvo ligo prišli. 
Varaš Sobota je zatoga volo daubo nauvo srce. Več je nika nej važno gé, samo ka je njegva Mura nazaj med najbaukšimi. Tak nagnauk se vsi v brsanje labde razmejo. Tak nagnauk se samo od toga nebeskoga brsanja labde zgučavajo. Tak sam ge tö gnauk tak nut spadno v takši guč. Nejsam rad, depa, v krčmej so mleli od brsanja. Vsikši je biu najvejkši doktor za tau delo. Vsikši je od vsikšoga vedo več pa eške bole več. Ge pa sam samo naraj piu svoj špricer pa je poslüšo. Nin za pau vöre pa me je eden dun pito, ka si ge od toga brodim. Pa sam njim pravo, ka ge od toga nika dosta ne vejm prajti.
»Kaaaaaa!« je potegno, kak bi na mačeči rep staupo. »Ti si nej vrejden, ka eti živiš! Vsikši, ka v tom našom varaši živé, mora Muro rad meti!« je daubo repejča lica. »Tau je naše, razmejš!? Vsikši bo mogo na stadioni biti, gda bršejo, ka njim s tejm pomoremo. Njim zdaj pejneze trbej, ka do eške baukši, ka do najbaukši.«
Škeu sam prajti, ka meni tö pejneze trbej, ka mojiva mlajša leko kaj več mata. Depa, nejsam nika pravo, ka so me tak gledali, kak bi vsikšomi koga bujo. Zato sam špricer do kraja spiu pa šau domau. Eške bi šau v kakšo drugo krčmau, depa, straj sam emo, ka tam gnako zopodim. Pa je doma nika baukše nej bilau.
»Paški se, ka demo Muro gledat. Gnes gvüšno gvinajo,« mi je moja tašča Regina, trno čedna ženska, nej dopistila, ka v meri obed pogejm. 
Lepou sam njoj povedo, ka name tau brsanje ne miga najbole, ka ge tau ne gledam, ka se v tau ne razmejm. Trno grdau se je z meuv doj svadila. Pa je eške prajla:
»Ti si nej vrejden, ka eti živiš! Vsikši, ka v tom našom varaši živi, mora Muro rad meti!«
Odišla je gledat brsanje labde. Nin za dobri dvej vöri je domau prišla. Čako sam, ka znauva kaj povej, kak sam nikšen nej. Pa je na mojo srečo tam na stadioni tak larmala, se je tak zdejrala, ka je vcejlak brezi glasa ostanola. Če si zdaj od toga brodim, od njenoga glasa, ka ga več nega, ge tö brsanje labde tak malo rad mam.
Miki 

Madžari pričakujejo veliko  migrantov
Po najnovejši raziskavi Agencije za merjenje javnega mnenja TÁRKI pričakuje več kot polovica Madžarov v prihodnosti veliko migrantov. Po podatkih pričakujejo ljudje največ priseljencev iz Kitajske, Izraela in arabskih držav. Medtem ko je priseljevanje Kitajcev in Arabcev  v Evropi zaznati že nekaj desetletij, pa bojazni pred priseljevanjem Izraelcev migracijski trendi ne utemeljujejo. Po mnenju analitikov temelji to pričakovanje Madžarov bolj na predsodkih, ne toliko na dejanskih migracijskih trendih.  
Preveč otrok živi v revščini
Po podatkih najnovejše raziskave Katedre za socialno politiko na univerzi ELTE na Madžarskem nikoli ni živelo v revščini toliko otrok kot zdaj. Njihovo število se giblje okrog enega milijona. V regijah živi v neugodnem položaju  84 odstotkov ljudi v družinah, v katerih ni nobenega aktivno zaposlenega. Po mnenju Lajosa Korózsa, državnega sekretarja v prejšnji vladi, imajo omenjene družine dohodek le iz socialnih transferjev. Najnovejši sklepi vlade bodo negativno vplivali na družine, ki živijo od socialnih podpor ali pomoči za brezposelne, povečale se bodo socialne razlike med družinami, to pa lahko povzroči nove napetosti v družbi in tudi povečanje rasizma. Po podatkih Državnega statističnega urada živi na Madžarskem pod življenjskim minimumom 3,7 milijona ljudi.
Dijaki z Japonskega na Madžarskem
Madžarska je gostila od 25. julija do 6. avgusta skupino dijakov iz japonskega mesta Fukusima, ki je bilo najbolj prizadeto ob potresu in jedrski nesreči. Dijake, stare od 14 do 17 let, je povabilo mesto Hódmezővásárhely, katerega župan je vodja poslanskega kluba FIDESZ. Mlade sta nekaj dni pred odhodom sprejela tudi predsednik države Pál Schmitt in premier Viktor Orbán. 


Pogled na nekaj del že uveljavljenih in bodočih pomurskih likovnih ustvarjalcev


Tudi táka je sodobna likovna umetnost.

Človek se k dobromi naletja vcujvzema

Gnesden smo tak vcujvčeni k elektriki, ka go samo te vejmo ceniti, gda go nega. Če na kratek čas vözakapčijo ali če se pozimi kakšni kabli strgajo pa brezi elektrike ostanemo, že komaj čakamo, aj go nazajzakapčijo, zato ka brezi nje več ne moremo živeti. Nega tople vode, kmica je, dapa ka najbola fali, tau je,  ka ne moremo gledati televizijo. Prvin je nej bilau elektrike pa itak so zato leko živeli lidi brezi tauga tö. V šestdeseti lejtaj, zvün par kuč, je že vsepovsedik bila elektrika, dapa te par kuč, kama so te nej potegnili, je še dugo pa dugo lejt brezi nje bilau. Tak je tau bilau v Števanovci tö pri Čafardjini, odkec je Ani Makoš doma.
  • Ani, vi zdaj že v Varaša živeta, dapa do sedemdesetdrugoga leta ste doma bili, gde eštje te nej bilau elektrike. Kak ste brezi tauga leko živeli?
»Špajsno je bilau, ka smo s patrolinom svejtili, nej bilau hladilnika pa vodau smo tö tak mogli segrejvati. Sploj pa zdaj špajsno nazaj misliti na tista lejta, gda že v Varaši živem. Gda sem šestnajset lejt stara bila, te sem dja že zato kraj z daumi prišla, zato ka sem v Kőszeg üšla delat, samo v soboto pa v nedelo sem doma bila. Dočas sem nej kraj z daumi odišla, dočas mi je trno nej falilo, ka nega elektrike,  zato ka sem nej znala, kakšno je tisto, gda ti posvejt svejti. Leko bi meli mi tü, samo mati nej stejla, pa ranč nej prosila. Tistoga reda, gda so vlekli, vsakši je za šenki daubo elektriko, tak ka nika nej trbelo vcujplačati. Sledkar gda je že mati tö privolila, ka itak bi dobro bilau, če bi meli elektriko, te so več nej dali za šenki, te je že samo tak daubo, če je plačo. Tak smo te mi brezi elektrike ostali.«
  • Kelko kuč je bilau še tam kauli vas?
»Tam so še dvauji Šporani bili, te Čubini pa Šaloska Mariška je tö tam mejla rojstno kučo. Zvöjn nas je vsakši kraj odišo od tistec, samo mi smo tam ostali. Drügi so, mislim, zato odišli, ka daleč smo kraj bili od poštije, ka je vzimi sploj lagvo bilau. Tam spodkar smo bili pa od tistec smo snejg odmetavali do poštije, pa te je še velki snejg zapadno po zimaj. Tam si ovak tak nej mogo titi, samo pejški, zato ka motor tam je vö nej prišo s tistega dola pozimi.«
  • Ka ste pozimi delali, gda je že v pau petoj kmica bila?
»Tašoga reda smo perdje čejsali, guščice smo lüpali par patrolejki. Mladi smo se bola drüžili kak zdaj, mlejko smo nosili, v kulturni daum smo odli, tak ka tam smo bili. Vleti tak skur do desete je sveklau bilau, dočas smo pa te vanej bili, krave smo pasli, pa čas je pomali taodišo. Tašoga reda nam sploj nej fallia elektrika.« 
  • Ka bi bilau, če bi zdaj nazaj mogli titi v rojstno kučo?
»Dja sem večkrat prajla, ka dja bi že zdaj tam nej vözdržala. Tak zato rada tavö dem v Števanovce. Kakkoli ka je tü v varaši dobro, zato tam mam rojstno hišo. Djesta taši, steri se ne tere nazaj domau, dja sem nej taša. Dja na leto dvakrat, trikrat tavö dem, poglednam kučo, štero smo že odali, pa gorpoiščem malo sausede.« 
  • Kak dugo so stariške v tistoj kuči živeli?
»Mati je do leta 1995, za edno leto pa je oča prišo sé v Varaš k sestri Irinki. Dvej leta pa pau je tam bijo, sedem lejt pa pri meni. Oča je vsikši drugi den, dočas je ládo, na bus vseu pa se je v Števanovce pelo. Ram je že odani bijo pa itak je vsigdar taodo, drejvdje obrezavo pa malo kauli pogledno. Tisto drejvdje, ka smo tam meli, je vse on vcejpo pa na skrbi emo. On se je k taumi dobro razmo, nej samo doma cepijo, liki po cejloj vesi so ga zvali. On je gnauksvejta v bulgarskoj vrtnariji (bolgárkertészet) delo, pa tau, kak trbej cepiti, se je tam navčo. Pa nej samo k drejvam se je razmo, liki k ogradca tü. Taši lejpi prpau pa paradajs sem dja nikdar nej mejla, kak ga je on pripau-vo. Istino, on je vse z guščice sadijo, flanco je nikdar nej küpo. Tü Varaša pri meni je te drejve tü vse on vcejpo.« 
  •  Kak ste gvant prali, če ste nej meli pralnoga stroja?
»Kak bi prali, vse z rokauv, še sreča, ka smo meli edno krepko vretino od kec smo vodau leko nosili. Paudrügi mejter globoki stüdenec  je bijo, dapa tam voda vsigdar bila, kakkoli velka süča je bila, nikdar je nej vöposeno. Sploj dobro vodau je emo, še z brga so k nam dolaodli po vodau, gda njim je tam stüdenec vöposeno.«
 • Vij ste te sploj nej meli nišoga mašina nej pri rami?
»Nej, tam doma smo nej meli, vse smo z rokauv delali. Mašin je pri rami samo te bijo, gda so mlatili. Mašin, ka mlati, je traktor gnau, tak ka tam je tü nej trbelo elektrike. Kak mlajši smo že komaj čakali, gda pridejo k nam mlatit, zato ka te je še dosta sildja bilau pa od kuče do kuče so šli. Tašoga reda smo mi mlajši  plejve kraj nosili, velki praj je bijo, dapa tau se je nam vidlo, ka telko lüstva je vküpprišlo. Z rokauv smo samo telko mlatili s capami, ka ritonje je nam trbelo za strejo, zato ka vsikšo leto je strejo malo popravlati trbelo, ka je dež, snejg pa veter kaj nanikoj djau.«
• Če ste toplo vodau nücali, te je vam najprvin na špajerti segrejti trbelo še v leti tü. Kelko drv ste vi tazažgali edno leto?
»Dosta, dapa drva smo meli, zato ka paulek smo meli gauš-tjo. Oča so sprtulejt pa v djesen s kravami pomalek domau zvozili. Gda so pa že krave nej bile, naša mama, ka je močna bila, na küsi je domau zvozila cejle drve na zimau. Gda so že zato starejši bili, te so že njim zato s traktorom ali s konji  domau zvozili. Vse drve na zimau, ka smo nalagali, so vse z rokau vküpzožagali, kak mejtrske tak vejke. Tau je zato nej málo delo bilau, tau samo tisti vej, šteri je že tašo probo. Dja rada ta tavö dem, dapa tam bi dja že nej živela, tau gvüšno. Kak pravijo človek se k dobromi naletja vcujzema, dapa naaupak tau več ne vala.«
Karči Holec


Ani Makoš



KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA
NA GORNJEM SENIKU
(cerkvenozgodovinska in  etnološka razstava)  
Odprta ob torkih, četrtkih in sobotah 
od 12. do 16. ure.
Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer 
Tel.:+36-30-6088-695
Vodstvo v slovenščini!
Vstop brezplačen! 
Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11.

Čafardjina iža v Števanovci, pred ižov Anina mati

MRAVLAK LEJKI


Batrivni George Campbell

(škotska balada)

V velkom mravlinjeki je bilau dosta mravel. Depa, ednoj mravli je v tistom mravlinjeki nej dobro bilau. 
»Ge sam nej mravla! Ge sam moški! Ge sam mravla, nej pa mravla. Ge sam mravlak Lejki. Pa zato, ka neškem mravla ostanoti v eton mravlinjeki, dem ge po svejti vcejlak po svoje,« je strauso svojo mravlečo glavau.
Pa je tak tö bliau. Mravlak Lejki je odišo na svoje. 


Po viski plaminaj,
zeleni dolaj,
batrivni George Campbell
je gézdo zarán’;
so sedlo pa cügli
b’lí lejpi očám,
konjíč se povrno,
al’ un pa nikdár.
So djaukali mati,
točili skuzé;
je géčala sneja,
si sküb’la vlasé.
Je svejklo škér emo,
pa čizme zamán:
doma májo konja,
al’ njega nikdár.
»Moj tranik je prazen,
pšenica zorí,
moj dom nema streje,
se dejte rodí.«
Je gézdo slobaudno,
méu cügle v rokáj:
domau prišlo sedlo,
al’ un pa nikdár.
(balado Bonny George Campbell na domanjo rejč prejkspiso Dušan Mukič ilustracija Marija Kozar)

Štrkova baja

Mravlak Lejki je na paouti na svoje srečo štrka. Najprva trbej prajti, ka ga je nej srečo tak včasin. Srečo ga je po tistom, gda je šau prejk po poštiji pa ga je skur podvozo eden auto, drugi auto pa eške tretji auto tö. Vej pa tak maloga mravlaka kak je Lejki, je dun žmetno vpamet vzeti. Šau je tadale pa je skur v vodau spadno. Kuman, kuman se je eške zgrabo za edno travo. Če bi mravlak Lejki nej biu tak lejki, bi gvüšno v vodej ostano. Potejm pa, sto vej, ka bi se z njim zgodilo. Kak povejdano, kuman se je vöptegno. Tam pri vodej se je na velke odijavo. Tak na velke, ka se ga je trno daleč čülo. 
»Sto si tak na velke odijava? Sto je gé, ka ga ranč ne vidim? Sto je tau gé, ka se je tak zmantrau,« se je čülo više njega. 
»Ge sam gé,« je že leko gučo.
»Sto je tau gé? Naj se pokaže, ka mo vido, sto je gé té ge!« se je tisto više njega začnolo koriti.
Mravlak Lejki je gor pogledno pa više sebe vido velkoga štrka. Kuman se je vode rejšo, že ga šké štrk pogesti.
»Nejsam ge! Niške je nej! Nikoga nega!« se njemi je trauso glas. 
»Niške ne more gučati. Brž povej, sto si gé, ovak nede dobro,« je štrk začno s klünom rovati po zemlej.
»Gospaud štrk, vej pa ge sam tak mali pa lejki, ka od mene nikšnoga haska nete meli,« si je mravlak Lejki brodo, ka je njegvi žitek pri kraji.
»A, že te vidim!« ga je dun zagledno. »Rejsan si mala mravla.«
»Gospaud štrk, ge sam nej mravla. Moran vas vöpopraviti. Ge sam mravlak, moška mravla. Gospaud štrk, ge sam mravlak Lejki,« se je postavo na slejdnje noge.
Štrk ga je gledo pa brž vpamet vzeu, ka je takšo malo stvorenje nej za gesti. Depa, dun je nika nej vredi bilau. Obračo je klün es pa ta pa ga pito:
»Kak si me zvau?«
»Ja, tak, kak trbej: godpoud štrk. Name je moja mama včila, ka trbej vsikšoga na tom svejti poštüvati,« si je zdejno mravlak Lejki.
»Depa, ge sam nej gospaud. Ge sam gé gospa štrk,« njemi je prajla. 
Na, zdaj je mravlak Lejki prišo na svoje. Maudro se je podržo pa njoj pravo:
»Ja, tau pa nede šlau! Kak je leko ženska štrk? Vej pa štrk je moški gé. Kak bi leko prajli ženskomi štrki?« je modrüvo tadale.  »Depa, ge se s tejm nemo spravlo. Ge sam za sebe svoje naredo, vi gospa štrk pa si zbrodite, kak se ženskomi štrki pravi.«
Tak je pravo pa šau tadale po svoje.
Miki Roš

Rada se učim slovenščino

Sem Írisz Babanics in z mamo in sestro se redno udeležujem programov budimpeškega slovenskega društva. Obenem sem vodja mladinske sekcije omenjenega društva. 
Od 4. do 15. julija sem se udeležila Poletne šole slovenskega jezika v Ljubljani. Letošnja šola je bila malo posebna, kajti bila je 30. 
Dvotedenske jezikovne šole smo se udeležili skupaj z Áronom Sódorjem, Eszter Sódor in Évo Cser. Tudi Andrea Pammer je bila v tem času v Ljubljani, le da je bila ona v drugi skupini. Med poletno šolo smo spoznali veliko ljudi, saj daje šola veliko možnosti, da navežemo mednarodne stike. Med drugim smo se spoprijateljili s fanti iz Argentine, Nemčije, ZDA in Mehike ter z dekleti iz Kanade in Češke. 
Po otvoritveni slovesnosti 4. julija so nas pričakali s sprejemom in veliko torto, s katero smo praznovali 30. rojstni dan poletne šole. Pripravili so tudi manjšo razstavo, predvsem iz majic šole in  fotografij iz prejšnjih let. Na razstavi smo srečali tudi gospoda Mladena Pavičiča, ki poučuje v Budimpešti na univerzi ELTE.
Popoldne smo se spoznali s skupino, v kateri smo delali dva tedna, in s profesorji. Moja skupina je bila po starosti zelo mešana, bili smo v njej stari od 20 do 60 let. Naša profesorica je bila mlada, prijazna in je zelo dobro poučevala. Od nje sem se veliko naučila.
Pouk se je začel zjutraj ob devetih in je trajal do pol enih. Vmes smo imeli odmor, po pouku smo šli na kosilo. Prog-rami so nas čakali tudi popoldne.
V torek smo imeli spoznavni večer, na katerem so se predstavili udeleženci iz posameznih držav z lokalnimi navadami ali s predstavitvijo nekaj znanih ljudi iz svoje države. Mi smo pripovedovali o raznih festivalih, kajti evropska mladina dobro pozna festival SZIGET  v Budimpešti.
Šestega julija smo si ogledali zgodovinsko središče Ljubljane, v četrtek smo se učili tradicionalne slovenske ljudske plese, v petek je bil gastronomski sprehod po mestu. Konec tedna pa je lahko vsak preživel po svoje. Takrat smo že imeli veliko prijateljev in čas smo preživeli skupaj. Spoznavali smo Slovenijo, največ dijakov je odpotovalo na Bled in Bohinj ali na Primorsko.
Naslednji ponedeljek smo si ogledali film, v torek so organizirali izlet v Zbilje, 13. julija smo obiskali državni zbor, v četrtek pa smo se udeležili tradicionalne odbojkarske tekme. Zadnji večer, v petek, smo poslušali glasbo Tria Karin  Zemljič.
Z drugimi dijaki smo komunicirali večinoma v angleščini, smo si pa prizadevali, da bi čim več govorili slovensko. Zelo sem bila vesela, da sem se lahko udeležila poletne šole slovenskega jezika, kajti rada se učim slovenščino. Poletna šola je zelo koristna, saj ima zelo dobre profesorje in tudi razpoloženje na njej je enkratno. Rada bi se zahvalila za odobreno štipendijo in upam, da jo bom dobila tudi naslednje leto.
Írisz Babanics


125 LET GASILSTVA
NA DOLNJEM SENIKU

PETEK, 12.08.2011, I. SPORED TVS
6.50 POLETNA SCENA, 7.20 ODMEVI, 8.00 TELEBAJSKI, LUTK. NAN., 8.20 MULČKI, OTR. SER., 8.50 TOMAŽEV SVET: KAKO RASTE DRUŽINA, 8.55 VESELA HIŠICA, LUTK. NAN., 9.15 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 9.25 PROFESOR PUSTOLOVEC, 9.40 PIA SE NAUČI PLAVATI, KRATKI FILM, 9.55 ENAJSTA ŠOLA, 10.20 MODRO POLETJE, ŠP. SER., 10.50 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.15 ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 11.40 UGRIZNIMO ZNANOST, 12.00 TO BO MOJ POKLIC: POLAGALEC TALNIH OBLOG, 13.00 POROČILA, 13.20 OSMICA, DOK. FILM, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 LARINA ZVEZDICA: BEG OD DOMA, RIS., 16.00 IZ POPOTNE TORBE: GLASBENE UGANKE, 16.20 MAKS, DAN. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 18.00 DUHOVNI UTRIP, 18.20 PUJSA PEPA, RIS., 18.25 ČARLI IN LOLA, RIS., 18.35 KARLI, RIS., 18.40 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, 19.50 EKO UTRINKI, 20.00 ČOKOLADNE SANJE, SLOV. NAD., 20.35 KONCERT TANJE ŽAGAR Z GOSTI, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.20 POLNOČNI KLUB: GOSPODARJI PODEŽELJA, 0.35 DUHOVNI UTRIP: PROJEKT PLANINCA, 0.50 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL
PETEK, 12.08.2011, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 14.30 EVROPSKI MAGAZIN, 15.00 IMPRO TV, 15.35 OPERNE ARIJE: BARITONIST MARKO KOBAL, 15.50 ŠPIC-CVAK!: KATALENA, EDWARD CLUG, VALENTINA TURCU IN MARIBORSKI BALETNI PLESALCI, 17.00 KRAJI IN OBIČAJI: PLANOTA NA ROBU, 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 MED VALOVI, 18.20 PUMOVCI, DOK. ODD., 18.55 BOTRI, POSNETEK KONCERTA, 20.00 PRAVA IDEJA!, 20.35 HOLLYWOODSKI STIL, DOK. ODD., 21.30 RESTAVRACIJA RAW, IR. NAD., 22.25 OBREDJA: EVROPA, DOK. SER., 23.15 PREDEN HUDIČ IZVE, DA SI MRTEV, AM. FILM, 1.10 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SOBOTA, 13.08.2011, I. SPORED TVS
6.00 POLETNA SCENA, 6.30 ODMEVI, 7.15 IZ POPOTNE TORBE: GLASBENE UGANKE, 7.40 ŽOGICA MAROGICA, LUTKOVNA PREDSTAVA, 8.20 MALE SIVE CELICE, KVIZ 9.10 PREDMESTNI KROKODILI 2, NEMŠ. FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB: GOSPODARJI PODEŽELJA, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, 13.10 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.05 VEDOŽELJNA RITA, ANG. FILM, 16:00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.15 SOBOTNO POPOLDNE: GOSTJA VESNA MELANŠEK, 17.00 POROČILA, 17.20 NA VRTU, 17.40 SOBOTNO POPOLDNE: GOST ROK CVETKOV, 17.55 Z DAMIJANOM, 18.20 SOBOTNO POPOLDNE: GOST ROK CVETKOV, 18.20 OZARE, 18.30 PRIMER ZA PRIJATELJE: RAZCEPLJENI JEZIK, RIS., 18.35 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 POLETNA NOČ: ELDA VILER - 50 LET NA ODRU, POSNETEK KONCERTA, 22.05 SADOVI NARAVE: JAGODIČJE, DOK. ODD., 22.35 POROČILA, 23.05 POLETNA SCENA, 23.40 IRINA PALM, ANG. FILM, 1.25 SLOVENSKI MAGAZIN: CELJSKO-SAVINJSKA REGIJA, 1.50 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFOKANAL
SOBOTA, 13.08.2011, II. SPORED TVS
10.20 SKOZI ČAS, 10.45 KRAJI IN OBIČAJI: PLANOTA NA ROBU, 11.15 POSEBNA PONUDBA, 11.40 EKO UTRINKI, 12.15 ŠPORT, 13.45 HOLLYWOODSKI STIL, DOK. ODD., 14.40 NAJLEPŠI ZBORI IN ARIJE IZ VERDIJEVIH OPER, 15.35 KUBINSKI KOZAKI, POSNETEK IZ LJUBLJANSKIH KRIŽANK, 16.35 ŠPORT, 22.00 BLEŠČICA, 22.30 GANDŽA, AM. NAD., 23.00 GANDŽA, AM. NAD., 23.25 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.00 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
NEDELJA, 14.08.2011, I. SPORED TVS
6.20 POLETNA SCENA, 7.00 ALEKS V VODI, RIS., 7.05 NINA NANA, RIS., 7.10 ŽELEJČKI, RIS., 7.15 MUSTI, RIS., 7.20 PALČEK SMUK V RIBNIKU, RIS., 7.25 PUJSA PEPA, RIS., 7.30 ANČINE NOGICE, RIS., 7.40 MOJSTER MIHA, RIS., 7.50 PENELOPA, RIS., 7.55 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 8.20 PONIJI Z ZVEZDNEGA GRIČA, RIS., 8.30 TIMI GRE, RIS., 8.40 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 8.45 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 8.55 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 9.05 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 9.10 SMRKCI, RIS., 9.35 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 9.40 ŽAMETEK, RIS., 10.10 MAKS, DAN. NAN., 10.35 ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 11.00 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.30 OZARE, 11.35 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.05 BABIN, KAN. FILM, 17.00 POROČILA, 17.15 POTI Z VZHODA, DOK. SER., 18.10 PRVI IN DRUGI - VČERAJ IN DANES: OLGA REMS, 18.35 DIM, DAM, DUM, RIS., 18.40 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 TEŽKO JE BITI FIN, BOS. FILM, 21.35 INTERVJU: BERT PRIBAC, 22.30 POROČILA, 23.00 POLETNA SCENA, 23.30 USODNA NOČ, FR. SER., 1.05 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL
NEDELJA, 14.08.2011, II. SPORED TVS
8.55 SKOZI ČAS, 9.20 31. SREČANJE TAMBURAŠKIH IN MANDOLINSKIH SKUPIN, 9.55 VELIKANI NAŠEGA ČASA: FRANCO GIRALDI KRAS, 10.35 OSMICA, DOK. FILM, 11.25 SPUST PO MURI, DOK. ODD., 12.00 ŠPORT, 13.00 ODDAJA O ŠPORTU, 13.25 SADOVI NARAVE: JAGODIČJE, DOK. ODD., 13.55 NA PRVI POGLED, DOK. FILM, 15.05 OTO PESTNER - 40 LET, POSNETEK KONCERTA, 17.20 BIBLIJA: JOŽEF, KOPRODUKCIJSKI FILM, 18.55 MEJE ČASA, DOK. ODD., 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ZEMLJA V KRČIH, DOK. ODD., 20.50 KANČENDZENGA, DOK. FILM, 21.35 LJUBICE, ANG. NAD., 22.40 BILO JE …, 23.35 JERNEJ KASTELEC: OBLEKA, KRATKI FILM, 23.50 LASJE, KRATKI FILM, 0.20 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
PONEDELJEK, 15.08.2011, I. SPORED TVS
6.55 POLETNA SCENA, 7.25 UTRIP, 7.40 ZRCALO TEDNA, 8.00 PIKA NOGAVIČKA, RIS., 8.20 MULČKI, OTR. SER., 8.50 TOMAŽEV SVET, 8.55 MODRO POLETJE, ŠP. SER., 9.30 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 10.00 PRAZNIČNI PRENOS MAŠE OB VELIKEM ŠMARNU IZ ŽUPNIJE LIG - MARIJINO CELJE, 11.10 OBZORJA DUHA, 11.35 PODOBE PRETEKLEGA VSAKDANA, DOK. ODD., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, 13.20 POLNOČNI KLUB, 14.35 PREDANI LJUDEM, DOK. FILM, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 SMRKCI, RIS., 16.10 NOTKOTI, 16.30 AJKEC PRI RESTAVRATORJIH, 17.00 POROČILA, 17.20 POGLED NA ...:, 17.30 ZELENA REVOLUCIJA BARACKA OBAME, DOK. ODD., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PONIJI Z ZVEZDNEGA GRIČA, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 GOSPODIČNA POTTER, AM. FILM, 21.25 LOJZE SE JE ZBUDIL, TAKO KOT PONAVADI, KRATKI FILM, 22.00 POROČILA, 22.20 POLETNA SCENA, 22.55 GLASBENI VEČER, 0.05 DNEVNIK, 0.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.15 INFOKANAL
PONEDELJEK, 15.08.2011, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 12.35 SOBOTNO POPOLDNE, 14.40 SLOVENSKI UTRINKI, 15.10 POSEBNA PONUDBA, 15.40 STARŠI V MANJŠINI, ANG. NAD., 16.10 ALPE-DONAVA-JADRAN, 16.30 PRVI IN DRUGI - VČERAJ IN DANES: OLGA REMS, 16.50 AVTOMOBILIZEM: GORSKO HITROSTNA DIRKA, 17.00 IMPRO TV, 17.30 BIBLIJA: JOŽEF, KOPRODUKCIJSKI FILM, 19.00 VEČERNI GOST: PROF.DR. ROMAN JERALA, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: CARSTVO - ZAČETEK: UBOGI, UBOGI PAVEL, RUS. NAD., 20.50 POGLED Z NEBA: KONEC NAFTE, DOK. SER., 21.45 NA UTRIP SRCA, 21.45 OPERNE ARIJE: G. VERDI: RIGOLETTO, 21.50 HARLEM NA MONTMARTRU: ZGODBA O JAZZU V PARIZU, DOK. FILM, 23.15 KNJIGA MENE BRIGA, SLAVE, 23.35 PISAVE: CAPUDER, AHAČIČ, MERC, 0.05 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
TOREK, 16.08.2011, I. SPORED TVS
7.25 POLETNA SCENA, 8.00 PIKA NOGAVIČKA,, RIS., 8.20 MULČKI, OTR. SER., 8.50 DAJ, DOMEN, DAJ!, RIS., 9.00 TOMAŽEV SVET, 9.10 PRAVLJICE IZ MAVRICE: ZVONČEK Z ROŽNEGA GRIČKA, 9.40 NOTKOTI: ROJSTNI DAN, 10.00 AJKEC PRI RESTAVRATORJIH, 10.15 ZGODBA O MORSKIH PAPIGAH, KRATKI FILM, 10.30 WAITAPU, MLAD. NAD., 11.00 MODRO POLETJE, ŠP. SER., 11.30 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 12.00 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA JOGAN, 13.00 POROČILA, 13.20 ANGOLA: PREZRTA DEŽELA, DOK. ODD., 14.25 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SLAVNA PETERICA, RIS., 16.05 ZLATKO ZAKLADKO, 16.20 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 PO TRAVNIKIH … S STANETOM SUŠNIKOM, DOK. SER., 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.35 TIMI GRE, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 ČEZ PLANKE: MAKEDONIJA, 21.05 DNEVNIK NEKEGA NARODA: FILOZOF NA OBLASTI, DOK. SER., 22.00 ODMEVI, 22.45 POLETNA SCENA, 23.20 PRAVA IDEJA!, 23.55 PO TRAVNIKIH ... S STANETOM SUŠNIKOM, DOK. SER., 0.20 DNEVNIK, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.25 INFOKANAL
TOREK, 16.08.2011, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 15.40 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 16.35 MED VALOVI, 16.55 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 ZEMLJA V KRČIH, DOK. ODD., 18.50 SLOVENSKI VODNI KROG, 19.20 MUZIKAJETO, 20.00 ZGUBLJENI SVET KOMUNIZMA, DOK. ODD., 20.55 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 21.15 POSEBNA PONUDBA, 21.40 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 23.10 SREBRNA NEBESA, DOK. FELJTON, 23.40 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: ZAGREB, DOK. SER., 0.10 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SREDA, 17.08.2011, I. SPORED TVS
6.50 POLETNA SCENA, 7.20 ODMEVI, 8.00 PIKA NOGAVIČKA, RIS., 8.20 MULČKI, OTR. SER., 8.50 ŽELEJČKI, RIS., 8.55 DAJ, DOMEN, DAJ!, RIS., 9.05 TOMAŽEV SVET: NA KMETIJI, 9.15 ZLATKO ZAKLADKO, 9.30 KLJUKEC S STREHE, RIS., 9.55 BORIS, KRATKI FILM, 10.10 POTOVANJE NA KRILIH SANJ, PLESNA PREDSTAVA SREDNJE GLASBENE IN BALETNE ŠOLE V LJUBLJANI, 10.40 MODRO POLETJE, ŠP. SER., 11.10 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 11.30 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 12.00 DNEVNIK NEKEGA NARODA, DOK. SER., 13.00 POROČILA, 13.20 HILARIJ NA OLIMP, DOK. FILM, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 15.50 PUJSA PEPA, RIS., 15.55 KRAVICA KATKA, RIS.,16.05 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 USKOŠKA DEDIŠČINA BELE KRAJINE, DOK. FILM, 18.25 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 18.30 ROLI POLI OLI, RIS., 18.40 PENELOPA, RIS., 18.45 LUKA, REŠEVALNI ČOLN, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 FILM TEDNA: IGRIŠČE, NEMŠ. FILM, 21.30 MADE IN SLOVENIA, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 USKOŠKA DEDIŠČINA BELE KRAJINE, DOK. FILM, 0.15 TRIKOTNIK, 0.45 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL 
SREDA, 17.08.2011, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 14.15 PRISLUHNIMO TIŠINI: ZAPOSLOVANJE GLUHIH IN NAGLUŠNIH, 14.50 31. SREČANJE TAMBURAŠKIH IN MANDOLINSKIH SKUPIN, 15.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 16.00 SLOVENSKI VODNI KROG, 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 16.50 MOSTOVI – HIDAK, 17.20 EKO UTRINKI, 17.50 ZELENA REVOLUCIJA BARACKA OBAME, DOK. ODD., 18.45 NEISHA: NJEN TRENUTEK PRIHAJA, POSNETEK KONCERTA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 BILO JE …, 20.55 OBRAZI DRUGAČNOSTI, DOK. ODD., 21.25 ZLOMLJENI OBJEMI, ŠP. FILM, 23.25 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.35 ZABAVNI INFOKANAL
  * * *
ČETRTEK, 18.08.2011, I. SPORED TVS
6.50 POLETNA SCENA, 7.20 ODMEVI, 8.00 PIKA NOGAVIČKA, RIS., 8.20 MULČKI, OTR. SER., 8.50 ŽELEJČKI, RIS., 8.55 DAJ, DOMEN, DAJ!, RIS., 9.05 POKEC: ORKESTER, RIS., 9.15 TOMAŽEV SVET, 9.20 SEJALCI SVETLOBE, 9.40 POD KLOBUKOM, 10.25 PRIKLIČI DŽINA IZ ZVONA, KRATKI FILM, 10.40 SPREHODI V NARAVO, 10.55 MODRO POLETJE, ŠP. SER., 11.25 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.55 REZIJA - TA ROŽINA DOLINA, DOK. FILM, 13.00 POROČILA, 13.20 NJEGOVO VISOČANSTVO OTTO VON HABSBURG, 14.10 ČOKOLADNE SANJE, SLOV. NAD., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 PRIHAJA NODI, RIS., 16.00 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.10 DALA BOM VSE OD SEBE, DOK. FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA: KOZOLEC, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 NA SVIDENJE, KAKO STE KAJ?, DOK. ODD., 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 VOJNA IN MIR, KOPRODUKCIJSKA NAD., 21.40 MED VALOVI, 22.00 ODMEVI, 22.45 POLETNA SCENA, 23.20 BUŽEC ON, BUŠCA JAZ, TV- RIREDBA PREDSTAVE PRIMORSKEGA POLETNEGA FESTIVALA, 0.30 DNEVNIK, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL
ČETRTEK, 18.08.2011, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 13.40 VEČER MADŽARSKE GLASBE, (FRANZ LISZT IN BÉLA BARTÓK), 14.55 ZEMLJA V KRČIH, DOK. ODD., 15.50 UGRIZNIMO ZNANOST: FORENZIKA, 16.15 EVROPSKI MAGAZIN, 16.40 VELIKANI NAŠEGA ČASA: ALOJZ REBULA, 17.15 MOSTOVI – HIDAK, 17.50 ČEZ PLANKE: MAKEDONIJA, 18.55 BOTRI, POSNETEK KONCERTA, 20.00 POLETJE Z GLASBO IN BALETOM POLETNI KONCERT WALDBÜHNE, 21.30 KOMISAR LAURENTI: MRTVAŠKI PLES, NEMŠ. FILM, 23.00 SKOPUH, FR. FILM, 1.25 ZABAVNI INFOKANAL

31. julija smo imeli na Dolnjem Seniku veliko proslavo, saj je občinsko prostovoljno gasilsko društvo praznovalo 125. obletnico ustanovitve. 
»Tak praznik in taka možnost sta enkratna, in če se ju ne bi primerno spomnili, bi naredili nepopravljivo napako, kajti zdelo bi se, da ne cenimo požrtvovalnosti in truda naših prednikov, ki so varovali življenje in premoženje sovaščanov in ljudi v okolici ...,« je povedal poveljnik društva Imre Makoš. Ob tej priložnosti je društvo s pomočjo prebivalstva in drugih podpornih članov dalo narediti nov prapor, ki so ga blagoslovili v okviru jubilejne prireditve. Prireditve ob visoki obletnici domačega društva so se udeležila gasilska društva z Gornjega Senika, iz Sakalovcev, Gornjih Slaveč, iz Wallendorfa in Mogesdorfa. Mimohodu gasilskih društev na glasbo pihalne godbe so sledili pozdravi in poročilo o delu domačega društva. Organizatorji so poskrbeli za slovenski in nemški prevod. Po blagoslovitvi novega prapora so dobili besedo povabljeni gostje in predstavniki sodelujočih gasilskih društev.
V sklepnem delu programa se je poveljnik domačega društva zahvalil vsem, ki so v minulih letih pomagali društvu. S ponosom je ugotavljal, da ima društvo 36 članov, to pa je približno deset odstotkov prebivalcev. 
Ildikó Dončec Treiber,
 predsednica Slovenske samouprave Dolnji Senik 





Monošter - Szentgotthárd
Gárdonyi u. 1.

Tel.: (+36)94/383-060
E-mail: info@lipahotel.hu
www.lipahotel.hu