POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI GLASILO SOZD »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXXIV. — JUNIJ 1980 — ŠTEVILKA 6 Umrl je Tito. Človek, revolucionar in borec, humanist in državnik, velikan našega časa, največji sin, ki ga je kdajkoli rodila jugoslovanska mati. Soočeni smo z dejstvom, za katerega smo vedeli, da prihaja, da je neizogibno in vendar smo želeli,-da bi prišlo čim kasneje, da ga nikoli ne bi bilo. Tito pa je z vsem svojim bistvom, s svojim delovanjem in delom tako vtkan'-v našo stvarnost, da nam njegov odhod pomeni le kruto fizično ločitev od osebnosti, ki v nas samih ne bo nikoli umrla, živelo bo njegovo delo, ki ga je snoval za današnje in prihodnje rodove, živela bo njegova — Titova Jugoslavija. Devetega septembra 1978 je bil Tito zadnjič med nami v Savinjski dolini. Foto: Tito v Žalcu Njegov brezkompromisni boj za osvoboditev delavskega razreda, za svobodo in nacionalno neodvisnost Jugoslavije je postal pojem, ki so ga z občudovanjem spremljali in spoznavali tudi daleč, zunaj meja naše domovine. Pod njegovim vplivom je uspelo našim narodom splesti trdne medsebojne vezi, ki so dobile zunanji izraz v geslu bratstvo in enotnost. Vendar to geslo ni ostalo zaprto v ozkih mejah naše države, širilo se je navzven ih kot nasprotovanje blokovski politiki dobilo konkretno obliko v gibanju neuvrščenih. Tito je skupaj z Nehrujem in Naserjem eden od prvih oblikovalcev tega gibanja. Z uvedbo samoupravljanja, ki smo ga začeli uveljavljati z znanim geslom »tovarne delavcem«, smo odprli neslutene rriož-nosti za svobojajanje človeka in dela. Odprli smo pot, ki omogoča delavcem, da dejansko odločajo o sredstvih, ki jih ustvarjajo. »Enotnost vseh delovnih ljudi ter njihova privrženost samoupravljanju in socializmu sta večji kot kdajkoli doslej in hkrati bistveni dejavnik trdnosti naše skupnosti. Kontinuiteta naše revolucije se kaze tudi v tem, da v njeni sedanji etapi aktivno sodelujejo vsi rodovi, da se združujeta in prežemata revolucionarna izkušenost udeležencev oboroženega boja in navdušenost mladih, ki v razvoju naše socialistične samoupravne družbe vse bolj prevzemajo odgovorne naloge.« Tito Poslovili smo se od človeka, ki je skoraj pol stoletja delil z nami vse preizkušnje, ki nam jih je nalagal čas. Sprejemali smo njegove zamisli, jih dopolnjevali in uveljavljali v vsakdanjem življenju ter črpali iz njih moč za premagovanje ovir na poti k uveljavljanju samoupravnega socializma. Utihnila je njegova ipsii | Hmeljak odločna, vendar tudi najbolj preprostemu človeku razumljiva govorica. Poslednjič smo ga slišali ob novem letu, potem pa ga je težka bolezen priklenila na bolniško posteljo. Zaskrbljeni smo poslušali čedalje bolj zaskrbljujoča poročila o njegovem zdravstvenem stanju in na tihem upali, da se bo vendarle obrnilo na bolje. To je bil čas preizkušnje za nas vse. In spet se je izkazala tista odločna, marsikomu nerazumljiva lastnost nas Jugoslovanov, da znamo v najtežjih trenutkih ohraniti zrelost in razsodnost, da znamo ubrati tisto pot, ki je najbolj logična in najbolj sama po sebi umevna. Za nas je to pot sistema socialističnega samoupravljanja, neuvrščene zunanje politike, množičnega vključevanja v sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Zavedamo se odgovornosti za ohranitev Titovega dela, ki je vtkano v temelje naše skupnosti. V velikanski večini javnega mnenja v svetu se je že davno utrdilo prepričanje, da je Jugoslavija notranje trdna in da njeni narodi sami odločajo o svoji usodi. Vsem, ki kakorkoli razglabljajo o prihodnosti Jugoslavije odgovarjajo naši delovni ljudje z dostojanstveno zadržanostjo in odločno privrženostjo vsemu tistemu, kar so delali in gradili v času Titovega življenja. Za nas Jugoslovane Tito ni umrl. Tito je del nas samih in to smo že davno izrazili z geslom »Mi smo Titovi — Tito je naš«i Tudi sedaj, ko Tita fizično med nami ni več, živijo med nami njegove misli in njegovo delo, ki smo ga sprejeli kot podlago za našo prihodnost. To je prihodnost, ki jo ustvarjamo, prihodnost, katere vizijo je imel pred seboj tovariš Tito pa čeprav se je globoko zavedal, da je sam ne bo doživel. Doživeli jo bodo naši sinovi in naši vnuki. Zanje je živel naš Tito, kot živimo zanje tudi mi. življenje revolucionarja Josipa Broza je bila ena sama bitka. Izvojeval je nešteto zmag; zmagal je celo v poslednji bitki svojega življenja. Zmagala sta njegova misel in njegovo delo, ki ga vtkanega v naš vsakdan nfe more zničiti nihče. V poslednji bitki svojega življenja je Tito izšel kot zmagovalec, kot nosilec ideje svobode, bratstva in enotnosti, neuvrščenosti, samoupravljanja in neodvisnosti naše nove socialistične Titove Jugoslavije. 4. maja 1980 sta ob 18. uri na seji obeh predsedstev predsedstvo CK ZKJ v imenu centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije sprejela ob smrti predsednika Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza Tita razglas, v katerem med drugim piše: Dne 4. maja 1980 je ob 15,05 v Ljubljani prenehalo biti veliko srce predsednika naše Socialistične federativne republike Jugoslavije in predsednika predsedstva SFRJ, predsednika Zveze komunistov Jugoslavije, maršala Jugoslavije ter vrhovnega komandanta oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije Josipa Broza Tita. Devetega septembra 1978: zadnji pozdrav Savinjčanom. lita je pospremilo do grobnice na Dedinju vsa Jugoslavija in ves napredni svet 8. maja. Težka bolečina in globoka žalost pretresata delavski razred, narode in narodnosti naše države, vsakega našega človeka, delavca, vojaka in vojnega tovariša, kmeta, intelektualca, vsakega ustvarjalca, pionirja in mladinca, dekle in mater. Gremo po Titovi poti vsem pa zagotoviti spreminjanje strukture proizvodnje, ki mora omogočiti povečanje produktivnosti dela, še zlasti pa uporabo lastnega znanja in ustvarjalnosti. Bistveno je, da delavci vseh temeljnih organizacij na osnovi resnične proizvodne in dohodkovne povezanosti uskladijo svoje razvojne. načrte in za njihovo u-resničevanje združijo delo in sredstva, ne glede na občinske in regionalne meje. Prav to pa je pogoj za .trajni napredek. sleherne .organizacije združenega dela in celotne, družbene skupnosti. Naloga, ki jo lahko takoj uresničimo, pa je, da vsi skupaj in vsak na .svojem delovnem mestu delamo več in . bolje, da krepimo delovno disciplino in zmanjšamo nepotrebne. stroške. Zavedajoč se teh odgovornosti, bomo nedvomno hitreje 'našli rešitve za številne -protislovne pojave in situacije? kar zahteva tudi več komunistične, zavesti,-medsebojnega zaupanja in sodelovanja, skratka vrlin, ki so že postali temelj številnih dogovorov in sporazumov. Jamstvo za to so Titova-zveza komunistov in delovni ljudje Titove Jugoslavije. V žalno knjigo, ki je bila v dneh žalovanja v Savinovem.salonu v Žalcu,,se, je vpisalo mnogo delavcev in mnogo mladih Titovo, delo je postalo zavezujoče izročilo, ki. je last najširših množic. To. -dejstvo je -eden bistvenih porokov za trdo in vztrajno , delo vse naše, skupnosti za še: boljši jutri, in. za mir. Že skoraj mesec dni po slovesu od tovarišu; Tita,-preveva naša srca nezmanjšana bolečina,- naša čustya pa ponos, ker smo ga i-meli med seboj, hkrati pa obveznost in odgovornost do njega in njegovega dela, do sveta, ki nas- je navdušil (in zavezal).z občudovanjem, množičnostjo in veličastnostjo, s katerimi je izkazal spoštovanje našemu in svojemu Titu. r Ta svoja čustva^ izražamo Jugoslovani na svoj, Tita in njegove Jugoslavije vreden, način. Solze še niso prenehale teči, o-brazi se še niso posušili, iz orga-, nizacij združenega dela pa so že privrele novice o neslutenem en-tuziazmu — o preseganju norm in planov ter o drugih oblikah okrepljenih prizadevanj za povečanje proizvodnje in dohodka. Zgledov je na pretek. Vsi smo prepričani, da bomo s Titovo partijo in v njegovi partiji uspešneje ^prispevali k bogatenju Titovega. revolucionarnega in življenjskega dela. . Zdaj hočemo pokazati, da smo razumeli opozorila, in priporočila iz .novoletne poslanice tovariša Tita, .-ki t je opomnil, da »v nekaterih okoljih, politike gospodarske, stabilizacije niso, vzeli resno«, da je »izostala potrebna organiziranost ,m. učinkovitost v izvajanju novih sistemskih rešitev in dogovorjene , gospodarske politike«, zato je.»neogibno, da še odločno usmerimo v povečevanje obsega in kvalitete proizvodnje, v spreminjanju njene strukture kakor tudi v krepitev položaja našega gospodarstva v mednarodni. delitvi dela,, in sicer predvsem ,š hitr.ejšim povečevanjem izvo- Po vseh delovnih enotah SOZD Hmezad smo se globoko pretreseni spoštljivo poslovili od velikana in vodje tovariša TITA. Foto: -Žalna slovesnost v Notranji trgovini Žalec Titovi ne Ne! okupaciji, je pomenil narodnoosvobodilni boj. Ne! bratomorilskemii samouničevanju, je .pomenil ustanavljanje proletarskih-brigad. Ne! umetnemu obnavljanju kraljevine, je pomenil demokracijo in republiko. Ne! obupavanju nad posledicami vojne, je pomenil načrtno obnovo, in gospodarski -razvoj. Ne! Stalinu; je pomenil zaupanje v naš razum, v naše narode in našo Partijo. Ne! ohranjanju ali' jačanju vpliva državnega aparata, ■je pomenil samoupravljanje. Ne! hladni-.: vojni,: je pomenil sožitje med narodi. Ne! blokovski delitvi sveta, je pomenil neuvrščenost. Ne! nacionalizmu, je . .pomenil vedno znova .in znova bratstvo in enotnost. Ne! zaprtosti in zaverovanosti vase, je pomenil vzajemnost in solidarnost. Ne! birokratizaciji ljudske oblasti, je pomenil, delegatski sistem. Nej lider.štvu in moči.posameznikov, je. pomenil kolektivno delo in- kolektivno, .odgovornost. Po vsem, kar je svet ravnokar izrekel o Titu in o Titovi Jugoslaviji, so danes razmere za takšno proizvodnjo in za večji delež našega gospodarstva v mednarodni blagovni , menjavi gotovo u-godnejše. V tem je naša nova priložnost, naša odgovornost in dolžnost do Titovega dela in do sveta. Osrednji poudarek moramo dati gospodarski . stabilizaciji in razvojni politiki, ?srednjeročnemu načrtu, ki mora -za nas postati ena-, sama ;, stabilizacija* .široko pripravljenost vseh .delovnih ljudi in občanov za uresničitev teh težavnih in zahtevnih nalog moramo spremeniti.,v: konkretno — samoupravljalsko akcijo. V. vseh temeljnih samoupravnih organi- ,y Delavci skupnih služb SOZD zacijah in skupnostih moramo u- Hmezad, so počastili, spomin na . skladiti naše razvojne načrte z dragega Tita z globokim enomi-dohodkovnimi: možnostmi,, pred- nutnim molkom Zastave v znak žalovanja na pol droga M turni m a izhodišča O URESNIČEVANJU STABILIZACIJSKE USMERITVE HMEZADA V LETU 1980 Sprejeti dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 in resolucija o izvajanju družbenega plana SRS za leto 1980 zavezujejo v prvi vrsti vse TOZD in delovne skupnosti za stabilizacijsko obnašanje. V skladu s sprejetimi dokumenti in tudi drugimi zakonskimi določili — zakon o omejenem razpolaganju z družbenimi sredstvi pri izplačilu dnevnic, reprezentance in nekaterih drugih materialnih stroškov so temeljne organizacije dolžne pri svojem poslovanju upoštevati naslednja izhodišča pri omejitvi vseh oblik porabe: — Osebni dohodki morajo v delovnih organizacijah in TOZD v letu 1980 naraščati za 25 % počasneje od rasti dohodka. — Osebni dohodki v skupnih službah, ki imajo sklenjene samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela, lahko osebni dohodki naraščajo v sorazmerju z rastjo OD v organizacijah združenega dela s katerimi imajo sklenjen samoupravni sporazum. — Skupna poraba je lahko večja za 13 odstotkov od izplačil za te namene v letu 1979. — Izdatki za nadomestila za prevozne stroške in dnevnice so lahko večji za 10 odstotkov od lanskoletne porabe. — Izdatki za delo po pogodbi so lahko v višini 80 odstotkov od lanskoletne porabe, z izjemo primarne kmetijske proizvodnje, kjer se lahko delo po pogodbah poveča za enak odstotek kot dohodek. — Izdatki za reklamo so lahko v lanskoletni višini (razen za sredstva javnega obveščanja). — Avtorski honorarji — enako kot lani razen za časopise. — Število zaposlenih se v skupnih službah ne sme povečati, razen v izjemnih primerih, za kar mora dati pristanek IS občinske skupščine. Sprejet program dela skupnih služb je potrebno izvršiti z obstoječimi delavci z večjo storilnostjo dela. Glede na dejstvo, da smo v Hmezadu sorazmerno precej med seboj poslovno in dohodkovno povezani, urejamo določena vprašanja in ukrepe stabilizacijskega obnašanja skupno. V skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v sestavljeno organizacijo ter na osnovi samoupravnih aktov, ki urejajo vprašanja razporejanja dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov, so dogovorjena naslednja enotna izhodišča: Kmetijske površine in industrijski objekti — vedno bolj na tesno PRIDOBIVANJE IN RAZPOREJANJE DOHODKA V celoti in vsaka organizacija bo upoštevala določila resolucije in družbenega dogovora o usklajenem gibanju rasti dohodka in osebnih dohodkov. Glede na povezanost v poslovanju ter dohodkovno odvisnost bomo razmerja usklajevali na nivoju SOZD. Ob upoštevanju pogojev gospodarjenja v letu 1980 se dogovorimo za naslednja razmerja rasti dohodka in OD: Radio kviz Mladinci OO ZSMS Termoelektrarne Šoštanj so z mladinci SOZD Hmezada organizirali prek radijskih valov radioamaterjev iz Velenja kviz na temo: 70-letnica rojstva Edvarda Kardelja 35. obletnica zmage nad fašizmom 30. obletnica delavskega samoupravljanja. Tekmovanje je bilo 24. maja ob 18. uri v domu kulture v Šoštanju in v dvorani hmeljarskega doma v Žalcu. Vy RAZMERJA PLANIRANE RASTI DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV ZA LETO 1980 V PRIMERJAVI Z REALIZACIJO 1979 Zap. « Dohodek Del ČD za OD P80/R79 I P80/R79 1. DO KMETIJSTVO ŽALEC 110,8 107,8 — TOZD Kmetijstvo Latkova vas 111,5 111,5 — TOZD Kmetijstvo Petrovče .102,8 100,6 — TOZD Tovarna močnih krmil 139 138 — DS Skupne službe 116,6 118,8 2. DO KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE 149 140 — TOK Kooperacija 155 133 — TOZD Proizvodnja in storitve 159 161 — TOZD Kmetijska preskrba 144 123 — DS Skupne službe 117 121 3. DO KMETIJSTVO ILIRSKA BISTRICA 129 121 — TOK Kmetijska kooperacija 131,6 121,3 — TOZD Mlekarna 131,9 122,2 — TOZD Blagovni promet 129,9 120,3 — DS Skupne službe 121,1 119,5 4. DO KMETIJSKA ZADRUGA »DRAVA« RADLJE 122 125 — TOZD Kmetijstvo 118 146 — TOK Kmetovalec 140 128 — TOZD Gostinstvo 104 102 — TOZD Prevoz 132 107 — TOZD Blagovni promet — usluge 103 105 — DS Skupne službe 155 155 5. DO SADJARSTVO »MIROSAN« PETROVČE 124,2 112,6 6. DO VRTNARSTVO CELJE 124 117,7 7. KMETIJSKA ZADRUGA »SAVINJSKA DOLINA« ŽALEC 122 115,5 — TZO Braslovče 114 108 — TZO Gotovlje 117 104,5 — TZO Petrovče 106 115,6 — TZO Polzela 150 124,6 < — TZO Prebold 126 117 — TZO Šempeter 111 119 — TZO Tabor 107 105,5 — TZO Trnava 146 119,7 — TZO Vransko 149 123,9 — DS Skupne službe 121 118 8. DO CELJSKA MESNA INDUSTRIJA CELJE 146 121 — TOZD Proizvodnja mesa in izdelkov 153 112 — TOZD Prodaja na veliko 172 116 — TOZD Maloprodaja 158 132 — TOZD Združena hladilnica 85 153 — DS Skupne službe 132 133 9. DO CELJSKE MLEKARNE CELJE 135 126 10. DO HMEZAD EKSPORT-IMPORT ŽALEC 120 118 11. DO STROJNA ŽALEC 140 130 — TOZD Storitve 145 131 — TOZD Proizvodnja kmet. meh. 140 131 — DS Skupne službe 122 122 12. DO GOSTINSTVO IN TURIZEM ŽALEC 130 121 — TOZD Samopostrežna restavracija 116 115 — TOZD Hotel Hmezad 147 110 — TOZD Hmeljar 142 140 — DS Skupne službe 146 148 13. DO NOTRANJA TRGOVINA ŽALEC 131 120 — TOZD Veleprodaja 137,02 125,84 — TOZD Maloprodaja 117,40 114,04 — TOZD Transport 117,69 111,31 — DS Skupne službe 130,14 118,31 14. SKUPNE SLUŽBE SOZD HMEZAD ŽALEC 121,59 125,38 15. INTERNA BANKA HMEZAD ŽALEC 115 116 VSEGA SKUPAJ SOZD HMEZAD ŽALEC 128 120 Pri tem se vse TOZD obvezuje, da bodo tako dosežena razmerja (dohodek: OD) izpolnjena. V primeru, da posamezna TOZD pri svojem poslovanju in izplačilu osebnih dohodkov ne upošteva v tabeli navedenih razmerij, ni možno nastopanje do organov DPS oziroma SDK v okviru DO oziroma SOZD. V tem primeru se ocenjuje, da TOZD ne izpolnjuje določil 2. člena dogovora družbene usmeritve o razporejanju dohodka, da mora sama v celoti zadostiti omenjena razmerja. TOZD, ki so dohodkovno povezane ter se usklajujejo na nivoju j DO oziroma SOZD in nimajo usklajene rasti po družbenih dogovorih, f morajo v vsakem primeru zagotavljati v svojem poslovanju hitrejše [ naraščanje dohodka v primerjavi z osebnimi dohodki. * Delovna skupnost SOZD se zavezuje za stabilizacijsko obnašanje t na ta način, da zmanjša planiran predračun za najmanj 4 odstotke. Z enakim odstotkom bodo vse DS DO zmanjšale predračune. * Obresti od obratnih sredstev so pomembna postavka v razporejanju dohodka. Vse OZD se zavezujejo, da bodo povečale koeficient obračanja obratnih sredstev na ta način, da bodo zagotavljale 5 točk i počasnejšo rast porabljenih obratnih sredstev od rasti celotnega pri-; hodka. Za preseganje mesečnih limitov obratnih sredstev, predhodno usklajenih v okviru IB, se zaračunavajo dodatne obresti v višini 3 odstotkov. * V prizadevanjih za doseganje čim večjega dohodka bodo vse OZD ; naravnale svoje poslovanje tako, da bo ekonomičnost poslovanja večja od povprečja zadnjih treh let. VREDNOTENJE DELA, NAGRAJEVANJE, DELITEV OSEBNIH DOHODKOV Sistem nagrajevanja bomo v letu 1980 na vseh področjih in dejavnosti Hmezada sprejeli ali izpolnili tako, da bo osebni dohodek delavcev v celoti odvisen od osebnega učinka pri delu in doseženega poslovnega rezultata OZD,v kateri dela. Z namenom dosegati takojš-' nje učinke, se dogovorimo za naslednje: Delovne normative morajo uskladiti glede na zahtevnost dela in pogoje. Kjer ugotavljajo nadnormalno preseganje, bodo OZD strokovno preverile realnost postavljenih normativov na ta način, da v povprečju ne bodo preseženi za 20 odstotkov. Nadalje se bo pri vseh primerih izplačila OD po normi dosledno upoštevala kvaliteta opravljenega dela. Kjer se delovni učinek meri z normativi, bomo zagotovili takšne organizacijske in ostale pogoje, da bodo delavci delali celotni delovni čas po normi. * Kjer v pravilnikih ni postavljene osnove in s sklepi DS niso sprejeta konkretna merila za nagrajevanje po fizičnih in vrednostnih pokazateljih, bomo v letu 1980 ta postavili tako, da bodo pri enakih izhodiščnih osebnih dohodkih osnove realno za 5 °/o povečane (pridelki, promet, prevoženi kilometri itd.). * Vrednostne in druge kvalitativne osnove za nagrajevanje bomo postavili tako, da postavljen plan zagotavlja le 80 °/o planiranega povečanja osebnih dohodkov na delavca, pri tem pa se zavezujemo, da planske osnove absolutno kot relativno ne bodo nižje kot so bile v letu 1979. V vseh OZD, kjer je nagrajevanje vodilnih in vodstvenih ter strokovnih delavcev vezano na povprečje preseganja normativov delavcev, se to ukine in pripravijo ustreznejša merila. * Ocenjevanje delovnega prispevka delavcem, ki se jim rezultati ne morejo meriti direktno, bomo izvajali le v primerih, če je stopnja povečanja OD nižja od povprečja TOZD oziroma DO, za katere se opravljajo naloge. * Osnove za nagrajevanje vodilnih in vodstvenih delavcev bodo vsebovale elemente, ki bodo stimulirale le v primeru, če so razmerja rasti dohodka in OD ugodnejša kot so navedena v,točki 1/1. * Izpolnjevanje resolucijskega načela o podaljšanem delovnem času vodilnih in vodstvenih delavcev bomo zagotavljali na ta način, da bomo na vseh nivojih izdelali letni razpored delovnega časa. Nadurnega dela vodstvenim in vodilnim delavcem ne bomo izplačevali. * Ob dejstvu, da delo v podaljšanem delovnem času opravljamo večinoma brez priprave dela in potrebnega nadzora, se dogovorimo, da bodo posamezne OZD nadurno delo zmanjšale. Ob upoštevanju specifičnosti dela in proizvodnje bodo OZD nadurno delo znižale v naslednjih odstotkih: — DO Kmetijstvo Žalec za 30 %, — DO Kmetijstvo Ilirska Bistirica za 25 % (DS DO za 70 °/o), — DO Sadjarstvo Mirosan za 30 °/o, — DO Vrtnarstvo za 20 °/o, — DO KZ Savinjska dolina za 30 % (predvsem v TZO Gotovlje, Petrovče, Prebold, Tabor in skupnih službah), . — DO Celjski mesni industriji za 25 °/o (pre'dvsem v TOZD Prodaja na veliko, Združena hladilnica in skupnih službah), — DO Notranja trgovina za 20 °/o (predvsem skupne službe). Ne glede na določila samoupravnega sporazuma o združitvi, se zaradi povezanosti v poslovanju in izenačevanju pogojev v delitvi dohodka dogovorimo za določanje gornje vrednosti obračunske osnove OD s sklepom delavskega sveta Hmezada. Upoštevali bomo načelo, da je sprememba možna le po periodičnih računih na osnovi predhodne analize vnaprejšnjih gospodarskih možnosti. Učinek kemičnega čiščenja hmelja je večji, če ga izvedemo pravočasno in hitro. K temu veliko prispeva priprava škropiva in hitro polnjenje škropiva. Foto: Škropljenje, v Petrovčah * Ker so osebni dohodki delavcev enakih kategorij v organizacijskih enotah SOZD Hmezad različni in neusklajeni, moramo v letu 1980 zagotoviti, da bodo z enotno metodologijo ugotavljanja zahtevnosti del imeli delavci za enako količino opravljenega enakega dela in enakih rezultatov tudi isti osebni dohodek. To velja tako za neposredna proizvodna in storitvena dela, administrativno-upravna in tehnična dela kot za dela strokovnih in poslovodnih delavcev. Uskladitev ocene zahtevnosti del mora biti opravljena najpozneje do konca meseca maja 1980. Dokler ne bo izdelana enotna metodologija, se spremembe ocenjevanja ne izvajajo. DODATKI IZ OD, NADOMESTILA, PREJEMKI IZ SKLADA SKUPNE PORABE IN IZDATKI V ZVEZI Z DELOM V letu 1980 bi se naj izplačevali naslednji osebni prejemki in prejemki iz sklada skupne porabe: DODATEK ZA DELJEN DELOVNI ČAS ZA PREKINITEV, KI TRAJA: — več kot 1 uro 500 din (neto) — več kot 2 uri 1.000 din (neto) NOČNINE: Stroški za enkratno prenočevanje se priznavajo po predloženem računu, vendar ne več kot 320 din. Če delavec ne predloži računa, se mu prizna nočnina v znesku 150 din. DNEVNICE: — nad 12 ur 280 din — od 8 do 12 ur no din Znižana dnevnica 120 din se prizna le v primerih, če ni predpisan poseben razpored delovnega časa. KILOMETRINA: Za osebni avto znaša 4,05 din, za moped pa 1,15 din za prevoženi kilometer. STROŠKI PREVOZA NA DELO: se povrnejo delavcu v takšnem znesku, da delavec sam kriie naimani 100 din mesečno. Kjer ni javnih prevoznih sredstev se povrnejo stroški prevoza največ 1,35 din za prevožen kilometer, če delavec za prevoz na delo uporablja osebni avtomobil. DO oziroma TOZD se obvezujejo, da bodo izdelale pregled upravičencev do teh prevoznih stroškov. POVRAČILO STROŠKOV ZA LOČENO ŽIVLJENJE: znaša 2.500 din. NAGRADE UČENCEM POKLICNIH ŠOL: — v I. letniku 1.250 din — v II. letniku 1.550 din — v III. letniku . 1.900 din — za obvezno prakso dijakov poklicnih šol 1.900 din (Nadaljevanje s S. strani) REGRES ZA PREHRANO: je 24 din na delovni dan, ko je delavec upravičen do regresa, vendar ne več kot 550 din mesečno. REGRES ZA DOPUST: znaša 2.500 din (neto). Zadolži se koordinacijski odbor sindikata, da določi lestvico delitve regresa za dopust. MENTORSKI HONORAR znaša 740 din mesečno. SEJNINE ZA KMETE-KOOPERANTE so za delo v organih upravljanja do 180 din. — za seje na nivoju DO in SOZD 180 din — za seje na nivoju TZO in TOK 150 din Seje so praviloma najprej 1 uro pred iztekom delovnega časa. NAGRADE ŠTUDENTOM NA OBVEZNI PRAKSI: — za srednje šole po letnikih: za I. letnik 1.600 din za II. letnik 1.900 din za III. letnik 2.300 din — za višje in visoke šole: za I. letnik 2.700 din za II. letnik 3.100 din za III. letnik 3.500 din ZA PRIPRAVNIKE: — s srednjo izobrazbo 1,93 pik — z višjo izobrazbo 2,48 pik — z visoko izobrazbo 2,90 pik Osebne dohodke pripravnikov izračunamo tako, da število točk pomnožimo s povprečno plansko vrednostjo točke, ki je 21,869 din bruto. ODPRAVNINE OB UPOKOJITVI: 2 OD v SRS v preteklem letu (14.786 din). ODPRAVNINA OB SMRTI DELAVCA kot posledica nezgode pri delu 3 OD v SRS v preteklem letu (22.179 din). JUBILEJNE NAGRADE SE IZPLAČUJEJO ZA SKUPNO DELOVNO DOBO: *— za 10 let 60 odstotkov (4.435,80 din) povprečnega mesečnega neto OD v SRS v preteklem letu; — za 20 let 90 odstotkov (6.653,70 din) povprečnega mesečnega neto OD v SRS v preteklem letu; — za 30 let 120 odstotkov (8.871,60 din) povprečnega mesečnega neto OD v SRS v preteklem letu. DODATEK ZA PODALJŠAN DELOVNI ČAS se bo izplačeval v višini 50 odstotkov. Za vodstvene in vodilne delavce (vključno vodje delovnih enot — VI in V2) se nadurno delo ne izplačuje. Potrebno nadurno delo se v čim večji meri-nadomešča s koriščenjem prostih dni (1 nadura je 1 prosta ura). IZVAJANJE ENOTNIH IZHODIŠČ IN SANKCIJE Za izvajanje so odgovorni poslovodni organi na vseh nivojih, v smislu izvajanja tehnike pa razvojni sektor. Kontrolo nad izvajanjem opravlja samoupravna delavska kontrola Hmezada, ki v skladu s poslovnikom odloča o osebni odgovornosti za neizpolnjevanje ter sprejema ustrezne ukrepe. RAZVOJNI SEKTOR zavezujemo za kontrolo izvajanja zadnjega odstavka Vrednotenje dela, nagrajevanje, delitev osebnih dohodkov. Predsednik delavskega sveta SOZD Hmezad: Jože Brežnik Vrtnarstvo — pikiranje «Mi Problemska konferenca] komunisiov Komunisti organizacij združenega dela združenih v SOZD Hmezad Žalec smo imeli dne 14. maja v veliki dvorani . SOZD Hmezad v Žalcu problemsko konferenco,, na kateri smo obravnavali naslednja aktualna vprašanja: Naloge članov ZKS pri uresničevanju programa razvoja agro-živilstva v regiji Izhodišča razvoja SOZD Hmezad v 'srednjeročnem obdobju 1981—1985 Enotna izhodišča uresničevanja stabilizacijske usmeritve SOZD Hmezad v letu 1980. Problemske' konference smo se udeležili delegati OO ZKS v sestavi SOZD Hmezad, konferenci sta prisostvovala tudi sekretar jOK ZKS Žalec tovariš Franc Jelen in član MS ZKS Celje tovariš Franjo Lubej. Na osnovi obširne in vsebinsko bogate razprave smo delegati sprejeli pomembna stališča in u-smeritve o temeljnih vprašanjih našega nadaljnjega dela in razvoja. Delegati smo poudarili, da je potrebno pri uresničevanju programa razvoja agroživilstva jasno opredeliti mesto in vlogo SOZD Hmezad, določiti moramo organizacije združenega dela — nosilce posameznih nalog na tem področju, načrtovati moramo dol- ] JAVNA LICITACIJA . Nepremičnine v k. o. Prekopa pare. št. 338 štavbišče-hiša v izmeri 182 m2, drvarnica v izmeri 51 m2 in dvorišče v izmeri . 450 m2, kar predstavlja v naravi stanovanjsko hišo Čeplje št. 10 s funkcionalnim zemljiščem. Izklicna cena za objekt znaša 157.415 din, za drvarnico 1.920 din in za funkcionalno zemljišče 26.700 din, torej skupno 186.035 din. V hiši stanuje stranka, ki ima predkupno pravico in v primeru, da odkupi stanovanjsko hišo drug interesent, Hmezad ne prevzame nobene odgovornosti glede izpraznitve teh stanovanjskih prostorov. V prostorih pritličja te stanovanjske hiše v izmeri 63,60 m2 ima stranka, ki v teh prostorih stanuje, dosmrtno hasnovanje, kar se je upoštevalo pri cenitvi oz. vrednosti stanovanjske hiše. Javna licitacija bo v sredo, 2. 7. 1980 ob 7. uri v sejni sobi uprave. Hmezada v Žalcu, Ulica Žalskega tabora 1,1. nadstropje. ■ Nepremičnine v k. o. Latkova vas pare. št. 2 stavbišče-hiša v izmeri 109 m2 in pare. št. 132/4 dvorišče v izmeri 438 m2, kar predstavlja v naravi stanovanjsko hišo v Kaplji vasi 58 S funkcionalnim zemljiščem. Izklicna cena za objekt znaša 245.743 din, za leseno drvarnico 11.200 din in za funkcionalno zemljišče v izmeri 438 m2 26.454 din, skupno torej 283.397 din. V stanovanjski hiši stanuje stranka in v primeru prodaje Hmezad Žalec ne prevzame nobene odgovornosti glede izpraznitve stanovanja. • Javna licitacija bo v sredo, dne 2. 7. 1980 ob 8. uri v sejni sobi Hmezada v Žalcu, Ul. Žalskega tabora 1, I. nadstropje. Dražitelji so dolžni pred pričetkom dražbe položiti varšči- . no v znesku 10 °/o od izklicne cene. Po opravljeni dražbi bo s kupcem v 15 dneh sklenjena kupna pogodba. Kupec je dolžan celotno kupnino poravnati prodajalcu takoj ob podpisu pogodbe. V kolikor kupec v navedenem roku celotne kupnine ne plača, bomo razpisali ponovno licitacijo in mora prvi dražitelj plačati stroške ponovnega razpisa in nadomestiti morebitno razliko pri ponovno doseženi kupnini. Kupec je dolžan razen kupnine plačati vse stroške kupne pogodbe, zemljiškoknjižni prenos lastništva, geodetsko odmero in prometni davek od nepremičnine. Vse informacije lahko interesenti dobijo v zemljiškem oddelku Hmezada v Žalcu, II. nadstropje, Hmeljarska ul. 3. Uradne ure za stranke so vsak ponedeljek in sredo od 7. do 9. ure. goročnejše poslovne odnose po posameznih reprodukcijskih celo-| tah, večji poudarek moramo dati razvojnim programom, združevanju sredstev za skupno dogovorjene naložbe, poglobiti moramo medsebojne odnose na načelih so4 Udarnosti in vzajemnosti ter doseči večjo pripadnost združenih organizacij v SOZD Hmezad. . V srednjeročnem planskem obdobju 1981—1985 moramo razvoj SOZD Hmezad preusmeriti v proizvodnjo,; zaključiti moramo posamezne reprodukcijske celote,; večji poudarek moramo dati sa-: moupravnemu sporazumevanja na družbenoekonomskih osnovah skupnega prihodka in dohodka. | Pri uresničevanju stabilizacij-; ske usmeritve SOZD Hmezad v, letu 1980 je potrebna enotna izhodišča stabilizacijske politike sprejeti v vseh sredinah ter jih dosledno izvajati, pri tem pa morajo družbenopolitične- organizacije odigrati pomembno vlogo. •; Stališča in usmeritve problemske konference morajo obravnavati vse OO ZKS v sestavi SOZD Hmezad in na njihovi osnov},: sprejeti konkretne sklepe, ki jih je potrebno dosledno in akcijsko izvajati ' v vseh organizacijah združenega dela. ^ ■ -7' 'V' v . - ; ' " m pil SAHUJPBAVHIH ift DELAVSKI SVET ; Delavski svet SOZD Hmezad je imel svojo. 6. redno sejo 9. maja 1980. Seje se je od skupaj 49 delegatov udeležilo 32 ali 65 odstotkov. Udeležba ni .bila najboljša, vendar glede na prejšnje še kar zadovoljiva. Pred pričetkom seje so prisotni delegati in ostali vabljeni z enominutnim molkom počastili spomin na umrlega predsednika tovariša Tita in sklenili, da bomo namesto venca prispevali finančno dotacijo v Titov sklad za štipendiranje mladih delavcev v znesku 10.000 din in za izgradnjo Onkološkega inštituta v Ljubljani prav tako 10.000 din. Delavski svet je obravnaval poslovni uspeh SOZD za leto 1979, potrditev zaključnega'računa delovne skupnosti Skiipne službe SOZD za leto 1979, rebalans plana stroškov delovne skupnosti Skupne službe za leto 1980, program skupnega sklada skupne porabe in izobraževanja za leto 1980, sanacijske ukrepe v Celjski mesni industriji in Kmetijstvu Ilirska Bistrica — TOZD Blagovni promet, enotna izhodišča stabilizacijske usmeritve SOZD v letu 1980, imenovanje vodilnih delavcev delovne skupnosti Skupne službe SOZD, predloge samoupravnih sporazumov o stanovanjskih razmerjih in skupnem organiziranju letovanj, pristop Čebelarske zadruge Žalec v SOZD, organizacijsko navodilo o izvajanju določil samoupravnega sporazuma o trajnem medsebojnem sodelovanju, nakup stanovanj in odobritev potrebnih posojil za ta nakup, imenovanje delegatov v poslovni odbor — nadomestno, in aktivnost delegatov pri obravnavanju gradiv za seje delavskega sveta. Po obravnavanih področjih je sprejel.vrsto sklepov: ' Zaradi ugotovitve, >da so nekateri sklepi 5. redne seje DS ostali neizvršeni, je zadolžil odbor samoupravne delavske kontrole SOZD, 4a striktno nadzira izvajanje sprejetih sklepov samoupravnih organov in da proti kršilcem ustrezno ukrepa. * Potrdil je informacijo o poslovnem uspehu SOZD Hmezad za leto 1979 in ob tem zadolžil DO in TOZD, da morajo zaradi posebno [neugodnih gospodarskih gibanj analizirati odstopanja od planskih [predvidevanj in od realizacije preteklega leta. Glavni poudarek je-i treba dati povečevanju proizvodnje, odpraviti vzroke za zaostajanje proizvodnje in vzroke za zmanjševanje ekonomičnosti in produktivnosti, odpraviti < vzroke izredno močnega povečanja zalog in obveznosti dohodka v postavkah, na katere lahko sami vplivamo. Po nakazani problematiki je treba organizirati širšo razpravo in zavzeti do reševanja pozitivna stališča. - * Potrdil je pregled stroškov in prihodkov delovne skupnosti Skupne službe SOZD za' leto 1979, rebalans plana stroškov Za leto 1980, ki j je nižji od prvotnega plana za 4,1 odstotke, potrdil razdelitev plana stroškov Skupnih služb za leto 1980 in potrdil cene storitev za raču-| nalniški center, investicijski oddelek in naše glasilo Hmeljar. * Potrdil je predlog poslovnega odbora za formiranje skupnega sklada skupne porabe-za leto 1980 v višini 400.000 din. Sredstva skupnega sklada skupne porabe koristijo: za financiranje in' vzdrževanje počitniških domov 30.000 din, rekreacijsko in športno dejavnost 100.000- din, delo družbenopolitičnih organizacij (OOS, ZSMS) 100.000 din, razne socialne in humanitarne namene 50.000 din, v rezervi pa ostane 120.000 din. V postavki »rezerva« so upoštevana tudi sredstva, ki so bila po prvotnem predlogu namenjena za organizacijo tradicionalnega srečanja kolektiva Hmezada, ki pa po predlogu koordinacijskega odbora sindikata SOZD v' letošnjem letu odpade,' zato se ta sredstva prenesejo v naslednje leto za praznovanje 20-Ietnice obsto-■ ja Hmezada. (Koordinacijski odbor sindikata SOZD je k takšni odločitvi vodila ugotovitev, da bo precejšnje število delavcev ostalo brez vrednostnega bloka z,a to srečanje, ker nekatere TOZD zaradi slanega poslovanja v lanskem letu niso mogle formirati dovolj sredstev sklada skupne porabe. Ti delavci pa bi bili v neenakopravnem položaju do ostalih.) V formirani skupni sklad skupne porabe združujejo sredstva KŽ, SM, VR, HM, ST, NT, Tovarna krmil in Združena hladilnica. * Delavskim svetom DO in TOZD je predlagal, da z oročanjem Prostih sredstev sklada skupne porabe omogočijo prizadetim delavcem izplačilo regresa za dopust v višini 1.600 din neto in jubilejnih nagrad v tistih TOZD, ki nimajo teh sredstev v skladih, skupne porabe. Na ta način se bo več kot tretjini delavcev solidarno poma-gato, da bodo lahko prejeli vsaj minimalni znesek regresa za dopust. || Sprejel je program izobraževanja in plan sredstev za leto 1980, •zdelan na osnovi potreb in zahtev delovnih organizacij, poslovni 9dbor pa poblastil, da sprejema konkretne odločitve v okviru sprejetja programa. Na osnovi 80. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD, predloga delavskega sveta Celjske mesne industrije in poslovnega odbora SOZD je sklenil, da se uvede sanacija Celjske mesne industrije — TOZD proizvodnja mesa in storitev, TOZD Prodaja na veliko in TOZD Maloprodaja. Imenoval je komisijo za izdelavo dokončnega sanacijskega programa in osnovne usmeritve; ki jih mora vsebovati sanacijski program. Na osnovi dosedanjih ugotovil in že sprejetih stališč delavski svet ugotavlja, da so v sanacijskem programu oz. usmeritvah objektivno prikazani vzroki za nastalo izgubo, da izguba ni nastala po krivdi odgovornih oseb, da so delavci CMI glede na nižje OD prispevali precejšen delež k znižanju izgube in da se v celoti podpira program ukrepov za sanacijo CMI. Sprejeta stališča bodo posredovana Skladu skupnih rezerv SR Slovenije, da odobri sredstva za neposredno sanacijo in podpre realizacijo sanacijskega programa z upoštevanjem dejstva, da članice Hmezada že vsa leta pokrivajo izgube v pridelavi in predelavi živilskih proizvodov in zato nimajo rezervnih sredstev za sanacija CMI. * Zaradi izgube v lanskem letu se uvede sanacija tudi v TOZD Blagovni promet Kmetijstva Ilirska Bistrica. Potrjena je bila komisija, ki je izdelala sanacijski program,, samoupravnim organom KIB pa je naročeno, da vztrajajo na realizaciji posmeznih sanacijskih ukrepov. Sanatorja glede prevzema finančnih obveznosti sta Notranja trgovina in Celjske mlekarne, medsebojni odnosi pa so urejeni s podpisom zadevne pogodbe. Tako kot že mnoge se je tudi stara Tonova hiša v Šentrupertu umaknila novi - * i Po dvomesečni razpravi' na raznih, nivojih je; delavski svet v končni fazi kot pristojni .organ sprejel enotna- izhodišča, o uresničevanju stabilizacijske usmeritve Hmezada v letu; 1980. Za izvajanje, sprejetih izhodišč je konkretno zadolžil poslovodne organe na vseh nivojih, za kontrolo izvajanja pa zadolžil odbor samoupravne delavske kontrole SOZD. Sprejeta izhodišča so objavljena v tej številki Hmeljarja. * Za direktorja splošnega sektorja in vodjo delovne skupnosti Skupne službe SOZD je'imenoval tov. -Vlada'PLASKANA; za direk-, torja razvojnega sektorja tov. Joža JANŠA in za direktorja računalniškega centra tov. Vojka1 HOLOBARJA. | * Sprejel je predlog samoupravnega sporazuma o stanovanjskih razmerjih z upoštevanjem predlaganih sprememb in dopolnitev osnutka. Samoupravni sporazum sprejmejo, dokončno, dela-vci z osebnim izjavljanjem, na referendumu, ki. bo- predvidoma v mesecu juniju 1980. * s Sprejel je predlog samoupravnega, sporazuma-, o skupnem orga- -niziranju letovanj s predlaganimi spremembami in. dopolnitvami osnutka. Ta samoupravni sporazum sprejmejo delavski sveti DO in Potrdil je pristop Čebelarske zadrugažalec v. SOZD Hmezad z dnem 23. 2. 1980 po stanju 1. J. 1980 in nfendate izvoljenim delegatom v delavski svet SOZD in odbor samoupravne delavske kontrole. * Na predlog DO Strojna in DO Hmezad eksport-import je v poslovni odbor imenoval nove delegate, in sicer iz DO Strojna tov. Rozino Vybihal in DO Hmezad eksport-import tov. Sonjo Strgar. * S posebnim sklepom naroča delavski svet vsem delegacijam, da se pred vsako sejo delavskega sveta SOZD obvezno sestanejo, proučijo gradivo in sprejmejo stališča do predlaganih sklepov, ki jih zastopajo pri sprejemanju odločitev oz. sklepov delavskega sveta SOZD. POSLOVNI ODBOR Poročilo o delu poslovnega odbora obsega dve seji: 5. sejo, ki je bila 28. 3. in 6. sejo, ki je bila 29. 4. 1980. Poleg predlogoV, ki jih poslovni odbor obravnava in sprejema kot predloge delavskemu svetu SOZD in so zajeti v poročilu o delu delavskega sveta, je obravnaval še naslednje zadeve: 5. SEJA Obravnaval je informacijo o poslovanju v letu 1979 in način začasnega pokrivanja nekrite izgube v Celjski mesni industriji in TOZD Blagovni promet Kmetijstva Ilirska Bistrica. TOZD, ki so poslovno leto 1979 zaključile z izgubo, je zadolžil, da izdelajo vsebinski sanacijski program ne glede na način pokrivanja izgube. Ugotoviti morajo vzroke za nastalo izgubo in sprejeti ukrepe za odpravo teh vzrokov, ki so pogojevali negativen poslovni rezultat. Potrdil je tudi zaključni račun delovne skupnosti Skupne službe SOZD. * nja razdelijo: 1 dvoinpolsobno stanovanje Skupnim službam SOZD, 1 dvoinpolsobno stanovanje, 1 dvosobno stanovanje in 1 trisobno1' stanovanje Notranji trgovini, 1 dvoinpolsobno stanovanje KZ Savinjska dolina, 1 dvosobno stanovanje Celjskim mlekarnam, 1 dvosobno stanovanje Hmezadu eksport-import, 1 dvosobno stanovanje Celjski mesni industriji ter 1 dvosobno in 1 trisobno stanovanje Kmetijstvu Žalec. Za potrebe, nove mlekarne je bil odobren nakup 1 triinpolsobnega stanovanja v Žalcu. V dveh primerih je reševanje stanovanjskega problema dogovorjeno sofinanciranje z Libelo Ceije in Cinkarno Celje. Glede stanovanjskega problema delavke iz predstavništva v Novem Sadu je predlagano Notranji trgovini, da o načinu rešitve predhodno razpravlja zbor delavcev, nakar bo poslovni odbor sklepal o zadevi ponovne». Potrdil je predlog plana izvoza in uvoza za leto 1980 s priporočilom, da se uvoz omeji in devizna sredstva namenijo in koristijo za najnujnejše potrebe. * Odbor je bil seznanjen s predvidenimi sovlaganji v proizvodnjo oz. pitanje živine in v oskrbovalni center Jakuševac in sklenil, da se sovlaganja lahko realizirajo le v primeru zagotovljenih finančnih sredstev, ki jih morajo predhodno zagotoviti podpisnice zadevnih samoupravnih sporazumov. * Sprejel je razdelilnik združevanja sredstev za nakup računalnika ISKRA-DATA v skupni višini 2,600.000 din. V okviru sprejetega predloga programa izobraževanja in plana sredstev za leto 1980, izdelanega na osnovi potreb in zahtev delovnih organizacij, se od planiranih sredstev 3,776.760 din nameni za štipendije (175 štipendistov) 2,004.768 din, za izobraževalne oblike ob delu 1,761.992 din. Razpis štipendij za šolsko leto 1980/81, po katerem se bo na novo razpisalo 73 štipendij, je objavljen v tej številki Hmeljarja, prav tako pa tudi razpis za učna mesta v DO oz. kadrovskih štipendij po zakonu o usmerjenem izobraževanju. Med zadnjimi se umika s poplavnega področja žovneškega jezera Status izrednega študenta je dodelil oz, odobril 25 delavcem za šolanje na poklicnih, srednjih in višjih šolah, v enem primeru pa za dokončanje III. stopnje BF — veterinarski oddelek. Skupaj ima v Hmezadu odobren status izrednega študenta 86 delavcev, od tega jih je 10 na visokih šolah, 25 na višjih, 29 na srednjih in 22 na poklicnih šolah. Štipendistov pa imamo skupaj 182, od tega 35 na visokih šolah, 10 na višjih, 95 na srednjih in 42 na poklicnih šolah. * Odobril je nakup 6 stanovanj v usmerjeni stanovanjski gradnji v Celju v skupni velikosti 291 m2 in predračunski vrednosti 3,783.000 din. Za nakup teh stanovanj se najame posojilo pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Celje iz obvezno združenih sredstev 7 % stanovanjskega prispevka v znesku 2,600.000 din, ostala sredstva pa se zagotovijo v skladu skupne porabe — stanovanjski del, prav tako pa tudi sredstva za redno odplačevanje anuitet. Na predlog komisije za družbeni standard o razdelitvi stanovanj v Žalcu, Braslovčah, Celju in Libojah je sprejel naslednjo razdelitev: 3 stanovanja v Libojah — Kasaze 110, za delavce Sadjarstva Miro-san; 2 stanovanji v Braslovčah — Rakovlje, delavcem Kmetijstva Žalec; 6 stanovanj v Žalcu (Soseska V, stolpič 9, 41, 42), od tega 3 dvosobna, 2 enosobni in 1 garsonjero delavcem Kmetijstva Žalec; 3 stanovanja v Žalcu, od tega 1 dvoinpolsobno, 1 dvosobno in 1 garsonjero delavcem Celjske, mesne industrije;' 1 dvosobno stanovanje delavcem Notranje trgovine, 1 dvosobno stanovanje delavcem Gostinstva in turizma; 1 dvosobno stanovanje Celjskim mlekarnam; 5 stanovanj v Celju pa se razdeli: 3 Celjskim mlekarnam, 2 pa Celjski mesni industriji. V Žalcu, Soseska V, stolpič A-39, pa se stanova- * Potrdil je predlog KZ Drava, da se združena sredstva za stanovanjsko izgradnjo in izobraževanje izločijo iz združenih sredstev na nivoju SOZD in v prihodnje vodijo pri KZ Drava. KZ Drava bo pri koriščenju teh sredstev upoštevala enotna merila in kriterije z obeh področij kot veljajo za SOZD. 6. SEJA Večino sprejetih sklepov na tej seji je poslovni odbor sprejel kot predloge za potrditev delavskemu svetu. Kot pristojen za dokončno potrditev pa je potrdil plan stroškov počitniških domov Hmezada v letu 1980 in sprejel program letovanja ter cene penzionov za letovanje v počitniških domovih Hmezada v letu 1980. V letošnjem letu imamo na morju na razpolago skupaj 97 ležišč, od tega v Crikve-nici 26, Biogradu na moru 41 in Barbatu 30 ležišč. Letovati bo možno tudi na Gol teh, kjer imamo v lastni depandansi na razpolago 16 ležišč, glede režima letovanja oz. penzionske oskrbe pa se bo potrebno dogovoriti z Rdečo dvorano Velenje, ki ima v najemu našo depandanso. Strokovna služba je bila zadolžena za izdelavo podrobnejših j navodil za izvajanje programa letovanj, ki so bila posredovana vsem : pristojnim službam oz. odgovornim delavcem v DO in TOZD. * Imenovana je bila komisija za informacijski sistem, katere na- ; loga je, da tekoče spremlja in proučuje problematiko elektronske ) obdelave podatkov, skrbi za strokovno izpopolnjevanje delavcev, ki opravljajo naloge S področja priprave dokumentacije za obdelavo, ., koordinirala bi naj tudi nabavo enotne srednje mehanografske opreme. * Odobril je nakup 5 stanovanj v usmerjeni stanovanjski gradnji občine. Celje v Celju v skupni velikosti 251,92 m2 in z izhodiščno ceno 1 2,668.416 din. Za nakup teh stanovanj je odobril najetje posojila pri ! Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Celje, del sredstev za . nakup za odplačevanje anuitet pa se zagotovi v skladu skupne po- ! rabe — stanovanjski del. Nadalje je odobril udeležbo na V. natečaju Samoupravne stano- 1 vanjske. skupnosti občine Žalec za pridobitev posojila iz obvezno združenih sredstev za nakup 12 stanovanj v usmerjeni stanovanjski' j gradnji občine Žalec v skupni površini 704,06 m2 in predračunski vred- j nosti 8,850.667 din ter najetje posojila za nakup teh stanovanj. Odobril je tudi najetje posojila za prenovo stanovanjskih hiš DO Kme- 1 tijstvo Žalec v Latkovi vasi 106, Žalcu — Cesta na Lavo, 9, Dobriši ; vasi 43, Založah 46, Zaloški godici 3, Vrbju 68 in Šempetru 11. * i Zapisniki delavskega sveta SOZD in poslovnega odbora so dostav- j ljeni vsem DO in TOZD in morajo biti dostopni in na vpogled vsake- I mu članu kolektiva, da se lahko po potrebi podrobneje seznanijo z * delom obeh samoupravnih organov. J. Ojdanič , Avtosalon v Žalcu V torek, 20. maja je DO Strojna, TOZD Storitve na Šlandrovem trgu 1 odprla nov avtosalon in prodajalno rezervnih delov za vse. tipe avtomobilov TAS. Vy SOZD HMEZAD ŽALEC razpisuje ZA ŠOLSKO LETO 1980/81 NASLEDNJE ŠTIPENDIJE IN UČNA MESTA ZA POTREBE DELOVNIH ORGANIZACIJ: I. ŠTIPENDIJE 1. Biotehniška fakulteta — agronomski oddelek § :— živilsko-tehnološki oddelek 2. Ekonomska fakulteta — organizacij sko-plaeska usmeritev 3. Fakulteta za elektrotehniko ali višja šola za organizacijo dela — smer računalništvo in informatika 4. Visoko ekonomska-komercialna šola •— II. stopnja — smer notranja trgovina — ij stopnja :— smer notranja trgovina — smer poslovne finance 5. Visoka tehniška šola — I. stopnja — smer strojništvo 6. Višja agronomska šola — oddelek za tehnologijo s pospeševanjem kmetijstva 7. Tehniška kmetijska šola 8. Ekonomska srednja šola 9. Tehniška strojna šola 10. Poklicne kmetijske šole — kmetovalec — kmetovalka gospodinja — sadjar — vrtnar — mlekar 3 štipendije , 2 štipendiji 1 štipendija 1 štipendija • 1 štipendija 2 štipendiji 2 štipendiji 1 štipendija 4 štipendije 20 štipendij 10 štipendij 1 štipendija 10 štipendij 5 štipendij 4 štipendije 2 štipendiji 4 štipendije Kandidati za štipendije n aj -pošljejo prijave na naslov SOZD HMEZAD, DS SKUPNE SLUŽBE, 63310 ŽALEC, žalskega tabora 1, najkasneje do 15. JULIJA 1980. K prijavi za štipendije na obrazcu 1,65 DZS je potrebno priložiti: — fotokopijo zadnjega šolskega spričevala, — potrdilo o opravljenih izpitih (z navedbo števila predpisanih in števila že opravljenih izpitov) in frekventa-cijsko potrdilo, — potrdilo skupščine občine o premoženjskem stanju in številu družinskih članov. Po roku prispele prijave ali prijave z nepopolno dokumentacijo ne bodo obravnavane. II. UČNA MESTA 1. Za Hmezad, Celjska mesna industrija Celje — mesar-proizvajalec 4 učna mesta :y;-^ mesar-prodajalec ‘ 6 učnih mest — mesar-predelovalec (SKR program) 6 učnih mest — mesar-klavničar (SKR program) 4 učna mesta — prodajalec . 8 učnih mesit 2. Za Hmezad, Notranja trgovina Žalec y prodajalec 7 učnih mest 3. Za Hmezad, KZ Savinjska dolina Žalec — prodajalec 6 učnih mest 4. Za Hmezad, Kmetijski kombinat šmarje/J. — prodajalec 2 učni mesti — avtomehanik 4- učna mesta 5. Za Hmezad, Gostinstvo-turizem Žalec —, kuhar 5 učnih mest — natakar 5 učnih mest 6. Za Hmezad, Strojna Žalec avtomehanik -6 učnih mest — avtoklepar 1 učno mesto — strojni ključavničar 10 učnih mest avtoelektrikar 1 učno mesto 7. Za Hmezad, Vrtnarstvo Celje pl cvetličar 2 učni mesti Pogoj za kandidate za učna mesta je uspešno končana osemletka, zadovoljiv rezultat testiranja, fizična in psihična sposobnost. Prošnje za učna mesta pod številkami 1—7 pošljite čimprej na naslov: 1. Hmezad, Celjska mesna industrija Celje, Cesta v Trnovlje. 2. Hmezad, Notranja trgovina Žalec, Celjska 7. 3. Hmezad, Kmetijska zadruga Savinjska dolina, Žalec, Žalskega tabora 1. 4. Hmezad, Kmetij siki kombinat Šmarje pri Jelšah. 5. Hmezad, Gostinstvo-turizem Žalec, Soseska Ložnica 81. 6. Hmezad, Strojna Žalec, Ulica Ivanke Uran jek 1. 7. Hmezad, Vrtnarstvo Celje, Ljubljanska 97. Pravna pomoč v SOZD Hmezad SOZD Hmezad je prek Pravnega oddelka v letu 1980 uvedel na osnovi določil zakona o pravni pomoči — pravno pomoč za vse organizacije združenega dela, delavce in kmete, združene v SOZD Hmezad Žalec. Pravno pomoč smo organizirali j v vseh OZD, združenih v SOZD Hmezad, enkrat mesečno po razporedu, objavljenem v glasilu Hmeljar in na oglasnih mestih združenih OZD. Na osnovi določil zakona o pravni pomoči, ki določa, da lahko organizacije združenega dela v skladu s svojimi samoupravnimi akti oziroma pravili zagotavljajo svojim delavcem pravno pomoč | Pri uveljavljanju njihovih, na podlagi dela pridobljenih pravic, nudijo pravno pomoč delavci Pravnega oddelka v sodelovanju z ustreznimi delavci , in službami OZD. S tako obliko pravne pomoči smo želeli približati naše delo vsem organizacijam, delavcem in kmetom neposredno v njihova delovna okolja — v njihove organizacije združenega dela. Po izidu zakona o pravni pomoči je bil Hmezad ena prvih organizacij združenega dela, ki je organizirala pravno pomoč za delavce, kmete v združenih organizacijah. Tako obliko pravne pomoči ima le še Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor. Da je Hmezad takoj pristopil k taki obliki delovanja, nas je vodila potreba, da se pravna problematika rešuje v tistih sredinah in na tistih področjih, kjer se pravni problemi neposredno porajajo. Za tako obliko pravne pomoči pa ima Hmezad tudi ustrezno organizirano službo in strokovno usposobljene delavce za nudenje pravne pomoči. Ko analiziramo opravljeno delo v zvezi z nudenjem pravne pomoči, ugotavljamo, da je taka oblika dela potrebna tako delavcem in kmetom, kakor tudi OZD v sestavi SOZD Hmezad. Pri tem pa moramo poudariti, da prve izkušnje kažejo, da delavci in kmetje te oblike pomoči ne uporabljajo v zadostni meri, čeprav se na drugi strani v zvezi z delom in delovnimi razmerji pogosto obračajo na inštitucije izven SOZD Hmezad kot na: Sodišče združenega dela, družbenega pravobranilca samoupravljanja, pravno pomoč pri občinskem sindikatu itd. Z organiziranjem pravne pomoči pa smo želeli ravno doseči, da bi se spori in problemi v zvezi z delom in delovnimi razmerji reševali znotraj OZD, pri čemer bi lahko pravna pomoč odigrala posebno vlogo. Pri delavcih in kmetih moramo spodbuditi zavest, da prek organizirane pravne pomoči skušamo reševati njihove probleme po samoupravni in demokratični poti, tako da bodo dobili zaupanje v naše delo in skušali probleme razreševati znotraj svojih delovnih sredin. Tudi združenim OZD bo lahko pravna pomoč pomagala pri njihovem delu, tako da bodo svoje pravne in samoupravne zadeve razreševale v svojih' delovnih sredinah in to takrat, ko bodo problemi nastajali. Za uspešno delovanje pravne pomoči bo potrebno doseči večje sodelovanje vseh OZD, delavcev in kmetov, tako da bomo skupaj pripomogli k uresničevanju z u-stavo in zakonom določenih družbenoekonomskih in političnih odnosov ter k varstvu svoboščin in pravic delavcev, samoupravljanja, družbene lastnine in drugih pravic organizacij združenega dela. Slavko Košenina Program dela za pripravo in ureditev samoupravnih splošnih aktov Vse organizacije združenega dela v sestavi SOZD Hmezad Žalec so sprejele program del za pripravo in dopolnitev samoupravnih splošnih aktov v letu 1980. Na osnovi analize samoupravne organiziranosti organizacij združenega dela se ugotavljal, da so organizacije sprejele vse samoupravne splošne akte, ki so potrebni za registracijo njihovega statusa na sodišču. Glede ostalih samoupravnih splošnih aktov pa program dela določa roke in aktivnosti posameznih organizacij združenega dela in u-streznih služb, tako da bodo organizacije v letu 1980 sprejele vse samoupravne splošne akte, ki so potrebni za nemoteno delo in poslovanje organizacij v skladu z zakonom o združenem delu in drugimi predpisi. S programom dela za pripravo in dopolnitev internih samoupravnih splošnih aktov v posameznih organizacijah združenega dela SOZD Hmezad Žalec (delovnih organizacijah, kmetijskih zadrugah,, TOZD, enovitih delovnih organizacijah) smo ugotovili naslednje stanje na področju samoupravnih splošnih aktov: Samoupravni sporazumi o združitvi v- delavno- organizacija oziroma , kmetijsko zadrugo ih statuti delovnih organizacij oz. kmetijskih, zadrug, so bili sprejeti na referendumih v letu 1978. — o — Samoupravni sporazumi o združevanju dela delavcev in statuti: TOZD, temeljne, zadružne or-ga-. nizacije in temeljne organizacije kooperantov so bili sprejeti na referendumu v letu 1978.’ UK" ° —' Pravilniki o delovnih razmerjih so bili sprejeti na zborih delavcev v letih 1978 in 1979. Potrebno je izdelati čistopise ob u-poštevanju vseh predlaganih dopolnitev. — o — Samoupravni sporazumi o. medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih temeljnih organizacij in delovne skupnosti so v javni razpravi kot osnutki, delovne organizacije jih bodo sprejele na referendumih v juniju 1980. •—o — * Pravilniki o stanovanjskih razmerjih temeljne organizacije oz. enovite delovne organizacije se vključujejo v samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za stanovanjsko izgradnjo in določitvi' skupnih e-notnih osnov za pridobitev star novanjstoe pravice in posojil za izgradnjo ali nakup, zasebnih stanovanj za področja Žalca, Celja in Šmarja. Sprejemali se bodo na referendumih junija. 1980 — o —' Pravilniki o> varstvu pri delu. Uporablja se dosedanji skupni praviliiik DO Hmezad. Do decembra 198(1 bodo strokovne službe izdelale nove pravilnike, prilagojene1 svoji organiziranosti. — o — Pravilnik o požarni varnosti. — Uporablja se.dosedanji skupni pravilnik DO Hmezad. Do novembra 1980 bodo strokovne službe pripravile nove pravilnike, prilagojene svoji organizira-| nosti. SS-S O — Pravilniki o zavarovanju premoženja. — Strokovne službe DO bodo do novembra 1980 pripravile osnutke pravilnika. — o t-4 „ Pravilniki o knjigovodstvu. — Uporablja se dosedanji skupni pravilnik DO Hmezad Žalec; nov pravilnik bo pripravila strokovna služba SOZD do septembra 1980. ajggi-o —I ■ . Pravilniki o delu samoupravnih organov. — V maju 1980 so delovne organizacije pripravile o-snutke na osnovi vzorca, ki ga je posredoval pravni oddelek. o1 — Pravilniki o delu samoupravne delavske kontrole. —. Pravni oddelek je osnutke pravilnika že poslal delovnim organizacijam. — o — Pravilniki o poslovni tajnosti. B9 Do decembra 1980 bodo strokovne službe delovnih organizacij izdelale pravilnike na osnovi o-snutka-.zh DQ Hmezad. — o —- Pravilniki o razvidu del in nalog z opisi del in nalog šo izdelani ha- podlagi Skupnega osnutka strokovne službe SOZD. TOZD pripravijo in prejmejo svoje pravilnike. — o — - Samoupravni sporazum o skupnih osnovah za delitev dohodka, in sredstev za OD in skupno po-raboSg Ekonomski organizacijski oddelek SOZD bo pripravil o-snutek, sprejem na referendumu bo do decembra 1980. : — O' — - Pravilniki o delitvi. dohodka* čistega dohodka, in sredstev za, OD in . skupne porabe- — Osnutek pravilnika, bo pripravil, ekonomsko organizacijski oddelek -SOZD, sprejem, na referendumu-. bo do decembra 1980: Pravni oddelek Šport Športno rekreacijsko društvo Hmezad je imelo v dvorani Hmezada v Žalcu letni občni zbor. Vse o poteku zbora prihodnjič. Vy rVTTVvVVT“V™VTWV“TVVTv»V W▼▼▼▼▼ Regulacija Bolske na Gomilskem in priprava za gr.adnjo novega 1 -5-' mostu Novo v naši zakonodaji Od 15*2. 1980 do 15. 5. 1980 1. Zakon o •hranilno kreditnih službah in blagajnah vzajemne ■ pomoči Ur. list SRS 4/80. 2. Odlok o nadomestilu v proizvodnji mleka za čas od 1. 1. do 31. 12. 1980 Ur. list 4/80 . 3. Odlok o‘ premiji za kravje mleko za čas od 1. 1. 1980 ’ Ur. list SRS 4/80. 4. Odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Žalec) Ur. list SRS- 4/80, 5r. Zakon o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini . Ur. list SRS 5/80. 6. Zakon 6 osnovni šoli Ur. list SRS 5/80. 7. Zakon o vzgoji in tvarstvu predšolskih otrok Ur. list SRS: 5/80. 8. Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o prispevku za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v letu 1980, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma Ur, list SRS 5/80. ' 9: Odredba o povprečnem rhesečnem čistem osebnem dohodku v SR Sloveniji v leta 1979'; 1 Ur. Ust SRS 5/80. IG- Poročile o višini in letni stopnji rasti poprečnega mesečnega oseb-nega dohodka na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v letu 1979 Ur. list SRS 5/80. tU Sklep o valorizaciji prispevkov uporabnikov k stroškom za zdravstveno’ varstvo (participacija) (Celje) Ur. list SRS 5/80. ■ 12: Sklep o razgrnitvi urbanistične dokumentacije na javni vpogled (žaleč)': Ur. Ust’SRS’ 5/80: - , 13. Popravek navodila o uveljavljanju kompenzacije za meso in o cenah, pri1 katerih 'se uveljavlja' kompenzacija' Ur. list SRS 5/8.0.- 14. Odlok :o družbenih ¡svetih (Žalec) m., list SRS’, 6/80. ■ ’ 15. Odlok’ o določitvi prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju' otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva in zaposlovanja (Žalec) Ur. list SRS 6/80. 16. Odlok o dopolnitvi zazidalnega načrta stanovanjske soseske IV b Polzela (Žalec)’ Ur. list SRS 6/80. 17. Odlok o,’spremembi: in dopolnitvi zazidalnega načrta vikend naselja v .Malih Braslovčah (Žalec) Ur. list SRS- 6/80. - 18. Odlok o donolnitvi odloka «o ustanovitvi zavoda za načrtovanje Žalec Ur. list SRS: 6/80: 19. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški ■ Ur. list SRS 6/80. 20. Uredba O prisilni izterjavi nekaterih prispevkov po predpisih o izterjavi davkov občanov Ur. list SRS. 7/80. Trenutek pri kulturnem domu na Gomilskem 21. Odlok o povečanju najmanjšega osebneqa dohodka za leto 1980 Ur. list SRS 7ISO. 22. Sklep o valorizaciji prispevkov uporabnikov k stroškom za zdrav.-, stveno varstvo (Celje) Ur. list SRS 7/80. 23. Odlok o spremembah odloka o kompenzaciji za mleko Ur. list SRS 8/80. 24. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o določitvi najvišjih ravni cen govejega, junečjega in svinjskega mesa Ur. Ust SRS 8/80. 25. Odlok o določitvi najvišjih stanarin v občini Celje Ur. list SRS 8/80. 26. Sklep o razgrnitvi urbanistične dokumentacije za Žalec, Gotovlje, Kasaze in Prebold na javni vpogled (Žalec) Ur. list SRS 8/80. 27. Odredba o višini stroškov za tehnične preglede motornih in priklopnih \tozil ter kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov Ur. list SRS 9/80. 28. Odlok o zazidalnem načrtu za Zabukovico Ur, list SRS 9/80. 29., Odlok o spremembah in dopolnitvah statuta občine Žalec Ur. list SRS 9/80. 30. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi števila delegacij,'ki jih oblikujejo krajevne skupnosti ter o številu delegatov, ki jih delegacije krajevnih skupnosti delegirajo v zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Žalec Ur. list SRS 9/80. * 31. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi števila delegacij, ki jih oblikujejo delovni ljudje ter o številu delegatov, ki . jih delegacije delovnih ljudi delegirajo v zbor združenega dela skuoščine občine Žalec Ur. 'list SRS 9/80. 32. Sklep o uskladitvi pokojnin Ur. list SRS 10/80. 33. Sklep o mejnem znesku najnižjih pokojninskih prejemkov Ur. list SRS 10/80. 34. Sklep o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka Ur. list SRS 10/80. 35. Sklep o natančnejših pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec pre-‘ življa določene družinske člane Ur. Ust SRS 10/80. 36. Odlok o določitvi kmetij, za katere vpija posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Šmarje pri Jelšah) Ur. list SRS 12/80. 37. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o standardizaciji l Ur. list SFRJ 11/80: 38. Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z družbenimi sredstvi za iinanciranje negospodarskih in neproizvodnih investicij v letu 1980 l ' Ur. list SFRJ 11/80. 39. Odlok o uporabi deviz, ki jih občani in civilne pravne osebe imajo na deviznem računu ali kot devizno hranilno vlogo Ur. Ust SFRJ 11/80. 40. Sporazum 6 spremembi zadržanih cen za mesne izdelke ■ Ur Ust SFRJ 11/80. 41. Zakon o sredstvih za odpravo posledic katastroialnega potresa, ki je prizadel območje socialistične republike Črne gore v letu 1979 Ur. list SFRJ 15/80. 42. Popravek zakona 6 temeljnih lastninsko-pravnih razmerjih Ur. Ust SFRJ 20/80. 43. Odlok o prepovedi prometa kurilnega olja za gospodinj sivo — .kurilnega olja tipa EL in LS — v določenem obdobju leta J980 Ur. list SFRJ 22/80. -BŽ- Licitacija Nepremičnine v Podgradu — kozolec mali in v Preboldu — kozolec dvojni brez zemljišča.' Izklicna cena za kozolec v Podgradu znaša 4.000 din in za kozolec v Preboldu 10.000 din. Javna licitacija bo v sredo, dne 2. 7. 1980 ob 9. uri v sejni sobi uprave Hmezada v Žalcu, Ul. žalskega tabora 1, I. nadstropje. Dražitelji so dolžni pred pričetkom dražbe položiti varščino v znesku 10 odstotkov od izklicne cene. Po opravljeni dražbi bo s kupcem v 15 dneh sklenjena kupna pogodba, brez zemljiškoknjižne izvedbe. Kupec je dolžan celotno kupnino poravnati prodajalcu takoj ob podpisu pogodbe. V kolikor kupec v navedenem roku celotne kupnine ne plača, bomo razpisali ponovno licitacijo in mora prvi dražitelj plačati stroške ponovnega razpisa in nadomestiti morebitno razliko pri ponovno doseženi kupnini. Vse ostale informacije lahko interesenti dobijo v zemljiškem oddelku Hmezada v Žalcu, II. nadstropje, Hmeljarska ul. 3. Na kmetijskih šolah bo letos 2000 slušateljev Eden izmed vzrokov, da slovenski kmetje ne pridelajo več hrane za • trg, je pomanjkljivo strokovno znanje. Na malih kmetijah, razdrobljenih na depet ali še več malih parcel, sicer ne morejo tekmovati v hektarskih pridelkih z družbenimi posestvi. Ni pa moč opravičevati le z razdrobljenostjo, če so hektarski pridelki mnogih kmetov dvakrat ali trikrat nižji od tistih, ki jih že vrsto let dosegajo na družbenih posestvih. Ni dvoma, da je kmetom potrebno strokovno znanje iz kmetijstva enako kot delavcem iz njihovih strok. O tem je bilo v preteklih letih precej razprav. Nekateri so celo predlagali, da bi dedič kmetije moral dokazati določeno strokovno znanje — kot v nekaterih razvitih državah že i-majo — preden bi jo prevzel. Ni pa bilo dovolj kmetijskih šol, da bi tako strokovno izobrazbo lahko omogočile v kratkem času slehernemu prevzemniku kmetije. Zdaj je v kmetijskih šolah več prostora za učence kot med kmečkimi dekleti in fanti zanimanja za strokovno izobrazbo. Letošnjo jesen bo v srednjih in poklicnih kmetijskih šolah v Sloveniji prostih učnih mest za vpis 1587 novincev, fantov in deklet, zraven pa še lahko sprejmejo 385 odraslih, skupno torej skoraj 2000. Kako napolniti vse učilnice? Lanske zmogljivosti nekaterih šol so bile namreč zasedene le do dve tretjini ali še manj, kot da kmečki ljudje še ne znajo ceniti strokovnega znanja pri svojem delu. Med kmeti je slišati očitke, na račun premalega števila kmetij- skih pospeševalcev. Pri kmetijskih zadrugah jih je res premalo. Njihovo delo pa je še napornejše in manj opazno pri skupni rasti kmetijske proizvodnje zato, ker pri mnogih kmetih, ki jim žele pomagati,' morajo začeti z abecedo sodobnejšega kmetijstva. To jim vzame veliko časa, zato do mnogih kmetov sploh ne pridejo. Pomagajo zlasti naprednejšim kmetom, ki sami iščejo njihovo pomoč, in še te ne dovolj, če nimajo že nekaj osnovnega strokovnega Znanja. Zaostalo zasebno kmetijstvo ni moč pospeševati le z denarjem, naložbami v proizvodnjo brez širšega strokovnega znanja. Kaž-no je, da kmetje, ki že več vedo in gospodarijo bolje od -zaostalih sosedov, še iščejo možnosti za povečevanje pridelkov in svojih dohodkov.. Kmetje brez strokovnega znanja in izkušenj pa' običajno živijo v prepričanju, da ni moč nič izboljšati. Kmečka mladina je bolj dovzetna za učenje in razvoj kot odrasli — treba pa jo je usmerjati,, jo opozarjati na možnosti, ki jih nepoučeni kmetje ne opazijo ali ne znajo izkoristiti. Velik uspeh bo, če se bodo mladi vpisali v kmetijske šole. Se-veda^ne zato, da bi se potem vr.-nili na dva ali trihektarsko posestvo in redili tri ali štiri goveda. Usmerjati jih je treba na tako proizvodnjo, da bodo ob strojnem delu polno 'zaposleni in seveda imeli tudi ustrezno visoke dohodke. Na take kmetovalce čaka neobdelana ali sedanja slabo obdelana zemlja, ki je bo po smrti sedanjih ostarelih kmetov brez naslednikov še več. J. P. HMEZAD - notranja trgovina NASTANEK, NALOGE IN RAZVOJ Predhodnice organizacijske tvorbe Hmezad Notranja trgovina smo obdelali v jubi-ljeni številki Hmeljarja ob 15-letnici ustanovitve Hmezada. V tem sestavku naj podam razvoj Notranje trgovine v grobih obrisih od ustanovitve, ki je bila 19. 2. 1975, do formiranja novih TOZD in delovne organizacije Hmezad Notranja trgovina 1. januarja 1979. Pozornost bom posvetil obstoječim nalogam in razvoju delovne organizacije in posameznih TOZD. Prehojena pot TOZD Notranja trgovina Ob ustanovitvi TOZD je združevalo delo 58 delavcev, ki so ustvarili 132 milijonov celotnega prihodka. Pogoji dela so bili slabi, skromna je bila tudi opremljenost (neprimerno skladišče, brez skladiščne tehnike) in majhen delež lastnih poslovnih sredstev. Enotnost in ambicioznost kolektiva ter pomoč Hmezada, posebno z obratnimi sredstvi, so omogočili hitro rast in razširitev poslovanja na celotno jugoslovansko tržišče. Kolektiv je za prvi srednjeročni program od 1976 do 1980 sprejel nalogo, da v srednjeročnem planskem obdobju izboljša pogoje dela in opremljenost, za kar bo potrebno vložiti več kot 40 milijonov investicijskih sredstev. Predvideno je bilo, da bo porasel celotni prihodek nad 600 milijonov in število zaposlenih na 100 ljudi. Kolektiv mora ohraniti primerno mesto na tržišču pri oskrbovanju kmetijstva in v strukturi prodaje povečati delež prodaje na malo. Ko danes primerjamo realizacijo srednjeročnega programa, ki se še ne izteka, ugotavljamo, da smo skoraj v celoti uresničili predvidevanja, nekatere postavke pa tudi podvojili. Zaostajamo le pri izgradnji investicijskih objektov izven Žalca, ki jih bomo morali vključiti v novo srednjeročno obdobje. V Žalcu smo zgradili sodobno kmetijsko tehnično blagovnico, ki je postala vzor za nadaljnji razvoj kmetijskih blagovnic v Jugoslaviji in je osnova konceptu razvoja maloprodaje te vrste. Z izgradnjo blagovnice si je Notranja trgovina ustvarila pogoje za delo in za nadaljnji razvoj pri oskrbovanju kmetijstva, industrije, obrti in individualnega prebivalstva. Konec leta 1978, pred oblikovanjem v DO je imela TOZD Notranja trgovina poleg osrednje blagovnice v Žalcu, kjer so poslovni prostori TOZD Maloprodaje, TOZD Veleprodaje in DSSS, še skladišče za mehanizacijo v Žalcu, skladišče Veleprodaje v Vrbju in skladišče z delavnico in poslovnimi prostori za TOZD Transport Vrbje. Nadalje ima svoje poslovne prostore v Zagrebu, Novem Sadu. in Skopju za predstavništva. Enaintridesetega decembra 1978 je bilo zaposlenih že 179 delavcev, ki so ustvarili 755 milijonov celotnega prihodka. Konec leta 1979 je bilo v celotni DO več kot 240 delavcev in smo ustvarili nad 100 starih milijonov celotnega prihodka. TOZD Notranja trgovina se je ob novem letu 1979 reorganizirala, tako da so nastale tri nove 'TOZD in to TOZD Veleprodaja, TOZD Maloprodaja in TOZD Transport. Novo nastale TOZD so ustanovile novo DO Hmezad Notranja trgovina. Naloge DO Hmezad Notranja trgovina DO Hmezad Notranja trgovina je pretežno usmerjena in usposobljena organizacija za oskrbovanje kmetijstva, tako družbenega, kot individualnega sektorja z vsemi repro-inve-sticijskimi materiali in opremo ter za prevzem in odkup kmetijskih pridelkov in gozdnih sadežev. TOZD Veleprodaja Oskrbuje kmetijstvo z vsemi reprodukcijskimi sredstvi, opremo in embalažo, ki jo dejavnost primarnega kmetijstva potrebuje za nemoteno proizvodnjo. Prevzema kmetijske pridelke in sadje, razen hmelja pri kmetijskih organizacijah in v tej zvezi nosi odgovornost za prodajo. Prevzema kmetijske stroje, opremo in orodja pri kmetijski strojni industriji in te stroje prodaja. Organizira prosti odkup, opravlja dodelavo in predelavo gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč. Oskrbuje potrošna središča in predelovalno industrijo s kmetijskimi pridelki in sadjem, mešalnice in kmetijske trgovine pa z žitaricami. Oskrbuje s tehničnim blagom tehnične trgovine, proizvodnjo in zasebne obrtnike. V SOZD Hmezad bi bila DO Notranja trgovina TOZD Veleprodaja nosilec programa: — nabave reprodukcijskih materialov za potrebe proizvodnje kmetijskih OZD in OZD predelave (tistih proizvodov, ki so predmet poslovanja Veleprodaje; — preskrbe s stroji in strojno opremo, rezervnimi deli in gumami; — nabave in preskrbe z gradbenimi materiali, barvami, embalažo, sredstvi za osebno varstvo in opremo pri delu; — oskrbovanja z žitaricami; — prevzema in prodaje kmetijskih proizvodov vključno s sadjem; — prodaje serijske proizvodnje strojev DO Strojna in Kmetijskega kombinata Šmarje; — oskrbovanje trgovin »Kmetijska preskrba« in Tovarne krmil; -— organizacije odkupa in prodaje proizvodov prostega odkupa gozdnih sadežev, polžev in zdravilnih zelišč; — organizacije predstavništev za notranji promet in njihovega poslovanja; — prodaje in nabave proizvodov za potrebe DO, kjer deluje predstavništvo; — prodaje proizvodov izven ambulantno dostavnih področij (izven radiusa 100 km); — organizacije skupnih skladišč, oskrbnih centrov, trgovin, kjer je naprodaj širši asor-timan za več DO v sestavu SOZD. Tako bi trgovinska dejavnost v SOZD na veliko tekla prek DO kot nosilca za: 1. živino, meso prek DO Celjska mesna industrija, 2. mleko prek DO Celjske mlekarne, 3. hmelja prek DO Eksport-import, 4. Vsa ostala oskrba in prodaja kmetijskih pridelkov prek DO Notranja trgovina. TOZD Maloprodaja Osrednje mesto maloprodaje je kmetijsko tehnična blagovnica Hmezad v Žalcu. Tu že,-limo še poglobiti ponudbo in tako s kvaliteto doseči večji promet. , Sprejeli smo nalogo razvijati maloprodajo tehničnega blaga v Žalcu in na področjih, kjer ni ustreznih trgovin. Še posebej želimo dejavnost maloprodaje razvijati v krajih, kjer delujejo predstavništva ali komercialne izpostave (Novi Sad, Prijedor, Sanski most, Podravina). Z maloprodajo tehničnega blaga pospešujemo predvsem prodajo tistega programa, ki ga ima Veleprodaja. Tako gre dejavnost Maloprodaje z roko v roki pri razvoju Veleprodaje in obratno. (Zaloge, asor-timan.) V potrošniških centrih želimo odpirati oskrbne centre in diskont trgovine ter prodajalne na tržnicah s prehrambenim blagom (tržnica Žalec, Celje, Zagreb, Split, oskrbni centri Zagreb, Split, Kvarner). Razvoj maloprodaje bo torej usmerjen v tehnično prodajo blaga in prodajo prehrambenih izdelkov. TOZD Transport Ta temeljna organizacija se bo razvijala kot posebna dejavnost. Transport bo imel nalogo prevažati blago za potrebe Veleprodaje, Maloprodaje in delovnih organizacij v sestavu SOZD, ki ne potrebujejo specializiranih vozil, le delno pa za zunanje uporabnike. Število vozil bo od sedanjih 26 v novem srednjeročnem obdobju večje za približno 10 vozil. Transport bo tako z dejavnostjo pover V vsakem času je blagovnica v Žalcu dobro obiskana. Hmeljska sušilnica na Lavi se poslavlja. zan z ostalima dvema TOZD. Postati mora organizator prevoza blaga za DO Notranja trgovina in za ostale DO. RAZVOJ DO Notranja trgovina se v svoji poslovni politiki hitro vključuje v družbena dogovarjanja. V zadnjem obdobju je veliko poudarka na kvalitetnem premiku, saj je NT od svoje ekstenzivne rasti prešla na usposabljanje svoje organizacije in dela, se že tudi močno okrepila in pridobila zaupanje. Močno se je že tudi kadrovsko ojačala. Pri tem pa vodi politiko specializacije po DE. DO Notranja trgovina je danes usposobljena prevzeti odgovornost in rizike za dogovorjeno oskrbo oziroma prodajo. S tem, ko je DO Notranja trgovina razvila svojo dejavnost na širše področje, je to še večje zagotovilo za nemoteno oskrbo in gotov plasma blaga za potrebe organizacij znotraj SOZD. DO Notranja trgovina ima več kot 30 samoupravnih sporazumov o skupnih prihodkovnih odnosih. Tako nastopa kot enakopravni člen skupni kalkulaciji s svojim Selešem udeležbe, poleg tega pa že tudi v dohodkovnih odnosih s skupnim vlaganjem (Creina, SIP; Cementarna). Plansko se veže v celoto z industrijo repromaterialov in opreme na eni strani, na drugi pa s končnimi proizvajalci in potrošniki (zadruga, kombinati in predelovalno industrijo). Za novo srednjeročno obdobje od 1981—1985 moramo opraviti nove kvalitetne premike. Nemoteno mora potekati oskrba in prodaja kmetijskih pridelkov DO v okviru SOZD Hmezad, dosežen pa mora biti tudi primeren delež pri oskrbovanju kmetijstva izven SOZD. DO se mora hitreje vključiti in zavestno sprejeti nove kvalitete v planiranju, ki teme- ljijo na samoupravnih odnosih, katerih, osnovni nosilci so delavci v TOZD. DO naj bo odprta OZD in privlačna za možne nove integracijske procese. V delo je potrebno vnašati svežino, ki se naj odraža v dobrih odnosih in strokovni ponudbi pri prodaji. DO mora postati ena vodečih OZD v slovenskem in jugoslovanskem prostoru, ki bo specializirana za oskrbovanje individualnega kmetijstva. Za določene, vrste kmetijskih pridelkov in gozdnih sadežev mora razviti sama ali v sodelovanju z drugimi OZD predelavo. Nujno je čimprej zgraditi centralno skladi-' šče za zbiranje, sortiranje in pakiranje blaga. V večjih potrošnih centrih, ki so oddaljeni več kot 100 km od Žalca, moramo organizirati oskrbovalna skladišča, ki bodo imela tudi diskont prodajo. Na kmetijskih področjih, predvsem tam, kjer so že organizirana predstavništva, bomo širili večnamenska skladišča. Ta morajo vključevati tudi razstavne prostore za kmetijske stroje, prodajne, poslovne prostore in prostor za počitek šoferjev. Za celjsko regijo bomo posebej razvijali prodajo gradbenega materiala, barv, lakov, oskrbovanje strojne industrije in oskrbovanje malega gospodarstva ter razvoj obrtne kooperacije. DO bo tesno sodelovala s strokovnimi službami SOZD in z drugimi strokovnimi institucijami ter tako izkoristila znanstvene dosežke in jih uporabljala pri svojem delu, posredovala kmetijskim organizacijam in na ta način poglobila ponudbo. Pomembno vprašanje je ustvarjanje primernega dohodka, ki ne sme zaostajati za drugimi sorodnimi organizacijami in mora zagotavljati primerne osebne dohodke in oblikovanje zadostnega dela poslovnega sklada, da bo ta omogočal normalno vlaganje v razširitev poslovanja (za obratna in osnovna sredstva), Pri tem imajo pomembno vlogo kadri. Temu morata ustrezati kadrovska in štipendijska politika DO Notranja trgovina. Za uresničevanje vseh teh nalog bo potrebna tudi investicijska izgradnja. Tržišče investicij v novem srednjeročnem obdobju bo izgradnja skladiščno prodajnega centra v Žalcu (ob sedanji blagovnici), skladiščno prodajnih objektov, kjer delujejo predstavništva in objekti predelave gozdnih sadeževe in zdravilnih zelišč. Osrednje vprašanje je razvoj in poglabljanje dela organizacije DO, vpeljava marketing koncepta. Večjo pozornost bo zato potrebno posvetiti srednjeročnemu planiranju, ki mora dobiti prednost pred letnimi načrti. V poslovanju moramo izkazati notranje rezerve, predvsem tiste, ki vodijo k večji produktivnosti in boljši postrežbi kupcev. Posebno skrb bomo posvetili kadrovski politiki in politiki štipendiranja, prizadevali si bomo, da bo v organizacijo prišlo čim več strokovnjakov z višjo in visoko šolsko izobrazbo, ki bodo v delo vnašali čim več znanja. Posebna pozornost bo veljala informacijskemu sistemu, od katerega je v veliki meri odvisno aktivno delovanje organov upravljanja, delo družbenopolitičnih organizacij in končno tudi delo poslovodnih organov. Da bodo informacije čim bolj aktualne, je odvisno od podatkov, ki jih posredujejo odgovorne službe. Čim več podatkov mora v obdelavo v AOP. Službe jih bodo analitsko obdelale in jih hitreje posredovale v obliki predlogov. Pozornost velja še organizaciji poslovanja, delitvi dohodka in osebnega dohodka po ustvarjenem uspehu. To bo pogoj za nadaljnji uspešen razvoj samoupravljanja in medsebojnih odnosov in za nadaljnjo rast DO. , Direktor Ivan Debelak v KZ »Savinjska dolina« Hmeljarska proizvodnja HMELJARSKI ODBOR KZ SAVINJSKA DOLINA JE OBRAVNAVAL REALIZACIJO HMELJARSKE PROIZVODNJE V LETU 1979, PROIZVODNI PLAN HMELJARSKE PROIZVODNJE IN PREDLAGAL DS KZ SAVINJSKA DOLINA ŽALEC OSNOVE POGODBENEGA SODELOVANJA V HMELJARSKI PROIZVODNJI ZA LETO 1980. V letu 1979 je Hmezad Žalec, KZ Savinjska dolina pridelovala hmelj na 645.08 ha hmeljišč, od tega 44,33 ha 1. letnih nasadov. Planiran pridelek 897.500 kg hmelja brez toče je bil dosežen 96-odstotno. Toča je uničila 125.511 kg hmelja, tako je bil pridelek hmelja s točo dosežen v primerjavi s planom 110-odstotno. Dosežen ha odnos na starih nasadih je bil 1.442 kg brez toče, s točo pa 1.649 kg na ha. Doseženi so pozitivni premiki v hmeljarski proizvodnji, ki so brez dvoma rezultat dobrega sodelovanja med kmeti proizvajalci z organizacijo oz. zadrugo in njenimi TZO, v kateri sodelujejo v proizvodnji hmelja, strokovnim in pospeševalnim delom. Sodobno tehnologijo hmelja, brez katere si v danih pogojih in pri razpoložljivi delovni sili hmeljarsko proizvodnjo ne moremo zamisliti, je v zadružnem sektorju v celoti osvojena. Ob vseh teh dosežkih pa v celoti v proizvodnji hmelja ne moremo biti zadovoljni. Srednjeročni program razvoja kmeljarstva nas zavezuje, da do leta 1985 povečamo površine hmelja od sedanjih 645,08 ha v letu 1979 na 837,50 ha v letu 1985. To je za 191,42 ha. S pravilnimi in odgovornimi strokovnimi pristopi v hmeljarski proizvodnji načrtujemo 1.700 kg pridelka na ha na starih nasadih. Da bomo te cilje dosegli, mo- -ramo posvetiti rodnosti hmeljišč, to je pravilnemu kolobarjenju zemlje, premeni hmeljišč in obnovi vso skrb. Pridelek je odvisen od časa sajenja in sadilnega materiala. Zato naj velja pravilo: čim prej, tem bolje in najboljše je sadiko izkopati iz zemlje in tako posaditi. Sadike naj bi takoj po rezi posadili. Uskladiščenje sadik pomeni izgubo rezervni snovi za dihanje in zavlačevanje časa sajenja. Tudi pri nas že imamo polavtomatski sadilnik hmelja (v Hmeljarju ga je opisal ing. Rudi Janežič). V kooperacijski proizvodnji načrtujemo letno obnovo 80 ha hmeljišč. Pri pridelku 1.000 kilogramov hmelja iz nasada hmeljišč, ki smo ga posadili z u-koreninjenci, pomeni to 80.000 kg hmelja več. Hmeljarski odbor je obravnaval tudi tekmovanja hmeljarjev za velike pridelke in meni, da je s tekmovanjem treba nadaljevati, saj so takšna tekmovanja spodbudila za doseganje večjih ha donosov. Osnove za doseganje večjih ha donosov je priznan sadilni material. Zato se bomo v procesu priznavanja matičnih nasadov in pridelovanju sadik še nadalje * vestno vključevali. Vse TZO naj v mesecu maju prijavijo nove nasade za selekcijo matičnih nasadov. Osnova za prijavo matičnih nasadov je potreba po sadilnem materialu za obdobje 10 let po posameznih TZO* O-snove za izračun potreb po sadilnem materialu naj temeljijo na pridobitvi 1,5 do dveh sadik iz pozitivnega sadilnega mesta. V ta proces se bodo morali vključiti vsi proizvajalci, ki obnavljajo hmeljišča in proizvajajo ukoreni-njence. V KZ Savinjska dolina Žalec so pri Republiškem sekretariatu za kmetijstvo registrirani pridelovalci: — TZO Braslovče — Rudi Trobiš — TZO Petrovče — Zalokar Vinko — TZO Prebold — Stepišnik Ivan — TZO Šempeter — Škorjanc Viki — TZO Trnava — Leskošek Slavko — TZO Gotovlje — Sredenšek Janko — TZO Vransko — Cizej Iva — TZO Tabor — Toman Konrad — TZO Polzela — Poteko Ivan NALOGE PRIDELOVALCEV: : — prijavi hmeljišča strokovni kontroli in zdravstveni kontroli, — skrbi za primerno agrotehniko in zaščito, — za negativno selekcijo, vzdržuje kondicijo hmelja, — plombira sadike, — deklarira sadike — deklaracijo priloži fakturi, — vodi evidenco o nakupu in prodaji sadik in ukoreninjencev. SELEKCIONISTI V KZ SAVINJSKA DOLINA: — za TZO Braslovče — ing. Trobiš Rudi — za TZO Polzela — ing. Trobiš Rudi — TZO Prebold — ing. Trobiš Rudi — za TZO Petrovče — ing. Kralj Vlado — za TZO Gotovlje — ing. Kralj Vlado — za TZO Vransko — ing. Cizej Iva — za TZO Tabor — ing. Cizej Iva — za TZO Trnava — ing. Cizej Iva NALOGE SELEKCIONISTOVi — prijavi hmeljišča na IHP — skrbi za primerno agrotehniko — skrbi za primerno zaščito — vodi negativno selekcijo — vodi matične knjige — potrjuje hmeljišča in vpisuje v register. (Nadaljevanje na 14. strani) (Nadaljevanje s 13. strani) Strokovni kontrolor v KZ Savinjska dolina Žalec je ing. Vlada Kralj. NALOGE STROKOVNE KONTROLE: HMELJARSKI ODBOR JE DELAVSKEMU SVETU SAVINJSKA DOLINA ŽALEC PREDLAGAL ELEMENTE HMELJARSKE PROIZVODNJE ZA LETO 1980: VLAGANJE TZO: Umetna gnojila. Za 1 kg pridelanega in oddanega suhega hmelja v vrednosti 4,00 din po cenah veljavnih ob sklepanju pogodb. Če hmeljar umetnih gnojil ni izkoristil, mu plača. TZO razliko pri obračunu hmelja. Prer več vzetih umetnih gnojil plača proizvajalec pri obračunu hme-. lja. nileka ali . živine. * * * Vrvica za .vodila, v vrednosti 3j00 din za kg oddanega suhega hmelja. Če hmeljar vrvice v celoti ne porabi, mu jo plača TZO pri obračunu hmelja. Proizvajalec se obvezuje preveč porabljene vrvice poravnati pri obračunu hmelja po 8-odstotni obrestni meri. ■ . * # # Opraviti mora zaščito hmelja «a-1 vseh hmeljiščih, ki so sposobna za strojno obdelavo po ceni: — 7.500 din na ha pri sorti golding — 7.650 din na ha pri sorti aurora in apolon — 10.850 din na ha pri sorti atlas. Zaščito plača kooperant pri o-bračunu hmelja. * * * — Prevzeti proizvajalcu hmelj na svoji sušilnici . proti plačilu, ga posušiti, . skladiščiti, navlaže-vati in pobasati za. 10 din za kg suhega hmelja. V kolikor se cena goriva poveča več kot za 5 %, se cena sušenja ustrezno poveča s. porastom cene goriva (normativ 0,61 nafte za 1 kg posušenega hmelja — 1 liter goriva je 7,50 din). * * * . Na hmeljarjev račun zavarovati ves hmelj,,s pooblastilom proti toči in viharju za enotno premijo 9,776. odstotka od zavarovalne vsote. ¡Višino zneska, za katero zavaruje,kg hmelja proti toči in viharju, določi proizvajalec sam v mejah 30 do 60 din. Pro-izvajalec-kooperant ima zavarovano vlaganje v vrednosti 7 din na kg. * * * Da bo na proizvajalčevo zahtevo izplačala ¡na vse pogodbene količine 2 akontaciji. Prvo 3 din po kg v mesecu maju; in drugo za obiranje hmelja v znesku 7 din na kg. Obe akontaciji sta brezobrestni. .* * * Prevzeti ves pridelek hmelja, ki ga bo pridelal, po: golding aurora-apolon atlas I. .vrsta II. vrsta III. vrsta IV. vrsta 88.15 din 85.15 din 75.70 dig 59.70 din 78.15 din 75.15 din 65,80 din 45,00 din 78.15 din 75.15 din 65,80 din 45,00 din PROIZVAJALEC - ZADRUŽNIK SE OBVEZUJE: Oddal bo vse pridelane količine hmelja KZ Savinjska, dolina. .oziroma.. TZO, . ki ..je ..z njo sklenil pogodbo do 15. 11. 1980. .Gnojila bo uporabljal po na-■vcdilih strokovne službe. Sodeloval bo pri zaščiti hmelja kot skrben gospodar, pravočasno obveščal TZO. o napadih škodljivcev hmelja, in sodeloval prj. škropljenju, ki ga 'izvaja TZO. Priskrbel in dal bo na hmeljišča .potrebne količine hleyskega gnoja. Vsako leto najmanj 300 q nri ha hemljišča. Vsa dela na hmeljiščih .,bo -o- pravil pravočasno in strokovno tako, kot ravna skrben gospodar. POGODBENA PRIDELOVALCA UGOTAVLJATA SKUPNO: , — da predstavlja -skupna povprečna, prodajna cena hmelja .110 din za 1 kg oddanega suhega hmelja, .— da sta oba .proizvajalca .solastnika, pridelanega hmelja v j razmerju. 75:25 ,v korist- kooperanta, . tem j razmer j u -si delita -višjo, ali,.nižjo prodajno ceno. .Elemente hmeljarske .proizvodnje .,je potrdil delavski svet KZ »Savinjska dolina«. ...Vsem , pridelovalcem hmelja rdelimo, da bi -uspešno-opravili zastavljene. naloge. Žovneški jez v pričakovanju velike vode KONFERENCA OO ZSMS SOZD HMEZAD RAZPISUJE Nagradno tekmovanje NAJBOLJŠI MLADI INOVATOR Sodelujejo lahko vsi mladi, ki so napravili kakšno iz-; boljšarvo na svojem delovnem mestu. Tekmovanje bo ocenjevala ¡komisija, ki jo bo imenovala konferenca OO ZSMS. Za to so pripravljene tri nagrade: L nagrada 5.000 din 2. nagrada 3.000 din 3. nagrada 1.000 din Razglasitev rezultatov bo v mesecu februarju 1981. Mladi, izkažite še! KONFERENCA OO ZSMS Moj cilj je postati dobra gospodinja Že kot malemu otroku se mi je porodila misel, da bi postala gospodinja. Ko sem tako opazovala •..svojo mamo . pri . delu v, -kmečkem gospodinjstvu/ se mi je vedno bolj vzbujala želja po kmečkem delu. Skrbno sem opazovala ljudi, kmete delavce. Začela sem premišljevati; Videla sem, da je to delo zelo .potrebno. Doraščala sem, v meni pa je vse do danes ostala želja ostati na kmetiji in nadaljevati delo staršev. Otroštvo mi je hitra teklo/,ko sem pomagala pri delu, zato ¡so mi -v-spomiau na -žgoJnia gtrpška leta ,ostali sarpo lepi in veseli trenutki, ki pa sem jih takrat preživljala v ljubezni in razumevanju staršev. Potem sem se vpisala v šolo. Zame je bilo vse pusto in prazno, kajti zapustila sem igrače in še preselila, v/družbo-knjig in zvezkov. Privadila sem se življenja v šolskih .klopeh in dnevi so mi minili, kot bi ‘trenil. Po pouku sem pomagala zunaj, na polju, travniku, rada pa sem pomagala tudi v gospodinstvu. Mama me je privajala na delo že’zgodaj. Dala mi je veselje do kmetije, za kar sem ji še danes iz srca ■hvaležna. Hodila sem še v osnovno šolo, ko mi-je večkrat pripovedovala dogodke iz njenega življenja na kmetiji. Govorila mi je s toplimi besedami, ki šo prav nežno zvenele: »Veš, draga: hčerka/ ¡pot le bo- zanesla na marsikatero'tudi.krivo pot. Ko gledam tvoje zanimanje do kmetije, se rmi vžbudi marsikatera misel. Mogoče boš" mislila, da je v mestu'beljše. -Ne.;: tam ni travnikov, posutih z dišečimi -rožami, ne žitnih ¡polj, ampak se v 'neskončnost vlečejo sivi asfaltni pasovi, od koder više 'visoke betonske stavbe. Zato-ostani ha kmetiji:« Te besede so mi 'ostale v spominu. Sprejela sem jih, kot nekakšen dar. Ostale so v metli, kajti povsod j ih.nosim s seboj. V osamljenosti premišljujem. Vprašam se, ali sem to sploh jaz. Gle- dam ljudi naše vasi. Vse zapušča kmetije, hiti v službe, mesta in okoliške kraje. Vprašujem se, ali, .s.o ti .ljudje -brezsrčni, -saj ne vidijo zemlje, ki rabi pomoč, in je žejna obdelovanja. Slišala sem klic zemlje, čeprav se ne da slišati in prijeti. Občutka $em ga, saj me je klical v notranjosti. Sedaj ga čutim na dnu srca. Vedno bolj mi kipi. Da, ostala bom na kmetiji, ki je žejna našega truda. , Čas je potekal in iztekali so še tudi zadnji trenutki v osnovni šo- li.,Že zgodaj sem začela misliti,na kmetijo,- vendar sem mislila, da me bo nekoč želja ' pošla. Ne. V meni je ostala trdna volja še dandanes, čeprav lahko izberem drugačni 'položaj v .svetu. Ko bi imeli ljudje vsaj srce in razum do kmečkega dela. Ne, nihče se ne zanima. Nasprotno, če kaj potrebuje, vse obrača na lepo. To -ni prav. Človek mora biti v neposrednem s.tiku z naravo. Nato sem se znašla na križpol-ju, . vendar sem . znala premagali vse vplive okolja. Vsi so se odio-.č.ali za srednje šole. Tudi. jaz sem si/ zaželela, da bi odšla v srednjo šolo, vendar nisem imela pogojev. Starši so bili bolni in za delo nezmožni. Zato sem se. odločila zn poklicno šolo v Šentjurju. Zopet sem-rse morala -privaditi naj novo okolje, sošolkej obenem pa tud' na tovariše in tovarišice, ki nas .-•rta tej šoli poučujejo. /Komaj sem. -se¡¡privadila na: življenje v domu. .Tu smo pod vodstvom tovarišice vzg Oiji tel j ic (vzdrževali red, disci-plino iti • čistočo v domu, ¡obenem I pa strto se privajali tudi na -dobro I gospodinjenje. Razdelili smo se v skupine, v katerih: smo opravljali praktični pouk. Dekleta smo med seboj razumela, saj ni bilo\ med nami nikdar prepira. Ko sem se na šolo privadila,j šem začela prihajati sem z vedno J večjim veseljem. Spoznala sem, cm sem se tu naučila veliko pomeniti nih stvari, ki mi bodo služile: V nadaljnjem življenju. Tu sem spoznala marsikaj, kar bi mogoče brez šolanja ne vedela, zato sem hvaležna vsem predavateljem. Gledam sošolke, ki menijo, da sploh ne bodo ostale na kmetiji, ki jim je vse od otroštva dalje nudila dobre pogoje za uspešno' življenje. Nikakor jih ne morem razumeti. Vedno bolj mislim na kmečko delo: Hildo mi je v mestu, ko Vidim ljudi, kako se mučijo vsak na svojem delovnem mestu. Zrak je slab, podnebje je vlažno in nasičeno z dimom? ki se noč in dan vali iz tovarniških dimnikov. Vse hiti v neznano. Včasih razmišljam o poklicu gospodinja na kmetiji, pa se mi zazdi, da je ta poklic nekam zelo izpostavljen, manjvreden, drugače pa zelo zanimiv. Naš učni program na šoli je zelot pester. Vsak dan imamo v šoli tri ure praktičnega pouka, ostalo po teoretičen pouk. Imeli smo mnogo učenja, ki smo ga lahko V splošnih predmetih navezali s prakso. Imeli smo tudi mnogo gospodinjskega praktičnega pouka, saj se mi zdi, da sem tu tudi zelo veliko pridobila. Naučila šem se mnogo kuhanja in načina pripravljanja hr.ane. Veseli me, da smo imeli na šoli tudi praktičen pouk šivanje, pletenje in kvačkanje, dalje pouk pranja, likanja in sušenja perila. Vedno -sem si prizadevala, da bi v tej šoli kar največ pridobila na znanju, kar bi mi koristilo pri mojem nadaljnjem gospodinjenju. Teorijo gospodinjstva nas je poučevala tovarišica Ida Bohorč. Tovarišica Stelka Jenšterle narti je skozi celo obdobje pouka pomagalas S skupnimi močmi smo šivale predpasnike, prte, pletle zimske jopice, nogavice. Hvaležna sem ji, kajti posredovala mi je velika pametnih navodil, ki jih bom lahko uporabljala v bodočnosti. Tovarišica Šteika Bračič pa nam je skozi vse leto dajala pametna navodila im nas učila gospodinjstva, kuhanja, pospravljanja in serviranja. Nikdar ne bom pozabila njenih be- sed: '»Dobra gospodinja naj ima čist in urejen dom. Hrana naj bo lepo in okusno pripravljena.« V mislih si'včasih predstavljam ureditev kmečkega doma, ki je moj, obenem pa skušam primerjati tudi gospodinjo, ki bi bila za tak dom primerna. Dobra in skrbna gospodinja mora imeti dom v redu in čistoči, obenem pa mora skrbeti tudi za estetsko ureditev izven doma; v okolici. Gospodinje na kmetijah imajo danes Zelo veliko dela in je-malo časa za Urejanje, zato morajo imeti družinski člani smisel za red in čistočo. Kmetija se lahko danes ukvarja tudi s kmečkim turizmom, ki pa je le stranski produkt kmetije. Gospodinja mora biti na taki kmetiji skrbna in varčna, da doseže kar najboljši učinek. 'Kmečki dom naj bi krasilo tudi cvetje, ki je velik pokazatelj dobre gospodinje. Sodobna gospodinja je danes veliko bolj sproščena, saj ima mnogo več pravic, kot jih je imela pred časom. Hrepenim po domači zemlji in pred Seboj vidim zorane brazde, iz katerih se v jutranji megli, ki se vije po kotanjah, kadi. Ptički pojo in se spreletavajo in iščejo živeža. Reka Sava teče mimo vsa srebrna. Na travi se leškečejo biserne kapljice'. Z drevja pada rosa. Cvetijo češnje in jablane. Zemlja kliče. Marjeta Abram Kmetijska gospodinjska šola v Šentjurju ZAHVALA Ob izgubi dragega moža in očeta ALOJZA DROFENIKA se iskreno zahvaljujem sodelavcem in upravi TOZD mlekarne za vso pomoč in darovano cvetje. Žalujoča žena Marija, sin Zlatko in hčerka Majda z družinp Tovarišica, to (Zapis učiteljice Brede) Tretja ura pouka. Marko dvigne roko in huškne kvišku: — Tovarišica, Kristina spi! Pogledam. Fant je povedal resnico. Približam se ji in jo rahlo primem za ramo, — Kristina! — Kaj pa je? se zadremano ozre po razredu; součenci se smejejo. Komaj jih umirim. In potem se tiho sprašujem: Kaj se godi z otrokom? Prišla je novembra. Obstala je pri vratih, na videz drobna in šibka, črnih las in kot nebo modrih oči. — Gigava si? sem jo vprašala in .bila prepričana, da je učenka nižjega razreda in je prišla tožit mojega učenca, ki ji je kaj hudega 'storil. — Preložnik Kristina, je tiho odgovorila in nekam plašno pogledala po razredu. — Kaj nisi od tod? sem stopila k deklici in jo pogladila po mehkih kodrih. Pogledala me je in rekla: Tovarišica, jaz sem pa iz Ljubljane! Zdela se mi je najbolj šibka izmed vseh v mojem razredu. Brž sem spremenila sedežni red in jo posadila v prvo klop; seveda je bilo godrnjanja med u-čenci, pa sem jih kmalu potolažila. — Novinka, je in sprejeti jo moramo kar najbolj lepo! Pogledala sem njene zvezke in ugotovila, da ne more biti slaba' učenka. — S'kakšnim uspehom Si izdelala četrti razred? — Tovarišica, s prav dobrim ... Mislim si: dobro znamenje. Prizadevnih učencev se pač noben učitelj ne brani; v mojem razredu je bilo deklic premalo in sem bila njenega prihoda' zares vesela; Iz matičnega lista sem razbrala nekaj skopih podatkov: nezakonska, mati se za otrokov razvoj ne briga, dekle je; včasih trmasto in uporno; potem kratek pripis: nadarjena. Kristino -smo hitro sprejeli za svojo. Bila je vsa naša in mi smo bili njeni. Čeprav drobna in šibka, se je znala- upreti Marku, najbolj razposajenemu učencu v razredu; zato jo je tudi-večkrat zatožil. Snov je res hitro dojemala. To mi je bilo všeč. Vedno pa me je motilo, zakaj punčka med poukom zadremlje in zakaj ne dela domačih vaj. Vprašala sem jo zaradi domačih izdelkov, pa mi je kratko odgovorila: — Mama pravi, da bom že v šoli... Prav, sem si mislila. Ko pa smo pripravljali prireditev, se je kar sama prijavila: —; Tovarišica, rada bi nastopala. In res. je nastopila; Zaigrala je na harmoniko in tako prisrčno zapela, da je v hipu osvojila gle-' dalce; ploskanja ni bilo kraja. Enkrat pa sem jo vprašala: ^ — Kaj pa dela tvoja mama? Dekletce se mi je prvič uprlo. Molčala je in gledala v tla. Še bolj sem postala pozorna. Kaj se dogaja z otrokom. Z mamo sta stanovali v Dobri-nji vasi; iz te vasi nisem imela nobenega učenca. Toda o krčmar- je moja mama ju Štangarju, pri katerem mati in hči stanujeta, sem slišala marsikaj. Odločila sem se in odšla v Dobrinjo vas. Prišla sem sredi popoldneva. Za točilno mizo je stal debelušen petdesetlenik. Naročim malinovec in ga gledam. Tudi on me gleda. Nato povem: — Rada bi govorila s> tovarišico Preložnikovo. . , ■— Je ni doma! se je zadrl. In še rečem. Zaradi otroka sem prišla! — Pha, zaradi otroka! Ste mogoče kak botra? — Učiteljica sem... — Ha, ha, ha! se krohoče na Ves glas in jaz sem vsa iz sebd; brž se poberem v vas, med ljudi, ki mi povedo prav nespodobne vesti. Ne morem verjeti. Zato se zvečer vrnem. Že pri vratih z.a-čujem glas harmonike in .mehko dekličino petje; — Prid’, no drev, prid’ no drev preljub’ moj Janez-.-.. Še nekaj korakov in vse se mi razkrije: pri mizi stoji Štangar, udarja ,s pestjo po mizi in ha vse glas kriči: — Madona, to vam je muzikant! Na mizi- stoji Stol, na stolu Kristina s harmoniko, okoli mize sami moški, ki kar naprej kričijo. Še, še, šeee! ' * Sedem k drugi mizi, gledam, premišljujem. Pristopi brhka in še kar prijazna natakarica. — Prosim, želite? Zdaj me opazi Kristina." Vidim, kako ji popuste prsti. Odloži harmoniko,' še skobaca z mize in pri-de k meni. Vidim, kako ji je nerodno. Vendar prav razločno pozdravi : — Zdravo! In takoj nato: ■— Tovarišica, to je moja mama ...! In že je tu nasršen, krčmar . Štangar, ki prime Kristino za roko in jo porine nazaj na mizo; — Igraj, če ne ...! — Zaradi vaše Kristine sem pri-• šla, rečem, ko se zavem, da stoji pred menoj Kristinina mama. Joj, kako je mlada in lepa! Mislim si! Ali je hudobna? Zakaj, njene globoke, modre oči izražajo nekaj nerazumljivega, nekaj, kar mi povzroča strah; pa se, je le skušala prijazno nasmehniti in mi rekla: — Gospa, oprostite, obe morava : živeti, obe ;.. — Pa se ne da živeti, drugače? ; — Vse - vam bom povedala, , vse v.; Čez kak teden je prišla k meni, Na pogled zares čedna mama. Postava, obleka,1 nežen obraz in tisti kostanjevi kodri. Iz oči pa je sijala čudna zaskrbljenost, nekaj svinčenega je bilo v tej svinčeni modrini. In mi je razodela svoje življenje: . Komaj pentindvajset let ima. Njena mati je bila kuharica v menzi nemške žandarmerij e. Spoznala se je z mladim nemškim žandarjem, zanosila in rodila hčerko Ljudmilo, Kristinino mamo. Konec štiriinštiridesetega so partizani napadli pošto j anko; mrtva sta bila oče in mati. Njo, Ljudmilo, je vzela- v oskrbo žena (Nadaljevanje na .16. strani)". Nepozaben spomin na lanski pohod na Triglav. Ob koncu pohoda se vedno dobre volje, pri spomeniku štirim srčnim prvopristopnikom na Triglav v Ribčevem lazu v Bohinju. Planine in gore vabijo. ♦»♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦e» Urednikov kotiček Nikar me ne sprašuj zakaj sem tak zakaj pogled mi je. meglen in ves mehak . in kaj v očeh mi tli zakrito Tito. ' ' ‘ - - kako ne bom zdaj tak ko sleherni je moj korak sledil potem njegovim ko moja mlada leta ko moja moška leta ko moja zrela leta so rasla mi ob njem bil z mano zmeraj 'svetel sij njegov je nekdaj včeraj danes -saj bil od tistih let ko tujci z nami delali so kakor s plenom ■ prežet Z njegovim šem imenom -če zdaj me kljuje bolečina in skrito mi srce prebada in name tiha žalost pada naš nirtvi Tito: (Nadaljevanje s 15. strani) žandarmerijskega 'narednika. Nekaj | dni pred koncem vojne. sta zbežala ‘proti Dravogradu; tudi Ljudmilo sta yzela s seboj. Vsi trije .so. padli v zasedo. Ljudmila še spominja nekam grozečih o-brazov. Kaj se .je. zgodilo z Žan-, darmerijskim narednikom in njegovo ženo,, ne' ve; bila je še o-trok. Usmilil se je je neki kmet, ki-jo je vzel v naročje in jo ujčkal; imeL'je-sam preveč otrok in žena ni marala še »nemškega« v hišo; morala je v zavod. Štiri letanji je bilo, ko sta prišla ponjo dv'a neznanca in ji govorila: — Midva sva tvoj .atek in mamica. • •■} , Do sedmega leta je. potem živela z njima. Atek in mamica sta verjetno lepo skrbela zanjo, vendar je bila nepoboljšljiv otrok, morala , j e nazaj v zavod. Štiri le-ta"je _bila tam in pravi, da. so bila to zanj o na j strašne j ša leta; pri .enajstih je. pobegnila in bila dobro, leto za pastirico pri nekem kmetu. .Ugotovili so, da je nevar-na tatica in morala je spet v za-voii: Menda ji je bilo trinajst let, ko ji je neki paglavec v za- vodu- zabrusil: — Tvoj oče je bil nemški pes, mati. pa nemška vlačuga! Takrat je prvič, pomislila ‘na mater in očeta; bilo ji je strašno hudo, pa je spet pobegnila. Nekaj mesecev se je potikala po hribih, dokler še- ni že trinajstletna 'znašla v Kopru. V- »var-, stvo« jo je vzel privatnik, ki je imel imenitne zveze š Trstom; od tam so prihajali še bolj imenitni gospodje, ki so za denar jemali, njeno telo; polovica prišluženega denarja- gospodarju,.’ polovica pa je bila njena.- In, tako se. je začelo ....... . • Dve leti sta hitro minili. Ni še naštela- šestnajst, ko. je rodila njo, Kristino. Očeta ni izdala; pa saj ga tudi ni mogla, ko pa sama ni vedela,' kdo izmed mnogih naj bi bil pravi. V osemnajstem letu se je zaljubila v fanta, ki je bil zaposlen v Ljubljani. Ljubezen je gladko stekla in po enem letu sta bila ,že poročena; Ljudmila je prišla s Kristino v Ljubljano. Rad jo je imel, tako rad, da,je pristal, da je Kristina dobila njegov priimek. Pa se je spet zataknilo: v zakonu ni mog- la zanositi. Mož ji je delil očitke, potem pa je prišla še resnica iz Kopra. Sledila je ločitev.. Takrat ji je bilo triindvajset let. Vendar ni dolgo samevala. Hotela je ven iz Ljubljane. Čisto slučajno je srečala Štangarja, tako vsaj zatrjuje; brž ji je ponudil mesto zakonske žene. Ni se takoj odločila; letos pa je prišla. Morala je priti. Noseča je in noče, da bi tudi drug otrok ne imel očeta. Ne, to ni zveza s srcem, to je izhod, beg iz krize. Odločno s šol-' zami-v očeh zatrjuje: — . Gospa, čeprav bom imela kopico otrok, niti enega ne dam; niti enega, vsi bodo moji, samo moji... Molk. Molčim jaz, Milka. In čez čas reče: — Morala sem vam povedati... Vem, otrok sodi zvečer v posteljo... Toda nisem še na trdnih tleh... Mislim pa, da bo s prihodom drugega otroka vse. drugače ... Takrat tudi Kristina v šoli ne bo več dremala, zares ne bo, gospa tovarišica! Sklonila se je k meni in se zjokala kot otrok. Drago Kumer REŠEVALCEM NAGRADNE PRVOMAJSKE KRIŽANKE ■ Posebnost te križanke, rebusov in soglasniške dopolnje-vanke kaže, da ni bila tako privlačna kot vsa leta doslej. V uredništvo je prispelo malo rešitev in od tega še skoraj polovica nepravilno rešenih. Med ostalimi pravilno rešenimi križanko in rebusoma, je bilo potrebno pregledati dopolnjevanko. To je vzelo komisiji precej dela, da je dokončno izračunala število točk, kot so reševalci razporejeni. Žrebanje ni bilo potrebno. Napak zaradi uporabe sklona pri samostalnikih ni bilo, nekoliko več problemov je bilo pri glagolih, ko dostikrat nismo vedeli, če je prav ali ne, Seveda smo imeli pri roki slovenski pravopis in kar čudili smo se, da je izvirnost besed in kombiniranje pri nekaterih bilo izredno; razume se, da smo tu in tam morali črtati nekatere končnice. Našli smo tudi soglasniške skupine s 6 do 7 soglasnikov skupaj, precej primerov pa tudi z dvakrat po štiri, seveda se je s tem število točk takoj poznalo. Nekateri se niso znašli npr. da bi besedo KRZNAR podaljšali na KRZNARSTVO, kar je sicer oboje prav, vendar je prvi zato dobil 14 točk, drugi pa 24. Tako so na osnovi doseženih točk dobili nagrade: 1. Podbregar Milan, Mešalnica krmil — 368 točk — ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO. 2. Farčnik Božena, Vransko 133 — 344 točk — PREZRAČE-VALNIK. 3. Žohar Ana, Latkova vas 28 — 377 točk — POŠTNI NABIRALNIK. 4. Derča Vinko, Ločica pri Polzeli 22 a — 324 točk — VREČA KORUZE. 5. Podbregar Diana, Soseska 5, Žalec — 309 točk j— SAVINJSKI ZBORNIK IV. 6. Povše Milica, Orla vas 12 —308 točk — GRABLJE,. 7. Vodovnik Ivan, Latkova vas — 298 točk. 8. Cocej Štefka, Žalec — 279 točk. 9. Dobravc Milka, Podsreda — 262 točk. 10. Vučer Vera, Ulica talcev 1, Žalec — 249 točk. Od 7. do 10. prejmejo kombinirane ključe. Nagrajencem čestitamo! Drugič bomo spet objavili normalno slikovno križanko. Nagrade lahko dvignete v. uredništvu Hmeljarja. Lep pozdrav Uredništvo Glasilo Hmeljar izdaja delavski svet SOZD Hmezad Žalec — Ureja uredniški odbor: predsednik Tone Gubenšek,, dipl inž. kmet.; člani: Jože Brežnik, dipl. inž. kmet., Eva Orač, Jože Zagoričnik, Miljeva Kač, dipl. inž. kmet. -£ urednica strokovne, priloge za hmeljarstvo, Vili Vybihal, kmet. inž. —; glavni in odgovorni urednik — Uredništvo je v SOZD Hmezad v Žalcu, Ulica žalskega tabora 1 — Glasilo izhaja enkrat mesečno v 5.000 izvodih — Mesečna naročnina 12,5 dih — Tisk AERO Celje — tozd grafika , VREMENSKI PREGOVORI Lepo sončno vreme prvega dne, kmetje se dobre letine vesele. O kresi (24. 6.) se dan obesi. Ge dežuje Ladislava (27. 6.), dež še dolgo - žemljo napaja. Dragica, KRALJ in Tone WAGNER Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo, Žalec Novi slovenski kuliivarji hmelja: blisk. bobek in buket Na Inštitutu za hmeljarstvo v Žalcu so vzgojili tri nove hmeljne selekcije, ki jih je Komisija za priznanje sort poljoprivrednog bilja - Beograd, v letu 1979 priznala. So kakovostne, imajo velike pridelke, so raznolike po dolžini vegetacije, zato se dobro vključujejo v tehnologijo pridelovanja. So primerne za strojno obiranje. Nadomestujejo neprijetne lastnosti že gojenih kultivarjev. UVOD IN PROBLEMATIKA Na Inštitutu za hmeljarstvo v Žalcu smo' vzgojili (Dr. Dragica Kralj, Dr. Tone Wagner, Nežika Medved in Marta Dolinar, dipl. biolog) tri nove kultivarje hmelja: bobek, blisk in ■buket." Priznani (Uradni list_ SFRJ št. 6; ž 'dne 8. februarja 1980) so -na osnovi zveznega uradnega preizkušanja in sestavljajo drugo skupino slovenskih hmeljnih 'kultivarjev (B-kultivarji). Nastali so kot 'posledica nenehnih1 zahtev! po drugačnem: in popolnejšem sortimentu. Spre-,., 'menihe v izboru sortimenta so pogojene z ved-nd novimi težavami v' samem prideloVanju, prav tako pa s spremembami kriterijev kakovosti. 'Te. oblikuje .svetovno hmeljno tržišče,., ti sloni na ponudbi in povpraševanju, zato terja od naših trgovcev in»seveda posredno tudi S od pridelovalcev, veliko elastičnost. Odziv na «nenehne spremembe je mogoč' samo ob razpolaganju z zadostno količino med seboj raznolikih kultivarjev. ■' Velike -spremembe''v hmeljarski proizvodnji je povzročilo uvajanje .ekstraktov v pivovami-štvo, pri modernizaciji tehnologije pridelovanja pa obiralni stroji. Logično je sledila zahteva! po bogatejših kultivarjih;'takšnih z veliko količino, grenoičnih smol, predvsem alfa in seveda takšnih, ki se lažje prilagodijo mehani- ’ zaciji. V Sloveniji smo tedaj vzgojili in uvedli v proizvodnjo, prve slovenske kultivarje (A-kultivarji): ahil, apolon, atlas in auroro. Poleg lastnosti: velike količine smol) velikega pridelka'.-.in'primernosti' -ža 'strojno obiranje, po kateri se'odlikujejo,.¡smo s temi kulti-;'. Varji zmanjšali tudi problem delovnih konic. Te močno vplivajo na ekonomičnost pridelovanja hmelja. Zaradi različne dolžine vegetacije posameznih kultivarjev" so spomladanska dela razporejena na daljše obdobje, prav tako pa je podaljšana sezona obiranja in sušenja pridelka, od prvotnih štirinajstih na trideset dni. ' Z auroro in apolonom smo pridobili tudi večjo rezistenco na peronosporo, pri aurori pa veliko adaptivnost rastlin na agroekološke razmere. Vzporedne negativne lastnosti, kot je •bčutljivost na peronosporo in nagnjenost h koreninskim boleznim pri atlasu- in ahilu, ru-menenje rastlin pri atlasu in apolonu ter ob- . cutljivost na uši in verticilij pri aurori pa na-...' rekujejo iskanje in vzgojo novih, primernejših variant. V tem času so se spremenile tudi zahteve trgovskih in pivovarniških krogov. Trg je namreč zasičen z' ekstrakti, pridobljenimi iz kultivarjev, bogatih-na smolah, zato išče ponovno tradicionalne, - srednj eevropske 'kultivar-je. Ti. se odlikujejo po prijetni aromi, s, sočasno majhno količino grenčičnih smol., Prav, zaradi tega želijo naši trgovci navdušiti pridelovalce hmelja za ponovno gojenje savinjskega goldinga, ki pa daje manjše pridelke. Pridelki, tudi močno variirajo iz leta v leto, odvisno’ od. vremenskih razmer. Savinjski golding tudi, ni Bobek prilagojen na strojno obiranje.in zato nastajajo velike izgube pridelka. Problematika v zvezi s hmeljskim sortimen-tom je zato še vedno pereča in zahteva še drugačne in boljše rešitve. ,Z B-kultiyarjl ‘so dosežene nekatere . izboljšave, vendar pa ne vse. Delo na uvajanju in vzgoji novih primernejših kultivarjev je zato permanentno in - vključuje vedno nove cilje, s katerimi skuša reševati- problematiko in--izboljševati, -ekonomičnost pridelovanja hmelja. . IZVOR IN POIMENOVANJE -B-KULTIVAR JEV 'Pri'izbiri imen'za novo vzgojene kultivarje so- uveljavljeni kriteriji; ki so bili. oblikovani v letu ,1971, ko smo - ‘iskali primerna imena za prve - slovenske- kultivarje hmelja. Že takrat smo pričakovali zaradi dinamičnega programa, da se bo naš sortiment še širil in smo prvo ..'Skupino kultivarjev imenovali dosledno z začetnico »a«. Zaradi uravnanosti prodaje hmelja na' svetovno tržišče , obstoja zahteva po lahko izgovorljivem imenu. Tako naj-ime ne vsebuje ■ soglasnikov, ki so. značilni za slovenski jezik' in naj praviloma ne presega trelyzlogoy. Izraža naj neko značilnost kultivarja, pa čeprav v prenesenem smislu. Ime naj bo specifično, da ne' nastopi želja po prevajanju v tuje jezike, ker s tem izgubi na svoji.originalnosti.: Na osnovi teh kriterijev smo izbrali vsa imena ž začetnico , »b«. ■ .83/18 (triploid) == BLISK, ponazarja spremembo vremena, a triploid spremembo v tradiciji, ki, temelji na tem, da je hmelj, izključno diploidna Vrsta, • 39/123 (diploid). = BUKET, pomeni posebni vonj raznih vin in likerjev, sočasno pa tudi šopek. Ponazarja, žlahtno aromo hmelja in habitus rastline, ki je V polni rodnosti, sličen šopku. 12/160 (diploid) = BOBEK, predstavlja majhen bob in ponazarja pri hmelju droben, a gosto zraščen hmeljni storžek. Novo vzgojeni kultivarji so nastali s križanjem. Izvorna plazma izhaja že iz dobro adaptiranih. kultivarjev in ,iz divjih ter vzgojenih moških rastlin. Z vključevanjem poliploidije smo želeli pridobiti večjo prilagodljivost.hmelj-., nih rastlin, po kateri se triploidi odlikujejo. BOBEK (12/160) izhaja iz Fi generacije, med križanjem northern brewer j a in moške rastline TG. O 4- BOBEK $ (2x = 20) northern brewer (poreklo ni znano, je pa iz Slovenije) Križali smo leta 1962. Po končani selekciji je križanec 12/160 bil v letu 1979 priznan.za kultivar bobek. BLISK (83/18) ' izhaja iz F[ generacije, med križanjem tetra-ploidnega atlasa in moške rastline 1/9. BLISK (2x = 30) |........... 0 / 1/9 (iz semena + atlas (2x = 40) x n 1 ' ' P neznanega porekla iz Slovenije) Tetraploidni atlas smo pridobili s kolhicini-ranjem -v letu 1966, križali smo 1967. leta. Po končani selekciji je triploid 83/18 bil v letu 1979 priznan za ;kultivar blisk. BUKET (39/123) izhaja iz Fi generacije križanja northern bre-tverja z. moško rastlino'2/137. BUKET (2n = 20) J, ° iT, , / 2/137 . j- northern brewer x q O savinjski' golding ■ (izvorno higgles) p x /* TG (iz semena O neznanega porekla iz Slovenije) Križali smo 1974 leta. Po končani selekciji je bil križanec 39/123 v letu 1979 priznan za kultivar buket. Lastnosti B - kultivar jev Preizkušanje vrednosti domačih selekcij je trajalo od 1976. do 1978. leta, Poskusi so bili nastavljeni po randomiziranem blok sistemu, v štirih ponavljanjih, v treh lokacijah: Loke v Savinjski dolini, Radlje v Dravski dolini in Bački PetroVac v Vojvodini. V Vseh treh področjih pridelujejo hmelj, vendar se med seboj •ločijo po' agroekoloških razmerah. Buket Razpredelnica 1 Lastnosti standardov; savinjskega goldinga in Savinjski golding in aurora sta bila stat dardna kultivarja. Oba sta v Sloveniji močni razširjena, Savinjski golding. je tradicionaiei| aurOTa pa domača selekcija, priznana v ; let S .1971, Med seboj' se specifično ločita, tako pr pridelku kot po kakovosti; (razpredelnica l)a| Aurora se odlikuje po veliki' prilagodljivi) sti in so'zato hmeljišča strnjena. Zaradi, šili kejšega videza, manjše mase listov • in krajšii zalistnikov, napeljujejo več vodil kot; pri H vinjskem 'goldingu. Zaradi' tega dosega auroti v proizvodnji občutno večje pridelke kot; leji ežjo mikroposkusi. Med seboj' še 'kultivarja li čita po dolžini vegetacije. Savinjski golding prične cveteti okrogijj julija,_ tehnološko' "dozori okrog 25. avgusta, medtem ko aurora prične-.s Cvetenjem pet; dni kasneje in dozori okrog 28. avgusta. V primerjavi s savinjskim goldingom je aurora odlično prilagojena strojnemu, obiranju, medtem ko ss pri savinjskem goldingu zaradi drobljenja; storžkov izgubi mnogo pridelka, Aurora se od-1 likuje tudi po intenzivno zelenih storžkih, 'ki • ostanejo nespremenjeni do 15, dni, medtem ko storžki savinjskega goldinga spremenijo barvo v desetih, dneh. Zato začnejo'z obiranjem že' pred tehnološko 'zrelostjo, obiranje-aurore pase lahko zavleče tudi ha 15. dni. Sušenje .pri, del-ka zahteva pri aiirori več časa, za približno! 1°%- - Storžki so pri obeh kultivarjih enako veliki, pri aurori šo gosteje zraščeni in. specifično težji/J' . / ’Mili Pridelek aurore je večji in zanesljivejši, ker ; je adaptivnejša od Savinjskega goldinga, vendar je razlika v mikroposkusih -dokazljiva samo pri P = 5 %. Odlikuje pa se po- izrazito, veliki 'količini'grenčiičnfh smol, tako alfa Jdšflh kot beta frakcije in je relacija alf} == 1,3, medtem ko je pri savinjskem goldingu 0,8. Alfa; kisline sd skladiščno obstojne. Pri savinjskem goldingu ostane po devetih mesecih skladišče: nja pri sobni temperaturi-79 odstotkov alfa ki; slin, pri aurori pa 88 odstotkov. Lastnost Loke Sign ifikantnost razii k Radi je Signlfikantnbst Bački S razlik Petrovac i gnlf Ikantnost razil k SG AU 1976 1977 1978 SG AU 1976 1977 1978 SG , A0 1976 1977.1978 Začetek cvetenja - datum 5-7. 7.7. 8.7, 10.7. - 1.7. '8.7. « Tehnološka zrelost - datum 27.8. 29.8. 26.8. 29.8. 20.8. 22.8. Dolžina vretenc storžka mm 16,6 16,2 IM. 14,0 16,3 14,3- Gostota vretenc št. koienc/ . cm 5,2 5,2 X 6,0 5,8 x 5,7 1 5,9 X Teža 100 storžkov v g 13,2 15,5 XX XX '12,6 14,9 X X 15,8 15,2 Težkost - teža/dolžina st. 0,8 1,0 0,9 1,1 1,0 10 St. semen v 100 storžkih 77,0 64,1 3,8 2,2 48,6 46,9 A Pridelek v q/ha 13,5 14,2 X 16,0 19,1. X 11,2 15,0 XX % alfa kislin v absolutno suhih storžkih 4,9 10,3 XX XX XX 5,8 10,9 XX XX xx 4,4 9,9 XX XX XX % beta frakcije v absolutno suhih storžkih 6,8 9,1 XX XX XX 6,3 9,2 XX XX xx 6,5 9,4 XX | XX XX Relacija alfa/beta 0,7 1,1 - - - 0,9 1,2 - - 0,7 1,1 - - Skladiščna obstojnost alfa kišlinv? 79 88 : / r. Ocena arome 1-5 točk 3,4 3,9 Eterična olja v % 1,0 1,3 Farnesen/kariofilen 0,7 0,9 Humu1en/ka r i of ilen 3,4 3,2 Posthumulen./kariofilen 0,1 0,2 Humu!en/posthumul enj 34,0 16,0 - Legefida: x §? signifikantnost razlik pH P = 5%; xx - s.igniPikantnost razlik pri P s ]%; - = ni podatka. "V '-'Z‘.M ■ Priloga — stran 2 Aroma je pri obeh kultivarjih .izrazito hmeljska, pri aurori je intenzivnejša, ker ima večjo količino eteričnih olj. Zgradba eteričnega olja je pri oheh kultivarjih pogobna. Pridelovanje savinjskega goldinga in auro-re ni primerno za področje Vojvodine. Pojav bolezni in škodljivcev je pri obeli kultivarjih zelo različen, Aurora je močno re-zistentna na peronosporo v poganjke in v storžke, medtem ko je savinjski golding ob-, čutljiv. Občutljivejša pa je na uši in verticilij. BLISK Kultivar je triploiden, se po videzu razlikuje od ostalih selekcij in od obeh standardov zaradi bujne rasti. Rastline so močno prilagodljive in oblikujejo izenačeno hmeljišče, brez praznih mest. Imajo srednje velike, tri do sedem krpate,, svetlo zelene liste, z globokimi sinusi. Trta je srednje debela, svetlo zelena. Zalistniki so'tanki in'imajo dolge internodije ter male liste; prvega reda so dolgi okrog 100 cm, so nastavljeni pod kotom 90 stopinj, druga pa 20 cm. Zato imajo rastline. habitus širokega ^cilindra, pri prevelikem številu napeljanih trt :pa oblikujejo koš;. Socvetje je po rastlini ena-“ •komerno nastavljeno, se zadržuje v. šopih ali pa nastopa posamezno. Blisk ima daljšo vegetacijo od obeh standardov, cveti okrog 15. julija, dozori pa šele 5, septembra. , Storžlki dobro prenašajo strojno obiranje, se ne drobijo. So približno enako veliki kot pri obeh standardih, a gosteje zrašeeni kot pri savinjskem goldingu. Imajo nekoliko večjo gostoto- vretenca, posebno od savinjskega goldinga, a izrazito večjo težkost od obeh standardov. Storžki so prav tako specifično težji, odlikujejo se tudi po manjšem številu semen, kar je posledica triploidnosti kultivarja. , Pridelek je izrazito'velik, signifikantno (pri P — 1 %)' večji od savinjskega goldinga, le v nekaterih letih od aurore. Vendar to ne velja ■za področje Vojvodine, kajti tam je imel blisk vsa leta preizkušanja izrazito večji pridelek (pri P = 1 %)„ od obeh standardov in od buketa. Blisk ima signifikantno več alfa kislin in beta frakcije kot savinjski golding, a manj kot aurora. Relacija med alfa kislinami in beta frakcijo je slična kot pri savinjskem goldingu. Skladiščna obstojnost-alfa kislin je manjša kot pri obeh standardih, je 73 odstotkov. Aroma je hmeljska, ima slično količino eteričnega olja kot aurora, slično, količino humu- Blisk lena kot oba standarda, medtem ko ima izrazito več farnešena in nekoliko več posthumu-lena;. Relacija humulen/posthumuleni je velika, značilna za sorte s hmeljsko aromo. Blisk je primeren za gojenje v vseh treh ekoloških področjih. Bolezni in škodljivcev ni bilo opaziti v večji meri, le v. času obiranja je bilo nekaj poškodovanih storžkov po peronospori in tu in tam v letu 1977 kakšen storžek z znaki pepelnice. BOBEK Kultivar se odlikuje po rastlinah, izenačene rasti, ki po videzu sličijo savinjskemu goldingu. Ima srednje velike, a nekoliko manjše liste od savinjskega goldinga. So tri do pet krpati, s srednje globokimi sinusi. Trta je srednje debela, vijoličasto rdeča. Zalistniki prvega reda merijo 70 cm, imajo goste internodije, drugega pa 20 cm. Zato imajo rastline habitus srednje širokega, a gostega cilindra. Socvetje se združuje v šopih, je enakomerno razdeljeno po rastlini. Bobek- ima slično dolžino vegetacije kot aurora, cveti okrog 10. julija, dozori,pa okrog;28. avgusta. Storžki dobro prenašajo strojno obiranje, neglede na to, da so izrazito majhni. Signifikantno manjši od obeh standardov so bili le v letu 1978, vendarle je to njihova značilnost. Storžki imajo .slično gostoto vretenc kot aurora, so težji od storžkov savinjskega goldinga, medtem ko so nekoliko lažji od storžkov aurore. Težkost storžka je večja kot.pri savinjskem goldingu in je slična aurori. Pridelek bobka je velik, značilno večji od savinjskega goldinga, medtem ko je v Vojvodini signifikantno večji od obeh standardov. Bobek ima signifikantno več alfa kislin od savinjskega goldinga in signifikantno manj od aurore. Medtem ko. ima signifikantno več beta frakcije od obeh standardov, zato je korelacija alfa/beta majhna, slična savinjskemu goldingu. Alfa kisline so skladiščno obstojne, 82 odstotkov. Razpredelnica 2 Lastnosti bliska Lastnost Loke Signifikantnost Radlje Signi fikantnost Bački Signi fikantnost Petrovac '1976 1977 197S 1976 1977 TŠW 1976 1977 1978 7 Začetek cvetenja - datum 13.7. 16.7. 10,7. Tehnološka zrelost - datum 5.9. 6.9. 3.9. Dolžina vretenc storžka mm Gostota vretenc število H,7 XX OO XX OO H,4 Ü XX T5,0 X ko 1enc/cm 5,7 X X X Teža 10,0 storžkov v g 17,0 XX 00 X 18,3 OO XX OO XX OO 20,2 XX OO XX OO XX OO Težkost storžkov teža/dolžini 1,2 1,3 1,3 5t.semen v 100 storžkih 32,1 1,3 9,7 Pridelek v q/ha 16,7 XX OO XX OO 21,8 x XX OO 23,0 XX OO XX OO XX OO | alfa kisl in v absolutno suhih storžkih. 9,1 , ; XX XX OO 9,2 xx XX 0 XX OO 7,8 XX OO XX OO XX OO % beta frakcije v absolutno suhih storžkih 7,9 XX 8,8 xx 1 XX 8,3 XX 00 XX OO XX OO Relacija alfa/beta Skladiščna obstojnost- 1,2 m m M 1,0 *■ 0,9 M - ll • alfa kisl in v % 73 Ocena arome 1-5 točk 2,8 Legenda.: X = signifikantnost razlik pri p = 5%) primerjal no s sayi njskim Eterična olja v % 1,7 XX = signifikantnost razlik pri p - m gol di ngom Parnesen/kariofilen 2,2 0 = signifikantnost razlik pri p = 5%i °\ primerjal no z auroro Humu 1en/ka r iofi1 en 2,8 OO signifikantnost. razlik pri p = iij Posthumulen^/kariofilen 0,3 . - is ni. podatka Humulen/posthumulen^ 9,3 Lastnost Loke- Signifikantnost raziik 1976 1977 1978 Radlje Signif¡kantnost Bački raziik Petrovac 1976 1977 1978 S i gn i fikantnost raziik 1976 1977 1978 Začetek cvetenja - datum 7*7. Tehnološka zrelost - datum 28.8. Dolžina vretenc storžka v mm 14,7 Gostota vretenc, št. kolenc/cm 5,3 Teža 100 storžkov v g 13,9 Težkost, teža/dolžina storžkov 1,0 Število semen v 100 storžkih 97,6 Pridelek v q/ha 16,2 % alfa kislin v absolutno suhih storžkih 7,0 % beta frakcije v absolutno suhih storžkih 10,1 Relacija alfa/beta 0,7 Skladiščna obstojnost alfa ki sli n v % 82 Ocena arome 1-5 točk 3,1* Eterična olja v? 1,0 Farnesen/kariofilen 1,0 Humulen/kariofilen 3,3 Posthumulenj/kariofilen 0,1 Humulen/posthumulen^ 35,0 - - - 10.7. - - - - - 29.8. - - XX 00 iM 6,1 X XX X 00 lit,6 X - - - 1,1 - - 3,9 XX 20,1 XX XX XX 8,3 X XX 00 00 op XX XX rv» K 0 XX op XX 00 0 XX - - 0,8 - - Legenda: x = signifikantnost razii xx = signifikantnost razil o = signifikantnost razil 00 = signif¡kantnost razil - = ni podatka - 15. 7. - ■ - ; - 25. 8. - - - XX 00 1**, 3 00 5, 8 X 14, 0 0 i» 1, 69, 21, 1 XX XX XX XX 00 00 00 XX 6, 4 XX XX XX 00 00 00 00 XX 10, XX 00 2 00 XX XX 0, 6 - - ' s pri P = si njskîm pr imerjaino s savi pri P = M gol d i ngbm pfl P = 5% pri P = 1| p r î me rjalno z auroro , v. Aroma je- izrazito hmeljska, količina in sestava eteričnih olj sta tudi enaki savinjskemu goldingu. Bobek je -primeren za gojenje v vseh treh : ekoloških področjih. Bolezni, in škodljivci se niso pojavili, le tu in tam zakrnijo cveti na spodnjih zalistnikih. RTezistentnost storžkov na peronosporo je nekoliko manjša kot pri aurori. BUKET Rastline buketa, oblikujejo'v vrhnji polovici rastline neizenačen cilinder v dobrih pogojih, v manj ugodnih pa nakopičijo daljše zalistnike v.zgornji tretjini rastline, vendar ne oblikujejo, koša. Zato dajejo videz šopka. Olistanost rastlin je srednje velika, listi so; tudi-srednje veliki, a večji od aurore in tri do sedem krpati. Imajo globoke sinuse. Ob tehnološki zrelosti listi porumenijo. Trta je zeleno vijoličasta, srednje debela in groba. Zalistniki prvega reda so dolgi 60 cm, drugega pa 10 cm.. Iz nodija na glavni trti poganjajo poleg običajnih dveh zalistnikov, še štirje — sekundarni, na- katerih je bogat cvetni nastavek. Ta je nastavljen v šopih, pa tudi posamezno. Buket ima pet dni daljšo vegetacijo kot savinjski golding, oziroma dva dni daljšo kot aurora. Cveti okrog 12. julija, dozori pa 30. avgusta, v Vojvodini pa že okrog 25. avgusta. Tu in tam se v neznatni meri pojavi hermafro-ditno socvetje. Storžki dobro prenašajo strojno obiranje, še ne drobijo, so veliki, daljši od obeh standardov. Vretenca imajo gosto nastavljena kolenca, gosteje kot pri obeh standardih. Storžki so izrazito‘ težki, težji od obeh kontrol, od bobka in celo od bliska. Imaio tudi veliko specifično težo. Buket ima signifikantno večji pridelek od obeh kontrol: V poskusih -s# je .oblikoval -.tildi‘od vseh drugih selekcij, četudi po videzu ne kaže takšne zmogljivosti.. Ima veliko grenčičnih smol,-predvsem alfa", kislin, slično kot aurora, medtem ko ima v Bačkem Petrovcu značilno manj alfa kislin od aurore a še vedno značilno več kot savinjski golding. Ima pa signifikantno več beta kislin v vseh ekoloških področjih. Relacija med alfa/ beta je zato manjša kot pri aurori. Alfa kisline so .skladiščno obstojne, 77 odstotkov. Buket ima prijetno hmeljsko aromo, ima iz* razito veliko eteričnih olj, signifikantno več od ■obeh standardov. Famesen in humulen sta .v -enaki relaciji do kariofilena kot pri savinjskem goldingu in aurori, medtem ko je post-humulena več. Vendar je koeficient humulen/ posthumuleni velik, značilen za kultivarje s prijetno hmeljsko aromo. Buket je primeren za gojenje v ekoloških področjih Slovenije, manj za področje Vojvodine, Pojav bolezni in škodljivcev je majhen, občutljivost na uši je manjša kot pri aurori, pojavili pa so se tu in tam znaki poškodb po peronospori, na poganjkih in na storžkih. ZAKLJUČEK Na Inštitutu za hmeljarstvo v Žalcu so vzgojeni trije novi kultivarji hmelja: blisk, bobek in buket. Priznala jih je komisija za priznavanje sorti poljOprivrednog bilja Beograd, v letu 1979. Poskusi so bili nastavljeni v treh Buket — videz rastline ekoloških področjih: v Savinjski dolini (Loke), v Dravski dolini (Radlje) in v Vojvodini (Bač- " ki Petrovac). BLISK je triploid, odlikuje se po rastlinah bujne in izenačene rasti, dozori okrog 5. septembra. Storžki šo srednje veliki, gosto zrašče-ni, specifično težki in dobro prenašajo strojno obiranje, pridelek je velik (17—-23 q/ha). Ima okrog 19% skupnih smol, od tega 9% alfa kislin in 8,3 % beta frakcije, relacija med alfa/ beta je 1,1. Skladiščna obstojnost alfa kislin I je 73 odstotkov, je zadovoljiva. Aroma je hmeljska, eteričnega olja je 1,7 odstotka, relacija med humulenom/kariofilenom je 2,8, hu-mulen/posthumuleni 9,3, veliko je farnesena in je relacija med farnesenom/kariofilen 2,2. Blisk je primeren za gojenje v vseh treh ekoloških področjih. Ekonomsko prednost ima pred atlasom, ki ima enako dolžino vegetacije, ker je prilagodljivejši na tla, ne rumeni. Rezistentnej-ši je ha peronosporo v poganjke, ne pa v storžke. BOBEK se odlikuje po rastlinah srednje bujne rasti, sličnega habitusa savinjskemu goldingu. Dozori okrog 28. -avgusta. Storžki so izrazito majhni, a gosto zraščeni ih dobro prilagojeni na strojno obiranje, pridelek je velik (16—21 q/ha). Ima okrog 20 odstotkov skupnih smol,, od tega pa le 7,6 odstotka-alfa kislin, a 10,1 % beta frakcije. Relacija alfa/beta je 0,7. Skladiščna obstojnost alfa kislin je velika, 82 odstotkov. Aroma je prjjetria hmeljska, eteričnega olja jej 1 odstotek, relacija humulen/kari-ofilen je 3,3, farnesen/karibfilen je 1,0, humu-len/posthumuleni pa 35,0. Vše te vrednosti so značilne za savinjski golding, bodisi zazgrad-bo grenčičnih smol, kot'tudi za zgradbo eteričnih olj,’Bobek, je primeren.za gojenje v vseh treh ekoloških področjih. Njegova ekonomska vrednost je v tem, da je proizvodno zaniihi-. vejši od savinjskega goldinga, po kakovosti pa mu je identičen. . BUKET pogosto nakopiči zalistnike v zgornji tretjini, zato bolje--Uspeva pri poševni napeljavi vodil. Dozori okrog 25. avgusta, storžki so veliki in težki ter dobro prilagojeni strojnemu obiranju. Pridelek je velik (18—23 q/ha). Razpredelnica if Lastnosti buketa Lastnost Loke Sîgni fikantnost Radlje Sïgnifikantnost Bački Sîgni : r fikantnost razii k razi 1k Petrovac azi i k 1976 1977 1978 1976 1977 1978 1976 1977 1978 Začetek cvetenja - datum 9.7. - - - 12.7. ». «• 5.7. M, Tehnološka zrelost * datum 30.8. - - - 30.8. - - ■ 25.8. - - - Dolžina vretenc storžka v mm 18, h XX oo X 15,6 XX XX oo 17,5 OO OO XX oo Gostota vretenc, št. kolenc/ cm 5,*f OO 6,if o XX 00 O 6,1. XX OO Teža 100 storžkov v g 19,7 XX oo XX oo XX oo 19,0 XX oo XX oo XX OO 20,if 1 XX OO XX OO oS Težkost, teža/dolžina storžkov U M -, - 1,2 - - - M Število semen v 100 storžkih 108,if - - - 2,7 - - - 52,9 - - - Pridelek v q/ha 18,1 O XX oo XX 22,9 XX X oo X 19,1 XX oo ; X - - % alfa kislin v absolutno suhih storžkih 11,7 XX XX XX oo 11,3 XX XX XX 8,if XX XX OO XX oo % beta frakcije v absolutno Suhih storžkih 10,if XX oo XX oo XX 10,if XX oo XX O* IM XX OOt y XX ; OO - XX oa Relacija alfa/beta 1,1 f,l 0,8 Skladiščna obstojnost alfa kisi in v & '77 Ocena arome 1-5 točk 3,3 Legenda Ï X « sîgni fi kantnost razl ik pri P = 5t* . primerjalno s savînj- i Eterična olja -v-% 2,3 XX *= sïgnifikantnost raziîk pri p = n) 1 skim goidingon Fa rnesen/ka ri of i J en 0,7 o = sîgnifikantnost razlik pri p * 5%: L primerjalno"z auroro Humulen/kariofilen 3,1 oo as sïgnifikantnost razlik pri p 11| Posthumnien./kar i of ilen 0,3 •—sT> Humulen/posthumulen. 10,3 . i & V mikropivovarni Inštituta v Žalcu .bi- eteričnega olja-. Buket je primeren za, gojenje, y ekoloških področjih Slovenije. Ekonomska prednost buketa je v dolžini vegetacije, ki je slična apolonu in je primeren za gojenje v Savinjski dolini,: kjer sicer apolon slabo uspeva. Buket je tudi manj občutljiv na uši kot aurora. in bi jo lahko nadomestil v primeru pojava verticilija. LITERATURA 1. Cetina L.: Poročilo s seje predsedstva MHB Hmeljar, 1976, 5, s. 29—30 2. Kišgeci J.: Poročilo S petindvajsetega svetovnega kongresa hmeljarjev v Yakimi (ZDA) Hmeljar, 7, 1976, s. 35—36 3. Kralj D., Wagner T.: Prve slovenske sorte hmelja Sodobno, kmetijstvo, 1971; s. 408—411 4. Kralj D.: Diploid and Polyploid breeding, with Hop Eucarpia Meeting, Novi Sad, Yugoslavia, 1976 5. Kralj D., Wagner T.: Monografija A-sort Elaborat za RSS, 1977 6. Kralj D.: Potencial "'of Breeding Programmes and new Sources of Material. EBC Hops Workshop. • Brewing Research Foundation, Nutfield, '. 1978, 10,—12,-April 7. Komisije za priznanje sorti poljopr-ivrednog bilja: Rezultati sortnih mikroogleda sa-hmeljem, 1976—1978. godine, Beograd 1979 8. Maier J.: The Aromatic Substances of Hops in Relation 'to Variety, and Quality. The Breeding and Development ,of new Hop Varieties. Proceedings of, the. Scientific Com-mission of the International Hop Grower's- Convention, Wye Colleger 1976, s. 15—23 9. Savezni sekretariat za privredu: Rešenje št. 9-3684/1-, 9-3685/1, 9-3686/1, : 9-3687/1, ' Beograd, 5. april 10. Zvezni komite za kmetijstvo: Rešenje št. . 5202, 5203, 5204, 24. sept., 1979 Ima veliko greačnih smol, 24,0- odstotkov- .skup-, nih smol, od tega 10,4 odstotka alfa kislin in 10,4 odstotka beta .frakcije; Relacija alfa/beta je 1. Skladiščna obstojnost alfa kislin, je velika, 77 odstotkov. Aroma,je prijetna, ¿meljska, eteričnih .olj je veliko, 2,3 o.dstotka. Relacija hu-mulen/kariofilen -je. 3,1, feraeseh/kariofilen 0,7, humulen/posthumuleni pa 10,3.. Buket .se -odlikuje po veliki količini grenčičnih .smol, ki pa imajo slično zgradbo kot .savinjski golding, prav tako sliči savinjskemu goldingu po zgrad- Bobek — vrh rastline Inž. Mian Veranek Napake pri izbiri in napeljavi vodil zmanjšujejo pridelek hmelja Napake, ki jih zagiešimo spomladi pri izbiri in napeljavi vodil, le težko odpravimo. Reševati jih moramo običajno, ob najbolj neprimernem času, tj. tik pred obiranjem hmelja, ko- so rastline hmelja najtežje in je škoda največja, a se ji tudi ne da več izogniti. Spomladi storjene napake se nam maščujejo tedaj, ko že nanje praktično pozabimo. Pri naročilih vrvic za vodila smo opozarjali na pravilno izbiro vrvice. Za vodila imamo na razpolago različne debeline vrvic, tako da lahko primerno višini žičnic, sorti hmelja, legi nasada, načinu vezave in rodovitnosti nasada izberemo primerno jakost vodil. Tekstilna tovarna Grosuplje, ki izdeluje vrvice za hmelj, nudi za hmeljarstvo različne debeline vrvic, ki so označene po tem, koliko metrov vodil (vrvice) je v enem kg vrvice. Najtanjša vrvica za hmelj spada v razred 1500, kar pomeni, da je v kg približno 1500 m vrvice. To vrvico uporabljamo za oporo , prvoletnikom in za ukorenišča. Sledijo ji debelejše in sicer vrvica razreda 1300, ki jo priporočamo za slabo rodhe stare nasade in drugoletnike, ki so bili zasajeni s sadikami. Vrvice razreda'1200 je v rabi največ. Primerna je za povprečna rodne stare nasade in drugoletnike,' ki so bili zasajeni z ukoreninjenci in za nasade iižola na žičnicah. Najdebelejša vrvica za vodilo je vrvica razreda 1000. Priporočamo jo za vodila v nadpovprečno rodnih — bujnih starih nasadih in za nasade na vetrovnih legah, za nasade z nadpovprečno visokimi žičnicami in z enim vodilom na sadilno mesto' in ža nasade, kjer napeljujemo vodila s pomočjo vezalne naprave. Ta vrvica je primerna tudi za robne vrste v vseh starih nasadih. V hmeljarstvu uporabljamo tudi debelejšo vrvico in sicer-razreda 320, vendar to le kot vzdolžno vrvico v ukoreniščih. Z ozirom na vedno večje število rodovitnejših in bujnih nasadov, kjer naberemo tudi 30 in več stotov hmelja, bi morali pomisliti tudi na dovolj trdna vodila. Glede opremljanja hmeljišč z vodili je bilo v lanskem letu narejenih nekaj napak, ki se ne bi smele več ponoviti. Pri napeljavi vodil je poleg izbire zelo pomembno, da so vodila na nosilnih žicah pravilno privezana in da sta vozel in zanka okrog nosilne žice čvrsto zategnjena, da se vodilo po žici ne premika ali spodrkuje navzdol. Mnoga površno in nepravilno privezana vodila se pod bremenom rastlin kaj rada pretrgajo ali tudi odvežejo. Posledica tega je veliko število rastlin na tleh v času pred obiranjem, posebno še, če se pojavljajo nevihte z močnejšim vetrom, ki privlečejo na dan slednjo pomanjkljivost in še več. Udaru vetrov so najbolj izpostavljeni robovi hmeljišč. Da preprečimo trganje, vodil v-robnih vrstah in padanje rastlin na tla, v večji meri je smotrno robne vrste opremiti z vodili iz debelejše vrvice. Za dosego večjega ali velikega pridelka hmelja pa je zelo pomembno, da se. vodila, napeljana k vsaki rastlini in v zadostnem številu ter da-so na žični mreži enakomerno in pravilno razporejena. Večje število vodil, pravilna razporeditev, boljši izkoristek svetlobe in učinkovitejše varstvo pred boleznimi in škodljivci, brez nadaljnjega pozitivno vplivajo na količino in kakovost pridelka. Proizvodni poskusi so pokazali, da lahko v rodnih nasadih, kjer je hmelj v vrstah sajen bolj na redko, na razdaljo 120—130 cm, pridelek občutna povečamo, če napeljemo še dodatna vodila na vsako drugo ali tretje sadilno mesto. Pri tem je-važno, da so vodila na žični mreži enakomerno razporejena. Šibkim nasadom števila vodil preko običajnega ne povečujemo. Večji pridelek dosežemo tudi, če rastline hmelja rastejo pod kotom oziroma če so vodila — napeljana poševno. Pri »V« sistemu napeljave je priporočljiva takšna poševna napeljava, pri kateri so vodila na eni žici napeljana poševno v eno smer, na drugi žici pa v nasprotno smer; tako da dobimo navzkrižno poševno, napeljavo. Pri poševni napeljavi zamikamo vodila za približno 2 m, s čemer se opora podaljša za okrog 30.cm. Za toliko pa moramo rezati; tudi daljša vodila; če jih napeljujemo S stola.a Pri poševni rasti hmelja je razporeditev panog, in pridelka po rastlini enakomernejša, poševna napeljava pa je s tega Stališča-zelo primerna ali skoraj obvezna za tiste sorte, ki težijo h koncentriranju asimilacijske mase na vrhu žičnice kot npr. naša sorta atlas; Pri bujnih sortah pa ni zanemariti tudi učinkovitejšega škropljenja, saj se rastline posebno pri navzkrižni poševni napeljavi ne zakrivajo v tolikšni meri kot pri vzporedni napeljavi,. Poševne napeljave vodil pa ne .priporočamo v primeru; ko vrvice na nosilni žici ni mogoče pritrditi ali privezati tako čvrsto, da je veter ne bi premikal. Izkušnje in praksa nas učijo, da na videz vsakdanja in enostavna napeljava vodil (pozneje pa tudi hmelja), v mnogočem in v veliki meri odloča o tem, koliko in. kakšen pridelek bomo pospravili že, še preden je hmelj vzniknil, saj vedno pogosteje ugotavljamo, da lahko pravilna izbira in napeljava vodil bistveno poveča pridelek. M. V. Mehaniziranje zemeljskih del pri sajenju hmelja Obnova hmeljišča zahteva od pridelovalca veliko naporov. Poleg drugih problemov ga vedno pogosteje pesti tudi pomanjkanje delovne sile. Ce odmislimo vse predpriprave, ki so za uspešno obnovo hmeljišča potrebne (priprava zemlje, sadilnega materiala, žičnice in drugega), je samo sajenje že dovolj obsežno delo, ki ga hmeljarji brez tuje pomoči že nekaj časa ne zmorejo več. Zato je želja za uvedbo strojnega dela pri sajenju oziroma mehaniziranega sajenja že dalj časa prisotna, posebno kadar gre za zasajanje večjih površin ali sajenje novih nasadov z ukoreninjenci. Pri nas se s strojnim sajenjem hmelja ne moremo pohvaliti kot se lahko pohvalijo na Češkem, kjer so s strojem uspešno sadili sadike hmelja že pred leti. Res je, da smo pri poskusih tudi mi uspešno sadili sadike hmelja v ukorenišče, ko smo uporabili sa-dilnika za lesne sadike, ki sadi bolj globoko, pa bi verjetno lahko sadili sadike hmelja dovolj u-spešno in dovolj natančno tudi na stalno mesto. Praksa sajenja sadik hmelja s sadilnikom ni o-svojila. Sajenje sadik s sadilnikom v ukorenišča je bilo prepočasno, sajenja na stalno mesto pa nismo uspeli preizkusiti, ker je močneje prevladoval interes za sajenje novih nasadov z ukoreninjenci. Obnova hmeljišč z ukoreninjenci je gospodarna. Že v prvem letu tj. v letu sajenja dosežemo izenačen nasad brez praznih mest, ki dopušča ob uporabi herbicidov popolnoma mehanizirano oskrbo ter daje zanesljivo visok pridelek. Zanimanje za sajenje novih nasadov z ukoreninjenci je zaradi poenostavljenega načina pridelovanja ukoreninjencev ob uporabi herbicidov v ukoreniščih še poraslo, kljub temu da je obnova hmeljišč z ukoreninjenci zahtevnejša od obnove s sadikami. - Inštitut za hmeljarstvo je že dalj časa iskal in ugotavljal možnosti, kako poenostaviti in olajšati sajenje ukoreninjencev na stalno mesto. V času nekako do leta 1970, ko smo sadili hmelj v vrstah bolj na redko, smo skušali jamice za sajenje pripraviti z vrtanjem. Uspešno smo sicer preizkusili motorni sveder, vendar je bilo delo z njim precej naporno. Zanimali smo se tudi za priključek, s katerim bi izvrtali več jamic hkrati, vendar zaradi objektivnih težav do realizacije te ideje ni prišlo. Sajenje hmelja v vrsti bolj na-gosto je ustvarilo ugodne pogoje za sajenje v brazde oziroma odprte jarke. V praksi so hmeljarji kaj kmalu začeli opuščati kopanje jamic in saditi hmelj na enostavnejši način. Vendar pa z navadnim plugom izorana brazda običajno ni bila dovolj ravna, velik problem (in veliko dela) pa je bilo izorano brazdo zdrobiti in spraviti nazaj oziroma posajen sadilni material zasuti. Toda kljub temu napredek je bil. Ob spremenjenih razdaljah sajenja je bilo delo pri iskanju novih možnosti za strojno sajenje usmerjeno k strojem za odpiranje ozkih in globokih jarkov. Teh strojev je na tržišču več vrst. Najštevilnejše ali vsaj najbolj znane so tako imenovane kabelj-ske freze (z neskončno verigo, ki koplje jarek), ki jih uporabljajo komunalna, gradbena in druga podjetja za odpiranje ozkih in globokih jarkov, v katere potem polagajo razne kabeljske, vodovodne in druge napeljave. Za izkop jarkov za sajenje hmelja so bili stroji zelo primerni, vendar nas je od njih odvrnila visoka nabavna cena in sorazmerno majhna storilnost. Leta 1973 smo se odločili za drugo vrsto freze, ki je kmetijstvu bližja (tudi po ceni) in jo s pridom uporabljajo (Nadaljevanje na 7. strani) Mikropivovarna. Varilnica s kontrolno ploščo aparatov, ki popolnoma samodejno vodijo varenje Poslovna skupnost za hmeljarstvo Slovenije Hmelju več zaupanja in ljubezni UVOD V SKUPŠČINO . Na skupščinah si postavljamo vsako leto nove osnove In sprejemamo obveznosti po samoupravnem sporazumu o tnedse- (Nadaljevanje s 6. strani) za odpiranje jarkov za sajenje ključev in lesnih sadik v trsni-čarstvu oziroma drevesničarstvu. Suha leta v hmeljarstvu so interes za nabavo strojev precej zmanjšala. Tako je do realizacije ideje oziroma poskusa mehanizi-ranja zemeljskih del pri sajenju hmelja prišlo šele v letu 1979, ko je Inštitut za hmeljarstvo nabavil frezo za kopanje plitvih jarkov. Kratek opis freze, ki ji na-krat-ko pravimo jarkar, bi se glasil približno takole: Na okviru, ki ga priključimo na tritočkovni sistem traktorja, podobno kot odkopal-nik za hmelj, je vzdolžno nameščena in vležajena močna gred, na katero je pritrjeno stožčasto vreteno z noži in rezno ploščo. Vreteno oziroma gred dobi pogon od kardanske gredi traktorja. Jarkar deluje najugodneje, če ima vreteno okrog 500 obratov v minuti. Odvisno od globine izkoplje 1000 do 2500 m jarka na uro. Zemljo odlaga ob izkopanem-jarku. Teoretično stroj ne zahteva traktorjev velike moči. Jarkar'so lansko jesen in letos spomladi v praksi temeljito preizkusili v Hmezadu v Žalcu (Vrbje, Šempeter), saj so s pomočjo tega priključka zasadili nekaj 10 ha hmeljišč. Sami pa so izdelali še stroj za zasipanje jarkov, ki sadilni material lepo zasuje. Na jarkar ju' so izvedli tudi že majhno izboljšavo. S tema strojema.je že tudi nakazana linija, s katero bi bilo v glavnem mogoče opraviti vsaj težja ze- bojnih odnosih in obveznostih. Priznano nam je, da smo v naši poslovni skupnosti dobro organizirani, vendar če analiziramo, kako smo se obnašali pri reali- meljska opravila pri 'sajenju hmelja. Pri tem je' ročno delo omejeno le na sajenje oziroma polaganje sadilnega materiala na sadilno mesto v jarek in delno fiksiranje oziroma delno zasipanje s kompostom in sipko zemljo. Doziranje komposta v jarke je še ročno in ¡sicer z nametavanjem s prikolice z lopato. Vendar je tudi to delo mogoče mehanizirati brez večjih naporov. Potrebno bi bilo nekoliko preurediti trosilce za hlevski gnoj. Mehaniziranje zemeljskih del pri sajenju -hmelja -ho omogočilo, (seveda, če se bo uveljavilo) vsaj na večjih obratih in tudi v strojnih skupnostih, učinkovitejšo obnovo hmeljišč, posebno še,, ker jih bomo lahko'v večji meri kot .doslej zasajali z ukoreninjenci, ki so najmočnejša oblika hmeljeve-ga sadilnega materiala* Sajenje sadik na ta način je enako izvedljivo. Podrobneje prednosti, ki smo jih ali bi jih lahko z uvedbo strojnega déla pridobili, ne bomo navajali, prav tako tudi ne pomanjklivosti, saj je nekatere od teh. mogoče še odpraviti. Naj bo dovolj ugotovitev, da bi z več strojnega dela pri zasajanju hmeljišč začrtano obnovo bolj obvladali in se od predvidenega manj oddaljevali kot se. Opomba: Članek je bil namenjen za majsko številko Hmeljarja, kjer pa ni bil objavljen zaradi pomanjkanja prostora. Avtorju se opravičujemo. Uredništvo zaciji izvajanja samoupravno sprejetega srednjeročnega plana razvoja hmeljarstva v Sloveniji, potem moram izraziti nezadovoljstvo. Mnenja sem, da imamo vse realne možnosti za pospešen razvoj te panoge. V Sloveniji pridelane količine hmelja ne pokrivajo oziroma ne zadovoljujejo potreb .doma in možnosti prodaje na inozemskem trgu. Razvojno smo pogojevali organizacijo za večjo in. čvrstejšo proizvodnjo. Zgrajene so kapacitete za prevzem in dodelavo hmelja, zato nam ne more biti vseeno, ali so te kapacitete polno izkoriščene ali ne, kakšna je a-mortizacija po kg dodelanega hmelja, da ne govorimo o ostalih stroških, ki jih kg-pridelka.nosi. Menim, da je potrebno že iz teh. na -kratko prikazanih stališč v proizvodnji storiti vse, da bo v Sloveniji pridelanega več hmelja. V prizadevanja za dosego čim večjih pridelkov hmelja se vključuje tudi strokovna služba, organizirana na Inštitutu za hmeljarstvo. Iz navedenega lahko trdim, da smo v naši poslovni skupnosti svojstveni in da imamo določeno prednost pred ostalimi, moramo pa biti pri izvajanju tehnologije bolj dosledni in zahtevni. Strokovna služba na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo s strokovnjaki v proizvodnji mora postati eno in je zadolžena za tehnološki razvoj te panoge. Za utrditev raznih izkušenj in pridobljenega znanja na takšen in. drugačen način mora biti na o-beh straneh več pripravljenosti za sodelovanje in hitro prenašanje novih izkušenj v proizvodnjo. Uspešni smo na 'tem področju lahko le, če bomo odpravili dosedanje hibe in se v bodoče bolj tovariško obnašali. Zadnje poudarjam zaradi tega, ker smatram, da bomo našim nalogam kos le, če bomo tovariško znali vzpostaviti le medsebojne vezi in pa ta način pogojevali zaupanje in .primeren odnos. V organizacijah združenega dela je nujno ugotoviti, v kakšnem položaju so odgovorni strokovni delavci, ki so zadolženi za hmeljarsko proizvodnjo in kakšen je odnos do te panoge v OZD. Ce se odgovorni strokovni delavec, ki vodi hmeljarstvo, mora ukvarjati z vsemi spremljajočimi problemi in prepričevati, da je hmeljarska proizvodnja v prednosti pred ostalo proizvodnjo,-če za izvedbo tehnoloških opravil ni na razpolago» delovnih sredstev 'in primernih delavcev, potem lahko ugotovimo, da tudi hi primerne volje niti dobrih proizvodnih rezultatov. Če v OZD ni razumevanja do hmeljarstva, Če- kmetijske Zemljiške skupnosti niso znale ali niso bile uspešne pri čuvanju kmetijskih zemljišč in da urbanizacija neodgovorno sega 'v naše najboljše hmeljarske površine, potem sigurno nastaja pri delavcih v OZD malodušje zaradi nemoči, interes pa upada. Smatram, da moramo nujno pripraviti v okviru stroke realne odškodninske zahtevke z vsemi mikrostrukturnimi objekti in ceno hmeljišča, če gre za stalno izgubo. Srednjeročni program razvoja hmeljarstva do leta 1980 ne bo realiziran. Saj so precejšnja odstopanja v proizvodnih površinah, kar ima za posledico pomanjkanje hmelja in omejeno prodajo. Samo primer: za leto 1979 smo planirali 2.573 ha hmeljišč in 3.743 ton pridelka, realizirali pa le 2.140 ha in 2.770 ton. Razlika hmelja med planirano in realizirano znaša 937 ton. Ta Kemično čiščenje hmelja je tembolj uspešno, čimprej ga opravimo. Dober učinek dosežemo le, če uporabimo dovolj škropiva (okrog 800 liha), ki ga moramo s pritiskom nizko razpršiti po odvišnih poganjkih. Če kemično čiščenje ni potrebno, hmelj čimprej osujemo, ko je še zemlja dovolj vlažna. količina hmelja bi pomenila bistveno drugačno obračunsko o-snovo, ker bi jo lahko prodali prosto po dosti bolj ugodnih cenah, o čemer bodo predstavniki trgovine posebej poročali. Menim, da lahko z velikim olajšanjem ugotovimo, da je v zadnjem obdobju zainteresiranost naših proizvajalcev hmelja boljša, da se ekonomski in proizvodni pogoji hmeljarstva zopet dokaj normalizirajo. Na omenjeno ima pač vedno vpliv svetovna tržna situacija in odnos domačih pivovarn kot končnih potrošnikov našega hmelja. Trdim, da so predstavniki naših pivovarn v večini prišli do spoznanja, če se ne bomo v stanju dogovoriti za primerne cene,, lahko nastane vprašanje redne oskrbe s hmeljem. Potrebe hmelja na domačem trgu iz leta v leto rastejo. Tako naj bi dosegla domača poraba v letu 1985 3.400 ton hmelja. Smatram, da je plan porabe v pivovarski industriji zastavljen smelo in če je res tako, potem bo nujno, da se s pivovarniško industrijo dogovorimo za sovlaganje, da bi v grupaciji za hmelj SFRJ zagotovili potrebne količine. Poslovna skupnost za hmelj o-ziroma poslovni odbor je sproti odobraval določene količine hmelja v predprodaji po posameznih letnikih, kar nas vse zavezuje, da bomo te obveznosti tudi realizirali. Poslovna politika glede prodaje hmelja, ki jo zastavljamo, v naši asociaciji, predvideva, -da bi iz slovenskega proizvodnega področja v bodoče o-skrbovali domače pivovarne za polovico potreb. V lanskem letu nismo bili sposobni pokriti doma vseh potreb po hmelju in smo morali pristati na uvoz hmeljskega ekstrakta ali z drugo besedo, da nismo bili sposobni oskrbeti domačega in tujega tržišča. Družbeno in politično smo poklicani in odgovorni, da se še bolj vključimo v izvoz in s tem prispevamo večji delež k stabilizaciji našega gospodarstva, da borne jutri manj odvisni in gospodarsko bolj stabilni. Predvsem velja to v prvi vrsti za nas slovenske hmeljarje, ker imamo urejeno prodajo našega hmelja v svetu in to na. konvertibilno področje, saj je naš hmelj, predvsem pa golding kot aromatična sorta v svetu zelo cenjen. Danes' prihajam na našo skupščino tudi s predlogom, da se golding bolje obračuna kot nove A sorte, ker daje povprečno manjši pridelek. Zato želim, da o tem razpravljamo resno in odločimo. Situacija okrog sort je v zadnjem času ugodnejša, ker so raziskovalni strokovni delavci na Inštitutu za hmeljarstvo uspeli dati proizvodnji nove B sorte. Tako bo mogoče v bodoče tudi kakšno sorto zamenjati ali nadomestiti. Opravljeno je veliko delo, kar pogojuje tudi drugačno dinamiko prilagojevanja po potrebah in zahtevah. Za vloženo delo se strokovnjakom Inštituta za hmeljarstvo hmeljarji zahvaljujemo in jim pri nadaljnjem delu želimo še več uspehov. V našo poslovno skupnost so vključene tudi vse 3 slovenske pivovarne in ker imamo z njimi zadovoljive odnose, smo na zadnji seji poslovnega odbora ugotovili, da gremo s slovenskimi pivovarnami v dohodkovne odnose. Z ostalimi pivovarnami, ki jih delno ali v celoti oskrbujemo, pa še naprej uveljavljamo kupoprodajne pogodbe, seveda do takrat, ko bomo prepričani, da so odnosi normalno pogojili drug odnos. Na razne špekulacije ne bomo pristajali, ampak bomo vedno za jestransko korist. Zato je nujno, enakopravno dogovarjanje v oboda skupščina tudi o tem predlogu razpravlja. Predstavniki Poslovne skupnosti za hmelj Slovenije smo vedno zagotavljali v Grupaciji za hmelj SFRJ nasproti predstavnikom Pivovarskega udruženja za hmelj in slad SFRJ, da smo sposobni pridelati določeno količino in kvaliteto in da zato tudi jamčimo. Navedeno obveznost pa bomo lahko realizirali, če izvedemo plan in planske obveze ter da pridelamo večje količine s poudarkom na kvaliteti. Prevzem hmelja je nujno pogojevati s prevzemom prejšnjih let. Način prevzema iz leta 1979 pa mora odpasti. Stimulirano mora biti takšno blago, ki ga je možno dobro plasirati. V. Kolenc Letos je, hmelj zaradi slabega in hladnega vremena zaostal v rasti. 'Posebno nizek je v nasadih, kjer so ga pozno obrezali. Da bo nadoknadil ¡zamujeno, mu v prihodnje posvetimo vso skrb. Čimprej odstranimo odvisne poganjke. Plitvo zakrijmo gnojila in sproti uničujmo plevele!-Varujmo dragoceno vlago v tleh! Zadnji čas -hmeljišča, ki jim ne posvečamo dovolj skrbi, vedno bolj pogosto zapleveijena s trajnimi pleveli kot 'so pirnica, ščavje, osat, slak, zlatica in drugi. Le-ti so hmelju pri črpanju vlage in hranilnih snovi zelo konkurenčni, zmanjšujejo pridelek, povzročajo pa obilo preglavic pri oskrbi. Za učinkovito zatiranje se posvetujte s strokovno službo na Inštitutu za hmeljarstvo v Žalcu.