OCENA ZUNANJETRGOVINSKIH GIBANJ
Kako pospešiti izvoz?
Ko so delegati bežigrajske občin-ske skupščine sredi junija letos obravnavali tekoča gospodarska gibanja v občini in še prej, uresni-čevanje politike gospodarske sta-bilizacije, so zadolžih bežigrajski izvršni svet, naj pripravi predlog ukrepov za pospeševanje izvoza v bežigrajskem gospodarstvu. Po-sebna anketa, ki jo je pripravil ob-činski komite za družbenoekonom-ske odnose je zajela 31 bežigraj-skih organizacij zdmženega dela-takSnih, ki so do seda) že veliko uvažale ali izvaiale, nekaj takšnih, ki so se ukvarjale tako z izvozom kot z uvozom ter tudi tri organizaci-je združenega dela, ki do sedaj sploh niso izvažale, v prihodnjem
letu pa se jim odpirajo prve možno-sti na tujem trgu. Čeprav so v vpra-šalniku zajeli samo nekaj organiza-cij združenega dela so zaradi njiho-vega precejšnjega deleža v blagov-nem izvozu, fizičnem blagovnem uvozu ter konvertibilnih deviznih prilivih in odlivih. ocenili rezultate ankete kot zanesljivo merilo za posplošeno ooeno zunartjetrgovin-skih gibanj v bežigrajskem gospo-darstvu.
Obravnavane organizacije zdru-ženega dela so v prvih sedmih me-secih letošnjega leta 66,6 odstotno uresničile načrtovani izvoz blaga v letošnjem letu. zato vse kaže, da bodo svoj izvozni načrt tudi uspeš-no izpolnile. Za prihodnje leto pa so predvidele 7,2 odstotno poveča-nje konvertibilnega fizičnega izvo-za blaga. V primerjavi s srednjeroč-nimi načrti je to sicer skromno po-večanje, vendar so navedle tudi vrsto dejavnikov, ki pogojujejo tako majhen izvoz v prihodnjem letu.
Zunanjetrgovinsko bilanco bi izboljšali tudi z omejevanjem uvo-za. Organizacije združenega dela bi morale večinoma preiti na upo-rabo domačih surovin in reproduk-cijskih materialov, ki pa jih na do-mačem trgu velikokrat ni moč kupi-ti ali pa so, po mnenju anketiran-cev, take kakovosti in normativov, i niso usklajeni z normami na kon-vertibilnih trgih. Ponavadi so tudi veliko dražji kot tuji. Zato si združe-no delo še premalo prizadeva, da bi povečalo izvoz.
Proizvajalci lesnih izdelkov so se znažli pred drugo težavo. Že leta 1981 so napolnili tuja skladižča z velikimi zalogami, ki jih Se vedno prodajajo Veliko pa je tudi slabosti v celotni verigi ponudbe, kot so sa-mokritično priznali anketiranci. Za-radi slabe kontrole proizvodnje blaga za izvoz. nespoštovanja do-bavnih rokov do tujih kupcev, slabe kakovosti embalaže, previsokega deleža prevoznih stroškov v struk-tun izvozne cene ter nelojalnosti konkurence na tujih trgih ne izvozi-mo toliko. kot bi lahko. Anketirani bežigrajski izvozniki pa so med drugim tudi menili, da je na repu-bliSkem nivoju premalo usklajeva-nja pri organizaciji nakupa surovin in reprodukcijskih materialov.
V ocenl te veCJih možnostl zu-nanjetrgovlnske menjave za pri-hodnje leto so članl bežigrajskega izvrinega sveta menlll, da se bo konvertibllni flzHSni Izvoz blaga be-žlgrajskega gospodarstva v prl-hodnjem letu povečal za 7,2 od-stotkov, konvertibllnl devizni prlli-vt od izvoza blaga bodo večji za 12,9 odstotkov, od Izvoza storltev pa za 11,5 odstotkov. Obseg me-njave viijlh obllk gospodarskega sodelovanja s tujlno bo ostal na letošnjl ravnl, konvertlbilnih deviz-nih prilivov po kreditnih odnosih s tu|ino pa ne bo. Prlhodnje leto se bo predvldoma povečal fizičnl uvoz blaga s konvertibilnega po-dročja za 6,6 odstotfcov, odlivi za uvoz blaga bodo prihcdnje leto večji za 8,5 odstotkov, za uvoz sto-ritev pa za 11,7 odstotkov. Povečal se bo delež uvoza opreme, zmanj-ial pa delež uvoza reprodukcij-skega materiala. Regionalna struktura zunanjetrgovinske me-njave se bo prihodnje leto relatlv-no poslabšaia. ker se bo povočal delež izvoza v dežele v razvoju, zmanjšal pa v dežele evropske gospodarske skupnosti od koder bo bežigrajsko gospodarstvo pre-dvidoma tudi več uvaialo.
Med anketiranimi organizacijami združenega dela so bile tudi Unis Tovarna opreme Savlje, tozd Tran-sportne naprave, Zavod za raziska-vo materiala in konstrukcij in Vo-dnogospodarsko podjetje Hidrote-hnik, ki dosedaj šenisoveliko izva-žale na' konvertibilno področje. Unisov tozd Transportne naprave iz Savelj je bil do sedaj sicer velik izvoznik, a je svoje izdelke prodajal večinoma le na klirinške trge. V pri-hodnjem letu pa nameravajo v tej organizaciji združenega dela pove-čati izvoz na konvertibilno področ-
je kar za 150 odstotkov. Hkrati pa ne bodo povefiali uvoza s konverti-bilnega trga in si bodo tako izbolj-šali devizno pokritje uvoza z izvo-zom. Vodno gospodarstvo Hidrote-hnik bo v prihodnjem letu začelo izvaiati na konvertibilni trg storitve - pogodbe zanje že podpisujejo. Tudi Zavod za raziskavo malenala in konstrukci) bo prihodnje leto na-vezal ekonomske stike s tujimi partnerji
Čeprav je kar polovica anketira-nih organizacij združenega dela načnovala porast izvoza v prihod-njem letu za več kot 10 odstotkov, pa so največji izvozniki nade obči-ne - lesna trgovina, Geološki za-vod, Mercatorjeva tozda Contal in
Slovenija-sadje - načrtovali pod-povprečno povečanje izvoza za 7,2 odstotkov.
V razmislek se ponuja več mož-nosti, zakaj je tako. Nekatere orga-mzacije združenega dela so bile najbrž preveč •.pesimistične« pri načrtovanju izvoza za prihodnje le-to, ker še ne vedo, kakšni devizni pogoji in ekonomski odnosi s tuji-no jih čakajo prihočnje leto. Neka-teri pa žal še vse premalo razmišlja-jo o svojih možnostih na tujem trgu in so programe in ocene enostavno prepisah \z srednjerofnih načrtov, ne da bi jih sploh uskladili z novimi pogoji gospodarjenja in zato niso realni.