Gaspodarsivo. GROZDJE IN GROZDNI SOK KOT ZDRAVILO. Splošno se priznava vrednost sadja kot dietetično živilo in pomen sadja v zdravstvenem oziru je ogromen. Pamolno ravna gotovo vsakteri, ki drži na tem, da je treba ovočje zavživati v čim večji meri. Zlasti v letinah, ko je sadno drevje obrodilo obilo sadu, bi moral pravzaprav vsakdo — stari in mladi — zavživati sadje kot prigrizck po večkrat na dan. Toda zdravniki so dognali, da prebavila nckaterih ljudi ne prenašajo tolike množine staničevine (Zellulose), ker so, ali preohlapna, ali pa po dolgotrajnem zavživanju alkoholnih pijač oblabljena in pokvarjena. Tudi se najbojj učinkujoče snovi sadja ne nahajajo v staničevini, marveč v sadnem soku. Naprava sadncga soka iz jabolk in hrušk ni povsod irvedljiva, deloma vsled pomanjkanja potrebnih stiskalnic, deloma pa vsled slroškov, ki so s stiskanjem sadja združeni. Le ena cdina vrsta sadja se da na hiter in lahek način predelati v sok in to je grozdje. Zategadelj lahko trdimo, da je poleg zrelega svežega grozdja nepokipel grozdni sok najboljše krepčilo in zdravilo. Nemški zdravnik dr. Gotthilf piše o zdravljenju z grozdnim sokom približno takole: »Svoječasno so Ijudje v svrho zdravljenja krvnih, idvčnih in drugih notranjih bolezni potovali v viuorodne kraje, kjer so ob času zoritve grozdja uživali plod ˇinske trte naravnost od trsa. To bi sicer ne bilo naapčno, ako bi ne bilo združeno z velikim in neprijetnimi «ltolščmami. Pomislili namreč moramo, da stanejo tak- šni izleti mnogo denarja, vsled česar si jih morejo privoščiti samo bogati sloji. Vrhu tega imajo še to slabo stran, da naletimo v začelku zoritve na nezrelo in z raznimi vinogradnimi sredstvi (galico, žveplom itd.) ponesnažcno grozdje, ki more povzročiti motenje v prebavilih. Vsled navedenib okolnosti storimo tedaj večkrat jboljše, ako uporabljamo grozdni sok kot zdravilo. Tega moramo izprešati za lastno uporabo s pomočjo male ročne sliskalnice ali močnega platna in jagode zmečkati poprej v kakšnem rešetu. Zdravljenje z grozdnim sokom si priredimo brez ovir v svojem poklicu na cenen. način doma. Država naj bi šla glede prevoza grozdja v tem oziru trgovcem in interesentom na roko. Zdravljenje z grozdnim sokom ima pred drugimi načini zdravljenja to veliko prednost, da se pijača zelo dobro pokusi. Brez vsakega dvoma je, da prijeten okus učinek poveča, kajti vsako zdravilo učinkuje tem bolje, čim rajši ga vzamemo. Predvaem učinkuje grozdni sok osvežujoče, vzbuja delovanje ledvic in čreves znatno ter pospešuje tek in prebavo, ako ga zavživamo v zmernih količinah. Nastane torej pospešitev in razčeperjenje presnavljanja v telesu. Zdravilni učinek je iskati vveliki množini redilnib soli, sadnih kislin in grozdnega sladkorja. Zelo ugoden usneh je pripisovati tudi fosforju, apnu, natronu in kaliju, zlasti pri živčnih motenjih, kajti te rudninske soli povečajo prožnost živcev. V ostalem se ravna učinek v glavnem po množini soka in stopnji v njem se nahajajoče kisline. Majhne množaie (do 2 kg dnevno) zelo sladkega grozdja učinkujejo ugodno v tcm smislu, da preprečujejo porabo beljakovine v organizmu, pospešujejo prehrano ter vodijo k tvorbi mesa in masti. Pod takšnimi pogoji se uspešno zdrave suhe, nei-vozne, slabokrvne, želvaste in jelične osebe. Nasprotno pa povzročajo večje količine (do 4 kg dnevno) kislega grozdja, hitro prebavo, slabejše izkoriščanje brane, zvišanje izgube na vodi, kar ima posledico izgubo tolščobe in izsuševanje organizma. S prav dobrlm uspehom se uporablja na ta način zdravljenja z grozdnim sokom pri zastajanju v organib spodnjega telesa, zaprtju, jetmih in ledvicnih boleznih. Vsako zdravljenje naj se prične pri pol kg dnevno Ler se zvišuje polagoma do treh tednov; potem naj se gre zopet navzdol, tako da znaša cela zdravilna doba kakih 6 tednov., To je sodba nemškega zdravnika o zavživanju grozdja in grozdnega soka. Želeti bi bilo, da prodre ta nauk v slednjo hišo, osobito v naših vinorodnih krajih, kajti ne more nam vendar biti vseeno, ali uživamo nekaj tacega, kar našemu organizmu prija in koristi, ali pa zavživaino pijače, od katerih vnaprej vemo, da nam škodujejo in nas polagoma ugonabljajo. — Vekoslav Štampar, ekonom. r- Kmetijski poučni tečaji. Kmetijska družba pričive v kratkem prirejati tridnevne tečaje, ki se imajo vršiti zunaj po deželi na sedežu kmetijskih podružaic. Prednost bodo imele tiste podružnice, ki se pre] oglasijo in ki nudijo vse potrebne pogoje za take tečaje. Na sporedu teh poučnih tečajev bo sledeča učna tvarina: gnojenje z domačimi in umetnLmi gnojili, pridelovanje krme na njivah in obdelovanje travnikov, pridelovanje in odbiranje semena, zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev, pospeševanje kravjereje in mlekarstva, zadmžna organizacija živinoreje, pašništvo, zimsko krmljenje in strežiba živini, izboljšanje hlevov in svinjakov, konjereja itd. Sadjarski in vinarski tečaji se bodo vršili v sporazumu z dotičnimi organizacijamL Podružnice se vabijo, da tudi same izrazijo svoje želje glede učne snovi, kakor tudi glede časa, v katerem naj se priredijo ti tečaji. Pouk na tečajih bo traial dopoldne in popoldne in se bo izpopolnjeval deloma z vprašanji in odgovori od strani udeležencev in predavateljev, deloma s praktičnim razkazovanjem vsega, kar bo v danih razmerah ¦mogoče. V kritje stroškov za te kmetijske tečaje je bivši minister dr. Kulovec dodelil državno podporo v znesku 60.000 dinarjev. Podružnica pa, ki želi tak tečaj, mora izpolniti sledeče pogoje, pred vsern pa zagotoviti: 1. Zadostno število udeležencev izrmed odraslih kmetskih mladeničev in samostojnih kmetovalcev, ki se morajo zavezati, da bodo tečaj redno obiskovalL Udeležnikom se imajo itzdati ob sklepu tudi potrdila o redaem obisku tečaja. 2. Pripraven učni prostor. 3. Potrebna prosta prenočišča za dve učni osebi in 4. prost dovoz in odvoz prcdavateljev na bližnjo železniško postajo. Kmetijske podružnice, kl že- le pod temi pogoji prirejati kinetijske tečaje, naj to čiapreje naznanijo Kmetijski družbi v Ljubljani. Stevilo udeležencev, ki se mora zagotoviti, ima znašati najmanj 2O oseb. Lov, lovski zakon, pritožbe in želje knveta. Vsak stan je danes v naši državi že precej organiziran, da taiko lažje in mogočneje izreče svoje mnenje na pristojnem mestu. Na žalost in škodo našega kmeta je bil ta v dtžavi dozdaj še zelo slabo organiziran. Toda tukaj se bliža vstajenje dan. Kmetje so začeli mnogo gospodarske in politične liste čitati, hodijo na razna stanavska zborovanja in ta jilm delajo pot do one veljave, katero zasluži 80 odstotkov prebivalstva naše države. Dopisnik je kmetski sin, živi stalna med kmetskim ljudstvom in pozna vse njegove dobrote in težave našega trpina. Bil sern to kakor več jeseni med kmetskim ljudstvom, ki je godrnjaje v zmislu paT. 75 lovskega zakona ovijalo sadno dTevje pred škodIjivci. ^met povdarja: Cemu treba tega? AH ne bi sedaj delal lahko kaj drugega, kar bi več koristil sebi in javnosti? ZakaJ redim zverino v zabavo športnikom in drugim Tnogočnežem na račun mojih žuljev? Zakaj ne bi bil lov vsaj toliko prost, da izdaja žiipan sporazumno z občinskim odborom orožne liste in lovske karte na račun občinske blagajne? Slično izjavo je poslalo že več ojbčin sodnega okraja Laško na pristojno mesto s prošnjo za •upoštevanje. Glasilo lovcev »Lovec« bo trdil, da dobijo občine visoke lovske zakupnine, katere pa bi po izvajanju prostega lova odpadle. Todai razdeli lovsko zakupnino in primerjaj. škodi, povzročeni po divjačini posamezniku in videl boš, kdo ima škodo, uživa šport, kratek čas Ln dobiček! Priznati moraš, da gojenje sadja in drugih pridelkov, ld so žal večkrat uničeni po zverini, je težko delo in po uničenju ni prizadet samo pridelovalec, ampak vsak z odprtimi usti. Naša država je agTarnav zato je država dela. Proč s športom na račun kmetskih žuljev! Od športa ni in. r.i jbo kruha. Zato se bomo obračali na naše bodoče poslance in prijetelje loneta z željo, da se bodo prihodnje leto v narodni skupščini zavzeli za spremembo lovskega zakona in ga preuredili slično srbskemu lovskemu zakonu, kateri ne bo ščitil zverine in, visoke lovske gospode na račun kmetskih žuliev. Naš klic je: Smrt zverinil Ker ta deiavnemu ljudstvu ni v nobeno korist, ampak je samo cev, p» kateri se potom lovskih kart naš denar izmozganega ljudstva Slovenije v beograjsko nenasitno malho sceja. Naše zahteve so: Orožne liste in lovske karte naj izdaja župan sporazumno z občinskim odboTom na korist ofočinske blegajne. Ker le ofcčinski možje poznajo, kdo je vreden nošenja orožja. Državna uprava pa bo brez prodaje lovskih kart, poleg drugih na več sto načinov irr.enovaniih davkov prl pošteni Ijudski vladi še vseeno dobro fumkcionirala. Kionjska sejma v Ormožu se vršita ob priliki letnega kramarskega in živinskega sejma na cvetni petek in na Martinovo, t. j. dne 11. novembra. Prvi konjski sejem v; Ormožu se je vršil na Martinovo, t. j. v torek, dne 11. novemibra t. 1. Isti dan se je vršil letni kramarski in živinski kakor tudi svinjski sejem. Vransko. Občinski odbor je sklenil, da živinski sejm sv. Leopolda dne 15. novemibra t. 1. na Vranskem velja tudi za konje in želi, da se tudi prodajalci in kupoi tege sejma udeležijo. Tržni dan v Marijbioru dne 8. novembra 1924. Temperatura se je zelo znižala, po noči kaže celo — 5 do —6*C in to je tudi vzrok, da se je to pot pripeljalo 41 vozov slanine, svinjskega mesa in droba na trg. Slaninar_pi s» prodajali meso po 30 do 40 din., slanino po 35 din. in drob po 20 din. 1 kg. Neki slaninar je prodajal meso celo po 15 do 37 din. kg. Doanači mesarji so prodajali govedino po 23 do 25 din., teletino po 25 do 30 din., in svinjino po 30 din. kg. Klobase po 30 do 55 din., prekajeno meso po 44 do 45 din. in drob po 8 do 20 din. kg. — Perutniiva: Te je bilo okoli 500 komadov in so se prodajale kokoši po 20 do 70 din., race po 60 do 80 din., gosi po 80 do 120 din. in purani po 50 do 130 din. komad, domači zajci so se prodajali po 20 do 50 diru komad. — Krompir, zelenjava, sadje in druga živila: Krompirju |e še vedno ista cena, to je 10 din. za mernik (7'A kg), čebula 3 do 6 din. venec, fižol 3 do 4 din. liter, solata 15 para do 1.50 din. koroad, zelje v glavah 1.50 do 5 din. komad, kislo zel}e 4 din., kisla repa 2 din., navadna repa 2 din. kg, jabolka 2 do 5 din., hruške 3 do 10 din.., breskve 5 do 12 din.r grozdje 8 do 15 din., maslo 44 do 66 din., lcuhano 54 din. kg, mleko 3 do 3.50 din.r bučno olje 33 do 34 din. kg, jajca 2 do 2.25 din., citrone 1 do 1.50 din. komad. — Lesena in lončena roba 50 para do 150 din. komad. — Turščrina slama vsaka vreča 25 do 27.50 din. — Seno ir* slama nr. mariborskem trgu. V sredo, dne 5. t. m., so pripeljali en vce, v soboto, dne 8. t. m., pa 7 votsov sena, kat^ro se je prodajalo po 55 do 75 din. za 100 kg. Slame ni biio na trgu, tudi sena ne vozijo kmetje radi na trg, ker še vedno upajo, da lx> v kratkem času stalo 100 din. aa 100 kg. Mairiborsko sejmsko ponočilo. Na svinjski sejm dne 7. novembra se je pripeljalo 410 svinj in 2 kozi, cene so bile sledeče: Mladd prašiči 5—6 tednov stari komad 62 do 125 din., 7—9 tednov 150 do 225 din., 3—4 mesece 300 do 400 din., 5—7 mesecev 700 do 750 din.., 8—10 •mesecev 875 do 1125 din., 1 leto 1750 do 2500 din., 1 kg žive teže 15 do 17.50 diru, 1 kg mrtve teže 21.5O do 25 din., koza komad 150 do 200 din. ŽITNI TRG. V žitni trgovini se je izvršila precejšnja izpfetnenVba. Dočim je bil še minuli teden promet celo živah«\ je sedaj zanimanje močno popustilo. Pomanjkanje denarja skoraj onemogoouje tudi velikkn trgovcem, da bi nakupili ve-* čje količine, poleg tega je pa pritisnila še inozemska konkurenca. Do preteklega tedna se je izvažalo zelo velik* koruze; zlasti Čehoslovnška, Nemčijav Italija in Av«trija •• |o pokupile v velikžh množinah. Sedaj pa je vrgla Amerika na evropska tržišča velike količine koruze po izredno ruzkih cenah ter onemogočila naš izvoz. Cena naši koruzi Je že znatno padla, vendar je še previsoka, da bi jo bilo mogoče izvažati. Pridelovalci in špekulamti, ki so prej čakali na znižanje cene ter so blago zadrževali doma v skladiščih, jo ponujajo sedaj po znatno nižjih cenah. Za mnoge trgovce bo to hud udarec, ker so radi špekulacije nakupili nuvogo koruze, katero bodo morali seda] prodati pod kupno ceno. — Tudi s pšenico se malo trguje. Izvaža se edino belo moko, črna se prodaja samo doma. Nularica se izveža y Čehoslovaško in v Avstrijo, manjše količine gredo tudi v Nemčijo, kjer pa nas čimdalje bolj izpodriva ameriška konkurenca. Ječmena se malo kupuje, dasi so ponudbe zelo ugodne. Fižol se izvaža v Italijo in to večinoima bele vrste. Cena se mu je precej znižala, ker je diaar napram lLri znatno zrastel; tudi so na inozemskih tržisčih. cene fižofoi padle. — Na naš izvoz bo slabo vplival hidi železničarski štrajk, ki je izbruhnil minulo soboto v Avs-triji. Za izvoz žita v Nemčijo, Čehoslovaško in na Dunaj preostane v skcčaju, da bo štrajk dalje časa trajal, edino vodna pot po Donavi. Sicer je prevoz po vodi znatno cenejši, pa se vrši zelo počasi in. ]e prikladen le za mline in skladišča, ki leže ob Donavi, ali v neposredni bližini; za druge tvrdke pridejo prevozni in prekladalni stroški v pristaniščih previsoko. Upati pa je, da železničarska stavka vv Avstriji ne bo dolgo trajala, ker drugače bi bila tamošnja večja mesta obsojena na gladovanje. — Cene so sedaj v trgovini na veliko približno sledeče: Pšeni.ca, sremska in bačka, se prodaje po 362 do 355 din., bosanska in slavo^ska pa po 320 din. M o k a nularica je v Bački po 570 do 575 din., v Sremu in Slavoniji po 560 do 565 din. Koruza umetno posušena je precej popustila v ceni. Sedaj se prodaje po 230 do 240 din.; napol suha je po 170 do 1/5 din. Fižol, foeli je po 420 do 430 din., pisani po 290 do 300 din. Ječmen se prodaja v Bački po 320 do 330 din. Na ljiibljanski borzi ki določa cene za Slovenijo, veIjajo sedaj za žito in poljske pridelke sledeče cene: pšenica domača franko Ljubljana 385 din., pšenica bačka par. Ljubljana na potu 430 din., komza bačka par. Ljubljana stara 335 din., koruza bačka par. Ljubljana nova 210 din., koruza bačka par. Ljubljana umetno sušena 275 din., korusza nova franko Mitrovica gar. <-lov. postaja 3 vagone 170—171 (zakl. 170), oves bački par. Ljubljana 340 dLn., laneno sem par. Ljubljana 675 din.., pšenična moka bačka št 0 bas. franko Ljubljana 625 din., pšenični otrobi, sredmji, b-n franko Ljubljana 210 din. — Stročnice, sadje: Jžžol ribničan orig. franko Ljubljana 440 din., fižol ribničan očiščen b-n franko Postojna trans. 550 din., fižol prepeličar orig. franko Ljuibljaina 450 din., fižol prepeličar očiščen b-n franko Postojna trans. 580 din.T fižol mandalon orig. franko Ljubljana 400 din., fižol mandalon očiščen b-n franko iPostojna trans. 505 din., fižol rajavi orig. franko Ljubljana 410 din. O svetovni žetvi dosedaj še nismo imeli točnih podatkov. Mednarodni zavod za poljedelstvo v Rimu je zdaj zbral podatke iz vseh držav o žetvi v letu 1924. Manjkajo aamo podatki o Rusdji in Rumuniji ter o pridelku koruze v aaši državi. Celotni svetovni pridelek pšenice je znašal letos 716 milijonov meterskih stotov; lansko leto se je pridelalo 793 milijonov stotov. Od zgornje količine se je pridelalo v Evropi 273, v Kanadi in Zedinjenih državah 312, v Aziji 109 in v Severni Afriki 22 milijonov meterskih stotov. Koruze se je pridelalo letos 701 milijon met. stotov, lanskega leta 843 milijonov stotov. Žetev jeamena fekazuje 200 m.ilijonov stotov, napram 218 milijonoim miaulo leto. Celotni pridelek krompirja znaša letos 143 milijonov stotov, dočim je lanskega leta znašal 618 milijonov stotov. Vidimo, da je bila letošnja žetev znatno slabša od lanske. Tudi iz Rusije poročajo, da je letošnja žetev za 9 odstotkov slabejsa od lanske. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 69—70 din.r Srancosld frank 3.70 din., ilalijanska lira 3 din.f čehoslovaška krona 2.08 din. in 100 avstrijskih kron 9 para. V Curihu znaša vrednost dinarja 7.50 centimov.