Na sveti večer.              1
»                      Vaclav Kosmak — Jožef Oruden.                       ¦
f©'ri Bregarjevih so imeli dva dečka pa eno deklico: Ijp petletnega Vladimira, Stiriletno Ljudmilo, pa ma-lega, šele pol leta starega Jaroslavčka. Ti oiročički so bili pravo veselje habici, stari Bregarici. Oklcnila se jih jc babica s celo, nerazdcljeno nežnostjo; med njimi je bila sama zope! otrok; njih nedolžne oči so ji žarele v dušo kakor zvezdice, in njih radosten smeh _ je čaral tudi na njeno lice vesel smehljaj.                     ¦
Sveli večer je. Zunaj pokriva sneg vso pokra-jino; drevje na vr(u je polno ivja, n« gane se in le-skeče v solnčncm svitu kakor sami briljanti. Tak vrt je krasen in obenem otožen kakor soha, izklesana od belega mramorja. In dasi še ni dolgo po južini, vendar stoji solnce ie nad zapadom in lije svoje mile žarke poSevno skozi okno v stanico; — saj je o Božiču tako sama noč.                                                                         m
Babica sedi v svoji sobi na udobnem naslanjačuB blizu gorke peči in moli iz molitvenika božičnesl lilamje.                                                                              9
Preveč niraz }c danes, da bi šla v cerkev.           1
Ko je odmolila, jc poljubila podobico v knjigi, dela molitvenik predse na mizo in se zagledala vun v zasnežeao pokrajino.
KanarčeV v Wetki je zažvrgolel.
,O preljubi moj ptičckl" ga je pohvalila stara gospa, zagledavši se vanj, ,le poj, le poj."
Kanarček pa, kakor bi jo bil razumel, je jel pre-pevati, da se je razlsgalo po sobi.
Babica ga je liho poslušala, a oči je obrnila v kot, kjer so bile krasne jaslice na veliki, kakor oliar pregrnjeni mizi. V nižavj sami je bila zelena loka z be-limi ovčicami. Sredi loke je pa slal hlev, v njem pa nebeška Maii, sve!i Jožef pa Jezusček v jaslicah z zlato krono na glavi. Pastirci so klečali pred hlevotn in se klanjali Odrešeniku.  Nad   hlcvom  se je  razprostiralo
SI   187   PS
vetiko mesto s krasnimi veljkimi hišami. Pod mestom na levo je bila pa pustinja, v njej križ in puščavnik z vrvico od zvončka v roki, na desno pa je stal mlin. Orjaške gore so sc dvigale nad mestom, in na naj-višjem vrhu so stali polcg čcde ovčic štirje pastirji s piščalmi v rokah. V zraku nad njimi je pa plaval krasen angel z raztegnjenim trakom. Te jaslice je na-lašč kupila babica od starega Polajnarja in jih dala pcstaviti skrivaj, da bi otroci ne vedeli. Kakšna radost, kakšno vriskanje, ko jih je privedla na sveti večer k razsvetljemm jaslicaml
V tem so se odprla vrala, in Vladimir pa Ljud-mila sta planila v sobo. Za njima pa je prišla dekla Nežika.
,Babica. spet smo priSli gledat jaslice," je zakli-cal Vladimir.
Otroka sta hitela poljubljat babici roko, pa k jas-licam sta jo vlekla.
Vladimir je bil kaj Ijubezniv deček. Imel je velike, razumne, modre oči, pa kratko pristrižene kostanjeve lase — zrl je človeka kakor mož. Ljudmila je bila precej manjša, okroglolična in jc s črnrmi očmi gle-dala nekam sanjavo. Lasje so bili tudi njej kratko pristriženi.
Oba sta dolgo moleč gledala jaslice in vso to večnolepo poezijo ter nežno miiino, ki vonja iz bctle-hemskih jaslic, pila z očmi kakor plje cvetica osvežu-joCo roso.
nO, babica," \e povprašal čez nekoliko časa deček, ,zakaj ne hodi danes tale mlinar z vrečo?"
,Viž ga no, ker je danes velik praznik, pa na praznik ne sme nihče delati," ga je poučila babica.
»No, pa malo naj !e nosi ta mlinar moko, no," je odnehala babica. ,,Nežika, reci mu, naj dela."
Nežika je stopiJa za jaslice, navila kolesovje in glej čudo: mlinsko kolo se je jelo vrteti, mlinar je Lel iz mlina z vrečo na rami, na drugi strani je zazvonil pušSavnik in kar je bilo najkrasneje: na vrlui gore so tisti štirje pastirji zagodli tako lepo, da je srce poska-kovalo od veselja. Najlepši izmed njih je gibal 2 nogo, kakor bi dajal lakt.
Od veselja so iskrile otrokoma oči, pile so, rekcl bi, vsa ta čudesa in vso to krasoto; a kadar se je ko-lesovje izleklo, in se je ustavilo mlinsko kolo, je nehal puščavnik zvoniti in je utihnila godba, pa sta si otroka globoko oddehnila, deklica se je stismla k babici, jo pogledala kvišku kakor svetnico, pa se ji dobrikala: ,. Babica, kako ste pridni!"
Babici je poskočilo srce od samega veselja, pa je hilro vzela olroka v naročje.
»Povejle no, še enkrat, babica," je moledoval Vladimir, „0 jezusčku in o pastircih."
nPa o angelcih," je pripomnila Ljudmila.
,Bom, ie bosta, Ijubčka moja, zapela lislo lepo pcsem o pastircih, katero )e vaju naučila Nežika," je pristavila babica.
,,Bova," sta odgovorila oba otroka naenkral.
,,Torej sedita lepo sem, pa poslušajta."
,V naročje, babica!" je prosila Ljudmila.
,Kaj, v naročje? No, le dušica zlaia.'
Vladimir je sedel k Nežiki, da bi boljc videl na babico, in starka je jela praviti oni ves svet preraja-joči in osrečujoči dogodek, ki bi bil najkrasnejša prav-Ijica, da se ni zgodil v istini, ker se je pa v resnici zgodil, je najkrasnejši čudež Kralja in Gospoda ne-skonLnega vsemirja, ki ga imcnujemo — Bog. Pripo-vedovala jc, kako je vsemogoči Bog poslal svojega edinega Sina k nam dol na zetnljo, da bi nas odkupil, kako je ta Sin božji vzel nase oblačilo najrcvnejšega berača, kako sc je rodil v revnem hlevu, da ni imela božja Mati niti blazinice, niti zibelke, in kako je od mraza plakajoče Dete zavila v plenice in ga položila v jasli.
,A)i Bog ni pustil svoj.ga Sina brcz slave," ie pravila dalje babica. ,Baš, ko se je Jezusček rodil, je sedel na straži pastir pri svoji čedi na gori za Betle-hemom; drugi pastirji so pa spali v šotoru. Tisti pastir. ki je bil na straži, si je zakuril ogenj, da bi ga ne zeblo, pa sviral si je na pisčal, da bi mu ne bilo dolgčas."
,,A babica, čemu niso gnali na noč domov?" je vprašal Vladimir.
sa  189 ta
,Ker je bilo tako daleč. Ne vprašuj mnogo, ampak poslušaj! Kadar pa je tako pri ognju sedel in si sviral, je namah zagledal nad Betlehemom veliko svetlobo, kakor bi gorelo celo mesto. Ves prestražen je hilel k Jotoru, zbudi! pastirje pa jim zaklical: ^Pri-jatelji, vstanite, Betlehem goril" Brž so planili pastirji pokonci, pa nekam preplašeno so gledali nenavadno svetlobo. Tedaj je pnletel angel k njim in jim oznanil: nNe bojte se, pastirci, ne gori Betlehem; ampak ozna-njam vam veliko veselje, ki bo za ves svet: Rodi! se vatn je Žveličar. Hilite v Betlehem, pa iščitel Našli boste Dete v plenice povito, pa položeno v jasli; to je tisti Zveličar, njemu se klanjajte." V tem pa se je od-prlo nebo. m slava nebcška se jc pokazala, in angeli so priplavali na rolnih oblakih in so prepevali tako lepo, kakršnega speva ie ni bilo, odkar svet stoji: BS)ava Bogu na višavah in mir na zemlji ljudem, ki so dobre volje."
Pastirji so popadali na kolena, gledali kvišku v nebo, prisluškavali spevu in ko so se zaprla nebesa in je utihnilo pelje, so rekli drugdrugemu: .Prijatelji, pustimo vse tukaj, idimo v Betlehem, pa poiščimo Dete, ki nam ga je angel oznanil." in so šli še v temi dol v Bsllehem, in ko se je zdanilo. so prišli k hlcvu, kjer je ležal JezusCek. Zaslišali so njsgov jok. — »Stojte, zdaj joka dele," jih jc opomnil najstarejši in slopil v hlev gledat, ali ni tam Jezusčka. In res: Jezus-ček je ležal tam v jaslicah na senu. ln popadali so pastirji na kolena in mu zapeli krasno koiednico."
nKaj ne to, ki jo znam jaz?" je vprašal Vladimir.
nDa, da, moj zlati. Poklekni lepo prcd Jezusčka pa mu jo zapoj u Deček je poskočil in zaklical sestrici: »Milica, pojdi pet!"
In pokleknila sla otioka pred jaslice iti sta sklenila ročice, in Nežika, klečeča za njima, je  zapela naprej: .Scmkaj hitite, ptiCki, živalce, Pevajte Detetu v jaslih: spi, spi, — Naš Ješček, spi, spi*
Deček je pei z giasom, jasnim kakor zvonček, a deklica je žlobudrala za njim z gtaskom še neokretnim, kakor je vedela in znala.
S2    190   PS
Nežka je zapela drugo kitico:
»Semkaj, pomladni slavček in čižek —                               I
»Joj, čižek!"   je vzkliknila Ljudmila še enkrat pa        1 se z ljubkim nasmevom ozrla po babici.                              1
Pestnico sladko zapojta: spl, spi, — Na« JešSek, spi, spl."
,Požvrgoleva Cižek neutrudno, GrHca vmes pogrljuje: «pi, spl, — NaS JešCek, spi, spf."
,Kuka in kuka vtnes kukavica, Gralt eolobfiek na jaslih: spi, spl, ~ Na8 JešEek, spi, spi.'
uZajček celo iz gozda pritefie —
Joj, zajčck," je ponovila Ljudmila in se je od veselja na glas zasmejala.
K jaslicam revnim poklekne: spi, spi, — Na5 Ješiek, sp(, spl.'
Stari gospč so polzele solze svetc radosti po licih in zahajajoče soince je lilo svojo zlato zarjo na to krasno skupino.
Kadar pa so dopeli, je prijela babica otroka ksebi: »Sam Bog vama daj srečo, Ijubčka moja zlata! — Nekaj vama dam, ker sta tako lepo pela. Bi rada poprtnjaka?"
, Rada, rada, rada."
,Nežika daj jima ga. Torej, nata ga, pa pazita, da vama ne bodo padale drobtine na lla. Vedita, kadar leži droblina na tleh, pa stopi Clovek nanjo, revica tako zaplaka, da jo sliši sam Bog v nebesih!"